Poštnina plačana v gotovtnL teto XVI., štev. 76 upravništvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — Telefon 61. 8122, 2123, 3124, 3126, 3126. Inseratni addeieit: Ljubljana Selen« burgova ul 3. — Tet 3492. J44H2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 11. — Telefon St. 24S& Poaružnlca Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček- zavodih: Ljub-liana St 11 842. Praga čislo 78.180, Wien St 10f>.24L Ljubljana, nedelja Ji. marca ms Cena t Din Naročnina tt—** mesečno Din Za inozemstvo Din «0*— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122. 3123. 3124, 8126. 8126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon «L 2440. Celje, 8trossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon 8L 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Naša vojska Vznemirjenje, ki se je bilo polotilo Evrope z uvedbo splošne vojaške obveznosti v Nemčiji, se je že precej poleglo in se umaknilo treznemu presojanju.^ Položaj sam se na žalost ni prav nič izboljšal. Tudi ni nade. da bi se temni oblaki, ki so se zgostili nad Evropo, v doglednem času zopet razvlekli. Pripravljeni moramo biti, da bomo še dalje prenašali moro negotovosti, in vse svoje dejanje in nehanje moramo spraviti v sklad s tem spoznanjem. Na proglasitvi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji ni najhujše to. da bo hitierjevska država dobila vojsko, ki bo ena najmočnejših na svetu. Hujše je dejstvo, ki ga je razkril ta nemški ukrep: vrednost mednarodnih pogodb je še večino zelo dvomljiva, zelo majhna. V mednarodni politiki je kljub Društvu narodov in njegovim načelom slej ko prej najjačji činitelj surova sila. Nimamo policije in žandarmerije, ki bi mogli v od-nošajih med narodi in državami zagotoviti spoštovanje sklenjenih pogodb in izsiliti izpolnjevanje prevzetih obvez. Tudi narodi in države, ki so jim pogodbe in obveze svete, morajo s tem dejstvom računati Tudi one se morajo zavedati. da morajo biti vedno na straži, ako hočejo obvarovati svojo svobodo in svojo neodvisnost. Biti morajo na straži, a biti morajo tudi dovolj močne, da lahko zavrnejo vsakega, ki bi jdm ogra-žal življenje. Potrebno in koristno je, 'da smo si o tem na jasnem tudi mi v Jugoslaviji. Malo je narodov na svetu, ki bi si tako iskreno želeli trajnega miru. kakor sd ga želi jugoslovenski narod. Dobra polovica Jugoslavije je utrpela v vojni vihri škode in razdejanja kakor nobena druga pokrajina v Evropi. Noben drug narod ni imel tako velikih človeških izgub kakor naš. Naš narod je bil zato po vojni odkrito pripravljen preliti svoje topove v koristne ustvarjajoče stroje ter preko-vati meče in bajonete v pluge in kose. 2elel je, posvetiti vse svoje moči notranji obnovi in konsolidaciji. Na žalost so se lepe sanje idealistov o večnem miru in večnem bratstvu med narodi le prekmalu izkazale pač za sanje. Dalekovidnosti in državniški modrosti našega Velikega kralja se moramo zahvaliti tudi za to, da nas današnji ne-varni časi niso našli nepripravljene. V dobah najhujših strankarskih bojev nam je ustvaril narodno vojsko, ki je danes ne le naš ponos in ki jo občuduje vsa Evropa. O delu, ki ga je opravil s sodelovanjem najboljših in najidealnejsih sinov našega naroda, lahko govore strokovnjaki. Jugoslovenski narod se samo zaveda, da ima danes v svoji vojski instrument, ki je varno jamstvo njegove svobode in nedotakljivosti njegove domovine. Ta zavest nam daje tudi v današnjih težkih časih moralno oporo, da mirno gledamo na razvoj dogodkov okoli nas. Naša vojska je danes bolj ko kdaj punčica v očesu za vse državljane Jugoslavije. Velike so bile žrtve, ki jih je moral često doprinašati naš narod za izgradnjo in izpopolnitev svoje vojske. V popolnem zaupanju v Velikega kralja in njegovo dinastijo, v vedno bolj jasnem spoznanju pomena in potrebe močne narodne obrambe pa je rad doprinašal vse potrebne žrtve. Povezanost jugosloven-skega naroda z njegovo vojsko je tako tesna, da ji je težko najti enake. Je pa tudi dokaz državljanske zavednosti in zrelosti našega človeka, obenem resno in energično svarilo vsakemu, ki bi ga mikalo, obregati se ob Jugoslavijo.^ Za vse žrtve, doprinešene svoji narodni vojski, njeni izpopolnitvi in okrepitvi, je našemu narodu najlepše plačilo ravno spoznanje današnjih dni, kako slabi bi bili brez nje in kako tesno bi nam bilo pri srcu, ako je ne bi imeli take. kakršna je. To spoznanje pa nam mora biti tudi bodrilo, da se svoje vojske, teea jugoslovenskega bisera, oklenemo še z večio ljubeznijo in skrbnostjo. Vedno moramo imeti pred očmi, da moč vojske ni le v količini in kakovosti njene tehnične oborožitve, marveč v enaki meri tudi v duhu. ki jo preveva, in v ljubezni, ki jo spaja z vsem narodom. Vemo, da ie jugoslovenska vojska na višku v prvem pogledu. Vemo pa tudi, da bi v Evropi ne bilo lahko dobiti vojske, ki bi se z našo kosala po duhu in ki bi se moPrelom« je seda jrazdelil bojevnike v sedem skupin in obeležuje vsako z izrazi, da ne veš. katera je slabša. »Prelomov« besednjak spominja zopet na najlepše čase bojevniških gromovniških nastopov proti nacionalni fronti. Tako-le piše službeno glasilo bojevniške organizacije o onih članih te organizacije, ki ne trobijo v Fabjančičev rog: »Kdor seje nezaupanje in razdor v naše vrste, je špekulant, špijon ali Judež Iškarjot. Ne nasedajte hujskačem, obračunajte z njimi kakor zaslužijo!« »Kdor širi vesti, da je ta ali oni tovariš podkupljen, je skoro vedno sam podkupljen.« * ... maršira ogromna kolona. Sami bojevniki, stari, mladi vse pomešano... Pa se pojavi v koloni nemir. Nekdo prične stokati:... Jaz sem užaljen, ker me ne sprašujete za svet, kako in kam naj mar-širamo. ... Zopet drugi kriči: Stojte bojevniki! Sem nezadovoljen, ker igram premajhno vlogo. Hočem biti general! Sem častihlepen, domišljav, skratka negativen element...« In tako si daje v bojevniški koloni duška nezadovoljnež za nezadovoljnežem. Najhujša vsekakor sta zadnja dva, katerih prvi vzklika: »Sem umazan, zato mislim umazano o vsakem in o vseh,« dočim se drugi izpoveduje: »Jaz sem Judež Iškarjot 1 Požvižgam se na vaša načela! Saj sem vendar prodal gibanje temu in temu za trideset srebrnikov!... Ogoljufali ste me za poslanski mandat!« Toda tudi odmev z drugega brega Je krepak. G. Vidmar je razposlal v sredo svojim prijateljem posebno pismo, v katerem pojasnjuje svoje stališče ter jih poziva, naj zahtevajo za 7. april skupščino delegatov, na kateri bi se izvršil obračun s fabjančičevoi. V tem obširnem pismu pripoveduje g. Vidmar o režimu v bojevniški organizacija stvari, da se človeku kar lasi« iežijo. Najprej ugotavlja, da so notranji konflikti postali po zboru delegatov v decembru vse večji. V osrednjem izvršnem odboru se je pričelo grupiranje s posebnimi cilji, predvsem pa se le sistematično rušilo zaupanje članstva »Boja« v njega (Vidmarja). Izdajale so se okrožnice, ki so bile v toliko falzikat, ker eo nosile ali brez Vidmarieve vednosti ali pa celo proti njegovi prepovedi njegov podpis. Banovinski odbor »Boja« je bil sicer enodušnega mišljenja, da bojevniki kot taki ne gredo na vol:tve, toda kmalu nato so fabjančičevoi ustanovili »glavni bojevniški volilni odbor«, kri se je začel pogajati za mesta na Jevtičevi listi, češ da nima smisla kandidirati drugje nego z vlado. Ko so pa pogajanja padla v vodo, so isti gospodje i zidali v »Prelomu« proglas za Ljotičevo opozicijsko listo. G. Vidmar Je bil predsednik konsoroija »Preloma« in se je temu »nepremišljenemu koraku uprl. Ali pomagalo mu ni. Ostal je v manjšini in je še z dvema tovaošema iz konsorcija izstopil. Sedaj poziva članstvo, da mu pomaga odstraniti iz vodstva bojevnikov »naziranje, ki že ni več fašistično, temveč čisto enostavno teroristično«, in izjavlja, da vlada v sedanjem osrednjem izvršnem odboru ozračje nezaupanja, spletkarjenja, neodkritosrčnosti in popolne različnosti mišljenja in nazorov. Najlnteresantnejša je pa konstatacija g. Vidmarja, da fab-jančičevci smatrajo, da v bojevniški organizaciji večina sploh ni bojevniška! Zato tudi odklanjajo zbor delegatov, ki ga zahteva g. Vidmar. Ako g. Vidmar do prihodnjega četrtka ne dobi potrebnega števila pristankov krajevnih organizacij za sklicanje zbora delegatov, potem bo vse skupaj obesil na klin in g. Fabjančič postane maršal bojevniške vojske. Odbor za zboljšanje kmetijskih cen Beograd, 30. marca. p. Iz kabineta ministra za kmetijstvo so izdali naslednji komunike : Kmetijska kriza je s svojimi težkimi posledicami skalila ravnotežje med cenami kmetijskih proizvodov ter drugega blaga, ki ga mora kmet kupovati. Nesorazmerje med cenami kmetijskih proizvodov in kon-zumnimi predmeti, ki jih kmet potrebuje, postaja vse večje in se čim dalje bolj čuti v naši državi. Pofrebna je točna ugotovitev vzrokov in ukrepov, ki bi mogli vplivati na povzdigo cen kmetijskih proizvodov ter jih stabilizirati na višini rentabilnosti kmetijstva. Da bi se to moglo izvršiti, je imenovan odbor strokovnjakov, ki bo v tem smislu predložil povsem svobodno in neodvisno svoje prpdloge, da bi se čim prej omogočila odstranitev težkih vzrokov današnjega nevzdržljivega položaja v kmetijstvu. V ta odbor so imenovani prof. dr. Velimir Bajkič. bivši generalni direktor Prizada Milan Najdanovic, upravnik Glavnega zaveza srbskih zemljoradniških zadrug inž. Vojislav Djordjevič. šef urada za izvoz živine dr. Milutin Petrovič, univ. prof. dr. Aleksander Jovanovič, upravnik mlinske zadruge di Emil Palič, direktor 2ivo-rad Bogdanovič. upravnik kmetijske ogledne postaje na Topčideru dr. Dragomir Co-tič. generalni direktor Prizada dr. Edo Markovi č. Skrbi za offrožpne brate, bodi Cirilmetodar! <5£a &pom£ctdan&&o $dravCjenjef za čiičenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA-čaj BAHOVEC. Pristen je le, če nosi: 1. zaščitni žig, 2. ime proizvajalca: Apoteka Mr Bahovec, Ljubljana, 3. mora biti plombiran. Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi: PLANINKA-čaj BAHOVEC Apoteka: Mr. BAHOVEC LJUBLJANA, Kongresni trg Reg. br. 76 od 5. n. 1932. Orkan nad Mariborom Podrti telefonski drogovi, porušene strehe, izruvano drevje, uničene telefonske in električne napeljave Vremenske neprilike v Jugoslaviji Beograd, 30. marca. p. Okoli 2. ponoK je v Beogradu pričelo nenadoma snežiti ter so bile kmalu vse ulice pobeljene. Istočasno je temperatura znatno padla. Po došlih poročilih je snežilo največ po vzhodnem delu države Ln je povsod nastalo mrzlo vreme. Novi val mraza je v mnogih krajih izzval huda neurja. Tako je zlasti v okolici Zagreba v pretekli noči divjal pravi orkan, ki je povzročil mnogo škode. Po vesteh, ki so prispele v Beograd, so v mnogih krajih potrgane brzojavne in telefonske proge, ponekod pa je vihar izruval celo brzojavne drogove. Zato je bil danes skoraj ves dan prekinjen brzojavni in telefonski promet s kraji, ki imajo zveze preko Novske, Slavonskega Broda, Jasenovca, Okučanov itd. Ponoči je bila prekinjena tudi telefonska zveza z Ljubljano. Telefonski promet je prekinjen tudi na drugih progah, predvsem x Osijekom in z Subotico. Med gospodarskimi krogi je novi mraz zbudil mnogo skrbi, ker bi mogel imeti slabe posledice zlasti za pšenico in ostale posevke. Temperatura je v mnogih krajih države padla pod ničlo. Split, 30. marca. p. Od davi je zavladal v Primorju hud mraz. Po planinah pa tudi nižje doli je zapadel sneg, ki sega ponekod prav do obale. Podnevi je divjala močna burja. Temperatura je naglo padla pod ničlo. Dubrovnik, 30. marca. n. Tudi tu je po skoraj ves mesec trajajočem spomladanskem vremenu preko noči nastal preokret in je davi pričelo snežiti. Snega je bilo k sreči malo. Temperatura je padla zjutraj na plus 2 stopinji, opoldne pa je neznatno poskočila na 6 stopinj Celzija. Maribor, 30. marca. Včeraj zvečer je zabesnel preko Maribora silovit vihar, ki se je pripodil iz severozahoda, napovedujoč hudo uro in besnel pozno v noč. Nebo se je prepreglo s temnimi oblaki, ki so v trenutku zajeli vse obzorje. Vihar je v elementarni silovitosti dvigal oblake prahu, ruval drevje in podiral telefonske drogove. Ljudje so hiteli domov, nošeni od sile viharja Tisti, ki so med osmo in deveto uro morali preko državnega mostu, so se morali krepko oprijemati ograje, da jih sila viharja ni vrgla preko mosta. V Dvorakovi ulici je vihar uničil električno napeljavo. Velika svetiljka se je razpočila, napeljava je zanihala preko ceste in zažarela v siju električnih isker, ki so prasketale preko ulice. Ljudje so prestrašeni odskakovali in javili takoj mestnemu električnemu podjetju, kaj se je zgodilo. Prišli so takoj delavci, ki pa so pri delu bili hudo ovirani, ker jim je vihar z velikim naporom prislonje-no lestev sproti podiral. Največjo škodo je povzročil orkanski vihar telefonskemu in električnemu omrežju. Potrgal je več telefonskih žic in podrl več telefonskih drogov. Posebno veliko škodo je napravil mestnemu električnemu omrežju. Na Betnavi je na primer izruval drevo, ki je zgrmelo na vod, radi česar je nastal kratki stik. Orkanu podoben vihar je močno oviral promet, saj so bili pasanti, ki so pred viharjem bežali v vse smeri, naravnost v nevarnosti za svoje življenje. Dečke in deklice je vihar kar podiral na tla, starejše pa naravnost nosil in potiskal v svojo stru-jo. Na mnogih okoliških hišah je divjajoči vihar uničil strehe. Celotna škoda se zaenkrat ne more trenutno točno oceniti, je pa zelo velika. V poznih nočnih urah se je vihar polegel in so se oblaki razpršili. Zaposlitev tujcev Minister za socialno politiko dr. Marušič je izdal uredbo, ki nanovo ureja zaposlevanje tujih državljanov Beograd, 30. marca AA. Na podlagi točke 1 čl. 57 finančnega zakona za proračunsko leto 1934-35 je minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal uredbo o zaposlitvi tujfih državljanov, po kateri ne sme bit/i noben tuji državljan, na katerega se nanašajo določbe te uredbe, zaposlen in ne sme opravljati nikakega samostojnega dela, dokler ne dobi dovoljenja za svojo zaposlitev (čl. 2). Kdo je tuj državljan, kJ spada pod to uredbo določata finančni zakon in čl. 1. te uredbe. Pod določbe uredbe ne spadajo nekatere kategorije tujih državljanov, važnih za domače gospodarstvo, kakor n. pr. učenjaka in podobni specialisti, dopisniki tujih listov in tujih časnikarskih agencij, usluž-benstvo in šoferji, kri so zaposleni pri diplomatskih zastopnikih (drugi odstavek čl. 2). Dovoljenja za zaposlitev se glase na Ime delodajalca, izjemno pa na ime tujega državljana, kadar gre za politične begunce, za osebe, rojene v naši državi, in osebe, ki so prišle pred 14. junijem 1. 1922. (čl. 3.) Dovoljenje se da v načelu za kvalificirana dela oseb, ki imajo posebno strokovno izobrazbo in v kolikor to dopušča stanje domačega trga, in še nekatere druge kategorije tujih državljanov, Id so ali naše narodnosti aH pa rojeni in vzgojeni v naši državi, ali so pa prišli pred 14. junijem 1922 (to je pred sprejetjem zakona o zaščiti delavcev (politični begunci itd (čl. 4). Dovoljenje se lahko da za določen Cas, toda za največ leto dni, Ln za nedoločen čas, kri velja do preklica. Oseba, ki dobi dovoljenje za nedoločen čas, je dolžna to dovoljenje dati v evidenco pri krajevni politični oblasti (čl. 5). Tuji državljan sme biti zaposlen samo za dobo, v svojstvu, pri delu in podjetju in na področju, ki je v dovoljenju navedeno. Poleg prošnje za dovoljenje mora delodajalec predložiiti tudi nekatere osebne podatke o tujem državljanu; Ce Je dovoljenje osebno, mora pa te podatke dati oseba, na katere ime se glasi. Piav tako mora delodajatec predložiti sodbo Javne borze za delo in delavske zbornice o tem, ali Je kaj nezaposlenih domačih delovnih sil dotične stroke, za katero prosi dovoljenja tuji državljan (61. 10, 11. in 12). Podeljevanje dovoljenj in podaljšanje dovoljenj se izvršfi t izpolnitvijo nekaterih pogojev (čl. 9). Z vsakim tujim državljanom, ki ga delodajalec pripelje iz inozemstva in ga potem epet odpošlje, mora delodajalec skleniti pogodbo, koliko mu gre na račun potnih stroškov, kakor tudi. da ne bo imel hufšib pogojev od domačih delavcev Delodajalec mora voditi register o zaposlitvi tujih državljanov in v roku 10 dni po vstopu o«. izstopu prijaviti prvostopni oblasti tujca, ki ima osebno dovoljenje za delo. Po tej uredbi je pristojna prvostopna oblast ban, drugostopna pa ministrstvo za socialno politiko s pristojnostjo, ki jo odreja čl. 8. Prti vsaki prvostopni oblasti obstoji poseben odbor, ki podaja svoje mnenje banu, ki nima obveznega značaja. člena 17. in 18. določata, kdaj izdano dovoljenje izgubi veljavo in kdaj se more razveljaviti sklep prvostopne oblasti s pritožbo v roku 14 dni na ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Cl. 21. odreja globe od 100 do 10.000 Din fcl ee imajo plačati v fond za neposredno podpiranje nezaposlenosti delavcev. Cl. 22. daje možnost ministru za socialno politiko, da po zaslišanju zainteresiranih ministrov, če se pokaže potreba, določi številčno stanje nezaposlenih in na podlagi tega zaposlitev tujih delovnih moči omeji ali pa popolnoma prepove za posamezne kraje aLi mesta v naši državi, oziroma za posamezne stroke, če je velika nezaposlenost domačih delovnih sil. Minister za socialno politiko sme po zaslišanju zainteresiranih ministrov predpisati letno takso v znesku 200 do 5000 Din za zaposlitev tujih državljanov tflstih držav, ki pobarajo takso za zaposlitev naših državljanov ali pa delajo zapreke aH popolnoma onemogočajo njihovo zaposlitev. Ta taksa pojde v fond za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev. Cl. 24. odreja, da brez soglasja ministra za socialno politiko glede zaposlitve tujih državljanov ne smejo vnesti nikake določbe v pogodbe, ki bi jih državna aM Javna samoupravna telesa sklenila z domačimi ali tujimi podjetji o raznih naročilih ali delih. Cl. 25. odTeja, da določbe pogodb, sklenjenih z drugimi državami, imajo veljati. Po odst. 2, čl. 28. sme minister za socialno politiko v soglasju z ministrskim svetom, če se pokaže potreba, odrediti revizijo vseh dovoljenj oziroma izkazril, izdanih na nedoločen čas p« uveljavljenju te uredbe in nadomestita dovoljenja z novimi, v kolikor bodo izpolnjeni pogoji po tej uredbi. Ostali členi uredbe se nanašajo na postopek pri podeljevanju dovoljenj, na kartoteko in statistiko in na predpisane obrazce in legitimacije o poklicu, ki Jo nrora imeti vsak tuji državljan Vrem novec! Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Veter bo popustil, hitro se menjajoče oblačenje. ponekod mogoče prehodno jasno, ponoči mraz. podnevi temperature skoro okoli 5 stopinj nad ničlo. V zavetjih nekoliko topleje. Maši kraji in ljudje Akademski pevski zbor in narodna pesem Akademski pevski zbor, ki je pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, bo jutri ob 20. v veliki dvorani hotela Uni-ona, priredil svoj drugi, dopolnilni in zaključni koncert s področja slovenske narodne pesmi. V prvem koncertu (7. V. 1934) je zbor podal narodne pesmi iz Koroške in Bele Krajine. Uspeh koncerta je bil sijajen zaradi izrazite, posrečene izbere programskih točk, kakor tudi zaradi strogo umetniškega podajanja s strani zbo-rovih pevcev. Danes m že nikakega dvoma ve>č, da je zbor mladih inteligentov, študentov ljubljanske univerze, kvalitetno najboljši zbor v naši državi. Saj je pa to tudi razumljivo. Vsi pogoji za dosego izjemno visoke stopnje so bili že od nekdaj dani. Slovenci smo gojili večglasno petje že sami od sebe. To je važno dejstvo, ki ga ne smemo prezreti in ki se vedno premalo podčrtava Že Hvpolitu Tameu se je v njegovi »Filozofiji umetnosti« zdelo zelo čudno ki iz- jemno, ko je slišal nekje v Belgiji triglas-no narodno pesem. On trdi, da je to menda pač edini narod razen Rusije v Evropi, ki goji večglasno narodno pesem; nas Slovencev Hypolite Taine seveda ni poznal. Narod, ki ima toliko smisla za vokalno glasbo, kot ga imamo Slovenci, mora imeti odlične pevske zbore. Za izobrazbo dobrih pevcev, je seveda potreben dober pe-vovodja, človek, ki je sposoben sam prodreti v bistvo posameznih motivov in v podrobnosti stilnih fines te ali one pesmi, pa tudi sposoben ta svoja dognanja in spoznanja vliti ljudem, ki so mu poverjeni. Za to je seveda treba človeka, ki ni samo široko, kozmopolitsko in samostojno orijentiran kot osebnost, ampak tudi kot glasbenik znan z vsemi najtanjšimi, čisto muzikalnimi podrobnostmi. Akademski pevsi zbor je srečen, da ima za pevovodjo našega brezdvomno najboljšega vokalnega strokovnjaka, g. Franceta Marolta, moža resničnega, zato skromnega in skritega de- la. S trdim nesebičnim in požrtvovalnim delom je napravil iz zbora to, kar danes je. V pevski šoli je izvežbal pevce-novince ter jih še vedno vežba tako v teoretskem kot tudi v pevsko tehničnem pogledu. Neumorno delo je moralo roditi uspeh Na letošnjem koncertu APZ bomo zopet imeli priliko slišati naše akademike. Zapeli bodo pesmi iz Prekmurja, Štajerske, Dolenjske, Gorenjske in Primorske Program je izbran zelo skrbno in premišljeno. Vsaka pesem reprezentira s svoje strani najznačilnejše tipičnosti glasbene tvornosti vsakega, za koncertni okvir v poštev prihajajočega predela. Mnenja smo, da ga ne bo človeka, ki se zanima za vokalno glasbo in to še predvsem za našo slovensko narodno pesem, ki ne bi prišel 1. aprila v Union, da prisluhne in se za dve uri vživi v način snovanja slovenske psihe, v čuvstvena gibala, ki so v preteklih dobah ubirala srca in grla naših prednikov. Uspešno izsnševanje Moravske doline Moravče, 29. marca Pred dnevi so »e zopet začela regulacijska. deda pri Drtijščici pod nadzorstvom banovkiskega geometra g. Neverova. Upanje je, da se bodo vsa dela v teku dveh let dovršila. Moravska ravan, ki je dolga 3 km in povprečno 400 m široka, je bila še pred nekaj leti popolnoma zamočvirjena in porasla z mahom in močvirnatimi kislimi travami. Po prizadevanju n^amomega šol- c skega upravitelja v pokoju g. Janka Toma-na se je osnovala L 1927. Vodna zadruga, ki je izposlovala pri takratnem oblastnem odboru sestavo načrtov za melioracijo mo-ravške doline Za odtok velike množine vode, ki ima ob poplavah videz obširnega jezera, ie določen 2900 m dolg glavni kanal, od katerega se je že zgradilo 1600 m z dvema močnima betonskima jezoma. Za izsušitev najbolj zamočvirjenega dela pa se je pod strugo Drtijščice po ceveh izpeljal Straški potok v glavni kanal. Preko glavnega kanala sta bila tudi zgrajena dva lesena in dva betonska mostova. Že samo s temi deli je dobila dolina popolnoma drugo lice. Nekateri posestniki ž« orjejo močvirnate travnike in jih izpreminjajo v njive. Nezaupljivost ljudstva izginja, kajti največji nasprotniki spoznavajo neizmerno korist osuševanja, ki pa se bo šele pokazala, ko bodo vsa dela dovršena. Za na-daljna dela je potrebnih še 130.000 do 200.000 Din. r^iRUj KRALJICA ČOKOIAD? J CJ6wita Veliko nas je, ki si večkrat čez dan za-želimo požirek kave. Toda na cesti, na sprehodu, na železnici — kako tedaj? Vzemite s seboj zavitek KAVTTE, mlečne čokolade s kavinim okusom! Košček KAVITE zaleže mnogo več kot skodelica kave. KA-VTTA ni samo okusna slaščica temveč tudi radi lahko prebavnih in redilnih snovi iz-borna in tečna prehrana. ■ V MIRIM KRA1JICA ČOKOLADE --in najrajši ves v volni! Tako bi hotela mati obleči svojega ljubljenca. Za oblačenje deteta so tudi najboljša mehka in voljna vlakna volne; odkar pa imamo Schichtov Radion, je postala volna naj-prikladnejša. Volna se samo malo pretiska v mrzli raztopini Schichtovega Radiona, pa se brez truda odpraviiz nje vsa nesnaga. Ona ne postane trda, temveč ostane mehka in voljna in ohrani snežno belino, ali pa svežost prvotnih barv. * Kar je dobro za nežno volno, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. R-JL1-35 Lepa ameriška dediščina Ptuj, 30. marca Kmet Arnuš iz Skofc pri Ptuju je prejel te dni iz Amerike dopis od advokata dr. Zgage, ki ga obvešča, da je podedoval po nekem daljnem sorodniku 5000 dolarjev (okrog 220.000 Din). Pismu je bil tudi priložen ček za ta znesek z navodilom, da se naj zglasi 1. aprila pri ameriškem konzulatu v Zagrebu ter dokaže svojo identiteto, nato pa nai denar dvigne pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu. Mož, ki si ni na jasnem o resničnosti obilne dediščine in pristnosti čeka, se je obrnil na ptujsko sodišče za nasvet. Tam so mu rekli, naj potuje v Zagreb in se prepriča, ali je ček veljaven. »Pod vlak bom šla...« Ljubljana, 30. marca 2e policijski zdravnik dr. Lužar je izrazil pri pregledu trupla Učakarjeve pomisleke o samomoru, zato je policijska uprava zaprosila državno tožilstvo, da odredi sodno obdukcijo trupla Učakarjeve in ugotovi, če vse rane, zlasti one na glavi izvirajo od sunka, prizadejanega od tovornega vlaka ali pa je bila mogoče Učakarje-va na kak drug način poškodovana. Pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Rusa se je snoči vršila v mrtvašnici pri Sv. Krištofu obdukcija. Nadaljna preiskava bo šele ugotovila, ali gre za samomor ali morda za kak zločin. Vendar se zdi prvo verjetneje. Trtnik Feliks pripoveduje, da ga je 2R. t m. okoli 20. poklical delavec Sušteršič ter ga opozoril, da se Tončka obupana sprehaja ob Ljubljanici. Stopila sta do nje. Bila je prav žalostna. Prosila ju je: »Pojdita proč! Imam pri vodi opravka! Čakam prijatelja.«... Skušala sta jo pregovoriti. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pripovedovala je tudi obupana: »Pod \rtai bom šla. Ni več za me življenja, ker nimam nikogar več na svetu. Najlepša smri je pod vlakom. Rcsk — in je končano.« Od Ljubljanice je šla proti železniški progi Ko so mimo vozili vlaki, je vedno silila pod nje, a Trtniku se je posrečilo, da jo je od tega naklepa odvrniL Ko jo je pozneje Trtnik zapustil, ker ga je začelo zebsti, se je, prišedši do gostilne pri »Sed-mici«, obrnil proti železnici, ko je prihajal tovorni vlak iz Zaloga. Zapazil je, da je Učakarjeva hitela proti progi. Stekel je za njo, a bilo je prepozno. Učakarjevo te že našel ob progi mrtvo. Zakon o zaščiti koristnih ptic »Službene Novine« z dne 13. t m. is »Službeni list« z dne I6l t. m. sta prinesla točno besedilo dopolnihih členov novega lovskega zakona iz leta 1932., ki so biK sprejeti na zadnji banovinski skupščini. Poglavje IV., člen 13., pa navaja vse za kmetijstvo in gozdno gospodarstvo koristne ptice, ki se ne smejo ne loviti, ne prodajati in ne kupovati. Njih gnezda se ne smejo razdirati in njih jajca ne uničevati. Navedenih je 109 vrst takih koristnih ptic, izmed katerih je okoli 79 vrst naših domačih gnezdilcev. Kot redke ptice pri nas so celoletno zaščitene velika uharica, ribji orli, belorepec, sršenarji, kačarji, planinski in ruski, dalje krokarji ki velika hi mala bela čaplja. Med nadaljnje zaščitene koristne ptice spadajo vse naše domače ptice pevke, kakor na primer vse vrste kosov, taščic, pe-nic, škrjancev, slavcev, cip, sinic, lastovk in muharjev, kobilarji, škorci, ščinkavci, zelenec, čižek, lišček, griljček, repnik, kalin, strnadi, vse žolne in detli, krivoklju-ni, kukavice, postovke in druge. Mnoge izmed naših domačih pevk so žrtve brezvestnih ptičarjev, ki jih love, da jih prodajajo ali pa celo posnemajo naše sosede pri njih brezsrčnem pokončavanju teh tako koristnih ptic za uživanje. Zato je dolžnost vsakega posestnika sadnega vrta, polja in gozda, kakor tudi ljubitelja ptic, paziti in naznaniti vsako proti-postavno lovljenje navedenih koristnih ptic ornitološkemu observatoriju v Ljubljani, ki bo ukrenil vse nadaljnje, da so krivci čim strože kaznujejo. Dirigent Rhene-Baton v Ljubljani Ljubljana, 30. marca. Dnevno časopisje je primerno in z vnemo pripravilo gostovanje slavnega francoskega dirigenta Rheneja^Batona na koncertu Ljubljanske Filharmonije, ki je bil snoči v veliki dvorani hotela Union. Odveč bi bilo torej ponovno razlagati ustanovitev in smotre novega našega simfoničnega orkestra, ki je nastal na pobudo Podsaveza mu-zičarjev in v katerem sodelujejo poleg opernega orkestra tudi člani Orkestralnega društva Glasbene Matice in orkestra drž. konservatorija, kakor je to pač že neizbežno za vsak večji simfonični orkester. Prvi nastop novoustanovljenega orkestra je bil posvečen francoski glasbi in njegov ognjeni krstitelj je bil francoski dirigent svetovnega slovesa — dobrih auspicij dovolj za nadaljnje uspešno delo, ki naj rodi obilo pomembnih sadov za našo glasbeno kulturo! Osebno moram omeniti, d?, mi bolezen ni dovolila, da bi se bil udeležil vaj in koncerta; kakor mi je to z lastnega stališča žal, pa lahko objektivno presojam izvajanje, ker sem ga poslušal v radio-prenosu ljubljanske postaje. Primerjanje s simfoničnimi koncerti inozemstva, ki sem jih prisiljen čuti na radiu, je gotovo kar najbolj mogoče objektivno: vsi vnanji vplivi odpadejo. Osebnjst dirigenta se razživi le v podanem delu; svečanost trenutka se objektivira. Dobro poznavajoč vse izvedene skladbe, mi je bilo lahko slediti intenci-jam dirigenta in zmožnostim orkestra. Ta ocena je torej prav za prav kritika radijskega prenosa o katerem je znano, da je pravičen, pa tudi strog cenzor izvedbam. Spored je obsegal francoske skladbe standardnega značaja, ki spadajo v železni repertoaT svetskih simfoničnih orkestrov. poleg teh pa — kot poklon gostitelju — Bravničarjevo slovensko plesno burlesko, ki — povedati moram po pravici — v ta okvir ni spadala ne stilno in ne vsebinsko, s čemer pa nočem izreči negativne sodbe o nji. Uvod je tvorila Berliozeva uvertura k operi »Benvenuto Cellini«, op. 23. Dasi je delo prav letos staro 100 let, si vendar osvoji poslušavce s svežino, neposrednostjo in ognjevitostjo, ki je bila temu skladatelju lastna. Ne da bi bile njegove kompozicijske ideje vedno enako vredne, je vendar v njih toliko vitalnosti, ki je podčrtana z bleščečo, nikdar odpovedujooo instru-mentacijo, da so njegove skladbe danes bolj_ ko kdaj prej spet življenja zmožne. Ni čuda, če je torej tudi našo publiko zavzel s prvim napadom in jo prisilil k navdušenemu odobravanju. Težišče sporeda ie bila seveda Franckova simfoniia. to najpopolnejše delo francoske simfonične literature in gotovo za Beethovnom najgloblje izpeljana simfonična skladba. Bila je v Ljubljani že večkrat izvajana, zato lahko odpade njena karakterizacija. Dirigent Rhene-Baton jo je zgrabil od svoje, prav za prav od francoske plati: dal ji je kar največ lahkotnosti, temperamenta in vzno-sa, lastnosti, ki jih to delo na prvi pogled vprav pogreša, saj teče njegova koncepcija dokaj težkokrvno. V vseh treh delih je dirigent vzel pospešena tempa, celo na mestih, ki po svoji spevnosti rada zapeljejo v zavlačevanje, je vztrajal v prvotno nakazanem tempu ter tako vršil kar najob-jektivnejšo službo interpreta. ki si ne dovoljuje nobenih subjektivnih prostosti. Večina dirigentov se vprav pri tej simfoniji, kakor slično pri patetični simfoniji Čajkov-skega, vdaja osebnostnemu razpoloženju in interpretira ne le posamezne odstavke. temveč celo posamezne teme svojstveno, dasi se je skladatelj omejil na nekaj splošnih indikacij glede tempa in prednašania. Rhene-Baton je z elanom vodil svoj aparat in mu dal potrebno lahkotnost, da je izvedba zvenela res francosko. Ne morein si kaj, da ne bi pohvalno omenil sola angleškega roga v drugem stavku, med tem ko se mi zdi, da je bil solo (gozdnega) roga isto-tam nekoliko indisponiran ter ga je zasledovala smola tudi na drugih mestih. Po odmoru smo čuli kot prvo (in prvič v Ljubljani) simfonično pesnitev »La procession noetume«, ki jo je po osnovi »Fausta« pesnika Lenaua napisal Henri Rabaud. To je bilo njegovo prvo pomembno simfonično delo (1899), ki ga je napisal s 36. ieti. Ni čuda, ako ne doseza globine ln nekakšne religiozne fantazmagorije te pesnitve: za to bi mu bilo treba najmanj 10 nadaljnjih let, kakor že pravilno omenja Coeurov. Vendar je ta skladba jako priljubljena zaradi lahke umljivosti, uravnovešenosti v izraznih in instrumentalnih sredstvih in nekaterih, za francosko glasbo značilnih okretov. V tem delu se je z lepoto tona in fineso sloga posebno odlikoval solist koncert™ mojster Karlo Rupel, ki je bil vobče kot pravi koncertni mojster vodnik celega orkestra in odlično na svojem mestu. Da je bila Bravničarjeva burleska, kakor doslej še vedno, sprejeta z nenehajočim aplavzom, je v njenem bistvu, ki slednjič tudi na to reflektira, saj je skladba zaradi svoje pri-proste in vsakemu dostopne folkloristike uspeha sigurna. Mojstrovina prvega reda, ki daleko nadkriljuje Rabaudjevo Procesijo. pa je Dukasova simfonična balada »L' apprenti sorcier« po Goethejevem »Der Zauberlehrling« (ali ni čudno, kako radi so se francoski skladatelji preteklega stoletja posluževali nemških pesniških osnov?). Zadnji čas je res, da je francoska akademija sprejela njega med člane, saj je nje- gov sicer nekoliko osebnostni in ostalim tuji duh produciral najpomembnejše glasbene umotvore, ki jih premore francoska moderna glasba (če odštejem seveda De-bussvja, ki je žal manjkal na tem sporedu). »Črnošolec je nedosežena in neprekosljiva karakterna skladba ogromne pestrosti, zanosa in duhovitosti — saj duhovitost in nekaj suhoparnosti so nasprotniki baš najrajši očitali temu skladatelju. Za brezhibno ali duhovno adekvatno izvedbo tega dela je bil naš snočnji orkester pač še preoko-ren. Vse predeč se mu je poznal trud, vse premalo okretnosti, lahkotnosti je bilo v njem, pa tudi pomankljivosti so bile občutne, posebno izpustitve važnih tematič-nih domislekcrv na eksponiranih mestih. Temu pa se ni čuditi, saj je to delo trd oreh celo za najizvežbanejše orkestre in ga je sam Toscanini stavil na spored new-vorške filharmonije šele po enoletnem (!) študiju koncertnega sporeda. Rhene-Baton tu vzlic očitno obzirnemu in v podrobnost: segajočemu vodstvu ni mogel napraviti čudežev, in tako je bila ta skladba podana medleje kakor je sicer v njenem žarovitem značaju. Mnogobrojna publika (sodim po šumu v dvorani) je frenetično aplavdirala dirigentu, ki je moral neštetokrat na oder po vsaki točki, osredotočeno pa po zadnji. Z njim je bil deležen odobravanja tudi pogumni orkester, ki je dokazal da je dostojen material tudi najrarvajenejšemu dirigentu. Kakor lani Talich. tako je letos Rhene-Baton fasciniral orkester in poslušalstvo ter tako dosegel z našimi močmi velik uspeh. V odmoru je naslovil na radijske poslušavce nekaj besedi, s katerimi je izrazil svoje zadovoljstvo s tem gostovanjem. Tudi predsednik ljubljanske Filharmonije g. ka-pelnik Neffat je podal nekaj informacij o postanku in namenu organizacije. Nastop mlade Filharmonije je bil uspešen dokaz ambicije, dela in umetniškega zanosa, ki preveva mlado četo, kateri je poverjen« naloga, da izpolni tako občutljivo vrzel ▼ našem glasbenem življenju. Dva koncerta letno pod izbranim vodstvom sicer ni mnogo, a tem bolj dobrodošlo. Ne da bi s tem bistveno vplivali na razvoj naše glasbene kulture — ta gre, svojo počasno m temeljito pot dalje — bodo Filharmoniki naše občinstvo seznanili s pomembnimi deli simfonične literature, ki jih sicer tu ne bi mogli nikdar čuti, in pa z načinom svetske interpretacije. In v tem je veliki pomen in zasluga nove organizacije. Ne morem si kaj, da ne bi h koncu omenil, da je Filharmonija izdala koncertni spored, ki ni v skladu z njeno vzvišeno nalogo. Ne le, da je bil uvod klavrno m neslovensko stiliziran, in če prezrem neljubih pomot dovolj, ki si jih je redaktoT privoščil pri naštevanju imen Filharmonikov, me zadene predvsem vrstni red in nomenklatura instrumentalnih skupin, ki so bile naštete na zadnji strani sporeda. Ne glede na slovenski pravopis bi si dovolil na tem mestu neskromno opazko, da se že polnih deset let trudim za uvedbo domače terminologije v zadevah glasbil in mislim, da v tem ozi-ru nisem pretiran purist. Čutim pa se tako rekoč osebno užaljen, ako vidim spakoj dranko »tromba« mesto dobro uporabljivo slovenske besede »trobenta«, ali pa čudno nesoglasje med pisavo »violina« in »vijoli-na «itd. Ne da bi gnal purizem tako daleč, da bi predlagal mesto »flauta« izraze »pi-ščal. svirel ali žveglja« (Cvrano de Berge-rac!), vendar mislim, da imamo vsaj za nekatera glasbila dobra slovenska imena, katera naj bi uprava ljubljanske Filharmonije (ki je podpisana na sporedu) poznala. Vobče bi bilo pa koristneje, da bi spored vseboval nekaj opazk o skladateljih in skladbah, ki so bile vsaj deloma neznane našemu občinstvu. L. M. S. Ob 10 letnici Vodnikove družbe Njeno kulturno poslanstvo med Slovenci In bodoč! program V petek se je vršil občni zbor Vodnikove družbe, o katerem je »Jutro« delno že poročalo. Družba slavi letos svoj prvi jubilej: desetletnico obstoja. Odveč bi bilo govoriti o njenih poteh in ciljih: z dosedanjim uspešnim delom za slovensko ljudsko knjigo je pokazala, da se dobro zaveda svojega poslanstva. Razposlala je med ljudstvo stotisoče izvodov slovenske knjige in prinaša dela domačih pisateljev tudi v hiše, kamor sicer le redkokdaj zaide kakšna knjiga Govor družbinega književnega referenta, pisatelja dr. Ivana Laha, ki vseh deset let zbira in izbira rokopise za družbine publikacije, zadostno označuje književna stremljenja te ljudske Matice, ki si je s ponosom nadela ime Valentina Vodnika. Ta govor priobčuje-mo spodaj v celoti. Iz ostalih poročil posnemamo še neka-.tere podatke, ki jih je navedel dosedanji družbin gospodar, prosvetni načelnik J. Breznik. Uvodoma je poudaril, da se družba vzlic gospodarski krizi, ki je živo zadela sloje, iz katerih dobiva svoje članstvo, sorazmerno še drži na neki višini, četudi je število članstva v primeri s prejšnjim letom padlo za 4%. Značilno je, da članstvo pada bolj v mestih kakor na kmetih, kar kaže, da pojav ni samo odraz gospodarske krize, ki je najbolj zadela kmečki sloj. Posebno zahvalo in priznanje je izrekel družbin gospodar vrlemu kadru aktivnih poverjenikov, ki vzlic težkim časom niso klonili in so po večini ■torili vse, kar je mogoče, da ohranijo stanje članstva. — Člani so razdeljeni takole: V bivši ljubljanski oblasti je 8735 članov, v bivši mariborski oblasti 4903, izven banovine jih je 744, izven države 102. Ustanovnikov je 184. V debati, ki se je razvila po poročilih družbinih funkcionarjev, se je zlasti pretresal predlog ravnatelja Miroslava Ambrožiča, da naj se zaradi poglobitve stikov družbe s članstvom skliče zbor poverjenikov. Izmed sklepov, ki jih je sprejel občni zbor, omenjamo gospodarsko popolnoma utemeljen sklep, da naj v bodoče plača vsak član ob prejemu knjig 2 Din za ekspedicijske stro ške. Ljubljanski člani, ki dvignejo knjige pri poverjenikih, plačajo samo 1 Din. Odbor se je nekoliko spremenil. