?rezzo - Cena Ur 0.40 V Ljubljani, v sredo, lO. decembra 1041-XX tikl)ačna pooblaščenka ca oglalevan)e Italijanskega In tujega | (Jredolitvo ta iptata: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria Mcloslva per la pnbbltclt* dl provenienca ttaliana Izvora: Unione Pubbliate Italiana & A. Milana | ftedazlone Amminiatrazione: Kopitarjeva 6, Lobiana. 5 ed eatera: Uniona PubbliciU tialiana Si A. Milano. II Bollettino no. 555: La battaglia presso Tobruk II Quartiere generale delle Forze armate co- m unica: Sul fronte di Tobruk sono in corso accaniti combattimenti da parte delle lorze dell’asse con-tro truppe avversarie di fanteria, appoggiate da carri armati. Nogli scontri sostenuti ieri in zona di Bir El Gobi da un nostro raggruppamento meccanizzato sono stati distrutti al nemico diversi carri e auto-blinde. Sul fronte di Sollum intensa attivita dell’arti-glieria britannica contro i nostri caposaldi. Concentramento di mezzi meccanizzati nemici in zona di Bir El Gobi e gli impianti portuali di Tobruk Rono stati ripetutamente attaccati, con effetti evidenti, dall’aviazione italo-germanica. In combattimenti aerei contro formazioni, nu-inericaniente superiore. sono stati abbattuti 10 apparecchi dalla nostra caccia e 4 da quella tedesca. Da parte nostra non sono rientrati 6 velivoli. L’aviazione britannica ha compiuto incursioni su aleune localita della Libia: a Bengasi le bombe hanno colpito il quartiere arabo, dove sono ri-inaste distrutte aleune case, altrove i danni non sono stati gravi. Davanti alla costa della Marmarica, a nord di Gambut. Stukas tedeschi hanno attaccato due in-crociatori nemici, colpendone uno gravemente. Vojno poročilo št. 555: B tka pri Tobruku Uradno vojno poročilo St. 555 pravi: Na bojišču pri Tobruku se razvijajo srditi boji sil Osi proti angleškim pehotnim četam, ki jih podpirajo tanki. I*ri včerajšnjih spopadih na področju pri B i r el Gobi ju je naš motorizirani oddelek uničil sovražniku več tankov in oklepnih vozil. Na bojišču pri Soli umu živahna delavnost angleškega topništva proti našim postojankam. Italijansko in nemško letalstvo je *_ vidnimi uspehi znova napadlo zbirališča angleških motoriziranih sredstev pri Bir el Gobi ju in pristaniške naprave v Tobruku. V letalskih bojih proti angleškim oddelkom, ki so bili številnejši, so naši lovci sestrelili deset angleških letal, nemški pa štiri. Na naši strani se pet letal ni vrnilo. Angleško letalstvo je izvedlo polete na nekatere kraje v Libiji. V Benghaziju so bombe zadele arabsko predmestje, kjer je bilo razdrtih nekaj hiš. Drugod škoda ni bila velika. Pred obalo Marmarike in sicer severno od Gambut a so nemški strmoglavci napadli dve angleški križarki in je bila ena hudo zadeta. Razvoj bojev na Tihem morju Japonski letalski napadi na različna angleška in ameriška oporišča. Izkrcavanja na Malajskem polotoku. Nove vojne napovedi Japonski. Zasedanje Siama po Japoncih Tokio, 10. dec. s. Japonski cesarski gene- ] ralni štab poroča uradno: Predvčerajšnjim je bilo zaseženih 200 sovražnikovih trgovskih parnikov s skupno 80 tisoč tonami, med njimi (ameriški) parnik »Predsednik Harrison«, ki ima 15.000 ton. Izvedeni so bili novi letalski napadi na Hongkong, Med njimi jo bil hudo poškodovan neki angleški rušilec. Med včerajšnjimi letalskimi napadi na otok Wake, med Guamom in Midwayem, je bilo zažgano skladišče goriva. Sestreljenih je bilo 9 sovražnikovih letal. Tokio, 10. dec. s. List »Tairiku Shimipoc poroča, da so japonske izkrcevalne čete zasedle ne le ameriško pomorsko in letalsko oporišče Wake, temveč tudi oporišče Guam. Tokio, 10. dec s. Japonsko vrhovno poveljstvo je snoči sporočilo, da so japonski oddelki na Malajskem polotoku zasedli neko važno središče na severu. Bangkog, 10. dec. s. Japonske čete so pred-snočnjim od 21 vkorakale v siamsko prestolnic«, kjer jih je prebivalstvo slovesno sprejelo. Siamska vlada je sklenila z Japonsko sodelovati za uvedbo novega reda v Aziji. Japonska je prevzela poroštvo za siamsko neodvisnost. Bangkog, 10. dec. s. Po poročilih iz Singa-pooreja naj bi bili Japonci izvedli še druga izkrcanja na severnem Malajskem polotoku. — Uradno poročilo, izdano včeraj opoldne v SingapoOreju, govori o silovitih bojih na tem predelu. Ti boji so trajali vso noč zlasti za letališče Kotabaru. Washington, 10. dec. s Panamska republika je napovedala vojno Japonski. Šanghaj, 10. dec. c. Iz Wellingtona poročajo, da je Nova Zelandija napovedala vojno Japonski. Rim, 10. dec. 8. Južnoafriška republika je sklenila napovedati vojno Japonski, Finski, Romuniji in Madžarski. Lizbona, 10. dec. s. Mehiški zunanji minister je sporočil japonskemu poslaniku, da so diplomatske zveze med Mehiko in med Japonsko pretrgane. Saigon, 10. dec. s. Francoski generalni guverner v Indokini general Decour je sprejel japonski predlog, da se ojači skupna obramba v francoski Indokini. Rim, 10. dec. «. Poročila iz Londona takole prikazujejo položaj na Tihem morju: Pearl Harbour, poglavitno letališče na Havajskih otokih, je pretrpelo znatno škodo; na naglo so morali iz Združenih držav poklicati nove letalske oddelke. Neka torpedovka je bila potopljena in več križark hudo poškodovanih. Na Malajskem polotoku so se japonske čete izkrcale pri Kotebaruju, kjer se znatne sile skušajo polastiti letališča. Poteka silovita bitka. Predvčerajšnjim so se Japonci znova izkrcali kakih 400 km od angleške meje. V Sin-gapoorejn je bilo 200 ljudi ubitih zaradi letalskih napadov. Snoči je to oporišče doživelo nov napad. Japonska letala so znova bombardirala Hongkong. Na Manilli so japonski napadi proti ameriškim vojnim oporiščem povzročili strahovito škodo. Neka ameriška letalonosilka ie bila hudo poškodovana. ManilJo so izpraznili in civilno prebivalstvo je imelo hude izgube. Nemške napovedi o poteku vojne na Tihem moriu Nemčija bo kmalu zavzela stališče do novega spopada Berlin, 10. dec. a. »VSlkischer Beobachter«, vodilni nemški dnevnik, piše, da je vojna, katera se je začela na Tihem morju, prava in pravcata pomorska vojna, kakor ji do zdaj v zgodovini ni bilo primere. Ni mogoče misliti, da bi moglo priti do kaj zelo nagle odločitve navzlic začetni hitrici japonskih uspehov, zakaj prizorišče vojne je ne- Zima - začetek novega razdobja na vzhodnem bojišču Počasnejše operacije ne pomenijo začetka vojne v postojankah. Zavrnitev izmišljenih angleških poročil o položaju pri Taganrogu in Mariupolu Berlin, 10. dec. s. V pristojnih nemških kro- 1 pkusov za izpad iz Leningrada, katerega eo iz- gih poudarjajo, da je vojna na vzhodnem bojišču dobila zdaj nov značaj. Ta značaj je v vsem odvisen od ruske zime, ki je zdaj nastopila povsod. Ta novi značaj je potrjen tudi v zadnjem nemškem uradnem vojnem poročilu, ki pravi, da razen krajevnih nastopov ni bilo nobenega posebnega dogodka na vzhodnem bojišču. Nemško vrhovno poveljstvo pa si pridržuje pravico, da bo tudi zoper nastop ruske zime uporabilo točne ukrepe, ker zaradi vremenskih okoliščin niso možne napadalne operacije v velikem obsegu in se zaradi tega take operacije ne bodo nadaljevale. Gre torej za čisto strategične ukrepe. Bojišče pa vseeno nudi taktične možnosti, bodisi za obrambo proti morebitnim sovjetskim protinapadom na določenih delih bojišča, bodisi za napadalne operacije nemške vojske. Medtem pa nemške čete še naprej pozorno bdijo na vsem bojišču, na katerem ne bo zimskih presledkov, kakor se je to zgodilo v preteklih stoletjih. • Tudi ne bo vzhodno bojišče dobilo značaja vojne v postojankah, kakor je to bilo nekdaj, temveč mu bo dajala značaj oblika bojev, ki se je začela uveljavljati z izpopolnitvijo najmodernejšega orožja. Letalstvo na primer nadaljuje z obsežnim in neutrudljivim delom po vsem bojišču. Berlin, 10. dec. 9. V razlagi včerajšnjeea nemškega uradnega vojnega poročila piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da je v njem dan poseben poudarek prihodu ruske zime. Od tega bo odvisno nadaljevanje operacij ter način vojskovanja. To pomeni čisto točno, da se je eno vojno razdobje na vzhodni fronti zaključilo ter se je začelo novo. Operacije na bojišču so postale po- časnejše, poudarja list, edino na jugu izkazujejo še napredovanje v napadih italijansko-nemških čet. To pa seveda ne pomeni, da bi se bila začela vojna v postojankah, kakor leta 1914—1918, katero bi kdo hotel pri tej priliki omenjati. Od svetovne vojne do danes so se oblike vojskovanja precej spremenile. Treba je pomisliti le na akcijo, ki jo nadaljuje letalstvo navzlic neugodnim vremenskim okoliščinam. Naloge, ki jih bodo morale v teh trdih zimskih mesecih izpolniti vojne sile na kopnem, so težke, posebno kočljiva pa ie organizacija preskrbe. Zaradi tega domovina še naprej gleda svoje daljne sinove z istim ganjenim ponosom kakor , jih je v preteklih lednih, ko so nemški in zavezniški vojaki z bliskovito naglico podirali sleherno oviro. Berlin. 