22. številka. Trst, v torek 28. januvarija 1902 ..Edlaoat" z iaja •■krst n 4bb. ruun aedeli t« ritnikoT. on 4. uri iteret. Naroiniaa zumb : ta celo leto........34 kros ta pol leta .........13 „ za Četrt leta........ 8 za en mewc ........ 3 kroni ^aro^niDO e plačevati napre). Sla ca* i brez priložene naročnin« »e BortTi ■e ,eira. _ tohakaiuah t Trstu ae prodajajo po-uu tne številke po 6 ntotink f3 i. ?*?m Trata pa po 8 rtotink (4 av£.) Telefon Str. H70. Tečaj XXVII Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je moč! Oflati •a račanaio po vrstah v petitu. »enkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do« aaaČl oglasi itd. se računajo po pogodba Val dopiai naj se pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema apravalltvo. Naročnino in ogiaa« ja plačevati loco Trsi. Urad alltvo tu tiskarna se uahajata v ■lici Car i u ti a živ. 12. I' pravnlltvo, In •prejemanje tnaeratov v ulici Molia piccoio 4tv. II. nmUu. izdajatelj in odgovorni urednik Fran Hodnik. Laatsik konaorcij lista Bdlnoat4* Natisnila tiakarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu Poglavje o „solzarjih". IV. Druga okolnost, >z katere si naši slovenski rojaki hočejo crpiti pravico, da se nam rrgajo kakor » vzdihajočim« »solzarjem«, jim je ta, da neprestano slikamo položaj v temnili barvali, da ga torej dan na dan predstavljamo svetu kakor skrajno neugodnega, da govorimo rojakom o akutni nevarnosti, grozeči naši narodni ekzistenci. Je li pa to res »jokanje«, ako kdo pripoveduje — resnico'! -le-li to res »jokav ton«, ako se trudi, da je v barvah, potrebnih, da bo slika resnična in popolna, da pokaže razmere, kakoršnje so v resnici ?! Mar naj v pisavi tega lista vriskamo od veselja, ko vse. kar se godi okolo nas, govori in kriči, da nam je v nevarnosti ono, česar se krčevito oklepa vsako živo bitje, vsaki organizem, da nam je v nevarnosti — življenje, obstanek nase narodneindividuvalnosti ?! Ako bi le ne govorili o tej nevarnosti, bilo bi že od nase strani hud greh! Ako bi jo pa hoteli celo prikrivati ali |>otajevati, ako bi torej slovensko javnost zavajali v krivo menenje o tukajšnjih razmerah, bi bilo to pa zločin najprej na tržaškem Slovenstvu in potem tudi na celokupnosti naroda ! ! Ne, to Be ne pravi zjokati«, ako imenujem stvar pri pravem imenu ! To se ne pravi »solziti« se, ako resnico, ki je temna, opisujem tudi v temnih barvah !! Ako ne bi dan na dan žigosali razmer, ki taktično obstoje in to v prvi vrsti po krivdi vladnega zistema : ali ne bi temu zistemu fami jHideljali privilegij, da nas sme ubijati še na dalje?! Ali ne bi izlasti osrednji vladi naš molk govoril na ves glas: saj nimajo nič proti temu, kar in kakor — je ! ! Potem bi sami sankcijonirali nevredno |>oloženje, v katerem se nahaja naš živelj v teh pokrajinah, bi sam; sankcijonirali svoje robstvo, bi sami pleli bič in ga potiskali sovražnikom v roke, da l»o tudi nadalje še padal |h> naših hrbtih !! Kavno te dni smo čitali v nekem ljubljanskem dnevniku o »vedno razburjeni »Edinosti««! Kaj je dotični gospod povedal s tem?! -fe-li mar povedal s tem kaj, kar bi nas delalo pmešne?! O da, je ljudij. ki so razburjeni tudi radi ničevosti. Taki ljudje so res -mešni! Ali mi se ne sramujemo tega, marveč priznavamo izrecno, da res živimo v neprestanem razburjenju ! Ali vzroki našemu vznemirjenju so plemeniti, so nam v čast, ker izvirajo iz — slovenskega patrijotizma ! Kdor živi v takih razmerah, kdor mora gledati dan na dan v nebo vpijoče krivice, ki se gode našemu narodu, kdor stoji notri v sredi srdi- tega boja, ki ga mora neprestano biti ta narod-trpin na več front, kdor more motriti VBe to, ne da bi bil razburjen, ta, o 'gospoda : nima čuta do svojega roda, temu je srce okamenelo ! ! Opisujejo nas tudi, kakor da smo »sol-zarji«, ki vstrepečemo v strahu pred nasprotniki ! Britka beseda nam sili v pero. Ali omejiti se hoć«mo na kratko, decidirano izjavo, da marsikdo onih, ki se roga našemu »eolzarstvu« ako bi bil na mestu naših voditeljev, bi bil že davno ali zbežal z javnega pozo« risča, ali pa morda cel 6 ležal v prahu pred istimi nasprotniki našimi! Saj jih vidimo, kako vodijo Nemstvo v svojih računih, kako računajo žnjim, da-si — prosimo, zapomnite si to — je jeden cel svet razlike med razmerjem, ki obstoji med Slovenstvom in Italijanstvom na tržaškem ozemlju, in razmerjem, ki obstoji med Slovenstvom in Nemštvom, recimo, na Kranjskem ! ! Naši možje tu, ki sicer res in neprestano opozarjajo, opominjajo, svarć in rotč in za-klinjajo rojake, naj v strasti medsel>ojnega boja ne prezirajo nevarnosti, grozečih eksistenci odlomka naroda na sila važni poziciji: naši možje tudi v najhujših viharjih ne mislijo na to, da bi klonili duhom ! Se nekaj je. iz česar rojaki naši sklepajo na tržaško »vzdihujoče« » solza rstvo«. V prvo, da se nočemo pridružiti nobeni pobijajočih se strank. No, to je važno poglavje, prevažno, o katerem ne moremo govoriti tu ! V opraviče-nje svojega stališča smo govorili že mnogo in bomo še. Torej — pojmo dalje. V drugo in v zvezi s tem se vidi našim rojakom naš lisi nekakov »jokave anakronizem zato, ker v svoji pisavi noče rabiti v modo došlega — cepca 1 O tem se je težko prepirati, ker to je stvar — ukusa. Nam je in ostane vodilno načelo: Suaviter in modo, fortiter in re. Javno zborovanje političnega društva »Edinost« t Skednju dne 26. januvarja 1902. Pozdrav predsednika. Predsednik, gospod profesor M a n d i e, je pozdravil zborovalce nastopnim lepim nagovorom : Dragi bratje in rojaki, pozdravljam Vas v imenu političnega društva »Edinost« naj-prisrČneje. Od zadnjih državnozborskih volitev sem nas ni bilo več tu. Bilo je raznih drugih in važnih opravil. Danes pa smo prišli zopet PODLISTEK. 10 Vladimir. Hrvatski -pisal Avgust Šenoa. prevel M. C-t-č. II. »V šumici je, pa strelja v tarčo«, je pridoda! sluga. »Strela v tarčo?!