Od 1. nov. dal|« stvo 50 din — nedeljska izdaja ce- Kopitarjeva ui.6/IIL SLOVENEC Ceh. raču Llubljans za inserata. Oprava: Koptlar-|eva ulica 6 din. za ^ B^m _ mm ^ar Mm M ^ Tet 40.01 d» inozemstvo 120 din. ^^^ ErWW ^^^ ^B^V M ^■ ,. ,. Uredništvo: ^^^^^^ ^^^^^^^^ ^ Celje, Ptuj. Jesenice, Kranj, Novo mesto. TeL 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. Trbovlj® Predsednik vlade in zunanji minister sta se z Dunaja vrnila v Belgrad Pristop Jugoslavije k trojni zvezi je imel velik odmev po vsem tisku, ki poudarja, da je Jugoslavija modro ravnala, ko se je častno izognila vojni in dobila jamstvo za neodvisnost in za nedotakljivost vseh svojih meja Dunaj, 20. marca. DNB: Predsednik jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič in jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič sta se nocoj s posebnim vlakom odpeljala z Dunaja in se vrnila v Belgrad. Nemški zunanji nii-nistr v. K i b b e n t r o p je pospremil jugoslovanska državnika na postajo ter se tam od njiju prisrčno poslovil. Okoli 19. ure se je odpeljal z Dunaja s posebnim vlakom italijanski zunanji minister grof C i a n o. Pred svojim odhodom se je prisrčno poslovil od nemškega zunanjega ministra v. K i lihe n t r o p a. Ko je posebni vlak vozil skozi postajo v Budimpešti, so prišli predsednika jugoslovanske vlade Dragišo Cvetkoviča in zunanjega ministra Cincar-Markoviča na postajo pozdravit poleg jugoslovanskega poslanika v Budimpešti Rašiča in osebja poslaništva še zastopniki nemškega, italijanskega in japonskega poslaništva. V imenu madžarskega zunanjega ministrstva je jugoslovanska ministra pozdravil načelnik protokola grof Julij Tclek}'. (AA). Slovesen sprejem v Belgradu mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Belgrad. 26. marca. m. Posebni vlak, s katerim sta se vračala predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič in zunanji minister dr. Cincar-Markovič s podpisa trojnega sporazuma na Dunaju, je privozil v Subotico ob pol 1 ponoči ter je ostal na poslaji do 5 zjutraj, nakar je odpeljal v Belgrad. Tja je prispel ob 9 zjutraj. Ob povratku je bil predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru prirejen slovesen sprejem. Ze pred prihodom vlaka so se na topčiderski postaji zbrali vsi člani kraljevske vlade, ki so v Belgradu. Navzoči so bili: podpredsednik vlade dr. Maček, predsednik dr. Kulovec, prometni minister Bešlič, minister za gozdove in rudnike Ku-lenovič, finančni minister dr. Sutej, minister PTT dr. Torbar, minister za trgovino in industrijo Andres, gradbeni minister Vulovič, minister brez listnice Sinoljaii, kmetijski minister Nikitovič, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Ikonič. Nadalje so bili navzoči še: belgrajski župan Jevrem Tomič, več bivših ministrov, pomočnik zunanjga ministra Siinonovič, upravnik mesta Belgrada (Jrinčič, kabinetni šef predsednika vlade Anastasijevič, kabinetni šef podpredsednika vlade Bogišič, Šečerovič in drugi. Ministrskega predsednika Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča so sprejeli tudi predstavniki držav trojnega sporazuma. Tako so nemško poslaništvo zastopali: svetnika dr. Maine in Ltirz, vojaški ataše Dussc, alaše Bnll-maun, pomočnik atašeja za letalstvo Winterfeld in ostalo višje uradništvo nemškega poslaništva. Italijansko poslaništvo je zastopal italijanski poslanik Mamelli z vsem uredništvom italijanskega poslaništva. Romunsko poslaništvo je zastopal poslanik Viktor Cadere, madžarsko svetnik Hof-inann. bolgarsko Stragijev, slovaško pa g. Cieker. Posebni vlak z našim predsednikom vlade in zunanjim ministrom je privozil na topčidersko postajo točno ob 9. G. predsednik vlade je dobro razpoložen stopil iz vagona, za njim pa zunanji minister dr. Cincar-Markovič in nemški poslanik von Heeren. Vsi trije so se prisrčno pozdravili s člani kr. vlade in diplomatskimi zastopniki držav trojnega sporazuma ler številnimi domačimi in tujimi časnikarji, ki so bili prav tako pri sprejemu na kolodvoru z ravnateljem agencije Avale Djordjom Peričem na čelu. Po krajšem razgovoru na postaji je predsednik vlade Cvetkovič sedel z gospo v avtomobil in se odpeljal na svoje stanovanje. Prav tako sta se odpeljala z avtomobili tudi zunanji minister dr. Cincar-Markovič in nemški poslanik Viktor von llceren. Odmevi tujega tiska Italijanski tisk njim delom von Ribbentropa in njegovih ljudi. Nemčija seduj verjame, da je pristopitev Jugoslavije k trojnemu paktu osvobodila Hitlerjevo armado na jugovzhodu vsake skrbi v zaledju. Danes so se službeni krogi obrnili v svojih razlagah na položaj na jugovzhodu v zvezi s pristopom Jugoslavije. Ob tej priliki so rekli: Pomen pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu je jasen vsem. Je večji, kot se je pa moglo pričakovati. Diplomatska moč, delavnost in ne-utruduost Nemčije nc bo imela niti trenutek odmora, zato pričakuje tudi velike uspehe^ S tem v zvezi se postavlja vprašanje, če sc pričakuje sprememba položaja v odnosu napram Grčiji. Na to vprašanje so odgovorili berlinski službeni krogi' Grčija je v vojni z našim zaveznikom in ona ne more biti predmet našega diplomatskega delovanja. Na vprašanje, če je Sovjetska zveza ob priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu storila isto kot ob priliki pristopa Bolgarije, so odgovorili: Nič nam ni znanega. Nismo poklicani, da dajemo kakršne koli podatke o diplomatski akciji s Sovjeti. Takrat je šlo za Bolgarijo, danes pa gre za Jugoslavijo. Na opombo nekaterih časnikarjev, da je pristopila Jugoslavija k trojnemu paktu z gotovimi omejitvami, so v Berlinu odgovorili: Angleška in ameriška propaganda skušata prikazati kakršen koli drugi pomen tega trojnega pakta, jiosebno v zvezi s pristopom Jugoslavije, samo pravega ne. Von Ribbcntrop je v svojem včerajšnjem govoru povedal, da Nemčija ne potrebuje nobene vojaške pomoči v boju proti Angliji. Na nadaljnje vprašanje, če te note pomenijo v nekem oziru zagotovitve Jugoslaviji za njeno nevtralnost in nedotakljivost, jc službeni nemški predstavnik odgovoril: Znano jc, d,t se je morala Nemčija zavzeti za romunske meje zaradi obvarovanja notranjega reda v Romuniji. Jugoslavija je pristopila k trojnemu paktu po svoji svobodni volji in torej o neki podobnosti z Romunijo ne more biti ni-kakega govora. Izmen;ava brzojavk med knezom Pavlom in Hitlerjem Dunaj, 26. marca. DNB: O priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu sta bili med jugoslovanskim knezom namestnikom in voditeljem Nemčije izmenjani dve brzojavki .Nj. kr. Vis. knez namestnik je poslal voditelju Nemčije iu državnemu kanclerju Adolfu Hitlerju sledečo brzojavko: Prosim Vašo ekscelenco, da na dan. kn kralj. Jugoslavija pristopa k trojnemu paktu, sprejme moje posebno prisrčne zelje za osebno dobro Vaše ekscclence. kakor tudi iskrene želje za nadaljnji procvit in napredek velikega nemškega naroda. Voditelj Nemčije in državni kancelar je odgovoril s sledečo brzojavko: Najprisrčneje se zahvaljujem Vašemu kr. Vi-sočaiistvu za čestitke, ki so lili bile poslane o priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktn. Obenem izražam svoje iskrene želje za bodočnost jugoslovanskega naroda iu njegovega kralj, doma. (AA.) n ji časi zahtevajo od vsake odgovorne osebe, da zapre vrata takim strahovom. Na koncu pravi: »Pristop Jugoslavije k trojnemu paktu bo še bolj utrdil mir na Balkanu, in bo p r i največjih pesimistih pregnal struh pred novo frou-to na našem polotoku.« Odobravanje v Tokiu Tokio, 26. marca. DNB: Japonski politični krogi menijo, da je bil s pristopom Jugoslavije k trojnemu paktu storjen nov korak za odstranitev angleškega vpliva v Evropi. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da pomeni pristop Jugoslavije v trojni pakt združenje Evrope v trdnejšo skupnost v novem redu proli svetovni liberalni demokraciji, kar se bo še bolj utrdilo o priliki obiska japonskega zun. ministra v Evropi. Tokijski »Niči Niči« pravi, da je pristop Jugoslavije k trojnemu paktu nov uspeh in da nemško diplomatsko delovanje na Balkanu želi iz.vesti politiko miru. dočim stremi angleška politika za tem, da Balkan potegne v vojno. Pristop Jugoslavije je dokaz, da Balkan hoče oslal i izven vo jne. > 1 loči Simbun pravi, da je pakt treh držav dobil v zadnjih 6 mesecih ojačenje s pristopom 5 drugih držav, kar istočasno pomeni močan udarec za Anglijo. Na koncu članka pravi list. se iz vsega tega jasno vidi, da je zmaga Anglije izključena. (A A) Rim, 26. marca AA. Štefani: Italijanski listi posvečajo pod velikimi naslovi cele prve strani poročilom in komentarjem o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu in objavljajo tudi fotografije, ki so bile posnete med podpisovanjem sporazuma. Listi poudarjajo, da gre tukaj posebno za nov diplomatskih poraz Anglije. Messagero poudarja tvorni smisel pakta treh držav, ki je dostopen za vse države, in izjave, katere je podal predsednik vlade Cvetkovič, Kakor je bilo možno predvideti, londonski radio ni začel velike besedne ofenzive proti podpisu. Postopno izoliranje Anglije, ki se z nobeno rečjo ne da več prikriti, predstavlja prerod Ev-rope. »Popolo di Roma« prinaša članek pod naslovom »Evropa Evropcem«, v katerem z živim zadovoljstvom ugotavlja pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Poleg drugega poudarja, da bi moralo odločno stališče Jugoslavije služiti kot opozorilo celo tistim intervencionističnim ameriškim krogom, ki zlahka odobravajo londonske trditve glede značaja in ciljev borb, ki so v teku. Amerikanci bi prav tako morali razumeti, da njihova pomoč Evropi ne služi evropski stvari, temveč pomeni sovražno dejanje proti evropskim narodom, ki se uvrščajo v politični in gospodarski sistem osi in na ta način jasno dokazujejo, da ne bodo dopustili britanskega vmešavanja v svoje zadeve in v zadeve evropskega kontinenta Te države so prostovoljno pristale na sodelovanje pri urejanju celine in s tem se bo izpolnila formula »Evropa Evropcem«. »Corriere della Sera« razpravlja o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu in pravi, da je ta pristop zgled častne in poštene politike. List potem pravi: S pristopom k trojnemu paktu si je Jugoslavija hotela zagotoviti miren razvoi, stalnost in napredek države. Na koncu list pravi, da se blok evropskih držav čedalje bolj utrjuje. Odmevi nemških listov Berlin, 26. marca. DNB: Nemški tisk še naprej posveča veliko pozornost pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. »Berliner Borsen Zeitung« objavlja članek svojega političnega urednika dr. Megcrleja, ki med drugim pravi: Na Jugoslavijo je do zadnjega trenutka padal strašanski ogenj intervencionistov, tendenčno sproženih glasov, groženj in obljub. Navzlic vsemu temu pa se Jugoslavija ni uklonila pred nobenimi blufi, tem-; več je sprejela svoj sklep po zrelem preudarku, ki je slonel samo na življenjski koristi po neodvisnosti in miru države. Člankar vidi v tem sklepu enega največjih porazov anglosaške politike. _ »Volkischer Beobachter« izraza priznanje Jugoslaviji, da se je izrazila za nov red v Evropi. List pravi, da sta London in Washington s cclo vrsto spletk skušala zavreti la sklep. Zaradi težkih epizod, ki so se pojavljale v času diplomatske borbe, pa je treba tem lepše oceniti sklep jugoslovanskih državnikov. Niti odpor nekaterih prostozidarskih skupin ni mogel za deli časa skaliti jasnega instinkta in trezne preso,e tega »zdravega kmečkega jugoslovanskega ljudstva«. »Deutsche Allgemeine Zeitunj« pravi: Anglija je na Dunaju izgubila bitko, katero e vodila za evropsko celino. Danes evropski narodi več ne vlečejo vsak na svojo stran, temveč se Jedili« trdneje zbiraio v vrstah, da bi na temcltu skupnega načrta uredili svoje življenje in svoj prostor. (AA) »Frankfurter Zeitung« ugotavlja, da je razvoj dogodkov, ki je privedel do zgodovinskega dogodka na Dunaju, rezultat razvoja zakona politične logike. Ta korak na poti v novi red je po svojih splošnih potezah uspeh evropskih teženj za obnovo in poraz držav, ki nc pripadajo evropskemu življenjskemu prostoru in je končno poraz angleške diplomacije. »National Zeitung« piše, da je s pristopom Jugoslavije k pogodbi treh držav bil krog združenih držav dragoceno obogaten, in to se bo izkazalo še v okrepljeni tendenci za pristop drugih držav in da se končno doseže edinost vseh kulturnih narodov proti plutokratski tiraniji in demokratsko liberalni anarhiji. To je cilj pogodbe in o tem se bodo v bodočih dobah sprejeli sklepi na sestanku med japonskim zunanjim ministrom in voditeljem Nemčije in ducejem. Ta pogodba je za Anglijo potrdilo, da londonska politika na evropskem kontinentu ne more pričakovati, da bi še lahko kdaj izvajala kakšen vpliv. Ustanovitelji pogodbe treh velesil, piše dalje list, so to pogodbo označili kot sredstvo miru. Pristop Jugoslavije je nov dokaz za to idejo miru in se ni zgodilo po želji Anglije in Amerike, da bi bila Jugoslavija zopet vpletena v hudo borbo za svoje državne meje. S pristopom k pogodbi treh velesil pa je Jugoslavija dobila dragocena poroštva in obljube za bodočnost svojega obstoja, ker se smatra, da bo v svetovni vojni pridobljeno ozemlje najlažje in najboljše ohranila na ta način. (AA) Berlin. 26 marca. Danes živi Berlin že čisto pod vtisom prihoda jap. zun. ministra Ma-cuoke. Vprašanje dejanje je ena od največjih diplomatskih zmag nemškega zunanjega ministrstva v zadnjih letih. Predstavniki Nemčije in sani kancler llitler so zadovoljni z včerajš- Bolgarski listi Španski odmevi Sofija, 26. marca. b. Popoldanska časopisa »M i r« in »Slovo« prinašata poročila iz Berlina in Dunaja o prihodu jugoslovanskih in nemških državnikov na Dunaj, o slovesnem podpisu protokola, o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu, kakor tudi o dejstvu samega protokola. »Slovo« prinaša na uvodnem mestu obširen članek pod naslovom »Pot Evrope«. V članku so opisane poediuc stojinje spopada^ meil Anglijo in Nemčijo. Nihče nima vzroka čuditi se sklejiu jugoslovanske vlade, da pristopi k osišču. Časi so usodepolni in človeški možgani niso bili nikdar tuko resno upreženi v delo, kakor so danes, ko rešujejo vprašanje za stoletja naprej. Asi oni, katerim je usoda naklonila, da so na čelu, morajo svoje srce prenesti v možgane. Prišel bo čas tudi za romantiko, toda seda- Madrid. 2«. marra. AA. DNB: Madridski ve-černiki so snoči objavili obširne komentarje o pristopu Jugoslavije k pogodbi treh velesil. V svojem komentarju o pristopu Jugoslavije k tro-zvez.i piše »A I e a z a r«, da so z neke. tuje strani prav tako kakor poprej skušali ribariti v kalnem, toda Balkan je ohranil svoje določeno stališče. »Pil e hI o« piše, da je novi red v Evropi dobil svoje končne oblike na Balkanu. Sedaj ne more Anglija tamkaj ničesar več pričakovati. Madžarski odmevi List »Pest« poroča iz Ziiriclia. da današnje švicarsko časopisje ugotavlja, da se je s pristopom Jugoslavije k trojnemu paktu položaj znatno utrdil. »Tag« piše, da so v Rimu prepričani, rla bo že v prihodnjih dneh prišlo do važnih odločitev. Antonescu zahteva pravico za Romunijo »Nikdar ne bo miru v tem delu Evrope, dokler romunski narod ne dobi aH si sam ne izposluje pravice... pravica pa bo prišla« Bukarešta, 25. marca. Rador. V svojem govo ru, ki ga je imel pri slavnostni razdelitvi podjjor družinam tistih vojakov, ki so padli 21. januarja, jc poglavar romunske države general Antonescu dejal med drugim tudi tole: Niti jaz, niti romunski narod ni sprejel in nikdar nc bo sprejel kot dokončnega položaja, v katerem smo se znašli in pred katerim se moram tudi sam ukloniti. Nikdar ne bo miru v tem delu Evrope, niti resnične pravicc na Palača Belvedcrc, kjer je bila podpisana pogodba o pristopu lugoslavije k trojnemu paktu svetu, dokler romunski narod nc dobi ali si sam ne izposluje pravice. Pravica bo prišla. To slovesno izjavljam vsem vam, ki ste trpeli in doprinesli žrtve, vsem vojakom, med katerimi sem tudi sam. Romunski narod zna spoštovati čast, prav tako pa tudi pričakuje, da njegovo čast spoštujejo drugi. Na tej svečanosti so bili navzočni tudi člani vlade in vojaška zastopstva. Odlikovani so bili vojaki, ki so se izkazali o priliki januarskih nemirov. Slavnost se jc končala z revijo čet. (AA.) Madžarski uredniki ne smejo dajati izjav tujim listom Budimpešta, 26. marca. DNB. Madžarska vlada jc objavila ^uredbo, s katero državnim uradnikom, ki potujejo uradno ali jDohiradno v tujino, pre|x)\eduje dajati izjave zasto|>nikom liska. MeJ razlogi te uredbe se navaja, da jc bila ta uredba potrebna zaradi tega, ker se v tujem tisku take in slične izjave objavljajo kot senzacija, dasi v večini slučajev ne gre za javilo izjavo o stališču madž-ar-ske vlade. (AA.) Nemška vojska v Bolgariji Sofija, 26. marca. DNB. Bolgarski nolranji minister Gabrovski, ki se jc vrnil s svojega nadzorstvenega potovanja |X) Bolgariji, jc izjavil zaslop-kom tiska, da je |wvsod z občudovanjem opazoval obnašanje bolgarskega ljudstva, prav tako pa tudi korektno obnašanje nemških čet. Gabrovski je nato izjavil, da so se kmetje jiogosto |>ostavljali v več kilometrov dolge špalirje, da bi lahko ojiazovali prehod nemških čet. V številnih vaseh so kmetje izjavili, da obžalujejo, da nemške čete niso šle skozi njihove vasi. Nato je minister izjavil, da bo kmalu gotov del mobiliziranih kmetov in konj odšel domov na |K>niladanska dela. Gabrovski jc končal, da ;c razpoloženje na vasi zelo dobro. (AA.) Srbski in hrvatski listi o vstopu Jugoslavije v trojno zvezo Dr. Danilo Gregorič v »Vremenu« o pogodbi med Jugoslavijo in trojno zvezo Dr. Danilo Gregorič, glavni urednik »Vremena« je objavil v včerajšnjem »Vremenu« članek, iz katerega posnemamo: »Vstop Jugoslavije v trojno zvezo predstavlja datum zgodovinske važnosti za jugoslovansko politiko in njen razvoj. Nikakor pa ne predstavlja oddaljitve od osnovne politične smeri, po kateri je hodila Jugoslavija še v mirni dobi in katero je politično nadaljevala ter izgrajevala od takrat, ko se je septembra 1939 začela druga svetovna vojna. Jugoslavija ima v svojem celokupnem političnem prizadevanju pred seboj dva cilja: Prvi je ta. da našemu narodu, ki je v težkih vekih herojske borbe žrtvoval rodove svojih najboljših sinov, ohrani mir; drugi pa je, da državi, ki je s temi žrtvami ustvarjena, zavaruje njeno svobodo, samostojnost in polno nedotakljivost. Da bi uresničila ta dva cilja, je gledala Jugoslavija, da vzpostavi z vsemi svojimi sosedi, posebno pa še s tistimi velikimi silami, ki danes s svojo moralno in stvarno silo opredeljujejo usodo Evrope, razmerje čim boljšega sodelovanja. To razmerje sodelovanja se je spremenilo v razmerje prijateljstva, zajeto pa je v vsakem času v tisto obliko, ki je odgovarjala svetovnemu političnemu položaju tistega časa. Pred vojno je bilo to razmerje gospodarske vzajemnosti in političnega razumevanja. V začetku vojne je bila to deklaracija o nevtralnosti Jugoslavije, s katero je za vedno postavljena zapreka poskusom, vreči Balkan v vojni vrvež ter da bi se milijonskim žrtvam preteklosti dodale nove žrtve sedanjosti in prihodnjosti. Danes je to pristop k trojni zvezi, ki je postal orodje za zgradbo evropske bodočnosti. Notranji značaj trojne zvez, katere članica je postala Jugoslavija, ni v kaki vojaški zvezi, niti ni to predmet vojne politike. Nasprotno predstavlja trojna zveza sama po sebi skupino evropskih držav, katerim se na Daljnem vzhodu pridružuje Japonska, ki vsebuje svečane izjave vseh članov, da bodo v bodoči zgradbi Evrope sodelovali v miru in spoštovanju medsebojnih temeljnih pridobitev in državnih ter narodnih koristi. V osnovi je zgrešeno gledanje, ki ga med nepoučenimi širi tuja propaganda, da ima trojna zveza sama po sebi tudi posledice, kakor se kažejo pri nekaterih državah, ki so se trojni zvezi pridružile. Če so na primer v Romuniji in Rol-gariji nastali posebni položaji glede na vojaško silo nemške države, je to prišlo kot posledica posebnih sporazumov ter na osnovi poziva in pristanka teh dveh držav. Koristi, ki jih ta svečani čin na Dunaju prinaša Jugoslaviji, so brezdvomne ter so krona prizadevanj jugoslovanske politike za zavarovanje miru in svobode naših narodov. Po eni strani je dano polno jamstvo za jugoslovanske meje. Na drugi strani je dobila Jugoslavija zagotovila, da osiščna vojska ne bo v kakršni koli obliki prekoračila teh .svečano potrjenih ip zajamčenih meja. Nazadnje' pOmenl zagotovilo o polnem spoštovanju jugoslovanske suverenosti, da ne ho podvržen nikakim vplivom svobodni razvoj notranjepolitičnega življenja naše države.« »Politika« o Jugoslaviji in trojni zvezi Včerajšnja »Politika« je objavila daljši članek i naslovom: »Jugoslavija in pakt treh sil*, iz katerega posnemamo: »Za pravilno ocenjevanje tega zelo važnega dogodka kakor v našem narodnem, tako v mednarodnem pogledu, je treba imeti pred očmi vzročno zvezo, ki obstaja med njim in med vsemi našimi dosedanjimi zunanjepolitičnimi stremljenji, potem pa zavarovanje koristi naše države in sedanjega položaja v svetu. Vse to, kar je Jugoslavija kot neodvisna in narodna država najvišje cenila in varovala, prvenstvono polno zavarovanje njene ozemeljske nedotakljivosti in neodvisnosti ter vzdržanje neskaljenega miru, je prišlo pri tej priliki do ponovne potrditve, ker nam Nemčija in Italija to svečano zagotavljata. Tudi če bi ne bilo druge prednosti in drugih koristi, ki izhajajo iz tegu našega pristopa k trojni zvezi, bi že samo to važno zagotovilo predstavljalo v resnici prvorazredni uspeh naše določene, odločne in doslednje zunanje politike. Toda poleg tega so v tej pogodbi še polna jamstva za našo državno neodvisnost predvsem v jasnem in nedvoumnem dejstvu, da Jugoslavija, pristopajoč k trozvezi, nc prevzema ni-kakih obvez vojaškega značaja, z drugimi besedami: Jugoslavija ostane še nadalje izven vojne, tako da je v tem jx>gledu njen jx>ložaj razčiščen in končno določen. Za našo državo ima to današnje dejanje dale-kqsežni jx>men v vsakem pogledu, ker je z njimi stvarno doseženo tisto, za čemer smo vedno najbolj težili in doprinašali največje žrtve, to je, da končno postane nedotakljiva dedščina dela in miru hrabrega in častnega jugoslovanskega ljudstva meje te naše narodne grude, do katerih sega naš narodni in življenjski prostor. Ta zgodovinski dogodek bi v mirnejših časih, kakor so današnji, pravilno razumeli vsi Jugoslovani, vsi Srbi, Hrvati in Slovenci brez razlike, kot znanilca boljših in mirnejših dni, jiosebno pa danes, ko se v svetu vodi največja vojna vseh časov in njeno nepremagljivo besnenje v resnici snuje novi evropski red. Ravno zato, ker je s svojim stoletnim trpljenjem in s herojskimi borbami zaslužilo mir, naše ljudstvo ve iu zna ceniti vse ugodne in tvorne okoliščine, ki so v prvi vrsti vzgled naši zunanjepolitični delavnosti in ki našemu ljudstvu tudi danes kljub svetovnemu sjx>padu omogočujejo mirno delo za splošni napredek in jx>dvig. Gledan od katere koli strani, je pristop Jugoslavije k trozvezi v resnici dogodek izredne narodne in mednarodne važnosti in po pravici lahko pričakujemo, da se bodo vse njegove neizbežne posledice skoraj pokazala v svojem pravem delovanju in v splošno zadovoljstvo vseh prizadetih narodov. Jugoslavija, ki hodi vedno mirno in možato, se zaveda, da s tem iz|x>lnjuje svojo dolžnost kakor do sebe, tako do sosedov, s katerimi jo tesno vežejo geopolitični zakoni.* »Hrvatsko javno mnenje je bilo že davno naklonjeno taki rešitvi«, piše »Hrv. dnevnik« o pogodbi med Jugoslavijo in trojno zvezo Na dan vstopa Jugoslavije v trojno zvezo je imel »Hrvatski dnevnik< zanimiv uvodnik, v katerem beremo med drugim: »Če upoštevamo, da je Turčija samo s svojim manjšim delom evropska država, Grčija pa je v vojni z Italijo, lahko rečemo, da so sedaj vse nevojskujoče se balkanske države pristopile k tej zvezi in so na eni strani priznale Nemčiji ter Italiji kot dvema velikima evropskima državama prvenstvo v evropski politiki, na drugi strani pa so izjavile pripravljenost za medsebojno gospodarsko sodelovanje. Jugoslavija z vstopom v to zvezo ni jire^zela. npbeinij) vgja^ki^ obveznosti, kakor tudi m utrpela tiobeniK žrtev odročje, na Balkan. Da bi ta prenos velikega vojnega središča na Balkan pomenil ne samo požar Balkana, temveč pravo katastrofo za naše narode, ki so se šele začeli dvigati iz gorja, ki jih je na isti zemlji zadelo v prejšnji svetovni vojni, ni jx>-trebno naglašati. Ne bili bi mi tisti, ki bi kdaj koli od izida vojne na Balkanu uživali kakršne koli sadove. Vojni valjar, ki bi tokrat šel preko nas, bi bil res katastrofalen. Jugoslavija je smatrala, da je bila njena vloga določena prav tako, kakršna je bila njena dosedanja vloga, vsa v znamenju dela za mir, za ohranitev tistega stanja, ki je doslej obstajalo in ki je tako potrebno balkanskim narodom, posebno pa še jugoslovanskim narodom, da bi lahko v miru živeli, delali, ustvarjali ter nedotaknjeni pričakali mir, ali da vsaj v večji meri ne bili izmučeni od vojne. Iz tega vidika moramo prvenstveno gledati na današnji pristop Jugoslavije k trozvezi.* Nov dogovor za izvoz lesa v Nemčijo Belgrad, 26. marca. p. Kakor smo že poročali, se je 20. t. m. začeio v Belgradu VIL redno zasedanje nemškojugoslovanskega odbora za gozdno in lesno gospodarstvo. Ko so se začela pogajanja, se je že na jirvi seji odbor razdelil v dve komisiji, in sicer: v komisijo za splošna vprašanja in v komisijo za cene. Prvi komisiji je predsedoval g. inž. Ivan Dobravčič, šef odseka za gozdne proizvode v ravnateljstvu za zunanjo trgovino, dočim je komisiji za cene predsedoval glavni tajnik zveze industrijcev iz Ljubljane g. dr. Adolf Golia. Predvsem je prišlo v prvi vrsti do sporazuma v komisiji za cene. Komisija je svoje delo dokončala dne 25. marca in je podpisala tozadevni sporazum z nemško delegacijo. Na osnovi tega sporazuma so znatno zvišane cene našega lesa za izvoz v Nemčijo. To pomeni, da so se cene prilagodile dejanskemu tržnemu položaju. Novi dogovor glede cen velja do 30. junija 1941. Kupec in prodajalec sta v smislu pogodbe upravičena pogodbo razveljaviti, v kolikor se ne izvrši do 30. VI. 1941. Vendar se morata te pravice odstopa poslužiti v roku 14 dtli, ako ni v pogodbi določen drugačen rok. Dogovor je stopil v veljavo dne 25. marca in so dogovorjene cene bile kalkulirane na podlagi sedanjega stvarnega izplačilnega tečaja v znesku 15.60 din. Kar pa se blago, izvoženo v Holandijo in Belgijo, obračunava po tečajih 17.82, in je bilo sprejeto načelo, da naj dobi naš izvoznik pri izvozu v Belgijo in Holandijo isto ceno v dinarjih, kot jo prejme pri izvozu v Nemčijo, se sporazumno cene za izvoz v Holandijo in Belgijo, izražene v markah, sorazmerna višjemu izplačilnemu tečaju zmanjšajo. Olajšave za velikonočne brzojavke v inozemstvo Belgrad, 26. marca. AA. Z odlokom ministrstva za ptt dr. Torbarja je dovoljena uvedba brzojavnih čestitk z določenim besedilom za bližajoče se velikonočne praznike med Jugoslavijo na eni strani ter USA, Kubo in Mehiko na drugi strani. Te brzojavke bodo sprejemale vse telegrafske pošte v državi v času od 7. do 23. aprila 1941 zaključno. Pristojbina za brzojavko brez ozira na število besed znaša za USA 5 zl. fr. (90 Din), za Kubo in sicer za mesti Havana in San-tiago po 7.50 zl. fr. (135 Din), za ostale kraje na Kubi pa 8.75 zl. fr. (157.50 Din). Za Mehiko velja brzojavka 8.35 7.1. fr. (150.50 Din). Občinstvo lahko izbere priložnostno besedilo in dobi ostala pojasnila pri vseh poštah v državi. Belgrajske novice Belgrad, 26. marca. m. Na snočnji seji belgrajske mestne občine je bil sprejet novi mestni proračun, ki znaša 433,700.000 Din in je za 112 in pol milijona večji od lanskega. Belgrad, 26. marca. m. Skupina zastopnikov madžarskih industrijalcev, ki se je te dni mudila v Belgradu, se je snoči vrnila na Madžarsko. Včeraj popoldne je bila v dvorani industrijske zbornice seja vseh gostov in nemških gospodarstvenikov. Sestanka se ie udeležil tudi madžarski poslanik na našem dvoru baron Besseny. Med govori, ki so se vrstili, je govoril ludi ravnatelj tovarne Tungsram v srbohrvaščini, grof Demeša Jankovič. Popoldne jo priredil madžarski poslanik v prostorih madžarskega poslaništva čajanko, na katero je povabil vse madžarsko gosto in naše gos|x>darstvenike. Pogajanja, ki so bila med madžarskimi gosti in našimi gosjjodarstveniki, utegnejo biti zelo koristna. Belgrad, 26. marca. AA. V zvezi z odločbo, ki se nanaša na izdelovanje polnenega mila za pranje, je minister za trgovino in industrijo po zaslišanju jugoslovanskega narodnega odbora za normalizacijo in glede na nemožnost dobavlj^jija kvalitetno in kvantitetno dobrih surovin za izdelavo mila dovolil, da se do nadaljnje naredbe Izdeluje polneno pralno milo z največ 0.5% svobodnih al-kalij, računano kot natriuni hidroksid. Ta omejitev se nanaša tako na obrtniško kakor tudi industrijsko proizvodnjo polnenega mila. Ukazano je, da so vse industrijske in obrtniške delavnice za izdelavo mila dolžne držati se teh določil pod grožnjo strogih sankcij. Belgrad. 26. marca. A A. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v petek 28. marca nc 1k> sprejemal senatorjev in bivših narodnih |W)> slancev v običajne obiske. Belgrad, 26. marca. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov ter na (>re-dlog kmetijskega ministra je bil upokojen inž. Jovo Popovič, pomočnik kmet. ministra 2-2. Belgrad, 26. marca. AA. Prosvetni minister je z odlokom od 21 marca odredil, da se Združenju jugoslovanskih gluftbenih avtorjev odvzame dovoljenje za avtorsko pravno posredovanje, da sc upravni odbor tega Združenja raz- reši vseli funkcij pri izvrševanju avforskoprav-nega posredništva in da se izvrši likvidacija av-torskopravnega posredništva Združenja jugoslovanskih glasbenih avtorjev. Za likvidatorja je postavljen dr. Janko Šuman, član sveta strokovnjakov za avtorsko pravo. S tem je redno avtorsko jiravno posredovanje Združenja jugoslovanskih glasbenih avtorjev dobilo svoj konec ter tudi ne bo glavne skupščine Združenja jugoslovanskih glasbenih avtorjev, ki je bila napovedana za 30. marec letos v Belgradu. Belgrad, 26. marca. AA. Vlada je na predlog finančnega ministra in na podlagi zakonskega predloga o splošni carinski tarifi sklenila prepovedati izvoz konopljiuega semena. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 26. marca. b. Danes ob 12 ofioldne je bila na pravili fakulteti hrvatskega vseučilišča slovesnost, na kateri je izročil nemški konzul dr. Freund pravni fakulteti darilo nemške vlade in sicer dela najnovejše in sodobne nemške pravne književnosti. Slovesni izročitvi tega znanstvenega darila so prisostvovali: predstavniki zagrebške pravne fakultete z rektorjem dr. Ivšičem na čelu, dekanom prof. dr. Stefanovičem in ravnateljem knjižnice pravno •jakultete prof. dr. Frankom. Zagreb, 26. marca. b. Danes ob 10 dojooldne se je začela skupščina Zveze mest banov. Hrvatske, kateri je predsedoval zagrebški župan Marko Starčev ič. Zagreb, 26. marca. b. Včeraj je bil dosežen Sf>oraziim med našo in nemško nogometno zvezo. Hrvatska nogometna zveza bo priredila tekmo z reprezentanco Ostmarke. Tekma bo 22. maja v Zagrebu, revanž pa na Telovo na Dunaju. Djakovo, 26. marca. b. Skupina članov zagrebške drame gostuje v Djakovu. V nedeljo dopoldne so člani gledališča obiskali tukajšnjega škofa dr. Aksamoviča, ki jih je pri tej priliki zaprosil, da po njegovi želji ne prikazujejo v Djakovu igre »Go-sjx>sko dete« od K. Mesariča, ker se v tem delu žali morala. Režiser drame dr. Slavko Batušič je v poslednjem trenutku spremenil spored in ugodil škofovi želji. Zagreb, 26. marca. b. Danes je dobil zagrebški časnikar Danilo Matulič pismo iz Santiaga da Chile s poročilom, da je njegov oče, Jorge Matu-lič-Zorinov, tragično preminul ob priliki neke avtomobilske nesreče. Jorge Matulič je bil svoječasno čilenski konzul v Zagrebu, jx>zneje pa se je odselil nazaj v Čile, kjer je ustanovil časopis »Jugoslovanska država« in jx>zneje »Jugoslovanski glasnik«, ki izhaja v španskem in v našem jeziku. Karel in Lupescu — v čile Santiago, 26. marca. Reuter: Čilska vlada je dovolila bivšemu romunskemu kralju Karlu, da se nastani v Čiieju. V spremstvu bivšega kralja s gospa Lupescu, maršal dvora Urdurianu in Jan Pangala, poleg tega pa še 40 slug. (AA) Drobne novice Dresdcn, 26. marca. AA. DNB: Včeraj je bila tekma med reprezentancama Zagreba in Dresde-na v namiznem tenisu. Zagreb je zmagal s 5:0. Znana jugoslovanska igralca lleksner in Dolinar, ki sta znana v Nemčiji, sta ludi pri tej priliki pokazala svoj visoki razred. Mnntrcal. 