Posamezna siev • 60 vin*
SttV.45.
Poitnlna • 'ST - pavSanrana.
VLioniianl v sredo, fine 25. ieuraarja 1929.
Leifl XLVDL
•SLOVENEC« velja
po poitt na vse strani Jago-
•tevlje in v LJnMJanl: ka Mto Iste naprej. K 100-— za pol leta „ .. „ 35'— ■ MrtltU ,	30—
sa m mesec „ .. „ ta ta tao Kamro oelofetno K140*.
635 Sobotna izdala: s
Za oelo leto.....K 20 —
i.,« 23'—
Fnoatelpae pettfOta <*wm
Stroka ta 3 v
nrsdnl ranglot,
tU. • . .
Vrl
pet
x> * n«
■ajmantfclogla* Mlitaalt«
»ahaja rak dan i mamil ■» aedrijek 1« dan po molka
ob 5. vi ■ r
mm- Uredništvo ie v Kopitarjevi nllol iter. 6/OL papirni se ne vračajo; nelraaklrana pisma m ne ■prejemajo. Oredn. tolof. šiv. 50, npram. Itr. 326.
Političen list za slovenski narod.
Oprava le v Kopitarjevi ul. S. — Satan poštne I___
ljubljanska št. 650 sa naročnino ln St 349 »a oglase, avatr. bi češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hem, 7563.
Nasprotnih! parlamenta.
Vsi absolutisti, vsi državniki, k: so S« hoteli igrali z ljudstvom, so bili nasprotniki parlamentarnega delovanja. Črnogorski cxkralj Nikita se je krčevito branil parlamenta in ko je ljudska volja prodrla, je parlament diskrcditiral. Najel je črnogorskega časnikarja, ki je parlamentarnih debat povečini nevajene poslance in s tem črnogorski parlament osmešil; tako je Nikita lahko> vzdrževal Bvojo voljo nasproti ljudstvu.
Demokrati in socialisti so bili za parlamentarno delovanje samo pogojno, ako so imeli v njem večino. Ko pa tc ni bilo in bi bila njihova vlada morala odstopiti, so kazali na narodno predstavništvo, češ, Ida Je nezmožno. In vendar sc je vsak zavedal, da jc bilo v začasnem narodnem predstavništvu toliko zmožnih duševnih idelavcev, kakor jih morda v nobenem rednem parlamentu ne bo več. Negledc na Idejstvo, da so na stvarno delovanje v parlamentu zelo neugodno vplivale razne jofeolnosti, kakor stari poslovnik, zunanje Vprašanje, nedelavnost demokratskih ministrov, ki so imeli najvažnejše portfelje, pa zbornici niso predložili zakonskih načrtov, bi bilo začasno narodno predstavništvo mnogo več izvršilo, ako bi se ravno demokrati cele tedne ne bili prepirali 1» njem za razne sporne mandate. S tem SO spravili v zbornico prvi nesporazum, Jugoslovanski klub sc teh ogabnih debat ni udeleževal.
Ko je bila Demokratska zajednica še Močna, da so demokratje prodrli vedno s svojo voljo, je še šlo. Ko so se pa po pre-sernosti g. Pribičeviča polastili sami vlade in so sc njihove vrste zredčile, so bili takoj proti parlamentu, dasi je bila opozicija vedno za parlament, pač pa je po parlamentarnih običajih prepustila odgovornost o parlamentu vladnim strankam. Se več! Manjšina jc dala vladi celo več glasov nego jc bilo potrebno za sklepčnost, toida vladni gospodje pc«;lanci so raje doma agitirali, nego da bi bili delovali v parlamentu, za kar so prejemali poslanske dijete, Zlasti Jugoslovanski klub je podpiral vlado, kljub temu, da jc bil v opoziciji in da se. jc tedaj »Slovenski Naroda iz njega norce bril, češ, zakaj se ni glasovanju odtegnil kakor Narodni klub. Namesto, da bi bili demokratje tedaj pohvalno priznali lojalnost Jugoslov. kluba, ©o ga za to v svojem časopisju napadali.
Danes 'grajo voditelji demokratov in g. Anton Kristan podobno vlogo proti parlamentu, četudi v drugačnem položaju. Kaj je njim mar jadransko vprašanje, kaj
mirovne pogodbe — za nje je čisto v redu, ako jih podpiše ministrski predsednik! Kaj je njim za valutno reformo, to so že »rešili« brez parlamenta njihovi ministri! Njihova osebno užaljena čast jim veleva, da agitirajo proti parlamentu; za nje je dosti, da govore o narodnem in državnem edinstvu, ki so je s svojim absolutističnim in strogo centralističnim vladanjem pred narodom spravili v slabo luč! Za nje jc pomenil centralizem isto kakor narodno in državno edinstvo, in ker je narod videl nezdrave posledice demokratskega centralističnega vtadanja, se je tudi njega ponekod oprijelo napačno narira.nje o državnem in narodnem edinstvu. Sedanja vlada bo morala s pametnim vladanjem popraviti, kar jc v tem oziru zagrešila njena prednica.
Prepričani smo pa, da jc tudi še sedaj v demokratski zajednici, pa tudi pri socialistih mnogo mislečih poslancev, ki so že prej stališče svoje vlade obsojali in ki nc bodo šli na limamce užaljenim odsto-pivšim ministrom. Osebne informacije nas tudi v tem potrjujejo. Tako slišimo, da socialistični klub ni napravil sklepa, da se socialistični poslanci ne udeleže parlamentarnega dela. Tisti, ki bi vztrajali na stališču abstinence, bodo pokazali, da so nasprotniki parlamentarne vlade, da so pristaši absolutističnega vladanja. Ako sc je narodno predstavništvo stvorilo v ta namen, da naprav: volivni red za konstituanto, naj to izvrši; ako pa nekateri poslanci tega nočejo, zakaj so mandate sprejeli? Naj jih odložijo in prepuste takim, ki jim država, narod, urejene razmere in parlament niso igrača užaljenih absolutistov!
S^rfprau® za agrarno reformo.
Kot posvetovalni organi pri izvršitvi predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme bodo sodelovali v Sloveniji občinski in okrožni odbori ter deželni agrarni odbor, katerih mandat bo trajal telo dni. Občinski agrarni odbori se izvolijo od občinskih agrarnih odborov dotičnega okrožja, deželni agrarni odbor se izvoli za vse območie deželne vlade za Slovenijo, Seje odbora sklicuje po potrebi predsednik ali njegov namestnik, sklicati pa sc morajo tudi na zahtevo pristojnih organov za izvedbo agrarne reforme. Služba odbornikov v vseh treh odborih je častna in ne sme zahtevati odbornik nobene nagrade ali povračila za izvrševanje odborniških dolžnosti.
Občinski agrarni odbori predlagajo,
koliko veleposestniške zemlje, kje in za kako ceno dobe v zakup družine v občini, ki so v to opravičene, koliko drv, stavbnega lesa in stelje naj dobe tc družine iz veleposestniških gozdov ter katere skupne naprave v melioracijske in druge svrhe naj se vzdržujejo na veleposestniških zemljiščih in kdo naj vzdržuje in nadzoruje te naprave. Nadalje moraio ugotoviti občin-; ski agrarni odbori, koliko zemlje in v kaki ] kulturi potrebujejo posamezna posestva za primerno zaokrožitev, koliko in katera posestva, primerna za samostojno gospodarstvo. so se vtelesila veJeposestvom, koliko oseb in družin je v občini, ki sc pečajo z obdelovanjem zemlje, a je nimajo dosti in se žele izseliti v kak drug del države na večje posestvo.
Okrožni agrarni odbori predlagajo, koliko veleposestniške zemlje naj se od-kaže ^saki občini v okrožju in za kako zakupnino, kje naj se odkaže občinam kurivo, stavbni les in stelja ter za kako ceno, kako naj se razsodilo med posameznimi občinami spori, ki se tičejo užitkov iz vele-posestev.
Deželni agrarni odbor ima nalogo, da predlaga, katera zemljišča veleposestev naj se ohranijo v javne svrhe (za kmetijske šole, oziroma vzorna posestva itd.) in da izrazi svoje mnenje o zakonskih in na-redbenih načrtih glede agrarne reforme ter predlaga tozadevne potrebne ukrepe in odredbe.
Občinski agrarni odbori se volijo na ta način, da napravi občinski urad najkasneje 14 dni po objavi tozadevne naredbe imenik vseh predstojnikov tistih družin v občini, ki žive v glavnem od obdelovanja zemlje, torej tudi kmetskih delavcev in hlapcev, če imajo svoje družine. Imenik sc deli na pet kategorij. V prvo spadaio ti, ki nimajo nič zemlje, v drugo ti, ki je nimajo toliko, kolikor je lahko obdelujejo s svojo družino, v tretje ti, ki je imajo toliko, kolikor je lahko obdelujejo s svojo družino, v četrto ti, ki jo obdelujejo s svojo družino in s pomočio najetih delavcev, v peto ti, ki je obdelujejo samo z najetimi delavci. Izgotovljeni imenik se mora razpo-ložiti v občinskem uradu skozi osem dni ter je interesente še posebej pozvati, da ga pregledajo.