« ?e je začudil Dobra-n:V, ekočivši s konja, katerega- je izročil slugi. »Na, konja«, je rekel, »odvedi ga v hlev, daj mu krme, a ko se milostljivi gospod |)ovrne, pridi po-me«. Za tem je podžupan hitrim: koraki krenil proti vrtu. Prostrani, inostranim drevjem :n cvetjem zasajeni park se je širil za hišo |w> ravnici in se je dalje vspenjal proti bregu, obraščenemu z gesto jelovino. Od časa do časa je bilo čuti strel iz puške, a Dobranid je krenil proti tisti strani, od katere je prihajalo streljanje. Čim bolj se je bližal svojemu cilju, tem počasneje, previdneje je korakal. Slednjič je prišel do križ-potr, od ko- der se je videlo do one šumice. Do brani«- je obstal. Zakrit od bezgovega grma je gledal, kaj se godi tu. Pred šumico se je razprostirala lepa čistina, a sredi nje je stala velika vejnata lipa, na kateri je bila pribita deska v podobi srca. Kakih petdeset korakov od lipe je stala Klara. Bila je odeta s sivo haljo z zelenimi robovi. Preko rame jej je visela lovska torba, na glavi jej je čepel zelen lovski klobučič, a v travi poleg nje je ležal krasen belkast pes-brt. Klara je neprestano polnila puško, merila in streljala v belo desko. Vse je delala hitro, živo in zdelo se je skoro, da se jezi. Dobranić se je zamislil za hip, kakor da v njegovi glavi dve nasprotni si misli bijeti boj. Slednjič kakor da se je odločil. Ni krenil ravnim potem proti devojki, ampak po stranpoti skozi grmovje, da jej pride za ledja. Že se je bil približal na deset korakov. Deklica je hotela ravno nameriti, ali v t« m je pse napelo ušesi, dvignilo glavo ter skočilo na noge. Klara je odmaknila puško ter obrnila glavo. Pred njo je med vas. No, tudi danes nas ni privelo semkaj kako vprašanje ali kakov vzrok posebne širše politične važnosti. Vendar je dovolj važnih vzrokov, da smo sklicali ta shod v Skedenj. V prvo je potrebno, da smo v vedni dotiki z ljudstvom. Političnemu društvu je v dolžnost, da vsakokrat, čim je nastala taka potreba, posreduje med ljudstvom in njega zastopniki, poslanci. Politično društvo mora biti nekakov sensal, mešetar, seveda v dobrem, plemenitem pomenu te besede. Poslanec sam ne more priti tako v osebno dotike z množino posamičnih volilcev, kakor je to možno na takih javnih zborovanjih kakor je današnje. Zato išče politično društvo s takimi shodi prilike, da poizveduje o željah vaših, da jih more potem prijavljati zastopnikom in vplivati na iste, da izvrše, kar želite v». — Pa ne samo med poslanci in ljudstvom, ampak političnemu društvu je nadaljna naloga, da posreduje v vašo korist tudi na raznih oblastih. No, poleg tega„ da pol. društvo nastopa na svojih shodih kakor posredovalec med ljudstvom in zastopniki, imate pa na teh sho-| dih še to ugodnost, da prihajajo na te shode , poročat tudi vaši zastopniki sami ! To je velika ugodnost, katero morate primerno ceniti še posebno zato, ker se v njej kaže velika razlika: ali imate zastopnika svoje krvi, ali pa tujinca. Kadar-koli in kjer-koli so imeli še okoličani zastopnika tujerodca, nikdar ni prihajal med nje, da bi jim poročal o tem, kar je storil in ukrenil za nje. Vidijo ga le o volitvah, potem pa se nehuje vsaka zveza med njimi in njim. Naši pa, ker mislijo in čutijo z vami, gledajo, da so v čim ožji dotiki z vami ! Ravno Vašemu I. okraju je nesreča naklonila zastopnika tujinca! Vi nimate bvo-jega zastopnika — poslanca svoje krvi. Vendar smatramo mi za svojo dolžnost, skrbeti za to, da slovenski zastopniki osolice tudi Vam po-kladajo račune o svojem delovanju ter vspre-jemajo od Vas Vaše želje in zahteve. — (Viharno odobravanje in živio-klicj.) Gospod svetovalec in poslanec dr. Rvbar (Zborovalci so o teh besedah demonstrativno pozdravljali dra. Rvbara in so mu priredili prisrčno ova-cijo.) ni bil sicer izvoljen v Vasem okraju, vendar je danes z veseljem in rad prihitel, da Vam spregovori o predmetu, katerega smo postavili na dnevni red, o predmetu, ki sicer ni — kakor sem že omenil — posebne politične važnosti za širši svet, ki pa je za vas, člene te tržaške občine, velike važnosti, ker je v tesni zvezi z Vašim položajem, toliko gospodarskim, kolikor narodnim, političnim in kulturelnim. Dr. Rvb.ir ni bil izvoljen v tem okraju, vendar je prihitel, ker Be naši okoličanski stal Dobranic. Na prvi pogled se je dekle streslo, v lice jej je švignil neki zagonetni plamen, nekoliko od radost:, nekoliko od jeze .. »Dobro jutro, gospica Klara !« se je poklonil Lacko. »Dobro jutro, gospod podžupan !« je odzdravila nekoliko v zadregi. »Oprostite, da sem udri tako iznenada, in da Vas motim v tej velezanimivi zabavi«. »Ni najmanje, gospod (>odžupan!« »Prvikrat sem prišel v ta kraj na zabavo svoje tetke. O tej priliki sem se sezna- i nil z mnogo jako ljubeznjive gospode, osobito z Vašim gospodom očetom. Ne vem, ali mi.bo skoro zopet prilike, da se zglasim tu in zato mi nalaga dolžnost, da se poklonim , vsej gospodi sosedom svoje tete, posebno pa gospodu Klemeniću. Moram priznati iskreno, da me semkaj vleče neki posebni interes — — — — to je — — uzorno gospodarstvo gospoda Klemenica, katero toliko hvali ves zastopniki sploh ne smatrajo le za zastopnike tistega okraja, ki jih je izvolil, ampak za zastopnike vse naše slovenske okolice. (Viharno odobravanje.) Gospod dr. Rvbar Vam bo govoril danes o občinski upravi, da boste kaj čuli, kako se gospodari z Vašimi žulji, kako občinski zastop skrbi za Vašo blaginjo. Vabim torej gospoda zastopnika, naj prične se svojim poročilom. (Vseobče odobravanje.) (Pride še.) Politični pregled. V Trstu, 28. jan. 1902. Glasovi o zdravijci grofa Goessa. »Politik« piše: »Čudna, vsenemško navdah-nena zdravijca namestnika grofa Goessa princu Adalbertu pruskemu na Čast, zdi se, kakor da je Italijanom — ki so v svojem slepem sovražtvu proti slovanskim sostanov-nikoin postali pravi zavezniki zastopnikom nasilne germanizacije — vendar nekoliko odprla oči. »Piccolu« se zdi, da je namestnik postregel z nekoliko vsenemske glasbe bodočnosti, ki pa irredentovskemu glasilu prav čisto nič ne ugaja. »Nemška pridnost in nemška podjetnost« — pa v resnici nista nič drtizega nego pendant k »italijanskemu Trstu«. Ti dobri Italijani, ki so menili, da se jih smatra kompanjonom na raznarodovalnera delu, vidijo sedaj, da se sicer vsprejema njihovo sodelovanje v boju proti drugim nenemškim narodom, da pa Nemci ne mislijo na~to, d a bi pred njihovo (Italijanov) narod nestjo odnehali od germanizacije. Italijani naj le čitajo, kako so nemški listi v najnovejem času pisali vzradoščena poročila o napredujoči germanizaciji južnega Tirola«. Tu prinaša »Politik« en odstavek članka iz »Edinosti« o govoru namestnikovem ter vsklika v zaključek : »Zares, kmalu ne bjmo nahajali nič več čudnega na posebni ljubezni gospoda pl. Korberja za Vsenemce!