Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 2-10 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nede )ska Izdaja celole no vJugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ceneoglasov 1 stolp, peHt-vrsi« mnlloglasl po 1 SO In2ll,vcč)l o(|lcisl nad 45 mm vtsine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v urcdniSkcmdflu vislica po 10 Din u Pri večjem n naročilu popus' Izide ob 4 zjutraj razen pondeljk« in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/1/1 Rokopisi se ne vratajo. nefranklrana pisma se ne sprejemajo + Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 328 Političen list »Socialna" politika SDS. Pretekli četrtek smo pod zgorajšnfim na-dovom obravnavali zasluge SDS na socialno-političnem polju. Dotaknili smo se samo gespo-darstva SDS v bolniški blagajni in posredovalnice za delo v prepričanju, da bomo dobili na to kakšno pojasnilo. Toda »Jutro« molči na lam ugotovljena dejstva kot grob. Ker pa je stvar prevažna, da bi se na ta način umolčala, navedemo danes še nekaj zaslug SDS na socialno - političnem polju. Kakor znano je slovenska deželna vlada, dokler je imela kaj avtonomije in ni imela v njej odločilne besede SDS, uredila tudi vprašanje nadzorništva dela. Organizatorično si je stekel na tem polju največ zaslug ing. Štebi, ki je izdelal tudi tozadevni zakon, ki je bil ea časa dr. Kukovčevega ministrovanja tudi sprejet. Dr. Kukovec je bil namreč mož, katerega dela so bila popolnoma odvisna od sodelavcev v posameznih panogah. Na onih poljih, kjer je imel dobre sodelavce, si je dal dopovedati marsikaj, kjer pa je bil odvisen od slabih referentov, so tudi njegovi zakoni skrajno slabi. V smislu dr. Kukovčevega zakona je bilo torej ustanovljenih jeseni 1. 1921. v državi 21 inšpekcij dela, ko je pa prevzel za dr. Ku-kovcem ministrstvo za socialno politiko dr.G. Žerjav, je bilo eno prvih njegovih del to, da je skrčil z naredbo z dne 25. avgusta 1922. število inšpekcij dela na 10 in sicer tako, da j« reduciral samo inšpekcije dela po Sloveniji in na Hrvatskem. Nadaljna njegova zasluga je bila ta, da je poleti L 1922. ukinil inšpekcijo dela kot samostojen oddelek ministrstva za socialno politiko ter jo podredil drugemu oddelku, s katerim ni imela niti na,'manjših stvarnih stikov. V takem smislu se je vršilo tudi delovanje fnspekcije dela v zadnjih letih, ko je bil dr. G. Žerjav opetovano član vlade in s tem v polni meri soodgovoren za vse njene ukrepe in ne-ukrepe. Slovenske inšpekcije dela so pustili brez zadostnega uradniškega aparata, vsled česar seveda niti približno niso mogle izvrševati svojih nalog. Po zakonu je n, pr. predpisano, da morajo biti vsi industrijski, trgovski in obrtni lokali pregledani vsaj dvakrat na leto, toda danes imamo v Sloveniji celo vrsto občin z mnogimi tozadevnimi podjetji, kamor po prevratu še sploh ni stopil inšpektor. Začasa »socialnega« politikovanja SDS so bile socialno-politične institucije degradirane v čisto navadna pridobitna podjetja. Glede posredovalnic za delo smo dokazali to že v enem izmed prejšnjih člankov, a isto velja glede inšpekcije dela, kajti samo za pregledovanje kotlov je n. pr. pobrala ljubljanska inšpekcija dela 1. 1924. 349.600 dinarjev na kolkih, za vloge pa 21.677 dinarjev, torej neprimerno več nego je stala vsa institucija. Če so torej postale različne socialne institucije nepriljubljene, je v prvi vrsti kriva tega popolnoma upravna nesposobnost SDS. Delodajalci komaj čakajo njih demontacijo zaradi velikih dajatev zanje, med delavstvom pa ne opažamo potrebnega zanimanja zanje zaradii-tega, ker niti od daleč ne vršijo tistih nalog, ki bi jih morale. Tako prihajamo po zaslugah »socialnega« politikovanja SDS do tega, da se vsled njene popolne strokovne in upravne nesposobnosti na vseh koncih in krajih rušijo zavodi, ki bi jih vsled vedno bolj poslabša-jočega se socialnega in gospodarskega položaja pri nas vedno bolj rabili. H koncu si ne moremo kaj, da ne bi dr. G, Zer'ava še vprašali, zakaj ni hotel nikdar izvesti dobrih naredb, ki jih je njegov ministrski preunik izdal in da ne bo nobenega zavijanja, mu jih enostavno navedemo, to so namreč naredba glede inšpekcije morske plovbe z dne 23. avgusta 1921, naredba glede inšpekcije prometnih podjetij z istega dne in naredba glede inšpekcije domače in hišne industrije tudi z istega dne. PROMETNI MINISTER INSPICIRA. Zagrob, 18. jan. (Izv.) Prometni minister Krsta Miletič je prišel včeraj v Zagreb. Imel je sestanek radikalne stranke in obiskal tudi direkcijo državnih železnic. Minister je izjavil, da bo obiskal tudi druge direkcije in bo pregledal njihovo poslovanje. HSFS. Zagreb, 18. jau. (Izv.) Zagrebška mestna organizacija Hrvatske zajednice je včeraj likvidirala in se pretvorila v organizacijo HSFS. Program HSFS sta razlagala dr. Srkulj in dr. Lorkovič. Istotako je likvidirala Hrvatska za-jednica v Splita* Debata >*f ■■'iirirn&.jjreiafccroiMMMBgat-- m'.'Jutf^t. .....temim.j j.. Uprava /e v Kopitarjevi ul.St.6 - Čekovni racun: Cjabljana iitev. lO.C.iO ln tO.349 za lnseraie. Sarajevošt.7563, ZajreJ> št. 39.011. Vraga ln Dunaj št. 24.797 Belgrad, 18. jan. (Izv.) Včeraj v nedeljo je fin. odbor razpravljal ves dan dopoldne in popoldne do poznih ur o proračunu ministrstva za zun. zadeve. Na dopoldanski seji je otvoril razpravo minister DR. NINČIČ s kratkim ekspozejem o naši zunanji politiki. Omenjal je, da se naša zunanja politika, kakor tudi vsa mednarodna politika pribije v smislu lokarnske pogodbe, ki je utrdila mir v Evropi in garantira narodom mirnejšo bodočnost. Politika miru mora biti tudi glavno načelo naše zunanje politike. Predhodno pa je treba, da se rešijo z našimi sosedi vsa ona vprašanja, ki bi nas mogla v prijateljskih odnošajih s sosedi motiti. Nato je minister zagovarjal proračun svojega ministrstva. Pravi, da se je upoštevalo načelo varčevanja tudi v njegovem res« ru. Proračun je zmanjšal od 220 na 182 milijonov. Za ministrom je prvi govoril radikal S t e p a n o v i č, ki je v imenu vladne večine predlagal odpravo poslaništva na Japonskem in na Španskem, ki že dalje časa nirta zasedeni, zmanjšanje števila konzulatov od 18 na 14 in znižanje plač nekaterim poslanikom. Za Stepanovičem je obširno kritikoval način štedenja v ministrstvu za zunanje zadeve davidovičevec dr. S u m e n k o v i c. Varčevanje v tem ministrstvu je v nasprotju z izjavo finančega ministra Uzunoviča, ki je pred par dnevi izjavil, da v vojnem in zunanjem ministrstvu ni mogoče varčevati. Govornik vprašuje, kaj je zunanji minister ukrenil za oslguranje naše države diplomatičnim potom. Po Lokarnu se je pojavil takoj protest od ru-sko-turške strani, naperjen proti lokarnski politiki in Društvu narodov. Ta protest je dobil obliko rusko-turške zvezne pogodbe, naperjene proti Angliji in Društvu narodov. Nekaj dni po sklenitvi te zveze je pa naša vlada zelo intimno sprejela zunanjega ministra turške republike. Takoj se je opazilo na zapadu čudno razpoloženje proti naši državi. GOVOR DR KULOVCA. Nato je govoril dr. Kulovec, ki je izvajal tako-le: L. 1924. smo dobili od zun. ministra dr. Ninčiča v fin. odboru izčrpno poročilo o zun. politiki na splošno in še posebej glede na svoje sosede. Sedaj pa smo slišali edino besedo, da je naša politika v znamenju lokarn-skih pogodb. To je tako splošno rečeno, da ne pove ničesar. Mi nismo ničesar čuli o naših odnošajih do Grčije, Madjarske, Avstrije in Italije. O tem ne moremo ničesar izbrati, če slišimo samo splošne opazke. Govornik se omeji samo na dve točki, ki jasno kažeta, da naša zun. politika ni popolnoma v skladu z lokarnsko pogodbo. To sta naša politka napram Italiji in nasproti avstrijskemu gibanju za priključitev k Nemčiji. Dasi se v javnosti od obeh strani slovesno zatrjuje, da živi naša država v najlepšem prijateljstvu z Italijo, g. Mussolini mirno govori o ustvarjanju nekdanjega rimskega imperija. Italija je od Nemčijo prevzela geslo >Der Draug nach Osten«, to je gospodarsko in politično prodiranje na vzhod in v Podonavje. Oficielne osebe govore v Italiji o potrebi prodiranja v Dalmacijo. Po drugi strani pa hoče Italija svoje gospodarstvo tudi na ta način zasigurati, da uničuje naš živelj ob svojih državnih mejah. Poslanec nato obširno razpravlja o preganjanju Slovencev in Hrvatov v Italiji, tako v šoli, kakor v javnem življenju ter ugotavlja, da se je naša vlada po zadnjih tržaških dogodkih opravičevala pri g. Mussoliniju. Naša vlada radi prijateljstva stalno odnehuje od Reke do tržaških dogodkov in popušča na vsej črti. Italija je šla Avstriji na roko pri plebiscitu na Koroškem in tudi sedaj, se zdi, da ni popolnoma neudeležena pri obnovi pri-ključitvenega gibanja k Nemčiji. Ko je postala Nemčija po lokarnski pogodbi v političnem pogledu bolj svobodna, so one osebe, ki so za prildopitev Avstrije k Nemčiji zopet dvignile glavo. Govornik poziva vlado, da to vprašanje zasleduje, če noče imeti nekoč meje nemške države na Karavankah. Govornik našteva slučaje o preganjanju Sloveucev na Koroškem in zahteva od vlade, da končno zavzame odločno stališče varstvo naših ljudi na Koroškem in v Ita';ii. Nadalje govori o Rusiji in izjavi, da povzema iz tega, ker je postavljen v proračun kredit za konzulate v Rusiji, da je ta postavka znamenje, da hoče vlada obnoviti zveze z Rusijo. Dalje izvaja, da imamo mi še veliko število ujetnikov na Ruskem, za katere se mini-strsh >'0 dosedaj ni prav nič zmenilo. V dokaz navaja značilno dejstvo, da je dobil, ko se je obrnil radi nekega Slovenca, ki je v Rusiji ujet na češkoslovaško zun. ministrstvo, odgovor v par tednih, dočim mu naše ministrstvo za zun. zadeve, na njegovo vlogo, doslej še ni odgovorilo, dasi je radi tega stavil celo interpelacijo. Govornik se bavi nadalje z vprašanjem naših izseljencev in posebej z izseljenci v Nemčiji, na Francoskem in v Ameriki. Vlada se za slovenske in hrvaške izseljence prav nič ne briga. Slovenskih konzulov ni nikjer, slovenskim šolskim sestram, ki so potovale v Ameriko, da tam razvijejo svoje delovanje na slovenskih in hrvaških šolah, niti potnih listov ni hotelo dati. To postopanje mora vsakdo vzeti kot jasen znak, da naša vlada noče imeti s slovenskimi izseljenci v tujini nobenih kulturnih stikov. Za poslancem Kulovceni je govoril POSL. PUŠEN.TAK. Tudi on je protestiral proti načinu, kako je informiral zun. minister odbor o naši zun. politiki. V vsej naši zun. politiki je opaziti premalo agilnosti. Opaža se, da nima naša država nobene iniciative, ampak da caplja v važnih vprašanjih zun, politike za drugimi državami. Naše zun. ministrstvo in naši zastopniki v tujini ne delujejo tako, kakor bi morali, ker ne dobe naša trgovina, industrija in izvoz od naših konzulatov skoro nobene pomoči. Nujno potrebno bi bilo, da proučavajo strokovni uradniki, dodeljeni našim zastopnikom v tujini, razmere v tujih državah, obveščajo o svojih opazovanjih domovino in tako pomagajo večati naš izvoz. Mnogim našim konzulatom so dodeljeni novinarski atašeji, o či-jih delovanju pa nič ne slišimo, vemo pa, da je inozemstvo o razmerah v naši državi, popolnoma napačno informirano. Minister za zun. zadeve bi nam moral pojasniti izčrpno vprašanje zavoda sv. Hiero-niina, ki je več tednov razburjalo javnost. Minister bi moral podati popolno sliko tega vprašanja, kakor odgovarja resničnemu stanju in ovreči vse one trditve, ki niso bile v skladu z dejstvi. Naša vlada, podpirajoč predstavnike bivše carske Rusije, dosedaj ni še ničesar storila, da vzpostavi zveze s sedanjo Rusijo, z največjo slovansko državo. Da nam to ni v prid, ni treba posebej povdarjati in prav tako ne škode, ki je od dne do dne večja. Kakšno škodo trpimo že radi tega, ker živi toliko naših ujetnikov v Sibiriji in v Mandžuriji, ki ne morejo domov. Govornik se peča na to z dispozicijskim fondom in obširno ocenjuje tehnično stran tega proračuna. Nato stavi svoje predloge. Med drugim zahteva, da se sprejme več Slovencev v zun. službo in da se tudi v tem ministrstvu vpelje boljši sistem, če ne že popolna enakopravnost vseh treh narodov. Belgrad, 18. jan. (Izv.) Na včerajšnji popoldanski seji so nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Besedo so dobili sani. dem. Juraj D emetrovič, ki je napadel Radiča radi njegovih izjav glede tujih držav, davidovičevec Sečerov, ki je sprožil razgovor o aferi mažarskih ponarejevalcev bankovcev, dr. R a d o n i č, dr. G r g i n, dr. Polič, dr. K a n i č in minister dr. N i n -č i č , ki je glede na vprašanje Sečerovo izjavil, da vlada pazno zasleduje razvoj dogodkov na Mažarskem. Bolgran, 18. jan. (Iv.) Danes dopoldne je prišel v pretres proračun ministrstvva za šume in rude. Prvi je imel daljši ekspoze minister sam, ki je naglasil, da je letošnji proračun večji od lanskega in je to dejstvo skušal opravičiti. Nato so bili stavljeni predlogi za črtanje kreditov v znesku 47 milijonov in za redukcijo 154 službenih mest. Med drugimi so črtani krediti za oblastni rudarski upravi v Skoplju in v Podgorici. Pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani je odpravljeno mesto eucga višjega referenta, 3 refereutav, i iuže- nirja iu 1 poduradnika. Ta mesta doslej niso narjev za podporo ekskurzij na tej šoli, v Celju se črta eno mesto, ki tudi doslej ni bilo zasedeno. Nadalje se črta kredit 7000 dinarjev za za podporo ekskurziji na tej šoli, potem kredit 60.000 Din za podporo znanstvenih ekskurzij na tej šoli, potem kredit 100 tisoč Din za potnine pri študijskih potovanjih v tujini. Znatno so znižani krediti za geološka zavoda v Sarajevu in v Splitu. V šumski upravi je črtanih 10 mest okrožnih šumarjev in 4 mesta podšumarjev. Slovenija pri tem ni prizadeta. Črtani so potem vsi dodatki za težka dela v znesku 331.000 Din. Dalje vsi krediti za čezurno delo in deputati za referente pri političnih šumarskih upravah, zmanjšani pa deputati uradnikov pri šumskih upravah. Pri ljubljanski šumarski direkciji so zmanjšali potnine od 40.000 na SO.OOvi Din. Za ministrom se je prvi oglasil posl. PUŠENJAK. Glavne misli njegovega govora so: Ministrstvo za šume in rude je doseglo, da se je njegov proračun zvišal skoro za eno tretjino, to je od 358 milijonov Din na 461 milijonov. Pričakovanje, da bo mogoče z zvišanimi krediti zadovoljiti vse potrebe, ki jih ima to ministrstvo, pa je vladna večina uničila s tem, da je predložila pretirane redukcije ravno v tem ministrstvu, ki je tako silnega pomena za naše narodno gospodarstvo. Gozdovi so v naši državi glavni vir dohodkov. Izvoz lesa drugih gozdnih proizvodov je največ pripomogel, da je postala naša trgovska bilanca leta 1924. aktivna. Od vsega izvoza v vrednosti 9.5 milijarde je znašal izvoz lesa in gozdnih pridelkov 1 milijardo 943 milijonov dinarjev ali domala 2 milijardi. Danes sta naša lesna trgovina in industrija v težki krizi, ki so jo povzročile padec cen, težkoče pri vnovčenju naših gozdnih pridelkov in inozemska konkurenca. Zahtevali smo zvišanje uvoznih carin za les. Odsek fin. odbora je pristal, vlada pa se ni pobrigala, da bi v skupščini sprejela carinski tarif. Izvoz lesa je treba pospešiti z znižanjem izvoznih carin. Doseči je treba neposredne zveze s prekmorskimi državami, da se znebimo Italije kot posredovalca, ki kot posredovalec mnogo zasluži na škodo našega gospodarstva. Treba je, da se znižajo neznosni davki, katere morajo plačati gozdni posestniki in lesni podjetniki in industrijalci. Tudi rudarstvo se nahaja v krizi. Splošna gospodarska kriza je zmanjšala uporabo premoga in je povzročila znižanje od 11 milijonov na 7,980.000 v avgustu 1925. Vsled lega se je zmanjšala produkcija. Kljub zmanjšani produkciji se zaloge v državnih rudnikih od meseca do meseca večajo, premoga ni mogoče vnovčiti. Državna podjetja vedno manj uporabljajo premog iz državnih rudnikov in vedno bolj iz zasebnih rudnikov. Splošno je mnenje, da igrajo pri tem dejstvu razne provizije veliko vlogo. Z zaščitno carino je treba one-mogociii uvoz iz inozemstva, izvzemši premog z visokimi kalorijami za gotove panoge industrije. Govornik omenja še druge vzroke krize, posebno birokraiično nekomercijelno upravo. — Poslanec svari odločno pred znižanjem mezd in drugih dohodkov rudarjev, ker pomenijo v kolektivni pogodbi določeni prejemki minimum rudarskih plač, ker je konferenca v Sarajevu odklonila vsako zmanjšanje in vsled vladajoče draginje ne dopušča nobenega znižanja. Ministrstvo naj poskrbi za to, da se sprejmejo reducirani rudarji nazaj na delo in da so materijelno stanje rudarjev v državnih rudnikih izboljša. Že davno se obljublja nov gozdni zakon, lovski in rudarski zakon. Svoj čas izdelani načrt so strokovnjaki nepovoljno ocenili. Ministrova dolžnost je, da uvažuje stvarno kritiko in da predloži nov znkon. V proračunu so pretirani izdatki za upokojene uslužbence, medtem ko vladna večina zmanjšuje kredite za prometni material za 10 milijonov, mezde pa znižuje za 20 milijonov. Redukcija navedenih kreditov oneniogočuje napredek rudnikov in uvaževanje upravičenih delavskih zahtev. Krediti v znesku 2ft.