Po preteku 8 dni jc treba razglasiti kraj, dan in uro volitve. Kdor jc vpisan v imeniku, lahko voli in je lahko voljen. Pravico do volitve imajo tudi vse polnoletne žene, če vodijo gospodarstvo kot samostojne gospodinje. Glasuje se tajno z listki, ki sc vržejo v posebno posodo. Člani, vpisani v prvi in drugi kategoriji, volijo skupno in tvorijo prvo volilno skupino. 1 Tretja, četrta in peta kategorija voli zo-
pet skupno in tvori drugo volilno skupino. V prvi skupini pride en odbornik na 10, v drugi skupini na 20 volilcev, vlomki se štejejo za celo število. Volitev vodi župan ali njegov namestnik in pritegne v komisijo 2 najstarejša pismena moška iz prve skupine in 1 iz druge. Tajnika imenuje sam. Po glasovanju prešteje komisija glasove in izvoljeni tvorijo potem občinski agrarni odbor. Proti volitvam jc dopuščen priziv tekom 8 dni na glavnega poverjenika ministrstva za agrarno reformo. Najkasneje v roku sedem dni skliče volilna komisiia sejo občinskega agrarnega odbora, da izvoli pod njenim vodstvom predsednika, podpredsednika in tajnika.
Prva naloga odborov je, da pregleda natančno popis družin in popravi morebitne netočnosti.
Če mogoče, nai voli že v prvi svoji seji občinski agrarni odbor člane za okrožni agrarni odbor. Na vsakih 10 odbornikov prve skupine občinskega agrarnega odbora pride po en odbornik za okrožni agrarni odbor, iz druge skupine pa na vsakih 20. Voli se tajno z listki. Okrajno glavarstvo skliče na to v roku 15 dni po izvršenih volitvah za občinske agrarne odbore okrožne agrarne odbornike na sejo, kjer sc izvoli predsednik, podpredsednik in tajnik.
Deželni agrarni odbor tvorijo vsi predsedniki okrožnih agrarnih odborov. Odbor sc konstituira na poziv glavnega poverjenika ministrstva za agrarno reformo ter izvoli iz svoje srede predsednika, podpredsednika in tajnika.
Občinski, okrožni in deželni agrarni odbor morajo o vsaki seji pravočasno obvestiti glavnega poverjenika in mu predlagati zapisnike o sejnih sklepih.
Za agrarne odbornike ne morejo biti voliene osebe, ki so ali obsojene ali v preiskavi radi hudodelstva. Društvo jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani lahko pošlje po enega pooblaščenca v občinske agrarne odbore, po dva v okrožne in pet v deželni agrarni odbor. Pooblaščenci morajo imeti svoje stalno bivališče v področju tistega agrarnega odbora, v katerega so delegirani, in imajo iste pravice, kot izvoljeni člani odborov. Imena pooblaščencev mora društvo priobčiti predsedniku dotičnega odbora in glavnemu poverjeniku ministrstva za agrarne reforme.
Naredba ministrstva za agrarno reformo z dne 4. februarja 1920, št. 1459, s katero se ustanavljajo agrarna zastopstva, bo izšla te dni. Volitve v agrarne odbore sc bodo vršile najprej v občinah, ki so intcrc-siranc na kakem veleposestvu, ki pride v poštev.	T. U.
LISTEK.
»»
nGosps nsesmika kura.
Švedska vaška povest, (Švedski spisal Avgust Bondeson, prevedel France Hrast.)
(Dalje.)
Nekega dne jc prišel Kale k Sireno-vim, da si izpor.odi četrtinko žganja. Stari Bok en, občinski krojač, je bil prišel prej kot je Kale mislil — kar sc pa pravzaprav ne zgodi ravno pogosto — in takim ljudem je treba dajati jesti in žganja od trenutka ko stopi v hišo pa dokler nc zapre vrat za seboj — čc si hoče namreč človek ohraniti v okolici dobro in pošte-ao ime.
Medtem ko jc šel Sven v klet, da na-toči žganja, je dejala Stina Kaleju: »To jc že od sile, koliko denarja dobi Berta za svoja redka jajca,« in našpičila usta.
»Da, v mestu plačajo dobro,« je menil Kale.
»Seveda, pa čimbolje, tem dražje,« je rekla Stina. ^Pomisli le, koliko tako lepe 'elikc kokoši pojedo. In to gre od žita!-
»Da, da, čc hočemo, da ležejo, morajo imeti tudi jesti. Ampak žita nc gre toI;ko. Berta kuha vodo in jo zameša s plevami in senčnim zrnjem in krompirje-
OSA tfUI] up 'B§3UI BI Egaui Ul DjdnjO JU1TA.
opraviti s kurjo pičo nego z našo lastno jedjo.«
»Da, to jc vse lepo. Pa naj kuha in meša. to ali ono, treba jc vendar še. vse kaj drugega nego plev in krompirjevih olupkov, čc hoče imeti jajca sedaj v tem času, ko ne najdejo kokoši niti ene zelene bilke in niti enega črva. Poglej le v kaščo, pa boš videl, česa je vsega treba, da neso kokoši jajca. In še take velike kokoši! — Kaj pomaga, če daje krava še toliko mle ka, pa prevrne vsako kablico. Isto jc pri kokoših. Kakšno korist ima človek od njihovih jajc, če požro več kot so jajca vredna! — Moje male jarčke niso znesle še nobenega jajca, zato me pa tudi njihova piča ne stane skoro nič.«
Kale ji ni mogel odgovoriti, kajti v tem trenutku je stopil Sven v sobo in mu postavil žganje na mizo.
Pa kakor hitro je natočil krojaču kozarec v pozdrav, je zlezel na podstrešje, da pogleda v kaščo. Lej ga zlomka, saj res ni bilo več veliko žita! Seveda, pravzaprav ga res ni moglo biti šc kdovekoliko, saj so žgali ves čas kavo in za božič s*> nekaj zmleli, torej —,
Ko je prišel v kuhinjo, si vendar nt mogel kaj, da bi ne dejal Borti; »Ti, Berta, to je pa. od sil««, kako malo je ostalo žita v kašči. Ne smeš dajati kuram toliko žita I«
»Ali si že kdaj videl, da sem jim dala žita?« se je razhudila Berta.
»Ne, ampak--,«
»Kdo ti jc pa natvezel, da dajem kuram toliko žita?«
Kaleju je bilo, kot da bi imel polno srajco uši.
»Kdo jc to rekel?« je. kričala Berta, »Povej mL, kdo ti je to rekel!«
Kale za nobeno ceno ni hotel sejati nesloge med sosedami, saj jo. vedel, da trpi vsled tega cela družina. Vedel je pa tudi, da se z Berto ni šaliti,
>Kdo jc to rekel?« je hreščala Brrta venomer.
»Nihče ni rekel,« je dejal Kale čisto pobit in sc popraskal za ušesom. Le to je bilo, da je bilo, da je prejle, ko sem bil pri sosedovih, da si izposodim žganja, rekla
Stina--,«
»Kakor da bi jaz tega nc vedela, da je rekla! — Fej, taka soseda! Sama ne-voščljivost! Fej! — Hm! — Da, da. ko sem ji bila prišla pokazat prvo lajce, je bila tako jezna, da ga šc v roko ni vzela, ampak obrnila sc je in pihala in brskala po žerjavici kot za stavo, ln šc na skodelico kave me ni povabila, čeprav jc imela kavo ravno v peči. In na mizi jc stala polna skleda flancatov. Ali sem ji morda jaz kdaj naredila tako, kaj?! — Fej! — Ampak ti ji pa le povrj, naj gre pogledal raje v svojo kaščo. koliko ima še žita. pred-no si dela nepotrebne skrbi, kaj imajo in česa ne drugi ljudje! Fej! Da zanaša prepir med zakonske Uudi! Fej!«
Kale se jc praskal in praskal. Da bi sc vsaj ne bi brigal za vse to in nc bil pogledal v kaščo! Tako je, če posluša človek babje čenče.
Berta sc pa ni dala pomiriti lake hitro.
»Ta skopulja, ta zlomkova! Žito —• da dajem kuram preveč /ito! Kot da bi se ne trudila in trudila in strgala vkup in mešala, samo da prihranim na žitu! Videla Ho, da imamo pri nas žitne kave in kaše in šr moke povrhu, če ona nima več toliko žita, kar ga rabi za kavo! — In ti, ti tepec, ne morem ti reči drugače — ti norec, ti! Torej zato si šel na podstrešje, da vidiš, koliko žita je šc! ln mislil si, da nisem slišala, kako je škripal pokrov, če si tudi drsal z nogami in pokašljeval in sc vsekaval! — Fej! — Ali naj bo to za zahvalo, da človek skrbi za hišo in gleda na svoje, kar le more?«
Borta!« je prosil Kale.
»Da, Berta! In to sem tudil« je hre-ščala. »Tako bom skrbela za vas, kakor skrbite vi zame! Pojtc se solit vsi vkup!«
S tem jc odprla vrata v sobo in vstopila. Tu jc sedel krojač sredi na veliki miri, s prekrižanimi nogami, in škilil iznad očal na B^rto. Krojač seveda o vsem tem ni smel slišati ničesar, tako da sc Kal« šc opravičiti in zagovarjati ni mogel.
Sedaj je bilo sovraštvo tu in vse to radi teh zlomkovih kakoši — ne da bi te naredile kako zgago in ne da bi nastal
Drsava SHS.
Izjava dr. Trumbiča,
LDU Beligrad, 23. fcbr. Iz Londona javljajo: Pred svojim odhodom iz Londona je dr. Trumbič podaj izjavo v listu »Pall Mali Gazette«. Pojasnil je primer Srbije z ozirom na prost dohod do jadranskega morja in obžaloval, da velesile Jugoslovanom niso dovolile, da bi sc udeleževali teh posvetovanj o tem predmetu, dasi je to vprašanje življenskega pomena za Jugoslavijo. Večja Srbija, je dejal dr. Trumbič, da služi kot vez med Evropo, Azijo in Afriko. Mala Srbija pred vojno ni bila brez važnosti, gotovo je tedaj, da je danes mnogo večje važnosti združeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Omenjeni list pripominja, da dr. Trumbič ves čas svojega intervieva ni pokazal znaka nezadovoljnosti glede postopka velesil. Videlo se je, da sprejema stvar, ki jo mora obžalovati, a popolnoma mirno in napravil je vtis odločnega in samozavestnega človeka, ki brezpogojno zaupa v lojalnost svojega na-Toda.