10. dec. s. Ogenj nemškega topništva ie spet naglo zavrnil enega izmed neštetih po- vedle enote mestne posadke. Kakor poroča DNB, so Sovjeti imeli hude izgube v ljudeh in v vojnih potrebščinah. Uničenih je bilo 6 oklepnih voz. Berlin, 10. dec. s. Nemški poročevalski urad znova zanikuje poročilo iz angleškega vira o tem, da so Sovjeti nazaj osvojili mesto Taganrog. Ta novica je docela izmišljena, prav tako pa tudi tista, ki govori, da Rusi napredujejo proti Mariupolu. Vse ozemlje od Taganroga je trdno v nemških rokah. »končno, razdalje pa ogromne, saj potrebujejo za premagovanje teh razdalj vojne ali trgovske ladje tedne in tedne. Gotovo pa je, da so uspešne akcije japonskih letal v zelo veliki razdalji od njihovih oporišč vzbudile globok vtis, prav tako pa dokazi o izbornosti japonske mornarice. Japonska mornarica je v manjšiih enotah močnejša od ameriške, v velitkih bojnih ladjah in letalonosilkah pa z ozirom na zadnje dodelave lahko častno tekmuje s severo-ameriško mornarico. V nemških političnih krogih pravijo, da ne bo treba dolgo čakati na to, kakšno »tališče bo zavzela Nemčija z ozirom na j a ponsko- ameriški spopad. Kako, kje in kdaj bo do zavzetja tega stališča prišlo, se še ne ve. General Ambrosio obiskal Zagreb Zagreb, 9. dec. s. Danes je dospel v Zagreb general Ambrosio, komandant II. armade, ki ga spremlja general De Blasio. Pri prihodu so bili navzoči maršal Kvaternik in drugi zastopniki hrvaških civilnih in vojaških oblasti. Pri sprejemu je bil tudi italijanski poslanrik Casertano z vsemi člani italijanskega poslaništva ter vodja delegacije PNF. Potem ko je obšel častno četo, se je general Ambrosio odpravil na obisk k poglavniku, pri katerem je ostal pri zajtrku in nato še obiskal mar-Sala Kvaternika. Popoldne se je spet odpeljal. Rooseveltov govor o vojni med Ameriko in Japonsko Rim, 10. dec. s. V govoru, ki ga je imel predsednik Roosevelt pred kongresom, je priznal hude izgube, ki so jih pretrpele Združene ameriške države v prvih dneh vojne, ki so jo same izzvale in hotele z Japonsko. Njegove besede so zbudile globok vtis med člani zbornice in med vsem ameriškim ljudstvom, ki je bilo po veliki večini nasprotno vladni politiki. Napad, ki je bil včeraj izveden na Havajske otoke — je dobesedno dejal predsednik Roose-ve lt — je povzročil ogromno škodo ameriškim vojaškim in pomorskim silam. Obžalujem, toda moram vam povedati, da je tara mnogo Amerikancev izgubilo življenje. Poleg tega so bile torpedirane sredi morja ameriške ladje, ki so plule med San Frančiškom in Ho-nolulujem. Včeraj je japonska vojska izvedla napad na Malezijo. Japonske sile so napadle Hongkong, otok Guam, Filipinsko otočje, otok Wheat in otok Midway. » Roosevelt je med govorom vzbujal videz človeka, ki je za vse te vesti zvedel popolnoma nepričakovano, kakor da ne bi bil on tisti, zaradi katerega so splavali po vodi vsi poskusi japonske vlade, da se rešijo v medsebojnem razumevanju vsa nasprotja med obema državama. Njegova izvajanja ne samo da niso nikogar prepričala, pač pa so bila novo potrdilo hinavske in neiskrene politike, s katero je potegnil svoj narod v vojno. (Stefan') Hudi ukrepi nemškega vojaškega poveljn ka zaradi atentatov v Parizu Pariz, 10. dec. s. N eniški vojaški poveljnik v Parizu je izdal naslednji razglas, ki ga prinašajo tudi vsi listi: 6. decembra 1941 je bil ob 19. uri med novim atentatom hudo ranjen s strelom iz samokresa neki nemški častnik, in sicer v 17. mestnem okraju. 7. decembra je bil na sedežu nekega nemškega vojaškega krožka v 15. okraju storjen atentat z dinamitom. Zaradi tega sem izdal sledeče ukrepe: 1. Od 8. decembra dalje morajo biiti vse restavracije, kavarne, gledališča, kinematografi in javni lokali zaprti ob 17. 2. Od 8. decembra je prepovedano prebivalcem v Parizu in Seinskeni okrožju gibanje po cestah in javnih prostorih od 18. zvečer do 5. zjutraj. Izjemo tvorijo samo oeebe, ki imajo rdečo dovolilnico ali posebno prepustnico železniških družb. V tern času mo>rajo biti vsa okna neprodušno zaprta. 8. Med zatemnitvijo je brez izjeme prepove dana vsaka vožnja na kolesih po vsem Seinskem okrožju. 4. Od 8. decembra ne bo podzemeljska železnica in nobeno drogo javno prevozilo obrptovalo od 17.30 do 5. zjutraj. Kdor se pregreši zoper ta Na Guamu so ameriške izgube hude, otok je pod neprestanimi letalskimi napadi. Prav tako oporišči Wake in Midway. Stockholm, 10. dec. s. Švedski list »Afton Bladet« poroča iz Newyorka, da je po nepotrjenih poročilih ameriŠKa letalonosilka »Lexington< bila potopljena pred Honolulujem. Ladja je bila narejena leta 1935, imela je 33.000 ton, 1899 mož posadke in je nosila 90 letal. Vojne izgube v novembru: Rim, 10. dec. 6. Glavni 6tan oboroženih sil navaja izgube v mesecu novembru in tiste ki jih prejšnja poročila niso še omenjala Tako se po izkazih do 30. nov. navajajo te-le izgube: V vojski in fašistični milici v Sev. Afriki je padlo 345, ranjenih je bilo 254, pogrešanih pa 273. Na ruski fronti: padlih 160, ranjenih 379. pogrešanih pa 27. Grško-albanska in albansko-jugoslovanska fronta: padlih ali umrlih za ranami 215, ranjenih 178. V mornarici: padlih 89, ranjenih 251, pogrešanih 539. V letalstvu: padlih 57, ranjeniVi 62. pogrešanih 59. Še ena sveta vojna llsingking, 10. dec. s. Mandžurski cesar je japonskemu cesarju poslal naslednje sporočilo: Molimo za slavno zmago Japoncev v tej sveti vojni in bomo z brezpogojno odločnostjo sodelovali v njej kot zavezniki Japonske v tej vojni zoper Anglijo in Ameriko. Vesti 10. decembra Ameriške vojaške oblasti ho zapovedale zatemnitev ob vsej Tihomorski obali in prepovedale po 18. uri vsako premikanje ladij v tamošnjih obrežnih vodah. Francoska ljudska stranka je na velikem shodu v Parizu zahtevala zasego vsega judovskega premičnega in nepremičnega imetja, ki naj e* razdeli med vojne žrtve. V Parizu^ je umrl slavni ruski pisatelj Dimitrij Merežkovski, star 75 let. Njegova dela, prevedena v vse svetovne jezike, so imela velik uspeh, zlasti »Leonardo da Vinci«, ki ga imamo tudi v slovenščini. • V Sofiji so včeraj podpisali pogodbo o sodstvu med Hrvati in Bolgarijo. Angleške oblasti v Singapooreju so zapovedale internacijo 1000 japonskih podanikov v tamoš-njem okrožju. Hrvaški minister za trgovino in industrijo je ukazal zasego vsega tekstilnega blaga in oblek. Zastopnik japonske vlade je včeraj povedal tujim časnikarjem, da bodo odnošaji med Japonsko in med Rusijo še naprej temeljili na pogodbi o nevtralnosti, ki sta jo Japonska in Rusija podpisali pred letom dni. Vodstvo civilne mobilizacije na Bolgarskem bo odslej namesto vojnega ministra imel predsednik vlade, ki bo zato imenoval posebnega komisarja. Bolgarsko vojaško sodišče v Bitolju je obsodilo na smrt tri ljudi, drugih 15 pa na dolgo ječo, ker so bili člani prevratniške organizacije in 60 krivi mnogih nasilniških dejanj. Argentinsko zun. ministrstvo je izdalo poročilo, ki izraža vzajemnost Argentine z Združenimi državami v vojni proti Japonski. Združenih držav Argentina ne bo smatrala za vojskujočo se državo. Ir Cungkinga poročajo, da je maršal Cangkajšek povabil k 6ebi sovjetskega veleposlanika in avstralskega poslanika. V urednem poročilu pravijo, da bo ta razgovor zelo važen. Obramba Indokine bo povečana, ker je generalni guverner francoske Indokine sprejel japonski predlog, naj se poveča skupna obramba Indokine. Prava panika je nastala na newyorški borzi zaradi vojne med Japonsko in Ameriko. Vse delnice 60 padle in padec ameriških vrednostnih papirjev se je še povečal, ko so izvedeli, kakšne so bile izgube ameriške vojne mornarice pred Havajskimi otoki. ludi Brazilija se bo držala vzajemnosti z Združenimi državami, poročajo uradno iz tajništva predsedstva republike po zaključku seje, ko je bil proučen mednarodni položaj. Vsa obala Pacifika je ponoči popinoma zatemnjena. Po 18 ne sme nobena ladja več pluti ob pacifiški obali. Neki poslanec iz Michigana je sklenil predlagati kongresu, da naj bo po6tavliemh pred vojno sodišče 5 najvišjih ameriških vojnih in mornariških častnikov iz pacifiške ameriške vojske in mornarice, ker so krivi poloma v Pearl Har-bourju. določila bo §trogo kaznovan. Kjer bo potrebno, bodo nemške straže uporabljale orožje. 