GOSPOD Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32"—, fiolletno Din 16'—, četrt-etno Din 8'—, inozemstvo Din 64-- LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Telefon interurban 113 Cena inseratom: cela stran Din 1400'—, pol strani Din 700 -, četrt strani Din 350 —. Mali oglasi beseda Din 1'«, stalnim popust Pu cel j, knjigo v roke I Ne more vsak človek znati vsega. Od vsakega človeka se more in tudi mora zahtevati, da zna to, kar spada v področje njegovega stanu. Taka ožja izobrazba je vsakomur potrebna, širja pa je hvalevredna ter priporočljiva. Od vsakega človeka pa se tudi more in mora zahtevati, da ostaje v mejah svoje izobrazbe, ter da ne govori o rečeh, ki jih ne razume. V tem smislu opominja znani pregovor: »Le čevlje sodi naj kopitar.« Pucelj je po svojem poklicu mesar. O njegovih mesarskih sposobnostih nočemo govoriti, ker predpostavljamo, da jih ima v popolni meri. Pucelj je tudi političar. Kakšne sposobnosti je pokazal na tem polju, dokazuje zgodovina samostojne kme tijske stranke, katero je tako vešče in tako uspešno vodil, da jo je srečno pripeljal do roba prepada. Pucelj tudi dela v svojih govorih izlete na zgodovinsko polje. Na tem polju pa se mu je 28, oktobra pripetila velika nesreča. V nedeljo, 28. oktobra, je namreč Pucelj imel na shodu kmetsko-de-mokratske koalicije v Celju govor. Kaj je Pucelj govoril o politiki, ni treba zabeležiti, ker je splošno znano, kako Pucelj ravna s politično istino. Zaznambe pa je vredno to, kar je Pucelj povedal iz zgodovine. Po poročilu glavnega glasila kmet-sko-demokr&tske koalicije v Sloveniji »Jutra« je Pucelj med drugim povedal to-le: »Danes teden je zborovala kmetsko-demokratska koalicija v Sisku. Zborovala je na istih zgodovinskih tleh, kjer smo pod Lju devitom Posavskim pred stoletji pognali Hasan ago v Kolpo. Ako človek kaj takega čita ali ču-je, ne ve, ali bi se smejal ali jezil, ali pa bi storil oboje. Smejal bi se, ako bi bila kmetsko-demokratska koalicija zborovala v Celju 1. aprila, ker bi mogel soditi, da je Pucelj svoje brihtne poslušalce hotel potegniti za nos. Jezil bi se, ako pomisli, kako strašna je mesarska sekira, s katero Pucelj kolje in seka slovensko zgodovino. Kaj trdi Pucelj? On oznanja str-mečim demokratom in radičevcem zgodovinsko »resnico«, da je Ljudevit Posavski pognal Hasan pašo v Kolpo. Pognal bi ga že bil, ako bi ne bil 770 let prej umrl, nego je Hasan paša utonil v Kolpi, ali pa če bi se Hasan paša na čelu svojih Turkov slučajno pojavil 770 let prej pred Sis kom. Kdo je bil Ljudevit Posavski? Bil je okoli leta 815 veliki župan ali vojvoda na Hrvatskem na ozemlju med Dravo, Savo in Kolpo. Ker ni mogel prenašati frankovskega gospostva, je leta 819 pričel vojno zoper nemške Franke ter pridobil proti njim del Slovencev in Srbov kot svoje zaveznike. Franki so imeli veliko posla z Ljudevitom, poslati so morali zoper njega tekom 4 let deset vojsk, da bi njega in z njim združene Jugoslovane užugali. Leta 822 je Ljudevit zapustil svojo prestolnico Sisek ter je zbežal v Dalmacijo. Naslednje leto je bil zvijačno umorjen. Kdo je bil Hasan paša? Bil je poveljnik Bosne, ki ga je turški sultan Murat III. leta 1591 postavil na to mesto. Bil je bojaželjen in krvoločen človek, ki je krajem, meječim na Bosno, storil ogromno zla. Leta 159-3 je z vojsko 38.000 mož udaril na Sisek. Obleganemu Sisku, kojega o-brambo je vodil zagrebški kanonik Blaž Gjurak, je prišla na pomoč krščanska vojska, broječa samo 5000 vojakov, konjikov in pešcev. Glavni poveljnik je bil kranjski plemič Andrej Turjaški. Dne 22. junija, na praznik sv. Ahacija, je prišlo do bitke pri Sisku, kjer so se proslavili Slovenci in Hrvati. Boj je trajal sa- /^rac^l^ZOOvORlL V vas je prišel železničar in naši znanci so ga prijateljsko sprejeli. Razvil se je razgovor o delavstvu in delavskih strankah. Kmetje so pokazali veliko zanimanje za to. »Kako praviš, da se naj reši delavsko vprašanje?« je načel gospodar, in železničar mu je odgovoril: »Imamo pravzaprav tri pota, na katera silijo voditelji delavstvo ter jim obetajo, da pride do cilja, do svo jih pravic. Eni so komunisti. Ti ljudje hočejo, da se zatre vsaka lastnina, da je vse skupna last, da se vse potem deli. Do tega stanja se pa ne bo dalo priti drugače, kakor le s krvavo revolucijo, za to hočejo komunisti prevrat, nasilen, krvav prevrat. Ni čuda, da jih zasleduje vsaka država! V Rusiji, kjer so tudi napra- mo eno uro. Od 10.000 rednih turških vojakov se je z begom rešil le deseti del, drugi so poginili pod krščanskim mečem, ali pa so se potopili v Kolpi. Med tistimi, ki so našli smrt v valovih Kolpe, je tudi bil Hasan paša. Drugi dan so kranjski vojaki prinesli Andreju Turjaškemu truplo turškega poveljnika Hasan paše. Iz njegove obleke je ljubljanski škof Tomaž Hren dal napraviti za ljubljansko stolno cerkev mašni plašč, ki je še ohranjen in ki se rabi vsako leto na praznik sv. Ahacija. Takšna je zgodovinska resnica. Pucelj pa ne bi bil Pucelj, ako ne bi tudi z zgodovinsko resnico ravnal tako, kakor ravna z resnico v politiki. Na celjskem shodu je odredil Ljudevita Posavskega, da požene Hasan pašo in njegove Turke pri Sisku v Kolpo. V kako neprijetni položaj je Pucelj spravil slavnega jugoslovanskega junaka Ljudevita Posavskega, dokazuje naloga, ki mu jo je določil Pucelj: pognati Turke s Hasan pašo na čelu v Kolpo. Naloga je radi tega za Ljudevita neizvrš-ljiva, ker takrat, ko je živel Ljudevit Posavski, Turkov ni bilo pred Siskom. V 9. stoletju Turkov sploh še ni bilo v Evropi, marveč so živeli v Aziji, iz koje so prišli v Evropo še le leta 1356. Iz ponesrečenega celjskega izleta na zgodovinsko polje pa sledi za Puclja ta-le opomin: Knjigo v roke! Kdor hoče druge podučiti, mora sam kaj znati! vili revolucijo, so bili ravno kmetje krivi, da so v tej revoluciji zmagali komunisti. In re3 so kmetu odvzeli zemljo in jo/proglasili za državno last. Toda le nekaj let je moglo to trajati. Tudi neizobražen ruski kmet ni mogel tega nasilja prenašati. Komunizem v Rusiji je dokazal, da je neumnost misliti, da bi kdaj bil na svetu tak red, v katerem bi bili vsi enako bogati, bi se vsem enako godilo!« »Poznam jaz komuniste«, se je vtaknil vmes šaljivec. »Njihovo načelo je: Kar je tvoje, je moje. Kar pa je moje, tebe nič ne briga!« »Druga pot«, je nadaljeval železničar, »je pa ona, ki nam jo kažejo socialdemokrati, ali kratko nazvani: sociji. Ti zastopajo stališče, da se naj organizira le delavski stan, da naj organizirano delavstvo potem ko-mandira nad vsemi drugimi stanovi. Oni imenujejo namesto stan — razredi, zato pravijo, da zastopajo delavski razred, ko zastopajo delavski stan. Boj, ki ga napovedujejo drugim stanovom, imenujejo razred ni boj. V tem boju nastopajo zoper ons, ki Jim dejansko dajejo zaslužek in sicer vedno le v bojnem razpoloženju. Za podjetja, kjer je delavstvo uslužbeno, je treba kapitala. Zato oni, ki oznanjajo razredni boj, skrivajo ta svoj boj pod lepši naslov» češ, da se borijo zoper kapitalizem.« »Ali delavstvo te ljudi \aj posluša?