Nemške Itii.
Ljubljani!, 24. febr. Ljubljanski dopisni urad poroča: Dunajski dopisni urad razširja iz Št. Vida ob Glini tole vest: »Na-rodno-politični odbor javlja: Vsled posredovanja koroške deželne vlade se je pritožil državni zunanji urad pri ministru zunanjih del v Belemgradu zaradi novačenja v koroškem glasovalnem pasu. Belgrajska vlada je na to ukazala komandi drav. divizije v Mariboru (!), da ne sme novačiti nadalje v spornem ozemlju in da mora odpustiti morebitne že potrjene novince.« — Z ozirom na to vest se ponovno uradno ugotavlja, da se niso vršila na Koroškem nobena novačenja in se hoče politični odbor, oziroma koroška deželna vlada ponašati z izmišljenimi uspehi.
Češka.
Ustava dovršena. — Samouprava.
Praga, 23. februarja. V petkovi in sobotni seii je prišlo v ustavnem odboru do kompromisa. Vlada je opustila načrt, razdeliti državo v velika samoupravna telesa, opozicija (ljudska stranka in narodni demokrati) je odstopila od svoje zahteve, da se razdeli država v majhne župe. Samoupravo bodo imele župe srednje velikosti, ki jih bo v Češki devet, na Moravskem in v Šleziji pet. Dežele kot celote ostanejo, deželne meje se ne porušijo. Deželnih zborov z zakonodajno pravico sicer ne bo, zato bodo pa obstojali deželni zbori z upravno kompetenco in tudi deželni odbori Vo-livni okraji se bodo približno krili z upravnimi župami. Število poslancev bo v parlamentu najbrže 300. Ministrski predsednik Tusar je zaključil 16-urno sejo z zahvalo vsem, ki so sodelovali pri odgovornosti polnem delu. Ustavni načrt je dovršen, gre samo še za par točk. Ker je dosežen kompromis med vsemi strankami, bo ustava gotovo v kratkem v zbornici soglasno sprejeta in potrjena. Takoj nato bodo razpisane volitve.
Trgovina z Azijo.
LDU Praga, 24. februarja. (ČTU) V Pragi se je osnovala delniška družba za trgovino z iztokom. Družba se pogaja za-udeležbe japonskega in indijskega kapitala. Japonska skupina jc obljubila 40, indijska pa 20 milijonov kron.
ftusiia.
Boljševiki na murmanski obali.
LDU London, 23. februarja. (DKU — Reuter.) Iz Vardoeia na Norveškem poročajo z dne 22. t. m., da je tjakaj prispel iz Murmana ruski parnik »Lomonosov« z dvema angleškima in štirimi belgijskimi
prepir ali vsled jajc ali vsled česa drugega.
Stina in Berta sta sc izogibali druga drugo huje nego kuge. Nista se ne pogledali in ne pozdravili. Še celo v cerkvi nista mogli sedeti v istem stolu. Ampak stepli se še nista bili — ena jc čakala, da zine druga kako besedo — potem pa —!
Sven in Kale se nista brigala za nič in ostala sta si prav tako dobra soseda kot poprej. V srcu sta pa bila oba do grla sita večnega babjega prepiranja; kajti razume sc, da sta morala vse preslišati, kar se je kuhalo v Stini in Berti in česar si nista mogli povedati.
Tudi Janez in Ivanka sta bila prav tako dobra prijatelja kakor poprej. Vedno sta se pogovarjala o jezi med materima in ugibala, na kak način bi se jih dalo sprijazniti, kajti tudi za njiju je stvar začela postajati neprijetna. Kajti čc jih je opazila Stina* da sta stala in govorila, je zmerom poklicala Janeza k sebi in si je izmislila, da je moral takoj kaj storiti zanjo. In če jih je zagledala Berta, je takoj zaklicala: »Kaj postavaš in lenariš, Ivanka? Ali nimaš drugega dela? Prest pojdi v sobo, prest! Le tega ne morem trpeti, če ljudje iako postavajo, lenarijo in čenčajo,«	(Dalje.)
častniki. Potniki poročajo, da je na murmanski obali izbruhnila revolucija. Boljševiki so se polastili dežele ter vseh ladij, izvzemši »Lomonosova«, ki je pobegnil kljub močnemu obstreljevanju s strojnicami. Kapetan ladje je bil pri tem težko ranjen.
LDU Berlin, 24. februarja. (DKU) »Deutsche Allgemine Zeitung« iavlja iz Ko-danja: »Extrabladet« sporoča, da so po vesteh iz Moskve rdeče čete zavzele mur-mansko ozemlje s pomočjo tamošnjega prebivalstva.
Rdeče čete v Arhangelsku.
LDU Moskva, 24. februarja. (DKU — Brezžično.) Po poročilih z zapadne fronte so bile rdeče čete v Arhangelsku vplenilc dva velika in pet majhnih ledolomov ter vse reško brodovje in več velikih pomorskih ladij. Vse ladjedelnice, arzenali in delavnice za popravila so popolnoma nepoškodovane. Po poročilih z vzhodne fronte so revolucionarne rdeče čete skupno s Kitajci napadle po Japoncih zasedene trdnjave Nikolajevsk ob Amurju in osvojile utrdbe ter pozvale Japonce, naj se udajo.
Ameriški poveljnik v Jadranu odstavljen.
LDU Berlin, 24. februarja. (DKU) »Deutsche Allgemine Zeitung« poroča iz Lugana: Poveljnik ameriškega brodovja v Jadranu Andrews je odstavljen.
Angleška se pogaja z Rusijo.
LDU Rotterdam, 24. februarja, (DKU) »Morning Post« zatrjuje, da se vzlic vsem zanikanjem Anglija pogaja s sovjetsko Rusijo glede mirovnih pogojev. Posredovalci so na eni strani Litvinov in Funkelstein, na drugi strani pa misija O' Gradvja
LDU Rotterdam, 23. februarja. (DKU) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« javlia iz Londona, da je ministrski piedsednik prejel prošnjo, ki jo je podpisal general Gough, bivši vodja angleške misije v se-vero-zahodni Rusiji, ter nekatere druge ličnosti, ki so zadnje dve leti delovale na različnih uradnih mestih v Rusiji. V tem pismu prosijo, naj Anglija prizna sovjetsko vlado; zakaj nevarnost boljševiške propagande ni večja kot nevarnost, ki izvira iz nadaljnjega obstoja sedanjih razmer. Ako iz Rusije ne bo prihajalo žito, se bo vzhodno od Rena pojavila lakota in velika zmešnjava, in to bi bil najboljši povod, raz-širjevanje boljševizma.
Nova angleška armada.
LDU London, 23. februarja. (DKU — Reuter.) Pri razpravi o proračunu vojnega ministrstva v angleški zbornici je vojni minister poročal o vojaškem položaju. Med drugim je izvajal, da se splošna vo-iaška dolžnost v Veliki Britaniji konča z 31. marcem t. L S tem dnevom pa se ustanovi nova vojska, ki bo štela približno 220.000 prostovoljcev, V to število pa niso vštete čete, ki se nahajajo v Indiji. Minister je nadalje izjavil, da se je Velika Britanija za mirovne konference premalo zavzemala za odpravo prostovoljnih vojsk. Edina velika država, ki se je odrekla vojaški obveznosti, je Nemčija. Priznati pa mora, da je Nemčija to storila le vsled tega, ker je bila v to prisiljena.
Nornška ^vsftrsfa.
Stavka na Dunaju.
LDU Dunaj, 24. februarja. (ČTU) V delavnicah vzhodnega kolodvora stavka 1000 in v delavnicah severnega kolodvora 2000 dclavcev.
Kronanje rumunskega kralja.
LDU Budimpešta, 24. februarja. (ČTU) Kakor poročajo iz Bukarešte, se bo dal rumunski krali Ferdinand v Karlsburgu kronati kot vladar razširjene Rutnunije.
Bolgarija.
Zbornica razpušČena.
LDU Praga, 23. februarja. (ČTU) Iz Sofije poročajo: Tcžkoče, ki sta jih povzročili obe socialistični skupini v narodni skupščini ,niso več v skladu z dejanskim razpoloženjem državljanov, zlasti nc po težkem porazu, ki ga je prizadela socialistom in komunistom ravnokar končana stavka. Vsled tega se je vlada odločila, razpustiti narodno skupščino, ki ie bila izvoljena pod popolnoma drugimi političnimi razmerami, kakor so sedaj. Vlada namerava razpisati nove volitve, da si zagotovi stalno večino, ki bi kolikor mogoče soglašala z javnim mnenjem v državi. Razpust zbornice je vlada naznanila v scii dne 20. t. m. brez vsakega pripetljaja.


Blarocaiže
Polnilne novice.