5. Ti ukrepi odpravljajo vse poprejšnje in veljajo do nadaljnjega v vsem Seinskem okrožju. širite najboljši slovenski (»poldnevnik »Slov. dom« -»MII »5 n« Pred zaključkom razprav posebnega sodišča v Trstu: Državni pravdnik zahteva smrtno kazen za 12 obtožencev Trst, 9. dec. Danes zjutraj ob 9 se je nadaljeval proces proti separatistom in teroristom pred posebnim sodiščem za državno varnost. V razpravni dvorani se je zbrala ogromna množica, ki je želela slišati napoveduni govor državnega pravdnika Carla Fallaccja. Državni pravdnik je ob živi pozornosti na-vzočnih dejal: Po letu 1930. je zdaj drugič, ko moramo iz tega mesta, tegu veličastnega mesta, v katerem smo vedno lahko vdihavali zdravi duh itulijanstva in rodoljubja, spregovoriti slovesno besedo, a hkrati besedo opomina posebnega sodišča za pravno obrambo fašistične države. Zdaj po zdaj je treba opomniti, kako nevarno je, če kdo skuša kvariti zdruvo vzdušje I rsta, tako dragega vsem italijanskim srcem in tako žaljenega po zločinih, ki jih obravna-vamo._ I o vzdušje je odličnega nacionalnega značaja, ki mu ne morejo kljubovati takile človečki, postavljeni zdaj pred sodnika. Ti človečki so prežeti s sovraštvom in maščevalnostjo in ze'.o tesno povezani v zarotniški družbi. Take so družbe, ki s svojimi zvitimi, širokimi in zastffipljenimi tipalkami objemajo najbolj nasprotujoče si elemente; imamo jih tu v procesu. Gospod predsednik in gospodje porotniki! Kakšno je delovanje, s katerim imamo tu opravka, in kdo so obtoženi? Preden odgovorim, bi rad podal celoten pregled procesa. V tem precej zaipletenem postopku se mi zdi napaka, če bi hoteli ločiti krivdo vsakega posameznega od drugih, vsake skupine od druge. Zakaj? Zato ker vse delovanje kaže na enotno politično gibanje, ki ga moram prikazati. kakšno je po naravi, postanku in namenili. Ni dvoma, da se je že v postopku nakazalo pravo zarotniško gibanje, gibanje, ki ga lahko imenujemo upor. To je bil prikrit in nenehen upor nekaterih državljanov slovenskega jezika proti državi in proti vsemu, kar je italijanskega. Gibanje so netili pobeglicc iz Beneške Julije in temni rovarji drugih narodnosti. V procesu se je razgrnil tudi namen tega gibanja: hotelo je iztrgati izpod italijanskega jarma jugoslovansko manjšino z vsemi sredstvi: duhovnimi, gmotnimi, oboroženimi ter z vohunstvom in terorističnimi dejanji. A ti apostoli vseslovanstva so hoteli še nekaj: rad; bi malce prestavili meje bolj proti jugu. Sanje? Ne. prava resničnost. Izjave skoraj vseh obtožencev to jasno dokazujejo. Ti so bili vedno in povsod pripravljeni, da bi uresničili svoje sanje. Hoteli so zbuditi pošnstno prikazen laž.nih izjav, pošastno prikazen, ki naj bi vznemirila vest sodnikov. A ta trud bo zastonj! Saj se stalne izjave obdolžencev pokažejo v pravi luči in jih podkrepijo številne listine, ki jih ni mogoče ovreči. V aktih imamo mnogo pisem, ki so jih obdolženci pisali ali sprejemali in ki kažejo ne samo čustva obdolžencev, temveč tudi značaj in namen njihovega pibnnja. Značilne so misli v izjavah Sosiča in Ščuke. V pismih najdemo to misel v tehle besedah: »Počakajmo! Ni več daleč dan, ko bomo dosegli svoj namen.« Jasno je tudi govora o gibanju, ki ga sami označujejo za upor. Obdolženci priznavajo ta pisma'.' A to Se ni vse. H>leg teh dokazov imamo v tei dvorani kupe orožja, ki so ga naTirall in spravljali Pb kraškem ozemlju ali v bližini Trsta. Ti kupi so se večali ne samo pri eni skupini, temveč pri vseh. S tem je dokazano, da so se vsi bavili s terorističnim delovanjem ali ga vsaj pripravljali. Vrh tega pa so • se vsi bavili tudi z vohunstvom. Skoraj vsi so hoteli dobiti novice in poročila važne vojaške narave in vsi so skušali taka poročila dalati bivši jugoslovanski vladi. Pa to še ni dovolj! Za splošen pregled procesa moramo upoštevati tudi tisk, v katerem so načela in namere tega gibanja jasno označena. Tako v zloglasnem komunističnem glasilu »Delo«: »Vojaki, pobegnite z vseh front in potegnite s seboj tudi svoje tovariše! Izdajajte vse, kar bi moglo koristiti sovražnikom fašizma. Delavci, kvarite in uničujte v tovarnah vojna sredstva! Kmetje, skrivajte vse pridelke in ne dajte ničesar vojaškim oblastem! Žene, zahtevajte podpore za Vaše sinove! Rušite fašizem, da pospešite njegovo smrt! Slovenski delavci, razširjajte članek, toda pazite, da ne bo padel v kremplje besnega sovražnika, ki bo kmalu doživel svoj konec!« To je članek, ki odkrito in jasno kaže, kakšno je bilo to delovanje. Komunistično glasilo je zelo značilno in se sklada po vsebini z lističem tako imenovanih razumnikov ali slovenskih nacionalistov. Kako se je to politično gibanje javljalo? Tu moramo zlasti poudariti važno razporeditev vlog in nalog med skupinami obdolžencev. Tako je skupina, ki jo je vodilll Čermelj, skrivala svoje temno delovanje pod plaščem kulture in človekoljubnosti. Vsak dela v svoji skupini na svoj način za isti namen. Komunisti sanjajo o sovjetski republiki, ki bo objela vse koroške in italijanske Slovence. Vendar pa naj bi se za dosego tega namena znebili trinoštva fašistične Italije in zato izkoristili vsako priliko za rovarjenje. Podpirajo naj Jugoslavijo, ki stoji pred spopadom z Italijo. Tu vidimo torej skupino komunistov z istim namenom, kakršnega so imeli nacionalisti in panslavisti. Kaj je na primer izjavil Sosič? Dejal je: »Vedel sem, da Zelen vodi tudi panslavistično-komunisitičuo organizacijo.« Tomažič, vodja komunistične skupine, je dejal, da je bil po Sosiču v stikih z Zelenom in da je prišlo do neke vrste dogovora z Zelenom in z vodjo komunistov. Domenili so se, da bo eden dajal vojaška poročila, drugi pa v zameno nudil orožje in razstrelivo. Zelo podobna je tudi Tomažičeva izjava. Naj se še toliko zvija, resnico so dokazali drugi obdolženci in dokazilne listine, ki jih imamo. Državni pravdnik je potem omenjal tudi ustanavljanje »razumniških« skupin v Julijski Benečiji, ki so imele ozke stike s tistimi, ki so zbežali iz Italije. Tudi ta skupina je imela cilj uveljavljati svoja politična stremljenja. Sedež delovanja vseh teh treh skupin je bil v Jugoslaviji, od koder so dobivali tudi navodila. Državni pravdnik je zatrjeval, da so se vsi obdolženci pregrešili proti čl. 305. kaz. zakonika, kajti imeli so čisto določno nalogo, izzvati upor in odcepiti Julijsko Benečijo od Italije, kar potrjuje tudi listina, ki so jo našli v arhivu v Belgradu, in ki omenja peto kolono, ki naj bi nastopila v za- ledju italijanske vojske. Zbiranje orožja, kakovost^ in količine streliva, ki so ga imeli obto- ženci, kakor tudi slovensko narodno propagandno delovanje, ki je šlo za tem, da se uprizarjajo atentati, kažejo v jasni luči pravi obraz te organizacije. Glede obtoženca Čermelja je državni pravdnik dejal, da je bil to najvplivnejša osebnost med izseljenci. Čermelj je imel vse lastnosti razumnika, komunista in strahovalca, in je do vseh podrobnosti vodil organizacijo izseljencev iz Julijske Benečije. Imel je zveze z vsemi svojimi somišljeniki in je njihovo izredno nevarno delo podpiral. On tvori zvezni člen v vseh slovenskih prizadevanjih, tako izolacionlstičnih kot separatističnih. Vodil je tudi študenta Sosiča in Ščuko ter obrtniško skupino, katere poglavar je bil odvetnik Tončič, vodil zastopnika slovenske narodne skupine Kukanjo in Sfiligoja ter skupino, ki ji je poveljeval Bobek. Zlasti je državni pravdnik poudarjal. da je Čermelj napisal brošuro, ki je bila leta 1938. poslana Zvezi narodov, da bi z njo pokazal, kako v Italiji ravnajo s Slovenci. Ščuka je bil delaven slovenski vohun in propagandist. Opisuje njegov lažnivi značaj. Tn njegova lažnivost je bila tudi dokazana. Priče so potrdile, da je deloval proti državi. O Tončiču državni