(K>0 za pomoč za delavce v nujnih in izrednih slučajih, je sramotno nizek in absolutno nezadosten. V državi se premalo skrbi za strokovno šolstvo, za gozdarsko šolstvo v Sloveniji. Namesto, da bi se taka šola. za katero so bili krediti že pred tremi leti v proračun postavljeni, čimprej ustanovila, pa se reducirajo številna upraviteljeva gozdarski! šol, ? fenirr : a ! še boli trpelo strokovno šolstvo, PiolcsUra proti dejstvu, da se zmanjšujejo krediti za plačevanje davkov od državnih šum v Sloveniji od 160.000 na 26.500 Din. Posledica tega bo, da se ne bodo plačali ne državni davki, ne občinske, ne druge doklade. kakor se to dogaja v Velenju in pri državnih premogovnikih. To je nezakonito, da se morajo občinski in okrajni zastopi boriti za plačilo občinskih in drugih doklad, katere bi morali premogovniki plačevati na podlagi proračunov občin iu okrajnih zastopov, odobrenih od velikih županov. Stav-lja tozadevne predloge. Proiestira proti kreditu 3 milijone za cesto na hrib Avalo, ki bo služila za avtomobilske izlete. Za njim je govoril poslanec Demetrovie, ki je predvsem kritiziral dejstvo, kako se štedi v tem ministrstvu, namreč da mini-stc v tem času kupuje štiri nove avtomobile. S proračunom tega ministrstva se zelo obširno bavi Na popoldanski seji je kot prvi govornik nastopil poslanec KULOVEC. V svojem govoru je nastopil proti zn.zanju kreditov za delavske mezde. Vlada hoče tukaj črtati ne pove pa nobenih razlogov. Ali hočejo obrat restringirati ali pa mezde znižati? Ne za eno, ne za drugo ni nobenega razloga. Draginja se ni znižala. Država je dolžna, da delavce dostojno plača, da jim da razne socialne naprave, posebno da poskrbi za stanovanja. Dalje govori, da bo premog še dražji kakor drugod, če se bodo, kakor se govori, ustanovila še nova posredništva za prodajo premoga. Govori o Trboveljski družbi, ki ima velike dobičke za delavstvo pa ne skrbi dovolj. Zahteva ocl ministrstva pojasn:lo, kaj je ukrenil, da sc že enkrat napravi pri Trboveljski družbi red. Bavi se s pogozdovalno akcijo. Ugotavlja, da se v lem oziru skoro nič ni napravilo. Zahteva, da se vprašanje državnih planin v drž. domenah, in verskega fonda, kjer imajo kmetje servitutne pravice, pravilno reši. Potrebne so melioracijo planin. Vlada v tem oziru nič ne stori, dasi je po zakonu dolžna prispeva.ti. Poslanec stavila tozadevne predloge. Minister je na to odgovarjal, da bo ob priliki, ko bo odgovarjal na znano Kremžar-jevo vprašanje o Trboveljski družbi, dal vsa potrebna pojasnila. Nato govori o pogozdovanju. Njegov proračun je bil sprejet s predloženimi in navedenimi redukcijami s 16 proti 6 pasovom. Volitve v Delavsko zbornico. Zapostavljale katolike veroizpovedi Belgrad, 18. jan. (Izv.) Za razpravo o proračunu ministrstva za g:zdove se je pričela razprava o ministrstvu za vere. Celoten proračun ministrstva za vere znaša 141 miljonov dinarjev. Razdeljeno je tako-le: Za upravo ministrstva samega 15 miljonov 160 tisoč, za pravoslavno versko upravo 56 miljonov 51 tisoč 932 dinarjev, za srbsko pravoslavno semenišče 11 miljonov 787 tisoč 227, za rimskokatoliško versko upravo 33 miljonov 569 tisoč 276, za starokatoliško 249 tisoč, za evangelj-sko 804 tisoč, za muslimansko 16 miljonov 290 tisoč 275 dinar ev. Za šeriatsko šolo in muslimansko gimnazijo v Sarajevu 2 miljona 57 tisoč 126 dinarjev, za visoko šolo muslimanskih igu-manov »kralja Aleksandra« v Skoplju 1 miljon 485 tisoč 600 dinarjev, za židovsko versko upravo 1 miljon 78 tisoč 560 d.inarjev. Poleg tega so določeni izredni krediti v znesku 858 tisoč za pravoslavno upravo, 500.000 za zgradbo katoliškega semenišča v Splitu in muslimansko versko upravo v Splitu. Minister je čutil potrebe, da opraviči oči-ridne krivice, ki so v direktnem nasprotju z ustavo in ki se izražajo v tem, da po lastnem priznanju ministra pride na vsakega katolika državnih izdatkov za katoliško veroizpoved 8 dinarjev, na vsakega pravoslavnega pa 14 dinarjev, češ, dosedaj se ni še ničesar spremenilo, ampak se vzdržuje staro razmerje, kakor je bilo doslej. Izraža se upanje, da bo razmere s katoliško cerkvijo dobro uredil. Iz celega govora se je videlo, da ne more opravičiti svojega zapostavljanja katolicizma. Nato je vladna večina predlagala nekatere iz-oremembe, katere je minister sprejel. Nato se je pričela debata. Poslanec PU-SENJAK je izvajal: Čl. 12 , ustave, ki govori, kako se ima delati proračun za posamezne veroizpovedi, se niti malo ne upošteva. Minister za vere bi se moral brigati, da bi vladale prisrčne razmere med vlado in cerkvijo in verskimi organizacijami, da bi se podpirale verske Institucije. Minister bi se moral brigati za materialna sredstva. Z grko-katoliki se ne postopa pravično in v smislu zakona, ampak se jih preganja, kakor je razvidno iz člankov v »Katoliškem listu«. — Najbol ši dokaz za zapostavljanje katoličanov je sprejetje predloženega proračuna. Po številu vernikov, bi se moral proračun 141 miljonov tako razdeliti, da bi odpadlo na pravoslavne 46.6 na katoličane 39.4% celega proračuna. Že lani je vlada dala pravoslavnim 52 miljonov, za katoličane samo 29 miljonov. Letos je razlika še večja, na pravoslavne odpade vsega skupaj 69 mil'jonov, na katoličane 34 miljonov. Pravoslavni dobe več, kakor jim gre, katoličani pa za 21 nrljonov manj. — Minister za vere se nadalje ni brigal za to, da bi se uresničile zahteve škofovske konference v Zagrebu. Toplo se zavzema za duhovnike, posebno za upokojene, ki posebno v Sloveni i žiive v neznosnih razmerah. Nato je govoril nem?ki poslanec Schuh-macher, ki se je zavzemal za protestantovsko veroizpoved. Posl. D e m e t r o v i č (sam. dem.) govori za ločitev cerkve cd države. Stavi kulturni boj v Franciji za vzor in pravi, da je proti pogajanjem za konkordat, zahteva, da vlada imenuje škofe in izjavlja, da bo konkordat, ako ga sklenemo, nasprotoval svobodoumnim načelom ustave. Nato napada konkordat, češ da ni dovolj popustljiv pri uvedbi stareskvenskega liturgičnega jezika. Brani bivšega poslanika Sm^dlako in napada vlado, ker ga je odpokli-aala. Na Vatikan vali krivdo fašistovskega nasilnega vladanja in pravi končno, da bi morala vlada dati denar mesto za cerkvene in verske ustanove za gospodarske namene. GOVOR POSLANCA SMODEJA. Posl. Smodej pravi, da katoličani nimamo v državi enakopravnosti, kar se da povzeti iz mnogih ukrepov sedanjega in bivših režimov. V proračunu se skrbi celo za pravoslavna deška semenišča in morjo zanje prispevati da v! plare>vnloi iz vse države. Opozarja na r ' i v. Stanislava v St. \ Mu nad Ljubljano, ki ••• sa o najmodernejši, nego tudi najboljši /,a\ud v državi. Vlada pa noče ničesar vedeti 0 tem, zakaj je bil .-grajen ta zavod v bivši Avstriji in kako velikanske zasluge si je stekel, ne samo za vzgojo gimnazijskega naraščaja, marveč tudi za kulluro slovenskega naroda sploh. Govornik podrobneje opisuje zgodovino 1 orb slovenskega naroda za slovensk. šolstvo a kenštatira ogromne zasluge slovenskih škofov in slovenske duhovščine v ter1 pogledu. Govornik nadalje kritikuje plače katoliških župnikov. Katoliški župniki dobivajo po '1000 K na leto, docim dobivata dva pravoslavna župnika v Sloveniji po 5000 D;n na leto. Ostro kritikuje obnašanje vlade, ki pusti slovensko duhovščino, ki ima velikansko zaslugo za kulturni in socialni napredek cloven-skega ljudstva, stradati. Škandal je. če človek vidi v Ljubljani duhovnike, ki n/rnajo samo srednje šole. ampak tudi visokošolsko izobrazil, v strganih oblekah. Skrajni čas je že, da se kronske plače spremene v dinarske. Navaja tudi krivično stališče, ki ga je ?avzela vlada pri razvrstitvi duhovništva, ki jih je razvrstila, kakor da bi imeli samo srednjo šolo, ne pa tudi bogoslovnih Studii. Opozarja, da znaša čisti donos verskega zaklada na Kranjskem 5,600.000 Din, odnesno vsaj znašati bi moral, če bi se pravilno upravljalo. Posl. Demetrovie je sprožil vprašanje ločitve cerk ve od države, ^e se v parlamentu načne to vprašanje, potem >ramo načeti tudi drugo vprašanje, ki je v tem v zvezi, in reči: Vrnite vers' i zaklcd cerkveni upravi in duhovščini se bo bolje godilo nego danes! Opozarja ministra na potrebo, da ugotovi, koliko ie znašal verski zaklad v n danji Štajerski in da 'r-čnna. koliko bi moralo od njega odpasti na Spo-dnie Štajersko. Zdi se namreč, da je ves ta zaki°d ostal v Avstriji. Nato zahteva, da minister zbere vse podatke, koliko znašajo verski fondi v celi državi. Odgovarja na Dsmetrovičeva izvajanja in ga neusmiljeno izdela. Iz celega Deme-trovičevega govora se vidi, da nima pojma o konkordalu, ki določa pravne odnošaje med cerkvijo in državo po medsebojnem sporazumu Država mora biti v nekem odnošaju do cerkve. Če se izvrši ločitev cerkve od države, je to tudi odnršaj med obema suverenima oblastima. Demelrovič govori konfuzno in si nasprotuje. Govori o svobodi, pa je za nasilje proti cerkvi. Ločitev je lahko dobrohotna ali surova. V Ameriki je bila v prvem začetku dobrohotna. Katoličani imajo polovico več svobode, kakor so jo imeli Jugoslovani pod ministrovanjem njegovega šefa Pribičeviča. Pokaže na fraze o svobodi vesli, kakor si jo predstavlja Demetrovie, v tako jasnih besedah, da so njegove besede razen Demelroviča, odobrav ali vsi poslanci, zlasti ko je izvajal, da se vprašanja starega bogoslužnega jezika de-inokralje poslužujejo samo za to, da bi imeli sredstvo za napade proti Cerkvi. Ožgosal je postopanje, ki ga je zakrivil Smodlaka v tem vprašanju. Če posl. Demetro-vič zahteva, da je treba ineslo za cerkvene zadeve, na katerih je interesirana država, dati več za gospodarske namene, je to popolnoma po demngoških metodah francoskih framaso-nov. Ti so kazali na cerkveno premoženje, češ, daj naj se porabi za delavsko zavarovanje. Ko so pa konfiscirali cerkvena posest*a in premoženja, so izginili ogromni milijoni v žepih špekulantov. Minister Trifunovič je odgovarjal na go-vornikova izvaiarja. Poudarjal je, da ni v njegovem ministrstvu nobenega nasprotja preti katoliški cerkvi. Priznava, da so duhovniki beraško plačani in ravno tako tudi pravoslavni. Zatrjuje, da bo skušal to izboljšati. Na to govori o konkordalu. Priznava, da je potreben in da hoče vse storiti, da se dejansko sklene. Minister je govoril zelo pobožno, češ da spoštuje versko prepričanje in da ga siralrn za največjo ljudsko dobrino; da hoče verski mir in je poudarjal, da ne v'di po'rebe za verske boje, ki so še vsaki drž i škodo--ali. Potem je bil proračun s predloženimi spremembami sprejet Minister za socialno politiko proti nasilstvom in goljufijam ob volitvah v Delavsko zbornico. Belgrad, 18. Jan. (Izv.) Minister Simono-vič je odredil odposlanca, ki se odpelje v LJubljano, da bo na licu mesta preiskal vse pritožbe proti volivnemu postopanju ob volitvah v Delavsko zbornico. Nepoštene metode. Še nikoli niso socialisti tako jasno pokazali, kako malo jim je mar svoboda delavstva kakor ob volitvah v Delavsko zbornico. Izdelali so volivni red, ki tisočem delavcev ne otežuje samo, da bi se posluževali volivne svobode. ampak jo mnogim naravnost onemogočuje. | Ta volivni red je poln šikan za delavstvo. Se-I daj pa prihaja še na dan, da v nekaterih podjetjih kar cela vrsta delavcev ni vpisanih v j volivni imenik. To delavstvo so oropali voliv-! ne pravice socialisti. Po volivnem redu, ki so j ga oni napravili, je namreč vsaka reklamacija | in vsaka poprava volivnega imenika narav-i nost nemogoča. Socialisti imajo odločilno besedo v vseh ! volivnih odborih. Ti volivni odbori si dan za dnem izmišljajo nove šikane za delavstvo. Tako n. pr. v Ljubljani volivni odbor kar naenkrat nekaterim ne da glasovnice, če upravičenec ne prinese s seboj potrdila, da je član strokovne organizacije in številke volivnega imenika. To »načelo« se je kar začelo izvajati brez predhodno razglašene odredbe. Taka pra>-ksa je celo proti volivnemu redu. Kje je volir-na tajnost če volivna komisija sproti beleži, kateri člani strokovnih organizacij so dvignili glasovnice? Mnogi delavci in delavke, ki so hoteli včeraj dvigniti glasovnice, so odšli brez njih, ker niso imeli potrdila strokovnih organizacij! Krajevni odbori bi morali z vsemi sredstvi skrbeti, da bi vsak volivni upravičenec dobil glasovnico v roke. Toda glavni volivni odbor, v katerem imajo večino socialisti, enostavno ne da krajevnim odborom nobenih sredstev, tako da ne morejo delati v prid delavskim volivcem niti tisti volivni odbori, ki bi sicer rad.i pravično postopali. Edino, kar se je pri tem volivnem postopanju, ki ga imajo v rokah socialisti, dobro izpeljalo, je, da se bodo glasovnice tistih, ki slučajno niso takrat v obratu, ko se glasovnice razdeljujejo ah" glasovi tistih, ki so se preselili ali izselili, ali glasovnice, po katere volivni upravičenec ne pride, potem pojavile kot glasovi za socialnodemokratsko listo! Pritožbe proti tem metodam, ki gredo na glavni volivni odbor, kjer sede zopet socialisti, pa bodo brez uspeha, kazenske sankcije za nepravilna in goljufiva dejanja volivni red ne predvideva nobene Toda te metode imajo to dobro stran, da se od socialnih demokratov odvrača vse zares zavedno delavstvo, tako da bodo izšli socialisti iz volivnega boja, v kalerem so se posluževali takih grdih sredstev, poraženi! da jih bodo spravili iz službe, odnosno potom svojih preddelavcev tako šikanirali, da jih bo gospodar moral odpustiti. Da se jim ta nakana uresniči, so sklicali p.ejšnji teden tako zvani delavski shod, katerega se je pa udeležilo piši in beri samo 80 njihovih zaupnikov. Shod so aranžirali na tak način, da delavstvo ni vedelo, o čem se bo na tem shodu govorilo. Na programu je bilo samo poročilo o dosedanjem delovanju. V bistvu jim je šlo zato, da izvolijo tako zvane zaupnike, ki naj bi delili glasovnice delavcem v Westenovi tovarni. Izvolili so tudi res tri svoje zaupnike in sicer Janeži« Emanuela, Kača Franc in Jožefo Krajnc. Te osebe so nato dobile v roke kuverte in jih včeraj in danes razdeljujejo v gostilni pri Jugoslovanu v Gaberju. Pri mizi, kjer dele glasovnice, sedi pholeg gornjih zaupnikov še 7 drugih agitatorjev, kateri z vsemi mogočimi sredstvi izsiljujejo od delavstva kuverte. Tam se slišijo najgrši izrazi o duhovnikih, se za-sramuje versko prepričanje naših pristašev in grozi z odpustom od dela, kdor jim ne izroči kuvert. Izmed teh agitatorjev se posebno odlikujeta B5hm in Anton Rebernik, kateri