« je vprašal župan. »Seveda jim lepe besede ugajajo. Ni čuda, da se delavstvo da preslepiti vsem mogočim obljubam socija-lističnih voditeljev. Toda jasno je kot beli dan, da v naši državi ne bo imagal delavec, ako se začne boj stanu proti stanu, ker je v državi le komaj nekaj odstotkov delavcev — drugo pa so kmetje. Nasprotno sem prepričan, da bo tem slabše za de-avce, čim bolj bodo povdarjali soci-jalistično bojno stališče. To se je že zdaj pokazalo. Ali se ni recimo že-'ezničarjem svoj čas dobro godilo. Tedaj smo bili Železničarji složni ln smo uživali prijateljstvo pri drugih stanovih. Potem pa so prišli socija-istični hujskači in so zvabili želez-aičarske delavce v — socijalistično tranko. Socijalist Petejan je ravno •o mariborskih železničarjih postal aarodni poslanec. In sedaj so postali 'udi drugI pozorni in so dejali: Tako torej, boj hočete in ne prijateljstva? In kaj se godi? Socijalisti so Izvolili svojega delavskega poslanca, ker so upali, da si bodo s tem res kaj zboljšali. Zdaj Imajo svojega poslanca. Toda dejstvo je, da se delavcem, posebno še železničarjem, nikdar ni ako slabo godilo, kakor ravno zdaj, ko imajo svojega lastnega socialističnega poslanca. Dokler niso imeli svojega poslanca, so se upravičeno sklicevali na SLS. Zdaj pa Imajo svo jega poslanca, pa zahtevajo od SLS, da jim pomaga. Petejan naj jim pomagat« Gospodar je posegel v razgovor: »Toda SLS vkljub tej zaslepljenosti delavstva ne nastopa zoper delavstvo, ampak ravno naša stranka stoji na braniku tudi delavskih pravic. Sploh vse, kar delavci imajo pravic po obstoječih zakonih, Jih je priborila SLS, ki je te zakone spravila skozi 1« »Prav praviš«, je nadaljeval železničar. »To je ravno ona tretja pot in sicer najboljša, edino sigurna pot, da pride delavstvo v naši državi do vseh svojih pravic, do človeku dostojnega življenja. Opusti naj stanovsko bojno načelo, opusti naj socijalistično gonjo zoper druge stanove. Kaj ali niso vsi stanovi le delovni stanovi? Ali ni kmet — delavec? Ali ni obrtnik — delavec? Ali ni trgovec, uradnik, vsak, ki vrši svoje stanovske dolžnosti — tudi delavec? Delovno ljudstvo — to je ona velika masa, ki mora biti skupaj organizirana. Taka skupna organizaoija vseh stanov je SLS. To je res stranka slovenskega ljudstva. Ta stranka ne dopušča, da bi se en stan na korist drugega izkoriščal, ta stranka ne dopušča, da bi en stan nad vsemi drugimi komandiral. Tudi ne gre ▼ tej stranki za zmago večine nad — manjšino, ampak le za zmago pravice nad vsemi! To naj delavstvo čimpreje spregleda, pa naj najde edino pravo pot do svojih pravic potom sodelovanja z drugimi stanovi v SLS.« »Pa se nekaj »čisti« med socijalisti«, je pripomnil šaljive« in pome-žiknil z očmi. »Je nekaj, je! Socijalistični voditelji niso z mariborskim Pctejanom prav nič zadovoljni, pa so ga — iz stranke izključili. Pa tudi doma v Mariboru se zelo dajejo med seboj. Star socijalistični vodja Bahun nastopa zoper socijalistične hišne posestnike, Petejana in Favaja, pa tudi zoper buržujskega učitelja Grčar-ja, ki ga je javno nazval, da je — politična kuharica. V veliki srbori-tosti se Eržen objema v politični lju- V NASI DRŽAVI. Kralj ir kraljica odpotovala v Pariz. V soboto popoldne sta odpotovala v Pariz N. V. kralj Aleksander in kraljica Marija. Potovanje je političnega značaja le v toliko, da se bode kralj tam informiral, kako gledajo na položai v naši državi. Kraljeva oblast je prešla z odhodom kralja v tujino na ministrski svet pod predsedstvom dr. Korošca. Kralj naj posredujel To je sedaj dnevna zahteva opozicije. Navadno se kraljevega imena ne sme vleči v politično in strankarsko borbo. Toda Pribičeviču je danes že vsejedno, ko je vse zaigral, da dela tudi to. V Sis-ku se je izjavil za republikanizem, istočasno pa zahteval, da naj kralj posreduje. Opozicija sama proti sebi! Član Pribičevičevega dela opozicije Griso-gono je javno v časopis1" spadal sedanjo uničujočo in drž ko zelo škodljivo politiko Mačk Pribi-čeviča. Seveda je to povzročilo hudo kri med radičevci, ki so napadli v svojih listih tudi Pribičeviča. Saj se je vedelo, da dolgo ne bo Sla skup ta čudna politična žlahta. 6e dnevnic ni . . . Poslanci dobivajo za svojo službo dnevnice. V poslovniku stoji zapisano, da morajo poslanci delati v skupščini, da dobijo dnevnice. Zdaj okrog prvega so se radičevci zopet oglasili v Beogradu — po dnevnice. Ali niso jih dobili Predsednik Mihajlovič jim je povedal: »Pridite v skupščino, kakor je to po zakonu, pa Jih dobite!« Pravijo, da bo zmagal — denar. Občinske volitve v Bosni in Hercegovini so se sploh prvič izvršile. Tam do zdaj 9e niso bile organizirane občine. Se le naša vlada je tudi tem krajem dala možnost, da si po občinah volijo svoje občinske odbore in vodijo svoje, občinsko gospodar stvo. Pri teh volitvah se je pokazalo, da radičevska in pribičevičevska go- bezni z dr. Reismanom, kar zopet ni všeč nekdanjim starim borcem za delavstvo. Ravno tako čudno gledajo delavci za »socijalističnim avtomobilom 8t. 88«., v katerem se vozi zelo ndbel socijalist Ošlak. Delavci vidijo, da so njihovi ljudje pač le toliko časa bojeviti, dokler zase ne iz-vojujejo ugodnega življenja, potem pa se za delavstvo ne brigajo več. Ta zgled sta dala oba Kristana in drugi gredo za njima!« »Je že tako«, je končal razgovor šaljivec. »Socijalistični voditelji morajo delavstvo z rdečo barvo oslepiti in jih zvabiti na stran pot, da imajo potem prostor in sebe poženejo naprej. Delavstvo pa se med tem navdušuje za svojo — rdečo barvo! Mu bo treba enkrat prleškega »ptiča« po kazati, da bo del stvo spoznalo, kako ga socijalistična stranka ponižuje s to rdečo farbarijo!« nja nI nič zalegla. Veliko večino i-majo Spahovci in radikali, radičevci le nekaj občin, Pribičevič pa nič! Narodna skupšči' - zboruje. Za 5. novembra je bila sklicana narodna skupščina. Na dnevnem redu so razni važni zakoni, nakar pride \ razpravo že proračun. Na obeh straneh — prehudi! Kei radičevci le ne odnehajo s svojo gonjo proti Reogradu in Srbom, so se tudi posamezniki v Beogradu začeli ostro izjavljati proti Zagrebu in Hrvatom. Tako je Nedeljkovič, ravnatelj poštne hranilnice, napisal hud članek v tem oziru proti Zagrebu, kar je seveda povzročilo hudo kri. Ker je Nedeljkovič državni uradnik, je prišel zaradi tega v disciplinarno preiskavo. Dr. Korošec, ki mora obe strani pomirjevati, ima zares težko delo! Razprava zoper Puniša Račiča se bo v kratkem začela. Za njo velja zelo veliko zanimanje vsepovsod. * V DRUGIH DRŽAVAH. Rumunska vlada odstopila I Nenadoma je odstopila preteklo soboto celotna rumunska vlada. To je še posebno radi tega prišlo tako nepričakovano, ker bi imela dne 15. t. m podpisati najeto posojilo. Vzrok, zakaj odstopa, je navedla, da je treba r težkem položaju države — vlado narodne sloge. Tam vodi opozicijo Maniu, ki je drzen in močen politi-čar. Verjetno je, da bode on sestavil novo vlado. Nt Madžarskem romajo v Ječol Zakaj T Tam je tekma za kraljevo krono. V tej tekmi je prišlo do prepira. Oni, ki so za Otona, so na skrivnem delovali z vlado proti onim, ki so za Albrehta Habsburžana. Škandali pa niso še prav pojasnjtni, ker policija ne pove, katere odlične politike je že aretirala. Grška odpira politikom — ječol Tudi na Grškem so začeli opozicijo zapirati. Tako Je moral v ječo bivši predsednik in diktator Grške general Pangalos. Francoska vlada — odstopila. Na Francoskem je velik boj v narodni skupščini za to, ali se naj da katoliškim redovom pravico se naseljevati ali ne. Poincare zahteva, da se to dovoli, socijalisti pa so proti, ker so sploh proti katoliški Cerkvi. Spor je končal z