26. marca. Reuter: Wendell Willkie je včeraj s svojo soprogo dopotoval v Kanado in prispel v Montreal. Willkie ni podal nobene posebne izjave. (AA) Newyork, 26. marca. Reuter: Podpredsednik sveta zasebnega letalstva, Warner, je včeraj z letalom od|jotoval v London. VVarner je dodeljen posebnemu Rooseveltovemu odposlancu Ilarrima-uu, ki je že v Angliji. (AA) London, 26. marca. Reuter: Julri bo v Londonu podpisan angleško-ameriški sporazum o iz-posoditvi angleških kolonialnih oporišč v Atlantskem oceanu Združenim državam za dobo 99 let. Za Anglijo bodo podpisali sporazum predsednik vlade Churchill, minister za dominione Camborn in kolonialni minister, za Ameriko pa veleposlanik Wi'vant in trije člani ameriškega tehničnega odbora. Podrobnosti sporazuma bodo istočasno objavljene v Angliji in Ameriki. Montevideo. 26. marca. DNB: Urugvajski parlament je sprejel predlog vlade, da naj se diplomatsko zastopstvo v VVashingtonu poviša na stopnjo veleposlaništva. (AA) Ruenos Aires. 26. marca. DNB. Po dolgi, mučni bolezni je včeraj v Buenos Airesu v 66. letu starosti umrl znani argentinski igralec Florcnlio Paravicini. (AA) Zemiinskn vremenska napoved: Oblačno bo v večini države. V severnih krajih in na Pri-morju l>o tu pa tam dež. Nekoliko vedro bo na jugu. Toplota se bo še nekoliko dvignila. Po bojiščih je spel tišina V Afriki Italijanska poročila Nekje v Italiji, 26. marca. Štefani: Poročilo št. 292 glavnega stana italijanske oborožene sile o operaciiph v Afriki se glasi: Severna Afrika: Italijanska in nemška letala 60 uspešno bombardirala zbirališča sovražnikovih motoriziranih oddelkov. V noči med 24. in 25. marcem so sovražnikova lelala napadla Tripolis. Naša lovska lelala so izvedla uspešen napad na letalsko oporišče lleraklion na otoku Kreti. Eno sovražno letalo je bilo uničeno na tleh. Sovražnikova letala so napadla nekaj naših oporišč v Egejskem morju. Več ljudi je bilo ranjenih. Vzhodna Afrika: Bitka okrog Kerena se nadaljuje in postaja vedno bolj ogorčena. Izgube so zelo velike na obeh straneh. V predelu Gala-Sidamo so bili odbiti vsi sovražnikovi poskusi, zlasti napadi pri Iabusu. V borbah pri Kerenu je prišlo tudi do letalskih spopadov in pri tem so naša lovska letala zbila en »Hurrican«. Naš bombniški oddelek je izvedel uspešen napad na neko sovražnikovo letalsko oporišče in je bilo pri tej priliki zadetih več letal. Novi italijanski poveljniki General Mario R o a 11 a , ki je bil namesto odstopivšega maršala G r a z i a n i j a imenovam ta šefa vrhovnega generalnega štaba, je star 54 let. Odlikoval se je v zadnji svetovni vojni, nadalje v Špani|i, kjer je postal divizijski general. Leta 1939 je bil imenovan za pomočnika šefa generalnega štaba. Odlikovan je s štirimi vojaškimi kolajnami za zasluge. General Francesco Ros si, ki je bil imenovan za pomočnika šefa generalnega štaba, je star 56 let Odlikoval se je v zadnji svetovni vojni. Leta 1927 je prišel v vojaško hišo italijanskega cesarj,- in kralja kot osebni pribočnik. Leta 1938 je postal divizijski general. General Italo G a r i b a 1 d i, novi generalni guverner Libije in vrhovni poveljnik vseh italijanskih oboroženih sil v Severni Afriki, spada med najbolj sposobne častnike italijanske armade. Star je sedaj 62 let. Odlikoval se je že v turško-ilalijanski vojni, nato v svetovni vojni ter v Abesiniji, kjer je bi! poveljnik divizije »Sabaudia« in je prvi vkorakal v Addis Abebo. Leta 1936 je postal šef generalnega šlaba italijanske afriške armade pod pov. maršala Grazianija. (Steiani) Ziirich, 26. marca. b. Ob priliki odstopa maršala Grazianija prinašajo tukajšnji časopisi poročila iz Rima. da se la odstop razlaga v vojaških krogih tako, da sedanja vojna v Afriki prehaja v novo fazo in da bo dosedanje metode kolonialnega vojskovanja z doinačinskimi četami nadomestila evropska strategija in taktika bliskovite vojne. V to vojno bodo vržene velike vojaške sile. Graziani je postal slaven radi svojih uspehov, ki jih je dosegel v težkih ozemeljskih razmerah v abesinski vojni, kjer je uspešno uporabil doma-činske čete. Sedaj pa je zamenjan z dvema strokovnjakoma modernega evropskega načina vojskovanja. Angleška poročila Nairobi. 26. marca. Reuter: Poveljstvo angleških letalskih sil sporoča: Južnoafriško letalstvo je bombardiralo 24. t. m. glavno železniško progo severno od Diredave. Neposredno so bili zadeli mostovi, železniška po staja in železniška poslopja. Kairo, 26. marca. Reuter: Vrhovno poveljstvo britanskih letalskih sil na Srednjem vzhodu sporoča med drugim: Libija: Manjši oddelek sovražnikovih vojakov je zavzel v ponedeljek El Aghielo, iz katere so se naši oddelki umaknili pred prihodom sovražnika. Eritreja: Naše čele so zavzele nove postojanke, ki ščitijo Keren. Ponovno je bil odbit še en sovražnikov hud protinapad in pri tej priliki smo ujeli večje število sovražnikovih vojakov in zaplenili večjo količino vojnega materiala. Abesinija: Operacije se še naprej nadaljujejo na vseh odsekih bojišča in se ugodno razvijajo. (E 1 A g b e i 1 a je naselbina, ki je štela okreg 1000 prebivalcev in ki je bila skrajna točka, do katere so Angleži pri svoji ofenzivi v Severni Afriki prišli. El Agheila leži na meji med Libijo in Tripolitanijo in ima dobro letališče. Angleška jKjročila zatrjujejo, da so imeli Angleži tukaj samo izvidniške čete, ki so jih umaknili.) Kairo, 26. marca. Reuter: Letalsko poveljstvo vzhodne armade poroča: Angleški bombniki so bombardirali nasprotnikove postojanke pri Kerenu, železniško progo med Addis Abebo in Diredavo, nasprotnikove transportne čete po cestah. Francoska lelala so bombardirala sovražne postojanke severno od Gondarja. Angleški bombniki so spet bombardirali Tripolis. nadalje letališča in pristanišča Ca-lato in Escarpante na Dodekaneških otokih, kjer je bila uničena ena ladja. Vsa naša letala so se vrnila. Paul Claudel: Križev pot XII. postaja. Pravkar je še trpel, res je to, a zdaj bo umrl. Veliki Križ se slabotno v noči maje z Bogom, ki kmalu bo oči zaprl. Nič ne manjka. Mi samo pustimo, da glasbilo Iz spoja bo narave dvojne neizčrpne vse sprostilo, Naj vire duše in telesa in narave božje vse sprosti, Sprosti vse možnosti, ki v Njem so, da trpi. Tako je sam, kot bil je sam Adam sredi Raja, Tri ure je sam in z Vinom se opaja, Z našo nevednostjo nepremagljivo, ko ne čutimo več božje spone! Naš gost je otežen in Njegova glava pomalem klone. Svoje več ne vidi Matere, Njegov zapustil Ga je Oče. Opaja se počasi s smrtno čašo, ki Ga zastruplja omamljajoče. Ti ni dovolj še tega vina trpkega, mešanega z vodo, Da se zdrzneš in zakličeš v hipu: Sitio? Žejen si, Gospod? Mar to meni govoriš? Mar si grehov mojih še želiš? Ti jaz manjkam, da vse dopolni*? Sovražna letala so bombardirala Malto. Škoda je neznatna. En bombnik je bil sestreljen, drugi pa so poškodovani. Angleško brodovje je iz Gibraltarja odplulo na Atlantsko morje Algeciras. 26. marca. Havas: Prav vse velike enote angleškega brodovja na Sredozemskem morju so pripravljene, da zapuste Gibraltarsko ožino in da se udeleže velikih operacij, ki jih napovedujejo novice, ki prihajajo semkaj. Po še ne-potrjenih poročilih so angleške edinice že odplule na Atlantski ocean. (AA) Napadi na Malte Malta. 26. marca. Reuter: Uradno poročilo pravi, da so oddelki letal »Junkers 88« v spremstvu »Messersclnnidtov« iz velike višine napadli Malto. Žetev ni bilo, pač pa je bila prizadejana stvarna škoda Včeraj zjutraj so imeli dvakrat alarm, ko so opazili sovražna letala. (AA) Kairo, 26. marca. Reuter: Angleški zunanji minister Eden je včeraj popoldne sprejel grškega poslanika v Kairu. (AA) Na zahodu Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 26. marca. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Včeraj so nemška letala potopila v bližini angleške obale za 5000 ton brodovja, 15.000 ton sovražnikovega trgovskega brodovja je bilo težko poškodovanega. Med potopljenimi ladjami je neka sovražnikova dvatisočtonska ladja, ki je bila potopljena vzhodno od Clactona, druga tritisočton-ska pa je bila potopljena na ustju bristolskega kanala. V bližini Greaiyarinoulha je bila zažgana 8000 tonska sovražnikova trgovska ladja. Druga angleška 4000 tonska ladja je bila težko poškodovana od bombe in je obstala na mestu. Južno od Faroerskih otokov je bomba z nemškega letala zadela angleško trgovsko ladjo 3000 ton. Včeraj so nemška letala izvedla napad na neko tovarno v nekem industrijskem mestu. Napad je bil uspešen. Pri letalskih spopadih v bližini južne angleške obale je bilo zbito eno sovražnikovo lovsko letalo vrste »Spitfire«. Na Severnem morju je nemška palrolna ladja zbila eno sovrašnikovo torpedno lelalo. Preteklo noč sovražnikova letala niso letela nad nemškim ozemljem, prav tako pa tudi ne nad zasedenimi kraji. (AA.) Berlin, 26. marca. DNB: Nemška ogledniška letala so zapazila danes dopoldne v Sev. Atlantiku angleški konvoj, ki ga je spremljalo 5 rušilcev, 2 križarki in 6 patrolnih ladij. Ena 10.000 tonska trgovska ladja je bila potopljena s polnim zadetkom. Ena angleška 3000 tonska trgovska lad-)>a je bila napadena 300 km zahodno od Hebridov. Ladja je bila tako poškodovana z bombami, da je posadka letala lahko videla, kako se potaplja. (AA.) Angleška poročila London, 26. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča: Preteklo noč ni bilo nikjer nad Anglijo sovražnikovega letalskega delovanja. Angleška prestolnica je že peto zapovrstno noč preživela brez alarmnega znamenja, kar pomeni najdaljšo dobo brez bombardiranja od januarja meseca. Izvedelo se je, da so v torek dopoldne angleška lovska letala zbila en sovražnikov bombnik nad izlivom Temze. (AA.) London. 26. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sta zjutraj objavili: Ničesar novega. Napadi na Nemčijo London, 26. marca. Reuter. Letalsko ministr-• stvo poroča, da so predvčerajšnjim ponoči angle-| ška bombna letala napadla Mannheim ter Karls-ruhe. kjer so bile vržene bombe na industrijske zgradbe. Nemška oskrbovališča na Atlantiku Newyork, 26. marca. Associated Press. Tukajšnji listi poročajo danes, da so na Atlantskem morju našli večje število velikih plutač (boje), ki so z verigami pripete na morsko dno in v katerih je spravljen živež ter razne vojne potrebščine. V mornariških krogih mislijo, da so pluta-če nemškega izvora in da imajo nalogo, oskrbovati nemške vojne ladje na Atlantskem morju. Izjava lorda Halifaxa Washington, 26. marca. Associated Press: Pri sprejemu časnikarjev je danes lord H a I i f a * , veleposlanik Anglije, izjavil, da je »njegovo premišljeno prepričanje«:, da bo Anglija odnesla zmago, ker ji bo k temu pripomoglo sodelovanje su-liozeuiske, letalske in pomorske sile ler blokada. Vprašanje, kako dolgo bo vojna trajala, je odvisno od tega. kako hitro se bo razvijala ameriška [Kimoč. Toda Anglija se lahko vojskuje 20 let, je rekel Halifax. Na vprašanje, kako bo po njegovem mnenju izgledal svet po sedanji vojni, je dejal, da Anglija noče nobenega maščevalnega miru, marveč hoče doseči samo toliko, da se položaj, kot obstaja danes, nikdar več ne bo mogel ponoviti. V Albaniji Italijanska poročita Nekje v Italiji. 25. marca. Štefani. Službeno poročilo 2<)2 glavnega stana italijanske oborožene sile se glasi: Grško bojišče: Običajno delovanje topništva. Italijanska letulu so večkrat bombardirala na desni obuli reke Devoli skladišča sovražnikovih oddelkov. (AA.) Grška poročila Atene, 26. marca Atenska agencija Uradno poročilo št. t>i glavnoga stana grške vojske z dne 25. marcu se glasi: Cez dan topniški dvoboj na raznih točkah bojišča in manjše delovanje putrol. Uradno poročilo ministrstva za notranjo varnost i dne 23. marca pravi: Sovražno letalstvo je bombardiralo nekatera mesta na za hodnem Peloponczu. Človeških žrtev ni bilo, stvarna škoda pa jc neznatna. |Vi 1 i V i k/ I boljše predmete čisti | prizanesljivo — ; navadne temeljito Kdaj poskus vdora v Anglijo Ugibanja francoskega lista o načinu in času Francoski list »La Croix« prinaša poročilo o poskusu nemškega izkrcanja, v katerem pravi, da se bodo Nemci skušali izkrcati na angleškem otoku takrat, ko bodo učinki blokade iu rušenja dosegli tisto stopnjo, da se bo izkrcanje čel in materiala moglo izvršiti z najmanjšim tveganjem. V tem pogledu napovedujejo angleški lisli resno možnost, da bodo nemške čele že v bližnji bodočnosti poskušale z osvojitvijo. Toda, tako piše »Sunday Times«, Nemčija mora izkrcati popolnoma opremljeno armado, ki bo imela mehanizirane enote, vozila, topništvo, pionirje, oskrbovalne čele itd. Prevoza takih enol ni mogoče izvesti po zraku. Potrebno je torej, da se vse to prepelje |x> morju. »Sunday Times« misli, da se bo to godilo od Pas-de-Calaisa do Boulognea. Po njegovem mnenju so le obale Sussexa, Kenla in deloma tudi Essexa bolj ali manj prikladne za izkrcanje. Nemška taktika, pravi angleški list, bo najbrž v tem, da bodo Nemci položili v dveh širokih vrstah mine od francoske pa do angleške obale. Med tema dvema minskima poljema bodo imeli nalo Nemci prosto pot za prevoz svojih čet in svojega materiala. Vse to pa predpostavlja močno obrambo prevoza, ki l>o pa zajamčena, vsaj v bližini angleške obrambe, le z letalstvom. Odtod potreba za Nemce, da imajo v zraku gotovo premoč. — Nemško zračno brodovje mora imeti v zraku absolutno nadinoč ves tisti vas, ko se bo vršilo izkrcavanje in ustalitev nemških čet na angleških tleh. Ta čas, računa »Sunday Times«, bo trajal kake štiri tedne. Angleško mnenje pripušča danes ne samo poizkus izkrcanja, marveč ludi osvojitev. Anglija odkrilo predvideva, piše »Times«, tla se morejo nemške čete ustaliti na angleških tleh, če bodo vso svojo težo vrgle v prvi sunek ter uničile angleško obrambo s svojimi brzostrelnimi topovi. Kdaj bo poskus le osvojitve? To vprašanje je tako rekoč na dnevnem redu. Iz različnih virov se slišijo razne napovedi. Toda le napovedi slone le na ugibanjih. Prav čudno bi bilo, če bi kancler Hitler razodel svoje načrte komu razen svojim najožjim sodelavcem. Tako je treba pač po tem merilu vrednotiti vse razne napovedi o nemškem osvojevanju. Ali ima vojaški ataše pri japonskem poslaništvu v tem pogledu posebna obvestila? Ob svojem prihodu v Tokio je nedavno izjavil japonskemu tisku, da bo Nemčija poskušala z vdorom v mesecu maju. Po besedah tega visokega japonskega uradnika je Nemčija porabila do sedaj le majhno število svojih letalskih in podmorniških sil. Zadnje mesece se je temeljito pripravila in smotrno uredila vsa sredstva za edini cilj: osvojili Anglijo. Tako je izbruh le velike ofenzive zdaj samo vprašanje časa. Ali je osvojitev Anglije, kakor lo pravi japonski vojaški ataše v Berlinu, edini namen Nemčije? Treba je pri tem pomisliti, da so vo-dilelji Nemčije in zlasti kancler Hitler že večkrat izjavili, da je Nemčija odločena in pripravljena, boriti se in premagati Anglijo povsod, kjer koii bo naletela nanjo. Zbližanje med Turčijo In Sovjeti Zanimivo poročanje vladnega lista »Ulus« Ankara, 26. marca. Anatolska agencija. Pol-uradni list »Ulus« objavlja članeJc, posvečen turško-sovjetski izjavi o nenupadanju. List našteva glavne dele te izjave, nato )>d pravi: Jasno je, da ta izjava ni noben nov pakt med obema državama in da ne nakazuje nobene spremembe v njuni dosedanji politiki, katero obe vodita od začetka sedanje vojne. Stališče Sovjetske Rusije in Turčije do posameznih vojskujočih se strank ni isto in skupna izjava poudarja, da bosta obe državi ostali pri svoji politiki miru na Bližnjem vzhodu brez ozira na to, kako je njuno stališče do tretjih držav. Tudi Turčija izjavlja v svoji izjovi, dn ne vidi razloga za razširitev vojne v teh delih sveta. Na koncu članek poudarja, dn sta hoteli Sovjetska Rusija in Turčija s svojo izjavo poudariti, kolikšno važnost polagata na mir nn vzhodu. Istanbul, 26. marca. AP. Polslužbeno glasilo turške vlade jU I u s« posveča danes dolg članek vprašanju t u r š k o - s o v j e t s k i h odnošajev ter se pri tem tudi nič ne izogiba vprašanju kakšnih morebitnih nasprotstev med Sovjeti in Nemčijo v daljni bodočnosti. Zaradi tega je ta članek vzbudil veliko zanimanje v vseh političnih krogih. »Ulus« meni namreč, da potrebuje nova Evropa, ki jo ustvarjajo države osišča, ukrajinski del Sovjetske države, torej žitnim Sovjetske Rusije. Če pa hoče novi evropski red razpolagati z Ukrajino in morda tudi še s petrolcjskimi zakladi Kavkaza, moralo velesili osišča najprej pregnati Anglijo iz Sredozemskega morja ter tako preprečiti, da ne hi prišlo do sodelovanja med Anglijo in Sovjeti, kar bi imelo za posledico, da bi na evropskem vzhodu nastala nova fronta. Velesili osišča se zaenkrat zadovoljujefa s tem, pravi »Ulus«. do Sovjetsko zvezo lepo obkoljujeta, pri tem pa dobivata od nje razne gospodarske ugodnosti. Prihod nemških čet na Balkan je treba vrednotiti ne samo s stališča vojne proti angleškemu vplivu nn Sredozemlju, marveč in predvsem s stališča strategičnega zavarovanja desnega boka za primer napada na Sovjetsko zvezo. Prav tako piše tudi »Vatun«. ki pravi, da je Turčija obrambni prostor za Sovjetsko zvezo in dn jc sovjetsko-turška nenapadalna izjava pričanje za to resnico, ki da jo jc Sovjetska zveza sedaj tudi sama javno pripoznala. Japonska prevaža svoje čete proti Tajski in Nizozemski Indokini Budimpešta, 26. marca. »Pester Lloyd« je dobil poročilo iz Ritna. da so tam obveščeni o pripravah japonskih čet na otoku Hajnanu. ki so na tem, da se odpeljejo v smeri proti Indokini in Tajskemu, da bodo po eni strani držale ravnotežje angleškim četam v malajskih deželah, na drugi strani pa se polastile slovite burmanske ceste, ki pelje iz Burme na Kitajsko. Japonske ekspedicijskp čete štejejo menda 100 tisoč mož. Vendar, kakor pripominja poročevalec z Daljnega vzhoda, jc te vesti težko kontrolirati. lianoi, 26. marca. DomeL 11 Bangkoka po- ročajo. da so v Nizozemski Indiji organizirali posebni obrambni oddelek, kt ga sestavljajo Nizozemci in kitajski prostovoljci. Njegova naloga naj bi bila, du pomaga nizozemski armadi v potrebi braniti nizozemsko otočje proli vsakemu napadu od zunaj. Poročila pravijo, du so nizozemske oblasti sedaj ta oddelek armade že razvrstile jk) raznih važnih točkah nizozemskega otočja v Vzhodni Indiji. Kanton, 26. marca. DNB Japonske sile so 24. marca zavzele Čaojang. 23 marca pa so zasedle luko Ildjmcsančeng ua severni obali zaliva llajmau. (AA.* Mnenje v Berlinu Ziirich. 26. marca. b. Berlinski dopisnik »Neuer Ziiricher Zeitune« poroča ob priliki izmenjave izjav med Sovjetsko zvezo in Turčijo za primer, če bi bila ena od obeh držav napadena od tretje države, da je la izjava povzročila v Berlinu pozornost. V berlinskih političnih krogih opozarjajo, da je objava teli izjav sledila raznim giasovom, ki so krožili v tujem časopisju. Za nastanek lakih glasov da Nemčija ni dala niti najmanjšega povoda in ima popolnoma čislo vest. Nemška politikn da je daleč od načrtov, ki bi lahko dali povod posebni izjavi in turškemu odgovoru. Resen položaj v Siriji Ankara, 26. marca. b. Iz Be.vruta poročajo, da se je vrnil francoski general Dentz iz Damaska, potem ko je brez uspeha vodil pogajanja s sirskimi politiki. Položaj v Siriji je zelo resen. Gospodarske razmere so v nekaterih krajih naravnost zelo hude. V nekaterih okrajih je proglašeno obsedno stanje. General Denlz je izdal naredilo, s katero se prepovedujejo javne manifestacije in stavke pod smrtno kaznijo. Madžari nepovecfu'e'o važne odločitve Budimpešta, 26. marca. m. »Majnapr objavlja poročilo, v katerem trdi. da se ik> gotovih informacijah pričakuje morebiti že v najkrajšem času velika in važna odločitev. Posebno so značilne naslednje tri okolnosti: 1. Posebno oster in močan napad nemškega letalstva. 2. dejstvo, da je Nemčija Islandijo in njeno okolico proglasila za vojno zono in 3. proglasitev obsednega stanja v Siriji. Po vseh teh predznakih, pravi gornji list. ni izključeno, da bo do važnih odločitev prišlo najkasneje v začetku prihodnjega tedna. Macuoka v Beri nu Berlin, 25. marca. DNB. Japonski zunanji minister Macuoka je prispel danos ob 16 s posebnim vlakom na službeni obisk v Berlin. Na svečano okrašeni anhaltski postaji je Macuoka prisrčno pozdravil nemški zunanji minister v. Ribbentrop. 10 tisoči Berlinčanov, ki so delali špalir na ulicah, so priredili visokemu japonskemu gostu zelo prisrčen sprejem (AA.) Berlin. 26. marca. V berlinskih krogih vlada največje zanimanje za prihod japonskega zunanjega ministra Macuoka Dejstvo, da sta Sovjetska Zveza in Turčija izmenjali nenapadalno izjavo, nadalje dejstvo, da je imel Macuoka daljša razgovore s Stalinom in Molotovom, dokazujejo, da so bili v razvoju izredno viharni razgovori na vsej čili med Berlinom, Moskvo in Tokiom. Razgovore Macuokc v Moskvi smatrajo v Berlinu kot razčiščenje tehničnih vprašanj med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Japonska se mora, tako poudarjajo v Berlinu, odločiti za ukrepe v tej vojni proli skupnemu nasprotniku, ki Japonski, Nemčiji in Italiji zavira pravico za ustvaritev novega reda v Evropi. Sfran 4 »SLOVENEC«, četrlek 27. marra 1941." štev. 71'. C}j0Ap0utvj0 Združenje hmeljarjev za Slovenijo ustanovljeno Celje. 26. marca. Slovenski hmeljarji — 17. Savinjske doline, šošlanjskega okraja in tudi iz občin Marenberg, Mula, Vnzenira in Hu5r> pri Mariboru — so si včerai postavili temelj svoji novi hmeljarski organizaciji — Združenju hmeljarjev v Sloveniji. Okroe I.'2(K1 hmeljarjev je do zadnjega kotička napolnilo včeraj dopoldne veliko dvorano Ljudske posojilnice. Noben hmeljarski tabor dosedaj ni bil tako dobro in Številno obiskan kakor današnje zborovanje v Celju, noben tabor ni bil lako buren, kakor današnji hmeljarski zbor. Zl inrovanie ie pričel oh 0 dopoldne senator g. Alojzij Mihelčič. udeležili pa so se ga zastopnik kmetijskega ministra šef odseka za poljedelstvo in živinorejo pri kmetijskem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani g. inž. Simonič Primož, zastopnik g. bana g. dr. .loško Dolinar, okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, predsednik Kmetijske zbornice g. Martin Steblovnik in hmeljarski banovinski inšpektor g. Janko Dolinar. Po pozdravnih besedah g. senatorja Alojzija Mihelčiča je prevzel vodstvo skupščine g. inž. Simonič in imel na hmeliarje daljši nagovor, v katerem je navedel vse Člnjenlce. ki so bile temelj za prepotrehno ustanovitev Združenja hmeljarjev za Slovenijo. Iz njegovega obširnega referata navajamo: Iz referata zastopnika ministra inž. Simnniča. Hmelj je industrijska rastlina in pridelovanje bmelia je združeno z velikim rizikom. Zaradi nepremišljenega pridelovanja nastane često nad-prOdukrija ter cene slično plimi in oseki na morju periodično visoko rastejo in zopet naglo pada io, često tudi globoko pod pridelovalne stroške. Kadar so cene visoke, je vse v redu, toda če cene padaio globoko izpod pridelovalnih stroškov. nastopijo občutne hmeljske krize, ki se v hmeljarstvu česlo pojavljajo. Da se cene zopet dvitrnejo, je treba površino nasadov primerno skrčiti in na ta način preprečiti nadprodukeijo. Ker pa se pri vedno slabših cenah površina nasadov tudi primerno skrči, se pojavi zopet pomanjkanje hmelja, zlasti ker igraio pri tem tudi zaloge hmelja in konsum piva zelo važno vloco, cene se zopet naglo dvigneio, površina nasadov se zopet veča in tako se dobre konjunkture z visokimi in hmeliske krize 7. nizkimi cenami kakor jara kača vlečejo že skozi vso zgodovino svetovnega hmeljarstva. V svetovni vojni se ie površina hmeljskih nasadov prekomerno skrčila, deloma zaradi tega, ker je tudi produkcija piva zelo padla in jp postala s tem tudi potreba hmelja znatno maniSa, deloma pa zaradi tega, ker je bilo treba pridelali predvsem neobhodno potrebni kruh. Po vojni se je produkcija piva hitro zopet dvitrnila in na prekomerno skrčeni površini hmeljskih nasadov ni bilo mogoče pridelati dovolj hmelja. Tako je nastala tisla dobra hmeljska konjunktura 7, abnormalno visokimi cenami in novi hmeljski nasadi so naglo rasli iz zemlje kakor gobe po dež-iu. V tistih dobrih letih ie vsak bolel biti hme-liar in površina hmeljskih nasadov se je naclo širila, pa ne samo v starih hmeljskih okoliših, temveč tudi daleč izven njih. In ta dobra hmeljska konjunktura z izredno visokimi cenami je kaj lahko razumliiva. Saj je pred svetovno vojno v letu 1014 površina hmeljskih nasadov na svetu sploh 7našala 80.397 ha in se skrčila v teku vojne skoro za polovico, tako, dn je v letu 1920 znašala le še 48.279 ha, vsled dobre konjunkture in brezglavega sajenja bmelia vsepovsod pa se je neverjetno hitro zopet širila in v letne 1928 dosecla že skoro predvojno višino ter znašala 81.122 ha. Slično ie padala in rasla površina nasadov hmelja tudi pri nas. Pred vojno v lotu 1914 smo imeli v Sloveniji 1788 ha in v Vojvodini 2.985 ha hmeliskih nasadov, po vojni v letu 1920 pa v Sloveniji koninj še 000 ha in v Vojvodini 400 ha. v letu 1982 pa v Sloveniji že zopet 3.00n ha in v Vojvodini 9.000 ha. torej pri nas skoro še enkrat toliko kakor pred vojno, v Vojvodini pa celo več kakor trikrat toliko. Razumljivo ie. da ie zaradi tako izdalnetra povečanja površine hmeliskih nasadov nastala silna nadprodukciia in v letu 1929 se je pojavila prvič po vojni občutna hmeljska kriza, ko se veliko večino hmelja sploh ni dalo po nobeni reni več spraviti v denar. In kakor mora se ie vlekla ta kriza v svelovnem hmeljarstvu tudi naslednja leta in jo celo ukinitev suhega režima v Ameriki ni moula popolnoma odpraviti. Površina nasadov se je polagoma zopet krčila in povsod, kjer se prideluje hmelj, so razmišljali o tem, kako bi v bodoče preprečili nadprodukciio hmelja in strnjenim hmeljskiin okolišem vsaj kolkior toliko zajamčili rentabilne rene. Srednjeevropski hmeljarski urad, nekaka zveza vseli hmeljarskih združeni v Evropi, je v letu 1938 sklical konferenco v Pragi, na kateri se ie razpravljalo o tem. kako preprečiti nadprodukeijo hmelja in s tem tudi vedno se ponavljajoče hmeljske krize. Splošno mnenje ie bilo. da naj se vsaki državi določi, koliko hmelja sme pridelati in da naj se države tozadevno med seboj sporazumejo. Za maksimiranje površine hmeljskih nasadov pa je potrebna zakonska podlaga. ker prostovoljno lo golovo nikjer ne bi šlo. Tn lako zakonsko podlaco si je že ustvarila Nemčija. ki ie površino svojih hmeljskih nasadov nri-merno skrčila in brez posebnega dovoHeim nihče več ni smel saditi hmelja. Nemčiji ie sledila tudi Češkoslovaška in tudi v naši državi, ki je s svojim hmeljem navezana skoro izključno na izvoz, se jc pokazala nninn potreba po zakonski osnovi za regulacijo površine hmeliskih nasadov, da se enkrat za vselej prepreči v letih dobre konjunkture tisto brezglavo saienie hmelja daleč izven strn ionih hmeliskih okolišev in renomiranim hmeljskim okolišem zajamči obstoj ter vsaj kolikor toliko primerne rene. Po številnih konferencah in posvetovanjih je bilo končno tn vprašan ie tudi pri nas rešeno. Dobili smo uredbo o hmelju 7. dne 27. marra 1D40. pravilnik o obveznih hmeljarskih združenjih 7, dne 25. julija 1940 in končno pravilnik o izvršitvi uredbe o hineliu 7, dne 10. avgusta 1940. ki je bil objavlien v Službenih novinah z dne 3. septembra 1940 ter je bila s leni podana osnova za regulariio površine hmeljskih nasadov, obvezno združenje vseli hmeljarjev ler za uredilev znain-kovanja in vnovčenja hmelja. Zal pa ie svet zašel medtem v novo svetovno vojno, ki jo najbolj občuti zlasti naše hmeljarstvo, ki je s svojim pridelkom navezano v glavnem na izvoz. Nobenega dvoma ni. da bodočnost našetra hmeljarstva v polni meri zavisi od tetja. kdai in kako bo končala ta strašnn voina in kakšne razmere bodo potem zavladale. Ne slede na to pa moramo uredbo o hmelju z dodatnimi pravilniki tudi praktično izvesti, da nas potem nobene razmere ne najdejo nepripravljenih. Do sezone 1940-41 to ni bilo mogoče, ker je bila uredba uveljavljena šele v začetku sezone, toda do sezone 1941-42 mora bili uredba o hmelju 7, dodatnimi pravilniki tudi že v praksi izvedena. Zaradi različnih razmer pri nas v Sloveniji in tam doli v Vojvodini pravilnik o hmeljarskih združenjih ne predpisuje enotnih pravil, temveč je prepustil obema bonskima upravama, da jih razmeram primerno prikrojita 'n sestavila. Tako je tudi kralj, banska uprava v Ljublajni sestavila in odobrila pravila Združenja hmeljarjev za Slovenijo in sklicala današnji ustanovni občili zbor. Upamo, da bo nova uredba o hmelju z dodatnimi pravilniki zajamčila sigurnejšo bodočnost našemu hmeljarstvu in boljšo življensko eksistenco našim hmeljarjem v strnjenih hmeljskih okoliših. Nato jo g. Jelovšek iz Petrovč prebral odlok kr. banske uprave, ki je odobrila pravila. Pred razpravo in sklepanjem o sprejetju pravil novo-uslanovljenega Združenja je spregovoril še zastopnik g. bana p. dr. Joško Dolinar. Najprej je izrekel iskrene pozdrave vsem hmeljarjem v i mitu g. bana dr. Marka Nallačena, nato pa govoril o pomembnem dnevu, ko se ustanavlja Združenje hmeljarjev za Slovnljo. Večkratne občutne hmeljske krize, ki jih je povečini povzročila nadprodukeija hmelja, to pa neurejenost v pridelovanju, so rodile zahtevo po zaščiti hmeljarstva. Tej zaščiti je namenjena uredba o hmelju, ki ima moč zakona iu ki je stopila v veljavo 3. septembra lani. istočasno s pravilnikom za izvrševanje le uredbe. S to uredbo je bila ustvarjena zakonita osnova za ureditev pridelovanja hmelja, ki naj prepreči tako škodljivo nadprodukeijo in s tem ludi krize vnovčevanja kmelj-skega pridelka vsaj v normalnih časih. Uredba o hmelju in na osnovi iste izdani pravilnik o hmeljarskih društvih predpisujeta, da se mora v vsaki banovini, kjer se nahaja hmeljski okoliš, ustanoviti hmeljarsko društvo — Združenje, to je obvezna organizacija hmeljarjev, vsak hmeljar pa mora bili njen član. Razpravljalo se je o tem, kakšno pravno obliko naj dobi ta organizacija hmeljarjev, ker ni prostovoljna, temveč obvezna. Kmetijsko ministrstvo je odločilo, naj se ustanovi sirer v glavnem po društvenem zakonu, toda v društvenem zakonu je načelo prostovoljnosti, kjer je vstop kakor tudi izstop člana prostovoljen in je tudi izključitev člana mogoča, kar pri obvezni organizaciji ni mogoče, zalo so bile potrebne nekatere spremembe. Po lej organizaciji so bili vsi hmeljarji pritegnjeni k neposrednemu sodelovanju pri urejevanju raznih vprašanj, ki se pojavljajo v hmljarstvu, zlasti k sodelovanju pri ureditvi pri pridelovanju in vnovčenju hmelja. Minister za kmetijstvo razširja in zmanjšuje površino zemlje, ki sme biti zasajena s hmeljem, na predlog hmeljarskih društev in po izjavi hmeljskih komisij. Tudi pri imenovanju banovinske hmeljske komisije ho imelo Združenje hmeljarjev važno besedo, ker bo ban na njegov predlog imenoval one člane komisije, ki bodo v komisiji zastopali pridelovalce hmelja. Ta komisija bo namreč opravljala zelo važne posle, opravljala bo znamkovanje hmelja, ki bo obvezno za ves hmelj, izdajala bo dovoljenja za povečanje in odredbo 7a zmanjšanje površin, seveda v okviru ministrove odločbe in dovolitve za obnovo zemljišč, vse na predlog Združenja kmeljarjev. Tako bo imelo Združenje res važne naloge. Kakor je Kmetijska zbornica zakonita zastopnica celokupnega kmetijstva v banovini, torej vseh kmetijskih panog, tako je tudi organizacija hmeljarjev zakonito zastopstvo hmeljarjev v Sloveniji, nekakšna zbornim 7a hmeljarsko panotro. V tej zakoniti ustanovi bodo hmeljarji mocli povedali svojo tehtno besedo v zaščito svojih koristi. Da bo moglo Združenje zadostiti svojim dolžnostim, ima zagotovljena tudi precejšnja denarna sredstva — 1 % od vseh izkupičkov za hmelj in še denarne kazni, izrečene po uredbi o hmelju. Naloge, ki jih ima Združenje, ne bodo lahke, zlasti v začetku ne. dokler si ne uredi svojega poslovanja in se ne uveljavi. Tudi bodo te naloge zvezane 7. veliko odgovornostjo. Vsekakor pa je ustanovitev hmeljarske organizacije važna pridobitev za hmeljarje in prepričani smo, da se bodo hmeljarji v lej svoji zakoniti ustanovi z vso resnostjo lotili važnih vprašanj, ki zadevajo hmeljarstvo in zastavili vse svoje moči v prospeh hmeljarstva. Zastopnik g. bana dr. Dolinar je nato pozval vse hmeljarje, naj jih ostre zahteve posameznih okrajev nikdar ne privedejo v nesoglasje in motijo skupna prizadevanja. Nato se je pričelo sklepanje o sprejetju pravil. Že v začetku čitanja pravil, ko se je navajalo za sedež Združenja Celje, so hmeljarji iz Žalca začeli protestirati in zahtevali sedež v Žalec. — Razburjenje se ni poleglo več minut in v dvorani se je razvila ostra debata, še več, nastal je pravi nemir. Nekaj kričačev je motilo zborovanje in stalno vzklikalo med čltanjem pravil. Večina hmeljarjev se je seveda zgražala nad takim postopanjem, zato je bilo v dvorani mnogo hrupa in zborovanje ni bilo ravno v čast naših hmeljarjev, ki bi morali pokazali vsekakor več discipline in složnosti. V debato so posegli gg. Vasle i/. Go-milskega. Turnšek 1'ongrac iz Polzele, Ktuler Ludvik iz G riž, .lošt iz Gotovelj, Novak iz Šoštanja, šušteršič iz Žalca, dr. Dolinar in mnogi drugi hmeljarji. Hmeljarji so se pomirili šele, ko sla se zglasila k besedi gg. Pongrar Turnšek in senator g. Alojzij Mihelčič. G. Turnšek je že v začetku svojega govora poudaril, da govori v imenu malih hmeljarjev, ki so bili vsekdar najbolj prizadeti, nato pa je utemeljil potrebo ustanovitve Združenja hmeljarjev in poudaril važnost takojšnje ustanovitve, obenem pa zavrnil očitke, ki so prišli vse prej od kogar koli kakor pa iz ust hmeljarja. Pribil je. če |>i imeli hmeljarji takšno združenje že pred 15 leti, bi bili danes v drugačnem položaju kakor so sedaj. Senator g. Alojzij Mihelčič je med drugimi pojasnil tudi točko v pravilih o 1% od vseh izkupičkov za hmelj, kar je predvideno po uredbi. Pripomnil je, da so hmeljarji, na taboru celo zahtevali 1%, predviden pa je le \%. Svoj govor'je zaključil s pozivom k enotnosti in skupnemu sodelovanju ter prosil vse navzoče za mirno razpravljanje. — Nato so bila sprejeta pravila v celoti. Večina hmeljarjev je bila za sedež Združenja v Celju, mnogo hmeljarjev pa tudi za sedež v Žalcu. Sledile so volitve upravnega in nadzornega odbora novoustanovljenega Združenja. V upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik 1'ongrac Turnšek iz Polzele, podpredsednik Ludvik Kuder iz Griž, tajnik Josip Jelovšek iz Petrovč, blagajnik Anton Novak iz šošlanja; za odbornike: Alojzij Mihelčič iz Celja, Martin Steblovnik. iz Šmarnega ob Paki, Jernej Kunst iz Grajske vasi, Jero-n i m Marine iz Braslovč, Franc Golež iz Vojnika, Stanko Sevčnikar iz Velenja, Peter Mravljak iz Vuhreda in I.ovrač iz Medija-lzlak. