P« poiti prajeman:
za
•elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 , — „ totrt , , 6 „ 50 „
mesec. „ 2 „ 20 „
V upravništvu' prejeman: za
eelo leto naprej 20 K — h 10,
o» - »
1,70,
pol leta 'etrt , •nesec
7* pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in interat« sprejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
uefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izvzemsi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 202.
V Ljubljani, v torek 4. septembra 1900.
Letnik XXVIII.
Shod v Selcih.
(Dopis.;
Ni še dolgo, ko se je ustanovilo pri nas »Katol. pol. društvo«. Takoj je pričelo razvijati svojo delavnost. V kratkem času je priredilo več pripravljalnih shodov za drugi slov. kat. shod. Vršili so se manjši sestanki v Bukovšci, Sorci, pri sv. Križu, v Davči in pri sv. Lenartu. Glavni shod za celo dolino pa se je sklical preteklo nedeljo v Selcih na Frtici. Sešlo se je približno okrog 300 mož.
Najprvo govori dež. posl. g. Povše V poljudnih besedah pokaže rane, na katerih krvavi kmetski stan, in opiše pot do boljše bodočnosti. Pravi rak za našega kmeta so ogromni dolgovi, od katerih se mora leto za letom plačevati nad tri mil. obresti. Poleg tega so se dandanes zelo pomnožili stroški za obdelovanje sveta, za pridelke se pa le malo skupi. Tuja mnogo oeneja živila izpod rivajo domače blago, da je v svetovnem prometu brez pomena. Država mora priskočiti kmetu na pomoč. Žalibog, da se v drž. zboru vsled strastnega boja med narodi ni ničesar storilo. Skrbeti se mora zato, da se pospešuje pridelovanje in izpečavanje domačih pridelkov in se na ta način zboljšajo gospodarske razmere.
Govornik povdarja, da je treba večje pozornosti pri sklepanju trgovinskih pogodb a tujimi državami. Pri nas so v tem oziru J. 1892 neprevidni državniki zelo grešili. Za zgled navaja trgovinsko pogodbo z Italijo glede izvoza bukovih deščic in uvoza južnega sadja. V svoji neprevidnosti so avstrijski zastopniki pozabili določiti, da je po tej pogodbi Italija strogo vezana le na Avstrijo. Italijani so kmalu sklenili jednako pogodbo z Ameriko. Američani so jo sprejeli le s pogojem, da se bode uvažalo južno sadje na njihov trg le v zabojih, napravljenih iz ameriških desk. Italija je začela dobivati les iz Amerike. Avstrija je ostala na cedilu. Cena bukovega lesa je padla, nasprotno pa izpodriva južno sadje posebno pomaranče, domača jabolka, ker se sme uvažati brez carine.
Istega leta se je tudi dovolilo vpeljavati vino iz Italije po jako znižani ceni. Domače vino ne more pri tej nizki carini tekmovati z mnogo cenejim tujim pridelkom. Naši vinogradi leže večinoma po strminah, in bregovih. Zato je tudi obdelovanje mnogo dražje kakor po italijanskih ravninah Laški delavci so tudi zadovoljni z nižjo plačo kakor naši. — Koliko škoduje uvoz tujega vina! sama Dalmacija ima na leto škode okrog 6 mil. gld. — Poleg vina se uvaža tudi sir. Reči moramo, da se prodaja pri nas večinoma le tuji sir. Le po visoki carini bi se povzdignilo domače blago. — Ustaviti bi bilo treba tudi uvoz tuje živine, da bi se povzdignila domača živinoreja. Z Balkana se sme uvažati živina za jako nizko carino po 3 gld. od vola. Nasprotno pa moramo mi plačevati po 20 gld. od glave. Ko se bode obravnavalo o novih trgovinskih pogodbah s tujimi državami, bode treba večje previdnosti.
Dolžnost države je tudi, da zboljša občila in prometna sredstva, posebno ceste in železnice. Govornik opozarja na Ameriko, kjer se prepeljuje blago za Blepo ceno. Država mora tudi skrbeti za pošteno produkcijo. Koliko sleparskega blaga se spravi dan na dan na trg. Umetno maslo napravljeno iz loja ameriških goved in nekaterih oljnatih snovi izpodriva pošteno domače maslo.
Država mora braniti kmeta, pomagati si pa mora tudi sam. Dandanes velja načelo: »V združenju je moč«. Vse se organizuje, delavci, obrtniki in tudi učeni stanovi. Le naš kmet je zaostal v tem oziru. Organizujmo se. To želi naš modri vladar. V srce me boli, je rekel poslancem leta 1891., da mora moje kmetsko ljudstvo biti tako trd boj za svoj obstanek. Zato je vladar naročil ministru, da se izdelajo zakoni, po katerih naj se združuje kmet. Preteklo je celih 10 let, a zakoni se še niso izvršili. Nasprotniki kmetskega blagostanja so znali celo stvar zavleči in preprečiti. Kolikega pomena je zadružno življenje. Zadruge bi pripomogle, da bi se pridelki naše deželo laže in bolje razpečavali. Le združeni kmetje morejo po-
staviti veliko množino blaga na svetovni trg in tekmovati z nasprotniki. Kolikega pomena bi bilo, ko bi zadrugo tudi pri nas zalagale armado s senom in ovsom, kakor na pr. na Bavarskem. V ljudskih žepih bi ostali dobički, s katerimi se maste razni prekupovalci. — Govornik priporoča mlekarske zadruge. Denar, ki ga skupi gospo dinja za mleko in maslo, se poizgubi. Nasprotno pa prinaša pravilno urejena mlekar niča posestnikom koncem leta lep znesek.
Za naše kraje bi bile velikega pomena tudi sadjarske zadruge s sušilnicami. Pravilno na zraku brez dima posušeno sadje najde mnogo odjemalcev. Konečno povdarja še govornik pomen Rajlajznovih posojilnic, po katerih naj bi se vedno bolj zniževala obrestna mera.
Predsednik g. Demšar povdarja pomen gozdov. Glavna opora gorenjskega kmeta je živinoreja in sadjereja. Tudi tukaj bi se dalo še marsikaj zboljšati. V naši deželi je še mnogo močvirnega sveta, katerega bi bilo treba izsušiti in spremeniti v rodovitne travnike. Oblastva naj store svojo dolžnost, pomagajmo si pa tudi sami in ohranili se bo-demo na svoji rodni zemlji krepki in močni in nasprotniki, socijalni demokratje, ne bodo našli v naši sredi ugodnih tal za svoje ideje.
Druga točka dnevnega reda je bila: »Politične razmere in katoliški shod«. Mesto govornika, ki je bil zadržan, prevzame besedo državni poslanec g. dr. Krek. »Katoliški shod«, pravi, se bode pečal s politiko, ker sta vera in politika v tesni zvezi. Nato je v daljšem govoru dokazoval tesno zvezo med resnicami sv. vere in politiko ter pobijal kriva načela: »Vera nima v politiki ničesar opraviti« ali »duhovnik ostani v cerkvi« ali »vera je zasebna stvar«.
Povdarjal je pomen verske resnice, da smo vsi od enega praočeta, važnost pape-stva in kat. svečeništva in pomen neraz-rušljive zakramentalne vezi sv. zakona v politiki. Vedenje liberalcev samih nam priča, da vera ni zasebna stvar. Vedno govore in pišejo o veri in njenih zastopnikih in s tem
priznavajo njen pomen v politiki. Sami so si ohranili neki vzor kat. svečeništva, po katerem merijo vsakega duhovnika. Najmanjšo napako razbobnajo v javnost. Zakaj to, ako bi ne bili sami prepričani, da verske resnice in njihovi zaščitniki niso brez pomena v politiki! — Zakaj se je po liberalnih listih že toliko pisalo o narodni cerkvi? — Nasprotniki sami že dobro vedo, kolikega pomena je vera v politiki. Zato uporabljajo ravno v naših dneh boj proti Rimu, boj proti sv. veri kot orožje, da bi onemogočili politiški razvoj Avstrije in zatrli Slovanstvo. Kdor trdi, da vera nima v politiki ničesar opraviti, je ali nevednež ali naravnost izda-jica in grobokop svojega naroda. Med vero in politiko je tesna zveza in resnice sv. vere segajo globoko v javno življenje narodov in držav. In ravno na kat. shodu bodo zbrani možje obnovili svoje versko prepričanje in obljubili to svoje prepričanje kazati v javnosti.