odstopom celokupne vlade. Amerika samo volil V Ameriki ni bilo zadnji Čas nič drugega na dnevnem redu, kot volitve predsednika. Tam volitve niso tako enostavne kot pri nas in volilni boj se vrši z vso drugačno živahnostjo kot pri nas. Zanimiv je volilni zakon, po katerem ge voli predsednika. Volilno pravico imajo moški in ženske, stari vsaj 21 let. Ti volijo posebne odposlance, ki pozneje sami volijo predsednika. Ti odposlanci kandidirajo v posameznih državicah, kateri dobi največ glasov, tisti zmaga. Prava volitev ^«zaNEDEIJO Ko so ljudje spali... Znana je prilika o pšenici in Ijulj-ki. Oče, mati, ali se zavedata, da je ta prilika posebno za vaju, da vaju hoče opomniti na veliko dolžnost? Njiva so duše vajinih otrok. Ko sta ,, pustila otroke krstiti v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha, sta storila za nje neizmerno veliko odločitev: izročila sta njihove duše Bogu, da bi on v njih deloval, da bi zrastlo v njih božje življenje. V tem odločilnem trenutku je položil Bog v duše vajinih otrok svoja nebeška semena, seme vere, seme upanja in ljubezni. Ko so začeli otroci prihajati k pameti, je začela Cerkev polagati v njihove duše v imenu božjem seme božje besede, Bog je začel sejati v nje seme svojih navdihov in pod žar ki božje milosti naj bi zrastla in dozorela iz teh semen božja pšenica, naj bi vzrastlo pravo krščansko življenje, življenje kolikor mogoče brez teme greha, življenje polno dobrih del, ob smrti naj bi pa tisto življenje vzcvetelo v večno zveličanje. A žalibog, da pade v te božje njive, na katerih naj bi rastla in dozorela božja pšenica, tolikokrat seme ljuljke, ki tako bohotno poganja in raste ter duši božjo pšenico in jo velikokrat čisto uduši. In kolikokrat se to zgodi takrat, ko ljudje spijo, kakor pravi prilika, ko spijo oni, ki naj bi bili prvi čuvarji božjih njiv, ker spijo in so brezskrbni starši. Zato pa hoče biti prilika o pšenici in ljuljki resen opomin staršem, jih hoče opomniti na veliko dolžnost, ki jo imajo starši do svojih otrok, jim hoče z vsem povdarkom zaklieati: »Čujte in pazite!« Pazite na nagnenja svojih otroki Če gledaš svojega doraščajočega o-troka in ti napačna ljubezen ne zastira jasnega pogleda, moraš priznati, da tvoj mali otrok nikakor ni samo mali angelček, temveč da je še marsikaj drugega v njem. Opaziš na njem razna slaba nagnenja, ki ftredsednika se bo vrSila še le dne 12. anuarja, ali odločila pa se je dne 7. novembra. Najresnejša kandidata sta Hoover ln katolik Schmidt. Rusija kupuje ladlje. Pravi, da jih potrebuje za trgovino. Vendar pa so vmes tudi vojne ladlje. Oboroževanje Rusije zelo napreduje, kar sicer ni bilo v programu boljševikov, toda sedaj so tudi oni že — buržujski državniki. Svetovna zveza za mir, ki Je napovedala, da bi dne 11. nov. ob 11. uri ves svet se spomnil grozot svetovne vojne, ni uspela v svojih načrtih. Države, posebno one, ki so zmagale v svetovni vojni, niso bile za tako proslavo. Edini, ki se z vso resnostjo zopet postavil za e-tovni mir, je bil rimski papež, ki pravi, da naj katoličani širom sveta podvzamejo delo za svetovni mir. hočejo z njim vred rasti, nagnenje k laži, k jezljivosti, k nečimernosti, k trmi, k sladkosnednosti, morebiti še k hujšim stvarem. To je žalostna dedščina, ki jo dobi na~življensko pot vsak človek, dedščina, ki teče Iz dalj nega, temnega studenca, iz prvega greha, ki se je zgodil tukaj na zemlji. To je seme ljuljke, seme slabega, ki vsekako samo vzklije v srcu otrokovem in iz katerega tolikokrat zraste in dozori silno žalostna žetev, žetev najsilnejših strasti in najtemnej ših grehov, žetev, ki je tolikokrat tako usodna za to življenje in za večnost. Velika naloga staršev je, da skrbno pazijo, kaka nagnjenja se javljajo pri njihovem otroku in da skušajo ta nagnenja iztrebiti iz duše otrokove z vso resnostjo in doslednostjo. Žalibog, da je danes pri starših velikokrat mišljenje, da se mora otroku vse pustiti, da mora otrok imeti svoje veselje. Le privošči otroku veliko veselja, svetlega in čistega, nikar pa ne misli, da izkazuješ otroku dobroto, če mu pustiš njegova slaba nagnenja! Kolikokrat je tako slabo nagnenje, ki so ga pustili starši v duši otrokovi rasti, krivo, da je otrok nesrečen celo življenje, da bo otrok nesrečen še v večnosti. Kako bi bil otrok hvaležen, če bi ga ne bili starši prepustili tako lahko-mišljeno tej temni oblasti in tem žalostnim verigam! Pazite, da temno seme v srca vaših otrok ne pade od zunaj! Dejstvo je, da postane mlad človek pokvarjen največ po drugih. Pazite zato, koga imate pri starših, s kom se igrajo, s kom hodijo v šolo, s kom so na paši! Glejte strogo na to, da vaši otroci s pokvarjenimi in sumljivimi ljudmi niti trenutek niso skupaj! Kolikokrat zadostuje ena iskra, da pogori cela vas ln kolikokrat Je za mladega človeka ena beseda, ena mi nuta usodepolna! Res je, da otroka ne moreš Imeti pripetega, da ne moreš vedno zabranlfi, da ne bi prišel skupaj z drugimi, tudi slabimi, pa skrbna pazljivost "Vse eno zabrani veliko hudega in ti si se rešil težke odgovornosti. Skoro toliko, včasih pa 8e več zla kakor živa beseda pr povzroči, posebno Se v naših časih pisana in tiskana. Slabo, dvomljive berilo je danes eno najgroznejših pr pomočkov, s katerim tema seje v sr ca ljudi svojo temno seme. Zato pc starši, ki hočejo svojega otroka ob varovati kvarnega vpliva, skrbnt pazijo, da ne dobijo otroci v roke ni kdar berila, ki bi bilo za nje seme slabega. Bodi še tudi omenjeno, di. posebno pri čtivu velja, da vse ni zz vsakega. Kar je zrelemu odraščene mu človeku v pouk in zdravilo, j-nežnemu otroku pa lahko strup. Pazite na same sebe! Žalostno je če starši sami sejejo v duše otrok seme slabega. Če bi starši otroke navajali k raznim neresničnostim, k sovraštvu in škodoželjnosti, k nečimernosti, k napuhu, če bi jih učili različnih nepoštenosti pri kupčiji ir prodaji, bi bili to trenutki, ko bi pa dala slaba semena v duše otrok, e sejalci bi bili lastni starši. Veliko krat se imenuje take stvari za malenkosti, ki nič ne pomenijo, v resnici pa trpi pri tem duša otrokove škodo in Bog ve, kaj lahko zraste i* tega. Ti si otrokom božji namestnik na katerem naj bi otrok videl nekaj božje veljave in svetosti, ki naj bi otroke učil služiti Bogu, kako napačno bi bilo, če bi se otroci Od tebe učili prestopati božjo postavo« Ti naj bi imel do svojih otrok višfe, svite ljubezen, ki na njihove dul* misli kako hudo bi bilo, če bi bil ti Uttf, ki škoduje duši otrokovi In pad, da nehote ne postanefi za svojega otroka sejalec slabega! Pari zato na SVo je besede ln svoje obnaSanje! Otroci imajo vedno odprta ttSesa in biffrc oči. Če nisi pazljiv v svojem govorjenju in če nimaš v oblasti svojega obnašanja, lahko padajo iz tvojegf življenja vsak dan v odprta src» o trok semena slabega. Dragocene njive Imaš izročene \ varstvo, bodi njihov pazni čuvar! Teden Kristusa Kralja. Na Dunaju kjer se zadnje čase kaže veliko sov raštvo proti krščanski veri, so hotel pokazati prepričani katoličani prav posebno zvestobo napram veri ii Cerkvi. Priredili so zato od 8. do U oktobra teden Kristusa Kralja. Vsa! večer so poslušali govore, ki so po vdarjali, kako naj Kristus v resnic postane kralj, kralj otrok, kralj mla dih ljudi, kralj družin, kralj vseg; Človeškega življenja. Zadnji dan s Je vršila tudi velika izvencerkven