« Tako piše praski list v političnem pregledu v številki od petka. V številki od nedelje pa prinaša uvoden članek, v katerem opisuje, kako so Nemci v svojih predsodkih proti Slovanom zavezniki uradniške hierarhije in kako prepuščajo istej vso moč v državi, s čemer rušijo politično moč in neodvisnost tudi svoje lastne narodnosti. Od todi prihaja da je ves režim v znamenju okame-' nelih doktrin, brezčutne policijske dobe. Govor grofa Goi^sa —• tako izvaja »Politik« — kaže vsenemško navdahnenje. Praški list pravi, da je to klasičen izgled in piše dalje: »To morda ugaja Nemcem. Tmajo pa li od tega kaj pozitivnega, je-li to kakov dobiček za njihov politiški ugled, kaka korist za svet. Služabnik mi je rekel, da je gospod odšel od hiše, ali da se povrne okolo polu-dneva. Zato sem se moral zateči k Vam, milostiva gospica, prosč Vas ponižno, da mi dovolite, da se nekoliko pomudim,' dokler se Vas gospod oče povrne«. »Prav rada, gospod podžupan! Dobro nam došli !«, je odgovorila deklica s prisiljeno uljudno3tjo. »Ponudila bi Vam prostor — — —«. »Ako bi imeli tu stolico«, se je zasmejal Lacko. »Prosim, prosim! Predobrot-Ijivi ste!« »Izvolite ! Pojmo v hišo !« »Nikakor gospica. Mislile le, kakor da me ni tu. Le nadaljujte junaško zabavo !« »Ne, to ne more biti«. »Ali jaz ostanem tu samo pod tem pogojem.« Deklica je zmignila z rameni, kakoi da jej je čudna misel šinila v glavo, namerila puško, sprožila in zrno je prebilo leseno srce notri skozi sredo... (Pride še.) j njihovo narodnost, če je v kakem prašnem arhivu po kak nemški fascikel več ali manje ? !« Praški list govori seveda gluhim uše-sam. Ali to ne briga dalje nas. Mi smo hoteli le zabeležiti, da tudi praški list potrja, kar smo trdili mif da namreč tudi napitnica grofa Gočssa ni druzega, nego pojav »germa-nizatoričnega zistema«. O položaju. Zoženi avstrijski parlament, to je. proračunski odsek, je začel danes z naj kočij i vejo razpravo — naj kočij i vejo pa zato, ker živimo v Avstriji z nje mnogimi narodi, silnimi boji meri istimi, izlasti pa s srditim bojem med dvema velikima načeloma, med načelom hegemonije jedne narodnosti in načelom narodne in politične jednakopravno-fiti, v Avstriji, kjer je tudi šola posiala jednim glavnih predmetov narodnega in političnega boja. Proračunski odsek je namreč pričel z razpravo o proračunu naučnega ministerstva, o denarjih, ki naj se izdajajo za šolstvo. rekel te dni Njegovemu Veličanstvu, da točke tega proračuna so naj kočij i veje ! In res : ravno ob teb se najraje vnemajo najhuji boj:. Narodi t?e pač zavedajo, kolikega pomena je šola za ves razvoj kakega naroda. Cesar je menil, da se že premagajo tudi te kočljive točke. Nekako nejasno. orakela!:i, daje tudi izraza Tržaške vesti. Najvišje odlikovanje. Nj. c. kr. Veličanstvo cesar je z odlokom od dne 14. t. m. davčnemu višemu nadzorniku, gosp. Franu Z a r 1 i j h, podelil značaj in naslov finančnega svetnika, oprosti vsi ga od pristojbin. Čestitamo ! Poroka. Gospod sodni pristav Makso Cer ne se je poročil z gospico Mimi T o-m a s i c v Opatiji. Naše iskrene čestitke no-voporočencema. Odprt srrob. Na Opčinah je umrl danes predpoludne gospod Edvard Dane«, brat gospe soproge posestnika in dež. poslanca, gospoda Ivana Goriupa. Ugledni rodbini naše iskreno sožaije. V spoilli U. Tereza Krasna, doma iz Ajdovščine, vratarica v hiši ulica Molin pic-colo, kjer ima svoj sedež »Delavsko podp. društvo«, je včeraj preminola po kratki, mučni bolezni. Pokojnica je opravljala 18 let službo vratarice istotam in je bila vrla Slo-Prvi podpredsednik dr. Začek j« j venka. Ker je svojo hčer lepo naučila materinega jezika in ker je sla toliko let na roko raznim slovenskim strankam, je zaslužila, da jej postavimo tu mal spominek. Počivaj v miru! Pogreb bo jutri dne 29. t. m. iz mestne bolnišnice. Uredništvo »Edinosti- srospodu Go-vekarju. V svojem »poslanem«, s katerim >Neue Freie Preme c izraza temu menenju. ^ pegamo na drugem mestu, smatral je g. Razprave, ki eo jih imele stranke te dni, da Govekar za potrebno, da napada tudi ured-kažejo, da stranke z dobrimi dispozicijami nj-tvo Edinosti«, in sicer s temi-le stavki: stopajo v gori omenjeno razpravo. Nameruje »Tržaška >Edinost« mi nekako očita da »se« tudi o proračunu ministerstva za I tu(U umazanosL Toda, če je vsak delavec nauk in bogočastje razpravljati mirno in yreden gvojega ^^ in & na aveUl njti stvarno, in se tako izogniti težavam, kijih gmrt Qj yeg zagtoDjt miglim> da 8me tlldi p r o v z r o č a t a s 1 o v e n s k i gimnazij gloven8ki pisaUjlj brez imetka M|ltoVati v C e 1 j u i n č e š k a u n i v e r z a na M o- ; V9aj malo obzirDogti. Specijelno zame, ki ravskem!! Ali ni to orakelski ?! Zakaj ne imam na 9Vojem ponižnem domti že dosti P°ve nemški list naravnost, ali bodo nemške fiedn|| privatao »podružnico«, so že minili stranke ali ne lx>do delale težav o teh dveh ^ ko gem mQgel Im jn ,eta zaiagati postavkah?! »Man hofft« to, »Man holft« ono, »Edinost« s feljtoni in članki in razpra-s tem ni nič povedano. Kajti to jedno se vami? ne tla bj bil dobil za to — poče-nam vidi izključeno, da bi slovanske stranke ne?a groža t preverjen sem, da bodo po-privolile — pa naj ima priti tudi do najhuje 8topali vsi raojj toVarjš; v enakih razmerah krize — da se ti dve postavki brišeti. S tem ^ kakor Baj od 8amih _ idealov ne bi Čehi in mi zgubili le po en kulturen in krjtik ^ v Panjih realnih časih, žal ne zavod. ampak bi tudi dobili inoralno pljusko, da yjyeti več'« da bi se morali poskriti od srama. Oe Nemei Xa to nam je odgovoriti: res hočejo, da se rešijo tudi te kočljive točke y notici »Gospoda G o v e k a r j a proračuna, naj izjavijo naravnost, da ne bodo požrtvovalnoBt za d r u ž b o s v. stavili zahtev, ki bi pomenjale ponižanje za Cirila in Melodija« nismo mi oči-nas. Noben »arod, ako in.a kaj sa.nospošto- tali nikjer g u Govčkarju umazanosti, pač pa vanja, se ne pušča poniževati, fn vsaj tega gmo podvrgli opravičeni kritiki njegovo nese menda vendar smemo nadejati, da bodo korektno in nepožrtvovalno postopanje, kar slovanske stranke po svojih zastopnikih v pa ^ Ql očitatlje umazanosti, kajti vsakdo proračunskem odseku znale braniti svoje re- ima pravico biti nepožrtvovalen, kar pa še spektivne narode vsaj pred — poniževanji. j ne zna5i) da je uma2an. i> r ž a v n i z bo r se torej snide dne Ponavljamo torej tudi na tem mestu, d a 4. februvarja. Dnevni red prve seje je dolo- v princi p u nismo odrekli ter čen tako-le : predloga o kontingentu novin- n e 0 d r e k a m o go s p o d u Govčkarju eev, predloga o bosaoakih železnicah in za- p r a v j c e d o o d s k o d n i n e z a u p r i - konski