j« grozil n. pr. Mariji Otorepec, da jo bodo v pondeljek vrgli iz Westnove tovarne, ako ne izroči svoje kuverte. K ko se na bolniški blagajni delijo kuverte, naj nam bo naslednji slučaj v dokaz. Skale Alojzija, šivilja, uslui-bena pri krojaču Bizjaku pred Marijino cerkvijo, je vpisana v volivni imenik na strani "'60 pod tekočo štev. 24. V nedeljo je šla i urad, da dvigne svojo glasovnico. A kuvert« ni bilo nikjer in so ji rekli, da se je kuverti zgubila in da ne more dobiti druge. Kdo je t« zagrešil, ne vemo. Stvar bomo pa "atanfio* preiskali in oni, ki je to kuverto poneveril ba to drago plačal. Istotako se je zgodilo v 8t Juriju pri južni železnici. Tam je n. pr. vpisan v volivni imenik tudi Gozdnik Franc na žagi pri g. Borlaku. Uradnik, ki je kuverte delti, je izjavil, da za njega nima kuverte. Vprašamo, zakaj. Pri istem podjetju se je pripetil drug tak slučaj. To je volivna svoboda, kakor jo razumejo socialisti, in tako se voli pod njihovo komando. Odločno protestiramo proU tal rim volitvami in zahtevamo, da se vsi taki akti anulirajo. Tako se je volilo za časa zadnjih skupščinskih volitev v Macedoniji. Dostavimo še, da so nam znani tudi drugi slučaji terorja in volivne sleparije, ki jih obelodanimo o pravem času. Ljubljanske gospodinje ponekod nočejo dati svojim uslužbenkam delavske knjiž ice, da bi si šle iskat glasovnico. Ugotovili smo že več takih slučajev. Pozivamo vse delavce in delavke, da nam take slučaje nemudoma javijo. Ne odnehajte! Glasovnico morate dobiti! Če ne z delavsko knjižico, pa s kakim drugim izpričovalom! Teroristom socialistom, ki se z vsemi sredstvi trudijo, da bi kar največ delavcem onemogočili volitev — nobene glasovnice! Samostojn m demokratom in njihovim zaveznikom ki so un'čili slovensko avtonomno socialno zavarovanje, ki so ustvarili centralizem, kateri uničuje slovensko industrijo in širi brezposelnost — nobene glasovnice! Vsi volimo listo Jugoslovanske strokovne zveze — listo krščansko socialnega delavstva! P3 glasovnice! Tisoč in tisoč glasovnic za delavsko zbornico še ni nihče dvignil. Ponovno pozivamo delavce in delavko, naj se ne puste terorizirati od n;kogar. Vsak naj grc po glasovnico in glasuje za listo krščanskega delavstva! Me cddajaj glasovnic neznanim ljudem I Socialisti vprizarjajo nezaslišane goljufije in terorizem z glasovnicami. Urarln šlvo, ki dostavlja in izroča glasovnice, jih hoče imeti takoj zopet nazaj podpisane ali nepodpisane. Delavstvo vabijo v agitacijske pisarne in na razne sestanke, kjer z grožnjami in obljubami izsiljujejo glasovnice. Delavstvo, pokaži, da sovražiš terorizem in goljufijo! Spodi agenta, ki ti hoče odvzeti voli no pravico! Spravi glasovnic in jo oddaj samo zaupniku svojega prepričanja! Kako terorbirsjo neži vclhrci v Cel!u. Volitve v delavsko zbornico so sedaj stopile v našem meslu in okolici v najhujši sladij. Socialni demokrati napenjajo vso sile in se pes"!-/ ;jejo vseh sredstev, da izvalijo od od-k- - n?bande« s krila odtrgal. Na visoki galeriji so pa rekli: »Al' ga špiia danes!« Jaz mala sem pa kar zijala La ga občudovala. Tudi Tonček je blizu rampe stoječ parkrat široko zazijal, kakor bi sapo lovil, pa so rekle sosede na galeriji: »Aha! mu že zopet suflerka v usta meče...« Jaz sem mislila da jabolka — pa so ; sestre rekle: »Oh, kaj pa. besede mu meče« Jaz takrat še nisem vedela, kaj se to pravi, besede jesti ali kasneje, ko sem malo od-rastla in tudi stala na odru, sem se tudi jaz počasi te jedi priučila. V kasnejših letih, ko sem tudi jaz ž njim igrala, se je neki večer Tonček imenoval v igri »Marcel«. Imel je malega sinčka in v ve-ledramatični sceni ga je objemal; ker mu je pa zopet zmanjkalo malo besed, je hotel to prikriti z nemo igro. Pritiskal je dečka na vso moč na prsi kakor kak meh; slučajno se je pa mali fantek tisti večer pred predstavo najedel debelih cmokov, in od silne očetovske ljubezni ni dosti manjkalo, da ni začel deček — valiti cmoke čez oder v parter. Naš Tonček pa ni znal samo Miklavže v Čitalnici šminkati, bil je tudi aranžer sijajnih »elitnih« plesov v stari pivovarni na sv. Petra cesti. Bila je maškerada na pustni torek. Tonček je bil za princa od Arkadije v trikotu, igralka Dragojila Vertnikova je pa prišla kot Marija Stuart. Imela je kostim v vseh barvah, kar jih svei premore, na giavi pa klobuček, aranžirano slamnato košarico, v kateri so sicer ležale vizitke v njenem stanovanju ali aeni- jalni ljudje ne pridejo nikdar v zadrego, kar se tiče kombinacije, in pokrovitelj plesa je bil Tonček. Za slugo Mariji Stuart je pa dal svojega prijatelja »škendra de la Barka«, mladega že davno pokojnega uradnika Martinca, da ji je nosil vlečko. Jaz sem imela oblekco vso pošito s kraguljčki in sem skakala okoli Tončka ko mlada veverica — kar se mu je zelo dopadlo. Naši stalni plesalci so pa bili tisti večer: Tone in Francelj Bonač. Enkrat je Tonček tudi nekaj javno povedal o neki torti, ki je stala v sobi Dramatičnega društva na visoki omari — pa ni resnice povedal. Torta je res stala na omari. Tonček je bil že od nekdaj znan kot sladkosnedež (bil je pri Kirbišu abo-niran), hodil je tisti večer pred skušnjo gor in dol, zrl žalostno na torto, cmokal in se obli-zoval kot mlad mucek — pa ni imel korajže, ker je bila torta od Figabirtove mame, ki jo je zadela prej ta večer na tomboli v Čitalnici. Jaz pa, ki sem znana, da drugim rada pomagam, sem ga iz usmiljenja razposajeno dregnila v omaro, zamajala se je in — tresk! Torta je padla na tla. Tonček se je hitro vlegel čez njo, pokril jo s celim telesom in brcal z nogami okoli sebe, da je bilo smrtno nevarno priti blizu njega. Medtem je torto pohrustal, ostanke pa natlačil v žepe. Ali že so se vrala odprla, na pragu pa je stal strogi čitalniški »žu-refikes« in nam napovedal strašno kazen od strani Figabirtovega Načeta. Tisto Marico v igri »Mlinar !n njegova hči« bi bila tako rada jaz igrala, po so imele starejše pravico do nje. 7ato sem rekla pri skušnji: »Al Marico, al pa niči« Ker v igri na- stopa več ženskih vlog, ni ostalo drugo, da se pošlje deputacija do mlade Zofke in pri seji je bil seveda zgovorni Tonček za to izbran. Eleganten, s cilindrom na glavi, z vsemi dišečimi žaubcami namazan, parfimiran in našmi-ran, da je vsak, kateri je šel mimo njega, moral naimanje trikrat kihniti — se je odpravil na težko pot. Ko je šel po Starem trgu, je vedno ponavljal svoj govor, ker pri tej priliki ni bilo suflerke. In res. prišel je do Zofke, globoko se je priklonil, ko je stopil čez prag — vrata so bila namreč precej nizka — od-kašljal se je, udaril na prsi in pričel: »Go-spica« — pri tem se. je pa v jezik ugriznil, ker je hotel reči »opica«. — »Vidite, stvar je taka in taka. letos boste Vi moja mati Koren-ka, drugo leto se bova pa midva zaročila kot Konrad in Marica.« Meni pa tako zmešano sorodstvo ni bilo všeč in zato sem vedno ponavljala: »Tako mlada sem, pa naj bom Vaša mati? Nak in nak!« Med tem pogovorom se je Danilo vsedel na staro zofo, ki je bila s slamo pletena in na sedežih tako raztrgana, da je Tonček zmuznil globoke v luknjo ko se je vsedel, s koleni se je pa pri tem udaril v brado in zopet je bil njegov jezik v nevarnosti — kakšna škoda bi bila zanj, ker tak se rodi vsakih sto let komaj enkrat! — Ko je videl, da se trudi znslonj, je zgrabil cilinder in krohotaje odšel. Jaz sem pa vendarle dobila Marico. Podobnih spominčkov vem še mnogo o Tončku — aH nadaljevala bom pri njegovem prihodnjem jub le ju katerih doživeli mu želim od srca še prav mnogo l električne luči. Ali vlada tudi na ljubljanskem magistratu sistem »štedenja«? 0 Nov avtoomnibus v našem mestu. Prvovrstni in največji ljubljanski kotel Grand hotel -Union« si je oskrbel zadnje dni ličen in prisrčen autoomnibus v svrho dovažanja ter edvažanja svojih gostov in njihove prtljage s kolodvora in na kolodvor. Z ozirom na tujski promet cdkrito pozdravljamo ta nov korak gori omenjenega modernega in naprednega podjetja. Tudi cena za eno vožnjo 10 Din za eno osebo s prtljago vred je primerna in se bo tega automobila gotovo vsak unionski gost prav rad poslužil. 0 Posledica otcžkočenja cestnega prometa. Največ nesreč, neprilik in nezgod se pripeti na križiščih državnih in drugih cest in železniških prog. Pri nas v Ljubljani je v tem ozira posebno nevarna točka na železniškem prelazu na Dunajski cesti. To je uvidela že železniška uprava sama in je napravila za prvo odpomoč most za pešce čez prelaz. S tem mostom je sicer delno ugodeno osebnemu prometu, toda promet vozil je slejkoprej otežko-čen. Posebno nevarne so zapore za brza vozila in sicer v prvi vrsti za avtomobile in razne motocikle. Marsikdo skuša s svojo brzino prevoziti prelaz še v zadnjem hipu, ko že padajo zatvornice in baš pri talcih poskusih se pripeti največ nesreč. Odgovornosti za take nesreče pa ne mara prevzeti nihče in vsak zastopa svoje stališče kot pravo. Tako se je pripetilo predvčerajšnjem tudi nekemu avtoma-bilistu, da je zavozil kljub svarilni lučici na zatvornicah na zaporo in jo je odlomil. K sreči še ni bilo vlaka in se ni pripetila večja nesreča. Vozač je odpeljal in ga do sedaj še niso ugotovili, ker je imel svetilko z označbo vo/.a zasneženo. © Zveza uradnic in trgov, nastavljenk »Krekova prosveta« obvešča tem potom vse članice, da se tečaj za ročna dela vrši vsako sredo od pol 7. do 9. ure zvečer. — Odbor. © Za ubožno rodbino, o kateri smo pisali v nedeljskem »Slovencu«, so nam tekom včerajšnjega dne razni dobrotniki izročili 365 dinarjev. Izročili smo jih ubogi ženi, ki se vsem velikodušnim darovalcem najtopleje zahvaljuje. Priporočamo ubogo družino še nadalje usmiljenim srcem. © Razglas a) o letošnjem naboru, b) o popisovanju mladeničev, rojenih leta 1903 im c) o naknadni zaprisegi vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1875 do 1905. — a) Nabor rojstnih letnikov 1901 do 1906 in nesposobnih vseh letnikov. Po zakonu o ustroju vojske in mornarice in po pravilu o rekru-tovanju mladeničev za stalni kader pridejo k letošnjemu nabora (rekrutovanju) vsi leta 1906 rojeni mladeniči in pa oni mladeniči rojeni leta 1901,1902, 1903, 1904 in 1905, ki so biii pri lanskem naboru spoznani za začasno nesposobne. Da bo mogoče s pripravami takoj pričeti, mestni magistrat odreja iu razglaša: 1. Radi naprave, odnosno radi popol-ritVf. rekrutnih spiskov se je od 20 januarja do 20. februarja 192G osebno zglasiti v mestnem voja-Skejruuradu v Mestnem domu in sicer: a) vsem leta 1906 rojenim mladeničem, stanujočim v Ljubljani, neglede na njih rojstni ali pristojni kraj in neglede na to, da so morebiti kot dobrovoljoi ali kakorsi-bodi že odslužili svoj kadrski rok; b) vsem onim leta 1901, 1902, 1903, 1804 in 1905 rojenim, v Ljubljani stanujočim mladeničem, neglede na njih rojstni ali pristojni kraj, ki so bili pri lanskem naboru spoznani za začasno nesposobne; c) vsem leta 1901, 1902, 1903, 1904, 1905 in 1906 rojenim mladeničem, ki so bili potrjeni, pa so bili radi začasne nesposobnosti izpuščeni iz kadrske službe; č) vsem onim vojnim obveznikom, rojstnih letnikov 1876 do 1908, ki se smatrajo sami za nesposobne za vojaško službo, neglede na to, ali imajo vojni razpored ali ne; d) vsem onim moškim, ki niso bili nikoli potrjeni k vojakom, ali so pozneje postali nesposobni za vojaško službo, če so dobili in imajo vojni razpored ali vojno dodelilnico. — 2. Začasno ali trajno odsotne, v Ljubljano pristojne mladeniče morajo zglasiti sorodniki, varuhi ali drugi pooblaščenci. — 3. K zglasitvi je prinesti s seboj: a) rojstni list in domovinsko izkazalo (domovinski Ist, po-selsko ali delavsko knjižico); b) rodbinski list svojega župnega urada; c) potrdilo svojega davčnega urada o neposrednem davku, ki ga plačuje rodbina; č) vojaška izikazila (vojaško ispravo) — onim, ki so že služili pri vojakih; d) potrdilo svojega vojnega okroga o začasni nesposobnosti — onim, ki so bili pri lanskem rekrutovanju spoznani za začasno nesposobne; e) izkazi lo o inozemskem državljanstvu — onim, ki niso naši državljani, pa so rojeni v naši državi — 4. Vsak naborni obveznik je vpisan v rekrutni spisek pri svoji pristojni občini in se na podlagi te zglasitve pokliče k naboru v svoj do-movni kraj. — 5. Kdor izmed tujih, to je izven Ljubljane pristojnih nabornih obveznikov iz kakršnihkoli razlogov ne more iti k naboru v svoj domovni kraj, temu je pri zglasitvi zaprositi, da se mu dovoli nabor v Ljubljani. Po predpisu kolkova-ne, na pristojno sresko poglavarstvo naslovljene prošnje za nabor v Ljubljani je ob zglasitvi predložiti mestnemu vojaškemu uradu v Mestnem domu. — 6. Prošenj za priznanje vojnih olajšav, kot dijak, kot hranilec rodbine, kot prvenec kot dedič posestva ali za kakršnokoli vojno olajšavo ni predlagati ob zglasitvi, temveč še le na dan nabora naborni komisiji. — 7. Kdor opusti zglasitev in se odtegne službi v stalnem kadru, se kaznuje po vojaSkem kazenskem zakonu in poleg tega služi tri leta, če se zaloti do dovršenega 40. ieta. — 8 Kdor prezre ali opusti zglasitev, se ne more opravičevali g tem, da ni vedel za ta poziv ali za dolžnosti, ki izvirajo iz ZHKona o ustroju vojske in mornarice. — 9. Za mladeniče, ld so zavezani naboru, ki se skrivajo in odtezajo vojaški dolžnosti, so odgovorni tudi glavarji njih rodbin ali zadrug. Odgovorne osebe se i kaznujejo, če pokažejo malomarnost, z zaporom od 10 do 30 dni aH z denarno globo, pri čemer se računi za en dan zapora 50 Din. Kazen izreka komandant divizijske oblasti. — 10. Naborniki, kakor tudi njih svojci, se pozivajo, da si od 20. do 28. februarja 1920 ogledajo rekrutni spisek, ld bo nn ■ gied v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu i se prepričajo o pravilnem vpisu rodbinskih članov. Kdor opazi pogreške, naj si pravočasno prekrili dokazila o drugačnih podatkih, katere je pred- 1 iziti mestnemu vojaškemu uradu ali pa naborni (emisiji na dnn nabora, da popravi rekrutne spi- j ■ ke. — 11. Mladeniče, ki bivajo v inozemstvu in i .ven mestne občine ljubljanske, je svojcem cbve-[•ili o naborni dolžnosti, da se nad njimi ne udej-(vi določilo, navedeno pod odstavkom 7 tega raz- 'tlnsa. — b) Popisovanje mladeničev. rojenih leta 1908. Mladeniči, ki so roieni leta 1008. so staoili ■ 1. januarjem 1926 v vojaško dolžnost. Zaradi zabe-leibe v vojaško razvidnost se je vsem leta 1908 v Ljubljani rojenim mladeničem brez izjeme in pa izven Ljubljane rojenim, v Ljubljano pristojnim mladeničem od 20 januarja do 20. februarja 1926 zglasiti v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Izkazila o domovinstvu (domovnico. delavsko ali poselsko knjižico) je prinesti s seboj Bolne, odsotne ali zadržane mladeniče morajo zglasiti sorodniki. — e) Naknadna zaprisega vojnih obvoznikov rojstnih letnikov 1875 do 1905. Vojni obvezniki rojstnih letnikov 1875 do 1C05, ki doslej iz kateregakoli razloga niso bili zapriseženi na Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra I., zaprisežejo se o priliki glavnih naborov leta 1926. Vsem v Ljubljani stanujočim, od zaprisege izostalim vojnim obveznikom rojstnih letnikov 1875 do 1905 se je zategadelj do 30. marca 1926 s svojimi vojaškimi listinami zglasiti za naknadno zaprisego v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu Dan zaprisege se objavi pozneje. — Mestni magistrat ljubljanski, dne 5. januarja 1926. Potovanje k evharisflčnemu kongresu v Ameriko. Na večkratno popraševanje o potovanju k evharističnemu kongresu v Ameriko morem za sedaj tole sporočiti: Na parobrodih bo toliko popusta, da bo vožnja od nas do Newyorka v III. razredu stala približno 200 do 210 dolarjev, torej dinarjev 11.600 do 12.180, ako dolar računamo po 58 dinarjev. — Na železnici od Newyorka do Chikaga bo cena za