-f Razpoloženje za ljudsko glasovanje na Koroškem in nemške intrige. V pasu A
je razpoloženje za Jugoslavijo dobro. Vojaštvo je dobro in resno, kar imponira ljudstvu, ki je videlo prej divjanje nemških Volkswehrovcev. Tudi v pasu B je razpoloženje za Jugoslavijo vedno močnejše, čeravno se ljudstvo ne upa tega povsod pokazati, ker je nemška vlada na Koroškem kruta, V Celovcu si široke plasti prebivalstva želijo, da zasedejo Celovec Jugoslovani, ker prebivalstvo strada; na teden dobi tam oseba četrt kg slabe moke in 10 dkg mesa. Nemška vlada, ki se boji prebivalstva, jc med ljudstvom razširila vest, da bode izročila vlado Italijanom, ako sama nc bo mogla več obvladati prebivalstva, In Italijanov so ljudje siti in se jih boje, zato so mirni. In res so zasedli Italijani zopet postojanke, s katerih so se bili prej žc umaknili. Nemški voditelji na Koroškem pa še vedno ne mirujejo in hočejo svet z lažnjivimi poročili o položaju preslepiti. Izmišljene vesti o dogodkih v pasu A spravljajo v svoje časopisje. Tako jc. tudi »C-razer Volksblatt« objavil 11. t. m. izmišljeno poročilo, tako da so mace-donski vojaki zamenjali tržaški bataljon itd. Macedoncev sploh ni na Koroškem in tržaški hataljon je bil vedno na Koroškem. Tudi vse ostale trditve v omenjenem dopisu, kakor o zapiranju Nemcev, so docela izmišljene.
-f Kristan sc priporoča. G. Kristan je moral sleči ministrski frak in prenesti svoje kovčekc iz Belega grada v Ljubljano. Konec ic potovanj in banketov, treba je igrati zopet ulogo izkoriščevanega pro-letarca. In to boli! Posebno hudo je pa g. Kristanu, ko vidi, da »mladi, smrkavi doktorji«, ki jih je on spravil v gorka gnezda pri raznih uradih, agitirajo med socialno-demokraškimi pristaši proti njemu, voditelju ministerijalcev. To ie bridko in mi razumemo njegov gnjev. Krčevito poizkuša, prikupiti se sodrugoro in jim pošilja v »Napreju« pismo. Toda namesto, da bi jim razjasnil svoje delovanje v ministrstvu, se zaganja v »klerikalno nesramnost, umazano natolcevanje, psovke, klevete in grdobije« in pravi: »Naša stranka je bila majhna in z njo smo rastli tudi mi.« Ras tel jc s stranko na moči in denarju in ko je zrastel tako visoko, da se je dotaknil ministrskih stolcev, je pri večini lastne stranke izgubil tla. In bivši minister je našel eno samo zdravilo, ki kaže njegovo duševno kulturo. Kristan pravi: Štefe se je obesil, njegov slučaj je jasen za urednika »Slovenca« in »Večernega lista«. Taka surovost bivšega ministra se sama sodi! Tako se g. Kristan priporoča sodru-gotr v blagohotno upoštevanje. To je njegov edini odgovor na dejstva, ki smo jih prinesli o njegovem ministrovanju. V svoji obnemoglosti je ta padli junak pomilovanja vreden.
awfta novica.
—	Iz Brna se poroča, da so na živino-
zdravniški visoki šoli istotam promovirali dipl. živinozdravnikom kot prvi Jugoslovani Pahor Filip iz Vrtojbe pri Gorici, Šribar Makso iz Spodnje Hudinjc pri Celju in Franc Samec iz Ložnice pri Celju.
—	Za širjenje katoliškega tiska. V torek, dne 24. t. m. sc ju vršil ustanovni občni zbor »Katoliške lige«, društva za širjenje katoliškega tiska,
—	I, pastoralna konferenca za radov-Iiiško dekanijo bo dne 14. aprila ob 10. uri dopoldne na Breznici.
—	Vse tovariše — visokošolce in srednješolce — iz litijskega okraja prosim, da mi zanesljivo vsi nemudoma blagovolijo po dopisnici sporočiti svoje sedanje in počitniške naslove. Miha Lah, Ljubljana, Ljudski dom, soba SDZ.	(k)
—	Za Krekovo politično šolo je daroval preč. g. Franc Žužek, župnik na Kopanju, 200 K.
—	Ubogi otrociJ V nekem kraju blizu kočevske meje nagovori učitelj 10 do 12-letne otroke, naj mu odkritosrčno povedo, koliko izmed njih ni šc nikdar pokusilo žganja. Izmed 32 dečkov so se javili lc trije, izmed 26 deklic le 14, da niso šc žganja pili. — Na vprašanje, koliko jih še ni kadilo: dečki žc vsi, deklica nobena. Konec ure jih opozori, naj povedo doma, kako malo otrok še ni pilo žganja, »boste videli, kaj bodo starši rekli«. »Smejali se b o d o«, se začuje iz klopi. Kakšne občutke jc ponesel ta dan učitelj iz šole?
—	Pri zamenjavi bankovcev bosta sodelovali poleg že objavljenih zavodov tudi Češka, banka Union, podružnica Celje v Celju in Zadružna zveza v Celju. — Predsedstvo dclcgacijc ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
—	Cerklje na Dolenjskem. Dne 20. februarja ic bil tukaj prvi letni in živinski sejem, na katerega so prignali žc precejšnje število živine, konj in prašičev. Tudi kramarjev jc ie bilo dokaj. Upa se, da bodo tukaj sejmi zelo živahni, kar jc že pokazal prvi, čeprav ni bil razglašen v so-
sednjih župnijah in ne na Štajerskem; pa so vkljub temu prišli sejmarji celo iz Raj-henburga. Prav živahen sejem sc pričakuje zopet na sredo p'ed Binkoštmi.
,. — Telefonski pogovori z Nemško Avstrijo. Telefonski pogovori so dovoljeni ta cas razen med Ljubljano tudi med Mariborom, Celjem, Ptujem in Zidanim mostom na eni ter Dunaiem in Gradcem na drugi strani. Triminutni pogovor stane v vseh imenovanih primerih štiri dinarje ali 16 K, Nujni pogovor pa velja trikrat toliko.
—	Vojvoda Babunski umrl. V Velesu v Macedoniji je dne 1& t. m. na pljučnici umrl vojvoda Jovan Babunski. Vojvoda Babunski, rojen v Macedoniji, je stal še pred balkansko vojno na čelu srbske revolucionarne akcije v bivši Turčiji. On je bil dolga leta na čelu srbskega četniškega gibanja v Maeedoniii. Udeležil se je balkanske in svetovne vojne. Bil ie junak v besede pravem pomenu.
—	Nesreča z ročno granato v Idriji. Dne 18. t. m. so se igrali otroci v strugi Nikove za Tinčetovo« hišo v Idriji. Našli so ročno granato in misleč, da je konser-va, tako nerodno z njo manipulirali, da se jc razletela. Dva šolarja, Likar Anton m Curk Ivan, sta bila na mestu mrtva, dva druga, že izven šole, nevarno ranjena. Eden od teh, Tušar, je, kakor se sli$, med transportom v bolnišnico umrl. Preiskava radi nesreče je v teku in bo baje dognala čudne reči.
—	Ubogi starši! V fari ob štajerski meji jc katehet pridobil prav lahko dečke za abstinenco. Držali so jo, dokler niso bili od staršev prisiljeni piti. Enemu dečku so rekli doma: do Velike noči lc bodi, takrat pa bodo prišli boter in boš moral piti.
—	Če se človek napije čez mero vin-ca, mora paziti na žep: to zlato resnico je
izpoznal ključavničar Lojze H..... ki ni
pazil v gostilni na to, kaj se godi v tovar-šiji veselih vinskih bratcev in sestric, od katerih eden ali ena mu jc izmaknil 400 K.
—- Previdnost pri nakupu usnja. Kmet K. J. iz Grosuplja jc kupil pri Mergentba-lerju v Ljubljani 3 kg usnja, katero jc nameraval nesti domov brez izvoznice, vsled česar so mu na kolodvoru državni varnostni organi usnje zaplenili; centralni urad proti verižništvu je pa K. J. obsodil na 200 kron globe in 3 dni zapora, usnje zapade. Pri tem pripomnimo, da kdor kupi usnje in ga pelje iz Ljubljane, si mora preskrbeti dovoljenje pri domačem okrajnem glavarstvu ali pa pri oddelku za trgovino in industrijo v Ljubljani.
—	Tatica na »Novi pošti« v Kranja. Ivana Avsenek, brezposelna natakarica iz Zvirš, katera je dobila pri deželni sodni ji v Ljubljani pred meseci 14 dni ječe, ker je okradla nekega gospoda pri »Lloydu«. Ker jc ukradla na »Novi pošti« v Kranju Mariji Češnovarjevi obleke v vrednosti 430 kron. Avsenekova odločno zanikuje, da bi bila ona kradla, toda priča Češnovar potrdi, da jo je Avsenekova okradla. Sodišče je obsodilo Avsenekovo v 6 mesecev težke ječe.
Uubflanske novice.
I j Shod krščanskomislečega delavstva,
ki ga priredi Delavska zveza, se vrši v sredo, dne 25. februarja ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. — Pridite polnoštcvilno!
lj Sestanek duhovščine ljubljanskega mesta bo danes ob 5. uri v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne.
lj Seja S. K. S. Z. Danes ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih seja S. K. S. Z. —-Vabimo zastopnike Ljubljane, Zveze Orlov, J. S. Z., Slov. ženske zveze in Ljudskega odra. — Spored važen. — Predsednik.