Besede niso ostale brez sadu. Zavedni možje vneti že preje za kat. shod, kar priča posebno to, da so v občinski seji enoglasno sklenili poslati zastopnika na shod, so se oglasili k prav obilni udeležbi.
Politični pregled.
v Ljubljani, 4. septembra.
Ministerstvo ali parlament ? Težko zaželjene rešitve sedanje akutne krize še ni od nikoder, niti parlament, niti kabinet še ne vesta, kaj se zgodi z njima v bližnji bodočnosti, poučeni politiki vedo le to, da gre kabinet ali pa parlament. »N. Fr. Presse« poroča, da je bil ministerski predsednik v nedeljo pri cesarju v avdijenci. Razgovor je trajal več ur, vendar pa akutno vprašanje še ni tako daleč rešeno, da bi mogla uradna »Wien. Zeitg.« danes ali jutri objaviti cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se izreka nad parlamentom smrtna obsodba. Formalno odobrenje tozadevnih Koerberjevih predlogov pa napoveduje imenovani list še tekom tega tedna. »N. W. Journal« pa ve poročati, da ministerski predsednik niti ni
l s o r t. k.
Na božjo pot in razstavo. hi.
Friburg, 11. avg.
Lncerna.
Iz Einsiedla smo se zopet parkrat pre-sedli, motrili okolico in poslušali govorico sopotnikov. Tudi ruski sem (ul govoriti. Saj veste, gospod urednik, da se nisem mogel zdržati, začuvši milozveneči ruski jezik. Nagovoril sem žensko, ki je govorila ruski s sopotnikom, doma od Volge. Bila je učiteljica ter je s ponosom govorila o ruskih pripovednikih. Celo najnovejše delo Tolstega »Voskresenje« je že dvakrat prečitala. Ali vkljub zavesti samostojne sodbe ni imela o literaturi. Otrok časa!
Curih si ogledava mimogrede. Mesto je veliko v napredku. Šteje 160.000 prebivalcev, skoro samih protestantov, ki imajo trinajst cerkva. Seveda so bile te cerkve nekdaj v katoliških rokah, dokler ni prišel krivoverec Ulrik Cvingli, ki je tu širil svojo vero ter ima tudi svoj spomenik. Umrl je 11. oktobra 1531 v bitki pri Kapelu kot žrtev svoje vere. Industrija in veda cvete v Curihu. Kolodvor je velikansk ter meri 7000
kvadr. m. Vendar meni ni ugajalo to mesto in rajši sem slonel ob Curiškem jezeru, zrl v gladko površino, zrl na živahne ladije ter sanjal o zlatih časih---
Popoludne smo se odpeljali. Popotniki so se menjavali — »aus den Augen, aus dem Sinn«. V spominu mi je ostal le neki iid, ki je prišel iz druzega kupeja v naš ter je pri oknu na glas govoril, kakor bi se s kom pogovarjal. Vsebina govora je bil »kšeft«. Ko se je dobro naučil, kako bode kupca osleparil, šel je zopet v kupej k svoji družbi.
Na večer pa smo že v Lucerni. Naseliva se v hotelu »Pri sv. Jožefu«.
->Ah, to pa to!« je zaklical tovariš, ko ee sprehajava po obrežju. Sprehajala sva se do 10. ure ob Vier\valdsUitt-skem jezeru, zrla v vodo, koder so se divje race kakor domače zibale, zrla v ljudi, ki so hodili gori in doli. Tu so ljudje iz vseh krajev sveta. Zdaj čuješ nemški, kar govore večinoma tudi Lucemci, zdaj te kdo nagovarja angleški, zdaj hiti po francoski, zdaj laški, tudi ruski in češki se ujame na uho. Le naju so navadno vprašali, kak jezik da govoriva? In če sva povedala, kje je naša ljuba domovina, so skomizgnili z rameni. Če sva pa pravila o našem razvoju, o časnikih, šolah in društvih, tedaj so se čudili.
Britka žalost me prešine, Ko se spomnim domovine, Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane.
Takih krajev je zelo malo, kakor Lu cerna ob Viervvaldstattskem jezeru. Človek strmi, gleda, premišlja božjo lepoto v naravi. Kar pravijo o Neapolju, to bi se dalo reči tudi o Lucerni: Lucerno »vider e poi mou-rir«. Marsikod sem že nosil potni les, a takega kraja še nisem videl. V Neapolju skazi popotniku veselje tisti nesimpatični laški rod, Švicarji pa, vziasti Lucemci, so pa tudi v tem oziru hvale vredni. Prijazni so in odkriti.
Lucerna je srce Švice. Je pa tudi glavni sedež katoliškega življenja izven Friburga. Med 30 000 prebivalci je pa tudi kakih 5000 protestantov. Toda lega Lucerne presega vsa druga mesta. Ako je Bern sedež švicarske gosposke, Curih središče trgovine in vede, ako je Basel ponosen na svoje manufakture in dobrodelne naprave, Geneva na svoje industrijske izdelke, tedaj jo Lucerna mesto, ki ima najlepšo lego, naravne tvorbe in sprehode. Bodisi mesto, bodisi jezero, bodisi Pilat, bodisi Rigi, vse je lepo, veličastno. Zato pa pride semkaj vsako leto 250 do 300 tisoč tujcev.	k
Poglejmo nekatere krasote.
Zjutraj odrinemo s parnikom »llelvetia« iz Lucerne. Krasna vožnja po jezeru. Popotnika očara. Vile se vrste ob obrežju, rodovitna polja se raztegajo tja pod gore, peta
vedejo na vse strani gori in doli--Kako
prijetno je sedeti na krovu ladije, sredi po modrem jezeru pa sanjati! V dobri uri smo v Alpnachu. Od tod se gre na goro Pilat, ki leži zahodno od Lucerne. Na to goro so navezane marsikake pravljice. Tako pripovedujejo, da se Pilat pokazuje nad skalami, ako ga zna kdo poklicati. Kdor zakliče: Ti si nedolžen nad krvjo tega človeka! dobi odgovor ali prav za prav odmev: Dolžen (kriv) nad krvjo tega človeka!