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Jože Celina iz Sp. Grušo-velj pri Št. Petru, Jože Masle 7. Gomilskega, Ivan Marolt ml. iz Topovelj pri Braslovčah, Avgust Vranič iz Prekope pri Vranskem iu Marko Novak iz Šoštanja. Ker je Združenje bilo šele ustanovljeno, je bilo predlagano, da se poverjeniki in poverjeni-šlva za letos še ne postavijo, da se bo videlo, kje in če so sploh potrebna. O postavitvi poverjenikov in poverjeništev bo sklepal šele prihodnji redni občni zbor, odbor pa bo pripravil pravilnik za njihovo poslovanje, G. Marine iz Braslovč je predlagal, da naj postane Slovenski hmeljar? stanovsko glasilo Združenja, katerega bodp, dobivali vsi hmeljarji brezplačno. Nato je bil sprejet proračun, ki predvideva 200.000 din izdatkov, med temi za propagando 20.000 in v sklad za regulacijo cen 83.000 din; dohodkov pa prav tako 200.000 din iz enoodstotnega odtegljaja od izkupička. Hmeljarje jo nato pozdravil predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik Martin iz Gornjega grada. . Poudaril je, da moramo posvetiti vse svoje moči ne le skrbnemu obdelovanju hmelja, temveč tudi vsem drugim panogam našega kme-tijstva. Dolžnost nas vseh naj bo, da skušamo skrbno obdelati vsak košček naše zemlje in čim bolj zvišati produkcijo. Posejati moralo naše njive z žitom, jih zasaditi s krompirjem, fižolom in oljaricami čim več. To naj bo naša največja skrb. Seveda pa ne smemo zanemarjati našega hmelja. (i. Jošt z Gomilskega je podprl vprašanje uredbe, s katero se Prevod proglasi za poslovno centralo za izvoz hmelzfa savinjske kvalitete. K besedi se je oglasil hmeljarski banovinski inšpektor g. Janko Dolinar in pričel 7. najbolj perečimi vprašanji — o prodaji savinjskega hmelja. Poudaril je, da so srečni tisti, ki so hmelj prodali. 70% neprodanega hmelja je še vedno v Savinjski dolini. Nato jo omenil dejstvo, da so se preko noči pojavili po vsej Savinjski dolini številni le-laki, s katerimi so brezvestni ljudje razširjali laži. Pojasnil je namen uredbe, s katero je proglašen Prevod v Ljubljani za poslovno centralo za izvoz slovenskega hmelja. S tem ne bo prav nihče prizadet, kajti svobodna trgovina s hmeljem bo še vedno ostala, v interesu hmeljarjev pa je, da je zdrava konkurenca in svobodna trgovina. Izmenjava na svetovnem trgu je danes zelo težavna. Ze meseca septembra so se merodajni trudili, da tii Narodna banka finansirala način nakupa hmelja. Narodna banka naj bi pokupila hmelj, nekaj izplačala takoj, nekaj pa po izkupičku. Ker pa so prišli novi svetovni dogodki in je bil izvoz na svetovni trg zopet zelo otežkočen in bi s tem Narodna banka prevzela garancijo, je zahtevala supergarancijo. Merodajni so se na vse načine trudili, da bi to supergarancijo dosegli. Končno se je posrečilo tudi, da so Angleži dovolili prevoz v Ameriko. Sedaj je postalo najaktualnejše vprašanje supergarancije. Smo že pred rešitvijo lega vprašanja in z uredbo hi bil Prevod v Ljubljani tista ustanova, ki bi dobila za to potrebne kredite in lrjiiko dala potrebno supergarancijo Narodni banki. Tako bi se kmalu pričela hmeljska kupčija. Tudi izgledi prodaje našega hmelja v Rusijo niso slabi. Res je, tako je poudaril 111-špeklor Dolinar, da smo pred temi razveseljivimi razvoji, eno pa je: danes nismo popolnoma nič sigurni. Razvoji kažejo za hmeljarje razveseljive prednosti, vse pa jc odvisno od dogodkov prihodnjih dni. Stanje Narodne banke Dne 22. marca 1941 je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 15. marca): Alctiva: Zlato v blagajnah po vrednosti 2.301.1 (+ 1.3), zlato v inozemstvu 492.4, skupna zlata rezerva 2.793.5 (+ 1.3), devize izven podlage 981.2 (+ 64.3), kovani denar 452.64 (+ 5.5), posojila: menična 1.918.5 (+ 93.5), lombardna 71.1 (— 1.7), skupno posojila 1.089.6 (+ 91.8), vrednostni papirji 341.55 (+ 73.0), eskont bonov drž. obrambe 7.490.0 (+ 310.0), razna aktiva 2.283.6 (+ 7.54). Pativa: Rezervni sklad 273.4 (+ 0.36), ostali skladi 40.4 (+ 1.8), bankovc* v obtoku 14.339.1 (+ 58.1), drž. terjatve 114.8 ( + 1.4). žirovni računi 1.851.2 (+ 453.54). razni računi 1.480.1 (— 46.5), skupno obveznosti po vpogledu 3.476.1 (+ 408.5), obveznosti 7. rokom 1.200.0 (+ 100.0), razna pasiva 351.84 (- 14.9). Obtok bankovcev in obveznosti na vpogled 17.815.26 ( + 4tisojiIo 104 do 106, 7% Blerovo posojilo 98—101, 7% posojilo Drž. hip. banke 100-105, 7% stab. posojilo 97 do 100, _ Delnice: Narodna banka 6.500— 6.600, Trboveljska 380—390, Kranjska industrijska druž-ba 142 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 102 denar, agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 477.50 denar, begluške obveznice 85.25 denar, dalm. agrarji 79.75 denar, 6% šumske obveznice 79 denar, 4% severni agrarji 56 denar, 8% Blerovo posojilo 104 denar, T/o Blerovo posojilo 101 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 blago, 7% -tab. posojilo 99 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 20? denar. Trboveljska 390 do 4000, Sladk tov. Bečkerek 1.000 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 100—101, vojna škoda promptna 478 denar, begluške obveznice S5—96. dalm. agrarji 80.25 denar. b% šumske obveznice 80 denar, 4% severni agrarji 56.50 denar, 7% Blerovo jxisojilo 100.50 denar. — Delnice. Narodna banka 6.450 blago. Priv. agrarna banka 207 denar. 2itni trg Novi Sad. Vse ncizpicinenjeno. tendenca nt-izpreinenjena. Chlorodont ZOBNA PASTA Najstarejši Železnikar Avstrije kot gozdni delavec. Bil sem tudi nekaj časa v Galiciji, kjer sem prav dobro služil. Oženil sem v 2<). lem starosti. V zakonu sem bil prav srečen, rodilo nama je osem otrok, 3 sinov in 3 hčerke. Vdovec pa sem že 33 let in sc po smrti žene nisein več ženil, dasiravno bi jo lahko še dobil. V mladih letih sta mi pomrli dve hčerki in trije sinovi. Dva sta postala žrtev poklica. Oba sta sc v najlepših letih življenja ponesrečila pri gozdnih delih. Resno bolan nisem bil nikoli, no, saj pa (udi nekdaj ljudje niso bili tako rahločutni za bolezni kakor danes, bili smo vse bolj odporni,nego je današnja generacija. Živel sem zmerno, kadil nisem nikoli, pi-janČeval tudi nc. kljub temu pa nisem bil kakor bi rekel, strog abstinent, za potrebo sem popil pri težkem delu tudi šilce žganja, vino pa jc bi!o Ic /a bolj svečanos'ne dneve Vid imam še prav izvrsten. le poglejte me, berem še vedno brez naočnikov (— in res je vzel v roke knjigo »Življenje svetnikov- tc prav z lahkoto čila!). Oče Torka r je samouk ter prav dobro bere kar mu pride v roke, predvsem pa rad prebira nabožne knjige in Slovenca«. -Gotovo mi nc boste verjeli, je rekel, da sem bil kot 87 letnik še na Ratitovcu, pred dvema letoma pa sem še! se v svojo rojstno vas v I crko pod Ratitovcem. Šc danes — je prijiomnil v šali — bi šel na Ratitovec, ker noge so mi še kar čvrste, le ^em in tja sc me poloteva vrtoglavica, tedaj pa moram sesti, sicer bi padel.« Jubilantu živita še dva sina, ki sta oženjena, in ena hčerka, ki je že dolgo vrsto Ici uslužbena pri gostilničarju in trgovcu g. Zbonlarju Ivanu v Zalilogu. Jubilant se prav živo zanima za današnje razburkane razmere jx> svetu, je globokoveren ter gre k službi božji v poletnem času vsak dan. Slika ga predstavlja v starosti 70tih let, ko bere Slovenca-. O. Torkarju želimo še mnogo čvrstih let do skrajnih mej življenja. kdo ne pozna tega občutka — toda kako lahko le temu odpomoči. Poslužite se enkrat, takoj ko vstanete, za jutranjo nego ust in zob zobne paste Chlorodont. Ta osvežuje in čisti, toda ne samo to; s kisikovo soljo, ki jo vsebuje, vzpodbuja Chlorodont k močnejšemu delovanju tudi žleze slinavke in skrbi tudi na / ta način za naravno nego ust. Zato imejte vedno na umu: zju- /snA traj kot prvo. zvečer kot zadnje / Novi čas zahteva strnitev duševnih sil vsega naroda Ustvaritve ljudskega duha imenujemo kulturo, Kultura, ki jc živa last vsega naroda, je najvažnejši in najvidnejši dokaz njegovega obstoja tn najiredujočega življenja. Ta kultura ustvarja in ohranjuje narodno govorico, na-roi.ovo vero. lepe običaje in čuva spomin na skupno preteklost. Ustvarja tudi doživetja sedanjih in bodočih jKitreb za boljše življenje in obstoj. V današnjih dneh je bolj kot kdaj koli nujno, da se vsak Slovenec zave svoje narodne dolžnosti, da čim bolj pospešuje in oživlja povsod, zlasti pa v svojem družinskem krogu vse lepote in vrednote slovenskega katoliškega kulturnega duha. Ta duh. obogaten s prelepimi sfhjraini iz preteklosti in usmerjen f>o troni volji v pravo bodočnost, nuj objame letošnjo zimo vse družinske in piosvetne domove, da bomo ob skupnem doživetju slovenstva v njegovih kulturnih vsebinah tudi skupno stopili v borbo za njih obrambo pred vsakim, ki bi po njih rešitvi hotel razrušiti tudi naš narodni obstoj. Treznost je velika čast naših družin Zimski dnevi, ko nas dolgi večeri naravnost silijo k delavnosti duha, so najpriprav-nejši za duševno duhovno rast. Počilek narave, ki pušča tu a i kmetovim mišicam uekaj oddiha, kliče na delo duha, da razmišl ja, razčiščuje, s|>oznava. sklepa, ustvarja, sprejema in oddaja in budi voljo in čuvstva. da bi v bodoče dober duh še v večji meri vladal nad neurejenostjo človekovih slabosti. Sedaj imamo več ča-a za sestanke, pogovore, časopise, knjige, petje in igre. Ob večerih, ko po kmečkih domovih luščijo koruzo iu bučne koščice, prebirajo kašo ali opravljajo skupaj kako drugo lahko oelo, je dobra zaposlitev duha v veliko duševno korist. Lepo misel, blago čuvstvo, novo voljo, vredna spoznanja novih resnic — vse to nam lahko nudijo ti večeri. Iz urejenega in lepega duševnega življenja izvirajo le vsein koristna dela in dejanja. Uipjen duh ne išče užitkov v alkoholni pijači, ker ve, da tam pravih kulturnih in člo-Aeka trajno osrečujočih vrednot ni Vsako vredno in osrečujoče uživanje je vedno le možno po dobro opravljenem delu. Zavest, da smo kako oelo izvršili, po najboljših sposobnostih in volji nas vedno najbolj osrečuje. Zgrešeno pa je, če tudi tO srečo kažemo prijateljem in sorodnikom z Vrstečimi se litri vina na mizi. Mesto da bi s svojo srečo vzpodbudili druge k novim naporom za uspehi v delu, zbudimo ob alkoholni pijači v njih mnogokrat le zavist in nevoščljivost, ki sta v svojih dejanjih v nesrečo sosedom in vsej vasi. Zato ohranjujemo izraze prijateljstva in sreče le v treznosti in ljubezni do bližnjih, katerim na ta način mnogo lažje vzbujamo voljo do dobre de-lav nosti. Naša beseda, pesem in igra Slovenskemu duhu dujajmo izraza y čisti slovenski besedi, ki naj se razživi ob zimskih večerih v vsem svojem bogastvu. Ker z našim jezikom lahko izrazimo vse, kar mislimo, čutimo in hočemo, je v njem polnost bogastva našega doživljanja. Pripovedke, pravljice, povesti, pesmi, pregovori in reki, igre in šale — vse to so odlike, v katerih se na umetniški način javlja slovenski ljudski duh. Vsaj v pripovedovanjih se sjiomniino lepili slovenskih običajev, ki so pred desetletji prinašali mnogo novega in lepega v življenje zimskih dni in večerov Ta in oni opuščen običaj se nam bo ob tem zdel vreden ohranitve. Že navaona beseda druži ljudi, a pesem zapeta po vseh domačih iz duše, jih priklepa na dom, da le v njem čutijo svojo popolno notranjo srečo. Ljudske pesmi, ki so polne naših pristno slovenskih čustev, nam tako v prijetnosti krajšajo zimske večere. Ljudskih iger in šol ne pozabljamo. Ko šc ni bilo naših podeželskih ljudskih odrov, so sjiretni igralci kazali svojo gledališko umetnost po hišah. Ti igrani prizori so izviruli iz pristnega vaškega življenja. Slovenski pregovori in reki. ki hranijo mnogo zdrave ljudske modrosti, so se iz ust umaknili v knjige. V kolikor so še živi med nami, jih zapisujemo in uporabljamo ob primernih' prilikah. Globoka resnica, ki jc vsakemu umljivo prikazana v jedrnatem pregovoru, naj tudi nunes opravlja svoje vzgojno jjoslanstvo. Ne pozabljajmo na svojevrstno duševno bogastvo naših pravljic in pripovedk Ožive naj ob zimskih večerih zopet v domačem družinskem krogu Tudi v njih je slovenska preteklost, ki je tudi del slovenskega kulturnega duha. Zanimale bodo zlasti pripovedke, ki se nanašajo na domačo hišo, njivo, gozd, vas ali drugo bližujo znano stvar Slovenskemu verskemu doživljanju pripada častno mesto ob zimskih večerih, iluzen zanimivih legeno in življenja svetnikov si pri-povedujnio tudi vse, kar vemo o naših svetniških možeh, božjem služabniku školu Slomšku, škofu Baragi. Njuno življenje jc polno slovenskih duhovnih bogastev, ki so v svojih lepotah in vrednotah prav danes potrebna vsemu ljudstvu. Tudi dogodki domačega kraja nudijo mnogo možnosti razgovorov. Vselej, ko se v pogovorih sučeino okoli vaških dogodkov, pa pa/i-, nio, du služimo vedno Ic dokazani resnici. Slabih oomnev se izogibajnio. Slabili stvari ne pripovedujmo na dolgo in široko, ampak pov-darjajmo vedno le lepe strani, O sosedih je bolje, da razpravljamo manj. nego preveč. Vztrajno pa st izogibajnio vsake sodbe, ki bi lahko bila zgrešena, saj tudi sami nc želimo biti od druoiti sojeni. Z voljo na delo! l.jubczou do srečne ljudske bodočnosti nad bo dala tuai voljo, da bomo lahko dali družabnosti slovenskih družinskih večerov pravo slovensko kulturno vsebino. ledaj bomo vedno znova doži\ljnIi in spoznavali vrednost in lepoto, da smo Slovenci. Občutili bomo, da so naše pesmi za nas najlepše, da je v naši besedi tudi naša duša, v preteklosti veliko delo našega narodnega genija, a v sedanjosti naša dolžnost, da ustvarimo čiiu več za ohranitev in napredek našega naroda \ sak slovenski družinski oče bo teda j no-t rn n je začutil, da je njegova narodna dolžnost, dn stori vse, du bo družina živela v pravem, v teku stoletij nastalem slovenskem duhu. Misli na njegovo mladost na domu, ua pripoveoova-uje starih ljudi in pridobitve iz cerkve, šole in dobrih knjig in časopisov, mu bodo pravu opora pri ustvarjanju pravega in lepega družinske}:« doživljanja ob zimskih večerih. C c vihar velikih borb sega tudi do nas. naj nam bo le vnet opominjev alec k naši dolžnosti, da ob poglobljenem slovenskem kulturnem delu in življenju budimo v nas predvsem one duševne sile, ki ob spominih na našo naroono preteklost ustvarjajo enotno voljo za ohranitev in okrepitev vseli Slovencev. .Naše kulturno tlelo in vztrajno volja po razvoj ii in dvigu sta stalen klicar vsemu svetu, da smo in hočemo vedno biti svobodni Slo-vcnci. — vo. Boj savinjskih splavarjev Celje. 26. marca. Delavstvo gozdne, lesne in žagarske stroke v Savinjski in Zadrečki dolini se je v zadnjem času začelo organizirati v strokovne organizacije, da ' lažje doseglo izboljšanje razmer. Do sedaj so "" že Iri razprave s podjetniki, dosežen pa •'•'I''1] sporazum le glede ureditve plač za tesarje, ir< delavce in Žagarje. Gozdni delavci inorajls.,avl' vati za deseturno delo plačo od 55 do 'e v Žagarji, ki v akordneni delu niso doseglie po-nialnih mezd, si morajo iste uveljaviti. Gleo ločilve plač zn splavarje se kljub posredovan" zastopnikov oblasti in Delavske zbornice ni do5e gel sporazum. Zato sin ZZD in .ISZ naslovili na Obrtno zadrugo oh Rečici oh Savinji kot predstavnici splavarjev vlogo, v kateri zahtevata v najkrajšem času razgovore na naslednji osnovi: za vožnjo iz Ljubnega oh Savinji in iz Krope v Zadrečki dolini do Celja '200 din. iz Ljubnega na Rogljico 600 din. iz Krope na Uogljic.o 570 din, iz Šinartnpga oh Dreti na Rogljiro 530 din. iz Mozirja r«5na votna in kakšne razmere bodo potpm zavlndalp. Ne glede na to pa mornmn uredbo o hmelju z dodatnimi pravilniki tudi praktično izvesti, da nas potem nobene razmere ne najdejo nepripravljenih. Do sezone 1940-41 to ni bilo mogoče, ker je bila uredba uveljavljena šele v začetku sezone, toda do sezone 1941-42 mora biti uredba o hmelju z dodatnimi pravilniki tudi že v praksi izvedena. Zaradi različnih razmer pri nas v Sloveniji in tam doli v Vojvodini pravilnik o hmeljarskih združenjih ne predpisuje enotnih pravil, temveč je prepustil obema banskima upravama, da jih razmeram primerno prikrojita 'n sestavila. Tako je tudi kralj, banska uprava v Ljuhlajni sestavila in odobrila pravila Združenja hmeljarjev za Slovenijo in sklicala danaSnji ustanovni občni zbor. Upamo, da bo nova uredba o hmelju z dodatnimi pravilniki zajamčila sigurnejšo bodočnost našemu hmeljarstvu in boljšo življensko eksistenco našim hmeljarjem v strnjenih hmeljskih okoliših. Nato je g. Jelovšek iz Pptrovč prebral odlok kr. banske uprave, ki je odobrila pravila. Pred razpravo in sklepanjem o sprejetju pravil novoustanovljenega Združenja je spregovoril še zastopnik g. bana g. dr. Joško Dolinar. Najprej jo izrekel iskrene pozdrave vsem hmeljarjem v imnu g. bana dr. Marka Natlačena, nato pa govoril o pomembnem dnevu, ko se ustanavlja Združenje hmeljarjev za Slovnijo. Večkratne občutne hmeljske krize, ki jih je povečini povzročila nadprodukcija hmelja, to pa neurejenost v pridelovanju, so rodile zahtevo po zaščiti hmeljarstva. Tej zaščiti jo namenjena uredba o hmelju, ki ima moč zakona in ki je stopila v veljavo 3. septembra lani, istočasno s pravilnikom za izvrševanje te uredbe. S to uredbo je bila ustvarjena zakonita osnova za ureditev pridelovanja hmelja, ki naj prepreči tako škodljivo nadpro-dukrijo in s tem tudi krize vnovčevanja kmplj-skpga pridplka vsaj v normalnih časih. Uredba o hmelju in na osnovi iste izdani pravilnik o hmeljarskih društvih predpisujeta, da se mora v vsaki banovini, kjer se nahaja hmeljski okoliS, ustanoviti hmeljarsko društvo — Združenje, to je obvezna organizacija hmeljarjev, vsak hmeljar pa mora biti njen član. Razpravljalo se je o tem, kakšno pravno obliko naj dobi ta organizacija hmeljarjev, ker 111 prostovoljna, temveč obvezna. Kmetijsko ministrstvo je odločilo, naj se ustanovi sicer v glavnem po društvenem zakonu, toda v društvenem zakonu je načelo prostovoljnosti, kjer je vstop kakor tudi izstop člana prostovoljen in je tudi izključitev člana mogoča, kar pri obvezni organizaciji ni mogoče, zato so bile potrobne ne-knfpre spremembe. Po tej organizaciji so bili vsi hmeljarji pritegnjeni k neposrednemu sodelovanju pri urejevanju raznih vprašanj, ki se pojavljajo v hmljarstvu, zlasti k sodelovanju pri ureditvi pri pridelovanju in vnovčenju hmelja. Minister za kmetijstvo razširja in zmanjšuje površino zemlje, ki sme biti zasajena s hmeljem, na predlog hmeljarskih društev in po izjavi hmeljskih komisij. Tudi pri imenovanju banovinske hmeljske komisije bo imelo Združenje hmeljarjev važno besedo, ker bo ban na njegov predlog .Imenoval one člane komisije, ki bodo v komisiji zastopali pridelovalce hmelja. Ta komisija bo namreč opravljala zelo važno posle, opravljala bo znamkovanje hmelja, ki bo obvezno za ves hmelj, izdajala bo dovoljenja za povečanje in odredbo za zmanjšanje površin, seveda v okviru ministrove odločbe in dovolitve za obnovo zemljišč, vse na predlog Združenja kmeljariev. Tako bo imelo Združenje res važne naloge. Kakor je Kmetijska zbornica zakonita zastopnica celokupnega kmetij-stva v banovini, torej vseh kmetijskih panog, tako je tudi organizacija hmeljarjev zakonito zastopstvo hmeljarjev v Sloveniji, nekakšna zbornica za hmeljarsko panogo. V tej zakoniti ustanovi bodo hmeljarji mogli povedati svojo tehtno besedo v zaščito svojih koristi. Da bo moglo Združenje zadostiti svojim dolžnostim, ima zagotovljena tudi precejšnja denarna sredstvn — 1% od vseh izkupičkov za hmelj in še denarne kazni, izrečeno po uredbi o hmelju. Naloge, ki jih Ima Združenje, ne bodo lahke, zlasti v začetku ne, dokler si ne uredi svojega poslovanja in se ne uveljavi. Tudi bodo te naloge zvezane z veliko odgovornostjo. Vsekakor pa je ustanovitev hmeljarske organizacije važna pridobitev za hmeljarje in prepričani smo, da se bodo hmeljarji v tej svoji zakoniti ustanovi z vso resnostjo lotili važnih vprašanj, ki zadevajo hmeliarstvo in zastavili vse svoje moči v prospeh hmeljarstva. Zastopnik g. bana dr. Dolinar je nato pozval vse hmeljarje, naj jih ostre zahteve posameznih okrajev nikdar ne privedejo v nesoglasje in motijo skupna prizadevanja. Nato se je pričelo sklepanje o sprejetju pravil. Že v začetku čitanja pravil, ko se je navajalo za sedež Združenja Celje, so hmeljarji iz Žalca začeli protostirati in zahtevali sedež v Žalec. — Razburjenje se ni polpglo več minut in v dvorani se je razvila ostra debata, še več, nastal je pravi nemir. Nekaj kričačev je molilo zborovanje in stalno vzklikalo med čitanjem pravil. Večina hmeljarjev se je soveda zgražala nad takim postopanjem, zato je bilo v dvorani mnogo hrupa in zborovanje ni bilo ravno v čast naših hmeljarjov, ki bi morali pokazati vsekakor več discipline in složnosti. V debato so posegli gg. Vasle iz Go-milskega, Turnšek 1'ongrac iz Polzelo, Kuder Ludvik iz Griž, Jošt iz Gotovelj, Novuk iz Šoštanja, Sušteršič iz Žalca, dr. Dolinar ln mnogi 1 drugi hmeljarji. Hmeljarji so se pomirili šele, ko sta se zglasila k besedi gg. Pongrac Turnšek in senator g. Alojzij Mihelčič. O. Turnšek je že v začetku svojega govora poudaril, da govori v imenu malih hmeljarjev, ki so bili vsekdar najbolj prizadeti, nato pa je utemeljil potrebo ustanovitve Združenja hmeljarjev in poudaril važnost takojšnje ustanovitve, obenem pa zavrnil očitke, ki so prišli vse prej od kogar koli kakor pa iz ust hmeljarja. Pribil je, če bi imeli hmeljarji takšno združenje že pred 15 leti, bi bili danes v drugačnem položaju kakor so sedaj. Senator g. Alojzij Mihelčič je med drugimi pojasnil tudi točko v pravilih o 1% od vseh izkupičkov za hmelj, kar je predvideno po uredbi. Pripomnil je, da so hmeljarji na taboru celo zahtevali 2%, predviden pa je le 1%. Svoj govor je zaključil s pozivom k enotnosti in skupnemu sodelovanju ter prosil vse navzoče za mirno razpravljanje. — Nato so bila sprejeta pravila v celoti. Večina hmeljarjev je bila za sedež Združenja v Celju, mnogo hmeljarjev pa tudi za sedež v Žalcu. Sledile so volitve upravnega in nadzornega odbora novoustanovljenega Združenja. V upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik Pongrac Turnšek iz Polzele, podpredsednik Ludvik Kuder iz Griž, tajnik Josip Jelovšek iz Petrovč, blagajnik Anton Novak iz. Šoštanja; za odbornike: Alojzij Mihelčič iz Celja, Martin Steblovnik iz Smartne-ga ob Paki, Jernej Kunst iz Grajsko vasi, Jero-nim Marine iz Braslovč, Franc Golež iz Vojnlka, Stanko Sevčnikar Iz Velenja, Peter Mravljak iz Vuhreda in Lovrač iz Medija-Izlak. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Jože Celina iz Sp. Grušo-velj pri St, Petru, Jože Masle z Gomilskega, Ivan Marolt ml. iz Topovelj pri Braslovčah, Avgust Vranič iz Prekope pri Vranskem in Marko Novak iz Šoštanja. Ker jo Združenje bilo šele ustanovljeno, je bilo predlagano, da se poverjeniki in poverjeni-štva za letos še ne postavijo, da se bo videlo, kje in če so sploh potrebna. O postavitvi poverjenikov in poverjeništev bo sklepal šele prihodnji redni občni zbor, odbor pa bo pripravil pravil^ nik za njihovo poslovanje. G. Marine iz Braslovč je predlagal, da naj postane »Slovenski hmeljarc stanovsko glasilo Združenja, katerega bodo dobivali vsi hmeljarji brezplačno. Nato je bil sprejet proračun, ki predvideva 200.000 din izdatkov, med temi za propagando 20.000 in v sklad za regulacijo cen 83.000 din; dohodkov pa prav tako 200.000 din iz enoodstotnega odtegljaja od Izkupička. Hmeljarje je nato pozdravil predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik Martin iz Gornjega grada. Poudaril je, da moramo posvetiti vse svoje moči ne le skrbnemu obdelovanju hmelja, temveč tudi vsem drugim panogam našega kmetijstva. Dolžnost nas vseh naj bo, da skušamo skrbno obdelati vsak košček naše zemlje in čim bolj zvišati produkcijo. Posojati moralo naše njive z žitom, jih zasaditi s krompirjem, fižolom in oljaricami čim več. To naj bo naša največja skrb. Seveda pa ne smemo zanemarjati našega hmelja. G. JoSt z Gomilskega je podprl vpraBtmJfe uredbe, s katero se Prevod proglasi za poslovno centralo zn izvoz hmelzja savinjske kvalitete. K besedi se je oglasil hmeljarski banovinski inšpektor g. Janko Dolinar in pričel z najbolj perečimi vprašanji — o prodaji savinjskega hmelja. Poudaril je, da so srečni tisti, ki so hmelj prodali. 70% neprodanega hmelja je še vedno v Savinjski dolini. Nato je omenil dejstvo, da so se preko noči pojavili po vsej Savinjski dolini številni letaki, s katerimi so brezvestni ljudje razširjali laži. Pojasnil je namen uredbe, s katero je proglašen Prevod v Ljubljani za poslovno centralo za izvoz slovenskega hmelja. S tem ne bo prav nihče prizadet, kajti svobodna trgovina s hmeljem bo še vedno ostala, v interesu hmeljarjev pa je, da je zdrava konkurenca in svobodna trgovina. Izmenjava na svetovnem trgu je danes zelo težavna. Že meseca septembra so 6e merodajni trudili, da bi Narodna banka finansirala način nakupa hmelja. Narodna banka naj bi pokupila hmelj, nekaj izplačala takoj, nekaj pa po izkupičku. Ker pa so prišli novi svetovni dogodki in je bil izvoz na svetovni trg zopet zelo otežkočen in bi s tem Narodna banka prevzela garancijo, je zahtevala supergarancijo. Merodajni so se na vse načine trudili, da bi to supergarancijo dosegli. Končno se je posrečilo tudi, da so Angleži dovolili prevoz, v Ameriko. Sedaj je postalo najaktualnejše vprašanje supergarancije. Smo že pred rešitvijo tega vprašanja in z uredbo bi bil Prevod v Ljubljani tista ustanova, ki bi dobila za to potrebne kredite in lahko dala potrebno supergarancijo Narodni banki. Tako bi se kmalu pričela hmeljska kupčija. Tudi izgledi prodaje našega hmelja v Rusijo niso slabi. Res je, tako je poudaril inšpektor Dolinar, da smo pred temi razveseljivimi razvoji, eno pa je: danes nismo popolnoma nič sigurni. Razvoji kažejo za hmeljarje razvespljive prpdnosti, vse pa je odvisno od dogodkov prihodnjih dni. Stanje Narodne banke Dne 22. marca 1M1 je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 15. marca): Aktiva: Zlato v blagajnah po vrednosti 2.301.1. (+ 1.3), zlato v inozemstvu 492.4, skupna zlata rezerva 2.703.5 (+ 1.3), devize izven podlage 981.2 (+ 64.3), kovani denar 452.64 (+ 5.5), posojila: menična 1.918.5 (+ 93.5), loinbardna 71.1 (— 1.7), skupno posojila 1.989.6 (+ 91.8), vrednostni papirji 341.55 (+ 73.0), eskont bonov drž. obrambe 7.499.0 (+ 310.0), razna aktiva 2.283.6 (+ 7.54). raniva: Rezervni sklad 273.4 (4- 0.36), ostali skladi 46.4 (+ 1.8), bankovci v obtoku 14.339.1 (+ 58.1), drž. terjatve 144.8 (4- 1.4), žirovni računi 1.851.2 (+ 453.54). razni računi 1.480.1 (— 46.5), skupno obveznosti po vpogledu 3.476.1 (+ 408.5), ohveznosti z rokom 1.200.0 (+ 100.0), razna pasiva 351.84 (— 14.9). Obtok bankovcev in obveznosti na vpogled 17.815.26 (+ 406.6), skupna zlata rezerv^ po stvarni vrednosti 4.469.6 (+ 2.1), od tega zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.681.8 (+ 2.1) milij. din, skupno kritje 25.08 (v prejšnjem izkazu 25.75) odstotka, od tega samo z zlatom v blagajnah po stvarni vrednosti 20.66 (21.21) %. Izkaz kaže znatno povečanje posojil državi, v manjši meri pa so narasla posojila zasebnemu gospodarstvu v meničnem portfelju, nasprotno pa so žirovne naložbe gospodarstva izredno narasle. To je imelo za posledico, d« «e je zvišal tudi obtok bankovcev, vendar ne v zuatni meri. Stanje naših kliringov Stanje naših kliringov dne 22. marca je bilo naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 15. marca): Aktivni kliringi: Italija 89.445.397 (65.155,297) dinarjev, Bolgarija 2,398.794 (383.445) din, Irancoske kolonije 1,001.544 (58,667) fr. frankov; Holandija 7,849.309 (664.282) hol goldinarjev. Norveška 476.415 dinarjev, Finska 2,373.397 din in Turčija 297.298 din. Pasivni kliringi: Nemčija 64.680.763 (—1,740.446) mark, protektorat 88,669.545 (7,591.947) kron, Slovaška 23,956.709 (—319.033) kron, Madžarska 99,163.017 (1,675.032) din, Poljska 18,579.249 din, Romunija 3,193.902 (—6.290) din, Belgija 1,653.582 (—457.003) dinarjev, Danska zbiralni račun 2,546 092 (89.128) dinarjev, Danska likvidacijski račun 2,742.699 din, Francija 411.397 (—71.896) din in Turčija 478.539 din. Iz pregleda je razvidno da so se zlasti povečale naSe klirinške dajatve v Italiji, pa tudi na Holand-skem. Med pasivnimi kliringi je opaziti zmanjšanje našega klirinškega dolga Nemčiji, dočim se je povečal naš kliriniki dolg v protektoratu in na Madžarskem. Naš pasivni kliring s Turčijo je postal za nas aktiven. tate, nato pa ustroj in dosedanje delo organizacij, ki imajo skrbeti za funkcioniranje naše prehrane s posebnim pogledom na vrhovno tozadevno instanco, Banovinski prehianjevalni zavod. Predavanje predsednika g. Snoja ie omogočilo poslušalcem pregled dosedanjega dela in naporov za redno preskrbo Slovenije z vsemi potrebnimi življenjskimi potrebščinami. Nove maksimalne cene drv za kurjavo. Minister za preskrbi) in prehiano je predpisal nove maksimalne cene drv za kurjavo, ki so nekoliko nižje kot dosedanje, vendar le ceile ne veljajo na področju naše banovine, nadalje banovine Hrvatske, vardarske in zetske banovine, torej le za druge banovine v državi. Maksimiranje cen deteljinega semena. Minister za preskrbo in prehrano je odredil tele najvišje cene čistega semena rdeče detelje in lucerne. Za lastnike čistilnic in one trgovce in ustanove, za katerih račun delajo čistilnice, v prodaij na veliko veljajo naslednje cene: rdeča deteljina 32 dinarjev za kilogram, lucerna 40 din za kilogram. Te cene se razumejo franko prodajalna odnosno čistilnica. Seme mora biti čisto in atestirano (s plombo). V prodaji na drobno lahko prodajalci na te cene dodajo efektivne stroške prevoza do svojega obrata in B dm za kilogram kot svoj zaslužek za obe vrsti semen. Prodaja preko 100 kg se smatra za prodajo na debelo, do 100 kg za prodajo na drobno. V prodaji pod 100 kg lahko čistilnice itd. dodajo, zaslužek 3 din za kilogram, kolikor je dovoljeno prodajalcem na drobno. Pogajanja z Madžarsko so odložena, to pa zaradi tega, k,er hočejo Madžari na vsak način rešiti vprašanje dovoza železne rude. Brezmesni dnevi. Minististvo preskrbe in prehrane je že -izdelalo uredbo o uvedbi treh brezmesnih dni v državi. Ti trije brezmesni dnevi bi bili sreda, Četrtek in petek. Vsekakor pa bo to vprašanje rešeno v soglasju z zastopniki banske oblasti v Zagrebu. Verjetno bo nova ureditev sto-pila v veljavo dne 31. marca. Dopolnilni kontingenti iz Italije. Iz Belgrada poročajo, da je bil na zadnji seji jugoslovansko-italijanskega odbora v Rimu dosežen sporazum glede dobave dopolnilnih kontingentov. Te dopolnilne kontingente naj bi nam Italija dobavila do konca junija letos. Gre za dobavo živega srebra, neočiščenega žvepla, očiščenega žvepla in žveplenega cveta. Nadalje naj bi dobili še 30 ton bombažne preje za prodajo na drobno, 100 ton preje iz umetne svile, 50 ton lanitala, 300 ton čistih bombažnih tkanin, 175 fiocca-tkanin in 62.5 ton volnenih bombažnih tkanin, mešanih s fiocco. Klirinške nakaznice v prometu 2 Italijo. Ker je zaradi našega visokega aktivnega klirinškega salda v prometu z Italijo pričakovati, da bodo morali naši izvozniki dalj Časa čakati na likvidacijo svojih terjatev, je Narodna banka sklenila vpeljati v plačilnem prometu z Italijo klirinške nakaznice. Zaenkrat bodo izdane Bamo avize, in sicer toliko časa, dokler obstaja možnost, da bi izvozniki dobili plačane svoje terjatve najkasneje v roku 15 dni. Če pa se bo videlo, da morajo izvozniki dalj časa čakati, bo Narodna banka uvedla klirinške nakaznice. Tudi bodo objavljene številke klirinških aviz, za katere je bilo izvršeno plačilo. Likvidacija. Kreditna in nabavna zadruga »Jegličt v Ljubljani, r. z. z o. t. Borze Vprašanje nnše prehrane. V sredo zvečer je ' g. Franc Snoj, bivši minister in predsednik Banovinskega prehranjevalnega zavoda predaval v dvorani Delavsko zbornice pred zbranimi številnimi delegati delavskih strokovnih organizacij in delavskimi zaupniki o problemih naše prehrane. Orisal je vsa dosedanja prizadevanja iu njih rezu! Dne 26. marca 1941. Denar Nemška marka 17.72—17.92 Ameriški dolar 55.— Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 29.960.319 din, na belgrajski borzi 41.890.000 din, od tega 141.813 in 2.250.653 mark, 136.849 švic. frankov in 77.585 dolarjev. — V efektih ni bilo prometa niti na zagrebški niti na belgrajski borzi. Ljnbljana — Uradni tečaji: London 1 fur.t....... 174.57— 177.77 Newyork 100 dolarjev , . « . 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64 Ljubljana — Zasebni kiirine: Berlin 100 mark...... 1772.00-1792.00 Solun 100 drahem ...... 37.50 den. Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 tunt.......215.90—219.10 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Zaareb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem...... . .37.50 denar Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 3715—37.85 Curih. Belgrad 10. Pariz 905, London 17.37.5, Newyork 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 39.50, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.725, Oslo 98.50, Kopenhagen 83.50, Sofija 4.25, Lizabona 17.27.5, Budimpešta 85.50, Atene 3.00, Carigrad 3.37.5, Bukarešta 2.00, Helsingsfors 8.75, Buenos-Aires 99.625, Vrednostni papirji Vojna Skoda; v Ljubljani 477.50—478 v Belgradu 478 denar v Zagrebu 477.50 denar Ljubljana. Državni papirji - 7% Invest. posojilo 99—100, agrarji 56—58, vojna škoda promptna 477.50—478, begluške obveznice 85—86, dalm. agrarji 79—80, 8% Blerovo posojilo 104 do 106, 7% Blerovo posojilo 98—101, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—105, 7% stab. posojilo 97 do 100. — Delnice: Narodna banka 6.500—6.600, Trboveljska 380—390, Kranjska industrijska družba 142 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 102 denar, agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 477.50 denar, begluške obveznice 85.25 denar, dalm. agrarji 79.75 denar, 6% šumske obveznice 79 denar. 4% severni agrarji 56 den^r, 8% Blerovo jxisojilo 104 denar, T/o Blerovo posojilo 101 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 blago, 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 20? denar. Trboveljska 390 do 4000, Sladk tov. Bečkerek 1.000 denar. Belgrad. Državni papirji: 1% invest. posojilo 100—101, vojna škoda promptna 478 denar, begluške obveznice S5—S6, dalm. agrarji 80.25 denar, 6% šumske obveznice 80 denar, 4% severni agrarji 56.50 denar, 7% Blerovo posojilo 100.50 denar. — Delnice. Narodna banka 6.450 blago, Priv. agrarna banka 207 denar. žitni tre Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenci ne-izpremenjena. Siliva AlO/tcV kdo ne pozna tega občutka — toda kako lahko Je temu odpomoči. Poslužite se enkrat, takoj ko vstanete, za Jutranjo nego ust in zob zobne paste Chlorodont. Ta osvežuje ln čisti, toda ne samo to; s kisikovo soljo, ki Jo vsebuje, vzpodbuja Chlorodont k močnejšemu delovanju tudi žleze slinavke In skrbi tudi na ta način za naravno nego ust. Zato Imejte vedno na umu: zjutraj kot prvo, zvečer kot zadnje H Chlorodont ZOBNA PASTA Najstarejši Železnikar Pospešujmo slovensko kulturo družin Novi čas zahteva strnitev duševnih sil vsega naroda Ustvaritve ljudskega duha imenujemo kulturo. Kultura, ki jc živa last vsega naroda, je najvažnejši in najvidnejši dokaz njegovega obstoja in napredujočega življenja. Ta kultura ustvarja in ohranjuje narodno govorico, narodovo vero, lepe običaje in čuva spomin na skupno preteklost. Ustvarja tudi doživetja sedanjih in bodočih potreb za boljše življenje in obstoj. V današnjih dneh je bolj kot kdaj koli nujno, da se vsak Slovenec zave svoje narodne dolžnosti, da čim bolj pospešuje in oživlja povsod, zlasti pa v svojem družinskem krogu vse lepote in vrednote slovenskega katoliškega kulturnega duha. Ta duh. obogaten s prelepimi spomini iz preteklosti in usmerjen po troni volji v pravo bodočnost, naj objame letošnjo zimo vse družinske in prosvetne domove, da bomo ob skupnem doživetju slovenstva v njegovih kulturnih vsebinah tudi skupno stopili v borbo za njih obrambo pred vsakim, ki l>i po njih rešitvi hotei razrušiti tudi naš narodni obstoj. Treznost je velika čast naših družin Zimski dnevi, ko nas dolgi večeri naravnost silijo k delavnosti duha, so najpripray-nejši za duševno duhovno rast. Počitek narave, ki pušča tudi kmetovim mišicam nekaj oddiha, kliče na delo duha, da razmišlja, razčiščuje, spoznava, sklepa, ustvarja, sprejema in oddaja in budi voljo in čuvStva, zdrave ljudske modrosti, so se iz ust umaknili v knjige. V kolikor so še živi med nami, jih zapisujemo in uporabljamo ob primernih prilikah. Globoka resnica, ki je vsakemu umljivo prikazana v jedrnatem pregovoru, naj tudi aanes opravlja svoje vzgojno poslanstvo. Ne fiozabljajmo na svojevrstno duševno bogastvo naših pravljic in pripovedk. Ožive naj ob zimskih večerih zopet v domačem družinskem krogu Tudi v njih je slovenska preteklost, ki je tudi del slovenskega kulturnega duha, Zanimale bodo zlasti pripovedke, ki se nanašajo na domačo hišo, njivo, gozd, vas ali drugo bližnjo znano stvar javila Slovenskemu verskemu dožiivljanju pripada častno mesto ob zimskih večerih. Razen zanimivih legend in življenja svetnikov si pri-povedujino tudi vse, kar vemo o naših svetniških možeh, božjem služabniku škofu Slomšku, škofu Baragi. Njuno življenje je polno slovenskih duhovnih bogastev, ki so v svojih lepotah in vrednotah prav danes potrebna vsemu ljudstvu. Tudi dogodki domačega kraja nudijo mnogo možnosti razgovorov. Vselej, ko se v jx>go-vorib sučemo okoli vaških dogodkov, pa pazimo, da služimo vedno le dokazani resnici. Slabih oomnev se izogibajmo. Slabih stvari ne pripovedujmo na dolgo in široko, ampak pov-darjajmo vedno le lepe strani. O sosedih je bolje, da razpravljamo manj, nego preveč. Vztrajno pa se izogibajmo vsake sodbe, ki bi lahko bila zgrešena, saj tudi sami ne želimo biti od druoih sojeni. Z voljo na delo! Ljubezen do srečne ljudske bodočnosti nad bo dala tuoi voljo, da bomo lahko dali družabnosti slovenskih družinskih večerov pravo slovensko kulturno vsebino. Tedaj bomo vedno znova doživljali in sjjoznavali vrednost in lepoto, da smo Slovenci. Občutili bomo, da so naše pesini za nas najlepše, da je v naši besedi tudi naša duša, v preteklosti veliko delo našega narodnega genija, a v seoanjosti naša dolžnost, da ustvarimo čim več za ohranitev in napredek našega naroda. Vsak slovenski družinski oče bo tedaj notranje začutil, da je njegova narodna dolžnost, da stori vse, da bo družina živela v pravem, v teku stoletij nastalem slovenskem duhu. Misli na njegovo mladost na domu, na pripoveoova-nje starih ljudi in pridobitve iz cerkve, šole in dobrih knjig in časopisov, mu bodo prava opora pri ustvarjanju pravega in lepega družinskega doživljanja ob zimskih večerih. Če vihar velikih borb sega tudi do nas, naj nam bo le vnet opominjevalec k naši dolžnosti, da ob poglobljenem slovenskem kulturnem delu in življenju budimo v nas predvsem one duševne sile, ki ob sjioininih na našo naroono preteklost ustvarjajo enotno voljo za ohranitev in okrepitev vseh Slovencev. Naše kulturno delo in vztrajna volja po razvoju in dvigu sta stalen klicar vsemu svetu, da smo in hočemo vedno biti svobodni Slovenci. — vo. Okoli severnega tečaja je vedno topleje Iz norveškega glavnega mesta Oslo poročajo ta-le zanimiva znanstvena dejstva: Norveški znanstvenik in raziskovalec Hoel je pred kratkim preiskal vse nordijske ledenike. Uspeh njegovega raziskavanja pa je, da je dognal tisto, kar so že prej nekaj let opazovali: Kakor se n eni strani polarni kraji vedno bolj ogrevajo, tako je tamkaj na drugi strani vedno manj ledenikov. Led je zadnje čase v Barentovem morju postal kar za celih 13% manjši, če ga primerjamo z ledom iz leta 1910. Ko se je po Severnem Ledenem morju vozil še Nansen, je bila takrat spodnja meja mrzle polarne vode za celih 100 metrov globlje kakor je dandanes. To se je pokazalo tudi pri pomorski plovbi. V zalivu Smeerenburg so bili trije ledeniki, pa so se v zadnjih letih za 2 kilometra skrčili. aZradi tega so se tudi atlantski tokovi v polarnih vodah znatno ogreli. Povprečna toplota tamkajšnjih voda dandanes znaša skorj za eno stopinjo več kakor poprej. Ob obalah Islandije in Griin-landije se je led v tamkajšnjem morju hudo skrčil, ■■■■■IBHnBHBHHHBl zračna toplota pa je tamkaj narasl za 7 stopinj nad normalo. Prav to se pozna tudi v Sibiriji. Tamkaj so bili kraji, kjer je bila zemlja leto in dan neprestano globoko zamrznjena. Ta večno zamrznjena zemlja pa se je zadnje čase začela pomikati vedno bolj proti severu. V Meznju v Sibiriji, kjer so pred 100 leti poskušali izkopati in izvrtati vodnjak, je bilo lo takrat nemogoče, ker so bila tla tako izloboko zamrznjena. Zdaj pa je polarna ekspedicija tamkaj ugotovila, da tla niso več zmrznjena in da se »večna zmrzlinat začenja šele 40 km bolj na severu. Teh prikazni si znanost ne zna pravilno razlagati. Dejstvo pa je, da je tam gori vedno gor-keje, kar se pozna tudi na živalstvu in rastlinstvu. Zadnje čase so namreč našli v vodah severnih morji tudi take ribe, kakršnih doslej tam gori nikdar ni bilo. Tako se je središče svetovnega ribolovstva znova pomaknilo proti severu. Ogrevanje polarnih voda pa t>o nepopisne važnosti za pomorsko plovbo. Severna pot okoli Sibirije od Murmanska do Vladivostoka, ki doslej Na god sv. Jožefa je med mnogimi drugimi Jožeti in Jožicami obhajal v Železnikih svoj 91. god najstarejši tržan v Železnikih Jožel Torkar. Obiskal sem ga ter z njim malo pokratnljal. Povedal mi je, da se je rodil 3. marca 1851. lela v vasi Torka tik pod Ratitov-cem. »V mladosti sem moral trdo delati. Prehodil sem mnogo dežela tedanje širne Avstrije kot gozdni delavec. Bil sem tudi nekaj časa v Galiciji, kjer sem prav dobro služil. Oženil sem se v 29. letu starosti. V zakonu sem bil prav srečen, rodilo nama je osem otrok, 5 sinov in 3 hčerke. Vdovec pa sem že 33 let in se po smrti žene nisem več ženil, dasiravno bi jo lahko še dobil. V mladih letih sta mi pomrli dve hčerki in trije sinovi. Dva sta postala žrtev poklica. Oba sta se v najlepših letih življenja ponesrečila pri gozdnih delih. Resno bolan nisem bil nikoli, no, saj pa tudi nekdaj ljudje niso bili tako rahločutni za bolezni kakor danes, bili smo vse bolj odporni,nego je današnja generacija. Živel sem zmerno, kadil nisem nikoli, pi-jančeval tudi ne. kljub temu pa nisem bil kakor bi rekel, strog abstinent, za potrebo setn popil pri težkem delu tudi šilce žganja, vino pa je bilo le za bolj svečanos'ne dneve. Vid imam še prav izvrsten, le poglejte me, berem še vedno brez naočnikov (— in re? je vzel v roke knjigo »Življenje svetnikov« te prav z lahkoto čital). Oče Torkar je samouk ter prav dobro bere kar tnu pride v roke, predvsem pa rad prebira nabožne knjige in »Slovenca«. »Gotovo mi ne boste verjeli, je rekel, da sem bil kot 87 letnik še na Ratitovcu, pred dvema letoma pa sem šel še v svojo rojstno vas v Torko pod Ratitovcem. Se danes — je pripomnil v šali — bi šel na Ralilovec, ker noge so mi še kar čvrste, le sem in tja se me poloteva vrtoglavica, tedaj pa moram sesti, sicer bi padel.« Jubilantu živita še dva sina, ki sta oženjena, in ena hčerka, ki je že dolgo vrsto let uslužbena pri gostilničarju in trgovcu g. Žbontarju Ivanu v /alilogu. Jubilant se prav živo zanima za današnje razburkane razmere po svetu, je globokoveren ter gre k službi božji v poletnem času vsak dan. Slika ga predstavlja v starosti 70tih let, ko bere »Slovenca«. G. Torkarjti želimo še mnogo čvrstih let do skrajnih mej življenja. Boj savinjskih splavarjev Celje, 20. marca. Delavstvo gozdne, lesne in žagarske stroke v Savinjski in Zadrečki dolini se je v zadnjem času začelo organizirati v strokovne organizacije, da bi lažje doseglo izboljšanje razmer. Do sedaj so bile že tri razprave s podjetniki, dosežen pa je bil sporazum le glede ureditve plač za tesarje, gozdne delavce in Žagarje. Gozdni delavci morajo dobivati za deseturno delo plačo od 55 do 70 din. Žagarji, ki v akordnom delu niso dosegli minimalnih mezd, si morajo iste uveljaviti. Glede določitve plač za splavarje se kljub posredovanju zastopnikov oblasti in Delavske zbornice ni dosegel sporazum. Zato sta ZZD in JSZ naslovili na Obrtno zadrugo ob Rečici ob Savinji kot predstavnici splavarjev vlogo, v kateri zahtevata v najkrajšem času razgovore na naslednji osnovi: za vožnjo iz Ljubnega ob Savinji in iz Krope v Zadrečki dolini do Celja 200 din. iz Ljubnega na Rogljico 600 din. iz Krope na Rosrljico 570 din, iz Šmartnega ob Dreti na Rogljico 550 din. iz Mozirja 450 din, v Mitrovico se plača krmarišu 2000 din. drugim pa 1800 din. Ce Obrtna zadruga no pride na razgovore, bosla organizaciji zaprosili za poravnalno razpravo potoni oblasti. ni bila plovna, pstaja s tem plovna. Tukaj zdaj zlasti v mesecih od julija do oktobra plovejo ladie, če toplota le dovolj dolgo drži, s čemer bo uresničen stari sen, da bi severna morska pot postala redna trgovinska in prometna cesta, ki bi severni del Azije odprla svetovnemu prometu. Najbrž so fe prikazni le posledica Zalivskega toka in pa toplejših zahodnih vetrov. P. S. Finžgar t Pod svobodnim soncem Povest davnih dedov 46. Glas o porazu Hil-budijeve vojske se je širil z bliskovito brzino. Sloveni so slavili svojo največjo zmago, katero so plačali z življenjem premnogih borcev. Edino Iztok se ni udeleževal narodnega veselja. Še vedno je ležal pred šotorom,, zatopljen v globoke misli. 46. Hitro se mu vrača zdravje, kajti sestra Ljubi niča ga neguje s sestrsko ljubeznijo. 47. Še slovenski tabor slavi zmago s petjem in plesom, ko se pred njimi pokaže liimski poglavar T u n j u š s svojim spremstvom. -Namenjen je v llilbtt-dijev tabor, ko pa zagleda pred seboj Slo-vene in starešino Svarilna, sc takoj znajde in nagovori Svaruna: »Premagal si llilbudi-ja! Odprta so ti vrata v Bizanc!« Sva run: »Vem. Toda Anlje — naši zavezniki — sc hočejo vrnili, odkoder smo prišli... Kara pu ti?c 48. T u n j u š : »V Bizanc, da od carja Upravdc izmamim denarja. Upam, da boš dovolil meni in mojim prenočiti pri tebi?« 2UoiIste novica Koledar četrtek. 27. marca: Janez Damaščan, cerkveni učenik; Rupert, škof; Lidija, mučenica. Lunina sprememba: mlaj ob 21.14. Hersehel napoveduje dež in sneg. Petek. 28. marca: Janez Kapistran »poznavalec; Sikst III. papež. Letopis 27. marca 1713. leta je izbruhnil veliki tolminski upor. Tolminci (ca 500) oboroženi s koli in kosami so se podali proti Gorici, da osvoljode svoje tovariše, ki jih jo dal glavni davkar Bandel s tovorom in konji zapreti na goriškem gradu, ko so prišli na sejem. Med njimi in Tolminci je bil namreč hud in dolgotrajen sjx>r: kmetje so trdili, da zahteva davkar prevelike in protizakonite davke, ki jih oni seveda niso morali plačevati. Goriški grof Jakob Coronini jih je pri Solkanu skušal pregovoriti nuj se vrnejo, toda brez uspeha, vendar |>a sc je posrečilo deželnemu glavarju, da jih je z malo peščico ol»orožencev ra/gnal. Tona drugi dan so se zbrali še v večjem številu, pridrli v saino Gorico ter prisilili glavarju, da je ustregel njihovim zahtevam, nakar so se vrnili domov. Vendar je tlelo dul je, tako da jc morala vlada poslati hrvatske graničarje, ki so nato upor zadušili. Sledila je kazen, več kmetov je izgubilo glavo, sodba je bila izvršena na »Travniku« pred Gorico. Tolminski veliki punt je zadnji večji upor slovenskega kmeta proti zemljiški gosposki, Jožef II. je namreč odpravil ne-Jevoljništvo, leto 1848 pa je prineslo nato že zemljiško odmero, sedaj so tudi za slovenskega kmeta nastopili lepši časi. 2?. marca 1796. leta je prevzel Napoleon Bo-naparte poveljstvo nad francosko južno armado, ki je slabo oblečena in sestradana stala pri Tsici. Novi poveljnik je znal vliti vojaku poguma in bojevitosti, posrečilo se mu je, na je v kratkem prisilil Sardincc k miru, prodiral ob Padu navzdol ter premagal Avstrijce pri Sveliju, osvojil nato Mun-tovo, sledil bežeči avstrijski vojski na Koroško, nakar jo cesar Franc sklenil mir v Campo Formidu. 27. marec je postal znamenit, pa tudi usoden za Napoleona, ta dan je začel svojo zmagoslavno pot, taisti dan pa je tudi začetek njegovega konca. 17 let kasneje na isti dan se namreč začnejo osvobodilne vojne, ki so končale Napoleonovo moč. Novi grobovi + Kaplan Josip Toplak je v ljubljanskem sana-toriju mirno v Gospodu zaspal. Gospod Josip Toplak je bil kaplan v Rečici ob Savinji. Truplo dragega rajnega bodo prepeljali v Juršince, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah, kjer bo pogreb v soboto, 29. marca ob 10 dopoldne. Naj mu sveti večna luči + V ljubljanski bolnišnici je umrla g. M a - rija Tomažin, stara 36 let, doma iz Roba na Dolenjskem. Zapušča moža in pet nedoraslih olrok. Naj v miru počival Možu in otrokom kakor vsem ostalim svojcem naše sožaljel + Rogaška Slatina. Žalostno so nam naznanili zvonovi vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi go. Elizabeto Drrjlakovo, posestnico iz Rog. Slatine. Ne moremo verjeti usodi, katera je pretrgala nit življenja ženi — materi petih otrok, katere je v strogem krščanskem duhu vzgojila. Ni bila samo mati svojim otrokom, bila je mati vseh siromakov, kateri so se k njej zatekali v zavetišče in pomoč. Ko smo obhajali sv. misijon, ga je še obiskovala in se radovala, videli smo jo pri mizi Gospodovi in kar neverjetna nam je bila novica o tako nenadni smrti. Naj ji sveti večna luč! Domačim naše iskreno sožaljel Jurij Sporn — 80 letnik V Struževem pri Kranju praznuje danes 60-letnico svojega rojstva gospod Jurij Sporn, vpokojeni nadzornik žel. proge Kranj — Tržič. Svoja otroška leta je preživel med hmeljskinii nasadi v Savinjski dolini, v vasi Gomil-sko blizu Vranskega. Po dokončani osnovni šoli je odšel v Gradec, kjer se je izučil vrtnarstva. Ko je odslužil vojaško obveznost, je stopil v železniško službo, ki jo je opravljal nad 35 let. Nadzoroval je železniške proge v Dalmaciji, v Istri, na Primskovem; leta 1910 pa je prišel v V ponedeljek zvečer je bila v občinski posvetovalnici proračunska seja, ki jo je vodil župan g. Cesenj Karel. V uvodu je pojasnil, da predvideva proračun dve novosti v dohodkih. V proračunu je stavljen predlog za uvedbo socialne doklade, in sicer bi jo plačevali tisti, ki plačujejo več kot 10.000 din direktnih davkov. Tako znaša doklada za one, ki plačujejo od 10 — 25.000 din davka, 2%, od 25—100.000 din 5%, od 100.000 din dalje pa 10%. Druga novost je v tem, da bo občina pobirala pri števnini za porabo električnega toka 20 par za kilovatno uro, in sicer je to storila občina v sporazumu z elektrarnami, ki bodo dejansko znižale tok za 20 par in to znižanje bo šlo v dobro občinski blagajni. S tem bo občina dobila lep vir novih dohodkov. Po uvodnih pojasnjevanjih je g. župan prešel na podrobno obravnavanje proračuna samega. Proračun je bil sestavljen z vidika Čim večje štednje, zato ne prodvideva nobenih večjih izdatkov za gradbeno stroko. Proračun predvideva le najnujnejše postavke. V proračunu za leto 1041., ki stopi v veljavo L aprila in velja do 31. decembra, kot lo določa nova uredba, znašajo skupni izdatki 3,851.217 dinarjev, prav toliko dohodki. Kranj, kjer mu je bila poverjena nadzorniška služba na novo zgrajene proge Kranj—Tržič. 16 let je v Kranju opravljal svoje službene posle. Bil je vedno vesele narave, do svojih uslužbencev naklonjen in dobrotnikov. Kier koli je mogel, jK>vsod je pomagal, zlasti v letih svetovne vojne, ko je bilo povsod toliko gorja in pomanjkanja. Leta 1926 pa je bil vpokojen v 66. letu svojega življenja. Danes se bavi kot sivolasi starček večinoma z vrtnarstvom. Od jutra do večera je na vrtu kot nekoč pred šestedesetimi leti, ko se je v rani mladosti učil vrtnarstva. Ob prostem času pa prebira vrtnarske časopise; »Slovenec« je njegov dnevni spremljevalec, ki ga prejema v hišo že nad 30 let. Oosj>odu jubilantu, ki je še vedno čil in zdrav, želimo, da bi dočakal še mnogo let v veselju in v miru tja do skrajnih mej4 človeškega življenja. — Zvišanje bolničnih pristojbin. Z ozirom na stalno naraščajoče stroške za prehrano, zdravila itd. v naših bolnišnicah je ban naše banovine g. dr. Marko Natlačen podpisal odlok, po katerem se po odobritvi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje zvišujejo bolnične pristojbin« za zdravljenje v banovinskih bolnišnicah in bolničnih ambulantah v naši banovini. Po tem odloku se pobirajo v banovinskih bolnišnicah naslednje oskrbnine: Za III. oskrbni razred 40 din dnevno, II. razred 80 in I. razred 120 din dnevno. V banovin-skem zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb znaša oskrbnina za III. razred 50 din dnevno, za II. oskrbni razred po 100 din. Za obsevanje z rentgenom in radijem se v tem zavodu plačujejo posebne pristojbine po določeni tarifi. Doslej so znašale oskrbnine: za III. razred 25, II. 60 in I. razred 90 din. Poleg tega se je pobiral še poseben rispevek za razširjenje in gradbeno izpolnitev anovinskih bolnišnic, ki je znašal 10, 15 in 20 odstotkov dnevne oskrbnine. Prenehale so nadalje tudi ugodnosti za državne in banovinske uslužbence, v kolikor so se posluževali II. razreda, kjer so doslej plačali razliko 30 din na dan brez prispevka za gradbo. — Zvišane oskrbnine se pobirajo v banovinskih bolnišnicah od 1. januarja dalje, v bano-vinskem zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb pa od 1. aprila dalje. — Banovinska skupščina Jugoslovanske Unije za zaščito otrok, sekcije za dravska banovino, bo konec meseca aprila, o čemer obveščamo vse krajevne odbore Unije za zaščito otrok, kakor tudi vse člane (društva in zveze). Vsa druga obvestila slede pismeno. — Iz pisarne Jugoslovanske Unije za zaščito otrok. — Za velikonočne praznike zahtevajte povsod umetniške razglednice Slovenske straže! Na deželo so te dni že prišle v prodajo, v Ljubljani jih boste dobili v prihodnjih dneh. Podpirajte našo Slovensko stražo! Zanimajte se za naše domače slovenske običaje, ki jih predstavljajo razglednice, pošljite jih še svojim znancem in prijateljem! — Pravi Ran 1'edro mate čaj vzpodbuja in istočasno ublažuje utrujenost in lakoto. Kr. dvor. dobavitelj drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica. — Proti kašlju se priporočajo prsne karamele »RAVF«. Originalni zavitki po 5 din V apotekah. Zahtevajte izrecno prsne karamele domače tovarne Rave. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine z dne 26. marca prinaša v 25. kosu: »Ukaz o otvoritvi generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Temišvaru«, dalje »Uredbo, s katero 6e razveljavlja uredba o zavarovanju državnega prometnega osebja kr. Jugoslavije za bolezen, porod, pogreb in nezgode«, »Naredbo o kon-trli izvoza živalskih dlak, surovih kož in usnja, krzna in krznarskih izdelkov in rogov«, »Naredbo o kontroli izvoza jajc«, »Naredbo o naknadni registraciji uvoznikov parafina tehničnih maščob rastlinskega in živalskega izvora, kopre, kolofonija in voska«, »Navodilo o izplačevanju nagrade honorarnih uslužbencev in dnevničarjev ministrstva za preskrbo in prehrano, poklicanih na vojaške vaje«, »Podaljšavo veljavnosti tarife avtorskih nagrad za dramske, dramsko-glasbene, kinematografske, pan- . tomimične in podobne prireditve za 1. 1941«, »Podaljšavo veljavnosti tarife avtorskih nagrad za glasbene prireditve za 1. 1941«, »Dopolnitev odločbe o postavitvi prevoza drv pod kontrolo« in »spremembo pravilnika v bolničnih pristojbinah za zdravljenje v banovinskih bolnišnicah in bolničnih ambulancah.« — Da boste stalno zdravi. ,le polrebno, da redno pilete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, Jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. „ — Srebrn zaklad mu jc bil ukraden. Neki posestnik v Kupšincih v Prekmurju je imel v mati skrinjici spravljenih 105 srebnih avstrijskih kron. Skrinjico je imel v nezaklenjeni omari, zraven svojega srebnega zaklada, ki ga je zvesto čuval četrt stoletja, pa je imel revolver. Pred kratkim mu je nekdo odnesel vseh 105 srebrnih kron, zdaj pn še revolver. — Mladina na krivih potih. Komaj 12 letni učenec tretjega razreda osnovne šole v Gradu v Prekmurju jc že nepoboljšljiv tatič. Spomladi Pri izdatkih so na prvem mestu osebni izdatki, ki znašajo skupno 724.801 din. Na materialne izdatke odpade skupno 3,126.416 din. Od tega odpade za občno upravno oblastvo 184.800 din, za osebno in imovinsko varnost 199.300 din, za ljudsko prosveto 155.426 din, za finančno stroko din 1,405.240 din (to so dolgovi, ki jih mora občina odplačevati za najeto posojilo za gradnjo ljudske in tekstilno šolo), za gradbeno stroko 617.500 din, za kmetijstvo in živinorejo 7750 din, za ljudsko zdravje 78.000 din, za socialno skrbstvo 311.300 din, za trgovino, Industrijo in obrt 47.500 din, za občinsko gospodarstvo in podjetja 69.000 din, za nepričakovane Izdatke 30.000 din. Med dohodke odpade na razne doklade 488.521 dinarjev, na občinsko trošarino 600.000 din, na občinske takse 2.253.521 din, na dohodke od posestev in podjetij 251.000 din in ua razne dohodke din 1,343.696. Občinski odbor Je glasoval za posamezne postavke in potem končno za celoten pioračun. Posamezne postavke kot celoten pioračun so bili sprejeti soglasno. so ga zasačili, ko je s kleščami polomil vrata pri vseh nubiralnikih v domači cerkvi in pobral iz njih drobiž. Nabiralnike so takrat samo provizoricno popravili, zato jih je funt lahko spet večkrat odprl, iiobrul iz njih drobiž, nato pa jih spet zaprl. Zdaj so ga spet zalotili na delu, ko je iz nabiralnika potegnil 12 din. Priznal je, da je v zadnjem času K) krat izpraznil nabiralnike. Fant je zakrknjen grešnik in neobčutljiv zu vsak nuuk ali kazen. Revna roditelja hodila vsak dan na delo, du preživita 4 nedoletne otroke, in se ne moreta posvečati v/goji otroka, ki je že zgodaj krenil na kriva pota. .'■ole se jzogina in se najraje klati okrog. Fant spada v poboljševalnico, da ne bo prejiozno. pO dh&avi * Jadrnica »Hvala Bogu« se je potopila. V eni preteklih noči jo jugoslovanska jadrnica »Hvala Bogu« pri svetilniku Grebeniku ne daleč od Lapada zadela ob skalo in se v najkrajšem času potopila. Vsa jx>sadka s kapitanom Ivom Kala-čičem se je pravočasno rešila. Tovorna jadrnica »Hvala Bogu« je pred dvema tednoma, naložena z lesom za Albanijo, odplula iz pristanišča v Gružu. Sedaj se je jadrnica vračala domov. Ja-drniro bodo skušali dvigniti, ker morje na kraju nesreče ni globoko, fn dviganje potopljene ladje 110 bo delalo posebnih težav. * Potres v Varaždinu. Na praznik Marijinega Oznanjenja ob dveh zjutraj so v Varždinu čutili lahek potres, ki je trajal nekaj sekund. Sunok je bil nekoliko hujši od potresnega sunka pred nekaj meseci. Tudi v nekaterih okoliških vaseh so čutili potres. Škode ni nobene. ♦Trobušni legar v Srbobrann, o čemer smo že poročali, se je močno razširil. Obolelo je 330 oseb, od katerih jih je doslej umrlo 15. Ban donavske banovine je odredil obvezno cepljenje proti trebušnemu legarju v oroženili krajih donavske banovine. * Vojvodinski kmetje na kmetijski razstavi v Budimpešti. V petek, 28. t. ni. bo odpeljal iz Subotice v Budimpešto posebni vlak z našimi kmeti, ki bodo obiskali tamkajšnje kmetijsko razstavo in semenj. Izleta se ho udeležilo okrog 500 kmetov. V Budimpešti pripravljajo našiui kmetom slovesen sprejem. * Zaradi smrčanja — smrt. 20 letni posestnikov sin Vitomir Dukič iz Banjo pri Kragujevcu je pred tedni praznoval svoj rojstni dan in popival s svojimi prijatelji pozno v noč. Kmalu jo bil tako pijan, da niti stati ni mogel več. Prosil je svoje prijatelje, naj ga nikar ne peljejo domov, ker se je bal svojega strogega očeta, ki bi ga gotovo pretepel. čo bi prišel tako zelo pijan domov. Zato 60 prijatelji zavlekli pijanega Vitomirja v bližnji hlev 57 letnega Božidarja Miloševiča in ga položili na slamo. Vitomir je kmalu zaspal in začel glasno smrčati, prijatelji so se pa odpravili domov. Miloševičev |>es, ki je bil priklenjen nasproti hleva, v katerem je Vitomir spal, je zaslišal smrčanje. Ti nenavadni glasovi so se mu zdeli čudni in začel je na vso moč lajati. Njegovo lajanje je privabilo druge pse, ki so se klatili po vasi in kmalu je stalo več kakor tucat psov pred odprtimi vrati hleva. Vsi psi so lajali in žalostno zavijali ter zbudili kmeta in njegovo družino. Miloševič so je |)odal na dvorišče in videl, kako so psi z naježeno dlako približujejo hlevu, v katerem jc ležalo nekaj temnega. Ker se je dan prej po vasi klatil stekel pes, je kmet mislil, da se je bolna žival zavlekla na slamo. Hitro je šel po puško in ustrelil na temno telo. Nato se je previdno približal in na svojo veliko presenečenje našel na slami truplo Vitomirja, s čigar očetom sta bila najboljša prijatelja. Krogla je zadela nesrečnega mladeniča naravnost v srce. Zaradi tega dejanja se Je moral Miloševič zagovarjati pred sodiščem v Kragujevcu. Ker ni namenoma ustrelil Vitomirja, je bil obsojen samo na dve leti in pol zapora. * Velik vlom v Sarajevu. V stanovanje vdove nekdanjega Reis ul Uleme Dženialudina Cauše-vlča je ponoči vdrl tat in poleg perila in dragocenih vezenin odnesel dve kaseti, v katerih je bilo 585 zlatnikov in razne dragocenosti. Skupna vrednost ukradenega blaga in denarja znaša okrog milijon dinarjev. Tat se je najbrž čez dan. ko jo bila vdova odsotna prikradel v stanovanje in so skril. Ko se je vdova vrnila domov, je šla spat. Kmalu pa jo je zbudil sumljiv ropot. Vstala ie, da bi pregledala stanovanje. Na stopnicah, ki vodijo na podstrešje, je zapazila nekega moškega. Medtem ko je vdova klicala sosede na pomoč, je tat izginil. Policija je osumila bivšo in sedanjo služkinjo vdove in obe zaprla. Poleg teh dveh je aretirala policija še nekaj drugih sumljivih oseb. * Kazenska ekspedicija pohlepne tašče. Te dni je nastal v Jarugi pri Djakovu zaradi bogate dole krvav družinski prepir. Franca Blaževič, ki se je pred kratkim jioročila z Ivanom Jaričem, posestnikom v Jarugi, je prinesla v hišo svojega moža precej gotovine, lepo opravo, veliko platna in šivalni stroj. Ivan je nameraval staro streho prenoviti, ker pa je bilo za to delo premalo gotovine na razpolago, je mislil prodali šivalni stroj svojo žene. Njegova žena Franca, ki Je vse odobrila, kar je njen mož sjklenil je celo sama iskala kupca za nov šivalni stroj. Obrnila se je na svojo mater Anko Blaževič, ki je izborila gospodinja in so dobro razume na kupčije. Anka pa je bila zaradi namere svojega zeta, da bi prodal šivalni stroj, 6ilno ogorčena in je skušala svojo hčer odvrniti od te namere, toda zastonj. Ko je Franca odšla od nje, se je mati posvetovala s staro materjo Marijo Kovlnčevič. ki je bila prav tako pohlepna kakor ona sama. Obe Ženi sta sklenili, da bosta mladima poročencema, oziroma osovraženemu zetu odvzeti vso doto. Dan nato sta se pojavili z velikim praznim vozom pred hišo mladoporočencev. Ivana ravno ni bilo doma. Franca ni hotela izročiti svoje dote materi in stari materi. Nato sta oho ženi planili i« Franco, jo pretepli in z vrvjo privezali k postelji. Nato sta naložili opravo na voz, so polastile tudi vsega perila in šivalnega stroja in se napotili proti svojemu domu. Franca je ostala še celo uro nato privezana k postelji. Končno jo slučajno prišla mimo neka znanka, ki je odvezala Franco in obvestila Ivana. Ta je skočil na kolo in kmalu dohitel težko naloženi voz. Stara mati jo jo takoj popihala, Ivan pa se je spravil nad Anko in jo do krvi pretepel. Nato je moral hlapec obrtnitl in peljati vso opravo nazaj k Ivanu. Hudo ranjeno taščo so našli mimoidoči kmetje in jo spravili nn njen dom. Naslednji dan se Je podal Iliia Blaževič. Ivanov tast. na pot, da hI mu povrnil udarce, ki jih je Ivan prejšnji dan zadal njegovi ženi. Z odprtim nožem je planil razjarjeni Iliia v Ivanovo hišo. Ivan pa je starega kmeta prehitel in ga s sekiro pobil na tla. Nezavestnega Hi jo so prepeljali na n jegov dom in nimajo veiiko upanja, da bi oslal pri življenju. Zadnjo besedo pri tem bo imelo sodišče. Ljubljana, 27. marca Gledališče Dramai 27. marca, četrtek »Brez tretjega«. Red A. Gostovanje Vike Podgorske in režiserja Hinka Nučiča, članov zagrebškega Narodnega gledališča. 