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dosedanji zaslužni predsednik Rasto Pusto-s 1 e m š e k. Prvi podpredsednik je postal dr. Janko Šlebinger, drugi podpredsednik načelnik Josip Breznik. Tajnik ostane tudi nadalje dr. Pavel Karlin, prav tako književni referent dr. Ivan Lah in blagajnik Milan Sterlekar. Za družbinega gospodarja je bil izvoljen inšpektor Fr. Vrhovnik. V odboru so še: dr. Rudolf Mole, V. Mazi, prof. Mir. Adlešič in urednik B. Borko. V nadzorstvu so: načelnik Adolf Ribnikar, ravnatelj Fran Jeran in vp. polkovnik Alfonz Žerjav. Občni zbor je izzvenel ▼ poziv k nadaljnjemu vztrajnemu delu za Vodnikovo družbo. Poročilo knjižnega referenta dr« Laha Gospoda, navadili smo se, da na občnem zboru Vodnikove družbe vsako leto izpre-govorimo ne le o našem knjižnem programu, ampak tudi o smotrih in smernicah, ki nas vodijo pri izberi našega programa, in o naših literarnih razmerah sploh. Zato se nam zdi to tem bolj primemo letos, ko stopamo v deseto leto svojega delovanja. Rekli smo že opetovano, da moramo vrednost in pomen naše družbe presojati od dveh strani: 1. po številu članstva, ker nam to število priča, kako globoko je segli družba med narod in 2. po našem knji- ževnem programu, ker po njem spoznamo. kaj in koliko more družba nuditi in kakšne vrste kulturne darove sprejema njen čitateljski krog. Čim večje število članov in čim višji literarni program, tem večji pomen ima taka književna družba. To se pravi, da bi odbor ne izpolnjeval rvoje dolžnosti, ko bi se ne oziral na obe ti dve strTemna zvezda«. Fantastična reportaža. Vsi so prerokovali za L 1935. vojno. Ves svet se je oborože-vaL Toda zvezdogledi so opazili novo zvezdo, ki se z veliko naglico bliža zemlji. Morda je pred nami katastrofa, čemu torej vojna? O vsem tem nam pripoveduje povest, ki je tako rekoč sestavljena iz časopisnih poročil vsega sveta. Ker je bil pisatelj pred nekaj leti v Ameriki in si je ogledal razne observatorije in druge svetovne naprave, mu ni bilo težko dobiti podatkov. Na ta način knjiga obdeluje važen sodobni svetovni problem, ki ga rešujejo vsi veliki diplomati, državniki in znanstveniki. 4. Dav. Ravljen: »Pot k mrtvim bataljonom.« Potopisni spomini. Dvajset let bo od tega. kar je šla srbska vojska preko Albanije, dvajset let, odkar je sprejemala sinja grobnica ostanke srbske armade. Pred dvema letoma je bil naš pokojni kralj na Krfu in Vidu. Lani so bili tam poslanci. Pisatelj je potoval z njimi ob Dalmaciji in po Adriji. Ob albanski obali so se jim pridružili spomini iz leta 1915. Potem so počastili spomin onih tisočev, ki počivajo na otočku mrtvih, na Vidu. Vsa knjiga bo bogato ilustrirana. Z njo se bo družba oddolžila spominu pokojnega kralja, ki ga je mogla letos počastiti le s skromno sliko, in spominu onih mrtvih bataljonov, ki so nam priborili svobodo in naše morje. Pisateljevo ime nam je porok, I da bo knjiga ne le lepa po svojem vzvi- • Senem namenu, ampak tudi polna nepozabnih dogodkov in zanimiva. Upamo slednjič, da se bo letos" izpolnile tudi naša davna želja, da priložimo maj dar za naše malčke, za drobni naraščaj naših zvestih Vodnikarjev, ki naj se take že v rani mladosti uči ljubezni do slov knjige. Kako bo izgledal ta dar, še ni do-ločeno, odvisno pa bo to od sredstev, k; bodo družbi za ta lepi namen na raz po lago. Iz tajniškega poročila Odbor Vodnikove družbe je imel v minulem poslovnem letu 5 rednih odborovih sej, na katerih je razpravljal o podrobnostih družbine organizacije, o književnem programu in rešetal gospodarska, finančna in propagandna vprašanja. Dne 20. oktobra se je odbor na žalni seji poklonil spominu blagopokojnega Viteškega kralja, s katerim je naša knjižna družba izgubila enega svojih prvih ustanovnikov. Družbina pisarna je odposlala v preteklem letu 442 dopisov na posamezne naslovnike in 2215 okrožnic poverjenikom, opominov, pozivov direktnim članom ter raznim dolžnikom in sporočil časopisom vsega skupaj 2657 pošiljk. Veliko oporo in znatno pomoč nudi pisarni pri njenem organizacijskem in informacijskem delu napredno časopisje, zlasti »Jutro«, »Slovenski Naroda, ».Domovina«, mariborski »Večernik« in celjska »Nova^ doba«, ki naj jim bo na tem mestu izrečena prisrčna zahvali Savinjčan potuje Iz Sicilije v Sardinijo Na krova »Bengasir, sredi marca Odlomek starogrškega stebra iz Agri-gente, kos lave izpod Etne, miniaturni si-cilijanski voziček iz Messine v kričečih narodnih barvah, botiljka temnega vina iz Maršale, — to so moji spominki iz Sicilije, poleg onih na nepregledne, vedno zelene rožične vrtove, stoletne oljčne nasade, na že cveteča mandeljeva in neštevil-oa oranžna drevesa, še polna zlatega sadja. Ljudstvo arabskih in grških obrazov ali mešanih tipov iz vseh sredozemskih in evropskih plemen. Razvaline tisočletja starih grških templjev in aren in vodovodov, kupole in mošeje polmeseca. Prvokrščan-ske katakombe in božji hrami, ki so služili v delih že olimpijskim bogovom ali Alahu in sedaj katoliki ali grškenpravo-slavni Cerkvi. Enonadstropna potresna Messina s stotinami lesenih barak in svojimi CO.OOO žrtvami zadnjega potresa (1908V Tritisočletna Agrigenti s svojimi templji, filozofska Sirakuza, letoviška Ta-ormina, zimskosportna Katanija z Etno, najmodernejši Palermo, vse ostane v živem spominu. In s kraji tudi ljudje: mnogi prijetni hotelski sosedje vseh slojev in narodnosti (med njimi Sarajevčan S., tvor-ničar nogavic), ljudje iz vseh severnih in centralnih držav, ki iščejo tod pomlad in solnce v zimskih mesecih — nepozabni. Zadnje pol ure na poti od hotela do krova, je bilo treba še šestkrat odpreti denarnico: ob odhodu napitnina hotelskemu osobju (napitnina je sicer teoretično odpravljena, a če hočeš videti prijazne obraze in pustiti dober spomin na Jugoslavijo, je bolje, da se držiš stare navade); potem za potni listek; nato izvošček; še nosaču prtljage od voza do čolna; potem še čolnarju in slednjič zadnjemu nosaču od čolna na krov. Tudi na p&rniku »Benasi« sem našel transport konj. Poslušal sem udarjane kopit skoro vso no nad sebo. Nisem pa le vedel njihove žalostne usode. Kje so neki zdaj oni četveronožni moji sopotniki s poti Napolj-Palermo? Ni dvoma: v Somaliji ali Eritreji. Zjutraj me je zbudila tišina, stroji so počivali, bili smo v pristanišču Trapani, na skrajnem zapadu Sicilije. Treba je bilo vikrcati še par tovorov in konj za Sardinijo. V zadnjem trenutku pred odhodom, sidro je bilo že dvignjeno, so med krovom in kopnim zmešetarili še za par konj in mul. Vkrcati smo morali še te, ker jc parobrodna zveza med obema otokoma samo enkrat na teden. Par konj je bilo vkrcanja že vajenih, dvignili so dobrovoljno sprednjo levo nogo, ko so jim podpasaJi vrv dvigala. Slednjič smo le odpluli z eno-urno zamudo proti Cagliariju. Vsi konji in mule so bili namenjeni za mesnice. To skrivnost mi je razodel Sicilijan s prepirljivim nasmeškom in nekako s ponosom, češ: Sicilijani jih ne jedo, pošiljajo jih na drug otok. v Sardinijo, tam je revščina, da se Bogu smili. V Trapani sesm vidd velike piramwle moreke soli, ki je ca svetovnih tržiščih zelo priljubljena zaradi izredne beline. Na-tovarjajo stalno cele parnike za Anglijo, Severno Ameriko in celo za Avstralijo. V Siciliji ni državnega monopola za sol, kakor na italijanskem polotoku (»na kontinentu«, akor pravijo tukaj); solarne so deloma zasebne, deloma državne. Sol se prodaja tudi po ulicah na odprtih vozičkih, kakor zelenjava in oranže. Vremena nismo imeli idealnega, zibali smo se bolj in bolj, v dolžino in v širimo. Potniki so polagoma izginjali v kabine, kakor je v takih okoliščinah običaj. Kmalu se je oglasilo jokanje otrok in tarnanje odraslih. »Mamma mia!« O, pred tolikimi leti sem ta vzklik tolikokrat slišal iz grl ranjencev med Gorico in Piavo! Slednjič smo le dospeli v cagliarsko pristanišče, po 40urni plovbi, s poldinevno zamudo. Stroji kn para in plovna umetnont mornarjev so premagali vetrove in vedno žejno morje. Celo konji so hrzali veselja, bil je to tako rekoč njihov labodji spev... Mene je čakalo drugo veselje; v luki sem spet videJ našo trobojnico, tokrat novo in ponosno, na parniku ponosnega imena »Junak« s Sušaka. Polno je bil natovorjen i lesom. In zazdelo se mi je, da duham vonj naših zelenih gozdov. I. L Vransku Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino v Zagrebu Zagreb pred vojno morda ni bil takšen. V prvih povojnih letih, ko sta bogastvo in beda dosegli vrhunec, so vanj zanesli drobce vzhoda. V konjunkturnih letih, ko je razvrat mogel nemoteno bohotno napredovati, je zavladala pesem v vseh lokalih. Tedaj so ljudje pili, ker so denar lakho zaslužih' in niso tako težko občutili trpke borbe za obstoj, kakor danes. Danes pijejo, da pozabijo blagostanje prejšnjih let. Zagrebški nočni lokali so razdeljeni na razrede V barih pijančuje gospoda, ki je čez dan vzela moralo v zakup, a je v veselih nočeh ne pozna več. Z ostarelimi gospodi kaj lahko vidite v družbi mlada dekleta. Na Zrinievcu je njihovo shajališče, še otročji obrazek se ne upa sam iz sence kakega kostanja, marveč opravlja posredovanje postaven in eleganten fant, ki živi od provizije .. Vprašal sem neko dekle, naj mi pove. kaj ga je nagnalo na to umazano kupčijsko pot življenja Nezaposlen oče jo čaka doma in mati poleg njega bi nima kruha če hčerka ne prinese zaslužka, ostane brez večerje in gre oklo-futana spat Zgodilo se je, da je policija zajela taka mlada dekleta, dočim je uma-Raai oosredovalec ušel. Z dekleti na po- Mcijo. Soolalni odsek preišče stvar in dekleta zasliši. Zjutraj o dogodku poročajo dnevniki in poročila se končajo z besedami; »PoMcrija je pozvala roditelje, da prevzamejo dekleta in jih spravijo na boljšo pot življenja«. Zagrebški bari so polni ves talk, seveda le mlajših in onih, ki še morejo z lepimi oblekami in lepotičnimi sredstvi skrivati bedo svojega lica. Morala je v barih pozabljena. 6: m bolj se odmika kazalec od polnočne ure, tem bučneje in svobodnejše je življenje v barih. V posameznih ložah se zagrinjajo zavese. Očes postave tod ni. Denar gos-podari ta z njim kričeče legitimacije o dostojnih družabnih položajih. Zabave je konec v meglenem jutru, ko delavec hiti, da čez dan zasluži stotin-ko onega, kar je ta ali oni v bani potrošil v eni sami noči. Meščanski sloji imajo v Zagrebu svoja posebna zabavišča, ki vanje ne zahajajo drugi. V zgodnjih nočnih nrah je zabava zmerna in, recimo, dostojna. V kotu na malo vzvišenem podu ječe glasbila. Pesem o ciganskem življenju in dmge ječe po dvorani. Dekleta, ki pojejo, so videti lepa ln mlada, le glas jtm je votel ln prazen kakor bi prihajal iz dna razbolele duše. Po vsaki pesmi zahajajo med goste, naslanjajo se nanje in jih prosijo za čaj, kavo, večerjo, denar. Mnogi jim ustrežejo, mnogi jih grobo odbijejo, toda to v dekletih ne zbodi nikakega odpora. Vajena so grobosti, saj jih življenje tepe z najhujšim bičem, ki so ga sama poiskala. Spet pesem lov na goste. Najmlajšo povabim, naj mi pove svojo zgodbo. Sprva se smeje. Vajena je gostov, ki s sentimentalnostjo in lažndm človekoljubnim pokroviteljstvom sprašujejo o njeni usodi. Zgodba je vsakdanja. Štirinajst let JI je bilo... Mohamedanka je, Fatima iz Bosne, a on je bil pravosla-vec. Roditelja so jo prekleli ln Izgnali, ka-kor mesece prej leto dni starejšo sestro, ki je častn'ku rodila deklico. Izbire ni bilo. Kam bi, ako ne na vzvišena del poda v kotu katerekoli kavarne, kjer preprosti gosti iščejo le kričečo pesem in bežen objem. Zdaj poje. Dve leti že in Je videti na odru mlada, a blizu človeka je stara, nagubana, razjedenega obraza in vpadllh oči. V Bosankrf nd težko vzbuditi čuta. Sevdah je tam doma, a kadar mu človek zapade, se vdaja sanjam o lepem, najlep šem in joče nad puhlostjo in bedo, ki je vanjo zašel Pripoveduje o sebi Zaročen ca ima, ki poje v drugem lokalu Obljubil ji je poroko ln jo že zaročil Prstan ima od njega, a se mu vendarle ni hotela vdati, nakar jo je on r navideznim ogorčenjem zapustil in se ne zmeni več zanjo. Z grenkim nasmehom pravi, da Je trik s prstanom za njo preveč cenen, preveč vsakdanji. Vsak dan Jih sreča, ki bi se menda zaročili i njo, vsaj za nekaj dnL cena zaročnega prstana Je komaj e-to dinarjev. — Kozarec vina, smem t I — FiJ in povej še kaj! — Jutri pridite in povedala bom Se mno-gokaj. Fatima Je odtavala po kavarni. Naslanjala se na pijane goste in se Jim smehljala. Poljub tu in tam. Moški segajo po njej s pijanimi rokami, ona se Jih ne otre-sa. še hoče piti ln mora biti z gosti prijazna, da ji dovolijo požirek. Pozneje Je spet prigla k meni. Solza JI je zablestela v očeh ln Je želela spet požirek vina. — Nadaljevala bom svojo povest. — Le povej! — Saj nisem prej govorila resnice! Poročena sem in pevec v drugi kavarni je moj mož. Rada ga imam neizmerno. Vse bi žrtvovala zanj. Pojdi še tja in ga po- ] zdravi. Rada ga Imam Jutri zvečer bom končala svojo povest. Danes nič več. Zasmililo ee ml je dekle, a vendar sem 1 dvomil o resnici rse te histerije. Tedajci , se Ji je zalskrilo oko. Nov gost je vstopIL — Dalmatinec je. Iti moram. Dobro plačuje Petsto in več dinarjev za noč. Zdrznil sem se. Planila je k njemu ta ga objela, kakor bi ne bilo nikogar v loka. lu. A njena povest? Laž, kakor je laž ona vsa in kakor je laž ta lokal, ki napihne preprostega človeka v gospoda in ga omami m upijand. Plačal sem in odšel. Poiskal sem kavarno, kjer poje njena sestra. Pristopila je, kakor bi me poznala. Izročil sem ji pozdrav od Fatime in razgovor se je razpletel. Zvedel sem novo. Fatima ni zaročena, ne poročena. Oni glasbenik Jo je le preslepil, da je bila njegova dva dolga meseca. Danes je ne pozna več. Kaj naj še povem o zagrebških nočeh? Mar še besedo o onih lokalih za delavce in postopače, kjer tulijo ljudje kakor živali, kjer pijejo do nezavesti, a se jim uslužbenci in pevke klanjajo za beraške dinarje. Z nogami tolčejo po mizi m veljajo za junake, a jutro jim bo odprlo pot v novo, še hujšo bedo. Človek ee vpraša: Javnih h!8 ni !n n! več pocestnic. Postava jih ne pripozna, a postava Jih sama ustvarja ln pnšča brez nadzorstva. Nihče se zanje ne zmeni. Ljudje čez dan pljujejo na bedna bitja, a zvečer jih iščejo. V mrak vodi taka pot. Vladimir: Regallg Usoda naših izseljencev v Evropi ln za morjem Pregled izseljenske politike po raznih državah Beograd, 28. marc* Neizprosna gospodarska kriza je zadela todi tiste države, ki so se še pred nedavnim časom ponašale s svojo »prosperity«. industrija je v teh državah začela n« debelo zmanjševati svoje obrate ah pa je nekatere tudi cclo ukinila. Da bi pred brezposelnostjo rešila vsaj svoj proletari-jat, so začele gledati države na to, kako bi se na cenen način rešile inozemskega delavstva. Podjetja so pri prvih redukcijah odpuščala predvsem inozemce, katerim je država potem oskrbela cenen ali celo zastonjski prevoz do domovine. Taka osoda je doletela tudi številne naše izseljence. Položaj, v katerem so danes naši izseljenci po vaem svetu, je najtežavnejši, kar jih pozna v svoji zgodovini naše izse-Ijenstvo. V naslednjem navedemo dejansko »tanje naših izseljencev po posameznih državah v Evropi kakor za morjem. Francija je pred približno deset;mi leti dovolila popolnoma svoboden vhod de'av-akkn silam, nudeč jim po svojih tovarnah in številnih rudnikih obilo dela. Postala je v miniaturi to, kar nekdaj USA. V teku osmih let je »prejela vase preko 1 milijona doseljencev, ki jih je po večini zapodila y svoji industriji. V tem številu se nahajajo tudi tisoči Jugoslovenov, ki »o •e radi odzvali pozivu rn šli v Francijo «lu£io pot)s taaeljevanja ss prola tadi urbana delavstva — v daljno Penijo. Prvi Jogoalovsnafci Izseljenci so as napotili ▼ to novo obljubljeno deželo is pred par leti. Kakor smo informiran! ae nahaja v Peniji ie okoli 500 nsših izseljencev. Ti to povečini zaposleni pri velikih železniških delih perzijske vlade na progah Teheran—KaspiSko jezero in Teheran— Perzijski zaliv. Ta dela vodijo po večini inozemska gradbena podjetja, ki pa bodo dovršila imenovane proge šele v kakih desetih letih. Po informacijah perzijskega konzulata v Beogradu imajo ti naši izseljenci za naše razmere naravnost tzborne mezde, saj zaslužijo skoraj 300 Din dnevno. Klima je v zgornjih predelih Perzije za naše ljudi dokaj zmerna, dočim vlada v južnih skoraj povsod malarija. Po izjavah perzijskega konzula v Beogradu, bi se lahko pri teh delih zaposlilo še okrog 5000 naših delavcev, ker izjavljajo podjetniki, ka vodijo dela pri gradbl novih železnic, da so jugoslovenski delavci prvorazredni. Zanimivo je, da se nahaja v Perziji tudi naš državljan Inž. Baj-ramovič, ki je v »lužbi peraijake vlade kot strokovnjak za trasir&nje železnrScih prog. Da bi »e za5čit?li interesi naših izseljencev v Perziji, je naSa vlada ustanovila po zgledu češko®Iova-4ce države ki Avstrije nor konzulat v glavnem mestu Perzije — ali kakor se ta država sedaj uradno kne-traje, Iraka — v Teheranu In postavila za. prvega konzula g. Draguttna Sčepanoviča, kl je odšel n« svoj novi položaj ie J5. marca t L Prepričani smo, da se bo ca ta način odprla našemu prebivalstvu nova možnost teseljevanja, ki mu bo nudila tudi možnost dobrega zaslužka vsaj za neko dobo. Kakor je videt! i* tega poročila. Je položaj naših Izseljencev vsepovsod težak ki zahteva prav posebne brige od strani metoda jnih čini tel j ev. Statistika, številni re-pstrriranci ki pisma, ki jih pošiljajo naši izseljenci svojcem v domovino, dokazujejo, da bijejo naši ljudje preko meja in širokih oceanov trd in neizprosen boj za svoje življenje. Upajmo pa, da ae bo počasi gospodarski položaj v »vehi preokrenil na bolje, svetovna kriz« omilila in s tem polagoma teboljšalo tudi življenjsko stanje stotisočev sinov naše zemlje, ki »o Si v tujino ne Iz zabave, marveč po sili razmer in al • svojimi krvavimi žulji jedva služijo svoj grenki vsakdanji kruh! —c. Minister Goring ne more pozabiti Jugoslavije Zapiski z berlinske čajanke v dneh oboroževanja Berlin, 20. msres. Kakor ste r >Jrttru« med tem že poročali, smo imeli sinodi v Berlinu med deseto in enajsto uro delni, med enajsto ia polnočjo pa popolni mrk umetne luči pri — polni luni I Pra vcata Mondscheinseraoade sa der Spreel Nad nami »o pa brnela letala, U ao nekoliko motila idilo: zasanjano velemesto. Pravim vam, to je bilo ljudstva na ulici ei> enajstih kakor še nikoli podnevi 1 Vas js drlo na ulico, — kdo bi »pni ob tako krasna mesečina in še aeroplani vrhu vsega! To vam je bila senzacija za Berlinčane, vojna letala po sedemnajstih letih spert nad Berlinom I Za mnoge, posebno za mladino jo bila to popolna novost 2e popoldne okrog štirih je pribrnela tlotilja osemnajstih tri-motornih letati in nato še kakih dvajset lovskih aparatov, Id so krožili eoo uro nad me«rtom. Pomočniki in vajenci »o pustili »roje gospodarje na cedilu in skočili na proeto, čolnarji in mornarji eo lezli « globin svojih splavov in vlačilcev, zrli kvišku ter opazovali x daljnogledi velike jeklene ptič«. Danes pa so bili povabljeni zastopniki inozemskih listov v propagandno ministrstvo na čaj. Državni športni vodja ali po nase minister za telesno vzgojo je ob tej priliki prečital svoj govor. Ko še ni končal, je prišel v dvorano Goring in prisadel k svojemu tovarišu dr. Goebbeleu, ki je ie od začetka sedel v družbi poslanikov za diplomatsko mizo. Po govoru so novinarji obsto-pili oba popularna ministra in pričelo se je izpraševanje. Toda ne mogoče o »portu ali olimpijadi, temveč o včerajšnjem berlinskem >mrku« in o eološni vojaški dolžnosti. Brž sem še jaz pristopil k skupini okrog G&rin-ga in vlekel na uho, kar ss je dalo. Stoječ, v rok skodelico čaj«!, obkrožen od samih radovednih ljudi vseh mogočih narodnosti je min'ster pripovedoval: — Polno luno smo si pač izbrali zaradi te- S, ker ie ne moremo zakriti in vsak leta- ; bo upal pri mesečine največ videti; vendar kakor se pokazal včerajšnji poizkus, tu- Jossij Suchy: Gospod Kozamumik IV. Kako je naposled po Skrjancn prišel do žene Pravkar je skozi priprta vrata' Meta vprašala Kozamurnika, zakaj tako glasno preklinja in meče stole naokrog. »I, seveda, stare babe so vedno radovedne ...« »O, prosim, jaz že ne, saj že grem. Sem pač mislila, da se vam je kaj pripe-tilo —« »Počakajte!« jo je Kozamurnik na-hrulil. »Mar vam moram vsak dan ponavljati. da bom zaradi branjevčevega Skrjančka v nasprotni hiši še znorel? Ni miru ne p^nlnevi, ne ponoči. Na vse zgodaj že zsčne žvrgoleti in mi odganja spanec. In zdaj, popoldne, ko vse druge živali na svetu drže jezik za zobmi, se dere ko blazen pred branjevčevimi vrati.« »Oh, gospod, kako pa se morete zaradi skrjančka tako jeziti, pustite ga, naj gostoli, ne brigajte se zanj!« Gospod Kozamurnik je sredi hoje po sobi ustavil korak in zavijal s svojimi dobrodušnimi očmi. »Veste, Meta, če ne bi vedel, da meni- te dobro, N postal sirov, kar sploh nI moja navada. Saj veste, da sesn nevra-stenik.« »I, kaj še, te besede ne raztanem, pač pa vem, da ste togotnež. Le počakajte, da se oženite, vam bo že žena pokazala.« »Ha, ha! Ta bi bfla tepa! Sploh se ne poročim. Nevrastenik »e naj sploh ae ženi. Povem samo, da rajši prena&un rjovenje leva ali tigra, kakor večno gost ol en je Skrjančka.« »Branjevec vendar ne more ram na ljubo imeti leva ali tigra...« »Ne segajte mi zmeraj v besedo, slišite! Povem samo toliko, da je škrjan-ček za mojo nervoznost in za moja ušesa grabežljivejša stvar kakor panter. In če se bo to ponavljalo, se preselim v kako tiho ulico, kjer noben škrjanček ne moti javnega miru in reda.« »No, tega bi še manjkalo. Potem naj se rajši škrjanček izseli.« »I, če U to UoU 4! v najugodnejšem primere, kakrfteu js bfl nmw včeraj, as bo videl mnogo, odroma prav aič. Edino, Imt se vadi ob mesečini is Vrtata dobro, to js rek* Sprse, ker »s sreaK. — Kaj pa, ga prekine radoveden novinar, tko prifrii letalec, opramljjen i lastnini žarometom ali is pričaš metati svetlobne raketa? — Tedaj um vržemo naproti par mfljard sveč hfi ta reflektorja la letalec as vadi prav nič, is manj, kakor bi videl bres vsake luči. — Kake motno vratno brodovjs pa nams-rava imeti Nemčija? — Tako močno, da bo lahke aapsSno bnr afla srojo posest. — Koliko tisoč, na primer, gospod minister? — Ja, rt*Is, ▼ Meri&afa )s ts ta&o povedati, ts as vedno menjajo. Neki novinar ga je slabo razumel, pa js vprašal: »Ali te vedno raaejo?« Spložen smeh t (iDis Z aH nrachselt, je bil rekel G&-riag, a novinar js rasumeb die Zahl w2chst!) — Ali so b&a letata, kl so v&eraj krožila nad Berlinom, praira vojna letala? _De, prava pravcata vojna letala! js naglasil GOring. — Ali nameravate v bližnji bodočnosti kam potovati? — Na, ostanem doma, ker imam dovolj pasla z letalstvom, se je nasmehnil GOring. Sieer pa prar rad potujem po državah, kjer js oprava ▼ takih rokah, da lahko potujem ravno tako, kakor vsak običajni potnik. Nato le prašal GBringa neki jugoslovenski dopisnik, kako je bilo v Jugoslaviji. Da bi vam ls mogel vsag' nekoliko opisati, dragi čitafcelji, a kakšnim navdušenim izrazom na obrszu je naglasil G&rin« dobesedno: — Fabeihaft, wirklieh gam fabelhaft!! Počutil sem se kakor doma. To strumno vojaštvo. ta vzorna uprava, fabelhaft! Tako ljuberanivega naroda še nisem srečal doslej! »Ste mar r tej zadevi storili že kak korak?« »Ne. Kaj pa naj storim proti takemu hrustu, kakršen je branjevec. Mi bo le s sirovostmi odgovoril« Obmaa Jugoaftovengkeg« žopomfca )s rdi m mai tudi, saj asm imel jas tata tanje aa jeziku, — ostali aormarfi ao ss ps pogledali. Pred menoj jo stal neki madžarski dopisnik, kd js brž nato ponovil jato vpraMnje za svojo domovino. — Tudi pri vas sem as počutil dobro... (odgovor je aveoel apst čisto mimo)... a zidje pri vas ao me opazovali kakor krvoločno rverino!... Zopet drug poročevalec Je vpraiai, zakaj Js prišlo ravno sedaj do proglasitve zakona s apdofai voja&d dolfeioeAi ki kaj je dalo temu povod. — Prvič kot odgovor na podaljšanje vo-jaHceea roka v Franciji, drugič zaradi nič dobrega obetajočih govorov v Sovjetski Rusiji in... (po par sekundah molka). bele knjige tudi delujejo pospešujoče v tej smeri. — Kakšne so mofooerti zbližanja s Francijo? — Vsi pogoji a to so podani; na vseh poljih se lahko iJbližamo, samo psihološki moment igra tu veliko vlogo. Francoz nam enostavno ne veruje, da nimamo nobenih slabih namenov.. Gospodje, sedem je že ura, dovolj bo aa danes, pa ie prihodnjič kaj, na »videnje! Nato sem brž skočil ie k dnipimi, ki Je oblegala dr. Goebbelsa in slišim: »... Jas- IZDELEK: »UNION« ZAGREB nost ia realizem naj bosta vedno pmfcga sa vsa mednarodna pogajanja !< — Kaj pa, g. minister, ako bo priSo do splošnega svetovnega oboroževanja, ali bo v tem primeru mogla Nemčija diržeti korak? — To bomo pa šele videli, se je lakonično izvil propagandni minister in aegel po čaši sladoleda, katerega ravnokar eervirali, med tem ko »e je G-..ng po čaj« hladil z izbornim pivom. Jaz sem poizkusil oboja, edino cigar se nisem poslužii, ki sa bile na razpolago, kaj hočem a njimi! Bile so pa, da vam še to jjovem, we mogoče najboljše mamice na izbiro. Dr. X. F. V kraljestvu Pirenejev v rtealnld deSke meščanske Bole r Celju je predaval pod okriljem SPD r Celju znani celjski alpinist g. Andrino Koplndek o centralnih Pirenejih, ki jih je lani r avgustu a Celjanom g. Francem Zanggerjem preplezal. Gg. KopinSek in Zangger sta gotovo prva Jugoslovena, kl sta premagala visoke Plreneje. V Pirenejih leH ena najlepfflh do!!n sveta, dolina Gavarnie. 2e L 1832. Je omenil znameniti francoski prirodoplaec Aml Bue to dolino ▼ svojem potopisu o Savinjskih Alpah. V tem potopisu pravi, da dolina Gavarnie sliči naši Logarski, da pa je vendar samo kopija prelepe Logarske doline. Gg. Koplnšek ln Zangger sta ae odpravila zadnje dni avgusta iz Celja Pot Ju Je rodila skozi Trst. Po tridesetih urah vožnje z brzim vlakom sta prispela na francosko rivijero. Izstopila sta v Nizzl, nato sta se peljala skozi Cannes v Marseille. Nato sta se vozila vso noč z brzim vlakom ln prispela zjutraj v staro mesto Toulouse. Odtod sta nadaljevala pot z električno železnico in kmalu zagledala ponosne vrhove vzhodnih Pirenejev. Na grebenih ždijo temne razvaline plemiških gradov, priče starih albigenskih vojn, bedni ostanki uničene kulture. Nekaj ur pozneje sta bila v Lour-dasu, odkoder sta nadaljevala pot proti jugu h končni postaji Pierefitte-Nestales. Tudi sta prvič zagledala glavni greben Pirenejev. Dolžina gorskega grebena Pirenejev snaAa 450 km. Širina pa nad 100 km. Na jugu in severu režejo ta greben soteske in široke dolina Po geološkem sestavu Je to gorovje granit, gnajs, apno in kreda. Meja CRIKVENICA kaotllKt n Jadrana. 4 in p*( are Totajc od Zagreba (»ia Plase). Redne »vtoiiutne tožb te i postaje Plase. Največja peUena plaža. — Razne atrakcije. Celodnevno kopanje Dm 3*—. 30 hotelov iti penstonov. Popolna oskrba že od Din 60-— naprej. Zahtevajte prospekte od KOPALIŠCNEOA POVERJENSTVA CRIKVENICA te poedinih hotelov. mm l H*t IHLBMCU postelj', ^^■"hShlTSS'^ družabni prostori, danditg, tenis Hot MIRAHARE tekoča voda. t nepoorcM pWe. Hladna ta topla Br m dietična kahinja. mimi ^ ^ Hot Rest i&SLNUl* •ob t Hot Rest Hoi aova zgradita ob plaži, krasen potožaj Tot kop tnhmja. Park rDHUnUir prvorazredna hiia nasproti kopališča InnnUlll in parka Odlikovana kuhinja Hladna in topla tekoča voda. Hot nova zgradba čez po« h Hot Rest. tekoča voda. tBIKVElilU bliža Inke. Moderno nrejeoe sobe Hot IIDIIRNII n»sproti kopališča v bližini parka, Rest LluUIUlm moderno opremljene sobe. Hot ntllirir blizu '*ke m kopalttča, tekoča voda Rest IIAllLll Prvorazredna knhisja. Hot niNiri "rasna mirna tega, Rest UHI1IIH lastno kopališče pred vilo topla in hladna tekoča voda, centralna kurjava, Rest JDLIAIUI lastncTkopaiiiče pred VILA ROŽO POM. 35 sob, nasproti plaže. annia prekrasna in mirna lega. Pod istini Pens. AUnlR vodstvom kot Miramar, THERAPIJA. GJ8RASIK-EVH8PA-BELLETUE Oostfine: ZELEflG AJ~ M QR A VflT"ILfflIfl Restanrant Prenočišča nrejene sobe (CliTKIll-lflilOOOL-SLOliElUCter lepo t privatnih vilah RlFAm ZAGREB Tsftnega snega Je na ssfstul stiaai v vV Stnl 3700 m, na suhi južni strani pa v rt-Sini 8000 m. Zap&dnl morju najprijetneje in ko Je naš* obal* najbolj privlačna. Peaizija za stanovanje s vso prehrano — morska kopel prost« -znaSa dnevno sa odrasle 35 Din, za otroke ki se sprejemajo v tem času le v spremstvu odraslih, pa 26 Din. Dom je znan po svoji krasni legi tik obale. Ustmene informacije daje gospodarica Kola Jugoslovenskih sester ga. Tilka dr. Zb&šnlkova vsak torek in petek točno od J. do 4. popoldne r Ljubljani, Beethovnova ulica 9-H. Tudi pismena vprašanja naj se pošiljajo pa ta naslov. Ker sem dobil o priliki tvoj* 60 letnic« nebroj brzojavnih in pismenih čestitk iz raznih krajev naše lepe domovine, kakor tudi iz inozemstva, a* tem potom vsem, ki to mi ob tej priliki čestitali, kar najiskreneje zahvaljujem. škega in kotor&kega pristanišča ter bodo z delom že pričeli v prihodnjih dneh. Izdelujejo se tudi načrti za preureditev splitskega in dubrovnlškega pristanišča. V pristaniščih bodo gradili tudi moderna skladišč*. • Velika naselbina brez gasilcev. V Galdovu, v veliki naselbini kolonistov, ki Je komaj 2 km oddaljena od Siska, Je v kratki dobi Izbruhnil že peti požar, ki Je uničil vso domačijo nekega revnega naseljenca. Naselbina nima gasilska organizacije, gasilci iz Siska pa nočejo priti v Galdovo na pomoč, ker naselbina, odnosno njena občinska uprava, ki se nahaja r Topolovcu, ni hotela plačati nekih prispevkov za gasilstvo. Kakor pri dosedanjih, tako so tudi pri tej požarni nesreči gasili kolonisti sami, pomagala pa Jim je orožniška patrulj*. • Smrt vrle slovenske matere. V Hlapju pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je te dni umrla v častitljivi starosti bivša velepo-sestnica ga. Alojzija Reismanova, mati znanega mariborskega odvetnika dr. Avg. Reismana. Pokojnica je bila svojim številnim otrokom skrbna mati. Dokler se ni umaknila na svoje vinogradno posestvo, je v idilični dolini Hlapja vzorno vodila gospodarstvo in gospodinjstvo velikega kmečkega posestva. Bila je tip delavne, skrbne in gostoljubne kmečke žene solnčnih Slovenskih goric. Pokopali so jo v petek na pokopališču pri Sv. Jakobu. Vsi, ki so poznali to blago ženo, jo ohranijo v trajnem spominu! Ugledni rodbini naše iskreno so-žal je! • Iz >8!u2benega tista«. »Službeni Bst kr. banske uprave dravske banovine* fit. 2S z dne 30. L m. objavlja pravilnik o osrednjem pokojninskem skladu igralskega osobja ^edallšč kraljevine Jugoskavljs. • Za Ivana Vrhovnika sklad so darovali: CM podružnica Litija 100 Din; R. Kačna, Ljubljana, preostanek od venca 190.50 Din dr. Stane Vrbovec, Celje 100 Din. Srčna hvala! Fantek mali re, da je to dobro za sobe! * Ugotovitev. Na poročilo s Jesenic, objavljeno 28. t m. o šahovski simultankf C. Milana Loogsrja, ki js oanačea sa prvaka LAK. sdo dobi* od Ljubljanskega Šahovskega kluba »poročita, da g. MOaa Lottgor al ta tudi nikdar ni Ul njegov prvak. • BanJshfka dobi aerodrom. Oblastni odbor Asrotcluba je sbrai potrebna arsd-stva za graditev civilnega aerodroma v B&njalukL V to avrho je že določenih pol milijona dinarjev in bo letališče dograjeno to letos. Ker js teren popolnoma raven, bodo aa siveiaeijo porabili Is okro« 90.000 Dia. ostanek pa sa graditev han-gerja hi pisarniških prostorov na letališču. Ko bo letališče urejeno, bo Banj&lu-ka priključena zračni progi Beograd-Za-greb in Beograd-Sarajevo-Zagreb ter lw> SUKNO ZA OBLEKO BOS KUPIL NAJCENEJŠE PRI Teokarovič KI JE ZNI2AL CENE DO 40%. 