slovesnost, k/ se je je udeležilo nar 5000 ljudi, ki so slovesno prisegi zvestobo Kristusu Kralju. Da se kra ljestvo Kristusovo še bolj utrdi \ Človeških srcih, se bodo meseca no vembra in decembra v 110 cerkva! na Dunaju obhajali misijoni. Delo katoličanov za pravo prosve to. Katoliško prosvetno društvo z. Nemčijo otvori dne 1. decembra 1.1 visoko šolo za mlade kmete. Teča traja dva meseca in hoče udeležene« seznaniti z vsem, kar posebno kme' danes potrebuje. Taka vera ni nazat njaška, kakor bi ji radi predbacivali nekateri, temveč hoče skrbeti za o-miko, ki dviga človeka dušno in telesno. Žalostna statistika. Vedno huje se širijo v naših časih samomori. Na Angleškem si je leta 1927 končalo iivljenje 4907 ljudi, to je 13 vsaki dan. Na Ruskem je bilo leta 1923 4263 samomorilcev, leta 1924 5058, L 1925 6447. Posebno je na Ruskem o-paziti, da je največ samomorilcev med mladimi ljudmi. Tako je bilo v letih 1922 do 1925 med mladostniki- Poročila SLS. Odločna beseda našega ljudstva. Ponižajoč nastop KDK v Celju je iz zval ogorčenje vse poštene Savinjske doline. In ni bilo drugače mogoče. Savinjska dolina je bila od nekdaj ena izmed najjačjih trdnjav slovenske narodne zavesti in ponosa. Kako bi mogla potem mirno prenesti, da se skušajo na njenih tleh šopiriti ljudje, ki so skozi 10 let obstoja jugoslovanske države upropaščali slovenstvo in ki skušajo tudi sedaj v-preči slovensko ljudstvo v polomljeni voz vsehrvaške politike. In Sav. dolina je govorila tako, kakor zna govoriti trezen in na svoje narodne dobrine ponosen narod. Zbrala se je okoli svoje Slovenske ljudske stran-kn na shode in z doslej skoro neznano odločnostjo povedala, da slejkot-prej stoji za edino resnično slovensko stranko SLS in njenim voditeljem dr. Korošcem. Še odločneje pa je obsodila poskus, da bi ljudje kot so Pribičevič in Maček rezali Sloveniji politični kruh in ji solili politično pamet. Kot bi vstali dnevi izza pred in med vojno, je bilo na teh shodih. Po PP-režimu in drugih demokratskih ter radičevskih manirah tlačena in zasužnjena narodna samozavest je vzplamtela s prvotno silo, čim je narod zaslutil, da gre za njegovo čast. O slovenski narodni pravdi, ki po krivdi žerjavovcev, pucljevcev in ra-dičevcev še ni izvojevana, so na shodih poleg celjskih govornikov s prekipevajočo iskrenostjo ter odločnostjo govorili tudi domačini in v Voj-niku je edinstvena volja spontano ■lobila izraza v pesmi »Slovenec em«, ki jo je zapela cela dvorana, lili so ti shodi sledeči: Na Vrans-3m je govoril narodni poslanec g. i\ Jakob Hodžar, v Št. Juriju ob Ta-uru g. dr. Vekoslav Voršič, v Petrov 'ah g. dr. Jože Godnič, v Vojniku pri Celju tajnik SLS g. Ivo Peršuh, v Št. Juriju ob južni žel. pa oblastni poslanec g. dr. Anton Ogrizek. Vsi shodi so bili vkljub popoldnevu in vkljub kratki agitaciji obiskani nad vsako pričakovanje in preko 1000 mož in fantov se je ta dan vrnilo z naših shodov z zavestjo, da je borba roti nenarodnim elementom potre-na in da jo je poklican vojevati — Vsak verni sin slovenskega naroda. Na vseh shodih je bila soglasno in samomorilci 396 takih, ki še niso bili stari 15 let, 4755 takih pod 20 leti in 3424, ki še niso dosegli 30. leta. Ni čudno, saj se na Ruskem ravno mladim ljudem trga vera iz src, brez katere zabredejo v življenje, iz katerega si iščejo izhoda s samomorom. Na Nemškem je bilo leta 1923 13.228 samomorilcev, leta 1924 že 15.273, 1. 1925 cel'o 16.480. Vse to je pač dovolj jasen dokaz, da leži na današnjih ljudeh velika teža, ki je ne morejo nositi, ker so izgubili Boga in so prepuščeni svojim slabim močem. z velikim navdušenjem sprejeta posebna resolucija, v kateri zboroval-ci med drugim izjavljajo: »Jugoslovanskemu klubu in prav posebej še voditelju Slovencev, ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru g. dr. Antonu Korošec izrekamo popolno zaupanje ter vdanost, ugotavljajoč, da je njegova politika popolnoma v skladu z ljudsko potrebo. Pozdravljamo ga iskreno in z zagotovilom, da lahko v svojih stremljerijih računa z disciplinirano in nesebično našo podporo. Zbor KDK, ki se danes vrši v Celju, smatramo za razžalitev našega narodnega ponosa. Diskvalificirani voditelji zapeljanega bratskega hrv. naroda nimajo nikake pravice govoriti Slovencem in nas učiti politike. Ugotavljamo, da se stranke slov. kmetijcev, radičevcev in demokratov popolnoma strinjajo s protidrža-vnimi in protislovenskimi izjavami gg. Mačka in Pribičeviča, kakor tudi s sklepom KDK o socijalnem ter gospodarskem bojkotu ter bomo temu primerno s temi strankami v bodoče postopali. Naj živi Slov. ljudska stranka! Naj živi edini naš voditelj g. dr. Korošec! / Razpis volitev v okrajne cestne odbore in okrajne zastope. Veliki župan mariborske oblasti je razpisal volitve v okrajne cestne odbore in v okrajne zastope. Volitve se bodo vršile v nedeljo, dne 3. februarja 1929. Tozadevni »Razglasi« so se že razposlali okrajnim zastopom, oziroma srezkim poglavarstvom, kjer ni okr. zastopov. »Razglasi« se bodo razdelili posameznim občinskim uradom, da jih objavijo na občinski deski. Ti »Razglasi« vsebujejo roke (termine) in potrebna navodila. Opozarjamo na to, da je treba vložiti kandidatne liste v petih izvodih: enega v originalu z lastnoročnimi podpisi predlagateljev, štiri pa v prepisu. Liste se bodo dobile pri okrajnem zastopu, oziroma pri srezkem poglavarstvu. Shod SLS v Jnrkloštru se bo vršil v nedeljo, dne 11. t. m., po službi božji. Govori oblastni poslanec gospod Deželak. Prostovol|no gasilno društvo Sv. Duh na stari gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici ima v nedeljo, dne 18. novembra, ob vsakem vremenu točno ob 3. uri popoldne v gostilni g. Matija Domajnko veliko tombolo. martinova nedelja — dinar. ski dan za novo bogoslov. nico. Vesela Je Martinova nedelja za Slovenske gorice, za zeleno Pohorje, za Savinjsko, Mislinjsko in šaleško dolino, pa tudi za ravno Prekmurjer kadar se je letina vsaj količkaj obnesla! Pod streho je vse, kar se je tekom leta s trudom sejalo, sadilo in gojilo! Kaj čuda, da slovenske hiše že od davnine Šmartinovo v ožjih krogih obhajajo z veselim »šmarti-novanjem«. Letos pa naj pade od »Šmartinove mize« nekaj tudi — v sklad za novo bogoslovnico! Postaviti hočemo namreč trajen spomenik za 7C01etnico lavantinske škofije 1228 do 1928. Zato bedo na Martinovo nedeljo oživela vsa pota in vse steze širom Lavantinske škofije. Povsod bedo hodili goreči nabiralci in brhke nabiralke ter prav pri vsaki hiši potrkali in napresili prav vsakega: Vsaj en dinar za novo bogoslovnico! "Nova bogcslovnica je tisti spomenik, ki si ga hočemo Lavan-tinci zgraditi ob 7GGIelnici svoje škofije. Vsak naj prispeva k temu spomeniku! En dinar je malo denarja. Pa: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača!« če daruje vsak Lavantinec, tudi najmanjši in najmlajši Lavantinec, vsak svoj dinar ček, bo letos nabranih nad pol milijona dinarjev. Na Martinovo nedeljo veljaj beseda: »Dvakrat da, kdor hitro da.