I j Mladeniči rojstnih letnikov 1896,
1897 in 1898 se opozarjajo radi zglasitve v mest. vojaškem uradu dne 27,, 28. in 29. februarja 1920 na razglas, ki jc nabit na mestni aeski in po mestu.
lj Umrli so v Ljubljani: Urban Ža-kelj, dninar, 58 let. — Vera Donvcr, zidarjeva hči, 6 tednov. — Ivana Vclepič, sodnega pristava vdova, 87 let, — Fran Hitti, trgovec, 43 let, — Josip Bezlaj, invalid, 29 let. — Ana Cvetan, kuharica,
33	let. — Julija Jerman, žena užitnin. preglednika, 26 let. — Marjeta Kašman, drvarjeva žena., 63 let. — Mnks Merhar, umir. žel. sluga, 66 let. — Albina Merhar, žena prej navedenega, 62 let. — Lovro Poljanec, finančne straže nadpregiednik, 53 let. — Fran Sosso, žel, sklad, delavec,
34	let. — Ana Zadražnik, kuharica, 27 let.
lj Mladina pred poroto. Predsednik deželnega sodišča jc pri porotni obravnavi povedal žalostno resnico, da se obtoženci, ki stoje pred ljubljansko poroto, rekruti-rajo večinoma iz vrst »vojne mladine«. Vojna je razkrojila etične temelje družbe, zastrupila je pravni čut in zmedla vse pojme o poštenju. Z resignacijo poudarjajo zagovorniki to dejstvo in cinični odgovori obtožencev govore bolj kot vise, V istem času, ko se pred poroto razgrinja vsa gniloba teh mladih duš, sede v avditoriju polodrastli dečki, ki se naslajajo nad * drznostjo« in
premetenostjo obtožencev. Nizkotna radovednost, da pogledajo in ovohajo gnilobno mlakužo zločina, vodi del »zlate mladine« ▼ porotno dvorano. Tam zanje ne sme biti prostora. Gotovi smo, da bodo poklicani činitelji — predvsem šolska ravnateljstva
—	v tej smeri napravili svojo dolžnost.
lj Okraden Američan. Frank U. z Dolenjskega se je pripelial 7. januarja t. 1. iz Amerike nazaj v Ljubljano. Vesel je bil in je dajal za pijačo, kdor ie hotel piti. In padel je v kremplje ribčev iz Cerkvene ulice, kateri radi pijeio rujno vince, kadar jim ga kdo drugi plača. V družbo s Frankom U. je priš^ tudi Jože Urbane, kateri živi v skupnem gospodinstvu z vdovo Marijo Muhičevo in Amerikanec je sproti plačeval s tisočaki, katere je kar metal okoli Urbane je šel še po Muhičevo, katera je tudi šla in pMa na Frankov račun. Na to sta ga spravila spat in sta mu ukradla Jože in Marička 4 bankovce po 1000 kron, katere sta fkrila v drvarnico, kjer jih je policija tudi našla, ker je Frank, ko se ie streznil, vso reč policiji ovadil. Pred ljubljansko deželno sodnijo valita krivdo Jože na Maričko, Marička pa na Jožeta. Sodišče (prvomestnik nadsvetnik Žebre) je obsodilo tako Jožefa Urbanca, kakor tudi Muhičevo Maričko vsakega na 1 leto težke ječe.
lj Tatvina v »Vnovčevalnici v\ živino«. Vinko Brozovič je ukradel 10. decembra L L svoji delodajalki »Vnovčevalnici za živino in mast« v Ljubljani 7 kg sala. Pri deželni sodniji so ga za to obsodili na 14 dni zapora.
Izpred parate.
Na glavnem kolodvoru ukradeni kov £eg. Anton Lavrič iz Travnika se je pripeljal 10. decembra 1. L zvečer z drugimi tovariši iz Amerike na ljubljanski glavni kolodvor, kjer je čakal na odhod vlaka v Kočevje. Ko je šel k blagajni, da kupi vozni listek, je postavil svoja dva kovčega aa tla, ko se je pa vrnil od blagajne, je pogrešil oba kovčega in ju je pričel iskati. Pristopil je k njemu Ferdinand Tušar in mu povedal, da je njegova kovčega odnesel neki mlad fant, katerega po videzu pozna, ker je služil z njim skupaj pri vojakih v Mariboru. Proti primerni nagradi
Bnato pomagal iskati fanta po mestu, rugo jutro sta ga našla v nekem izkuhu v Florijanski ulici; piše se Ivan Klebe in je i* Filipanov v Istriji doma; rojen je bil leta 1896. Klebe je imel na sebi LavriČe-to obleko. Vzlic temu Klebe tatvino taji in pravi, da je kupil obleko prejšnjo noč od nekega, njemu popolnoma neznanega človeka. Ta neverjetni izgovor pa izgublja ▼so vrednost, ako se uvažuje, da je videl Tušar obdolženca, ko je pobral Lavričev koičeg in zbežal z njim s kolodvora in da je tudi priča Alojzij Martinčič videl v tisti noči Ivana Klebeja, ko je nosil kov-čeg proti Florijanski ulici, drugega je moral med tem časom že nekje skriti. Klebe je oškodovan za 200 dolarjev ali 18.000 jugoslovanskih kron. Obtožnica zahteva obsodbo zaradi hudodelstva tatvine po §§ 171., 137. in 179. kaz. zak. Obtoženec taji. Pravi, da mu je oče pošiljal denar in ga je prihranil pri vojakih in prislužil v Grebinju kot kmetski delavcc, nazadnje je prišel v Ljubljano po izpustnico. — »Ste li bili na kolodvoru? Priča vas ie videla.« — »Prosim, o tem nič ne vem.«
—	On taji, da ni nosil kovčegov. >Kaj pa ste ▼ Ljubljani videli. Cerkev sv. Jakoba z velikim stolpom?« — »Vse mogoče, jaz ne vem imena.« — »Kako ste prišli do te obleke?« — »Kupil sem jo od neznanca.« Priča, ki je Amerikanec in ki so mu bili ukradeni kovčegi pove, da so predmeti, obleka, nož, rokavice, prstan, srajca, ki jih nosi Klabe, njegovi. »Kje ste dobili srajco, Klabe?« — »Z obleko sem jo kupil, prosim.« — »Kar tako za nameček kaj ne?« Priča Tušar pove, da je videl Klabe-ta na kolodvoru, kako je dvignil kovčege in jih nesel. Glavno vprašanje se je glasilo: Ali je kriv, da jc ukradel stvari v vrednosti nad 400 kakor tudi nad 4000 K? Porotniki so soglasno odgovorili z »da«. Sodni dvor mu je prisodil dve in pol leti ječe.
Vlom ▼ kemično tvornico v Mostah. Za 35.000 kron živega srebra ukradeno. V kemični tovarni v Mostah so 22. julija 1919 zjutraj opazili, da je bilo vlomljeno t skladišče in da so vlomilci ukradli 17 steklenic živega srebra v vrednosti 35.000 kron; živo srebro je bilo lastnina komisije za stvarno detnobilizacijo. Sum, da so izvršili vlom, je padel na Josipa Jakopila i* Pulja, Franceta Steinerja iz Divače in na Vlada Cicerona iz Lokovca, kateri so takrat tvorili vojaško stražo v tovarni in so stražili tudi skladišče in na tvorniške delavce, zaposlene v bližini skladišča se nahajajočega generatorja za plin, ker so se nahajali v najboljši priložnosti, da iz-vrše to tatvino ali bi pa morali vsled svojega posla vsaj opaziti izvršitev tatvine. Obtožnica izvaja dalje, da je bil sum popolnoma upravičen in da se je prvi izdal Jakopin, ker je brez vidnega vzroka po-»tal zelo surov napram vodju tovarne dr.
Fruchtu in ker je imel s soobdolžencem
Steinerjem tajinstven pogovor. Ker se pa ni udal, so prijeli policijski detektivi Steinerja, kateri jim je po hudem duševnem boju priznal tatvino. Povedal je, da so se udeležili vsi trije in neki neznani civilist tatvine in da jih je zapeljal Jakopin, kateri jc stal na straži, ko so Stciner, Cicero in civilist dejansko izvršili vlom. Popisal jc tudi kraj, kjer so zakopali ukradene steklenice in so jih tam tudi v rcsnici našli. Vladimir Cicero je nato tudi priznal svojo soudeležbo. Stciner je pozneje pustil poklicati k sebi dr. Fruchta, kateremu je šc enkrat skesano priznal taivino in ga prosil, naj posreduje za milostno kazen. Kljub opisanemu dejanskemu stanju in dejstvu, da so sc našle steklenice na mestu, katerega je opijal Stciner in da je ravno to povedal tudi Cicero, sta vendar Stciner in Cicero pri sodnijskem zaslišanju nepričakovano preklicala svoje pričanje. Skladišče je bilo na zun^i, pri oknih, nedotaknjeno in ker je bilo celo noč zastraženo po vojakih, je nemogoče, da bi bili mogli kaki drugi ljudje neopaže-no izvršiti tatvino; zato pride v poštev edinole vojaška straža in se to popolnoma ujema s tem, kar sta Steiner in Cicero priznala pri policiji. Dognalo se je, da obdolženci ne spadajo pod vojaško oblast, ker jih je vodja tovarne dr. Frucht sprejel in plačal kot slraže in ker niso bili nikdar sprejeti v Vojaško službo jugoslovanske armade, vsled česar spadajo pod civilno sodišče. Obtožba zahteva, da naj se Jakopil, Steiner in Ciccron kaznujejo po § 179. kaz. zaik — Pri razpravi so vsi trije obtoženci odločno tajili dejanje. Jakopil natančno opiše svojo službo, in trdi, da so izpovedbe obeh tovarišev nastale pod pritiskom policije. Stciner temperamentno pripoveduje o svoji nedolžnosti. Ko je straži! pred tvornico, je opazil, da se v bližini giba neka senca. *Luna je sijala in mislil sem, da je to refleks lune. Ko sem so obrnil, ni bilo nič več, a par trenutkov potem se je senca začela zopet gibati. Jaz sem šel za njo, a je izginila proti Dev. Mariji v Polju.« Predsednik nato prebere protokol policijskega ravnateljstva, ki obsega popolno priznanje tatvine. Obtoženec se zagovarja, da je bil razburjen, da je stal pod pritiskom policijskega organa itd. On tega ni nikdar tako mislil in rekel. Predsednik ga opo zori na to, da je na policiji povedal, kje so zakonane ukradene steklenice. »Čuden slučaj je, da sta to povedali v razburjenju, da niste ničesar vedeli o celi stvari in vendar je policija res našla tam steklenice.« — Tretji obtoženec Cicero pravi, da je bil oba dneva prost službe in da je spal celo noč. Izključeno je torej, da bi bil kradel. Tudi on zanika krivdo in noče ničesar vedeti o svoji izpovedi, ki jo jc policija bila vzela na znanje. Jakopila pripominja, da sta njegova tovariša podala nred policijo Iažnjivo pri.rnanje, ker sta stala pod vplivom vodstva kemične tvornice, Id hoče njemu škoditi.
