Sleherni resnični demokrat mora prisostvovati 1. majski proslavi, ki je izraz naše borbe za srečnejšo bodočnost
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO
OSVOBODILNE FRONTE
ZA SLOVENSKO PRI
ORJE
jjto 3. štev. 579 - Cena 6 lir - 4 jugolire - 2.50 din
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST sreda, 30. aprila 1947
UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 - i. Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
•.Demokracija"
narodnega izdajstva
. .,C!Wu' se rta Svobodnem tr-os'-cm ozemlju slovensko in hr-ljudstvo v tesni politični vezanosti z antifašističnimi Ita-
lijani
nahaja v odprti borbi za
ntokratizacijo našega javnega
vjenja, ki mora tudi Slovencem
r-nesti njihove narodnostne pra-vice i.«
liiuL Se pred triaiko delovno "tX) v vsej svoji ostrini po-08 Ja vprašanje obnove, polne-obratovanja naše industrije in Poslitve nad 30.000 brezposelnih sJll,Cev; ko ss naši politični na-0tniki še vedno niso mogli °*«*oditi začaranega kroga, ki Mize- —....................-
vifojoč mh
m vanj uklenil Trst, za-
na ta način rešitev osnov-„ 9°sP°darskih in nacionalnih ttj. asQn? našega skupnega življe-^ med nami pojavila «De-očija*. Nimamo sicer name-
niti^^at* se ^ ni° v P°lemiko ianilnaienjati diskusije o vpra-w, ki jih skuša načeti, ker šel°VOr nanfe lahko dobe pri na-na frePT0Stem človeku, kjer koli 0$)nj?le?Wfci* tleh; a kot glasilo sfce e fronte na Primor-ja ne moremo mimo tega po-
0str ^ da * vsa P°tTebno iejs^ ^bili nekaj nespornih
%» °a^ *3iSCt okrog «Demokra-Prik k* se našemu ljudstvu radi front*01* Sa Ustaše Osvobodilne daš B’ .^^a, cel° za dosledne pri-n -ki naj bi jim vprav dosled-na nila še nadalje boriti se je faenifl Pozicijah; dejstvo pa j, . Je njihova miselnost in pro-kj akor groš grošu podobna oni,
tensk0kUPat0r^em sluzila v *Slo-ciz# Sm domQbranstvu», tSloven-ojj ’ yutru», in v celi vrsti več vsi zakotnih lističev, ki so o***«* pod okriljem krvave tssj ators*e pete. Človek, ki je frrisk dr°btinico prispeval k de-l'aRsfc° veti6a*tni borbi jugoslo-8 Trst narodov’ ne m°re danes, tast* U’ naP^aii-' eNašo narodno teror- .	Peščica zločinskih
^ etičnih elementov ponižala Pior cel'm kulturnim svetom, s !e07710 dvigniti... itd.*, ne da bi ^ ra-šalil svojega izdajalske-Hd Ja in tako pokazal svoj bes "orisiceistwm. da so ga jugoslo-Srede 1 narodi izpljunili iz svoje iUne foskus. s plaščem Osvobo-k nte Prikriti,svojo odkri-teklo ' Zastrt0
izdajalsko pre-
tokQ le tako klavern in očituje 'itiin^710 nl^20v° moralno in po-
! 1udšt- rev^ino- da bi ti našem bii n,lU obudil pe prezir, če ne bi
frteračunan
9a
kat
na posebne razme--- in Rrifl ,e zaradi politične-ner^jP^Podarskega pritiska im-stj^ Is 'čnih sil našemu Iftidr Racion°^eno nadaljevati borbo za °durti0trie pravice, ki si jih je v 'hk j., borbi proti nacifašizmu U e 'zoojevalo, in trdo računala trj .anJci’ ki jib ie predvsem• c er hP.slt'b- tleh pustil uradno si-V ™ho,ni fašizem. r%' ° °bdobje, ko se vprav za-to'itisjJtlC(*’Tlar ornega političnega /sPomnimo se klevetni-kkoj U*e Pr°ti novi Jugoslaviji ^rQjine p0 osvoboditvi Julijske ‘1 ne I 'n Trsta maja 1945. letal), 6iV	(mesrečnc	in kratko-
rtš\i0 0 'tike*' naše vprašanje ni c® zahl*'0 kot ljudstvo in pravi-se pred naše "Prašon, * lsf° ostrino postavlja Utr}zVan iuvan-a’ ohranitve in fr prin isr-e enotnosti, ki nam "‘Oni, j°S a zmago nad nacifašiz-T°h jj k\ nam je tudi edini po-
°Či h Usnnhnv j; to Ob-ki
Oje v -■* nspehov, sfc!iš(j n^a, «Demokracija»,
^iti
okoli
1 sebe zbrati in opre-
"•* j	fctz/	UH	l/l	UjJ 1 O-
°ne, olitično legitimacijo vse *r,tekein ™ nacifašistični polom ^°zlcijaJla nar°dno izdajalskih ■fdkg
« notranja logika vseh ‘tafi . ^dajalcev. Kakor so v > aZ0Slaviii znieli’ tako mo-
li, . ^es nci/1nUa*,~+i A TiaLa.
*fctbea»f. ncu^°^1^'OQti. A kakor rtlf)r*ko ,?li do JuQoslavije pri-lic,frtJ^Stvo niti Preje, kljub
u stare Jugoslavije, ni da-
T ^dobn-'* SrCa' tem man) bo" iile n°vi
ie'n0vni rP0SkuSi uspeli danes, brrše 1 ° u9°slainja zrasla tudi ht£,krvl-^ JUgn°, Cistični napad na no-
KONFERENCA V MOSKVI
položila temelje za rešitev nemškega vprašanja
Imperialistične države skušajo svoj neuspeh prikazati kot neuspeh konference
Moskva, 29. — «Pravda» objavlja članek 8 moskovski konferenci in p.še med drugim: Pripravljanje mirovne pogodbe z Nemčijo odgovarja izpolnitvi svečanih obveznosti, ki so jih prevzele velesile in ki so poudarjene v jaltskih sklepih, ki predvidevajo, da Nemčija ne sme nikoli več imet; možnosti, da prekrši mir v svetu.
V prvi vrsti je treba upoštevati važnost in pomen nalog, ki jih je moral Svet štirih rešiti. Zgodovina diplomatičnih pogajanj težko beleži tako važne in obširne naloge in je naravno, da zahteva njihova rešitev mnogo časa, potrpljenja in vztrajnosti. Ni treba poudarjati, da ni bilo mogoče teh nalog rešiti na enem samem zasedanju Sveta zunanjih ministrov. Spomnit; morar mo na to, da je pripravljanje pogodb z bivšimi nemškimi zavezniki zahtevalo približno petnajst mesecev. Toda važnost in obsežnost vprašanj, o katerih je Svet štirih razpravljal, ne zadostuje za oceno dela konference. Moskovsko zasedanje je potekalo v napetem ozračju.
V sredini te borbe je bilo vprašanje izvedbe krimskih in potsdamskih sklepov o Nemčiji. Sovjetska delegacija se je mnogo trudila, da se zajamči izvedba teh sklepov. Odločno se je uprla vsem poskusom predvsem ameriške in britanske delegacije, da bi se izognile tem sklepom in jih nadomestile z drugimi.
Vendarle pa je obsežnost izvršenega dela precejšnja. Dosežen je bil sporazum o celi vrsti bistvenih vprašanj nemškega problema. Sklenjena je bila likvidacija Prusije, kar je zelo važno za demokratično obnovo Nemčije. Dosežen je bil sporazum o demilitarizaciji, o denaci-fikaciji m demokratizaciji Nemčije. Dosežen je bil sporazum o tako imenovanih «razseljenih osebah» in q teritorialni organizaciji Nemčije. Tudi pri pripravljanju mirovne pogodbe z Nemčijo je beležiti viden napredek.
Glede pogodbe z Avstrijo je bila ustanovljena posebna komisija, ki ima nalogo preučiti določbe pogodbe. Sklep o repatr.aciji nemških vojnih ujetnikov pred 31. decembrom 1948 je važen tudi zato, ker je prvi konkretni rezultat konference.
Drugi konkretni rezultat je ta, da je bilo razčiščeno stališče posameznih držav o nemškem vprašanju glede izvedbe krimskih in potsdamskih sklepov. Ta rezultat je izredne važnosti. Poudariti je treba, da je na podlagi sedanjih razpravljanj ves svet spoznal sedanji položaj v Nemčiji. Med tem, ko se' na sovjetskem področju demilitarizacija, denacifikacija in demokratizacija uspešno izvajajo, se na za-hodn.h področjih uničevanje vojnega potenciala izvaja na izredno nezadosten način. Ne moremo si kaj, da ne bi poudarili, da izhajajo ti pičli rezultati iz pomanjkljivega izvajanja potsdamskih sklepov.