Iz Alpnacha se pride peš na goro v štirih urah. Ali midva sva se rajši peljala po zanimivi železnici-zobači, ki vozi na vrh Pilata 1 uro 25 minut. Železnica ima en vagon, ki ga goni par ter se spenja naravnost po strmini navzgor. Tir je 3610 metrov dolg. Popotnik ne ve, ali bi se bolj čudil tehnični izpeljavi železnice ali pogledu v nižavo in višavo? Železnica ima tudi viadukt in štiri tunele. Na vrhu sta dva hotela in po kame-nitih stopnicah se pride na vrh Esel, cd koder je čaroben razgled na jezero, Lucerno, okolico in hribe. Moj tovariš kot hribolazeo je silno obžaloval, da je megla legla po dolini in so oblaki zakrivali snežnike iFinster-
stavil pozitivnih predlogov, ter pravi, da se mogoče razsodi o usodi parlamenta Se le po vrnitvi cesarjevi od bližnjih manevrov. Po mnenju teh dveh listov se torej umakne le parlament, vlada ostane. Liberalni velepo sest-uki se izjavljajo proti razpustu državnega zbora, ker bi to pomenilo kapitulacijo pred Češko obstrukcijo, in nasvetujejo razna več ali manj primerna sredstva proti obstrukciji. Istotako so proti razpustu mladočeški poslanci, a objednem so tudi proti Koerberjevemu kabinetu, o katerem zahtevajo, naj se umakne. Mladočeška glasila govore le o ministerski krizi in pripovedujejo, da izhaja početek krize iz srede kabineta in sicer prej, predno se je konečno kaj odločilo glede notranjepolitičnega položaja. Že v prvi polovici meseca julija je prišlo v kabinetu do nekega razpora, vendar pa se je tedaj razpor še poravnal za prvo silo. Sedaj je pa dobila vlada v roko sklepe mladočeškega izvrševalnega odbora in nadaljno odlašanje rešitve krize je postalo povsem nemogoče. V Koerberjevem kabinetu sta sedaj dve primeroma jednako močni stranki, ki se prepirata mej seboj o načinu rešitve iz zagate. Predlogi so sledeči : oktroiranje jezikovnega zakona in poslovnega reda ; razpust parlamenta brez razpisa novih volitev (§ 14); razpust in nove volitve po starem ali novem volilnem redu. Ker pa ni pričakovati, da bi dobil kateri teh predlogov soglasno odobrenje kabineta, je to dokaz, da je navstala kriza v vladi sami. Kriza pa ne bo samo delna, marveč popolna. Konečno naštevajo mladočeški listi tudi razne mogoče načine rešitve sedanjega vprašanja. Prvič, pravijo, se zadeva lahko reši na ta način, da cesar vzame na znanje vladno negativno poročilo in poveri posle drugemu ministerstvu; drugič vladar zahteva od Koerberja predlogov glede rešitve parlamentarnega vprašanja in se odloči za jednega mej njimi: nadaljno vladanje brez parlamenta, ali razpust državnega zbora in oktroiranje jezikovnega zakona, ali konečno nove volitve in oktroiranje poslovnega reda. O vseh teh načrtih se bo posvetoval ministerski svet pod predsedstvom cesarjevim, ki se vrši danes ali jutri. — Reči moramo, da ima ta politik največ upanja na zmago, ker je nastavil toliko načinov, da mu skoro ne more izpodleteti.
Socijalno - demokratiški strankarski shod v Gradcu se je pričel, kot smo že omenili, v nedeljo dopoldno v dvorani Steinfeldske pivarne. Udeležuje se ga kakih 120 delegatov, mej temi vsi socijali-stiški državni ^oslanci. Češke socijaliste zastopata Nemec iz Prage in Krapka z Dunaja. Shod je otvoril v ime osrednjega vodstva Popp z Dunaja, ki je povedal, da je ta shod bržkone priprava za nove volitve. Predsednikoma shodu sta bila izvoljena Popp in Drosler. V ime graškega mesta je zboro-valce pozdravil mestni odbornik Resel, v ime sodrugov v rajhu poslanec Vollmar, ki se je spominjal Liebknechta, in Krapka v ime Čehov. O delovanju stranke je poročal
chorn, Monch, Jungfrau). Najvišji vrh Pilatov je 2133 metrov visok. Mene pa je drzna vožnja po zobači (stane gor in dol 16 fr.) tako prevzela, da sem rajši motril namesto groznih prepadov pod nami sopotnike An gleže. Na povratku smo se seznanili s turisti iz Ilanovra in Vestfalske, hvaleč naše slovenske delavce po rudokopih.
Čez dve uri smo se zopet vozili po je zeru, ki ima obliko krivega križa, polno zalivov, kotlin, čudovite sence in svitlobe. Dolgo je 2 uri 40 minut.
Tam v nasprotnem zalivu se je videlo mestece Kiissnacht, ki spominja na zgodbe Viljema Telia :
Durch diese enge Gasse muss er kommen, Sonst fiihrt kein andrer Weg nach KUssnacht.
Nič manj zanimiv je izlet na goro Rigi. Toda ogledati si morava še nekatere druge znamenitosti po mestu. Mayerjeva panorama nama je pokazala vse naravne prikazni od Rigi-ja do Pilata, celo železnica-zobača so je premikala čez drzen mostiček pred nama ter valila dim iz malega dimnika. Kar nama neugodno vreme na Pilatu ni privoščilo, to sva videla tu v malem za 1 frank.
V malem parku je na 20 met. visoki skali vklesan lucernski lev od kiparja Ahorna iz Konstanca. Lov leži smrtno ranjen na
Skaret. V minulih dveh letih je bilo 3648 ljudskih, 17.945 društvenih in 7672 shodov po § 2 ter 234 konferenc. 229 shodov je bilo prepovedanih, 109 razpuščenih. Časopisov v nem. jeziku je bilo 48, 50.000 or ganizovanih nemških sodrugov je plačalo 24 700 kron strankarskega davka, zaprti so bili nemški sodrugi v tej dobi skupno 29 let, 1 mesec in 6 in pol dneva, kazni so plačali 3621 kron 72 v. — Poslanec Rieger je poročal o parlamentarnem delovanju ter seveda govoril o »praznih rokah«. Potem je pa nastopil dr. A die r ter govoril o strankarski taktiki. Možje govoril za zbližanje nemških in čeških sodrugov, ki naj se skupno bore za preobrat sedanjega državnega reda in za splošno, jednako in direktno volilno pravico. Skaret je govoril za generalno stavko, pobijali so ga pa razni govorniki. Heller z Dunaja je rekel, da ni varno poprej groziti, dokler ni gotovo, da se grožnja izvede. Poslanec Resel še ni za splošno volilno pravico, češ, da se ljudstvo ne bo odzvalo temu klicu. S tem je bila končana nedeljska razprava. — Včeraj dopoldne se je razprava o taktiki nadaljevala. Sodrug A d 1 e r je moral čuti precej trpkih od strani »povsodi preziranih« so-druginj. Sicer pa ni bilo nobene druge nesreče, nego da se je bil sprejel predlog Ilel-lerjev, ki poziva na boj za splošno volilno pravico. Popoldne se je vršila tajna seja Razgovor je bil o strankarskem časopisju.
Ruski finančni minister Witte v Parizu. V nedeljo zjutraj je došel v Pariz ruski finančni minister Witte, da kot zastopnik ruskega carja obišče razstavo, posebno pa ruski oddelek. Razni listi so poročali, da je minister samo radi tega prišel v Francijo, da izposluje pri pariških bankah kako večje pcsojilo v pokritje stroškov za ekspedicijo v Kino. Minister izjavlja, da je ta vest povsem neosnovana, ker Rusija prvič ni v nikakih financijalnih zadregah, drugič ji pa ekspedicija ne bo povzročila posebno ogromnih stroškov, ker je že davno pripravljena na vse take slučaje. — Mogoče pa je, da bo Wittejev obisk nadomestil napovedani obisk carja Nikolaja ali pa mu pripravil pot.
O nesposobnosti angleških častnikov piše sedaj večinoma vse angleško časopisje, kar ga seveda ni pod direktnim vplivom Chamberlaina in njegovih ljudij. Naravnost uničevalno sodbo je izrekel nad njimi najprej lord WoIseley, o katerem se splošno sodi, da postane vrhovni poveljnik angleške armade. Mej časniki se posebno odlikujejo »Times«, ki pravijo, da se je dosedaj vodila vojska samo pri zeleni mizi v raznih posvetovalnicah, v slučaju potrebe pa nikogar ni, ki bi tudi v praksi pokazal svojo zmožnost. Vojska z Buri je za to dovolj ja sen dokaz. Ogromno število angleških častnikov v sedanji angleški armadi ne more drugače rešiti čast angleškega orožja, nego z zvijačo ter največ vsled tega, ker se Buri sami ne poslužujejo takih sredstev, kakorš-nih bi se posluževal vsak drugi sovražnik napram Angležem. Napad meri seveda na-
zlomljenem orožji in umirajoč stiska s šapo krčevito grb Bourbonov. Bolesten je pogled na tega leva ! Izvrstno mu je izražena na obrazu notranja bolest. Postavili so ta spomenik v spomin tistih Švicarjev, ki so leta 1792 pali na pariških tuilerijah v boju proti Jakobincem. Napis se glasi: Helvetiorum fidei ac virtuti.