Kurjač Židan, kot pri "a zaslišan, izpove: Imel sem nočno službo od 6. zvečer do 6. zjutraj Ob pol 2. ponoči sem videl, da so se odprla vrata skladišča. IC meni je prišel Jukopila in mi rekel: »Bodite tiho o tem, kar ste videli in ne povejte niti svoji ženi; 10C0 kron dobite, ako molčite.« — Drugi je bi! pa tak, kakršen je tale (pokaže na Steineria). Predsednik Regallv: »Zakaj niste nikomur povedali?«
—	»Bal sem se.«
Ravnatelj Moric Frucht ni prišel k razpravi. Njegova izpoved se prebere. Židan mu je povedal, kar je videl, da sta Jukopila in Steiner kradla; s 500 kronami je Žiberta nagradil. Na kolodvorski policijski ekspozituri mu je pa Steiner jokajoč priznal, da je bil Ciceron v skladišču in dajal steklenice vun, Steiner in neki civilist sta jih skrila, Jukopila je pa stražil. Prokurist tvornice Fran Ncsman potrdi v polnem obsegu Steiner je vo priznanje, ki ga je podal na kolodvorski ekspozituri dr. Fruchtu v njegovi in v navzočnosti revir-nega nadzornika Ljubiča.
Rcvierni nadzornik Habe se je peljal na lice mesta v tvornico. Ko jc tam stal, je videl zadaj v očalih, da se nekdo poti-homa bliža, bil je to Steiner, kateri je nekaj z Jakupilom paktiral. Meni je bila vsa stvar s tem jasna, nadaljno preiskavo je pa vodil g. rcvierni nadzornik Ljubič.
—	Predsednik senata dvorni svetnik Regallv Steinerju: »Kaj ste šli tja špegat?«
—	Steiner: »Nič ni res, kar priča pravi.«
Rcvierni nadzornik, vodja ljublj. kolodvorske policijske ekspoziture izpove: »Ko sem prišel z g, reviernim nadzornikom Habetom v tvornico in izvršil aretacije, sta bila Jukopila in Steiner huda in sta kričala.« Na ekspozituri jc Staincr izpovedal: »Kar sem storil, sem storil; jaz sem bil, Jukopila, Cicero in neki civilist.« Rekel je, da bi rad govoril z ravnateljem. Ko je prišel ravnatelj, je pričel jokati. Priča potrdi, da se je vršil prizor na ekspozituri tako, kakor sta ga opisala dr. Frucht in prokurist Nesman. Steiner je povedal, kje so zakopali živo srebro. Dvorni svetnik Kegally; »Ali bi bili našli steklenice, čc bi Vam nc bil on i>ovedal, kam
so ga zakopali?« — »Ne bili bi ga našli.« — -Težko,« — v Ali je bilo r,rebro globoko v ilovici zakopano?« — » Do 10 cm globoko.« Dvorni svetnik Retfally Steinerju: Kaj pravite na to?« — Steiner: »Če sem jaz to priznal, potem nic spravite v norišnico.« Državni pravilnik dr. Modic zahteva, da naj porotniki potrde na nje stavljena vprašanja. Zagovornika dr. Va-ljavec in dr. Krejči prosita, da naj porotniki na nje stavljena vprašanja zanikajo. Porotniki so dgovorili tako-lc: Z 10 glasovi proti 2. so potrdili, da je Jukula kriv tatvine, toda ne v tatinski družbi, da presega vrednost ukradenega živega srebra 100, toda, da ne presega 400 kron. Vprašanje glede na Steinerja so zanikali s 7 »da« in s 5 >-ne«, glede na Ciccrona pa s 4 »da« in z 8 »ne«. Senat jc obsodil nato Jukupila v 9 mescccv težke ječe, Steinerja in Ciccrona pa oprostil,
S J Ci 15 (F e NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
Beligrad, 24. febr, (Izv > Ministrski svet je danes §klenil, da se narodno predstavništvo sestane dne 1. marca. Ako pridejo v pondeljek vsi poslanci bivše opozicijo v Beligrad je kvorum zagotovljen. Kot prvi predmet pride na vrsto zakon o davku na vojne dobičke. Demokratska vlada je izdala mnogo naredb, ni pa hotela uveljaviti tega zakona. Nato bo prišel na vrsto predlog o volivnem redu, ki bo takoj izročen odseku.
NOV ULTIMAT.
Belip"rad, 24. febr. (Izv.) Danes sta poslanika Angleške in Francoske izročila namestniku ministra za zunanje zadeve dr. Spalajkoviču ponovni ultimat glede jadranskega vprašanja. Ultimat pravi, da se mora naša vlada odločiti, ali pristane na londonski dogovor, ali pa sprejme kompromis Llovda Georgca. Ta ultimat bo prebran na prvi ministrski seji. Obče prevladuje mišljenje, da je treba odbiti kompromisni predlog Lloyda Gcorgea, samo da dobimo Reko.
IZPRAZNITEV MADŽARSKE PO RUMUNIJI.
LDU Pariz, 24. februarja. (DKU) Wolffov urad javlja: Kakor poroča »Ma-tin«, je vprašanje izpraznitve Madžarske po rumunskih četah izzvalo v rumunskem kabinetu resen spor. Trgovinski minister in vojni minister sta odstopila. Večina ;e za to, da se Madžarska izprazni, dočim se vojaški krogi temu odločno protivijo.
LDU Budimpešta, 24. februarja. (DKU) Ogrski korespondenčni urad poroča: Ru-munske čete so se danes začele umikati s črte reke Tise. Ozemlje med črto reke Tise in takozvano Clcmcnceaujevo de-markacijsko črto bo ostalo do srede marca nezasedeno.
BOJI NA RUSKEM.
LDU Berlin, 24. februarja. (Dun, KU) Iz Londona se poroča: Britanski vojni minister je dobil vest, da je v Južni Rusiji armada prostovoljcev zopet zavzela Ro-stov ob Donu, pri čemer so boljšcvlki izgubili 190C ujetnikov, 22 topov Ln mnogo vojnega materijala.
LDU Berlin, 24. februarja. (Dun. KU) Listu »Lokalanzeiger« se poroča iz Varšave: Napad boljševikov, ki so ga pripravljali toliko časa, se jc že začel v odseku Vologda f?). Borba je trajala ves dan z izredno ljutostjo. Napad je bil odbit. Kakor doznava »Daily Mail«, jc armada generala Denjikina pri Rostovu ob Donu prešla v napad.
FRANCOSKI FINANČNI NAČRT.
LDU Pariz, 24. februarja. (DKU) Kakor poročajo pariški listi, je finančni minister poslal predsedniku zbornične komisije za finančne probleme pismo, kjer mu jc obrazložil vse izpremembe finančnega načrta, kakršne jc zamislil on. Glavne točke finančnega programa so: Revizija pristojbine za prenos premoženjske lasti v korist rodbin z mnogimi otroci; povišanje najmanjše izmere osebnega dohodka, ki je še prosta davka; podaljšanje veljavnosti izrednega davka na vojne dobičke; odprava davka na prirastek premoženja; uvodba prometnega davka na vsakršne kupčije; davek na inozemske premoženjske obiektc, ki so last oseb, ki bivajo stalno ali vsaj običajno v Franciji. — Prinos teh novih davkov se ceni na 8 in pol milijard frankov.