Zapomniti si je treba, da bo vsak revizionistični poskus doživel ne-o_______________________________________
uspeh, in to je nedvomno zasluga sovjetske delegacije, ki je vztrajno branila . enotnost velesil in načelo spoštovanja sprejetih sklepov. Nikakor ne pretiravamo, če trdimo, da je moskovska konferenca položila temelje za rešitev nemškega vprašanja. Vendar pa se razpravljanje o osnovnih vprašanjih in izčrpalo, pesebno še, kar se tiče gospodarskih vprašanj, uravaovešenja nemškega povojnega gospodarstva in repara-cijskega programa, ki je organično povezan z gospodarskimi načeli, katerim daje Sovjetska zveza izredno važnost. Ker ni bilo vprašanje nemških reparacij še rešeno, se je zavleklo tudi vprašanje avstrijske pogodbe, ker se ena glavnih določb nanaša na nemško imovino.
Nedvomno bo treba premostiti še
mnogo težkoč, toda izdelava sprejetih sklepov ni tako lahka naloga. Zaključku moskovskega zasedanja so v inozemstvu sledili obširni komentarji. Razen treznih in objektivnih ocenjevanj slišimo glasove, ki izražajo «razočaranje». To se nanaša na tiste, ki so upali,, da bodo odpravili ali vsaj dosegli revizijo krimskih in potsdamskih splepov, kar bi pripravilo pot napadalnim in imperialističnim tendencam, k; so jih nekatere države pokazale. Te države skušajo prikazati svoj neuspeh pri poskusih za razveljavljenje potsdamskih sklepov kot neuspeh moskovske konference.
Sovjetska zveza je skušala na zasedanju štirih ministrov iti po poti, ki pelje do mednarodnega sodelovanja na podlagi enakopravnosti.
Lfudski odposlanci odpotovali v Milan
Sinoči ob 20. uri je delegacija tržaških delavcev, ki bo 1. maja izročila bratske pozdrave italijanskim delovnim množicam, odpotovala v italijansko industrijsko središče Milan. Po. slanstvo je sestavljeno iz petih članov, med katerimi je en uslužbenec Acegata, dva mladinca, en železničar in ena ženska.	_______
Jugoslovanska delegacija
na povratku iz Moskve
Bukarešta, 29. (Tanjug) — Danes jetskoz; Bukarešto na povratku iz Moskve potovala jugoslovanska delegacija pod vodstvom ministrskega podpredsednika Kardelja.
Sovjetsko-madžarska
trgovinska pogajanja
Budimpešta, 29. — Davi je iz Budimpešte z letalom odpotovala v Mcskvo madžarska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za so-vjetsko-madžarski trgovinski sporazum.
REAKCIONARNA GONJA
proti balkanskim demokratskim državam
Partizansko gibanje v Grčiji se je razširilo tudi na Kreto
Beograd, 29. (Tanjug) — Moskovski radio je v včerajšnji oddaji razkr.nkal gonjo ameriških in drugih reakcionarnih listov, ki skušajo prikazati, da je Makedonija postala tako imenovano sper-no jabolko na Balkanu in pri tem obrekuje balkanske demokratične države, češ da hočejo Grčiji iztrgati Makedonijo in egejsko področje.
Kementator je nato pristavil: Ce sa je makedonsko vprašanje sprožilo, se je to zgodilo samo zaradi preganjanja, ki mu je podvrženo makedonsko ljudstvo s strani grških monarhe-fašističnih oblasti.
Enotni sindikati vabijo vse svoje člane, naj skupno z tržaškim ljudstvom proslavijo 1. maj. Tako bodo izrazili svojo voljo za mir in neodvisnost STO-ja.
Sl c veni Egejske Makedonije so se boril; v Grčiji skupno z grškim ljudstvom proti fašistom v upanju, da bodo dosegli po osvoboditvi iste pravice, ki jih uživajo, drugi državljani. Toda klika monarho-fašistič-ne vlade jim je edvzela vse pravice, materin jezik in šolo.
Nato je komentator govoril o požigih številnih vasi v Makedoniji in pristavil, da mora grško ljudstvo prenašati številna preganjanja, zaradi česar je na stotine družin prisiljenih iskati zavetja v inozemstvu. Obsodil je nato trditve, da Jugoslavija in Bolgarija podpirata državljansko vojno v Makedoniji. Zaključil je svoj komentar z izjavo, da politika monarho-fašistov s podp:ro Imperialistov
‘J0' kQt ga zmore le in narnejši tisk zlasti v )<• ki nas’ in to od strani ;>e; h * smatrajo celo za Slo-i; ^aRsfcpS 'anje proti slovansko-O bTats'vu; podlo kle-
£ "SSST? - *
er izdn e^ltimacijonarod-
^ PrT:0 Se * 'Demokra-Stt»*d*tavua
»lert u in
primorskemu
lu °stnSe, *dostojno» uvrstila C>ls>ceaa ? asn'ke novega itali-rPerializma.
200.000 newyorških S ovanov obsoja Trumanovo politiko
New York, 29. — (Tass). — V Ncvv Yorku je bil kongres new-yorškega odseka ameriškega Slovanskega odbora, katerega se je udeležilo 250 delegatov, ki predstavljajo 200.000 newyoršk h Slovanov. Glavna tema kongresa je bila borba za mir in državljanske svoboščine v ZDA.
V svojih poročilih so delegati po udarili, da je sedanji čas najbolj kritičen za ZDA ter da vodi vlada politiko proti željam ameriškega ljudstva, ker podpira reakcionarno Turčijo in monarhistično Grčijo, namesto da bi podprla bivše zaveznike, ki občutijo posledice vojno. Obenem so obsodili protidelavsko zakonodajo ter pozvali vse Slovane v Ameriki, naj podpro napredne sile v deželi. Na kongresu sta go vorila tudi predsednik in tajnik Ameriškega slovanskega odbora.
Slovensko - italijanska antifašistična unija \ abi vse člane, simpatizerje in vse ostalo ljudstvo, naj se udeleži proslav, ki jih je priredil koordinacijski odbor za 1. maj.
Tajn k je pozval vse Slovane v A meriki, naj podprejo z vsemi silami slovanske države ter zatrdil, da predstavlja Trumanov program pomoči Grčiji in Turčiji najbolj žalosten odlomek v ameriški zgodovi ni, ker je Truman prevzel zaščito ameriških petrolejskih družb na Bližnjem vzhodu. Tajnik Grinski je pozval vse ameriške Slovane, naj se borijo proti Trumanovemu programu.
samo podžiga narodnostno sovraštvo.
Iz vesti, ki prihajajo iz Kaneje na zahodnem delu Krete, je razvidno, da so 20 km od mesta večje skupine grške demokratične vojske, ki čaka na odgovor monarho-fašistične vlade na zahtevo, ki jo je postavil EAM, in sicer: izpuKi-tev vseh prebivalcev otoka, ki so bil; aretirani iz političnih vzrokov, prenehanje protidemokratičnega režima in odstavitev vojaškega guvernerja r.a otoku. Partizanom se pridružuje vedno večje število prebivalcev, posebno pa še na zahodnem delu otoka.
Zveze med Kreto in Grčijo so sedaj možne samo z '.stali in po radiu. Pred nekaj dnevi so borci demokratične vojske pretrgali vse telegrafske kab.e, ki vežejo otok s suho zemljo. V Atenah so aretirali bivšega generala Elasa Mandaka-sa in ga internirali na neki otok v Egejskem morju. Obtožen je, da je organiziral partizanske skupine na Kreti.
Tudi iz drugih krajev Grčije prihajajo poročila o vedno večjem obsegu partizanskega delovanja, tako da je vojni minister javil, da bo vlada mobilizirala drugih 30.000 mož.
«Tass» poroča iz Aten, da so vladne oblasti prepovedale zborovanja cb priliki 1. maja. Sindikalno vodstvo je zato pozvalo delavce, naj na dan 1. maja prekinejo delo za 24 ur. Policija je vdrla v prostore sindikatov in zaplenila prvomajske proglase.
Razne agencije in listi, ki so pod vplivčm mednarodnih imperialističnih krogov, so večkrat pisale o sklepu britanske vlade, da umakne svoje čete iz Grčije. Kako prazni so bili ti «sklepi», potrjuje izjava podtajnika zunanjega ministrstva, ki je v tem cziru izjavil, da bo Velika Brtanija umaknila svoje čete iz Grčije, ko bo to »praktično* nrgoče.
Iz Aten poročajo, da je minister za koordinacijo in delo Stefano-puloa izjavil dopisniku lista «Elef-teria», da bodo ameriško pomoč up: rabili v prvi vrsti za zadušitev partizanskega gibanja.
Amerijki pisateli na progi Samac-Sara^evo
Zenica, 29. (Tanjug) — Znani ameriški pisatelj in novinar Robert Saint John, ki je na obisku pri gradnji mladinske proge Samac-Sarajevo, je preko radijske postaje «Mladinska proga» pozdravil mlade graditelje. Saint John je izjavil, da
S plugi in ne s tanki
bo mogoče utrditi svetovni mir
Washington, 29. (AFP) — Na tiskovni konferenci je bivši podpred-sedn.k Wallace izjavil novinarjem: Med Trumanom in menoj obstoje r.asprotstva, ker smatram, da je nemogoče učvrstiti v zunanji politiki mir z ameriškimi dolarji, ki jih uporabljajo za nabavo tankov, letal in vojnega materiala drugim državam. Se laže se lahko doseže mir, če se ta denar uporabi za nabavo klugov m se na ta način pripomore k poljedelskemu in industrijskemu dvigu teh držav.
