Ztfižione per restero —• Inozemska izdaja Leto LXXI	Štev. 126 a
Bpedlzton« la abftonanentfl po«tal«
Posln iu a plačan« « «otov tal
flaroinina mesečna 18 Lir, ta tnozem« ttvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, t» Inozemstvo 65 Lir. Ček. ra& Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 za inserat«. Podružnica! Novo mesto«
Izključna pooblaščenca za eglnSevanje Italijanskega ln tujega Izvora) llnione Pubblicita Italiana S. A. Milano.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznika.
s llrednlMvo In opravai Kopitarjeva fc. LJubljana. = Redazione, Amministra/.ionei Kopitarjeva fc, Lubiana. £	Telefon 400I--4U03,
Abbon»ni«ott: Mesa IS Lire. Estero. meta 31 50 Lir«. Edi-
tione domenica, sono 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C P.i Lubiana 10 650 per gli sbbonaroenti, 10 349 per la in-aarzionL
Filial«! Koto mesto.
Coneesslonaria esclnslra per la pnbbTIelta HI provenienr« italiana ed estera: Uuione Pubblicita Italiana S. A, Milana.
NEC
Vojno poročilo št. 1109
Sovražni rušilec poškodovan
Topništvo na Pantelleriji je odbilo napad sovražnih ladij - (2 nasprotnih letal sestreljenih
Glavni .Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Neka sovražna pomorska skupina je začela TČeraj popoldne bombardirati Pa 111 e 11 c r i j o ; takojšen odgovor našega topništva jc prisilil sovražne edinice, da so morale prekiniti bombardiranje. Težko je liil poškodovan en sovražni, rušilec.
Večkratni letalski napadi ua otok so naredili težko škodo na poslopjih.
Sovražna letala so metala bombe na olcoliro Napo I i su 1'aola ter na kraje v Siciliji in Sardiniji; lažja škoda in nekaj žrtev.
Naši lovci so sestrelili v boju nad Sardiniji o 3 letala. Nadal.jnih !) letal je bilo zadetih oil protiletalskega topništva in jc treščilo v morje: 3 pred Pantellerijo, i! ob obali Olbio (Sas-sari), 3 pn blizu Maršale.
Dodatek k vojnemu poročilu št. 1103.
Doslej naštete žrtve med civilnim prebivalstvom, prizadete v danes objavljenem vojnem poročilu, so takole porazdeljene: 5 mrtvili in 28 ranjenih v P o r t i c i (Napoli), 3 mrtvi iu 5 runic-nih v P u o 1 i, Bulestrutu (Palermo) in .Maršali.
Ha vzhodu so boji zopet oživeli
Hcmške podmornice so skupno z letalstvom potopile v maju 76 trgovskih ladij s skupno 430.000 tonami, poleg tega pa še 10 enot vojne mornarice
r^r«
Hitlerjev glavni stan, 2. jun. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vzhodnem delu k u h a n j s k c g a pred mostja in pri Vclišu so Sovjeti včeraj napadli 7. močnimi silami, podprtimi z oklepnim orožjem iu bojnimi letalci. N' hudih borbah so se izjalovili vsi poskusi za prodor oh hudih sovražnikovih izguba h.
Mornariško topništvo jo potopilo v kron-s t a d i s k e iii zalivu neko sovjetsko slraz.no ladjo.
V	zaledju srednjega odseka vzhodnega bojišča jc bila v težavnem močvirnatem iu gozdna tem terenu uspešno zaključena nova akcija proti holjšcviškim tolpam. Uničenih je bilo 3* taborišč iu zaplenjeucga mnogo orožja in živeinili zalog.
Hitra nemška bojna letalu so napadla angleško jugovzhodno in južno obalo in obstreljevala v nizkem poletu naprave pristaniškega mesta Marsa t o in na otoku ,Wight. Pogrešano je cuo letalo.
Nad Atlantikom so nemška izvidniška letala sestrelila tri sovražne bombnike iu eno transportno letalo.
V	borbi proti angleškim in severnoameriškim pomorskim zvezam slu potopili vojna mornarica in letalstvo v mesecu maju "ti sovražnih trgovskih ladij s skupno 430.000 tonami. 24 nadaljnjih ladij je bilo poškodovanih. Od teh so podmornice potopile (m Indij s skupno 380.00(1 tonami iu poškodovale 10 nadaljnjih ladij. Razen tega sta vojua mornariru iu letalstvo potopila eno korveto. eno podmornico, en stružni čoln in 7 hitrih čolnov.
Uspehi italijanskega orožja v maju
Rim, 2. junija. AS. Meseca maja so italijanska torpedna letalu skupno z. italijanskimi podmornicami potopila 13 sovražnih trgovskih par-nikov s skupno tonažo 88.000 ton v Atlantskem in Sredozemskem morju. Italijanske letalske sile so v Sredozemlju potopile ali težko poškodovale še naslednje sovražne vojne ladje: potopljena^ je bila eua podmornica, torpedirana pa ena križar-
ka in 3 rušilci; vse te ladje so bile težko poškodovane. Italijanske letalske sile so težko poškodovale še 7 sovražnih trgovskih ladij. Osne letalske in protiletalske sile so maja sestrelile v Sredozemlju 493 angleško-ameriških letal. Poleg tega so osne letalske sile meseca maja izvedle 24 napadov na sovražna pristanišča v Sredozemlju in Afriki.
Mladarjev zastopnik obiskal Kosovo
Tirana, 2. jun. AS: Kraljevi namestnik se jo v spremstvu podpredsednika ministrskega sveta in ministra za javna dela s posebnim letalom od-jieljal v Prištino. Pred odletom so ga pozdravili ministrski predsednik, člani vlade, državni ministri in ugledne osebnosti. Letalo je na poli najprej pristalo za uraden obisk kraljevega namestnika v Kosovem. Prištinsko ljudstvo je vladarjevega zastopnika ki je najprej obiskal Kosovo, viharno pozdravilo. Na vsakem cestnem ovinku so bili postavljeni slavoloki s pozdravnimi napisi vladarju, Duceju in albanski vojski. Kmalu po doletu so se razvrstili avtomobili v dolg sprevod ter se odpravili proti mestu, kjer je prištinski župan prišel vladarjevemu zastopniku naproti in mu ponudil kruha in soli, staro znamenje 'albanske gostoljubnosti. Številna množica je bila pri tem obredu ter se. nato zbrala na trgu, kjer je prefekt izrekel uradno dobrodošlico eksc. Parianiju. Potem je vladarjev zastopnik govoril prištinskemu ljudstvu. De-
| jal je, da je vesel, da jo v Kosom naletel nn . iisto blestečo svetlobo svobode, ki čaka zmagovitega konca vojne, da bi potem svetu dala sadove svojega dela in plodovite zemlje ter naravnih bogastev, ki jih ji je Rog naklonil. Ta zmaga zahteva trdo bojevanje, toda to ne more motiti Ko-sovljanov, ki so bili v srcu vedno zvesti vojščaki ter zmeraj pripravljeni pustiti plug, da bi prijeli za puško, kadar jih je domovina klicala, in se bojevali z bajnim junaštvom, ki ga vos svet pozna. Vladarjev zastopnik je potem dejal, da ve, da so Kosovljani trdno ob strani italijanskih vojakov, ki so ponosni, da so prišli v Kosovo. Ob zaključku je toplo pozdravil vdano in delavno ljudstvo vsega Okraja. Nato je bila med živahnim vzklikanjem množice parada italijanskih in albanskih vojakov, ki se je razvila v sijajno manifestacijo vojaške sile. kateri se je priključilo mnogo ljudstva. Iz Prištine so je vladarjev zastopnik odpeljal v Pejo.
Zločinski siapad na prebivalstvo v Foggii
l^ggia, 2. junija. Vedno bolj očitno je, da so sovražni letalski napadi namenjeni mirnim meščanom saj sovražnik obstreljuje s strojnicami sprehajalce po ulicah in ljudi na "poljih ter delavce. To so bili »vojaški cilji \ na katere so merili sovražni letalci. Okrog poldneva so se spustih na obljudeno okolico Foggie, zadeli nekaj ^kolenskih hiš. barbarsko so obstreljevali tako z.ens.<e kakor otroke, ki so presenečeni od napada skušali zbežali ua polje. Med žrtvami je kakih 10
žensk in G otrok. Po napadu na neko hišo v občini Subappennino so zločinci leteli nad polja v Luceri, se prav nizko spustili ter obstreljevali kolone, ki so čakale na delo. Ubitih je bilo šest oseb. Zadržanje prebivalstva zasluži zaradi resnosti in odločnosti največjo pohvalo. Pohvaliti je treba zlasti kmečko prebivalstvo, ki se je, čeprav 7. bolestjo nad tolikšnimi nedolžnimi Žrtvami, mirno in disciplinirano vrnilo na delo.
It'
Bojni duh nemške mladine
Berlin, 2. junija. AS: Več tisočev nemških mladeničev, ki spadajo v starejše letnike iiar.-soc. mladinskih organizacij, je zaprosilo za sprejem v SS oddelke. Oblasti so jih poslale na štiritedenske vojaške tečaje, nalo pa jun bo dovoljeno služiti v SS oddelkih. Pri neki vaji vec sto teh mladih prostovoljcev sta govorila načelnik SS oddelkov Himmler in vodja nemške mladine As-mami, poveličujoč bojnega duha. živečega v mladih rodovih, ki so doraščali pod zastavami narodnega socializma.
Nasprotnikove bedastoče
Rim 2 junija. AS: Včerajšnje .Uradno poročilo o nasprotnikovih bedastocahe pravi: Stockholm: Kakor poroča »Daily bxpress«, so Mussolini in njegovi najožji sodelavci zapustm Rim ter sc preselili v livoli, in sicer v vilo <d'liste.
Kremelj in londonske begunske vlade
Stockholm, 2. junija. AS. Trušč, ki ga je naredil Sikorski po odkritju pokolja v Katinu. je izučil sovjetsko vlado, ki je začela skrbeti, da se kaj podobnega ne bi več pripetilo. Po poročilih iz' Londona vlada precejšen nemir med člani raznih begunskih vlad, ki so se zatekle v angleško prestolnico. Ta nemir je povzročil glas, ces da namerava Kremelj na sovjetskem ozemlju sestavili svojo namišljene vlade Jugoslavije, Poljske in Cehoslovaške, da bi bii lahko r. ujimi v neposrednih stikih in bi se mu ne bilo treba obračati nanje preko angleške vlade.
I Admiral Standley bo odstopil
Rim, 2. junija. AS. Iz \Vashingtona se je izvedelo, da je admiral Standley Rooseveltu osebno sporočil svoj sklep, da bo odstopil kot poslanik v Moskvi, ker je predsednik večkrat kršil njegovo pravico in njegovo dostojanstvo, kar se je zgodilo zlasti pri zadnjem pismu, poslanem Stalinu. Stand-ley je tudi protestiral, ker so vojaški in gospodarski odposlanci Bele hiše brez njegovega sodelovanja občevali neposredno z Washingtonom.
Heydrichove spominske znamke
Berlin, 2. junija. AS. Pošlna uprava češkega in moravskega protektorata je izdala posebno spominsko znamko s sliko nemškega zastopnika na Češkem in Moravskem, Reinharda Heydricha, ki je bil lani žrlev terorističnega atentata.
Trije rušilei. ena podmornica. 7 hitrih čolnov in 2 stružna čutna so bili močno poškililo* ani.
Berlin, 2. |unija. Doslej sovražnik na vzhodnem bojišču še ni uporabil nikakega novega orožja. Zadnje dni pa so sc na kubanjskem nebu prvikrat pojavile skupine novejših ameriških štirimotornih bombnikov To so »Liberatorji« in leteče trdnjave, ki so prispele preko Irana in jih vodijo sovjetski letalci. To sicer tudi ni nikako novo orožje, dejstvo farno na sebi pa je zanimivo, ker na južnem delu sovje tskega bojišča doslej ni bilo ameriških štirimotornikov. Leteče trdnjave so skupno s sovjetskimi dvomotornimi »Stormoviki izvedle vrsto napadov na nemško-ronuinske postojanke, pa so morale imeti luči na krilih, ker bi sicer —-kakor pravi >V6lkischer Bcobachter« — zadeli drugo v drugo, to pa je omogočilo protiletalskemu topništvu, da je lahko veliko število »Stormovi-kov« in letečih trdnjav sestrililo.
Berlin, 1. jun- s. Kakor sc jc izvedelo iz pristojnega vira, jc sovjetsko letalstvo v noči na 29 maj napadlo mesto Vitebsk. Sovjetski piloti so zmetali 90?ž bomb na stanovanjske predele, v katerih biva rusko prebivalstvo, zaradi česar je bilo 500 mrtvih in ranjenih. Ubita sta bila le dva nemška vojaka. Dejstvo, da je bilo tudi v Vitcbsku porušenih 300 stanovanjskih hiš, je nepobiten dokaz, da sc sovjetsko poveljstvo nc ustavlja niti pred ubijanjem in ustrahovanjem lastnega ruskega prebivalstva, ker dopušča, da njegovi piloti med svojimi napadi ubijajo tudi ženske in otroke ter rušijo zgolj stanovanjske hiše.
Knez in Kneginja Piemontska obiskala prizadete kraje
Nn poli, 2. jun. AS: Piemontski knez se je z običjnih nadzorstvenih obiskov pri četah na Siciliji in v Južni Italiji vrnil predvčerajšnjim v Na-poli. prav med zadnjim letalskim napadom. \ i-soki knez je takoj odšel v kraje. Mitere je sovražnikov bes najhuje zadel in prinesel prebivalstvu svojo tolažitno besedo in svoje zanimanje. Povsod je bil knez predmet navdušenih manifestacij in vdanega priznanja.
Grosseto. 2. jun. AS: Piemontska kneginja jo iz Montecatiniia. kjer je predvčerajšnjim popoldne obiskala ranjence v raznih bolnišnicah, prispela včeraj zjutraj nepričakovano v Grosseto in odšla z zastopniki oblasti, ki so jo prišli sprejet, v bolnišnico Rdečega križa in v civilno bolnišnico ohiskavat ranjence zadniega letalskega napada. Prostovoljnim bolničarkam Rdečega kri/n. ki <o šp med zadnjim nasprotnikovim napadom posebno izkazale, je Izrekla svoie visoko priznanje. Knesinia se je potem zadržala v stanovanjskih delili mesta in se posebej zanimala za prizadele družine, ki visoko gospo sprejele 7. ognjevitimi pozdravi in vdano spošlljivostjo.
General Roatta imenovan za načelnika glavnega stana
Rini. 2. junija. AS. S. t. junijem je na visokih mestih v vojski prišlo do naslednjih sprememb: vršilec dolžnosti armadnega gerieralu 1'nzio Ros-si je nehal biti načelnik glavnega stanu ter ja prevzel poveljstvo skupine armad. Vršilec dolžnosti armadnega generala Mario Roatta je prevzel vodstvo glavnega stanu vojske. Dalje je arniadni general Alfredo Gnzzoni 30. maja prevzel poveljstvo neke armade.
De! angleških izgub v treh letih vojne
Lizbona. 2. junija. AS. Namestnik angleškega ministrskega predsednika Attlee je izjavil v spodnji zbornici, da so imeli Angleži v prvih treh letih vojne 514.993 mrtvih, ranjenih in pogrešanih
vu Zelandija 19.315, lužua 101.979, druge kolonije 30.829.
isti komenti-v
Rim. 2. junija. AS. Tukajšnji ..............
rajo številko o izgubah angleškega imperija prvih treh letih sedanje vojne, kakor jih je v spodnji angleški zbornici objavil Churchillov namestnik in podpredsednik angleške vlade Attlee.
Listi pripominjajo, da je 514.993 mrtvih, ranjenih, pogrešanih in ujetih brez dvoma velika izguba. V tem številu pa niso vsebovane vse angleške izgube in obstaja upravičen dvom. da li podatki niso celotni, kajti v Angliji ne objavljajo imenskih seznamov vojnih izgub kakor v Italiji. Poleg tega je Attlee omenil le izgube za prva tri leta vojne, to je od septembra 1939 do septembra 1942. Zaradi tega omenjene številke ne vsebujejo mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih v izredno krvavih bitkah od El Alameina do Bizerte in Tunisu. Ker je bila Italija dolgo edini nasprotnik angleškega imperija v Sredozemlju in Afriki, jo očividno, da so imeli Angleži poinebne izgube večinoma v vojni proti Italiji. Omenjene številke so lorej novo potrdilo o prispevku prvega reda, ki ga jc dala Italija v sedanji vojni.
Težave v sovjetski težki industriji, preseljeni
v Sibirijo
Ruenos Aires, 2. junija, s. Iz Wa sh ing to na poročajo, da je dopisnik ameriškega lista »Ncw-\Veek< ugotovil, da so delovni pogoji v težki sovjetski industriji v Sibiriji silno budi. Preselitev nekaterih tovarn iz. Ukrajine pod Ural. v kotlino Kuzneck in v Turkestan je sprožila tri huda vprašanja, in sicer: pomanjkanje delovne sile, težave z. gorivom ter težkoče s prehrano in stanovanji. Dejansko so v sibirski industriji zaposlene skoraj same ženske in mladoletniki. Zato 63 odstotkov teh dclavcec ni-
ma potrebne tehnične izobrazbe. Delovni dan. je izredno dolg in naporen in znaša po 11 —12 ur, v skladu s krajevnimi razmerami. Praznične dneve pogosto porabijo za čiščenje. I o delo ni plučano. Izostanek ml dela «•■ strogo kaznuje. Kdor zapusti delo. velja za \ iškega begunca. Vzlic napoimn sov jetskih obla-ii. tnko končuje list, pa industrializacija, ki naj bi v te krajo prinesla vsaj nekaj dobrin, ni priuesla drugega kakor bolezui in umazanijo.
Rudarska stavka v Ameriki
Lizbona, 2. junija. AS. Odkar je potekel čas za pogajanje, je v polnem razvoju stavka rudarjev v Združenih državah. Stavkajo vsi rudarji, ki so včlanjeni v rudarski zvezi. Po celi Pensilva-niji se vidijo napisi: Nič pogajanj, nič dela! Rok za pogajanja med delodajalci in zastopniki rudarjev je potekel 1. junija opolnoči.
Bucnos Aires. 2. junija. AS. Iz, Newyorka poročajo, da je doslej zajela stavka ameriških rudarjev 530.000 rudarjev.
Teroristični napadi na bivše zaveznike
Pariz, 2. junija. Anglo-ameriSko letalstvo je še enkrat sredi dneva napadlo francosko meslo Hennes. Letala so priletela zelo visoko in so spuščala bombe na stanovanjske četrti. Napad je trajal le nekaj minut, toda med francoskim civilnim prebivalstvom je mnogo žrtev. Našt.-li so 175 mrtvih in nad 200 ranjenih. Cerkev sv. Martini je bila popolnoma uničena, neko mestno pokopališče pa so preluknjale bombe. Bombe, in požari ?o uničili tudi prerejštie šlevilo stanovanjskih lii.š. Tudi šolam in klinikam ni bilo prizanešeno. Pri tem napadu je bila povzročena še večja škoda, kakor pri zadnjem napadu meseca marca. Neko
\\
Pogajanja in spori med degaullovci in giraudovci
Stockholm, 2. junija. Prvi sestanek med De Gaulleom in Giraudom je trajal v Alžiru šest ur, šest dolgih ur dramatične borbe med dvema nc-spravljivima nasprotnikoma. Samo diplomacija in altrtiizem Catrouxa sta pripomogla, da se oba generala nista še enkrat dokončno sprla, piše neki severnoameriški dopisnik iz Alžira. Catroux je vodil pogovor in De Gaulle ter Giraud sla vroče posegala v debato. Po Catrouxovi spretnosti so bila mnoga boleča vprašanja odložena za ugodnejšo priliko in tako je bilo mogoče preprečiti razdor in sestaviti zarodek bodoče namišljene francoske vlade. V io vlado jo že imenovan Giiaud, De Gaulle, Calroux, Massigly, Monnct in Gcorgcs. Po tej prvi seji ni bilo izdano nikako uradno po-
ročilo, kar potrjuje, da je bilo ozračje burno in da ni bil dosežen sporazum, po katerem naj bi postal Giraud vojaški poveljnik ter član vlade. Posvetov so se udeleževali tudi angleški in ameriški zastopniki, ki so iz zaledja vodili svoje lutke.