Prosveta.
pr Glasbena Matica. V petek 5. marca t. 1. bo v Ljubljani v narodnostnem in glasbenem ozira velezanimiv in pomemben koncert mediinurskih narodnih pesmi. Pevski zbor iz Macincc priredi pod vodstvom svojega župnika Ignatija Lipnjak v veliki dvorani hotela Union »Mcdimurski večer«, na katerem se bodo pele izključno jugoslovanske narodne pesmi iz Medimur-ja, katera je nabral in harmoniziral župnik Vinko Žfiauec. Isti zbor broječ kmečkih
fantov in deklic je lani z velikim uspehom iste pesmi pel v dvorani hrvatskega kon-servatorija v Zagrebu. Predprodaja vstopnic sc žc te dni prične v trafiki v Prešernovi ulici.
pr Koncerti Glasbene Matice v mesc* cu marcu s sodelovanjem pevskega zbora in orkestra bodo v ponedeljek 15. in 22. Zbor bo izvajal zborovske skladbe z orkestrom skladatelja Stcnka Premrla, Vitesla-va Novaka, Davorina Jenka, Zdenka Fi-bicha in a-kapella zbore Lajovica: Pomladni spev, Črna lutnja in Adamičev zbor: Bela breza se zdramila in Adamičevega; Jezdeca po Pavčiču za mešani zbor prirejenega.
pr Iz gledališke pisarne. Vsled bolezni gdč. Gajeve in nekaterih godbenikov odpade v sredo, 25. t. m, predstava »Mignon« za abonement B/2. Operno gledališče ostane ta dan zaprto, Za kupljene vstopnice sc denar vrne pri dnevni blagajni,
pr Iz pisarne dramskega gledališča, V petek, 27. t. m. »Beneški trgovec« izven abonementa. — Ker se je med občinstvom raznesel glas, da bo »Beneški trgovec« le za predstavo v prid Udruženja igralcev opremljen z baletom, petjem in godbo, izjavlja vodstvo dramskega gledališča, da bo »Beneški trgovec«, kakor tudi sploh vsaka predstava, naštudirana v drami, vedno enako vprizorjena in vedno enako opremljena, pa naj bo igrana v prid Udruženju v abonementu ali izven abonementa, za nedeljsko publiko ali pa za dclavce in uradnike.
DSiaški vsstiMk.
d Congr. Mar. Acod. Jutri, dne ?5. febr, redni tedenski sestanek ob po! 8. uri zvečer v Marijanišču, — Prcfckt. (k)
Dr. Ivan Shvegel, član parlamenta:
Valuta S n zunsnfa ir&o
Življenskega pomena je, da posvrti naša država izboljšanju deviznih kurzov največjo in takojšnjo pozornost, kakor delajo to — o tem se moremo poučiti iz francoskih in angleških listov — tudi druge po vojni prizadete evropske dežele, katerih finančni in politični položaj ni niti iz da-leka tako težaven kakor naš.
V deviznih kurzih se izraža vrednost valute kake dežele v valuti druge dežele. Pred vojno devizni tečaji niso bili izpostavljeni velikim izpreminjevanjem, kajti kakor hitro so dosegli takozvano zlato točko, je takoj postalo razpošiljanje gotovega zlata koristnejše in s tam so sc tečaji izravnali. Od tedaj so evropske države izvoz zlata ustavile in tako odtegnile temelj vplivu na silna izpreminjevanja meničnih tečajev v tem pravcu.
Glavni razlog za nizko stanje deviz kake dežele nasproti dragi so prvič velike uvozne potrebščine prve dežele, vsled katerih jc treba velikih plačilnih sredstev v valuti druge dežele, ako sc ta uvozna plačila — kakor je bilo to n. pr, pri Angliji — nc poravnavajo z obrestmi glavnic, ki so naložene v inozemstvu ali z brodarskim zaslužkom. In ker so plačilna sredstva (menice) zakonu o ponudbi in povpraševanju ravno tako podvržena kakor vsako drugo blago, sc dviga s potrebščino pač tudi ccna (kurz) mcnic. Drugič: valuta kake dežele se poslabša vsled pretirane izdaje papirnatega denarja ob nezadostni zlati utemeljitvi. Ta drugi razlog velja pri nas kot najžalostnejSa dedščina, ki nam jo je mogla zapustiti avstroogrska država, radi katere jo bodo preklinjali nešteti nedolžni ljudje, ki vidijo, kako sc jim taja mnogokrat težko pridobljeno premoženje kakor sneg.
Kot sredstvo za izboljšanje meničnih tečajev je veljal tam, kjer izvoz zlata ali tujih vrednostnih papirjev ni prihajl vpo-štev, predvsem ta način, da je dolžna država v državi-upnici najela državno posojilo. Na ta način so Francija, Anglija in Italija tekom vojne pokrivale svoja velika vojna naročila, ne da bi se bili menični tečaji na New-York tako rapidno dvigali, kakor bi bila množina ameriškega izvoza opravičevala. In s tem, da se je newyorški kurz držal kolikor mogoče nizko, so dobili evropski zavezniki ameriško blago, ki so ga morali plačevali v dolarjih, cenejše, nego ako bi se bila pustila dolarskemu kurzu prosta pot. Mogli bi celo postaviti dokaz, da so devizni kurzi nazadnje pripravili Ameriko do tega, da se jc udeležila svetovne vojne. Devizni kurzi so povzročili velika ameriška posojila in posojila oziroma interes, da bi posojila ne izgubila vrednosti, je nagnil Ameriko, da jc osebno stopila na mejdan za zmago zaveznikov. Kot zasilno sredstvo za utrditev meničnih tečajev so posojila, čeprav včasih neobhodno, pa vendar samo začasno sredstvo. Posojila se morajo prej ali slej plačati in potem pride resnica vendarle zopet do svoje veljave, nc glede na to, da jc postala medtem mnogokrat šc huja, kajti posojila zavajajo izposojujoče si viadc večkrat v zapravljanje. To se je pri Angliji in Franciji (da o drugi deželah niti nc govo'
rimo) pokazalo takoj po vojni, ko evropske vlade niso več hotele in mogle še dalje umetno podpirati kurza, nakar je lutrz ameriškega dolarja takoj rapidno poskočil.
Težavnejši, a trajnejši sredstvi za izboljšanje slabe valute sta v tem, da sc zmanjša ob tek (cirkulacija) papirnatega denarja in omeje javni izdatki dežele, ki se na udoben način poslužuje fabrikacije papirnatega denarja in povzroča zgolj navidezen prospeh (ki so ga dolenjski kmetje tekom vojne po krivem imenovali »božji žegen«), s tem pa zopet daje povod za zasebno razsipnost in razkošje v času, ko bi bila potrebna največja štcdljivost posameznika.
Nadaljnje sredstvo jc povzdiga izvoza, s Smer nastanejo tuje plačilne obveznosti nasproti lastni deželi, kar ima za posledico, da nastane povpraševanje po njenih plačilnih sredstvih, ki vsled tega poskočijo v kurzu. Predpogoj za povzdigo izvoza je pomnožitev produkcije. Da sedanje razmere, ko bi vsak hotel živeti na državne stroške in ko vlade darežljivo plačujejo podpore za brezposelnost, tega pota do po-boljšave nc pospešujejo ravno, je eden izmed mnogih žalostnih znakov te dobe, ki poka v vseh sklepih, In vendar je treba tu zastaviti vzvod. Vsa gospodarska vprašanja, celo najzapletenejša, so končno zelo enostavna: gre za delati ali ne delati.
Vsporedno s pospeševanjem izvoza
mora iti čim večja omejitev uvoza. Vendar je treba to sredstvo previdno rabiti. Razkošno blago, nasiadila, kakor jih n. pr. v velikih množinah dobavlja Francija, sc morajo zabraniti. Surovine, potrebna živila za delavno ljudstvo pri izključitvi ac smejo biti na enak način prizadeta, ker so mnogokrat za 'astno produkcijo neobhodno potrebna. Na Francoskem prihaja iz krajev, ki so jih bili Nemci opustošili, veliko pritožb, da se ovira obnova dežele in upo-stavitev obratov v iainošnji Industriji ravno s tem, da uporablja francoska vlada politiko o omejitvi uvoza prešablonsko in premalo prožno. Mnogokrat gre pri enem ter istem predmetu — kakor pri krepki medicini — zgolj za količino, katera sc sme dovoliti in katera ne.
Boljše sredstvo, katero poizkušajo v solidni Angliji, da bi omejili kupno moč tistih, ki razsipajo denar v narodnogospodarsko škodljivih izdatkih, je ostro obdavčenje. Ti nepotrebni izdatki za razkošje, ki označujejo sedaj življenje v revni Evropi ravno tako kakor v bogati Ameriki, so enako škodljivi za deželo, če se plačajo inozemstvu ali pa se trošijo doma. V prvem slučaju direktno zvišujejo naš dolg inozemstvu, v drugem slučaju pa imajo posredno enak učinek, ker zaposlujejo domačo produkcijo z nepotrebnimi deli in jo ovirajo, da bi se posvetila proizvajanju potrebnih stvari in izvoznega blaga. Ugovor,
da so davki žc itak nczmagljivo visoki, ne drži vedno. Ako je v kaki deželi še denarja za razkošje., potem ga jc vsekakor tudi šc za višje davke.
Končno nc moremo dovolj živo nagla-siti da jc poboljšava meničnih tečajev odvisna tudi od zaupanja, katero si bo ustvarilo inozemstvo o stalnosti političnih razmer v naši državi in o naši finančni politiki.
* + *
g Borzna poročila. LDU Curib, 23, februarja. (CTU) Borza. Deviza na Dunaj 2.35, na Berlin 6.50, na Prago 6.70, na Pariz 44.50, avstrijske krone 2.50. — LDU Dunaj, 23. februarja, (ČTU) Deviza na Zagreb 208—218, na Budimpešto 101—111, na Krakov 128, na Prago 297—314, SHS krone 150—180.
g Nabavna kmetijska zadruga se je
začetkom februarja ustanovila in začela poslovati v Kočovju za kočevsko ozemlje. Sodelujejo Slovenci in Kočevarji. Pristopilo je že mnogo članov. Delež 50 K, trikratno jamstvo. Oglase sprejema tajnik g. mestni kaplan J. E. Pirkovič.
a Primerjaj »Samopomoč« in »Gospodarsko zadrugo «, »Samopomoči« je bila nakazana za zadnjo razdelitev bela moka
št. 0, ki _jo je mogla prodajati po 4 K 80 vin,, »Gospodarska zadruga« pa je dobila napol črno moko, ter je prodajala to moko po 5 K 50 vin. Tako krivično postopanje ne bo rodilo prav nobenih dobrih po-slcdic.