polovico znižana; celotna znaša 30.76 dolarjev. — Ugodnosti za hrano in stan mi še niso znane. — O novem letu sem za natančne podatke pisal oo. frančiškanom v Chikago. Ko dobim točen odgovor bom v »Slovencu« prijavil. — Kc>ngre3 bo menda od 20. do 24. junija, — Gotovo bi bilo lepo, ko bi se Slovenci odpeljali skupaj v družbi drugih skupin. — Kdor namerava na pot v Ameriko, naj pošlje prijavo naši škofijski pisarni, ki bo vse uredila v dogovoru z clo-tičnim odborom v Ameriki. V Ljubljani, 18. januarja 1926. f Anton Bonaventura, škof. Maribor □ Zanimivo odkritje mariborskega zgodovinarja g. dr. Kovačiča. V znani krypti pod cerkvijo v Hočah je g. dr. Kovačič v zvezi z g. dr. Steletom odkril starorimski spomenik, ki je vzidan v zid prvotne cerkvene stavbe. Stavba te krypte sega v 11. stoletje. Spomenik, prava umetnina, pa je rimsko delo. Tlak kryp-te mramornat. Podrobnejše bo mogoče javiti šele potem, ko se bo celotna krypta izčistila, ker jo je v zadnji povodnji voda popolnoma zalila z naplavino. □ Teleion napeljuje mariborska škofijska pisarna. □ Istočasna igra mariborskih šahistov-prvakov g. E. Kramerja in g. Pirca jc privabila številne prijatelje in izgravce šahovske igre v malo dvorano pri Gotzu. Igravcev je bilo do 40, gledavcev pa do 200. Približno na polovico pa sta bojevnika ločeno premagala so-igravce v istočasni igri. □ Razveseljivo znamenje krščanskega družinskega življenja, ki se tudi v našem mestu nagiblje na bolje, je vedno bolj upoštevano in priljubljeno posvečevanje družin Bož.emu Srcu. Ker mnogim o tem ni dovolj znano, kako se to napravi, sporočamo, da se dobi mala poučna knjižica s potrebnimi molitvami in navodili v župrtih uradih. □ Zdravstveno stanje: Od 8—14 jc bilo bolnih na šenu 1 oseba, na ošpicah 16, na davici 1, na škrlaticl 9. □ Tonovanje je v našem mestu šs prav patriarhalična navada. Pravijo, da sc naj stare navade ohranijo. Da vsakdo ve, kaj je tono-vanje, povemo, da je to na poseben način proslavljen god sv. Antona puščavnika, to je onega s prešičkom. □ Za Svečnico pojemo. To je druga taka navada v našem mestu. Hodijo pa pet, večinoma še šoloobvezni otroci; navadno so tisti, ki so za Kraljevo kot trije kralji hodili okrog po cestah. Nekdanje navade so imele pa seveda čisto drugi smisel kot ga imajo sedaj. Zdaj so namreč samo prilika beračenja otrok, ki si znajo take nekdanje navade po svoje prikrojiti in izrabiti. Ker je beračenje otrok sploh zavrniti kot nezdrav socialen pojav, je še posebej zavrniti zlorabl'enje in smešenje nekdanjih domačih navad. Upamo, da nismo tega zastonj objavili. □ Malo polemike. Mariborsko pismo v nedeljski številki »Jutra« pač kaže, kako prav je bilo, da je »Slovenec« že pred davnim časom priobčil sporočilo onega drobnogleda, ki ga dopisnik tistega pisma še zdaj gleda in vidi, da je postal že daljnogled. Ni mu prav, da se je nastavil drobnogled tudi na »umetnostne« pojave našega gledališča. Ne more pozabiti one besede, ki je morala pasli in pripečatiti enkrat resnično označbo in ki je tudi zadela. Skušal jo je osmešiti. Pravi, da se je podal v soboto — to je bilo na preddan sv. Antona — po Koroški cesti, pa je občudoval mesenost svin>kih krač in slanine. Mli nimamo ničesar proti temu, da je Sel. Saj vemo, da vsak rad to časti, kar mu diši. Ker je prenehala — vsaj začasno — mesenost »Vesele vdove« v gledališču, pa jo je Sel iskat na Koroško cesto k svinjam naših speharjev, ki se jim še sanjalo r.i, da so tudi take vrste častivci njihovega blagal In tako je padlo na dopisnika, kar je hotel izliti na nas. Naše sožalje, pa osnaži naj se le sam. — Drobnogled. □ Kaj je vzrok? Naše gledališče je vedno manj upoštevano. Ne ena predstava, pa naj bo opera ali opereta ali drama ne napolni dvorane. Z naporom skuša uprava doseči dvig. Danes nam bo nudila »Evangeljnaka«. Morda se s to predstavo nekoliko dvigne. In če bi se tudi nekoliko, kaj je vzrok, da ne gre trajno kvišku? Mislimo, da ne samo denar. □ Prireditve. Neopaženo za širšo javnost, a tem bolj občutno za njo, si stojita nasproti dve vrsti prireditev po našem mestu. Na eni strani si marsikateri veliko prizadevajo nuditi ljudem duševne hrane, izobrazbe, moralne opore, tudi razvedrila in notranjega veselja. Na drugi strani pa se prav na kramarski način ponuja moderno razveseljevanje, ki pa ni v drugem kot v materialističnem uživanju. Ne omenjamo tega le mimogrede, da sploh omenjamo, pač pa zato, ker že mnogi res več ne poznajo mere in izrabljajo vse samo v reklamo za — »veselice«, kjer pa ni pravega veselja ne umetniškega užitka. — Po strani visijo po mestih plakati: I, veliki jugoslovenski ples. Na tem jugoslovenskem plesu, kot na vsakem drugem, bodo plesali plese indijskih in drugih divjih plemen, na tem plesu, kot na vsakem drugem, se bo šopirila pariška moda. Radi bi znali, kaj sploh more biti na plesu jugoslovenskega? Čemu za take zabave, ki niso prav najprimernejše razvedrilo, še izrabljanje splošno narodnih pridevkov! — Pa da omenimo drug pojav, ki še bolj potrjuje, da smo v začetku prav povedali. Gremij trgovcev ima svojo zabavo. Prav. Toda reklama je prav značilna: Prerokujejo, da bo v 1. 1926. konec sveta. Zato se hitro naužijmo še veselja, in pojdimo itd. Šala, boste rekli: Šaljivo je povedano, pa resnično — je tako, je tako med ljudmi. Ii to ni prava pot, ni prava življenska modrost! — In še to! Napovedujejo nam otroško mašekrado. Ne bom razpravljal o tem s strogo pedagoškega stališča, to naj store vzgojitelji. A to omenim: Škoda se mi zdi nedolžnih, angel skih obrazkov naših malih, ki jih boste spremenili v gnusne nečloveške figure! Ubogi otroci I Ne le v obraz, tudi v dušo jim boste stisnili masko! Poznamo vaš izgovor: to je igranje, to je le zabava otrok! A gotovo je, da ničesar na otroka tako ne vpliva, kakor igrača. Zato jim dajte dostojnih igrač in pa spodobnega igranja! Izginejo naj popolnoma gole lutke in vse takele nesmiselne zabave! Stoletje otroka naj ne bo stoletje igranja z otrokom! — Bomo še večkrat naše zabave, saj so javne, javno pregledali in upamo, da se odkrita beseda ne bo zamerila, ampak upoštevala! — ce. □ Planinski dom pri Sv, Urški na Plešivcu (1696 m) je dobro preskrbljen za zimske poset-nike. V koči so drva, a pred kočo proti cerkvi toliko snega, da komaj preko vidiš sosednjo cerkev. Vhoda v kočo, če si turist, preskrbi ključ, ne ovira več led, ki se je za vratmi nabral, ker je bil 10. t. m. odstranjen. Pravega turista pa tudi betvica ledu ne bi odpravila ali ovirala, da ne bi prišel v kočo. Smuka proti Slovenjgradcu jako dobra, zato priporočamo poset te gore. Ključ pri Mislinjski podružnici v Slovenjgradcu in Mariborski podružnici. □ O glavni carinarnici v Mariboru, Meseca novembra 1925 sta bila zakonca Franc in Marija G. v B. od svoje hčerke iz Pittsburga, Pa. Amerika, obveščena, da bosta dobila vsak po en zavoj stare obleke v darilo. Ta dva zavoja sta romala iz Amerike na »Glavno carinarnico« v Maribor, odkoder sta naslovnika dobila poziv za vložitev prošenj v svrho oprostitve carinskih pristojbin. Dasiravno ste bili obe, s predpisanimi kolki opremljeni prošnji istočasno na »Glavno carinarnico« v Mariboru vloženi, je dne 15. decembra 1925 dobil samo mož svoj zavoj v roke; od pošiljatve za njegovo ženo pa ni bilo ne sluha ne duha. Na ponovno urgenco za rešitev te zadeve, »glavna carinarnica« ni dala nobenega odgovora. Sto-prav na brzojavno zahtevo je, komaj po preteku 8 dni, končno prišla dotična vloga — katera je medtem romala v Zerkovce pri Mariboru — zopet nazaj na občino B. z nalogom, da se morajo na to prošnjo vtisniti še različni kolki. Vzlic temu, da je vloga bila točno po obstoječih predpisih kolkovana, je naslovnica morala zahtevano kolkovino ponovno plačati. — A kje je zavoj? — Opozarjamo merodajne faktorje na predstoječi slučaj ter jih prosimo za posredovanje. Smrt dobrotnika ubogih. V soboto, dne I 16. t. m. je umrl na Bregu Franc Korošec, plavžarski nadzornik v pokoju. Bil je velik prijatelj in podpornik reveže v in sirot in je v svoji oporoki zapustil ustanovo, koje obresti so namenjene v podporo revežev in sirot. Bili je vzgleden krščanski mož. Pogreb se je vršil danes popoldne in se je istega udeležilo veliko občinstva kljub skrajno slabemu vremenu. Okoliška šola. To vprašanje je staro skoro kakor trhlo sedanje poslopje te šole. Razburja pa sedaj zelo duhove med okoliškimi občani, ker je vse ljudstvo, kakor je pokazala današnja občinska seja. proti temu načinu rešitve tega vprašanja. •©■ Doba plesov je že tu! Trgovski ples se je že vršil in sicer takoj po novem letu. Se-i daj so že razglašeni dijaški ples, ki se vrši ! mesto v Celjskem domu dne 31. t. m. v Narodnem domu, temu sledi obrtniški ples dne 1. februarja, ki bo imel nekak splošni meščanski značaj, nato se za enkrat pridruži dne 6. februarja Triglavanski ples in kot uvod in šola za te plese bo pa plesni večer plesalke Franzy Pejory v nedeljo dne 17. t. m. Torej zabave na cente! Je torej pri nas vendar še nekaj denarja ... & Občni zbor športnega kluba Celje so bo vršil dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v Celjskem domu. Vabljeni so vsi člani in je udeležba sodelujočih članov obvezna. ^• Razpis službe. Pri okrožnem uradu v Celju je razpisano mesto pisarniškega gradnika in vsako vsled tega razpisa morebiti izpraznjeno mesto. Tozadevne prošnje se imajo vložiti najkasneje do 27. t. m. pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celju. & Nabavljnlna zadruga državnih uslužbencev v Celju ima svoj občni zbor dne 28. t. m. ob pol 8. zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celju. Volil se bo tudi novi odbor in potrdil letni račun. Ako bi ne bilo ob času razpisa navzočih dovolj članov, se bo pol ure pozneje ne glede na udeležbo vršil ob 8. drugi občni zbor. & Občutno kazen je izreklo stanovanjsko sodišče v slučaju hišnega posestnika Matevža Senčar, ki je brez dovoljenja stanovanjskega sodišča vselil v svojo hišo Gaberje št. 45 kar štiri stranke. Posestnik hiše je bil zato kaznovan na globo 4000 Din, posamezne stranke pa po 1000 Din. Sestanek, ki se je vršil v nedeljo popoldne pri Belem volu je bil izredno dobro obiskan. Sklican je bil v tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze, a ker je bila soba premajhna, se je moral vršiti v vrtni dvorani, ki je bila popolnoma napolnjena. Govorila sta dr. G o d n i č in Ivan G a j š e k o pomenu volitev za delavsko zbornico. Sestanka so se udeležili v velikem številu tudi služkinje in posebno seveda delavci in delavke. Navzoči so bili ogorčeni nad postopanjem socialistov in obljubili, da bodo napeli vse moči, da prod r o pri volitvah krščanskosocialna lista. Popravki. V 7. številki našega lista se nam je urinila neljuba pomota in sicer v notici: Zlatarska industrija, kjer smo poročali, da je bil suspendiran visok uradnik mero-preizkusnega urada v Belgradu. To je napačno. Suspendiran je bii vodilni uradnik v Zagrebu. — Ravnofako je v 12. številki izpadlo v notici »Novi radikali« ime g. hotelirja Zttmra, ki je tudi ore^tood k radikalom. REDUKCIJA DELAVSTVA V TRBOVLJAH. Kakor je bilo že javljeno, se vrši zadnje dni pri rudniku TPD v Trbovljah redukcija delavstva. Družba motivira svoj sklep s tem, da nima odjemalcev za svoj premog in tudi nima izgleda, da bi sc v bodoče premog mogel spraviti na trg. Ako je ta povod redukcije resničen ali ne, nam ni mogoče danes ugotoviti, vsekakor je pa vredno, da se z zadevo pečamo. Stavka pred tremi leti je izpadla v škodo delavstva. Nekaj odstotkov povišanja k plači je bilo delavstvu odbitih. Družba si je nadela nalogo, da mora na vsak način udušiti tudi za daljšo bodočnost vsako stavko in je v ta namen žrtvovala tudi svoje lastne koristi, katere je imela v stalnih odjemalcih premoga. Izgubila je n. pr. večje število odjemalcev, ki so dnevno jemali večjo količino premoga. Napravila je pa tudi še drugo napako, ko je zvezala svojo električno centralo ob Savi s centralo na Fali. Investirati je morala v ta namen za daljnovod iz Fale v Trbovlje težke milijone, pomislila pa ni, da ne more porabiti in »oddati zdroba, ki se je večinoma kuril v trboveljski električni centrali. Družba je oddala pred leti dnevni kop Doberna stavbnemu podjetju Dukič in drug v zakup. To podjetje, okoli katerega se zbirajo večinoma mažarski judi in jim služi ime samo kot plašč, ima okoli tisoč delavcev zaposlenih. Tu se zbirajo elementi vseh strok in narodov, ki sc zatečejo v njihovo okrilje, katere pa tvrdka izkoriščuje do krvi, Gibanje delavstva pri tem podjetju je veliko, ker gleda vsakdo, da po prvi prejeti plači izgine. S tem seveda jemlje kruh domačim delavcem, ki se, navajeni reda in zakonitih pravic, odtegujejo temu podjetju. Vse to in še več drugih okoliščin je krivo, da se je počelo delavstvo odpuščati. Najbolj žalostno in vnebovpijoče je pa to, da je redukcija zadela najbednejše in to so staro-upokojenci. Dobivajo nekaj kron (od 8 do 44 kron) mesečne penzije v avstroogrski veljavi, so bili primorani na stara leta še iskati zaslužka pri rudniku, da so se zamojjli vsaj borno, a pošteno preživeti, da jim ni bilo vsaj vsem potrebno iti beračiti od hiše do hiše. Nadaljni odpust zadene delavke in one, ki imajo že polno število let in teh jc mnogo. Po informacijah jih je samo na enem revirju 230, ki delajo nad trideset let, revirjev je sedem. Marsikdo bi itak šel prostovoljno v pokoj, ako bi dobil stanovanje, a teh v Trbov Ijali ni. Kaj nastane iz vsega tega, je danes težke reči. V moralnem oziru bodo Trbovlje padle globoko pod ničlo, beda bo velika, in da nc bo to v korist ne družbi ne občini, jc gotovo. Ali je mogoče to preprečiti? Mi mislimo, da. V prvi vrsti je treba napraviti red z ino-zcmci, da dobe mesto teh kruh naši ljudje domačini I Ali je pa morebiti insccniran z redukcijo tudi kakšen drug trik, n. pr. znižanje >.e itak ni7Hh nlač? To bomo kmalu videli. tStraii ff. ^SLOVENEC«, dne fd. januarja 1926. Stev, ,14. Ši Ubogi staroupokojenoi. Od redukcije delavstva v Trbovljah bodo v prvi vrsti prizadeti staroupokojenci, ki so bili primorani, ako-ravno že v visokih letih, da si poiščejo zaslužek pri rudniku, ker jim pokojnina, odmerjena od bratovske skladnice, ni zadostovaki za obstanek. Pokojnina jim je bila odmerjena v avstro-ogrski valuti — seveda ne v zlati — kakor se je plačevalo. Danes prinašamo seznam nekaterih upokojencev in vsoto pokojnine, ki Je odmerjena v kronah. Pripomniti pa moramo, da je staroupokojencev nad tisoč in dobi rudar po 35 polnih letih kron 41.60. Med temi upokojenci je veliko število pohabljenih. Med drugim, katero smo si v naglici zabeležili, dobivajo to pokojnino v sledeči višini: Boh K. 57.14 K; Majnardi Gabrijel 31 K; Deželak Ivan 27 K; Sodja Fr ac 26 K; Dernovšek Avgust U K; Papež Ivau 15 K; Volaj Franc 23 K; iVerbič Marija 10 K; Skrinjar Iv. 16 K; Alojz Klanjšek 16 K; Ivoritnik Ivan 54 K; Hribar ilože 28 K; Jaklič Frai 31 K; Terlep Miha |8 K; Dolinšek Blaž 40 K; Majcen Franc 22 K; JKerkovič Štefan 36 K. Iz teh številk je razvidno, da se dela z odpustom staroupokojen-Neues Wiener Abendblatt- od 15. januarja beremo o šahovskem koo«resu v Hastingsu in 0 liirnošnjem prvenstvenem turnirju. O Vidniar-j u beremo : >Aljehin in prof. dr. Vidmar sta se izkazala kot razred zase, ki sta vsakega tekmeca Imr prevrnila (Uberrannten) in si igrala med seboj kratko remis-igro s samo 17 potezami. S tem dosegla presenetljivi uspeh 8 Mi od 0 iger. Jugoslovanski prvak, ki se od londonskega turnirja 1022 ni udeležil nobenega javnega šahovskega boja, je s svojim močnim in preciznim igranjem obudil naravnost pozornost. Splošno se zanimajo. 