Krasen je razgled raz Giilscha, hribca koncem mesta. Po spenjači se pride v dveh in pol minutah na vrh griča. To je najkrajša železniška proga na svetu, le 180 m. dolga. Na griču je še stolp in kdor hoče še lepši razgled uživati, pa se potegne po stolu (lift) v 40 sekundah na vrh stolpa. — Res, lepa si, Lucerna, lepo tvoje jezero, lepa tvoja okolica in popotnik se težko loči od tega kraja. Poravnaj mo še račun in odrinimo dalje. Le še en pogled na obrežje. Večer je, solnce zahaja, kostanji šume, biserno jezoro utriplje, zvezde se množe na nebu, rde in žare, v daljavi se žari, izgubljajo se v daljavi glasovi godbe, skozi drevje se lomijo toki električne luči. Z jezera sem pa migajo mnogobrojne svetilke na ladijah. Po obrežji se sprehajajo tujci vseh narodov, se pogovarjajo in emejajo, najraznejše noše opazuješ --— Toda ni je več, prijazne Lu-
ccrne — vlak je odpihal proti zahodu.
ravnost na Robertsa, ki že davno čuti, da se mu majo tla pod nogami.
Knjige lu časopisi.
Stolna crkva v Djakovu. U slavu pe-desetgodišnjeg biskupovanja svoga pokro-viteljo Josipa Jurja Strossmajrera izdala »Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti u Zagrebu«. — To je naslov prekrasni knjigi, katero je tiskalo češko grafično društvo »Unie« v Pragi in se dobiva pri upravi »Knjižare dioničke tiskare« v Zagrebu, Gunduličeva ulica, in v bukvami Fr. Rivnača v Pragi. Cena 10 kron. Knjiga je izšla v hrvatskem in francoskem jeziku v res prekrasni obliki ter opisuje stolno cerkev v Djakovu. Knjigo krase prelepe slike, s katerimi je hrvatski mecen olepšal svojo cerkev. V isti zalogi se dobiva tudi slika Strossmayerjeva po fotografiji iz zadnjega časa. Cena slike 1 krona, na kartonu 1 K 50 vinarjev.
Dopisi.
Izpod Nanosa, dne 31. avgusta. Že dokaj dopisov smo brali zadnja leta izpod Nanosa, po zaslugah cenili vsakogar a nikdar mislili, da bode kdo 25. avgusta t. 1. v št. 195. »Slov. Naroda« prišteval odlične naše može mlačnežem za to, ker bi in le iz spomina do svojega pokojnega nepozabljenega poslanca Hinko Kavčiča resnici in pravici na ljubo opisali delovanje hrenoviškega župnika gospoda Antona Žgurja tako-le:
Dobro leto je od tega, odkar smo prosili za novega župnika gosp. A. Žgurja. Ker smo ga poznali kot bivšega svojega kaplana in tudi slišali toliko dobrega o njem kot duhovniku in uglednem kmetovalcu , veselili smo se njegovega prihoda tembolj, ker smo vedeli, da bode prijatelj kmetijstva gotovo tudi najboljši prijatelj nas kmetov.
Kot župnik predložil je 18. okt. 1899 občinskemu odboru obris, po katerem naj bi se prezidala farna cerkev. Občinski odbor je njegov načrt soglasno odobril z dodatkom, da se v pročelo cerkve stavijo trije vhodi, po obrisu napravi stavbeni načrt in potem napresi pristojno politično oblast za konkurenčno obravnavo. Pristojna oblast tega načrta ni odobrila, do konkurenčne obravnave ni prišlo, tedaj o zidanju kake cerkve ni govora, kakor se tudi ne more govoriti o tem, da bi se fara razkosala, ako vpoštevamo ogromne troške prvi ustanovitvi novih župnij, če tudi bi se mogla kakim potom oskrbeti plača dušnemu pastirju.
Kaj pa župnik-kmetovalec ? Poglej posestvo naše župnije! Poprej toliko časa v najemu kaže ti polje, vrt in senožet sedaj zareB pridnega za kmetijstvo unetega gospodarja, ki bi bil v ča3t in korist celo deželi popra, kamor ga dopisnik »Sl. Naroda« pošilja.
Slavna sanitarna oblast je v svojem času skrbela, da ima hrenoviška župnija posebno pokopališče in gotovo bode — če bo treba — skrbela, da bodo tudi kosti naših prednikov po delavnosti vrlega našega župnika tam, kakor veleva postava.
Popravil je larovž, vrt in naredil kapelico pri cerkvi, za katero bode tujemu izvedenemu zidarskemu mojstru štel ravno toliko, kolikor je početkom zahteval domači — kakor znano — ne toliko vešč mojster.
Čeravno ni bilo konkurenčne obravnave za cerkev, nalomili so proti primerni odškod nini ^kamenja »domačini« in napeljali dokaj centov apna »tujci« za to, ker so ga vozili k fari domu 5 kr. na centu ceneje, nego so hoteli oddajati ga domačini, od katerih ga je tudi dokaj kupil za popravo zunanjih cerkva ali zidanje kapelice. Kakor ni dal niti krajcarja do sedaj za kapelico, kamenje in apno, tako tudi ne misli g. župnik izsesavati že itak revnega kmeta do zadnjega, ampak obvarovati njega in sebe velikanskih izdatkov. Zato trdi, v cerkvi in zunaj, da ni bil, ni in ne bode niddar zato, da bi se na tukajšnjih kmetijah vknjiženi cerkveni kapitali iztirjevali in tako ž njimi zidala cerkev in sploh rajše nikdar cerkve ne zida. kakor bi jo zidal z denarjem, s katerim bi tiral svojega farana na boben, — vsikdar bode pa zato, da se kupljeno kamenje in apno porabi za prezidanje cerkve, če ne bode višja oblast odredila, da je mora porabiti za novo cerkev, ker je sedanja pre-
slabo pokrita, premajhna in za tako veliko faro zares preskromna.
Če bi v tem slučaju v novi posvečeni kapelici hranili hv. popotnico, blagrovali bodo potniki solzne doline g. župnika Žgurja zato, ker jim ne bode treba predolgo čakati na Onega, po katerem hrepene na potu v dolgo večnost in ki bode tudi gosp. župniku obilo poplačal, kar je nezasluženega pa bridkega radi dopisa v »Sl Narodu« prebil tegadelj, ker je zidal potrebno kapelico za obhode v dan sv. R. T. in sploh z unemo doloval v povzdigo časti božje.
Ce bi kilo dvomil o istinitosti vsebine tega dopisa, naj se obrne na g. župnika v Hrenovicah, ki mu bode radostno potrdil, da je res, kar smo pisali in da smo ie v toliko prekoračili svoj dopis, ker smo g. župnika po zasluženju tudi hvalili.
Podnanoščani.
Preosnova našega hišnega najemninskega davka.
Predaval odbornik dr. V. Gregorič na II. glavni skupščini društva hišnih posestnikov v Ljubljani, dne 18. maja 1900.
(Dalje.)
Te tožbe so povsem opravičene. Hišno-najemninski davek znaša, kakor znano, pri nas 26l/3 °j0 bruto-najemnine po odpisu 15% vzdrževalnih stroškov. Taka davčna postavka je gotovo silno visoka, d&, za hišnega posestnika nezmagljiva. Vsi drugi slojevi morajo pri svojih poklicih plačevati k večjemu 1 — 5 °j0 davka od svojih letnih dohodkov, rentier cel6 le 2 %; hišni posestnik pa mora žrtvovati fiskusu 267,%, zraven Pridejo pa še visoke deželne in občinske do-klade, ki znašajo pri nas 60%. Vrh tega mora plačati od čistega dohodka še osebni dohodninski davek. Tako se zgodi, da mora ljubljanski hišni posestnik plačevati preko 40% od takozvanega čistega prihodka. To so bremena, katerih se ne bode moglo več dolgo prenašati. Sicer je država to tudi uvidela ter je dovolila iz preostankov osebnega dohodninskega davka 10—12'/j% odpusta pri hišnem najemninskem davku; a to ne izda veliko, kajti ne zmanjša se onih 261/3 % za 10—12'/,%, temveč le od predpisanega hišnega najemninskega davka se popusti 10—12'/2%, tako, da se vsled tega popusta n. pr. od 200 K hišnega najemninskega davka odpiše 20—22 K. Deželne in občinske do-klade pa se računajo in predpisujejo kakor doslej po polnem hišnem najemninskem davku.