« — Vsak dar, mali in veliki, naj bo viden znak zahvale do nebeškega Očeta za darove, s katerimi je nas skozi leto tako radodarno obsipal! Naj živi krščanska radedarnost in krščanska vzaiemnest! Poziv Maistrovim dobrovoljcemt Podpisani pripravljalni odbor poziva vse Maistrove sobojevnike za o-svobojenje Maribora in naše severne meje na proslavo lOletnice teh do godkov, ki se bode vršila dne 1. dec. t. 1. v Mariboru. Vsi, ki se nameravajo udeležiti proslave, se naprošajo, da do dne 29. t. m. svojo udeležbo prijavijo z dopisnico podpolkovniku v p. gospodu Franu Cvirnu v Mariboru, poštni predal 44. Vsak udeleženec ima na območju ljubljanske železniške direkcije pravico do eno« četrtinske vožnje od svojega bivališča do Maribora in nazaj. Naše zbi« | rališče je dne 1. decembra od 8. do pol 10. ure na dvorišču višje realke, vhod iz Krekove ulice 1. — Za pripravljalni odbor: podpolokovnik v pok. Franjo Cvirn. Narodni mučenlk f župnik Leop. Vozlič. Na najvišjem hribčku Slov, goric smo na Vernih duš dan pokopali župnika in duhovnega svetovalca vlč. g. Leopolda Vozliča. Marija Snežna na Vejki leži najvišje v našem gričevju na meji. Udeležba prijateljev rajnega je bila ogromna. Da siravno so pozno zvedeli in je bil ravno Vernih duš dan, vendar se je še zbralo 16 gospodov duhovnikov, in med temi trije iz sekovske škofije. Iz Maribora je prihitel monsignor Vreže, ki je tudi vodil sprevod. Nadalje vladni svetnik dr. Ipavic in na rodni poslanec Žebot. Cerkveno o-pravilo je opravil dekan in duhovni svetovalec Janžekovič od Sv. Lenarta, ki je na nrižnici v poljudni besedi opisal življenje in delovanje pokojnikovo. Ob grobu se je v imenu ljudstva poslovil od narodnega mu-Cenika poslanec Žebot. Rajni Vozlič je bil sin zelenega Murskega polja iz Cvena. Kot duhovnik se je žrtvoval za zapuščene Slovence v graški škofiji, kjer imamo še okoli 60.000 naših rojakov. V Špilju (Spielfeld) je deloval kot župnik zelo požrtvovalno za tamošnje Slovence. Vsa leta je vzdrževal slovensko službo božjo in je tudi širil sloveaske časopise in knjige med zapuščene obmejne Slovence. V borbi za obmejne kraje se je trudil, da bi Špilje pripadalo Jugoslaviji. Žal ni uspel. Ko je razmejitvena komisija leta 1920 končala na severu svoje delo in je mejno črto potegnila tako, kakor so hoteli Nemci, je Špilje pripadlo pod Avstrijo. Nemški zagrizenci iz Špilja in sosednega Strassa so po noči navalili na g. župnika Vozliča in so ga z brutalno silo tirali iz župnišča in preko mej žuonije v sosedni Št. Ilj. Niti o-bleči -in obuti ga niso pustili. Vozlič je pribežal oropan vsega k svojemu sosedu in prijatelju rodoljubu Eval-du Vračku, župniku v Št. Ilju, ki je tudi sam čutil nemško surovost leta 1914. Tu je našel Vozlič gostoljubno streho, dokler ni dobil župnije Mar. Snežna pri Cmureku. Blagemu pokojniku naj sveti nebeška luč! Umrl je v Kamiiiai pri Mariboru ¡vest somišljenik naše stranke Josip Krumpak, znan kot voznik-podjet-nik daleč v mariborski okolici. Zadela ga je v četrtek v gozdu kap pri delu. Zapeljali so ga še živega domu, • kjer pa je kmalu izdahnil v krogu svoje družine. Pogreb je bil veličasten. Udeležilo se ga je več sto prijateljev. Vodil je pogreb mariborski vikar g. Tkavc. Pokopan je bil Krum pak v Kamnici. Nagrobni govor mu je govoril njegov prijatelj poslanec Žebot. Svetila rajnemu Krumpaku večna luč! Oj ta presladki saharin! Nedavno smo čitali, da ga je-bilo prodanega na dražbi pri upravi drž. monopolov 5500 kg in neprestano skrbe tihotapci, da ga nam ne bi zmanjkalo. Ne strašijo jih niti dolge zaporne ali visoke denarne kazni, na primer za 7.8 kg saharina se je nedavno nekemu naložilo skupno 173.196 Din. glo be. Dasiravno se vse to izve, lepi zaslužek je tako mikaven, da kazni ne ostrašijo. Dne 30. oktobra t. 1. ob 12. uri, torej pri belem dnevu, je zalotila finančna patrulja iz oddelka Sv. Duh na Ostrem vrhu prav v bližini železniške postaje Fala Elizabeto Menhart in Margareto Kotnik iz Vur mata (pri Selnici ob Dravi), ki sta prenašali 17.4 kg tihotapskega saharina in 300 knjižic tihotapskega cigaretnega papirja. Patrulja preglednik Križaj in pripravnik Verčkovnik je blago zaplenila, tihotapki pa aretirala in oddala v zapore. S tem ni le izvršila svoje dolžnosti, temveč je marsikoga obvarovala občutne kazni, kajti kaznjiv ni le oni, ki saharin utihotaplja, nego tudi oni, ki ga dalje razpečava ali uporablja. Zaradi tega svarimo naše čitatelje, naj vsakogar, ki jim to robo ponuja v nakup, enereično zavrnejo, da se obvarujejo kazni. Kapelo oropal. V dneh od 1. do 3. t. m. je oropal kapelo, ki stoji tik ob cesti Sv. Trojica—Radgona v Verja-nah, do danes neznani storilec njen nabiralnik milodarov za popravo taiste. Koliko je bilo vsebine, se ne ve. Kdor bi kaj zvedel o tem tolovajskem činu, naj naznani krivca dotič-nemu posestniku, dobi lepo nagrado, da se ga lahko sodnijsko prime za tako bogoskrunstvo. Dravska mitnica v Ptuju, ki je obstajala skoro 100 let ter ovirala promet, se je po sklepu okrajnega zasto pa Ptuj dne 31. oktobra 1.1. slavnostno ukinila. Prebivalstvo je zelo zadovoljno, ker se je ta ovira odstranila, ki je zlasti odvračala ljudi na desnem bregu od mesta Ptuja ter je enostransko obremenjevala prebivalstvo na desnem bregu Drave. — Sedaj je prevoz preko mosta prost in cesta Maribor—Ptuj—Ormož brez ovir. Rop na vlaku Celje—Žalec. Trgovec Vrbole iz Medija-lzlake se je vozil pretekli petek v vlaku po Sa,vinj-ski dolini. Poleg njega je sedel mlad fant, ki mu je izmaknil iz žepa listnico z 10.000 Din. Trgovec je prepozno zapazil, da mu je listnica izginila, ker je fant že preje z njo izginil neenano kam. Kralj alkohol — merilec. V vasi Urško selo pri Novem mestu se je dogodil pretekli teden strašen zločin, ki ga je povzročil — alkohol! Dva fanta, Miha Horvat in Klobučar, sta se stepla. Miha je bil težko ranjen in se je z največjo težavo privlekel v svojo domačo hišo, kjer je obležal z nožem v roki. V noči je pa prišla domov Mihova mati, tudi pijana in začela ranjenega sina obde-lavati. Ta je imel še toliko moči, da je lastni materi zabodel nož v trebuh in je težko ranjena padla preko ranjenega sina. — Je življenje pijancev človeško življenje? »Zeppelin« je zopet doma. »Zeppe-lin« se je vrnil iz Amerike v -Evropo. Pravijo, da so se zelo slabo vozili, le hitreje je šlo kakor tja. V Nemčiji so vsi navdušeni za redno zrakoplo-vno zvezo. Voditelj zrakoplova dr. Eckener je dejal, da bo nekatere dele popravil, nato pa zopet šel v Ameriko. — Pri potu domov se mu je vtihotapil v zrakopllov mladi fant, 18 let star, ki se je zastonj pripeljal iz Amerike. Velikanski štrajk se je začel na Vestfalskem. Štrajka okrog 300.000 ljudi. Velikanski viharji v Italiji so napravili pretekli teden strašno škodo, cenjeno na visoke milijone lir. V malem čolnu v Ameriko! Iz mesta La Caruna poročajo, da je tja dospel neki Miiller, ki se poda na svojem navadnem čolnu v Ameriko. No, ta bo pa tudi slovesno sprejet. Strašna lakota vlada na Kitajskem v okolici Šansi. Prizadetih je 400.000 ljudi. Potresna dežela Japonska se spet trese. Toda tam so na to že navajeni. Imajo nalašč tako zidane hišice, da jih potres ne zruši. Zemlja se potrese povprečno 15krat na dan. Sodni uradnik — milijardni ropar V mestu Kairo v Egiptu se je izvršil zelo predrzen roparski napad, katerega žrtev bi naj postal najbogatejši Egipčan Abram Ada Bei. V njegovo stanovanje sta prišla dva krepka ali maskirana človeka in zab-evala od Abrama vse bogastvo, kar ga ima, na podlagi meničnega podpisa. Napadeni Abram se je branil, na kar sta streljala, a ne zadela. Bila sta aretirana in na policiji so ju spoznali. Bila sta eden sodni uradnik in drugi njegov mlajši brat Todros. Brzojavka