2560 Plise - velika moda? Vabimo vas, da al ogledate v naših spre J e-mališčih najnovejše plise vzorce za volance, ovratnike in druge okraske spomladanskih toalet. TOVARNA JOS. REICH _ Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 CENE PLISEJU ZNATNO ZNI2ANE ! Kozamurnik je odStei denar, vzel kletko in se poslovil. Toda adaj ni bil tako vesel kakor tedaj, ko je vstopiL Zakaj zdelo se mu je, da je hčerka nejevoljna in opazil je tudi, da mu je na njegov prijazni pozdrav zgolj odkimala. Pa kaj ga briga branjevčeva hči! Je pa le dobil nemirneža v svoje roke! »Škrjanček, ti boš prost!« je todažil plašno frfotajočo ptico. Pohitel je do prvega trga v bližini, kjer so običajno stali postrežčkL Najstarejšemu je izročil škrjanca ter mu naročil, naj ga ponese na polje ali na travnik in tam izpusti, kletko pa si lahko pridrži. In postrežček je odšel. Minil je dan in škrjanček je žvrgoleL Pel je spet v Kozamurnikovi ulici in če ni vse varalo, spet pred branjevče-vimi vrati. Gospod Kozamurnik je skočil k oknu in se poglobil v štacunarjeva vrata. Res, tam je visela druga kletka, v kateri je pel škrjanček, prav tako čisto in rezko droboleč, kakor oni, ki je bil slišen tri uliee daleč. Gotove modu-lacije so enačile celo žvrgolenju kupljenega in izpuščenega škrjanca, tako da sa skoraj lahko prisegel, da je eden in isti. Kozamurnik se je napotil do po* strežčka. »Dam vas zapreti, če ste me oslespa- rili,« je nahrulil starega, ki je mirno kadil svojo pipo. »L gospod,« je odvrnil preob&utijtva. »Kako morete o meni kaj takega misliti. Poglejte, tu je še kletka. Ptiček je kar storil nekaj skokov, se zaletel in zunaj je bil!« Izpod klopi, na kateri je sedel, je zdajci potegnil kletko ter jo Kozamur-niku držal pod nos. »No, dobro,« je del Kozamurnik in se oddaljil. Doma je premišljal o čudni zadevi ki se odločil, da pojde znova k branjevcu. Ta ga je sprejel kot starega znanca. »Moj poki on,« mu je rekel, »prišli ste gotovo, da kupite še tega škrjan-čka, da boste imeli par. Toda to ne gre. Veste, moja hči mi je zaradi ptiča napravila tako pridigo, da sem moral takoj k ptičarju. In pomislite, imel je škrjančka, vprav takega, kakršnega imate zdaj vi Postrežček mu ga je malo poprej prodal, je povedal ptičar... »Kaj? Tedaj res! Ta slepar!« »Kdo? Ptičar?« »Ne, postrežček!« »No, slišite, zaradi tega Se dolgo ni slepar, če proda škrjančka. Gotovo mu ga je kdo podariL Ce ima človek srečo! Če adaj i vi pri oknu izobesite svojega škrjančka, bosta kar duet pela.« »Hm, to bi bilo seveda prekrasno! Toda jaz bi tudi tega škrjančka rad imel.« »Ne gre, gospod. SIcer pa govorite s Katrico,« Gospodična Katrica ga je zelo nemi-lustno sprejela. »Mi nimamo prodajalne s škrjančki,« je jezikavo rekla, »ta artikel je pošel, imamo samo, kar potrebujemo za dom.« Gospod Kozamurnik jo je občudovaje motril in po kratkem sklepu ogovoril: »Ne zamerite, gospodična Katrica, premislil sem si; pri vas bi škrjanček vendar boljše imel, nego pri meni, ker kot samec ne morem toliko paziti nanj. Če bi vam dal še svojega škrjančka, ali bi sme! večkrat priti poprašat, kako se mu godi, in pri tej priliki z vami kramljati.« »I, zakaj pa ne? Me bo zelo veselilo,« je odvrnila Katrica. »Daste roko na to?« »Tu jo imate.,.« In tako vidimo Kozamurnika vsak ' dan hodečega preko ceste k branjevcu. I Zadnjo nedeljo v pustu sta se vzela: 1 Kozamurnik in Katrica. — 1 Voditna ftente&ciia $a pomlad ZA DAME* krasni moderni damsld plašči I« od Din 220.— naprej do prekrasnih dunajskih in pariških modelov. ZA GOSPODE: Elegantne obleke modernih vzorcev, najfinejši Izdelek že od Din 290.— naprej Trenchcoati od 490.— Din do najfinejših. Hubertu* plašči in pumparice v veliki Izberi po brezkonkurenčnih cenah. F. LUKIč, Stritarjeva ulica tako postaja stalna postaja za pošto in potniški promet na naših zračnih progah Od tega bo imel seveda največje korist.! turizem rrbaske banovine. • Še en prosvetni jubilej v Varaždlnu. Učiteljstvo varaždinskega sreza bo 4. aprila zborovalo v Varaždinu ter sprejelo na tean svojem zborovanju tudi program proslave 601etnice obstoja učiteljske organizacije. Proslava se bo vršila meseca junija Ln bo na njej nastopil tudi učiteljski zbor. • Invalidnina »e ne sme obremeni« za terjatve ali davke. Ker so poprej nekatere davčne oprave pri izplačevanju Invalidnih prejemkov odtrg«ovale invalidom davek ln druge državne in samoupravne dajatve, čeprav ae po čl. 4« zakona o Invalidih ne smejo od invalidnine in invalidske podpore ter doklade izterjati nikake terjatve, ln tudi ne obremeniti t Izvršbo, je davčni oddelek finančnega ministrstva ponovno odredil, da invalidnina po zakonu ne sme biti predmet popisa za Izterjanje dolgov ter državnih in samoupravnih dajatev. • Poneverbe v blagajni novosadakega okrožnega sodISČa. Predsedniku okrožnega sodišča v Novem Sadu Je hilo že dalje časa sumljivo poslovanje Miloša Stojano-viča, predstojnika pomožnih uradov na sodišču. Pred nekaj dnevi bo v pomožnih uradih izvedli revizijo, ki je dala presenetljive rezultate. Mnoge beležke v knjigah eo bile izbrisane, druge pa popravljene s kemičnim črnilom. V arhivu Je manjkalo tndi mnogo spisov. Proti Stojanovi-ču so takoj uvedli preiskavo, a ko ao ga naslednji dan klicali aa zasliševanje, ga ni bilo nikjer. Mod je izginil ter odnesel a seboj tudi ključe od blagajn«. Za njisn je bila todana tiralica. • Zdravilno kopališče Rimske Toplice Je kopališčna uprava tudi v letofinji zimi najboljše pripravila za sprejem gostov. V velikem obsegu Izvedene preureditve ao dale poslopju h30 novih, najmodernej&l sob, ki nudijo najlepši razgled. Rimske Toplice zadovoljujejo tudi največjim zahtevam ter se lahko upravičeno ponašajo s nazivom »jugoslovenski Lastein«. Vrel-et, kakor tudi oprema kopališča ter velik! lepi parki se v vsakem ozira l&hko primerjajo s slavnim gastelnsklm kopališčem. V enem pogledu pa ga Rimske Toplice to prekašajo, namreč 8 svojimi cenenimi pavšalnimi kurami, ki omogočajo tudi socialno SlbkejSim bolnikom, da »i pridobijo nove moči in zdravja z blagodejnimi sdrarU-nžmi vrelci. • Sleparij« s poboftnlml knfoavnt T Bajmoku v subotiškem okraju so orotai-M zaprli 14 oseb, ki so po iolah, Supoi-Sčlh in privatnih hišah prodajale razne pobožne knjige. Aretacije so bile Izvršene zaradi tega, ker so bile te knjige lz sleparske založbe bivšega pravoslavnega duhovnika Hranislava Tomlča ls Beograda, kd je sedaj zaprt zaradi sleparij, za-grešenih pri razprodaji pobožnih knjig In pri Zbiranju prispevkov s* neke Izmišljene verske ustanove. « Za velikonočne praznike so se založili. Iz Skocljana na Dolenjskem nam poročajo, da je imel posestnik Janez Andrejčlč v bližnjem Jelendolu pred nekaj dnevi ponoči prav nezaželen obisk. Neznani tatovi ki jih je bilo vsekakor več — ali p* je prišel en sam z vozom — so n* tihem vdrli v shrambo in odnesli vse, za kar je bilo PARIŠKI SEJEM OD 18. MAJA DO 1 JUNIJA »RAZSTAVA SVETA« Trgovci vseh strok bodo našli na tem sejma vzorce blaga lz vsega sveta Zdravnika mlajšega kolego (erent. tndi starejšega) iščem za sezono od 1. maja do 15« oktobra kot pomočnika, za nadzorstvo kopališča, laboratorij in si. — Stanovanje ln hrana T naravi. Ponudbe poslati z navedbo Izobrazbe In zahtevkov na dr. Ante LJ- Sarič, zdravilišče Slatina RadencL 2771 Imate skrbi, poslovne, zakonske, ljubezenske etc. Obrnite se še danes na našega znanega grafologa Karma-ha. Na svojem studijskem potovanju odgovarja pismeno na korespondenco. Analize honorira: skica izjave a 50 Kč, detal-ne izjave a 100 Kč. Pišite Se danes na naslov: KARMAH eksper. psihografolog Praha n., 2itna 2 A L čehoslovaška. 2780 vredno tvegati mak) tatinske nevarnosti. 2 njimi je izginilo okrog 100 kg prekajene svinjine, okrog 90 kg slanine, 50 kg masti, 26 parov suhih klobas, reč kosov m-lame, nekaj masla, ln Jajc ter pletenk* a 10 litri tropinovca. S seboj so rzell tudi dva naramna koša, ki sta visela v ahram-bi in v katera so pobasaJn večino plena Orožniki poizvedujejo za tatovi. • V večini držav so interesi kanzomen-tov in električnih central tako zaščiteni, da so za razne električne predmete, kakor na primer za likalnike, kuhalnike, žarnice itd. predpisani pogoji, katerim morajo ti predmeti v pogledu kakovosti odg-ovar^ jati, da dobi konzument za svoj denar res najboljše ln najbolj ekonomično. Državne ustanove predpisujejo pri svojih nabavah skoraj vedno takšne tehnične pogoje, da se s tem že v naprej zavarujejo pred drtbavo predmetov slabše kakovosti. Skoraj noben predmet ne zasluži toliko pozornosti kakor ravno žarnica. Po zunanji obliki so vse žarnice enake, stvarno pa obstoje med žarnico tn žarnico ogromne razlike, katere lahko konzumeatu povzroče večje stroftke pri razsvetljavi. Ako žarnica kvalitativno ni na višini, rabi znatno več toka, da da isto količino svetlobe kot prvorazredna žarnica, ali pa da pri isti porabi toka znatno manj svetlobe. Treba je torej biti pri nakupu žarnice zelo previden, ker se po zunanjosti ne more presoditi kvaliteta žarnice. žarnica z nitko v dvojni vijačnici daje po fizikalnih zakonih intenzivnejšo svetlobo in omogoča konzumentu znaten prihranek na toku — Torej prihranek na denarju, samo če je žarnica vestno fabrtd-rana. Dobra žarnica mora imeti označbe, koliko svetlobe daje v dekalumenih ta koliko toka (vatov) za to svetlobo porabL Proizvajalec pa mora nositi odgovornost, da na žarnici navedeni podatki odgovarjajo stvarnosti. • Velikonofne razglednice (6 vrst) DruJ-be sv. Cirila in Metoda so izšle. Razposlalo so se vsem običajnim odjemalcem, prosimo pa tudi ostale trgovce in trafikante, ki jih še nimajo, da jih naroče pri Družbi sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. • Prijave za vefTkonočn« svtobua«w to-l«te na P?itv1čfca Jezera tn Gornji Jadraš. na Koroško in v Benetke p© sprejemajo do 10. aprila t- L Informacije ptf-ii ^Pufcnftai«, LJubljana. • Tovarna JOS. REICH »prejema mehk« hi Ikrobljeno perilo v najlepto Izdetsvo. • Eno srce — ena radenska! • Darujte podpornemu društvu rtepth. Ljubljana, Pod Trančo 2-IEL Iz Ljubljane s— Nj. VeL kraljic« »arijo bo na koo-certu Akademskega pevskega zbora jutri zvečer zastopala dvorna dama gospa dr. Tavčarjeva. u— Vstopnice za Jutrišnji koncert Aksd. pevskega zbora ao skoraj do zadnj« rss-prodane, zato zlasti opozarjamo okollčsn«. da bo koncert v kratkem ponovljen. u— Koocsrtr.; program APZ, kt vsebvj« tudi obširno znanstveno obdelav« naše narodne pesmi, Je že v prodaji na uai verzi v vratarjev! loži. Prodaja vstopnic bo v nedeljo, 31. t m. dopoklne in v ponedeljek do 18. ure na univerzfi, — t ponedeljek od 18. do 20. pa v Uniona. Rezervirane vstopnice naj se dvignejo najpozneje do ponedeljka do 15. ure, ker bodo v nasprotnem primeru brez Izjeme prodane. u— VseučillškJ profesor c*r. Loffler Lo-thar Iz Konigsberga bo predaval o posedovanju ln vzgoji v torek 2. aprila ob 20. v beli dvorani Uniona. Predavatelj, kž j« direktor rasnoblološkega instituta as kč-nlgsberškl univerzi, je na Studijskem potovanju po Vzhodni Evropi. Predavanj« bo v okviru Svabsko-nemške prosvetne zvene. Vstopnina &, odnosco J Din. ■— Ljudska anirerza v LfabljanL V ponedeljek 1. aprila bo predaval ob 20. v dvorani Delavske zbornice ravnatelj higijen-skega zavoda gosp. dr. Karel Petrič o imuniteti. Vstop k predavanju prost Pride! Pride S Prodana Venera u— Francoski Institut vabi k predavanju, ki bo v ponedeljek L aprila ob >0. v Narodnem domu. Predavatelj g. pno L Malenhofer bo govoril o Napoleon* in Mariji Luizi. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Vabljeni! u— Kolo jahačev In vozačev v Ljvbljsnl vabi svoje članstvo na redni letni občni zbor, ki bo 10. aprila ob pol 19. v dvorani Kmetijske družbe za Slovenijo, Novi trg I. nadstropje z naslednjim dnevnim rodom: 1) poročilo izvršilnega odbora, 2) poročilo blagajnika, 2) volitve odbornikov. 4) slučajnosti«. Zvočni kino Dvor TeL 27-30 r H Danes ob 3., 5., T. ta 9. uri zvečer H premiera!! i m Himna človeštva! Simfonija dela! Velepesem tovarištva! RUDNIK V PLAMENIH Vstopnina: Din 4.50. 6.50 in 10.— '■-tf^^Vf »p r t?-**'. v r T » '*: -•>? i ~ d^^M^.^^ POJE TENORIST BOŽANSKEGA GLASU ▼ veseli opereti OH Tebi pojem pesem svojo • • t . -.*/'-.v..- ,•!".• •»./••». ..:- -^r -4, *' '»t.----. ■ ,». ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 SajSSr ■ Kot partnerica lepa: Kartn Hardt in B. A. Robert*, Thro Lin gen, Jakob Tiedtke PETJA IN SMEHA DOVOLJ!! Paramonntor zvočni tednik!! Predprodajs vstopnic dnevno od 11. do H IS. ve!! 5 minut strokovnega p o a k a o fotografiranju to fte »te mojster na. foto aparatu za Din 99._t katerega dobite kakor tudi filme, plošče in vse potrebščine najcenejše pri FOTO TOUKISTU — LOJZE ŠMUCU Aleksandrova c. 8 1794 _ Koncert. Organizacija Rdečega Križa ▼ Mostah priredi v petek 5. aprila v dvorani kino svoj dobrodelni koncert. Sodelujejo tri domača pev.-ka društva 8 pestrimi sporedi in šentpetrski oktet Po vsestranskem priznanju so naša pevska društva na zavidljivi višini, zato se nam obeta svojevrstni umetniški užitek. Vabimo vse dobrohotne meščane, naj nas obiščejo in pokažejo sočutje do najpotrebnejših. a_ Društvo >Sočat bo romalo o binko- itlh na grob velikega kralja na Oplenac. Km j« število omejeno, se priglasite čim prej pri trgovcu gosp. Simonu Jurčiču, Tyr-Sova cesta, ali pa pri posameznih odbornikih društva. Po dosedanjih računih bo stala vainja okoli 160 Din. u— Matajev Matija na sokolske™ odru ta Vič«, šentjakobski oder gosteje danes a«. Viču a priljubljeno veseloigro ».Matajer J&RtlJa«, Občinstvo, ki ljubi zabavo, rabimo, da polnoštevilno zasene dvorano v Bcfcotekem domu, kajti Matija bo sieher-Br^i poeetrrika spravil v saneh. Prt* ista. v* prične točno oi> 20. Vstopnice »o »a raspoi&go r?ak čas v Sokolskem dom« na Viču po običajnih cenah. Za pomlad se priporoča konfekcija PAULIN Ljubljana, Kongresni trg 5 ■ najprijaznejšo postrežbo, najlepšimi modeli. največjo izbiro tn najnižjimi cenami i*— Na Viču t sokolskem doma uprizori 3okoleka deca, s Brezovice dne 7. aprila ob lft. mladinsko igro »V fcraljeetvu palčkov«. V»! rablje »i. u— Društvo »Delo in eksistenca« imoroča, da se je preselilo s Starega trga 19/L na Tyr4evo eesto 8 n. dvorišče. n— Društva >Tal>©r< v Ljubljani sporoča flanstvu, da »e bo vršil redni društveni ©hčni zbor dir* 15. aprila ob pol 20. ▼ kemični predavalnici na realki. Ce se ob napovedanem ža.m ne zbere polovica vsega Članstva, je občni zbor sklepčen pol ure ka?meje ob vsakem številu. — Odbor. ij— Društvo upokojenega učiteljstva bo knelo redni občnd rbor r četrtek 4. aprila ofc pol 1*. pri Novem sveta s običajnim da-BTnim redom. Ciani bi Sanic«, pridite vsi! SPOMENIKI teft moderni po nizki ceni pri tvrdJU Fi-anjo KUNOVAB Zahtevajte a 1 b a ml Ljubljana ©v. Krit. Telefon 27S7 ni— Izlet v Dubrovnik. Potujem s Packard avtomobilom iz Ljubljane v Dubrovnik 4. aprila. Spremljam 2 osebi- Izrabite izredne ceneno prilika. Informacije »Putnik« Ljubljana «i— Kdor žefl ullvatl napelo, to Je ko-Bfomo glasbo, ta naj poseti IV- intimni fccucert Glasbene Matice ljubljanske, k) bo v sredo L aprila ob 30. v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi n&oL SJišai bo dela nesmrtnih avtorjev: Beethovna, Chopina, Dvofaka ter Skrjabi-na "m. Richartta Str&ussa. Na sporedu bo skladb« sa trio (vdoMna, ček) ta klavir) daJJ« skladbe za violino ia klavir ln za klavir aolo. Izvajajoče umetnice so: ga. Fa Ilomberg film 26° Sch 6/9 8 posn. Din 16.— Zastopstvo: Drogerlja L KANC, Nebotičnik Drogerija A. RANC, Židovska 1 2788 'klobuke zadnje novosti za pomlad v finih barvah tn elegantnih oblikah samo dobre kakovosti, ter razne športne čepice nudi v lepi izbiri MIRKO BOGATAJ TRGOVINA KLOBUKOV IN CEPIC LJUBLJANA, Stari trg št 14 Cene zmerne Sprejemajo se popravila. ^foto temnica teeena, lepo izdelana, z električno napeljavo, vel. 2X2 m in 1.30 x 0-86 m se za Din 300.— proda Foto Tourist — LOJZE ŠMUC Aleksandrova e. 8 1794 (Pomladne novosti Plašče, obleke, bluze, srajce, kravate, nogavice v Izredno veliki izbiri po globoko znižanih cenah priporoča tvrdka Egn. Žargi, Ljubljana SV. PETRA CESTA 11 nika Brandlova (violina), Valy Gara (čelo) in Magda Rusy (klavir). Predprodaja sedežev po 10 Din in stojišč po 5 Din r knjigami Glasbene Matice. u— Obilica krompirja rva trgu. Včeraj > bilo na trgu 42 malih in rebikih vos krompirja po 0.7C do 0 75 Din k«. Povpraševanje po semenskem krompirju še ni na višku. Vsega je bilo včeraj na ponudbo 30.000 kg krompirja. Hviteki trg je bil kljub soboti srednji, ker smo pač na koncu meseca. Na trgu so ee pojavile prve butare. VAŠE smuči hranimo ln impregniramo preko poletja! T KMET i i o, l, Aleksandrova cesta št. 7 u —Nebotičnik govori. Po naktgu banske uprave so ljubljanske radijske trgovine namestile po vsem mestu ojačevalne naprave, tako da more tudi ono občinstvo, ki nima doma radijskih aparatov, poslušati volilne govore članov vlade. Posebno dobro, glasno Ie razločno se 6n> po mestu, kakor tudi v okolici eek> do Viča, Bežigrada in št. Vida ojačevalna naprava, ki Jo je postavila znana naša radijska trgovina »-Radio«, res. z. z o. z. v LJub-ljaai, na Miklošičevi cestt T, na vrh ljubljanskega nebotičnika. Naprava bo oddajala do 5. maja vse večje govore ministrov, prenašala velika zborovanja, ter objavljala na dan volitev S. maja poročite o poteku in volite« rezultate. Ojačevahia aparatura, ki Je lastni tadelefc navedene tvrdke, oddaja z izhodno energijo le ca 60 wattov ter žene tri velike zvočnike, ki so Zvočni kino Ideal Danes ob tL, T. in 9J.5 zvečer premiera vesele francoske operete Pariška dekleta Pariš kot mesto veselja, pesmi in ljubezni!! Vstopnina Din 4.00. 6-50 ln 10.— naravnani v S različne smeri. TI trije zvočniki, od katerih »ta dva aagtoškl, tretji pa tudi domač izdelek, so najnovejše konstrukcije, katera se sedaj ne uporablja niti pri radijskih aparatih, temveč le prav zadnje čaee pri zvočnih kinih. To so namreč zvočniki i takoimenovantm visokim učinkom, M pri isti energiji, kot so Jo potrebovali dosedanji zvočniki, dajejo ca 9 krat večji učinek. Le na ta način Je mogoče, da daje aparatura s temi zvočniki tako Jak ta ast gias, dasi Ms ls s M watti. Tvrdki »Radfeoc, reg. z. z o. z, Miklošičeva cesta ki je povsem domača tvrdka ter zaposluje izključno le domače moči, k teano uspehu čestitamo! ■— Razprodaja pri tvrdki A. Persdie traja le Se kratek čas, Marijin trg. Na plesu elegantna, zbrana in sigurnega nastopa Je dama a steznikom od L Sala j, Aleksandrova 2-L 2755 Iz Celja e— 0 skrivnostnih morskih globinah ho predaval Jutri oto 20. g. ir. L Koščer lz Ljubljane os ljudskem vseučilišča t risa)-aici deške meščanske Sole. Zanimivo predavanje bodo spremljale lepe skioptičae slike. e— Pevsko druJtve »Oljka« Je ti skromnega začetka, ko Je L 1919. osnovalo nekaj za petje vnetih primorskih pribeinikov, dane« narasla na več kot 40 pevcev. Društvo bo slavilo r nedeljo 7. aprila l&letni-oo obstoja. Ot> 9. bo v dvorani Ljudske posojilnice slavnostno zborovanje ob 16. pa koncert umetnih in narodnih pestmi. Moški zbor bo ped tudi pesem »Slanica«, ki Jo je društveni častni dan skladatelj dr. Anton Schwab na novo harmonlzirsl s— Razstava mariborskega kluba likovnih umetnikov »Brazda« v mali dvorani Celjskega doma bo odprta do sobote vsak dan od 9. do 19. Opozarjamo občinstvo, da si ogleda to lepo umetniško razstavo. e— Zaščitno cepljenje proti svinjski rdečici bo tudi letos. Interesenti naj se do 16. aprila oglašajo v pisarni okoliškega občinskega urada na Bregu, kjer dobijo tudi natančnejša pojasnila. e— Včerajšnji sredpostnl sejem v Celju je obiskalo precej ljudi, kupčija pa Je bila le srednja, četudi je bilo prodajalcev zelo mnogo. Kriza se pozna seveda tudi na sejmih. Sejmu so tudi nagaJaH hodi severni vetrovi, kil so brili ves dan. e— Poročilo o roparskem napadu pri Glazljl izpopolnjujemo še z ugotovitvijo, d« je bil drugi aretiraaee FBip T. Is Celja t petek zvečer izpuščen, ker m« Je uspeh) dokazati svoj aMbd. e— Sedemkrat ga Je zabodel. V sredo zvečer je Franc Gole ž v nekem vinogradu pri Sv. Štefanu pni Šmarju napadel 261et-nega posestnikovega sina Franca čretnlka ta St. Vida pri Grobelnem i no&em ki ga sedemkrat zabodel r ramo. Hudo poškodovanega Cretnika so prepeljali r oeltsko botoišntoo. e— Aretiran slepar. Te dal so aretirali nekega X0letnega brezposelnega delavca ker Je z nekim svojim prijateljem izvršil v Celju ln okolici več goljufij. Ponujaj je namreč strankam vino ln Iga nje na prodaj, čeprav ni imel niti kaplje alkohola. Stranke so mu verjele ln mu dajale sode. pietenke tn denar na račun. Slepar seveda ni doterU naročene«* Tla* odnosno *ga- uja, marveč je sode ln pletenke prodal ta denar zapravil. Aretiranca so izroči M sodišču. Njegov prijatelj je pobegnil nekam ■s Jug- e— Nabavite si srečk« drl. razreda« loterije takoj v podružnici »Jutra« v Oeij«. e— Kino Union. Danes ob 10. matineja. Danes ob 16.15, 18.30 ln 20.46 in Jutri ob 16.30 ta 20.30 zvočni velefilm »Skrivnost Karta Cavellija« in dve predigri. It Maribora a— Sok o!tka druStva zrn tpomenlk. Za postavitev spomenika kralja Uedinitelja so prispevali: Sokol, Cankova 101 Din, Sokol, Race, 50 Din, Sokol, Dolnja Lendava 100, sokolska četa v Radvanju 50, »okolska četa v Kamnici 50 Din. «— Državne mefe ia narodne manJKne. To bo snov predavanja 9. aprila v veliki dvorani Narodnega doma, predsednika mednarodnega kongresa manjšin s sedežem v Ženevi in bivšega poslanca v rimskem parlamentu dr. J. Wilfsns. Pričetek predavanja, ki ga prireja Branihor, bo ob 30. uri. a— Sest križev ima naloženih upokojeni polkovnik Herman Vidmar. Včeraj je prešel v pričetek sedmega krila. Savlje-nec je v mariborskem javnem livljenju maricantna in priljubljena osebnost. V avstrijski vojski so ga preganjali in zapostavljali zaradi njegove nacionalne zavednosti, ki je ni nikdar prikrival. Po prevratu »e je udeležil koroških bojev. Po upokojitvi ni našel miru. Z mladostnim zanosom se je pričel udejstvovati v javnem življenju, zlasti pri Zvezi kulturnih dru-štev, ki trna v njem marljivega, vztrajnega ta iniciativnega sodelavca Ob lepem jubileju, ki ga obhaja slavljenec v mladostni svežosti in či'osti, tudi naie naj-p ris rine jše čestitko. a— Mestni Mladinski dom »e bo povečal s prizidavo oziroma nadzidavo novega trakta, ker je internat za naraščajoče potrebe postal pretesen. Pokazala se je tudi potreba, da se zgradi v bližini paviljon, kjer bodo imeli otroci v času deževja svoje zatočišče in shajališče. Paviljon se bo gradil iz dosedanjih prihrankov proračunske socialnoskrbstvene postavke. Mariborski profili Zardčen z mariborsko Talijo večni mladenčič, Pripčl si je umetnosti med a JI o, nevesti pa — lavorjev venčič. Žari tam loža prva, o) žari pri polnem hrama, in Talijin fant gladeč mi bradico, mežikajoč z očmi je srečen, zadovoljen intendantl Leži tam loža prva, sama, sama pri praznem hramu, fanta ni naj bo komedija a/i drama pri T ali Ji zdaj sreče nil Brenči, brenči - avtomobil • gospod Sofčr odpelje se v neznano smer... Adijo Talija-gled al išče, naj drug v beležnici subvencije Oče/ Pa le nazaj, nazaj na njena vrata brenči, se skoz' komedije, operete vrača do fabul, pripovedk na tla domača v BRENČEČEM zboru gledališki atal Predsednik tn načelnik mnogokratni. v »pokoju« varnega zavetja, občinski svetnik, oče magirtratni objemajoč MP-mestna podjetja, tn podpolkovnik-mariborski domobranec, da si nam zdrav minister vseh finanecf Rotarijsko kol6 zavrti, v Slaršfifi zapoj »uhu z umetnostjo na človečanski črti: v Centralu pa Je »randevurt Nomen — omen — tebi laže: mož dela sL na SABOTAŽE/ Zelo se čudiio Jt (crpenfntcptm mitom, starejše perice ko vidijo bleščeče belo perilo mladih naprednih peric bi gospodinj, ki perejo s ki je izdelano na podlagi oBvnega olja •— Burno zborovanje. Kakor znano, je bila zadruga »Poroka« likvidirana. Te dni so imeli prizadeti, ki so plačevali mesečne zneeke io so bili naposled oškodovani, zborovanje, na katerem so sredi burnih ta temperamentnih razprav prišle prav zanimive stvari na dan. a— Na aveniji bodo tudi klopi. Vzdolž Aleksandrove promenadn« avenije bodo sedaj, ko »o nasajeni mladi topoli m ko »e pripravlja ureditev novih trisvetiljčnifa kandelabrov, postavili tudi lične klopi, ki bodo prornenadnkn že talcem služile za odpočitek. a— Mrtev otrok r greznici. Včeraj dopoldne so našli v greznici pri hiši štev. 2 ob Brodu 2 do 3 dni starega otroka mrtvega Mestni zdravnik je ugotovil smrt in nekaj ranljivih znakov, ki kažejo na uporabo noža Zadeva je javljena državnemu tožilstvu, ki je uvedlo preiskavo. Oči-ridno gre za detomor. Sodeč po nekaterih okoliščinah je mati iz okolice Maribora ta je po porodu izvršila grozno dejanje. Otrok ni imel na sebi nobene obleke« ali perila. s— Tajne umora pred 15 leti. M telefon i čnem prenosu poročila, ki smo ga prinesli pod tem naslovom v včerajšnji šte-viflri, so se vrinile nekatere napake. Glavna priča Štefan (Srček zatrjuje, da je videl nalaganje mrliča na voziček Marku-cijevega dvorišča v noči od 6. na 7. septembra 1930 in ne v noči od 5. na 6. september 1920, dočim je priča Veron&a Železnikov a naSa truplo neznanega umor-jenca ob potoku dne 6. septembra zjutraj. Priča, ki bi mogla marsikaj izpovedati, ako bi še živela, se imenuje Vincenc Kur-nik ne Kuhar. llftfvi iDtftj^n politim Ia M(i S Um M m! ffc lita a— Vse kradejo. Lastniku vrtiljaka Franu Tomaču v Studencih je neznan krad-ljivec porezal in ukradel elektrovodni ka-belj, pritikalnik ta drugo ter tako povzročil škodo preko 2000 Din. a— Ker je zaklala 15letno deklico. Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval vss. Lenart, se je včeraj zagovarjala 371etna kmetica Bara Horvatova iz Strehovcev, ker Je 8. januarja 1935 zabodla S nožem naravnost ▼ srce 15letno Ami-oo Horvatovo, ki je na posledicah izkr-vavitve umrla Obtoženka je skušala prikazati svoje delo kot nesrečno naključje, kar pa se ji ni posrečilo. Obsojena je bila na osem let robi j o ta trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Iz Kranja r— Cestna dela In kanalizacija. Regulacija ceste mirno Delavskega doma je ▼ glavnem končana. Cesta Je zniiana ta razširjena škarpa napravljena ln zasuta. Občinski delavci zdaj urejujejo dohod na živinski trg. Prihodnje leto bo v tem okoliša prišel na vrsto še breg, ki obdaja cesto mimo Jadransko-podunavske čevljar-ne. Breg se bo odkopal in reguliral in cesta razširila. Kanalizacija v Puharjevi ulici se je popravila. Položile so se Širše cevi ta bolj globoko. Kanalizacija se Je izvedla tudi ob vbodu zgornje poti r Savski drevored. Cesta se Je zaradi tega nekoliko razširila Tvomičar g. Prešeren pa dela ob svojem zemljišču, ki ee strmo spušča na to pot, betonsko škarpo. V Savskem drevoredu so se popravila vsa pota. Temeljite regulacije Je nujno potrebna fre-kventirana cesta, ki drii oh desnem savskem brega proti tvornicl »Jugobrunl« odnosno proti Beenicl. Cesta Je ponekod zelo ozka, savsko nabrežje zelo strmo, tako da sta srečanje ln Izogibanje težavni. Primerilo se Je že, da sta konja z vozom ▼red zgrmela po nabrežju proti Savi. r— Stavbno gibanje. Kokrško predmestje Je najbolj priljubljen kraj za zidavo novih hiš. Vsako leto zrase H tal nekaj lepih tU. Tudi letos se obeta nekaj prirast- ka. Oradsjo st—ovajsk« Mta, ki W tik poleg Brznana, Je te pričel telesnSBar g. Grčman Ivan. Monda bo zidal fee todo drogi, ker so parcele i« prodan*. Z Jesenic s— Moška ura z verižico se Je naSla med železniškimi tračnicami Dofcd m pri Balisku Antonu na Jesenicah, Kralja Petra oeerta 7. s— Kino Radio predvaja danes ta ▼ nedeljo (A) 8. zvečer ta ob s. popoldne vele-opereto v filmu »Pesem o sreči«. Dodatka: najnovejši žtirnal ta barvana 8Hly. Sladh dr. Mabuse. Film Z. K. D. ~ ELITNI KINO MATICA Danes ob U. ml predpoklna JAKMILA FEBANKOVA v prekrasnem češkem velefilm« »MLADA SRCA — MLADA LJUBEZEN** Vstopnina: 3.50, 4.50, 5.50, 6-50 Iz Trbovelj t— Sokolska godi«. Pred letom dol M Je Sokol ustanovil lastno godbo na pihala Bila Je nujna potreba, ker nI bOo do takrat nobene godbe, ki bi hotela pol narodnih manifestacijah brezplačno sodelovati. Sokolska godba je izpolnila to vrseL Godba šteje M mod ta m pod vodstvom neumornega kapetaika br. Delničarja tako vztrajne uri, da bo lahko priredila drevi r Sokolskem domu svoj prvi javni koncert s Izbranim sporedom. Pridite! — Sokol priredi letos 16. decembra tombolo, kar naj blagovolijo ostala drufitra v Trbovljah ta okolici upoštevati. t— Namesto venca srn greh btagopo-kojne Marije K oso ve, matere sokolskega blagajnika br. Mirka Kosa bo darovali Sokolu po 100 Din bratje Berger Ivan, Oerm Alojzij in Herman Kolbeaen (vsi ta Trbovelj) in Gašpaii Karel iz Maribora. Iskrena hvala; t— Na grobovih je kradla. Se dalje časa so se ljudje pritoževali, da kradejo neznanci cvetje z grobov, a storilcev nI bilo mogoče dobiti. Pred dnevi pa se Js tukajšnjim orožnikom posrečilo izslediti tatico t osebi nekega dekleta iz okoliške vasi. zadeva je prijavljena sodišča. t— Zadružna elektrarna sporoča, da bo prekinjen tok podnevi v ponedeljek v Lokah ter v torek v Trbovljah. t— Srečke državne loterije se dobijo v podružnici »Jutra«. Iz Hrastnika h— Gospodinjska šola se je uBtiniH»vll» lani na pobudo učiteljice ge. Julke Candro-ve, ki je prevzela tudi vodstvo. Prvi gospodinjski tečaj se je začel novembra v prostorih stare rudniške restavracije, ki Jih je dal na razpolago rudniški ravnatelj g. inž. Drolc. Tečaj je obiskovalo 18 gojenk. Za zaključek je gospodinjska šola priredila na praznik 25. t. m. v deški šoli lepo razstavo kuharskih izdelkov tn ročnih del. Razstavili 90 svoje izdelke tudi vsi hrast-niški mesarji. Po razstavi so tečajnice priredile v Sokolskem domu uspelo akademijo s pestrim sporedom. Posebno je ugajala kuharska igra s petjem in plesom. Po akademiji je šola priredila za goste in starše malo južino. Vodstvo šole zasluži za lep uspeh gospodinjskega tečaja vse priznanje. h— Kino Sokol predvaja danes ▼ nedeljo veleruski film »Volga-Volgac ta kulturni film. Iz Novega mesta n— Odkritje nove podzemske jame, V Žabji vasi so delavci na posestvu g. 2i-berta. kjer kopljejo kamen, po golem naključju odkrili novo podzemsko jamo. Po razstrelitv4 neke skale ie pred delavci zazijala v hribu velika odprtina. Nekaj mož je takoj stopilo v odprtino, ki Je imela precej velik obseg. Notranjost jame je vsa pre-preprežena z večjimi In manjšimi kapniki. Ljudje hodijo prav pridno ogledovat mo, iz katere nato odnašajo odlomljene tn odbite kapnike domov. n— Tn tedne zametana kokoš živa. Po evetu se dogajajo razne senzacije. Tudi naše mesto ima svojevrstno senzacijo. Pri posestniku in gostilničarju Jeniču na Zagrebški cesti so 8. t. m. polnili senik s senom. Shramba je bila natrpana do zadnjega kotička, v četrtek 28. t. m. zjutraj pa so domači nalagali na vozove isto seno. Ko je bil že skoro ves senik pospravljen, so dobili na podu ko^oš, ki so jo pred tremi tedni zatrpali s senom. Kokoš je bila videti mrtva Ko pa je prišlo do nje malo svetlobe, se je nalahno zganila. Prinesli so vode, v katero so pomočili njeno glavo, v po-četku je uboga žival delala komaj vidne požirke, v presledku pa vedno večje. Ker ni mogla hoditi, so jo zanesli na solnce, nato pa malo nakrmili, čez dan pa se je toliko opomogla, da zdai spet stopa po domačem dvorišču v spremstvu svojih vrstnic. Dr. Kilssel Božidar je o tvoril svgjo ordinacijo 2754 Ordinira od 8.—11. ure Ljubljanska cesta 30 n— Izredni občni zbor Nabavljalne zadruge se bo vršil na zahtevo članstva 6. aprila ob 18.30 v bivši porotni dvorani. n— Kino »Don';; v Sokolskem domu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 15-, 18. in 20.15 uri zvočno opereto »Ljubavna sezi-ja«\ Predigre; >V carstvu otrok« in Foxov zvočni tednik. Iz Gornjega grada gg— Občni zbor podružnice CMD se je vršil v četrtek v aršbovi gostilni. Vodstvo v Ljubljani je opravičilo izostanek poseb-rega delegata. Iz poročil funkcionarjev iz-1 aja, da je bilo delo podružnice precej živahno. Podružnica šteje 81 članov, ki točno plačujejo članarino in se udeležujejo po večini podružničnih prireditev. Dohodkov je imela podružnica 2739 Din, izdatkov pa 2670 D:n. Vodstvu CMI3 je bilo odposlanih 1351 Din, a za Vrhovnikov sklad je podružnica plačala 100 Din. V novi odbor so vstopili vsi bivši odborniki, na čelu j:m kot predsednica zaslužna delavka za CMD ga. Minka Košeninova, ki predseduje podružnici že skozi 13 let. Pri slučajnostih se je obravnavalo vprašanje prispevka za spomenik blagopokojnega kralja ln se je vršil razgovor o proslavi SOletnice CMD. Iz Plula j— Zaradi zanemarjene rane umri V ptujsko bolnišnico so pripeljali 27. t. m. komaj io let starega rejenca Frasa Antona iz Gomile, ki se je bil zbodel z žebljem na stopalo leve noge. Zaradi zastrupljenja je deček v velikih bolečinah umrl takoj drugi dan. če bi fanta napotili nemudoma v bolnišnico, bi bila možna še rešitev. j— Namesto venca na krsto ravnatelja g. Kubrichta je daroval šolski upravitelj v pokoju g žunkovic Janko gasilskima četama v ptujski gori in v Alajšperku po 100 dinarjev. j— Sejmi v aprilu v Ptuju bodo: živinski 2.. 