Wallgce je dodal in poudaril, da
so Poljska, Sovjetska zveza in Grčija največ pretrpele v vojni. Wal-lace je dejal, da je priporočal, naj bi Mednarodna banka dala potrebnim deželam posojilo 5 milijard dolarjev. Posojilo bi se razdelilo po potrebi on.m državaip, k; bi jih zato odrejeni odbori spoznali za potrebne.
O posojilu Grčiji in Turčiji, je Wallace dejal, da mu je žal, ker Je kongres izglasoval to posojilo 2a
je videl mlade Jugoslovane kopati rove in vrtati v hribe. Izrazil je svoje občudovanje za delovni polet in prepiičanje, da bo proga zgrajena o pravem času. Na koncu je pozdravil graditelje v imenu vseh prijateljev Jugoslavije v Ameriki.
Fašistične manifestacij v itailji
Rim, 29. (AFP) — Ob drugi obletnici usmrtitve Mussolinija, so bile v Italiji na več krajih neofašistične manifestacije. V Turinu sta bili dve ceob: ranjeni od eksploz je ročne bombe. V Neaplju so bili po zidovih plakati, na katerih neofaši-sti pozivajo prebivalstvo, naj moli za 300.000 fašistov, ki so bili umorjeni v severni Italiji. V Ferrari so aretirali 37 starih fašistov, ker so organizirali zadušnico za Mussoli nija.
Četrti teden stavke telefonistov
Wash!ngton, 29. (ATI) — Stavka telefonistov traja že četrti teden. Mogoče b} prišlo do rešitve spora, ker je neka telefonska družba ponudila skromno povišanje plač svojim nameščencem. To je prvo popuščanje delodajalcev ves čas stavke.
Prvomajski proglas jugoslovanske KP
Beograd, 29. ■— Jugoslovanska komunistična stranka je ob priliki maja izdala proglas na narode Jugoslavije, v katerem poudarja zgodovinsko borbo za osvobeditev izpod fašističnega jarma in novo veliko borbo za izvedbo petletnega načrta.
Dalje govori preglas o imperialističnih spletkah, ki sj vsilile Jugoslaviji krivične meje in ki jo zdaj skušajo oškodovati tudi v vprašanju Slovenske Koroške. Toda Jugoslavija, ki je bila vedno zvesta svojim zaveznikom, ima tudi sedaj sveje prijatelje in zaveznike, ki so: Sovjetska zveza, poljska republika, češkoslovaška republika, ljudska republika Albanija in ljudska republika Bolgarija. Jugoslavija ima pr.jatelje tudi v drugih državah sveta ter med demokratičnimi silami v samih imperialističnih državah. Izvedba petletnega načrta pa bo še bolj dvignila ugled Jugoslavije v svetu in pokazala vsem narodom, ki ječijo pod imperialističnim jarmim, kako je mala država uspela rešiti svojo neodvisnost in zgraditi srečno življenje svobodnih ljudi in srečno skupnost svobodnih in enakopravnih narodov.
Norveške ladje za Jugoslavijo
Beograd, 29. — Kakor poroča Tanjug, je jugoslovansko mornariško ministrstvo sklenilo z Norveško pogodbo o nakupu dveh modernih ladij od 4100 ton. Ministrstvo bo sklenilo z inozemstvom še druge pogodbe za nabavo večjega števila ladij.
0 madžarski prošnji bo VS razpravljal v sredo
Flushing Meadows, 29. (AFP) — Varnostni svet se bo sestal v sredo ob 21.30 uri. Na dnevnem redu bo prošnja Madžarske za sprejem v Organizacijo ZN.
Čiani židovskega kongresa pri Benešu
Praga, 29. (AFP) — Predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš je danes sprejel sedem članev svetovnega židovskega kongresa, ki se vrši v Pragi.
Plenarna seja Vseslovanskega odbora
Moskva, 29. (Tass) — Od 26. do 28. aprila je bilo v Moskvi zborovanje Vseslovanskega odbora, ki ga je otvor’-! predsednik Maslarič.
Predsednik Maslarič je podal poročilo o delovanju Vseslovanskega odbora od zadnjega kongresa v Beogradu, drugi delegati so pa podali poročila o delovanju posameznih odborov. Ugotovili so, da so zadnje mesece Slovanski odbori in napredne organizacije v neslovanskih deželah pojačale napore za prija^ teljstvo med slovanskimi narodi, za pravičen in trajen mir med narodi in za uničenje fašizma.
Naslednja plenarna seja Vseslovanskega odbora bo v Varšavi 15. junija.
ZdTuženje bivših političnih preganjencev vabi vse svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo prvomajskih prireditev.
RAZLIČNA HAZIRAHJA
o palestinskem vprašanju
Flushing Meadouns. 29. (AFP) — | rajo vključitvi v dnevni red drugih Ped predsedstvom brazilskega de-: vprašanj, ki niso bila še vpisana, legata Aranhe se je danes popoldne I Poljsk: delegat se je izrekel za te-sestal urad glavne skupščine OZN. j meljito razpravljanje o tem vpra-
Razpravljanja o palestinskem j šanju in predlagal, naj se zasliš jo vprašanju so že v samam začetku tudi židovski predstavniki. Govoril
Razbijači enotnosti
delovnega ljudstva so plačanci imperializma!
K
Delavci iz ladjedelnic in tržaških tvernic so z udarniškim delom napravili pri Sv. Ani 30 barak za okrepčevalnice, 10 raznih zgradb, ki bodo nameščene po veseličnih prostorih, in oblačilnice za 9.000 telovadcev.
V III. okraju sodeluje v pripravah za 1. maj 235 Šiv!lij. Javilo se je 60 blagajničark.
Jutri je 1. maj. Priprave so v glavnem končane in ljudstvo se bo polnoštevilno udeležilo prvomajskih proslav. S polnoštevilno udeležbo bo ljudstvo pokazalo pred vsem svetom svojo enotnost, pokazalo bo, da je slovensko in italijansko napredno ljudstvo trdno povezano v mogočnem demokratičnem bloku proti vsem sovražnikom ljudstva. V enotnosti in bratskem sodelovanju je moč! Ves uspih naše borbe za demokratične svoboščine je odvisen od trdne povezanosti vseh naprednih sil STO-ja. Kakor bomo jutri korakal; v mogočn' povorki združeni proti reakciji, tako bomo ostali enotni v bližnjih volitvah, tako se bomo berili enotno, dokler ne bomo dosegli vseh svojih pravic in zmagali! Plačanci tujega imperializma in ostanki fažizma so naši skupni sovražniki!
1. maj je borben praznik vsega ljudstva STO-ja, Slovencev in Italijanov, je praznik, ko bomo pokazal; svojo moč, ko bomo povedali vsem, da nočemo več, da ee staro povrne!
Zato 1. maja vsi na ulice! Le mlačneži in tisti, ki jim ni mar, kaj nam zopet pripravljajo reakcionarji, ki jim ni mar, kaj delajo šovinisti po tržaških ulicah in ki jim je vseeno, če se vrne fašizem, bodo ostali doma.
Vsak tržaški demokrat se bo udeležil proslave!
1. maja bo ostal doma le tisti, ki mu je vseeno, če se povrne trpljenje, pomanjkanje, če se povrne fašizem, če izbruhne nova vojna!
VSI NA ULICE! UDELEŽITE SE PRVOMAJSKE PROSLAVE!
OGORČENJE V PULJTJ
zaradi stalnega odvažanja naprav iz mesta
zasedanja pokazala različna stal šča delegatov. Steviln; delegati so stali
je nato sirijski delegat, ki se je uprl, da bi bila tudi sionist.čr.a
na stališču, da ee mora palestinsko j predstavništva udeležena pri raz-vprašanje preučiti izčrpno. S tem j pravljanjlh v glavni skupščini. E-
giptsk: delegat je ugovarjal ameriškemu predlogu in dejal, da se palestinsko vprašanje ne sme vezati na židovsko vprašanje. Ponovno je
v zvezi so vprašali angleškega de legata, če je Vel ka Britanija pripravljena brezpogojno sprejet; sklepe glavne skupščine glede Palestine. Angleški delegat Cadogan je izjavil, da je sporazumen s tem
Pulj, 29. TTanjug) — Anglo-ame-riške okupacijske oblasti v Pulju so večkrat zagotovile, da bodo spoštovale prevzete obveznosti na vsem zasedbenem področju bivšega italijanskega ozemlja, ki bo na podlagi mirovne pogodbe pripadlo Jugoslaviji. Kljub temu pa so ta zagotovila ostala samo beseda, ker iz Pulja poročajo, da se še vedno nadaljuje odvažanje materiala in raznih naprav kljub protestom Jugoslavije in delovnih množic.