Davki se vrste v direktne in indirektne, in sicer z ozirom na način, kakošni so davčni viri. Direktni davki na dohodnino se dele dalje v dve glavni vrsti, kakor se jemljo neposredno pri osebi ali pri dohodninskih virih. Prvi so subjektni dohodninski davki, drugi so objektni davki. Subjektni davki zavzemo to, kar je pri osebi čistega dobička, objektni davki pa ves kosmati dohodek premoženja, zato se tudi imenujejo dohodninski davki.
Naš hišni najemninski davek je takozvani dohodninski davek.
Znani narodni ekonom dr. Schiiffle piše v svojem delu „Grundsatze der Steuerpo-litik":
„Dohodninski davki ne obdavčijo osebnega dohodka. Obdavčiti morejo le zneske, ki niso dohodki davkoplačevalcev (kakor n. pr. pri hišnem najemninskem davku deželne in občinske doklade.) S temi glavnimi lastnostmi se nagibajo dohodninski davki indirektnemu obdavčenju.
Avstrijski hišni posestniki imajo žc desetletja sčm na žalostno izbero, ali naj sebe uničijo pod pritiskom izrednih davkov in doklad, ali naj si jih pa olajšajo s tem, da jih nalože jeden del na stranke, ki imajo v najemu stanovanja.
Bivši avstr. finančni minister dr. Kaizl piše v svoji knjigi „Von der Uebenviilzung der Steuern" sledeče:
„Gotovo je, da hišnega najemninskega davka ne prenaša navadno ali vsaj dolgo časa lastnik hiše kot tak, t. j. iz hišnih dohodkov, temveč da nosijo ta davek ali drugi s hišo združeni dohodki ali pa dohodek najemnika."
„Čim bolj so davki na ta način urejeni, da resnični dohodek državljanov ne tvori samo vira, ampak tudi podlago pri odme-
ritvi davkov, tem lažje so doseže resno mišljeno jednakomernost pri obdavčenju, naj se to zgodi že potem le po razmerju ali po progresivnosti. Čim bolj se torej bliža jednakomernosti obremenjenje davkoplačevalcev z direktnimi oziroma, ako se prelože na dotične konsumente, z indi-rektnimi davki, temveč jamstva je za to, da bodo davke resnično oni nosili, za katere so določeni, tembolj gotovo bode preoblo-ženje izključeno. Direktni davek pa, ki bi ga utegnil na davkoplačevalca preložiti, je po zgoraj označeni smeri onemogočen; ravno tako je onemogočen indirektni davek, ki se kljub nameram davčne oblasti ne da povsem preložiti in na ta način davčni pritisek na davkoplačevalca povzroča."
Ker moramo smatrati sodbo bivšega fin. ministra v njegovem lastnem področju gotovo kot merodajno, si pač ne moremo misliti ostrejše obsodbe cele uprave tedanjih naših obstoječih doklad in hišnega najemninskega davka.	(Dalje prih.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4 septembra.
gnalflki katoliški nhftfl^ej0 včeraj pričel. Meščanstvo je v ogromni večini okrasilo svoje hiše z zastavami v pozdrav udeležnikom iz raznih hrvatskih krajev. Celo z nadvojvodskega dvora vihrajo štiri zastave. Po mestu je živahno gibanje. Na obeh kolodvorih člani pripravljalnega odbora pozdravljajo došle goste. Posebno navdušeno so včeraj zjutraj pozdravili biskupa Strosa-mayerja. Prišli so na shod : Nadbiskupa dr. Posilovič in dr. Stadler, dalje biskupi Nakič iz Splita, Marčelič iz Dubrovnika, Mahnič b Krka, Maurovič iz Senju, Drohobecky iz Kri-ževca, Voršak iz Djakova, Gugler in Krapau iz Zagreba. Že včeraj se je več Slovencev odpeljalo v Zagreb, cfcujesjsp se odpeljali presvetli knez dr. Jo g UjLup še mnogi odlični Slovenci. Mi srčno pozdravljamo prvi hrvatski katoliški sestanek ter mu želimo najlepše vapehe!
Za udeležnike katoliškega shoda! Zbirališče društev, ki se udeleže ba-kljade, bode v torek 11. t. m. točno ob 8. uri zvečer na vrtu starega strelišča, Streliške ulice in odpade na torek večer 11. t. m. prireditev »slov. kršč. soc. zveze« v »Katol. Domu«. V »Katoliškem domu« se zbirajo samo ljubljanski člani »Zveze«, odkoder odkorakajo korporativno na vrt starega strelišča. Društva naj pridejo že k bakljadi z zastavami. Po bakljadi bode v prostorih starega strelišča prosta zabava. V sredo zjutraj se društva zbero tudi na vrtu starega strelišča točno ob pol 8. uri zjutraj, odkoder odkorakajo z zastavami k sv. maši v stolnico, kjer bode ob 8. uri zjutraj sv. maša, in od tod k slavnostnemu zborovanju v »Alojzevišče«.
Osebne vesti. Profesor na drž. gimnaziji v Gradcu Fr. Krašan je povodom svojega umirovijenja dobil naslov šol. svetnika. — Profesorja v Ilornu Jos. Frank in B. S pet h v Trotnovu sta premeščena na drž. realko v Mariboru. — Suplent v Tri-dentu A. Celeste C a 1 d i n i je imenovan učiteljem na gimnaziji v Kopru, suplent v Brnu dr. S. Nagel učiteljem na gimnaziji v Pulju; suplent na drž. gimnaziji v Pazinu Jos. Roža je imenovan učiteljem. — Učit. kandidatinja Marija Bole je nameščena v St. Vidu pri Vipavi in začasna učiteljica v Knežaku Julija Gabrovšek v Erzelju.
Shod v Št. Jerneju. Poroča se nam: Zadnjo nedeljo je prišel k nam poročat g. drž. posl. Viljem Pfeifer o svojem delovanji v drž. zboru. Razmotrival je za naše kraje pereče vprašanje o vinogradih in njih izboljšanji in posebno povdarjal, da bi se pri obnovitvi trgovinske pogodbe z Italijo povečala carina za uvoz laškega vina v naše kraje. Podajal je tudi gospodarjem in obrtnikom nekatera navodila za znižanje obrtn. davka. Dotaknil se je za nekatere ob Krki ležečo kraje tako pomembnega vprašanja o regulaciji Krke, ki le prepogosto izstopa in uniči up kmetovalca. Shoda se je udeležilo prav mnogo naših posestnikov in vinogradnikov, ki so pazno sledili govoru g. drž. poslanca in so jednoglasno sklenili sledečo resolucijo: »C. kr. vlada se naprosi, da pri obnovitvi trgovinske pogodbe z laškim kraljestvom zviša sedanjo carino na uvoz la-
škega vina za toliko, da bo mogoče domačim vinogradnikom prodajati svoje vinske pridelke po primerni ceni, da se tem potom zopet ojači in okrepi domače vinorodstvo in nekoliko odpomore sedanji veliki bedi vinorodnih pokrajin«. G. drž. posl. se je k sklepu izreklo obče zaupanje za njegovo marljivo delovanje tekom zadnjih let, ker je naše ljudstvo uverjeno, da je ravno ta gospod poslanec njim največ izposloval na Dunaju za izboljšanje bednega gmotnega stanja.