28. marca, v petek, zaprto. 29. marca, v soboto »Šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. 30 marca, v nedeljo »Razvalina življenja. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. (Predstava v okviru treznostnega tedna). Opera; 27, marca, četrtek, zaprto. 28. marca, petek »Carmen«. Izven. Proslave 25 letnice umetniškega dela dirigenta Nika Štritofa, gostovanje Zlate Gjungjenčeve in Alde Nonijeve, bivših članic naše Oper«, 29, marca, sobota »Vesele žene vvindsorske. Izven. 30. marca, nedelja: Ob 15: »Traviata«. Izven Gostovanje zlate Gjunjenčeve. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20: »Tri stare škatle«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Abonentom reda Torek javljamo: Oni, ki so odpovedali svoje sedeže pri torkovi predstavi Be-govičeve drame »Brez tretjega«, da so jim sedeži rezervirani za predstavo drevi. Z abonentskimi izkaznicami naj se javijo pri večerni ali dnevni blagajni, ki jim bo nakazala nadomestne sedeže. Radio Ljubljana Četrtek, dne 27. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov — 12 Instrumentalni solisti (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Salonski prkester (g. Petrič) — 14 Poročila — 17.30 Pestri zvoki igra Rad. ork. — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nacionalna ura: Belgrad govori — 19.50 Deset minut zabave — 20 Večerni koncert (Rad. ork.) — 21 Osterčeva skladateljska tira. Sodelujejo: ga. Tončka Suštar-Maroltova, g. Dražil Srečko, g. Feliks Moravec, g. žižmond Iv. in ga. Marta Osterc-Valjalo — 22 Napovedi, poročila. Drugi programi Četrtek, 27. marca: Belgrad: 21.10 Narodne. Zagreb: 21 Nordijski skladatelji. — Berointinster: 10.25 Lniidlerji. — Bratislava: 19.40 Večerni koncert. — Budimpešta: 22 Vojaška godba. — Praga: 21 Operna glasba. — Italijanske postaje: 20.30 Vordijeva opera »Trubadur«. — Sofija: 18.30 Plesna glasba. — Sottens: 20 Operetna glasba. — 20.40 Berliozove skladbe. — 71.30 Harfa. — Švedske postaje: 20.30 Operetna glasba. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 in): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUC, (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Soverno Ameriko. Prireditve in zabave Duhovni koncert, na katerem se bodo izvajali Lukačičevi moteti in Palestrinova Missa Papae Marcelli, priredi Slovensko glasbeno društvo Ljubljana dno 31. marca ob 8. zvečer v stolnici. Na koncert opozarjamo občinstvo. — Predprodaja vstopnic od danes naprej v trgovini A. Sfiligoj v Frančiškanski ulici. Frančiškanska prosveta vprizori v nedeljo, dne 30. marca ob 8 zvečer dramo iz sodobnega meščanskega življenja »Za čast in ljubezen«. Oskr-bite si vstopnice v predprodaji. Sestanki Mladinska JRZ v šiški ima v petek, 28. t. m., širšo sejo na običajnem mestu. Pridite vsi! Dekliški krožek v Sp. Šiški ima drevi svoj redni sestanek. Na sporedu: materinska proslava. Naše dijaštvo Kongregacija akademičark ima drevi ob pol osmih svoj redili sestanek v frančiškanski kapeli. Pridite! AKD Vir ima drevi ob osmih redni članski sestanek s predavanjem g. dr. Mateja Justina o temi »Directe hominem innocentem occidere non licet«. Dijaki, dijakinje) V soboto, 29. t. m. bo ob pol treh popoldne v stolnici molitvena ura za narod in domovino. Prinesite s seboj molitvenike »Kristus kraljuj!« Udeležite se polnoštevilno) — Slov. dijaška zveza. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste—Zaloška cesta 47. Anekdota Bossini nI ničesar bolj podcenjeval kakor delo. Nekoč ga je našel prijatelj, seveda spet v gostilni, zakaj umetnik je zelo rad pil vino, pel in se šalil. To pot pa je sedel žalosten in zatopljen v lužne misli v kotu gostilne ler molče pil kozarec za kozarcem, kakor bi si hotel žalost zaliti. Prijatelj se je vsedel k njemu in ga vprašal, zakaj je tako žalosten. »Oh,« je vzdihnil Bossini, »jaz moram delali, delo, nič kakor delo! Od'zjutraj do poz-negn večera, komaj si utrgani čas, da nekoliko pojem. Delo me bo ugonobilo, nikoli več ne bom vesel!« »Strašno!« ga je obžaloval prijatelj. »Ti niti ne slutiš, kako sočustvujem s teboj. Vendar pa mi povej, kako dolgo pa že opravljaš to delo?« Bossini je tiho vzdihnil: »Pojutrišnjem naj bi začel!« ^Kakšno frizuro želite, gospod?« »V dolgih črnih kodrih do ramen.« Kranjski občinski proračun Dohodki znašajo 3,851.217 Din, prav toliko izdatki. — Uvedba socialne davščine. — Proračun soglasno sprejet Tuji tisk o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi Odmevi t Franciji .! Sofija, 26. marca. m. V Sofiji mislijo, da se hitro bliža odločitev v grško-italijanskem sporu. Vichy, 26. marca. Podpis protokola o pri- j ^J^J^o^ S^kl^S in diplomatičnih političnih krogih zlasti omenjajo dejstvo, da Jugoslaviji zdaj, ko je pristopila k trojni zvezi, ne bo treba sodelovati v vojni, da no bodo nobene tuje čete šle čez jugoslovansko ozemlje in da državi osi jamčita za jugoslovansko neodvisnost in nedotakljivost ozemlja. Vsi jutranji francoski časopisi prinašajo dolga poročila o svečanostih ob priliki podpisovanja protokola o pristopu Jugoslavije k paktu treh držav. Prav tako so tudi govor predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča listi prinesli v celoti. »Petit Journal« se zlasti bavi z obema notama, ki sta bili priloženi protokolu o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi, in pravi, da je jugoslovanska vlada ta zapisnik podpisala v popolni neodvisnosti in enakopravnosti s svojimi partnerji. Belgrad ni prevzel nobenih vojaških obveznosti. Njegova nevtralnost bo zavarovana prav tako kakor tudi njegova politična neodvisnost. List »Avenir« piše med drugim, da skozi Jugoslavijo ne bodo šle tuje čete. S tem je Berlin zagotovil nevtralnost Jugoslavije. Katoliški list »Croix« piše, da v nasprotju v Romunijo in Bolgarijo pristop Jugoslavije k trojni zvezi ne vsebuje nobene vojaške klavzule. Bel-grajska vlada ne samo, da ni prevzela nobene obveznosti glede vojaške pomoči, pač pa preko jugoslovanskega ozemlja ne bodo mogle niti iti, niti se tam muditi tuje čete. Tudi drugi listi ugotavljajo, da v tem protokolu ni vojnih obveznosti in da Jugoslavija ne bo potegnjena v vojno. Poleg tega se njenega ozemlja za prehod čet ne bo nihče poslužil. Politike Belgrada preveva zdravo pojmovanje stvarnosti, kar dokazujejo pogajanja, ki so potekala zadnje dni. Ne more se verjeti, da bi bile hrabrost, junaštvo in odločnost jugoslovanskega naroda imele vpliv na odločitev po teh pogajanjih. (AA.) Italijanski glasovi Rim. 26. marca. AA. »Telegrafo« prinaša uvodnik svojega ravnatelja Ansalda. V njem med drugi mpiše: Jugoslovanski narod je moral biti že od svojega zedinjenja tesno zvezan z velikimi državami srednje Kvrope, to je z Italijo in Nemčijo zaradi zemljepisnega položaja, svoje zgodovine in gospodarskih potreb. Velikonočna pogodba iz leta 1937 pomeni prvi korak po novi poti, na katero je šla Jugoslavija. Že prejšnjo zimo se je jasno videlo na podlagi naravnih zakonov, da bo Jugoslavija pristopila k državam osi. »Resto del Carli.no« objavlja uvodnik pod naslovom »Sadovi prijateljstva z Jugoslavijo, ki dozorevajo«. V njem pravi, da je Jugoslavija pristopila k paktu treh držav potem, ko se je pripravljala v največji tajnosti. Kljub temu je bilo moči ta pristop videti že nekaj tednov naprej. Dejstvo, da je Jugoslavija zadnja uradno pristopila k državam osi, ne pomeni, da je Belgrad na drugi strani. Nasprotno, Jugoslavija je bila vedno predhodnica emancipacije Balkana od angleške politike. »Piccolo« prinaša uvodnik pod naslovom »Nova Evropa« in v njem med drugim piše, da je Jugoslavija s tem, da je dala svoj podpis na pogodbo treh držav na Dunaju, pokazala popolno svojo evropsko zavednost in svoje prepričanje, da sta njena moč in njena bodočnost v novem evropskem redu. »Popolo di Roma« prinaša poleg fotografij, ki predstavljajo podpisovanje protokola o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi, na prvi strani v uredništvu napisan članek, v katerem med drugim stoji: Države osi pri tem, ko se obračajo na svobodne, neodvisne države, zahtevajo odločitve in njihovega sodelovanja pri ustvarjanju novega evropskega reda. ki bo »red in soglasje, gospodarska in politična vzajemnost na pravičnih temeljih«. Res je, da je pristop Jugoslavije k državam osi rezultat počasnega, postopnega in stalnega procesa približevanja, ki je dozorel v zadnjih letih v mladi kraljevini. Belgrajski voditelji so že davno uvideli ob popolnem poznavanju stvari, da Jugoslavija nima nobenega resničnega interesa na tem, aa bi se spopadla s svojimi velikimi sosedi. To je tisto, zaradi česar je Dragiša Cvetkovič mogel tolmačiti pristop Jugoslavije k državam osi kot manifestacijo miru, ki navdaia jugoslovanski narod. Odmevi v Bolgariji Sofija, 26. marca. AA. Vladno glasilo »Dnes« prinaša pod debelimo naslovi na vidnem mestu članek »Jugoslavija in pakt treh držav«, v katerem piše: Pristop Jugoslavije k trojni zvezi pomeni nov in zelo dragocen prispevek velikemu delu pomirjevanja Evrope, zlasti Bližnjega vzhoda in Balkana, delu, ki so ga s tolikšnim uspehom začele države novega reda. Ne more biti dvoma, da bo odločitev belgrajske vlade o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi, katere člani so že vsi jugoslovanski sosedi, razen ene same izjeme, sprejeta z resničnim veseljem v vseh državah, Ki iskreno in odkiito žele, da se odstranijo nevarnosti pred novimi spopadi v Evropi. Tudi tu hočemo takoj poudariti, da bo vsa bolgarska javnost brez izjeme videla v modri odločitvi belgrajske vlade še nov dokaz želje Jugoslavije, živeti v miru in sporazumu s svojimi sosedi. List potem omenja nedavni pristop Bolgarije k trojni zvezi in pojasnjuje, da je Bolgarija storila to zaradi iskrenega prepričanja, da bo s tem prispevala k ohranitvi miru. Na koncu svojega članka pa pravi: Odločitev jugoslovanskih voditeljev, da pridružijo svoje napore delu za utrditev miru in za sodelovanje med narodi, bo naletela na najtoplejši odmev v vseh bolgarskih krogih. Odnošaji med obema slovanskima državama so se razvijali dozdaj tako srečno v znamenju pogodbe o večnem prijateljstvu iz leta 1937, rianes pa se bodo z novimi zvezami, ki so dosežene med Bolgari in Jugoslovani zaradi njihovega skupnega sodelovanja v paktu treh držav izgledi za sodelovanje v imenu istega njihovega vzora, služiti miru, še povečali. Kot slovanska naroda moramo Bolgari in Jugoslovani iskreno in prisrčno čestitati sebi k doseženemu uspehu. Turčije pravijo v bolgarskih političnih krogih da sovjetsko-turška izjava o nenapadanju in nevtralnosti ne bo vplivala na splošni položaj na Balkanu, ker kljub tej izjavi Sovjetska Rusija nima drugega namena, kakor da se i/.ogne vojni. Podoben nenapadalni pakt obstoji tudi med Turčijo in Anglijo. Zato upajo v Sofiji, da bodo Turki ostali realisti in bodo napravili, kar je napravila Jugoslavija s svojim pristopom k trojni zvezi. Sofija, 26. marca. m. V bolgarskih političnih krogih je povzročil pristop Jugoslavije k trojni zvezi silno radost, ker ie s tem dejanjem dokončno zagotovljen mir na Balkanu. Vsi časopisi so bili kljub temu presenečeni zaradi tako hitrega razvoja poganjanj in sledečega podpisa, posebno pa so bili iznenadem makedonski Bolgari. »Mir« je prinesel celotno besedilo pogodbe, vendar je izpustil Ribbentropove izjave o nedotakljivosti jugoslovanskih meja in o tem, da Nemčija ne bo nikdar zahtevala prevoza čet čez Jugoslavijo. Odmevi drugod po svetu Bukarešta, 26. marca. A A. (Rador.) Romunski časopisi v svojem pisanju o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi poudarjajo veliko vrednost diplomatske zmage držav osi ter omemjajo pogoje, ki so jih države osi stavile Jugoslaviji. »Timpul« piše, da pristop Jugoslavije k trojni zvezi pomeni novo zmago držav osi, zmago, katere posledice l>odo velikega pomena. »Curen-tul« piše, da države, ki so podpisale trojno zvezo, žele uvesti mirno narodno življenje, ki bo temeljilo na časti in svobodi, istočasno pa na tesnem sodelovanju z Nemčijo in Italijo. Po pristopu Jugoslavije k trojni zvezi je položaj ha Balkanu popolnoma razjasnjen in Anglija je doživela nov poraz, pripominja »Lucaferul« ter pravi, da si Evropa želi reda in miru, dela in napredka, te cilje pa je mogoče doseči le tedaj, če se odstrani angleški vpliv. Madrid, 26. marca. AA. (DNB.) Države osi so ponovno dokazale, da je njihova balkanska politika navdahnjena z iskreno željo po miru. List »Arriba« komentira pristop Jugoslavije k trojni zvezi in pripominja, da Nemčija v najtežjih trenutkih te vojne ni nikdar opustila načela, da ohrani Balkan daleč proč od vojne. Tudi ABC pravi, da pristop Jugoslavije k trojni zvezi pomeni nov diplomatski uspeh Nemčije, BHBYIVI1RH krema se uspešno uporablja zoper spuičaje, rane, praske, opekline, hraste, tiiaje ia vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih, Naglo suši od potu ali seči vneto in odrgnieno kožo. Dobiva M v »Mi lekarnah In drogorl|ah po tenl din 12— n Ikatltco i I Macuokova poslanica nemškemu narodu Berlin, 26. marca. AA. (DNB.) Japonski zunanji minister Macuoka je naslovil na nemški narod naslednje besede: Ker je pakt treh držav postal stvarnost, bo ja|>onski narod z vami v veselju iu tudi v nesreči. On ima popolno vero v visoko voditeljevo osebnost in v izredne lastnosti nemškega naroda. Japonski narod ne bo zaostal za vomi niti po zvestobi, niti po neustrašenosti in trdni odločnosti, da se svet uredi na temelju novega reda. Mi moramo živeti v liodočnosti, ne pa v preteklosti. Ideal, ki mu je japonski narod nad vse zvest, je vsebovan v »Ilakoicijo«, v oni harmonični svetovni skupnosti z prostorom za vse narode, za uresničenje njihovih želja in izpolnitev njihovih poslanstev. 7.a vzor je dobil svoj jasen izraz v uvodu pogodbe treh držav. Nas narod veseli, da nemški narod izkazuje svoje zaupanje duhu in cilju trojne zveze. Ne bi mi bilo treba pripominjati, da srca našega naroda bi jejo za nemški narod v orjaškem boju, ki se zdaj odigrava. Japonski narod prosi Boga, naj moč in neustrašenost nemškega naroda prine-seta čim hitrejšo zmago za njegovo stvar. Drobne novice Buenos Aires, 26. marca. United Press: Na jugoslovanslco-grški meji blizu Djevdjelije — na grškem ozemlju se že nahajajo angleški mehanizirani oddelki vojaštva, ki so del čet, katere Anglija v zadnjem času prevaža v Orčijo. Damask, 26. marca. A A. Havas: V Damasku je prišlo do spopadov, ker so manifestantd napadli policijo, katero so morale zaščiti čete. Pri tej priliki je bilo ubitih pet oseb. V ostalih mestih vlada mir. Stockholm, 26. maja. DNB: Znani švedski smučar Dahlquist, ki je v zadnjem času večkrat zmagal, je doživel nenaden poraz. Finski smučar Mathinen ga je premagal v tekmi na 30 km. Ma-thlnen je dosegel čas 1.46.59, Šved pa 1.47.4o. Helsinki, 26. marca. DNB: V Rovaniemiju so bile tekme za finsko smučarsko prvenstvo, ki so se ga udeležili tudi nekateri tuji smučarji. V kombinaciji je zmagal Finec Topila. (AA) G. S. P. da Palestrfna (1535-1594) H koncertu slov. glasbenega društva »Ljubljana« Dne 31. marca t 1. bo slov. glasbeno društvo Ljubljana izvajala v tukajšnji stolnici v drugem delu Palestrinovo mašo »Missa Papae Marcelli«, njegovo najslavnejše delo. Giovanni S. Pierluigi da Palestiina se je rodil 1. 1525 v kraju Pale-strina. Z dvanajstim letom je postal član otroškega zbora v baziliki S. Marie Magiore v Rimu. Glasbo je študiral pri Ferminu le Belu in pri Mallpertu S 23 letom je postal organist v rodnem mestu, kmalu nato pa prišel v Rim v -Petrovo cerkev kot »magister puerorum«. Ko se je poročil, je to mesto izgubil in prevzel organistov-sko mesto pri cerkvi »S. Marie Magiore«. Po 1. 1571 se je zopet vrnil k sv. Petru in dobil tudi mesto komponista papeževe kapele. Sodeloval pa je obenem v oratoriju Filipa Nerija. Od 1. 1581 je bil koncertni mojster kneza Buoncompagnija m poučeval do konca življenja na glasbeni šoli, ki jo je ustanovil njegov učenec G. M. Nanini. Palestrinovo glasba sloni še na osnovi nizozemskega kompozitornega načina, vendar pa ni mogoče v njej utajiti renesančnih potez, ki 6e kažejo v maslvnosti, v melodijski jasnosti, umirjenosti in blagozvočnosti. Najbolj značilne lastnosti njegovega sloga so v tem, da prevladuje v njem brezpogojna diatonika, da so disonance ezlo strogo in previdno uporabljene in da sloni vse več-glasje na čistem zaporedju trizvokov. Homofonija prevladuje in so tudi izrazito polifone zgradbe vezane z akord!ko. Melodije se oblikujejo brez velikih intervalnih skokov in je v njih poudarjena silabika. Značilna je motivična imitacija. Ritmika pa je tekoča in umirjena. Najslavnejše Palestrinovo delo je »Misa Papae Marcel.« Posebna komisija, ki je obravnavala cerkveno glasbo, je to mašo osvojila in proglasila ta Palestrinov slog kot edino pravi slog katoliške cerkvene glasbene umetnosti. Izšla ie v drugem zvezku njegovih maš 1. 1567. v Rimu. Ta maša je bila komponirana v času največjih reform v cerkveni glasbi, kar posebno dokazuje obdelava teksta. Posamezni glasovi ali skupine prinašajo fraze, ki so dogmatično važne, istočasno ali pa v takem vrstnem redu, da ostane besedilo za poslušalca jasno. Le tam, kjer se ni bati, da bi se besedilo napačno razumelo, se poslužuje polifone in kanonične obdelave. Nekaj posebnega je njegova ekonomska uporaba in iznajdljivost pri vodenju glasov in posameznih skupin v šestglasnem stavku. Zobozdravnik dr.VeitOll zopet redno ordinira 1 Krščansko žensko društvo proslavi materinski dan v nedeljo, 30 t. m. z jutranjo pobožnostjo. Ob pol 7 zjutraj bo v kapeli oo. cistercijanov na Poljanski cesti sv. maša za rajne članice, kratek govor in skupno sv. obhajilo. Članice in somišlje-nice najvljudneje vabljenel — Proslava v opernem gledališču bo pa 4. aprila. 1 Važno predavanje ca rezervne častnike. V smislu naredbe ministra vojske in mornarice bo v petek, dne 28, t m. ob 20 v v«liki dvorani Zvezde važno predavanje za rezervne častnike, ki je obvezno za vse rezervne častnike glavnih rodov vojske (pehota, konjenica, topništvo in inženjerija). 1 Druitvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani vabi svoje člana na redni letni občni zbor, ki ga bo imelo drevi ob 8 v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12 Odbor poziva vse člane, da se občnega zbora gotovo in pravočasno udeleže. 1 Dva gosta o priliki 25 letnice dirigentskega jubileja Nika Štritofa. V torek, 28. t. m. bo jubilejna predstava Bizetova »Carmen«, ki jo bo dirigiral jubilant Niko Štritof. Naslovno partijo bo pela prvič v Ljubljani Zlata Gjungjenčeva, partijo Micaele pa Alda Nonijeva. Gostovanje teh dveh odličnih umetnic je za muzikalno Ljubljano nad vse zanimiv dogodek, ki bo dal jubilejni predstavi priljubljenega in zaslužnega dirigenta še večji poudarek. Ker je zanimanje za predstavo izredno in je le majhno število vstopnic še na razpolago, opozarjamo občinstvo, naj si jih pravočasno zagotovi. Partijo dem Joseja bo pel FrancL 1 Prve butare na trgu. Tam na posebnem prostoru za semeniščem, ki ga j« določilo tržno nadzorstvo, so se včeraj pojavile prve butare, lep izdelek domače hišne obrti. Prav malt butare so bile po 3 din, ko so bile druga leta po 1 din in celo po 50 par. Pač se odraža tudi pri butarah znak sedanjih časov. 1 Frančiškanska prosveta priredi v nedeljo, 30. t. m. ob 8 zvečer Hirstovo dramo v treh dejanjih »Za čast in ljubezen«. Vsebina je vzeta iz meščanskega življenja, prepletena z lepimi socialnimi motivi .Vodi se boj med častjo in ponosom na eni ter med ljubeznijo in odpuščanjem na drugi strani. Ker je za igro veliko zanimanje, si preskrbite vstopnice v predprodaji od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica. 1 Hvala za dar 100 din, ki ga je neimenovana darovala Vincencijevi konferenci za akademike. Dr. Lambert Ehrlich, univ. prof. Posebno pazite, ka) bolnik pije I Pijača ni le ta zdravega človeka tele važna, temveč tudi sa bolnika mnogokrat važnejša od hrane I Zato pijte VI ln Va§ bolnik čim češče našo nafbolfle mineralno vodo, ki je obenem tndl zdravilna ono z rdečimi srcil Prospekte tn vsa potrebna navodila za domač« zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Upravi tdravilnega kopališč« SLATINA RADENCI 1 »Kdo je obveznik pasivne zaščite ter kake pravice in dolžnosti ima«, je naslov predavanja, ki ga bo imel mest. višji komisar Andrej Gras-selli iz mestnega zaščitnega urada v soboto, dne 29. t. m. ob 18.40 v radiu. Predavatelj, ki vodi mestni zaščitni urad, bo vsa vprašanja pojasnil podrobno in slehernemu razumljivo, zato pa opo-z.arjamo vse obveznike pasivne zaščite, naj v soboto od 18.40 do 19 pri radiu poslušajo to zelo koristno predavanje. .. i Pritožbe zaradi slabega kruha se vedno bolj množe, čeprav mestni tržni urad neprestano nadzoruje pekarije in preiskuje razne vrste kruha. Po novem letu je mestni laboratorij moral preiskati že nad 50 vzorcev slabega kruha, razen tega je pa ugotovil, da peki peko kruh iz 50% koruzne in 50% enotne ali bele moke. Pri pomanjkanju bele moke si peki pomagajo tudi tako, da kruh zame-sijo iz mešanice 50% enotne, 20% ržene in 607" koruzne mone ali pa dodajo tudi krompir. Poleg takega kruha je oblastveno dovoljena tudi peka koruznega kruha, ki ga ljudje lahko kupijo brez kart. Kar se tiče okusa ljudskega kruha, je ponekod ta kruh zelo okusen, večkrat pa tudi le težko užiten, zlasti, ker je malomarno zamešen in slabo pečen. Nekateri peki res ne znajo speči dobrega kruha 3 primešano koruzno moko ali pa koruzne moke ne poparijo. Precej pekov je tudi na orožnih vajah in mestni tržni urad je na periferiji našel pekarijo kjer je kruh pekel vajenec, fel se uči komaj poldrugo leto Tudi pekova žena ni še nikdar pekla kruha in zato ni čuda, če ljudje niso zadovoljni s kruhom. Pomagati je pač ležko, ker pekova žena, ko je njen mož na orožnih vajah, ne more najeti in vzdrževati pomočnika. 1 Krompir, maslo in tržne zanimivosti. Sezona za semenski krompir se počasi razvija. Na Sv. Petra nasipu, kjer je določen prostor za krompirjev semenj, je bilo včeraj do 30 kmečkih voz, polnih krompirja raznih vrst in iz raznih krajev. Cene krompirju so bile kai različne. Za zgodnji krompir po kakovosti so bile cene 2.25 do 2.75 din. Tega je bilo obilo na izbiro. Veliko ie bilo povpraševanje po cenejšem krompirju. Neki kmet iz okolice Zelimlja je na trg pripeljal do 1200 kg lepega in zdravega krompirja. Mahoma ga je prodal. Pozni krpmpir je bil po 2 do 2.23 din kg. Tega so ljudje kupovali za domačo prehrano. Težave so z maslom. Cene so poskočile. Bili so dnevi, ko so se gospodinie kar teple za maslo in ga ie na trgu zmanjkavalo. Včeraj trg ni bil obilo založen z maslom. Čajno maslo je bilo od 53 do 60 din, druge vrste masla so bile nekoliko cenejše. Trg je dobro založen z jajci. Drobna jajca so bila po 10 komadov za kovača, debelejša pa 9 komaaov za 10 din. Lepa in zdrava jabolka so bila po 12 do 16 din kg, slabša pa po 6 do 9 din kg. Obilo je bilo včeraj na trgu regrata, ki je bil po 2 din merica. Mnogo je uvožene glavnate solate iz Italije, ki je po 16 din kilogram. I Tak koles se je ujel. Letošnjo pomlad so tatovi koles postali še bol) predrzni in [jodjetni. Zadnje dni je bilo zopet ukradenih šest koles, v skupni vrednosti 4950 din. Ujel pa se je te dni tudi tat, ki prav gotovo ni mislil, da ga bo izročil stražniku prav nekao, ki mu je on sam svoj čas ukradel kolo. Pred opernim gledališčem je namreč nekdo opazil fanta, ki se je hotel odpeljati s kolesom. Pešcu je bilo pred nedavnim ukradeno kolo. Neverjetno podobno se mu je zdelo kolo, ki ga je imel fant, čeprav je bilo ukradeno kolo črno, to pa modro in rumeno pleskano. Pešec je prijel fanta in sta šla k stražniku. Na policiji so hitro ugotovili, da je oškodovanec našel svoje pravo kolo, ki je bilo le na novo prepleskano. 15 letni iant pa je na policiji tudi priznal celo vrslo tatvin koles. Ugotovili so, da je v zadnjem času odpeljal šest prvovrstnih koles, ki jih je takoj prepleskal in potem prodajal naprej. 1 Novi tipi vlomilcev v Ljubljani. Od lanske jeseni naprej, ko je nastopilo pomanjkanje moke, olja in drugih živil, ko so se nekateri hiteli po kleteh zalagati s temi potrebščinami, so se pojavili v mestu in okolici novi tipi vlomilcev, ki so se posvetili edino le izsledovanju raznih živilskih zalog po kleteh in podstrešjih. Bilo je že več takih nevarnih vlomilcev aretiranih in tudi pred malim kazenskim senatom obsojenih na večmesečne kazni. Mali kazenski senat je včeraj obravnaval dva primera vlomov v kleti. Vlomilca sta odnašala kante finega olja, zaboje masti in po več kg bele moke. Bila sla obsojena dva mlada možakarja, katerih kazenski register je še skoraj nepopisan, zaradi vlomov v kleti na kazen od 1 meseca do 4 meseca od 4 mesecev strogega zapora. Mast, olje in moko sta nosila domov in zagotavljala ženam, da sta vse to kupila od neznanega trgovca. Kranj Šolski koncert priredi v četrtek, 27. t. m. ob štirih popoldne mladina realne gimnazije v Kranju. Koncert ho v telovadnici v gimnaziji. Prostovoljni prispevki I Po koncertu »Šola in dom«. ' Prečna Proslava materinskega dneva je v Prečni vsako leto dogodek splošnega, veselega zanimanja. Prosvetni dom je posebno še ta dan poln naših mater in tistih, ki matere radi imajo in jih zato hočejo na izreden način počastiti in razveseliti. Letos so našo mladino pripravile gospe in gospodične učiteljice, kaplan, Dekliški krožek in FO. Zlasti gospa učiteljica Gra-dišerjeva je nosila glavno breine, da je naučila otroke lepeca petja, ljubkih in poučnih iger. Spored je bil precej obširen; prav vse točke so bile zelo lepo podane, navdušenje je rastlo bolj in bolj. Naše matere so se prepričale, da jih res radi imamo, jih upoštevamo in smo jim hvaležni. Zadovoljnih obrazov in veselih lic so se matere razšle, ker so vidile, da kntoliško učiteljstvo in katoliške organizacije lepo spo-polnjujejo vzgojo njihovih otrok v verskem in narodnem duhu. Marmor m Zbor mariborskih pekov. Včera j ob I popoldne je bil občni zbor niarilx>rskega pekovskega združenja, ki je bil zelo lejK) obiskan. Vodil ga je predsednik g. Koren, ki je v svojem predsedniškem |K)ročilu omenil samostojno obrtno zbornico ter izrekel zahvalo banski upravi, ki je uvidela potrebo ohranitve pekovskih združenj. Poročal je o skrbi za prehrano mesta Maribora in s tem v zvezi izrekel zahvalo mestni občini, mestnemu preskrbovalnemu uradu in njenemu vodji ravnatelju Jožetu Lekanu. Spomnil se je tudi pokojnega dr. Korošca in « primernimi besedami počastil njegov sjKitnin. Tajniško in blagajniško poročilo je jk>-dal g. Bender, iz katerega posnemamo: Združenje šteje 111 članov z 149 pomočniki in 68 vajenci. To so številke, ki so bile izkazane 31. dccembrn minulega leta. Sedaj je število glede pomočnikov znatno padlo. Pomočniških izpitov je v lanskem letu položilo 18 kandidatov. Dohodki Združenja so znašuli 36.371 din, izdatki pa 33.734 din. Proračun /n prihodnje leto predvideva 27.