Tanger, 2. junija. AS. Prvi učinki sestanka Giraud—De Gaulle so se začeli kazati v zelo stvarni in temeljiti obliki. Pogovori med nasprotujočima si generaloma očividno niso razčistili gmotnega položaja v Severni Afriki, marveč so ga še bolj skalili in bodo rodili medsebojna politična maščevanja. Doslej je znano le to, da je De Gaulle prisilil Girauda, da je moral odstaviti generalnega guvernerja v Alžirju Peyroutoiia,
angleško letalo je pri La Rochclle bombardiralo potniški vlak. Ranilo je strojnika, ki pa je vendar še jiotegnil zavoro in lako rešil življenje več sto jx>tiiikov.
Angleži napadajo Franca
Stockholm, 2. junija. AS. »Aftonbladetc piše, da je gonja španskega tiska proti zavezniškemu barbarskemu bombardiranju Nemčije in Italije zbudila mnogo jeze in nervoze v Angliji. Celo ne-kaleri najuglednejši angleški listi se strinjajo s Francom, da je bombardiranje, ki se ne ozira I na civilno prebivalstvo, vse prej kakor človečan-sko, poleg tega pa zbuja željo po maščevanju in je tako vzrok novih razdejanj. Drugi krogi pa bi radi Franca preplašili, češ da je imel prej v Angliji mnogo prijateljev, zdaj pa jih je zaradi svoje zaveznikom sovražne politike izgubil in španska nevtralnost je v Angliji le še legenda.
Roosevelt hoče izstradati Martinique
Lizbona, 2. junija. AS. Iz Ncwyorka sc je izvedelo, da je na otokih Martinquc in Gaudaltipa zavladala lakota zaradi ameriške blokade, ki, kakor poroča guverner Robert, ne dopušča niti pošiljanja zdravil za bolnike in mleka za otroke. Navzlic temu je prebivalstvo odločeno upreti se tudi z orožjem in sc braniti pred morebitnim napadom.
Konfinacija za nespodobno vedenje v vojnem času
Firenze, 2. jun. AS: Ker so se ob neki družabni prireditvi, ki so jo organizirali tedaj, ko je ves narod 7, vzvišenim fMinosom spremljal junaške boje svojih vojakov v Tuniziji in se je tam odigravala najsilovitejša bitka, vedli tako. da so žalili žrtve bojevnikov, vero in delo naroda, so bili poslani v policijsko konfinaciio: liosselli Del-turco Ix>renz.o za dobo petih let. za tri leta pa Guarnieri Adriano. Maraini Oralo ter Rlasi Fo-glietti Catorvo. lz. istega razloga je bil interniran v nekem koncentracijskem taborišču tujec Saave-dra Carlos. V koncentracijsko taborišče sla bila poslana tudi dr. Genzini Enzo in njegova žena \Veatherdon Alice. ker sta si nakopičila ogromno muožine živil ter jih tako odtegnila porabi.
Lovci, karabinerji, fin. straža, slovenski prostovoljci ! bratsko združeni v borbi proti komunistom
Lovci, karabinerji, finančna straža ter močan oddelek slovenskih protikomunističnih prostovoljcev, vsega skupaj okrog 100 mož, krepko branijo vas Dobrovo in kontrolirajo široko območje v dolini Gradaščice.
Italijani in Slovenci, sicer različni po orožju in po vrsti pripadnosti, toda popolnoma enotni glede poguma in glede železne discipline, imajo le en sam cilj: biti komuniste, potolči povsod in vedno.
Poveljnik, mlad oficir rdečih kravat, če se
Psi! Koliko jih je! Truma beži iz hiš, se prerivajo in suvajo, padajo drug čez drugega, se med seboj kličejo in rjovejo, hodijo po mrličih in ranjenih in v strahu mislijo le nu beg-Mnogi padejo pod našimi bombami.
To so junuki slavnih zased, tisti, ki se navadno znašitjo nud našimi ranjenci in nad trupli naših mrličcvl Skupina, ki je šla v zasedo uu rob gozdu, je začela sedaj opravljuti svoje smrtno delo. Strojnični ogenj nu debelo kosi bežeče komuniste po pobočju. Nekateri padajo, ne more "ponašati z večjim znakom kukor z I drse po hribu, drugi zu stalno obleže, spet dru-
zvezdico, inta pa nasprotno pogumno srce, iniciativnost in preobilico navdušenja. Skoraj vsi so starejši od njega, toda vsakdo občuti, da ta majhen podporočnik s pluvimi lasmi ter z juž-njaškim naglasom, ki spominja nu daljno Irpi-ji i jo, poln humorja in energije, ki znA hoteli in poveljevati, je resničen vodja, njihov vodja, ki se mit je treba v vsakem trenutku pokoravati in mu novsod zvesto slediti. Tudi komunisti to dobro olR-utijo nn luslni koži in dobro poznajo junaške branilce dobrovskega gradu.
Prav zu prav gre bolj za veliko dvonadstropno hišo, štiriogluto. Omet je na več krajih odkrušen, številna okna so grobo zazidana, pred vrati stoji bunker, skozi luknje gleda uvtomatično orožje, kar vse dobro pove, kakšno važnost pripisujejo tako sovražniki kakor branilci tej utrdbi, ki je nekaka sprednja trdnjava kulture v pokrajini, kjer bi partizani radi dosegli svojo nadvlado*
Tu utrdba je sicer nad vasjo, toda nad njo se dviga gozduat hrib in jo obdaja od vseli strani.
Visoko nad streho plapola slavnostno nu drogu naša zastava.
Zaseda — 50 : 200 — Borba med hišami
Ponoči, v najbolj gosti temi, je prišel iz
smeri Gaberja močan komunističen oddelek ter na tihem zasedel višji del Dobrove. Komunisti so postuvili med hiše orožje iu čakali. V prostor med vasjo in med utrdbo so poslali okrog 20 oboroženih ljudi, skoraj v bližino cerkve. Ta četa ima nalogo, da preseneti in ujame skupino, ki Im iirnv gotovo prišla tudi tisto jutro v pekarno, da peče tuin kruli zn tisti dan.
In v resnici: 10 ljudi gre hitro in brezskrbno proti vnsi. Že so skoraj pri cerkvi, ko z.irno deževati nanje od vseli strani krogle, istočusno pa se vsuje iz hiš toča krogel proti utrdbi.
\ trenutku si je poveljnik svost položaja. Tnkoj zbere okrog sebe štab, ki je v resnici skromen, toda ki ga sestavljajo pogumni ljudje (karabinerski brigadir, podbrigadir finančne straže ter poveljnik untikoinuiiističnih prostovoljcev). Sestavi načrt, ki je v resnici zelo preprost: obramba z napadom, s 50 možmi pogumno napasti 200 komunistov, 30 ljudi bo ostalo za obrambo utrdbe, ki jo bodo komunisti gotovo besno napadali med naskokom. Napadena skupina bo nadaljevala obrambo na mestu. Skupina, ki-ji poveljuje karabinerski brigadir Lttssardi, pa bo šla ob robu gozda v smeri severozapada, ob boku vusi ter po možnosti p rep rečeva I u v danem trenutku s strojni č n i m ognjem morebitni umik sovražnika nn-sprotii reki. Druga skupina, ki ji poveljuje podbrigadir, bo napadla od zapadne strani višji del vasi. Najštevilnejša skupina pod osebnim poveljstvom podporočnika, bo pritisnila od ju-gozapada. Zadnja, slovenska skupina pn bo prodirala od juga skupno z že zaposlenim oddelkom.
Akcija se je redno izvršila. Skupine prodirajo med ognjem ter so usmerijo vse proti vasi. Napadalci so kmalu opazili, da so sami napadeni- Toda zanašajo se nn svoje število ter ne klonejo. Ostali so utrjeni med hišami. Bitka je zmeraj hujša in zmeraj bližja. Komunisti dajejo od sebe nerazumljivo vpitje, nimajo pa poguma, da bi iins napadli odkrito ter zapustili zaklonišča. Med tem pa besno stre-ljajo.
Napadajoče skupine, razen tiste, ki še ni mogla nastopiti, pa kur tekmujejo v pogumu, čeprav nimajo zadostne mere municije. Razdalja od prve komunistične črte šteje zdaj samo 50 ,metrov, tako dn lahko razločno slišimo vpitje komunistov, ki pozivajo k predaji. Ob manj pogostem streljanju komunisti sklepajo, da gre naša municija h koncu. Komunisti besno streljajo, skačejo od hiše do hiše, vpijejo. Zdi se, da so obsedeni.
»Italijani, pridite blizu, ee si upate!«
»Savoialt zadnni kot odgovor. Vmes odmevajo eksplozije bomb in preglušijo vsako drugo vpitje.
Podbrigadir je prvi prispel v spremstvu svojih vojukov v vas. Za njim pritisnejo še druge skupine. Pred poveljniku ptide ročna bomba, ki pa k sreči ne eksplodira, strojnični ogenj, zadnja salva komunistov, zadene v polno prostovoljca Reinica, ki takoj obleži.
ge pu vlečejo tovariši s seboj. Knr jih je prelistalo, se zatečejo v suho strugo reke ali pu se po.sk rije jo med drevjem.
Glej, tnni iz pusje utice se privleče ves tresoč se od strnliu in z okrvavljenim Obrazom eden izmed junakov dneva, komičen motiv v /aloigri. V ulici je našel svoje zaklonišče. Jeclja besede, ki jih ne razumemo, gledu nus proseče, dviga roke in se vdaja.
Naslednjegu dne, ko posadka in ljudstvo izkazuje zadnje časti padlemu slovenskemu borcu, zareglja ud Znpotln strojnični ogenj, ki skuša motiti verski obred. Takojšen odgovor iz utrdbe [in prisili komuniste k molku.
In sveti obred se izvrši do konca v najlepšem redu.
Partizansko junaštvo
Dan je prekrasen, v zraku plava duh po pomladi. Praznično oblečeni gredo možje iif žene na Prezidih po običajnih upravnih opravilih: prošnje, dovoljenja, potne sprctnnice.
Ugoden trenutek zn kakšno partizansko podlosti Kar naenkrat zareglja strojnica tned skupino pri vhodu v utrdbo. Padeta dve ženski ter karabinerski brigadir, brigadir obleži mrtev.
Razrušeno taborišče — Trikrat poraženi
Nek slovenski prostovoljec jo dal znak zti alarm. Kakih pet sto metrov ob stezi, ki pelje od utrdbe med bukovjem proti vasi, je opazil nekoga, ki se bliža v vsej naglici.
Tnko premiku joče se sence pozorno spremljajo borci, sedeči za orožjem. Imajo ukaz, dn ne streljajo. Kmalu zatem se pojavita dva por-tiznnn z rdečo zvezdo na čcpican, govorita poveljniku, ki vidno zainteresiran posluša poročilo ter opazuje na zemljevidu neko smer.
Naslednjega dne pride od višjega vojaškega poveljstva natančen ukuz. Oliu komunista nus bostu spremljala. Oddelek lio šel iskat in uničit obširno partizansko taborišče, ter presenetit in napast komunistične oddelke na Golem griču in Velikem hribu, nekaj kilometrov zupadno od Dobrove.
Pogumni vojaki iz utrdbe, ki tvorijo sestavni del oddelku »Arditov« lovske divizije, gredo v polni moči v gozd. Ob sedmih je že na vidiku iskano taborišče, ki zuvzcma prccej obširno
Navodila Visokega komisarja predsedniku zveze pofttnlh uslužbencev
V navzočnosti strokovnjaka cav. Colombisa jo Visoki komisar sprejel inz. Antona Ropeta. novega predsednika pokrajinske zveze (»šinili in brzojavnih uslužbencev, kateri mu je poročal o delovanju zveze.
Eksc. Grazioli je potem dal navodila za nadaljnje delo.
■ 3BBH««ia
področje v nizkem grmičevju. Tu se skrivajo iiinjline barake iu utrjena zaklonišča zu tri sto ljudi.
Skoraj nobenega odpora ni, ko naskočimo od vseli .strani taborišče, barake in zaklonišča I govore jasno o nedavnem begu. Še bolj pn nedotaknjene jrtli, zapuščene obleke, propagandni material, kangle bencina ter rnženj, ki se šc peče lin ognju. Jasni sledovi ljudi in živuli nam povedo smer ubeglih: severozapad.
Komaj smo začeli uničevali in po/iguti liu-rnkc, ko je začel okrog nus sikati ogenj komunističnih strojnic. Napadalcev je za dobro četo in so /di, da hočejo na vsuk način uspeti. Dve skupini, ena karubilierska in enn prostovoljska, odpreta ogenj izza skal iu zaklonišč ler učinkovito streljata. Prvi komunisti padejo, toda jedro še vedno prodira raztreseno po gozdu. Ko-miinisli se medsebojno vzpodbujajo, se kličejo pu imenu, vpijejo »liiirac ter mečejo bombe. Strojnični ralul jih pokosi štiri, drtige pn prisili, du si iščejo zaklonišču, kjer jih miš ogenj več ne doSe/p. Zdaj so ohvluduni, hoteli bi najti rešitev v begu, n je že prepozno. Topničurski »Arditi« so jim pogumno zaprli pot in jih vedno bolj- obkoljtijejo. I5itku trnja Se kako uro, potem pu prasketanje pušk in avtomatičnega orožju, ki ga od času do času pretrga eksplozijo bonih, poneha knr naenkrat. Malo številce komunistov se jc rešilo, šest se jih je predalo, na tleh leži iV nirličev iu en ranjenec.
Malo zu tem nus napade še en komunistični oddelek, gnlovo z namenom, da bi preprečil uničenje taborišču. Toda takoj je odbit in preprečen. Na tleli leže štirje drugi komunisti.
Uničili smo barake in taborišča ter se vračali, ko nus spet nenadoma napude močan komunistični oddelek, ki jc šlel golovo nuji sto ljudi. Tudi tu je borbo nadvse trdu, ne samo zaradi velikega številu komunistov, temveč tudi /artitli njihovo zagrizenosti.
Komunisti so si bili v svesti svoje številčne premoči ter elektrizirnui od bojnih krikov. Skušajo nas obkoliti, čeprav so pod hudim ognjem. Toiln našim uspe, dn vznmejo na muho jedro uporniškega oddelka, gu poženejo v beg in mu zadajo hude izgube. Od naše struni sta biln ranjena dva prostovoljca. Komunisti so imeli čez ves dan 13 mrtvih, 7 ujetnikov, na terenu jiu so pustili obilen plen, municije in orožja.
Brigndir T.ussnrdl, slovenski prostovoljec Romir. junaška in požrtvovalna tovarišu, bolj kot kdaj vaju danes čutimo med sabo!
Cucciatorc O. Giorgio Corradi.
Umetniški »iudi
Visoki komisar je prisostvoval tekmovanju ljubljanske mladine
V dvorani GILL-a, ki je bila spremenjena v | Preizkušnja, ki so jo prestali ljubljanski olro-
umotniško delavnico in v odgovarjajoči obliki okrašena in urejena, jo imela slovenska mladina svojo prvo umetniško priredilev.
G1LL je v okviru svoje pristojnosti in posebnega razumevanja izrabil tudi to priložnost, da je dal mladini priliko, da je pokazala svoje umetniške sposobnosti. Prireditvi je prisostvoval tudi Visoki komisar v družbi zveznega pod poveljnika in drugih oblastnikov, da bi se prepričal o poteku tekmovanja.
Štirideset niladeničev in mladenk je z vidnimi simpatijami sprejelo Eksc. Graziolija. Visoki komisar se je vidno zadovoljen zanimal za posamična dela, pohvalil tekmovalce in izražal pohvalo organizatorjem. Tekmovalci so bili razdeljeni v skupine, upoštevnjoč pri tem 6tarost kakor tudi stopil io izvežbanosti.
Predmeti tekmovanja so bili sledeči: Mrtva nrava. oblikovna umetnost in študij po naravi.
Vsakemu je bilo dano na prosto, da si jo izbral obdelavo s svinčnikom, ogljem, peresom ali barvicami. Posebno pozrnosl io med obiskovalci in ocenjevalno komisijo vzbujal mladenič Mikec Slanko, najmlajši izmed tekmovalcev. Njegovo delo >belo in črno«, kompozicija z verskim motivom, dokazuje, da je fantič Umetniške močno nadarjen in da bi njegove sposobnosti zaslužile nadaljnje vzgoje.
Zaradi sigurnosti in natančnosti, s katero so bila izvedna, so omembe vredna dela s svinčnikom Debeljaka Ludvika, Staudacher Traute in Muck Marlenke. Zanimiva so bila tudi delu Tomšič Erno in negira Avgusta zaradi svetlobnih učinkov in harmonije barv.
Mlademu Debeljaku Ludviku, ki je reprorlu-ciral Jakopičevo pospirlno masko, 6e je dolo lepo posrečilo.
ci na tem prvem umetniškem tekmovanju, ie posebno zanimiva. Prepričani smo. da bodo šo napredovali in zalo želimo mladeničem in mladenkam, ki stopnjo v življenje obdarjeni s takšnimi s|H>«obnoslnii. da bi se jim posrečilo doseči izpolnitev njihovih nad in doseči cilj, ki jim ga je usoda namenila.
Uvozni in izvozni kcntingsnii
Da bi mogli dobiti od Ministrstva za izmenjave in vulute potrebne kontingente se vabijo vsi interesenti, da predložijo Pokrajinskemu svetu korporacij najkasneje do 8. jtin-nija t. I. svoje vloge zn blago, katero nameravajo uvoziti iz inozemstva v drugem semestru tega leta.
V vlogah posameznih tvrdk mora biti blago navedeno po vsaki vrsti posebej z navedbo količine, kakovosti, vrednosti, države izvora, ter mora odgovarjati stvarni potrebi tvrdk v sorazmerju z njihovim poslovnim obsegom na ozemlju Ljubljanske pokrajine, ker jo izključeno, da bi se moglo uvoženo blago kot tuko izvozjti v notranjost Kraljevine.
Poleg tega nuj tvrdke do istega termina sporočijo tudi količine blaga, uvoženega iz drugih pokrajin Kraljevine in katero nameravajo izvoziti v inozemstvo v drugem semestru t. 1.,
Vremenska napoved 3. junija (četrtek):
spremenljivo, a tudi sonce; možnost manjših krajevnih padavin, podnevi vetrovno.
4. junija (petek); isto.
Zbor občinskih poveljnikov GILL-a
Ljubljana, 2. junija.
Na ukaz zveznega poveljnika je podpoveljnik sklical sestanek občinskih voditeljev. Zvezni podpoveljnik je navzočim podal smernice ip potrebna navodila ter razložil razne naloge, ki jih Je treba izvesti, od Izdalanja članskih izkaznic pa do vključitve, o zdravstveni pomoči In kulturnem delu. dalje o delovanju in ureditvi šoli odrasle mladine, o šolskih kuhinjah, zdravstvenih kolonijah ter poletnih in zimskih taborjenjih; Navzoč-nl tajnik je prvotno vzpodbudil k vestnemu opravljanju važnih nnlog. posebno Pn tehničnega in podpornega značaja. Sestanek se je začel in končal s pozdravom Duceju.
Izredni komisar v Starem logu
Za izrednega komlsnrja v Starem iogu je imenovan g. Šiirer Janez.