Pritožujejo se predvsem nad civilno policijo, ki je pod zaščito okupacijskih oblasti in z orožjem pogostoma ščitila to odvažanje, kakor je bil primer velikega električnega mlina. Okupacijski tisk in radio sedaj poročata, da je vojaška uprava pooblastila oziroma legalizirala odvažanje imovine, vštevši najpruve velikega električnega mlina. Prebivalstvo Pulja je zelo ogorčeno zaradi takega postopanja okupacijskih oblasti in smatra to kot izzivanje, da ne govorimo o škodi.
Bidaull o konferenci
Pariz, 29. (AFP) — Danes zjutraj je prispel Georges Bidault s svojo delegacijo s posebr.im vlakom na pariško severno postajo, vračajoč se z moskovske konference. Ko je izstopil, je izjavil: »Napravili sm; najboljše, kar smo mogli. Obstoji upanje in volja, toda
držav o razpravljanju o neodvlsno-
predlogom po načelu, »da morajo Palest ne vk)juži v dnevn, ^
- Kanadski delegat je podprl ameriško stališče in končno je iraški de legat dejal, da bi bilo treba najprej ugotoviti, ali OZN pr.znava načelo, da imajo narodi pravico sami odločati o svoji usodi.
glavne skupščine, razen v primeru, da je to nemogoče izpolniti*.. Angleški delegat jie v posebnem pismu zahteval, naj se preučijo predlogi arehskih držav samo v primeru, če predlagajo konkretne načrte za ra-šitev tega vprašanja. Ta predlog so vpisali na dnevni “red.
Na popoldanskem zasedanju je ameriški delegat dejal, da je naloga tega zasedanja, imenovati po®?b no komisijo, ki naj izdela poročilo o palestinskem vprašanju. To po-
nakup vojnega materiala veliko la- 1 ročilo bi nato glavna skupščina preže, kakor pa kredit za ustvaritev učila na rednem zasedanju v sep-važnih reform v ZDA.	ltembru.	Izjavil je, da se ZDA upi-
Koordinacijski odbor za proslavo 1. maja vabi vse prebivalstvo STO-ja, naj prisostvuje proslavam 1. maja in da dostojno proslavi praznik delovnega ljudstva.
darske razmere v Angliji Ce se bodo glasgowškim pristaniškim delavcem pridružili še deiavci drugih pristanišč, bodo nastale za britansko gospodarstvo i’a trgovski promet kritične razmere s težkimi posledicami m to v času, ko je promet najbolj živahen.
Sprejem na čast Clementisa
BeJgrad, 29. (Tanjug) — Češkoslovaški veleposlanik v Beogradu je priredil velik sprejem na poslanstvu v čast češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Clementisa in njegove soproge, katerega so se udeležili predstavniki vlade, diplomatskega zbora in kulturnih krogov.
zahteval, naj se predlog arabskih | pot^b^ bl bilo deiati hitro. Interesi Francije, ki so v skladu s pravičnostjo, so bili spoštovani.* Minister je še dodal, da je Francija dobila nekaj premoga.
Slavka londonskih
pristan ških delavcev
London, 29. (AFP) — Stavka lon-donsk.h pristaniških delavcev je skoraj popolnoma ustavila delo in razkladanje v pristanišču. V stavko je stopilo 110.000 delavcev v znak solidarnosti s pristaniškimi delavci v Giasgowu, ki stavkajo še tri tedne. V pristanišču mir.10 leži 75 ladij, k; čakajo s svojim tovorom.
Stavka delavcev resno grozi, da bo poslazšala že tako težke gospo-
Tobak in bombaž v Istri
Reka, 29. (Tanjug) — V dveh največjih centrih za pridelovanje tobaka v Istri, v vaseh Sv. Peter u Sumi in Balah so bile osnovane prve zadruge za proizvodnjo tobaka. T; dve zadrugi sta ne samo prvi v Istri, temveč prvi v Jugoslaviji. Prvega zborovanja ob ustanovitvi se je udeležila ogromna množica iz vseh okoliških vasi. Ustanovitvi je prisostvoval tudi prestavnik Vojaške uprave JA. V številnih vaseh Istre so napravili poskuse s sajenjem bombaža s semeni iž Hercegovine.
Bevinove Izjave
o moskovski konferenci
London, 29 (AFP) — Zunanji minister Bevin je davi prispel v London. Ob tej priliki je predstavnikom tiska izjavil, da mora britansko ljudstvo biti potrpežljivo. Pri pripravljanju miru, je dejal Bevin, ne delamo samo za sedanjost, pač pa predvsem za bodoča pokolenja. Nisem pretiran optimist, pa tudi ne pesimist. Po strašnem uničenju v šestih letih vojne je vprašanje obnove sveta izredno težko. Pristavil je, da bo lahko kaj več povedal po londonski konferenci.
^Jeležite se baklade! (Zbirališča ^etek baklade ob 20.30) Ob
ob 20. v Rojanu, 22. uri umetna
pri Sv. Soboti in razsvetljava na
Sv. Jakobu. Montebellu
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
30. aprila 19^'
K poročilu o proslavi VI. obletnice OF
V včerajšnji številki našega lista se je v poročilu o proslavi šeste obletnice OF zaradi nejasnosti v korekturi vrinila neljuba pomota. Prvi stavek drugega odstavka se mora torej pravilno glasiti: «Proslavo je otvoril v slovenskem in italijanskem jeziku zadnji predsednik tržaške OF, tov. dr. Josip Fer-folja».
Kako si zamišljajo „bratsko sožitje"
V noči 26. t. m. je petorica domobrancev in črnoborzijancev, ki as z mnogimi drugimi pajdaši stalni gostje gostilne v ulici Paduina, nadlegovala neko dekle. Italijanski mladenič, ki je šel slučajno mimo, se je zavzel za dekle in očital nadlegovalcem, da ne poznajo dobre vzgoje. Ko jim je povedal, kakšno je njegovo prepričanje, je tem »gospodom. zavrela kri ter so po starem vzorcu fašističnih metod in v slogu svojih »demokratičnih načel., navalili na mladeniča, ki se je moral umakniti taki premoči. Med pretepači se je zlasti odlikoval neki Jože, šolski sluga in »ctrudnik pri slovenski radijski postaji.
Protest italijanskih umetnikov
z Reke
Tudi gledališki umetniki ljudskega gledališča na Reki so se pridružili splošnemu ogorčenju zaradi šovinističnega napada na slovensko gledališče v Trstu. Poslali so nam protestno brzojavko, ki jo priobčujemo:
«Mi italijanski člani ljudskega gledališča na Reki ostro in ogorčeno protestiramo zaradi atentatov, ki so jih uprizorili šovinistični elementi proti občinstvu, ki se je v petek, 25. t. m., shajajo, da bi prisostvovalo predstavi Slovenskega narodnega gledališča.
Mi, ki že več mesecev vršimo na Reki italijansko umetniško poslanstvo ob splošnem razumevanju in navdušenju tako italijanskega kot hrvaškega občinstva, še bolj občutimo nizkotnost dejstva, da nevredni izzivači zanikajo pravico, umetnost in kulturo tistim, ki bolje kot mi razumejo potrebe znanosti in duha narodov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Volitve v združeni sindikat
Včeraj so se vršile volitve v združeni sindikat. Povsod je bila velika volivna živahnost; v tovarni strojev Sv. Andreja, v direkciji CRDA, pri TEL.VE, na voliščih uslužbencev Mestne davkarije in Mestne hranilnice. Resno in zbrano so se zbirale skupine delavcev in uradništva ter odhajale k volivnim skrinjicam, da izvolijo za svoje predstavnike one najboljše tovariše, ki bodo zastopali njihove interese. Člani komisije so jim dali zadnja navodila za pravilno izpolnjevanje glasovnic, saj je vsak pravilno oddan glas trden kamenček v temelju novega zadružnega sindikata. Ko so oddali glasovnice, so se volivci mirno vračali na delo. Rednega poteka volitev ni motil niti najmanjši incident.
Ali bo dvoj ezičnost
ostala le na papirju
Ljudstvo iz Doline zahteva priznanje svojih pravic
Več kmetov iz občine Dolina je prejelo pozivnice s sledeče glavo: »Ministero dellagricoftura e fore-ste. Uffioio nazionale statistico eco-nomico deU’agricoltura». Kje je se-dež tega «ministrstva» na dopisnici seveda ne piše. Toda mi vemo, da pri ZVU nimajo ministrstev, torej mora biti to ministrstvo izven STO-ja. Poleg tega pa je vabilo pisano v italijanščini, če tudi je splošno znano, da v občini Dolina žive sami slovenski kmetje.
Kmetijski oddelek pri ZVU, ki je to pozivnico poslal, bi moral vedeti, da tam žive sami Slovenci, toda ne samo v Dolini, temveč da je
Komunistična partija Julijske krajine vabi člane in vse ljudstvo, naj se udeleži proslave 1. maja, praznika vsega ljudstva STO-ja.
tudi večina kmetov v tržaški občini
Slovencev.