pravdnik pravi, da Je bil najbolj izpostavljen človek v separatistični skupini slovenske narodnosti. Bil je član vodstva omenjene organizacije in je imel stike z ljudmi onstran meje. Glede Tončiča pravi, da je bil vodilna osebnost v študentovski nacionalistični skupini. Tudi on je sodeloval aktivno pri vseh protidržavnih manifestacijah. Obtoženec Sardoč je naredil iz svojega zobarskega ambulatorija pribežališče za slovenske politikante iz Julijske Benečije. Iinel je stik s skupino, ki je pripravljala napade na železniške proge. Njegovo protiitalijansko delovanje se jasno vidi iz vsega gradiva, ki je bilo v teku razprave zbrano. Čeprav je oče, je vendar zbežal iz zakona in se popolnoma posvetil političnemu življenju. Obtoženec Tuta je bil Sardočeva desna roka in se že iz tega lahko vidi, kakšno vlogo je igral v protidržavnem delovanju. Sfiligoj je bil voditelj slovenske študentovske skupine v Gorici. Naslednji obtoženec je Slavik, ki je bil že prej interniran in je bil eksponent liberalne slovenske iredentistične skupine. Vuk Stanislav je bil voditelj iredentistične slovenske in krščanskosocialne organizacije in je razvijal široko proti-državno delovanje. Zatem je državni pravdnik začel obravnavati položaj obtožencev iz tako imenovane komunistične skupine. Dejal je, da je med njimi bil prvak Josip Tomažič, ki je obsežno priznal. Njegovo komunistično delovanje ga ni oviralo pri vzdrževanju stikov z drugima Skupinama. Z Bobkom je odšel v Jugoslavijo in se sestal z drugimi zarotniki. Obtoženci Budin, Uršič in Colja so zapleteni v protimilitaristično vohunsko in sabotažno propagando. Dujc je deloval v komunistični skupini v Divači ter z drugimi prenašal orožje in strelivo iz Jugoslavije v Italijo. Vadnal je organiziral in vodil nasilniško skupino v Slavini. Organiziral je skupino mladih ljudi, ki so bili pripravljeni tvegati vse. Državni tožilec se je izčrpno bavtl z Bobkom, o katerem pravi, da je komunist in domnevni policijski konfident ter ena najbolj temnih postav v procesu. Vse njegovo delovanje je bilo v izkazovanju čim večjih uslug komunistom in zarotnikom onstran meje. Njegovi odnošajl s slovitim Zelenom so čisto jasni. Nato obravnava delovanje Udoviča, ki je bil tržaški pokrajinski zaupnik za Orjuno in bil po jugoslovanskem konzulatu v stiku z Zelenom. Simon Kos je vodil nasilniško skupino v Rovtah ter Mestna hranilnica ijabijansha je največji slovenski pupilarno varni denarni zavod Tekoči račun, Pupilni oddelek, Domači hranilniki, navadne vloge A vista vloge izp'ačuje vsak čaa! *-» Za vse obveze hranilnice jamči PIESTNA OBČINA LJUBLJANSKA po bratu Jožefu sodeloval pri prenašanju orožja in streliva. Zaradi pomanjkanja dokazov zahteva zanj oprostitev. Nato je obravnaval delovanje tako imenovane nasilniške skupine iz Grahova in Čezsoče. Eno je 'vodil Simon Koe, drugo Kave. Cilji te skupine so razvidni iz priznanj obtožencev. Simon Kos je učil svoje privržence uporabljati eksplozivne naprave. O Kavču pravi, da je vodil nasilniško skupino iz Čezsoče in Bovca. Leta 1938. se je udeležil sokolskega zleta v Pragi ter prenašal in širil slovenski nacionalistični tisk ter separatistične letake. Odgovoren je za nasilniško delovanje vse do leta 1931., ko so bile požgane razne italijanske šole in ubiti ljudje, ki so bili Slovenci, pa so gojili italijanska čustva. Požig šole v Bovcu je treba pripisovati temu delovanju. Kave je v tem času imel stike z Zelenom in Kravanjem. Pripisuje se mu pa še drugo zelo hudo dejstvo: da je 1938. pripravil strašen atentat, ki vzbuja nejevoljo v vsakomur, kdor zve za to. Gre za atentat z dinamitom, ki se ni posrečil zaradi okoliščin iu zaradi obilnega božjega blagoslova, ki ga uživa Italija. Ta atentat, pravi državni pravdnik. je nameraval za zmeraj ugasniti tisti plamen, ki ogreva našo dušo, razsvetljuje in vodi našo varno pot v slavno bodočnost. Ko je Duce 20. septembra 1938 obiskal Kobarid, si je Kave prizadeval, da bi prišlo do hude eksplozije. Kave je tudi vohunil za angleško obveščevalno službo ter ji dajal podatke o otoku Lerosu. o poveljstvih in vojaških silah po Julijski Benečiji. Strokovno je bilo ugotovljeno, da so njegova sporočila bila vsa točna in taka. da niso bila za javnost. Potem se je bavil s krivdo Čopiča. Melusija, Klavore. Ivančiča, ki je sodeloval z Zelenom iu pripravil dinamitni napad pri Trbižu ter vohunil, dalje z delovanjem Gornika in ostalih. Na koncu je dejal, da bi bila huda napaka zmanjševati pomen tega procesa, zlasti z ozirom na čas, ko so se omenjena dejanja godila. Kaj bi so bilo zgodilo s temi kraji, če bi Jugoslavija ne bila bliskovito strta? Ti ljudje bi segali s svojo roko vse do Milana in do drugih italijanskih pokrajin in bi bili italijanskim vojakom za hrbet postavili peto kolono. Državni pravdnik je svoj govor zaključil z besedami: »Treba je misliti na položaj, ki se je ponekod pokazal v na novo zasedenih predelih. Vse to daje misliti, da se je magnetna igla teh spletkarjev zdaj obrnila v gozd kakor je nekdaj bila obrnjena v Jugoslavijo. Za položaj, kakršen se kaže v tem procesu, ne zadostuje, da zakličemo »dovolj!«, temveč da naredimo trden in slovesen konec temu sramotnemu razgrajanju. Treba je tiste, ki nimajo spomina, znova in vedno opominjati, da zahteva fašistovska Italija red, zvestobo in dobroto od vseh svojih državljanov, naj bodo te ali one narodnosti ali jezika.« Državni pravdnik je nato od posebnega sodišča zahteval naslednje kazni: 3 leta voja-škrga zapora za Oskarja Caramoreja; 9 let ječe za Borila Zidariča in Marijo Urbančič; 10 let ječe za Radivoja Bobiča, Antona Babiča, la lampada dl qualita prodotto nello stabilimento di Milano delto TUNGSRAM ELETTRICAITAUANA S. A. Kakovostna žarnica proizvojana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S. A. <3> TUNGSRAM Ferdinanda Rukina, Alojzija Besednjaka ter Edvarda Melusija; 12 let ječe za Ludvika Štur-ma, Karla Štefančiča in Antona Daniolija. Za Šturma še 20.000 lir globe. — 14 let ječe za Vladimirja Mankoča; 16 let ječe za Romana Pahorja, Andreja^čoka, Bruna Staniča, Franca Udoviča; 18 let ječe za Josipa Kosovela, Štefana Lovrenčiča, Angela Kukanja, Slavoja Slaviča, Milana Bolšiča, Stanislava Vuka, Gvida Vremca in Feliksa Colja; 20 let ječe za Franca Tončiča; 24 let ječe in 20.000 lir globe za Viktorja Sosiča; 30 let ječe za Alojzija Budina, Antona Abramu, Adolfa Uršiča, Vladimirja Do-minicija, Ivana Gaspariča, Ludvika Posarelija, Ivana Vatta, Albina Škrlja, Jakoba Senica, Franca Sluga, Jakoba Dolca, Ivana Postojno, Josipa Ujčiča, F. Bevca. F. Rejca, L. Prezlja, Fr. Bizajila, L. čopiča, I. Klavora, A. Sfiligoja. Smrtno kazen zahteva za Leopolda črrmelja, Antona Ščuko, Venceslava Tuto, Teodorja Sardoča, Josipa Tomažiča, Albina Dujca, Ivana Vadnala, Viktorja Bobka, Simona Kosa, Franca Kavča, Ivana Ivančiča, Mirka Rornika. Za Leonarda in Josipa Kosa zahteva pomilostitev. Nova mladinska igra na opernih deskah Ljubljana, dne 9. dec. »Desetnica« je naslov novi mladinski igri, ki so jo prvič igrali to nedeljo iu jo ponovili tudi na včerajšnji praznik, »Desetnica« je prikupna in zelo poučna mladinska igra, ki ogreje ne le mladinska srca, ampak prevzame tudi slarejše. Igro je spisal naš priljubljeni dramski igralec Fran Lipah, glasbo pa je oskrbel Janko Gregorc. Delo je prav okusno zrežiral in inscenlral Emil Frelih. »Desetnica« je ena izmed deseterih kraljevih hčera, ki pa mora z doma ker je v kolačku našla prstan. To gode njenim devetim sestram, ki so polne zlobe in ošabne da je kaj. Tudi snubci devetih sestra so z odhodom dobre, plemenite in iskrene Desetnice zadovoljni. Desetnica gre z doma z dvornim norčkom, ki ji je dober vodnik in prijatelj. V podzemskih prostorih začaranega princa Borjana lepa kraljeva hči reši princa s tem, da ga vzame za moža. Desetnica pride z dvornim norčkom spet na dvor; v njeni družbi pa je tudi princ, njen bodoči mož. Kraljevi starši so s poroko zadavoljni in sreča in veselje se spet naselita v kraljevem gradu. — Taka je vsebina te zgodbe, ki je povzeta po motivu ljudske pesmi. »Desetnica« je vredna, da se uvrsti zraven naših mladinskih iger kot so »Snegulčica«, »Pe- V treh vrstah... V torek je bil v Mariboru velik simfonični koncert v narodnem gledališču. Na sporedu so bili Bethoven, Grieg in Liszt. Nastopil je tudi dr. Roman Klasinc. Med Kostanjevico in Sv. Križem je namesto brzojavne zveze uvedena telefonska zveza. Proga že obratuje. 