Nočna ploha in živilski trg
Ljubljatia, 2. juniju.
junij je poletni mesec, ko pude za- oktobrom v ljubljanskem deževnem območju naj-več dežju. Ju tudi mesec lokalnih neviht in nalivov. V torek je bilo izredno vroče in soparno. Proti večeru se je začelo močno Oblačili in nb 1940 so padle prve kaplje dežja. Deževalo jo nato do 20.40. Toda pozneje od polnoči do 1.40 zjutraj se je nad mestom in okolico vlila silna ploha. Besnel je vihar. Sreču je bila, da ni padala tofa. Silna ploha je zelo potlačila v okolici razna žitna polja, kjer so lotos vsu žita lepo kazala. Duvi so bile mnoge njive pšenice, cži in ječmena hudo poležane. Du je |>il nuhv res močan, kažejo podotki om-brogralu na meteorološkem zavodu. Padlo je 13.2 mm dežja.
Nočna ploha je osvežila ozračje'. Nn živilskem trgu, kjer so lepe akacije ali kakor jim pravijo po domače robinje, že odvetele, se je že zgodnj začelo tržno življenje. Nu jerbase in jerbir»>, na košare i ti košare je bilo domače glav n n te solate vseh vrst, tako majniš.ke kraljice, knkor tudi ajserice. Rila je po 6 lir kg in pozneje šo celo nekoliko cenejša,' ker je h i hi solate res v velikem obilju. Nn trg pri-haju že domača,. sicer drobna rebula poleg domačega češn ja,, ki je tudi še drolieii. Gospodinje si že lahko kupijo novi peteršilj in novi korenček. Oba sta drobna.
Nn prostoru zn semeniščem ob stolni cerkvi je neka ženica prodajala borovnice. Prinesla ie na trg primerno košarico borovnic, ki' so bile po 8 lir liter. V lorek pn je ličku druga ženska prinesla na Irg prve rdeče jagode. Trg je splošno kazal običajno sliko in vrvenje, kakršno je navadno pred vsakim praznikom.
GOSPODARSTVO
Prva hrvatsko-sbivonskn sladkorna industrija v Osijeku je lansko leto zaključila pri glavnici 30.8 milij. kun z dobičkom 3.9 milij. kun (1941 2.8 milij. kun za 9 mesecev) in predluga dividendo 8 kun netto (6.30).
Kmetijski obrali t Srbiji. Srbsko kmetijsko ministrstvo je odredilo, da se mbrajo popisali vsa srbska kmetijstva, zlasti pa posajena in posejana površina vseh obratov, da se tako dobe. podaiki zn ukrepe v smeri povečanja proizvodnjo in pravične razdelitve.
Žigosanje bankovcev na Finskem. Finski finančni minister je te dni naznanil nove ukrepe za zmanjšanje obtoka bankovcev. Med drugim bo odrejeno žigosanje bankovcev, ki se nahn-jajo v obtoku, nadalje bodo ruZpisanu obveznu državna posojila.
Sodbe vojaškega sodišča .
Vojaško vojno sodišče v Ljubljani je obsodilo na dosmrtno ječo Štrausa Antona iz Kostanjevice, roj. 13. 9. 1902, Kofalta Mateja iz Osojnika, roj. 16. 8. 1880 ter Mrčiča Franca iz Osojnika, roj, 15. 10. 1908.
Vsi ti so bili obtoženi pripadnosti k prevratni organizaciji, ki je imela namen, da z nafilnimi sredstvi prevrne gospodarski, socialni in politični red v državi, dalje, da so bili člalii oboroženih tolp z istimi nameni; Kofalt in Mrčič, sta bila posebej obtožena, da sta izvajala prevratno propagando, Slraus pa posebej, da je s.od?loval pri nasilni odvedbi in usmrtitvi Koretič Jožeie, ki je bila ustreljena.
z navedbo države, v katero nameravajo.dotič-no blago izvoziti, knkor tutfi količino, vrednost in kakovost dotičnega blaga,
Opozarja se, dn so vlog, ki bi dospele po gori navedenem terminu ne bo mdglo upoštevati.
Vabijo se naslovna Združenja, da na gornje opnzore vse prizadete tvrdke.
Zudeva je nujna.
Pokrajinski svet korporacij.
Toda sredi 10. stol. so vsa plemiška posestva zašla v hudo gospodarsko krizo. Emancipacija kmeta je uničila jioseslnike, ki niso imeli zadostnih denarnih sredstev, da bi mogli plačevali delavce in izboljšati donosnost posestvn. Tukaj hočemo samo mimogrede omenili enega izmed najglobljih razlogov krize, ki je prisilila plemstvo, da je zapustilo zemljo in iskalo plačanih mest v državnih uradih. Proti koncu 1!). stoletja jo skoraj dve tretjini posestev, ki »o Še ostala v rokah plemičev po osvobodilvi kmetov (lela 1801) prešlo v plebejske roko. Plemiški posestniki, ki so še oMali, so zašli v gospodarsko krizo, ki je zelo oslabila stare tradicije lojalnosti nasproti vladi. Posestniki so trdili, da se jim godi krivica iu so obtoževali vlado, da se ne briga zanje. Toda odločitve, ki jih jo sprejel Aleksander III.. da bi jim priskočil na pomoč, so razburilo nove družabne plasti, ki so si naglo odpirale po! k oblasti.
V drugi polovici 10. »tolelja se je začel tislvarjati sloj intelektualcev, ki niso bili navezani na zemljo. Tn sloj je bil zelo peste-, ker je bil srslnvljon Iz ljudi najrazličnejšega izvora in ki se Je vzpenjal po birokratski leslvi do najvišjih Časli. Drugi, prepojeni z radikalnimi idejami, so prezirali to leslev in službo državi ler so so rajši uvrstili med proste poklice, ki so imeli šo večji vpliv nu Ivorbo javnega mnenja. Intelektualcem, ki so bili prosil vsake tradicije, so se pridruževali v vrtino večjem številu plemenitaši, ki ni.-o imeli več ne posestev, ne kapitala. Ti so prinesli s seboj v novo
okolje veliko nezadovoljstvo proii sedanjemu stanju, ki jih je spravilo ob vse privilegije. Tisli pa, ki niso imeli teli dednih privilegijev, so se pritoževali nad krivicami in družabnimi neenakostmi, lzvzemši redkih poedincev, je sloj intelektualcev, .od največjega pisatelju do zadnjega podeželskega zdravnika, bi! popolnoma prežet z revolucionarnimi idejami. Ker so v tem slami bili številni plemenitaši, ki so imeli mnogo sorodnikov, so se te idejo zelo hilro širile. Vlada, predvsem dvor, so še vodno verovali v staro tradicije plemstva, ki je bilo vedno /.veslo vladarju. Resnica pa Je biln popolnoma drugačna in carica je to slutila, ko jo dolžila vse rusko plemstvo nelojalnosti. Njeno nezaupanje je bilo pretirano, toda nikakor ne brez podlago.
Videli smo, da Je plemstvo, ki je navidez tvorilo popolnoma določeno plast velike družabne piramide, v resnici bilo pomešano s tretjim stanom, ki je že uveljavljal svojo politično moč- s tem, dn je obvladal javno mnenje. Ta mešanica je j>ostala še bolj zapletena zaradi nenadnega industrijskega razvoja. Osebnost, ki je 'lila nova za Rusijo, poslovni človek, jo zamajal vso socialno zgradbo. Ker je imel v svojih roknli moč denarja, si je bolel pridobiti čast in prva mesta v najvišji družbi. Najvišja družba pa se je zbirala okrog tvora, ta pa je bil zaprt za te novince, kajti stopnje, po katerih se jc moglo dospeli do vrha, je bilo mogoče doseči samo v državni službi, nikakor pa ne v poslovnem življenju, Iz tegn jo Izvirala velika ne-voljn, ki je šo povečala število pritožb proti vladavini. Rusija, ki jo bila še pred nekaj leli skoraj izključno po', edelsi-a dežola, je naglo začela postajali Industrijska. Polagoma se je ze.čel razvijati sloj kapitalistov in ti so bili Žo tnkoj v znvelktt pahnjeni v boj, ki jo lii! nasproten vladi iti Je po sili razmero poslal zaveznik revolucionarjev, katere jo podpiral s finnnčnimi sredstvi, ki jih je imel nn razpolago. Dvor nikdar ni mogel doumeli, da 1 >i bilo mogoče ta kapitalizem z lnhkolo pritegniti nase, čo bi njegove interese vezali s koristmi konservativnega sloju, da bi pa postala enn Izmed nnjne-vnrtiojiili sil, če hi se usmerila proli revolucionarnim slojem. Cnrlca bi po svoji angleški vzgoji mogla to zadevo bolje razumeli. Dobro
je vedela kako je znala angleška aristokracija prilagoditi lastne tradicije velikim gospodarskim spremembam 10. stoletja. Toda ona nikakor ni mogla razumeti, da bi bila kakšna sorodnost med razvojem zahodnih držav in razvojem Rusije, ker Je bila kakor hipnotizirana po prividu neresnične piramide, katere temelj je tvoril irtužik, pravi in edini nosilelj narodnega duha. Ko je torej carica začela Vplivati na politično življenje v državi, je ta vpliv bil vedno nasproten liberalizmu, ki so ga predstavljale gospodarske in intelektualne sile države. Ponoviti moramo, da carico opravičuje njena popolna nevednost o dejanskem slanju in da so se njenemu zmotnemu mnenju pridruževali mnogi, katerih pa ni mogoče na enak način opravičiti.
3. Sovražno 6lle.
Glavna napaka Jo bila v tem, da so vladajoči krogi spravljali v isto vrsto vse tiste, ki so tvorili opozicijo. Obstojalo so težnje, ki so bile popolnoma upravičene in ki bi prej ali slej morale biti uresničene. Nekatera nezadovoljslvn bi bilo mogoče z lahkoto pomiriti; nekatere utopistične sanje bi se dale narediti neškodljive; nekatere osebne iu skupne korisli bi bilo mogočo izkoristiti. Toda v splošnem so vodilni krogi smatrali kot prevratne eleinenle vso, ! i. niso sprejeli uradnega liauka, ki so ga navdihovale slavofilske teorije, ki so idealizirale vso rusko preteklost in videle njeno veličino-v po|>oliii ohranitvi vseh njenih izročil. Ta nauk jo bil nn višku za čnsn Aleksandra 111., ko se mu Jo posrečilo, tla ,je z odločno kretnjo izpeljal državno Indjo iz viharja, ki se je pripravljal že ob konrti vlnde Aleksandra II. A doba miru, ki jo Je tin tn nnčin dosegel, jo bila j varljiva. Vlada Aleksandra III. nI prinesla nil.ake rešitve Važnim vprašanjem, ki so težila deželo, pnč pa Je videz miru ultdil optimizem konservativcev, ki niso hoteli slišati o nlkaki prilagoditvi novim zahtevam. V notranji politiki dežele se Je uitiugokrul pozabljalo nn lo, da je trebn ločili nasprotno sile zn jih obvladali in zato so se te sile združile v mogočno cclolo, ki jc postajala vedno bolj nevarna vladaviui.
»SLOVENEC«, četrt**, 5. junija 19iVXXL
Stran J|
Eksc Grazioli pregledal socialne naprave, mestna zaklonišča in Navje
Sta Eksc. Visokega komisarja za odprta ljudska kopališča in za otroško » Tivoliju — Med pregledovanjem zaklonišč je Eksc. Grazioli obiskal živilski trg
Ebc, Grazioli jc it z mnogimi obiski po naj-T«dt£n«j*3l ljubljanskih socialnih in zdravstvenih alta novah pokazal svoje veliko zanimanje za seeiahii razvoj najširših delovnih slojev ljubljanskega prebivalstva in je tudi svoj pregled v sredo dopoldne posvetil prav istemu namenu. Na lastne o« s« j« hotel prepričati, kako napredujejo priprav« za ljudsko kopališče v Koleziji in zlasti ure-jani« brezplačnega ljudskega mestnega kopališča, ki be začasno urejeno ob Špici. Po pregledu otro-ikotf« igrišča ▼ Tivoliju, ki bo kai kmalu že lahko služile ljubljanski mladeži, je pregledal Eksc. Gra-
jela in pozdravila ljubljanski župan general Rupnik in podžupan comm. Tranchida. Kopališče ima dograjena že oba bazena, enega za plavače, manjšega pa za neplavače in mladino. Načrte za na-daljno ureditev je tolmačil višji inšpektor ccmm. ing. Farina. Za dograditev kopališča je ž c nakazanih 2,600.000 lir in tudi čistilna naprava je že naročena. Eksc. Grazioli je poudaril željo, da bi se kopališče čimprej uredilo v toliko, da bi moglo služiti Ljubljančanom in naročil, nai se vsa proračunska dela in predpriprave izvrše z največjo naglico.
Eks«. Grazioli v razgovora s gospodinjami na živilskem trgu.
Brezplačno kopališče
Jriofi. kako so urejena in kako se ie pripravljajo sodobna letalska zaklonišča v najrazličnejših delih mesta. Mod temi pregledi je tudi obiskal živilski trg, kjer s« jc ljubeznivo porazgovoril s kupci in prodajalci in končno obiskal sedaj že izredno lepo urejeno Navje, kjer so grobovi zaslužnih Slovencev, ki sp« tam med zelenjem svoj večni sen.
V Koleziji
Davt je Eksc. Grazioli najprej obiskal ie nedograjene kopališče ▼ Koleziji, kjer ita ga spre-
N« l»Wtu| stovesnoeti ua Rakovnika je bil naj-bog |**IJtr prisor, ko so sliko Marije Pomagaj r+.-MML 41 i odnesli s oltarja.	i ,
ob Ljubljanici za vse
Drugi obisk je veljal velikemu ljudskemu kopališču, ki ga pripravlja mestna občina na obeh bregovih Ljubljanice od Spice do prulskega mostu. Ze sedaj je videti, kako delavci postavljajo ob bregu klopice; več malih kabin je že postavljenih z vsemi potrebnimi pritiklinami, tudi dva lesena buffeta sta že na mestu. Ljubljanski župan in strokovnjaki gradbenega urada so tolmačili podrobne načrte za to kopališče. Najvažnejše bo pač to, da bodo takoj nad prulskira mostom z nizkim jezom pregradili vso Ljubljanico, tako da bo od mostu pa do Špice v tlakovani strugi voda nekoliko višja, primerna za otroke in neplavače. Ker je že lanska zasilna ureditev veljala 25.000 lir, bo letos mogoče najnujnejše urediti s približno isto vsoto. Eksc. Grazioli je naročil, da je vsekakor treba postaviti še dve veliki leseni slačilnici za moške in ženske, da je treba kopalni prostor ograditi, postaviti nekaj prh in vodnjakov s pitno vodo, očistiti kamnite brežine trave in plevela in za otroke navoziti zadostno množino mivke, tako da bodo imeli zasilno plažo. Naročil je tudi, naj sc postavi zadostno število obešalnikov za obleke kopalcev, ter izrazil svoje zadovoljstvo nad do sedaj opravljenim delom in pohvalil ukrep, da bo kopanje na tem kopališču mestne občine brezplačno.
Skorajšnja otvoritev novega otroškega igrišča v Tivoliju
Pri ogledu otroškega igrišča v Tivoliju je tolmačil podrobno ureditev že skoraj pripravljenega igrišča ing. arh. Kobe. Eksc, Grazioli sc je zanimal za dela, ki so v teku.
Posebno pa je opozoril, da je treba z začasno posebno ograjo ločiti otroško igrišče od ribnika, ki bo kasneje zavarovan z gosto živo mejo. Podrobno se je zanimal tudi, kako bo urejen paviljon ob ribniku, ki ga prav sedaj prezidavajo in bodo v njem napravili garderobo in potrebne pri-tikline. Pohvalno se je izrazil o lepo urejenem zgornjem delu, kjer je majčkem vodometek, ki bo obiskovalcem lahko gasil žejo in ki napaja prisrčno urejeno čofotališče za najmlajše. Posebej je naročil Eksc. Grazioli, naj se otroško igrišče čimprej odpre, najkasneje pa julija, čeprav še ne bi bilo vse urejeno tako, kakor določajo načrti.
Glavno je, da bo igrišče temeljito zaraslo s travo <
in to bo že v enem mesecu.
V zakloniščih mestne občine
Eksc. Grazioli je nato pregledal celo vrsto protiletalskih zaklonišč v mestu. Najprej je obiskal zaklonišče v pobočju Gradu za magistratom. Tu sta pričakovala Eksc. Grazioliia viceprefekt David, predsednik odbora za protiletalsko zaščito in tajnik polkovnik Tombolan Fava z ostalimi sodelavci. Po ogledu lepo obokanih, razsvetljenih in urejenih zaklonišč globoko pod pobočjem ljubljanskega Gradu, si jc Eksc. Grazioli ogledal dela za zaklonišča na Valvazorjevem trgu, na trgu Roma, na Kongresnem trgu, v Kresiji, trimostovju, Mestnem domu, v palači Bata in Slon.
Povsod se jc zanimal za vsa zaščitna dela, po- f jasnila sta mu pa dajala viceprefekt David in pol-
Usodna zamenjava
M« ve* načinov je moiao kaki itrsri aaspre torati. Najpreprostejši jn najbolj nsraden je način, ko slo, ki se stsvlja pred tebe kot predmet, spodbijaš kot ilo, opozarjaš na ajegoro bistro in ka-ies na pogubne posledice.
Je pa šo drug način borbe proti ilo, ki ps ni iskren in dejansko pomaga tistemu, o katerem pravi, da mu nasprotuje. iStvar »e napada ne za-J radi tla. ki ga po svojem bistvu vsebuje, temvei zaradi kakih postranskih okoliščin, ki jih ima ilo, a ki hi brei njih ne spremenilo svojega bistva in ostalo to, kar je. Ce kdo obsoja roparski umor ali Tloin zato, ker tehnično ni bil dobro iiredeu iu ker se ropar ni oziral na vsa pravila vljudnosti, medlem ko je izvrševal stoj posel, je to res nasprotovanje. Tod* Tendsr • tem iločiij ui obsojen, temveč le neke zunanje okoliščine, ki
gledu spremljala. Kakor povsod, je tudi tukaj Eksc. Grazioli izrekel priznanje za uspešno in hitro delo ter naročil, naj se vsa ta gradbena dela, ki služijo v prvi vrsti varnosti ljubljanskega delovnega ljud- , stva — saj bodo skoraj vsa ta zaklonišča služila * le pešcem, ki bi jih presenetil letalski napad na ccsti — nadaljujejo z vso odločnostjo,
kovnik Tombolan Fava, ki sta ga povsod pri pre- (' nanje zločin ni bistveno narezan. Ce kdo obsoja
*' *	" ' " '	........komunizem zaradi tega, ker »e ta ni znal iiogniti
raznim zločinom in ker je bil toliko nestrpen, da je šel s tvojim nastopom prezgodaj na dna, je tudi to neko nasprotovanje. Prav tako je nasprotovanje. če kdo ni zadovoljen s osebami, ki so »e vrinile t vodstvo partizanskega nastopa. l)alie je 'j še redno nasprotovanje, če kdo obsoja politično načrte komunistu? in se zgrni« nad raznimi »sovjetskimi republikami« in njihovimi mejami, ko hi si jih on rajši drugače zamišljal. Toda prsro nasprotovanje lo Tendar ni. Nasprotno: prav is prar je to le podpiranje. Kdor namreč nasprotuje I" postranskim in nebistrenini okoliščinam, ki jih sam smatra is igrešene, i tem isloč« sli skuša izločati rasne napake, ki is komunizem niso hi-štrene, s tem pa naravno pomaga bistvu koniu-niima samega.