Slovensk; kmetje se vprašujejo, ali ZVU ne pozna sklepov mirovne konference, kjer so priznali enakopravnost slovenskega in italijanskega jezika na STO-ju! Kako motajo potem pošiljati pozivnice slovenskim kmetom samo v italijanščini? Kakšen namen ima to zavlačevanje, in sicer urada ZVU, k; bi moral prvi upoštevati sklepe mirovne konference in začeti uvajati dvojezičnost. Zakaj že niso uvedli dvo jezičnih tiskovin in zakaj ne nastavijo uradnike, ki bodo uradovali s Slovenci v njihovem jeziku?
Slovensko ljudstvo na STO-ju se bori za uvedlo dvojezičnosti in priznanje narodne enakopravnosti. Zato odslej ne bo več sprejemalo tiskovin, ki bodo pisana samo v italijanskem jeziku. Dovolj je bilo zatiranja 25 let, sedaj pa hoče, da upoštevajo njegove pravice in da
Danes sindikalne volitve
Danes ob 8. uri zjutraj volijo uslužbenci tržaške industrije znanstvenih izdelkov in v «Cau-tiere Giuliano».
Preskrba
Kruh za prvi maj se bo razdeljeval dan.es 30. t. m., ker bodo jutri pekarne zaprte.
Zaključek razdeljevanja racio-niranih živil za april je danes, iz-vzemši: koruzno moko za VII skupino, konzervirano meso «Tang» za bolndke v mestu in bele testenino ZVU za delavce pri vojaških oddelkih. Razdeljevanje teh živil se še nadaljuje.
Naročila tekstilnega blaga ZVU bodo zaključili v soboto 3. maja. Pri naročilu bo trgcvec odrezal kupon št. XV živilske nakaznice in bo izstavil posebno potrdilo. Zamudniki ne bodo dobili ničesar.
Ostavka funkcionarjev CP
Po sestanku med višjimi funkcionarji civilne policije, kateremu so načelovali zavezniški oficirji, in na katerem so razpravljali o imenovanju novega namestnika su-per-ir.tendanta, sta inšpektorja dr. Do-menico Tomaselli in dr, Rodolfo
Oliva podala ostavko. Kaže, da bo-postane slovenski jezik anakopra- I do še drugi funkcionarji sledili nju-vein italijanščini.	I	nemu	zgledu.
ZVU prepovedala
orvomajsko proslavo v Gorici
Lani so v Gorici veličastno proslavljali 1. maj. Tudi letos so hotele široke ljudske množice manifestirati za bratstvo med slovenskim in italijanskim življem na tem ozemlju. Enotni sindikati so predlagali Delavski zbornici v Gorici, da bi skupno priredili proslavo 1. maja. Delavska zbornica je ta predlog odbila in je dosegla pri ZVU prepoved javne proslave. Spričo tega dejstva so Enotni sindikati izjavili sledeče: «Pred vsem delavstvom in našim prebivalstvom naj-energičneje žigosamo spletke nekaterih krogov, ki so se tako neutemeljeno uprli, da bi praznovali 1. maj s svobodno in demokratično manifestacijo v Gorici, kar bi edino moglo prispevati k prijateljstvu in bratstvu delovnega ljudstva v skupni borbi proti V3aki obliki izkoriščanja.
ZVU je a tem svojim stališčem zopet pokazala svoj protilj-udski značaj. Šovinistični elementi so se pa ustrašili govornika, italijanskega skupščinskega poslanca
Antifašistična mladina vabi vse mladince, naj sodelujejo z ljudstvom STO-ja pri proslavah 1. maja.
FJZKULTURA
Zaereb-T rst
danes ob 17. uri na stadion • Sv Sobote
LJUDSKI ŠPORTNI TEDEN
Izmed najzanimivejših prireditev v okviru »Ljudskega športnega tedna)* je nedvomno igra med sindikalnimi moštvi Zagreba in Trsta, ki se bo pričela danes ob 17 uri.
Zagrebško moštvo bo okrepljeno z najboljšimi igralci Dinama m Lo komotive, nasproti njim pa bodo najboljši Tržačani, med katerim, nc bodo manjkali Godnič, Germ, Padovan, Marinelli in drugi.
Ne bomo se spuščali v ugibanja, kdo bo zmagal. Dejstvo je, da bomo danes videli najbdljše med ..md.kjin m; igralci Zagreba in Trita. Pridite, da boste ;udt vi zasledovali potek igre.
Ob 17. uri pa bo na stadionu Ponziane tekma med moštvoma tržiških ln tržaških ladjedelnic.
Drsanje na koleščkih — Šah
Včeraj se je vršilo v nadaljevanju Ljudskega športnega tedna tek-movanje v drsanju na koleščkih. Tekmovalcem je nagajala močna burja, a kljub temu sama kvaliteta tekmovanja ni trpela.
Dosegli so naslednja mesta:
Juniorji pod 16. leti: Zonin Ser-gio 3 min 10 sek., Simonettt Guido 3.20, Rotti Adolf 3.21.
Seniorji 15 km: Milani Gino 37.10, Angelini Aldo 37.15, Korbar Gluho 38,55, Pauli Angelo.	*
Štafeta 3 km: Pauli Angelo-Kor-bar Giulio-Milani Aldo 7.15, Babu-der Benito-Zekin Peter-Angelini Aldo 7.34.
Amerikanska štafeta:	Angelini
Aldo-Tominc Dario-Zekin Peter 21.32, P nzo Nerino-Milani Dmo-Miam Guido 21 56.
Včeraj zvečer se je ravnotako vršil šahovski turnir, ki se bo nadaljeval 2. in 3. maja. Odigranih bi moralo biti 16 partij, ki pa do ure, ko to pišemo, še niso končane. Po drobnejše bomo poročali o šahovskem turnirju v jutrjšnji številki.
Pred tekmo Jugoslavija-Češkoslovaška
11. maja bo tekma med Jugoslavijo m Češkoslovaško v Pragi. Cehi se na tekmo dobro pripravljajo in, da so že v dobri formi, nam dokazuje tudi nedavno odigrana tekma v Parizu. Reprezentanca Češkoslovaške še ni dokončno določena, gotovo pa je, da bodo postavili moštvo, v katerem bodo znani vratar Horak, branilca Kocovrek in Se-necky, krilska vrsta bo ve Jetno: Bradač -Jira - Hanke. V glavnem še ne morejo odločiti, kateri igralci bodo igrali v napadu. Za sedaj so določiii mednarodnega igralca Užiho.
Od lani so se Cehoslovakl zelo popravili ln kaže, da bodo imeli Jugoslovani težko dr’o. Mcštvo CER bo 'gralo WM si Um. ki s'- odlikuje zlasti tudi v u"ptJn: obrambi.
Gligorič zmagovalec na šahovskem turnirju v Varšavi
Na mednarodnem mojstrskem turnirju v Varšavi je že v četrtem kolu po zmag: nad Smislovim bilo Jasno, da bo zasedel jugoslovanski mojster v šahu Gligorič, eno izmed prvih mest. Po zmagi nad Griin-feldom y osmem kolu je dobil Gli-gorič že dovolj naskoka pred ostalimi udeleženci turnirja, po remiju nad Pachmanom pa že 8 točk in s tem prvo mesto.
Uspeh Gligoriča na mednarodnem šahovskem turnirju Je zelo velik, saj Je igral na tem turnirju poleg ostalih mojstrov tudi pretendent za naslov svetovnega prvaka, sovjetski velemojster Smislov.
Sežana - Opčine 4:2
V nedeljo 20. t. m. se je vršila nogometna tekma med enajstoricama Opčin in Sežane. S to tekmo so se Sežančani praktično začeli udejstvovati v fizkulturi.
Košarka na mednarodnih tekmah v Pragi
V nadaljevanju včerajšnjega turnirja je Češkoslovaška premagala Romunijo 64:25.
VESTI S PODEŽELJA
SEŽANA
Mladinska igra. Prosvetno društvo je priredilo 20. t. m. Golijevo mladinsko igro «Jurček». Igralci so uspešno podali svoje vloge, da so bili gledalci, ki so napolnili dvorano, zelo zadovoljni.
POSTOJNA
Gostovanje reškega narodnega gledališča, V dneh 19. in 20. apiila je gostovalo v Postojni Reško narodno gledališče. Vprizorilo je Igro «Sretan brak» M. Trigerja. Režiser je bil Velibor Starčič. Igra zajema snov iz ruskega življenja in nam prikazuje borbo ljudi napredne miselnosti za prehod v socializem. I-gialci so dokazali, da njihovo gledališče služi konstruktivnemu namenu za ustvaritev ljudi novega kova, za lepšo bodočnost nas vseh. Gledališče je gostovalo v mnogih krajih Istre in je tokrat prvič nastopilo v Sloveniji.
PROSEK-KONTOVEL
Proslava obletnice OF. Preprosto in svečano so Kontovelci in Pro-sečani proslavili to našo tako pomembno obletnico. Po otvoritvi z muzikalno točko je tov. Grmek o-risal pomen in dogodke naše ljudske vstaje. Sledila je recitacija tov. Banove, ki je recitirala Aškerčev «M; vstajamo*. Dramski odsek s Kontovela je nastopil z enodejanko «Bedak». Za zaključek pa je zapel pevski zbor prosvetnega društva «1-van Vojko« pesmi «Gor na planine«, «Partizansko» in «Naša nova zastava«. Prostovoljne prispevke v znesku 3076 lir so darovali za kritje stroškov proslave 1. maja.