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Proračun so morali skrčiti, ker se imajo peki v sedan jem času boriti z velikimi težavami in je torej tudi tukaj varčevanje nn mestu. Občnega zbora so se udeležili zastopniki pekovskih združenj iz drugih krajev ter zastopniki mestnega in okoliških prehranjevalnih uradov. Volitev letos ni blo. m Po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi jc bil obsojen 37 letni zidar Anton Jankovič iz Zagreba, ker je v vloku delal propagando za tujo ideologijo. Dobil je dva meseca zapora in 300 din denarne kazni. m Tatovi na delti. Neznan tat se je splazil v kletne prostore Kdvarda suha v Kerkovi ulici 9 in odnesel moko, sladkor, kavo, riž, knkao v vrednosti okrog 10OO din. Te tatvine je osumljen neki 25 letni moški, ki «o ga v kritičnem času videli v bližini. — 7. dvorišča v Kolodvorski ulici je neki tizmovič odnesel z vrvi, na kateri se je sušilo perilo, 3 srajce in nekaj žepnih robcev, kar je bilo last bančnega proku-rista Nikolaja Djerda. škoda znaša 400 din. Slraa ft »ST/> VENEC«, ?etrte-k 27. marca 1941'. Stev. n. KULTURNI OBZORNIK »Faust« v naši Operi Uprizoritev Gounod-jevega »Fausta« v soboto, dne 22 t. m. je v ceioti izkazala ponoven porast v kvaliteti našega gledališkega reproduktivnega udejstvovanja in prizadevanja. Na drugi strani pa so prav ob tej veliki operi izrazito občutno izstopali vsi nedostatki v pomanjkanju zadovoljive prostornosti odra, kar dela režiserju velike preglavice, če hoče razgibati množice. Ne ie da mora režiser paziti samo na postavo skupin in razgibanost, da premaga na odru vsiljeno statiko in od tesnih razmer narekovano enoličnost simetrije, ki je v vedni enakosti že dolgočasila, ampak se mora on ozirati tudi na dirigenta, da ga vsi vidijo med gibanjem. Če torej dobi zadovoljiv izhod za prvo, zadene ob težave drugega Premajhna prostornost odra in morda še kaki drugi tehnični nedostatki silno ovirajo režijsko popolnost celote. Tako smo občutili zadrego zlasti v drugem dejanju, kjer je na rovaš opisanega občutno trpela skladno6t med zborom in orkestrom. Dalje bi se tudi vojaško sceno predstavljali vse bolj naravno razporejeno in razgibano. Iz podobnih primerov, ki jih zasledujemo tudi v drugih uprizoritvah, v upoštevanju, da je režiser v tem delu kakor v ostalih, izoblikoval režijsko lepe in močno prepričujoče scene s popolnoma odgovarjajočimi domisleki, kjer koli ga niso ovirale nedostatne tehnične in prostorne razmere, prihajamo končno do zaključka, da bo potrebno misliti na sanacijo istih. Res je sedaj najmanj prikladna doba za odpiranje takih problemov, kakor je problem novega večjega gledališča. Vendar se do sedaj še ni našel človek, ki bi vsaj resno skušal sprožiti misel za realizacijo prepotrebne nove zgradbe. Kdor se zanima za celotno delovanje obeh gledališč, spozna, kako velike blagodejne posledice bi večja zgradba nudila že zaradi zmanjšanja števila predstav tako opernemu kakor dramskemu ansamblu. Toda tu ni mesta, da bi navedli tudi druge in podrobne razloge. Namen je le še bolj zainteresirati tiste kroge, ki bi bili na ta ali oni način merodajni, da začno razmišljati o tem problemu, ki je tako nujen. Kakor je v prejšnjih številkah, je tudi v zadnji številki »Gledališkega lista« dobiti mnogo podrobnosti in razlogov. Kajti kakor se naša gledališka umetniška kvaliteta od stopnje do stopnje dviga, tem bolj postaja prostor tudi za obiskovalce pretesen, režijska izvedba pa ostaja uklenjena v usi-ljene meje. Vendar je režiser dal pač najboljše, kar se je dalo v omenjenih primerih dati: bilo pa je ostalo režijsko zelo dobro izdelano in skladno s slogom dela. Glavne vloge so nosili g. Franci kot Faust, ga. Vidalijeva kot Margareta in g. Popov kot Mefi-sto. Zadnjega moram postaviti na prvo mesto. Predvsem ne morem oporekati njegovi povsem ustrezajoči igri, ki je popolnoma estetsko dovršeno učinkovala. Izoblikoval je prepričljivega Mefista, brez pretiravanja ali kakega teatralnega patosa. Do sedaj tako visoke kulture v igri še ni dosegel; moramo je biti pač veseli. Če izvzamem nekaj in- | tonančno labilnih mest, nekaj še ne dovolj čistih I mest v vokalizaciji, moram ugotoviti, da je tudi I pevsko dosegel višek v tej sezoni. Njegov! toni »o v vseh legah vedno boljše postirani in pridobivajo tako na prodornosti kakor po svoji barvi vedno večjo popolnost v lepoti zvoka samega. Tudi muzikalno je bil tokrat zelo dober: lepo izpelje in obvlada irazo. Kar pa je najbolj učinkovito, zna prav v tej vlogi združiti muzikalni izraz z dramat-skim z neko proiinjeno kultiviranostjo Želim, da bi ga isto prizadevanje za obojestransko popolnost dvigalo še v nadalje. — Ga. Vidalijeva je po-ustvarila igralsko zelo dobro Margareto, ki je popolnoma prepričevala bodisi v ljubkem nastrojenju mlade naivnosti bodisi v ljubezni kakor tudi v tragiki njenega propadanja. Kakor nas je dramat-sko popolnoma zadovoljila (ie upoštevamo plahost v začetku nastopa), ni mogla dati glasovno take kvalitete, vendar je tudi v teiu pogledu pokazala znatno tehnično in glasovno zboljšanost. Če pomislimo na njene prve nastope po bolezenskem dopustu, moramo biti veseli tudi nje. Pač pa je muzikalna kultura pri njej zelo močna, kakor pri prej omenjenem zna tudi ona oba elementa združiti v pravilno skladnost. — Muzikalno oblikovalno je bil g. Franci zlasti v začetku predstave na precej znatni višini zboljšanja v smislu fraziranja in mirnega, nesunkovitega petja. Ni nas pa zadovoljil v igri, ko je po veliki večini zastajal kakor v zadregi. Oblikovalec še ni dojel svojega junaka v psihološki danosti. Verjetno pa je, da bo igro v nadaljnjem zboljšal. — G. Janko je pevsko lepo izoblikoval Valentina, dočim v igri ni tako prepričevalen. — Dobra v igri je bila ga. Kogejeva. — Siebla je pela gdč. Polajnarjeva, pri kateri je opaziti nekoliko zboljšano višino. Muzikalno pa je svojo arijo zelo lepo oblikovala. — Tudi Wagner g. Dolničarja je dober. — Zbor je skrbno pripravljen; zvenel je lepo tudi v moških glasovih. Zdi se mi pa, da ga je nekoliko prehiter tempo v drugem dejanju vrgel iz skladnosti z orkestrom. V drugače dobrih unisonih, sem pa tja nekateri, sicer komaj znatno, slabijo v smislu nižanja. Vendar gre v celoti priznanje zborovodji Simonitiju in zboru za težko pisane partiture. — Baletni zbor in koreografija g. Golovina — po zamisli g C Debevca — sta se dvignila iz neke že tradicionalne mlač-nosti in enoličnosti. Težka koreografska kompozicija je nudila solistom gg. Bravničarjevi, Mohar-jevi, Remškarjevi, Japljevi, Brcarjevi, Pilatu, Čar-manu in Pogačarju velike tehnične težave, kar so vsi izvedli zadovoljivo. Poudariti je treba, da so sc sicer že kazali plesni elementi iz prejšnjih Golovi-novih koreografij, vendar se je celotna kompozicija naslanjala tesno na muziko in z njo sočasno gradila; zato je v tej povezanosti dovolj močno estetsko učinkovala. — Predstavo je vodil g. De-meter Žebre, ki mu je bil prvič poverjen študij opere. Orkester mu je kar dovolj dobro sledil; le nekatere pasaže bi zahtevale še večje preciznosti. Pač pa je dobro igrala skupina trobil in pihal, prav tako tudi ostalih. Čela intonančno boljša. — Scenerija inž. Franza odgovarja. Tako smo zopet dobili predstavo, ki nam dela čast ▼ vsakem oziru. sil. Umetniško delo In umetnine Pred nekaj dnevi je predaval ▼ »Filozofskem društvu« v Ljubljani g. prof. Lojze Potočnik o »Umetniškem delu m umetnini«. Predavanj« je lepo uspelo, saj je predavatelj pojasnil poslušalcem v razumljivi obliki številne estetske probleme z vidika psihologije in spozn. teorije. V uvodu je predavatelj poudaril, da že izkustvo samo priča o razliki med umetniškim delom, ki je umetnina^ in umetniškim delom, ki ni umetnina, nato pa je prešel k podrobnejši analizi umetniškega ustvarjanja. Pri tem je ugotovil, da ima vsako umetniško delo dvojno soglasje: vnanje in notranje. Kolikor ima kako umetniško delo le vnanje soglasje, toliko je samo v odnosu do obodne strani umetnikovega duševnega bistva, kolikor pa imajo umetniška dela tudi notranje soglasje (= stili), toliko so tudi v odnosu do osebnosti umetnika. Primer za umetniško delo prve vrste bi bilo vsako umetniško delo, ki bi ne bilo več kot navadna fotografija, zakaj prirodni estetski objekti imajo le vnanje likovno soglasje (t. j. so brez stila). Obojno soglasje umetniškega dela pa zavisi neposredno od umetnikove zmožnosti dušeslovnega ustvarjanje. Vnanje soglasje dobi umetniško delo, kolikor je ta umetnikova zmožnost zgolj obodno dejavna, notranje pa, kolikor je tudi osrednje dejavna. — Vendar bi bil vsak človek, ki bi imel le to zmožnost, četudi bi bila morda maksimalna in četudi bi se morda maksimalno uveljavljala, umetnik le v samem sebi. Ce naj bo kdo res umetnik, mora imeti razen zmožnosti dušeslovnega ustvarjanja tudi zmožnost prenašanja dušeslovne ustvaritve v predmetni svet. Tudi ta mora biti po možnosti čim večja. Prva zmožnost predstavlja notranjo, slednja pa vnanjo zmožnost umetniškega ustvarjanja. Prva ima za likovno soglasje estetsko notranji, druga pa estetsko vnanji pomen. — Glede na to je predavatelj zaključil, da je umetniško delo umetnina, ako je plod obeh omenjenih umetnikov zmožnosti in ako se obe javljata v čim večji meri ali po možnosti v največji meri, saj utegne dobiti umetniško delo le v tem primeru za to potrebno količino vnanjega in notranjega soglasja. — Nato je predavatelj ugotovil, da ni umetniškega dela, ki bi bilo brez duševnega gradiva za umetniško ustvarjanje, in da je treba ločiti med du-ševnostjo, ki nastopa kot objekt, in duševnostjo, ki nastopa kot subjekt umetniškega ustvarjanja. Vprav od slednje zavisi omenjeno notranje soglasje, tisto, kar predstavlja v umetniškem delu odraz umetnikove osebnosti, umetnikovega osebnostnega estetskega bistva. Ta šele naredi umotvor za pravo umetniško delo — umetnino, seveda če ima njeno likovno soglasje tudi zadostno kvantiteto, kvaliteto in barvo ali barvitost. Umetnikova dejavnost ie svojevrstna. Umetnik je pri tem duhovno svoboden. S tem je pa že rečeno, da mora tudi on priznavati načela, ki so v njegovi umetniški osebno individualni strukturi in ki jih mora sam najti, da more postaviti v emetnost novo umetnostno pravilo in ustanoviti novo umetnost. Le taka umetnost je res svojevrstna, samonikla, izvirna, avtonomna, enkratna, najnovejše izmed novega, pravo umetniško odkritje, taka, da pred- MALI OGIAS V SLOVENCU — SIGUREN USPEH Na albanski fronti mule prenašajo preskrbovalne potrebščine za italijanske vojake. ŠPORT stavlja čisto veljavnost, torej zares prave umetnine. Razlika med navadnim umetniškim delom in umetnino je tedaj kvantitativna in kvalitativna. Tudi glede umetnikov je predavatelj pokazal, kako visoke kvalitete so potrebne za vsakega resničnega umetnika in da je vsak pravi umetnik velika duhovna veličina. R- Jubilej dirigenta N. Stritofa Jutri uprizori naga Opera opero »Car-men« v glavni vlogi s pevko Zlato Gjun-gjenae ter v vlogi Mussete i gdč. Ado Nonijevo (Nollijevo). Že ta zasedba nain zelo znanih odličnih pevk bo gotovo privabila v Opero mnogo obiskovalcev, še celo pa, ker bo s to izbrano predstavo zvezana tudi proslava 25 letnega dela dirigenta gospoda Nika Stritofa pri slovenskem narodnem gledališču. Gosp. dirigent Niko Štritof spada med naše najboljše dirigente ter med stebre slovenskega opernega gledališča, kateremu posveča vse Bvoje velike moči kot dirigent pa tudi kot prevajalec tujih libretov. Kot sin znanega gimnazijskega ravnatelja Stritofa se je rodil v Ljubljani, živel v Kranju in Ljubljani, kjer je končal gimnazijo ter vse glasbene šole, tako da se je glasbeno povsem izšolal doma, dasi je potem za večjo izpopolnjenje obiskal ludi svetovna glasbena središča. V Gradcu pa je končal pravne nauke. Že pred svetovno vojno se je udejstvoval v naši Operi kot korepetitor, pa tudi že kot dirigent. Svetovna vojna ga je zanesla v svet ter je bil v Srbiji, v Rusiji in v Romuniji, po svetovni vojni pa si je služil kruh v Ljubljani pri Glasbeni Matici, pri gledališču ter tudi — pod silo razmer — kot igrač po raznih kavarnah in kinih, ko še ni bilo radia, ki je v tem pogledu vzel našim glasbenikom marsikak zaslužek. Sedaj bo torej že 25 let, odkar sodeluje pri naši Operi, kjer je število oper in operet, ki so se uprizarjale pod njegovo taktirko, zelo številno. Istočasno je bil tudi predsednik Ljubljanske filharmonije, s katero je šel na turnejo v Belgrad, z opernim zborom pa v Zagreb in v Belgrad. Kot dirigent uživa dober sloves ter spadajo njegove uprizoritve med najboljše. Visokemu nivoju našega gledališča je pripomogel tudi s svojimi izvrstnimi prevodi libretov, pri katerih se vidi, da jih prevaja dober poznavalec našega jezika, spreten pesnik ter glasbenik, kar je pri prevajanju važno. Teh njegovih prevodov je zelo veliko, saj je prevajal iz leščine, slovaščine, ruiline, francoščine, italijanščine, angleščine in nemščine. Skoraj vseh oper in operet libreti tega razdobja nosijo znamenja njegove roke v celoti ali pa vsaj deloma. In tudi to je eden važnih dejanj njegovega sodelovanja pri slovenski Operi, ki ga šteje med svoje stebre. Zato se bodo vsi prijatelji slovenske Opere z veseljem udeležili proslave njegovega jubileja jutvri zvečer v Operi v posebej za to izbrani zasedbi. Dirigentu Niku Štrilofu pa želimo še mnogo uspehov pri graditvi slovenske Opere ter njenem razmahu, pri katerem je že tako vidno sodeloval. * Ravnateljstvo Italijanskega instituta nam javlja, da bo danes (četrtek, 27. t. m.) imel v okviru društva predavanje univ. prof. dr. Fr. Štele na vprašanje: »Glavna dela slikarja Tintoretla v šoli sv. Roka«. Predavanje bo v institutu, Napoleonov trg, ob 8. ivečer s skioptičnimi slikami, m. Tretje orodno prvenstvo ZFO Elita naših orodnih telovadcev se bo v soboto in nedeljo že tretjič merila v vrhunški orodni telovadbi. Topot se podajo na Jesenice, kjer je tekla zibelka bivši orlovski organizaciji. Zato ni čuda, da so bile Jesenice že od nekdaj središče najboljših telovadcev in tudi danes so Jeseničani v orodnih vajah na odlični višini, saj je Natlačen dolgoletni prvak ZFO. O velikem pomenu orodne telovadbe bi bilo dandanes odveč govoriti. Poglejmo razne mednarodne tekme in olimpijske igre kjer je krog prijateljev lepe orodne telovadbe veliko večji in opazili bom takoj s kakim navdušenjem so se celo oni narodi, ki so prav do zadnjega časa gojili samo šport, oprijeli orodnih vaj. Naš fant pa je bil že od nekdaj zelo naklonjen orodni telovadbi, katere se danes oklepa z istim veseljem in isto ljubeznijo kakor pred tridesetimi leri. Kdor je zasledoval razvoj orodne telovadbe v zadnjih dvajsetih letih, ta je moral opaziti precejšnjo spremembo. Spopolnilo se je že samo orodje, ki je danes na odlični višini, močno so se izoblikovale in zmodernizirale vaje, izredno so napredovali orodni mojstri. Sodobna orodna telovadba se namreč zelo izogiba težkih teznih in razovnih gibov ter stremi za kolebom. za vajami, ki se izvajajo s polnim zanosom, za kombinacijami, ki tvorijo lepo tekočo in zaokroženo celoto v kateri mora biti par mastnih ocvirkov. Kakor sodobni športnik, tako hoče biti današnji orodni telovadec prožen, gibčen, skratka on hoče tudi take vaje pri katerih se njegovo telo lahko sprosti. Vse vrline današnje orodne telovadbe bomo imeli priliko videti v soboto zvečer ter v nedeljo dojjolane in popoldne v Krekovem domu na Jesenicah. Poleg tega bomo videli naše prvake, ki so od zadnjih takih tekem lepo napredovali. Na programu so vsa štiri glavna orodja: drog, bradlja, konj in krogi na katerem bo vsak tekmovalec izvedel po eno obvezno iti po eno poljubno vajo. Poleg orodja nam bodo pokazali naši fantje tudi višek talne telovadbe v svojih poljubnih vajah na tleh. Dalje moramo še omeniti, da bodo v nedeljo popoldne poleg tekmovalnih točk na sporedu še drug lepi nastopi jeseniških deklet in fantov, tako, da bo letošnje orodno prvenstvo lepo zaokrožena celota. »Politika« o Smoletu Današnja številka »Politike« piše o našem ju-niorju Smoletu, ki ie igral v nedeljo v Belgradu proti Madžarski, naslednje laskave vrstice: »En igralec pa se je izgubljal v senci ostalih To je Smole, desno krilo. Njegova igra ni bila efektna, najbrž zato, ker je še slaboten in nerazvit. Toda on ima nekaj, česar ni pokazal noben drugi igralec podmladka, virtuoznost mojstral Mali Smole ima izredno prefinjene poteze, nevsiljive, toda nenavadno lepe, poteze, ki so svojstvene sa-i mo izredno talentiranemu nogometašu. On že danes, v svoji rani mladosti kaže nagnjenost k onim izredno lepim potezam, katere talent izvaja z lahkoto, brez napenjanja, kakor umetnik, ki izvablja iz instrumenta najgloblje, najiskrenejše tone. Če ne bo uvenela pred časom, bo ta nežna bilka lahko nekega dne krasila prapor naših nogometnih zvezd.« Beležimo članek »Politike« iz razloga, ker je to prvič, da srbski listi s superlativi govore o nekem slovenskem — nogometašul Tabela tekem za donavski pokal Po nedeljskem srečanju z Madžari je stanje v tabeli donavskega pokala za vse tri ekipe naslednje; A — moštvo: Madžarska 3 1 2 0 3:1 4 Jugoslavija 4 0 3 1 5:6 3 Romunija 3 1 1 1 5:63 B — moštvo: Romunija 3 2 0 1 7:3 4 Jugoslavija 4 2 0 2 5:4 4 Madžarska 3 1 1 2 3:8 2 Juniorji: Jugoslavija 4 3 0 1 11:6 6 Madžarska 3 2 0 1 6:5 4 Romunija 3 0 0 3 1:7 0 Prvenstvo ZFO v teku čez drn in strn Vsak dober lahkoatlet se mora na zgodnje pomladanske nastope pripravljati že tekom zadnjih zimskih mesecev. Ne samo gimnastične vaje, marveč tudi lahki teki v prosti prirodi so najboljše sredstvo, da svoje telo ohraniš prožno in napore zmogljivo. Merilo stopnjevani kondiciji posameznikov so potem prve prireditve tekov čez drn in strn. Ker hoče Zveza fantovskih odsekov, da njeni člani, vneti lahkoatleti, letošnjo bogato lahkoatlet-sko sezono pričakajo dobro pripravljeni, je poleg neprestanega podajanja gimnastičnih vaj ob telovadnih urah nasvetovala tudi gojitev lahkih gozdnih tekov Rezultat teh zimskih priprav naših fantov naj prinese prvo prvenstvo ZFO v teku čez drn in strn. ki bo v nedeljo, BO. marca, ob 11. dopoldne na Stadionu v Ljubljani. Člani bodo v teku merili svoje moči na 5 km, mladci pa na 2.5 km dolgi progi. Proga bo izpeljana po notranjem delu Stadiona in bodo prijatelji lahkoatletskega športa lahko na tribuni kot gledalci spremljali napore okrožnih vrst ter posameznikov. Okrožja so se vneto pripravljala in na podlagi izbirnih tekmovanj že določila svoje zastopnike. Vendar so moči posameznih odsekov tako porazdeljene, da ni mogoča vnaprej nikakršna določitev prvakov. Prav pri prvenstvu mladcev lahko zmaga najmanj znana vrsta, na katero danes nihče še ne računa. Ne bo pa vredno motriti samo borb na čelu tekaškega sprevoda, temveč tudi na koncu, na repu, kajti prav zadnji tekači v gostejši grupi soodločajo uspehe svojih vrst. Prijatelji ZFO, oglejte si torej prvo letošnjo večjo lahkoatletsko prireditev na prijaznem ljubljanskem Stadionu! Romunsko prvenstvo tekmah je trenutno stanje na ta-nogometnega prvenstva na- 14 12 0 2 36: :11 24 14 9 3 2 37: : 16 21 14 9 3 2 41 : : 18 21 14 9 2 3 35 : 18 20 14 7 3 4 41 : 23 17 14 7 0 7 28; : 24 14 13 6 1 6 29: 28 13 13 5 1 7 21 : 27 U 14 4 2 8 22 : 35 10 14 3 3 8 23: 40 9 14 3 2 9 16: 32 8 13 2 3 8 14 : 30 7 14 2 t U 16: : 58 5 Po nedeljskih beli romunskega slednje: Unirea Ripensia Venus Rapid UDR Mica Sp. Študent Universitatea FC Ploesti FC Craiova Gloria Gloria CFR FC Braila »športske novosti« o vrednosti naših boksarjev Zadnja številka »Športskih norosti« prfnala naslednjo »Tabelo vrednosti«, ki •« nanaša predvsem na hrvaške boksarje, upoštevan pa jc tudi Slovenec Baloh: Kategorija make (do SI kg)i 1. Jezdih (Redarstveni); 2. Pavčec (Croatia); 3. Čanič (Herkules); 4. Taranenko (Croatia); 5. Halam-bek (Herkules). Izven klasifikacije: Štih (Redarstveni), šigovič (Slavija, Varaždin). Kategorija petelin (do 54 kg); 1. Matič (Bata); 2. Povič (Redarstveni); 3. Kasa-bašič (Redarstveni) in Majdak (Radnik); 4. Rada (Croatia); 5. Kasorla (Makabi) in Z. Šauer (Herkules). Izven klasifikacije: Norvačko (Herkules). Kategorija pero (do 58 kg): 1. Maglica (Croatia); 2. Gotesman (Makabi); 3. Nemeček (Croatia); 4. Cindrič (Herkules); 5. Potrč (Herkules). Izven klasifikacije: Vračarič, Santner (oba Bata), Badel (Herkules). Lahka kategorija (do 62 kg}) 1 Devčič (Bata); 2. Hrbič (Croatia); 3. Ravnikar (Croatia) in Dekovič (Herkules); 4. Dužanec (Radnik); 5. Balog (Croatia). Izven klasifikacije: Mijatovič (Redarstveni), Rosenblat (Makabi). Polsrednja kategorija (do 67 kg): 1. Devčič (Bata); 2. Kunšten (Bata); 3. Kolman (Croatia) in Tičič (Redarstveni); 4. Krpič (Herkules); 5. Maleševič (Radnik). Izven klasifikacije: Bojič, Bajčev (oba Bata). Srednja kategorija (do 73 kg); 1. Polak (Makabi); 2. Zubac (Bata); 3 Kolman (Croatia) in Majerič (Croatia); 4. Geng (Herkules); 5. Raček (Herkules), Izven klasifikacije: Bosner (Croatia). Poltežka kategorija (do 80 kg): 1. Hladni (Herkules); 2. Krleža (Bata); 3. Šikič (Herkules); 4. Beš (Herkules); 5. Cvek (Redarstveni). Izven klasifikacije: Dugonjič (Croatia). Težka kategorija (preko 80 kgk 1. Hladni (Herkules); 2. Baloh (Bratstvo, Jesenice); 3. Fuček (Herkules); 4. Albini (Herkules); 5. Kovač (Redarstveni). Potrebno pa bi bilo, da bi o priliki izdali tako tabelo tudi za vso državo, kakor to že leta in leta delajo po vseh državah in kakor imamo že svoje tabele v mnogih drugih disciplinah. Upajmo, da bodo to reč vzeli prihodnje leto tisti, ki so zato najbolj poklicani. Ponesrečeni smučarji Heim, Zalokar ln Razfn- ger so že vsi na svojih domovih in se zdravijo v domači oskrbi. Zalokar je zapustil bolnišnico na Jesenicah že 12. t m in nima nikake druge poškodbe, kot počeno kost na rokah in zvito nogo v členku, Razinger je šel 15. t. m. domov in čaka, da mu bodo odvzeli mavčevo obvezo na nogi. Te dni se je vrnil iz Garmischa dr. Heim, ki je dobil tam mavčevo obvezo na nogo in že hodi za silo tudi s tako nogo. Tudi on upa, da bo v kakih 14 dneh do 3 tedne popolnoma okrevaL Vsem tem želimo skorajšnjega zdravja. Pozabljeni zakladi francoske zemlje spet prihajajo na dan Na Francoskem so je dolga leta takole godilo: Pariški avtomobilisti so se v svojih avtih vozili z bencinom, ki je prihajal iz Kalifornije, Mehike in Mosula. Francoske lokomotive so kurili z belgijskim ali nemškem premogom. Francoski kleparji so obdelavah kanadski ali indijski baker, španski cin in angleški svinec. Francoske kemične tovarno v pariških predmestjih so predelovale fosfor in žveplo, ki sta prihajala iz severne Afriko ali pa iz Zadnje Indije. Le malo zakladov so Francozi dobivali iz svoje domače zemlje, prav za prav le lorensko železo ter premog iz severnih pokrajin, ki pa ni zadoščal za domače potrebe. Zanašajoč so na bogastvo državne blagajno in na ugodno plačilno bilanco, so Francozi svoje surovine kupovali v tujini, kjer so jih mogli pač najugodnejše in najceneje dobiti. Kdor bi bil Francozom dejal, da imajo sami v svoji zemlji dovolj surovin, bi bili v odgovor nemo skomignili ter kvečjemu dejali, da bi bila naprava novih rudnikov predraga, prepočasna in da bi donos nikakor ne bil zadosten. Dejali bi morda še, da je pač treba zunaj kupovati, najprej pač v kolonijah, katero je treba dvigati, potem pa tudi drugod, da se dviga svetovno gospodarski promet. Prišla pa je vojna. Nemci so zasedli tri petine vse francoske zemlje, prišlo je premirje, francoski pomorski promet s kolonijami je bil uničen. In naenkrat, takorekoč dobesedno od danes do jutri, je Francija ostala brez dosedanjih surovin, brez angleškega antracita in ameriškega petroleju, brez maroškega fosforja in brez kanadskega bakra. Tako svojega gospodarstva zmanjšana Francija nikakor ni mogla začeti obnavljati. Tedaj je iz tal začela rasti »nenadomestna industrija«. Oblasti, industrije in konsumenti, kar je ostalo v svobodni in nezasedeni Franciji, in kar nikakor ni moglo več računati na tujo pomoč, vse to je bilo prisiljeno, da jo spet začelo upirati svoje oči v zemljo, v tisto svojo domačo zemljo, ki je dobra, rodovitna in bogata. In začeli so se Francozi spominjati, da jim francoska zemlja ne nudi le lahko pšenice, olja in vina v obilici, da njihovi živini ne daje le dovolj pašnikov, marveč, da so v tej francoski zemlji tudi skriti dragoceni zemeljski zakladi, kateri so bili pač nekdaj znani, pa so Francozi nanje že davno pozabili. In po teh zakladih je od vseh strani odrezana Francija hrepenela, kakor žejni hrepeni po vodi. Zdaj so se Francozi začeli spet spominjati bogastva svojo zemlje. In zgodilo se je nekaj čudnega. Šli so na delo, kopali so, iskali, preiskovali in poskušali na vseh straneh. In so zdaj v časih sile in stiske dognali, da ti zemeljski zakladi nikakor niso tako malenkostni, kakor so si Francozi nekdaj dopovedovali. Najprej so odkrili v južni in jugozahodni Franciji, zlasti okoli Albija stare premogovnike, iz katerih že davno niso več kopali in na nje docela pozabili. Mesto Albi je znano iz verskih vojn z Albingenzi. Na novo pa so začeli kopati železno rudo v strmih obronkih Pirenejev, kjer ja skrita prvovrstna železna ruda, katera ima 50% železa. Tam še nikoli ni pela lopata in kramp, kaj šele, da bi se bil kdaj tamkaj oglašal sveder s svojim zračnim pritiskom. V Petainovi vladi je minister za industrijo 40 let stari Rene Belin, kateri je sam izšel iz delavskih strokovnih organizacij, kmalu uvidel, kako je treba trdno prijeti za delo, da se sadovi teh •dognanj čim prej pobero. Zato jo takoj dal usta- navljati produkcijske družbe, dal je kopati rudniške rove in jame, nabiral je delavske četo in delavsko bataljone, kamor je klical tiste vojake, ki so bili demobilizirani, ki pa se niso hoteli več vrniti v zasedeno Francijo. Te organizirane delavske čete je Belin pošiljal na piritska polja okoli Lyona. Zlasti dobro se je izkazala severna stena Pirenej, kjer danes pridobivajo ne le železo, cink in svinec, temveč tudi petrolej, cin ter mnogo lahkih kovin, kakršen jo na primer bizmut, magnezij, woltram, uranij. Vseh teh rudnin jo toliko, da skoro docela zadoščajo za potrebe naraščajočo industrije v nezasedeni Franciji. Natančne številko sicer niso še znane, vendar strokovnjaki vele, da so oblaki skrbi, ki je toliko časa morila francosko industrijo, zdaj razpršeni in da je že rešeno vprašanje 6urovin, katero je bilo najtežje. Železo, cink, baker, svinec, petrolej... vse to še davno ni vse. Kar na treh krajih so začeli odpirati stare zlate žile. Eno so odprli v središču Francijo v departementu Creuse, drugo nedaleč od tam pri mestu Limoges, tretjo pa na jugovzhodu nedaloč od grebena Pirenejev prt Carcassonu. To stare zlato žilo so bile sicer znano, vendar so bile že davno opuščene. Nekateri sicer postavljajo vprašanje, ali bo zlato v prihodnji Evropi imelo šo tolikšen pomen kakor ga ima dandanes, ali prav za prav, kakršnega je imelo pred vojno. To vprašanje ho rešil izid sedanjo vojne. Bilo pa bi nespametno in lahkomiselno, ko bi Francozi zgolj zaradi te hipoteze hoteli za zdaj še čakati s pridobivanjem tega zlata, ki takorekoč nanje čaka. Zato so torej spot začeli izpirati zlato v starih zlatih žilah južne in srednje Francije, kjer so ga žo pred stoletji kopali, dokler takrat zlatokopi niso odšli iskat novih zlatih žil v bolj donosne kraje Kalifornije in južne Afriko. Dandanes pa je sila prisilila Francoze začeti nove rudnike ter začeti novo delo. Spomnili so se pač svojih bogastev, ki so njihovi očetjo nanjo pozabili. Zdaj pa delajo tako kakor so delali njihovi dodje, kateri v najtežjih časih niso pričakovali rešitve od nikoder drugod kakor od svojo francosko zemlje. Zborovanje trgovcev celjskega, šmarskega in gornfegrajskega okraja Na področju Združenja teh okrajev so trgovci uvedli nedeljski počitek Celjo 26 marca. V dvorani Narodnega doma v Celju so se zbrali danes dopoldne številni trgovci iz celjskega, gornjegrajskega in šmarskega okraja. Skupščino jo vodil predsednik Združenja za tri okraje g. Košir Ludvik iz Prekope pri Vranskem, udeležil pa so se je zastopnik Zbornice za TOI g. Cukala, tajnik Zveze trgovskih združenj g. dr. Pustišck in drugi. Predsednik je v svojem obširnem poročilu govoril o kritičnem položaju podeželskega trgovstva, katerega so razmere še posebno hudo prizadele. Obravnaval je vprašanje aprovizacijo ter grajal poslovanje nekaterih prehranjevalnih uradov pri razdeljevanju moke in sladkorja. Posebno je pobijal pomen ustanavljanja zadrug in konzumov ter zahteval enakopravnost za trgovce in zadruge, tako pri obdavčenju kakor pri razdeljevanju življenjskih potrebščin. Izrekel je zahvalo okrajnim načelstvom v Celju, Šmarju in Gornjem gradu, ki so podpirala trgovske težnje. Sledilo je poročilo tajnika g. Coklina Antona. Govoril je o uredbah zakona o pobijanju draginje, o racioniranju blaga, minimalnih mezdah za trgovske pomožne moči in o šušmarstvu. Združenje je v preteklem letu obravnavalo tri primere šušmarstva v trgovini z živino. Eden ovadeni šu-šmar je bil kaznovan z globo 2250 Din. V lesni trgovini je bilo prijavljenih 22 šušmarjev, katerim je bil dokazan nakup, oz. prodaja za okrog 1490 kub. m drv z kurjavo in okrog 2100 kub. m okroglega in rezanega lesa. šuštnarji so bili občutno kaznovani, nekateri v taki meri, da so iskali pomoči pri Združenju, ki pa je vsako pomoč odklonilo. Tajnik Zveze trgovskih združenj g. dr. Pu-stišek je poročal o delu Zveze v prid trgovcev, v imenu Zbornice za TOI pa je pozdravil navzoče svetnik g. Cukala Maks. Podal je poročilo o delu Zbornice in spregovoril tudi važne besde o vprašanju prehrane. Nato je bil sprejet proračun, ki predvideva 79.600 Din dohodkov in prav toliko Nemški in italijanski poveljniki v Afriki se posvetujejo izdatkov. Članarina za vsakega člana je 50 Din in še doklade. Nato je bilo odprto vprašanje o nedeljskem počitku. Po živahni debati jo štiri petine navzočih trgovcev glasovalo za nedeljski počitek, 16 trgovcev pa proti. Soglasno jo bilo sklenjeno, da bodo trgovine ob nedeljah odprte le v krajih, kjer so sejmi ali cerkveni shodi. Da se bo sklop strogo izvajal, bodo trgovci naprosili upravno oblast, da ta sklep trgovcev nadzira, da ga bodo res vsi izvrševali. Na skupščini je bila izražena želja in zahteva, da oblast izdaja v bodočo jasnejše uredbe tako, da ne bodo trgovci prišli v nejasnosti, kakor n. pr. sedaj zaradi ržene moke. Ker je potekla doba 3 let, so bile volitve nove upravo. Soglasno je bil z.a predsednika izvoljen g. Košir iz Prekope. Za podpredsednike so bili izvoljeni Tiršek Josip iz Polzele, Alojz Preac iz Šmarja in Štiglic Maks iz Rečice. Za odbornike so bili izvoljeni: Cvenkl Anton, Tiko Marčič, Lavrič Josip, Šnabl Filip, Zmavc Franjo, Remic Ferdo, Marovt Anton, Loschnigg, 1'antner Franjo. V nadzorni odbor Vizovišok Ivan, Šentjurc Stanko in Rednak Štefan; za častni odbor Vizovišek Ivan, Maršič Riko in Ulima Karel. Za delegate na občnem zboru Zveze so bili izvoljeni Košir, Tiršek, Cvenkl, Druškovič Karel, Bačun, Preac in Šentjurc. Pri slučajnostih se je oglasil g. Cukala in poročal o naporih vseh krogov, oblasti in organizacij za izvoz našega hmelja. Pri nas je ostalo še dve tretjini pridelka — prodali smo 8000 stotov —, tako ta leži pokopanega še 51,000.000 Din narodnega premoženja. Po vseh naporih in prizadevanjih so je posrečilo dobiti dvema osebama dovoljenje za čezmorski izvoz od Anglije. Narodna banka je na podlagi garancije Prizada oz. Prevoda že pripravljena dati posojilo in tako smo pred eventuelnim izvozom — seveda, če dogodki ne bodo prinesli zopet kaj nepričakovanega. Nato jo prešel g. Cukala k vprašanju prodaje hmelja in eksporta. Poudaril je važnost skupnega dela v korist vseh naših hmeljarjev in pribil potrebo sodelovanja trgovcev in Zadrugo. Dotaknil se je tudi vprašanja pred dnevi izdane uredhe, s katero se Prevodu prizna pravica nakupovanja hmelja. Skupščina je soglasno sprejela predlog, da se pošlje na vsa merodajna mesta zahteva, da so na vsak način v bodoče upoštevajo pri eksportu na ši trgovci, ki so dali temelj hmeljski trgovini in izločili iz naše trgovine židovski vpliv. Kratki valovi suše žito Vsako leto se pokvari mnogo žita zaradi vlage in deževja. Strokovnjaki so že dolgo poskušali, kako bi tako škodo preprečili. Včasih so sušili žito v sušilnicah, kar pa je spet škodovalo kalji-vosti žitnega semena. Na Nemškem so pred nekaj časa začeli poskuse, kako bi bilo, ko bi žito sušili z ultra-kratkimi valovi, nato so poskušali z ultra-vijoletnimi, slednjič pa z infra-rdečimi valovi. Sušenje žita z ultra-kratkimi valovi baje prav nič ne škoduje kaljivosti žitnega semena. Najbolj učinkovito suše ti kratki valovi, če so 5 metrov dolgi. Če je žito postavljeno pod te valove le 15 sekund, se napravi vročina 55 stopinj, katera docela uniči vse škodljivce. Žarki sušo žito, ne da bi pri tem žito kakor koli trpelo. Obsvetljevanje ultravioletnimi žarki ima to posledico, da žito močno konservira, plesnjivo žito pa docela sterilizira. Tudi obsevanje z infrardečimi žarki žito kmalu in enakomerno osuši, ne da bi žito pri tem izgubilo kaj svoje vrednosti. Pač pa je do gnano, da ti žarki docela ugonobe vse živalske Škodljivce v žitu. Zborovanje ptujskih trgovcev To dni je bila redna skupščina Združenja trgovcev za mesto Ptuj. Skupščino je vodil predsednik Združenja g. Ivan Snoj. Udeležba članov je bila dokaj dobra, čeprav del ptujskih trgovcev ne smatra že nekaj časa več za umestno ožje sodelovanje v Združenju. Zvezo trg. združenj je zastopal g. Pinter iz Maribora, kot zastopnik Zbornice TOI pa je bil navzoč g, Milko Senčar. Predsednik g. Snoj je v svojem poročilu na-glašal, v kako težkem položaju se nahajajo trgovci zaradi splošne draginje. Obžalovanja vredni so očitki, da so trgovci krivi današnjega povišanja cen. Vsa država je morala doprinesti in šo dopri-naša velike žrtve, ker vse naokoli nas divja vojna vihra. Vendar smo lahko še zadovoljni, da jo naša domovina obvarovana najhujšega. Posledice vojno pa kljub temu pritiskajo in zadevajo predvsem trgovce. Zaradi splošnega [»manjkanja se jo uvedlo racioniranje živil, vzpostavila so jo kontrola cen. Predpisov je že toliko, da jih ni mogoče več obvladovati, izdajajo se protidraginjski ukrepi. Zadnja uredba g. ministra posega globoko v naše gospodarstvo. Vsi sloji so prizadeti z draginjo in je gotovo trgovcu težko prodajati po višjih cenah kot pred vojno. Brutto zaslužki, s katerimi danes trgovec no moro več delati in pa zvišanje davkov in raznih dajatev že resno ogražajo trgovino. Toda trgovci dobro pojmujejo potrebo državo zlasti v sedanjem času. V izboljšanje socialnega položaja inmeščenstva prenašajo trgovci velika bremena Kljub vsem težavam imajo trgovci odločno voljo za rilo in z optimizmom gledajo v bodočnost. Končno apelira na svoje tovariše, da jo sedaj, ko so mora troovec tako trdo boriti za svoj obstanek, nujno potrebno, da se strnejo okrog svojega Združenja ter sodelujejo za napredek svojega stanu, da bodo mogli delati za blagor Jugoslavije in za srečno ustoličenjo našega mladega kralja Petra II. Podpredsednik Zveze trg. združenje g. Pln-t o r je poročai o trudu Zvez za izboljšanje pogojev pri trgovini. Zbornični svetnik g. M. Senčar pii je govoril o aprovizaciji in pokazal na nekatere hibe v dobavi in razdeljevanju živežnih potrebščin. Za boljše delovanje Prevoda bi bilo dobro pritegniti k sodelovanju izkušene grosisto iz večjih mest. Iz tajniškega poročila vidimo, da ima ptujsko Združneje trgovcev 152 članov, 91 pomočnikov, 73 pomočnic ter 48 vajencev in vajenk. V preteklem poslovnem letu j bilo 5 novoprijavljenih in 7 od-javljnih trgovskih podjetij. Združenje je izvedlo nabiralno akcijo za revne otroke v Halozah in razdelilo med šolarje šol pri Sv. Duhu, Sv. Barbari v Hal., v Žetalah in Podlehniku 1400 din gotovine in za 2400 din blaga. Blagajnik je poročal, da so izdatki predvideni za 1. 1941 na 51.183 din, dohodki pa na 6368 din. Primanjkljaj se bo kril s članarino, vpisnino vajencev in nakupom legitimacije. Skupščina združenja jo sprejela sledeče predloge: 1. Prepove so razdeljevanje reklamnih koledarjev kot novoletna darila. Za prestopke je odmerjena kazen v prid Trgovskemu domu v Ptuju. 2. Po želji častnega predsednika g. Fr. Lenarta, da se ustanovi v Ptuju Trgovski dom, je Združenje sklenilo vložiti kot temeljni kamen 25.000 dinarjev. 