Najnovejša blamaža Jakoba Dimnika & oomp. Zadnji »Učit. Tovariš« prav srdito napada g. Antona Koblarja. Piše namreč : »Zmrzlikarjev Tone je v svojem izobilju prostega časa skrpucal napad na vse slovensko učiteljstvo v »SI. Listu« št. 28. Napad je toli ostuden, da dotičnega člankarja le p o m i -lujemo nanjegovi besnosti. Čujte! »Vprašanje in odgovor. Vprašanje : Ali ugajajo ljudske šole na Kranjskem vsem pravičnim tirjatvam in ako je notranja kakovost in vrednost teh šol primerna žrtvam, kater« nam izkaže proračun normalno-šol-skega zaklada vsako leto ? — Odgovor Re-šetarju : »Ljudsko šolstvo naše ni popolnoma tako, kakršno bi moralo biti; navzlic vsem žrtvam, katere doprinaša dežela naša za šolstvo, nadkriljuje nas v tem oziru glede notranje uredbe vendarle marsikatera dežela (menda misli na Tirolsko ?) Eden razlog tiči v usodnem načelu, katero je žaiibog merodajno za vzgojo učiteljskega naraščaja, multa sed non multum. Odkod pa dobiva naše učiteljstvo svoj materijal, odkod se rekrutirajo učiteljski kandidati ? Tukaj tiči menda glavni vzrok pomanjkljivosti ljudskega šolstva našega. Na moškem oddelku učiteljišča so večinoma taki elementi, kiniso mogli prospevati na srednji šoli. Če jih je zadela katastrofa v gimnaziji ali na realki v podobi slabega reda, in če nikamor drugam niso mogli, potem pribežaliso na učiteljišče. Veliko je izjem, ampak dosti je pa vendar takega ž i v lj a na pripravnici. Ljudje, ki so praktično dokazali, da se sami ne znajo učiti, tistim se izroča poklic da poučujejo druge!« Fej! Ali misli Tone, da dado rede kar zastonj ? Ali pripravnikom ni treba napraviti mature in pozneje izkušnje sposobnosti, kjer morajo dokazati zahtevano znanje za svoj poklic ? Pri duhovniških konkurzih naredi pač vsak izpit, ali zna kaj ali ne, nikdar pa pri učiteljskih izkušnjah. Gosp. Jakob Dimnik nato navaja iz govora poslanca Suldjeja v Novem mestu napad na duhovščino in pravi, da jo Suklje govoril ,golo istino. G. Dimniku in g. Luki Jelencu, ki gotovo vesta, kdo so-stavlja razne »zmesi«, povemo na ušesa, da je dotične besede doslovno govoril profesor Suklje leta 1894. v dež. zboru kranjskem. »Slov. List« je zanjko nastavil, in »Učit. Tovariš« se je ujel ter pokazal, da ne pozna niti občeznanih govorov »narodno-naprednih prijateljev šole«. Čestitamo »luči« narodno-naprednega učiteljstva na sijajni blamaži. Pričakujemo, da bode »Učit. Tovariš, ponatisnil še besede dr. Tavčarja iz iste seje dež. zbora in popravil krivico, ki jo je storil g. Koblarju.
Na Planinski Gori bo prihodnjo nedeljo, t j. v praznik Imena Marijinega, velik shod romarjev, zadnji in največji v letu. Na tisoče Marijinih častilcev pride z vseh strani Notranjske. Spovedovalo bo 7 duhovnikov. Pobožnost se prične prejšnji večer ob 6. s pridigo domačega župnika veleč. g. I. Podboja; v nedeljo bo 5 sv. maš ob raznih urah. Ob 6. uri pridiga g. dr. Josip Debevca, ob 10. g. Alojzija Stroja iz Ljubljane. Cerkev je bila letos znotraj in zunaj popolnoma prenovljena in stroški veliki, zato bo pri dveh glavnih sv. mašah darovanje za cerkev. No-tranjce in druge rojake uljudno vabimo na ta shod.
Štajerski deželni odbor je šoštanj-skemu in slovenjegrašketnu okraju vsled škode po povodnji na okrajnih cestah ob ljubil podporo, istotako občinam Velenje, Legen in Sv. Janez v znesku 2300, oziroma 1000 in 200 kron za popravo občinskih potov.
Slovensko gledališče. Poleg lansko letnega dramskega osobja angaževalo se je za dramo na novo pet igralskih močij, in sicer gospico Kristino Rflckovo, kije
bila doslej igralka heroičnih in ljubitnskih ulog na plzenskem odru; potem Srbkinjo gdinMileno Aleksandro pl. Katani-no»o, ki je doslej na raznih odrih igrala ženske karakterne in subretne uloge; gospoda Adolta Dobrovo ln ega za resne junaške, karakterne, reprezentacijske in starejše ljubimske uloge; mladega hrvatskega igralca gospoda Josipa Štefanaca za mladostne ljubimske in junaške uloge , ter gospoda Otoka rja Boleško za igralca manjših ljubimskih ulog, za šaržirano in komične uloge. Tako se je storil korak v izpopolnjevanje našega dramskega osobja. V svrho točnejšega in hitrejšega priučevanja novega repertoarja delila so je za bodočo gledališko sezono režija za dramske predstave, nadzorstvo in del režije prevzame gospod Adolf Dobrovolny, ki je bil do sedaj samostojen gledališki vodja, a režiserjema določila sta se tudi gospoda Anton Ve-rovšek in RudolfDeyl. Skušnje za prvo dramsko noviteto, »Dolskega župnika«, vršile bo se že pod vodstvom gosp. Antona Verovšeka, kateremu je doslej dodeljena tudi režija igre »Bobrov kožuh«. Gosp. Adolf Dobrovolny vodil bo režijo druge novitete »Sedem gav rano v«, nadalje Shakespeare-jeve igre »Romeo in Julija« ter Šam-berkove glume »Valvazorjev trg«. Gospod Rudolf Deyl vodi dosedaj režijo »Četrte božje zapovedi«, katera igra se ravnokar v rednih dnevnih skušnjah priučuje. Z gospodom Ignacijem Borštnikom vrši se dogovor zaradi čim večkratnega gostovanja; tesnejše ga navezati na slovenski oder žal ni bilo mogoče, ker je gospod Borštnik osobito po prizadevanju vplivnih kritikov trdno sklenil, razširiti svoje umetniško delovanje in prestopiti na nemški oder ter bo že prihodnjo Bpomlad gostoval na Dunaju.
Ljubljanske novice. Prijazen tovariš. Fr. Pendur je stanoval skupaj s Fr. Viserjem v Cerkvenih ulicah Pendur je imel Viserja tako rad, da je na vsak način si hotel preskrbeti spomin na svojega tovariša. Ko je včeraj Pendur videl, da tiči v Viserjevem kovčku ključ in da Viserja ni doma, prijela se ga je zopet silna želja po »spominu« in — ukral je Viserju 20 kron. Pendur se je na to ves srečen podal v gostilno k Zabukovcu, in je tam s pijačo zalival svoje prijateljstvo in tudi dajal drugim za pijačo. Viser je mej tem prišel domov, pogrešil desetak in takoj obrnil sum na Pendurja. Zvedel je, da je Pendur dobre volje pri Zabukovcu, ter mu je poslal stražnika povedat, da je prijateljstvo, kakoršnega je hotel razvijati Pendur. prepovedano. — Ponesrečil se je v Činkelnovi tovarni Jožef Matevže. Hotel je namazati stroj, ko je že stroj tekel. Prijel ga je jermen za roko in mu jo zlomil. — Podjeten bru s a č e k. V Židovskih ulicah štev. 5. je bila včeraj kuharici Jerici Oblak ukradena de narnica, in v niej 4 K. Kuharica je letela okolu ter je pravila, da se ji zdi sumljiv nek Vaninov fant, ki je pri njej iskal dela za brušenje. — Nezgode. Kucler Franu, kovaškemu vajencu pri Beliču, zdrobil je stroj troje prstov. V tovarni za lep je vsled neprevidnosti vrgla neka delavka svoji to-varišici v glavo konjsko podkev, vsled česar je delavka za delo nezmožna. — Izneverila je natakarica Marija Pečan (Ana Precelj) gostilničarju A. Zal ar v Lescah in je ubegla. — Nagloma umrl je včeraj pri izhodu južnega kolodvora hrvatski delavec Karol Gurdič. Ko je oddal karto, zgrudil se je mrtev. Potoval je na Gor. Avstrijsko. — Usmrtiti se je hotel danes Egidij R e s m a n , trgovski pomočnik pri Jebačinu, ter je radi tega aretiran. — Povozila je mlekarica Krištof iz Laverce Povš Marijo, ki je peljala v Ljubljano kokoši. Povž jo bila hudo poškodovana in so jo morali prepeljati v bolnico. — B i c i k e 1 j je odtrgal prst llletnemu Ad. Rabiču, ki je skočil bos na bicikelj. Rabiču je bici-kelj odtrgal prst na nogi.