SALEŽ
Obletnica O. F. V soboto, 26. t. m smo proslavil; obletnico OF. O njenem pomenu, velikih zmagah in novih nalogah ter o važnosti 1. maja je spregovoril tovariš iz vasi. Tovarišica je občuteno recitirala pesem «Pri padlih borcih«. Svečanost je zaključil pevski zbor s petjem borbenih pesmi.
Na množičnem sestanku so vaščani sklenili, da bodo čimprej postavili spominsko ploščo padlim in po-
Centro dl eultura popola-re vabi vse člane kulturnih krožkov, naj se udeleže ljudske baklade in drugih manifestacij, ki bodo 1. maja.
grešanim borcem, da se tako vsaj malo oddolžijo za njihove žrtve.
Bliža se 1. maj. Vkljub celodnevnemu napornemu delu se mladina neumorno vežba za proslavo tega svečanega praznika.
DRAGA
Pokop padlega partizana. V nedeljo, dne 20. aprila, so položili k večnemu počitku v domačo zemljo borca tov. Umeka Vinkota, ki je padel v Sloveniji. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Veliko vencev so poklonili: mladina, prijatelji in vaščani. Godba iz Trebč je
A LE KS A NDER BECK ;
99
VOLOKOLAMSKA CESTA
Morda ni potrebno, da bi šel tja, v jarke? Komaj sem si postavil to vprašanje, sem doumel, da me je strah. Zdelo se mi je, kot da bi se bilo tisoč krempljev zarilo v mejo vatirano bluzo; zdelo se mi je, kot da me tisoče kilogramov zadržujejo v jarku. Rešil sem se iz krempljev, odtrgal sem se od tisočev kilogramov in v teku sem zdrvel — na obalo.
Ko sem drvel na konju preko polja in pozneje na zvoniku, nisem v t. st ih strašnih trenutkih epažal granat, toda zdaj... Poizkusite, pretecite kdaj štirideset ali petdeset korakov pod osredotočenim ognjem, ko vas s te strani ošine val vročega zraka In v premikanju komaj komaj še odskočite v stran, pa se naenkrat »pet zamajete, ko blisne z druge strani beli plamen. Poizkusite in potem se vam bo morda posrečilo, da to opišete. Meni pa dovolite, da povem na kratko: po desetih korakih mi je bil hrbet popolnoma moker.
Teda v jarek sem »topil, kot to prltiče komandantu.
— Zdravo, bcrec!
— Zdravo, tovariš kombat.
Oh, kako je bilo tam prijetno, po dnevni svetlobi zunaj — v poltema: kleti, pokriti s težkimi bruni. To je bil jarek za enega borca — tako imenovana stielska celica za posameznika.
In še sedaj se spominjam obraza tega borca, spominjam se njegovega priimka. Zapišite: Sudaruškin, ruski vojak, kmet, kol-hoznik iz okolice Alme-Ate. Ril is bled'č-n in re^n- k* ni r. rd*če-armejsko zvezdo mu- Je zlezla nekoliko postrani. Gotovo je Csem ur poslušal udare«, pod, katerimi J*	to	padala	»emlja
igrala žalne koračnice, pevski zbori pa so zapeli «Vigred» in «Zrt-vam». Ob odprtem grobu so se od pokojn.ka poslovili domači župnik,
Čigavi smo?
V Domju so še sedaj brez elektrike in vodovoda
Spodnja Marija Magdalena in Do-mjo tvorita sestavni del tržaške občine. Vsaj tako razumemo iz neštetih davčnih pozivov, ki nam jih skoraj vsak dan dostavljajo.
Čeprav smo deležni vseh davčnih bremen, ki tarejo povprečnega Tržačana, pa obe.nski velmožje kaj radi pozabljajo na nas, kadar je treba kaj dati. In vendar so naše zahteve skrajno pravične in umerjene. Zadnja vas na Krasu ima napeljano električno luč, mi pa, ki živimo v Trstu, si moramo kvariti svoje oči ob petrolejki, kadar imamo petrolej, seveda. Da bi nam napeljali elektriko, o tem se seveda nihče ne zmeni.
Naše ceste tud; menda niso bile popravljene že, odkar je odšla pokojna Avstrija. Zlasti cesta Domjo-Log je taka, da je bilo pozimi na njej vode do pasu. Kakor pa smo imeli takrat vode še preveč, jo bomo imeli odslej, v poletnih mesecih, premalo. Vodnjaki se naglo sušijo, vodovoda nimamo in, ko je bo najbolj potreba za ljudi, živino m polje, bomo ostali brez nje.
ASIŽZ vabi slovenske in italijanske žene STO-ja, naj sodelujejo pri proslavah 1. maja.
Istra je proslavila 6. obletnico ustanovitve 0F
Lepše ni moglo istrsko ljudstvo praznovati ta zgodovinski dan, kot ga je praznovalo v nedeljo. 2e na predvečer je zagorelo po višinah veliko kresov in v večjih vaseh so govorniki imeli slavnostne govore.
V nedeljo pa se je proslava pričela z zbiranjem mladine na športnem igrišču pred vhodom v Koper. 2150 pionirjev, pionirk in mladine se je zbralo na glavne poskusne vaje Pokazali so, kaj so se naučili v kratkem času, kljub temu da so preobloženi s poljskim delom. Se več pa bodo pokazali v četrtek v Trstu na stadionh.
Skoro brezhibno so izvedli vse tri vaje pionirji, ki j.h je nastopilo 500, in mlad nke. Mladinci, katerih je nastopilo 500, so pokazali, kako sc se potrudili, da bo uspeh čim lepši.
Po končanih vajah so se vsi telovadci in gledalci zvrstili v sprpvod z godbo na čelu in prišli na glavni trg v mestu, kjer je bila velika svečanost. Slovenski in italijanski govorniki so orisali pomen ustanovitve OF in vlogo, ki jo je imela tekom borbe. Nato je sledila podelitev odlikovanj za «zasluge za narod«.
Lepo proslavo je zaključila godba in pevski zbor, ki je pod «Loggio» zapel nekaj pesmi.
SPORED 1. UHAJA
Ob. 5. uri: budnica godb po mestnih ulicah. Naše godbe bodo igrale naše borbene in umetne pesmi. Tržačani bodo začutili ob naši prelepi pesmi, da je nastopil l. maj.
Ob 9. uri: prvomajska povorca. Odhod povorke iz Rojana, od Sv. Ivana in od Sv. Jakoba. Tudi ljudje iz Sv. Ane naj pridejo k cerkvi Sv. Jakoba, odkoder bodo krenili skupno s Svetojakobčani proti mestu. Cetrtia povorka krene od Sv. Sobote; tvorili jo bodo telovadci in partizani. Tržačani, vsi v povorko, da dokažemo, kakšna je moč delovnih množic!
Ob 11. uri se vrši veliko zborovanje na Velikem trgu.
Ob 11.30 uri krene povorka z Velikega trga po Korzu do Garibaldijevega trga, kjer je razhod.
Ob H.30 uri telovadno-športni nastop in pevski koncert na stadionu pri Sv. Soboti. Pri tej množični manifestaciji bo sodelovalo okrog 8000. do 9000 telovadcev in iz grl 2600 pevcev bo zaorila svobodna pesem. Te manifestacije se bodo mogli udeležiti le oni, ki bodo imeli spominsko kovinasto značko. Dobite jo v predproda.i pri Koordinacijskemu odboru na dan l. maja, pa tudi pri blagajnah.
Ob 20. uri vrtne ljudske veselice: v Ljudskem vrtu, na «ro-tondi del Boschettov, na Garibaldijevem trgu, na javnem vrtu Pontini (ul. P. Veronese), pri Sv. Soboti, na Barkovljanskem javnem vrtu in v sedežih raznih prosvetnih društev. Tako se bo praznik delovnega ljudstva zaključil z ljudskim rajanjem.
Flzkuliurnikl!
V četrtek, 1. maja 1947., naj pridejo vsi atleti športnih društev in športnih odsekov kulturnih društev ob 8.15 uri zjutraj v prostore Delavske športne zveze v ul. Conti 11. S seboj naj prinesejo športne drese in opremo. Udeležili se bomo ljudske majske manifestacije. Vab-
UDELEŽITE SE BAKLADE I
Danes ob 20.30 se vrši v Trstu velika baklada!
Zbirališča so v Rojanu, pri Sv. Soboti in pri Sv. Ivanu. Odhod povork je ob 20. uri. Razhod baklade bo na Senenem trgu. Po končani bakladi se vrši ob 22. uri umetna razsvetljava z bengaličnim ognjem na dirkališču Montebello.
Vsak demokratičen Tržačan je dolžan sodelovati pri tej vseljudski proslavi !
GOSPODARSTVO
Italijanski
o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Italijo
ljeni so tudi simpatizerji športnih društev in odsekov.
VODNIKOM SKUPIN
Danes ob 18. uri naj pridejo vsi vodniki skupin v telovadnih krojih na stadion. Udeležba obvezna.