1 ako bo odrezal v turnirju na Semeringu, ki sc prične dne 6. marca. Čeprav bodo prišle tam sko-taj vse zvezde šahovske umetnosti skupaj, prisojajo sdrokovni krogi ljubljanskemu profesorju lz-Inrne irglede za zmago.-. Šahovski oddelek v -N. SV Abendbl. urejuje dunajski mojster H. Wolf. Umrl je mož! — Kje tak je še med nami — kot on, ki spi v prezgodnji groba jami, posuti v zimi z venci, šopki rož? — Tako je mislilo s pesnikom Gregorčičem v nedeljo 17. t. m. tisočero naših src, ko smo spremljali na zadnji poti moža kremenitega značaja, — tovarnarja Fr. C e r a r j a v Domžalah k večnemu počitku. — Vse Domžale z okolico so bile na nogah, in iz Ljubljane je prispelo vzlic snežnemu metežu izredno veliko število ljudstva izkazat zadnjo čast možu — poštenjaku in značaju, kakršnih bi si želeli še mnogo, mnogo. — Blagi pokojnik je bil osebnost, ld zasluži, da se ga spominjamo na tem mestu nekoliko obširneje nego je to v navadi. Živ dokaz, kako odlično stališče je zavzemal blagi pokojnik v javnem življenju, so bila zastopstva mnogoštevilnih društev in kerpora-cij, ki so prihitele od blizu in od daleč, da spremijo Fr. Cerarja na zadnji zemski poti. Šolska mladina z vsem učiteljskim zborom, ki je spremljala pokojnika, se je pač z žalostjo pos!avljala od svojega dobrotnika — predsednika krajnega selškega sveta. In društva. Saj ga ni bilo, ki bi mu ne bil stal pokojnik ob strani z besedo in dejanjem. Zato so se udeležila pogreba vsa društva brez izjeme: Orel, Sokol, domače gasilno društvo, kakor tudi sosednja deloma po deputaci ah. Nešteti venci za križem so bili vidni dokaz vsestranskega spoštovanja in hvaležnosti do pokojnika. — V sprevodu smo videli številno uradništvo, tržki občinski zastop, pevski zbor, ki je eksaktno zapel ganljive žalostinke, domačo dobroznano godbo, ki je svirala žalne kcračnice, za rakvo pa neštete množice moških in žensk. Med zunanjimi zastopniki smo opazili poslevodečega predsednika SLS prof. Remca. Saj je bil pokojnik neomahl,'iv pristaš SLS, dasi vseskoz kot poštenjak visoko čislan tudi pri drugih stranicah. Zastopana je bila zbornica za trgovino, obrt in industrijo po t. č. predsedniku Ogrinu; zastopstvo ' zveze industrijcev (inž. Šuklje); predsedstvo ljublj. velesejma (po preds. Bona-ču); dalje -Županska zveza«, itd. Šolsko oblast ;e zastopal referent za kamniški okraj, naizor-nik Mir. Pretnar. Poslanski klub je zastopal narodni pcs'.anec Štrcin. Predaleč bi zašli, če bi hoteli navajati vsakega posamič. Pogreb jc vodil in izvrš 1 obrede domači župnik — duh. svetnik Bernik z asistenco. Vse življenje pokojnikove je bilo posvečeno delu ne le za lastno eksistenco, temveč v veliki meri javnemu blagru. Rojen dne 13. avgusta 1858. 1. v Domžalah je iz skromnih sredstev z železno vstrajnostjo dvignil tovarno slamnikov do velikega ugleda v trgovskem svetu. Kot mnogoletni predsednik krajnega šolskega sveta in kot poseben dobrotnik šole si je pridobil na tem polju neminljivih zaslug. Zlasti mnogo zaslug v javnem delovanju si je pridobil kot predsednik cestnega odbora. Kot občinski gerent in mnogoletni občinski odbornik je deloval z vso vnemo v korist občini, in marsikaj dobrega so rodile njegove bogate izkušnje. Kako navdušen je bil, ko je mogel s svojimi soobčani tržani praznovati povzdig Domžal v trg. — K trezno mislečemu in razsodnemu možu z bogatimi izkušnjami življenja so se zatekali premnogi — ne zaman — z zaupanjem po nasvete. Lahko rečemo, da ima pokojnik v narodno-gospodarskem oziru zaslug kot malokdo. Naj navajamo še kot dokaz njegovega zlatega srca, kako iskreno je ljubil šolsko mladino. Kjerkoli se je prikazal, takoj so leteli za vočkom« trumoma, nikoli ni bil praznih rok: sladkorčki, peresa, svinčniki — vse je prihajalo iz njegovih nikoli praznih žepov. O, pogrešala bo ta mladina dobrega očka, kakor ga bo pogrešal cel trg. — Tolažljivo za vse je, da je zapustil zgledno vzgojene otroke, in da bo njegov naslednik Franjo naidaljeval očetovo delo v njegovem duhu. — Še to bodi omenjeno, da j je tudi v odboru :>Županskc zveze« z izgubo ■ pokojnikove markantne osebnnsti nastopila ob- I čutna vrzel. — Možu poštenjaku, vzorniku in plemenitemu značaju bodi ohranjen trajen in časten spomin! Slava mu! Naročajte .Slovsnca*! KONCERT »GLASBENE MATICE« V MARIBORU. Težko in z veseljem smo pričakovali tega koncerta. Deloma, da so naslajamo ob polnih, mehkih glasovih g. Betetta — tega kralja med slovenskimi pevci, tega božanstvenega umetnika, ki v vsak, še tako preprost spev vlije vso svojo dušo in ustvarja vedno umetnine prve vrste — deloma, da se pri Beethovnovi simfoniji popolnoma vtopimo v morje lepote, prelestne umetnosti, ki naj naše duše vsaj za nekaj trenutkov izčis-ti vsakdanje ubijajoče umazanosti in dvigne v raj čiste lepote in sladke blaženosti. Prvi up nam je splaval, žal, po vodi. | G. Betetta ni bilo, mesto njega je nastopil g. Rum-! pe'i, operni pevec iz Ljubljane in ona točka je odpadla. Ker so to mnogi izvedeli šele pred koncertom — kratka notica v časnikih je bila nejasna —je zavladalo med občinstvom razumljivo nerazpoloženje, Iii se ni moglo do konca več izgubiti. G. Rumpelj je sicer dober pevec s simpatičnim glasom, toda — ni Betetto. Instrumentacija »Mornarja« v splošnem posrečena, je bila večkrat za njegov glas premočna, prebogata, v vijolinali proti koncu prevsiljiva in preveč izumetničena. Ker je »Mornar.- znan in priljubljen samospev, ga je g. Rumpelj na željo občinstva ponovil. — Schubertova C-dur Uvertura je bila preslabo in prepovršno naštudirana. Vse sile je g. dirigent osredotočil gotovo na simfonijo. Raditega se je poznala pri proizvajanju te uverture neka malomarnost iu nedogotovljenost. Posebno začetek, trdo in neenotno podan, nam ni obetal nič dobrega! Pozneje so se igralci sicer znašli in igrali čisto dobro vendar brez »italijanskega stila«-, brez zadostne gibčnosti in uglajenosti. Biser tega koncerta je bila Beethovnova tretja simfonija »Simfonia ero-ica... composta pre festeggiare il sovvenire di un grand' Uomo, e dedicata al Principe di Lobkovvitz«. Očaran od revolucionarnega in zmagovitega nastopa genialnega Napoleona je stkal 34 letni Beethoven s svojo simfonijo, izgrajeno v grandijoznem stilu, žarečo v sijaju bajnih domislekov, nemirno valujočo v drznih postopih, dragocen, nestrohljiv plašč svojemu vzoru — Napoleonu, drznemu nadčloveku, ki je tedaj žarel v krvavem sijaju nepremagljivosti. V prvem stavku (Allegro con trio 691 taktov) drvi v mladostni neugnanosti junaka moč nevzdržno naprej, ne meneč se za ovire, gluha za vzdihe in trpljenje (83. takt). Dvomi nad lastno močjo (lesena pihala) jo mučijo, pomisleki vstajajo — toda z odločno gesto se otrese gigant vseh pomislekov in v grmečem spevu zmagoslavja stopa nadčlovek na vrhunec svoje slave. V drugem stavku (247 taktov) plaka genij nad razdejanjem, iz katerega je vzklila veličina enega človeka. V tihi bolesti strmi oko za begunci, ki bežijo pred vojno vinro, s krvavečim snem stopa človek po opustošenih bojnih poljanah, posejanih s človeškimi trupli. Angel miru zapoje v višavah spev miru in tolažbe, ki pa izzveni v topo udar ost... V tretjem stavku (442 taktov) povabijo gor' a v pritajenem šapetanju žalostnega črnogleda k veselju in uživanju. Nagajivo mežikajo patetičnim godalom, ki jih speljejo iz dostojanstvenega miru v vrtinec razposajenosti, četrti stavek (Allegro inolto 473 taktov) kipi v začetku še v divjem razposajenem veselju poskočnih vijolin — toda sredi bučečega krika plane trpkost v dušo, težke mi6li se zabodejo v možgane, vedno globlje, vedno huje. V sedmerih varijacijah se vedno znova vsiljujejo. Vsa lahkomiselnost vijolin jih ne more pregnati. Mračen obup pretrese za trenutek razdvojeno dušo, ki se pa končno z vso energijo otrese teh temnih misli in v sijajnem blesku celega orkestra zapoje slavospev moči in zmage. Proizvajanje te simfonije je bil za Maribor izreden dogodek. :>Glasbeni Matici« moramo biti iz srca hvaležni, da nam je pripravila tako izrede n užitek. G. dirigentu moramo pa castitati, da se mu je posrečilo v sorazmerno kratkem času in z godbeniki najrazličn. znanja in umetniškega pojmovanja podati to veličastno delo v tako dostojni obliki. Nekatere pomanjkljivosti ne morejo ovreči tega gotovega dejstva. Pri proizvajanju bi si želeli še več plemenitosti, nežnosti in deloma solid-n ost i. Pp je bil redkokdaj dober, tako rahel namreč ko dih, da bi človeku zastajalo srce, v strahu, da ne bi motilo svečane tišine. Takoj od tretjega takta naprej ni bil glavni stavek ravno najbolje pov-darjen, kar smo pozneje morali žal še večkrat kon-atatirati. Sredina drugega stavka je bila ponesrečena. Kje je krivda ne vemo. G. dirigent se je sicer zelo trudil — rešil, koliko se je dalo rešiti — toda o umetnosti ni bilo govora. Tretji stavek je lepo pokazal tehnično rutino godbenikov, globljega vtisa tudi on iii zapustil. Sploh se je le redkokdaj posrečilo zajeti vso dušo poslušalcev v svoj čar in jo neizprosno voditi po de'-te?i'i poljanah lepote in umetnosti. Zato bi morali vsi igralci igrati ne samo z roko, ampak z vso dušo in s srcem. Pihala so tudi pripomogla tu in tam po svoje, da ni bilo proizvajanje prvovrstno. -Glasbeni Matici« želimo, naj uspešno stopa po tej poti navzgor! Razlaganje posameznih glasbenih točk je prav umestno, koristno pa le tedaj, če bo govornik govoril razločno in ne prenaglo. Prepih pri stranskih vratih —■ ki se pa more z lahkoto odstraniti ako ostanejo vrata od blagajne v garderobo med proizvajanjem zaprla — je tudi nekoliko pripomogel k »svečanemu nerazpoloženju«. -i. —i. Cfubifatnsicc Drama. Začetek ob 8 zvečer. Torek lt). jan.: Zaprto. Sreda 20. jan.: OBRT GOSPE VVARRENOVE, pre- miiera. Izven. Četrtek 21 jan.: HENRIK IV. Red F. Petek 22. jan.: KRPAN MLAJŠI. Red D. Sobota 28. jan.: PERIFERIJA. Delavska predstava. Izven. Nedelja 24. jan ob 3 pop.: ZAPELJIVKA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 8 zvečer: DRUGA MLADOST. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Torek 19. jan.: GI.UMACI, POVRATEK Red C. Sreda 20. jan.: SRCE IZ LECTA, POZIV NA PLES, CAPRICCIO ESPAGNOLE. Red E. Četrtek 21 jan : Zaprio Pe'ek 22. jan.: AIDA. Red A. Sobota 23. jan.: ZVEDAVE ŽENSKE. Red B. Nedelja 24. jan.: EVA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. PROSLAVA ANTON CERAR - DANILOVE PETDESETLETNICE j DELOVANJA PRI SLOVENSKEM GLEDALIŠČU. Petdeset let poteče kmalu, odkar je gospod ' Anton Cerar-Danijo vstopil z mladeniškc navduše- ; nostjo med pionirje slovenske dramatične umet- i nosti. Bilo je to leta 1877, v dobi temni in težki. | ko je marsikdo obupava! nad bodočnostjo slovenskega naroda, ko je zvečine nemški deželni odbor ' kranjski zadal smrten udarec Dramatičnemu društvu in slovenski mladi Tali ji v Ljubljani in ko so skoraj vsi prvi, idealno požrtvovalni igralci dile-tantje izgubili vero v svoje delo in ostavili naše gledališče. Takrat je stopil g Danilo med poslednjo zvesto četico, najmlajši a najpogumnejši, najvztrajnejši med vsemi. In od leta 1877 doslej je g. Danilo vztrajal preko vseh kriz, katastrof in izprememb v usodi našega gledališča. Boreč se često za lastni obstanek, se je boril z neomajno vero m ljubeznijo za napredek in pro-cvit slovensko dramntske umetnosti. S skrajno požrtvovalnostjo je igral v stari Čitalnici in starem stanovskem gledališču, nato zopet na novem odrcu v čitalnici, pa v novem deželnem gledališču od leta 1892 do leta 1914, nato na lastnem odru v Mestnem domu ter od leta 1918 do danes v obnovljenem Narodnem slovenskem gledališču. Dokler ni prevzel vodstva našega gledališža leta 1918 novi gledališki konsorcij, je vladala neprestana kriza in mizerija; gledališče se je borilo za gol obstanek, in umetnost v njem je bila sirotica. z njo vred pa so bili sirotice vsi naši igralci Marsikdo je obupal, se posvetil varnejšemu poklicu ali je odšel v tujino za boljšim kruhom. G. Danilo pa je ostal zvest slovenski Taliji in dočakal dobo, ko se je tudi naše gledališče podržavilo ter postalo Narodno slovensko gledališče. V brezprimernem požrtvovanju samega sebe mladostnemu idealu, v vzgledno zvesti veri v jasnej-šo ^bodočnost slovenskega naroda, njegovega gledališča in slovenske dramske umetnosti je doživel g. Danilo petdesetletnico svojega udanega, uspehov in odrskih triumfov bogatega delovanja. Dramatično društvo v Ljubljani je zato prevzelo prireditev jubilejske proslave svojega najstarejšega in najzvestejšega sodelavca gda Antona Ce-rarja-Danila, režiserja in staroste vseh slovenskih gledaliških članov ljubljanskih od leta 1867 dotlej Pokroviteljstvo nad to jubilejno proslavo pa je prevzela najuglednejša slovenska gospa, Franja dr Tavčarjeva na čelu ljubljanskega ženstva. Proslava Danilove igralske 50-letnice se bo vršila okoli 20. februarja t. 1. v ljubljanskem opernem gledališču. Na to proslavo se usoja podpisani odbor opozoriti vse Slovence in Slovenke s prošnjo, naj ee spomnijo jubilarja na časten način. Odbor Dramatičnega društva v Ljubljani, dne 8. januarja 1926. Podpreds.: Avgust Praprotnik. Preds.: Al. Lilletf Tajmk: Fran Govekar. Blagajnik: Dr. G. Adlešic. Odborniki: Fran S. Finžgar, dr. Ivan Grafenauer, Pavel G^lia, dr. Albert Kramer, dr Fran Novak! Janko Bleivveis-Trsteniški, dr. Ivan Robida. e revife Kampost,oljski romarji. Pevska igra v treh dejanjih. Libreto P. Hug. Sattnerjeve opere vTaj-da«. Spisal dr. Ivan Pregelj. V Ljubljani 1925. Za-lozila Jugoslovanska knjigarna. Cena 10 Din. Ime dr. Pregelja je znano sirom slovenske domovine. Pisatelj >Plebanus Joannesar in »Bogovca« je narejen za vse dni iu zato je prav, da se je tak mož lotu nelahke naloge, da napiše libreto za slovensko opero. Libreto napisati ni lahka stvar In svetovna literatura pozna več dobrih dram. kakor Pa dobrih libret. Libreto zahteva lirskih vložk, dramatične napetosti, bogatega, pestrega in osnimi, vega dejanja, kratkosti in preciznosti izraza^Tdia-logu, a kljub temu ostro karakterizacijo Moj Bo«, to m malo! Snov naj ne bo izrabljena in naj diif po domači grudi in naj ustreza tudi povrhu vsega se zahtevam odrske učinkovitosti. Pregljevi sKam-posteljski romarji.: so v bistvu romantični, v jedru slovenski, v izpeljavi skicirani in v slogu kon-cizm, v dejanju prebogali, odnosno prenatrpani, v karakteristiki ohlapni. Mistika veže dejanje z dejanjem, molitev in živa vera je dominanta igre in glavna misel: >A Bog oči mu vzel; in dal, ko se je prav skesal,:- Stran 61. Zato bo igra prav do-sla tudi podeželskim odrom, ki ne bod0 hoteli pitati svojega občinstva z brezvsebinskimi teatralnostmi. Vloge niso težke, ker so naravni značaji risani okvirno, tako, da se bo igralec lahko iz svojega izživel na odru. Samo napad morskih razbojnikov na ladjo Santa Fe se bo moral izvršiti za kulisami, ker bo sicer težko vprizorljiv na ma-i/ , 0 M1? bo naSla svojo pot med Slovenci. ZakuJ iajd, Erazmov, Jurijev in Sever se naš narod ne bo naveličal gledati, ker so kri njegove krvi. Posebno ugajal bo zbor, ki se prepleta po drugem in tretjem dejanju v obliki grškega kora, zdaj svarilno, zdaj bodrilno, zdaj proseče, zdaj grozeče. Ne trdimo, da spadajo -KampoSteljski romarji.; v visoko literaturo, pač pa bodo lepa cvetka v mistični gredici žive vere našega naroda. POSODO razne kvalitete in barve dobiš najceneje pri tvrdk SSžiralco Floriancfč trgovina a železnlno E.jMbijar»a. Sv. Peira c. 35 Kranjska gora, Vremensko poročilo 18. t m. ob 7 zjutraj: -10° C, barometer pada, megleno, oblačno, sneg prsic, suh, snega 80 cm, sanine«; ugoden. Bohinjska H is trie,a. Vremensko poročilo dne 18. t m. obi 7 zjutraj: -20» C, megleno, zimski šport izključen. ■ »n v m ponarejene kolke m tisočake v zagrebškem invalidskem domu. Zagrebški listi poročajo podrobnosti, ki jih jc dala policija o preiskavi proti razpeče-valcem ponare>nih tisočakov in kolkov. Glavni sokrivec Petra C a r a in njegov pomagat je po dosedanjih ugotovitvah vodja ple-tarske delavnice v zagrebškem invalidskem domu Komad i na Marko, Policija jc ugotovila, da je Komadina mnogo občeval s Petrom Čarom ravno v tistem času, ko jc slednji prenašal ponarejene vrednotnice iz Nemčije. Zato so detektivi dvakrat izvedli hišno preiskavo v Komadinovcm stanovanju in našli tam večje število kolkcv po 10 in 20 dinarjev ter 7 komadov tisočdinarskih bankovcev. Preiskava je dokazala, da so kolki in bankovci ponarejeni, Komadina je tudi priznal, da je on dal Petru C a r u kovček, v katerem je slednji mislil odpremiti oonnreicnc tisočake v Novo Gradiško. 