na zvezdo Mars. Pret% kli ponedeljek so poslali v Londonu z glavnega poštnega poslopja radio-brzojavko na mesec Mars. Naročil in plačal jo je (stala je okrog 150 Din) neki profesor Robinson. Obsegala je sledeče besedilo: Om, ga, ca, an, nea. Ker nihče tega ni razumel, je profesor Robinson povedal, da je to skrivnostno besedilo govorica Marsovih prebivalcev. On pozna to govorico po nekem skrivnostnem razodetju. Pomeni pa to besedilo: Bog je povsod pričujoč. — No, smo radovedni, če bo kaj odgovora z Marsa! On, ki je moral moriti — umrl! V Sarajevu je umrl krvnik Mausner. On je imel ta »poklic«, ,da je obešal obsojence po Jugoslaviji. Pred leti je bil tudi v Mariboru, kjer je moral o-besiti Žlahtiča in Čiča. Mausner je prišel v nedeljo na obisk k svojemu bratu, ki je sarajevski konjederec. Tam mu je postalo slabo in mož se je mrtev zgrudil na tla, zadet od kapi. — Za njegovo službo se že novi priglašajo. Da bi je ne bilo treba! Slava mrtvim! Da dostojno proslavimo spomin v svetovni * - mi padlih roiakov, priredi slovensko pevsko društvo »Maribor« v sredo, dne 21. novembra, ob 8. uri zvečer slavnostni koncert v frančiškanski cerkvi v Mariboru — kjer izvaja veličasten Mozartov: „Meqaiem Okoliška društva ln drugi, ki bi se v skupinah ndeležill koncerta in bi želeli kakih navodil, se naj obrnejo na Slov. pevsko društvo »Maribor«. vvvvvvvvvv DRUSTVa ' Osrednje vodstvo dekliških zvez že danes vabi članice, zlasti odbornice vseh dekliških zvez mariborske oblasti, da se pripravijo na pot v Maribor dne 30. t. m. Vožnja bo četrtinska, zato vporabite priliko, da ete vse dekliške zveze zastopane pri slavlju zavzetja Maribora, ki se obhaja dne 1. dec. dopoldan. Predvečer bomo imeli obč. zbor vseh dekliških zvez in prosvetni tečaj za udeleženke. Da vse pravočasno dobro pripravimo, sporočite osrednjemu vodstvu čim prej število udeleženk. Spored proslave 1. decembra razpošljemo do konca tega tedna, spored prosvetnega tečaja bo v prihodnjem »Gospodarju«. — Predsednica DZ Marija Štupca. Katoliška Omladina v Mariboru ima v soboto, dne 10. t. m., zvečer Martinovo veselico v svojih društvenih prostorih, Omla-dinski dom, Cvetlična ulica 28. Vsi uljudno vabljeni! Ponovitev igre mariborske mladeniške Marijine družbe. Preteklo nedeljo je vpri-zorila Mladeniška Marijina druEba frančiškanske župnije v Mariboru gledališko predstavo »Frančišek Asiški«. Igra nam v petih dejanjih v prav živahnih prizorih kaže življenje in delovanje Frančiška Asiš-kega. Ker se je od mnogih strani slišalo, da za predstavo niti vedeli niso, se ista ponovi v nedeljo, dne 18. novembra, ob pol petih popoldne v Narodnem domu. Lajtersberg pri Mariboru. Kat. izobraževalno društvo v Lajtersbergu priredi v nedeljo, dne 11. t. m., na svoj glavni praznik veliko Martinovo slavnost v prostorih g. Beranlča. Razun slavnostnega govora je tudi godba in deklamacije na sporedu. Odbor uljudno vabi vse člane in prijatelje društva, da se polnoštevilno udeležijo društvene sv. maše ob šestih zjutraj v župni serkvi 'Matere Milosti in popoldanske slovesnosti. Hoče. Kat. prosvetno društvo vprizori na Martinovo nedeljo, dne 11. t. m. v društveni dvorani spevoigro »Kovačev študent«. Začetek ob treh popoldne in ob sedmih na večer. Pridite! Jarenina, Kat. prosvetno društvo naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 11. novembra, po jutranji službi božji redni občni zbor z običajnim sporedom. Članstvo se vabi v obilnem številu, da se občnega zbora sigurno udeleži. Sv. Urban pri Ptuju. O naši vrli, požrtvovalni urbanski mladini se piše le maloke-daj, ali pravzaprav nikoli. Pripisovati je to dejstvo zgolj skromnosti, ki je izrazita lastnost Urbančanov. Se jim delo posreči, dobro, obratno se skupaj vzpodbujajo in ne zapadejo malodušnosti. Z nemalimi žrtvami so vprizorili v nedeljo, dne 28. oktobra, narodno igro s petjem »Domen«. Cujemo, da mislijo igro ponoviti v novembru. Gotovo bo takrat podan »Domen« brezprimerno bolje, z večjo resnostjo. Pričakovati je tudi od sovaščanov večjega zanimanja in boljše udeležbe, ker le tako moralno podpremo našo mladino, da bo s tem večjim veseljem nadaljevala delo na prosvetnem polju. Sv. Barbara v Halozah. Slov. kat. izobraževalno društvo pri Sv. Barbari v Halozah obhaja dne 11. novembra, na Martinovo, po večernicah lOletnico narodnega ujedinjenja in postanka države. Dopoldne udeležitOT 0-beh sv. maš. Popoldne po večernicah pa bo patrijotično predavanje o lOletnici naše države. Nato manifestacijska poklonitev pred ' sliko kralja Aleksandra v dvorani. Nato 1 predstava igre »Pred sodnikom« in »Tiho-' tapci«. Po predstavi pesem »Lepa naša do-v movina«. S tem bo naša župnija obhajala I Vrtim, vnifllf o mrmJirvn vrnitev tn nrohod v novo Jugoslovansko državo, ki je pred 10 leti nastala. Vsi domačini, ki ste srečno kot bivši frontniki dočakali miru in konca vojske, vsi prijatelji društva in vsi resnični patrijoti, domači in drugi, se udeležite te domoljubne manifestacijske prireditve. Sodeluje domača godba. Uljudno vabi odbor! Konjice. Konjiška župnija se pripravlja na lepo slavje. Po krasno uspeli okrožni orlovski prireditvi meseca avgusta bode dne 11. novembra imela zopet svoj veliki dan. Preteklo je namreč že 26 let, odkar je bilo v Konjicah ustanovljeno Kat. izobraževalno društvo. 25 let! 25 let dela, uspešnega in plodonosnega! Dela za prosveto, vero, narodnost in omiko! Kdo bi ne bil vesel take 251etnice?! Zato jo bomo tudi obhajali prav slovesnO! Bo pa približno tako-le: V soboto zvečer nas bo vabila k lepemu dnevu godba Katoliške Omladine iz Maribora, ki bo sodelovala tudi drugi dan. V nedeljo, dne 11. novembra, zjutraj nas bo budila iz spanja. Ob 10. uri bo sv. opravilo v cerkvi, nato pa slavnostno zborovanje in slavnostni jubilejni občni zbor Kat. izobraževalnega društva. Besedo bodo imeli slavni govorniki. Popoldne ob treh bo slavnostna predstava ljudske igre »Naša kri«. Zvečer ob 7. uri pa komerz. Vse to se bo vršilo v Kat. društvenem domu. Odbor društva se trudi, da bi prireditev prav lepo uspela, da bodo zadovoljni vsi, ki ji bodo prisostvovali. Ker tvorijo Konjice nekako prosvetno okrožje izobraževalnih društev v konjiškem okraju, so vabljena tudi ta! Vabljeni pa tudi vsi bližnji in dajši prijatelji! Posebno pa vabimo vse tiste može in žene, fante in dekleta, ki so kedaj ali pa še sedaj sodelujejo pri našem društvu! Pridite, da se zopet pove-selimo v našem domu, da se pomenimo o starih časih, pa se še nav^šimo za izobraževalno delo v bodočnor, Sv. Jurij ob Ščavnicic splošno željo občinstva, ki je posetilo n: o šaljivko »Sca-pinove zvijače« dne i. t. m. in da si jo morejo ogledati tudi drugi, se igra ponovi dne 11. t^m. Da je igra res zabavna, sledi iz te želje po ponovitvi. V nedeljo, dne 11. t. m., torej vsi na veselo svidenje pri g. Pergerju. Imeli bodete priliko, da se bodete pošteno nasmejali. Želeti je le, da se tisti, ki so se zadnjič preveč smejali, malo omeje ali pa drugim odstopijo prostor. Igra se začne zopet točno ob pol štirih popoldne. Bog živi! Vojnik. Knjižnica tukajšnjega Slov. kat. izobraževalnega društva začne poslovati v nedeljo, dne 11. novembra. Knjige se bodo dobile v kaplaniji vsako nedeljo od pol 10. do 10. ter od 11. do pol 12. ure predpoldne. Vabimo vse prijatelje dobre knjige, da se poslužujejo naše knjižnice. Braslovče. Dekliška zveza in Marijina družba priredi na Martinovo nedeljo, dne 11. t. m., popoldne po večernicah slavnostni sestanek z raznovrstnim sporedom: petje, deklamacije, predavanje in veseloigra »Non plus ultra«. Vrši se v Društvenem domu. Vse: članice, nečlanice in matere prijateljsko povabljene! Nazarje. Tukajšnje Kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 11. novembra, točno ob treh popoldne Finžgarjevo narodno igro »Dtyji lovec«. Vsi prijatelji poštene zabave uljudno vabljeni. Brežice. Občni zbor Kat. slov. izobraževalnega društva se vrši v nedeljo, dne 11. novembra, ob devetih dopoldne v samostanu. Vabimo vse člane in vse, ki se zanimajo ta društvo, da se ga gotovo udeležijo 1 Razgo-rorili te bomo o zimskem delu. Bog živi! Dr. F. Eolterer, zdraviliški zdravnik, ordinira tudi preko zime v Rogaški Slatini (Ljubljanski dom). Ordinacije in pregledi na rentgenove žarke (pregledi na elektriko) dnevno od 9. do 12. ure. razven ob nedeljah in nrajznikih. 