OPOZORILO ŠPORTNIKOM
Vsi športniki, ki ne nastopijo l. maja na telovadnem nastopu popoldan, naj se zberejo l. maja ob 8. uri zjutraj na sedežu USO, ul. Conti 11, da se bodo udeležili ljudske manifestacije. S seboj prinesite športne drese!
VSEM TEKMOVALCEM!
Prehodne zastave pri tekmah 1. maja bodo dobile vasi in društva, mladinci in mladinke, pionirji in pionirke. Odločilen je odstotek udeležbe mladine pri telovadnih vajah z ozirom na število prebivalstva icraija. Prehodne zastave veljajo za tri leta. Po treh zaporednih zmagah. ostanejo last prosvetnega društva oziroma krožka vasi itd.
Planinci v povorki prvega maja
Planinsko društv- v Trstu se bo na dar. prvega maja udeležilo povorke. Člani in prijatelji društva naj se zberejo v ul. Conti 11 ob 8.30 v planinski opremi (smučarski, plezalski itd.).
O jugoslovansko-italijanski trgovinski pogodbi, ki je bila te dni podpisana v Beogradu, prinaša milanski gospjodarski list «II Com-mercio oren podrobnosti, ki bodo gotovo zanimale tržaške gospodarske kroge, saj je Trst že po svoji zemljepismi legi in svojih trgovinskih in prometnih zvezah med obema državama poklican, da pri zme-njavi gospodarskih dobrin med Jugoslavijo in Italijo odigra važno vlogo. Komentar v omenjenem italijanskem listu naj si prečitajo v izvirniku tisti tržaški šovinisti, ki ob vsaki priložnosti poskušajo podcenjevati doprinos, ki bi ga lahko dala Jugoslavija za obnovo tržaškega gospodarstva.
V komentarju italijanskega zunanjega ministrstva ob podpisu omenjene pogodbe je rečeno, da ima italijanska zunanjp politika dva cilja: da bitno poboljša odnose z Jugoslavijo in da doprinese k ustvaritvi takšnega evropskega sistema, ki bi preprečil formiranje vzhodnega in zahodnega bloka, in bi bil, «čeprav v okviru italijanskega prijateljstva z ZDA, element posredovanja v odnosih s slovanskimi narodi».
«11 Commercio 2J, ore» pravi, da bo Italija dobavljala Jugoslaviji proizvode svoje industrije, medtem ko bo Jugoslavija izvažala v Italijo surovine in živila. Ze v prvem letu trgovinskega sporazuma bo italijansko gospodarstvo prihranilo okoli 10 milijonov dolarjev na prevoznih stroških v primeri z dovažanjem surovin iz preko-oceanskih dežel, trdi omenjeni list. Pogodba, ki jo je sklenila italijanska delegacija v Beogradu, pomeni obnovo trgovinskih odnosov z Jugoslavijo za zdaj, v bodo.nosti pa t udi obnovo
Na tržaški univerzi so začela predavanja
Na univerzi so včeraj začela predavanja, vendar je prišlo do neljubega incidenta. Pri predavanju prof. Fegitza so vdrli v predavalnico nekateri elementi, k; jim gotovo ni pri srcu mir in univerzitetni študij in ga začeli zmerjati. Do hujšega pa k sreči ni prišlo.
Zveza pohabljencev in vojnih invalidov STO-ja poziva vse člane, naj se udeleže proslav in svečanosti 1. maja.
Sporočilain
Novi vlaki
Od 4. maja dalje bodo spremenili vozni red dosedanjih vlakov in jim dodali še nove, zlasti na glavnih progah. Od tega dneva naprej bodo torej vlaki vozili kakor sledi:
Na progi Trst-Sežana-Ljubljana: ob 1.30 za Ljubljano in Budimpešto; sb 4. urj Sežana-Ljubljana; ob 7.20 Sežana-Ljubljana; ob 12.58 Sežana-Ljubljana; ob 14. uri vlak do Nabrežine; ob 17.51 Sežana-Ljubljana; ob 20.10 do Sežane.	.
Prihodi v Trst na tej progi bodo sledeči: ob 5.20 iz Budimpešte in Ljubljane; ob 7.25 iz Sežane; ob 10.22 iz Ljubljane; ob 14.43 iz Ljubljane; ob 16.6 iz Nabrežine (ob nedeljah ne voz!); ob 17.2 iz Nabrežine (samo ob nedeljah); ob 19.13 iz Ljubljane; ob 23.14 iz Ljubljane.
Mesnice in pekarne 1. maja
Danes bodo mesnice odprte od 6. do 13. in odi 16. do 19. ure. Jutri 1. maja bodo mesnice zaprte ves
dan.
Sepral javlja, da bodo pekarne jutri L maja zaprte ves dan. Zato bo danes naprodaj kruh tudi za jutrišnji dan.
Hoteli in menze 1. maja
Po dogovoru OOSS z Zvezo go-stinsk h obratov, bodo dne 1. maja bari, kavarne in slaščičarne ter krčme ves dan zaprte. Restavracije, menze in gostilne s kuhinjo bodo odprte od 12. do 14. ure n od 20. do 22. ure.
Poslovni čas zelenjadnega trga na debelo
Začenši z 2. majem bo zelenjad-ni trg na debelo posloval od 7. do 10.30 zjutraj.
Obvestilo ZVU
Trst, 29. aprila. — Zavezniška včjaška uprava obžaluje, da je bilo ime prof. Luzizato-Fegitza vpleteno v polemiko pri odstavitvi rektorja
z zidov. Ves dan je, gledajoč skozi strelsko lino na reko in na nasprotno obalo, sedel in stal tukaj sam samcat.
Pogledal sem skozi strelsko line - razgled je bil širok. Odprta cona na drugi obali reke, ki je bila pokrita s čistim snegom, se je lasno videla. Kaj naj rečem borcu? Tu je vse jasno: če bi se pojavili, bo treba meriti in pobijati. Ce jih mi ne pobijemo nas bodo eni pobili V strelski lini je ležala puška z nasajenim bajonetom, pripravljena za streljanje. Pri eksplozijah so padale nanjo zmrznjene kepice zemlje, od katerih so se nekatere prilepile ob mazo.
Strogo seim ga vprašal:
— Sudaruškin, zakaj js tvoja puška zamazana.
— Oprostite... Takoj jo bom očistil, tovariš komibat... Takoj
bo v redu,
S sigurnostjo je vtaknil roko v žep, da bi iz njega potegnil navadno vojaško pripravo za čiščenje. Prijetno mu je bilo, ker sem tudi v tem trenutku zahteval od njega rednost, kot sem jo vselej zahteval; v njem se je okrepila moč, duša mu je postala mirnejša pod krepko roko starešine. S krpo je bnsal prah s petelina In me pri tem gledal, kot da bi prosil: »Zameri mi še kaj, najd: še kakšno uerednost, ostani še tukaj!«
Eh, Sudaruškin, ko bi ti vedel, kako sem si želel ostati, kako sem želel, da ne bi meral iti »pet tja, kjer je z neba padalo vrag vedi kaj. Spet so se zarili kremplji, spet so mi bile za noge privezane uteži. Tudi sam sem iskal kako neredrost, da bi mogel ostati tu še kak trenutek. Toda pri tebi je bilo, Sudaruškin, vse v redu — celo municija ni ležala na ilovnatih tleh, marveč v predpisani vojaški torbi. Pogledal sem okrog sebe, pogledal sem gori. Kako so bila zdaj prijetna ta nieoluščena debla jelk, z grobo odsekanimi vejami nad glavo. Sudaruškin je pogledal tja ln oba sva se nasmehnila — oba sva se anomnila, kako *nm razmetal slabe plasti na str-hah ziklonišč, kako sem jt'h priganjal, da so privlekli težka bruna, in zmerjgJ, tista, ki so godrnjali.
tržaške univerze, ker o tej zadevi sploh ni bil vprašan za mnenje in je njegovo ime bilo objavljeno pomote ma.
Opozorilo urada za delo podjetjem
Kakcr so časopisi javili, bi morali vej javni uradi, podjetja in družbe katere koli stroke do 15. t. m. predložiti uradu za delo seznam vseh sedanjih uslužbencev, ki so ali vojni povratniki, partizani, bivši borci. Tako se glasi na-redba ZVU št, 235 in 324 (235 B). Hkrati bi morali javiti tudi celotni seznam uslužbencev moškega in ženskega spola, povratnikov ali ne, ki so bili v službi 31. decembra 1945. Urad za delo opozarja tista podjetja, ki še niso izpolnila te odredbe, naj to store do 1. maja t. 1., ker bodo v nasprotnem primeru nastopili proti njim.