Komunizem je namreč v ivojem bistro »ve-torni nazor, ideja, ki obsega Tsega človeka, nje-goro mišljenje, hotenje in častroianje. Ta idej« pa je izrazilo materialistična in borbeno proti-boina. Bistro in osnova, is katerega izhaja rse prizadenejo komunizma, je ateistični materiali-
Med gospodinjami na trgu
Iz Kresije je Eksc. Visoki komisar krenil mimo stolnice in semenišča na živilski trg, kjer se je ustavil pri posameznih prodajalcih in prodajalkah, se z njimi razgovarjal ter podrobno iz-praševal kupce, kaj morda pogrešajo. Kupci, največ gospodinje, so sjioznale Eksc. Visokega komisarja, ga prisrčno pozdravile in se zgrnile okrog njega ter izražale svoje želje. Eksc. Grazioli se je [lodrolmo zanimal, katere zelenjave hi bilo treba več. Dal je navodila, da bi sezonsko sadje prihajalo v čim večji možni količini na trg, da bi se lahko prodajalo po določenih cenah in da sc odstranijo neprilike, ki ovirajo redno razdeljevanje istega prebivalstvu.
Obisk na Navju
f zein. Ni torej njegov nasprotnik, kdor temu bistvu ^ ne nasprotuje. Lahko je nasproten raznim deja-a njeni, ki jih komunizem povzroči in ki slabo od-
T : i____ :________,: i _ L i. : - ...J: _______.___ „;„_
Končno je Eliee. Grazioli obiskal s spremstvom Navje, kjer mu je tolmačil sedanjo ureditev mestni inž. arh. Špinčič. Eksc. Grazioli se je podrobno zanimal za posamezne grol>ove in ko je videt grob staršev univ. prof. arh. Plečnika, je počastil njihov spomin. Podrobno se je zanimal za grobove velikih Slovencev, kakor Kopitarja. Lev- / stika. Vodnika, Jurčiča in drugih. 01» grobnici dr. f Antona Korošca in dr. Frana Kulovca se je usta- f vil za trenutek in počastil spomin obeh velikih f mož. Podrobno je ogledal ureditev Navja in se F pohvalno izrazil o lepi zamisli, ki je ».edaj že v C glavnem urejena. Nato se je Eksc. Grazioli po prisrčnem slovesu od dragih predstavnikov odpeljal nazaj v vladno palačo.	'
<»
t'
Iz gospodarstva
Italijansko-slovaški trgovinski sporazum. —
Slovaška je sklenila z Italijo nov trgovinski sporazum, ki bo veljal do 1. aprila 1944. Novi sporazum nekoliko znižuje italijanske kontin-
gente za izvoz tekstilij in slovaške kontingente (I Cerkve ali r imenu katolicizma nekaka potrorha, za izvoz lesa in celuloze. Obseg trgovine je nekako iidajstro, ki izhaia ii borbe za politično določen na približno 700—800 milij. slovaških |l oblast in za sTetne koristi. Tako gorore nekateri, kron. Novi sporazum določa tudi stalnost cen <» BrPI rfvon)n t,j i,j|„ t„ re». če hi bil komu-v izmenjavi.	^ niieni igolj politično gibanje, ki je r svojem za-
denarne in zavarovalne zavode. Reorganizacija bi se morala izvršiti do konca lanskf dočim je sedaj podaljšana do srede le leta. Doslej je izvedena samo reorga
jeknejo t javnosti, l^ahko je tudi nasproten njegovemu političnemu pojmovanju, lahko nasproten organizacijskemu ustrojil njegovega nastopa, a kljub rsemu temu so ni njegov nasprotnik, teinreč celo zareznik. ker s tem. da se bori proti zlorabam komunizma, podpira bistro komunizma samega, ki je zlo. l.e kdor postari idejo proli ideji, duha proti materiji, linijo zamisel sveta proti hrezhozni, edino o tem moremo reči, da je resničen nasprotnik komunizma.
Očitalo se je namreč, da katoličani ne delajo prar, ko se n katoliškega stališča Imre proti komunizmu. Z borbo proti komunizmu da se zanaša r Cerker neko svetno pojmovanje boijega kraljestva, ki stremi po svetni nadoblasli, po političnem rpliru CerkTe. Nasprotovanje, ki ga katolicizem razodeva do komunizma, je torej le nekaka politično preračunana akcija, ki dela Cerkvi sramoto, ker jo zavaja r očeh ljudi is njenega pravega področja, ki je krsljestro duš, na polje srelnega prizadevanj«, ki je Cerkvi ie tolikokrat škodovalo r teku zgodorine. A kraljeslro Kristusa ni od leg« sret«, zato je rssko nastopanje in ts«-k« borba katoličanov proti komunizmu r imenu
,.........j- x jal ljudi k sretnemu pojmovanju boijega kraljevega leta. < siva. Toda dejstva so drugačna. Bistro komunizma letošnjega I jn ateizem, borbeni, materialistični ateizem, ki ima . . , ganizacija J namen, da uniči Tsnko organizirano religijo in da obrtne zbornice, čeprav ima največje število latre tudi v srcu člhveka Tero r osebnega Boga. članov in so v njej včlanjena nujmunjša pod- f Katolicizem ne more ostati indilerenten oh tem jetja. Novo predsedništvo vsedržavne obrtne gibanju, temveč mora zarzeti proti njemu jasno zbornice v Zagrebu je razpustilo obrtni zbornici jn nedvoumno stališče, ki ga lahteva njegova no-v Osijeku in Sarajevu ter obrtni odsek skupne jranja vsebina, njegov obstoj. Kljubovanje koniu-zbornice v Dubrovniku, katere jc spremenilo „jlmu je torej katolicizmu bistveno in so ne mo-v pokrajinske ekspoziture in ustanovilo tudi J ro prjmerjali zgolj politični akciji. Katolicizem jjotrebno število nižjih organizacij v pokrajini. J nasprotuje vsebini komunizma, in ta rsebina je
i ii . * - • - . .,	nasprotuje
udi obrtna zdruzenja so bila reorganizirana J ateizem. Z«to tudi pravimo, da je krščanstTo na-
čelen nasprotnik komunizma.
Kdor hi pa komunizmu nasprotoral iz kakšnih drugih razlogor, ki niso usmerjeni proti histru komunizma, ni komunizmu resničen nasprotnik. Utegne se večkrat zgoditi, da mu na ta način rolo pomaga, ko ga rodi le do spoznanja, kje naj poprari svoje napake, da bo bolj uspešno uveljav-
T,
v smislu novega zakona.
Finska industrija lesenih hiš. Ze tri lela dela na posebni jx>dlagi linska industrija lesenih hiš. Okoli 30 tvornic se peča z graditvijo lesenih hiš, ki se lahko montirajo na poljubnem mestu in 20 teh podjetij pripada delniški družbi »Lesena hiša«. Tvornice izdelujejo za sedanje čase potrebne i 2 do 16-družinske hiše, barake, skladišča, šotore J jjaj STojo pogubno rsebino j iz upognjenega lesa itd. Izvozna vrednost teh hiš je lani dosegla vsoto 1 milijarde finskih mark. S tem so jKistale lesene hiše najvažnejši finski izvozni proizvod. Finska sedaj izdeluje več prenosnih lesenih hiš kot Švedska, ki je bila prej največji proizvodnik. Družba sedaj dobavlja tudi lesene hiše za Finsko. Hiše se sestavijo na osnovi kvadratične izmere, pri čemer je vzeta po nemškem vzgledu za osnovo enota 125 ali 02.5 cm.

Hiša se lahko sestavi na osnovi enostavne risbo kot načrta. Načrte imajo, da bi izdelovali tudi tipizirana gospodarska poslopja.
Tvornica sladkorja r Crrenkj (Bafka). Glavnica 6. rezerve 12, brutodouos 2.4 milij. čisti dobiček 0.472 milij. pengo.
lilTBBm 0BZ0BHIK
, Traktati sv. CJprijana
■ Svate«« Cecilij« Cipriana izbrani spisi. DrugI del: Traktati. Dodatek: Diakotva Pontija Ctfriaaeve Mrljenje. Poslovenil dr. Franc Ksa-ver Lnkman. (Cerkvenih očetov izbrana dela.) V Ljubljani 1#48-XXI. Str. 280. Založila Ljudska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. 50, vez. 62 lir.
V vrsti izbranih del cerkvenih očetov nam je ■Biv. prof. dr. F. K. Lukman oskrbel nov zvezek, hi iieer tokrat deset razprav ali traktatov znamenitega kartaginskega škofa in m učenca sv. Cecilija Cipriana (u. 258). Vse traktate je Ciprian, bivtt retor, zasnoval po pravilih klasične retorike kot velike govore. Prevajatelj nam je njih vsebin« napravil lahko pristopno z uvodi in s podrobno razčlenitvijo (1—32) in z opombami pod trto.
Za H zvezek moramo biti g. prevajalcu še po-oebej hvaležni. Obsega namreč razprave o važnih dufoopastirskih vprašanjih Ciprianove dobe, ki jih je sprožila takratna izredno ostra in usodna borba v javnem življenju. Ko bereš te spise, vedno jasneje spoznavaš resnico, da ni nič novega pod božjim soncem. Podobna vprašanja in iste težave namreč čutimo tudi mi danes. Še večl Trditi smemo eelo, da duhoviti in borbeni svetnik tretjega stoletja v mnogočem kaže na vire gorja tudi naših dni in v marsičem rešuje tudi vprašanja naše dobe. Zato je ta knjiga pomembna ne le za dušne pactirje, ampak za vse, ki se trudijo za dvig življenja v družbi in družini.
Da nekoliko približam pomembnost vsebine zvezka, naj podam nekaj misli iz posameznih razprav.
1. Dsasta (39—52). Ciprian je spoznal krščan-Me kot trti mož v odvetniškem poklicu. 1»	* M iMfltM, ki le «&T»t
življenje, so ga obhajali dvomi o prenavljajoči moči krščanstva: »Ko sem še bival v temi gluhe noči in ko sem se še zibal na nemirnih valovih sveta in dvomeč blodil po zmotnih stezah, ne ve-doč, čemu živim, resnici in luči tuj, se mi je, kakršen sem takrat bil, zdelo kaj težko in trdo, kar mi je božja dobrotljivost za rešitev obetala ... Kako se je mogoče, sem dejal, tako spreobrniti, da se kar na mah sleče, kar je prirojeno in je po lastnosti naravne snovi ostarelo ali se je po dolgi navadi že zdavnaj vraslo? Oboje je pognalo globoke in daleč noter segajoče korenine« (40).
Dal se je krstiti. Z vso svojo ognjevito naravo se je oklenil božjih milosti. Začutil je v sebi novo moč: »Na čudovit način je postalo trdna gotovost, kar mi je bilo dvomljivo, se je odprlo, kar mi je bilo zaprto, se je razjasnilo, kar je bilo temno, se mi je zazdelo lahko, kar sem prej imel z.a težavno, mi je postalo izvršljivo, kar 6em menil, da ni mogoče« (41). Čutil se je silno srečnega. Svojo srečo je želel raz.odeti tudi drugim. To skuša doseči s svojo izpovedjo v obliki dvogovora s prijateljem Donatom, ki je ludi postal kristjan. V njem priznava, da se še vedno porajajo v njem viharji, a zdaj ima sredstva za zmago. Obsežno in psihološko mojstrsko popisuje premnoga suženjstva duha in srca, ki so zajela toliko ljudi. Podobo našega časa najdeš v tem popisovanju. Končno kaže pot k sreči in miru: »Samo en mir je spokojen in zanesljiv, samo ena varnost je trajna in trdna: če se kdo umakne vrtincem vznemirja-iočega sveta in se zasidra v rešilnem pristanu. Tak povzdiguje svoje oči od zemlje k nebu; pri-puščen h Gospodovi milosti in s srcem svojemu Bogu blizu, se raduje, da je njegovemu čustvu tuje, kar se drugim zdi v življenju vzvišeno in veliko. Ničesar ne more terjali od sveta, ničesar želeli, kdor se vzdigne nad svet. Kako stalna, kako neomajna varnost, kako nebeška obramba večnih dobrin, če se oprostiš svetnih mrež in zank, Če se za svetlobo večne nesmrtnosti očistiš zemeljske un$me< (51)*
2.	Vedenje devic (53—71). V tem pastirskem pismu nastopa Ciprian že kot škof, polu očetovske skrbi za svoje vernike, zlasti za liste, ki so poseben okras Cerkve: »Zdaj govorimo devicam; kolikor višja je njih čast, toliko večja je skrb zanje. One so cvet na deblu Cerkve, dika in kras duhovne milosti, veseli naraščaj, pojx>lno in ne-okvarjeno delo slave in časti, podoba božja, ki se ujema z Gospodovo svetostjo, sijajnejši del Kristusove črede« (55).
Pismo je bilo potrebno. Prevajatelj pravi v uvodu: »Nebrzdana ničemurnost in neizbirčni f>o-hlep po zabavah in udobnostih sta takrat hromila in hromila danes moralno moč in odpornost krščanske mladine, sta si takrat izmišljala in si izmišljata danes zmeraj novih izgovorov in opravičil« (5). Pismo nam pa tudi kaže, kako visoko je Cerkev vedno spoštovala ženski svet, zlasti de-vištvo. A čim višja je čast, tem. večje so dolžnosti.
Škof Ciprian device opozarja, da so naša telesa božji templji, v katerih prebiva Bog sveti Duh. Zato naj skrbno varujejo čislost: »Zdržnost in čistost pa ni zgolj v nedolaknjenosti mesa, marveč tudi v spodobnosti in skromnosti obleke in okrasa, da ie neomožena sveta po telesu in po duhu« (56). Nato duhovito razpravlja o ženskih lepolilih tretjega stoletja. Tudi v tem je sodoben. KajK med novodobnimi lepotili ne najdeš, česar bi ne poznal že Ciprianov čas. Škof resno pristavlja: »Oči dražeč nakit in nenavadna obleka in zapeljivo razkazovanje lejx>te pristoji samo liot-nicam in nečistnicam, in navadno se nobena dra-goceneje ne lišpa ko tista, ki je nje sramežljivost poceni« (62). Končno škof Ciprian ves zaskrbljen opozarja na nevarnost za čisto življenje in daje nasvete, kako se čistost ohrani. Koliko klenega, resnega in rešujočega bi v tem pismu našle matere, pa tudi dekleta našega časat
3.	Padli (72—100). Edikt ccsarja Decija je leta 249. vsemu prebivalstvu cesarstva ukazal, naj darujejo bogovom, Mnogi kristjani so to is etrahu
pred preganjanjem tudi storili, ali so, ne da bi darovali, dosegli uradna potrdila, da so darovali. Vse te imenuje škof Ciprian »padle«. — Mnogi padli pa so se že med preganjanjem želeli vrniti v Cerkev. A pot v Cerkev nazaj je zahtevala dolgo in resno pokoro. Nekateri padli so se tej pokori upirali. Potuho jim je dajalo pet duhovnikov in nekaj mučencev in spoznavalcev, ki so ter-< jali, naj sc padlim spregleda sleherna pokora. Zaradi tega so nastopili celo proti svojemu škofu, ki je pokoro zahteval. Proti koncu preganjanja jo Ciprian napisal razpravo »Padli«, ki jo je prebral na kartaginski sinodi v maju 251. V njej pojasnjuje težo krivde tistih, ki so padli, in upravičenost zahteve po pokori, ki mora bili tem ostrejša, čim večja je bila krivda. To zahteva pravičnost, je pa tudi pogoj zvestobe in varnosti za bodoče. Kajti sicer bi prehitro »izginil iz njih spomin na pretežko, preveliko pregreho« (83). »Kdor torej grešnika s priliznjenim laskanjem boža, mu daje netivo za greh, ne zatira greha, ampak ga goji... Tako ne sme Gospodov duhovnik varati i zvijačno ustrežljivostjo, marveč mora pomagati z zveličavnimi zdravili. Slab zdravnik, kdor oteklo gnojno rano prizanesljivo otipava, globoko v mesu skriti strup pa pusti, da se dalje nabira! Rano je treba odpreti in prerezati in iztrebiti gnilol>o in s krepkim lekom zdraviti. Naj nepotrpežljivi bolnik javka in kriči in toži, da ga lioli, kasneje bo hvaležen, ko bo čutil, da je ozdravel« (82). — Kdor pa spokornost sam odklanja, je in ostane družbi nevaren. 0 leh ošabnih nespokorjencih škof govori: >I'red zločinom nepremišljeni, po zločinu zakrknjeni; prej ne stalni, potem ne ponižni; ko hi bili morali stali, so se vrgli na tla, ko bi morali pasti in se pred Bogom prikloniti, mislijo, da stoje« (97).
Ciprian ostro zavrača početje tistih, ki terjajo za padle odpuščanja brez pokore: »Občestvo z izobčenimi imajo za veljavno, verjamejo ljudem zoper Boga, ko Bogu zoper ljudi ne verujejo. Ta-kihle ljudi se varujte, kar se da; tistih, ki «e
^bho&Jne novice
Koledar
Četrtek, S. rožnika: Vnebohod Gospodov; Klotilda, kraljica; Zdislava, devica.
Potek, 4. rožnika: Fr. Karačolo, spoznavalec . in ustanovitelj roda; Saturnina, devica in mučenica; A reci j, mučenec,	1
Sobota, 5. rožnika: Kraljica apostol.; Bonifacij, škof in mučenec; Valerija, mučenica.
Zgodovinski paberkl
3.	rožnika:
1. 1039., je umrl riinsko-nemškl cesar Konrad 11., prvi vladar i?, salijsko hiše, ki je vladala v letih 1024 do 1125. Za prvih dveh vladarjev te dinastije je doseglo rimsko-nemško cesarstvo svojo največjo moč in največji obseg, toda za poslednjih dveh pa je zaradi borbo s cerkvijo zopet oslabela. Konrad II. je priklopil svoji državi Burgundijo (to jo dol zahodne švice in Soonsko-Bhonsko dolino v jugovzhodni Franciji), kjer so ga po smrti tamošnjega kralja izvolili in kronali za svojega vladarja —
I. 1901., je umrl srbski pesnik Jovan Jova-novi? Zmaj, rojen 1833. leta v Novem Sadu. Najprej je dokončal pravo, nato Se medicino in deloval kot zdravnik med drugim v Novem Sadu, Beogradu in Zagrebu. Ves čas se je živahno udejstvoval v književnosti in urejeval razne slovstvene časopise. Ime Zmaj ima po staričnem listu »Zmaj«. Pesniško je rastel ob Branku Ra-dičeviču in narodni pesmi ter ob rodoljubni in svobodoljubni pesmi največjega madžarskega pesnika Aleksandra Petflfija. V začetku šestdesetih let je bil Zmaj že prvi med mladimi srbskimi pesniki in jo pesnil pol stoletja.
4.	rožnika:
1. 1859., so združene frnncosko-sardinske čete porazilo Avstrijce pri Mngrnli in jih prisilile, da so so umaknile preko reke Mincio. Poskus zedi-11 iti Italijo z lastnimi silami se leta 1848—49 ni obnesel. Habsburška monarhija je bila premočna, zato je Camillo Ronso Cavour, ki je prevzel sredi petdesetih let vodstvo sardinsko-piemonlske politike začel iskati zaveznikov. Z udeležbo v krimski vojni 1853-1856. je obrnil pozornost evropske javnosti kot tudi dinlomalov na italijansko vprašanje. Medlem se je v Italiji razvilo med liberalnimi in nacionalnimi strujami močno gibanje za priključitev h Cavourjevi politiki in sa-vojskl dinastiji. To dokazuje ustanovitev »Narodnega društva« v avgustu 1857. lela. čigar program je bil združiti Italijo pod savojsko dinastijo. tej misli se je priključil velik del bivših republikancev, med njimi tudi Garibaldl. Cavour io delo pospešil. Julija 1858. se je sestal v Plom-bičru z Napoleonom III.. vsemogočnim cesarjem Francozov, ki je želel omajati avstrijski vpliv v Italiji in postaviti francosko mejo na grebena Alp. Cesar se je obvezal priti Piemontu na pomoč, če bi ga Avstrija napadla; načrt je predvideval združenje Italije na federativni osnovi pod vodstvom papeža. To sicer ni bilo v Cavour-ievih načrtih, ali za enkrat ni bilo druge rešitve. Piemont se je začel naglo pripravljati na vojno, Angleži, ki niso marali, da bi se povečal francoski vpliv v Italiji, torej v Sredozemlju, so predlagali razorožitev, v tem težkem momentu so rešili položaj Avstrijci, ki so poslali Piemontu ultimat, zahtevajoč takojšnjo razorožitev. Napoleonove čete so prišle v Italijo, se združile s sar-dinsko-piemontskimi in premagale Avstrijce pri Magenti, tri tedne kasneje pa pri Sollerinu.
f Ivanu Lindiču v spomin!