Nesreča. V soboto predpoludnem se je 1. Suško iz Krške vasi ustavil z vozom pred gostilno Job. Zorca v Kandiji. Ker je hotel takoj dalje, pustil je konja vprežena. Ko se jo voznik oddaljil od voza, zdirjata konja v bližnjo Krko, kjer sta utonila.
Porotne obravnave v Ljubljani. Včeraj je bil obsojen na 5 let ječe 231etni Fr. Zakrajšek iz Vel. Mlačevega, ker je
17 . jun. Mat. G o 1 i č a sunil z nožem v hrbet, da je Golič umrl. — Danes dopoludne je stal pred porotniki 181etni Fr. R o d e iz Zaloga pri Moravčah. Obravnava je bila preložena. — Popoludne se je pred porotniki obravnavalo o nekem »poslanem« Fr. Bre-skvarja.
Razstavo cerkvenih paramentov
priredi letos društvo za izdelovanje istih v Gorici od 16. do 18. septembra v ulici Ra-batta št. 20. Upamo videti lepa dela vzornega društva. Lani je krasilo razstavo so-sebno 350 gld. vredno nebo za komensko cerkev. Ljubitelji cerkvene umetnosti so uljudno vabljeni, da si jo ogledajo.
V	bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je bilo meseca avgusta 172 bolnikov; od teh jih je ozdravelo 83, zboljšanih je bilo 18, koncem meseca jih je preostalo še 67.
Književnost. Znani koroški Slovenec g. dr. Karol P e č n i k, prakt. zdravnik v Aleksandriji, je spisal v nemškem jeziku v obliki potopisa knjižico »Ramleh. Die eleusi-nisehe Riviera bei Alexandrien (Aegypten), Knjižico je založil Woerl v Lipskem.
Veliki tatvini so prišli na sled v tržaški tovarni za luščenje riža. Samo v jednem dnevu je zmanjkalo tri vagone riža. Skupno škodo na ukradenem blagu cenijo na 200.000 K. Tatvino je provzročil tovarniški agent A. Pinzing.
V	Ameriko je meseca julija in avgusta
skozi Ljubljano šlo 165 oseb.
Telefonska in brzojavna poročila.
Zagreb, 4. sept. Tukajšnje novine pozdravljajo iskrenimi besedami. kat. shod Mesto je sijajno okrašeno, zlasti se odlikuje nadvojvodski dvor. „Hrvat, domovina" piše: „Veoma je neznatan broj onih kuča, koje niso okičene zastavama. Medju ovima se u prvom redu iztiče kuča dr. Jos. Franka". Popoludne svečana evharistiška procesija po velikem delu mesta. Sekcije natlačene, navdušenje veliko.
Zagreb, 4. sept. (Izv. telegram.) Začetek hrvatskega katoliškega shoda je bil sinoči sijajen. V krasni, veličastno razsvetljeni stolnici ob petih „Veni Cre-ator"; obilna udeležba ljudstva. Pri otvoritveni seji navzočih 11 hrvatskih škofov v dvorani „Hrvatskega Sokola". Krasna slika. V parterju inteligenca, na galeriji polno odličnih dam. Prvi je pozdravil dr. Juraj Vrbanio, predsednik „Sokola", ves hrvatski episkopat in goste. Krasno so govorili predsednik sestanka grof Miroslav Kulmer in z največjim entuziazmom pozdravljanj biskup Strossmayer. Kadar so se omenjali Slovenci, so doneli po dvorani gromoviti ,,živio". Vsprejeli sta se soglasno resoluciji, da je papežu potreben neodvisen teritorij, in zahvala sv. očetu za odo-brenje privilegija, da se staroslovenščina rabi pri božji službi v zemljah hrvatskih. Slovence je na kolodvoru pozdravil kanonik Rubetio. Na zboru je zastopnik Slovencev državni poslanec Povše zahvalil se za Slovencem prirejeno ovacijo.
vDunaj, 4. septembra. V vladnih krogih se-zatrjuje, da ima Korber še popolno zaupanje cesarjevo in da ni govora o ministerski krizi. Vladar se bode odločil po nasvetih ministerskega predsednika. Predno pa se izvrši odločitev, bode se Korber še posvetoval s češkimi voditelji.
Dunaj, 4. septembra. Radi vladajoče kuge v Glasgowu je odredilo trg. ministerstvo, da se mora zdravniško preiskati vse, kar prihaja iz Anglije.
London, 4. septembra. Kuga se je pojavila tudi v Gouvanu. Umrl je v nedeljo jeden otrok. V Glasgowu so včeraj umrle tri osebe. 12 bolnih oseb imajo v bolnicah, 86 na raznih opazovalnicah.
London, 4. septembra. Lord Roberts poroča iz Belfasta 30. m. m.: Major Broke je pri postaji Genai s 100 možmi in 2 topovoma 27. t. m. napadel in pregnal Bure z bližnjih kopjev. Buri imajo pet (!) ubitih, mej njimi je Prii-torius.
London, 4. septembra. Beut. urad poroča iz Pretorije 31.ro. m.: Buri so oprostili več ujetnikov v Klippriveru ter jih oborožili (?) Moški stanovniki v Rhodeportu so morali v zapor, ker se sumi, da so razdejali železnico Knigers-dorp-Johannesberg.
TojNka na Kitajskem.
Dunaj, 4. sept. Z ladije „ cesarica Marija Terezija" brzojavljajo: Cesarsko palačo v Pekinu zasedle vse narodnosti, mej temi avstro-ogerski oddelek. Avstrijska vojna zastava vihra. 28. m. m. obhod vseh narodnosti po palači, predstavljajoč osvojitev. Oddelek je v palači vojaškega guvernerja čung-li-ja, ki je bil prijet in izročen Japoncem, ker pokrovitelj bokserjev. V Pekingu in okolici ni ne bokserjev ne cesarskih čet. Ko8thorn došel na ladijo s tremi ranjenimi mornarji. Kadet Boyneburg še ni toliko okreval, da bi se mogel podati na pot, a je boljši. Burkert 2. t. m. došel v Pekin, tedaj tam 200 mož.
Pariz, 4 sept. Li-Hung-Cang je brzojavil kitajskim zastopnikom v Evropi, da hoče Kina vso carino postaviti pod kontrolo Evrope in iz dohodkov plačati vojne stroške.
Newyork, 4. septembra. „Herald" poroča iz Shanghaja, da je Li - Hung-Čang prejel vest, da so Kitajci prema-gali mejnarodne čete pri Kang - Čungu in jim provzročili velike izgube. V pristanu Shanghai je zbranih sedaj 27 vojnih ladij s 7340 možmi in 302 topovoma. Nemčija ima tam 3 ladije in 1041 mož.
London, 4. septembra. Izjave vseh interesovanih vlad merijo na to. da se ne pritrdi predlogu Rusije, in bodo bržkone Rusi sami ostavili Pekin. Tudi v Shanghaja je ruski predlog vzbudil veliko začudenje, ker se bo s tem kršila jedinost, ki bo zelo slabo vplivala na skupno akcijo. Kitajska vlada bo računala s tem dejstvom.
Umrli no:
V otroški bolnišnici: 3. septembra. Ana Kreč , krojača hči, 1 leto, jetika.
V bolnišnici: 31. avgusta. Josip Purkart, delavec, 34 let, gan-graena intest.