načrt glede naslova inženjerjev. z o r i t e v »U o k o v n j a č e v« ter da Komunike mladočeške stranke, smo grajali le naeiii. Kksekutivni odbor mladočeške stranke je imel Kar se pa tiče predbacivanja, da je g. dne 2tj. t. m. sejo, o kateri je bil izdan sle- Govčkar leta in leta zalagal »Edinost« s deči komunike: Izvrševalni odbor svobodo- feljtoni, članki in nzpravami, ne da bi bil miselnih narodnih strank je imel včeraj (ko-i zato prejel počenega groša, moramo povedati munikč je bil izdan včeraj, dne 27. t. m.) g.u Govčkarju, ker nas že izzivlje, da ga pod predsedništvom posl. dr. Ska rde j-tko ' nism^ nikdar prosili za sodelovanje, ampak mnogoštevilno obiskano sejo, ki je trajala pet da je to storil vsakikrat le iz lastnega na* ur. Načelnik mladočeskega kluba, poslanec giba ter nam tudi ponujal svoje dotične pota, da vsaj svet izve, kako se moramo tu še le boriti tudi za take stvari, ki nam jih zagotovlja zakon ! Kakor rečeno že v včerajšnjem listu, sera bil šel včeraj predpoludne zopet na c. kr. redarstveni urad in sem se oglasil pri gosp. svetniku Atzu. Ta mi je rekel, da so našli eno mojih ulog, a da ta ni ona, katero iščem. (Ko sem bil vložil na namestništvu priziv, sem vložil ob enem na redarstvu prošnjo za potrdilo lOletnega bivanja). Poslal me je k g. koncipistu Kurzeman-u (in ne Patzu, kakor je bilo omenjeno včeraj po pomoti). (Ta gospod mi je rekel, da nekako vodim ces. kr. oblastnije za nos, ker bi drugače ne bil vložil kar dve vlogi — eno na namestništvu, drugo na redarstvu. Rekel je, naj čakam, kakor čakajo drugi, dokler pride moj priziv na vrsto. Potem da me že pokličejo. Dostavil je se, da on ne bo delal dan in noč in da stori, kolikor mu je mogoče. G. koncipistu sem povedal, dajaz nikakor ae zahtevam, naj on dela dan in noč, zahtevam pa, naj se uradništvo pomnoži, da ne bo trebalo čakati po 5 in več mesecev na rešitev ene prošnje! Pacutc. ie poročal o političnem položaju, na kar se je vnela daljša debata, katere se je udeležilo mnogo govornikov. Po debati so se storili sledeči sklepi : Na predlog posl. Ćela-kovskega se je konstatiralo, da med strankinim vodstvom in med vodstvom državno-zlx>rskcga kluba ne obstaje nikake diference : dalje, da glede jezikovnega vprašanja stoji klub na istem stališču, kakoršnjega je zavzel državnozborski klub v svoji seji dne 3. januvarija l'.MK). Potem se je pomnožil jezikovni oddelek državnozborskega kluba. Isti predloži elaborat jezikovnega vprašanja z natančnim formuliranjem mladočeskega stališča. Zbliževanje Avstrije in Rusije. Glede vesti ofi^ijclnega »Kremdenblatta«, da je {M>tovanje nadvojvode Frana Ferdinanda v Petrograd le privatnega značaja, meni londonski »Times«, da imajo v državah, kakor je A vstro- ogerska, potovanja visokih oseb drugačen pomen, nego ga imajo jednaka potovanja v strogo in tudi po duhu konstituci-jonalnih državah, kakor je n. pr. Anglija. List priznava, da je |>otovanje nadvojvode Frana Ferdinanda v Petrograd jasen dokaz da so razmere med obema dinastijama postale mnogo prisrčnejše. prispevke. In še sedaj imamo shranjenih nekoliko spisov poslanih nam od goap. Govčkarja, katerih pa nismo mogli priobčiti. Da ne bo nik^kega dvoma o značaju in motivih vsakikrat dobrovoljno doposlanih nam prispevkov, prosimo g.a Govčkarja, naj nam dovoli, da jih navedemo v svojem listu s kratko vsebino. Občinstvo bo potem sodilo, ali naj smo mi hvaležni g.a Govčkarju, da je zalagal »Edinost« z dotičnimi prispevki, ali pa on nam, da smo jih vsprejemali — njemu na ljubo. Sapienti sat, ali po domače: upamo, da se umemo! Kazino državnih uradnikov v Trstu je imel dne 25. t. m. domačo zabavo, na kateri se je igralo, sviralo in pelo. Gospod v. K. poroča zopet v današnjem »Tr. Tgbt.« >n zopet samo o nemških in laških igrah in petju. Pa ne da bi bil g. v. K. zopet pozabil sporočiti o onih slovenskih pesmih, katerih na zabavi — niso peli ?! Ako je izvestnim slovenskim uradnikom prav. da se jih tudi v tem društvu prezira in zapostavlja je to sicer njihova stvar ali žalostne* je vendar. Aico jim ni prav, pa naj store svojo dolžnost, ki jim jo nalagata narodni in osebni ponos. Križevi pot za doseso domovinske pravice! Obljuba dela dolg! Zato moram nadaljevati z opisovanjem tega res križevega agitatorji ! Ako on ne zna slovenskega jezika in meni, da je vsakdo, ki je vložil slovensko prošnjo, že slovenski agitator, Be mož jako moti ! Sploh ne moremo umeti, kako se more c. k. redarstveni uradnik tako daleč spozabiti, da zmirja ljudstvo z — agitatorji ! Zato protestujemo proti takemu postopanju najodločneje in zahtevamo, da rečenega gospoda premestč na tako me3to, kjer mu ne bo reševati prošenj in prizivov — katerih ne umeje !! Glede predbarivanja radi nepravilnih slovenskih prošenj povemo istemu gospodu in njega višim, da imamo v rokah na stotine laških in nemških prošenj, ki so bile istotako zavrnjene, ker s<> bile nepravilno napravljene ! Povemo pa tudi, da smo se mi informirali na vladi, na redarstvu in na magistratu radi sestavljanja prošenj za dosego domovinske pravice, a nam niso nikjer znali dati prav določnih informacij ! — Nekje so nam celo rekli, da so oni sami pisali po informacije v — Prago! Ce bo potrebno, povemo tudi, kje so rekli tako ! Ces. kr. davčni urad in slovenski Ko sem videl, da tu ne opravim nič,1 eksekutorji. Pišejo nam: Zadnjič ste prinesem se vrnil k gosp. svetniku Atzu, kate-i sjj nek0 notico iz sv. M. M. spodnje, kjer se remu sem izjavil, da napravim posebno vlogo je trdilo, da tržaški davčni urad nima na na c, k. namestništvo z zahtevo, da mi spo- | razpolago ljudij, ki bi poznali slovanski jezik, roče, kaj in kako da je z mojim prizivom. Xo ne odgovarja popolnoma resnici. Na ome- Gospod svetnik je storil vse mogoče, da mi njenem uradu posluje pet mož, ki so popol- v treže, toda o svojem utoku le nisem izvedel noma zmožni slovenskega jezika, toda to | ničesar. Ker je prišel za mano k gospodu število je premalenkostno in ni v nikakem svetniku tudi g. Kurzeman, sem po%-edal, da razmerju se številom slovenskega prebi- mi je isti hotel dajati lekeije — katere pa valstva. odklanjam iz razloga, ker, ko sem vložil Oni, ki razpolaga z eksekutorji, je bivši priziv in prošnjo za potrdilo 10 letnega bi- eksekutor — sedaj kancelist. najčistejše vode vanja, ni bilo še izključeno, da mi namest- neprijatelj Slovencem, ki tudi skrbi, da se nistvo (iz enega *ali druzega vzroka) vrne moj