Oh današnji prvi obletnici Tvoje smrti, dragi Ivan, se oglašam v spomin na tiste dni, ko smo pod Tvojo taktirko prepevali naše lepe pesmi Rogu na čast in v veselje naše in naših mokronoških rojakov.
Zbiral je mlade moči in ustanovil močan moški pevski zbor. Znal je zbuditi zani manje in veselje za glasijo — sai je sam 17.1«)rno igral "Osli in citre. Naj je bil inte-ligent, uradnik ali delavec, vse nas je združil v svojem zboru, kjer smo navdušeni sledili njegovi pesmi na mokronoškem korit ali pa pri raznUt prireditvah. Koliko lepih' spominov nas veže nanj. Bil je neutruden pevovodja in pevec. Ne malo, ampak nešteto lepili ur smo preživeli, ko
jo skupno z nami študiral nebroj cerkvenih in posvetnih pesmi.
Nešlelo spominov bi lahko povezal v šopek in bi ga položil na njegov grob v spomin nanj in na lepe dni, ki smo jih v pesmi preživeli z njim. No bom posebej poudarjal, koliko truda, skrbi in žrtev je zahtevalo njegovo delo. Redno vsako nedeljo je vse popoldneve žrtvoval za pevske vaje, še celo v času svoje hudo bolezni Je bil neulrudijiv. Ob vsem tem pa jo šo vedno našel čas za posameznike, da jih je |>oučeval violino in citre. Ni imel sovražnikov, saj so ga tudi nasprotniki spoštovali in visoko cenili.
Pokojni se je rodil dne 4. julija 1881 v Mokronogu. Bil je čevljarski mojster, vedno priden, natančen, marljiv kot mravlja. Sodeloval je pri gasilski četi čez. 40 let. Bil je odbornik čete, nadalje občinski odbornik, kjer so je toplo zavzemal za koristi občanov, pa naj si je bil izobraženec ali kmet. Bil je tudi v odboru posojilnice. Naročen je bil na vse katoliške časopise in revije. Kot zvest član Katoliške akcije ni zamudil nobene prilike, da ne bi prisostvoval cerkvenim obredom, vsako nedeljo iu praznik je pristopil k obhajilni mizi.
Dragi Ivani Cela vrsta nas je, ki Ti dolgujemo iskreno zalivalo in nam vsem je težko, da si nas tako zgodaj zapustil. Priča, kako Te visoko cenimo, je bil Tvoj i>ogreb, ki jo bil eden doslej največjih v mokronoški fari. Naj Ti to zadostuje, da imamo v častnem spominu Tebe kot moža, jMjšlenjaka, kakor jih malo hodi po slovenski zemlji.
Naj Ti lio zemlja lahka, spomin na Tebe bo živel trajnol — A. M.
Izšla jc knjižica
Stražar naših svetinj
(univ. prof. dr. Lambert Ehrlich) Dobi se v knjigarnah in trafikah. 1 lira.
—	Misijonski poziv bolnikom zn binkoštno nedeljo! Binkošti so praznik sv. Duha, ki sc jc raz.lil nad apostole, da so pogumno šli po vsem svetu in učili vse narode ter jih krščevali. Isto misijonsko delo mora še danes nadaljevati sveta Cerkev, katere udje smo tudi mi. Vsak mora storiti zato za misijone, kar more, največ pa premore v Kristusu prenašano in za misijone darovano trpljenje. Zalo lepo prosimo vse bolne in trpeče, tla vsaj na binkoštno nedeljo svoje veliko trpljenje z veseljem darujejo po namenili sv. očeta za spreobrnjenje nevernikov in razširjenje sv. vere. Kristus jim bo to plemenito žrtev bogato poplačal. Istočasno prosimo vse, ki poznajo kakega bolnika, da ga velikodušno opozore nn »dan bolnikov za misijone« — binkošluo nedeljo. — Duhovniška misijonska zveza.
—	Sprejemni izpiti na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (v poslopju Trgovske akademije poleg vladno palače na Cesti Viktorja Enia-nuela 111.) se liodo vršili v juliju in v septembru. Učenke, ki želijo delati sprejemni izpit za I. razred na tej šoli, morajo vložiti tozadevne prošnje, spisane na taksnem papirju (dobi 60 v trafikah po 6 lir) in naslovljene na ravnateljstvo do 15. junija. V prošnji, ki jo morajo podpisali starši ali njih namestniki, morajo povedati, v katerem roku hoče učenka delali izpit in ji morajo priložiti rojstni in krstni list ter spričevalo o dovršenem IV. razredu osnovne Šo le. K izpitu se morejo prijaviti učenke rojene v letih 1930 do 1932.
—	Sprejemni izniti na III. moški realni gimnaziji v Ljubljani. Prošnje z,a sprejemni izpit v prvi razred se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni v četrtek, dne 10. junija, od S do 12 in od 15 do 17. Prošnje je napisati na taksni papir Lit 6 in nasloviti na ravnateljstvo te gimnazije. Priložili je treba zadnje izpričevalo in krstni list. K sprejemnemu izpitu bodo pripuščeni učenci, rojeni v letih 1930.. 1931., 1932. in 1933. V prošnji je navesti, ali želi učenec dejali izpit v poletnem ali jesenskem roku. Dan sprejemnega izpila v poletnem roku se bo javil pozneje. — Ravnateljstvo.
—	Acitron — Vam nadomesti svežo cilrono. Proizvod Laboratorija Žika.
—	Junijska vročina pritiska počasi. Prvi junij je podnevi lahno pritisnil z. vročino tako, da so postali kopalci kaj živahni in so bila v?« prosta kopališča močno zasedena. Dnevni temperaturni maksimum je bil v torek, 1. Junija +24.4 stopinje Celzija, v sredo jutranji minimum +14 stopinj Celzija. Razmeroma visoka temperatura. Bilo je žo zjutraj soparno. Barometer je padel na
1 760.5 mm. Od torka do srede 2. junija' jo padlo
v Ljubljani 15.2 mm dežja. Ponoči je bil močan naliv. Omenili 6mo že, da je bil letošnji maj kakor lanski primerno suh in sončen. Bila pa so leta, ko jo prav maj prinašal obilo dežja. Lela 1941 je padlo v 18 dneh 140.1 mm dežja, v letu 1940 jo bilo tudi 18 deževnih dni in 134.3 111111 dežja. Zelo deževen je bil maj leta 1939, ko je v 23 dneh padlo 274.9 mm dežja. Takrat je bila velika povodenj na Barju in po drugih krajih. Mesečni povprečnik padavin za maj znaša 108 111111. Letos v maju ni bil dosežen.
—	Aromatizirana jedilna soda — Proizvod Laboratorija Zika.
—	Borovnice in jagode. Letos je dobra letina za razne gozdne sadeže, tako za borovnice in rdeče jagode. Po raznih krajih na Golovcu je ho-rovničevjo t>olno lepih jagod. Mladina in mnoge žeoice so že začele nabirati borovnice. Tudi na trgu so se že pojavile. Po raznih gozdovih na Dolenjskem je |x>lno rdečih jagod. Topli pomladanski dnevi, ko ni bilo nevarnosti hujših pozeb, so povzročili, da so tudi liorovnicc in jagode hitreje dozorele.
—	Iz zemljiške knjige. Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča v Ljubljani je v maju zaznamoval 26 kupnih pogodb za celotno vrednost 2,564.400 lir. Prodanih odnosno kupljenih je bilo več stavbnih in drugih zemljiških parcel v Ljubljani in bližnji okolici, kakor tudi več stanovanjskih hiš in vil. Med drugimi so bile zaznamovane večje kupne pogodbe, tako: Galle Ernest, veleposestnik. Ljubljana VII, Vodnikova cesta 43, jo prodal Anici Hrovatinovi, soprogi bančnega ravnatelja v Ljubljani, Postojnska ulica 5, zemljiško parcelo št. 360-15, kat. občina Zgornja Šiška, v izmeri 11.534 kv. metrov za 171.000 lir.
—	Zanimanje za perutnino. Trenutno ni znano, koliko šteje Ljubljanska pokrajina perutnine, toda 1. 1941 so jo cenili na kakih 200 tisoč kljunov in zelo verjetno je, da se je število od tedaj zelo povečalo, zlasti v Ljubljani in v večjih mestih in trgih, ker je perutninu zelo dobičkonosna. Glavna perutnina je seveda kokoš, dočim je puranov, rac in gosi sorazmerno manj, čeprav ima Ljubljanska pokrajina
„NAŠA KNJIGA", LETO IV., ZV. 3
Izšel je
roman sodobnega srbskega pisatelja, avtorja' Pokošenega poija
BRANIMIRA Č O S 1 t A
Dva svetova
(predgovor Milan V. Bogdanovi«)
Prevedel prolesor Francfe Jesenovec Opremil arch. V. Gajšek — 336 strani. Cena vezani knjigi L 65.—
ZALOŽBA „ N A S A KNJIGA" LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred školijo 5 Miklošičeva cesla 5

na mnogih krajih pogoje, da bi redila tudi to perutnino. Medtem ko je treba kokoš redno pitati, pa se race, gosi in pure zadovolje poleti kur s pašo na prostem, ker najdejo po travnikih, gosi in race pa tudi v vodi obilo hrane same. Raca je tudi dobra jajčarica. Med kokošmi se pri nas Čimdalje bolj uveljavlja Šta-jerka, ki je izvrstna jajčarica, pa tudi leghorn-ka, ki nikoli ne kloče, temveč samo nes^ jajca, torej slično kakor kukavica. Jajca teh plemenskih kokoši so seveda dražja kakor običajna zn hrano, enako tudi plemenska piščeta dosegajo visoke cene. Še dražja pa so seveda va-lilna jajcu rac, gosi in pur.
iz dela in življenja - o J tu in ta m
S Spodnjega Štajerskega
Razstava spodnještaferskih umetnikov. V zvezi
z mladinskimi kulturnimi dnevi od 3. do 6, junija v Mariboru bo prirejena v mariborskem gradu umetnostna razstava, katere se udeleže naslednji spodnještajerski umetniki: Konstanca Frohm, Jo-hanncs Hcpperger, Kari Jirak, Fredi Košič, Jan Oeltjcn, Elza Oeltjen-Kasimir, Emil Petek, Pipo Pcteln, Ernst Stovvor, Leopold Wallner.
Poučni iilmi na Spodnjem Štajerskem. Mariborski dnevnik prinaša poročilo, da so v zadnjem času vrtili sodobni poučni film o tekstilni industriji, ki je v glavnem obravnaval tkalstvo, a pokazal hkrati vse najvažnejše panoge tekstilne industrije. Povsod, kjer je pomembnejša tekstilna industrija na Štajerskem, so film vrtili, povsod so si ga ogledali obratni vodje tekstilnih tovarn z vsem delavstvom. Vsega skupaj so film predvajali enajstkrat, in sicer v Mariboru, Celju, Laškem, Velikem Pavlu pri Preboldu in v Žalcu.
Ogenj v Čretu pri Slivnici. Pred nedavnim je pogorelo posestvo 61 letne Marije Glomeršnik v Cretu pri Slivnici. Ko jc reševala orodje in opravo, se je ožgala tako hudo, da so jo morali s hudimi opeklinami prepeljati v bolnišnico.
Smrtna nesreča v kamnolomu. Minuli petek se jc v kamnolomu pri Cerkvenjaku ne daleč od Sv. Lenarta v Slov. goricah zgodila huda nesreča, ki je zahtevala življenje 36 letnega kamnoseka Karla Konovšaka iz Cerkvenjaka. Konovšak je v gramozni jami pripravljal razstreljevanje kamenja, ko mu je po nasrečnem naključju razstrelivo eksplodiralo prezgodaj. Pobrali so ga hudo potolčcne-ga po vsem telesu in prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl.
Smrtna kosa. V Mariboru je umrla zasebnica Kunigunda Smodej. Njene zemske ostanke so prepeljali k Sv. Jerneju pri Ločah. Dalje so v Mariboru umrli: žena občinskega tajniki Evgenija Kru-šič, stara 65 let, 38 letni mehanik Viljem Leskošek in hišna posestnica Marija Šnuderl roj. Pišek.
Iz Hrvaške
Hrvaški prosvetni minister govori o usodi partizanskih oddelkov v NDH. Hrvaško in inozemsko časopisje poroča, da je imel hrvaški prosvetni minister dr. Starčevič pred dnevi govor v nekem ustaškem taborišču. V svojih izvajanjih se jc bavil z zadnjimi in sedanjimi vojaškimi nastopi proti partizanom v posameznih krajih NDII. Med drugim je poudarjal, da se je stan je v teli krajih — minister misli predvsem Bosno in Hercegovino — znatno zboljšalo. Partizani, ki so dalje časa ogrožali posamezne bosanske kraje, so se morali, razbiti in razkropljeni, umakniti niže proti Črni gori. Ostanki partizanov, ki se javljajo še tu in tam v kakem
bosanskem kraju, za redno življenje v dotičnih pokrajinah ne predstavljajo več nobene nevarnosti, ker jih policijski in vojaški oddelki stalno zasledujejo in uničujejo. Glavnina partizanov v Bo-ni in Hercegovini je uničena. Hrvaške, italijanske in nemške vojaške edinice sedaj pobijajo in uničujejo samo še razkropljene partizanske jate.
listaška čitalnica. Ob 120. obletnici rojstva dr. Ante Starčeviča so v Zagrebu odprli usta-ško čitalnico »Dr. Ante Starčeviča«. Pri tej slavnosti so bili navzoči predstavnik hrvaškeca sabora, prosvetni minister ter ostali zastopniki ustaških in vojaških oblasti.
Nov tečaj za funkcionarje Hrvaške kmečke zveze. Od 17. do 27. maja je bil v Zagrebu nov tečaj za funkcionarje Hrvaške kmečke zveze.
Socialna akcija v Derventi. V Dcrventi so se zbrali tamošnji premožnejši sloji in so med sabo zbrali večjo vsoto denarja, katero so po-iem razdelili med najpotrebnejše občane.
Pridelek fižola v NDH. Povsod v NDII so letos posadili mnogo fižola. Samo na področju velike župe Posavje (Brod na Savi) so ljudje posadili fižola na prostoru 3500 hektarjev.
Zaposlitev žena in deklet v gospodarskih obratih NDH. Zaradi pomanjkanja moških delovnih moči, javna borza dela v Zagrebu priporoča vsem javnim gospodarskim obratom v NDH naj namesto moških sprejemajo v službo žene in dekleta.
Iz Srbije
Razstava srbskih slikarjev-vofnih ujetnikov.
V	Beogradu so že pred veliko nočjo odprli veliko razstavo srbskih slikarjev, ki so sedaj v vojnem ujetništvu. Razstava je iepo urejena in pripravljena in so na njej zastopani s svojimi deli številni srbski umetniki. Tudi obisk na razstavi jc mnogoštevilen ter so ljudje precej slik že tudi odkupili.
Beograjski župan na obisku v Boru. Za Veliko noč se jc mudil v Boru beograjski župan Dragi Jovanovič. Obveznikom srbske delovne službe, ki sedaj služijo svoj rok na delu v tamošnjem rudniškem podjetju, je prinesel pakete kot priboljšek za praznike. Darila je dala na razpolago sama beograjska občina.
Se.zona v Vrnjački banji. LatoŠnja sezona v Vrnjački banji je že pričela. Ker pa je pričakovati večjega navala, so oblasti odredile, da sme priti v Vrnjce samo tisti, ki ima zdravniško spričevalo, ki predpisuje bivanje in zdravljenje ravno V. Vrnjački banji.
V Banatu bodo gojili tudi ricinus. Pred kratkim je prispela v Veliko Kikindo večja količina ricinu-sovega semena, ki so ga razdelili med interesente.
V	Banatu nameravajo ietos gojiti to novo kulturo na površini 250 jutrov zemlje,
pajdaši jo z nevarno družbo, se z zveličavno opreznostjo ogibajte! Njih beseda razjeda kakor rak, pomenek z njimi se prenaša kakor kuga, škodljivo in 6lnipeno mišljenje mori luije nego preganjanje« (98).	, ...
(Dalje prihodnjič.)
Praktično knjigovodstvo
Ing. econ. Smrtnik Oskar je s sodelovanjem commcrc. Čuka Ivana izdal v založbi »Praksa« knjigo z naslovom »Praktično knjigovodstvo v zvezi s trgovinstvom, trgovskim računstvom, kalkulacijo "ter organizacijskimi načrti«. Namen te knjige jc, knjigovodstvo in vse druge komercialne, predmete kakor trgovsko računstvo, trgovinstvo (pravo) in gospodarske pojme tako povezati ter prežeti s prakso, da iii iz vsega tega nastala celota, ki bi omogočila delo vsakomur, t. j. novincu in izurjenemu, teoretiku in praktiku. Tako hoče knjiga nuditi vsakomur možnost brez prevelikega napora izobraziti se trgovsko gospodarsko ter tako dobiti teoretično ]k>dlago, obenem se pa usposobiti za prakso. Zato čim tesneje vso teorijo povezuje s prakso. Prav ta prehod pa jc težaven, ln glavni cilj te knjige je: izgraditi ta most ter nuditi samouku tudi z. najnižjo izobrazbo, kakor tudi izvežba-nemu izobražencu pomoč in izobrazbo na trgovskem polju. Družbeno knjigovodstvo jc izdelano v manjšem obsegu, ker ima sestavljač namen izdati še posebno knjigo o družbenih oblikah, zadrugah, bančnih knjigovodstvih, analizi bank itd. Vsa knjiga je razdeljena po metodi v otvorilev, poslovanje, pripravo zaključka in zaključek.
Knjiga (2*0 str.) je razdeljena na sledeča poglavja: Dvojno knjigovodstvo (starejše italijansko knjigovodstvo, razširjeno italijansko 'knjigovodstvo s pomožnimi knjigami in tekočimi računi). Dalje: Amerikansko knjigovodstvo s saldakontoin in skontrom blaga; obrtno in
industrijsko knjigovodstvo, komisija in konsig-nacija, enostavno knjigovodstvo in kartotečno kopirno knjigovodstvo. Drugi del pa vsebuje družbeno knjigovodstvo (javna trgovska družba, komanditna družba, komanditnu družba na delnice, delniška družba 111 družba z omejeno zavezo.)
Knjiga je zelo praktično urejena ter ima veliko grafičnih prilog, ki ponazorujejo praktično rešitev trgovskega knjigovodstva. Namenjena je tuko dijakom kakor vajencem in pomočnikom, pa prav tako trgovcem, industrijccm, tehnikom — vsakomur, ki potrebuje jasnosti v trgovskih vedah. Cena br. 03 lir, vez. 7S oz. S'3 lir.