16. in 23., svinjski pa 3., 10., 17. in 24. Dne 23 aprila bo veliki Jurjev sejem. j— Kino bo predvajal danes ob pol 19. in pol 21 namesto napovedanega filma »Moia ljuba mama« film »Prava ljubezen«. Iz Gornje Radgone gr— Izjava. Podpisani paar Ivan, mizarski mojster in posestnik v Gornji Rad-gon!. prpklieujrm vse žalitve ta obdolžit-ve, ki sern jih razširil proti g. Križancu M:5ku, dimnikarskemu mojstru in posestniku v Gornji Radgoni, kot neresnične, obžalujem da sem to storil, in se zahvaljujem g. Križancu Miškotu, da je odstopil "od tožbe. — Gornja Radgona, dne 27 marca 193 Radgoni. P.aar Ivan, mizarski mojster v Gor. i a s-ove.] pl s v" Splitu fvi a se za trenutke vžive v do-se učenem od- Split, v marcu. Zaradi narodne žalosti nekoliko pozno, toda še ved.io aktuamo proslavo COletnice rr to uspelo predstavo ponovno dokazalo, da ima volio in moč, kljub raznolikim za prekam, vršiti svoj kulturni program. Želimo, da bi pri svojem stremljenju vztra jalo in šlo pogumno po začrtani poti na prej! —F. G. kob, sreski ekonom, Kamnik, in Cerarje-va Marija, Domžele; namestnika Škofic Franc, iMengeš, in Bajdetova Roza, Tuhinj; računska preglednika Trobevšek Leopold, Ljubljana, in Cepon Ivan, Škofljica; namestnik računskih preglednikov Rekar Janez, Kranj. Pri volitvah poverjenikov za posamezne okoliše so bili izvoljeni: za okoliš Škofljico in Laverco: Ceponova Ivanka. Škofljica; za Ljubljano-okolico: Trobevšek Leopold, Ljubljana, Medvedova 3S; za Gameljne, Črnuče, Šmartno: Zobec Ivan. Spodnje Gameljne, pošta Št. Vid nad Ljubljano; za Kranj z okolico: Rekar Janez, Hrastje, p. Kranj; za Vodice z okolico: Bida Ivan, Vodic«; za Komendo. Moste: Bigles Kristijan, Moste, p. Komenda; za Domžale z okolico: Cerarjeva Marija. Domžale. Rojska: za Krašnjo z okolico: Narat Janez, Tmovče, p. Lukovica: za Tu hinj z okolico: Bajdetova Roza, Laze, p. Tuhinj. Za druge kraje se določijo poverjeniki pozneje. Poverjeniki bodo prejemali od odbora vsa obvestila in bodo vsem interesentom na uslugo. Razstava »Spomini na našega kralja Aleksandra« Razstavni odbor prosi ponovno, da mu cenjeni razstavljalci pravočasno dostavijo za razstavo namenjene predmete. Od 1. do 5. aprila bo odbor stalno posloval v Jakopičevem paviljonu od 15. dalje. Kdor želi, da pošljemo po razstavne predmete, naj to javi pismeno na naslov; Gospa Fer-nanda Majaron, Napoleonov trg. Ker je vse transporte prevzela tvrdka J. 1 urk, in sicer z ozirom na plemeniti namen razstave brezplačno, je osiguran strokovnjaški prevoz umetnin in je vsaka poškodba izključena. — V sredo 3. aprila bo zadnja važna seja vseh sodelavk, in sicer ob 15. v damski sobi kavarne »Emone«. Udeležba ob vezna. Interesenti in članice vljudno vabljeni. E3zjerejsko društvo sa dravsko banovino je ustanovljeno Na praznik 25. t. m se je vršil v prostorih Kraljeve gostilne v Mengšu ustanovni občni zbor Kozjerejskega društva za dravsko banovino. Udeležilo se ga je 55 oseb iz raznih krajev Kakega pomena je ustanovitev tega društva kaže dejstvo, da se je že pred zborom prijavilo nad 150 oseb v društvo. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Zupan Ivan iz Mengša, ki je obrazložil namene društva. Zbo-rovalce je pozdravil urednik lista »Rejca malih živali« šolski upravitelj g. Inkret Alfonz in po naročilu izročil tudi pozdrave društev za rejo malih živali iz Kranja in Trbovelj. V strokovnem predavanju je g. Krištof Franc iz Ljubljane razložil pomen kozjereje za malega človeka in smisel ustanovitve društva za širjenje kozjereje v naši banovini Po statistiki je v naši banovini 10.290 koz. Sledilo je čitanje odobrenih pravil in se je določila članarina na 36 Din letno. Vpisnina je 5 Din enkrat za vselej. V dališi debati je občni zbor odobril pravilnik, po katerem bo društvo oddajalo članom brezplačno prvovrstne koze, dobavljene iz Švice, s pogojem, da vrne prejemnik v teku enega leta mladiča društvu, ki ga potem z enakimi pogoji podari spet naprej. K nabavi živali bosta prispevala tudi kmetijsko ministrstvo v Beogradu in tudi banska uprava v Ljubljani. Na ta način se bo nudila malemu človeku možnost, da bo prišel za majhen denar (članarino) do dobre koze mlekarice. ki mu bo daiala skromne dohodke pri današnjih hudih razmerah Uvedena je tudi rodovna kniiga za koze. prva te vrste v Jugoslaviji. Člani društva bodo prejemali brezplačno svoj strokovni list, v katerem bo objavljen v celoti ves poslovnik. Izvoljen je bil tale odbor: predsednik Zupan Ivan. posestnik, Mengeš: podpredsednik Zobec Ivan. Spodnje Gameljne; tainik Inkret Alfonz. šenkov turn; blagajnik Žun Franc, Mengeš; gospodar Kavčič Gregor. Mengeš; odbornika Hladnik Ja •> Narod. ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-f-bor* dočnost zavisi od pogojev, ki so: menta-liteta bodočih širokih množic, kakovost odločujoče elite, ki je v neprekinjeni cirkulaciji. ter zmaga te ali one izmed treh ideologij ali katero nove. ki nam jc šc neznana Že Dostojevskij je dejal, da je stvarnost fantastičnejša od vseh naših teorij. — Občinstvo je sledilo poldrugourne-mu predavanju odličnega znanstvenika s polno pozornostjo in globokim užitkom Zlatnina je izginila Ljubljana, 30. marca. Neka ljubljanska gospa je te dni prijavila policiji, da ji je \ januarju nekoč vzela služkinja a toaletne mizice zlato zapesc« no uro in masivno zlato zapestnico, vredno oboje okrog 1600 Din. Gospa pa je dragocenosti pogrešila šele te dni, in ker ni mogla nikogar drugega osumiti dejanja, je prijela služkinjo, ki je takoj priznala Zlatnine pa že zdavraj ni bilo več pri nji Zlato uro je bila prodala neki znanki za 160 Din, zlato zapestnico pa neki natakarici za 80 Din. Uro je gospa dobila nazaj, zapestnica pa je v tem času poromala iz rok v roke in jo je nazadnje neki zlatar prelil v zlato. Natakarica, ki je kupila sumljivo blago, je okradenki povrnila 600 dinarjev škode. Tatico je policija izročila sodišču. V zakristiji Šentjakobske cerkve pa Je cerkovnik predsinočnjim zalotil nekega brezposelnega knjigoveza, ki je poizkušal na tihem odnesti 700 Din vredni mašni plaSČ župnika Barleta. Knjigoveza, ki vob-če rad išče po cerkvah ugodne prilike, je. cerkovnik izročil policiji. Silovit vihar v škofjeloškem okraju Škofja Loka, 30. marca Silovit^ vihar je gospodaril v noči na soboto. Tulil in žvižgal je, da tako nemirne noči 2e dolgo ne pomnimo. Sem in tje je bil piš tako močan, kakor da razsaja orkan. Podrl je celo vrsto kozolcev, ponekod je odnašal slamo s streh, skoro pri vsaki hiši je odneslo tudi po mnogo kosov opeke, in je bila davi škofja Loka kar posuta s kosi opeke. Pri nekaterih hišah je odneslo dimnike, potrgalo je več električnih žic in so bili ljudje brez luči. Odnašalo je napisne table, in delalo škodo vsevprek. Neurje in škodo so imeli tudi v Poljanski in Selški dolini. Gorski kraji pa so bili pred viharjem več aH manj obvarovani. Gozdni požari Ljubljana* 30. marca. Po deželi, zlasti po krajih ob železnici, se množe običajni pomladni gozdni požari. Večinoma gre za požare, ki so nastali po neprevidnosti oseb, kadečih cigarete, pa tudi otroci radi zažigajo suho steljo. Močno vetrovno vreme prav posebno pospešuje take požare. Pred dnevi je bil velik gozdna požar med Zalogom in Lazami. pogorel je * večji kompleks ter cenijo škodo na 15.000 dinarjev V Snoviku v Tuhinjski dolini sta pa dva 121etna fantič« imela veliko veselje, ko sta na več krajih podtaknila ogenj v listju in suhi travi Ko sta videla, da je močan veter razpihal požar na vse strani, sta pobegnite in se iz strahu pred kaznijo skrila. Zažgala sta posestniku Antonu Burji velik gozd. Uničen je v obsegu 1 ha ves mlad nasad smrek, bukovja in drugega drevja. Burja trpi okoli 10.000 Din škode. Dva nevarna požara Železniki, 30. marca V petek sredi popoldneva je nastal požar v velikem kozolcu lesnega industrijca Egra na zgornjem koncu trga, proti Zalemu Logu. Hitro je zaiel tudi znatno skladišče Egrovega lesa Gasilcem se ie le posrečilo, da so ogenj lokalizirali. Gospod Eger je imel samo kozolec zavarovan Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen Dva dni prej je gorelo v Praprotnem. Ogorek cigarete ie vnel celo gozdno stran proti Križni gori. Gašenje je bilo tudi tukaj zelo težavno, na pomoč je hitela vsa vas z gasilci vred. ker je že začel zajemati požar drevesa, v območju več sto kvadratnih metrov in je gorelo kakor slama Gasili so do trdne noči Na delo so morali t mot'kami. lopatami in sličnim orodjem, da so nesreči zavrli pot. Na polovici hriba je Dogorelo vse. Skoda je znatna. ^FPEBTOAfi DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 31.: Matiček se ženi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL Ponedeljek, 1. aprila: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. Nedelja, 31. ob 15.: Doriea pleše. Izven Znatno znižane cene od 24 Din navzdoL — Ob 20.: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Znatno znižane cene od 20 Din navzdoL Ponedeljek, 1. aprila: Zaprto. ★ Nedelja ▼ drami. Linhartova komedija »Matiček se ženic Izvrstni obisk predstav s strani občinstva in dobre kritike dokazujejo vrednost te uspele uprizoritve, prav tako kakor umetniške kreacije sodelujočih. Sodelujejo dame: Mira Danilova, Nablocka, Šaričeva in Vida Juvanova ter gg. Sancin, Levar, Cesar, Kralj, Danes in Potokar. Režija je dr. Gavellova. Nedelja v operi. Odakova opera »Dorica pleše« predstavlja nekako kolektivno narodno delo, kajti libretist, komponist sta posnela dejanje in godbo po narodnih pesmih in motivih. Melod/ozna sočna muzika in de-jrnje predstavljata vaško idilo in tvorita solidno in vredno delo, v katerem so ohranjeni originalni prekmurski plesi in pesmi. V glavnih partijah dame: Zupevčeva, Ribičeva in Golobova ter gg.: Marčec, Franci Marjan Rus in Janko. Koreocrraf in režiser g. P. Golovin. Dirigent g. Štritot. Veliko^in važno vlogo ima v tej operi moški in ženski zbor. — Revijska opereta »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron< ima pestro dejanje v treh delih in 16 slikah ter privede poslušalca v slovaško deželo in preprosto ljudstvo, kjer se razvije zelo zabavno in humorno dejanje. Sodelujejo dame: Poličeva, Ribičeva in Španova ter gg.: Peček, Marčec, Janko in Zupan. Dirigent g. A. Neffat, režiser ga. Vera Balatkova kot gost. Koreograf g. P. Golovin. Prihodnja operna premiera bo de Falio-va opera »Kratko življenje« (Vita Oreve), ki jo pripravljajo v operi pod muzikalnim vodstvom ravnatelja Poliča in v režiji g. prof. Šesta in balet »Petruška« v koreografiji g. Golovina. Občinstvo opozarjamo na Oskar Wilde-jevo izredno duhovito »trivijalno komedijo« za resne ljudi; »Bunbury«, katere premiera bo 3. aprila v drami. Delo režira g. proL Šest Razpis poletnega abonmaja. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje počenši s 1. aprilom poletni abonma, ki velja za 6 opernih in 6 dramskih predstav in se uvrsti v že obstoječi celoletni abonma reda C. Priglasi se sprejemajo pri blagajni gledališke uprave v dramskem gledališču od 9. do 13. ure in od 15. do 17 ure. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Nedelja, 31. ob 15.: Veseli kmetič. Znižan« cene. — Ob 20.: Blodni ognji. D. Ponedeljek, 1. aprila: Zaprto. Torek, 2.: Hoffrnannove pripovedke. A. * Nedelja v gledališča. Popoldanska predstava bo letošnja najbolj priljubljena op<*-reta »Veseli kmetic« Veljajo znižane cene. _ Zvečer ponove Šorlijevo dramo »Blodni ognji«. Prav iz sodobnih dni zajeti komad je naletel na splošne simpatije in zaradi svoje aktualnosti močno učinkuje. Predstava bo za red D. Premiera ruske veseloigre »Kvadratura kroga« bo v soboto, 6. aprila. Delo je pisano sveže, skoraj bi lahko rekli drzno in bo zanimalo že zaradi svojega ambijenta. Izvrstna veseloigra je to: komedija, veseloigra, burka, duhovita satira, vodevil _ vsakega malo — a odlično narejeno. RežUo vodi inž. arh. B. Stupica. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra. S. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5 smer in brzino vetra, 6. oblačnost U—10. 7 padavine v mm. 8 vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo-SO. marca Ljubljana 7, 761.4, 2.0, 34, NNW4, 1, dež. 0.2; Ljubljana 13. 761.5, 5.5, 20. N6, 1, —; Maribor 7, 762.6, —1.0, 60, N6, 0, —, —; Zagreb 7, 760.8, 2.0, 50. NNE5, 2, dež 0.5; Split 7, 753.0. 3.0. 50. NE9. 10. dež. 0.4: Rab 7. 759.7, 1.0. 50. N9. 4. —; Rog. Slatina 7. —. 0 0. 50, NE4. 0, —. Temperatura: Ljubljana 6.0. 1.6; Maribor 13.0, —1.0: Zagreb 13.0, 1.0; Split 15.0, 2.0; Bab 12.0. —L0; Rog. Slatina 13.0. —L0 Kraljestvo mode Obiske za manj vit ke in stare jse dame Skoraj vsi mortoi stvaritelji zagrešijo •vedno isto, težko odpusti ji vo napako. Pri nostv&rjanju nove linije mislijo le na po-visem vitke, enakomerno grajene to mlade postave. Saj pa je v resnici mnogo lažje zamišljati si obleke za idealne postave, a v<3č umetnosti in truda je treba, če hočemo carisati. res lepo in primerno obleKo za debelušno m ne več mlado ženo. Zato ni čudno, da si v pomanjkanju Izbere mnoge debelejše žene, ki hočejo biti moderno oblečene, omialijo obleko, ki je bila namenjena idealni postavi. Tako se pogosto izpostavijo nevarnosti, da se jim znanci ta »najboljše« prijateljice za hrbtom posmehujejo. Saj le malokdo pomisli, da debelušna žena ni sama kriva, če nosi obleko, ki se ji niti najmanj ne poda. Se v večji meri so krivi modni stvaritelji, ki, kakor rečeno, posvečajo vse premalo pozornosti termi vprašanju. šele zadnje čase se ie moda v tem ozira nekoliko predrugačila. Danes najdete ž-- prav lepe, nove modele, ki jih je moda namenila debelejšim ženskam. Razveseljivo je, da moda zastopa stališče, da se morajo tudi starejše dame primerno učinkovito oblačiti m ne pozna modnih »stark«. Seveda se morajo omejiti na bolj diskretne barve, zato pa Jim nudi moda dobro premišljen kroj. ki zabriše napake postave in ji daje videz potrebne vitkosti. Tu je največje važnosti razdelitev na dolge, navpične linije, ki jih dosežemo s S;vi. a tudi z dolgimi nizi gumbov ali z dr-ugobarvninii progami. Temu načelu slede vse obleke na naši skici in če jih po- zorno proučite, boste z risbe jasno razbrali vwe te, včasi izredno diskretno aa-značene vitkostne linije. Pričnimo 8 solidno in lepo športno opremo, ki jo predočuje zadnja skica! Svetlejše, po sredi zapeto krilo (navpična linija) se lepo poda k temni jopici, ki Jo med hojo nosimo na naramnicah, tako da nam niti najmanj ni v breme. Bluza je izdelana iz progastega tvoriva, ki pa seveda ne sme biti preveč živobarvno. Proge na životu so po dolgem položene, da nekako podaljšajo to zožijo postavo (zadnja skica). Vsakdanjo obleko iz srednjebarvne svile ali volnenega blaga, ki jo potrebuje vsaka žena, najdete na predzadnjem mestu naše risbe, život je poševno prekrižan to na eni strani delno zakriva štirikotni izrez, ki ga krasi šopek spomladanskih cvetlic. Videzu vitkosti koristijo dolgi ka-zak ta stranske gube na krilu. Debelejšim damam se dobro podajo tua Jo snajnemo. dobimo preprosto športno obleko (skics p Modni salon Rozman izdeluje po najnižjih cenah damske kroje po meri iz najnovejših žurnalov, ki so strankam na razpolago. Dame dobijo obenem tudi Informacije za izgotovitev obleke. ROZMAN, Dvorni trg 3 (poleg univerze). Usnjeni okraski na usnju Letos ao prav priljubljeni ovratniki to mandati iz lakastega ali jelenjega usnja. Tako temno usnjeno garnituro lahko opremimo a stiliziranimi okraski iz svetlega usnja. Učinek je okusen in nenavadno originalen. t ARON NIMCOVIČ Dne 16. t. m. je umrl v Kodanju eden največjih šahistov sedanjosti, velemojster Aron Nimcovič. Vest o njegovi smrti ni prišla čisto nepričakovano. 2e nekaj mesecev je ležal težko bolan v kodanjski bolnici. Na vabilo za moskovski turnir že ni več odgovoril, na bolniški postelji ga oči-vidno ni več doseglo. Nimcovič se je rodil L 1886. v Rigi. 2e z 20. letom se je začel uspešno udeleževati mednarodnih turnirjev. L 1913 je skupno z Aljehinom zmagal v vseruskem turnirju. Najboljše rezultate pa je dosegel v zadnjih desetih letih: L 1925 I.-n. v Marianskih lažnih 1926. L v Draždanih (pred Aljehinom), 1927. III. v New Torku, 1927. IL-HI. v Kecskemetu, 1928. I. v Berlinu, 1929. L r- veleturnirju v Karlovih varih, 1930. L v Frankfurtu, 1931. III na Bledu itd., itd. — Zelo znan je bil Nimcovič tudi kot šahovski teoretik. Zgradil je svoj originalni strate-gičm sistem in postal z nJim eden utemeljiteljev hipermoderne šahovske šole. Svoje duhovite strategične ideje je zbral v knjigi »Meto System«. — Kot človek je bil Nim-'»vič izredno originalna, pa tudi nemirna narava. Njegovo življenje Je bilo polno veselih zabavnih epizod in konfliktov. Prej ali slej bo sigurno zagledala dan zbirka anekdot o tem najoriginalnejšem šahovskem mojstru. — Sahisti mu bomo trajno ohranili časten spomin. Kakor sem že poročal, je bil nameravani mednarodni turnir v Leningradu, na katerega so bili mojstri že ustmeno vabljeni, odpovedan Isto tako so odpadli manjši turnirji, ki naj bi se vršili z udeležbo inozemskih mojstrov v Kijevu to Moskvi. Tudi vsi nameravani matchi med sovjetskimi to inozemskimi mojstri niso prišli do izvedbe. Tako smo se že teden dni po moskovskem turnirju začeli mojstri razhajati na vse strani. Spielmann je odšel v Helslngfors, kjer ae je 27. t. m. začel manjši turnir, na katerem igra poleg Spielmanna še nebroj najboljših finskih mojstrov. Stahlberg se Je vrnil na švedsko, kjer bo igral na nacionalnem turnirju, ld je 7. aprila začne v Orebro. Poleg 9 najboljših švedskih mojstrov se udeleži tega turnirja tudi svetovni prvak dr. Aljehin Jaz sem se preko Varšave, kjer Sahisti pridno pripravljajo šahovsko olimpijado v avgustu, vrnil domov. Capablanca je trenutno že v Nemčiji in bo absolviral tam nekaj simultank, 24. aprila pa igra že na turnirju v angleškem kopališču Margate. Tega turnirja se udeleže Se Lillenl ii&l, mladi JLmertkanec ReskewBky, gdč. Menčikova in 6 angleških mojstrov. Lilienthal in Flohr igrata trenutno še ai-multanke po Sovjetski Uniji in ae vrneta šele prve dni aprila ▼ zapadno Evropo, dr. Lasker pa se je po ureditvi nekaterih tehničnih vprašanj odločil, da ostane trajno v sovjetski Rusiji. Trenutno gre na krajši oddih v zdravilišče Kislovodsk na Kavkazu, potem hoče za nekaj časa v London, da dokonča svoja znanstvena dela. kot stalno bivališče pa si je le izbral Moskvo. * Po moskovskem veleturnirju smo Imeli inozemski udeleženci priliko, da se v nekaj simultankah seznanimo z močjo mase sovjetsko-ruskih šahistov. Vsi organizirani Sahisti (razen mojstrov seveda) so v Rusiji razdeljeni po moči v 5 kategorij (razredov). Tako je n. pr. tudi justični minister Kri-ljenko, ki je predsednik šahovske organizacije, zabeležen v šahovskih seznamih kot igralec n. kategorije. Začetniki tvorijo 5. kategorijo, igralci prve kategorije pa imajo za naše, zapadno-evropske pojme še slabo mojstrsko moč. Ambicija sovjetskih šahovskih organizatorjev gre za tem, da dokažejo, da noben mojster ali velemojster ne more igrati simultanke proti »prvi kategoriji«. To se jim je res že skoro posrečilo. Znani so neuspehi, ki sta jih imela že pred turnirjem v takih simultankah Flohr in Capablanca v Moskvi in Leningradu. Po turnirju je Flohr v Leningradu utrpel nov strahovit poraz proti »prvi kategoriji«. Dne 19. marca je v simultanki po 12 urni igri dobil samo 5 partij, izgubil 13 ln remiziral 12! — Dne 16. marca smo igrali v Moskvi slučajno istočasno v različnih šahovskih sekcijah simultanke proti igralcem H., III. in IV. kategorije Capablanca, Lilienthal to jaz. Capablanca je imel 30 nasprotnikov ter dcbil 14, izgubil 7 in remiziral 9. Jaz sem izmed 36 partij dobil 21, izgubil 8 to remiziral 7. Lilienthal, čigar rezultata trenutno nimam več pri roki, je dosegel s ličen rezultat. Sodeč po teh izidih so ruski igralci n., III. in IV. kategorije povprečnim šahi-stom zapadno-evropskih velemest še vedno vsaj enakopravni. Zanimivo je pri tem, da smo vsi opazili pri igri ruskih šahistov v simultankah isti pojav: otvoritve igrajo slabo, v srednji igri izvrstno kombinirajo, in nastavljajo duhovite pasti ter tako dobivajo mnogo partij, v končnici pa zopet popustijo. Omembe vredno je Se, kako Je dr. Lasker odrezal v simultanki proti srednješolcem (»pijonirjem«). Njegovi nasprotniki so bili stari 10—16 let, nekateri med njimi pa imajo že moč IL kategorije. Bivši svetovni prvak je po 4 urah dobil izmed 25 partij samo 14, Izgubil 6 in remiziral 5! Dobrega naraščaja torej ruskim šahistom tudi ne manjka! • Kakor ao časopisi že poročali, je prejel Botvinnik kot nagrado za uspeh na moskovskem turnirju avtomobil. Stvarno se je izvršila ta nagraditev na bolj kompliciran način. Na turnirju so bile razpisane namreč 4 nagrade v dolarjih za 4 prve ino-zemce (400, 250, 150 to 100) ter Se 6 nagrad v rubljih za najboljše sovjetske mojstre to inozemce, ki so še prišli med 10 nagrajencev. Tako je Botvinnik prejel I. nagrado v rubljih: 5000 papirnih rabljev, kar menda približno odgovarja vsoti, ki jo je Flohr prejel v dolarjih. Nagrada pa ni bila Izplačana Botvinniku v denarju, temveč je prejel njej odgovarjajoč ekvivalent: osebni avtomobil sovjetskega izdelka. Ker pa je menda avtomobil kot osebna last v Sovjetski Uniji nekaj nenavadnega, je bilo zato treba posebne procedure. Dan po turnirju Je bil takoj v časopisju objavljen odlok komisarja za težko Industrijo Ordžonlkidzeja, da se študentu elektrotehnike Botvinniku podeli kot posebno priznanje za istočasne uspehe v študijah to na šahovskem polju avtomobil v osebno uporabo. S tem Botvinnik ni dobil samo avtomobila samega, temveč tudi garažo, pravico za trajno brezplačno prejemanje bencina, brezplačna popravila itd. In ko se je iz Moskve vrnil domov v Leningrad, ga je na postaji njegov avtomobil že pričakoval. Zadnje kolo turnirja je prineslo dve presenetljivo kratki, pa elegantni partiji, zmago Laskerja nad mano ln Capablance nad Lo-vvenfischom. SICELIJANSKA OBRAMBA črni: Pire c7—c5 Sb8—c6 c5 : d4 Sg8—f6 d7—d6 e7—e6 BeH: dr. Lasker 1. e2—e4 2. Sgl—f3 3. d2—d4 4. Sf3 : d4 5. Sbl—c3 6. Lfl—e2 7. 0-0 Doslej vse po teoriji. 7..........a7—a6 Ta poteza omogoča črnemu, da pred razvojem svojega kraljevega krila prepreči operacije belega na damskem krilu (a4 in Sb3). Lcl—e3 Dd8—c7 9. f2—14 Sc6—a5 Nekoliko riskantno. SoHdneje Je Le7. 10. f4—f5 V poštev je prihajalo tndi e5. Igrana poteza bi naj vedla prav za prav do dobre pozicije ze črnega. 10..........Sa5—o4 To pa je že prva napaka. Treba Je bilo Igrati e5, 11. Sf3, Sc4, 12. Lc4:, Dc:4:, 13. Dd3 (najbolje) Dd3:, 14. cd3:, Ld7. 11. Le2 : c4 Dc7 : c4 12. f5 : e6 f7 : e6? Poteza, ki takoj izgubi. Po Le6: bi imel beli sicer morda nekoliko boljšo pozicijo, radi slabosti točite d6, toda slabost točke e4 bi bila za to najbrž zadostna kompenzacija. 13. Tfl : t0!l To žrtev sem sicer videl, vendar ne preračunal v vseh konsekvencah. 13..........g7 : n 14. Ddl—h5-f Ke8—d8 Pozicija je popolnoma lzguDljena. Za to potezo sem se odločil po dolgem premišljevanju, ker še najdalje tehnično drži partijo. Na Ke7 sledi 15. Sf5+!!, ef5: (izsiljeno), 16. Sd5+, Kd7, 17. Df7+, Kc6, 18. Dc7+, Kb5, 19. a4+ itd. Na Kd7 pride 15. Df7+, Le7, 16. Sf5!, Te8, 17. Tdl! in dobi. 15. Dh5—f7 Lc8—d7 Zopet še najbolje. Na Le7 pride tudi 16. Sf5, Te8, 17. Ld6+ to Tdl. 16. Df7 : f6+ Kd8—c7 17. Df6 : h8 Lf8—h6 18- Sd4 : e6+! 2al ima beli Se to potezo. Po 18. Da8:, Le3:-K 19. Khl, Ld4: bi imel črni Se nekaj Izgledov v končnici. 18..........Dc4 : e6 19. Dh8 : a8 Lh6 : e3+ 20. Kgl—hI črni m vda. Slovanska sbnunba damskega gambite. Bell: Capablanca Črni: Lowenfisch L d3—d4 d 7—<15 2. e2—o4 c7—c6 S. Sgl—f3 Sg8—f6 4. e2—e3 e7—e6 5. Sbl—c3 Sb8—d7 6. Lfl—d3 d5 : c4 7. Ld3 : c4 b7—b5 Meranska varianta. 8. Lc4—d3 a7—a6 9. e3—e4 c6—c5 Starejši sistem v tej varianti, ki ga v zadnjih letih nihče več ne igra. 10. e4—e5 c5 : d4 11. Sc3 : b5 Sd7 : e5 12. Sf3 : e5 a6 : b5 13. Ddl—f3! Ta poteza, ki izvira od Stahlberga, ovrže vso igro črnega. 13..........TaS—a5 V nepregledne komplikacije po TbS se čnl pač ni hotel spuščati. Na 13.... Da5-j-bi sledilo 14. Ke2! 14. 0—0 b5—b4 15. Lcl—f4 Lf8—e7 16. Tfl—cl 0—0 17. Df3—h3 Ta5—c5 Na Lb7 sledi Sg4 z grožnjo na f6 in c7. 18. Tel : c5 Le7 : c5 19. Lf4—g5! h7—h6 20. Se5—g4! Lc5—e7 21. Lg5 : f6 g7 : f6 Na Lf6: pride mat s Sh6-f itd. še preje. 22. Sg4 : h6+ KgS—g7 23. Dh3—g4+ Kg7—h8 24. Dg-t—h5 Kh8—g7 25. Sh6 : f7! Tf8—h8 Ali Tf7:, 26. Dh7+ in DhS mat. 26. DhS—g6-(- črni se vda. Mat je neizbežen. Vasja Pire. Zdravniška posvetovalnica Z. J. Namažite si obolelo kožo s toplim olivnim oljem, katerega pustite nekoliko ur, da se odluščijo luskine; nato pa omij-te obolela mesta z milnim špiritom. Dobro bi pa bilo, da greste k zdravniku, če ste ubožni, pa v ambulatorij za kožne bolezni v ljubljanski bolnici — A. H. Brez dvoma je koristno, da se otroku popravijo zobje, neobhodno potrebno pa ni, ker to še ni stalno zobovje. — I. V. Zdravniška preiskava po strokovnjaku je potrebna-- A. G- Kapavica je pogosto vzrok slabosti. Zdraviti je torej pred vsem potrebno vzročno obolenje; kako dolgo pa tako zdravljenje traja, pa zavisi popolnoma od primera. — Vita. Operacija je mogoča, ni pa popolnoma enostavna. Med kot zdravilo Visoka sladkorna vrednost medu, ki vsebuje 70 do 80 odstotkov sadnega sladkorja to pa prijeten okus, izvirajoč iz nek-tarjevih sokov cvetja, povzročata, da je med Jako priljubljen hranilni priboljšek. Pa tudi dragocene mineralne snovi dovaja med organizmu. Tako vsebuje samo sladkor medu tudi železo, ki je tako važen za razvoj krvi Vsled lahke prebavljivosti medu je ta koncentrirana hrana posebno priporočljiva za slabotne, bolne to stare lju-dL Ker razvija med v telesa precejšnjo toploto, povečajo vsi organi svoje delovanje. Ker vsebuje med tudi organične kisline, deluje v večjih količinah tudi blago odvajalno, kar se lahko poveča Se s tem, če se ga J6 zjutraj s črnim kruhom. Sposobnost, da med razkraja sluzo, je dobrodošla pri katarjih grla ta bronhijev. Otrokom se daje pri prehladu gornjih dihalnih organov med v vročem mleku. Med, pomešan z lipovim čajem, pospešuje hitro omehčan je sluznih mas, posebno če so tekočine vroče. Kašelj, ki draži dihalnik, se ublaži z mešanico medu to črno redkvijo. Od te mešanice se vzame vsake dve ure po eno žlico. Bolečine v želodcu olajša čaj od pe-linkovca in medu. Za pomirjen je živcev se priporoča, da se spije pred spanjem čašo vode z medom. Prijetna pijača za bolnike Je kisli med, ki ae ga pripravi takole: En del vinskega kisa ta dva dela medu se vkuha, tako da postane gost sirup. Osemkratno razredčemje tega sirupa je prav okusna pijača Z dobrim uspehom se uporablja med tndi pri ranah, ker fermenti ta sladkor za-branjujejo razvoj klic, tako da se rane hitreje celijo kakor pa n. pr. z borovim va-zelinom. Testo, pomešano z medom, povzroči, da otekline hitreje dozore. Naravni, pristni med Je izvrstno hranilno sredstvo ta neškodljivo zdravUo, umetni Je pa brez vsake vrednosti. Rad Nedelja 31. marca LJUBLJANA 7.30: O pogozdovanju v letošnji spomladi to dečji dan (inž. K. Tavčar) — 8: Ruske pesmi na ploščah — 8.20: Poročila — 8.30: Mandolinistični sekstet — 9: Versko predavanje (dr. Al. Opeka) — 9.20: Prenoa iz trnovske cerkve — 9.45: Harmonika na ploščah — 10: Najvažnejša določila obrtnega zakona za nameščence (dr. S. Bajič) — 10 20: Nekaj instrumentalnih solističnih točk na ološčah — 10.40: Slovenske narodne s spremijevanjem radijskega orkestra pojo: Neratova, Mišičeva, Gostič in Janko — 11.40: Mladinska ura (L. Mrzel) — 12: čas. radijski orkester (po željah) — 15: Plošče po željah — 16: Golarjeva veseloigra Vdova Rošlinka (izvaja akad. društvo »Jadran«) — 17.30: Tamburaški orkester na ploščah — 19.30: Nacionalna ura: Mesečni politični pregled tiz Beograda) — 20: čas. jedilni list, program za ponedeljek — 20.10: Adamičeve mladinske pesmi poje gdč. Nuša Kristanova, vmes godba »Zarje« — 2130: čas, poročila, radijski orkester. BEOGRAD 17: Mešan program — 18.30 Violinske skladbe — 20: Pele-mele — 22.20 Lahka glasba — ZAGREB 12: Plošče — 17.15: Godalni trio — 20.15: Operetna glasba — 22.15: Kvartet — PRAGA 19 05: Orkester — 20.10: »Postiljon prihaja« — 20.55: Jlraskove skladbe — 21.10: Slovaški Skladatelji — 22.20: Plošče — BRNO lustrolk v PARKETNO VOŠČILO ZA BRIZCAJJB JE lOeAl VSAKE GOSPODINJE. KES t J.USTBOLOM-BREZ TRUDA DOSEŽE SIJAJEN BLESK »ARKETA, '.njiŠTRA' L!UBt|ANA-OTŠfOSVETWft8" '»».armiutNuiHiHNNlDi Po izjavah peric fe PERI ON pralni prašek najboljši ... ker ne kvari perila. In domač izdelek jel Gospodi-nje, kupujte ga. 20.10: Slovaške pasmi — 20.30: Salonski kvartet — 21.10: Iz Prage — 22.30: Jazz — VARŠAVA 20: Lahka glasba — 22.15: Orkester — DUNAJ 11.45: Klavir — 12.20 Orkester — 15-30: Bachov koncert — 16.35 Opereta »Netopir« — 19.25: Lahka glasba — 21: Bachov koncert — 22: Ples — 23.30 Ples — 0.10: Ciganska godba — BERLIN 19: Komorni koncert — 20: Orkester — 21.15: Opera — 22 30: Nočni koncert — KONIGSBERG 19-30: Klavir _ 20-15: Domislice in potegavščine — 21.15: Igra — 22.40: April! — STUTTGART 20: »Čaro-strelec« in rCarmen« — 21: Igra — 22.30: Schumannove pesmi — 23: Ples — 24: Nočni koncert — RIM 17: Koncert ali prenoa opere — 20.45: Operetni večer. Ponedeljek 1. aprila LJUBLJAANA 12: Plašče — 12.50: Poročila — 13: čas, plošče — 18: Program po napovedi — 18.40: Slovenščina (dr. Kola-rič) — 19-10: Zdravniška ura (dr. MagaJ-na) — 19.30: Nacionalna ura — 20: Prenos opere iz Beograda, v odmoru čas, p>o-ročila, jedilni list, program za torek. BEOGRAD 16.20: Narodne z orkestrom — 20: Prenos opere iz gledališča — ZA-GP.EB 12.10: Plošče _ 17.30: Moderni šla-gerji — 20: Prenos opere iz Beograda — PILI GA 19.10: Plošče — 19.30: Pester program — 20.45: Prenos iz Brna — 21: Koncert zbora praških učiteljic — 21.25: Plošče — BR.NO 19 30: Iz Prage — 21: Prvi april — 21.25: Spevoigra — VARŠAVA 20: Lahka glasba — 21: Simfoničen koncert — 22.30: Lahka in plesna muzika — DUNAJ 12: Plošče — 13.10: Orkester — 1610: iz zvočnih filmov — 17.40: Koncert solistov — 20: Pester program za prvi april — 21.30: Arije in pesmi — 22.10: Orkester — 23.40: Jazz — BERLIN 20-10: Lahka tn plesna glasba — 23: Pesmi za lahko noč — 24: Plošče — KČNIGSBEEjG 19.30: Program po željah poslušalcev — 22.40: Koncert orkestra — STUTTGART 20.15: »Aprilske muhe« — 22.30: L+ubav-ne pesmi — 23: Muzikalne vremenske napovedi — 24: Nočni koncert — RIM 17.30: Bachova glasba — 20.45: Mešan glasbeni program. Tarok, 2. sprSa LJUBLJANA 11: Šolska ura: Kralj Br- kolin, lutkovna igra, izvaja Sokol na Taboru — 12: Plošče — 12.50: Poročila — 13 čas, plošče — 18; Otroški kotiček (Cirila Medvedova) — 18.20: propaganda za žensko domačo obrt (Milka MarteJančeva) — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10 Za.-nimivosti stare Ljubljane (dr. R. Andrej-ka) — 19.30: Nacionalna ura — 20: čas, jedilni list, program za sredo — 20-10: IV. stilni večer slovenske instrumei:talne glasbe (uvodno besedo govori dr. Dolinar, klavirske točke izvaja dr. švara) — 21: Radijski orkester — 21.30: čas, poročila, radijski orkester — 22.30: Angleške plošče BEOGRAD 16.30: Narodne pesmi z orkestrom — 20.40: Prenos simfoničnega koncerta beograjske filharmonije — 23.30: Plošče — ZAGREB 12.10: Plošče — 17.15: Pevski in violinski koncert — 20-30: Vokalni koncert — 2215: Havajski trio — PRAGA 19.10: Plošče — 20: Legende — 21.35: Orkestralen koncert — 22: Plošče — 22:30. Koncert sodobne glasbe — BRNO 19.10: Program kakor v Pragi — VARŠAVA 19.35: Poljski skladatelji — 20: Lahka godba orkestra — 21: Historijski ken-cert poljske glasbe — 22: Lahka in plesna muzika — DUNAJ 12: Orkester — 14: Plošče — 15.40: Otroški koncert — 16.10: Ziehrerjeve skladbe — 17.30: Arije in pesmi — 19.30: Veselo popotovanje — 20.45: Italijanske zborovske skladbe. — 21.50: Simfonična muzika na ploščah — 23.30: Jazz — BERLIN 19.20: Pevski koncert — 20.15: Igra — 21: Kabaret na krožniku — 22.30: Mešan program — 23: Ples — K0-NIGSBERG 19.15: Muzika od nekdaj — 20.15: Iz Berlina — 21: Nekaj za vsakogar — 22.40: Mešan glasbeni program — STUTTGART 13.30: Vojaška godba — 20.15: Iz Berlina — 2l: Koncert orkestra — 22.30: Plesi na ploščah — 23: Komorna glasba — 24: Nočni koncert — RHi 17.30: Plošče — 20.45: Zborovski koncert — 21.40: Harfe — 22.30: Plesna muzika. Slepec je po nesreči zanetil požar Lancova vas, 29. marca Dne 36. t. m. okoli 5. zjutraj je nastal ogenj v hlevu posestnika Ivančiča Franca v Lancovi vasi. Ogenj se je razširil na vse gospodarsko poslopje in na hišo ter ju upepelil do tal. Na pomoč so prihiteli domači gasilci in pa sosedje, ki so pomagali gasiti in reševati, kar se je rešiti dalo. Uničeni so obenem skoro vsi poljski pridelki. Živino so le s težavo rešili. Obstajala je tudi resna nevarnost za sosedna poslopja. Skoda je le delno krita z zavarovalnino. Kakor se je dognalo, je v hlevu spal slepi domači 11 letni sin Franc, ki je nekje dobil vžigalice in jih prižigal, pri čemer je padla goreča vžigalica na slamnato posteljo in jo vnela. Revifa ŽIVLJENJE IN SVET posamezna stfvtlka i Din segajte po dobrem stivul HALO I HALO! NOVO OTVORJENA TRGOVINA čevljev in ročnih torbic za dame PRAiAKOVA ULICA ŠT. 8 se priporoča in vabi cenjeno občinstvo, da si ogleda našo veliko izbiro. POZOR! V. ZMAGA POZOR! S T Ka] bomo danes gledali na igriščih Primorje bo nastopilo proti zagrebškemu Policijskemu SK, Hermes pa se bo boril za točke proti Mariboru Ljubitelji nogometnega športa bodo imeli danes dovolj prilike, da bodo videli lep in zanimiv nogomet. Poleg nekaterih drugorazrednih tekem, od katerih omenimo Jadran ; Reka ob 16. na igrišču Reke, »e bosta popoldne vršili dve zanimivi in napeti tekmi. Primorje : Policijski SK Na igrišču Primorja bo ob 16. nastopilo kompletno ligino moštvo Primorja proti svojemu gostu iz Zagreba. Tekma bo negi ode na prijateljski značaj že zato zanimiva, ker igra ligaš v spremenjeni napadalni vrsti. Poleg tega je pa nasprotnik dovolj močan, da bo prisilil naše moštvo, da razvije vse svoje moči. Jakost Policijskega SK se da presoditi po nedavnem njegovem rezultatu z Gradjanskim, ki je komaj re-miziral 3:3. Po tem se da sklepati, vsaj po- Še Planica Kranjska gora, v marcu 2e dalj čaaa opazujem, da se vseh srednjeevropskih tekem udeležujejo Švedi in Norvežani. Meni (moje osebno mnenje) to nikakor ne ugaja, kajti kakor pravijo, da pride Ceh s trobento na svet, tako mtnd* priakače tudi severnjak 'z dilcami n* nogah ▼ to dolino solz. Nato pa trenira toliko časa, da postane domači in evropski prvak. Ne vem, kakšno je razpoloženje centralno-evropskih tekmovalcev, ko vidijo in smejo računat; že v naprej, da bodo zasedli vsa prva mesta Švedi in Norvežani. Vse naše in tekme sosednih držav naj bi se po mojem vršile brez severnjakov, potem bo razpoloženje naših ljudi in sosedov vse boljše in za gotovo je pričakovati, da se bodo naši tekmovalci potrudili, da bodo tudi oni dosegli v bodočnosti rekordne rezultate. Zakaj morajo biti pri naših in sosednih tekmah ravn" Švedi in Norvežani? Da jih JZSS drago plača in da ima sitnosti z neko organizacijo na severu, ki naj bi imela v zakupu ves evropski smuk? Ne bodimo malenkostni in dajmo se osamosvojiti, potem ne bo treba več prenašati na ramah Norvežanov, temveč naše domače fante. — Naj to izprevidi tudi država (bi bil pač že čas) in naj podpre naš zimski šport in tujski promet. Naj se vse naše najboljše fante še posebej organizira in naj se jim da možnost stalnega treninga vsaj za tisti denar, ki se vrže za tekmovalce iz inozemstva in videli bomo čudeže. Naši tekmovalci bodo dosegli skoke preko 100 m, pri Fisi pa prav gotovo tudi ne bodo zaostali. Za nagrade naj se jim dajo praktična darila, kajti tisti »ple-hi«, ki se še vedno dele, danes več ne drže; pomisliti je tudi treba, da je večina naših najboljših h delovnega ljudstva. Planica — je bila, bo pa še in to brez severnjakov, vendar pa ne na ta način, da se bodo domačini odrivali m škartirali, dajalo pa prvenstvo tujcem in napravljal iz zimskega športa internacionalen ciikus. V tem smislu je bila tudi prireditev tekem na 30 km za državno prvenstvo dne 16. L m. v Kranjski gori naravnost škandalozna. Na startu kakih 10 oseb, tekmovalcev pa celih 12 in še od teh jih je prispelo jedva 6 na cilj. Včasih je bila taka tekma praznik, sedaj je pa — polomija! Josip Lavtižar, župan Začetek teniške sezije Predvidoma se bo v desetih dneh začelo z igranjem na krasno ležečih teniških prostorih Ilirije pod Cekinovim gradom. Novo načelstvo skrbi za odgovarjajoče pripravljene prostore, kateri bodo preurejeni od sedanjih svetlih na rdeče. To bo velika pridobitev, katero bodo oni, ki se za tenis zanimajo. gotovo znali ceniti. Posebna pozornost se bo letos posvetila predvsem začetnikom in družabnim igralcem, katerim bodo na razpolago poleg trenerja tudi boljši klubski igrači, tako Inštruktorji, kot tudi partnerji. Ker bo osem odlično urejenih prostorov vsem na razpolago, bo vsakdo lahko poljubno igral. Z obširno garderobo, prhami itd. se bodo nudile tudi najbolj razvajenemu športniku vse udobnosti, članarina znaša za celo sezono 250 Din mesečno. Načelstvo tenis sekcije da radevolje vse podrobne informacije vsak dan med 18. in 19. v kavarm Evropa. Vprašati pri blagaj-ničarki. Istotam se sprejemajo prijave Službene objave LNP (Nadaljevanje seje p. o. dne 27. marca.) Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za SK Zagorje: Mitterhammer Gisel-her, za SK Savo, Sevnica: Klanšek Ivan, šalamon Rok, Klanšek Alojzij, Koler Vilko, 2gank Ivan, s pravom nastopa 6. aprila za SK Radomlje; Franzot Anton, za SK Amater. Trbovlje; Paradovski Milan, za SK Panonijo Murska Sobota: Koudila Karel, za SK Mars, Ljubljana: šercer Miroslav za SK Hrastnik: Knez Alojz Pfajfar Adolf, za SK Ptuj: Horvat Ignac, Heber Herman, za SK Mladiko, Ljubljana: Ber-goč Stanislav Dragar Anton, Brajnik Janko, s pravom nastopa za mednarodne, 27 junija za prijateljske in 27. septembra za prvenstvene tekme se verificira za SK Amater- Trbovlje- Lesjak Vinko vzame se I na znanje izjava igralca Petelina Ivana, da preklicuje prijavo za SK Mars ter da ostane Se nadalje član Primorja. Poziva se SK Trbovlje, da ao prihodnje seje pošlje izkaznico za igralca Lesjaka Vinka, ki se prijavlja za drug klub. Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo; š os ter FVic, žitnik Maka, Stegenšek Alojz, Lamper Ludvik, Stergar Herman, vsi SK Sava, Sevnica, Arhar Franc, SK Zagorje, Beličevič Svetozar, ASK Primorje, Ljubljana. Vzamejo se na znanje dopisi; SK Olj«, St. 311 od 21. marca. SK Maribor, štev. 66-17 od 23. marca, ASK Primorje od 28. marca, SK Drava, Ptuj, od 26. marca, SK Zagorje, štev. 32 od 22. marca, SK Sloga, Ljubljana št. 16. od 27. marca, SK Pano-nija, Murska Sobota, od 20. marca, nadalje zapisnik OO Celje od 26. marca tn poročila službujočih odbornikov gg.; Kerna, Dor-čeca, Jegrišnika, Vuge, Berganta ta fiala-mona. Uvede ne postopanje proti SK Zagorja, ker je nastopil a suspendiranim igralcem Drnovškom Francem v prijateljski tekmi dne 17. marca. Prijava SK Ilirije za odigran Je mednarodne tekme s Sportklubom Avstria 14. aprila v Celovcu se pošlje JNS. Uvede se postopanje proti SK Radovljici, ker je prepozno javil, da ne nastopi na prvenstveni tekmi s SK Korotanom, Kranj, 24. marca v Kranju. Tekma se verificira c 3:0 p. f. za SK Korotan. Dopis SK Korotana, Ljubljana, št. 16. od 27. marca se odstopi kazenskemu odboru. Vzame se na znanje brzojavka SK Maribora od 25 marca. — Tajnik IL ZEor lahkoatletskih sodnika* /LAS. Namesto v ponedeljek Je seja r torek 1 aprila ob 20-30 v kmečki sobi restavracije Slamič. Današnji noytiBT)ctnl spored v Coljo. Danes ob 10. dopoldne se bo pričeto m celjski CMaziJi zanimiva prijateljska tekm« med prvorazrednima moštvoma SK železničarja te Zagreba ha SK Celja. Ob 14. pa bo na Ollmpovem Igrišču t Gaber j« drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Šoštanjem. ASK Primorje (nogometna sekcija). Ob 14. naj bodo na igrišču gg.; Dubrovič in Jurkas. Istočasno nogometaši; Logar, Pe-trič, Bizjak, Kukanja. Strnad, Zavrl, Pi-šek, šlamberger, Crnobori, Doležal, Calea-ri, Tavčar, Petelin, Vahen L, Pogačnik, Moša, Jerman. Puterle, Podgornik, Ml rtič, Race, Lazar, Zornada, Sovine, Vodišek, Rozman, Cebohin. Reditelji morajo biti ob 15.15 na igrišču. Istočasno naj bo ligino moštvo v garderobi. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes ob 10.30 trening za vse country tekače v Stadionu. Za vse ostale je odrejene za isti čas kuluk. Zunanji eountry tekači, zlasti Jamar, naj izrabijo zadnji teden pred drž. prvenstvom za intenziven trening doma. Redni treningi v Stadionu pričnejo v torek 2- aprila. Nadaljnji treningi bodo določeni v torek na igrišču. — (Kazenska sekcija). Danes ob 10. reden hazenski trening, obvezen za vse članice. Pri navedbi imen country tekmovalk so bile pomotoma izpuščene Vlasta in Angelca. Vse tekmovalke morajo biti v Stadionu najkasneje oto ll., in to ob vsakem vremenu, za slučaj slabega vremena prinesite primerna oblačila. (Table-tenis sekcija). Pozivamo vse tekmovalce, ki so se udeležili preteklo nedeljo turnirjev v Mariboru, Celovcu in Ljubljani, da se udeležijo današnjega sestanka ob 12. pred »Emono«. Zaradi varnosti sestanka so vabljeni tudi ostali sek-eijski člani. — Plenarna seja upravnega odbora v torek 2. aprila ob 20.30 v damski sobi kavarne Emona. ŽSK Hermes. Redni občni zbor kluba danes ob 9. dopoldne v dvorani žel. glasb, društva Sloge, Ljubljanski dvor. poziva se celokupno članstvo kluba, da se istega zanesljivo udeleži. Danes ob 8-15, pred občnim zborom, kratka seja c. o. v isti dvorani. SK Grafika. Danes dopoldne oto 8. uri na igrišču Primorja; Pavlica, Marjetič. Ošabnik, Ogrin, Ozebek. Usenik, Perhavec, Bežan A., Ciglar, Jeršek, Frelih, Gjuran; ob 9. uri Gašperšič, Mekina, Katavič. Potrato. Žagar, Pipan, Trobevšek, Bončar, Vili Stupica n., Stupica I.; reditelji; Blo-kar. Valenta, Trpin Fereich. SK Slovan. Danes ob 13-30 naj bodo na igrišču Korotana na Rakovniku; Franetič. Jerančič, Martinčič. Pere, Kobal L. Ba-tič, Frkov. Sinček. Poznik. Sluga, Galle. Zemljič. Ob 15 naj bodo istotam: Vasilje-vič, Kobal Grm. Dečman, Kolarič. Poljšak. Thuma, jankovič, Menžol, Por, Stoja-novič. Stranski sodnik Batič. Reditelji: čerček. Miloš. Uhan tn Makovec Peoček. — Seja glavnega odbora v ponedeljek ob 20 T gostilni pri Krušiču. SK Man. Naslednji igralci ________ naj oglasijo danes ob 10. v člatvtiri sotoi aa Poljanski cesti; Pavlica L Pavlica IL, Miloš, Polhe. Grčar, Tomšič, Iran, Klemen-čič, Jenko, Sine, Bergant. Gremo gostovat. Tudi i. moštvo mora dvigniti opremo, 8K Mars. Igralci I. moštva naj bodo •oto 11.30 n& gL kolodvoru igra se v Kranju Rezerva ne igra v Domžalah ki s« s ton obvešča delegirani sodnik g. Muler. SK Svoboda, Ljubljana. Danes oto 8. morajo bita na igrišču Primorja: T*nA«ir sredno, tudi na Jakost Gradjandkega, ki bo kmalu igral z našim moštvom. Prijatelja črno-belih bodo torej imeli zanimiv spored, ki ga gotovo ne bodo zamudili. Hermes : Maribor Kot uvod v prvenstveno tekmovanje podsavezne lige v Ljubljani startajo naši šiškarji. Za gosta imajo simpatično moštvo Maribora. Zaradi izenačenih mod m mogoče prerokovati temu ali onemu zmage. Ce Hermes izpusti to priliko in zmagajo gostje, se zna pripetiti, da bo Ljubljana v podsavezni ligi zastopana samo po enem klubu. Hermes je zaenkrat na zadnjem mestu, vendar pa Je moral v jeseni večinoma tekem odigrati izven LJubljane. Tekma se prične ob 14. na Hermesovem igrišču. Igra se oto vsakem vremenu. Udovč, Dežman, Skapdn, Sušnlk, Drapek, Girandon, struna, Brajer, Lado Marc, Cuk, Sušteršič. Ob 9.30 pa; Zupet, V1M, Zemljak, Habicht n., Habicht L, Povh, Samar, Jančigar, Kajla, Stane, Erlich, Baggia. Reditelji: Tine, Jakše, Luznar, Dovgaa, Le-giša. Blagajna; šalamon m Strekelj. Vsak naj prinese vso opremo a seboj. SK Slavija. Danes ob 9. morajo bit! na igrišču Slovana: Pavle, Milko, Eržen, Aljančič, Franci, Fajon, Tinček, Ru6o, Lipovec, Ane, Pečan, Gestrin, Vinko. Igramo prvenstveno tekmo s Slogo. Redltelj-sko službo ima Feldštatn, Košak, Turner; stranski sodnik Baumgartnar. Propozicije croscountry teka na 10 km za prvenstvo Jugoslavije v Celja dne 7. aprila. Jugoslovenski lahkoatletaki savez priredi dne 7. aprila v Celju ob II.15 dopoldne cross>country prvenstvo Jugoslavije na 10 km. Pravico udeležbe ima vsako moštvo najmanj 8 tekačev, od katerih Je rezultat prvih šestih odločilen za placcanent kluba. Razen tega pa tudi poedlncl in to največ 8 od vsakega kluba. Vsi udeleženci morajo biti verificirani pri JLAS. Start in cilj je na Igrišču SK Atletik pri Skalni kleti, če pa ne bo mogoče prirediti teka tam, pa na igrišču SK Celja na GlaxlJL Proga teče od igrišča SK Atletik v dolino med hribom sv. Jožefa ter Starim gradom, kjer so runde, ki merijo 2 km, nato pa se zavij« nazaj na igrišče, kjer se vrše zadnje runde. Ce se tek začne na Glaaljl. teče proga od igrišča na levi breg Savinje, oto Savinji v rundah afi pa proti severozapa-du na Babno, nato p« nazaj na igrišče. Drugi slučaj samo, ako bo igrišč« pri »Skalni kleti« poplavljeno. Klasifikacija moštva se odredi tako, da prvi na cilja do-bi eno točko, dragi dve itd, a moštvo, ki dobi najmanj točk, se proglasi sa zmagovalno to dobi naslov prvaka Jugoslavije za L 1905. Enak naslov dobi najboljši poedinec. Nagrade dotoi najboljša trojica moštev, Sestorlca najboljša članov prvih moštev ter trije najboljši poedinei. Zmagovalno moštvo dobi prehodni pokal dravske banovine dr. Marušiča, ki ga brani SK IH~ rija, Ljubljana, te diplomo v trajno last. Poedini zmagovalec dobi prehooui pokal, dar bana dravske banovin« dr. puca, ki ga brani Bručan (SK Ilirija) ln diplomo v trajno last Za prehodne nagrade velja čl. 34 tpp-a. Prijave se naj pošljejo takoj Jugoslovanskemu lahkoatletskemu savezu Zagreto, Hatzova 21, a prijavnino 30 Din za moštvo in 15 Din sa člane, ki niso tekači moštev. Veljajo samo pdsmene prijave ter se druge ne uvažujejo. Tekmovanje bo po pravilih JLAS. 8talne smučarske visoke alplneke te-Caje os Kredarici v Trtehtvnkem po«tDrfo prirej« Slovensko planinsko draStvo t LJubljani v mesecu aprilu in ako bo potrebno tudi v maju. Stalni smučarski tečaji breopdačni. Tečaje t alpski smučarski tehniki lo taiste, eno- s£ več dnevne ▼ Triglavske« pogorju bo vedli brezplačno znani alpinskl smučar In učitelj JZSS Joža Cernič. Pristop t tečaje je možen ▼s«* dan počenši C aprila. Dom na Kredarici >e dobro oskrbovan ter plač« udeleženec tečaj« i« prenočrtšče in prehrano. Plavalni tečaj. Plavalna sekcija Ilirije namerava v svojara zimskem kopališču prirediti plavalni tečaj. Tečaj Je namenjen začetnikom in napreitK'51 n plavačem. Program vsakega večera je v glavnem tale; najprej pokaže vaditelj elementarne gibe crawla n« pr>scem, nato se vrti va-denje v vodi. Vaditelj posveča vsakemu posamezniku posebuo pozornost Posetniki prejšnih tečajev so se zelo pohvalno izrazili o njih. Gospodje, ki bi se hoteli natančneje informira u, naj sc obrnejo na lanske tn letošnje oblikovalce tečajev. Ako bo dovolj prijav, iiarae.-*v v no začeti s tečajem v sredo 3. april« ob 20. uri. Prijave sprejema gdč. blagajničarka kavarne Evrope. Kdor se ne bd mogjl lastnoročno podpisati na prijavni poli. naj nam svojo prijavo pismeno sporoAl a« naslov plavalne sekcije SK Ilirije, kavarn« Evropa. Ante SchneOer, naš znani športni delavec tn funkcionar v raznih športnih organizacijah, Je službeno premeščen v Maribor kot zastopnik Trboveljske premogo-kopne družbe. Prepričani smo, 4« bo tndi » Mariboru stopil v športne vrste in mu želimo na njegovem novem službenem mesta mnogo sreče. Stolom klub M pasiva vse Osnstro, da pred ctaSnim zborom, ki bo 11. aprila, poravna svojo članarino bodisi pri blagajnika, inkasantfb ali v klubovem lokala, dani, ki n« poravnajo članarine, na Občnem riboru nimajo pravice glasovanja. Kulturni pregled Zagrebško pismo Bahrija Nuri Hadftl« Je kot Šaloma vedno mikavna s« zagrefc&ko občinstvo. Tako se Je pokazalo že lani, « frnfl oto sedanjem gostovanju Je imela beograjska umetnica polno gledališče. Občinstvo Je ■ pravim navdušenjem sprejeto njeno zares fenomenalno kreacijo. Beograjska ametnte« BI »tenka Kotali n i č, ki Je doslej nastopala samo v drami, se Je preizkusila pri nas tudi v opereti. Gostovala Je ▼ dveh operet&h (»Grof Lo-xenbur8ki« in »Ples v Savoyi«), poleg toga š« v Begovlčevi drami »Pustolor pred vratima«. Blaženka Katallnič nas kot pevka rd mogla povsem zadovoljiti: nedostaja JI za sedaj tiste očarljive toplote, Id fana v opereti tako veliko vlogo. Njen nadtn petja rasodeva le znatno nesigirrnost; te do neke mere zadovoljujejo visoki toni. Kajpak, umetnica Je Jako dobra Igralk« in Je v tej lastnosti dosegla najboljše uspe-he. v pevskem tn muKikalnem odru ee bo morala amdMcioena Igralka i« mnogo učiti; vsekako Ima a« to podlago: talent. V AJUoiJervl opereti vBaron Trenk«, Id so Jo dajali pri nas že 99krat, Je prestavil zagrebški komik Vladimir M & J h e n i č 251etnioo svojega Igralsko umetniškega delovanja. Skoraj neverjetno se »JI, da J« Majhenlč s svojo miadostno postavo, agil-n ost Jo, prožnostjo n« odra že četrt stoletja. D« je takšen, gre hvala temu, da vedno igra mladostne in vesele vloge Njegove vloge prinašajo na oder mladost gibanje, vedrino. Vse to mu Je prešlo v meso to kri, zato Je ostal tako mladosten te gibčen. V takem pravcu vpliva tndi na občinstvo, ki se od njega kar naleze vedrine to smetoa. Zato so um ljudje hvaležni, to proslava njegove »-letnice Je najbolje pričevala o tem. jubilant Je bfl obilno obdarjen. Njemu v čast Je »Barona Trenka« dirigiraj sam operni ravnatelj Krešimir Baranovič, a sodelovali so naši najodlld-nejši operni solisti, Anč4c* Mltrovlčeva, Marij šimenc, Leo Mirkovič L dr, medtem ko je plesne točke izvajala Mia korak s svojim partnerjem Antonom Vujaničem. * Na koncertnem podi Ju smo po dolgem presledku dišali pianist« julija Isaerlfc-s a, ki je priredil dva koncerta. Prvi Je bil posvečen delu Chopina (oto 1251etnid rojstva) drugi je obsegal poleg Chopina de skladbe drugih glasbenih velikanov. Isser-lis ima za Chopina poseben čut; vživlja se v njegova dela z vso pesniško čistostjo tn stilno lepoto. A njegova stara ljubezen do levega pedala ga še vedno ni zapustila, zato njegovo muziciranje >a una corda« kajkrat neprijetno moti. Ca pa m ne oziramo na to maniro, radi priznamo vse ostale njegove odlike. Uvodno besedo o Chopinu je imel prof. dr. Božidar 8 i r o-1 a. Zanimanje za koncert je bilo Jako živahno. Zlatko Balokovič Js tudi trot£krat navdušil zagrebško občinstvo. Dvoran« Je bila zopet razprodana, a navdušenje brezmejno. To pot Je Zagrebška fiharmonija izvajala samo Beethovnovo uverturo »Co-riolan« (dirigent Baranovič), medtem ko je Balokoviča spremljal njegov stalni spremljevalec Helmut Baerwald, ki Je pianist sijajnih odlik. Njegovo sodelovanje z Balokovičem nudi sliko idealno zaokrožene ta enovite celote. Zagrebški madrigalisti so proslavili 250-letnico Bacha z izvedbo njegovih del oto sodelovanju Dore Gussich ta Marjana Fellerja. Prireditev je bfla seriozno pripravljena, vendar nI imela vsestransko enakega uspeha. Posamezne točke programa so bile boljše ali slabše. Največji uspeh zaznamuje pianistka Dora Gussich. »Zagrebški kvartete Je na svojem koncertu ponovno Izvajal novo domače komorno delo Borisa Papandopula IL godalni kvartet. Skladba zanima po svojem mladostnem Impulzu, ritmični vervi tn zreli tehnični obdelavi Razen tega smo slišali Haydna tn Schuberta. V zadnje Imenovani kompoziciji se je kvartetu pridružil kot peti absolvent zagrebške glasbene akademi- je, oddelka prof. Fabrrija g. Gustav Mfll-l«r, učitelj glasbene šole »Sloge« v LJubljani tn soiočelist ljubljanske opere. odB-koval se Je kot subtflni glasbenik, kl se Je do popolnosti prilagodil »Zagrebškemu ^▼artetuc Mga Hlrschler. Oscar WUde, Bumbury Pred premiere v Narodnem gledališča Nafie gledališče Jo odigralo v preteklih oesanah doslej; najboljše WOdeovo delo »Salamo«, nadalje »Idealnega soprog«« ta »Pahljačo lady Wtodermerovec; rasen >BunbixryJa«, katerega premier« bo t to-rde, ostane samo še en komad, ki ni bH ptrl nas igran: »2ena brez pomena«. Vse odigrane igre so dosegle velik uspeh, kar pomeni, da znamo ceniti Wftdeove duhovit« paradokse; kajti v njih leži osa njegova sila. Nemški kritik Alfred Kerr, M Je raju prestrog kakor premtl, postavlja na prvo mesto, koj za Wildeovo resnično te največjo umetnino »Galomo«, »Bunburyja«. Kajti (Kerr pravi dobesedno): »Čudoviti Bunburjr stoJi ob strani ta se norčuje te drag*! (p« najsi so bile že prej aH kasneje napisane), v Bunburyja sta združeni Francija te Anglija. Po obliki Je na francoski na«n ograjen« bork« zmešnjav. Notranja obMka tega humorja pa Je btetvo Britatva. Zasmehuje poedtivno hladnokrvnost, odmerjeni red napetega klovnstva, ga karikira ta pretirava, toda nezavedno se oglaša te tega grotesknega humorja, mrsfta. nasproti vsemu, brez vsakršnega sočutja«. Vsebina? Ne, — to todaii bi pomenilo oropati gledalce presenečenja. Ves čar te komedije leži v oganjkanja ta pričakovanja roapleta. Avtor imenuje delo nekoliko zlobno; trivialno komedijo a« ra^ne IjudL Do, da, za resne ljudi Je vsekakor trivialna, toda z vsakomur rada stavim, da se bo — resen «11 neresen — hočeš nočeš _ satoavaL Kajtfc aH te to katastrofalno, če Je So-veška usoda mladega — ah — tako simpatičnega ljubimca odvisna od tega, ah mu Je ime Krnst ali ne? Ne dejanje, temveč karakterizacija oseb, kl so ztoane a precejšnjo dozo satire, tvori moč igre. WU-de oe Je panorčeval lz obstoječe forme komedije a tem, da jo je osmešil, porabil Jo Je na najbolj trivialen način to Ji pridal sol svojih paradoksov. Ironiziral Je vse, kar postoji kot element komedije: romantiko, ljubezen mladih ljudi, čudežno Izpostavljanje otrok ta krivdo vzgojiteljice, skrbno mater ta brezdelne mlade gente. Ta Wildeova komedija Je za gurmane duha; bonbonfera, zvrhana gracioznih utrinkov velikega duha, življenjskega umetnika, kakršen je bil WUde. Učinek figur? Za možitev zreli mladi možje bodo našli v osebi lady Bracknello-v« potuho tn tagovor, da se ne bodo ženil, ta v osebah obeh ljubimcev praktično navodilo, kako se dobe neveste. Mlada dekleta bodo dobila praktičen pouk, kako na dva povsem različna načina dolnjo moža, kl si ga žele. Pastorji — ah _ par- don, saj teb pri nas nI (no, tem bolje!) — se lahko nauče, kako dobiš ženo, ki je n« želiš. Vzgojiteljice lahko spoznajo, kako pogubno je pisati roman sentimentalne vsebine v treh delih; ta služabniki (toda tudi teh pri nas ni, pa naj bo vseeno): kako se streže ta vedno ustreže gospodarju. Ali se upa kdo še trditi, da taka komedija ni poučna? Naj gre ta se prepriča sam. Kdo igra? — Ljubimca sta (kajpada) Jan ta Sanctn. Njuni tzvolJenki gdč. Ančka Levarjeva, naš postržek. ta detoutaotka ga. Silva Lojkova, absolventka Relnhar-dtove dramatške šole na Dunaja, kl se Je uveljavila z lepim uspehom na produkcijah Mlss prism vzgojiteljico, Igra ga. Na-blocka, lady BrackneUovo ga. Marija Vera, pastorja Chasublea g. Lipah ta slugi gg. Potok ar ta pianecky. Delo Je zrežiral prof. Sest, toda o svojem razmerju do Wil-dea ml noče nič zaupati, opisal ga bo v Gledališkem listu. IL ~ Umetnost prevajanji. Prevod ta tevtr-nlk, to Je enako kakor opis nekega potovanja ln samo potovanje. Kdor ne poena opisane dežele, si nemara zaželi ob čitanju potopisa, da bi šel tja. Kdor pa jo posma, si oto čitanju potopisa obuja spomine, ki pa so le malo podobni resničnosti. Najlepši pesniški opis južnega solnca ne more ogreti v severne megle potopljenega čita-telja ali mu ozdraviti nahoda. — »Kar je spisano v hebrejskem jeziku, ne zveni več tako dobro, če to poveš r drugem Jeadku,« pravi Jezus Sirah. Vse kaže, da je to najstarejši avtor, ki je občutil pomanjkljivosti prevoda in to povedal ljubko in preprosto. — Edin človek, ki okuša popoln užitek ta čisto veselje s prevodom. Je prevajalec. Poleg tega ima prevajalec to čudovito prednost pred drugi,ml, da prodira v dufcs. izvirnika do malega tako intenzivno kakor sam avtor, kajti prevajanje u« Sove-ka čitati... čeprav nam sicer marsikateri prevod vzbuja dvom, ali Je prevajalec sploh kdaj videl izvirnik! ... _ Kako ee prevaja, to naj bd učili jezikoslovci, veo-dar so ti učitelji (najsi so sicer alavm flio-logi) le redkokdaj dobri prevajalci. Pikolovstvo je pritežek, ki ga nikdar ne prenese perot umetnosti. Dober profesor ni vedno dober umetnik. — Razločujemo proste ta verne prevode. Lahko bi rekli, d« sta si prostost ta vernost kakor ogenj tn roda-Prosti prevajalci pravijo vernim; aiEžnji; le-ti pa zopet nazivajo proste; izdajalci. Prevajalec se mora potemtakem odločiti, aH hoče biti suženj ah iadajalee. Samo mojster ume s »vojo ladjo varno plavati med Scyio in Karflxlo. — CSm boljše sna prevajalec tuj jezik, pogosteje sega po slovarju, ker bo v nJem tekaJ to, česar v njem ne najde.: točen odtenek besede. — Kdor ne prelistava slovarja e strastnim zanimanjem, ta se ni naučil misttttl. — Opisati 1 desetimi besedami eno besedo; to nI več prevod. (Po BI HofaenemserJuJ »Ceheslovičko - revi Jat Js nastopila peti letnik ▼ novi opremi ta r delno spremenjeni redakciji Namesto odstopi všega dr. Ant. Ublira Je prev*el uredništvo za Oehoskjvake minist svetnik Anto-nin Bering e r, medtem bo >0 jugoslovanski urednik cstaJ isti (Moeafilo Miloševi č). Uredništvo pa je dobilo nredniEki svet, v katerem so: dr. JaL H ei d« tire i e h (kultura), Jaroslav Urban (turtsfi-ka) ta inL V- Paleiek (gospodaretvo). V pravkar iziSh l.-i Številki, ki Je redakcijsko - tehnično znatno preurejen*, je izšel češki prevod razprave Pavla Popoviča • ju-floelovenski literaturi kot celoti (»Jutro« je le poročalo o njegove® po oe tisa), dalje prevod Članka dr. G. Ruiifj6a o svetem Savi in zanimiv prispevek dr. Jos. Volfa • odmevu jugoslovenskih dogodkov v PtenL Or^ namreč sa poročanje radikalno težkega lista »Posel ode ki ga je v L1843-« izdajal v tem mesta nemški knjigarnar Schmid. Ctetah del Številke ear-iemajc pretežno turistični članki: dr. Branko Gn-5IČ piše o hoji oa Dnrmitor, D. StrAnsk* o ljudeh pod Durmltorjeaa ta v Dinarskih Al-pah, Jaroslav Urbaa poevefe nadaljnji članek Dunnitorjo, »turističnemu biseru Jo-goslavijec. Clanak »Jugosloveni onkraj meja« prinaša pregled naših manjSn v lUbji, A ystri ji ta drugod. V rubriki »Literatur«, znanost, umetnost« fitamo med drugim 21». nek dr. K. Reinerja o jngoeioveoski moder, ni glasbi, poročilo o uprizoritri Kreftovifc »Celjskih grofov« itd. "Vsekako se ie no« letnik »Cehoslov^Jogosiovenske revije« prikupno vpeljal ta bi ta ieleli, d* M mrw aredni&tvo z vztrajnim ta smotrnim dtsiom pripravilo revijo, ki bo v Trah-m pogledu vodilna in reprezentaima za Jk "kosio7a5ko-jugoslovensko vzajemnostno delovanje. Vremenski pregled se oe moremo pritoževati; »ofocn Imamo za naiSo pomlad r^buo rc rrrh« le, da Je že skoraj preveč. Rasfje bi bde I« zelo potrebno ro«.tnejže moožmc padavine, ali hkrati je v srn5! dobra o^ira, da brstje ki popje ne zažene predeč ki prezgodaj. Vremenska situacija Je oetais v Erropi v tem todno v glavnem tak«, kskor te bila v poprejšnjem. Nad Jnžno polovico kontinenta Je Se vedno visok zračni pritisk, dočim obvladujejo depcesije aeror-ne predele. Naši kraji so ie v abmo&fe snticikloaekeg* IftftCSTtt, toda voodarie ie bolj oto njegovem robu In tako ni čnda, da jih še doserajo pJjusfei deprosijsklh vplivov, ko se pokažejo cikir»oaic« ?re), ▼ Zedinjenih državah (za 4°/®) in v Nizozemski (za l*/«). Nazadovala pa je lani industrijska produkcija edino t Belgiji (— 1*/») in v Franciji (— 7.3 •/•). Pri tem je zanimivo, da je v nekaterih državah industrijska produkcija že presegla obseg v konjunkturnem letu 1929. To velja predvsem za Cile, Dansko, Grčijo. Japonsko in Rumunijo. Na višini leta 1929. se je lani gibala industrijska produkcija v Norveški in Švedski. Kakor vidimo, gre predvsem za države, ki niso izrazite industrijske države in so z avtarkičnimi ter drugimi ukrepi omogočile razvoj industrije. V vseh ostalih državah, ki jih obsega statistika, pa industrijska produkcija še vedno hudo zaostaja za letom 1929-, in sicer v Poljski za 37*/*, v Češkoslovaški in v Zedinjenih državah za 33*/», v Avstriji, Belgiji, Franciji in Nizozemski za 30°/», ▼ Kanadi za 27%, v Italiji za 20°/» in v Nemčij za 15*/«. Prav tako to zanimivi podatki o gibanju e«n, kjer Je Tzelo Društvo narodov kot izhodišče september 1931, to j« oni mesec, ko je Anglija opustila zlati standard. V nacionalnih valutah izražen je nivo cen od septembra 1931 najbolj nazadoval v Franciji in Poljski, namreč za 26 •/•, v Belgiji in Kitajski za 23 •/•, v Italiji, Nizozemska Švici in Bolgariji za 17 do 15'U ter v Španiji, Nemčiji, Madžarski in Jugoslaviji za 10 do 7*/«. Manjše spremembe za 5*/» navzgor ali navzdol (kar znaša praktično stabilnost) so od septembra 1931 pokazale cene v Češkoslovaški, Južni Afriki, Kanadi, Angliji, Avstriji itd Povečal pa se je nivo cen za 6 do 10*/» v Avstraliji, Norveški, Švedski in Egiptu, za 14*/» v Zedinjenih državah, Argentini in Finski, za 21 ♦/• v Japonski, za 24*/» v Danski, za 41 •/• v Grčiji in za 135*/« v Cileju. Kakor nam kažejo gornje številke, s« Je v zadnjih treh letih nivo een, izražen v nacionalnih valutah, dvignil ali vsaj ni padel v državah, ki so svojo valuto devalvirale, Bazadoval pa je edin« v državah i zlato valuto, razea ▼ Madžarski ia Jugoslaviji, kjer J« ni v« een amvzlic devalvaciji valuto nadalje popustil. C« pa izračunamo nivo een v zlatu, tedaj vidimo, da Je najbolj nazadoval v državah z devalvirano valuto, dočim je v državah z nespremenjeno zlato valuto navzlie padca ▼ zadnjih letih še vedno previsok. Gospodarske vesti — Hranila« vlog« pri podružnici Driava« hipotekam« bank« ▼ Ljubljani. Državna hipotekama banka objavlja v svojem letnem poročila za preteklo leto tudi podatke o tem, kako so privatne hranilne vloge pri Državni hipotekami banki razdeljene na centralo ln na podružnice. Is teh številk je razvidno, da odpade od skupne vsote privatnih hranilnih vlog ob koncu lanskega leta v višini 1031.4 milijona Din, pretežni del na centralo, kjer je imelo ob koncu lanskega leta 26.842 vlagateljev 733.9 milijona Din hranilnih vlog. V zagrebški podružnici je bilo za 79.0 milijona Din hranilnih vlog, v podružnici v Nišu za 61.5 milijona Din, pri podružnici v Novem Sadu za 40.1 milijona Din, pri podružnici v Sarajevu za 32.1 milijona Din, pri podružnici v Ljubljani za 27.8 milijona Din, pri podružnici v Skoplju za 24u8 milijona Din, pri podružnici v Splitu za 22.5 milijona Din in končno pri podružnici na Ce-tinju za 9.8 milijona Din. Pri ljubljanski podružnici je bilo razmeroma malo privatnih hranilnih vlog (vsega 1025 vlagateljev). Seveda pa tu niso upoštevane vloge kapi-talcv javnih ustanov in fondov. Koliko je tega denarja vloženega pri podružnici v Ljubljani, iz poročila ni razvidno. — Eskontiranje klirinških terjatev v Nemčiji V petek je >Jutro< objavilo nove odbitke, ki jih računa Narodna banka pri odkupu klirinških terjatev v Nemčiji. Pri tem odkupu odbije Narodna banka za obresti in eventualni riziko do 9*/», kar je razmeroma znatna vsota. Opozarjamo pa interesente, da Narodna banka tudi eskontira klirinške terjatve v Nemčiji, in sicer po normalni obrestni meri za eskont, t. J. po 5 V«. Zaradi eventualnega valutnega rizika zahteva Narodna banka pri eskontu kot garancijo le podpis solo - menice. = Občni »bor Zveze slovanskih zadrug se bo vršil 8. aprila ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1. cred-sednikov pozdrav; 2. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru; 3. poročilo načel-stva in nadzorsta; 4. revizijsko poročilo; 5. računski zaključek za pret. leto; 6. sklepanje o dotaciji sanacijskega fonda po uredbi od 23. novembra 1934; 7. predlogi 'n resolucije; 8. slučajnosti. = Taksna prostost izkazi! o zdravstvenem stanja mesnih pošiljk. Glede na vprašanje, kako se taksirajo veterinarska izkazila o izvoru in zdravstvenem stanju pošiljk živinskih izdelkov in suhomesnate robe, je ministrstvo za kmetijstvo izdalo pojasnilo, da so takšna izkazila na podlagi določb taksnega zakona oproščena taks. Za takšna izkazila ne bodo veterinarji pobirali nika-kih taks več, temveč jih bodo izdajali po svoji uradni dolžnosti. = Strokovna predavanja Zbornice za TO I za kovinarje. Filmski predavalni tečaj o avtogenskem varenju, k4 se je pričel 5. marca v Ljubljani, a je bii zaradi bolezni predavatelja prekinjen, se nadaljuje v ponedeljek in torek 1. in 2 aprila ob 20. uri zvečer v predavalnici Tehniške j srednje šole Vhod pri stranskih vrat;b preko dvorišča Tečaj v Kočevju se vrš v sredo in četrtek, tečaj v Ribnici pa v petek Predavanja bodo v tamošnjih kino-dvoranah. Pričetek ob 20. — Dobavo. VrfiDe aa bodo naslednje ofert- ne licitacije: 24. aprila pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave ovojnega materiala; 29. aprila pri upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave 40 tisoč kilogramov parafina in 30-000 kg žvepla; 30- aprila pa glede dobave 100 tisoč kg kalijevega soli tra; pri vojnotehnič-nem zavoda t Kragujevcu 18. aprila glede dobav« aluminija in magm-zije; 19. aprila glede dobave razne pločevine; 20. aprila glede dobave klobučevine; 23. aprila glede dobave smirkovega platna, steklenega platna, svilenega platna itd.; 24. aprila glede dobave lesa in oglja; 25. aprila glede dobave antimona; 1. maja glede dobave livarskega koksa in 2. maja glede dobave stanjola — Dobav«. Pri generalni direfcciji državnih železnic v Beogradu ee bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: 17. aprila glede dobave jermen za va0g< in >0gg< 187.50—210; >2< 167.50—190; >6« 147.50 do 170; >6< 130 — 142.50; »7< 105 do 110; >8< 75 — 78. _ Fižol: baški in sremski beli, brez vreč, 2•/• 130 — 135. — Otrobi; baški in sremski v Jutastih vrečah 78 — 80; banatski v jutastih vrečah 76 — 78. Ž/VINA. ■+• Mariborski živinski sejem (30. t m.) Dogon 180 glav, prodano 55 glav. Cene: mladi prašički, 5—6 tednov starih 40—60 Din, 7—9 tednov stari 70 — 90 Din, 3—4 mesece stari 150 — 160 Din, 5—7 mesecev stari 200 — 250 Din, 8—10 mesecev stari 300 — 340 Din; 1 kg žive teže 4—150 Din. B0MBA2. + Llverpooi, 29. marca. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: sa marc 6.1» (6-21), sa julij 6.06 (6.10). -+- Newyork, 29. marca. Tendenca vztrajna. Zaklj. tečaji: sa maj 11.01 (10.96), sa julij 11.07 (11.01). Trije požari v kranjski okolici Kranj, 29. marca Požari okrog Kranja se vrste drug za drugim. V četrtek je gorelo v Goricah, danes dopoldns pa so kranjski gasilci zopet imeli polne roke dela. Že okrog pol 3. ziutraj so jih poklicali v koknško prei-mestje k Ribnixarju, kjer so se vnele saje Ogenj je najbrž povzročil silen veter. Gasilci so ogenj kmalu udušili in ni bilo treba stavit; motorke v obrat Komaj so se vrnili v mesto, že so dobili poz;v, da gori v Stražišču. Tam je nastal ogenj zaradi električnega stika na podstrešju hišice Jožeta Juvana. Hišica stoji nasproti gostilne na Laborah ob državni cesti. Ogenj je nastal v podu in tra-movju prvega nadstropja in je najbrž po malem tlelo že včeraj, danes je pa izbrun-nil na dan in udaril skozi streho. GasiUi iz Stražišča so preprečili, da se ogenj ni ■razširil. Ker je bilo danes zelo vetrovno, je bila velika nevarnost za bližnja gospodarska poslopja na Laborah. Juvan ima okrog 10.000 Din škode. Zgorel je ves pod in tramovje prvega nadstropja, deloma tudi strop. Se ko so bili v Stražišču, so gasilci izvedeli, da je začelo goreti tudi v gozdu Ja- vorniku pod Sv. Joštom • Zagonetni nočni napad. Snoči so pripeljali na okrožni urad. kjer stanuje zdravnik dr. Globočnik. precej resno poškodovanega elektromonterja Mirka Cegnarja. Zdravnik je ugotovil, da ima poškodovano hrbtenico, in je odredil njegov prevoz v bolnišnico. Kdo je Cegnaria napadel in zakaj, ni znano. Jugoslovenska gasilska razstava V okvira letošnjega mednarodnega vele-sejma v Ljubljani, ki se bo vršil od 1. do 11. junija, bo priredila gasilska zajednica dravske banovine jugoslovensko gasilsko razstavo v velikem obsegu in v zaokroženi obliki. Gasilstvo dravske banovine bo stopilo pred našo javnost, da pokaže plod svojega 651etnega dela. Da prireja vsedr-žavno gasilsko razstavo baš gasilska zajednica dravske banovine, je razumljivo, 6aj je gasilstvo najbolj razvito v dravski banovini, kjer imamo že preko 28.000 izvršujočih članov, ki so razmeroma dobro opremljeni in izvežbanL Gasilstvo je pri nas postalo prava narodna organizacija in zato je pričakovati, da bo razstava na velesejmu vzbudila kar največjo pozornost. Razstava bo razdelena na 8 oddelkov, od katerih bo prvi vseboval reprezentativne razstavne predmete, drugi bo prikazal zgodovino našega gasilstva, tretji, najvažnejši oddelek, pa nam bo podal sliko modernega sodobnega gasilstva v modernih gasilskih pripravah, v orodju in opremi, v modelih in grafikonih ter statističnih tabelah. Važ*n bo četrti oddelek, ki nam bo prikazal sodobno obrambo proti napadom iz zraka. V ostalem bo razstava vsebovala razstavne predmete iz ostalih delov naše države, gasilsko literaturo itd. & O Hi O 1 Sokolska župa Kranj Ima svojo redno glavno skupščino v nedeljo 7. aprila v so-koLaki telovadnici v Kranju. Sokolsko gledališče v Radovi£d )» uprizorilo v nedeljo in na praznik Bučarjevo opereto »Študentje smo« pod taktirko neumornega sokolskega delavca, dra-štvenega pevovodje br. Kobentarja. Pre-miero je posetil tudi avtor g. Bučar Danilo z gospo Metko, g. Skrbinškom in drugimi člana Šentjakobskega odra iz Ljublja^ ne. Sokolska dvorana je bila obakrat nabito polna. Publika je navdušen* ploskala za vsakim prizorom. Želimo, da bi nas »o-kolsko gledališče v Radovljici še večkrat presenetilo s takimi prireditvami Na splošno željo občinstva se opereta ponovi v nedeljo 31. t. m. ob 15.30. Vabimo prijatelje lepega petja in zabave željne. Sokol Ribnica priredi danes Ob H, predavanje. Predava predavatelj ZKD g. dr. Vrčon o temi; Jugoslavija v zunanji politiki. Dramski odsek sokolskega družtvm t Pe-trovčah je vpriaaril r nedeljo 24. t. m. v dvorani br. A. Vodenlka Ganglovo dramo ▼ Štirih dejanjih »Sin-c. Režaral je br. Pečar, ki je obenem igral naslovno vlogo. Kakor je on svojo vlogo še precej dobro podal, tako je pri režiji pozabil na izgovarja vo, pozabil je na najelementarnejše odrske zakone. Tudi ni vseeno, kako se igralci »namažejoc. Da igra ni dosegla tistega uspeha, ki bi ga morala, je krivo pomanjkanje vaj. V nekaj vajah je nemogoče vsa scene popolnoma izpiliti, posebno pa de 3. in 4. dejanje, ki nista baš lahki. Občinstvo, ki je dvorano napolnilo, igre nd razumelo ta bila je podoba, da prisostvujemo komediji- Zelo kvarno je vplivalo kajenje v dvorani in to celo med predstavo, kar je Škodovalo igralcem ln drugim gledalcem. To se mora energično zabraniti. Dramskemu odseku priporočamo več zanimanja tn resnosti pri vajah, disciplino in, kar je glavno, prihajati je treba na oder s dobro tanpiljenlmA stvarmi, a bolj veselega Enačaja. —Ir. Iz življenja na deželi KOROŠKA BELA.. Na5a delavna podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je priredila v dneh 23. in 24. t. m. s pomočjo osrednjega društva v Ljubljani lepo uspeli sadjarski in vrtnarski tečaj, ki ga je vodil strokovnjak g. Len ar d Frido ls Št. Vida nad Ljubljano, ki je za svoja izvajanja in praKtične nasvete bil deležen splošnega odobravanja številnih tečajnikov. Hvala za lepo uspeli tečaj gre osrednjemu društvu v Ljubljani in g. župniku, ki nam je dal na razpolago dvorano. Da je imel tečaj res velik uspeh, nam je dokaz dejstvo, da je pristopilo lepo število novih članov v podružnico, želimo, da hi pristopili vsi, ki imajo sadne in zelenjadne vrtove. MORAVČE. Dne 1. aprila začno graditi novo banovinsko cesto Kandrše-Moravče. Dela se prično pri Kandršah v litijskem srezu. Pri teh delih bo zaposlenih tudi nekaj delavcev iz moravške občine, zlasti lz Peč. — Na Jožefovo je med maše začelo goreti gozd blizu vasi Vahtenberga. Ljudje so s pomočjo moravških gasilcev požar zadušili. Pogorelo je nad hektar gozda. V nedeljo 7. aprila bo moravski Sokol ob 15. uprizoril Finžgarjevo »Verigo«. Igre se udeleži ocenjevalna komisija kamniškega sokolskega prosvetnega okrožja. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes v nedeljo ob 15.15 in 20. največji film angleške produkcije »Galipolje«. Za dodatek nov Foxov zvočni tednik. VRHPOUE PRI MORAVČAH. Agilni vrhpoljski gasilci so kupili poleg šole lepo stavbno parcelo za prepotrebni gasilski dom, ki bo služil tudi v prosvetne namene. Dovaža se že stavbni material ter je upanje, da v kratkem pričnejo graditi. Seveda bo še morala vsa vThpoljska, kakor tudi bližnja okolica gasilski četi na kakršenkoli način pomagati. V nedeljo 17. in na Jožefovo 19. marca je Podmladek Rdečega križa na Vrhpolju uprizoril v režiji gospe učiteljice Perkove igrici »Lažniva Milena« in »Lepota slepi«. Igrici sta bili lepo podani, za kar so bili otroci nagrajeni s zasluženim priznanjem. Domačinov, katerim je bila prireditev namenjena, žal ni bilo ifanogo, tem častnejše pa so se odrezali Moravča-ni. Predstavi sta bili uprizorjeni v šoli na lepem in praktičnem novem šolskem odru, katerega je napravil sam šolski upravitelj Perko in bo služil za naprej predvsem šolskim slavnostim. Domača gasilska četa uprizori na šolskem odru v nedeljo 31. marca Ganglovega »Sinac v režiji g. Per-ka. Ze leto dni je, odkar je bil z naše tri-razredne šole premeščen nadvse agilni in priljubljeni g. učitelj Sicherl, a nadomestila zanj do danes še ni. Zato Vrhpoljča-ni upravičeno žele, da prosvetna oblast to zadevo čim prej uredi, da ne bo po nepotrebnem trpel pouk. Nedavno je požar na Goričici uničil naiernm'k'i Petru Bedenu, očetu 8 otrok, h?5o z majhnim gospo darskim poslopjem Prišli so gasilci iz' \>h-polj. Studencev ?n Moravč a rešiti nrso "ogli ničesar. K sreči je škoda delno krita s zavarovalnino. Nas kliring z Belgijo Zaradi padca belgijskega franka ne bomo imeli Škode Zlati bombardement Francoske terjatve v Inozemstvu — Politični dobički, finančne izgube — Rusija, največja dolžnica — Denar je lahko posoditi, a težko ga dobiti nazaj PESTRI SVET Francijo imenujejo že kakšnega pol stoletja splošno bankirja V3ega sveta. Francozi so v resnici najštedljivejše in tudi najbolj skopo ljudstvo na svetu, tako so si nabrali ogTomen kup denarja, ki ga morajo po sili plasirati v tujini, francoske vlade pa so znale te naložbe v inozemstvu politično tudi vedno dobro izkoristiti. Petdeset let bombardira že Francija druge države z zlatimi kroglami in to ji je dalo v prvi vrsti tisti posebni položaj, ki ga danes zavzema med vsemi državami sveta. Drugo vprašanje je seveda to, koliko milijard je francosko ljudstvo izgubilo na račun te posojevalne, čeprav za prvenstveni položaj Francije v svetu zelo koristne politike. Velik del posojil, ki jih je Francija dovolila inozemstvu, izvira še iz predvojnega časa in je odšel iz dežele v zlatih frankih, tudi če povračila niso bila uravnana s posebno zlato klavzulo. Resnica je sicer, da izposojene vsote niso prišle v celoti do držav dolžnic (zanimivo bi bilo zvedeti, koliko tega denarja so si pridržale pod raznimi naslovi velike francoske banke, ki se bavijo z inozemskimi emisijami, in koliko so ga ostavili kompetenti v Parizu za posredovanja in propagando), resnica pa je tudi ta, da so dolžniki do izbruha vojne še precej redno plačevali obresti, če že ne odplačil. Navzlic temu pridemo do pravih astronomskih številk, če hočemo sešteti vsote, ki so v 50 letih zapustile državo za vselej. Od 1. 1885. je francoska republika naklonila 208 milijard frankov 33 državam na 4 celinah, t. j. štirikrat toliko, kolikor znaša nje proračun za 1. 1934-35. Od te ogromne vsote je baš največja izposojena vsota tudi najbolj dvomljiva. Rusija je prejela okrog 102 milijardi frankov, torej polovico, in znano je, kakšne težave ima Francija z boljševiško vlado, da bi ta denar dobila nazaj. Ostalih 100 milijard se deli zelo enakomerno med 32 držav, začenši s Turčijo, ki bi morala poravnati 2000 milijonov francoskih naložb v turške državne papirje in končavši z Marokom, ki je pod francoskim protektoratom in dolguje 7 milijonov papirnatih frankov. Madžarska za- vzema kot dolžnica po Turčiji tretje mesto, Mehika četrto, Egipt peto, Avstrija šesto, sledijo Brazilija, države Male antante, Grška Italija, Portugalska, Španija, Bolgarska, Argentina, Kitajska Norveška, Kanada. Dolg sedmih nadaljnjih držav znaša skupaj manj nego milijardo papirnatih frankov, manj nego 100 milij. papirnatih frankov pa je dolžno skupaj še šest držav. 2e ti podatki kažejo, da so posojila razdeljena zelo neenakomerno in da se ne bodo izgubila vsa tako. kakor po vsej priliki posojilo carski Rusiji in sultanovi Turčiji. V razkošnih kopališčih Floride so si izmislili nov šport; nogomet pod vodo. Igrači se oblečejo v posebne potapljaške kroje in igrajo pod vodo skoraj natančno po pravilih nogometa na kopnem. Žoga pa je bistveno manjša in težja nego navadna nogometna žoga. Kako dolgo se bo držala ta nova igra — je drugo vprašanje ★ Neki farmar iz notranjosti avstralske celine je bil ujel velikega kenguruja in ga z vozom pripeljal v Sydney, da ga tam proda. Po naključju so popustile vrvi, s katerimi je bila žival zvezana in ta jo je v trenutku z ogromnimi skoki ucvrla po široki mestni ulici, več sto ljudi pa zanjo. Toda kenguruj je bil neprimerno hitrejši od ljudi in nekega policista, ki ga je hotel ustaviti, je enostavno vrgel na tla. Končno pa se je živali naproti pripeljal tovorni avto, ki ee mu ni mogla dovolj hitro umakniti, pod njegovimi kolesi jo je doletela žalostna usoda. Nova brza letala, ki opravljajo direktni potniški promet med Los Angelesom in New Yorkom, se med poletom na pol poti založijo s toplimi jedmi, posebno klobasicami, ne da bi se ustavila. Drugo letalo se namreč približa brzemu letalu in spusti nanj klobasice. Dober tek! ★ Uprava živalskega vrta v New Torku si je izmislila dober način, da prepreč' izropanje blaga j te, kakršno se je v zadnjem času primerilo že dvakrat. Blagajnik spušča namreč denar skozi posebno odprtino v železno omaro, ki stoji v kletki poleg blagajne, v kletki pa so — tigri. Tudi v New Yorku ni menda nobenega razbojnika, ki bi se drznil po denar v kletko teh zveri. Vijak orjaških dimenzij i— vreme na pariški svetovni razstavi h 1937 Pariški inženjer Bernard Dubois je predložil upravi pariške svetovne razstave, ki bo 1. 1937., fantastičen načrt, s katerim hoče uravnati vreme med razstavno dobo. Tehnična podlaga njegovega načrta bi bil ogromen sesalec prahu v podobi 600 m visoke cevi, ki bi se širila navzgor. Spodnji premer bi ji bil 30 m, zgornji 100 m. Ta cev bi vsesavala prah in nesnago z razstave. Znano je, da morejo prašni oblaki. ki jih dviga vi ter v višino, vplivati na vreme tako, da se stvorijo deževni oblaki. Orjaški sestalec prahu bi ta naravni proces povzročil na umeten način, čim bi začel obratovati, bi nastal po Duboisovem mnenju dež, ki bi se dal poljubno ravnati v svoji moči. Seveda bi pa razstava potrebovala nemara bolj lepega vremena nego dežja, zato je dvomiti, da bo razstavna uprava sprejela Duboisovo ponudbo. Pač pa se zanimajo zanjo poljedelski krogi in oblasti. rfvl straži oceana Tajne skalnatega otoka Hoga — Služba, ki se zanjo nihče ne poteguje V Tihem oceanu leži daleč od vsake kulture skalnati otok Hog. Ničesar vabljivega nima ta otok na sebi. nasprotno, strašen je v svoji puščobi in samotnosti. tako strašen, da se ne upa noben človek navezati svojega življenja nanj. Ljudje se izogibajo tega otoka in njegove okolice ,ki skriva v svojih globinah mn oge nevarnosti, o katerih ne govori nobena morska karta Navzlic temu, da se te točke izogibajo, pa se dogajajo tod okoli vedno znova katastrofe in avstralska Družba za reševanje brodolomcev je bila prisiljena, da osnuje tu rešilno postajo. Edini čuvar te postaje ima samo to nalogo, da sporoči svoja opazovanja in pokliče po potrebi pomoč. Prvi čtrvar je vzdržal na otoku dvanajst let. Enkrat na mesec je prispel do otoka čoln z živili, drugače pa je živel mož v takšni nevzdržni samoti, da so ga nekega dne našli blaznega. Umrl je v duševni omračenosti. Britanija iz brona Njegov naslednik je bil mlad. krepak človek, toda vzdržal je samo eno leto. Nato se je ustrelil v napadu blaznosti na grobu svojega prednika. In sedaj išče družba že precej časa tretjega moža, ki bi tvegal to ubijajočo službo sredi oceana. A ga ne najde. 2e trikrat so dali v liste razpis in trikrat so zvišali plačo, tako da je sedaj nenavadno visoka, toda noben reflektant se ni javil. Poleg plače bd dobival prosto stanovanje tn hrano ter po določenem številu službenih let primerno penzijo — a nikogar ne miče. Možje se boje samote in blaznosti, ki preži v njej, ter se rajši odpovedujejo dobremu zaslužku... Tisk na Japonskem Da so na Japonskem vneti čitatelji periodičnega tiska .nam kaže najbolje število dnevnikov, ki jih je preko 100, tednikov (najmanj 550) in drugih listov, ki izhajajo po trikrat na mesec (6700). Število dnevnikov na prvi pogled nI videti veliko, moramo pa vedeti, da dosegajo naklade, s katerimi se ne morejo meriti niti ameriški dnevniki. »Osaka Maini-chi« in »Osaka Asahi« imata dnevno naklado po poldrag milijon izvodov. »Tokio Nichi Nichia in »Tokio Asahi« skoraj po en milijon izvodov, »Tokio Yomiuric po 750.000 izvodov, konservativni »Jiji« pa 500.000. Kako dobra je organizacija dnevnega tiska, je najbolje razvidno iz tega, da dobe vse liste še isti dan skoraj po vsem otočju. Ženske letalke V Rusiji so otvorili letalski oddelek x* ženske pilotke, Sola šteje zaenkrat 65 go-Jenk, ki se morajo uriti v vojaški disciplini in v letalskih veščinah. Letalsko krdelo je pod poveljstvom Katje Ivanove in pod posebno zaščito ruskega vojnega ministra Vorošilova. Novi francoski prekomornlk »Norajadleir^U^po^TbzIl na progi Le I3avre-New Yorf^ " '--------------------——-» —*-----— t---—— ■ so pravkar opremili z orjažldmvvljakom, ki tehta 23 ton ZA SMEH IN KRATEK CAS Zdravnik sreča sinka svojega, armrtc^v »Kako Je doma?« »Oče mora ležati v postel^L* ■Ali Je kaj hudega?« ■Ne, mati mu mora natrpat? hlače*« » Teta Evlafija. >9 umrla. Gospa Marija brzojavi rvojemu možu Pavlu, njenemu nočaku: »Teta je nmrJa. Jo pokopljemo aS Žgemo?« Odgovor? »Oboje, Sgnmo sfgurnoj« * »Kako gre Pbdkurniku?« • »iPodkurniku? Ta je vendar b> pol leta mrtev!« »Kaj pravite! Zdaj razumem, zakaj ga V zadnjem času tako redko vidim* Palača iz železnega fotona čudak, ki si je sam postavil spom^Jt i!- Valuta v konjskih silah Z možem v smrt Letos 7. septembra bodo v Boulogneu-sur-Mer odkrili ogromen kip, glavo, ki bo simbolizirala Britanijo. Spomenik bo stal v spomin angleškim vojakom, ki so stopili v svetovni vojni na francoska tla 19. avgusta 1914 Stara mati mlajša od vnukinje V Yorku sta se zagovarjali pred policijskim sodnikom dve ženski zaradi prehitre vožnje z avtomobilom. Sodnik em izmed dam ni hotel verjeti, da je stara mati druge, ki je štela 18 let, san je bila videt! baje se mlajša od te. Toda obtoženka je izkazala z dokumenti, da je v resnici 55 letna lastnica nekega lepotnega salona. Sodnik jo je obsodil, toda ta obsodba je imela nenavadno velik reklamni uspeh za njeno podjetje. Letalske proge v Rusiji V nepreglednih daljavah Rusije ima letalo velik pomen, zato m čudno, da ga tam nporabljajo čedalje bolj kot prometni pri-JST*^ La«sko leto je znašala dolžina vseh rednih ruskih zračnih prog 65.000 km, letos je povečana na 77.000 km. Naj, daljša proga bo vodila iz Moskve v Vla-divostok m bo merila 10.000 km. Med osta- fe.Pr?gamV,Sta, nai^a'Jši progi Moskva-Taskent m Moskva—Baku Najmodernejša matična ladja za letala Angleška admiraliteta je ukrenila vse potrebno za zgradbo nove matične ladje za i! 1 i ^modernejša na svetu. Imela bo 15000 t ali več in brzino 27 vozlov. 10 bo obenem prva ladja matica, ki jo po vojni grade na Angleškem. Angleškovojno b rodov je jih ima že štiri a so le predelane krizarke ali bojne ladje. V španskem pristaniškem mestu El Fer-rolu živi gospod Antonio Fernandez y Fernandez, milijonar in svojevrsten tip. Pred več nego 50 leti se je odpravil kot mlad tesar, ki ni znal ne čitati ne pisati, v Nov! svet in nekega dne se je vrnil kot bogataš in filozof. Vsa severna Španija ga pozna in spoštuje, čeprav je čudak, ki je samemu sebi postavil spomenik. »Zakaj bi si ga ne postavil?« pravi mož. »S svojim trdim, delavnim življenjem sem si ga zaslužil na vsak način prej nego tisoči brezdelcev, ki jih častijo spomeniki. A ker me ne bo nikoli nihče priznal, si ga postavljam sam, kakor sem bil navajen, v svojem življenju vse sam storiti.« In tako si je zgradil viso-I ko železobetonsko palačo v El Ferrolu. najvišjo v mestu, a na vrh njene kupole je dal postaviti svoj kameniti kip, ki drži v desnici električno plamenico, čez levo roko pa površnik, dočim mu leži ob nogah kamenit kovčeg. Don Antonio pravi da pomeni to njegovo stalno pripravljenost za odpotovanje. »Če me sorodniki ali ljudje sploh preveč ujezijo, pograbim svoj kovčeg in odpotujem preko morja,« pravi preteče. Beton in kamen sta njegova strast. Njegovo v marmor vklesano oporoko čita lahko vsakdo na zidu njegove palače, a njene notranje stene nosijo marmorne plošče z njegovimi izreki o življenju, delu pravičnosti in podobnih stvareh. čeprav ima tako lepo palačo, ga ne dobiš nikoli v njej. Mož prebiva namreč v zelo zračnem stanovanju v treh »etažah« med — vejami velikega drevesa, ki ga je pred dolgimi desetletji V človeške mtelesu se nahaja ca. 12 važnih mineralov. Četudi se počutite najbolj zdravega, vendar je mogoče, da ti minerali niso vsi v pravilnem razmerj uin ravnotežju. je najbogatejša mineralna voda Jugoslavije po količini in raznolikosti mineralov. Posebno sedaj spomladi, ko je telo čez zimo izgubilo mnogo mineralov, Vam bo Radenska sigurno dobro teknila in prožila Vašemu telesu sveže, nespremenjene, prirodne snovi! Zato naj bo stalno na Vaši mizi! Mačka — detomorilka Po nedolžnem zaprta mati — Lutka v zibeH odkrila zločinsko žival V vasici Sebachu na švicarskem sta mladi kmetici umrla v presledku treh tednov otroka dvojčka. Oba so našli v zibelki zadušena. Oblast je menila, da je mlada mati izvršila dvojni detomor in jo je zaprla, čeprav je ona na vse pre-tege tajila krivdo. Čakala jo je huda kazen m samo slučaj je hotel, da ni pravica obsodila nedolžnega človeka. V zibelko, kjer sta prej spala dvojčka, je nekdo slučajno * položil lutko. Nekega jutra je stopila mati obtožen-ke v sobo in zagledala mačko, ki je ležala na lirtki in ob njenem prihodu skočila ven. To je stari ženski vsililo mlsei, kdo bi utegnil biti pravi morilec obeh otrok, in je mačko opazovala več dni zaporedoma žival je tedaj, kadar je mislila, da je sama, v resnici takoj skočila v zibelko, tam najprvo oblizovala lutko in nato legla nanjo spat. ženska je opozorila zagovornika svoje hčere in ta se je lahko v družbi več policijskih uradnikov prepričal, kakšne navade ima mačka. Sedaj niso več dvomili, da je žival s svojo težo zadušila oba dojenčka ponoči, ko je ni nihče videl. Obtoženko so seveda izpustili. sam vsadil. V prvi-eTali je jedilnica, tja mu prinaašjo jedi, v drugi je udobno ležišče, tretja etaža pa je nekakšna preprosta lovska soba. Tu običajno sedi, kadi, filozofira In preklinja ženske, ki obešajo na njegovo drevo perilo. Samo kajenje in filozofiranje pa bi teiko izpolnilo njegovo življenje. Zato si je dal za 400.000 pezet zgraditi po svojih načrtih ladjo z vsemi podrobnostmi modernega oceanskega parnika. Ko so pa ladjo zgradili, se je začel znova dolgočasiti in se bavi zato z načrti za izboljšanje svet*. Tako hoče gospodarsko krizo odpraviti z uvedbo mednarodne valute v »konjskih silah«. Kako bo s temi načrtit še ni znano. Ljudje so pač mirno gledali,' ko je don Antonio popravljal samega sebe in boljšal svoj položaj, težko mu bodo pa dovolili, da bi popravljal še nje. „Zadeva časti vseh Jugoslo-venov so rojaki v sužnosti! ščitimo svojo narodno čast ter pristopajmo k „Bran-i-boru!" K uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji Gospa Renardova, soproga guvernerja francoske ekvatorialne Afrike, ki se je ■ svojim možem smrtno ponesrečila na inšpekcijski vožnji blizu meje Belgijskega Konga Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zastajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefovec grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« gren-čica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, droge-rijah ln špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA je bfl velikan, Menzel pa zelo majhen. Oba sloveča slikarja sta se srečala na nekem dvornem plesu. »Povejte mi,< je dejal Begaš, »ali je pri vas tam epodaj tudi tako vroče?« VSAK DAN ENA Angleški vojni minister lord Hallaham HA»-.JAA'> mu. W »Kam pa tako jadrno, kam?« »fttiatejj, vprašajte konja*, jaz ne ven« fm. Lahki in udobni ženski čevlji iz dobrega usnja, primerni za vsako priliko. v nasiti čevCjift pomCadno ve&eCje popoinq Din Din St. 59 Trpežni čevlji za gospode iz črnega ali rjavega boksa in usnjenim podplatom. SI Dia št. 40 dalje Lahki moški poletni čevlji v rjavi barvi iz boksa in z usnjenim podplatom. Din Damski salonski čevlji, črni ali rjavi Din 125.— ista oblika v drugi kombinaciji usnja. Prvovrstni damski čevlji s srednjo peto, črni ali rjavi. Din 45.— Št. 26—30 Otroški čeveljčki na zapono iz rjavega ali črnega boksa. Okusni ženski čevlji v najnovejši obliki na zapono iz rjavega usnja. Udobni in vsaki nogi primerni salonski čevlji v črni, rjavi ali beli barvi usnja. Poglejte si kakovost PEK© čevlja in prepričali se boste, da je PEKO čevelj poceni! Stalno imamo v zalogi tudi prvovrstne nogavice, vložke, kopita, PEKO kreme in vse druge potrebščine fli Dam treda ftodtii v mesto.. ^ale o&amijeno&ti je kraj Vse kar vas zanima slišite s tem najnovejšim BATERIJSKIM PHILIPS prejemnikom 835 B. Glavne lastnosti: Nenadkriljiv po kvaliteti Pristopen po ceni in pogojih Cena Din 2600 brez pribora. Ugodni pogoji prodaje. Pojasnila dajo Philips trgovci« UILIPS^flADID incoin Šport - Tourmg - šestsedežen ter v brezhibnem stanju je zelo ugodno naprodaj* Vprašati je: Zagreb, Jurišičeva ulica štev. 1 a, II. nadstropje levo. SAMO OD » pošljemo novi KATALOG 3, nazvan ŠOLA L3UBEZ « NAJVEČJA BADIO-INDVSTRIJA SVETA sreče in obojestranskega zadovoljstva v zakonu. Katalog je opremljen z INTERESANTIMU SLIKAMI iz specijalnih področij higijenskih pripomočkov v zakonskem življenju kot na pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in druge intimne specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto brez zunanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din 17.50. Zelo zanimiv prospekt »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« pošljemo proti povzetju za Din 17.50. »ŠOLO LJUBEZNI« in »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skupaj pošljemo proti povzetju za Din 29.50. 1940 Zastopstvo „SALUS" Zagreb 2-Jo., Samostanska ulica 11. ELEGANTNI in VARČNI gospodje si naročijo svoje obleke kar v tovarni, kjer je izbira ogromna in cene letos zopet zelo znižane: obleka iz hlačevine 210.— Din, iz meltona 270.—, iz kamgarna 310.—, trenchcoat 580.—, iHuber-tus«-plašč 300.—, gumijasti plašč 215.—, fantovski pralni kostum 50.—, kostum iz ševjota 130.—, fantovska obleka iz kamgarna Din 180.— itd. Zahtevajte veliki, novi, ilustrirani cenik in vzorce, katere dobite brezplačno! TPG0VSK1 • DOM imMtckl TCVABnA - PEP1LA • ffl - OBLEK. Celje, št. 20 novi lahki model kromiran z novo zavoro na prednjo os, na ugodna mesečna odplačila. Cenik se pošlje na zahtevo brezplačno! LJUBLJANA, Tavčarjeva Podružnice: Kranj, Ncvo mesto, Celje: Miklošičeva 2. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Cin 20.—, Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte mamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« « ____ . - odgovor, priložite Um v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po pot>tm položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tlčačz se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi Beseda 1 Oin, davek 2 Um, M šilro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Dia- Deklico zdravo in snažno, stanujo-čo v bližini Stadiona — sprejmem k M mu sečnemu fantku. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5CMS-1 Frizerko prvovrstna, veščo vodne in železna ondulacije itd. — sprejmem z majem ali junijem za Rogu.-ko platino Ponudbe na naslov: Josip Holy, Brežice. 5i>46-l Kuharico idravo in zanesljivo, k petčlanski družini sprejmem na deželo. Plača po dogovoru. Nastop službe 1. maja. Ponudbe na [>odruž-nico »Jutra« v Celju pod značko »frtalna«. 6<>i2-i Pek. pomočnik samski, z obrtnim listom, dobi takoj službo. Ponud be na oglas, oddelek Jutra pod značko »Pek«. 6U17-1 Dobrega ključavničarskega pomočnika s kavcijo, iščem. Naslov v veeh poslovalnicah »Jutra« 6007-1 Natakarja 18 do 21 let, zmožnega nemškega Jezika, ki bo obenem tudi plačilni, sprejmem v boljšo restavracijo Oferte s prepisi spričeval in sliko poslati. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6060-1 Korespondentinjo zmoino slovenščine ln nemščine v govoru ln pisavi, verzlrano v vseh pisarniških opravilih, perfektno stenografiji jo ln strojepisko, išče tvorniško podjetje v Celju. Ponudbe v obeh Jezikih Je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Ko-respondentinja«. 6064-1 Brivskega pomočnika (co) dobro verziranega v vodni, železni in trajni ondulaciji sprejmem takoj s brano in stanovanjen v hiši. Plačam dobro. — Karo! Doležal. brivski mojster — Jezica Siožice 150 pri Ljubljani. 6037-1 Krojaškega pomočnika za majhne kose sprejme Daniel Tomšič v Zg. Šiški št. Vri. Lesostrugarja sprejmem, pismene ponudbe na ogl. oddelek ».Jutra« pod značko »Dober stru-gar«. 9105-1 Mesar, pomočnika dobrega sekača sprejmem. Istotam ugodno naprodaj mesarski hladilnik event. tudi na knjižico. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6041-1 Zastopnike samo z dobrimi prtporo čili išče za vse vrste za varovanj velika domača zavarovalnica. Ponudbe na Aloma Companjr d. z o. z. LJubljana. 97-1 Dekle pridno in pošteno, »taro 30—30 let, vajeno kuhe in vseh hišnih del, dobi takoj službo oa deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Poštena 20«. 5861-1 Iščem pomoč v trgovini jednog boljeg gi^ouina upoit-vjCaca, koji ima ugovsku izobrazbo a;i pak koji Je z višom so-,om a sedaj v pokoju in koji bi imal ve^eie tudi do vinograda in druge posle v gospodarstvo nadzirati. Prednost iniaju upokojenci, i to samci. Pod štfrom: »Lepo življenje na deželi« upltatl v oglasnem odd. »Jutra«. 610o-l Prodajali« delavoljna. poštena ln pridna, ki razume tudi ostala hišna dela, se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga na deželi. Le res delavoll ne naj stavijo ponudbo na ogl. odd. »Jutra« pod »Primerna plača«. 6092-1 Prodajalko (ca) 1000 Din dam Gospodična zmožno kavcije 20.000 I tistemu, ki mi preskrbi | marljiva in pošt-na. dinarjev v gotovini za glavne tobačno zaloge takoj sprejmem. — Ponudbe na ogl. oddelek -Jutra« v Ljubljani poa »Tobak«. 6214-1 i« 2 krojaška pomočnika sprejme takoj Knol v Li- tiji. Trg. pomočnika sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Vojašči ne prosti imajo prednost. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Spe-eerist 900«. 597S-1 Gospodinjo starejšo samostojno žensko (nad 15 let) sposobno voditi gospodinjstvo in streči To let stari gospe, iščem za Ljubljano. . onudbe na oglas, oddelek »Jutrn- pod šifro »Vestna postrežba«. 59S0-1 Prvorazredna samo-stalna radnica za damske bluze tražl se za ocimah. Pismene ponude Zagreb Pre-tinac 64. Stalno uamje-štenje. 6084-1 Šivilja mlada. Inteligentna, — čedne postave, dobi takoj stalno, dobro zaposlitev. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zmožna«. 6187-1 Šiviljsko pomočnico spretno, 6prejme Cerne v Ilirski ulici 29. vis. priti. 9:67-1 Službo dobi takoj kdor vloži podjetju 20.000 Din proti garanciji. Prednost imajo, zidarji, tesarif ali mizarji. Ponudbe, neano-nlmne. na ogl. oddelek »Jutra« pod »20.000«. 6174-1 Natakarico začetnico, lepe zunanjosti, pošteno ln pridno, išče kavarna na deželi. Predstaviti 2. in 3 aprila ob 16. url. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Ljubljana. 6096-1 Prodajalko izučeno trgovine, sprel-mem v trafiko. Ponudbe pod »Trafika 200« na og!. odd. »Jutra«. 6317-1 »talno službo pri sodio\:u. tramvaju dil pošti, Grem tudi za skla dišc.nika, slugu ali slično. Nastop 1. junija lis mene pouudbe do apn la pod značko »Urožnik — zanesljiv«. 5034-2 Lesni strokovnjak s srednjo ln trgovsko izobrazbo, s 15 letno prakso v le^nl trgovini, zmožen nemikega jezika. 40 let star ljče službo zaradi likvidacije lesne industrije. DopUe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Takojšnji nastop 1935«. 4938-2 Krojaškega pomočnika za damsko delo sprejme takoj M- Bahor. Selenhur-gova ulica 6. 6386-1 Inteligentno prodajalko sprejmemo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra- pod »Izobražena«. 6845-1 Pletilja lzvežbana, se lahko osamosvoji v prometnem kraju. Zenitov ni Izključena. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Lokal«. 6113-1 Stavbni tehnik lahko tudi mlajši za pisarniško delo ln pridobitev prakse. Nastop takoj. Ponudbe ln Informacije poslati na ogl. odd. »Jutra« do 2. aprila pod »Ne zamudi« 609R-1 osa rs k i nomočnik dahor nakupovalen živine in ki se razume na kmetijstvo se snreime proti dobri plači pri Lavriču Teharje pri Celja. 6SF1M Seseda 50 para. davek Oin. ia šifro ali dajanje laslova 3 Oin Vajinaniši enesek 12 Oin Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, išče kakršnokoli za poslitev. Ponudbe na og! oddelek »Jutra« pod šifro »Pomočnik 5050-2 Natakarica išče mesto v gostilni in kot pomoč v kuhinji. Gre v mesto ali na deželo. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod šifro »Takojšen nastop«. 5099-2 Poznavalca orožja balistike, ki bi bil vo-jan za dober honorar sodelovati pri izdanju lovske strokovne brošure, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra nuzzarada« 6120-1 G- Th Rotman: Brata Smuka »Motor spet teče!« je zaklical ves vesel, In v naslednjem trenutku je že vezil z bratom vštric, če bi bila le mislila na vrv, s katero sta bila zvezana! A nobeden se je ni spomnil... In zdajci je Peter zaklical: »Pozor! Ogniva se!« Kmet. ki je nesel velik jerbas jajec, se je bil mahoma pokazal pred njima. Vrli mož jo je pravkar mahal s svoje kokošarne proti domu. Peter in Izidor sta se hotela ogniti nesreče |n vsak po svoji Strani šiniti mimo njega In res bi se jima bilo posrečilo, da nista vlekla vrvi za seboj. Preklicana vrv je zajela ubogega kmeta ki zaradi jerbasa ni videl predse in mu je izpodnesla noge. tako da se je prekopicnil, kakor le kedaj kar cirkuški akrobat. Krojaškega pomočnika dobro lzvežbanega v damsklh plaščih ln kostumih sprejme modni salon Ivo Puc, nebotičnik. 6213-1 PlačiL natakarja spretnega, s potrebno koncesijo, znanjem jezikov, vestno tuagajni-oarko ln kuharico, to-ln sobarico, iščemo ia prevzem večjega kavarniškega obrata na Jadranu. — Zahteva se primerna kavcija. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kavarna«. 6138-1 Kuharice samoetojne, kl bi opravljale tudi druga hišna dela, dobe službo v Selen burgovi ui. 71. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča ee list »Gospodinjska pomočnica«. 6276-1 Kovinotiskar dobi stalno službo. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve Je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod. »Kovinotiskar« 6250-1 " iviljsko pomočnico z večletno prakso, za fino delo sprejme modni atelje Fani Jager, Resljeva cesta št. 16. &:»S-1 Krojaškega pomočnika za boljša velika dela sprejme Zupančič, Vižmarje 93 6235-1 Sedlarski in ličarski pomočnik vajen tudi tapetniškega dela, želi premeniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »A. R.« 5849-2 Poštna odpravnica vajena domačih de! in trgovine, želi zaposlitev na pošti. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro 5855-2 Mlad trg. sotrudnik vojaščine prost, išče službo v mestu ali na deželi v trgovini mešanega blaga — event. tudi v skladišču. Ponudbe na oglas, odd* lek »Jutra« pod »Zelo agilen« 5874-2 Natakarica poštena in pridna, zmožna kavcije, išče službo za sezono v botelu ali boijši gostilni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Za maj ali junij«. 5850-2 Trgovski pomočnik 31 let star, vojaščine prost išče mesto v trgovini mešanega blaga, ali pa gre v oianuiakturo kot začetnik. Ponudbe na naslov: iere-zija Bregar, Dev. Mar. v Polju 86. 5967-2 Gospodična stara 36 let, dobra gospodinja, mirnega značaja in popolnoma zaupljiva, dobra kuharica, čedne zuna njosti, varčna in snažna, delovna, zdrava, zmožna splošnega gospodinjstva, šivanja itd., išče službo gospodinje pri vdovcu ali samskem gospodu. Zenitev ni izključena. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skrbna in dobra gospodi nja«. 6014-2 Pošteno dekle išče službo — najraje kot sobarica. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna in ubogljiva« 5947-2 Čevljar, šteparico sprejme takoj Zivko Mil-kov, Emonska cesta št. 2. 6338-1 Natakarico prijazno, simpatično, sprejmem. Nasiuv v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9357-1 Boljšo postrežnico ki in* dobro kuhati, sprejmem za ve« dan. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6306-1 Vrtnar popolnoma samostojen za zelenjadnl in cvetlični vrt. star Izpod 40 let. s prvovrstnimi spri čevall, dobi takoj stal-bo službo. Predstavit se osebno v papirnici Vevče pri LJubljani. 6274-1 Izurjen delavec na šliht stroj išče službo. Belihar Anton, Voklo, pošta Šenčur pri Kranju. 6016-2 Mesto hišnika iščem. Sem obrtnik v državni službi. Ponudbe na ogl. odd.. pod »Obrtnik«. 6074-2 Vrtnar oženj en. z večletno prakso .Išče stalne službe. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pošten«. 6079-2 Brivski pomočnik prvpvrsten bubi strižec — išče službo v boljšem salonu za takoj. Avgust Zupančič. Litija-Gradec 10. 6182-2 Služkinja srednjih let. vajena samo stojne kuhe in vseh hišnih del. išče služb" za takoj. Ponndbe na oslas oddelek »Jutra« pod šifro »Skrbna in varčna«. 6085-2 Strojnik s strojno podčastniško šolo in večletno prakso, vešč vsakovrstnega popravila — išče službo ali kakršnokoli primerno zaposlenie. Cenj. ponudbi- na oglasni odde iek »futra« pod »Vesten strojnik«. 5G38-2 Natakarica poftena, srednjih let, i«''? mesto v boljši gostilni izven LJubljani*. Nastopi takoj ali 15. aprila. Ponudbe na a?l. odd. »Jutra« pod »Boli-Sa moč«. 6140-9 Služkinja z dolgoletnimi spričevali, želi službo. Gre tudi kot postrežnira. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »H5. april«. 0:41-2 uajraje uekaj časa Drt-z pi.sla — pru&i uaulcsUtcv kot pi saniiška moč. Vajena je strojepisja in nemščine. Gre tudi kot blagajničarka. — Ivrdka, ki ima kakršnokoli mesto prazno naj pošlje cenj naslov na oglas, oddelek »Jutra« po.1 šilro »Vljudna in poštena uslužbenka«. S486-2 Samostojna vdova želi mesto blagajničarke. prodajalke ali gospodinje. Ponudbe pod »Večletna praksa« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 6331-2 Avtoključavničar šofer vojaščine prost z dobrimi spričevali išče službo. — Naslov v vseh posloval, nicah »Jutra«. 6335-2 Poštena žena srednjih let išče službo kuharice in za druga de>-la. Ponudbe na podružnico »Jutrac, Maribor p"d »Poštena«. 6334-2 Izurjena natakarica 2r.letna, išče zaposlitve v boljši gostilni, kavarni ali restavraciji. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6327-2 Vinske sode hrastovih, od S do luOO litrov, iz cepljenega lesa, prola Rudolf Franc, Slovenske Konjice. 5900-6 Posnemalnike brzoparilnike na obročna odplačila pri »Teh na«. Ljubljana. Mestni trg 35. Sprejmemo potnike. 133-6 Starinsko skrinjo omarico barok. sliko gobelin, veliko, barometer, termometer, toaletni necessaire, čah-mlzl-ca, različne namizne srebrnlne, stensko uro. različne slike. Valvazor-Ja ln znanstvene knjige. prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 6068-6 Dek!e pridno in pošteno, vajeno pospravljanja sob in nekoliko kuhe. išče službo v Ljubljani ali kje drugj-e. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod "značko »10. ali 16. april«. 50>3-2 Prodajalka išče nameščenje v mestu tli na deželi. Gre tudi kot samostojna gospodinja aii pomoč gospodinji. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Savinjčanka« 6330-2 Kuharica dobra in poštena z dobrimi spričevali išče službo pri boljši rodbini brez otrok. G. Božičt-k, Maribor, Ruška c. 3. 6339-2 Beseda 1 Oin, davek 2 Din, i% šifro ali dajanje oastova 5 Oin- Najmanjši znesek 17 Oin Učenca z dežele revnih starsev, » hraoio in stanovanjem v hisi sprejmem za mehanično obrt. — Pismene ponudbe na ogl. oduclek »Jutra« pod šilro »Me«to«. 6106-41 Vajenca za specei ljSKo trgovino s primerno šolsko iz-otiraz&o sprejmem. Naslov v vset> poslovalnicah »Jutra«. 6217 44 Starejša gdčna. izobražena, bi šla kot gospodinja k samostojnemu starejšemu gospodu. Vajena vsakršne kuhe, obvlada perlektao slovenščino ln nemščino. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Družabna«. 6161-2 500 Din nagrade dam tistemu, ki preskrbi mojemu prijatelju. 26 letnemu tantu, kakršnokoli stalno službo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Priden ln pošten«. 6258-2 Boljša gospodična simpatična, zmožna voditi samostojno gospodinjstvo, Išče službe, tudi k samostojnemu boljšemu gospodu. Ponudbe pod: Dežela, — Hrastnik, poštno ležeče. 6252-2 Inteligentna gospodična išče mesto biagajničarke ali uradnice, kjerkoli oa letovišču. I>opise na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Mala plača«. 6233-2 Natakarica poštena, spretna, vljudna in simpatična, z letnim spriče\ali. išče kjerkoli na ineščenje. — Ponudbe pod. »Dežela« na podruž. Jutra Trbovljah. 6253-2 Pekovski pomočnik priden ln pošten išče službe, najraje v večjem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiv«. 6289-2 Privatni uradnik samski, srednjih let, vsestransko verziran in zanesljiv, dobra moč, sprejme nameščenje. — Ponudbe pod »Verzirai.« na ogl. odd. »Jutra«. 6315-2 Trgovski vajenec z 2 letno učno dobo se želi praktično izučiti v trgovini mešanega blaga. Adilf Buchacher. 1'rbovlje L, Lc-ke 67. 6251-44 Otroški vozički spomladanski modeli dnšli S. Rebolj & drug Gosposvetska cesta št. 13 ins-6 Razne pohištvene predmete razprodaja Lining^r, Ljubljana, Rimska cesta št. 6. 6183-6 2 lepi kakteji in novo črno svileno obleko prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 608!)-6 Športni voziček poniklian, moderen, dobro ohranjen, naprodaj na Celovški cesti štev. 61/1. 6L15-6 Otroški voziček globok, siv, ugodno napro daj na Glincah, Tržaška cesta 18. 6133-6 Avtomobilisti, pozor Prodam 2 artoplašča z zračnicami. p.pomuma nova, znamke Mlcheliu. 20 krat 5 za Flymouth ali Esf:ex pod tovarniško ceno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Ugodna prilika 888«. 6094-6 Otroški voziček lep, globok, ugodno naprodaj v Križevniški ulici št. 9/1. 6311-6 Kompletno posteljo proda Tribuč. Glince, Tržaška c. 6, telefon 3605. 6080-6 Otroški voziček Športni, naprodaj Cesta na Rožnik št. 5/11. tjl>4-6 Otroški vozički novi modeli dospeli. — Športni m globoki po najnižjih cenah pri tvrdki M. Tomšič Sv. Petra cesta 52, — LJubljana. 6082-6 Birmanci, pozor! Moško ln žensko zlato uro prodam za 1500 di- narlev, vredne 4000. _ Naslov v ogl. odd. »Ju-*ra«. 6201-6 Vrtnice v nainovejSih različnih barvah proda Brecelnik Ivan, Velika čolnarska ulica 31. Otroški voziček športni, dobro ohranjen, poceni proda Ma.rolt, Resljeva cesta 38. 60.000 komadov smrekovih sadik petletnih. krasno razvitih semeuk proiJam'i po ~0 Din komadov, loco dreves niča. Ponudbe na Gozdni urad Radoha. pošta Semič 5089-6 jfrgovski vajenec z več kot polovico učne dobe želi nadaljnjega učenja v trg. meš. blaga kjerkoli. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 6202-44 Učenko v modno trgovino sprejme »Mela«, Tyrševa cesta 30. 6340-44 Vajenko sprejme modni atelje Pertot Pranja, Stari trg št. 30. 6288 44 r/. Beseda I Oin, davek 2 Din, ta šifro ali dajauje aaslova $ Din Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 D1d Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino in klaviT poučuje diplom, učiteljica. Kolodvorska ulica lil, pritličje. 6086-1 Majhne otroke poučuje gos|>odična v nem ščinL Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8162-4 Trgovska pomočnica 2 letno prakso, kl bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, vajena nekoliko šivanja, želi menjati mesto. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 6345-2 Prodajalk? mešane trgovine ali pa manufakture. z večletno [ rakso želi mesta na deželi ali v mestu, nastop lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8319-2 Gospodična t meščansko šolo in trgovskim tečajem išče mesto Irezplačne praktikantinje v Ljubljani Vse »vent »tro ke nosi sama Dopise na podružnico »Jutra« M.iri bor pod »Začetnica«. 6326-? Ponavljalne ure za tekočo učno snov u ma tematikb fizike, kemije lq nemščine ta višje razrede, tz ostalih predmetov pa ta mžje razrede, nudi po zmerni ceni izkušen pro lesor. NasJov. Ljubljana. Sv. Petra cesta Ž7/L 84-8 Potniki Beseda I Din, davek 2 Din. za šitro aii dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Agilnega zastopnika za. dooer industrijski predmet iščemo. Stalen in dober zaslužek. Za v zorce potreben znesek 920 Din. Interesenti ee prestavijo v ponedeljek med 9. ln 10. uro v hotelu Štrukelj, soba št. 35 6103-5 Potnik e avto potujoč po Sloveniji. Hrvatski ln Dalmaciji s pleteninami, išče zraven primeren predmet za takoj I Cenj. ponudbe t>od »Uspeh« na ogl. odd. »Jutra«. 6221-5 Beseda I Din. davek 2 Din. 0 Um v' ' - komad po lo Din — kakor tudi orjaško jagode 100 komadov ia 30 Din razpošilja po p etju vrt narstvo Ivan Jemec Man bor. 107-6 Gozdne sadike za pomladansko pogozdovanje 4- ln 5 letne presajene smrekove ter 2- ln 3 letne meces,-nove. prvovrstne, močne ta zdrave, kakor tudi cipresne sadike za vrtne ograje ln parke v različnih višinah do U0 m ima poceni naprodaj Prane Dolenc Preddvor nad Kranjem 106 Športne soknjiče p rima a 98 Din. pumpai ce, modne hlače Itd kupite zelo ugodno p Preskerju, Ljubljana Sv. Petra 14 31 e Pozor, čebelarji! razstojlšča za A. Z. panje, pa tudi vse druge čebelarske potrebščine po tovarniški ceni pri izdelovatelju »Veka« Ljutomer. 6090-6 Poceni naprodaj rabljena damska ln moška kolesa, otroški vozički. šivalni stroji, — glasbila ln še nešteto drugih predmetov »pri Promet« (Nasproti Kn-zevnlške cerkve). Sprejemajo se tudi predmeti v prodalo. 6151-6 Železno postelj i vložkom poceni prodam. Naslov v vseh poslovilni cah »Jutra«. 5147-6 Otroški voziček zelo dobro ohranjen, proda Furlan, Sv. Petra c. 53/a, 0083-6 Manufakturo prodajamo na knjižice Ljubljanske kreditne banke. Povprašati pri Gabrijel Družina, Flor-janska 28. 610R-* 3 omare za obleko 1 umivalnik proda — Welssbacher. Tyrševa cesta 66. 6172-6 Naprodaj: Bledermajer ogledalo, mala salonska garnitura. kredenca, različno pohištvo, slike ln Ma-Jerjev leksikon. Marijin trg 311., levo. Ogled od 2. do 4. ure. 6166-6 Valilni aparat 50 5ajc, rabljen, naprodaj. Cena in naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6181-6 Telovadni drog nerabljen za uporabo na nrostem. poceni naprodaj. Bralno društvo Velika Ne-6ni prodam Vprašati v trafiki v Židovski ulici št. 1. 6318-6 10 cvetličnih zabojev z ograjami In klopi — vse ia vrt, proda Zgur, TTia-ška cesta 14. 6Č06-6 Parni kotel ev. rabljen. StrObel Eko-oie št. 2 kupim. Ponudbe na jglasm oddelek Jutra pod »Kotel«. 587«>-7 Srebrne čaj. servise srebrni j&dilnl pribor, druge srebrnine ter 1r-pe vltrinske 6tvari kupujem od privatnika. Obširne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod •Srebrnlna«. 6157-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pozor Pohištvo! Ponovno smo znižali cene pohištvu. — Dobite krasne spalnice, šperane, moderno izdelane .... od 20 Din kuhinj, oprave od 750 „ žične vložke . . po 90 „ madrace . . . . |>o 2dit izdelujemo vsakovrstno pohištvo po najmodernejših načrtih. Sprejemamo vsa popravila po najnižji e-ni. Pohištvo dajemo tudi na obroke in hranil, knjižice. Priporoča se mizarstvo »SAVA« Miklošičeva cesta štev. 6, Kolodvorska ulica št. 18. Telefon 2780. 6034-:t' Elegantno jedilnico mahatroni. posodim boljši rodbini. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 6069-12 Jedilnico dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solidno«. 6:35-!S Orjaške jagode gladlole ln orjaške da-llje poceni oddam. Informacije telefon 31-89. 6304-6 »Cito« tehtnico register blagajno, ledeno omaro, pulte z nastavki, stelaže ter drug Inventar prodam. Ogled v trgovini Sv. Petra c. št. 13. 6291-6 Otroški voziček moderen, skoro nov, siv prodam. Poizve se Ob Ljubljanici št. 7, Ko-deljevo. 62S0-6 Baročno zrcalo ln druge starine prodam. Naslov v trallkl Tivoli. 6287-6 Damske slamnike izdeluje in -reoblikuje po modi zelo skrbno, najhitreje in ugodno modistka Slabina Marija, Gosposka ulica 5. 6275-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Les za ograje hrastove letve, rante in stopičke odpadke od žage trde — vezane v snope in krajnike po nizki ceni nudi »Zora«, Črnomelj. 5040-15 Kompletno jedilnico v staronemškem elogu, i B stolov, kakor tudi floren-tinski luster prodam. Ogled na Bleiweisovi cesti št. S. vi«, priti, desno. 6056-1S Šperano spalnico 10 kom., zelo poceni prodam (Imitacija cvet-Učni Jesen). Ivan Bi-tenc. Gosposka 10. 6220-12 Pohištvo vsakovrstno lz trdega vezanega, mehkega lesa v najnovejši obliki dobite najceneje pri Gospodarski zadruei Vego va ul. 6. 6259-12 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šiiro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Mali avto znamke »Opel« zamenjam za motorno kolo s prikolico. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 59-13-10 Avto-limuzino najraje šestsedežno kupi Rozman Anton, avtotaksi, Kranj. 5WjO-10 Motorno kolo znamke »Peugeot«, 175 ccm, dobro ohranjeno, poceni prodam. Cena 2500 Din. Franc Lončar, Celovška c. 43. 6127-10 Avto-motor rabljen, kupim. Ponudbp s točnim opisom pod značko »Express« na oglasni oddelek »Jutra«. 0:162-10 Chevrolet avto poltovorni, t štirimi cilindri, malo rabljen, kupim na obroke. Kot garancija posestvo. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod šilro »Avto IrtlV. <>'); jo Diesel-motor ■">—10 Ks supim. Ponudbe i navedbo znamke, cene, stanja in uporabe ooslad na naslov: Stopar Alojz, Letuš. Šmartno ob Paki. 5065-10 Odprt avto Austro Dalmler. 6 sedežen. odprt, naprodaj. — Tudi za knližice. Naslov v ogl. odd- »Jutra« 61T3-10 Redka prilika' Prodam >IndLin s prikolico, Generalno rer >-viran, kakor nov. m 7500 Din. Vzamem v raiun manjši mo:ap sil mali ivto. Celovika 168. 6261.-10 A v o Fiat 509 A, 4 sedežni, v po pilnoma dobrem st.>-nju, zelo eior.omi5ea, se ugodno proia Vora-šatl garaža Kapiteljska tU. 3. 6300-10 Beseda t D:n, davek 2 lin, fa š'fro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Moško kolo rabljeno, kupim. Naslon t vseh poslovalnicah »Jutra« 5&tto-dH. Staro kolo ne kupujte, saj dobite za malo denarja že nov« pri S. Rebolj & dru:; Gosposveteica cesta št. .3. 103-4 »Purh« kolo dobro ohranjeno, c.-10 novo po'-:romano, pn o-dara. »Unltas«, Slžkv. poleg mitnice. 6072-11 Beseda 1 Din, davek 2 D;a, za šifro al: dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dosmrtno oskrbo nudim ot-ebl, ki poseduje 20 do 30.000 ~ Din v gotovini. Prednost imajo peozljonisti. Cenjene ponudbe na ogL cxid. »Jutra« pod »Pen-zijonist 1X1«. 6255-14 i abonente sprejmem na dobro primorsko kuhinjo v ere-dini mes^a. Dnevno 14 dinarjev. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 6316-14 Beseda 1 Dia, davek 2 Din, za šifro ali dajaii;e aaslova 3 Din Najmanjši tnetek 17 Din Hrani i ne knjižice Zadružne zveze. Zveze si. zadrug, Ljubljanska kred. banke, Kmetske pas. ljub. okolice, Mestne hran. Kočevje, Mestne hran. Kostanjevice, prodamo takoj po ugodni ceni. Bančno kom. zavod, Haribor. 6057-18 Javorjeve deske 1 eolo ln 5/6 debeline, čisto suhe, k n p i m večjo množino. Ponudbe z navedbo cene franko Brežice na Aleksander Moschanskv — Samobor. 6006-15 Oblačila Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjii znesek 17 Din Damski zimski plašč s krznom, prodam za 310 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6166-18 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vacuum aparat z zračno črpalko (cca 300—300 I) kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vacuum aparat«. 6029-7 Tovarne! Knpnjem ;m" ili blago i napakami Id ostanke — nogavice »ukno. rvilo ta irugo Plačam takoj 'o-undbe aa naslov: Dragotia Samardfi" liitMUn* — poštni predat 302. 4863-7 Manjši štedilnik TUchherdl knpim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Uporaben«. 6552-7 ZA VELIKO NOČ? Razne zavese, stori, gardine, prti, garniture, preproge, predposteljniki itd. Po izredno znižanih cenah samo do praznikov A. & E. SKABERNE LJUBLJANA 2784 »JUTRO* §t. 76 17 Nedelja, 31. 111. iyoo — 50.000 Din posojila iščem posestvo — proti prvomeatni vknjižbL Po •estvo po moji smrti pre ide v posojilčevo Ust. Po nudbe aa oglasni oddelek »Jutra« poj »Štajersko«. 59U-16 nožno knjižico (18.875, Občinske Hranilni co v Krškem, prodam naj boljšemu ponudnika. Lina Ferfila, Krško ob Savi. 5938-16 Knjižico Zadružne gospodarske banke. z vlogo 20.iXi0 Din prodam proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas odlelek »Jutra« pod šifro »Plačilo«. 5S*2-X Kateri trgovec bi se zanimal za rentabil no izdelovanje izvrstnega miL. in vozne masti, brez posebne investicije in kapitala. Dopise na oglasni od lelek »Jutra« pod iifro »R ;W«. Lire prodam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Najboljši ponudnik 22?«. 6013-16 Poravnave konkuivr plačanja dolgov v knjiži cab in kapitalizacija istih, posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, davi ne ia leve. bilance in vse droge trgovsko gospodarske posle izvede koncesionirana Trgovsko-gospodarska Soslovalnica v LJubljani — [omenskega ulica št 17. 5317-16 Ilranilne knjižice vrednostne papirje, — prodajamo tn kupujemo po najboljši ceni. Vaše dolgove prt denarnih zavodih poravnamo s hranilnimi knjižicami. Obrnite se zaupno in direktno na Bančno kom. zavod Maribor. — Za odgovor 3 Din. 6058-16 35.000 Din posojila Iščem na posestvo. — Sprejmem tudi na dosmrtno oskrbo dotične-ga. Naslov pove oglasni odd. j> Jutra«. 6070-16 Knjižico Mestne hran Celje 70.000 Din prodam za gotovino. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Celjska«. 6073-16 Kupim obveznice 2 Vz % vojne škode za nom. 30.000 Din po ceni 440 Din za nom 1000 Din; p;a?am z viož-no knjižico Kmetske posojilnice v LJubPani. Ponudbe pod »Vojna škoda« na ogl. oddelek »Jutra«. ~ 6078-16 Varno naložen denar in dobre obresti ima kinr kupi novo hišo tik Liub Ij.me. Potrebno lOO.OOODin osfilo hipoteka. — Mišvelj. Moste. Ljubljanska nI. 37 s:svs 20.000 Din poso:i'n 5* čem na lepo in ženo posestvo, proti primarnim obre.stim in odplačevanju po "OO Din mesečno. Naslov v vseh po-»lovalnicah »Jutra« 5061-16 Hranilno knjižico 3600 Din. dobrega zavo da, vzamem v popolno »rednost proti mesečnemu odplačilu. Dopise pod: »Višji uradnik« na ogl. odd. »Jutra«. 6099-16 Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznih zade vab in vseh drugih tTgov sko-obrtnih poslih. — Stro kovne knjigovodske revizije sestava in aprobacija bilanc Preskrba kreditov nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka nt. 7. Telefon 38-18. 6242-16 Proda jalniški Inventar vskladlščen v Mariboru, Izredno poceni prodamo tudi na knjižice. Informacije: Kranjc. — Maribor, Ruška 7. SI 31-1P Knjižico Občinske hran. Krške 150.000 Din prodam za gotovino. Ponudite ceno na ogl. odd. »Jutra* pod »Krško«. 6277-16 Investiramo kapital v varna ln rentabilna podjetja. Oddamo nekaj hranilnic knjižic na obroke proti garanciji. (Za Informacije priložiti 5 Din v znamk aii.) Komercljal-na pisarna Lojze Zaje. Gledališka 7. LJubljana. 6243-16 Varno in rentabilno naložite gotovino ln vnovčite knjižice potom ->Komerci!alne pisarne« Lo.ize Zaje, Gledališka 7. Ljubljana. 6244-16 10.000 Din posodim proti 5 % obresti na prvo ali lobro drugo mesto hiše i Ljubljani. Ponudbe na -»ddelek »Jutra« pod »Posestnik«. 8305-16 Tovarniško podjetje manjše, zelo lukrativ-no, zaradi smrti lastnika ugodno naprodaj. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Tudi orepls vloge«. 6260-16 Do 15.000 Din polotila brez porokov dobijo državni. samoupravni in vpokojeni uradni';!. Vprašanja na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Dolgoročna«. GV.4-16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore. Ljubljana Gledališka 12, telefon 38- 10 96-16 Bančne vložne knjižice n.krup. prodaja. Kredit k. -npenzaclje najsolld n? je ln najhitreje same preko: Poslovni zavod d d. Zagreb, Praška ulica 6 71 Telefon inter 38 38 Naročila Izven Zagreba se Izvršujejo promptno 64.16 Vložnice vseh bank »»kup. prodaja U) zaloga r?eh vrst p o * o j i 1 * kuiantno tn zanesljivo »Flnancier«, Zagreb, Ilica 9 Teleton interurt) 44-(>9 Naročila t dežele se izvr šujejo takoj. 92-16 Družabnika ali družabnico Z 200.000 do 300.000 Din gotovine 2;a dobro vpeljano uspevajoče podjetje. po možnosti s sodelovanjem Iščemo. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sigurni dobiček«. 6117-16 Do 300.000 Din posojila iščem. Popolnoma sigurno večkratno kritje in vknjiž ba na prvo mesto. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Ka pital 300«. 5928-16 Hranilne knjižice Ljudske posojilnice ljubljan ske Mastne hranilnice ljub Ijanske in Kmet.sk* poso jilnic.e ljubljanske kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam v go tovini takoj«. 5939-16 Nudim posojilo v knjižici Ljubljanske kre ditne banke '3*1.000 Din" proti nizkemu obratovanju za ?—3 leta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Kreditna 300.000« 5070- Prodam knjižico Ljubljanske mestne hranilnice. z vlogo 300.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samo proti gotovini«. 6330-16 Vloge Ljubljanske kreditne banke, večje ln tudi manjše, kupim ugodno. | Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod ^Gotovina alt blago« 6261 36 Vložne knjige I Kmetske hranilnice v Ljub-i l'ani. kupim proti takoj-| -nji gotovini. Dopise na i podružnico »Jutra« v Ma i riboru pod »Veletrgovina«. 6323-'6 j -------- Knjižice Kmetske hranilnice ln drugih zavodov prodamo." Damo na mesečno odplačilo, event. kupimo zemljišče. Mizarstvo »Sava«. Miklošičeva 6. 6128-16 8—10.000 Din posojila iščem proti garanciji in mesečnemu odplačilu 6. po 500 Din. Obresti po do-trovoru. DodIsI na oel. odd. .Jutra«. Maribor. Tiod »Penzijonistc. «063-16 Plačam 100 % za knjige Mestne in Bano vinske hranilnice Ijublian proti mese^nemn od plačevanju — Garancijska vknjižba na prvo mesto nepremičnine 1.000. OOP Dir Ponudbe na ogla* oddelek »Jntra« pod »Zelo neodno plačam«. 5979-16 Konjski hlev in druge večje prostore, pripravne skoro za vsako podjetje, nasproti ko! ivo-ra oddam po nizki ceni v najem. — Pojasnila daje Adolf Bernhard v Mariboru Aleksandrova cesta št. 51. 6062-17 Trgovino na deželi z mesečnim prometom 35 do 30.000 Din oddam 8 1. aprilom pod ugodnimi po goji v najem. Dopise na >glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Zasigurana eksisteu ca 40.000«. 4SM-I7 Gostilno oddam pod zelo ugodnimi pogoji na najprometnejši točki Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6"70-10 Pozor, mesarji! Tovarna suhomesnate robe na Hrvatskem 6e proda ali odda v najem. Lastnik ga tudi financira. Kavcija 100.000 dinarjev. Poizve se v '•seh poslovalnicah »Jutra«. 6224-17 Gostilno dobro Idočo, na prometnem kraju, oddam v aajem ali na račun. — Ugodno za upokojence NTaslov na ogl. oddelkv •Jutra«. 6207-17 Beseda t Din. davek 2 Hn. r.a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin Vinotoč oddam na prometni točki v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 61133-10 it! Urarji V prometnem kraju oddam lokal z vsem inventarjem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna nizka cena«. 60S1-19 Mlad trgovec igilen. išče lokal — naj raje na ieželi Ponudbe ns podružnico »Jutra« v Celju pod ' značko »Pro met«. 4834-19 Trgovski lokal na Poljanski cesti v Ljub Ijani oddam s 1. majem '935. — N.islo ^60 ms veliko, p-odam v Smoletovi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6035-:O Lekarna v prometnem trg. mestu, z enonadstropno hišo. di _brez nie naprodaj zaradi rodbinskih rarmer. — TTiša «<. tndi nos hoi p^nda Ponudbe pod 300R na Pu-blicitas. Zagreb. >Wfl-?0 Mlin naprodaj y najbolj prometnem kra- iu pri žplezniški postaji. Kvent sprejmem tudi retn da se priženi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Mlin«. 0OTI9-3O Samo za 55.000 Din naprodaj nora enonadstr. hiša. St. Jerko. Črnuče. 6110-20 Hišo z vrtom ln njivo blizu kolodvora v Petrovačh v Savinjski dolini prodam. Pripravno za železničarja alt upokojenca. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6056-20 Prostovoljna javna dražim malega posestva v vps1 podgo-1 pri Modra, ob-Mna Dol pri LlubUani se vr^l 7. nrrtl* ob 3. •>inoMie TzkMoem cena •".000 Din. Kupci so vabijo na osled. 6'53-pn Parcelo na .Jeseu?Aa*> na lepi točki, pripravna za vsakega obrtnika, po sebno za trgovca, usrodno proda Peter Sitar. Jesenice • 6101--20 Zemljišče za stav-bišča tik Maribora se ugodno proda proti hranil, knjižicam ln hipoteki. Zamuda, Fran kopaiiska 9, Maribor. 6076-20 Več lepih parcel blizu Mtrja ugodno naprodaj. Solnčna lega, — vodovod, elektrika. Po izve se pri Franc Slovša Kolezljska 19, Trnovo. 5653-20 Dvostanovan j. hi§a ugodno naprodaj v Mostah — Smartinska cesta št. 43 (nasproti gostilne Sventnar) 6150-20 Lepo hišo tristanovanjsko, i velikim vTtom poceni prodam. — Vodrnat, Slapničarjeva 7. 61711-20 Hišo, vrt in kino podjetje z rvočno aparaturo, prodam. Prevzame se vknjižba in hranilne knjižice. Gotovine potrebno 3'>.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cena 360.000« 5975-20 Trinadstropna hiša rentabilna, v centru mesta pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro >R. T.« 6131-30 Rentabilno posestvo 160 oralov, v srednji viši ni. s hišo, gospodarskimi poslopji, žago in mlinom ugodno prodam za 50.1 Mi Din. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče«. 6091-20 Posestvo in razne parcele naprodaj Vzamejo »e vložne knjižice Kmečke in Ljudske poso jilnice v Ljubljani. Mestne hranilnice ljubljanske ter Posojilnice v Ribnici. Po iasnila daje I. Oražtm v Mostah. 60120-20 Zidano hišo v Sp. Selnici z vrtom ln električno rai svetljavo. ob glavni cesti radi selitve ugodno proda Ferdinand Cepe, Sp. Sel niča ob Dnvi št. 127. 5490-20 Stanovanjsko hišo veliko, krasno, skoraj novo. v Ljubljani, zamenjam za hišo v Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 5936-20 Zemljišče v Sp. Šiški cca 15.000 m* ugodno na prodaj. Vodovod in elek trika v bližini. V poštev pridejo knjižice Mestne hranilnice. Pojasnila daje Miškec, Ljubljana VU — Medvedova 38, telefon 35-75 6199-20 Glede nakupa in prodaje posestev, trgovin, mlinov, podjetij, rabljenih strojev itd. pišite »Da-ruvarčanu«, Daruvar za brezplačen popis. 6104-20 Vilo na Bledu center, enodružinsko, velik vrt, proda aH zamenja za del hišice — vile bliže LJubljane. — Kornič. Ljubljana. — Prečna 8. 6132-PO Hišo z gostilno in mesarije brei konkurence, z gospo larskim poslopjem prodam tik banovinsKe ceste na prometnem kraju Dopise na oglasni oddelek .Jutra-pod šifro »Ugodna sreča« 5973-20 Hišo s 5 stanovanji ln pritiklinami nasproti tovarne Saturnus, Moste, v dobrem stanju, z 800 kv. metrov vrta. vodo. vod, elektrike, kanalizacija. se takoj proda za gotovino ln hranilne knMžice. Več se poizve Cankarlevo n»b-VT.. A. Speti*. 6211-20 Vilo dvo-tanovan'sko, komfortno. enonadstrormo ondnl vrt. cena 450.000 Fv. Krišto* Hišo trostanovanjsko. eno-nfld^t-^Tv^o. donos. Cena ?ioooo — TTirvitekn Mootnl «t5ka. — Proda We->ptetria nisav- iVrlTHlič, rt^Vorfl 4. PoIOT te^n veMlca 1*7-bi^a hiš. t>o=«»c+"v ln noreel po Ugodnih nah. 6?78-?o Len "i ornlovl pr? Kr-Hcom na n-odai za vln*ne kov*'ee TmofsVp pocoijlnice luib-1 ri sko okolico T,a 40.000 Din. forle Jožef. Sr. T»i-'avško št. 5, pošta Krško. 50T2-20 Fnodm?5nska 1 vsem kom^o-fnm. ntrodno naproda'. — Vactnr v vseh poslovalnicah »Jntra«. (VTRru-ffl Parcele orodnm pri Sv. Krlštn. fu. Naslov v ogl. cdrt »Jutra«. 6?72-20 Majhno posestvo lepo, 15 minut od kolodvora Laško, prodam. Cena 22.000. Tnformnel-le J. Jošt. Gledališka 1o ali pa Benedek. ško. 62P5-20 Parcele Ippe in solnčnp. v Koloniji 'Gerbičeva nlicsj prodam. Pojasnila da'e optik •Turman, Selenburgova nlica 633") Zemljišče 1604 m' veliko, v bližini nove božigra'ske šole --o da Knific. Knezova ul. 3? — Ljuliiiana VIT. 6:5»-20 Posestjo s skromnim stanovanjem in gospodarskim obipktom za eno do tri družine vzamem takoj v zakup (na polt. Dopise: Društvo »Tabor«, Ljubljana. poštni prodal 30«. 6:V0 20 Hišo, vrt in njivo prodam takoj v Smartnem pri Litiji, tik cerkve. 35 minut od kolodvora. Cena 20.500 Din. Pismena poias-nila: Rošker, Maribor, Meljska 1. 6323-20 Beseda t Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje pritlično, oddam s 1. aprilom v Trnovem, Staretova ulica 31. 6'> • Dvosob. stanovanje s kuhinjo oddam v Gunc-Ijah štev. 3C. St. Vid nad Ljubljano. 0144-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom, oddam takoj ali z majem na Tyrševi c. št. 98/1. 6160-31 Dvosob. stanovanje lepo, z balkonom, oddam takoj ali pozneje v Orlovi ulici 31. 6310-31 Dvosob. stanovanje 8 kopalnico in vrtom oddam takoj ali pozneje v okolici Stadiona — Herber steinova ulica 23. Ogledati vsak popoldan. 03*12-31 Enosob. stanovanje oddam ■ 1. majem v Sva-bičevi nlicl 18. 6016-31 Moderno stanovanje 3 sob s kabinetom, kopalnico, sobo za služkinjo, vsemi pritiklinami, centralno kurjavo in plinskim štedilnikom, v sredini mesta, oddam s 1. majem. Naslov pove ogl. oddelek Jutra«. 6155-2J Enosob. stanovanje zelo poceni oddam mirni stranki 2 oseb na Kodelje-vem Naslov v vseh pošlo valnicah »Jutra«. 6384-31 Trisob. stanovanje oddam na Domobranski cesti. Dopise na osladni oddelek »Jutra« pod značko »Maj 1035«. 6:82-31 Dvosob. stanovanje takoj odda Tribuč, Glince. Tržaška c. 6, telefon 3605. 6381-21 Trisob. stanovanje lepo, oddam 8 L majem za Bežigradom, Podmilšča kova 7. 6288-21 Enosob. stanovanje majhno, takoj oddam samostojni dami na - '*po-svetski cesti štev. 10TI. 6392-31 Dvosob. stanovanje parketirano, t kabinetom, balkonom in vrtom oddam s l. majem za 500 Din v Sp. Šiški, Milčinskega 70. «37-3! Dvosob. stanovanje s kabinetom in vsemi pritiklinami oddam s 1. majem v Milčinskega ulici 62 — Ljubljana VII. 6330-31 Enosob. stanovanje oddam. Ogledati od torka naprej. Janševa cesta li4. Bežigrad. 6338-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami poceni oddam takoj ali s 1. majem. Pot na Drenikov vrh ŠL 1 (takoj ia gostilno Cad). 6351-31 Enosob. stanovanje takoj oddam maloštevilni družini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 634S-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam za 1. maj. Cena 350 dinarjev. Zg. Šiška 205 poleg Gasilskega doma. 5297-:" štirisob. stanovanje v vili blizn Zvezde, s ko oalnico plinom balkonom, imselsko sobo. vrtom itd. >ddam z majem Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6235-3! Trisob. stanovanje komfortno odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije istotam v družbeni pisarni. 6175-21 Enosob. stanovanje oddam za 1. maj. Ple-teršnikova 14 pri Gjura 6266-21 Beseda 50 para, davek 2 Din, za šitro ali dajanje aaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Oin Prazno sobo v bližini Sv. Krištofa rabim za mesec maj in junij Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Maj«. 6lŠ4-3ia Scbo išče gosjtod srednjih let pri gospodični ali vdovi v svrho skupnega gos[Kj-dinjstva. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Tudi zakon«. 0!91-J6/a Prazno sobo s posebnim vhodom, pripravno za slikarski atelje, iščem v centru me-sta. po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Siiro »Atelje«. 6104-CS/a Sobo s posebnim vhodom, rabim v mestu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Lepa soba«. 6:<6-:13 a Starejši gospod išče s 1. majem 2 prazni, parketirani sobi. ne daleč od centra in cestne želez niče, v lepi in mirni legi pritličja ali l. nadstropja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mir«. 50e6-23a Učiteljica želi preživeti velikonočne počitnice pri mirni, boljši družini — brez otrok, najraje v Siov goricah. Ceflj. ponudbe z navedbo dnevne cene na ogl. odd. »Jutra? nod »Boljša družina«. 6093-23? Prazno sobo s štedilnikom iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dve osebi«. fi2l27-d3/a komfortno stanovanje štirisnbno. oduaut s _ majem na Rimski cesti 8 — Vidmar. 62-19-?' Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 :)in Dvosob. stanovanje za junij išče tričlanska družina. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Reden in točen plač nik«. 603(>-21/a Iščem stanovanje 5—6 sob v centru mesta — po možnosti z dvema vbodoma in vsem modernim komfortom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solnčno 388«. 6179-3l;a Enosob. stanovanje solnčno in čisto, v murni sv. Jakoba išče gospodična šivilja za maj aii poiuejt. iJouudbe na oglas. odaeieR »Jutra« pod šilro »Mirno«. Stanovanje za 15. aprila ai 1. maja iščem z eno ali dvema sooama s kopalnica v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe poa »Mirna stranka ln točen plačnik« na oglasni odd. »Jutra«. 6139-21a Stanovanje eno- ali dvosobno iščem za april ali maj na Kode-ljevtjm. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Vselitev«. 6232-3ya Enosob. stanovanje iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »A. Z.« 6334-31/a Mirno stanovanje eno ali dvosobno, iščem za maj ali za takoj v novi hiši, a predsobo — vse pod enim ključem — za 2 osebi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra«, pod šilro »Gospodinja in služkinja«. 5932-31/a Stanovanje dvo- ali trisobno, v bližini centra išče za maj manjša uradniška družina. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točnost«. 6318-31/a Stanovanje eno- ali dvosobno iščem za starejšo lamsko osebo v centru mosta ali ob tramvajski progi na Trž* 4k ali Gosposvetski cesti za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ■Točno plačilo«. 59i98-č!t!/a Stanovanj* 3—4 sob, z vsemi pritiklinami. pripravno za pisarno, če mogoče z dvema vhodoma, iščemo za takoj v centru mesta. Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifro »Za pisarno«. rv«w-37a Stanovanje eno- ali dvosobno, s pritiklinami, kopalnico alt vsaj kabinetom, snažno, za maj aH junij, po možnosti v bil žinl banske uprave. — Mlrja. Iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Uradnik — «1ve osebi«. 6119-21a Trisob. stanovanje komfortno, solnčno, v me-ftu ali na periferiji iščem. Rebolj f?nsposvetskii e. 13 — trgovina. 6062-31/a Stanovanje ene (velike) ali dveh sob s pritiklinami v šentjakobskem, trnovskem aH dvorskem okraju išče stalna stranka treh oseb za avgust. Točna plačnica. Ponudbe pod »Tudi renovl-ram« na ogl. odd. »Jutra«. 6247-21 a Štirisob. stanovanje udobno, v centm mesta iščem za maj. Ponudbe na dr. Vrtačnik-a, Selenburgova 7. 6332-31/a Stanovanje dvo- ali trisobno, v centra mesta išče odrasla družina Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Plačam redno«. 6352-31/a Trisob. stanovanje solnčno, center. Išče dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepo 181«. 6308-21 a Stanovanje tri- do štirisobno. išče in-ženier s 1. majem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen in za nesljiv«. 6334-31/a Beseda t Din, davek 2 Din. ta šilro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sostanovalko sprejme samostojna gospa v zračno in snažno sobo v neposredni bližini gorenjskega kolodvora — Fran-kopanska ulica štev. 26/11. 6006-33 Opremljeno sobo a poseb. vhodom in elektriko oddam v Dalmatinovi ulici št. 3/M, levo. 6191-33 Sobo takoj oddam v Vrhovčevi ulici I18. 6186-33 Sobo primerno za trgovino ali za stanovanje takoj oddam v Trnovski ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6180-33 Gospoda sprejmem na stanovanje t vso oskrbo. — Vprašati na Sv. Petra nasipu št. 17/11. 4MI2-23 Opremljeno sobo oddam t ali 2 gospodoma 8 hrano za 400 Din mesečno, brez hrane pa za 100 Din, takoj ali pozneje. — Soklič, Karlovska štev. 36. 8129-33 Sobo oddam 3 osebama. Poizve se od 6. ure dalje. Kole-zija, Karadžičeva ulica 3. 61135-33 Sostanovalko v lepo in solnčno sobo z lepim razgledom, sprejmem takoj. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 6310-33 2 opremljeni sobi in enosob. stanovanje oddam na Borštnikovem trga št. 1. 6350-23 Sobico s poseb. vhodom in elektriko oddam na Taboru. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6333-36 Sobr z 2 posteljama oddam. Naslov v vseh po slovalnicah »Jutra«. 5909-23 Sobo novoopremljeno. • hrano ali brez oddam v Ljublja ni. Zaloška cesta (ter. 3. 65»-33 Opremljeno sobo 8 posebnim vbodom, oddam pri av. Jožefu — Ci ril Metodova nlica št. 10/1 desno. 5885-23 Sobo oddam 2 gospodoma ali gospodičnama v snažni hiši na Tržaški cesti 31/1. — Predalič, konec tob. tov., tramvaj pred hišo. 6654i-a Prazno sobo zelo veliko in svetlo, s posebnim vhodom ter pritiklinami oddam s U5. aprilom na Novem trgu 411. 6:58-33 Sobo lepo opremljeno, oddam 1 ali 2 gospodoma blizu Tabora — Ftignerjeva ul. 13. vrata 16. 6146-33 Sobo z dvema posteljama e posebnim vhodom. v pritličju. oddam. — Sprejmem tudi na domačo hrano. Poizve se v mlekarni Gosposvet-ska cesta 10. 6154-23 Sobo primerno- za pisarno, odda Grabrijan, Miklošičeva cesta 15. 6CTI-33 Sobo oddam mirni osebi na Bleš-vveisovi cesti 4, pritličje, levo. 6273-23 Sobo zračno ln solnčno, oddam 1 ali 2 osebama pri operi. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 68-11-26 Opremljeno sobo parketirano, z elektriko, takoj oddam v Križevniški ulici 9/n. 6316-33 Opremljeno sobo parketirano, z elektriko in posebnim vhodom oddam za 150 Din mesečno v Šiški, Aleševčeva 22. 61>4S5-':3 Več oblek dobro ohranjenih, za srednjo moško postavo, naprodaj v Rožni ulici št. 7/II. a:ryr-23 Lepo, solnčno sobo oddam stalnemu gospodu. Gruberjevo nabrežje št. 16 6107-33 Veliko prazno sobo solnčno, v centru mesta takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 6106-33 Veliko sobo opremljeno ali prazno, oddam v Zeleni jami, Prešernova ulica štev. 2/1. 