1370 T Cene in sejmska poročila, Vrednost denarja: 1 dolar 56.95 Din, 1 lira 2.98 Din, 1 šiling 8.01 Din, 1 švicarski frank 10.96 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 nemška marka 13.56 Din, 1 ogrski pengč 7.92 Din. Tržne cene v Mariboru dne 3. 3(1. 1928: 1 kg govejega mesa 10 do 18 Din, jezika svežega 15 do 18 Din, vampov 8 Din, pljuč 6 do 8 Din, ledvic 15 do 18 Din, možganov 20 do 24 Din, parkljev 4 do 5 Din, vimena 6 do 8 Din, loja 8 do 10 Din, teletina: 1 kg teletine zrezek 80 Din, navadnega mesa 15 do 22.50 Din, jetr 20 Din, pljuč 15 do 18 Din, svinjina: 1 kg prašičjega mesa 15 do 30 Din, sala 26 do 28 Din, črevne masti 12 do 15 Din, pljuč 10 Din, jetr 12 Din, ledvic 20 Din, glave 10 do 12.50 Din, nog 5 do 6 Din, slanine sveže 22 do 26 Din, papricira-ne 28 do 32 Din, prekajene 28 do 32 Din, masti 30 do 32 Din, prekaj enega mesa 22 do 32 Din, gnjati 32 do 36 Din, prekaj enih nog 7 do 10 Din, prekajenega jezika 36 Din, prekajene glave 10 Din, 1 kg ovčjega mesa 10 do 12 Din, konjskega mesa 5 do 8 Din, kože: 1 komad konjske kože 150 do 200 D, 1 kg goveje kože 16 do 18 Din, telečje 27 do 29 Din, svinjske 15 do 16 Din, gornjega usnja 85 do 130 Din, podplatov 50 do 90 D, perutnina: 1 komad piščanca mali 15 do 20 Din, večji 25 do 30 Din, kokoš 30 do 40 Din, raca 25 do 35 Din, gos 60 do 80 Din, puran 65 do 100 Din, zajec domači mali 5 do 15 Din, večji 25 do 30 Din, divji zajce 50 do 60 Din, 1 kg morskih rib 20 Din, 1 1 mleka 2.75 do 3 Din, 1 liter smetane 12 do 14 Din, 1 kg surovega masla 40 Din, čajnega masla 50 do 60 Din, kuhanega masla 44 do 48 Din, emendolskega sira 80 Din, polemendolskega sira 40 Din, trapistovs-kega 26 do 30 Din, grojskega 30 Din, tilsit-gkega 30 Din, parmesanskega 80 Din, 1 sir-ček 5 do 6 Din, 1 jajce 1.50 do 2 Din, pijače: 1 liter novega vina 10 do 12 Din, starega 16 do 25 Din, piva 9.50 Din, steklenica piva 6 Din, 1 sodček piva (25 litrov) 165 Din, 1 1 žganja 30 do 40 Din, sadjevca 4 do 5 Din, kruh: 1 kg belega kruha 5.50 Din, črnega 5 Din, 1 žemlja (4 in pol dkg) 50 para, sa< dje: 1 kg grozdja 8 do 12 Din, jabolk 4 do 1 Din, posušenih sliv 10 do 12 Din, 1 1 surovega kostanja 2.50 do 3 Din, 1 liter pečenega 6 Din, hrušk 8 do 10 Din, 1 limona 1.50 do 3 Din, 1 kg rožičev 8 do 10 Din, smokev 10 Din, mandeljnov 60 Din, orehov 10 do 12 Din, luščenih 40 Din maka 16 Din, žito: 1 kg pšenice 3 Din, rži 3.26 do 3.50 Din, Ječ" mena 2.75 do 3 Din, ovsa 2.50 do 3 Din, ko< ruze 3.50 Din, ajde 3 Din, fižola 7 do 7.50 Din, leče 14 do 16 Din, mlevskl izdelki: 1 kg pšenične moke 6t. 00 430 do 4.50 Din, št. 1 4.10 do 4.49 J)in, št 4 8.90 do 4.25 Din, št 5 3.75 Din, št 6 3.50 Din, št. 7 8.25 Din, ržene moke 4.50 do 5 Din, prosene kaše 6 Din, Ječmenčka 6 do 12 Din, otrobov 2.50 do 2.75 Din, koruzne moke 8.75 Din, koruzne- ?a zdroba 4.60 do 6 Din, pšeničnega zdroba do 5.50 Din, ajdove moke 6 do 7 Din, kale ? Din, krma: 1 q »ena 150 do 160 Din, otave 140 do 160 Din, slame 00 do 70 Din, kurivo: 1 m' trdih drv 140 do 160 Din-mehkih drv 105 do 120 Din, 1 q premog« trboveljskega 40 do 50 Din, velenjskega 24 do 28 Din, 1 kg oglja 2 Din, koksa 0.76 do 1 Din, 1 liter petroleja 7 Din, bencina 10 Din, 1 kg karbida 7 Din, «elenjava: 1 kom; endivije 1 do 1.60 Din, 1 kupček motovilc« 1 Din, radiča 1 Din, 1 glava zelja 1.60 do 9 Din, ohrovta 1.50 do 4 Din, 1 karfijol S dO 16 Din. 1 komad zelene 1 do 2 Din, 1 šopefi zelenjave za kuho 50 para, 1 kg čebule 4 do 5 Din, česna 16 do 18 Din, 1 komad pora 0.50 do 1 Din, 1 komad korenja 25 do 50 p, rdeče pese 0.50 do 1 Din, repe 0.25 do 0.50 kislega 5 Din, repe kisle 3 Din. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 2. nov. 1928 je bilo pripeljanih 336 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 70 do 100 Din, 7 do 9 tednov 225 do 250 Din, 3 do 4 mesece 360 do 450 Din, 5 do 7 mesecev 480 do 500 Din, 8 do 10 mesecev 550 do 650 Din, 1 leto 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 171 svinj. * Gospodarska obvestil Gospodinjski tečaj. V nedeljo, dne 4. t. m., se je slovesno otvoril prvi gospodinjski tečaj za občini Krčevi-na in Lajtersberg. Šolska soba je bila primerno okrašena. Zastopnik oblastnega odbora g. inž. Zidanšek je v kratkih besedah razložil pomen tega tečaja ter čestital, da je to prvi tečaj te vrste. Za svoja prelepa izvajanja je žel vsestransko zahvalo. Pa tudi posamezni člani odbora so izvajali prireditvi primerne nagovore, navdušujoč učenke k stanovitnosti ter se srčno zahvaljevali oblastnemu od boru in njegovemu odposlancu, da se je slavni odbor odločil za odraslo delavsko mladino kaj več storiti. — Takoj po otvoritvi je gospa Mešiček Anka kot voditeljica tečaja prevzela učenke ter jih povabila, da naj redno prihajajo vsako nedeljo dopoldne in pondeljek popoldne k pouku. Živijo napredek! Dobava cementa za gnojnične jama. Tekom leta 1929 bo oblastni odbor mariborske oblasti naročil krog 60 vagonov portland-cementa za na I ravo gnojišč in gnojničnih jam. Cement se bo rabil v vagonskih pošiljkah na različnih postajah mariborske oblasti. Plačilni pogoji: polovica :ene in polovica tovornine se plača takoj po železniškem povzetju; druga polovica cene in tovornine se nakaže tekom enega meseca. Tvornice, zadruge in trgovci se vabijo, da stavijo oblastnemu odboru svoje skrajne ponudbe franko vagon nakladalne postaje. 