0 stari obmejni nemški postojanki Brežicah na dolgo piše v mariborkem dnevniku arheolog ljubljanske univerze dr. Balduin Saria. V šmihelsko občino jo spet prišla sanitetna kolona. V občini je kolona delovala 6 dni in je pri tej priliki pregledala 8899 oseb. Pregledi so ugotovili izredno slabo zdravstveno stanje v tem okolišu. Otroci so predvsem slabokrvni in imajo golše. Strojevodja državnih železnic Kastelic je med vožnjo iz Črnomlja proti Novemu mestu padel s stroja, ko je med vožnjo nekaj popravljal na njem. Našli so ga nezavestnega in so ga hitro prepeljali v črnomaljsko vojaško bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo poinoč. Zlomljeno ima nogo in hujše notranje poškodbe. Na Spodnjem Štajerskem je zdaj popisana vsa obrt. Malih obrti je na tem področju 9474, med katerimi so najbolj zastopane čevljarska, krojaška in mizarska. Med trgovci je 3814 vpisanih, 1565 je trgovcev 7. mešanim blagom, lesnih trgovcev je 980. Tudi gostilničarji so kaj dobro zastopani, saj jih je 2073. Pri preseljevanju Kočevarjev v »novo domovino« kaj pridno pomagajo tudi štajerska dekleta, ki so v službi noč in dan. Novice iz Ribnice V Ribnici je tragično končala Tanko Frančiška, mati dveh nepreskrbljenih otrok. 2e dalj časa je bolehala, zadnje čase pa je bila tudi duševno zmedena. Preteklo noč je skočila v tej zmedenosti skozi okno v Bistrico. Voda jo je odnesla in so jo pozneje otroci našli mrtvo. V Ribnici je umrla v starosti 90 let Brodnik Elizabeta. Volitve gospodarskega tržnega odbora so bile snoči v Ribnici. V odboru so: Rudež Marko, yele-industrialec, Lovšin Jože iz Ribnice in Klun Jože. posaotnik iz Ribnice. terčkove poslednje sanje« in »Princeska in pastirček«. Kakor rečeno je igra polha življenjske vsebine. Lipah igra sam kraljevo vlogo, za dobro voljo, smeh in kratek čas pa skrbi dvorni norček, ki se mu otroci do solza nasmejejo. Nesrečno a dobro princesko igra Barbičeva. V ostalih vlogah nastopajo še: začarani kraljevič — Sladoljev, kraljica — Španova, inister — B. Sancin, berač — Pianecki, zamorček — Siardova, dojka — Koširjeva in kuhar — Marenk, zraven deveterih snubcev, deveterih kraljevih hčera, pa vetra, ptičkov, kokoši, vojakov in vil. Prav gotovo bo, »Desetnica« za naše male prijatelje veselo razvedrilo in ne bo je predstave, ki ne bi bila dobro obiskana, saj to igra po vsej pravici zasluži. Novice iz Države Duce jc odredil, da lahko ladje, ki jih je vojna mornarica zasegla, prevažajo razne vrste blaga, vendar pa to samo takrat, kadar je to naloženo blago tudi zavarovano. Romunska kraljica in Spoletska vojvodinja na obisku pri ranjencih. Romunska kraljica Helena in Spoletska vojvodinja sta v soboto obiskali vojaški bolnišnici v Florenci. Z ranjenci sta 6e nad vse ljubeznivo razgovarjali ter se zanimali za njihove poškodbe, slednjič pa sta ranjence tudi obdarovali. Povsod, kjer sta se vzvišeni gospe pojavili, jima je ljudstvo priredilo navdušene manifestacijo v znamenje hvaležnosti za njuno skrb, ki jo vedno kažeta za vojne žrtve. Celotna proizvodnja sladkorja v Italiji bo po sedanjih cenitvah v letu 1941—42 znašala nad 4,100.000 metrskih stotov, pridelek alkohola iz pese pa 650.000 hi. Tolikšna proizvodnja sladkorja bo lahko pokrila vse domače potrebe za tekoče leto. Zato bodo lahko ostale nedotaknjene vse zaloge, ki so ob koncu leta 1940—41 stale na razpolago in ki znašajo 1,250.000 metrskih stotov. Pokrajinska bolniška blagajna v Gorici je imela 17.200 zavarovancev v mesecu novembru, od teh 14.249 moških in 2951 žensk. V istem razdobju je bilo povprečno po 478 bolnikov, ali 2.77% vseh zavarovancev. Bolniška blagajna je v novembru izdala 4650 zdravniških receptov. V celoti je goriška bolniška blagajna iizdala v prejšnjem mesecu 173.318 lir, od 1. januarja do 31. novembra pa 1,289.585.10 lir. Italijanska avtomobilska industrija je kljub vojnemu času v velikem razmahu. Ne le proizvodnja vojaških avtomobilov, ampak tudi izdelovanje ostalih tovornih in luksuznih avtomobilov, je na zavidljivi stopnji. Tudi število traktorjev, železniških lokomotiv, železniških vagonov, je vsak dan večje. Naročil za te vrste industrijskih iz-) delkov je tako veliko, da se nikakor ni bati za industrijski zastoj in tudi delavci bodo imeli dela še za dolgo dobo. Sreča v nesreči. Benetkah bi se oni dan kmalu dogodila velika železniška nesreča. Po cesti jo peljat troleybus^ poln potnikov. V hitri vožnji pa voznik najbrž ni videl, da so železniške zapornico zaprte, na železniškem prelazu, ker je prav tedaj prihajal vlak. Trolejrbus se je zaril v zapornice in je bil že na tiru. Železniški čuvaj pa je hitro posredoval in ustavil nasproti prihajajoči vlak, ki se je tik troleybusa tudi res ustavil. Zaradi tega ni prišlo do večje nesreče, ki bi gotovo zahtevala nekaj žrtev. Namesto zdravila je spila strup doktorica Adriana Mussafia v oddaljeni gorski vasi v Južnf Italiji. Potem je šla na sprehod, kjer ji Je nenadoma postalo slabo. Mimo prišli lovec je zagledal na tleh ležečo zdravnico, jo zadel na ramo in jo odnesel v vas, odtod pa so jo hitro prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki le s težavo rešili življenje. Razprave zaradi testenin, koruzne moke, jajc in drugih dobrin Ljubljana, 10. decembra. Kazenski sodnik-poedinec dr. Leon Pompe je vSeraj v nezakurjeni posvetovalnici poleg razpravne dvorane št. 79 v I. nadstropju sodne palače vodil vse dopoldne ustne razprave proti na-vijalcem cen. Devet obtožencev je bilo. Neka obtoženka ni prišla, ker ji ni bilo vabilo dostavljeno. Drugi obtoženec se je pred sodnikom zglasil mnogo pozneje, ker je prihajal iz notranjskih krajev, koder so bili včeraj hudi zameti in je bil avtobusni promet nekoliko oviran, zato je imel Pečnikarjev avtobus večjo zamudo. Drugi obtoženci so mirno pristopali pred sodnika in se skušali na vse mogoče načine opravičevati. Naj tu še vnovič poudarimo, da nepoznanje protidraginjskih predpisov, ukrepov in uredb obtpženca nikakor ne opravičuje od krivde in kazni. To naj si vsakdo dobro zapomnil Sodnik je razpravljal zadeve zaradi previsokih cen testeninam, koruzni moki, raznemu sadju, jajcem in siru, kakor tudi še o drugih življenjskih potrebščinah, za katere so trgovci odnosno prodajalci zahtevali previsoke cene. Trgovčeva žena Ivanka iz Ljubljane je v začetku oktobra v moževi trgovini prodajala klobase-šunkarice po 25 lir kg, ko je bila takrat takim klobasam določena cena na 15.20 lir. Obtoženka se je zagovarjala, da ni stalna v moževi trgovini, da ga je le nadomeščala, ker je bil takrat v bolnišnici in da sploh ni vedela, da so cene takim klobasam maksimirane. Klobase je kupila od neznanega prodajalca po 20.50 lir kg in da jih je prodajala z dovoljenim dobičkom tako, da je bila cena 25 lir primerna. Ves ta njen zagovor ni prišel pred sodnikom do veljave. Bila je zaradi prekoračenja cen obsojena na 7 dni zapora, 200 lir denarno kazni ali v nadaljnib 9 dni zapora ter na 114 lir povprečnine: Ker je prodajala razno sadje preko maksimiranih cen, je bila neka branjevka Tončka z Vrhnike obsojena na 7 dni zapora, 200 lir denarne kazni ali 9 dni zapora in na 114 lir povprečnine. Neka Marija, lastnica mlekarne v Ljubljani je prodajala 29. septembra v svoji mlekarni jajca po 1.50 lir komad, ko je bila takrat cena določena na 0.75 lir. Bila je zaradi navijanja cen obsojena na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni, oproščena je bila povprečnine. Neki notranjski trgovec je stopil pred sodnika. Bil je obtožen, da je 27. oktobra prodajal ementalski sir po 38 lir kg, ko je bila takrat siru določena najvišja cena 17.85 lir kg. Priznal je, da je imel res na siru označeno ceno z 38 lir kg, ker ga je kupil po 35 lir kg. Ni pa še nikomur prodal od tega sira niti koščka. Ta trgovec je bil obsojen na 7 dni zapora, 250 lir denarne kazni ali 11 dni zapora in na 150 lir povprečnine. Sodnik je sodbo kratko utemeljil in podal trgovcu primeren pravni pouk o pritožbi, naposled ga je vprašal: »Sprejmete sodbo?« Trgovec flegmatično: »Sprejmem! Samo to prosim, gospod sodnik, da lahko kazen prestanem pri domačem sodišču.t Sod ik zapisnikarju: »Sprejme sodbo in prosi, da kazen prestane doma.