število eksekutorjev, zmožnih zlovenskega je- priziv in bi moral v tem slučaju čakati na- zjka, ne pomnoži, kar bi se prav lahko zgo- daljnih o—6 mesecev, predno bi mogel vdo- ,jj|0> ker ni res, da pomanjkuje takih biti redarstveno potrdilo. sposobnih ljudi oziroma rellektantov. Vidč, da se tu ne da opraviti ničesar, sem Mi imamo na stotine mož, ki govore in šel zopet na c. kr. namestništvo ter prosil, naj pišejo oba deželna jezika in vrhu tega znajo mi oni dado natanjčne podatke o mojem pri- tudi nemški, ki bi radi sprejeli službo ekse- zivu, kar sta mi tudi storila dva gg. urad- kutorja —, ako bi jih le hoteli vsprejeti. nika z vso uljudnostjo. Ako se hoče vdobiti v to sposobnih Vrnivši se na c. kr. redarstveui urad moči, ne treba druzega, nego, da se vspreje- sem šel v registraturo in tam prosil gospoda manje poveri nevtralnemu človeku, ki bo Ij., naj še enkrat pregleda, je-li kje uknjižen gledal le na usposol»ljenje in na nič druzega, moj priziv. Po dolgem iskanju mi je dotični ter da se neha šikaniranje onih, ki so res spo- gospod dal številko, ki pa ni bila ona od so- sobni za to službo! bote in s to sem šel zopet k gosp. svetniku Glede plače, ki jo \*3prejemajo ekseku- Atzu. Ta je takoj pogledal v neko drugo torji, bi se dalo tudi povedati marsi.caj, ker, sobo in — mi je pokazal toliko čim se zahteva zmožnih in poštenih ljudi, jih iskani priziv! treba tudi pošteno — plačati ! Sedaj, tako se nadejam, je stvar v redu. Te informacije smo vdobili od laških Predno pa zaključim opis tega križevega eksekutorjev in jih objavljamo z jedinim tem pota svojega, naj mi bo dovoljeno, da dodam namenom, da bi se odpravili nedostatki. stvari še nekoliko komentarja. I4 ran K. Prvotno prošnjo sem bil vložil dne 18. Kusskij kružok. Cstarovni občni zbor februvarja 1901 ! Ista mi je bila zavrnjena po ruskega kružka, ki se je vršil sinoči v »Slo- preteku 5 mesecev in 25 dni!' Vložil sem vanski čitalnici«, izpal je nad vsako priča- priziv in čakam že blizo 6 (reci sest) kovanje! Udeležba je bila zelo številna in mesecev na rešitev istega! Sedaj mi je obolel se je v društvo vpisalo preko t5<> udov, med otrok za nalezljivo boleznijo. Moral sem ga terui tudi več dam. Po prečitanju pravil dati v mestno bolnišnico — a stroške bo prešlo se je k volitvi odbora in so bili iz- morala plačati (ker jaz ne morem) inoja voljeni : predsednikom g. dr. Edvard S 1 a- prejšuja občina! Iz občine sera že 25 let. vik, v odbor pa g.a Ema Kartel in g.ca V vsem tem času jej nisem provzročil ni nov- Milka Man koč ter gg. dr. Josip \\ i 1 f a n, čiča škode ali stroškov. In boli me, da se je . Fran B r n č i č, Anton Mandič in Drago-to zgodilo sedaj, ko bi moral biti že — ako: tin Godina. Določitev udnine je občni bi se v Trstu vršili zakoni z dolžno urnostjo zbor prepustil novoizvoljenemu odboru. Skle- — člen te tržaške občine. Zato sem sedaj nilo seje soglasno, da b) pjuk ob pone- nervozno iskal, kje da je moj priziv! To sem deljkih zvečer, za druge dneve se ni moglo (>ovedal gospodu Kurzemaau, tla ne bo mislil, i priti do soglasja in se je določitev še drugih kakor da jaz težim le za tem. kako bi nadlegoval c. k. uradništvo ! Ako so gg. uradniki nervozni, se ne čudimo temu, marveč priznajemo, da sj preobloženi z delom — ali to jih vendar še ne opravičuje, da tako odurno postopajo proti strankam, ki imajo istotako cel koš vzrokov biti nervozne sbok takega polževega reševanja prošenj in prizivov v toli važni stvari. Imel bi povedati še marsikaj, toda za danes bodi dovolj. »Slovenski — agitatorji«! Včeraj je nekdo posvetil go-»p. Kurzeman-u, Ker je bil ta poslednji izjavil, da so Slovenci oni, ki delajo c. kr. oblastvom največ preglavic. Ker Čujemo tudi od drugih strani, da si ta gospod sploh rad dovoljuje — v občevanju s slovenskimi strankami namreč — opazke, ki ne odgovarjajo posebno ni tisti taktnosti, ni tisti nepristranost', ki je vsakeo>u državnemu uradniku v dolžnost, moramo že povedati gospodu svetniku Budinu svoje me-nenje, da bi dobro pogodil, ako gori omenjenemu funkcijonarju odkaže službo, ki bo bolj odgovarjala njegovi kvalifikaciji in v kateri ne bo imel posla se slovenskimi — učnih dnevov prepustila odboru. Sklenilo se je še, da se uvede tudi tečaj za poučevanje slovenščine in slovenskega slovstva : prepustilo pa se je odboru, da ukrene v tem vse potrebno. Odboru so se stavili različni nasveti, med temi, naj se pouk ruščine vrši na podlagi ruskega učnega jezika, kakor tudi pouk slovenščine na podlagi slovenskega učnega jezika : potem, da naj se s prepe-dantnim poukom slovniških pravil učencem ne jemlje veselja do učenja in -naj odbor ukrene vse potrebno, da se v najkrajšem času prične s poukom ruščine. Velika udeležba in zanimanje udeležencev na ustanovnem občnem zboru ruskega kružka sta nam v poroštvo, da se bo to pre-koristno društvo lepo razvijalo ter da postane jeden najvažnejših faktorjev* v našem soci-jalnem in kulturnem življenju. Sploh smo na tem zborovanju dobili utis, da je prepričanje o potrebi znanja ruskega jezika prešlo že v meso in kri našega ljudstva, t verjeni smo, da bo ruščina z elementarno silo prodirala v naš narod, posebno med razumništvo, katerega sedaj že bon ton, oziroma moda sili, da se mora čim prej priučiti bodočemu slo- vanskemu kulturnemu, oziroma posredoval nemu jeziku. Kjer pa ima že moda svojo odločujočo besedo, tam je nepotrebna vsaka reklama. Kdor ne bo znal ruski, temu se bo govorilo, da je starokopitnež, in to je za marsikoga najhujša obsodba. Z gotovostjo pričakujemo torej, da bo število udov novega društva rapidno rastlo in da kmalu doseže nepričakovano višino. Kdor se hoče vpisati v društvo, zglasi naj Be pri predsedniku, g. odvetniku dr. Edvardu Slavi k u, ulica Molin picoolo št. •">, II. nad., ali pa pri zgoraj imenovanih členih odbora. Pričetek pouka, visokost udnine in vse potrebno naznani se pravočasno v tem listu. Drobne vesti. Mož, ki pretepa svojo ljubico. Včeraj zjutraj je aretiral neki redar !i.">-letnega mesarja Dortiinika I)., ker je v ulici Barriera vecchia neusmiljeno pretepal svojo ljubico. Ko mu je redar na-{H>vemoč še drugi, ki sta neža ukrotila in ga odvedla v ulico Tigor. Ne s e g a j v tuje žepe! Včeraj po]M)ludne je bil aretiran blizu Llovdove palače 18-letni Cezar C., ker so ga zalotili ravno, ko je segel v neki ne lastni žep ter izvlekel iz istega več i:ronic. C. je v hipa izročil ukradeni denar nekemu drugemu poštenjaku, ki pa se je — vidč, da so <\a aretirali — spustil v divji beg. Nesreča v kamenolomu. Sinoči okolo fi. ure je 22-letni kamenosek Anton Umek iz sv. Ivana in delujoči v nekera kamenolomu padel 8 metrov globoko in se močno poškodoval. Prvo pomoč je dobil na zdravniški postaji, pozneje so ga odvedli v bolnišnico. Nesreča na parniku. Včeraj zjutraj je poškodoval na Llovdovem parniku 10-letni Stefa Zitkovič, padel je namreč iz zgornjih v spodnje prostore parnika. Prvo pomoč je dobil v arzenalu Llovda, potem so ga prepeljali v bolnišnico. 