1. septembra. Uršula Stupica, delavka, 37 let, neoplasmata abdom. inoperabil.
Cena žitn na dun&jaki borz)
dne 3. septembra 1900.
Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen . K 7 81 do K
» » pomlad . » 8-29 »	»
Rž za jesen ...» 7 36 »	»
» » pomlad. » 7-76 »	»
Turšica za jesen . » 6 55 »	«
o » pomlad. » 526 »	»
Oves za jesen . . » 5'59 »	»
» „ pomlad . . » 5 89 »	»
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0mm.
vvccok
3j 9. 74W_j_ 13 5 si. zah.	ipol oblačT" .1 T. »juti. I 742 61 10 0" si. svzh. I megla I li l
|2. popol. I 743 4 | 18 4 | si. vzh.	pol obla«.|
Srednja včerajšnja temperatura 16 8	normale: 16 6 .

iinin
iim:tp
lekarnarja Piccoli-ja
'"laDu*^
-v- Ljubljnnl
se prireja kar najskrb-neje iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo pL ra je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v ple-tenili steklenicah po tO, 20 in 40 klgr ter se i kilo zaračuiii a K 110, 100 kilogr. = 100 kron.
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 30. 589 10
Išče se
izurjena šivilja
za stalno šivanje, ob enem se sprejme tudi takoj vajen k a. 776 2—3
Wolfove ulice št. 1
II. nadstropje.
Bar
s kater'mi more vsakdo barvali razno blago: sukiio, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnania naročila proti povzetju. 228 12 11—4
se sprejmejo 78i 1-1
na hrano in stanovanje
na Tržaški cesti št. 21.
Li
mwšW
m «1
je na prodaj
7 82 830 737 7-77 657 5 27 560 5-90
t B e s n i c i pod Ljubljano.
Obsega : gospodarsko poslopje, 10 oralov rodovitnega polja 9 oralov posebno dobrih travnikov in 98 oralov gozda v najlepM rasti. Posestvo je vse skupaj ena celota. Plača se lahko vse ali pa le ena tretjina; drugi dve tretjini se utegnete več let plačevati z obreBti.
Natančneje se izve pri lastniku Franc Lipah-U, posestniku v D o b r u n j a h št. 67, posta Sp. Hrušica pod Ljubljano. 779 5 -2
KKKXKXKKHXKKKKXK K
" ~ Nikaka skrivnost ni m
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češki liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec, alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Ru kavina,
Trst,
612 50—25 Via Belvedere št. 23
Št. 723/m. S. s.
782 3-1
Pričetek šole na mestnih ljudskih šolah.
Na mestnih ljudskih iolah v LJubljani in sicer:
Na I. ln II. mestni deikl Srazrednlol, na mestni nemikl deiki Srazrednlol, na mestni dekllikl 8razrednlol, na vn&njlh dekliških iolah pri sestrah uršullnkah, na mestni nemikl dekllikl Srazrednlol in na mestni 2razrednlol na Barji — začne se iolsko leto 1000/1901
v torek dne 18. septembra t. 1.
s klicanjem sv. Duha.
Za vpisavanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk je določeu 17. september t. 1. Vpisavalo in sprejemalo se bode: za I. mestno deško 5razrednico v šolskem poslopji v Komenskega ulicah; za II. mestno deško 5razrednico v šolskem poslopji na Gojzovi cesti; za mestno deško nemško 5raz-rednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cesti; za vnaaje dekliške šole pri sestrah uršulinkah v uršulmskem samostanu; za mestno nemško dekliško 6ra/.rednico v šolskem poslopji na Erjavčevi cesti, in za niestuo 2razrednico na Barji v šolskem poslopji na Karolinški zemlji.
Otrool, kt ne stanujejo v Ljubljani, smejo se sprejemati v mestne šole le z dovoljenjem c. kr. mestnoga šolskega svfeta.
C. kr. mestni šolski stet v Ljubljani.
dmž 30. avgusta 19C0.
Cesarja Franca Jožefa L mestna višja iekiiska šola 7 Ljijani.
(S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk
z dne 12. julija 1900, št. 18.588.)
Gosposke vilice štev. N.
Šolsko leto 19001901 se prične dne 19 septembra t 1.
Vpisovanje bode dn6 15., 16. in 17. septembra vsak dan dopoldne od 11.—12. ure v ravnateljevi pisarni.
Deklice, katere žel6 vstopiti v mestno višjo dekliško šolo, morajo se v spremstvu starišev ali njih namestnikov osebno oglasiti ter se izkazati z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v I. letnik pa posebej z izpričevalom 8. razreda ljudske ali 3 razredi meščanske šole in z dokazom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj v prvem polletju šolskega leta. Imenovana šolska izpričevala more nadomestiti tudi sprejemni izpit.
Vsaka deklica plača pri vpisovanju 2 gld. prispevka za učila, gojenke I letnika pa poleg tega še 2 gld. vzprejemnine. Šolnina znaša 10 gld. na leto.
Obvezni učni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje, gospodinjstvo, zdravoslovje, — prostovoljni pa: lepopisje, laščina. telovadba, petje, stenografija.
Zavod ima značai srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol.
Proti koncu tekočega meseca se otvori, ako se oglasi zadostno število kandidatinj, šc poseben trgovski tečaj, za katerega se sprejemajo oglasila od 20.—24. septembra.
Natančnejša poročila daje ravnateljstvo.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1900.
784 3-1
Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole.
Št. 723/m. š. s.
783 3-1
Pričetek tečaja.
Prvi mestni slovenski otroški vrteo v Komenskega ulicah in drugI mestni slovenski otroški .vrtec v Cerkvenih ulicah se letos otvorlta
v sredo dne 19. septembra
s sveto mašo, katera bode za I. otroški vrtec v farni cerkvi pri sv. Petru, za II. otroški vrtee v farni cerkvi
v Trnovem eb polosmih zjutraj.	..
Vpisavali se bodo otroci v ponedeljek dni 17. in v torek dni 18. septembra t. 1. od devetih do dvanajstih dopoldne in od treh do petih popoldne, zi vsaki otroški vrtec v dotičnih šolskih prostorih, m sicer v Komenskega ulicah št. 12 (I. nadstropje) in v Cerkvenih ulicah št. 21.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dn6 30. avgusta 1900.
S.
760 3-3
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za šolsko leto 1901 s
potrebnimi učnimi pripomočki vred.	, t
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto. naj vlože tu sem svoje prošnje podprte z naci-jonalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3 razredu realke ah meščanske sole s pohvalnim redom iz nravnosti, in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 20. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobren^ predloze slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice
Ljubljana, meseca avgusta 1900.
Ravnateljstvo trgovinske šole.
Artur Mahr,
imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono.
Dunaj ska f ilialka Hranilne vloge na knjižice s 4°/0.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 107 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Ilerrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah. Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi,
Moravski Ostravi.
Dunajska borza.
Oni 4. septembra.
Skopni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v »rebru......
Avstrijska zlata renta 4%.......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista ..........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.dri.velj
97-60 97-20 116 80 97-90 115-10 90-85 1702-664--242-— 118-10
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dni 3. septembra.
3-2°/0 državne srečke i. 185-1, 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . .
23-64 19-28 90-40 11-38
172-160- — 193 — 9445 140'— 251 50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94-20 Prijoritetne obveznice državne železnice . . —
>	> južne železnice 3°/0 .	319 50
>	> južne železnice 5°/0 .	119 75 » » dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50
Kreditne srečke, 100 gld..............385 -
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	36J-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 25 Ogerskega » „ » 5 » . —
Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....12 75
Rudolfove srečke, 10 gld.......63- —
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
VValdsteinove sreeke, 20 gld......
Ljubljanske srečke........ •
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld." . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
170-180-
46 50 276— 6140— 800-11550 155.-482 -, 480— 265—
_ Nakup ln prodaja "£tt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narodil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 K 11 C IT II"
i., miolIzBile 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgassa 2.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jflavnio.