« Sodnik ga je nato poučil, da bo njegova prošnja predložena apelacijskemu sodišču in kadar bo prejel obvestilo za nastop kazni, takrat naj se javi pri domačem sodišču. Trgovec je nato mirno odšel. Zanimiva je bila razprava zaradi testenin in koruzne moke. Načelnik neke Nabavne in prodajne zadruge pri Vrhniki in nje poslovodkinja sta bila obtožena, da sta konec avgusta prodajala testenine po previsoki ceni in koruzno moko po 2.50 lir kg, mesto po 1.70 lir. Glede testenin sta podala Utemeljen zagovor, da takrat sploh zadruga ni imela v zalogi testenin, ker jih je bila že do 15. avgusta vse prodala po ceni, kakor je bila določena v računu Prevoda, glede moke pa je poslovodkinja navajala, da jo je kupila pri Gospodarski zvezi, kjer so ji dali informacijo, da to moko lahko prodaja po 2.50, ko jo je sama pri zvezi plačala po 2.25 lir za kilogram. Kot priča zaslišani zastopnik Gospodarske zveze je potrdil, da je bila koruzna moka boljše vrste, tako imenovani činkvantin in da cena za to moiko takrat še ni bila maksimirana. Oba načelnika in poslovodkinja sta bila oproščena. Novice s Hrvaške V Zagreb je prišel ugladnj nemški znanstvenik, dvorni svetnik dr. Hans von Haberer. V Zagrebu bo imel predavanja zagrebškim zdravnikom. Tudi v Zagrebu ne smejo zasebniki kupovati debelih svinj za svojo potrošnjo, če nimajo za to potrebnega dovoljenja od oblasti. Hrvaške Narodne novine so izdale zakonsko odredbo, s katero morajo vsi sadilci tobaka oddati vse tobakovo seme nadrejenim monopolsklm oblastem. Država bo namreč porabila vse tobačno seme, v kolikor ga ne bo porabila za novo setev, za proizvodnjo olja. Dr. Josip Berkovič je bil imenovan od hrvaške vlade za opolnomočenega ministra svoje države pri slovaški vladi. 2e ta teden je nastopil svoje novo službeno mesto. Ustaška mladina in hitlerjevska mladina v Vinkovcih je sklenila, da bo skupno sodelovala v vsem. V Zagrebu je bila 5. t. m. velika proslava v spomin, ko je padlo istega dne leta 1918 19 hrvaških revolucionarjev za osvoboditev Hrvaške. Velik govor je imel tudi poglavnik, ki je dejal, da FILATELISTI miIM a Presso 1 piit importanti uffici postali del Regno polete consultare gruiuita mente il cataloeo delle carte valori postali vendibili per collezione dall’Ulfi cio Filate'ico delPAmministrazione delle Poste e Telegrafi. Gli uflici suddetti accettano le richieste di acqmsto di francobolli e del catalogo. H prezzo del catalogo & di L. 4.— se acquistato direttamente nell’Ufficio Filatelico di Roma. Per la spedizione aggiungere L. 1.10 per l’interno del Regno e Colonie e L. 2.75 per 1’Estero. Pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštnih vrednotnic, ki jih za kolekcije prodaja filatelistični urad Uprave Pošte in Telegrafa. Omenieni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in katalozov. Cena katalogu je L. 4.—, če ga naročite neposredno pri filatelističnem uradu v Rimu. Za pošlijatev priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo. lil «11 % ;= v\ % :5Sj Umi* lampad » Ocram L | parcht quMte uttH«ilnočnica v čast rojstvu našega Odrešenika, naj se bere ta sv. maša v popoldanskih urah 24. decembra in naj se uredi tako, da bodo sv. obredi zaključeni že pred časom zatemnitve. V Gorici naj 6e v vseh cerkvah berejo te božične sv. maše tako, da bodo končane pred 7 in pol, ko se bo vršila slovesna sv. maša v stolnici. Za Božič v Ljubljano. Potovalna pisarna Ap-piami v Gorici je od notranjega ministrstva dobila dovoljenje, da za dobo od 23. dec. 1941 do 3. jan. 1942 lahko organizira izlet »z Gorice v Ljubljano in preskrbi posameznikom potrebno potno listino (iasciapassare). Stroški za potovanje znašajo lir 35 brez voznega listka. Priglasi se sprejemajo do 15. decembra. Koledar Danes, sreda, 10. decembra; Lavret. M. 15. četrtek, 11. decembra; Damaz, p. Obvestila Nočno slu/.bo Imajo lekarne: dr. Kmet, Tyršcva 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, šelenburgova ul. 7. Koncert Akademskega pevskega zbora, ki se bo vršil ▼ petek, 12. t. m. ob 18.30 v veliki dvorani »Unionac, bo zanimiv glasbeni dogodek, katerega ne bo gotovo nihče zamudil. Bogat spored, ki ga bo izvajal naš najbolttt moški zbor, vsebuje najlepše pesmi, ki jih Je' naše glasbeno občinstvo imelo priliko slišati na znanih koncertih APZ. Predprodaja vstopnic je na univerzi v vratarjevi loii. Prihodnji intimni koncert tilasbete Matice, ki bo v ponedeljek 15. t. m. in ga bodeta izvajali dve domači umetnici pianistka Mila Dernovškova in sopranistka operna pevka Ljudmila Polajnarjeva, bo imel naslednji spored: Pianistka Dernovškova igra Beethovnove Varijacije v E-molu, Novakove Pesmi zimskih noči in Kaanove Fantazije na motive iz sinfonične pesnitve Moja domovina oro-čamo Gospodu Bogu. Kar bomo morali hudega prestati, bomo radi prestali, pa tudi če kaleri med nami ob času, ko bomo spet dobili zlato svobodo, ne bo več živ! V6e bo povrnjeno, kar bomo vzeli nase, če ne nam, pa rodu, ki pride za nami. Pred tremi dnevi s~ta bila v Starem lazu ubila dva francoska vojaka. Eden je kradel, drugi je poskušal storiti 6ido po- 82 pečevju š te ne mu dekletu. Moža. ki sta jih ubila, sta to napravila, ko sta sama branila svojo last in svoj rod. Za to reč pa so zvedeli Francozi v Glavniku. Po zaupnih možeh sem dobil vest, da zdaj spravljajo 6kupaj celo voj. sko. Eno celo četo vojakov mislijo poslati k nam, v Stari laz. Vse vaše hiše mislijo požgati do tal, podreti tole hišo božjo, biti vsakogar, ki ga bodo dobili. Ali mo to kar mirno prenesli? Ne, postavili se bomo po robu! Zaupni možje so stopili po mojem napotku v Belo do poglavarja plah utor jev, Kertuca, ki ga ta ali oni med vami prav gotovo pozna. On 6am bo z Lukcem in z vsemi roji prihitel, da nam v tem boju pomaga. Poslal pa je pošto tudi gori v hribe, kjer 60 se po zavetjih v pečevju poskrili vsi tisti možje in fantje, ki so že lansko jesen izgubili svoj dom in 6vo>je drage ljudi. Kakor vse kaže, nas bo zadosti, da bomo Francoze lahko užugali. Zraven tega pa bomo proti njihovi vojaški spretnosti postavili drugo. Iz zasede bomo padli po njih. Jaz vam tega ne bom razlagal, to bo opravil Kertuc sam, ato pa njegov glavni pomočnik, Lu-kec. Takoj po maši, ko se razkropite po domovih, poiščite ta koso, oni kramp, ka- kor 6e vam že zdi, da se bo katero orodje v boju bolj obneslo. Tisti ki 6te od vasi dalj preč, po bregčh, vzemite od doma brašna za dva ali tri dni" in pridite nazaj v vas. Kar vas je v vasi, vzemite te, ki 60 zunaj, k sebi. Tačas! Kakor so mi povedali, se nam je Francozov nadejati za jutri ali pa za pojutrišnjem. Držite se doma in čakajte ure, ko bo prišel v Stari laz Kertuc 6 svojimi možmi!« Ko je nehal govoriti, je po cerlcvi za-šumelo. Zenske so jokale, moški pa so stiskali pesti in 6e drezali s komolci. Veselo so jim žarele oči. To je po naši volji, tako ie pravi Bog bodi zahvaljen, ker nam je dal takega gospoda! Tik celo vas nam mislijo ti pesjani požgali! Cerkev nam mislijo f>odreti, vsakogar, ki ga bodo dobili, irbitiI Ne, tega pa ne boste doživeli! Postavili se vam bomo po robu in vas naklestili, da 6i nas boste za zmerom zapomnili! Stari laz bo ostal cel, ne bost* nam ga razdejaval.I Gnusobe pekinške! Ko mine maša, se pred cerkviio na-bero gruč*. Možje ir. lantje stopijo skupaj, roke si podado tštlj'iv06tjo! Sonce trepeče po glaževinah, vino 6e iskri. Sama sta tadva f>ogovarjalca, 6ama možujeta. Pomalem se ju začenja prijemati pijanska hudoba. V6e 6e jima začenja zdeti na moč voljno, lef>o in sprejemljivo — daleč tedaj s pijačo še nista prišla, toliko pa vendarle, da se jima je odtali govor. Blanchard si sname okroglo šapico z očesa, skrbno jo zdrgne z robcem in jo pozorno zatakne nazaj pred oko. Potem pa srebne kratek požirek in pravi: »Ce bi bili vi, Poincarč, kaj dalj časa med tem ljudstvom, bi ga dodobra poznali. Jaz sem zdaj tu že več kakor pet let in "pet mesecev. Tote Vam lahko rečem: Ta narod je žilav nemara bolj kakor kateri koli drugi na svetu. Malo jih je, pa so trmasti kakor 06el, ukrotiti jih zlepa ne bo mogel kdo. Potuhnejo 6e še, človek ki jih ne pozna, bi skorajda verjel, zares mislijo. Sami pri sebi pa predejo čisto drugače. In bolj ko jih prilis-kaš, bolj 6e moraš prepričati, da