Slovenska slovnica za Italijane
Pri Antoniu Vallardi v Milanu je izšla v drugi izdaji Slovenska slovnica — Grnnimatita slovcna —, ki sta jo spisala G. Androvič in A. Kacin (str. 175). Prvo izdajo je napisal G-Androvič, ki je znan tudi po svojem velikem slovarju italijanskega jezika za Slovence, drugo pa je popravil prof. dr. Anton Kacin, znani slovničar in sestavl jač rezi jonskega katekizma. Slovnica vsebuje najprej jezikovni sestav našega jezika, oblikoslovje, ki ga praktično in pregledno pojasnjuje, pravi napor pa si jc dal sestavljalec z. razlago slovenske sintakse, ki je tudi posebno lepo razložena ter predstavlja veliko težkočo za tujca- Tako je oblikoslov je kakor sintakso obdelal v 112 paragrafih, na kar je dodal posebej še 52 jezikovnih vaj k posameznim oblikam in načinom. Na koncu pa sledi si lahko tujec koristi za prvo potrebo v različ-še ti strani frazeologije ter najnujnejših pogovorov v slovenščini in italijanščini, s katerimi nih položajih. Slovenščina je opremljena z naglasi ter zelo skrbno korigirana, kakor tudi tiskarsko postavljena. Knjižica je okusna ter stane broš. 16 lir.
Kralj Oidipus
na frančiškanskem odru.
Po dolgih letih bomo spet imeli pril:ko videti znano Sofoklejevo tragedijo, tragedijo »votle ničevosti«, kralja Ojdipa. V krepkih, iskanih plastičnih besedah, nam ie insp. A. Sovre prcvcl ta biser klasične grške drame. Predstavljali pa ga bodo v ponedeljek, 7. junija, in v petek, II. junija, ob 7 v Frančiškanski dvorani maturantje klasične gimnazije v Ljubljani,
Ni to usodnostim drama, ker vera v bogove izključuje usodo. Kakor je bil SoFokles sam globoko veren, vdan v voljo bogov, tak je tudi njegov Oidipus. Ker veruje v bogove, zato pravi:
»Prazakoni višji nam vladajo, ni bilje jih smrtno ustvarilo: v sinjali nebeških rojeni so; Olimpos je oče jim sam.«
Preprosto, a neprekosl jivo globoko nam Sofokles pokaže življenje nesrečnega tebanske-ga kralja Ojdipa. I.aios, njegov oče, se je bal strašne prerokbe, da ga bo lastni sin ubil. Zato ukaže izpostaviti otroka v gorah.
Kruta stiska davi mesto Tebe — strašna Sfinx. Tedaj jili reši tujec, Oidipus. V zahvalo mu dajo kraljevsko krono in kraljico-vdovo za ženo. A nesrečni Oidipus nc ve. da je to n jegova mati, da je svojim otrokom brat in oče hkrati. Ko hoče najti morilce starega kralja Laja, zve, da je to sam. Strašna proročba se je izpolnila. In za kazen si sam iztakne oči, gre v samoto, na vrh Kithairona, ki mu gu je že oče določil zn grob.
Sofokles ni realist. Njegovi junaki so taki, kot bi morali biti. Živo, brez velikih gest, nam pokaže, kako se njegov junak bori. kako trpi. Podaja nam človeka z dobre in slabe strani, brez olepševanj.
.Veseli nas, da so sc maturantje klasične
gimnazije lotili te lepe, a težke drame. Ne pričakujemo igralsko dovršene igre. Režiser gosp. Gregorin in tradicija maturentov-klasikov nam
jamčita, da bomo zadovoljni!
Nove knjige
Izšla je zbirka pesmi največjega poljskega pesnika Adama Mlckievvicza pod naslovom: Kitica Mickievviczevih. Vsebuje dvajset Mickievvicze-vih najlepših pesmi, med njimi Oda in mladost, Materi Poljakinji, Farys, več ljubavni in Krimskih sonelov, balad in romanc (Trije Budrvsi), največ pa je prevedenega iz Gospoda Tadeja (skoraj tisoč verzov) iz I. in II. knjige, celotna III. knjiga ter nekaj Epiloga. Uvod je napisal in pesmi prevel Tine Debeljak (dva Krimska soneta Vojeslav Mole). Kitica Mickievvicze-vih je izšla v bibliofilski izdaji (350 izvodov, izmed katerih jih bo na knjižnem trgu samo 300) s 16 celostranskimi risbami, ki jih je ročno vre-zala v cink akad. slikarica Bara Remčeva. Deset knjig bo izšlo z ročno posnetimi ujedankami. Knjiga je vezana v domače platno. Danes izid samo naznanjamo.
*	A >
Še h knjigi: Slomšek, »Blaže in Nežica«. —
Knjigi je dodan tudi slovarček Slomškovih izrazov ter natančen komentar manj znanih oseb in dogodkov ter stvari, ki so v izborih. Posebno ta komentar je izdelan z veliko skrbnostjo. Prav na koncu pa je postavljenih nekaj pedagoških, jezikovnih in kulturno-zgodovinskih prohletnov. ki se vzbujajo izobraženemu bralcu, predvsem pa šolniku, ob branju tega izbora. Ta vprašanja vodijo v globlja razmišljanja nad delom, z.a katera pa uvod ponekod 110 nudi dovolj opore. Tu tudi popravljamo, da je šolarjev članek o 100-lelnici Blažeta in Nežice, ki ca sestavljalec v literaturi ne omenja, izšel v Mohorjevem koledariu v Ljubljani, ne pa v Književnem Glasniku. Kr,ji"0 kot pomožno šolsko knjigo zelo priporočamo. td,
Knjižica o pokojnem dr. L. Ehrlichu
Za ohlcjnicn mučeniške smrti velikega voditelja akademske mladine prof. Lainbertn Ehrlieha, je izšla v sulczijntiskili Knjižicah (št. 227-28) lepa knjižica z naslovom: »Strnžar naših svetinj«, ki jo je spisrtl dr. J. N. V uvodu pisec priznava, da je pisni te besede v bolesti, ki vre in vpije iz globočin slovenske zemlje. Zaveda pa se, da bo ta oris življenja in delovanja ostal nepopoln, veruje, da bo o njem gotovo kdaj napisana knjiga. Premajhna razdalja od smrti in odmerjeni prostor mu ne dopuščata, da bi v celoti razgrnil veliko podobo velikega moža pred nami, temveč hoče vreči samo bled svetlobni odsev na svetniški lik moža, ki je padel na straži slovenskih svetinj ter da ga ljudje spoznajo v pravi resnični podobi, ne oni, v kateri so ga nekateri klevetali. Sicer pa noče napadati, temveč samo spodbujati k molitvi za vse, ki so v zmoti.
S takim čuvstvom je dr. J, N., ki jc bil '— kakor se vidi iz teksta — dolgo let v tesnem sotrudništvu s svojim velikim vzornikom, opisal v nekaj prerezih najznačilnejše poteze svetniško živečega iu mučeniško umrlega prof. Ehrlieha. Po kratkih življenjepisnib podatkih in oznaki njegove kariere, gu je najprej orisal kot svetniškega duhovnika, kajti vedno in povsod je prof. Ehrlich nastopal kot duhovnik. Bil je mož molitve, vnet častilec svetnikov, mož tistega značaja, katoliške doslednosti in zgled pokorščine Cerkvi. Lc kot tak izklesan, dogotovljen in trden značaj jc mogel tako pogumno stopiti v prve vrste javnih delavcev ter se postaviti |Xi robu brezbožnemu prodiranju v našo javnost, zlasti še na univerzo. Kot človek neumornega dela in odličen znanstvenik in akademski učitelj, je postni tudi duhovni voditelj akademske mladine, kateri je bil pravi apostol, in ki jo je iz časov omahljivosti prepeljnl v odločnost in samozavest ter borbenost zn najvišje ideale ter za zmago Cerkve, v zasebnem in javnem življenju. šc posebej pa je pisatelj poudaril njegovo socialno delavnost, njegovo veliko ljubezen do revnih, do služkinj in beračev. In prav tak zgled socialne delavnosti je padel pod streli tistih, ki ubijajo v znamenju socializma! Lahko bi pisec poudaril njegovo veliko vnemo J.a širjenje vere, zn mlsljonstvo, za slovensko mis'-jonstvo, kateremu je bil srce in duh, pa največkrat tudi roka, ki daje.
V takih črtah stopa iz knjižice pred nas pokojni prof, Ehrlich ter se ta podoba strne v celotno oznako, ki ga označi v celoti in vsega, kakor je resnično bil:
»Dr. Ehrlich je živel iz Boga in zn Rogn. Bog m ii je bil začetek in konec, vrhovno počelo in smisel vsega njegovega bogatega in izredno plodnega življenju. Vse svoje življenje, vsako delo, da vsak korak je posvečal z molitvijo. Vsako vprašanje jo vedno jasno načel in rnzvoz.ljal v luči katoliškega svetovnega na-ziranja, Kot znanstvenik je s prodorno silo svojega duha dokazoval, kako se znanost in vera spopolnjujeta, kako čudovita so pota božje previdnosti v stvarstvu, katerega središče
Naročajte »Slovenca«!
je človek. Zosidranost v katoliška načela In v globino katoliške resničnosti mu jc začrtala življenjsko pot. Nič mnhedrava ni bila, nikdar ni šla preko ovinkov brezdelja, tnlačnosti in strahopetnosti; vodila jc naravnost po očitni cesti, začrtani pred 2000 leti, z začetkom v Be-tlchemti in na Kalvariji zapečatenim. Podžigali so jo ogenj, gorečnost in borbenost za Boga, Za vero, za Kristusa kralja, zu Cerkev njegovo.
Kakor apokaliptični jezdec jc šel pred nami v boju proti zmotam brezboštvn, liberalizma, knpiializinn, komunizma, prostozUlarstvu in tako nnprej. Kdor ga je le mulo por.nal, ve, da jo bil odločen in neizprosen borec zu katoliško načelnost, jasnost in brezkompromisnost v vseh vprašanjih, nn vseh področjih javnega in zasebnega življenja. I/, vsega njegovega življenja in delovanja jc odmeval tako rekoč en snm klic: Povsod Boga! Po tem merilu jc presojal svoje življenje in tlelo, svojo sladkosti in trpljenje. Njegovo srce je vedelo, kdaj mora molčati in kdaj govoriti. In ko jc bilo potrebno govoriti, je govoril, povedal je pravo in toplo besedo. Četudi je moral kdaj sjati sntu na okopu. Za Boga je bil pripravljen storiti in
pretrpeti vse, žrtvovati tudi svoje življenje, I
poslednjo kapljo svoje krvi.«
Kako lepo se zaključuje ta majhna, a tako bogata in z ljubeznijo pisana knjižica o velikem slovenskem človeku, svetniškem duhov- i ii i k u in voditelju akademskega dijaštva: »Profesor dr. Lunibert Ehrlich za nas ui mrtev. Ostal nam je njegov velik vzgled žrtvovan ja, ostal nam je svetel lik svetniškega življenja. Na zemlji je hodil daleč pred nami in visoko nad nami, tam v nebesih pn jo naš zastopnik nn na j ni e roda j ne j še m inestu. In morda napoči kdaj trenutek — od njega zasluženi in nas vseh zaželeni trenutek — ko bo najvišja cerkvena oblast izrekla o njem svojo sodilo kot inučencu in svetniku...
I.nmbert Višnrski, gori pri Bogu nam izprosi vse tisto, za kar si se na zemlji tako vroče borili«
Knjižica je izšla z odobrenjem škofijskega ordinnriatn ter je gotovo doslej najlepši in naj-prisrčnejšl spis o pokojnem profesorju in eni glavnih žrtev slovenskega komunizmu, ki je padla pred letom dni nn ljubljanski cesti. Toda njegova smrl že rodi dobre sadove, on pil se je iz življenja vtelesil v vzor, v ideal, ki sili
v posnetno
Knjižico toplo priporočamo.





Tandbergova zmaga. Za obširno poročilo o boksarskem dvoboju za evropsko prvenstvo sc priporočate. Na kratko sem žc poročal, da jc zmagal v Stockholmu Svcd OUe Tandbcrg, ki jc od nedelje naprej oficiclni evropski prvak težkega razreda. Prevzel je torej Schmclingovo dediščino, o kateri smo že toliko brali. Tandbcrg se jc boril proti belgijskemu prvaku Karsu Sysu. Tn se mu ie prccej časa upiral, proti koncu tekme pa je bil hudo Izčrpan. Poročila pravijo, da je le malo manjkalo, da nI podlegel s k. o. Kako tudi nc? Tandbcrg tehta 92 km, je visok in ima dolge okončine, Belgijec pa tehta samo 86.6 kg in ie tudi manjši. Očividci piSejo, da so zmagale Tandbergove daljSe roke, ki so laže prišle nasprotniku do živega. V dobro pa moramo šteli Bclgijcu. da sc kljub izčrpanosti ni podal, pač pa sc je boril do zadnjega, to je do izteka petnajstega kola. Vsi sodniki so »i bili na jasnem o tem, da je bila zmaga nesporna. Dvoboj jc sodil italijanski sodnik DI Angelo, prireditvi pa je prisostvovalo blizu 20 000 gledalcev. (Z. O.)
Se o izidih mladinskih športnih Iger. Prav je,
da ste se zglasili, da ne bo nesporazuma glede točnih izidov v nekaterih panogah Pravilni izidi, za katere se zanimate, so: 80 m moški, skupina B, Bricelj 10.6 sek.; tek na 200 m moški, skupina B, Kolcša 27 sek.; tek na 80 m žensk«, skupina D, Kavčič Milena 12.5 sek. Glede plasmnna v moški štafeti 4X80 m je v službenem poročilu zapisano, da je dosegla prvo mesto moška realna gimnazija s časom 41.4 sek. Katera gimnnzlia je to bila, vam bodo lahko dijaki povcdaii. (W. P.)
Oblačilo olimpijskih tekmovalcev. Zanima vas, kakšno obleko nosijo olimpijski tekmovalci in pa kakšne znake imajo na prsih. Glede tekmovalne obleke velja predpis, da mora biti za vsako državno prvenstvo enotna. Kroj obleke za posamezne panoge športa je že davno ustaljen In se ga držijo tekmovalci vseh držav. Razen tega jo potrebno, da
imajo vsi tekmovalci tudi enotno civilno obleko ali tako imenovani enotni kroj, ki ga nosijo, kadar nastopajo kot skupina. Predpise za to vrsto oblačila izdajo narodni olimpijski odbori. Nekatere skupine pridejo k olimpijikim igram v enotnih poletnih oblekah, nekatere v narodnih nošah, pa spet v krojih, ki spominjajo na uniforme. Tekmovalci nosijo navadno na prsih državne grbe ali narodne barve, ali oboje. Japonci imajo na prsih simbol vzhajajočega sonca, Amerikanci zastavico z zvezdami, Finci zastavico s križem itd Najvažnejše pa so seveda velike številke na prsih, po katerih spoznajo sodniki in gledalci posamezne tekmovalce. Vsakdo ima namreč pri olimpijskih igrah obširen spored, v katerem so tudi vso startne liste s številkami in Imeni tekmovalcev. (S. J)
Teža diska. Disk, ki ga mečejo odrasli, telita 2 kg, za ženske in mladino pa je lažji in tehta 1.5 oziroma 1 kg. Premer seniorskegn diska meri 22 cm, mečejo ga pa lz kroga, čigar premer znaša 2 5 m.
(V. O.)
Slcakač v višino. Kakšen naj bo trening ska-kača v višino? Predvsem je važno, da jc urjenje skakanja v višino zelo previdno. Najprej jc treba skrbno urediti skakalnico, da jc zaletišče prožno, doskočišče pa mehko. Skakanje na trdih tleh je zcln kvarno za sklene in za mišice Pri skakanju v višino je treba veliko potroljcnjn. NI dovoljeno skakali vsak dan In tudi ni dobro, če si skakalec pri vsakem treningu prizadeva, da bi dosegel čim višjo znamko. Samo od časa do časa sme naska-kovati nove mere, v ostalem pa naj izboljšuje tehniko, zlasti pa odriv sam. Priporočliivo je tudi zmerno urjenje hitrega teka. kakor tudi sodelovanje pri igrah, pri katerih pride v poštev poskakovanje (košarka, odboika). — Da vam odgovorim še na vprašanje, koliko točk bi dobili po finski razpredelnici za 1.53 m pri skoku v višino: dohill bi jih 492. kar je isto, kot če bi sknčlli s palico 297 cm ali pa v daljino 571 cm. (S. B.)
Ne gre za pomolo. Čitali ste, da Ic bila na plavalnih tekmah v Kopenhagenu prva Inga Sorcnscn, druga pa spet — tnge Sorcnsen. Vem samo to, da sta slučajno dve deklici z istim imenom, smola pa je v tem, da tekmujeta obe v prsnem plavanju na 100 m. Prva je bila torej hitrejša od druge; prva je zmagala v 1 min. 24.6 sek., druga pa jc bila za desetinko sekunde za njo. (N. G.)
Kako se je obnesla Vienna: Prav dobro! Preteklo nedeljo jc nastopila proti Monakovem in ga odpravila z 2 :0. Zanimanja je bilo toliko, da se je zbralo 57 000 gledalccv. Zdaj so ostali samo še štirje kandidati za nemško nogometno prvenstvo: Vienna (Dunail, Dresdcn, Holstein in Saarbrilcken. (Š. J.)
Športni drobiž
junakov«, Dobil ga bo listi, ki bo pretekel 50 in v 12 sekundah, ki bo vrgel žogo 20 m daleč in prehodil 1000 m v 10 minutah. Šolam, ki so bodo pri teh tekmah posebno odlikovale, bodo podarili žport-110 opremo.
Bavarski minister za notrnnjo zadeve je izdnl odlok, po katerem prepoveduje gojitev visoke alpi-nlstlkn brez strokovnega vodstva ali pri poniankljlvl opremi. To velja seveda samo za nevarno ture v I stenah in ledu.
Lepo števila športnih odlikovanj ro že podelili v Švici. V drugem letu, odkar so uvedli v Švici tekmovanje za državni š|>ortiii znak, >e je jKitegovalo zanj veliko športnikov, med katerimi jih je 6733 doseglo predpisane rezultate. V vsem je zdaj v Švici že 35.1103 športnikov in telovadcev, ki so upravičeni nositi odlikovanje telesne zmogljivosti. Vendar liodo morali lelos oni, ki so dobili znak 1. 1041., ponovno pplagati izpile. Tako skrbijo Švicarji za to, da so množice 'športnikov in telovadcev stalno v dobri formi.
»No ropamo, ne poJigamo, no morimo...« Levo: porušeno župnišre; desno: porušena šola r St. Juriju pri Grosupljem. Oboje so ntilfill partizani, ki v isti sapi pripovedujejo, da so »osvoboditelji
naroda« in zaščitniki njegovo kulturo.
Finske športne oblasti si prizadevajo, da bi postavile telesno vzgojo ljudstva na širše temelje in si tako zagotovile čim zmogljivejši naraščaj. V zadnjem Času eo vpeljali spet novo športno odlikovanje. ki bo vzpodbujalo šolsko mladino k čim podjethejšc.mu tirlpjstvovnnjii. Učenci vseh finskih šol so bodo borili za taiko imenovani »znak malih
Anekdota
I.ela 1811 je prišel dvorni maršal neke sred-nje&omške kneževine, neki jako samozavesten in nudili človek, v Herlin in se Je ustavil v hotelu. Ker sc je moral drug dan pojavili pri kralju, jo naroČil, naj mu pošljejo brivca, da g,i Ih> oslrigel. Ker brivca ni In nI bilo. Je nestrpni dvorni maršal stekel v vežo pogledat, ali že pride. Tedaj mu Je pristopical naproti mršav, siv in skromen možifek.
»\"o, sto vendar prišli!« ga jc nahrii'il maršal. aOsIrlžile me, pa brž!«
»V redu.« je dejal možiček, prDezal eksco-lonci prtio krog vratu in jc segrl >» škarjami, ki so ležale na mizi, brž v lase visokega gospoda.
»Ali ste znoreli?« je zatulil maršal, ko se jo pogledal v zrcalo in je bila njegova glavi polna slopuic, vijug in ščetin. »In vi pravite, du sle liriv ,'c
:Sa| nič no pravim,« io skromno odvrnil sivi moilčok. >Jaz sem dvorni knjižničar, profesor Bie.'.cr. Ilolcl sem vam bili lo na uslugo.«
skakljajo ptičire in dehtijo rožice. Prelep grad in tu yrad bo domovanju male Murje-t lc©.