'uvn Obraz. Za anatoma je obraz sprednji, pod čelom ležeči del glave. Najstarejša, po Galenu postavljena delinicija obraza se glasi: obraz mejijo obrvi in brada. V vsakdanjem govoru pa Štejemo tudi čelo zraven. Tu je fiziognomično polj« glave, kjer so nastanjena čutila, »vzgojitelji duha« (nihil est in intellectu, quod non fuerit prius in tensu — nič ni v razumu, kar ni Pfej bilo v čutih) in vhodi dihalnega in prebavljalnega aparata. Čutila, njih odprtine in njih številno mišičje, potem bogastvo na žilah in živcih — vse to daje temu delu glave visoko anatomično vrednost, Trenctna vzbu-jenja in ie bolj trajna razpoloženja duha, ki se zrcalijo na njem, tvorijo njegov mlmični izraz, ki ga proučuje posebna veda — fizio-gnomika, h kateri se seveda nagiblje tudi vsak Iajik, ki iz potez v obrazu kakega neznanca sklepa na njegovega duha, čustva in značaj. Ta veda ima seveda mnogo nasprotnikov. Med drugim ji očitajo na primer, da ima marsikdo zmožnost, da na obraz pričara izraz, ki je v popolnem nasprotju z njegovim resničnim razpoloženjem in značajem; to dejstvo seveda onemrgoča vsakršno fiziognomij-sko raziskavanje. Ta očitek pa je samo dokaz v njen prilog: samo tedaj ima smisel, pretvarjati se, če je fizicgnomijsko izvelba-nim ljudem mogoče, v neprisiljenem izrazu brati človekovo notranjost. Tako pretvarjanje pa ima svoje meje. Nesramnež n. pr. se lahko dela ponižnega in skromnega, ponižnemu pa se ne posreči igrati nesramnega. Kakor rečeno, se ni treba naravnost ukvarjati s fizio-gnomiko, da presojaš svoje soljudi po fizio-gnomijah. Svojo pegibel sluteč je Cezar dejal: »Imeti hočem okoli sebe ljudi polnih lic, ki se smejejo in penoči dobro spijo. Tale Kasij pa ima suh obraz, on preveč misli, on mi je nevaren.« Če se i?ie poteze — radi podobnih občutij in razpoloženj — večkrat po vračajo v obraz, mu sčasoma dajo trajen izraz, po katerem se lahko sklepa na duševno konstitu-cijo človeka. Dobrodušnost in r .zaupljivost, odkritosrčnost in zahrbtnost, poštenost in sleparstvo — vse to se izpričuje v obličju in, kakor pravi Schiller, je »čudovit zakon previdnosti, da plemenitost in dobrohotnost človeško obličje .cpšata, podlost in sovraštvo pa ga poživin;ata<:. Zato je obraz novorojenčka gladek in brezizrazen, zato je prazno in nemo obličje bebca, ker ga nebena strast ne ^ razvnema, ker greh ni vanje brazde zarezal. ;aog Divjaki istega plemena so si zelo podebni med Seboj, ker so njih nagnjenja in poželjcnja podobna in podoben način, kako jim ustrezajo. Brezizrazno .lice orientalske žene se da tolmačiti z njenim enoličnim življenjem in z njeno odtod izvirajočo miselno revščino, pa tudi običaj, da ga zastira, igra tu vlogo. Pri zelo debelih, kakor polna luna okrcgloličnih ljudeh pripomore do brezhraznasti dejstvo, da nrgromadena mast ovira prehrano in normalen razvoj ličnih mišic. Virisekcija (to je eksperimentiranje z nožem na živih živalih) je posel, ki človeka, ki se z njim peča, popači duha in obraz. V zgornji polovici obraza, v vzbočenem čelu in nemo govorečih očeh, leži glavna razlika med človeško in živalsko tvorbo in izrazom cbličja. Čelo živali je plosko, ker je prostor za njene možgane nizek in majhen; njene oči služijo samo za razlikovanje predmetov, za iskanje hrane in njen pogled oživlja le ogenj nizkih poželjenj. — V srednjem in spodnjem delu cbraza so nastanjeni organi vonja ni okusa. Nos je ustom vazal, nameščen je nad vrati za prehrano, kajti vonj odloča o izbiri naših jedi. Čim večja so usta in nos, tem manj je lep obraz, dočim sta mu lin nes in majhna usta v okras. Zato je razen | kozlovske noge še kljukasti Faunov nos in 1 debeli, mesnati nos satirov znak polživalskc-ga značaja. Velikost ust v živalstvu pojema od stopnje do stopnje in je relativno zelo mala pri človeku, ki jih uporablja kot napadalno in obrambno orožje samo še v vroči borbi in v izbruhih besnosti. Lavater uči, da so mala usta lastna mirnim, zvestim, sramež- j ljivim ljudem, dočim naprej štrleča in velika očitujejo surovost in poltenost. Mimično gibanje z usti je nadaljnja predpravica človekova, dočim se zna žival samo režati in, če se hoče laskati kakor n. pr. opica, kazati zobe. Fiziognomični pomen ust so že naši davni predniki poznali in so pogosto obraz (lacics) nazivali usta (os). Brada tvori ozki konec ličnega ovala. Sekavci v spodnji čeljusti rasto pokonci tako, da se pri zaprtih ustih skrivajo za sekavci v zgornji čeljusti, ker je lok, v katerem se vrstijo prvi, manjši od hoka, v katerem drugi. Če spodnja čeljust preveč moli naprej, se to razmrrje zaobrne. Tako štrleča brada in spodnji sekavci dajo obličju poseben, neprijeten izraz, ki je po Lavaterju lasten skopuhom. četudi so izjeme od te trditve, vendar jc toliko gotovo, da priletni ljudje navadno postrnejo debri gospodarji, da ne rečem sti-skačl, in se njih brada po izgubi zob upogne j na spredaj in navzgor in se tako približa nosni kcni:i. Krko pri starejših individuih lepega spc'n epeša snvsel za miroljubnost in krotili, je že v kitrjskem alfabetu prišlo do Izraza. kjer imajo eno znamenie za ženo, dve taki znamenji pa za prepir. Oglata brada, pravi Lcnchs, je znamenje velike telesne moči, gubasta — strogosti, okrogla — dobrot-; nosti in pesniškega občutja, upognjena — modrosti, jamica v nji, kjer je Anakrccn videl Ercsa, premetenosti in zaljubljene razposajenosti. Koščeno osnovo obličja tvori kompleks iz kosti, od katerih tvori trinajst zgornjo večjo, z lobanjo nepregitno zvezano polovico, štirinajsta sama (spodnja čeljustnica) pa je spodnja manjša, z lobanjo artiku'irajoča polovica. Onih 13 kosti razpade v 6 parnih in eno neparno. Od parnih je največja in najvažnejša zgornja čeljustnica. Po Hyrtlu. Cpoirba. Josef Hyrtl, po rodu Mažar, je bil profesor anatomije na dunajski univerzi in slovi kot eden najslavnejših anatomov sveta. katerih medsebojno razmerje je lahko različno, kot je ravno pri krvi slučsj. Rde jo barvo podeli naši krvi šele hemegLbin, ki pa je navzoč samo pri človeku in pri vretenčarjih sploh. Vsi ti imajo torej rdečo kri. Sipe, polži in školjke imajo namesto hemeglobina primešan hemocyanin in imajo radi tega medro kri. Itaki in Črvi pa nimajo niti lega niti onega barvila v krvi in je zato pri njih uri bre^varvna kakor veda. imem svetu JAA, ZADNJA IZ RODU MAJA. Etli so Časi, ko je v Ameriki že cvetela ponekod visoka kultura, povsem samonikla kakor v kitajskem »cesr.rslvu sclnca«. Potem so prišli Evropejci zlata in zemlje lačni, je prišel p.kolj, domača kultura je propadala. Po dolgih, dolgih stoletjih so se pctoirci prvotnih prebivalcev >n}vega sveta« navzeli evropske civilizacije. Malo je še čistokrvnih; ra-na plemena so se mešala med seboj in s priseljenci; precej jih je izumrlo. V srednji Ameriki (sedaj Mehika in polotok Yukaitan) je prebival narod Maja. Bili so izmed indijanskih rodov najboljši stavbeniki in upcdabljcjoSi umetniki; imeli so velika mesta, krasne templje in palače. Bili so dobri tkalci (bombaž), kovinarji, trgovci, čebelarji. Imeli so svojo abecedo slik, svojo literaturo. Ostali so spomeniki njihove zgodovine še izza 1000 let pred Kristusom. Ostanki ne', daj slavnega naroda so se že pred več kakor 100 leti asimilirali s telesno krepkejšimi sosedi. V angleškem Hondurasu so pred 80 leti ugotovili le še 4 družine, pri katerih se je dalo dokazati, da izvirajo naravnost cd rodu Maja. Lani se je mudila neka Angležinja več mesecev v angleškem Hondurasu. Nekje v samoti je naletela na revno kočo. Ko je vstopila, je našla tam bolno staro ženo z malo hčerko. Starka ji je pripovedovala, da sta ona in mala deklica Jaa zadnji potomki dinastije, ki je nekdaj vladala nad plemenom Maja. Mož ji je že pred leli umrl. Sorodnikov nimata več, tudi sonarednjakov ne. Prebivalstvo Hendurasa ju smatra za tujki in če bo uirrla bo cstr.la Jaa • saiina brez pomoči. Prosila je Angležinjo, naj vzame njen-j hčeri:o s seboj. Čez nekaj dni je žena umrla. Jaa se ni mogla ločiti cd domače koče. Morali so jo s silo odpeljali na parnik. Cele dneve je prejokala; le s težavo so jo pomirili. Šum in hrup londonskega velemesta jo je prestrašil, da si cele tedne ni upela iz sobe in so jo komaj prisilili, da je kaj zavžila. Sčasoma pa se je navadila svoje nove okolice in se začela učili angleščine. Najbolj domača pa je še vedno v kuhinji. 14. t. m. si' je boljša londonska družb1 ogled?la mrlo Jaa. zadnjo iz rodu Maja v pre-davaln'ci v »British-Museumu«. kjer je prof. Michol Bed ješ predaval o rgcdovinl izumrlega redu, o življenju njegove zadnje zastopnice. Mala Jaa je stala poleg njega kot nekak znanstve- : ni »msnncquin«... Nekako desetletna temno-iemnopcllna, črnclasa, z nekakim posel ni m j bleskom v globoko ležečih očeh. Z ravno- i dušnim izrazom na obrazu je poslušala preda- i vanje. Olrck ... Ali bo kdaj razmišljala o zgodovini svojega n a reda? »Žalostna usoda ljudstva Maja « je govoril pref. Hedges, »je lekcija, M jo daje svetovna zgodovina sedanjim gospodarjem zemlje. Nobenega naroda, nobene kulture ni na zemlji, : ti! bi ji ne grozila stalno ista usoda, ki je za- ! dela red Maja.« Po predavanju je stopila neka dama k j Jai in jo vprašala, kaj bi poslali najraje. Kuharica«, je Jaa kratko odgovorila... * * * — Največja globočina v zemlji, ki so jo kdaj izvrtali, ni več pri Czuchowu v Zgornji Šleziji, kjer so vrtali in prišli do glotočine 2240 m. Ta globo čina je še nedavno skozi desetletja veljala kot največja. Pred kratkim pa so v Severni Ameriki dosegli še večjo glebočino, ki meri 2310 m. Ta se nahaja 10 km južno Falrmonta v Zahodni Virginiji. Preiskovali so namreč teren, ki je Jako bogal na petrclejskih vrelcih. Vrtali so z najboljšim svedrom, ki je za taka vrtanja posebno konstruiran, skozi cela tri leta, dokler se jim ni zlomil. Prišli bi morda še giblje od 3210 m, a so morali delo ustaviti. O petroleju niso sicer našli n kakega sledu, pač pa mnogo važnih fosilov ali petrefnktov, ki bedo omogočili amerikanskiim geologom natančnejše prouča-vanje dotičnih plasti in tako mnogo pripomogli k napredku že itak visoko razvite amer kanske geologije. Merili so tudi temperaturo v tej globočini, ki je znašala 60" C. i — Barva krvi. Pod besedo »kri« si ne moremo drugega misliti nego tekočino rdeče barve. Takoj pa bomo videli, da rdeča barva o tem pojmom ni tako tesno zvezana. Barva je namreč vezana samo na posare ne kemične spojine, ne pa na zmes večib spojin, Iz bajne Indige. Vodstvo indijskih nacicnalcev takozvanih svartjstov je prevzel po smrti znanega Dr.s-a odvetnik Motil 1 Nehru. Pred kratkim se je novi vedja indijskega gibanja predstavil zaupnikom in predstavitelje.u svobode željnih Indijancev na velilem narodnem kongresu v Cawnpcre. Molilal Nehru je hvaležen učenec Ghandijev, a obenem pcpzlen naslednik Da-sov.Ghnndi in Das predstavljata zgodovinski j točki; v razvoju indijskega glbcnja. Ghandi, vročekrven pesnik indijske kulture, Das — požrtvovalen, nesebičen in stvaren delavec za politično in gospodarsko csaincsvoj'tev Indije, neveren in spreten nasprotnik Angležev. Spoznal je, da so Ghandijevi nabori previsoki in preidealni, da bi megli vodi ti ljudstvo praktično k svobodi in da bi nastala le zmešnjava in gorje, če bi se Ghandijeve misli uresničile. Zato je Dr.s kot politik zapustil svojega učitelja j in ubral pot mirnega, pa vetvarjajočega, real-: nega dela in boja proti Angležem. To pot bo i hodil kolikor se je doslej izrazil tudi Mctilal i Nehru. j Če poslušamo in Čitamo indijske gevor-| nil.e, bi gornjim navedbam oporekali: Na no-| benem zboru Indijcev ne slišiš besede. Kedor nastopa se kaže kot gromovnik, poziva ljudstvo k uporu in kaže zarjo svobode v tako sanjavih slikah, kot bi mu bile dejanske razmere čisto neznane. A -endar ni tako. Vsak indijski voditelj se zaveda, da njegovo ljudstvo po svojem temperamentu ni zmožno revolucije, da ga boš težko, težko pripravil, da dvigne puško proti zločincu, še manj pa, da bi se dejansko bojevalo v krvavem boju za kak političen namen. Meč Indijskih domačinov ie v njihovi vztrajnosti. Vztrajnost je tisli činitelj, na katerem gradi vodstvo svarajistov, njihove vztrajne sli se boji. z njo računa Anglež. In prav sedaj se pripravlj-ta London in Indija na odločen spopad, ki naj .vodi k spora-zunni. Anglija je leia 1918 obljubila, da v desetih letih izvede reforme, ki bi pomenile popolno politično neodvisnost Indije. Sedaj ko potekajo ta leta, si Indijci prizr.devajo drastično dokazati, da je d arhija, to je delitev oblasti med Anglijo na eni in indijskim ljudstvom na drugi strani absurd, katerega je nemogoče izboljšati, kljub najboljšemu IzboljSa-vanju ostane afcfnrd ki koncem koncev vendarle dovoljuje Angležem, da gospodujejo in diktirajo, če pridejo njihovi interese v konflikt s koristmi indijskega ljudstva. Angleška : dosedanja »revcrmesc so v mnogih provincah : popolnoma odpoved le, drugod so se pa iz-; kazale kot nezadostne. Voditelji Indijcev prepričani, da je Anglija pripravljena še popuščati in ne motijo se. Anglija bo dala Indijcem prostosti stopljeni a več in več in hote pripeljati razvoj do takega zaključka, do kakršnega je vodil boj za csvobojenje Irske: da postane Indija avtonomno kraljestvo v zvezi angleškega imperija. Da je to najmanj, kar mora dati, tega so London zaveda. Le ovirati hoče ta razvoj in popušč ti samo toliko, v kolikor bo pr's )'en. In Indijci? Tudi cd se zavedajo, da bo šel razvoj v to smer in njihovi voditelji so nezadovoljni kljub vsemu sovraštvu, ki ga goje proti An^ležeT. Tu je prevara, o kateri se uveriš če pcelušaš njihove voditelje kot ljudske gromovnike in proučiš njihovo dejansko mselnzst. Tudi cajradikalnejši odgovorni činitelji indijskega gibmja so prepričani, da je samo ena pot k svobodi in napredku; Sporazum z Anglijo! Sporazum v etapah. Med tem se bo indijsko gospodarsko in socialno življenje izpopolnjevalo, Indijec se fco učil uživati svobodo. Temu razpoloženju Indijce" cdsovarja tudi nastop njihovega novega voditelja. Dasi je manjšina najinieligentnejših zastopnikov bri-Ijantno zagovarjala na kongresu kooperacijo z Angleži v zbornici in v uradih, je vendar Motllal Nehru zahtevo 1 resolucijo, ki dopušča indijskim zastepnkem samo cbstrukcijo. Toda z omejitvijo: dokler angleška vlada ne bo zadovoljivo rešila ustavnih v p r a š a n j. Ta omejitv je silno široka. Voditelj Nehru ima zelo svobodno roko in mogoč je celo sklep na pozitivno stran kadar bi vlada reš la ustavna vprašanja ... Kljub sporu, ki je nastal na kongresu in kljub navi-demer.u radikalizniu je omenjena resolucija ostentativen povdarek, da so Indijci pripravljeni na pogajanja. To potrjuje tudi izjava podpredsednika svarajistov Lala Lajtrai: Mi ne bi radi sodelovali z Angleži, toda moč razmer sili Indijo k kooperaciji. Obe stranki v anglo-ind i jskem sporu sta postavili nove može, ki naj rešijo težak problem. Poslovna doba lorda R e d i n g a kot indijskega podkralja poteka in na njegovo m est c je že določen Edvard W o o d. \Vood je eden najmlajših angleških visokih diplomatov okoli 