si ravnal napak, zmerom bolj ti prihaja razločno, da 60 ti p>o eni strani kazali prijazen in voljan obraz, po drugi plati pa 60 snovali in umovali čisto po svoje Ponašal jih ne bo nikoli nihče, čeprav jih je tako mak). Verni so kakor ne vem kateri drugi narod na svetu, v krvi jim je dano verovanje, 6trah pred Bogom in nežen, zaupljiv pogovor žnjim. Nikjer na svetu ne najdeš kraja, kjer bi se bilo ljudstvo toliko trudilo, da je znosilo in zvozilo na višave kamenje za hiše božje. Saj 6e sveti cerkev na vsakem holmu! Zraven tega pa so tudi zahrbtni! Pravi ljudožrci — kadar se jim pokaže prilika, ko ni potreba bogve koliko tvegati Takrat podivjajo in delajo reči, k< jih nemara nihče na 6vetu razen njih ne bi počel, če bi se mu bila kdaj jx>nudila podobna prilika. Odkrito to ljudstvo ni bilo nikoli, nikdar pa se tudi ni upognilo. Čeprav je bilo preplašeno in ee je potuhnilo, da si že mislil, če ga pobožam, ravno pravi čas bom to napravil, zdaj sem ga ujel, zmotil si se, kaj kmalu že se bc ga ujel, zmotil si se kaj kmalu ie ee bo pokazalo, ob prvi priliki, ko bo lahko migniio — da je ostalo zaprto m nedotaknjeno kakor prvi dan Nepremakljivo je in ni ga moči izpreraeuiti, pri svojem vztraja- mm Andrejčkov Žalost in veselje Roman v slikah Risal Jote Beranek zszz Besedilo priredil Mirko Javornik m 235. Zaradi divjih zveri sta ob ognju cula vso noč. Alešu je po glavi rojilo vse življenje od otroških let. Spominjal se je Petra v hišici ob Savi, vojske, ujetništva in prihoda med tolovaje, kjer se je spoznal z Ra-šetom. Spet se mu je zbudila želja, da bi o njem kaj več zvedel. Gledal ga je, kako kuri, dokler ga Rašet ni povprašal, kaj premišlja. 236. »Spomnil sem se spet tvoje obljube,« mu je odgovoril. Rašet se je nekam začudil ob tej besedi, Aleš pa je nadaljeval: »Nocoj, mislim, da je najpripravnejša ura, da mi razodeneš svojo skrivnost. Nama bo vsaj noč prej minila. Tvoje vedenje se mi zdi tako čudno, da sem bolj in bolj radoveden. Pa ne zameri, da te kar naprej nadlegujem.« I »Res, obljubil sem ti,« je globoko vzdihnil Rašet. »Nerad se spominjam preteklosti, ki mi je rodila tako gorje. Pa tebi, fant, ki te imam rad ko lastnega sina, bom vse razodel... Moje rojstno mesto je Florenca. Tam so moji starši imeli lepo palačo in velil.o bogastvo. Zato so mi že v mladosti lahko poskrbeli najboljše učitelje... Junaštvo dveh katoliških misijonarjev v Braziliji 1 Indijanci plemena Chavantes so ostali nepoboljšljivi Raziskovalec Feiiciano Oldra je nazaj grede z nekega znanstvenega potovanja prispel v Goyaz, glavno mesto brazilske pokrajine istega imena in povedal o tej svoji ekspediciji dokaj zanimivega in poučnega. Bil je v deželi, kjer še danes prebivajo Indijanci plemena Chavantes. Oldra je bil postavil svoj šotor ob vznožju gore Serra Moncador, komaj nekaj sto metrov od Goyeza. Z njim je bilo enajst belokožcev in trije zamorci iz plemena Cherens. V noči na 6. november, torej pred dobrim mesecem dni, so Indijanci Chavantes naskočili Oldrovo odpravo ter usmrtili 6 puščicami, pomočenimi v strup, osem belokožcev. Oldra sam se je po naključju rešil tega klanja, ker ga tisto noč ni bilo v taborišču. Skupaj 6 tremi zamorci se je bil namreč j>odal i6kat trupli dveh katoliških misijonarjev, ki so ju Indijanci plemena Chavantes ubili dan prej, ko sta se hotela približa-ti njihovemu naselju in ponesti tja Kristusov nauk. Oldrova odprava med divje Indijance je tako-rekoč prvi »uradni« poskus, s katerim je vlada hotela pomiriti Indijance Chavantes z drugimi brazilskimi nomadskimi divjimi plemeni, ki štejejo kak milijon prebivalcev. Na švedskem je 7000 beguncev Švedski minister za socialno politiko je izjavil, da je zdaj na Švedskem več ko 7000 pribeglih tujcev. raznih narodnosti. Na švedskem velja načelo, da nobenega tujca, ki je pribegmil na švedsko ozemlje, ne zavrnejo čez mejo. Vsi pa so pod policijskim nadzorstvom in se ne 6mejo približati pristaniškim napravam in vojaškim okrajem. Samo nekaj beguncev je našlo delo na švedskem. Nekako eno stotino vseh pribeglih 60 zaradi sumljivega političnega udejstvovanja v preteklosti 6pravili v koncentracijska taborišča. Iz enega teh taborišč jih je v zadnjem času precej pobegnilo. V deželi onkraj Dnjestra iščejo krošnjarje Civilna uprava dežele onstran Dnjestra sporo-ca, da bodo dobili trgovci, industrialci in obrtniki iz v6eh delov Rumunije dovoljenja za izvrševanje svojih poslov v tistem delu {»krajine onkraj Dnjestra, ki 60 ga zasedle rumumske čete. Zlasti iščejo takšne trgovce, ki bi ponujali blago po vaseh od hiše do hiše, torej nekake krošnjarje, ki pa bi obenem nakupovali pridelke in izdelke tamkajšnjega domačega prebivalstva, kajti na razpolago ni nobenih prodajaln. Trgovcem, obrtnikom in industrij-cem, ki bi 6e hoteli nastaniti v deželi za Dnjestrom, bodo čijo še zeitung«). povrnjeni vsi stroški, jx>leg tega pa jim jam-,e za 30 odstotni dobiček v (»Donau- S poskusom je dokazal, da je prerok Jona lahko zdržal tri dni v ribjem trebuhu Sodobni človek je res od sile neveren. Skoraj ti ne verjame nobene stvari več, če je ne otipa, oziroma, če znanstveno ne ugotovi, ali je res možna. Tako n. pr. tisočletja nikomur ni prišlo na misel, da bi dokazoval, če je res mogoče, da je preroka Jona požrl morski pes in da je bil tri dni v njegovem trebuhu, ne da bi umrl. Sodobni znanstveniki pa so tudi to sklenili dokazati, oziroma ovreči takšno drzno trditev, čeprav se nad njo toliko časa ni nihče spodtikal, pač pa rajši kar verjel ali ne. Nek vseučiliški profesor iz Chicaga je pa to vprašanje iz sv. pisma sklenil s poskusom dokazati. Dal se je zapreti v trebuh morskemu psu, toda iz previdnosti samo mrtvemu. Ko je po dolgem času spet prilezel iz trebuha morske zverine, ali recimo »z znanstvene ekspedicije«, je dejal, da njegovo »potovanje« sicer ni bilo bogve kako prijetijo, da pa je imel v ribjem trebuhu dovolj prostora, tako da se je skoraj brez težav lahko gibal. S tem svojim poskusom, pravi ta či- kaški profesor, pa se je prepričal, da ni bilo nič posebno čudnega, če je prerok Jona tri dni zdržal v trebuhu morskega psa, čeprav nekateri mislijo, da je kaj takega nemogoče. Ukradel avtobus in z njim pridno vozil po mestu Pred nekaj dnevi je v Siracusi, v državi New York prišlo do hudo nenavadne tatvine, take, da je še ameriška kriminalistika ne pomni. V avtobusno garažo nekega velikega mestnega prometnega podjetja 6e je splazil tat, 6e polastil avtobusa in z njim krenil na eno glavnih prometnih cest in tam začel sprejemati potnike. Vozil je ves jx>{>oldan, spravljali na vozilo in odpravljal poptnike. Izdajal je tudi listke in sam prejemal potnmo. Proti večeru, ko 6e mu je zdelo, da je že dovolj spravil v žep, je avtobus ustavil z vsemi potniki vred na nekem prometnem križišču in jo kratko malo popihal. Zatemnitev mest je zvezdoslovcem hudo všeč Ravnatelj pariške zvezdarne Exlangon je novinarjem dejal, da je sedanja zatemnitev me6t zvezdoslovcem močno po godu. Kadar 60 noči jasne, lahko brez težav opravljajo 6voia opazovanja od večera do jutra; mestna razsvetljava jih ne moti sedaj več. V prejšnjih časih so morali zvezdoslovci čakati do ene {»noči, ko je odsvit razsvetljave nekoliko zamrl. Ravnatelj je še dodal, da bi — če bi odviselo 6amo od njega — pridržal odredbe glede zatemnitve tudi po vojni. »SLiOV. DOM« x vsako hišo ! Petainovi ukrepi za dvig francoske družine Poslanika Abetz in de Brinon o temeljih nemško-francoske sprave Predvojna Francija je bila znana kot dežela, kjer se je rodilo izredno malo otrok. Če je kakšna družina štela pet ali več članov, je veljalo že za nekaj izrednega, zlasti še po mestih, kjer nimajo žene rade preveč »sitnosti« z otroki. Sedanja Francija pa je tudi v tem oziru krenila na novo jx>t. kar dokazuje eno zadnjih jsoročil iz Pariza, ki pravi med drugim, da je francoska vlada izdala celo vrsto novih ukrepov v korist kmečkih družin. Novoporočeneem dajejo zdaj v Franciji od 5.000 do 20.000 frankov ženitnega posojila. Poleg tega jim podeljujejo denarno podporo, da si lahko uredijo svoja kmečka gospodarstva, sezidajo primerna poslopja in vzrede živino. Tistim družinam, ki imajo večje število otrok, so znatno znižane dajatve za prepis zapuščine. Poročila, v katerih pojasnjuje časopisje te nove