4* ur zaprt v vagonu. Čuden slučaj -e je pripetil minoli teden v svobodni Inki. Minolo soboto so delavci, ki sd nastavljeni v magacinib v svobodni Inki, opazili nekega mladeniča, ki je bil stopil iz nekega vagona. Mladenič je bil bled in ves premr-znjen ter se je nekako čudno oziral, kje da je. Na odgovor na vprašanje, ki so mu je v Kocolu, v krčmi pri Prašlju (poleg slovenskega otroškega vrtca). Na obilno udeležbo vabi Odbor. Vesti iz ostale Primorske. X Visoka starost. Dne 26. t. m. je umrl v Mergu (občina Cres) najstarejši mož vsega otoka < 'resa v visoki starosti 104 let. Bil je jako siromašen in je živel skrajno zmerno. Bil je do zadnjega čil in zdrav ter pri povsem čistem razumu. Gospodarstvo. »Vinarski in vrtnarski list« prinaša v prvi letošnji, pred tednom izišli številki poučljivo vsebino. Lansko leto si je ta list pridobil v našem kmetskem ljudstvu mnogo prijateljev, kajti pisan je razmeram in času primerno. Cena listu je za bolj premožne 1 K i>0 st., za bolj siromašne pa samo 1 K na leto. List bi morali imeti v vsaki kmetski hiši ! Ce pomislimo, da se narodno najprej okrepimo, ako zboljšamo svoj gospodarski položaj, potem je pač dolžnost vsakemu rodoljubu, da širi ta list, ki uči naše ljudstvo, kako dojde kmalu do srečnejših časov. Naročnina naj se pošilja na naslov : K m e-tijska družba v Trstu, via Geppa št. 14. Ako bi se to ne zgodilo, bil bi primoran, smatrati predstave kakor nezakonite ter kazensko postopati. Prva predstava Vam je bila od avktorja dovoljena brezplačno, naslednje predstave se pa morajo honorirati z 8%. Z odličnim spoštovanjem Dr. O. F. Eirich l. r.« Na ta neuadejani poziv, pisala je gospa predsednica takoj g. Govčkarju razburjeno zahtevaje pojasnila, na kar je prejela odgovor od poslednjega, da naj se ne razburja, ker da on nima ničesar pri tem opraviti, ker je izročil vso stvar odvetniku dru. Eirichu na Dunaju, kar da jej je naznanil s pismom od dne 30. decembra 1901. Gospa predsednica, akoravno ni prejela takega pisma, požurila se je pod utisom žuganja s kazenskim postopanjem ter poslala odvetnika dru. Eirichu okolo 50 kron, dočim je bil čisti dohodek zadnje predstave manjši. To so dejstva. — Sedaj pa malo odgovora g. Govčkarju. Pred VBem izjavljamo, da mi v principu priznavamo vsakemu avktorju in dosledno tudi g. Govčkarju, pravico, zahtevati odškodnino za uporabo njegovih del, v našem slučaju za uprizoritev igre. Nikdo ne bi mogel zameriti gospodu Govčkarju, ako bi bil takoj, ko so se uprizorili »Rokovnjači« navdušeni in požrtvovalni tržaški diletanti v namen, da pomoreje družbi sv. Cirila in .Metoda in tudi da povzdignejo pred našim narodom ugled slovenske drame, in s tem tudi ugled g. Govčkarja samega. O polnih blagajnah pa v Trstu ne more biti govora, ker nimamo velikih prostorov, in v istini ne preostaje po odbitku izplačane tantijeme družbi sv. Cirila in Metoda prav nič, ako se ni celo kaj doplačalo. To je torej podaril g. Govčkar »z veseljem« družbi sv. Cirila in Metoda — podaril je namreč neprimerne stroške, katere so imeli v Trstu z insceniranjem prvih predstav. Ne vemo pa, kaka logika tiči v tem, da je g. Govčkar hotel kaznovati ravno tržaške dame, katere so bile bolj korektne, nego drugi igralci, in so ga prosile za dovoljenje. Konečno nam je odgovoriti na poziv g. Govčkarja, naj vsi njegovi tovariši v enakih razmerah postopajo kakor on, da bi bil v takem slučaju kmalu konec — slovenski literaturi! Slovenski narod je, žalibog, ubo-žen ter le požrtvovalnost vseli — torej tudi literatov (in posebno pisateljskih diletantov in kompilatorjev) — mu pomore do boljšega položaja. Sedaj se par besed gospej predsednici tržaške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda in gospej blagajničarici, katerih zahvala Gospodo GorMn t odevor. zastavili delavci, so morali čakati več minut. No, naposled je mladenič izpregovoril v nemškem jeziku ter povedal, kar se je zgodilo. Mož se je namreč v četrtek popoludne sprehajal po pomolu sv. Tereza, kar je opazil več vagonov, katerih eden je bil odprt. Mladenič je vstopil v istega in zaspal v njem. Ko se je vzbudil, se je videl — v svoj velik strah — v temi in — zaprtega. Klical je in kli<*al ali zastonj. Moral je biti v vagonu nič munje nego 48. ur! Brez hrane in trpel je revež velik mraz. No, na|>osled, po urah, so vagone pripeljali od sv. Andreja v svobodno luko, tu so jih odprli in našli mladeniča bolj mrtvega nego živega. Istega je redar odvedel na inspektorat, kjer je siromak izpovedal, da je iz Steverja (Gornja Vvstrija) in da se imenuje za Alojzija K. Dražbe premičnin. V sredo, dne 20. ja nuvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Kojanu j K) i. št. 140, hišna oprava; v ulici Ponziana št. 5, hišna oprava: v Rocolu št. d.'), voz: ob 11. uri: na Greti št. 34."», hišna oprava. VreateDski vestni k Včeraj ob 7. uri zjutraj 1 °.4 ob 2. uri 3*. C." — Tlakoner ob 7. uri zjutraj 7.V.».3 — Danes plima ob —.— predp. in ob —.— pop. ; oseka ob —.— predpoludne in ob —.