3. Članarina se določa za posamezno člane različno po gospodarski moči. * Se je prilika, da ši ogledate umetniško razstavo v Narodnem domu, kajti razstava je za nekaj dni podaljšana za one, ki je še niso utegnili obiskati. Nihče ne bi smel prezreti te razstave, prvič zaradi njene jx>membnosti, drugič v priznanje Klubu slovenskih akademikov v Ptuju, ki je razstavo organiziral. Opozarjamo tudi na zanimivo anketo, ki jo vodijo prireditelji razstave. V zadnjih dneh je opažati na razstavi večje zanimanje za nakup razstavlejnih umetniških del.. Dva požara. Janezek, sin posestnika Sica Antona iz Kicarja, občina Rogoznice pri Ptuju, se je rad igral z vžigalicami. Dne 20. t. m. zvečer se je najiotil v šupo, željan doživetij z vžigalicami. V šupi je bilo polno koruzne slame in Janezek se je že pri drugi vžigalici streznil, ko je videl, da se je vnela slama. Stekel je v hišo in opozoril domače na ogenj; ti so se takoj lotili gašenja, vendar se jim ni posrečilo j>ogasiti. Ker se šupa drži hiše, je v hipu zajel plamen tudi hišo ter jx>po!noma uničil šupo in zgornji del hiše. Sele ponoči so ukrotili ogenj. Škoda, ki jo trpi Sic Anton je precejšnja in ni krita z zavarovalnino. — Pretekli ponedeljek je nekaj pred polnočjo začelo goreti pri Herganu. posestniku v Šikolah, občina Cirkovec pri Ptuju. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje, ki je bilo šele pred nekaj leti sezidano. Ker je bilo gospodarsko poslopje jrolno krme, se nastala škoda ceni na 100.000 din, ki pa je delno krita z zavarovalnino. O nastanku požara je težko kaj trdnega ugotoviti. Zvedelo se je, da je Hergan imel v slami skrite vreče žita in ni izključeno, da je ogenj podtaknila nevoščljiva roka. 14 Julet Vernet Lov na meteor V takih prilikah je počil grom, ki je odjeknil pO vsem svetu. Ali se je razletel meteor in Je to odmevalo po nebUNe. Govora je bilo o neki drugi vesti, ki sta jo telegraf in telelon z bliskovito naglico raznesla po deželah Starega in Novega sveta. Ta vest ni prišla s stolpa vvestonskih zvezdo-gledov, ne iz pittburske ali cincinatske zvezdarne, niti ne iz bostonske. Tokrat je pariška zvezdama razburila ves kulturni svet, ko je 2. maja objavila v časopisju: »Meteor, na katerega sta opozorila ameriške zvezdarne dva spoštovana meščana mesta Weslo-na v Virginiji in ki se je doslej premikal po svoji določeni poti, proučujemo noč in dan. Požrtvovalnosti zvezdoslovcev se moramo zato zahvaliti, da je rešeno najvažnejše vprašanje meteorja. Žarki, ki prihajajo iz meteorja, so bili podvrženi spektralni analizi, ki je po razporedu njihovih Črt določila sestavo tega telesa. Njegovo jedro, ki ga Obdaja bleščeč venec, ni iz plinske, temveč trdne snovi. Ni iz čistega železa, kot so mnogi sodili, ni iz običajnih sestavin kozmičnih teles, temveč je iz čistega zlata, čigar neprecenljiva vrednost še ni določena, ker še ni znana prostornina jedra.< Ta vest jo bila objavljena vsemu svetu. Kakšen vtis je napravila, o tem je težko pisati. Zlata krogla, snov dragocene rude. ki je lahko predstavljala vrednost mnogih milijard, se je premikala okoli zemlje. Ta dogodek je obetal izzvati po svetu mnogo skrbi in razburjenja, 9. Poglavje KJER ČASOPISI, OBČINSTVO IN ZVEZDO-GLEDA SAMO RAČUNAJO. Iz zlata 1... Iz zlata I... Prvi trenutek ni nihče verjel. Mislili so, da je v časopisu tiskovna napaka, ki jo bodo hitro popravili, ali pa, da je vse le prevara, ki so si jo izmislili poredni časnikarji. Toda, če bi bilo tako, bi bila pariška zvezdama brezdvomno takoj preklicala vest, ki so ji jo podtikali. Toda to ni bilo potrebno. Zvezdo-slovci vseh dežel so se prepričali, da so računi njihovih francoskih tovarišev točni. Stvarnost je dokazala, da je ta čuden slučaj resničen. Kadar je sončni mrk, prodajo optiki mnogo daljnogledov. Toda nikoli ne toliko, kot so jih prodali ob tej priliki. Nobenega kralja ali baletke niso toliko opazovali, kot ta meteor, ki se je brezskrbno sprehajal po nebu. Vreme je bilo lepo, zato je bilo za o|»zovanje mnogo prilik. Gospoda Forsyte in Haddleson niti nista zapustila svojih stolpov. Trudila sta se, da bi razkrila še^ ostale tajne meteorja, zakaj, če je bilo že nemogočo ugotoviti prvenstvo, bi se eden ali drugi vendar le proslavil kot prvi, ki je izračunal meteorjevo lastnosti. Zato je bil zdaj meteor velike važnosti. Vse človeštvo je, v nasprotju z Galci, ki so se bali, da bi jim padlo kaj na glavo, želelo, da bi se meteor ustavil in obogatil zemljo s svojimi milijoni. Mnopo so računali povsod, da bi določili število milijard, na žalost pa so bili ti milijoni brez podlage, ker je bila velikost jedra še neznana. Vsekakor pa je morala bili vrednost tega jedra ogromna, kar je bilo dovolj, da se jo vne-mala človeška fantazija. »VVeston Standard« je pisal, da bi bil meteor, če bi imel samo deset metrov premera in bi tehtal deset tisoč tri in devetdeset ton, vreden cez ena in trideset milijard frankov. Pri tem je uporabil sodobni metrski sistem. >AH jo mogoče, gospod?« se Jo čudil Omikron, ko je čital to vest. »Ne samo, da je mogoče, ampak je tudi res,« je odgovoril Forsyte. »Odvratno je le, da vežejo časopisi moje ime neprestano z imenom onega človeka.« Doktor je o svojem nasprotniku gotovo mislil isto. Ko Je mala Lou prečitala to vest, je tako prezirno našobila svoja rdeča usta, da bi se vseh ena in trideset milijard čutilo globoko užaljene. Znano je, da novinarji radi pretiravajo. Če reče eden dva, bo drugi gotovo dejal tri, ne da bi na to pomisiit. Zato se ni Ireba čudili, da je »Weston Evening« objavil vest, ki je bila pisana že pretirano pristrankarsko v korist dr. Haddle-sona. >Ne razumemo,« je pisal, »čemu je ostal »Standard« v svojih računih tako nesramen. Ostanemo le pri predjiostavkah, ki so verjetne in^ dajemo meteorju premer sto metrov. Če se držimo te mere, dobimo težo te zlate krogle, ki znaša devet milijard tri in devetdeset tisoč kilogramov, vrednost pa v tem slučaju znaša ena in trideset trilijonov devet sto Šestdeset milijard frankov, a to je število s štirinajstimi številkami.« »Saino stotine še jemljejo v račun,« je šaljivo navajal »Punch« in prinašal številke, ki so bile težko sprejemljive. Medtem sta zvezdogleda neprestano opazovala in upala, da bosta izračunala meteorjev obseg. Toda težko je bilo najti prave mere sredi venca svetlih žarkov. Samo v noči med 5. in 6. majem se je Forsytu zazdelo, da je v tem uspel. Žarki so bili za trenutek prestali in opazil je svetlo zlato kroglo, »Omikron,« jo kriknil s tresočim se glasom. »Gospod?« »Jedro!« »Komaj že!< »Ujel sem gat< »No uide več!« »Nič zato, videl sem ga ... To bo moja slava! Takoj jutri bom brzojavil pittburski zvezdami... in tisti_ bedni Haddleson ne bo mogel več trditi.« Ali se je Forsyte varal, ali pa se jo doktor pustil prehiteti? Tega niso nikoli zvedeli, kot tudi ne, ali je poslal pismo. Rano zjutraj 6. maja je izšla v časopisih vsega sveta vest: »Greenvichska zvezdama ima čast sporočiti javnosti, da je na fiodlagi računov in mnogih zelo ugodnih opazovanj dognala, da meteor, ki sla ga odkrila dva častna meščana mesta VVeston in za katerega je pariška zvezdama potrdila, da je iz Čistega zlata, sestavljen iz krogle v premeru 6to desetih metrov in s prostornino šest sto šest in devetdeset tisoč kubičnih metrov. Po teh računih bi morala teža znašati čez trinajst milijonov ton. Vendar pa nI ako. Resnična teža meteorja znaša komaj milijon sedem in šestdeset tisoč ton, to je sedmino zgoraj omenjenega števila. Iz teh razlogov lahko sklepamo, da so v telesu meteorja velike praznine, še bolj pa je verjetno, da se nahaja zlato v prašnem stanju in je v tem slučaju siično gobi. Ti |x>dalki dajejo možnost točnejšega računa meteorjevo vrednosti, ki znaša nekaj čez :edem sto milijard frankov.« Ko je gospod Forsyte zvedel za ceno svojega meteorja, je vzkliknil: »Moj je in ne onega lopova I če bo padel na zemljo, bom imel sedem sto milijard frankov!« A doktor je mahal z roko proli stolpu svojega nasprotnika in govorili Grazia Deleddai 21 Marianna Sirca Sardinska povest Namesto, da hi odgovorila, je vprašala: »lil če bi bila jaz starka?« »Katera starka?« »Ona v selu.« Vsakokrat, kadar se je Simone spomnil te uventure, je občutil silovito veselje; smejal se je, jo zgrabil za roko in jo stisnil na prsi. »Ali si na starko ljubosumna? Ce bi bila tam, ti prisegam na svojo vest. da bi morala plesati, tn nič več. Marianna, jaz ne ljubim krvi. Ali si videla, kako sem ti jo brisal s prsta? A ti ne veruješ vame? Poglej ine!« je rekel, se obrnil proti njej in jo prisilil, da se je dvignila- »Poglej me v obraz! Ali se ti zdim hudoben? In če bi me ti imela za hudobneža, ali bi me imelu še rada?« ».Ne,« je naglo odgovorila, »Stoj pokoneu in glej me! Marianna, ne sramuj se iKigledati me v oči. Vse bom premagal. Če bi bilo potrebno, bi šel tudi v ječo. In ko bi bil prost, bi se vrnil in bi bil tvoj hlapec, pod tvojimi nogami bi zrahljal zemljo, da ne bi bila trda. Kaj hočeš še več, da ti dani? Reci, kaj hočeš od mene? Reci, Marianna! Da, norem ti tajiti: preden sem te zopet videl, mi je bilo vseeno: ječa. smrt ali pekel. Hotel sem živeti vrtino med skalami in gozdovi kot divji prašič. Drugo me ni brigalo. Pričakoval sem čas in priliko, da postanem bogat, da bi pomagal družini. In nič drugega me ni zanimalo, 'loda sedaj je vse drugače. Ko je prišla Con-stantinova mati k nama. sta mati in sin molila, kot da bi bila jama cerkev. Litanije sta pela z vetrom. Veš, Marianna, ležal sem na dnu jame: nisem gibal ustnic, a molil sem z njima. To je tvoja zasluga. Kakor mi Bog pomugaj, ti si me spremenila v otroka. Takšen sem, Marianna! C,lej me!« Marianna je zrla vanj s lako solznimi očmi, da se je Simone spomnil nu izvirek pred jamo sredi gozda Zdelo se um je. da se |>otnplja v tisto vodo in da umiru. Naslonil se je nanjo in spustil glavo v njeno naročje, kot da Iti neuu-donia zaspal. Mariunna je pomislilu na njuno prvo srečanje in na slavčkovo petje, ki je oživljalo noč in jo očistilo vseli zlili duhov. Z roko si je [Kigladila oči. kot da bi hotela odstraniti z njih tančico ponosa, ki jo je ločila od njega. In glej! Tančica je padla in padel je zid. Sedaj je dobro videla njega, ki ga je čakala in čakala, videla je Simona, ki je hodil in hodil, da je dospel do nje. On, ki je postal zo|>et otrok, je počival v njenem naročju. Mož v naročju ženske; nedolžen otrok, ki ga mati uči in mu kaže pravo pot. Sedaj ni več občutila ne sramote ne strahu ne ponosa Imela je le strašen občutek odgovornosti. Ob njenih nogah je bil mož. Ona bi ga lahko izkoreninila kot cvetko, lahko bi ga |x>-rubila kol orožje. Le malo besed, in njegova usoda bi se spremenila. Ni govorila; obotavljala se je. Gladila je njegove vlažne lase in jih med prsti božala. Na kolenih je občutila težo njegove glave. »Dvigni se.« mu je končno rekla. »Veš, Simone, kaj hočem od tebe? Ne misli, da hočem, ker sc bojim. Želim, da postaneš resnično nedolžen. da si opereš dušo. kot si umiješ obraz 1» r i vodnjaku. Kot sem te čakala šest mesecev, te bom čakala šest let in tudi dvajset, če bo potrebno, toda ti se moraš vrniti k meni kot prerojen. Dokler boš krožil tako kot Lucifer, izgnan iz paradiža, te 1h> demon vedno sprem-]jal. Delal ti bo družbo v obliki človeka in li sesal kri. Bodisi Constantino Moro. bodisi Ban-tine 1'era, bodisi kdor koli, vedno bo demon in včasih se ti bo tako približal, da ga boš občutil v sebi.« »lies je!« je rekel Simone in globoko vzdi- hnil. »Simone! Potrebno je torej, da ubežiš demonu. Potrebno jc, da se za kazen in za pokoro zapreš vase kot v kakšen samostan. Prej |>a moraš svojo vest dobro izprašati in slediti mojemu nasvetu. Toda. da mu slediš le iz lastne volje in iz prepričanja.« »Dobro, če ti hočeš.« je dejal. A že ga je zmrazilu realnost, hujša od sneženega viharju, ki ga je spremljal z gor. V duhu je videl velika, kruta usta razbojnika Bantinc in obotdvljul se je obljubiti. Trenutki so bili [Hilni muke; oba sta čutila v dnu duše željo, da bi bila zopet daleč drug od drugega, da se ne bi bila nikdar srečala. Marianna je spregovorila z nekoliko zagrenjenim glasom: »Simone ne smeš mi ničesar obljubiti, če v svoji vesti nisi trdno prepričan, da boš ob-ljulio držal.« Snnone je globoko vzdilinil, kot da bi mu zmanjkalo zraka. »Čuj. Marianna, kako mi bije srce; zrli se, da 1h) počilo? Da. pojdem v ječo. To hočeš ti. Toda, tudi jaz hočem imeti tvoje zagotovilo. Nič mi ni mar. četudi umrjein; toda, rad bi bil na čistem zaradi tebe.« »Kaj u a j storim, da boš verjel v mojo besedo?« Sklonila sla se nad ogenj in tiho gledala vanj, kot dn bi iskala svojo usodo zapisano v oblikah žerjavice. Oba sta iinela iste ni is I i, a si jih nista upala izgovoriti. »Tudi jaz li Hočem napraviti nič slabega.« je tiho rekla Marianna. »Tudi jaz imam svojo vest. Sedaj jia ne vem, ali ti pravilno svetujem, če ti rečem, da pojili v ječo. Kaj. če se boš pozneje kesal? Ali nisi resnično napravil toliko zla, da ne boš obsojen na mnogo If.t ječe?« »Če je pravica, bi ne smel biti obsojen nn dolgo kazen. A imam sovražnike, kateri me1 tožijo zu zločine, ki jih nisem izvršil, loda, Marianna, prisegam ti na svojo mater; ie la-žem, naj je ne vidim več. nikdar nisem prelil krščanske krvi.« Po kratkem jiremolku je Marianna rekla: »Nikar ne misli. Simone, da se ne zavedam, koj zdhtevam od tebe. Vem, Simone, iu mi je znano vse tisto, kar ti zahtevaš od mene v zameno. Sva torej na istem, Simone... da; na istem sva ..« Vsa je zardela in se pričela tresli: »Dobro. Poročiva se potoin . .« Simone sc je dvignil, ves srečen od veselja. Zgrabil jo je za roko in okrenil. da sta si gledala iz lica v lice. Ilote! je govoriti, a ni mogel In začel sc je prav tiho smejati, kot du bi bil blazen. Marianna se je prestrašila, zrla je vanj in se obvladala. »Ne smej se! Ne smej se tako!« »Vem... zadeva je resna... odpusti mi,« je rekel ponižno. Nato je mislil, da bi ji moral v povračilo povedati kaj lepega. Ni se mu jiosrečilo. Zdelo se mu je. tla ji jc obljubil že vse. da ji je dal že vse. Hvaležnost, ki jo je občutil, mu je povzročila neizrečno trpl jenje. Rad bi si bil ranil zapestje, da bi tekla kri iz. rane in kopala pred Marianno. Vstal je in dvignil tudi Marianno ter jo ogledoval od nog do glave, kot da bi se z njo meril. »Marianna.« ji je govoril, »priden bom. Videla boš. da bom ves drugačen!« Nalo jo je objel z razkleščenimi prsti, jo nekoliko dvignil kot vedro, iz katerega bi hotel piti, in jo poljubil na usta. Industrij ci! Obrtniki! Pločevino črno, pocinkano, cinkovo, vseh dimenzij, bakreno in medeninasto, kroglične in dr. le!aje, žage, vretena, prvovrstno orodje, vodovodne cevi, fitinge, kopalne garniture itd. Vam nudi za takojšnjo dobavo železnlna FR. STUPICA, Lšubljana Gosposvetska cesta 1 Teleiona: 21-79 in 26-01 Št. Janž na Dravskem polju Fantovski odsek priredi v nedeljo, 30. marca, ob 15. v društveni dvorani svojo tretjo akademijo s pestrim sporedom in vabi vse svoje prijatelje in znance, da se je gotovo udeleže. Sv. Lovrenc na Dravskem polju Zadnja pot najstarejše naše farnnke. Pred kratkim smo položili k počitku 83 let staro Terezijo Pernat, posestnico v Sp. Pleterjih. Rajna je bila mati 3 otrok od katerih je najstarejši sin Anton odvetnik v Mariboru, drugi sin Alojz je padel med svetovno vojno, iretji je |)oročen na domačiji, četrti sin in hčerka pn sta poročena no posestvih v bližini. Kakor je bila skrbna mati. tako je bila tudi zgledna gospodinja. V njeno hišo je prihajalo vedno le samo katoliško časopisje Zadnje poti se je udeležilo izredno veliko ljudi od blizu in daleč. Pri odprtem grobu jc imel jioslovilni govor domači g. župnik Fr. Sai. špindler. Pevci pod vodstvom g. organista Muršeca Konrada so zu-peli žalostinko: Vigred se povrne«. Našo najstarejšo faranko bomo vsi ohranili v najlepšem spominu! l!m se je omračil g. Stanku Kovačiču. doma iz Prcpol na Dr. polju. Nameraval je obiskati svojega bratranca Ivana Pijienbacherja, sedlarja v Apačah. Toda med |X)tjo je padel v nezavest. Ponesrečeni je bil vzoren dijak na drž. klasični gimnaziji v Mariboru. Vse razrede je končal z odličnim uspehom, pri višjem tečajnem izpitu je bil oproščen ustnega izpita. Po maturi je nameraval študirati bogoslovje, ki ga pa zaradi bolezni ni mogel. Z namenom, da bi se mu bolezen obrnila na bolje, je nekaj časa študiral bogoslovje v Srbiji, toda liolezen je ostala trdovratna in 011 se je niorul vrniti na dom, kjer se že par let zdravi. Ciprese vseh vrst amerikanski bor. Japonski mccesen ln drugo le-pottčno drevje usodno dobavlja Franc Dolenc, lesna industrija, Preddvor. Foto-trgovina dobro vpeljana, 20 let obstoječa, v večjem mestu Slovenije, ugodno naprodaj. Dopise pod »Foto« na anončni biro Sax, Maribor. Kovčegi, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge. nahrbtniki. gamaše, nagobčniki za pse Itd. — Vse v veliki Izbiri priporoča KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13 MALI OGLASI V malih oglasih valja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskana naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vfstlca po i din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba priložiti znamko. | Službe | litije: Mizarski pomočnik isčo službo. Naslov pri Volaj, Krlževnlska 11, Ljubljana. Ip&mikI Posojila se dajo na odplačilo na 2—3 leta, posojila po posebnih pogojih državnim ln samoupravnim uradnikom, obrtnikom ln malim trgovcem. - Natančnejša pojasnila pošilja Pučka Stedlonica d. d. — Kostajnlca. Bflvto-motor| Motorno kolo znamke »Ardie«, skoraj novo, 200 ccm, prevoženo šele 3000 km, se ugodno proda. — Folzve se pri Drčar Ernestu, Šmartno pri Litiji. Avto Chevrolet kabriolet v brezhibnem stanju, 4 nove gume in zračnice, dve rezervi zelo dobil, prodam. Ponudbe : Kranj, p. pr. 07. nadomeščp popolnoma in poceni RUSKI CAJ čaj „Jugobilje" B.B.l. Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brezplačen vzorec. JUOOBILJE", veletrgovina ' Beograd, Ivankovačka ulica 25 Iščemo rajonskega zastopnika. Zahvala Vsem, ki ste spremili našo najdražjo MIRO k zadnjemu počitku, jo obsuli s cvetjem in sočustvovali z nami — naša najprisrčnejša zahvala. Ljubljana, dne 27. marca 1041. Katarina Thumo, mati — in brata. ZAHVALA v ocm, ki so mi ob bridki izgubi moje drage žene Frančiške Likar izrekli sožalje, mc tolažili, darovali cvcijc in se udeležili njene zadnje poti, posebno pa preč. g. kanoniku Žagarju za krasne poslovilne besede, izrekam svojo naj iskrene jšo zahvalo. Nova Cerkev, dne 26. marca 1941. IvanLikar »REAlITETA« posestna posredovalnica v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošt« Telefon 44 - 20 Ugodna prilika! Prodam litšo, stalna vodna moč 40—50 IIP, ssren-sko pravico v Mojstrani. Zraven velika stavbna parcela. Dopise v upravo »Slovenca« pod »Opuščen mlin« št. 4102. Krasno posestvo z vpeljano trgovino ln l-itelom, vse v najboljšem stanju, naprodaj za dva do tri milijone. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod • Savinjska dolina« 4115. [Stanovanja! Stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje oddam. Maribor, Aleksandrova cesta 3 0. Lisice strojimo barvamo tn prvovrstno izdelamo. — Krznarstvo L. Rot, Ljubljana, Mestni trg 6. Kupimo VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BPIL3PNTE SMRRR6DE SRFUtJE RUlME BISERE IT.D. STRRIHSKE ' HRKITE TER UMETNINE i PO NAJVIŠJIH CENAH stkrr tvrdk« 3os EBERLE LJUBLJANA, TVRSEVA 2 -V Prezračevalec rabljen, za prostornino 16 m', kupimo. - Ponudbe na Dolničar & Rlchter, Ljubljana. Vsakovrstno zlato hriljaule to a r e b r o kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3 Vsakovrstno" zlato kupuje po najvISjib eenan CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št S Kupujte pri naših inserentih Otroški kotičcki Carična Vesna 55. »Vesna, mamica je žalostna, ker vidi svojo ličerko tako nepogunino,« je govoril glas iz groba. — »Mamica, odslej boni drugačna,« je tiho dejala Vesna in se s težkim srcem odstranila. 56. Vesna se je poslovila tudi od rožic. Lepo se jim je zahvaljevala za med, za vonjavo in vsako posebej poljubila. Pogrebni zavod Gajšek. Vsemogočni je po kratkem trpljenju poklical k Sebi svojega zvestega služabnika, prečuslitega gospoda Josipa Toplaka kaplana v Rečici ob Savinji Truplo dragega pokojnika bo prepeljano iz sanatorija v Ljubljani v Juršince, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, kjer ho pogreb v petek, dne 28. marca 194-1 ob 10. uri dopoldne. Vsem duh. sobratom ga priporočumo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana. Celje, Juršinci, dne 26. marca 1941. Elizabeta Kavčič roj. Voršič v svojem in v imenu ostalega sorodstva. Za Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani: Jože Kramam izdajatelj: Inž. Jože Sodjs Viktor CeniM Tuji tisk o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi Odmeri v Franciji .! Vichy, 26. marca. Podpis protokola o pri- > stopu Jugoslavije k trojnemu paktu je zbudil i v vsej t ranciji veliko zanimanje. V francoskih in diplomatičnih političnih krogih zlasti omenjajo dejstvo, da Jugoslaviji zdaj, ko je pristopala k trojni zvezi, ne bo treba sodelovati v vojni, da no bodo nobene tuje čete šle čez jugoslovansko ozemlje in da državi osi jamčita za jugoslovansko neodvisnost in nedotakljivost ozemlja. Vsi jutranji francoski časopisi prinašajo dolga poročila o svečanostih ob priliki podpisovanja protokola o pristopu Jugoslavije k paktu treh držav. Prav tako so tudi govor predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča listi prinesli v celoti. »Petit Journalc se zlasti bavi z obema notama ki sta bili priloženi protokolu o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi, in pravi, da je jugoslovanska vlada ta zapisnik podpisala v popolni neodvisnosti in enakopravnosti s svojimi partnerji. Belgrad ni prevzel nobenih vojaških obveznosti. Njegova nevtralnost bo zavarovana prav tako kakor tudi njegova politična neodvisnost. List »Avenir« piše med drugim, da skozi Jugoslavijo ne bodo šle tuje čete. S tem je Berlin zagotovil nevtralnost Jugoslavije. Katoliški list »Croix« piše, da v nasprotju v Romunijo in Bolgarijo pristop Jugoslavije k trojni zvezi ne vsebuje nobene vojaške klavzule. Belgrajska vlada ne samo, da ni prevzela nobene obveznosti glede vojaške pomoči, pač pa preko jugoslovanskega ozemlja ne bodo mogle niti iti, niti se tam muditi tuje čete. Tudi drugi listi ugotavljajo, da v tem protokolu ni vojnih obveznosti in da Jugoslavija ne bo potegnjena v vojno. Poleg tega se njenega ozemlja za prehod čet ne bo nihče poslužil. Politike Belgrada preveva zdravo pojmovanje stvarnosti, kar dokazujejo pogajanja, ki so potekala zadnje dni. Ne more se verjeti, da bi bile hrabrost, junaštvo in odločnost jugoslovanskega naroda imele vpliv na odločiiev po teh pogajanjih. (AA.) Italijanski glasovi Rim. 26. marca. AA. »Telegrafoc prinaša uvodnik svojega ravnatelja Ansalda. V njem med drugi mpiše: Jugoslovanski narod je moral biti že od svojega zedinjenja tesno zvezan z velikimi državami srednje Evrope, to je z Italijo in Nemčijo zaradi zemljepisnega položaja, svoje zgodovine in gospodarskih potreb. Velikonočna pogodba iz leta 1937 pomeni prvi korak po novi poti, na katero je šla Jugoslavija. Že prejšnjo zimo se je jasno videlo na podlagi naravnih zakonov, da bo Jugoslavija pristopila k državam osi. »Resto del Carlino« objavlja uvodnik pod naslovom »Sadovi prijateljstva z Jugoslavijo, ki dozorevajo«. V njem pravi, da je Jugoslavija pristopila k paktu treh držav potem, ko se je pripravljala v največji tajnosti. Kljub temu je bilo moči ta pristop videti že nekaj tednov naprej. Dejstvo, da je Jugoslavija zadnja uradno pristopila k državam osi, ne pomeni, da je Belgrad na drugi strani. Nasprotno, Jugoslavija je bila vedno predhodnica emancipacije Balkana od angleške politike. »Piccolo« prinaša uvodnik pod naslovoim »Nova Evropa« in v njem med drugim piše, da je Jugoslavija s tem, da je dala svoj podpis na pogodbo treh držav na Dunaju, pokazala popolno svojo evropsko zavednost in svoje prepričanje, da sta njena moč in njena bodočnost v novem evropskem redu. »Popolo di Roma« prinaša poleg fotografij, ki predstavljajo podpisovanje protokola o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi, na prvi strani v uredništvu napisan članek, v katerem med drugim stoji: Države osi pri tem, ko se obračajo na svobodne, neodvisne države, zahtevajo odločitve in njihovega sodelovanja pri ustvarjanju novega evropskega reda. ki do »red in soglasje, gospodarska in politična vzajemnost na pravičnih temeljih«. Res je, da je pristop Jugoslavije k državam osi rezultat počasnega, postopnega in stalnega procesa približevanja, ki je dozorel v zadnjih letih v mladi kraljevini. Belgrajski voditelji so že davno uvideli ob popolnem poznavanju stvari, da Jugoslavija nima nobenega resničnega interesa na tem, da bi se spopadla s svojimi velikimi sosedi. To je tisto, zaradi česar je Dragiša Cvetkovič mogel tolmačiti pristop Jugoslavije k državam osi kot manifestacijo miru, ki navdaja iueoslovanski narod. Odmevi v Bolgariji Sofija, 26. marca. AA. Vladno glasilo »Dnes« prinaša pod debelimo naslovi na vidnem mestu članek »Jugoslavija in pakt treh držav«, v katerem piše; Pristop Jugoslavije k trojni zvezi pomeni nov in zelo dragocen prispevek velikemu delu pomirjevanja Evrope, zlasti Bližnjega vzhoda in Balkana, delu, ki so ga s tolikšnim uspehom začele države novega reda. Ne more biti dvoma, da bo odločitev belgrajske vlade o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi, katere člani so že vsi jugoslovanski sosedi, razen ene same izjeme, sprejeta z resničnim veseljem v vseh državah, ki iskreno in odkrito žele, da se odstranijo nevarnosti pred novimi spopadi v Evropi. Tudi tu hočemo takoj poudariti, tla bo vsa lx)!garska javnost brez izjeme videla v modri odločitvi belgrajske vlade še nov dokaz želje Jugoslavije, živeti v miru in sporazumu s svojimi sosedi. List potem omenja nedavni pristop Bolgarije k trojni zvezi in pojasnjuje, da je Bolgarija storila to zaradi iskrenega prepričanja, da bo s tem prispevala k ohranitvi miru. Na koncu, svojega članka pa praVi: Odločitev jugoslovanskih voditeljev, da pridružijo svoje napore delu za utrditev miru in za sodelovanje med narodi, bo naletela na najtoplejši odmev v vseh bolgarskih krogih. Odnošaji med obema slovanskima državama, so se razvijali dozdaj tako srečno v znamenju pogodbe o večnem prijateljstvu iz leta 1937, danes pd se bodo z novimi zvezami, ki so dosežene med Bolgari in Jugoslovani zaradi njihovega skupnega sodelovanja v paktu treh držav izgledi za sodelovanje v imenu istega njihovega vzora, služiti miru, še povečali. _vot slovanska naroda moramo Bolgari in Jugoslovani iskreno in prisrčno čestitati sebi k doseženemu uspehu. Sofija, 26. marca. m. V Sofiji mislijo, da se hitro bliža odločitev v grško-italijanskem sporu. Upajo, da bo Grčija po pristopu Jugoslavije pravilno spoznala položaj ter se uklonila nemškim zahtevam in rešila, kar se rešiti da. Glede Turčije pravijo v bolgarskih političnih krogih, da sovjetsko-turška izjava o nenapadanju in nevtralnosti ne bo vplivala na splošni položaj na Balkanu, ker kljub tej izjavi Sovjetska Rusija nima drugega namena, kakor da se izogne vojni. Podoben nenapadalni pakt obsloji tudi med Turčijo in Anglijo. Zato upajo v Sofiji, da bodo Turki ostali realisti in bodo napravili, kar je napravila Jugoslavija s svojim pristopom k trojni zvezi. Sofija, 26. marca. m. V bolgarskih političnih krogih je povzročil pristop Jugoslavije k trojni zvezi silno radost, ker ie s tem dejanjem dokončno zagotovljen mir na Balkanu. Vsi časopisi so bili kljub temu presenečeni zaradi tako hitrega razvoja poganjanj in sledečega podpisa, posebno pa so bili iznenadeni makedonski Bolgari. »Mir« je prinesel celotno besedilo pogodbe, vendar je izpustil Ribbentropove izjave o nedotakljivosti jugoslovanskih meja in o tem, da Nemčija ne bo nikdar zahtevala prevoza čet čez Jugoslavijo. Odmevi drugod po svetu Bukarešta, 26. marca. A A. (Rador.) Romu nski časopisi v svojem pisanju o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi poudarjajo veliko vrednost diplomatske zmage držav osi ter omenjajo pogoje, ki so jih države osi stavile Jugoslaviji. »Timpul« piše, da pristop Jugoslavije k trojni zvezi pomeni novo zmago držav osi, zmago, katere poslcdice bodo velikega jx>mena. »Curcn-tul« piše, da države, ki so podpisale trojno zvezo, žele uvesti mirno nurodno življenje, ki bo temeljilo na časti in svobodi, istočasno pa na tesnem sodelovanju z Nemčijo in Italijo. Po pristopu Jugoslavije k trojni zvezi je položaj na Balkanu popolnoma razjasn jen in Anglija je doživela nov poraz, pripominja »Lucaferul« ter pravi, da si Evropa želi reda in miru, dela in napredka, te cilje pa je mogoče doseči le tedaj, če se odstrani angleški vpliv. Madrid, 26. marca. AA. (DNB.) Države osi so ponovno dokazale, da je njihova balkanska politika navdahnjena z iskreno željo jx> miru. List »Arriba« komentira pristop Jugoslavije k trojni zvezi in pripominja, da Nemčija v najtežjih trenutkih te vojne ni nikdar opustila načela, da ohrani Balkan daleč proč od vojne. Tudi ABC pravi, da pristop Jugoslavije k trojni zvezi pomeni nov diplomatski uspeh Nemčije. BHBYIMRI1 krema se uspešno uporablja zoper spuščaje, rane, praske, opekline, hraat«, iiiaje in vae nečistosti kože pri otrocih in odraslih, Naglo suši od potn ali aeči vneto in odrinjeno kožo. Dobiva m v vseh lekarnah la drogarl|ah po taal dla 1I-— za Škatlico Macuokova poslanica nemškemu narodu Berlin, 26. marca. AA. (DNB.) Japonski zunanji minister Macuoka je naslovil na nemški narod naslednje besede: Ker je pakt treh držav postal stvarnost, bo japonski narod z vami v veselju in tudi v nesreči. On ima popolno vero v visoko voditeljevo osebnost in v izredne lastnosti nemškega naroda. Japonski narod ne bo zaostal za vami niti po zvestobi, niti po neustrašenosti in trdni odločnosti, da se svet uredi na temelju novega reda. Mi moramo živeti v bodočnosti, ne pa v preteklosti. Ideal, ki mu je japonski narod nad vse zvest, je vseliovan v »llakoicijo«, v oni harmonični svetovni skupnosti z prostorom za vse narode, za uresničenje njihovih želja in izpolnitev njihovih poslanstev. Za vzor jc dobil svoj jasen izraz v uvodu pogodbe treh držav. Naš narod veseli, da nemški narod izkazuje svoje zaupanje duhu in cilju trojne zveze. Ne bi mi bilo treba pripominjati, da srca našega naroda bi je jo za nemški narod v orjaškem l>oju, ki se zdaj odigrava. Japonski narod prosi Boga, naj moč in neustrašenost nemškega naroda prine-seta čim hitrejšo zmago za njegovo stvar. Drobne novice Buenos Aires, 26. marca. United Press: Na jugoslovansko-grški meji blizu Djevdjelije — na grškem ozemlju se že nahajajo angleški mehanizirani oddelki vojaštva, ki so del čet, katere Anglija v zadnjem času prevaža v Grčijo. Damask, 26. marca. A A. Havas: V Damasku je prišlo do spopadov, ker so manifestanti napadli policijo, katero so morale zaščiti čete. Pri tej priliki je bilo ubitih pet oseb. V ostalih mestih vlada mir. Stockhnlm, 26. maja. DNB: Znani švedski smučar Dahlquist, ki je v zadnjem času večkrat zmagal, je doživel nenaden poraz. Finski smučar Mathinen ga je premagal v tekmi na 30 km. Ma-thinen je dosegel čas 1.46.59, Šved pa 1.47.45. Helsinki, 26. marca. DNB: V Rovaniemiju so bile tekme za finsko smučarsko prvenstvo, ki so se ga udeležili tudi nekateri tuji smučarji. V kombinaciji je zmagal Finec Topila. (AA) G. S. P. da Palestrma (1535-1594) H koncertu slov. glasbenega društva »Ljubljana« Dne 81. marca i 1. bo slov. glasbeno društvo Ljubljana izvajala v tukajšnji stolnici v drugem delu Palestrinovo mašo »Missa Papae Marcelli«, njegovo najslavnejše delo. Giovanni S. Pierluigi da Palestiina se je rodil 1. 1525 v kraju Pale-strina. Z dvanajstim letom je postal član otroškega zbora v baziliki S. Marie. Magiore v Rimu. Glasbo je študiral pri Ferminu le Belu in pri Mallpertu S 23 letom je postal organist v rodnem mestu, kmalu nato pa prišel v Rim v Petrovo cerkev kot »magister puerorum«. Ko se je poročil, je to mesto izgubil in prevzel organistov-sko mesto pri cerkvi »S. Marie Magiore«. Po 1. 1571 se je zopet vrnil k sv. Petru in dobil tudi mesto komponista papeževe kapele. Sodeloval pa je obenem v oratoriju Filipa Nerija. Od 1. 1581 je bil koncertni mojster kneza Buoncompagnija in poučeval do konca življenja na glasbeni šoli, ki jo je ustanovil njegov učenec G. M. Nanini. Palestrinov8 glasba sloni še na osnovi nizozemskega kompozitornega načina, vendar pa ni mogoče v njej utajiti renesančnih potez, ki se kažejo v masivnosti, v melodijski jasnosti, umirjenosti in blagozvočnosti. Najbolj značilne lastnosti njegovega sloga so v tem, da prevladuje v njem brezpogojna diatonika, da so disonance ezlo strogo in previdno uporabljene in da sloni vse več-glasje na čistem zaporedju trizvokov. Homofonija prevladuje in so tudi izrazito polifone zgradbe vezano z akord!ko. Melodije se oblikujejo brez velikih intervalnih skokov in je v njih jjoudar-jena silabika. Značilna je motivična imitacija. Ritmika pa je tekoča in umirjena. Najslavnejše Palestrinovo delo je »Misa Papae Marcel.