40 let star. Ze dejstvo, da tako mlad zasede najodgovornejše mesto v Imperiju, dokazuje, da ga smatra London za najsposobnejšega. Njegov nasprotnik bo že večkrat omenjeni Motrial Nehru, ki s"cer še nlnm bajnega n mba narodnega jum'-a " ct pn je i ol njegov prednik Das, toda si je že pridobil po- j polno zaupanje. Rojen v bogastvu iz rodbine najvišje kaste in zasut z zlatom, ki mu ga je pr.nesel glas najboljšega pravnega zastopnika in zagovornika, je vrgel bogastvo preč, zaprl pisarno in prevzel dedšuino D asovo. To nesebičnost pozna in ceni sleherni Indijec. Nehru bo mož, ki bo najpreci neje izdelane načrte znal zagovarjati z vsemi talenti naj-, spretnejSega pravnika in taktika, njegova moS pa bo v ljudskem prepričanju, da vodi dobro stvar nesebičen človek. POGUMNI LETALCI. Dva mlada Norvežana nameravata pole* teti s Fokkerjevim letalom, ki ga bosta ku-1 pila na Holandskem z Nove zemlje (Novaja zemlja) preko severnega tečaja na Aljasko. Pot je dolga »samo« 2000 milj. Pri tem nameravanem poletu ne gre predrznežema za znanstveno raziskovanje, ampak le za pustolovščino. Strokovnjaki zmajujejo z glavami in ' jima ne cbetajo uspeha. V Hortcnu na Norveškem je 9. t. m. star-; tal hidroplan 225 konjskih sil za polet na Spitzberge. Aparat vodi letalski poročnik ! Eli assen, lastnik aparata dr, GrcO se pelje kot potnik. Severno od tečajnika je sedaj pozimi noč in dan tema in pogumna letalca hočeta dokazati, da se da poleteti na Spitzberge j tudi skozi to temo. Njun hidroplan niti brez-j žičnega brzojava nimal 2e 9. t. m. popoldne sta letalca zašla v hud snežni metež in sta morala pristati 65 km severnozahodno od Lillhaminer. Poročali so, da hočeta pot nadaljevati, kakor hitro se vreme popravi. Doslej še ni nadaljnih poročil. Tudi letalski oddelek danske vojne mor« nar;ce napoveduje, da bodo poleteli poleti I preko Favorskih otokov na Island. Najbrž bodo poskusili to ob tej priliki, ko bo kralj Kristijan obiskal Island. LADY ASTORE. Pod ministrstvom Mac Donalda je bila ponudila bogata gospa Astore denar za selitvene stroške onim delavskim družinam, ki se bi hotele nastaniti v Rusiji, da tam izkusijo boljševiški raj, kakor se je izrazila. Radodarna lady je dobila 30 ponudb. Sedaj pa, ko so bili gotovi vizumi in potni listi, se je 26 delavcev premislilo; ostanejo rajši v domovini. Odpotovale bodo torej samo štiri rodi ine. Lady Astore piše, da je hotela prvotno plačati selitvene stroške samo eni rodbini, toda je pripravljena priskočiti na pomoč ne samo omenjenim štirim rodbinam, temveč tudi vsem drugim delavskim družinam, ki bi i hotele oditi na Rusko. Za angleške delavce in Angleško sploh bo velike vrednosti, če bodo delavci na jasnem, kako se pravzaprav : živi v sovjetski Rusiji. j NEUSMILJENI LOVCI V ZILJSKI DOLINL Iz Inomosla poročajo sledeče: V celi zilj-ski delini je prebivalcem, starim in mladim, lov tako prirastel k srcu, da tudi tedaj ne more lovska strast počivati, kadar gre za nedolžne in koristne živali. Priča tega je dogodek, ki se je izvršil nedavno v kraju Fiigen in ki nikakor ne daje ugleda tamošnjemu prebivalstvu. V pozni jeseni se je v posebno hudi megli spustilo v bližino te vasi na travnike več kot 100 štorkelj. Živali se niso bale ljudi, kajti kamor so prišle na svojem potovanju, povsod so bile kot koristne ptice sprejete cd prebivalstva z velikim veseljem. Toda tu je bilo drugače. Ob pogledu na toliko število živa'i, ki so se sprehajale po polju, se je vzbudila vsem divja lovska strast. Ljudje so hiteli domov po razna strelna orodja, ki ga je v vsaki hiši dovolj še izza umikanja avstrijske in nemške armade ob svetovni vojni. Nato pa so uprizorili pravo gonjo na uboge štorklje, od katerih so jih le iz zabave in veselja postrelili 82. Gotovo ni mislil nihče pri tem na pečeno meso teh ptic. Pristojna oblast jc vse udeležnike tega oboroženega napada na koristne šotrklje kaznovala z nizko denarno globo, kazen, ki že čutu usmiljenja gotovo ne zadostuje, SKRIVNOST JAPONSKEGA KUHARJA V časopisu internacionalne zveze kuharjev, katere sedež je v Frankfurtu, beremo sledeče: Nek japonski kuhar, ki je bil pred 14 meseci na vplivno priporočilo sprejet v Waldorf-Astoria hotel v Newyorku, je ob izstopu svojega službovanja odkril generalnemu ravnatelju tega velikanskega hotela svoje pravo ime. Omenjeni kuhar je sorodnik ja-nonskega cesarja. Prišel je inkognito v Ncw-bork zato, da bi tako lahko do dna spoznal organizacijo velikih hotelov. Bodoča služba tega moža jc ta, da bo v svoji domovini vršil kontrolo nad japonskimi hoteli. KAKO JE REMBRANDT PLAČAL SVOJB DOLGOVE. Slavni holandski slikar Rembrandt je bil Testo v deno aih zadregah. Končno je Imel toliko dolgn da ni več vedel, kako bi vse to plačal. V skrajni sili je uporabil zvijačo. Nekega dne je izginil brez sledu iz Amsterdama. Njegova žena pa je hitro raznesla vest, da ji je mož umrl. Tedaj so vsi ljubitelji umetnosti hiteli, da si iz zapuščine slavnega slikarja pridobijo vsaj eno sliko, risbo ali skico. Ti ljudje so te slike tako dražili med seboj, da je gospej Rembrandtovi po razprodaji ostalo mnogo več. kot p'a so znašali vsi dolgovi njenega moža. Nekej mesecev nato se je Rembrandt vrnil v Amsterdam zdrav in dobre volje. Javnost mu njegovega početja ni zamerila, ampak se je celo zabavala nad njegovo originalno mislijo. OR.vitNALNI DOŽIVLJAJ ZDRAVNIKA. Zdravnik dr. Keim, zelo sposoben, pa tudi zelo hudega jezika, katerega so se mnogi bali. je bil nekega večera poklican k oboleli dami iz višjih krogov. Dolgo so ga iskali in so ga končno našli v neki vinski družbi. Bolnico je našel v postelji. Hotel je najprej ugotovili, kako ji bije žila. Ker pa je bil precej nairkan, ni mogel prav šteti. Jezen je vtaknil uro v žsp in zagodrnjal: »Resnično, resnično, prava pijanost!« Bolnici je dal lahek recept in poleg tega naročil mir in tišino v dolični šoki. Naslednji dan pa je prejel pismo in v njem bankovec visoke vrednosti. Pismo samo pr. se je glasilo takole: »Ljubi g. doktor, Vi ste imeli prav in jaz Vam ne morem v tem oziru lagati. Toda, prosim Vas, da nobenemu človeku ne pripovedujete, v ka'. šnem položaju ste me na" i.« — Seveda se je Hsim smejal na glas. »Sam na «3bi sem kon;talirsl bolezen in zato so me še plačali!« — Drugič je bil pa poklican k neki plemkinji. »No, ljuba gospa, kaj Vam pa manjka?«, tako je nagovoril bolnico po svoji drzni navadi. »Prosim, jaz sem baronica,« je pikro odgovorila dama. Tedaj pa je dr. Heim pograbil klobuk in palico ter se ironično priklonil: »O zelo mi je žal, toda za to zV pa nimam nobenega zdravila.« PAPIRNA KOŠARA KOT REŠITELJICA. Angleški pisatelj Oliver Goldsmilh je bil mnogokrat brez denarja. Nekega jutra je bil popolnoma obupan in je premišljeval, kako bi prišel do denarja. Tedaj pa vstopi njegov prijatelj Johnson. »Moj Bog, dragi prijatelj« je zaklical Johnson, »ali kimate ničesar več. kar bi mogli spravili v denar?« »Nič več!« je odgovoril Oliver. »Uro sem prodal, obleko sem zastavil.« »Ali nimate morda še kakega spisa,« ga Vpraša prijatelj. »Ne, ne « vzklikne nesrečnež. »Vse, kar Je vredno tiskarne, sem že oddal. Kar je ostalo še in leži sedaj v papirni košari, to pa ni nič vredno.« Johnson pa je začel iskati v košari kjer •o ležale prazne steklenice, smeti in drugo. Po kratkem brskanju pa potegne iz košare zamazan manuskript in ga prične listati. »Ah, pusti to, pozabil sem sežgati. Noben človek ne bo pogledal lega « teko se js rogal obupani Oliver. Johnson pa je zagnal nekaj bankovcev na mizo in letel v tiskarno. Tako je bil rešen eden najboljših spisov tega pisatelja, ki je dobil za to še naknadni honorar. ice k srbske prostosti in sedanjosti. VSTOP V ZAPADNO KULTURO. Eilfelov stolp — v nevarnosti! Svetovnoznanl Eilfelov stolp v Parizu že močno rjavi; poleg tega se pa baje temelji pogrezajo in se že govori, da ga bo treba podreti. Zgradil ga je francoski inženir Gustav Eiffel (roj. 1832) za pariško svetovno razstavo. Gradili so ga od 1886 do 1889; porabili so zanj 7000 ton železa, stal je 8 milijonov frankov. Visok je 300 m. K jpi srečko v korist naših študentov i Cesar Jožef II. je bil prijatelj prečanskih Srbov. Tz političnih razlogov jih je ščitil pred mažarskim preganjanem, da bi se mogel v borbi proti Mažarom na nje nasloniti. Razen tega je vedel, da so bili Srbi dobri trgovci in marljivi poljedelci, ki mu dajejo hrabre vojake. Srbom se je Jožef II. prikupil zlasti z vojno prof! Turkom, ki jo je vodil skupaj s pravoslavno Rusijo. Tudi v notranji politiki je nastal jak preokret. Mesto verskega preganjanja pravoslavnih je nastopila svoboda vsake veroizpovedi razen katoliške. Simpatična jim je bila njegova borba proti katoliški Cerkvi. Jožef II. je bil tip prosvetljenega despota kakor sta bila Friderik Veliki v Prusiji in Peter Veliki v Rusiji. On omejuje graščakom pravice daje kmetom osebno svobodo in pravno enakost ter vsaj približno pravično uredi davke. Tako njegovo delovanje se je najbolj blagodejno pokazalo ravno pri Srbih. Zato so srbski pisatelji proslavljali Jožefa II. Dosilej Obradovič ga celo imenuje »blagega oclreše-nika mile Srbije«. Iz, vseh teh razlogov so tudi prolicerkvene ideja Jožefa II. našle mod Srbi ze'o rodovilna lla. Veliko bog-stvo, slaba bogoslovna in asketska naobrazba duhovščine in konservativnost pravoslavne cerkve z njenimi predolgo-trajn;mi obredi, so pospeševali razvoj verskega liberalizma med Srbi. Dosiiej Obradovič, kot eks-menth in pristaš zapadnoevropskega racionalizma ter pobornik prolicerkven:h reform Jožefa II.. je zerl ubra'i svoje knjige na tako struno, da so odgovarjali srbski duši. Tako postane oče verskega liberalizma pri Srbih. Do Dosifeja Obradoviea so stali Srbi pod vplivom bizant'ns,-e in pozneje ruske kulture. Cerkev jim je bila nos;teljica kulture in voditeljica vsega javnega in privaVrega življenja. Pod vplivom Dositejevega ježofinizma pa so obrnili prečanski Srbi svoje oči na moderni Zanad. Vsi pokreti in ideje Zapada najdejo odslej odmev tudi pri Srbih. Na mesto, ki ga je prej zavzemala vera. pos'avijo razum, pro veto in uživanje. Orijentalni prečanski Srbi so se prelevili v zapadnjake. Iz srednjega veka prehajajo v novi vek. Da še mladino bolj prenoje s tem duhom, jo pošiljajo na zapadne visoke šole. Celo cerkev gre sporedno s tem tokom in da svo;e bogoslovce liberalnim remškim protestantskim bogoslovjem v c^jojo. Skoro deset let trajajoča srbska država kneza Karadžordža, ki je n-stela po pr i vstaji leta 1804, je b'la v resnici en ram vojaški tabor. Kolikor jo nujno polrebnvalr izobražsnstva. ga ie ocz' ala od Srbov v Orski. Po drugi vst~ji leta 1815. zopet oživljena Srb'ia pod knezom Milošem Obrcnovi-čem je bila popolnoma kmetska država brez šol in brez svoje inteligence. Za ureditev države j3 kilo treba tudi pismenih ljudi. Prvo i s'alno šolo pa je dobila Srbija šele leta 1830. ' Zato so vsa vr?,na mesta v državi, ki so za- i htevala izobrazbo, zasedli na Zapadu vzgojeni srbski izobraženci iz Ogrske. Oni so prepojili z verskim liberalizmom in z oboževanjem zapadne civilizacije tudi srbilansko inteligenco. Vsled za versko življenje še ne"ovo1-nej^ih razmer ko med pvečacsklmi Srbi je bilo delo v tem oziru ze'o lahko. Sreči pa je za srbsM narod, c'a še taka njegova inteligenca ni našla poti med ljudstvo. ' SP.BMANSKI SRBI. Najbolj izobraženi in najimevitejli Srbi so se presolili leta 1690. na Ogrsko. Kdor pa je ostal v Srbij:, jo moral pokegnlli v planine, če js sodeloval pri vstaji zoper Turke. Planine pa niso tile pripravre za poljedelstvo. Kdo pa naj tudi obdeluje zemljo ko te je bilo treba kali. ca pride jeseni Turek in odvzame pridelke krvavih žuljev. Poljedelstvo je lako stopilo v ozadje. Ogromni nsn-stanjeni in neobdelani kraji so omogočali živinoreji, c'a £3 j razvije. Nepregledni gozdovi so dajali obilo i žira za svinje. Gojenje svinj ni s'alo skoraj ni- i kakega truda in r.j lilo spojeno s strošl i. Le Srbi po mestih se vsled izrecne turš' e prepovedi niso smeli bavili s svinjerejo. Svinjsko meso ee v mestih ni smelo niti uživati Vendar pa so si ga znrli Srbi tajno priskrbeli, bodisi v vrečah ali pa skrito v seno. V turških bojih od leta 1716. do 1713. so spoznali Avslrijai, kako veliko množino izvrstnih svinj ima Srbija. Po miru v Požarevcu leta 1713., ki je sledil tem bojem je dobila Avstrija severno Srbijo. Sedaj se je začela živahna svinjska trgovina. Srbija je odslej zalagala Avstrijo s svinjami tudi po avstrijsko-turškem m>ru v Belgradu leta 1739., l o je severna Srbija zopet pripala Turčiji. Srbski živinski trgovci, zlasti svinjski, so imeli izvrstne zveze v inozemstvu, v domačiji pa velik ugled. Mnogo odličnih mož, ki so igrali važeo vlogo v prvi polovici 19. stoletja je bilo svinjskih trgovcev. Stari ded sedanjega kralja Aleksandra, poznejši srbski knez Karadjordje, je služil v mladostnih letih pri nekem svinjskem trgovcu in mu je pomagal goniti svinje v Avstrijo in Italijo. V moški dobi pa je Karadjordje sam kupčeval s svinjami. Svinjski trgovec je bil ludi knez Miloš Ohrenovič, ki se je po propadu Karadjordieve Srbije zopet dvigni! nad Turke (1. 1815.). Trgovina mu je tako prirasla k srcu, da je nI opuslil tudi tedaj, ko je sedel na vladarjevem prestolu (1815—1839 drugikrat 1858—1860). Po vsej Srbiji so kupovali i '„ mešetarji svinje za kneza. Pravico kupčevati s svinjami je izdajal sam knez Miloš. Mogla pa se je dobiti šele, ko je že knez prodal vse svoje svinje. V tej dobi v Srbiji ni bilo siromakov, pa tudi ne bogatašev, ki bi imeli več ko 5000 dinarjev dohodkov. Edino knez Miloš si ;e do leta 1829. prištedil že 10,000.000, poleg tega pa je poklanjal odličnejšim možem v svoji državi obleke in sezidal več cerkva. V Srbiji se je gojilo tudi mnogo ovac, koz in krav. Konj, oslov in bivolov je bilv manj. Čim bolj se je množilo prebivalstvo, tem bolj je začelo primanjkovati žira in paše. Začutila se je polreba, da se ljudstvo bolj peča s poljedelstvom. Srbskemu orijentalcu, ki ne napenja rad svojih moči, pa ni padlo v glavo, da bi krčil gozdove. Raje jih je zažgal in tako je dobil z majhnim trudom zemljo za njive. Obdelovanje zemlje je bilo zelo eno«ta'-r.o. Oralo se je z lesenim plugom do najnovejših časov, kakor še sedaj v Makedoniji. 5o za vlade kneza Miloša v Srbiji niso znali zc gnojenje. Ko se je gnoj nakopičil, ga kmet ri spravil na itak rodovitna polja, temveč ga ie sežgal. Sejala se je skoraj sama koruza, "ečini srbskih kmetov je še dandanes koruzni kruh glavna hrana. Pšenice se je do druge vlade kneza Mihajla (1860—1868) sejalo samo toliko, da se je lahko spekla pogača za gosta in kolač za »s'avo«. Meščani pa so dobivali pšenično moko iz Banata. Razvito poljedelstvo pa je pogoj kulturnega ra-voja. Dokler človek ni priklenjen na grudo in dokler jo ne oškropi s svojim znojem, tako dolgo tudi ne čuti resne potrebe po duševni nsobrazhi. Razen tega pa Srbi v Srbiji n;so prišli v dotiko s kulturnimi narodi. Domače inteligence pa niso imeli, ker je vsa pobegnila leta 1690. v Ogrsko. Z*to ni čuda, če so od selitve v Ogrsko tamkajšnji Srbi nosi-telji srbskega kulturnega življenja. Za prve vlade kneza Miloša mnogo državnih uradnikov, celo sodnikov, ni znalo pisati. Višje položaje so mogli zavzemati samo šolani pre-čanski Srbi, ki so tekom borb s Turki ali pa po drugi srbski vstaji prišli v Srbijo. Šele 1. 