— popoludne. karja požrtvovalnost za ar u z do sv. Cirila in Metoda« v številki od 21J t. m. odgovoril je gosp. Govčkar v »Slov. Narodu« od dne 23. t. m. z dolgim »poslanim«, na katero hočemo odgovarjati stvarno, j da čitatelji spoznajo, je-li bilo postopanje g. | Govčkarja »logično in opravičeno«, kakor trditi gospi predsednioa in biagajničarica tržaške podružnice družl>e sv. Cirila in Metoda v svoji zahvali, priobčeni v številki »Slov. Naroda« od 25. januvarja t. 1., s katero zahvalo se hočemo tudi pečati na zaključku. Najprej nam je konstruirati dejansko Jasno stanje. Ne bomo se prepirali o tem, je-li gosp. Govčkar ponudil tržaškim damam uprizoritev drame »Rokovnjači«, ali so tržaške dame prosile g.a Govčkarja, da jim isto dovoli, ker je to brez vsakega pomena. Dejstvo pa stoji, da je gosp. Govčkar dovolil tržaškim damam uprizoritev Roko v njače v« brez vsakih pridržkov, ne zahtevaje nikakih tantijem in tudi ne določivši visokosti tantijem. Vsled tega so morale tržaške dame misliti, da gospod Govčkar ne bo zahteval tantijem, vsaj toliko časa ne. dokler se bo igra uprizarjala na korist družbe sv. Cirila in Metoda. v Trstu, povedal odkrito in jasno, da dovo- je bila objavljena v »Slov. Narodu« od dne Ijuje biezplačno le prvo predstavo — premi- -5. t. m. in ki se glasi : jero - , da pa za naslednje predstave zahteva i »Odbor ž. p. sv. Cirila in Metoda si tantijemo, katero bi bil moral seveda v na- šteje v dolžnost, da se zahvali g. Govekarju, prej natančn<» določiti. Kar mu pa mora kateri nam je dovolil predstavljati »Rokov- njače« dvakrat, ne zahtevajoč nobene od-pa za nadaljne predstave „ . ~ * ^ , < vsakdo zameriti, je to, da je gospod čakal, Na naso notico: »G ospodaGove-i ; . . , , , „ , , .. ! da so se zvrsile štiri predstave ter da le se le družb"1 r J devet dni po zadnji predstavi naročil dunajskemu odvetniku dr. Eirichu, naj z vso strogostjo tirja tantijeme, do katerih po navedenem ni imel pravice. Istotako mu mora vsak zameriti da ni skušal poprej prijateljskim potom uveljaviti te svoje zahteve, kar bi bil moral storiti tembolj, ker je imel posla z »lamami, neizkušenimi v takih stvareh, in ker je šlo za naj blažji namen, za katerega mi Slovenci prinašamo žrtve. Tako precizirano nase stališče je menda vsem, kakor mora biti tudi jasno vsem, da je čudno postopanje gosp. Govčkarja razburilo in moralo razburiti tržaške Slovence in posebno vse sotrudnike na predstavah in tudi, kakor se je sama izrazila, gospo predsednico ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metod ij a. Ni res torej, kar trdi g. Govčkar, da je »vedno razburjena tržaška »Edinost« izzvala« to afero, ampak resnično je le nasprotno, da se je »Edinost« po desetdnevnem obotavljanju morala udati ponavljanim zahtevam javnega menenja ter spraviti afero na dan. Gosp. Govčkar pravi v svojem »posla- i nem«, da odvetnik dr. Eirich na Dunaju ' zastopa avtorje in celo prevajalce vseh na- škodnine. Da je zahteval tantijeme, se nam zdi popolnoma logično in pravilno. Obžalujemo zato, da se je napadlo g. Govčkarja v c. »Edi-(Dalje na četrti strani.) KKKKKKKKKKKKKKKK K MIZARSKA ZADRUGA V GORICI X z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slov. zalop pltva * iz odlikovanih in svetovnoznanih to- 3C varn v Solkanu in Gorici 3C Antona Ćernigoj-a x Katera se nahaja JC M v Trstu, Via Piazza vecchia g (Rosario) št. 1. Q (■a desni strani eerkve st. Petra). Koakarenoft nemogoča, ker Je bl&go Is prve roke. Opravičeno je bilo to njih menenje tem- rodnosti, torej tudi Slovane (n. pr. B. Sme-bolj, ker g. Govčkar ni zahteval in sploh ni tan») ter da je radi tega posnemal vzgled drugih pisateljev ter izročil posedovanje onemu odvetniku, zlasti zategadelj, ker so se počasti drugo predstavo se svojo prisotnostjo, igrali »Rokovnjači« »na vseh krajih in omeiijal tantijem niti ko se jo uprizorila igra drugikrat in ko so ga uljudno povabile, da popolnrjD* Za moško podružnico sv. Cirila In Metoda v Trstu. O priliki, ko so se pele nove pesmice dne 6. januvarja pri sv. Ivanu, nabralo se je med tamošnjimi rodoljubi l* K, rodoljub don Frančišek dodal 1 K, gospica Ana Gerk nabrala na osmici pri sestri v Skednju 2 K in 70 st.. g. Štefan Gerk dodal »16 st., g. Noj daroval -dobiček na kegljišču 1 K in 12 st., g. Ščuka Anton iz Barkovelj št. 227., od postranskih dohodkov 5 Kt g. Grižon Nazarij v Dekanih nabral o priliki, ko je nekdo iz Kopra kupil žigice Ciril-Metodove družbe 2 K in 32 stotink. — Srčna hvala. Blagajništvo. »Posrrebno društvo za Borol in Ka-din« bo imelo svoj občni zbor v nedeljo, -dne 2. februvarija t. 1. ob 4. uri popoludne na katero povabilo je g. Govčkar jednostavno odgovoril, da ne more priti, da pa prosi, da se proda kolikor mogoče izvodov »Rokovnja-čov . Tej želji se je ugodilo po možnosti s tem, da se je prodaio okolo 40 izvodov omenjene igre. Kasneje so se igrali »Rokovnjači« še v tretje 1. novembra m. 1. in 1. januvarja t. 1. v četrto, ne da bi se bil g. Govčkar kdaj topiomer oglasil, da zahteva sploh tantijeme. Tržaške dame in ž njimi diletanti, kakor tudi »Slovansko pevsko društvo« žrtvovali so se tudi o teh dveh predstavah z rodoljubnim navdušenjem, da pomerejo družbi sv. Cirila in Metoda ; nikomur — in tudi gospej predsednici podružnice sv. Cirila in Metoda ne — pa se niti sanjalo ni, da bo treba plačati g. Govčkarju kako tantijemo! Še le 10. t. m., torej devet dni po zadnji predstavi prejela je omenjena predsednica od odvetnika dr. O. F. Eiricha na Dunaju nemško pismo, ki se glasi v slovenskem prevodu tako-le : Dunaj 9. 1. 1902. Gospa Karla Poni kvar Trst—Sv. Ivan. Vaše Blagorodje ! Po nalogu mojega klijenta, gospoda Govčkarja, katerega zastopanje sem prevzel, Vas pozivljem, da mi dopošljete za dosedanji dve predstavi »Rokovnjačevc 8tantijemo od vseh s tema predstavama doseženih brutto-dohodkov. Inteligenten mladenič išče službo pri kaki tukajšnji (ali tudi na deželi) večji trgovini, kakor praktikant; iz začetka tudi brez plače. Govori in piše tri koncih slovenske domovine, ne jezike. Pismene ponudbe, pod ua-ilovom »Stalnoc, naj se pošljejo na upravnistvo »Edinosti« — Trst. i Aleksander Levi linzil da bi ga bila večina društev prašala prej za dovoljenje«. Pri tem opravičevanju pozablja g. Govčkar, da dr. Eirich na Dunaju zastopa take avtorje vseh narodnosti, katerih dela se čitaj o, odnosno izvajajo po vsej Evropi, odnosno po vsem svetu, da ni nikakor logično, ako se posredovanje za »Rokovnjače«. ki se igrajo, kakor priznava g. Govčkar sam, le na vseh krajih in koncih slovenske d o m e v i n e, izroča odvetniku, ki je izven slovenske domovine in ki niti ne pozna slovenskega jezika, ki korespondira sČ samo-alovenskimi strankami v nemškem jeziku in radi kateiega bi se morali uprizori-telji »Rokovnjačevc najprej učiti nemškega jezika! Kar velja za Smetano, čegar muzi-kalična dela se izvajajo po vsem evropskem kontinentu, na Angležkem in cel<5 v Ameriki, pač ne more veljati o naših domačih >Ro-kovnjačih«. Sploh pa mislimo, da bi se v Ljubljani tudi našel slovenski odvetnik, ki pozna onih par paragrafov o avtorskem pravu in ki bi znal zastopati gosp. Govčkarja ravno tako uspešno kaker g. dr. Kirich, če tudi morda z veče obzirnostjo. Kar se tiče opazke g. Govčkarja, da sta igri »Rokovnjači« in »Deseti brat« — »pri-vlačnici«. ki polnita povsod gledališke dvorane in blagajne, je naglašati, da v Trstu nimamo stalnega odra ter da so se zbrali § i & © & a škoduje. Za odbor: Maša Grom, Karla P o n i k v a r, blagajničarka. predsednica.