Prelepi grad na sivi skali, presrečni grad! G rajska gospa ima hčerkico in od blizu in daleč prihajajo ljudje pozdravljat mulo princesko.
Nn strmi skali stoji mogočen grad i7. belega kamena. Vrtovi ga obdajajo, po njih pa
Drobna ljubljanska kronika
TjJtihl Jnnubt gg. duhovniki ima.io svojo
mesečno rokolekcijo nu prvi petek popoldne v Domu duhovnih vaj. Ob 4. skupna ndoracija. Ob 5 meditacija. Oh G konferenca. Vso vljudno valil vodstvo.
11. vnetij« Marijina kongregnelja pri uršullnkah v Ljubljani ima danes, na praz-liik, ob 2 popoldne shod. — Voditelj.
Slavnost v čast Mnrl.ll Materi dobrega svita, patronl in varuhinji mlsl Ionske Družbo sv. 1'etrn Klaverja, l>o letos na praantk Kristusovega vnoboboda, 8. junija, v uršu-linski cerkvi. Ob 4 popoldne bo misijonska pridiga, katero bo Imet g. stolni kanonik Anion Vovk, nato darovanje, pelo lltnutjo in blagoslov. Vsi verniki so prisrčno vabljeni k številni udeležbi.
Prof. Matija Tome jc za slovesnost ,10. maja zložil veliko latinsko mašo v čast brezmadežnemu Sl-cu Marijinemu. Poklonil jo jo vlndiki. škoTu dr. Ro/.innnu. (Jbsežno mašo, ki .io žo h,šla v Ljudski knjigarni, purtitnrn obsega 50 strani, jc v nedeljo že iz.va.int pomnoženi stnlnlški pevski zbor, danes pa sc združita stolnlškl In pevski zlior Državnega učiteljišča, nad I HO sodelujočih. In bosta ob desetih prt slovesni služIli Itožjl Izvedla mašo skupno.
Maturanti Državna klasične gimnazije bodo uprizorili v ponedeljek, 7., In v potek. 11. junija, ob 1!1 v frančiškanski dvorani Sofokle.levo tragedijo v 5 dejanjih »Ivrnlj Oidipus« v prevodu insp. A. Bovrcln iu v režiji E. (Iregoriua, člana Drame.
Učile so strojepisja! — Novi pnlctnl strojepisni tcfa.ll — dnevni In večerni — (eno-, dvo- ln trimesečni) ro pričnejo 4. juniju. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna mcloiln. Specialna strojepisna šola: Nnjvečja moderna utrojeplsfilcn, raznovrstni stroji. — Informacije iti prijavo dnevno: Trgovsko učilišču »Clirtstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Mlakarjeva »Tr.etibl.lpnn Marta« v frančiškanskem gledališču na praznik. .1. junija, ob 17 Inra, ki ima pet dejanj jo nekoliko predelana. Nekateri prizori, zlasti v »Plesni boli«, so popolnoma novi. Sodeluje 49
oseb med njimi profesor, maestro. dijakinjo, plesalko itd. Igra so bo ponovila v nedeljo, li. juniju ob 17. 1'redproda.ia vstopnic za obe predstavi pri Sflligojtf od ponedeljka daljo, na dnn proN'avo nn url dnevni blagajni od 9.30—12 iu od 15 daljo.
.Jutri, v petek, hotno imeli koncert na dvoli klavirjih, ki gn bosta izvajala Floron-tlnca Gregorin in Rio Nardi. Ta umetniška dvojica jo žela povsod, kjer jo nastopila v koncertni dvorani, velik umetniški uspeh in neomajno priznanje. Vse kritiko izvenijo, da je ta umetniška dvojica »dve duši v enom telesu, dvojo src. ki so izlivata v čudovito skupno liro«. Kritiki poudarjajo, da tnko dovršene umetniško igro na dveh instrumentih šo niso slišali. Ker jo tudi spored izredno zanimiv in prinaša originalna ileln, napisana za dva klavirja, opozarjamo in vabimo na ta koncert. Vršil se bo v veliki filharmoničnl dvorani, začetek točno ob 7 zvečer. Predprodaja v knjigarni Glasbeno Matice.
Sprejemni Izpili za prvi razred gimnazijo. Dne 7 junija so začno posebne inštrukcije zn sprejemni izpit v 1. razred gimnazije. Temeljita In vestna učna priprava iz vseli predmetov po novih predpisih. Rnzlngn, ponavljanje tvnrino, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo lo proftsorji-strokov-n.lnkl, "Prijavo so sprejemajo dnevno dopoldan in popoldne. Lopi šolski prostori v središču mesta: Kongresni ' trg Stev, 2, II. nadstropje, Specialno strokovno Inštrukcije za gimnazije tn meščanske šolo.
Tvrdka Mart.ln Hn.ldn, manufnktllrna trgovina, vljudno sporoča, dn so jo z 'J. Junijem presolila iz dosedanjih prostorov, Slu-denlovska ulica 9, v lastno prostore, Pred škofijo 10.
Ne poznhlto obiskati razstave v Jakopičevem paviljonu, Vodstvo pn razstavi iio Imel .1 junija oli 11 proils. DSLU g. prof. Sašn Sniitel. Pridite v obilnem številu. Morda bosto našli ludi kako umetnino, ki bi bila primerila za okras vašega stanovanja!
Dljakt-lnje gimnazij In meščanskih šol! Trijavito so za posebno inštrukcije v pred-
metih «n malo maturo. Ločeni oddelki po šnlnh in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profrsorjl-strokovnjnki. Prijavo dnevno dopoldne od 0-12, popoldne od 4—0. Specialne strokovne Instrnkcl.lo za glninn z/ijo ln meščanske šole. Kongresni trg 2, II. nadstropje. Središče mestni
Razstava Brnnn Vavpollčn. Danes dopoldne odpre v Obersnolovl galeriji umetnik . akvnrctlst Umno Vnvpotifi razstavo svojih I umetnin. Razstavljenih bo 35 nkvnrelnili sliki in to skoraj snmlh ljubljanskih motivov. I Vabimo ljubitelje umetnosti, dn si ogledajo to razstavo, saj bodo na njej spoznali vso veliko zmogljivost nkvnrelno tehniko in vi-j deli tudi motive lz našega mesta, ki jih jo umetnik odkril in z umetniškim outoin prenesel v sliko.
Specialne strokovno Inštrukcije za gimnazije In meščansko šole. Kongresni trg 2, II. nadstropje, so odlično organizirano in zato nn najboljšem glnsu. Pouk se vrši po sodobnih podngoških načelih. Pijakl-injo so pod strogim nadzorstvom, vodstvo pa je v stalnih stikih a starši, V mesecu juniju bosta dva učnn tečaja, in sicer: al priprava za malo maturo, h) priprava za sprejemni Izpit v 1. rnzred gimnazijo. I,epi učni prostori v središču mesta: Kongresni trg 2. II. nadstropje.
Ptice pevko Imajo šo vedno ljubitelje. N'o samo ptice v prosti naravi, temveč tudi ptico v k let k n Ii Imajo med nami šo vodno dosti ljubiteljev. To pn niso Izključno lo kanarčki iu drobne pnpigieo, temveč v milo- I gib primerih domači ptički povčkl, ki so lilll morila vzeli 1* gnezda v prosti naravi ali pa celo doma vzgojeni, Inko da prav nič ne čutijo, da jim .io odvzela svoboda. Mod najbolj znanimi takimi ptički so kos. čižek, lišček, ropnlk. krilili, krivokljttii, ščlnknvoe, slavoo In podobni ptiči, ki so vsi i;-,vrstni povoi. Dobro izšolani ptički dosegajo celo boljšo cene kakor kanarčki, sni so tudi bol j šl pevel knkor pn kanarčki. Včeraj na prl-' mer jo liokn gojite!jlcn v Ljubljani produ-i i-'ln dobro izšolane liščke po 110—llltl lir. N'a-'11 sn se Ijuliltpljl ptičkov, ki bo res odkupili mule prijazno jetnike,
Revna dijakinja jo zgubila v trgovini Bata majhno aktovko, v knteri .ie bil robček. Pošten najditelj so naproša, da jo odda v upravi »Slovcuca«.
OlotlališCo
O p p r a :
fetrtek. 3. junija, oh 17: »Mndnme Tiuttpr
fl.v«. 1 /.ven. Cene ml 28 lir navzdol. Pptrk, 4 Junija: Znprto. Sobota. 5. junija, ob 18: »SevlIJsk! brivce«. Izven. (Insiovanje sopranislke Corllnl-jevo in haritonista Baccliija. Ceno od liU lir navzdol.
Gostovanje dveh odličnih flnnov rimske Kraljeve Opere. V soboto In ponedeljek bosta nnstopiln v Itossini,levem »Soviijskem brivcu« Liana Cortinijevn kot Rosinn in (lino Iloeohl kot. Fignro. Hocelli jo že dolgo zli nn kol eden najboljših poveev-igralcev. medlem ko jo Oorllnijova mlajša moč, ki se uvoljnvljn z velikim uspehom. Predprodn m vstopnic za oba večera sc prično v četrtek.
Drama:
fetrtek. S. Junija, ob IS: »JorlJeva hči«.
Iled Četrtek. Petek. 4 junija, ob 15: »Knrarstvn In ljubezen«. Izven. Zelo znižano ceno od 12 lir navzdol
Solmln. 5, Junija, ob 1S..K1: .Primer dr. Itlr-iia«. Izven. Znižano cene od 12 lir navzdol.
Naznanilu
HADIO fetrtek, 3. Junija: 7.30 Pesmi in
napevi — S Napoved čnsa, poročila v iln-lijnnščinl — 13.-0 Ploščo - 12.30 Poročilu v slovenščini — 12.45 Nouevri in romanco — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini 13.10 J*nroči1o vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Onoma glasba na ploščah — 13.25 Prenos za Nemčijo — H 1'ornčlln v italijanščini — 14.10 Koncert rn-dljskcgn orkestra vodi dirigent D. M. Si jnnee. pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časn, poročila v lin liiimščlni — 17.15 Prenos zn Hrvatskn —■ 17.45 Kmetijska šola nn tirmu: 1'rnkličnn navodila za kmetovalce	predavnnjo v
slovenščini. — 111.311 Poročila v slovenščini — 19.15 Pollllčni komentar v slovenščini — 20 Napoved čnsa, poročila v Italijanščini — 20.20 Pripombo k dogodkom — 20.30 Koncert Kvinlola Akademija Cliigia-na v Sieni — '21.15 Orkester Armonin vodi dirigent Scgurini — 21.40 1'redavuujo v
slovenščini — 21.50 Simfonični koncert vodi dirigent Lunldi — 28.43 Poročila v italijanščini.
Pptpk, 4. Junija: 7.30 Pisana glnebn —' s Napoved časa, poročila v Italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v sloveti. -I ti i
—	12.4.*) Lahka glasba — 13 Napoved ča^n, poročila v ltull jnnšfllni — 13.io Poročilo vrhovnega povljstvo Oboroženih sil v slovenščini - 13 12 Orkester vodi dirigent I'o-Irnlln — 14 Poročilu v Itnlijnnščini — 11.10 Koncert rntlijskegn orkestra vodi dirigent II. M Sljnnec. orkestralna glasba — 11.10 Komorna glnsba — 15 Poročila v slovenščini
—	17 Napoved časn. poročila v italijanščini
—	17.13 Prenos iz llniplnnstnegn glndališčn
—	19 »Oovorimo Itnll lansko., poučuje prof. dr. Stanko Lehen — 19.30 Poročiln v slovenščini — 20 Napoved časa. poročila v Itnlijnnščini — 20.20 Radio za družino — 21.05 Orkester •Arillnnla« vodi dirigent Segurlni
—	21.83 Koncert pianista Antona Trosla — 22.10 Koncert Adamičevega orkestra — 22.45 Poročila v italijanščini.
I.F.K A RNK. Nočno službo Ima jo lekarne: na praznik: mr. Lelislek, Rosijovu cesta 1; mr. lSaliovee Kongresni trg 12; mr. Ivo molnr, Vič, Tržaška cesta 48: v petek: dr. Piecoll. Hleivveisova costa fi; mr. Ilfwevnr, Celovška cesla t!2, in mr. tiarlus, Moste, Zaloška cesta 47.
PIMZN1AICO ZDRAVNIŠKO llKžlRNO SI,I /110 od 2. junija ml 20 do vključilo 4-
junija do 8 vrsi mestni višji zdravstveni svetnik dr Frantn M is. Poljanska uesla 13.
Poizvedovanja
Nnšct sem denarnico (damskol z vsebino •13 lir in rožnim vencem. Naslov najditelja v upravi »Hlovencn«.
Zgubil sem ključ (\Vertbelm) ob Vodovodni cesti 30 maja Najditelja naprošam, naj ga odda tia Stadionu pri hišniku.
Nekemu upokojencu Je padla v lorrk, 1. junija ob 9 30 ilop. od Sv. Petra n.istpn do Drame iz žepa listnica z malo prej ,|\igli leno pokojnino in z vhžnllnl dokumenti. Naprošamo gospo, ki je opnzlln osebo, ki ,io nekoliko prod Petelinčovo trgovino pobrala neko listnico, dn javi dobroholuu »voj naslov upravi »Slovencu..
J. Oliver C u r w o o d 3
Nn Kenlovo veliko začudenje je bil Kedsly sedaj najbolj razburjena oseba od petih oseb, ki so bili zbrani v Kentovi sobi. Obraz mu je bil pepelnasto-sive barve! Kent je mogel večkrat opaziti, da mu je kar nenadoma zmanjkalo glasu in da so njegove roke s tako silo stiskalo rob stola, na katerem je sedel, da so se mu žile zelo napele, kakor da bodo vsak trenutek počile, še nikdar ni videl Kedstyja tako razburjenega.
Dvakrat si jo nadzornik z. robcem otrl čelo. Sedaj Kedsty ni bil »Minisak«. to jo »Skala«, kakor so ga nazivali Indijanci iz, rodu Crees. Hladni mir, ki ga nihče ni mogel vznemiriti!, jo kar izginil in nadzornik je nehal biti Kedstv. tisti mož, ki so se ga vsi tako bali. Bil je izredno razburjen in Kent je dobro videl, da se le s težavo obvladuje.
»Vi seveda prav dobro veste, kaj lo za konjenico pomeni« — je rekel s tihjm glasom, ki niu je s težavo prihajal iz grla. — »To se pravi-.
»Vem, veni, lo se pravL sramoloc — je priznal Kent. — »To pomeni crn madež na do sedaj bleščečem se grbu divizijo N. Toda kar je storjeno, je storjeno. Ponavljam vam, da sem jaz ubil Johna Barkleva. Človek, ki je sedaj v zaporu in ki je bil ol<sojen na smrtno kazen z obešenjem. je torej nedolžen. Priznam, da ni lepo in častno
za pripadnike konjenice kraljevo policije, če so ve, da je en član konjenice čisto navaden morilec, toda ...«
»No »navaden« morilec« — ga jo prekinil nadzornik. — »Po tem, kar ste sami izpovedali, gre za premišljen zločin, z.a strašen zločin in neopravičljiv tudi v najmanjših podrobnostih. Ni vas do zločina privedlo hipno razburjenje ali izbruh kakršne koli strasti. Prišli ste tako daleč, da ste mučili svojo žrtev! Popolnoma nerazumljivo!«
»Vendar jo vse resnično« — je rekel Kent.
Pri teh besedah jo opazoval spretne prste stenografinje. ki je zapisovala njegove in Kedsty-jeve besede. Opazil je. da se je droben sončni žarek eigral na njeni sklonjeni glavi in ii prižigal v laseh svetle bleske. Njegove oči so zdrknile z mladenkine glave na 0'Connorja. V tem trenutku se je Kedsty sklonil k njemu tako blizu, da sla se jima obraza skoraj dotikala in je zašepetal tako tiho, da ga uiliče drugi ni mogel slišati:
»Kent!... Lažetel«
: Resnico sem govoril« — je odgovoril Kent.
Kedsty se je zopet naslonil nazaj in 6i obrisal z. robcem potno čelo.
Jaz. sem ubil Barkleyja, ubil sem ga tako. kakor sem za to napravil načrt« — je vztrajal Kent. — »Želel sem. da hi trpel. Le ena stvar je, ki vam je ne morem povedati in to je: zali a j sem ga ubil. Naj vam zadošča, čo povem, da sem imel zadosten razlog zn lo!«
Zopet jo Kent opazil, da je mlado stenogra-fi n io stresla groza, ko je pisala te obtoževalne besede.
»In vi odklanjate vsakršno izjavo o motivu zločina?«
»Da, popolnoma odklanjam. Povedali vam
morem lo to, da mi jo nekoč storil krivico, ki jo je sedaj moral poplačati s smrtjo.«
»Ali sto lo izpoved napravili zato, ker veste, da boste umrli?«
Na Kentovih ustnicah je zatrepetala senca smehljaja. Pogledal je 0'Connorja in videl v njegovih očeh za trenutek blesk starega prijateljstva.
»Tako je« — je odgovoril. — »Doktor Cardigan mi je pojasnil, kako je z mojim zdravjem. Če bi ne bilo tako, 1»i pač dopustil, d." obesijo človeka, ki je zaprt v ječi. Ta prekleti strel lili jo odvzel ugodno možnost... in rešil drugega.«
Kedstv je govoril s stenografinjo. Pol ure je čitala svoje zapiske in nato se je Kent podpisal na zadnji strani. Kedsty se je dvignil.
»Gospodje« — .je rekel — »končali smo.«
Vsi so odšli iz sobe. Prva je izstopila mladenka, ker si je pač živo želela čim prei se izne-liiti dela. ki je bilo tako razburljivo za njene živce. Zadnji je odšel Kedsty. Cardigan se je obotavljal, toda nadzornik mu je zapovedoval no po-migal in sam zaprl vrata. Med tem časom, ko je zapiral vrata, se je ozrl in Kent je ... >gcl dobro ujeli njegov pogled; v njem je videl blesk kakor nekakšno električno iskro in Kedsty je opazil učinek svojega pogleda na Kentovem obrazu tirno se je zasukal in zaprl vrala. To. kar je Kent videl v jiogledu svojega predstojnika, ni bil samo izraz groze, ampak šo nekai drugega, česar bi so — če bi isto opazil pri kaem drugem človeku — ne obotavljal opredeliti kot strah
Položaj je bil preveč resen za smeh in vendar se je Kent nasmehnil. Zadeva je bila končana. Vedel je. da v tem trenutku daje I<edsty — v smislu predpisov zakonika — ukaz 0'Connorju. naj odslej stoji vedno kakšen agent na straži
pred vrati Kentove sobe. Tudi dejstvo, da utegne osumljenec vsak hip umreti, ni bilo zadostno za opustitev te previdnostna mere. toliko bolj, ker je bil Kedsty strog in neizprosen izvrševalec vsake črke zakona. Skozi vruta je slišal nerazločne glasove, nalo pa šum korakov, ki so kmalu utihnili. Razločno je spoznal težki 0'Connorjev korak, 3 katerim je vedno hitel skozi gozdove.
Nalo so se vrata-počasi odprla in prikazal se jo oče Layonne. misijonar. Kent je vedel, da se bo misijonar |>ovrnil. Oče Layonne se je vsedel jioleg bolnikove postelje, ga prijel za roko in jo tesno drža) med svojimi rokami. Niso bile to mehke in gladke roke prelata. ampak žuljave in dela vajene roko. ki so sedaj kljub svoji grobosti izražale s stiskom veliko naklonjenost. Oče Layon-ne je vedno hnel rad Kenta: tako prej. ko je bil neomadeževan pred Bogom in pred ljudmi, kakor tudi potem, ko je priznal da mu dušo teži greh, ki bi ga moral plačati z lastnim življenjem.