ukrej>e, prijx»miojamo, da je bik) v Franciji leta 1938 samo 610.000 novorojencev, dočiin se je tam rodilo leta 1876 kar 1.025.000 otrok. Tolikšna razlika torej v dobrih 60 letih! Štirinajstdnevnik »Notre Combaf« (»Naš boj«) je ža december izdal posebno številko, v kateri sta uvodne besede napisala poslanika Abetz in de Brinon. Poslanik Abetz razlaga med drugim, da nern-ško-lrancoska 6prava ne promeni samo enega političnega programa med sosednima deželama, pač pa istočasno tudi skupne vzore. Brezdelje da je jdo-tegnilo Francoze v vojno in če bodo še takšni, bodo izix>stavljeni nevarnosti, da izgube miT. Abetz pozdravlja dejstvo, da stalno raste število Francozov, ki so si na jasnem glede možnosti katere imajo vsi narodi, ki se pridružujejo programu pomlajene socialne Evrope. Poslanik de Brinon pa poudarja, da 6e je z nekaterimi osebnostmi, ki jih je maršal Petain nekaj poklical na vodilna mesta, jx> končni prejšnji svetovni vojni prizadeval, da bi se Francija in Nemčija pobotali. Žal pa da so bila vsa t« njegova prizadevanja zaman. Toda njihovo uresničenje je nujno, kajti — pravi de Brinon — kako, je iz premagane in revne Nemčije zrasla narodno socialistična, tako mora tudi Francija spet vstati iz 6voje nesreče. Možnosti Francije da so v novi ureditvi Evrope in da se ujemajo 6 cilji narodno socialistične Nemčije ter njenih zaveznikov. Ko je videla, da hoče odit?, ga je skušala zadržati in mu ponudila kostanj iz Venegona, ki se je ravno kuhal. Toda niti kostanj, niti zasmehovanja Pasottijeva niso zadržala gospoda Giacoma. Odšel j?, preplašen ob misli na c. kr. komisarja in z nekim zoprnim vtisom, z nekim nedoločnim nezadovoljstvom nad samim seboj, ki si ga ni znal razjasniti, hkratil Nekaj mu je govorilo, da je končno nagajivost hudobne dekle boljša kakor pa Pasottijevo prilizovanje. Pasottijeve oči pa sO še bolj žarele kakor običajno. Hotel je iti takoj v Cressogno. Neutrudljivi pešec jo zračunal, da pride do osmih lahko tja. Misel, da bo prišel h grofici s tem velikim odkritjem v prsih, da se bo naredil skrivnostnega, da bo nekoliko namignil, ostalo pa si dal izvabiti, ta misel ga je zelo zabavala. In v lastno veselje si je že pripravil prijazen, dobrohoten govorček, ki ga bo položil neupogljivi ženski na grlo, da se ji ne bo mogoče prikriti. In nihče se ne bo mogel pritoževati čezenj, nit? Franco, šel je v kuhinjo, ukazal, naj nažgo luč, ker je bila noč zelo temna, in je odšel. Med vrati je srečal svojega najemnika, kj j,- pj-av vstopil. Najemnik ga je pozdravil, odnesel v kuhinjo veliko košaro sadja, pomagal dekli, da sta jo postavila na pravo mesto, sedel k ognju in mirno rekel: -p-.ivknr jc umrla gospa Terezija s Castella.« — ★ — VI. poglavje. Stara gospa iz marmorja, nula so se čisto narahlo malo odprla. Strežnica je vtaknila avo v sobo ter poklicala Franca, ki je klečal pred stolom poleg j>ostelje mrtve gospe Terezije in molil. Franco n? slišal, toda Luiza je vstala, šla je k dekli, poslušala njeno šepetajoče vprašanje t-r ji odgovorila nekaj besed. Ko se je dekla umaknila, je stala in čakala. Ker se ni nihče prikazal, je odprla vrata in glasno rekla: »Vstopite, le vstopite!« Odgovorilo ji je silno ihtenje. Luiza je stegnila roki, ki se jih je profesor Gilardoni krčevito oprijel. Stala sta tako nekaj časa nepremično, borila se z žalostjo, grizoč si ustnite, oba ganjena, on še bolj ko ona. Luiza se jc prva premaknila, nežno odtegnila roko in potegnila z drugo profesorja v sobo, kjer je ležala mrtva mati. Gospa Terezija je izdihnila v salonu, v naslanjaču, katerega ni mogla od poročne noči več zapustiti. Položili so jo potem na počivalnik, ki je bil prirejen za mrtvaški oder. V soju štirih sveč je ležal na blazinah sladki, voščeno bledi obraz, s smehljajem na zaprtih trepalnicah in z napol odprtimi usti. Mrtvaški oder in obleka sta bila posuta z jesenskimi cveticami, ciklamami, dalijami in krizantemami. »Glejte, kako je lepa,« je rekja Luiza s tako nežnim in jasnim glasom, da se je človeku krčilo srce. Profesor je ihte naslonil glavo na stol, ki je stal malo stran od mrtvaškega odra. »Ali čutiš, mama,« je tiho rekla Luiza, »kako te imajo radi?« Pokleknila je, prijela mrtvo za roko, ji jo poljubovala, božala in šepetala nežne besede. Potem je umolknila, položila roko nazaj, vstala, jo poljubila na čelo in z rokami na licih opazovala njeno obličje. Spomnila se je maternih očitkov iz zadnjih let, od otroške dobe dalje, ki so jo tako zelo boleli. Vnovič je pokleknila, vnovič je pritisnila svoje ustnice na ledeno mrzlo roko. Potem je vzela ciklamo z rame mrtve matere in jo ponudila profesorju. Ta jo je v solzah sprejel. Približal se je Francu, ki ga je videl zdaj prvič po tisti noči, ter ga objel. Tudi Franco ga je v tihem ge-notju objel. Nato je profesor po prstih šel iz sobe. Ura je udarila osem. Gospa Terezija je bila umrla prejšnji večer ob šestih. V štiriindvajsetih urah ni Luiza počivala niti za trenutek, samo štirikrat ali petkrat je šla za nekaj minut iz sobe. Franco pa je večkrat odšel in ostal tudi dlje zunaj. Zvedel je bil skrivaj in prišel na Castello o pravem času, da je našel ubogo mater še živo. Vse žalostne opravke, ki jih povzroči smrt, je moral oskrbeti on, zakaj stric Pet^r ni imel pri svojih letih v teh stvareh najmanjše izkušnje in ni vedel, kaj naj stori. Zdaj, ko je udarila ura osem, se je Franco približal ženi in jo milo prosil, naj gre i>očivat. Luiza pa mu je hitro odgovorila tako, da je zgubil pogum, da b? ji še prigovarjal. Pogreb je bil določen za pojutrišnjim ob devetih. Želela je, naj s- odloži kolikor mogoče dolgo in hotela ostati do zadnjega trenutka pri materi. V njenem nežnem telesu je bila neukrotljiva sila, ki j.? bila zmožna še večjih preizkušenj. Zanjo je bila mati vsa tu, na tej postelji, med cvetjem. Ni pomislila, da je del matere drugje, ni je iskala tam skoz? okno na zahodu, med zvezdami, ki so migljale nad Caronskimi gorami. Mislila je samo na to, da bo njena draga mati, ki je toliko let živela samo zanjo, ki ni imela druge skrbi kakor skrb za njeno srečo, čez nekaj ur za vedno ležala tam pod velikimi orehi v Loochu, v senčni samoti malega pokopališča pri Castellu. Ona pa bo uživala življenje, sonc-', ljubezen. Odgovorila je Francu skoraj nekam ostro, kakor da bi ljubezen živega kakorkoli žalila ljubezen do mrtve. Potem pa se ji je zdelo, da ga je razžalila. Bilo ji je žal, zato ga jc poljubila. Ker je vedela, da bo vesel, če stori nekaj, kar j c mati gotovo pričakovala od nje, je hotela moliti. Kar tako je začela: »Oče naš,« »češčeno Marijo«, in »Gospod, daj jim...« A v tem ni našla nič' zadoščenja, temveč le neprijetno olajšanje bolesti. Vedno je izpolnjevala verske dolžnosti, toda odkar je ugasnil ogenj prvega svetega obhajila, se ni udeleževala več z dušo službe božje. Mati pa je žiVela skoraj bolj za drugi svet kakor za ta. V vseh svojih dejanjih, v vseh svojih besedah, v vseh svojih mislih se je ozirala na ta cilj. Misli in čustva Luizfna so bila zaradi njenega prezgodnjega umskega razvoja in odločne sile značaja drugače usmerjena. Pokrila pa je vse to, nekaj vede, nekaj nevede, z nekim hlinjenjem. Storila je to bodisi iz ljubezni do matere, bodisi zaradi upora verskih kali, ki jih je zasadila vanjo materina beseda, ki jih je zgled gojil in navada okrepila. Od štirinajstega leta je bila vajena, da ni gledala čez sedanje življenje in tudi ne sama vase. živela je samo za druge, za zemski blagor drugih, vendar je imela močan, ponosen čut za pravičnost. Hodila je v cetkev, izpolnjevala zunanja cerkvena določila, brez nevere, pa tudi brez prepričanja, da je Bogu to všeč. Imela je nejasen pojm o Bogu, ki da je tako visok in velik, da je nemogoča kaka neposredna zveza med ljudmi in med njim. In če j"' mislila kdaj, da je v zmoti, se j? je zdelo, da njene zmote neskončno dobri Bog ne more kaznovat?. Kako je prišla do takega mišljenja, ni vedela niti sama. Za (Jodako tiskarno * Ljubljani« Jožo Kramarič - Izdajatelj. Inl Sodja - Urednik) Mirko Javornik - Rokopisov ne vTačamo - »Slovenski dom« izhaja nak delavnik ob 1» Mesečna naročnina Jo 4 lir, za Inozemstvo i« Ur - Ured n ii tvoj Kopitarjeva oUea 0/fll - Upr a vat Kopitarjeve oliea «, LJoblJana Tel a ton Itev. 40-0« do 40 M - Podtalnic«! Novo mesto.