6105-33 Opremljeno sobico majhno, s posebnim vhodom, oddam v Ilirski ulici št. 39/1 levo. 60C0-33 Prazno sobo solnčno, s kopalnico, oddam gospodu v Gajevi ul. št. 5/V levo. 6385-33 Opremljeno sobo strogo s epa ri rano, oddam. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 6312-33 Sobo ali leseno verando, oddam na Dolenjski cesti št. 10. 6H60-33 Prazno sobo v centru mesta oddam boljši gospodični. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« _6364-38 Prazen kabinet oddam na Prulah. Naslov v vseh posloval. »Jutra«. _63-3-23 Separirano sobo 1 ali 2 osebama odda Ra-mor. Križevniška ulica 6, pritličje. 6.93-33 Sobo lepo opremljeno, oddam 1 ali 2 osebama po 100 Din. Cankarjevo nabrežje 33/111 levo. 6318-28 Opremljeno sobo odda Kastelic, Karlovška cesta 15. levo, pritličje. 6314-33 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko oddam v Trnovem — Razpotoa 6. 6346 Opremljeno sobo veliko, solnčno ln z-rac-no oddam samo solidnemu gospodu na Aleksandrovi cesti Ogleda se med 13. ln 14. uro. Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 3296-23 Gospodični oddam sobo s posebni« vhodom, elektriko in parketom. Karlovška cesta 30 desno. 6B18-2B Dve prazni sobi event. s kuhinjo, primerno tudi za poslovni lokal, v L nadstropju oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Selenburgova«. S3C-23 Opremljene sobe lepe. s posebnim vhodom, jHisebno ugodne za --. oficirje, oddam takoj v Prisojni ulici 3/L. vrata 5. 63*7-23 Dijašk e mob« Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dve dijakinji iščeta sobo. Naslov v ogL odd. »Jutra« pod »Solnčna soba«. 6344-Č9 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šilro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din Črn pianino zelo dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Poizve 66 prt ABC, Ljubljana, Medvedova 8, telefon 3i4i. 61177<36 Ivan Kacin, Domžale proda lep črn salon-klavir znamke »Original Stlngl« ca nizko ceno. Ravno tam se dobil« novi pianinl od 8500, 10.000, 12.000 Din. — Z večletno garancijo trudi na obročna odplačila. 6237-26 Dunajski klavir dobro ohranjen, ln lep orehov planino pod ceno naprodaj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 6238-28 Črn klavir (Stutzflttgel), krasen — prodam ali zamenjam za pianino ln lep bel otroški športni voziček. Celovška 14, pritličje. 6313-26 J J t Beseda 2 Dla, davek 2 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. P. B. Dvignite pismo. 6390-3! Ločenec 40 le* star uradnik, !?če razumno in samostojno prijateljico ali ženo. Dopise pod »V Ljubljani« na ogl. oddelek »Jutra«. 6363-31 Beseda 2 Din, davek 2 Dla za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjii znesek 20 Din. Kuharica dobra gospodinja, želi poročiti samca ali vdovca, v starosti let — tudi z otroci. 6034-35 Ženitve — poroke posredujemo najdiskretneje, najsolidneje. Informativne prospekte navodila razpošiljamo proti vposlatvi 10 Din v pošt. znamkah. — »FIDES«, Zagreb Tkalči-čeva 4. 6005-26 Državni uradnik na Gorenjskem, absol. ju-rist, 38 let star, družaben in eleganten, teli resnega znanja s simpatično gospodično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resno«. 6Q2E-i35 Poštenjaka 55—63 let starega bi poročila starejša oseba. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lilija«. 6193-35 Z vdovo se želi seznaniti gospod srednjih let. Dopise prosi na oglasni oddelek Jutra pod značko »Stanovanje«. 6104-35 Gospodična varčna gospodinja, srednjih let. z gotovino in pohištvom. se želi :>oročiti z državnim uslužbencem. Vdovci niso izključeni. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resno "40«. 81112-25 Kateri upokojenec star do «0 let b! hotel poro«« starejšo kuharico _ dobro situin.no. Cenjene dopise na oglaonl oddelek »Jutra« pod »Hanr nlja«. 0,31-28 stanovanjski stoli vrtni stoli sklopni stoli ležalni stoli 'angleški stoli vrtne mize vrtni sklopni fotelji obešalniki vrtiljaki gostilniški stoli pisarniška oprema l dr. tovarna REMEC co, DUPLICA pri KAMNIKU prodaja od 26. marca do 17. aprila t. l. svoje izdelke po tovarniških cenah prodajalna v ljubljani, kersnikova 1 (poleg slamiča) Resnična reklama obeta samo ono, kar more Izpolniti. Vprašanje glede zakona Vam pomagajo rešiti stotine obširnih ženiclbeno-mo-žitvenih ponudb za 8 dinarjev (znamke). Pišite »Daruvarčanu«. — Daruvar. 6102-25 Gospodična »tara 30 let, z letnim domom tik Ljubljane, želi resnega znanja z državnim uslužbencem. Vdovci niso izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno življenje«. oW8-:T> Ženitve in možitve boljših slojev posredujemo najvestneje in najdiskretneje. razpošiljamo navodiia. Informacije in prospekte proti prt-dplačilu 10 Din v poštnih znamkah. — Velika tzbera odličnih partij obeh spolov: — »Rezor«. zavod za sklepanje zakonov. Zagreb, pošta 3. 6111-25 Ločenec 41 let. v stalni službi, želi znanja s preprosto žensko velike močne postave do 36 let. ki Ima veselje do glasbe, da bl ga spremi*ala v -alovih življenja. — Vse drugo postranska stvar. Ponudbe s sliko na naslov: Viljem Spin rat. poštno ležete. — Kranj. 6256-25 Beseda 59 para. davek 2 Din. za šifro ali daianie naslova 3 Din Vajmaniši znesek 12 Din Psica jazbečarka črne barve, z rjavimi lisami, ki sliši na ime »Cica«. se je izgubila. Proti naeradi nai se jo odda v Ljubljani VII.. Podlimb&r.- kega 25. G1S0-2S Plemenskega bika 10 mesecev starega monta-fonca proda graščina Bo-5 tanj. 60ftl-č/7 Psa ptičarja Ciste pasme in lepe zunanjosti, do 4 leta starega kupim. Pogoj: prvovrsten no«, mirno iskanje, čvrsta stoja, sigurno aportiranje na suhem in iz vode. Ka petaa Sever, Skofja Loka. 6010-27 Dobemian psico dve leti staro, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 61165-37 Zlata zapestnica drag spomin, se je lz-grubila. Polten naidltelj naj jo vrne proti nagradi na naslov: Vojno-vič. Glince pri Ljubljani. 6159-22 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali daian'e naslova 5 Din. Naimaniši znesek 17 Din Dame, po^or! V Rogaški Platini odprem podružnico o4 10. maja do ■j!5. sejte-nbra. Trajno ko-dranje po konkurenčnih cenah priporoča Josip Holv, dipl. i.Tsnir-ar in frizer v Brežica-h, Narodni dom. Zavese opere lef>o in poceni samo I. mariborska parna pralnica. Maribor. Krekova ul. 12. 6061-30 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dnianie naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenao CERNE — jnvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija iragifi kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev 36 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri go stilni M ožina). 70 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Din Psa čuvaja kupi Predilnica v Litiji. 5932-27 Krasen španjei čistokrven. 10 mesecev star napol dresiran. z izbornim nosom, naprodaj. Logomler Jože, Zabnica 30 — pošta Skofja Loka. 6030 *7 Kanarčke harcerje rod šampiona vse Nt-mčije. odlikovane z zlatimi ko lajnami, prodaja Opeka na Tyrševi cesti 9/II. desno. 6027-27 Kanca belega reksa, samca, kupim ali zamenjam takoj. Nanut Ante, Svib-no pri Radečah. 6295-27 Bernhardinca 6 mesecev starega prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 63H3-27 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šilro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 lin Pozor, čevljarji! Po ugodni ceni naprodaj rabljen levoročni 'stroj. — Naslov v vseh poslovalnicah > Jutra«. 5910-^9 Kovinarji! Unlverzal (Alblg rand vulst.) ln vrtalni strol. rabljen. kupim. Ponudbe pod »Univerzal« na ogl. odd. »Jutra« 6178-29 Kckzrio Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. MIZARJI stavbeniki Okovje, orodje, klej, kupite tudi na knjižice najugodneje pri »JEKLO«, Stari trg. 98 Pletilnice! Navljalnl stroj (Spul-maschine) z 24 vret-^ni, v zelo dobrem spanju ugodno naprodaj. — p. K^s. Ljubljana, židovska ul. 5. 6310 29 Mizarski stroj kombiniran, Se v obratu, vsled opustitve obrti za : s. i ■•< m i Din proda Vidmar. Ljubljana VII. 6341-29 -SE« 31 sf » &a ) Reseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali daianje naslova 5 Din Naimanj.ši znesek 17 Din. Sodna dražba nove hiše v Starem dvoru štev. 35 se vrši S. aprila ob 9. dopoldne na sodišču v Skof-ii Loki. soba št. i. Cenjeno 50.S57 Din. oOij-.i! Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izjava Za neresnične govore, katere se širijo glede pokojnega brata Andreja Hlede, da sem vse njegove stvari pobral, je laž. Pobral sem lastne stvari in to še ne vse. lahko dokažem. — Kdor bo še kaj govoril, bom primoran kazensko proti njemu postopati, ul. 8, baraka 7. Spodnja Šiška. 6319-31 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Prima vina 30 hI štajerskega kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Franc Prodnik. Stahovica-Kamnik. SIOS-SS Kravje maslo (kuhano) razpošilja v vsaki množini Franc Senčar. trgovec. Mala Nedelja. __6011-33 Ajdov med pristen, po Din 10 kg razpošilja Kmetijska družba, skladišče Maribor, na drobno in na debelo. 6050-33 Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Pension na plaži odddam v najem v Barbatu na Rabu Ima 6 spalnih sob, lokal in kuhinjo s popolnim inventarjem. — Pred samim pensijonom je izvirek vode Reflektanti naj se obrnejo na naslov »Pension Keko« Barbat na Rabu. 5OT4-38 Vilo tik morja tri opremljene sobe in kuhinja. oddam. Elektrika in voda v vili. Informacije: Niko JedrliniS, Omišalj — Stran. 6816-36 Velikonočni dar. Za boljše spoznavanje naših prvorazrednih mesnih konzerv razpošiljamo pakete, v katerih se nahaja 14 različnih mesnih konzerv in en komad zavite šunke v konzervi. Paketi so težki netto 4 Vi kg in stanejo po povzetju Din 80.—, ako se pa denar pošlje vnaprej: Din 75.— HERZ I SIN tvornica salam in konzerv Banaiski Karlovac Tenis - strune zanesljive, dobre kakovosti, z garancijo se dobijo pri tvrdki D. D. ZA IZRADU CREVA SUBOTICA Petrogradska 46; skladišče: Zagreb, Ilica 48 or, g W S nT 3 - P §■ i ca (D O CT < to P £ •O "I •a 0 to 1 C e-i C <-. i o < rt> (KI P S P nT m B> Ugodno odda aH proda se kompleten $o(fni ateCje na najprometnejši točki Ljubljane. Poizve se Tavčarjeva ulica 2-1. 2787 Trgovska I i A Proda se lepa trgovska hiša z gostilno na prometnem mestu blizu železniške postaje Savski Marof po jako ugodni ceni. Pojasnila daje: Josip Bukovina, Brdovec. pošta Zaprešič. 2746 Telefon 2 9 Si PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. SCHUMI Dolenjska cesta Pravočasno je treba misliti, kje se bo preživelo najlepše in poceni svoj odmor in imeti v evidenci tudi Hotel Jadran (tik ob morju) v Jelši z mnogimi terasami, 40 sob, kopalnico, tuši, izvrstno kuhinjo, dobrim vodstvom, ki je bilo še vedno priznano v vseh ozirih. NE BO VAM ŽAL! Preskrbite si prospekte! 101 Sprejmemo na šolanje in zaposlen je: poslovodje prodajaln, nakupovalce, inštruktorje in aranžerje izložb proti pogojem: kandidati smejo biti stari do 30 let, morajo poleg materinskega jezika obvladati kak tuj jezik in morajo Imeti tudi primerno kavcl Jo. Prednost imajo kandidati, ki so strokovno v gornjih poklicih Izobraženi in imajo voljo delovati v Inozemstvu. Pismene ponudbe poslati na naslov Bata a. s., Zlin II. č. S. R. 2768 vseh vrst PARCELE posestva i. t. d. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda Realitetna pisarna •JOŽE GRAŠEK Ljubljana Gledališka ulica i. ( nasproti opere ) Telefon int.: 33-04. Za prospekt pošljite 10 Din v znamk. ČITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA 0R1G. AMERIK/ZAŠČITNE GUME S 5 LETNIM JAMSTVOM DbBiSEVVSEHAPOTEKAH. DR0GERIJAH INPARFUMERUAH. Za/Ueuajte Uozz/iiačen c&ilA .' H El N E L£ H E R0 LD D.702 »L1V9MB 6113511; HAPI80B i). -NENADKRILJIV USPEH!- mnogih tisočev dokazuje, da je »HEINZEL - MAENNCHEN" fiziokromični renovator za lase najboljše srdestvo zoper osi- velost las. Steklenico za 50.—- Din dobite v vsaki strokovni prodajalni. Depot: COSMOCHEMIA — ZAGREB, Smičiklasova ulica 23. Zaloga svetovnoznanih REMINGTON pisalnih in računskih strojev. Najugodnejši nabavni vir za KOLESA le pri »Tehnik«: Josip Banjai LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20 Velika zaloga tenis raketov, nogometnih žog, itd. 2785 ZAHVALA Vsem, ki ste nam v dolgotrajni bolezni in ob smrti našega dragega soproga oz. očeta, gospoda IVANA STIENEJA stali ob strani in nam skušali lajšati naše veliko bol, darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, se prisrčno zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 31. marca 1935. 2801 Rodbina Stiene. Pred nakupom si oglejte ženske slamnike in moške klobuke pri IVAN in HELENA KVAS MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 32 2763 Plešavost, izpadanje las »CENT1F0LIA«, ZAGREB. Zahtevajte brezplačne je največja nesreča za mlado in staro. V urah vam preprečimo za vedno izpadanje las. a odpravimo vam tudi prhljaj, srbečico, hraste in nečistočo »ESPARCETTE« Lasje bodo ozdraveli in zopet porasli v bujnih pramenih. Za uspeh jam čimo. Garnitura Din G»l.— JITUSICEVA ULICA 4. ilustrovane cenike! Seits-ov aparat za pasterizacijo s parnim kotlom in cevmi zelo ugodno naprodaj Vprašati: Zagreb, Jurišičeva l/a, II. nadstr. levo. VRTNE SOLNČNIKE izdeluje Bela FETTMANN, Zagreb, Masa-rykova 9. Zahtevajte brezplačen ilustrovan cenik. Prevzema tudi preobleke. 119 Znani "Safvat ttae zdravi žolčne kamenčke in bolezni žolčn ?a mehurja. Zanimivo bro šuro o uspešnem zdravljenju pošlje zastonj LEKARNA »PRI SV ! V A N U« ZAGREB. KAPTOL 17 Oglas registriran pod S. Br. 27.870 Da temeljito izpraznimo zalogo konfekcije smo znižali cene za so % tako da prodajamo damske plašče že od 170.— Din naprej dam. volnene in svilene obleke od 120 Din damske perilne obleke . . . „ 60 „ otroške perilne oblekce . . . „ 25 „ F. 1. Gsričar LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 29 2629 'rlšel je ča § @ J žl It J st$ Ako potrebujete zanesljivo seme, poljedelsko, povrtno ali cvetlično, obrnite se na tvrdko Jugosl. a. d. za proizvodnjo in trgovino semen NOVI SAD, Futoški put 8—10. Ilustrovani katalog pošljemo po želji franko in brezplačno. 2038 piL&SetLfl ppiznoria f dSO odo HimetriiK'cro__ tot NAJPOPOLNEJŠfl in ee KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČm RAZ POŠILJAL NA TVRDKA F. SOiNEI&m IZDELOVANJE GLASBIL IN GLASaENirl PRITEKUN ZAGREB, Hikcliecva u1.10/c Violine...... od Din ?1 Tnavzgapl Havajske K rare, ; Kitare_____- -148.- - , k j™ti&* Mandoline... 98.- • fe^ narmonike • - r5.~ • najceneje ZAHTEVAJTE eaM8&r C-ČNIK Športne vesti Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju Letošnje prvenstvo v hitrostnem drsanju je bilo v Oslu. V celotni oceni je kar pet Norvežanov zasedlo prva mesta; šele šesti je bil Finec, potem pa spet domačini. Pač disciplina, kjer bomo še dolgo z zavistjo gledali severnjake! Podrobno- Na 1500 m: " Ballangrud (N.) 2:23.4: na lO.OOOm: Staksrud 17:48.5. V skupni kvalifikaciji — torej svetovno prvenstvo — je pripadlo prvo mesto Staksrudu s 196.425 točke. Olimpiada Za olimpiado 1936 (zimsko in letno) je izmed 55 povabljenih narodov prijavljenih 46. Kakor računajo, bo 1. 1936. prišlo v Nemčijo okoli 3500 aktivnih športnikov iz vsega sveta. Zanimanje za to ogromno športno prireditev, za katero pripravljajo Nemci naprave, kakršnih svet še ni videl, je seveda od meseca do meseca večje. Najbolj se kaže to pri prodaji tako zvanih olimpijskih vstopnic za stadion, s katerimi bodo gledalci imeli dostop na vse prireditve, ki so jih v dveh mesecih prodali za 300 tisoč mark. če pojde tako dalje, bodo zamudniki sploh gledali, kje in kako si bodo našli pristop na olimpiado. Kdor se torej bavi z mislijo, da bi si ogledal Berlin ob olimpiadi, naj računa še s to težavo! Sodniki morajo biti prespani V severni Nemčiji sta imela dva kluba hud spor zaradi sodnika, ki je baje oškodoval enega izmed obeh. Pristojne instance so podrobno preiskale zadevo ter končno ugotovile, da mož s piščalko v noči pred tekmo ni spal niti minute. Izrekle so mu strog ukor z utemeljitvijo, da se mora tudi sodnik — prav tako kot vsak igralec — fizično pripraviti za vsa javni nastop. Nemci pred olimpiado Med vsemi športnimi panogami bo na prihodnji olimpiadi najvažnejša lahka atletika. Zato so Nemci za letos, ko je treba temeljito pripraviti material za prihodnje leto. zelo razširili tudi tekmovalni spored ter že dozdaj organizirali nič manj kot 6 meddržavnih nastopov v tej panogi. Tako bodo moški nastopili v Curihu proti Švicarjem, v Monakovem proti Angležem ter avgusta v Helsinkih proti Fincem. Dalje je v sporedu velik lahkoatletski mateh v četvero med švedsko, Madžarsko, Italijo in Nemčijo v Berlinu ter za zaključek še meddržavni nastop s Francozi v Parizu. Atletinje bodo imele močno preizkušnjo s Poljakinjami v Frankfurtu ob Meni. Razen tega bo seveda glavni dogodek sezone — vsakoletno državno — prvenstveno tekmovanje dne 3. in 4. avgusta v Berlinu. VELIKA TRGOVSKA v NS1 v Mariboru na glavni cesti ležeča je s trgovino vred naprodaj. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Trgovska hiša 900«. Posredovalci izključeni. 2762 t*IJSE za volane v različnih gubah. SPECIELNI ENTEL pajčolanov, rut. šalov, oblek. FIN ENTEL. vložkov in čipk. SPECIELNI AŽUR za žepne robce. Až C KIHANJE prtov, volan, itd. PREDTISKANJE žen. roč. del. — Krasen čist tisk. VEZENJE monogramov, zaves, perila z najfinejšo in najtrpežnejšo prejo, ŽEPNI ROBCI komad 2 Din, 3 Din, 3.50 Din, 5.— Din, 6.— Din. ZA NASE KVALITETNO delo, nizke cene, hitro postrežbo se Vam izplača pot k Metek & Mikeš, Ljubljana samo poleg hotela štrukelj. 30 za perilo, kostume, plašče, suknje, obleka itd. D. M. e. in C. M. S. predmete kakor prejico za vezenje v štrenah in klopkih, Moulinč. trakove, čipke, ve-« ženino, sukanec, lastiko, svilo kronsko, Primor, Guliver, Adler, Semperbene, dam-sko perilo, kravate, ovratnike DIŠEČE MILO zobno čistilo Kalodont, Odoi, Klorodont, prašek, ščetke. vazelino za roke, NOGAVICE damske, moške, otročje in rokavice v veliki izberi nudi po najnižjih cenah Osvald Dobelc, Ljubljana Pred Škofijo 15 72 Na debelo! Ogled brezobvezen. Na drobno: V tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET« Prof. Miroslav Adlešič: Jožef Štefan Ob stoletnici rojstva slovenskega pisatelja in fizika (s slikami) ■ ..■■■■■. . ■ ..............a,.,.,,«,,,,.«,,«,. vMv!'XvJ ■ « • • . . •"•*.*« »JTT7R0« št. 76 = 19 Nedelja, 31. IH. 1935 U WOLFF; 60 Pokonci glavo D' Ormesson je postal kar prešerne volje in je zabaval Mr. Dit-roarja iz Newyorka, da nikoli tega. Ko sta se gospoda vrnila v Nizzo, rta se domenila, da bosta skupaj večerjala. D' Ormesson se je rade volje opravičil Arletti Laribaudovi, da bi mogel prebiti večer v družbi Franka Ditmarja, ki je hotel drugi dan odpotovati. Večerja je minila kaj prijetno; gospoda sta bila premagala napetost prvega srečanja in sta se čutila zdaj že stara prijatelja, ki sta bila o najvažnejših rečeh življenja oba enih misli. Po večerji sta si ogledala dve dejanji neke opojno bedaste operete in zaključila večer v hotelskem baru. Frank Ditmar je mnogo pil, ne kakor človek, ki ga mika alkohol sam po sebi, ampak bolj kakor človek, ki ga muči neutolažljiva žeja. >Z nonuj bi se morali peljati, gospod vikont,< je zdajci rekel Frank. »Mislim, da bi se prav dobro razumela.« D' Ormesson je pomislil. >0 tem sem prepričan, Mr. Ditmar, a na žalost ni mogoče.< >Kaj vas zadržuje v Nizzi?« »Posle imam, Mr. Ditmar.< >Posle? Žensko, kaj ne?< »Ne gre za žensko, Mr. Ditmar.« >Vsekako je škoda, da nočete z menoj, gospod vikont. Nekam lalostno je potovati sam in se poditi za fantomom.« Pil je. >Za fantomom ?< je radovedno vprašal d'Ormesson. >Ne zamerite, dragi Mr. Ditmar: ni mi popolnoma jasno, o kakšnem fantomu govorite.« Frank je srepo pogledal vikonta v oči. »Svojo ženo iščem.< D' Ormessona je prevzel mučni občutek, da je razum njegovega novega znanca skaljen od alkohola. »Menda ste prejle rekli, Mr. Ditmar, da je vaša soproga umrla.c »Da, moja druga žena. Zdaj iščem prvo ženo, svojo resnično ženo, najboljšo ženo na svetu. Ne morete si misliti, gospod vikont, kakšno ženo sem izgubil, in to po svoji krivdi. O njeni lepoti ne govorim, takih plavih las ni več na tem svetu; o duši te žene bi vam rad pripovedoval.« Z neudržano zgovornostjo vinjenega človeka je jel pripovedovati o šarloti. D' Ormesson ga je poslušal kakor ohromel. Njegov obraz je bil smrtnobled. Debele potne kaplje so mu stale na čelu. Sleherna Ditmarjeva beseda ga je kakor igla zbodla v srce. Šele v tej uri je spoznal, kaj je bil izgubil 6 Šarloto — on, ne Frank Ditmar. Frank je utihnil. Pogledal je v svoj kozarec, nato se je šiloma zbral in si prižgal cigareto. »Pa bi se le peljali z menoj, dragi vikont.« D' Ormesson ni imel moči, da bi odgovoril. V njegovih možganih so se gnetli načrti, kako bi dobil Šarloto nazaj. »Ali se ne počutite dobro?« ie vprašal Frank. »Zelo bledi 6te.« D' Ormesson je vstal. »Morda sem nekoliko preveč pil.« je trudoma odvrnil »Dovolite, da se poslovim, Mr. Ditmar.« Podal mu je roko. »Srečno pot!« »Najlepša hvala. Nadejam se skorajšnjega svidenja, gospod vikont.« »D' Ormesson mri je z muko pokimal in okorno odšel iz bara. Frank Ditmar je gledal za njim; nato je vzel svoj kozarec, ga ponesel k ustom in ga v napa-du nenadnega studa spet postavil na mizo. 39 Tisto noč je d' Ormesson jasno izprevidel, da mora Šarloto 6pet osvojiti, če naj živi dalje. V teh prečutih urah je spoznal, da mu kriv-da, ki si jo je bil nakopal, zastruplja kri s trudnostjo in otož- nostjo. Njegovo življenje ni imelo nobenega zmisla več, če 6e mu ne posreči, da spet priveze ljubljeno ženo nase. Ni se mu zdelo nemogoče, da bi vnovič osvojil Šarloto. Ženske pozabijo tudi najhujše gorje, ki jim ga storimo. Ženske odpuščajo hudodelstva, ki jih ne odpusti niti najblažji izpovednik. Mnogo težji se mu je zdel obračun z vojvodo Sancedillskim: ta bo vztrajal pri svojih pravicah, saj jih je plačal v gotovini! Najprej je bilo treba imeti dovolj denarja. Broz denarja ni bilo upanja, da bi zmagal v boju. D' Ormesson je izprevidel, da mora igrati. Še enkrat, poslednjikrat, ako ni drugače, mu mora biti sreča mila. Ko je drugi dan prišel v Monte Carlo in stopil v igralno dvorano, je bil napet kakor borilec, ki gleda odločilnemu dvoboju naproti. Z lačnimi zverskimi očmi je preža.1 v obraze krupjejev, kakor da bi bila njegova usoda na njih. Krupjeji mu niso ugajali, stara ženska, ki je sedela za mizo in majala z glavo kakor kitajski malik, ga je delala praznovernega, šepet dveh gospodov ga je dražil. Čutil je, da njegovi živci še niso bili dovolj močni za boj. in prisilil samega sebe, da je zapustil dvorano, čeprav je vedel, da ni varno zapravljati časa. Z grenkobo v srcu 6e je vrnil v Nizzo in prebil večer sam v svoji sobi, kakor da bi se hotel ohraniti zbranega in pripravljenega. Spal je trdno in brez sanj, vstal pozno, napravil dolg izprehod in sklenil iti v Cercle des Etrangers v Nizzi na trente et quarante. Na uspeh se je tolikanj zanesel, da ga niti izgube prvih postavkov niso mogle oplašiti. Stavil je previdno, vse dokler ni začutil, da mu je sreča brezpogojno vdana. Tedaj je brez obotavljanja tvegal najvišje postavke, ki so bili dovoljeni. In nenehamo je prešteval dobitek, čeprav je to nasprotovalo igralskemu praznoverju. Ko je priigral osem eto tisoč frankov, vsoto, ki si jo je bil v podzavesti določil za mejo, je nehal igrati in vstal. Trenutek ali kaj je stal kakor v sanjah in strmel na karte, ki so plavale v strupenozeleni mlaki. Ko najdem Charly, ne bom nikoli več igral, si je obljubljal, gledaje za plavajočimi kartami. PRODA SE RABLJENA 6-SEDE2NA Mercedes Benz limuzina 2724 V DOBREM STANJU. DOPISE NA OGLASNI ODDELEK »JUTRA« POD ŠTEV. 666. ' LEPE GRUDI - čvrste ln normalne polnosti dosežete v 4 do 5 tednih pri NERAZVITIH GRUDIH aH kadar prsa uplahnejo zaradi bolezni ali otro. Ske postelje z zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prof, dr. med. Bieru. Pri tem s« ne okrepe telo m boki. Naraven popolnoma uspešen ln zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH prsih zadobite s preparatom »JUNO« (po sijajni oceni ln priporočilu dr. med. Funkeja ln dr. med. H. Mayerja) zopet elastičnost ln čvrstost. Garnitura 70 Din. — Originale SCHRODER-SCHEN-KE razpošilja »OMNIA«, oddelek 13. Zagreb, Gundullčeva 81. Poštnina pri plačilu v naprej 7 Din, po povzetju 14 Din. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO ILUSTRIRANI CENIK! Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno ln čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, Čakovec Telefon štev. 59, 60, 8, * CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! V O lit žaga v Radohovi vasi s kompletnimi strojnimi napravami, ter KMEČKO POSESTVO S HIŠO IN različnih in večje število zemljiških in gozdnih parcel cahajajočih se v Radohovi vasi, Subračah in Temenici, se bo prodajalo na sodni dražbi dne 18. aprila 1935 ob 9. uri zjutraj pri sreskem sodišču v Višnji gori, soba št. 3. Dražbeni pogoji so na vpogled pri Sreskem sodišču v Višnji gori in v pisarni g. dr. Albina Smoleta, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 5, kateri daje reflektantom tudi vsa potrebna pojasnila. 2652 Dne 18. IV. 1935 dopoldne ob 9. uri bo pri sreskem sodišču na Vranskem v sobi št. 5 dražba nepremičnin: K. o. Ojstriška vas: vl. št. 46 in 294, veliko posestvo, hiša ta gospodarska poslopja. Cenilna vrednost Din 518.201.75. Najmanjši ponudek: Din 345.528.—. K. o. Ojstriška vas: vl. št. 332, gozdna parcela. Cenilna vrednost Din 2631. Najmanjši ponudek Din 1754.—. K. o. Smiklavž: vl. št. 12, kmečko posestvo. Cenilna vrednost Din 7947.68. Najmanjši ponudek: Din 5299.—. K. o. šmiklavž: vl. št. 130, kmečko posestvo. Cenilna vrednost: Din 4038.28. Najmanjši ponudek: Din 2693.—. R. o. Jeronim: vl. št. 158, gozdna parcela. Cenilna vrednost: Din 2937.50. Najmanjši ponudek: Din 1959.—. Pritiklin pri navedenih nepremičninah ni. Da se omogoči uspešnejša vnovčitev navedenih nepremičnin, se sprejemajo kot kavcija tudi hranilne knijžice, ki jih bode sodišče v sporazumu s konkurznim upraviteljem spoznalo za primerne. Dalje je največji ponudek plačati direktno upnikom, ki pridejo do kritja, v 14 dneh po pravomočnosti razdelilnega sklepa ter se mora o tem' zdražitelj izkazati pri sodišču tekom nadaljnjih 14 dni. Nadalje obstoja možnost odkupa na prvem mestu vknjiženega pre-vžitka, o čemer se je pa sporazumeti direktno s prevžitkarico. Ker je med upniki, katerih terjatve bodejo prišle skoro gotovo do kritja, vknjižena tudi Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, katere obstoječa terjatev znaša še 296.000 Din ln ki se je poslužila zaščite, bode zdražitelj lahko kompenziral 50% njene terjatve z njenimi hranilnimi knjižicami, na kar se reflektante še posebno opozarja. V ostalem se opozarja na dražbene pogoje, ki so na razpolago pri sodišču in pri konkurznem upravitelju. Natančnejše informacije se dobe pri podpsanem vsak dan med uradnimi urami. 2744 Advokat DR. JOŽE GRACNER, Vransko, kot konkurzni upravitelj. POTNIKA ZA SLOVENIJO. Veletrgovina manufakture išče za takoj resnega, dobro uvedenega potnika z prvovrstnimi referencami. V obzir pridejo samo strokovnjaki, ki so tudi zadnje čase potovali za veletrgovine manufakture. De-taljne ponudbe pod »Dugogodišnji manu-fakturist« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. 2718 Cementne vrtne ograjce za gredice krogle, vaze, vrtne mize, balustre, vodomete, svetilne kandelabre, nagrobne spome-nike-okvirje in ograje, stopnice, terrazzo tlak, cem. cevi itd. dobavlja po nizki ceni „CEMENTNINE" d. z o. s. LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA ŠT. 37 „Ž IMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) 21mo za žimnlce (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste ln v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E Š E, tovarna žime, St razišče pr! Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! RiMSMSI- TOPLICE (SLOVENIJA) Jugoslovenski Gastein. — Sezona od L maja do 15. oktobra. Pavšalne kure v pred- in po-sezonl za 10 dni Din 600. V glavni sezoni Din 800. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali <»d kopališčne uprave Rimske Toplice. Kupujte domače blago! NAZNANILO OTVORITVE! Vljudno sporočam cenjenemu občinstvu, da sem na osnovi svoje dolgoletne prakse v radiotehniki, otvoril trgovino radioaparat Na zalogi bom imel aparate svetovnih znamk kakor tudi radio potrebščine. Vsa popravila bodem izvrševal strokovnjaško in po najnižjih cenah. Se priporoča 2764 JOSIP BEZENŠEK, radiotehnik, Maribor, Vetrinjska ui. 17-L Do Velike noči bomo odprodali ca 2000 parov damskih moških in otroških prvovrstnih čevljev po 20—30°/o znižanih cenah Edinstvena prilika za nabavo lepih, trpežnih in tako cenenih »JARA« čevljev. Velika zaloga! Velika izbira! PRODAJALNE „JARA" i LJUBLJANA: Sv. Petra cesta SO MARIBOR: Gosposka ul. 18 pri firmi Martine ZAGREB: Ilica 60 2765 Lepi dnevi so napočili PRIPRAVITE SVOJE VOZOVE ZA IZLETE! GUMA a. d. Zagreb, Varšavska: Vam nudi najboljše in najmodernejše tipe Ar?- GUME za vse vrste avtomobilov in za vsa pota. Zahtevajte ponudbe in cenike pri Avtogaraži Josip Stupica, Ljubi? ma, Slomškova ulica 6. 122 ZAHVALA. Vsem tistim, ki ste nam ob smrti' našega dobrega očeta, soproga, zeta, sina in brata Dionizija Grobljarja POSESTNIK GRAŠČINE MEDIJA izkazali toliko sočutja, in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno smo hvaležni dr. Arkotu za vse prizadevanje olajšati mu bolečine po težki operaciji, čč. sestram za skrbno nego, domačemu gosp. župniku Osolniku za vso duhovno tolažbo ob uri smrti in za poslovilne besede ob grobu. Cerkvenemu pevskemu zboru in pevskemu društvu »šemnik« in »Loški glas« za poslovilne pesmi, katere je pokojnik tako ljubil ter gasilskim društvom Izlake, Loke in Zagorje in vsem ostalim, ki s-> r? katenkoli način izkazali pokojniku zadnjo čast. Medija-Izlake, dne 29. marca 1935. 2756 Žalujoča žena z otroci in ostali sorodniki. Šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs« motorji od Din 5000 naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 Ceniki franko! Ceniki franko! m kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno potnim malim oglasnikom mase kupnomočnih čitateljev. mmmmm zahvala Mmmm Ob težki izgubi našega nad vse dobrega nepozabnega sina, brata SIRNIKA FRANCA PREVOZNIKA smo sprejeli toliko dokazov sožalja, cvetja tn vencev, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in od daleč. Posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Volavšku, c. duh. dr. Demšarju, č. sestri, združenju izvoščkov, združenju prevoznikov in vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana-Ihan, dne 30t marca 1935. 2782 Žalujoči ostali. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob smrti naše preljube sestre, tete, gospe BERTE TRILLER lajšali težko bol in jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo najglobokejšo zahvalo. Prav toplo se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Ljubljana, dne 31. marca 1935. 2773 Žalujoči ostali. VELIČINE 9-1172 m Ves ženski svet je sprejel N A N U L (opanke) "Vsaka dobro oblečena dama nosi samo dunajske pasove od tvrdke ABELE BESEDNIK Ljubljana, šelenbur-gova 6, ker so preizkušeno dobri v fazoni in izdelavi. Izrabite priliko! Za Velikonoč! VSLED PRESELITVE smo vsemu manufakturnemu blagu cene globoko znižali in prodajamo: Din 22.- Creppe de Chine Creppe Georgette čista svila . . . . > 40.— Piquette barvan, 100 cm > 24.— švic. batist za perilo » 9.— Crepp za obleke . . . » 9.— Volneni delen . . Brisače komad od . . Din 5.50 Volneni Crepp 130 cm » 50.— Šport, volneno 130 cm » 38.— Volneno.....* i2._ Gradi za madrace . . » 19._ Zavese, 3 delne ...» 65.— Kontenina šifon, 70 cm Sifon Ia. . . . » 16.- Lastni izdelki belega blaga: Kontenina za rjuhe, .Din 5.— . » 6.— . » 9.- 156 cm.....Din 13.— Belo za rjuhe, 150 cm » 17.— Za kapne, 180 cm . . » 24.50 NARODNI MACACIN SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. LJUBLJANA, Mestni trg 17 2781 Zdrave in snežno bele zobe zadobite z uporabo BOTOT paste, ki tudi brez pene izborno čisti in odpravi zobni kamen. Poskusite Se danes našo propagandno tubo za 4.— Din! Glavno zastopstvo: D. PECHMAJOU & CEE, ZEMUN epše ure V« |t ztri) etija preživi človek, kadar čita napete romane, ko pošlje svoje misli v čudovit svet fantazije in se tako popolnoma odtrga od vsakdanjih skrbi. Romani iz »Jutrove« knjižnice so zato najbolj učinkovito sredstvo za odmor duha, njegovo pomladitev in splošno pomiritev. Vse skrbi, ki nas tarejo često le zaradi naše črnogledosti na življenje, se ob interesantnih dogodkih, zapletljajih in razvozljajih v teh romanih razblinijo v nič. Močni in borbeni se spoprimemo zopet z ne-prilikami vsakdanjega življenja. 8.— > 14.— » 8.— » 14.— > 8.— > 14.— > 8.— » 14.— > 8.— » 14.— » 8,— » 14.— > 8,— » 14.— » 8.— » 14.— » 8.— » 14.— » 15.— » 20.— » 10.— » 15.— » 15.— » 20.— » 8.— » 14.— » 15.— » 20.— » 15.— » 20.— » 10.— » 15.— » » 20,— > 15.— » 20.— » 15.— » 20.— > 15.— » 20.— » 25.— > 32.— » 6.— » 6.— Din 258.— Din 390. Poštnina znaša: za 1 knjigo Din 2.—, za 2 knjigi 3.—, za 3 knjige 4.—, za 4 knjige 6.—. Od 5 knjig do 9 knjig Din 8.—. za 10 knjig 10.—. za 25 knjig 20.-. PRI ODJEMU VSEH KNJIG ŠE PO 10% POPUSTA. Knjige naročite pri upravništvu „ Jutra" v Ljubljani. RAZUMEN ime ugom kje bo oglaševal, ker ve, da Ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom mase kupnomočnih čitateljev. V LETU 1935. POTOVANJA PO MORJU nudi Hamburg-Amerika Linie zlasti poceni vožnje po solnčnem Sredozemskem morju z M. S. »Milwaukee«, največjim nemškim motornim b rodom. Drugo potovanje v Orijent od 4. do 22. aprila od 360.— mark naprej. Potovanje na Grško, v Turčijo in na črno morje od 23. aprila do 12. maja od 375.— mark naprej. Potovanje po zapadnem delu Sredozemskega morja od 14. maja do 2. junija od 385.— mark naprej. Tudi brzopromet z Vzhodno Azijo, ki se vzdržuje z motorno ladjo z dvojnim vijakom »CORDILERA« nudi vsakomur nenavadno poceni priliko za potovanje na oddih na Malorco (Baleari), Barcelono, Genovo in Neapel. Prvi razred 275. —mark, turistični razred 190.— mark in znižani turistični razred 150.— mark. Vedno potujete dobro s parobrodi Hamburg-Amerika Linie ©s Pojasnila, prospekte in vozne karte dobite pri GENERALNEM ZASTOPSTVU ZA JUGOSLAVIJO Nemški prometni biro: višji inženjer Franz Neuhausen, Beograd. Knežev Spomenik 5, telefon 27-290 in 30-003 in pri »Putniku«, Ljubljana, za nebotičnikom, telefon 24-72. 2778 Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi V .L/in h lir