JOSIP DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. II. razred. Kottobar j en-.je: Kako ise Hmenujejo njihove njive; kaj so nanje vsaidili letos; lani; plitve dn globoke korenine; od katerih Tastlin rabimo korenine, liste dn bili ali zrnje; pkvel med raznimi irastlinamd; katere rast« line 0'kopavamo; odkod jemljejo hrano plits ve ali globoke korenine; po katerem gnojilu rastejo listi; rastline menjavamo; zakaj so lani sadili krompir, letos pa žito; katere rastline sadimo vedno na dsto njivo. Goizd: Bor; smreka; jelka; mecesen; tisa; korenine; korenine pri vrhu; glaboke korenine; ali je zemlja pešocnia ali ilovnata; na kateri zemlji lepše raste; trdota lesa; mla* de vejice in barva ter trdota mladih listov; iistna kožioa; prašne mačice; letošnji in lan= ski storži; pestične mačice; kje so drevesa najbolj ravna; drevesa v goščavi ali na sa» mem; kako so razvrščene veje; lcako so raz» vrščeni listi; 'hrast; les; korenine; veje; ll» sti; prašniki; pestiči; ježarica; šiškarica; bu= kev; gaber; breza; akacija; jesen; krhlika; svib; kalina; ikozja pogačica; meduljevina; češmin; šipek; relika; zajčja detelja; zimze« len; volčja jagoda; jagodnjak; iborovnica; brusnica; šmarnica; praprotnica; glistnica; orlova praprot; sladka koreninica; korenine; steblo; listi; cveti; število cvetnih in čašnih listov; pestičev in pjašnikov; plodovi; trosi; svetlaba, zemlja, drevesa in rastline; stru« pene in zdravilne rastline; od 'katerih zelišČ imamo korist; vrednost dreves; na kakšni zemlji rastejo razni grmovi. Hrošči: Vrste hroščev po obliki; gla« va; oči; tipalnioe; usta; oprsje; noge; krila; zadek; obročki; zadek pri samici; rjavi hrošč; samec in samica; koliko časa živi; sa« mica v zemlji; jajčeca; črvi; kaj objedajo-; buiba; kaj objedajo hrošči. Metulji: Sviloprcjka; jajčeca; gose= nica; kokon in buba; murva; vrste metuljev po barvi kril; rilček; škoda. O.ib vodi: Jelša; iv,a; vrba; topola: ma-čice; pestiči; ali <so prašniki in pfestici na istem cvetu; na istem drevesu; lapuh; repuh; listi; zakaj jih rdbimo; bela kopriva; rumena kopriva; -pferunika; 1qč; alge; posamezne nitke. Listi: Pecelj; žilice; dno; rob; oblika lista; kcžica; stanica; kje uhaja zrak, a'ko p'u hamo v prerezan pecelj; listne reže; ldsti po« vodnei kuge v vodi; kisik; cveti in peclji ivanjščice v kozarcu; ogljenčeva kislina; rastlina v vodi z oljem; izhlapevanje; kam so obrnjeni listi; na kateri strani so reže; na kateri strani je list bolj zelen; kje rastejo sočni ali suhi listi; dlakice; kateri listi imajo trdo 'kožioo; zakaj; ltsti naapnenasti in suhi 7emlji. Čmrlj, osa sršen; Želo in mehurs čdk ka strup; vrste čmrljev; satje; med; ličin« ke; buba; previdnost pred sršeni; zdravilo. Luna in zvezde: Kje je vzhajala iuna v januarju; kje vzhaja in zahaja sedaj; lunin mrk; kje j]e stal velikd voz pozimi zve» čer cb 8. uri; kje stoji sedaj; katera zvezda je vedno na istem mestu. (Dalje prihodnjič.)