« Najprej obžaljujemo, da smo prisilje i izjaviti, da ne moremo razumeti, kako je na prvotno razburjenje prišla naenkrat tako velika hvaležnost za županje s kazenskim postopanjem. Kazun tega pa moramo še omeniti, da sta omenjeni dve gospe poslali na »logično« in »opravičeno« zalite vanje gosp. (rovt'icarja tantijeme brez sklepa odbora ter da sta isto tako brez sklepa odbora odposlali gornjo zahvalo. Mi si stvari ne moremo drugače tolmačiti nego s tem. tla Bta omenjeni gospe, kateri sta v strahu pred zažuganim kazenskim p< stopanjem storili prvi prenagljeni korak, v opravičenje tega koraka storili še dragi pregresek ter po stari slovenski navadi poljubili šibo, katera ja je tepla. - Brzojavna poročila. Imenovanja. DCNAJ 28. (15.) »\Viener Zeitung« ! objavlja: Finančni minister je imenoval arhivarja pri loterijskem uradu v Trstu, Ivana pl. Gannav, upraviteljem lote rijtkega urada isto tam. Dalje je bil kontrolor istega urada, Teodor Horvath na lastno prošnjo premeščen na Dunaj kakor oticijal višjega loterijskega urada. Proračunski odsek. DUNAJ 28. (H) Poročevalec Stan-vnski »Poljak) je podal poročilo o poglavju »cen -trala ministerstva za nauk«. Po razsežnem poročilu poročevalca je začel govoriti poslanec grof Sturgkh. Uravnava Avstrijsko-memške meje. BEROL.IN 27. (Bi Nemški državni za-konik priobčuje zakon o uravnavi avstiijsko-nemške meie ob reki Przenza. Iz oserske zbornice. BUDIMPEŠTA 27. (O. B.) Zbornica; poslancev je vsprejela predlog imunitetnega odseka glede dovoljenja sodišču, da sme postopati proti posl. Valasku, ki je obdolžen sovražnih izjav proti Madjrrom. Jutri zaprične proračunska razprava" Eksplozija dinamita. NEW-YORK 27. (B.) V neki zalogi 40. n lice je eksplodiral danes dinamit, shranjen za gradnjo Rspid-Transit tunela. Zbog eksplozije so pobite šipe sosednjih poslopij in je več delavcev ubitih oziroma ranjenih. NE\V-VORK 27. (B.) Glasom policijskega s-|K>ročila so bile ob eksploziji 4 osebe na mestu ubite, dočim je jedna pozneje umrla i vsled dobljenih poškodovanj. Oblasti in gasilci sodijo, da je eksplozija nastala vsled razstreljevanj v tunelu samem, katerih sunek je bil tako silen, da je provzročil eksplozijo dinamita v zalogi. Zaprli so jednega inženirja J in dvojico delovodij. Skoda je velika. V več hišah ni možno več bivati in daljša črta ceste je razrušena. Prebivalstvo Londona. LONDON 2S. (B.) Glasom vspehov ljudskega štetja za leto 1901 šteje London 4,530.541 prebivalcev, mej temi 135.377 ino-j zemcev. Dve meblirani sobi s** oddati v najem v ulici Fontana II nadstropje -št. 4. Stav Linsko podjetje Stavbinsko podjetje H. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in paritete, stavMo in umetno Hjnčarstvo. Delalnica za konštrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m rarska dela kakor: koui/iletita okna za ' starih it/ izložim akna na rrrfmo. rrata, /tortah', opravr z*i />rodajalnr in dražega ttohistr/r r rseh zlogih. — Podori mrhki in trdi rseh rrst kakor: dev ice, /airkete, *nl jermena in na rudnega lesa. Kon/jdefna ^turbinska korušku drla. stopnice, ograj*., žirne ntrr.fr. žrh'ZHi' zatromire na vreteno itd. itne bolezni, k»*«*lj potem Kotiue bolečine. glisw, zlatenico e e m zlato žilo rdrari o • o o o ŽIVOTNI BALZAM — S ALVATO H <0 odstranjuje nečiste Prof. Ou »ti kri, ker je najbolj* .lomače - ^mJS^^« ~ - - • ..-ar— Cena omotu *» ,teklen.čijaki obiščejo pri ^aki žalostni priliki se belježi udano Pogrebni zavod. trgovec z jedilnim hhiironi Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenaai. diplomatični s p e <• i j a 1 i s t Giordani ima svoj ainbu-latorij na Korzu -t. '2:i II. Ordinuje od 8. predp. do pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez ni-Kakorsnili bolečin. F I L I J A L K A c. li priv. avstr. Kreditnega za trgrorino in obrt v Trstu. Novoi za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz ° 30-dnevni odkaz 2°/0°/0 3-mesečni „ 21/«*/« U\\i ii otari kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katramne pastilje Ravasinf -katljica po 80 stotink. . Proti t zagrljenju in grlobolu se priporočajo Ravasinijcvc pastilje = 30- 3\« Zahtevajte v vseh javnih lokalih: Snort S Salon naji»oga- «f|fVI I W «ra»VH tejjj na vsebini, v visokih in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razširjeni nemški «lniž-bin*ki list. ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in o st. TH) Pf. luksna „ - 4O-40 M k. _ 1 K 1 Mk. krasna „ 100-100 Mk. ., 2 K 2 Mk. Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava : Dunaj. IV., Plosslgasse 1. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks* f krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avgusta t. L po dotičnih objavaU. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablonz, Grade f Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Reichenberg, ^aaz in Solnograd. brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije, inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Pre daj mL ^amčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente Londonu, Parizu, Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pobrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati pa srebrni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb = od ogolunjene sladke skorje škatljica po 60 stotink. Vdobiva se v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione St. 3. kakor tudi v lekarni Picriola J«-rou»U, Liii'iani, Vi-tali A Vanlaha^«. i ; r Heki : lekarna Prodanu ; v Gorici lekarna Cristofoletti iu Pontoui. Rinnione Aflriatica Hi Sicnrta t Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reser?" druživa dne 31. 1892.: Glavnica društva ..... gld. 1-000.000"-Premijna reserva zavarovanja na Prživljenje...... • emijna reserva zavarovanja proti p ......: • remi j na rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... Rezer\a na razpolaganje - . Reserva zavarovanja proti premt- njan u kurzov, bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov. bilanca lil Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . ^ 500.000--— Občna reserva dobičkov . . ^ 1.1^7. l'»4*8tl 1 ,^32.248-2-2 • 49.4K5-07 333.822-42 243.331"b Urad ravnateljstva : Via Valdirivo it. 2, (v lastni hifii;.