Vremensko poročilo
Tržaška vremenska postaja je izdala sinoči naslednje vremensko poročile: Barometer: 759.8; temperatura: srednja 20.0, najvišja: 22.4; najniižja 17.8; vlaga 55%; veter 14 km na uro; morje: malo nemirno; temperatura morske vode: 17.5.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Rdeči križ Trsta in pokrajine so darovali v nabrežlnskem okraju
v aprilu: Frankovič Pavla, Gruden Edvard ln ASIZZ iz Nabrežine po-
staja vsak po 1.000 lir; Albrn Legi ša iz Sesljana 1.000 lir; Alojz Markovič, Ivan Pertot in Albert Jazbec iz Nabrežine vsak po 500 lir; Skrk Jožica iz Sempolaja 500 lir.
tre-
trgovinskih zvez z drug W ropskimi vzhodnimi državami-1 kor imajo vzhodne in jugovzM# države potrebo proizvodov il®,J. ske industrije, prav tako ima lu ‘ potrebo živil in surovin; 1 mogoče resno misliti na postM jezov med raznimi «t ntcresv* sferami». List izraža svojo nost, da je Italija ohranila sto sklepanja neposrednih mednaros pogodb, kakršna je prav ta. važnosti prometa zavzela mesto, in sicer po Sovjetski Zvm j Češkoslovaški. Izvrševanje I°9 , ; bo nadzirala mešana jugoslovtiiu| italijanska komisija, ki bo‘ proučevala vprašanje cen v s , s svetovnim trgom. Vsako leto stavljen seznam blaga, ki v poštev za izmenjavo; vena komisija upoštevala tudi P med letom.	^
Pristojni organi obeh v .m sestavljajo takšen seznam. P° j Sklenjena pogodba bo trajni'» let; ne sme se odpovedati Pre ^ cem prvega leta, potem po-secev pred zaželenim Pre J Pogodba sloni na vzajemnem \
r yt/uu.uu oiu/h /«-u
znanju največjih ugodnosti.J ^ sti držav, ki so v trgovinska ^ nosih z Jugoslavijo, bo bo Jugoslavija v prvem lota » , la v Italijo: nad 500.000 ton to premoga, 100.000 ton bavkttm.J fisoč kubičnih metrov lesa, \ ton cementa in velike količi poria, svinca, bakra in druga1 ^ Dalje: živila, velike količine . ne, sliv in marmelade v && 100 milijonov lir; v zameno talija dobavila pomaranče in j. ne. Vzporedno z napredovanj^, nove bo Jugoslavija povečala dobavke.	.	t
Poleg južnega sadja, tkanh*jjf delkov mehanične, elektrote« in kemične industrije bo dobavljala orodje in stroje s(f!r bena podjetja, motorje vse'1 ^ precizno in kirurško orodje-sebnem zapisniku so določbe J bavi instalacij za industrializaeu^ kmetijskih strojev, ki jih bo ,
-  _________  Sillv,,
slavija plačala z izvozom ,sULlf, potrebnih za obnovo. Italija D ^ loma nadomestila Nemčijo Pv^ij jem izvozu industrijskih f Jugoslavijo. Za poravnava Jugoslovanski narodni bankt v poseben račun; razlike, ki bt javile med jugoslovanskim lijanskim računom, bodo P® i ne z dobavo novih količin bN9 p prvo leto bo izmenjanega s® lijard lir blaga.
red'
Kadilski sqo
v sredo, 30. april® TRST II.
11.30. Orkestralna nos iz Vidma). 12.00. Po
Mnogo tovarišev je darovalo j tu. 12.15. Operetna glasba- jjA manjše zneske, ki niso objavljeni. Napoved časa - poročila- . , Okrajni odbor RK se tudi njim j Združeni narodi. 13.15. re» £ iskreno zahvaljuje.	| 1'lesi slovanskih narodov. » ^
Za Dijaško matico. Anton Pertot, vi »vet. 14.10. Citanje -pt; trgovec v ul. Ginnastica 22, je po : sporeda. 17.15. Simfcnic ,„<»
' (prencs iz Vidma). 18.00. B*(. i vs**-
novno daroval 10.000 lir. Slovensko .
prosvetno društvo »S. Škamperle* j	S.
je darovalo honorar radijskega nastopa svojega pevskega zbora v znesku 3.900 lir.
Za delavce prosvetmega doma pri Sv. Jakobu je nabrala ASIZZ iz Proseka 1.350 lir in 132 kg živeža.
Za partizanske sirote so darovali delavci pri pogozdovalni h delih na Kontovelu 1.200 lir.
Zaprte ulice
Zaradi popravila zidu, ki se je podrl, je uliica Vicolo dellO-spedale militare zaprta za vozovni promet na odseku med ul. Fabro Severo in Monte Grappa, dokler popravilo ne bo izvršeno.
Zaradi del na cesti je trenutno zaprta za vozovni promet tudi ul. Sonclni, dokler dela ne bodo končana.
Zveza' političnih preganjancev na STO-ju vabi svoje člane, naj prisostvujejo proslavam 1. maja.
U. rVUiivv-- . pr
sta prof. Antona Trošta. I9- js> dio povest:	»Beloglavčel^Vj	»'
Oddaja odreda Jugcslovans^ made. 19,45. Napoved časa ' ji; čila. 20.00. Pestra gla-sba-	)
Pregled tiska. 20.45. Rcnlž* f slovanskih oper. 21.00. željah. 21.30. Cankar: «HlaP? j/ nej«, igrajo člani S.N.G. 22--) U# ka glasba. 22.45. Ritmična 8t‘-23.15. Napoved časa -23.30. Citanje sporeda za P: dan- 23.35. Polnočna glasb®'
Milijonska tatvina dragocenosti
Ze lansko leto oktobra meseca jo prepeljal Frederik Ritter z Reke svoje pohištvo in druge osebne stvari v Trst ter jih spravil pri svojem bratu Ugotu v ulici Com-merciale 15. Ko je pretekli mesec pregledal svojo imovino, je z žalostjo ugotovil, da mu je med tem časom zmanjkalo več dragocenih predmetov. Med temi je bilo pet orientalskih preprog, del bogate filatelistične zbirke in kompleten kristalni servis. Ritter ima okrog dva milijona lir škode. Policija skuša ugotoviti, kdo bi mogel odnesti ukradene dragocenosti, pa ni imela doslej uspeha.
Na avto so streljali
Preteklo soboto so neznanci oddali več strelov na nek civilni avtomobil na cesti med Sesljanom In Vižovljami. K sreči streli niso zadeli cilja in je avta lahko ušel. Prebivalci pravijo, da »e je že dru-g č pripetilo, da so oeznanci ob sobotah napadli mimoidoče avtomobile. Najbrže neznani zlikovci menijo. da vozijo razna podjetja ob ačbotah denar za izplačilo delavcev ln upajo zaseči bogat plen.
Blago na cesti
Polioijski stražniki v luki Duca d’Aosta so našli en par čevljev, več škatel vžigalic, 1 kg jajc v prahu ln nekaj bombaža. Vse najdeno blago so vrnili upravi Unre, ker je bilo njena last.
V zvezi z zločinom v Bazovici
Kakor znano, je policija prijela morilca obeh voznikov Skoča.ia Jo--	-j • i mi • .j -'-u!->. V,-e
domačine, ki so bili prve dneve aretirani. Jp policija takoj ali {UL
naslednje dni izpustila. Med njimi so tudi Milan Leban, Anton Raži-m in Ferdinand Križmančič, ki niso imeli ničesar skupnega z umorom, ter so bili že prve dni izpuščeni kot popolnoma neaolžni.
Hlače so ji ukradli
Petrina Eberardo iz ulice Car-paccio 14, je obesila na okno svojega stanovanja hlače, da bi jih posušila. To priliko je izrabil neznan tat, preskočil vrtno ograjo in odnesel hlače, ki so bile sive barve in vredne 3.000 lir.
IflNOPR EPSTAOčjf
ROSSETTI., 16.00:	«S	f‘r	0-#
I. Lupino, P. Henreid ,n Havilland.	-e	čj;
SUPERCINEMA:	16.00:
snidenje«. Mojstrovina Bros.	-rgp- ’
FENICE. 16.00: »Zenski Cravvford.
IMPERO. 16.00: »Cigani«. “ Graflger in Jean Kent. , VIALE. 16.00: «D01 z ženab> rel in O. Hardy.	jplJ
OINE DEL MARE. 16.00: ^ naroda«. Sovjetski film JL|0v no-Osvobodilni borbi ju® , skih narodov.	«5	ul
ITALIA. 15.30: «Ce me M me poroči«, L. Turner, -GARIBALDI. 15.30: «Karav nakov«.	(
KINO »PROSVETNI
NABREŽINI. V sredo 1® . f, ob 21. uri veliki ruski v°J 1 «Pohod» («L’invasione»)-
Tri«r
Odg. urednik DUŠAN
Tisk Stabillmento
SINGER ,
ŠIVALNI STROJI, P ohlštvom, predvojni UGODNIH CENAH n
TRST 4>'
Ulica dellTstria 13, tel.
Prosv. društvo «1. Cankar« bo priredilo 4. maja v Križu pri Tomaju Igral bo orkester «Maks».
Vabljen*
ZPP iz Repentabora b0 priredila v NEDELJO, 4. maja 1.1., v DOLU
JAVNI PLES
Izkupiček gre za spomenik padlih borcev.	VablJ<’nl	^
Za pristen teran in dober prigrizek bo preskrblJ.
		
	
	
				^