« Posebna komisija, ki je obravnavala cerkveno glasbo, je to mašo osvojila in proglasila ta Palestrinov slog kot edino pravi slog katoliške cerkvene glasbene umetnosti. Izšla je v drugem zvezku njegovih maš 1. 1567. v Rimu. Ta maša je bila komponirana v času največjih reform v cerkveni glasbi, kar posebno dokazuje obdelava teksta. Posamezni glasovi ali skupine prinašajo fraze, ki so dogmatično važne, istočasno ali pa v takem vrstnem redu, da ostane besedilo za poslušalca jasno. Le tam, kjer se ni bati, da bi se besedilo napačno razumelo, se poslužuje polifone in kanonične obdelave. Nekaj posebnega je njegova ekonomska uporaba in iznajdljivost pri vodenju glasov in posameznih skupin v šestglasnem stavku. Zobozdravnik dr. Ver(011 zopet redno ordinira 1 Krščansko žensko društvo proslavi materinski dan v nedeljo, 30 t. m. z jutranjo pobožnostjo. Ob pol 7 zjutraj bo v kapeli oo. cistercijanov na Poljanski cesti sv. maša za rajne članice, kratek govor in skupno sv. obhajilo. Članice in somišlje-nice najvljudneje vabljene! — Proslava v opernem gledališču bo pa 4. aprila. 1 Važno predavanje za rezervne častnike. V smislu naredbe ministra vojske in mornarice bo v petek, dne 28. t m ob 20 v veliki dvorani Zvezde važno predavanje za rezervne častnike, ki je obvezno za vse rezervne častnike glavnih rodov vojske (pehota, konjenica, topništvo in inženjerija). 1 Druitvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki ga bo imelo drevi ob 8 v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12 Odbor poziva vse člane, da se občnega zbora gotovo in pravočasno udeleže. 1 Dva gosta o priliki 25 letnice dirigentskega jubileja Nika Štritofa. V torek, 28. t. m. bo jubilejna predstava Bizetova »Carmen«, ki jo bo dirigiral jubilant Niko Štritof. Naslovno partijo bo pela prvič v Ljubljani Zlata Gjungjenčeva, partijo Micaele pa Alda Nonljeva. Gostovanje teh dveh odličnih umetnic je za muzikalno Ljubljano nad vse zanimiv dogodek, ki bo dal jubilejni predstavi priljubljenega in zaslužnega dirigenta še večji poudarek. Ker je zanimanje za predstavo izredno in je le majhno število vstopnic še na razpolago, opozarjamo občinstvo, naj si jih pravočasno zagotovi. Partijo dan Joseja bo pel Franck 1 Prve butare na tr§;u. Tam na posebnem prostoru za semeniščem, ki ga je določilo tržno nadzorstvo, so se včeraj pojavile prve butare, lep izdelek domače hišne obrti. Prav ma!t butare so bile po 3 din, ko so bile druga leta po 1 din in celo po 50 par. Pač se odraža tudi pri butarah znak sedanjih časov. 1 Frančiškanska prosveta priredi v nedeljo, 30. t. m. ob 8 zvečer Hirstovo dramo v treh dejanjih »Za čast in ljubezen«. Vsebina je vzeta iz meščanskega življenja, prepletena z lepimi socialnimi motivi .Vodi se boj med častjo in ponosom na eni ter med ljubeznijo in odpuščanjem na drugi strani. Ker je za igro veliko zanimanje, si preskrbite vstopnice v predprodaji od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica. 1 Hvala za dar 100 din, ki ga je neimenovana darovala Vincenciievi konferenci za akademike. Dr. Lambert Ehrlich, univ. prof. Posebne pazite, kaj bolnik pije I Pijača ni le *a zdravega človeka lele važna, temveč tudi (a bolnika mnogokrat važnejša od hrane I Zato pijte VI in Vaš bolnik čim češče našo nafbolfie mineralno vodo, ki je obenem tndi zdravilna ono z rdečimi srci t Prospekte In vsa potrebna navodila za domač« zdravljenje Vam pošlje Kratiš In radevolje Upravi tdravilnega kopališča SLATINA RADENCI 1 »Kdo je obveznik pasivne zaščite ter kake pravice in dolžnosti ima«, je naslov predavanja, ki ga bo imel mest. višji komisar Andrej Gras-selli iz mestnega zaščitnega urada v soboto, dne 29. t. m. ob 18.40 v radiu. Predavatelj, ki vodi mestni zaščitni urad, bo vsa vprašanja pojasnil podrobno in slehernemu razumljivo, zato pa opozarjamo vse obveznike pasivne zaščite, naj v soboto od 18.40 do 19 pri radiu poslušajo to zelo koristno predavanje. 1 Pritožbe zaradi slabega kruha se vedno bolj množe, čeprav mestni tržni urad neprestano nadzoruje pekarije in preiskuje razne vrste kruha. Po novem letu je mestni lalx»ratorij moral preiskati že nad 50 vzorcev slabega kruha, razen tega je pa ugotovil, da peki peko kruh iz 50% koruzne in 50% enotne ali bele moke. Pri pomanjkanju bele moke si peki pomagajo tudi tako, da kruh zame-sijo iz mešanice 50% enotne, 20% ržene in 60% koruzne moke ali pa dodajo tudi krompir. Poleg takega kruha je oblastveno dovoljena tudi peka koruznega kruha, ki ga ljudje lahko kupijo brez kart. Kar se tiče okusa ljudskega kruha, je ponekod ta kruh zelo okusen, večkrat pa tudi le težko užiten, zlasti, ker je malomarno zamešen in slabo pečen. Nekateri peki res ne znajo speči dobrega kruha s primešano koruzno moko ali pa koruzne moke ne poparijo. Precej pekov je tudi na orožnih vajah in mestni tržni urad je na periferiji našel pekarijo. kjer je kruh pekel vajenec, ki se uči komaj poldrugo leto. Tudi pekova žena ni še nikdar pekla kruha in zato ni čuda, če ljudje niso zadovoljni s kruhom. Pomagati je pač težko, ker pekova žena, ko je njen mož na orožnih vaiah. ne nm naieti jn vzdrževati pomočnika. 1 Krompir, maslo in tržne zanimivosti. Sezona za semenski krompir se počasi razvija. Na Sv. Petra nasipu, kjer je določen prostor za krompirjev semenj, je bilo včeraj do 30 kmečkih voz, |>ol-nib krompirja raznih vrst in iz raznih krajev. Cene krompirju so bile kaj različne. Za zgodnji krompir po kakovosti so bile cene 2.25 do 2.75 din. Tega je bilo obilo na izbiro. Veliko je bilo povpraševanje jk> cenejšem krompirju. Neki kmet iz okolice Zel i ml j a je na trg pripeljal do 1200 kg lepega in zdravega krompirja. Mahoma ga je prodal. Pozni krompir je bil po 2 do 2.23 din kg. Tega so ljudje kupovali za domačo prehrano. Težave so z maslom. Cene so poskočile. Bili so dnevi, ko so se gosfiodinie kar teple za maslo in ga je na trgu zmanjkavalo. Včeraj trg ni bil obilo založen z maslom. Čajno maslo je bilo od 53 do 60 din, druge vrste masla so bile nekoliko cenejše. 1 rg je dobro založen z jajci. Drobna jajca so bila po 10 komadov za kovača, debelejša pa 9 komadov za 10 din. Lepa in zdrava jabolka so bila r>o 12 do 16 din kg, slabša pa jx» 6 do S din kg. Obilo je bilo včeraj na trgu regrata, ki je bil po 2 din mcrica. Mnogo je uvožene glavnate solate iz Italije, ki je po 16 din kilogram. 1 Tak koles se je ujel. Letošnjo pomlad so tatovi koles postali še bolj predrzni in podjetni. Zadnje dni je bilo zopet ukradenih šest koles, v skupni vrednosti 4950 din. Ujel pa se je te dni tudi tat, ki prav gotovo ni mislil, da ga bo izročil stražniku prav nekdo, ki mu je on sam svoj čas ukradel kolo. Pred opernim gledališčem je namreč nekdo opazil lanta, ki se je hotel odpeljati s kolesom. Pešcu je bilo pred nedavnim ukradeno kolo. Neverjetno podobno se mu je zdelo kolo, ki ga je imel fant, čeprav je bilo ukradeno kolo črno, to pa modro in rumeno pleskano. Pešec je prijel fanta in sta šla k stražniku. Na policiji so hitro ugotovili, da je oškodovanec našel svoje pravo kolo, ki je bilo le na novo prepleskano. 15 letni fant pa je na policiji tudi priznal celo vrsto tatvin koles. Ugotovili so, da je v zadnjem času odpeljal šest prvovrstnih koles, ki jih je takoj prepleskal in potem prodajal naprej. I Novi tipi vlomilcev v Ljubljani. Od lanske jeseni naprej, ko je nastopilo pomanjkanje moke, olja m drugih živil, ko so se nekateri hiteli po kleteh zalagati s temi potrebščinami, so se pojavili v mestu in okolici novi tipi vlomilcev, ki so se posvetili edino le izsledovanju raznih živilskih zalog po kleteh in podstrešjih. Bilo je že več takih nevarnih vlomilcev aretiranih in tudi pred malim kazenskim senatom obsojenih na večmesečne kazni. Mali kazenski senat jc včeraj obravnaval dva primera vlomov v kleti. Vlomilca sta odnašala kante finega olja, zaboje masti in po več kg bele moke. Bila sta obsojena dva mlada možakarja, katerih kazenski register je še skoraj nepopisan, zaradi vlomov v kleti na kazen od 1 meseca do 4 meseca od 4 mesecev strogega zajvora. Mast, olje in moko sta nosila domov in zagotavljala ženam, da sta vse to kupila od neznanega trgovca. Kranj Šolski koncert priredi v četrtek, 27. t. m. ob štirih popoldne mladina realne gimnazije v Kranju. Koncert bo v telovadnici v gimnaziji. Prostovoljni prispevki! Po koncertu »Sola in dom«. Prečna Proslava materinskega dneva je v Prečni vsako leto dogodek splošnega, veselega zanimanja. Prosvetni dom je posebno še ta dan poln naših mater in tistih, ki matere radi imajo in jih zato hočejo na izreden način počastiti in razveseliti. Letos so našo mladino pripravile gospe in gospodične učiteljice, kaplan. Dekliški krožek in FO. Zlasti gospa učiteljica Gra-dišerjeva je nosila glavno breme, da je naučila otroke lepesa petja, ljubkih in poučnih iger. Spored je bil precej obširen; prav vse točke so bile zelo leno podane, navdušenje je rasllo bolj in bolj. Naše matere so se prepričale, da jih res radi imamo, jih upoštevamo in smo jim hvaležni. Zadovoljnih obrazov in veselih lic so se matere razšle, ker so vidile, da katoliško učiteljstvo in katoliške organizacije lepo spo-polnjiijejo vzgojo njihovih otrok v verskem in narodnem duhu. Marmor m Zbor mariborskih pekov. Včeraj ob t popoldne je bil občni zbor mariborskega pekovskega združenja, ki je bil zelo lepo obiskan. Vodil ga je predsednik g. Koren, ki je v svojem predsedniškem )>oročilu omenil samostojno obrtno zbornico ter izrekel zahvalo banski upravi, ki je uvidela potrebo ohranitve pekovskih združenj. Poročal je o skrbi za prehrano mesta Maribora in s tem v zvezi izrekel zahvalo mestni občini, mestnemu preskrbovalne-mu uradu in njenemu vodji ravnatelju Jožetu Lekanu. Spomnil se je tudi pokojnega dr. Korošca in o primernimi besedami počnstil njegov sj>omin. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. Bender, iz katerega posnemamo: Združenje šteSe ltl članov z 149 pomočniki in 68 vajenci. To so številke, ki so bile izkazane 31. decembra minulega leta. Sedaj je število glede pomočnikov znatno padlo. Pomočniških izpitov je v lanskem letu položilo 18 kandidatov. Dohodki Zfh-uženja so znašali 36.VI din, izdatki pa 33.734 din. Proračun zn prihodnje leto predvideva 27.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Proračun so morali skrčiti, ker se imajo peki v sedan jem času boriti z velikimi težavami in je torej tudi tukaj varčevanje na mestu. Občnega zl>ora so se udeležili zastopniki pekovskih združenj iz drugih krajev ter zastopniki mestnega in okoliških prehranjevalnih uradov. Volitev letos ni blo, m Po zakon u o zaščiti javne varnosfi in reda v državi je bil obsojen 37 letni zidar Anton Jnnkovič iz Zagreba, ker je v vlaku delal propagando za tujo ideologijo. Dobil je dva meseca zapora in 300 din denarne kazni. m Tatovi na delu. Neznan tat sc je splazil v kletne prostore Edvarda Suha v Ferkovi ulici 9 in odnesel moko, sladkor, kavo, riž, kakao v vrednosti okrog 1 CHK> din. Te tatvine je osumljen neki 25 letni moški, ki «o ga v kritičnem času videli v bližini. — Z dvorišča v Kolodvorski ulici je neki uzmovič odnesel z vrvi, na kateri se je sušilo perilo, 3 srajce in nekaj žepnih robcev, kar je bilo last bančnega proku-rista Nikolaja Djerda. Škoda znaša 400 dio. KULTURNI OBZORNIK »Faust« v naši Operi Uprizoritev Gounod-jevega »Fausta« v soboto, dne 22. t. m. je v celoti izkazala ponoven porast v kvaliteti našega gledališkega reproduktivnega udejstvovanja in prizadevanja. Na drugi strani pa so prav ob tej veliki operi izrazito občutno izstopali vsi nedostatki v pomanjkanju zadovoljive prostornosti odra, kar dela režiserju velike preglavice, če hoče razgibati množice. Ne le da mora režiser paziti samo na postavo skupin in razgibanost, da premaga na odru vsiljeno statiko in od tesnih razmer narekovano enoličnost simetrije, ki je v vedni enakosti že dolgočasila, ampak se mora on ozirati tudi na dirigenta, da ga vsi vidijo med gibanjem. Če torej dobi zadovoljiv izhod za prvo, zadene ob težave drugega Premajhna prostornost odra in morda še kaki drugi tehnični nedostatki silno ovirajo režijsko popolnost celote. Tako smo občutili zadrego zlasti v drugem dejanju, kjer je na rovaš opisanega občutno trpela skladnost med zborom in orkestrom. Dalje bi se tudi vojaško sceno predstavljali vse bolj naravno razporejeno in razgibano. Iz podobnih primerov, ki jih zasledujemo tudi v drugih uprizoritvah, v upoštevanju, da je režiser v tem delu kakor v ostalih, izoblikoval režijsko lepe in močno prepričujoče scene s popolnoma odgovarjajočimi domisleki, kjer koli ga niso ovirale nedostatne tehnične in prostorne razmere, prihajamo končno do zaključka, da bo potrebno misliti na 6anacijo istih. Res je sedaj najmanj prikladna doba za odpiranje takih problemov, kakor je problem novega večjega gledališča. Vendar se do sedaj še ni našel človek, ki bi vsaj resno skušal sprožiti misel za realizacijo prepotrebne nove zgradbe. Kdor se zanima za celotno delovanje obeh gledališč, spozna, kako velike blagodejne posledice bi večja zgradba nudila že zaradi zmanjšanja števila predstav tako opernemu kakor dramskemu ansamblu. Toda tu ni mesta, da bi navedli tudi druge in podrobne razloge. Namen je le še bolj zainteresirati tiste kroge, ki bi bili na ta ali oni način merodajni, da začno razmišljati o tem problemu, ki je tako nujen. Kakor je v prejšnjih številkah, je tudi v zadnji številki »Gledališkega lista« dobiti mnogo podrobnosti in razlogov. Kajti kakor se naša gledališka umetniška kvaliteta od stopnje do stopnje dviga, tem bolj postaja prostor tudi za obiskovalce pretesen, režijska izvedba pa ostaja uklenjena v usi-ljene meje. Vendar je režiser dal pač najboljše, kar se je dalo v omenjenih primerih dati: bilo pa je ostalo režijsko zelo dobro izdelano in skladno s slogom dela. Glavne vloge so nosili g. Franci kot Faust, ga. Vidalijeva kot Margareta in g. Popov kot Mefi-sto. Zadnjega moram postaviti na prvo mesto. Predvsem ne morem oporekati njegovi povsem ustrezajoči igri, ki je popolnoma estetsko dovršeno učinkovala. Izoblikoval je prepričljivega Mefista, brez pretiravanja ali kakega teatralnega patosa. Do sedaj tako visoke kulture v igri še ni dosegel; moramo je biti pač veseli. Če izvzamem nekaj in-tonančno labilnih mest, nekaj še ne dovolj čistih mest v vokalizaciji, moram ugotoviti, da je tudi pevsko dosegel višek v tej sezoni. Njegovi toni so v vseh legah vedno boljše postirani in pridobivajo tako na prodornosti kakor po svoji barvi vedno večjo popolnost v lepoti zvoka samega. Tudi muzikalno je bil tokrat zelo dober: lepo izpelje in obvlada frazo. Kar pa je najbolj učinkovito, zna prav v tej vlogi združiti muzikalni izraz z dramat-skim z neko profinjeno kultiviranostjo. Želim, da bi ga isto prizadevanje za obojestransko popolnost dvigalo še v nadalje. — Ga. Vidalijeva je po-ustvarila igralsko zelo dobro Margareto, ki je popolnoma prepričevala bodisi v ljubkem nastrojenju mlade naivnosti bodisi v ljubezni kakor tudi v tragiki njenega propadanja. Kakor nas je dramatsko popolnoma zadovoljila (če upoštevamo plahost v začetku nastopa), ni mogla dati glasovno take kvalitete, vendar je tudi v leni pogledu pokazala znatno tehnično in glasovno zboljšanost. Če pomislimo na njene prve nastope po bolezenskem dopustu, moramo biti veseli tudi nje. Pač pa je muzikalna kultura pri njej zelo močna, kakor pri prej omenjenem zna tudi ona oba elementa združiti v pravilno skladnost. — Muzikalno oblikovalno je bil g. Franci zlasti v začetku predstave na precej znatni višini zboljšanja v smislu fraziranja in mirnega, nesunkovitega petja. Ni nas pa zadovoljil v igri, ko je po veliki večini zastajal kakor v zadregi. Oblikovalec še ni dojel svojega junaka v psihološki danosti. Verjetno pa je, da bo igro v nadaljnjem zboljšal. — G. Janko je pevsko lepo izoblikoval Valentina, dočim v igri ni tako prepričevalen. — Dobra v igri je bila ga. Kogejeva. — Siebla je pela gdč. Polajnarjeva, pri kateri je opaziti nekoliko zboljšano višino. Muzikalno pa je svojo arijo zelo lepo oblikovala. — Tudi Wagner g. Dolničarja je dober. — Zbor je skrbno pripravljen; zvenel je lepo tudi v moških glasovih. Zdi se mi pa, da ga je nekoliko prehiter tempo v drugem dejanju vrgel iz skladnosti z orkestrom. V drugače dobrih unisonih, sem pa tja nekateri, sicer komaj znatno, slabijo v smislu nižanja. Vendar gre v celoti priznanje zborovodji Simonitiju in zboru za težko pisane partiture. — Baletni zbor in koreografija g. Gotovina — po zamisli g C. Debevca — sta se dvignila iz neke že tradicionalne mlač-nosti in enoličnosti. Težka koreografska kompozicija je nudila solistom gg. Bravničarjevi, Mohar-jevi, Remškarjevi, Japljevi, Brcarjevi, Pilatu, Čar-manu in Pogačarju velike tehnične težave, kar so vsi izvedli zadovoljivo. Poudariti je treba, da so se sicer že kazali plesni elementi iz prejšnjih Golovi-novih koreografij, vendar se je celotna kompozicija naslanjala tesno na muziko in z njo sočasno gradila; zato je v tej povezanosti dovolj močno estetsko učinkovala. — Predstavo je vodil g. De-meter Žebre, ki mu je bil prvič poverjen študij opere. Orkester mu je kar dovolj dobro sledil; le nekatere pasaže bi zahtevale še večje preciznosti. Pač pa je dobro igrala skupina trobil in pihal, prav tako tudi ostalih. Čela intonančno boljša. — Scenerija inž. Franza odgovarja. Tako smo zopet dobili predstavo, ki nam dela čast v vsakem oziru. sil. Umetniško delo in umetnine Pred nekaj dnevi je predaval v »Filozofskem društvu« v Ljubljani g. prof. Lojze Potočnik o »Umetniškem delu in umetnini«. Predavanje je lepo uspelo, saj je predavatelj pojasnil poslušalcem v razumljivi obliki številne estetske probleme z vidika psihologije in spozn. teorije. v uvodu je predavatelj poudaril, da že izkustvo samo priča o razliki med umetniškim delom, ki je umetnina, in umetniškim delom, ki ni umetnina, nato pa je prešel k podrobnejši analizi umetniškega ustvarjanja. Pri tem je ugotovil, da ima vsako umetniško delo dvojno soglasje: vnanje in notranje. Kolikor ima kako umetniško delo le vnanje soglasje, toliko je samo v odnosu do obodne strani umetnikovega duševnega bistva, kolikor pa imajo umetniška dela tudi notranje soglasje (= stili), toliko so tudi v odnosu do osebnosti umetnika. Primer za umetniško delo prve vrste bi bilo vsako umetniško delo, ki bi ne bilo več kot navadna fotografija, zakaj prirodni estetski objekti imajo le vnanje likovno soglasje (t. j. so brez stila). Obojno soglasje umetniškega dela pa zavisi neposredno od umetnikove zmožnosti dušeslovnega ustvarjanje. Vnanje soglasje dobi umetniško delo, kolikor je ta umetnikova zmožnost zgolj obodno dejavna, notranje pa, kolikor je tudi osrednje dejavna. — Vendar bi bil vsak človek, ki bi imel le to zmožnost, četudi bi bila morda maksimalna in četudi bi se morda maksimalno uveljavljala, umetnik le v samem sebi. Če naj bo kdo res umetnik, mora imeti razen zmožnosti dušeslovnega ustvarjanja tudi zmožnost prenašanja dušeslovne ustvaritve v predmetni svet. Tudi ta mora biti po možnosti čim večja. Prva zmožnost predstavlja notranjo, slednja pa vnanjo zmožnost umetniškega ustvarjanja. Prva ima za likovno soglasje estetsko notranji, druga pa estetsko vnanji pomen. — Glede na to je predavatelj zaključil, da je umetniško delo umetnina, ako je plod obeh omenjenih umetnikov zmožnosti in ako se obe javljata v čim večji meri ali po možnosti v največji meri, saj utegne dobiti umetniško delo le v tem primeru za to potrebno količino vnanjega in notranjega soglasja. — Nato je predavatelj ugotovil, da ni umetniškega dela, ki bi bilo brez duševnega gradiva za umetniško ustvarjanje, in da je treba ločiti med du-ševnostjo, ki nastopa kot objekt, in duševnostjo, ki nastopa kot subjekt umetniškega ustvarjanja. Vprav od slednje zavisi omenjeno notranje soglasje, tisto, kar predstavlja v umetniškem delu odraz umetnikove osebnosti, umetnikovega osebnostnega estetskega bistva. Ta šele naredi umotvor za pravo umetniško delo — umetnino, seveda če ima njeno likovno soglasje tudi zadostno kvantiteto, kvaliteto in barvo ali barvitost. Umetnikova dejavnost je svojevrstna. Umetnik je pri tem duhovno svoboden. S tem je pa že rečeno, da mora tudi on priznavati načela, ki so v njegovi umetniški osebno individualni strukturi in ki jih mora sam najti, da more postaviti v emetnost novo umetnostno pravilo in ustanoviti novo umetnost. Le taka umetnost je res svojevrstna, samonikla, izvirna, avtonomna, enkratna, najnovejše izmed novega, pravo umetniško odkritje, taka, da pred- MALI OGIAS V SLOVENCU — SIGUREN USPEH stavlja čisto veljavnost, torej zares prave umetnine. Razlika med navadnim umetniškim delom in umetnino je tedaj kvantitativna in kvalitativna. Tudi glede umetnikov je predavatelj pokazal, kako visoke kvalitete so potrebne za vsakega resničnega umetnika in da je vsak pravi umetnik velika duhovna veličina. R- Jubilej dirigenta N. štritofa Jutri uprizori naša Opera opero »Car-men* v glavni vlogi s pevko Zlato Gjungjenac ter v vlogi Mussete z gdč. Ado Nonijevo (Nollijevo). Že ta zasedba nam zelo znanih odličnih pevk bo gotovo privabila v Opero mnogo obiskovalcev, še celo pa, ker bo s to izbrano predstavo zvezana tudi proslava 25 letnega dela dirigenta gospoda Nika Štritofa pri slovenskem narodnem gledališču. Gosp. dirigent Niko Štritof spada med naše najboljše dirigente ter med stebre slovenskega opernega gledališča, kateremu posveča vse svoje velike moči kot dirigent pa tudi kot prevajalec tujih libretov. Kot sin znanega gimnazijskega ravnatelja štritofa se je rodil v Ljubljani, živel v Kranju in Ljubljani, kjer je končal gimnazijo ter vse glasbene šole, tako da se je glasbeno povsem izšolal doma, dasi je potem za večjo izpopolnjenje obiskal tudi svetovna glasbena središča. V Gradcu pa je končal pravne nauke. Že pred svetovno vojno se je udej-stvoval v naši Operi kot korepetitor, pa tudi že kol dirigent. Svetovna vojna ga je zanesla v svet ter je bil v Srbiji, v Rusiji in v Romuniji, po svetovni vojni pa si je služil kruh v Ljubljani pri Glasbeni Matici, pri gledališču ter tudi — pod silo razmer — kot igrač po raznih kavarnah in kinih, ko še ni bilo radia, ki je v tem pogledu vzel našim glasbenikom marsikak zaslužek. Sedaj bo torej že 25 let, odkar sodeluje pri naši Operi, kjer je število oper in operet, ki so se uprizarjale pod njegovo taktirko, zelo številno. Istočasno je bil tudi predsednik Ljubljanske filharmonije, s katero je šel na turnejo v Belgrad, z opernim zborom pa v Zagreb in v Belgrad. Kot dirigent uživa dober sloves ter spadajo njegove uprizoritve med najboljše. Visokemu nivoju našega gledališča je pripomogel tudi s svojimi izvrstnimi prevodi libretov, pri katerih se vidi, da jih prevaja dober poznavalec našega jezika, spreten pesnik ter glasbenik, kar je pri prevajanju važno. Teh njegovih prevodov je zelo veliko, saj je prevajal iz češčine, slovaščine, ruščine, francoščine, italijanščine, angleščine in nemščine. Skoraj vseh oper in operet libreti tega razdobja nosijo znamenja njegove roke v celoti ali pa vsaj deloma. In tudi to je eden važnih dejanj njegovega sodelovanja pri slovenski Operi, ki ga šteje med svoje stebre. Zato se bodo vsi prijatelji slovenske Opere z veseljem udeležili proslave njegovega jubileja jutvri zvečer v Operi v posebej za to izbrani zasedbi. Dirigentu Niku Štritofu pa želimo še mnogo uspehov pri graditvi slovenske Opere ter njenem razmahu, pri katerem je že tako vidno sodeloval. * Ravnateljstvo Italijanskega instituta nam javlja, da bo danes (četrtek, 27. t. m.) imel v okviru društva predavanje univ. prof. dr. Fr. Štele na vprašanje: »Glavna dela slikarja Tinloretta v šoli sv. Roka*. Predavanje bo v institutu, Napoleonov trg, ob 8. zvečer s skioptičnimi slikami. Na albanski fronti mule prenašajo preskrbovalne potrebščine za italijanske vojake. ŠPORT Tretje orodno prvenstvo ZFO Elita naših orodnih telovadcev se bo v soboto in nedeljo že tretjič merila v vrhunski orodni telovadbi. Topot se podajo na Jesenice, kjer je tekla zibelka bivši orlovski organizaciji. Zato ni čuda, da so bile Jesenice že od nekdaj središče najboljših telovadcev in tudi danes so Jeseničani v orodnih vajah na odlični višini, saj je Natlačen dolgoletni prvak ZFO. O velikem pomenu orodne telovadbe bi bilo dandanes odveč govoriti. Poglejmo razne mednarodne tekme in olimpijske igre kjer je krog prijateljev lepe orodne telovadbe veliko večji in opazili bom takoj s kakim navdušenjem so se celo oni narodi, ki so prav do zadnjega časa gojili samo šport, oprijeli orodnih vaj. Naš fant pa je bil že od nekdaj zelo naklonjen orodni telovadbi, katere se danes oklepa z istim veseljem in isto ljubeznijo kakor pred tridesetimi leri. Kdor je zasledoval razvoj orodne telovadbe v zadnjih dvajsetih letih, ta je moral opaziti precejšnjo spremembo. Spopolnilo se je že samo orodje, ki je danes na odlični višini, močno so se izoblikovale in zmodernizirale vaje. izredno so napredovali orodni mojstri. Sodobna orodna telovadba se namreč zelo izogiba težkih teznih in razovnih gibov ter stremi za kolebom. za vajami, ki se izvajajo s polnim zanosom, za kombinacijami, ki tvorijo lepo tekočo in zaokroženo celoto v kateri mora biti par mastnih ocvirkov. Kakor sodobni športnik, tako hoče biti današnji orodni telovadec prožen, gibčen, skratka on hoče tudi take vaje pri katerih se njegovo telo lahko sprosti. Vse vrline današnje orodne telovadbe bomo imeli priliko videti v soboto zvečer ter v nedeljo dopoldne in popoldne v Krekovem domu na Jesenicah. Poleg tega bomo videli naše prvake, ki so od zadnjih takih tekem lepo napredovali. Na programu so vsa štiri glavna orodja: drog, bradlja, konj in krogi na katerem bo vsak tekmovalec izvedel po eno obvezno in po eno pvoljubno vajo. Poleg orodja nam bodo pokazali naši fantje tudi višek talne telovadbe v svojih poljubnih vajah na tleh. Dalje moramo še omeniti, da bodo v nedeljo popoldne poleg tekmovalnih točk na sporedu še drug lepi nastopi jeseniških deklet in fantov, tako, da bo letošnje orodno prvenstvo lepo zaokrožena celota. »Politika« o Smoletu Današnja številka »Politike« piše o našem ju-niorju Smoletu, ki ie igral v nedeljo v Belgradu proti Madžarski, naslednje laskave vrstice: »En igralec pa se je izgubljal v senci ostalih To je Smole, desno krilo. Njegova igra ni bila efektna, najbrž zato, ker je še slaboten in nerazvit. Toda on ima nekaj, česar ni pokazal noben drugi igralec podmladka, virtuoznost mojstra! Mali Smole ima izredno prefinjene poteze, nevsiljive, toda nenavadno lepe, poteze, ki so svojstvene samo izredno talentiranemu nogometašu. On že danes, v svoji rani mladosti kaže nagnjenost k onim izredno lepim potezam, katere talent izvaja z lahkoto, brez napenjanja, kakor umetnik, ki izvablja iz instrumenta najgloblje, najiskrenejše tone. Če ne bo uvenela pred časom, bo ta nežna bilka lahko nekega dne krasila prapor naših nogometnih zvezd.« Beležimo članek »Politike« iz razloga, ker je to prvič, da srbski listi s superlativi govore o nekem slovenskem — nogometašul Tabela tekem za donavski pokal Po nedeljskem srečanju z Madžari je stanje v tabeli donavskega pokala za vse tri ekipe naslednje: A — moštvo: Madžarska 3 1 2 0 3 : 1 4 Jugoslavija 4 0 3 1 5 : 6 3 Romunija 3 1 1 1 5 : 6 3 B — moštvo: Romunija 3 2 0 1 7 : 3 4 Jugoslavija 4 2 0 2 5 i4 4 Madžarska 3 1 1 2 3 : 8 2 Juniorji: Jugoslavija 4 3 0 1 11 : 6 6 Madžarska 3 2 0 1 6 : 5 4 Romunija 3 0 0 3 1 : 7 0 Prvenstvo ZFO v teku čez drn in strn Vsak dober lahkoatlet se mora na zgodnje, pomladanske nastope pripravljati že tekom zadnjih zimskih mesecev. Ne samo gimnastične vaje, marveč tudi lahki teki v prosti prirodi so najboljše sredstvo, da svoje telo ohraniš prožno in napore zmogljivo. Merilo stopnjevani kondiciji posameznikov so potem prve prireditve tekov čez drn in strn. Ker hoče Zveza fantovskih odsekov, da njeni člani, vneti lahkoatleti. letošnjo bogato lahkoatlet-sko sezono pričakajo dobro pripravljeni, je poleg neprestanega podajanja gimnastičnih vaj ob telovadnih urah nasvetovala tudi gojitev lahkih gozdnih tekov Rezultat teh zimskih priprav naših fantov naj prinese prvo prvenstvo ZFO v teku čez drn in strn, ki bo v nedeljo, 30. marca, ob 11. do-• poldne na Stadionu v Ljubljani. Člani bodo v teku merili svoje moči na 5 km, mladci pa na 2.5 km dolgi progi. Proga bo izpeljana po notranjem delu Stadiona in bodo prijatelji lalikoatletskega športa lahko na tribuni kot gledalci spremljali napore okrožnih vrst ter posameznikov. Okrožja so se vneto pripravljala in na podlagi izbirnih tekmovanj že določila svoje zastopnike. Vendar so moči posameznih odsekov tako' porazdeljene, da ni mogoča vnaprej nikakršna določitev prvakov. Prav pri prvenstvu mladcev lahko zmaga najmanj znana vrsta, na katero danes nihče še ne računa. Ne bo pa vredno motriti samo borb na čelu tekaškega sprevoda, temveč tudi na koncu, na repu, kajti prav zadnji tekači v gostejši grupi soodločajo uspehe svojih Vrst. Prijatelji ZFO, oglejte si torej prvo letošnjo večjo lahkoatletsko prireditev na prijaznem ljubljanskem Stadionul Romunsko prvenstvo tekmah je trenutno stanje na tu-nogometnega prvenstva na- 14 12 0 2 36:11 24 14 9 3 2 37 :16 21 14 9 3 2 41 :18 21 14 9 2 3 35:18 20 14 7 3 4 41 :23 17 14 7 0 7 28:24 14 13 6 1 6 29:28 13 13 5 1 7 21 :27 11 14 4 2 8 22:35 10 14 3 3 8 23:40 9 14 3 2 9 16:32 8 13 2 3 8 14:30 7 14 2 1 U 16:58 5 Po nedeljskih beli romunskega slednje: Unirea Ripensia Venus Rapid UDR Mica Sp. Študent Universitatea FC Ploesti FC Craiova Gloria Gloria CFR FC Braila »Športske novosti« o vrednosti naših boksarjev Zadnja številka »Športskih novosti« prinaJa naslednjo »Tabelo vrednosti«, ki 6e nanaša predvsem na hrvaške boksarje, upoštevan pa je tudi Slovenec Baloh: Kategorija muhe (do 51 kg); 1. Jezdih (Redarstveni); 2. Pavčec (Croatia); 3. Č&nič (Herkules); 4. Taranenko (Croatia); 5. Halam-bek (Herkules). Izven klasifikacije: Štih (Redarstveni), Šigovič (Slavija, Varaždin). Kategorija petelin (do 54 kg): 1. Matič (Bata); 2. Povič (Redarstveni); 3. Kasa-bašič (Redarstveni) in Majdak (Radnik); 4. Rada (Croatia); 5, Kasorla (Makabi) in Z. Šauer (Herkules). Izven klasifikacije: Norvačko (Herkules). Kategorija pero (do 58 kg): 1. Maglica (Croatia); 2. Gotesman (Makabi); 3. Nemeček (Croatia); 4. Cindrič (Herkules); 5. Potrč (Herkules). Izven klasifikacije: Vračarič, Santner (oba Bata), Badel (Herkules). Lahka kategorija (do 62 kg)i * 1. Devčič (Bata); 2. Hrbič (Croatia); 3. Ravnikar (Croatia) in Dekovič (Herkules); 4. Dužanec (Radnik); 5. Balog (Croatia). Izven klasifikacije: Mijatovič (Redarstveni), Rosenblat (Makabi). Polsrednja kategorija (do 67 kg): 1. Devčič (Bata); 2. Kunšten (Bata); 3. Kolman (Croatia) in Tičič (Redarstveni); 4. Krpič (Herkules); 5. Maleševič (Radnik). Izven klasifikacije: Bojič, Bajčev (oba Bata). Srednja kategorija (do 73 kg): 1. Polak (Makabi); 2. Zubac (Bata); 3. Kolman (Croatia) in Majerič (Croatia); 4. Geng (Herkules); 5. Raček (Herkules). Izven klasifikacije: Bosner (Croatia). Poltežka kategorija (do 80 kg): 1. Hladni (Herkules); 2. Krleža (Bata); 3. Sikič (Herkules); 4. Bes (Herkules); 5. Cvek (Redarstveni). Izven klasifikacije: Dugonjič (Croatia). Težka kategorija (preko 80 kg): 1. Hladni (Herkules); 2. Baloh (Bratstvo, Jesenice); 3. Fuček (Herkules); 4. Albini (Herkules); 5. Kovač (Redarstveni). Potrebno pa bi bilo, da bi o priliki izdali tako tabelo tudi za vso državo, kakor to že leta in leta delajo po vseh državah in kakor imamo že svoje tabele v mnogih drugih disciplinah. Upajmo, da bodo to reč vzeli prihodnje leto tisti, ki so zato najbolj poklicani. Ponesrečeni smučarji Heim, Zalokar in Razin- ger so že vsi na svojih domovih in se zdravijo v domači oskrbi Zalokar je zapustil bolnišnico na Jesenicah že 12. t m in nima nikake druge poškodbe, kot počeno kost na rokah in zvito nogo v členku, Razinger je šel 15. t. m. domov in čaka, da mu bodo odvzeli mavčevo obvezo na nogi. Te dni se je vrnil iz Garmischa dr Heim ki je dobil tam mavčevo obvezo na nogo in že hodi za silo tudi s tako nogo. Tudi on upa, da bo v kakih 14 dneh do 3 tedne popolnoma okrevaL Vsem tem želimo skorajšnjega zdravja.