»Zal mi je. fant moj« — ie tekel
Kent je čutil, da ga v grlu nekaj tišči; nekaj. kar ni kri. ki je ves čas že od zjutraj počasi tekla in se od časa do časa strjevala. Njegovi prsti so odgovorili na prijazen stisk misijonar je-vih rok. Nato je pokazal na prelepi razgled, ki se je nudil z okna: na lesketajoco se reko in na zelene gozdove.
»Oče. težko je, če se mora človek od vsega tega posloviti« — je rekel — »toda, če vam je pr.. o tem rajši ne bi govoril. Smrti se ne bojim. Zakaj naj hI se človek tako zelo navezoval na svete samo zaradi dejstva, da bo še nekoliko časa živel? Saj če pogledale nazaj v svoje življenje, ali imate vtis. da ie preteklo mnogo časa od tedaj, ko ste bili deček, olrok?«
Rimska presen prehodnega vojnega razdobja
»Italija bo nadaljevala z bojem do končne zmage, pa naj stane kar hoče,« odločno zagotavljajo vsi
Posebno poročilo, ki ga je te dni poslal uglednemu madžarskemu listu »Pester L.lovdu« njegov dopisnik iz Hnnn, se buvi s položajem v sedanji prehodni dobi vojne, kukor ga ocenjujejo na pristojnih rimskih mestih, ter piše'med drugim:
V rimskih pristojnih krogih in po italijanskem časopisju se očividno prizadevajo, da bi čim to^ieje razložili, knko od itulijanske struni presojajo položaj v sedanji prehodni dobi med dvema važnima vojnima obdobjema.
Troje važnih ugotovitev
Pri pojasnjevanju sedanjega stališča v prvi vrsti poudarjajo, da se je vojna med Anglosasi in osnimu državama v zadnjih treh letih odigravala skoro izključno le v Afriki, iz česar sklepajo, da so anglosaške sile pri svojih prizude-vnnjili, knko bi čimbolj zadele os, zlasti pn še Nemčijo, ostuli doslej še vedno sumo »na periferiji« in da se jim še vedno ni posrečilo, du bi vojskovanje prenesli na evropska tla.
Drugič opozarjajo nn dejstvo, da so I tal i-lijnni in njihovi zavezniki po treh letih vojne v Afriki še vedno kur najbolje pripravljeni na boj, da rnzpolirgn jo z velikimi množinami najsodobnejšega orožja in da so še daleč od tega, da bi bili dokončno premagani in zlomljeni, če-snr se sovražnik tnko veseli.
Tretjič tudi pri tej priliki spominjajo na okoliščino, da so imele osne sile v Afriki daleč manj vojaštva, orožja in ostnlega vojnega blagu kakor pa nasprotnik. Pri tej jiriliki je znani italijanski časnikar Virginio Gayda zapisal nemalo zanimivo pripombo, da so Anglosasi zadnje čase razpolagali v Tuniziji z velikim številom letal, dočim so bile osne letalske sile na tem bojišču jio številu neprimerno manjše. Tn številčna premoč nasprotnikovih sil v Tuniziji
—	pripominjajo v tukajšnjih rimskih krogih dalje — pa se je še povečala spričo dejstva, da se je os momln posluž.evnti sicer važne, n so-vražnikovim nnpndom zelo izjiostuvljciic poti zn pomorske prevoze.
Vloge in možnosti se bodo
zamenjale
Če upoštevamo vse le omenjene okoliščine, pridemo do zakl jučka, da je po vdaji Tunizije nastal ra/.meroina zelo dober položaj. Osne sile
—	pravijo dalje v rimskih krogih, bodo zdaj nu evropski celini lahko uživale vse one prednosti glede prometnih zvez in oskrbovanja, ki so jih doslej imeli Anglosasi nu afriški celini. Pri nadaljnjem poteku vojne se bodo torej vloge in možnosti zamenjale, to se pravi, zasukale se bodo v prid osnim silam.
Kar še posebej zadeva Italijo, piše Gnvdn v »Giornale d' Italia« bo zdaj lahko nn njenem nnrodnem ozemlju ostalo in bo tnm zbrano vse tisto orožje in vojno blago, ki je bilo doslej raztreseno po štirih bojiščih v Afriki in se. je deloma izgubljalo tudi pri težavnih prevozih čez morje.
Vojaška enajstorica
Italija pa ne misli samo na obrambo
Poleg tegu, da bo Ttalija znatno okrepila svojo obalno obrambo, misli tudi na tiste nupn- i dalne nastope, katerih izvedba je doslej trpelu I spričo dejstvu, da se je Ithlijn morala vojsko- I vati v Afriki Italija se bo odslej lahko dalje vojskovala tur bistveno krajši črti in pri tej ne bodo več izpostavljene nevarnosti, ki so v zvezi s prevažanjem vojaštva in orožja čez morje.
Pri obrnnibi domačih tal bodo
s srcem sodelovali vsi Italijani
in se bodo borili odločneje in še bolj zagrizeno, ko kdaj koli. Vse izjave, ki so jih dali na pristojnih rimskih mestih in katerih glavni smisel sem sknšnl podati v fein svojem poročilu — jiiše posebni rimski dopisnik — jin se začenjajo in končujejo z zagotovilom, »da bo Itulija, nn j stane kar Iioče, naduljevala z bojem do končne zmage.«	^^^^^^
Raj pod morjem
Nek japonski raziskovalec, ki se je svoj čns mudil nu Novi Gvineji, pripoveduje, da domačini tega velikega tihomorskega otoka po božje čuste morske ose, ki jili je v vodah okrog tega otoku vse polno. Kadar umre kdo od novo-gvinejskih domačinov pupunncev, ga njegovi sorodiiiki takoj odneso v žalnem sprevodu nu obalo, kjer ga po opravl jenih »pogrebnih« obredih vržejo v morje. Morski psi, ki že dobro poznajo to navado novogvinejskih domačinov, tnko rekoč že kur čaknjo na svojo novo žrtev. Toda po mnenju tamkajšnjih domačinov ti morski psi mrtveca ne požro, pnč pn gu odneso nu dno morja, kjer z gobci skopi je jo jamo. pod katero se odpro vratu, ki drže v papuanski ruj.
Dragocena zbirka čevljev, torbic
in siik
V Offcnbachu imajo muzej in v njem eno nnjbogatejših zbirk izdelkov iz krzno in usnja. Pravijo, dn imajo v tem slovitem muzeju med drugim tudi čevlje, ki jili je nosila plesalka Tunut iz egiptovskih Teb, ki je nastopila pred starodavnim egiptovskim kraljem Anionom. Potem lahko vidiš v tem muzeju tudi čevlje avstrijske cesnrice Elizubete ter Marije Luize, druge žene Napoleona Bonaparteja, dalje čevlje kneginje Mettcrnichove ter plesalke Fanny Elssler, igrače, s katerimi se je kot otrok igrul I.udovik XV.. torbico cesarice Marije Antoinete ter razne usnjene izdelke z dvoru Medičejcev. Edinstveno je tudi zbirkn siamskih, jnvanskih in kitajskih slik, narejenih na bivolsko in oslovo kožo.
Med vsemi ribami najhitreje plava morski pes in pri plavanju tudi najdlje zdrži.
Vsak dan 20 do 30 111 i I igramo v železa potrebuje človek zu svoje življenje.
ŠPORT
Na praznik:
Hermes :
Da ne bo na praznik brez vsakršnega športa, bo poskrbel Hermes, ki bo odigral ob 17.15 na svojem stadionu v Šiški javno trening tekmo z vojaško reprezentanco. Hermes ima na sporedu še dve prav težki prvenstveni tekmi. Da bi pripravil svoje moštvo na ti dve srečanji, izkorišča proste termine za prijateljske tekme. Vojaška reprezentanca, katere jakost nam je dobro znana (proti Ljubljani je odigrala dve tekmi — prvo izgubila 2 : 1 in drugo dobila z 1:0) bo seveda za Herme-žane močan nasprotnik. Tako bomo gledali na praznik prav dobro tekmo in motrili igro vojaške cnajstorice. Vstop na igrišče bo dovoljen vsakomur brez vstopnine.
šport v kratkem
Tudi dva Jeseničana sta odpotovala v Bre-slavo nu četrto nemško državno prvenstvo v namiznem tenisu. Medtem ko so se Dunajčani doslej dobro držali, sta Jeseničuna Kuri Knific in Alojz Strumbl že izpadla. Strumbl je igral proti Malechi (Kiinigsberg) 3:1. Miinchhof (Kiel) proti Knificu 3:1, Schiller (Gera) : Strumbl 3:0. Oba Jeseničuna stu potemtakem žc izpadla. Zu-n i ma nas dalje usoda mladega Celjana Vrečica. Po dosedanjih poročilih vemo, da jc nnstopil proti Oster ju (Luxenburg) in gu prcmugal s 3:2. O zuključku turnirja zn nemško prvenstvo v Breslavi bomo še poročali.
Redkokdaj sc zgodi, da bi bili metalci tudi dobri tekači, šo pa tudi take izjeme. O svetovnem prvaku v metanju diska Lampertu poročajo, da se je udeležil tudi tekmovanja v teku na 100 in in dosegel izborilo znamko 10.0 sek.
Na afriškem bojišču je padel dunajski pokrajinski prvak v hilti hoji na 10 km Emil Kolaboric. Bil je član dunajskega Rapida in je dosegel prvenstvo v hoji 1. 1941.
Ker potrehiljejo v Nemčiji več državno izpra-šanili plavalnih mojstrov, je Izdal prosvetni minister odlok, po katerem prizna država kvalifikacije vsem onim plavalnim mojstrom, ki so vršili ta poklic osem let ali dvanajst let samo v poletnem času.
V pariškem stadionu so ponovili v nedeljo nogometno lekmo za pokalno prvenstvo, ki so jo nedavno končali neodločeno z 2:2, za katero pa je državni športni vodja odredil, da jo morajo ponovili. Tokrat je zmagal Marseille nad Rordeaux-om s 4:0. Prireditev jc obiskalo 35.000 gledalcev.
Zdravilna zelitfa. Kupu.
jemo zdravilna zelišča, fo-nudbe in vzorce na tvrdko
Erbe medicinah. Com-
priamo erbe medicinah. Offerte ecatnpionia
Oilta A.P.E.L. • Via fldua 39/tt - Milano
RACC0GLIT0RI Pro-dotti ERB0R1STICI
fate offerte eampio-nate agli Stabilimenti t. E. A. B0N0MELU —
ZBIRALCI ZELIŠČ
pošljite ponudbe z vzorci zavodom Piazza Emilla, 1 — MIIANO
IEL.
KINO SLOGA
17-50

Cr.nnriln^rn ?<rr>rtovtn?kl flm o kralju Frideriku Velikem. Sijajni posnetki bitk. Pretresljiva družinska Urama. Odlični Igralci I
»Veliki kralj«

V glavnih vlogah: Otto GebUbr, Kristina Siiderbnum. — Hežlšer: Velt Uarlan
Zaradi dnlžlne filma predstave ob: 14. lfi.15, In IS.30. — Na praznik pa še ob 10.30.
TEL.
KINO MATICA
22-41
Po »Carmrll« nova umetnina Istejra režiserja in Iste Igralko I D o ris D uran 11 In Gustav Dlessei v prelepi ljubezenski romanci
□■r- »Sreča se vrača«
(»C a I a f u r I n«)
Predstavo ob 15, 17 ln 19.15. — Na praznik
matineja ob 10.30.
TEL
KINO UNION
22-21
Privesti do poroke hkratu kar tri pare zna lo
»Premeteno dekle«
V gl. vlogi: Cat-la del Pogglo, A. Bencttt, llubl d'Alma, In drugi.
PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30. 17 30 In 19 30 ; ob nedeljah ln praznikih: 10 30. 15 30. 17.30. 19 30 1

Razpis mesta
vodovodnega instalaterja
Mestna občina Novo mesto razpisuje mesto
pogodbenega vodovodnega instalaterja.
Prosilec mora biti izučen inštnlnter s primerno prakso in usposobljen zu pridobitev vodovodne inštalatersko koncesije.
Prošnje, opremljene z doknzi prnkse in z navedbo zuhlevkov naj sc vložijo do 13. junija 1943.
DARMOfL
II migllor lassativo najboljše odvajalno sredstvo
Kratka vsebina: Andražev Matevž, doma s Pohorja, je končal pravne študije. Na .domačiji se jo smrtno ponesrečil njeprov mlajši brat Ciril, in z.ila.i je prišla vrata na Matevža, da jo prevzel kmetijo. Edino, kar pa še veže na mesto, jo ljubezen do Majde Vo-Tinovc. Pred 7-inio bi so že morala poročiti, toda stari so spregovorili ...
Spomladi bo minulo prvo leto odkar je doma, odkar sc sklanja k zemlji, jo ljubkuje s svojimi toplimi očmi in vihti sekiro v gozdovih.
Majda ni bila ženska, ki bi jo mučila ljubosumnost ali kaj podobnega. Zuto je bila preponosna in preveč k lenega značaja. Pa tudi Matevž ji je dajal dovolj povoda, da ie v vsem zn-lipala vanj. Edino, za knr je čutila kdaj pa kdnj nekaj, ljubosumju podobnega, je bila neznana domačija, ki je začarala fanta, sonce njenih dekliških let.
Ali, vendar ga je imela tako rnda! Bil je močnejši od drugih, ki so trkali na njeno srce, bil je naravnejši, bolj neposreden in bolj dober. Čudovito moč je imel nnd n jo že od onega dne, ko se je zagledala v fanta, ki jc zmagal na smuških tekmnh. Matevž je imel
bognto dušo in čuteče srce, lepo je j znal pripovedovati, tako lepo, da so se ( ji zdeli vsi drugi fantje spričo njegn ' puhli, površni iu prnzni.	[
Ne, Majda ni oklevala glede ljubezni. Z vso dušo .jc bila Mntcvževn, samo očetovo svarilo ji jc dalo mislili. Oče Vorina jc že pristal na njuno ljubezen, lepega dne pn ji je začel iz-uova govoriti o težavah, ki čakajo mestno dekle, če se poroči un kmete.
»Pomagal bom Matevžu na noge, nuj snmo pride v mesto. Čc se je že zagledal vate in ti v njegn, Bog vama daj srečo. Ne bom razdiral kar je stkanega med vama; samo veliko bolj miren bi bil, če bi se fant odločil z.a poklic, zn katerega se je bil izšolal.«
»Ah. oče. ti veš, knko je navezan na domačijo. Štirje rodovi so jo širili in utrjevali, in nekoč bi zavladal tuj rod nad njo, če bi ji Matevž »brnil hrbet. Zaradi očeta in zarodi matere se je tnko odločil. On bo srečen tam med gozdovi pri Sv. Lovrencu, jaz pa se mu bom žrtvovaln.«
Bilo je hudo nepremišljeno, dn ie Majda spregovorila besedo o žrtvi. Prav zuradi tega je oče Vor:nn skle-
nil, da bo odlnšal z možitvijo svoje hčerke, Majdo je imel nenavadno rad, zdaj tem bolj, ker je prilnjnl čns, ko se bo odpravila od hiše. Zdela se mu je bolj čuteča od drugih, in še nekaj je bilo, knr je šele pred kratkim odkril na njej: pristno podobo svoje žene iz. časov, ko je bila še mla.ln, nežna in lepn. Moj Bog, sedaj je tudi ona snmo še poslovni človek; v trgovini dela in v delu se izživlja. Visel je na tem otroku podobno, knkor je visel pred dolgimi leti nn tihi deklici, ki jo je vzel v zakon. Zdaj je že stara in zdaj stu si snmo dobra tovnrišn ali bolj točno povedano — dnevi potekajo v poslovnih zadevah.
Tnko zelo ga je skrbelo, da ne bi Majda nekoč postala nesrečno. Vorina je bil izkušen mož, ki je imel za seboj šestdeset let delu, skrbi in |>riz.n-devanja, če izvzamemo dobo, ko je hodil v ljudsko šolo in potem v nižjo gimnazijo. Nato gn je oče vpregel v trgovino in ga nnvndil na gled-inje v svet skozi številke. Če ne bi imel družine, bi postni suh rnčunnr, nedolžni otroci pn, ki jih je rodila Marjeta, °o zbudili v njem tudi one človeške po teze. ki so dane vsakemu ljubečemu očetu: skrb za pravo srečo olrok.
Pred letom je še mislil, da bo lahko vplivu! na izbiro fnntn. ki mu bo poštnin Majda znkonskn družica. Pozne je se je prepričal, dn je to izven po dročja njegove moči, da je pnč usoje-
no, da bo čutilo njeno srce samo zn enega, za Matevža. Presenečen je bil ob nenadnem pojavu, ko je odpovedala njegova trgovskn izkušenost. In zdnj, ko je pristni na njuno ljubezen, si je želel samo to, dn bi se lotil Mn-tevž razumniškega poklica.
Andraževih ni poznal, rnzen Matevža. Slišni je zn Andreja, ki puse duše v dolini na južni struni pod Pohorjem, slišni je tudi z.a Ciriln, nesrečnemu dediča Andraževe domnčije, ki se je ponesrečil pod hlodi, pa še zn Ančko, ki se je omožila v sosedno fnro.
Matevž mu je bil všeč že od onega popoldneva, ko mu je pripovedoval o kmetiji, kjer je toliko gozdov in polja, dn bo dovolj belegn kruhu zn Majdo. Takrat gn je gnniln ljubezen mladih dveh in preveč nepremišljeno je dejal, da je vse prav zn prav le njuna zndeva. Nnj se pomenitn o poroki, samo prenagliti se ni treba, — dn, tnko je bil rekel.
Tako je dejal tnkrnt, ko mu je Ma-ievž rnzložil svojo pošteno namero. Zdnj pa se je zbudil v njem čut očetovske odgovornosti. Kako nnj bi bila Majda, ki ne ve, kaj so njive, ki ne pozna dela nn polju, ki se ne razume nn živino — nn kmetih srečna in zadovoljna? Moj Bog. nli je za to kopičil skozi desetletja premoženje, dn bi nekoč glednl za hčerjo — mlndo in ne izkušeno —, ki je odšla kmetovnt v pohorske h ribe I ln vrh tegn ravno
Majdica. ki je biln tako navezana na gledališče in nn koncerte! Majdica, ki je znala tnko lepo pripovedovati o novih knjigah, ki se je učila klavirju in so je bili cclo v umetniških družbah veseli!
O tem sta govorila snoči oče in hči. Nekaj časa mu je ugovarjala in branila Matevža, ki je dal svojemu oeeiu besedo, in jo drži. Skušala mu je dopovedati, da ima tudi onn rada njegovo domačijo, čepruv je ni še nikoli videla. Ampak to je vedela, da je to domačija v cvetju in zelenju. Matevža ji je dal rod Andraževih, in v tem je jamstvo, da morajo biti to ljudje plemenitih duš in zdrave krvi. Če ne bi čutil pristne ljubezni do staršev, bi ju zapustil in ostnl bi v me=tu. Tako pa je končal študije in se vrnil domov, da ie v oporo materi in očetu. Če mu ni bilo dano, da bi oprnvljal poklic odvetniku, bo dano to njegovemu sinu. Tako je nekoč rekel.
»To sem tiabolel nnročiti,« je dejal oče Voritin: »še enkrat mil piši in mu povej, dn »eni preskrbel zanj lepo kon-cipient*ko mesto. Tudi to mu povej, da mu bom rad pomagal, dokler ne bo na trdnih tleli. Bojen je za odvetnika, snj je tnko trezen, odločen in stvaren. Sijnjen odvetnik bi bil in tudi zn tebe bi bilo tnko bolj prnv. |nz sem Mar in poznam življenje. Le tnko mu piši. in kndnr bo prišel v Ljubljano za stalno, se bosta poročila.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifi
Izdajatelj: ln2Joži Sodiš
Urednik: Viktor Cenfcii