Kdo vračajočih se ujetnikov ve, kje
se nahaja kadetaspirant Vinko Petelin, kateri je pogrešan od 4. do 5. septembra 1917 na gori sv. Gabrijela v 11. ofenzivi Služil jc pri 5. komp. Reg, Nr. 2, Feld-post 646. Lepo je prošen tisti, kateri kaj ve o njem, naj proti odškodnini pismeno ali ustmeno sporoči njegovi materi Mariji Petelin. Rožna dolina št. 259 pri Ljubljani.
Kdo kaj ve o mojem sinu Franca Bračku iz Črešnjevcc pri Radgoni, domobrancu pri 26. mariborskem domobranskem polku, ki je bil ujet koncem meseca oktobra 1918 v Italiji. Poslednjikrat je pisal iz ujetniške bolnišnice v Veroni, Cam-po št. 212, meseca februarja 1. 1. Od tega časa ni več glasu o njem. Za slučaj, da bi kateri od njegovih tovarišev kaj vedel o njem, naj isto blagovoli sporočiti njegovemu očetu Francu Bračku, posestniku t Črešnjevcih, p. Radgona.
IfFo CD za Erad bilance zmožni I3LC J C KNJIGOVODJA ali KNJ1GO-VODKINJA. Ponudbe na naslov; Kajt-na, Jesenice, Dolenjsko.
KoDtorislioio zmožne slovenske in
nemške stenografija, strojepisja se sprejme takoj v večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slovenca pod Kon-torlstinja 761.
Gospodično-Aiiicfi SS.
goče s hrano pri kaki boljši rodbini v sredini mesta. Naslov pove uprav ntštvo pod št. 715.
BtagojoiU ^ prodofs Ka
z več
_ .	.	latno
prakso, želita službe pri kaki večji tvrd-ki. Prijazne ponudbe na upravo lega lista pod „SLU2BA St. 100."
Franci Jerie Vida Jerie roj. Fock
poročena Kranj, 24. februarja 1920.
Brez posebnega obvestila.
2 krotto nooioCniKa
enega za malo delo sprejmem takoj. Anton Podgoršek, krojač, Sred. Gamelj-ne št. 4, p. Št. Vid pri Ljubljani.
tla nMiiai' 2 Železni polžastl stop-
JiU {Ji IkflJ. njici (VVendeltreppe) in več komadov trgovinske oprave. Vpraša se pri Jos. Fabiani, Prešernova ul. 54.

Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, daje naš iskrenoljubljeDi soprog, ozir. oče, gospod
Mihael Zalokar
dimnikar
včeraj, dne 33. t. m., previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno zaspal v Gospodu v starosti 66 let.
Zem-ski ostanki prebla-gega. rajnika se v četrtek dopoldne ob 9. uri polože k začasnemu počitku na župnem pokopališču v Radovljici.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Radovljica, 24./2. 1920.
Žalujoča soproga z otroci.
Zahvala.
Za vse obilne dokaze prisrčnega sočustvovanja povodom preraoe smrti našega iskreno ljubljenega očeta, ozir. strica in brata, gospoda
JANEZU MEDjft
se tem potom prisrčno zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo smo pa dolini preč duhov čini in vsem mnogobrojnim udeželni-kom pogreba, sploh vsem, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast nepozabnemu po kojniku.
Bog plačaj vsem! Mlino pri Bledu 23. febr. 1920.
Žalujoča družina
Medja.
"T
Žensko Koles 5 pP^ksata iCtn.nu
je naprodaj. Naslov pove uprava lista pod št. 728.
Nil nrntlai ip približn° 200 lepega
«0 iJlUUOJ JG MAKULATURNEGA PAPIRJA, ki je na ogled v Zadružni tiskarni-
Št. 3812. ref. t
Razpis osiauove.
Za tekoče leto ima mestni magistrat podeliti Josip Sfihnlovo ročno ustanovo 90 K.
Upravičeni do te ustanove so revni zakonski ali nezakonski otroci umrlih očetov, če je oče bil vojaškega stanu po poklicu (aktiven častnik, dalje služeč podčastnik, oziroma orožnik).
Nekolekovane prošnje z navedbo stanovanjskega naslova, z rojstnim listom ter (če to iz rojstnega lista ni razvidno) tudi z dokazom očetovega poklica in naposled z dokazom očetove smrti je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 10. marca 1920.
V prošnji je podrobno navesti razmere, ki izpričuiejo revščino prosilca, in če ne prebiva v Ljubljani, je priložiti tudi ubožno potrdilo domačega županstva.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 20. februarja 1920.
s 50 -100.000 K gotovine želi pristopiti kot družabnik. Ponudbe pod ..Družabnik " na Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5.
a
Vsem cenjenim odje-!l. malcem kisa vljudno na znanjam, da sem zopet začel z izdelovanjem
M U
in da zopet sprejemam navodila na označeno blago. Priporočam se z najodličnejšiin spoštovanjem
IJalofJiaraaia, stara jiii
T

Kupujemo v večjih množinah
žgano apno
Ponudbe pod šifro ..Apno 823." na Blocknerjev anončni zavod
Zagreb. Jurjevska ulica št 31.
Na drž. poseslvu v Mali Loki se sprejme v marcu in aprilu 1.1. več krepkih dečkov
v dveletni praktični kmetijski pouk. Pojasnila daje Oskrbnfstvo drž. posestva v Mati Loki p. Vel. Loka, Dol.
x I«IH
Proda se
tovorni voz
v zelo dobrem stanju, več se poizve Usmiljeni bratje, Kandija.
sprejmem z gotovino do 50 tisoč K v vstanovitve brezkonkurenčnega industrijskega podjetja. Aktivno sodelovanje zaželjeno vendar ni pogoj. Za početek podjetja so vse predpriprave v teku. Ponudbe od gospoda ali dame s trgovsko naobrazbo in prakso s popisom dosedajnega življenja in družinskih razmer naj se blagovolijo poslati pod »ludostrija brez konkurence« 75S na upravo tega lista.
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
Organistova
služba v št. Jerneja se s tem razpisuje. Prednost imajo oni, ki so zmožnt poučevati društveno godbo. Nastop čez štiri tedne. Žapnl urad Št. Jernej, Dol.
1 strojepisko
veščo slovenske stenografijo sprejme taki j Dr. FRLAN, odvetnik, v Ljubljani na Miklošičevi cesti številka 4.
TRflPIST.
SIRK
pošlje s pošto in železnico a K 46.— Centralna mlje-karna V. Mokrovič, Zagreb. Ber.slavičeva ul. 16.
Zaradi hitrejše odpreme prosim denar naprej poslati.
Zaloga pohištva in tapetniška
delavnica
Brata Sever
Ljubljana, Gosposvetska c. (Kolizej) priporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Vabimo na ogled
Cigaretni papir
sledeče vrste: Golub, Club, Abadie, in Samnm priporoča na debelo »URANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11.	418
ali knjigovodjo
veščega slov. in nem. jezika, išče tukajšnja veletrgovina. Ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod 689.
in sicer starejši samski ali ali pa oženjen brez otrok v trajno službo. Naslov v upravi „Slovenca" pod stev. 711
OPEKA 1
se išče za nakup. Cen j. ponudbe pod šifro rOPE-KA 823." na Blocknerjev anončni zavod. Zagreb. Jurjevska ulica štev. 31.
deske in tratne iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IMPEX v Ljubljani, Krekov trg 10.
POZOR!
V	•
e
imo vedno v žalost M. SfeJe, Pofiačarlev trs.
Prispevajte zo sklad V. L. S.
KUPUJEMO
L0K0M0BIL0
20—30 HP. Cenj. ponudbe pod šifro „CigIana 823." na Blocknerjev anončni zavod. Zagreb. Jurjevska ulica štev. 31.
ie otvoril pisarno
o Linbljani, KoiodoorsSia nlica £f. s
nasproti BsoteEa Štrukelj (o elrssžfei z ^^ GGtoetBiibošsi dr. Josipom ftaclnom).
^ggj knjigovodjo-saldakontista
sprejme državna .,Vnovčevalnica" takoj. Samo pismene ponudbe z navedbo študij in dosedanjega službovanja naj se pošljejo do 2. marca ravnateljstvu. Osebna predstavljanja le
na pismeni poziv.
SI
»ocnaiom
Advokat	^
BS dv. Josip SajoVic	|
g U naznanja, da ima svojo pisarno kakor dosedaj	U ^ R || v LJubljani, Gosposka nlica št. 3. Telefon št 274 y q
2 stavbna risana 2
sprejme takoj arhitekt. VURNIK, Krsnikovn (preje: Nova) ulica štev. 7.
Prodala oina
lastnega pridelka 1918 iz vinogradov grajščine grofa Attemsa v Brežicah.
Vinske poskušnje so dne 3. marcija 1920 pri upraviteljstvu grajščine v Brežicah.
Ponudbe za vino so v zaprtem pismu t označbo „ Vinska, ponudba" predložiti imenovanemu upravitelj stvu v Brežicah do 10. marcija 1920.
Prodajalec si pridržuje pravico, da sc pri slučajnih špe-kulativnih ponudbah ne ozira na najvišje ponudbe, ker bode o konečni oddaji vina odločeval glavni poverjenik ministerstva za agrarno reformo v Ljubljani.
Upraoltelgstoo posesten grofa Nttenisa
v Brežicah.