1830. je dobila Srbija prvo srednjo šolo. Vse do prve vlade kneza Miloša (1815 do 1839) so živeli srbijanski Srbi popolnoma po svojih starih navadah. Jedli so z lesenimi žlicami. spali na tleh. Še bolj kakor sedaj so žene same prele in tkale moško in žensko obleko iz lana in volne Tudi žena Miloševa, kneginja Ljubica, se ni sramovala kolovrata. Sploh se je ona zelo skromno oblačila in si je m^ogo prizadevala, da bi srbske žene obdržale stare noše, stare navade in staro skromnost. Še leta 1834. so bile na dvoru vse žlice in vilice samo iz železa in cina. V vsej Srbiji pa razen kneza nikdo ni imel luksuznega voza. A tudi na dvoru ni bilo izobilja. Knez se je hranil tako kakor vsak srbijanski kmet. V nekaterih stvareh so bili bogati kmetje celo na boljšem. Leta 1824. se je moral knez Miloš obrniti na Vuka Perišiča s prošnjo, da mu posodi odejo. Knez je namreč pričakoval goste iz Zemuna, a mu je primanjkovala ena odeja. SRBSKE »TURKINJE«. V Srbiji se do konca prve vlade kneza Miloša nikdo ni po evropsko oblačil. Tudi prečanski Srbi, ki so bili v tem času že precej modernizirani, so se v Srbiji oblačili po srbi-jansko, ker bi jih drugače nezaupljivo gledali ne samo Srbi, temveč tudi Turki. Le nekaj oseb iz Miloševega spremstva je delalo izjemo. Na kmetih se ženska noša tako razlikuje v posameznih krajih, da se že po obleki more uganili, iz katerega okraja je kaka ženska. Ženska noša je še dandanes v Srbiji v glavnem isla kakor v starodavnih časih. Le mesto kope se nosi na glavi robec z obrisači podobno ruto, ki sega navadno niže pasu. Kakor v davnih časih še sedaj dene mladenka v nedeljo in ob slovesn'h prilikah na ogled svojo doto. Okrog vratu obesi namreč bleščeče zlatnike. Po vs"ki večji prodaji živine kupi kmet svoji hčeri nekaj zlatnikov. Š3 pred 40 leti so bili po srbijanskih mestih ženski 1 lobuki nenavaden pojav. Stare Srbkinje se še v današnjih časih nosijo po starem. Glavo jim pokriva rdeč fes. Bogate gospe so ta turški fes posejale s pristnimi zlatniki. Okoli fesa so ovile tanek, z zlatom vezen svileni robec. Preko srajce so meščanke nosile do pet dolgo obleko s širokimi rokavi, navadno temne barve Prepasale so jo s pisanim svilen m pasom, ki je imel spredaj dve veliki kovin-sti zaponki, okrašeni z dragim kamenjem. Na nogah so nosile meščanke na vole enih nogavicah modre zelene, pisane — stare gospe pa tudi črne opanke. Kmetske žene so same delale moško in žensko obleko, v mestih pa so oblačilo izdelovali obrtniki. Samo srajce in nogavice so delale tudi meščanke same. Na ulici in kadar so šle meščanke v cerkev, so si kakor Turkinje zakrivale lice. Nosile so preko glave tako zvani tulbent, ki so si z njim zakrile ves obraz razen oči. Srbske žene so bile v svoji noši zelo konservativne. Vendar pa so od kralja Milana (1868-1889) pa do drr.es pariške mode skoraj izključno zavlag in pomnožile se bodo na ta najin vrste brezposelnih. Ni treba imeli strahu, da bodo Italijani šli drvgam po okrogel les. To je izključeno. Vse druge sosedne lesne države imajo ali prepoved izvo?a, ali pa tako visoko carino na okrogel les, da smo mi pri današnjih cenah kljub carini daleko najcenejši. Današnje carinske postavke so v resnici male ter industriji in trgovini v tej težki krizi luido škodujejo. Cene padajo in bodo padle še veliko bo'j. takoj ko preplavi Rusija s svojim ogromnim lesovjem svetovna tržišča. Ugodna konjunktura je za nam1', gre set'aj le za to, ali obstanemo, ali ne. S količ;no in kakovostjo blaga ne moremo konkurirali z Rusijo in Romunijo. Tekmovali moremo le z dobro in prvovrstno obde^vo. Ce pa te ni in ne bo, smo izgubljeni. Priti pa mora tudi pri lesiih trgovcih in industrijah do korenite remedure Navadno blago se danes težko prodaja, prodajajo se le komisloni-naročila. Koliko žag, koliko induslrijeev pa je pri nas, ki imajo tako raznovrstno blago in v toliki množini, da morajo izpolniti zahteve zunanjih tvrdk in dobavo v predpisanem roku izvršili? To je zadeva industrijeev. Slovenca išče deia — zakaj boš dajal v lujino surovo neobdelano blago, ko ga la''ko doma sam obdelaš? Pri tem zaslužiš ti, zasluži še ostabh deset. Ako p.o prodaš surovo neobdelano blago, zasluži boš ti, poleg tebe pa tujec z ostalimi sodelavci. Naša vlada mora usmeriti svojo gospodarsko politiko v predvojno slanje, podpirati mora ekspert obdelanega lesa z odstranitvijo raznih doklad in ovir, z znatnim popustom davčnega vijaka in olajšavo železniških tari-fov. Skrbeti mora zato, da okrogel les ostane v dn/.avi in da se tukaj obde^. Tudi denarni zavorti morajo pri dovolitvi kreditov biti nslužnejši in mehkejši. Banke morajo priznati — in lega ne moremo dosti povdarjati, — da je njihova sveta in edina gospodarska nalaga podpirati trgovino in industrijo z vsemi močmi. Nanrcšen od ramih trgovcev in industrijcev, sem podal tukaj svoje mnenje in ljubo mi bode, ako se v tej celi zrdevi r?'prede resna gospodarska razprava, kalera bo končno rešila in izčistila to pereče vprašanje. * * * Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju r. z. z o. z. poživlja svoje člane, da ji pošljejo vzorce svoj h vin v smislu zadružnih pravil v svrho poskučnje in nakupa in to zanesljivo do 1. februarja t. 1, Na vsakem vzorcu naj bo označena množina, vrsta in naj-ar,nja cena. Istotako priporoča zadruga hotelirjem, kavarnarjem, g: stilni carjem in ra-nim drugim za odjem vsakovrstnih namiznih in sertiment-nih vin v sodih in steklenicah po najugodnejših cenah v vsaki množini. Izkas o str.mu Narodne banko i dno 8. januarja 19?6. (Vse v milijonih dinarev; v oklepaju razlika napram izkazu z t'ne 31. decembra 1925). Aktiva: kovinska podloga 453.7 (— 6.3), posojila: ua men:cet201.7, na vrednostne papirje 163.0, skupaj 1364.8 (— 6.3), račun za odkup kronskih bankovcev 1152.9 (— 33 4), račun začasne zamenjave 347.5, državni dolg 2966.3, vrednost založenih drža\nih domen 2138.3, saldo raznih računov 832.3 (+ 77.4), skuraj 9256.0. Pasiva: g'avnica 28.2, rezervni fond 7.2, bankovci v obtoku GC65.9 (+ 3.2), račun začasne zame-njvae 347.5, državne terjatve 116.6 (+ 75.8), obveznosti: po žiru 348 8, po razn!h računih 127.7, skupaj 476.5 (— 14.4), vrednost založenih drž"\n'h domen 213P.3, ažija 75.4, skupaj 9256.0, obrestna mera je ostala nespremenjena. Konforenca zbornic v Zagrebu. Dne 21. t. m. se vrši v zagrebški Trgovski in obrtniški zbornici konferenca delegatov zbornic iz cele države. Na tej konferenci se izdela dnevni red za redno leino konferenco zbornic, ki se vrši v Ljubljani meseca maja letos. Cenfra'a industrijskih korpnracij ima redni lelni občni zbor, dne 15. sebruarja letos. 2rebanfe vojne odškodnine. Dne 15. t. m. se je vršilo v ravnateljstvu državnih dolgov žrebanje obvern?c vojne škode. Amortizirano je skupno 26 serij in sicer: 2295 — 2635 — 2843 - 3486 _ 407 - 3875 - 3301 - 9685 _ 1654 — 1858 — 633 — 1753 — 4o r-o-o. le s i ivo odvrvill Ce hočete, vam povem dvoie značilnih douodbic. IHEUIE SHEillE '3 -h t- s a ui M) 3 a O .—s ._ O b . n > - o ^ n = s S ^ > a a t- « S o JZ "33 2 o c w 8 .S i Q d 2 S ^ JS o '5 'a j* v JJ: tn N N C S 2 > ">«0 ° 1 2 N > N - i* j" :5 rt ^ A * o . O' M 0 > • £ (0 e u 0 A E a lll=ill= s N c« a. oi .. i c ! S JC ® ° N J S hI >■ III = 111 in povodno. Glede Argenlinije v traja Vatl- kr.n na svojem str.liSuu glede imen vrn,a r. sgr. Andreja za skda v Buenoa Avres. Do Francoske je bih ra-.merje še sp! ?no bolj napeto; v tem deVkatnem položaju igra kardinal Ceretli zelo spretno diplomatsko vlogo. Ea -morje do Ital je je bilo splošno bolj mirno kot prejšnja leta. Največjo nklivn st je pokazala korgregacija sv. obredov, ki je pripravila 6 kan ni acij in številne beatiiikaoije. V tem letu sta bila tudi dva kons'stor'ja, v katerih je bilo imenovan h 6 novih kardinalov. Vseh kardinalov je sedaj 69. Poselno važna je bila tudi proslava 1600 letnice nicejskega cerkvenega zbora. Kardinal P. Gasparri. tajnik sv. stolice bo svoje težko mesto pustil. Njegov nrslednik bo najbrže Izvrsten diplomat kardinal Ceretti, dosedr.nji pariški nuucij. Un verzitetna knjižnica v Iaivenu. Grrd-ttja velikanskega novega poslopja /a knjžnico katoliške univerze v Luvenu v Eelgj i, ki so ga bili Nemci v svetovni vojni zažgali, se bliža dovršitvi. Celo poslopje bo imelo obliko četverokotne stavbe s centralnim dvoriš em v flamskem st lu iz 17 stoletja. Načrte je napravil neki ame.ikanski arhitekt, ki je že v Ze-dinjenih državah zgrrdil nekaj največjih knjižničnih posl pij. Prostora bo v knjižnici z.a 1 milijon zve-kov. Zgradba je darilo ameriškega naroda, ki je potom narodne subskripci-je že nabral nad 1 miljen dolarjev. Da ne bi bili ta vsota le d3r nek terih bogatašev, je pogoj, da ne sme nihče več podpisati kot k' » r. Čolsko vprašanje v Nemčiji. Sedaj ima Ne:; čija šefe:.i zakon iz leta 1919. Zakon predstavlja kompromis med socialisti in cenlru-mom in sicer so po njem redne šole nevtralne, izredne pa kon-es * n Ine. Pripravlja pa se nov zakon, ki bo bolj v skladu z vero in bo najbrže napravil vse šele za kcn*esicnalne. V severnih krajih bodo tedaj bolj protestantske šole, ker je tam večina protestantov, v srednji in južni Nemčiji pa katoliške. V take šele bodo lahko zahajali tudi otroci drugih svetovnih naziranj in bo svoboda nar. ran'a zavarovana. Kar liče knjig in drugo, bodo vedno konsulli-rali cerkvene oblasti. Društvo »Treznost« v Ljubljani ima v torek dne 19. t. m. ob 18. uri redno sejo v brezalkoholni točilnici. Dnevni red: Določitev dela sekcijam. Udeležba za odbor obvezna. Društvo nižjih državnih nameščencev za Slovenijo. V interesu vseh drž. nameščencev Vns poziva odbor, da čimpreje poravnate članarino in posmrtnino. Dolžnost vsakega tovariša člana je, da se društveremu pozivu odzovo in še ne včlanjeni tovariši priglase kot člani društva. — Odbor. I»olxvedLovanja Izgubila se je v petek dne 15. t. m. pri koncertu v ^UnioniK ali do Vegove ulice zlata zaponka. Prosi se, da se vrne proti nagradi. Naslov pove uprava. Zahvale Sv. Jurij ob južni žel. Ob priliki poroke prt mlinarju Novaku v Vrbnem je nabral g. Drofenik za uboge učenke tukajšnje dekliške šole 00 Din, ki jih je fe potem sam dopolnil na 100 Din. Za to so mu šol. upraviteljstvo v imenu obdarjenih naj-prisrčneje zahvaljuje. Na.szn-mmiZa Kat. prosvetno društvo t Sp. šišl-i naznanja. svojim čl nom, da >e vrši izrecni občni zbor v ponedeljek 25. jan. cb pol osmih zve.er v samostun- i ski dvorani. K obilni udeležbi vabi odlor. Društvo drž. policijskih nameštenrev v Ljub- ! Ijani ima svoj re nar. Naj-m.njši 5 EHzi. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgo-.or znamkoi SLUŽKINJO z dobr. spri-1 čevali, pošteno marljivo j Stanovanja PsSca ovčrka, Ze'o dobro vpeljana in Naprodaj več izvrstno Vjp3\ajoča [ostilna Prodam: hmsljsvc ' ' I UltCSIII « drogove, tp7kih 1 Krekove, dva vagona B;-7o'avne drogove, okoli SO IZ„LI za kro' čo in šivilje s priloženo veliko IVAH KURALT, va*jčri 00 kom. D va. bukova, tablo za leto 1920 z rizbo za Jo pe, gospode, vo- inlin in snažno, se sprejme k v mestUi 2 sobli kuh n)0 dobra čuvnjk 3 !e;a sta. s,omškov , ,b 2 oseh. m mal. o.roku. in pritikline, išče vpoicoj. ■ ra. naprodai za 600 Din. g Ponudoe na upravo pod: uradnik. Ima pravo d i K. C?č, Lilbljma, Cru-»Zanesljiva« šrev. 377. Stanovanja. Pla":a za poi ' " i ieta naprej. — Na'lov pri lupravništvu pod 8t. 382. (lobra moč, vaiena meša-! $8* VB ne stroke, išie slaž '0.' , . T ', ., .. Gre v mesto ali na de- !c prodajajo v polenih ali želo. - Naslov se izve v Po! » 'u.dl ^ Jl^ih ™ .DolSka* cTK: se radi bolezni lastnik.' Seno, takoj proda ali < dda v najem. Samo resni re-Nektauti z go'ovino naj naj se obrnejo na Oglr.sm zavod Kovačič, Maribor 194 Domžale. fccrje70 nabrežje 6. DRVA-CEBIN Vollova ulica !{ll. - le,c.on M IMAM VELIKO i cun 310 suha, 80 m3. Kolie, kosta- ------ .._ njivo, za vinograd, več jamčeno slad- tisoč. Og';e. kostanjevo ko, se kupi v in bukovo, po naročilu, večji množini — franku Jabo'trik, novi, 50 lil. jalce, šolcrje in športne stvari. Velikost table je 100 cm dolžina in 70 cm širina. Priloženi zvezek s slovenskim krojnim poukom, po katerem more vsak krojač ali šivilja napraviti kroj po podobi ali naro"iti kroj po številki Cena abonoma za 1 vel. Krškavas-B.ežice. 236 | Ljutomerska cesla 18. va^on. — Ponudbe na: ; Viro, nnvo in st^ro /0hl. podobo, 5 n;a ih in zvezki polletno 120 Din. Dne Joc'p Rud-^an, trgovi-a, JO^FF K*1 ANJC, FTT',T, 29. januarja pričetek novega tečaja za šivilje. Vsaka šivilja ali nešivilja se nauči tekom tečaja izrezali kroj po vsaki podobi. Vpisovanje od 16. januarja celodnevno. Revnejšim ugodni plačilni pogoji. — Naj vsak pazi na točen naslov! Od min. u irg. in ofrt iionc. hrojna Ml StsiM trs It. 19, Ljuliliana. H kt S Iks ALOJZIJ BERNIK Za oskrbovanje društven. dptt^itaNI 1 • - v prostorov v Ljubljani se CSSOII-^I naprodaj, pnpravljen za žkol.a Loka 54 priporoča takoj sprejme v službo - . ^ . . ' nadaljnjo nakupovanje za vd;ko za,3go rožcnih lan-sliiv in ooool^oma r3/nl domači in možem- kako tvrdko. - Nadov v j zan.sliiv m ;sUii kaUor tudi i!u,tro. rpravi lista pod 3C,.[ GLAVNIKOV ZDRAV SLUGA, vam, se vsak dan ceno______________ I.aslna izdelovabiica Do- Služba celodnevna, plača , »ddrdo. - Kje pove upra-j stalna, brez h-ane in s a- vaJista P°d_«ev. 380.^ novania. Pismene ponud- j"0Q0" komadov borovi^ be s točnimi osebn. po_ smieUovih in ,;e:kovih datki in relerer.cami pod ' Kuhinjsko er^ajlirano vseh vrst in dr potreb- i iilro: »Sluga« ra Atoma brzojavnih DROGOV ščine, dobite nai'cen?je i Co3ipany, Ljubljana. !doIžina 8_12 m, debelina ! Pri tvrdkb A.. VICEJ.. kokošje, purje, račje, i10 do 15cm na tankcm i 0r' 8 žcs;e in gosji PUH, KLJUČAVNIČAR J ko rap,odai. Ponudbe 1 ^----- daja razpcši]jJ fšče mesta, zmožen tudi pod: »Diogi« Stev. 375 ILc; se v rajem ali nal"U'3 n-iniiii kot delovodja. Ponudbe! na upravo »Slovenca«, proti plačilu v obrck'h j P n3lnlzlJ ceni pod: »Izvežban« na upr. ; _ ..........—m---- Prodajalka" dobra in zanesliiva moč vsakega knjigovodje so lepo in pregledno črt- ne poslovne knjige v trpežni :: vezavi, ki jih izdeluje :: KiJIGMZM K. T. i?. V UUBl'Ali), KOPITA JEVA ULICA STEV. 6/!i ■ bro blago, cene zmerne :?a tar.in kupuje stalno in presi oferte z navedbo nakladalne pestajs in mnažine !o p^p^sla 4S°|o elektr. lestenci, svetilke (ampel), žarniec, radio-aparate in materija! Lju^Sjana, Sv. P.trd cesSs 25 dober pianir.o ali kratek vajena meš stroke, želi ' radi selitv, premeniti m v upravi lista pod št. 311 GLASOVIH | prodajalr.iSka oprava, iz- Prijazne ponudbe z na- Ca':cvec, Mcdjimurje lož'iene oinari-c in peč vodbo najemnine ali cene poccn: š itroi marine - ueje Zrmska-Frankcpanska ulica št. 4. Izjava. Podpisana s tem izjavljam, da so vse govorice, ki sem jih raztrosila o go-spej ALOJZI JI POTOČNIK, neosnovane ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 373 TEREZIJA ZALOKAR. premeniti mesto. - Naslov o:odaj. — F. MERSOL, šifro »Planino« ra A'oma ■ •• ...... Mestni trg 18, Ljubljana. ra- in plačilnih po^.oiev pod fro »Planino« ra A'o: Company, Ljubljana. Krojaš1:! Domcčnik i ^p g parletno pomočniško i dobo v mestu, išče prim. mesta za takojšnji nastop bodisi v mestu ali na deželi. Oglase cenj. mojstrov na naslov: F.acc j | Lovko, Cerknica 31 pii Rakeku. 378 KLAVIR zelo dobro ohranjen, dober glas, radi razmer ceno nap odaj. — Naslov v upravi: it. 325. Meblov. so&a v sredini mesta se oddn. Naslov v upravi: §t. 239! Spalnico ! •tegantno, modern-), belo «ma]iirano, po nirki ceni uro am. — io. r :pse, Poljanska c. 21, Ljubljana V globoki žalosti naznanjati v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je danes mirno v Gospodu zaspal naš iskrenoljub-ljeni oče, stari oče in tast, gospod pos«3tnik. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo zjutraj v Čatežu pri Vel. Loki. Ljubljana, dne 18. januarja 1926. MATKO MIKLIČ, Se! knjigovodstva drž. železnic. 7J.ot moka, koruza na debelo najceneje pri Žitnem zavodu, Ljubljana I i Telefon 213. U Juiotlovaniko lukarao 9 Ljubljani; Karoi Če& Izdajatelj; di. fl. Kulovee^ Urednik Fran« Ttrsetflav