1361 Kmetijska podružnica v Slovenski Bistrici je na splošno željo članov ustanovila skladišče za umetna gnojila in druge kmetijske potrebščine. Članstvu se naznanja, da so v zalogi sledeča umetna gnojila: nitrofoskal, apnov dušik, tomasova žlindra, 40% kalijeva sol in kajnit. V prihodnjih dneh dospe tobačni izvleček in arbo-rin. Dobijo se vse potrebščine pri g. Mallyju, skladiščniku. — Nadalje ima podružnica v zalogi dve travniški brani, drevesno škropilnico ter obračalni plug. V nekaj dneh dobi original Heidov trijer V/II, ki ga je podružnica nakupila s prispevkom oblastnega odbora. Vso orodje izpo-sojuje tačasni načelnik proti malen kostni odškodnini. Če se bo prijavilo najmanj 20 udeležencev, se bo vršil tridnevni brezplačni sadjarski tečaj v podružničnemu sadonosniku. Začetek in progarm tečaja se bo pravo časno objavil. Živinorejsko zborovanje za ptujski okraj se vrši v nedeljo, dne 18. t. m., ob 10. uri dopoldne v Ptuju v prostorih g. Miha Brenčiča. Pozvani Veliko ae je že pisalo o nepregledni škodi, katero povzroča Drava v slučajih povodnji na levem bregu od Sv. Marka niže Ptuja do Središča in še dalje. Bogzna koliko desetletij trgajo valovi Drave v zgoraj omenjeni razdalji najbolj rodovitno zemljo, jo odnašajo in naplavljajo v sredini struge večje ter manjše otoke. Radi trganja zemlje se spreminja glavni tok reke ob vsaki večji povodnji na spomlad in jesen. Doslej je povzročala narasla Drava največ škode: Markovčanom, No-voveščanom, Gajovčanom ter For-minčanom. Stari ljudje še dobro pomnijo, da so stale dobre kmetije pred desetletji tamkaj, kjer je sedaj najbolj deroči tok Drave. Danes so se ljudje umaknili nevarnim valovom m nekoč rodna polja so poraščena z jelševjem in topoli. Za slučaje poplave si je izkopala Drava po levem obrežju med Novo vasjo in Forminom struge, ki so razpletene po jelševih in topolovih goščavah. Od deročega valovja preganjani kmetje so skušali sami obraniti zemljo pred trganjem ter odnašanjem z zabijanjem pilotov in propletava-njem z vrbovim šibjem. Vendar je to mučno ter neuko regulacijsko delo pomagalo bore malo. Že pod rajno Avstrijo se je govorilo o nujni potrebi regulacije Drave, ker sicer bodo s . časom izginile zgoraj omenjene vasi. V Avstriji je ostala regulacija le v obljubah in istotako nekaj let tudi v novi državi. Lanske strahovite povodnji in pa vladna moč naše SLS je pripomogla toliko, da je beseda postala tudi me-so-istina. Na prošnje ter posredovanja Jugoslovanskega kluba je vlada unesla v državni proračun za najnujnejša regulacijska dela ob levem bregu Drave svoto 5 milijonov Din. Po izgotovljenih strokovnjaških regulacijskih načrtih se je pričelo pri letošnjem mirnem ter bolj nizkem stanju Drave s težavnim delom, ki bo za prvo silo končano koncem letošnjega meseca novembra. Kje so regulirali Dravo? Že sedaj so končana delna regulacijska dela pri Sv. Marku, pri Bor-lovskem mostu, Novi vasi, Gajevcih ter Forminu. Cela regulacijska črta je dolga nad 5 km in za to res ogromno delo bo na posredovanje Jugoslovanskega kluba koncem novembra porabljen kredit 5 milijonov dinarjev. Kako zgleda delo? Da zna kdo prav preceniti veliko delo naše stranke, si mora ogledati to za naše kraje ter razmere novo in izvanredno delo na licu mesta. Od so vsi župani občin, župni načelniki in namestniki ter znani živinorejci, radi tega, ker se ima storiti zelo važen sklep glede razdelitve pasme goveje živine in določitev novih žup. Živinorejci, pridite na to velevažno zborovanje polnoštevilno! začetka reg'ilacije do konca je zabitih globoko v Dravo na tisoče in tisoče debelih lesenih pilotov iz smrekovega in borovega lesa. Piloti so dolgi 8 do 10 m in jih je bilo treba zabiti v vodno strugo s 400 kg težkim kozlom 5 do 6 in še več metrov globoko. Da se spusti pilot v zemljo, mu obujejo železen čevelj in nato se začne mučno zabijanje. Po kakovosti tal je pilot v pol uri v predpisali globočini, ali v pol dneva, ali ga sploh morajo odžagati nad vodo in poskusiti z drugim. Sedaj si predstavljajte to mučno delo, ko so piloti malodane tik eden pri drugem na razdaljo 5 km in še več. Ko so enkrat piloti zabiti, jih zvežejo 3 povprečnimi deskami in tramovjem, založijo s kamenjem in takozvanimi fašinami (ogromne butare* iz vrbovega šibja, ki so napolnjene 3 prodcem in trdno povezane z železno žico). Da valovje med bregom in piloti premočno ne dere, so ga umirili s traverzami iz kamenja. Piloti sami ob bregu bi nikakor ne zadostovali. Treba je bilo dati Dravi čisto drugi tok, odbiti njeno glavno moč od mehkega ter rodovitnega levega brega. Da so dosegli ta cilj, so zgradili od brega po 80—120 metrov v Dravo segajoče odbijače, katerih je na razdaljo 5 km sedem. Odbijači so iz dveh vštricnih vrst na globoko zabitih pilotov, ki so med seboj zvezani s trami. Gradba teh dolgih odbijačev je bila posebno mučna, a je res strokovnjaška in je že sedaj glavni in najmočnejši tok Drave usmer jen bolj proti desnemu bregu. Kakor že omenjeno, je imela Drava v slučajih povodnji po jelševih in topolovih šumah ob levem bregu izkopane stranske struge, po katerih se je razlivala. Te struge so pri regulaciji vse zajezili ter onemogočili. Res ogromna ter občudovanja vredna regulacijska dela bodo za prvo silo končana koncem novembra. — Strokovnjaki čakajo na večjo jesensko povodenj, ki bo odbijače zasula s prodcem ter peskom, da bodo postali kakor v vodo zgrajeno zidovje. Ako bodo vzdržali odbijači prvo večjo povodenj, potem bodo kljubovali deročim dravskim valovom bogzna koliko desetletij. „ Gris. Med vasjo Formin na levem bregu Drave in med Zavrčem na desnem bregu leži nekako na sredini Drave več nego 20 ha obsegajoči otok, ki nosi nemško ime »Gris« (nasipina). Otok je rodoviten. Raste na njem razno drevje, so njive ter travniki in težko prodirne goščave. Lastninsko pravico si prilaščajo: Forminci, gra- Regulacifa Drave - delo SLS. Sčak Ulm in nekateri Zavrčani. Do kakih prepirov ni došlo, ampak se uravnava uživanje otoka po medsebojnem večletnem sporazumu. Na otoku je precej zajcev, fazanov in v prejšnjih letih so bile celo srne. Ob nizkem stanju Drave gonijo na otok celo živino past in to iz bližnje lavrčke strani. Pravkar omenjeni »Gris« je nano-sila pred desetletij Drava, ko je u-ravnavala ob povodnjih svoj glavni tok proti levemu bregu. Nanovo zgrajeni odbijači odganjajo sedaj valove proti temu otoku in ga že iz-podjedajo. Ako se bodo obnesli odbijači ob močno narasli Dravi, bode valovje ta veliki otok izpodjedlo, od neslo in Drava se bo preselila z glavno silo ob zavrčko ter hrvaško ■tran. Zaslužek. Pri regulaciji Drave je zaposlenih ^nevno po 150 do 200 delavcev z zabijanjem pilotov, polaganjem fašin, lomljenjem kamenja itd. Delavci so Štajerci in Hrvati. Smelo trdimo, da Je ostala pretežna večina od svote 5 milijonov dinarjev v delavskih rokah. Hrvatske Zagorce hujskajo voditelji na bojkot napram Slovencem; ko pa gre za dober dnevni zaslužek, Je dobrodošel vsakdanji kruh, koje-ga so izposlovali za hrvatskega se-ljaka in delavca poslanci Jugoslov. kluba. Hrvati vidijo občudovanja vredna regulacijska dela na levem bregu Drave in govorijo očito: Radičeva stranka ne more pokazati niti enega vsaj približno tolikega uspeha, kakor je regulacija Drave od Svet. Marka do Formina na več nego pet km dolgi črti. * Kuhanje piva za domačo uporabo. Priobčujemo sledeče pojasnilo: Finančno okrajno ravnateljstvo je vprašalo generalno direkcijo davkov v Beogradu, če je dovoljeno kuhati pivo doma, na kar je dobilo sledeče pojasnilo: Kdor hoče kuhati pivo če tudi za domačo uporabo, mora zadostiti predpisom členov 1 do 5 zakona o državni trošarini, kdor ravna proti-vno, napravi prestopek iz točke8 1. 33 zakona o državni trošarini in pri-krajšbo takse iz tarifne postavke 94 taksne tarife. Na podlagi gornjega objasnjenja se smatra vsak, kdo.r proizvaja pivo, četudi samo za domačo uporabo, za tihotapca ter plača poleg redne prikrajšane trošarine tudi petkratno kazen, ki bi na proizvedeno pivo znašala, razen tega pa še takso po tarifni postavki 94, ki znaša 10.000 Din. V smislu člena 52 zakona o taksah in pristojbinah pa je v tem slučaju trikratna kazen, ker se je proizvajalo pivo brez prijave in predhodnega plačila takse, torej 30.000 Din. Iz izloženega je razvidno, da je ku hanie niva v splošnem izven prijav- ljenih pivovarn zabranjeno in da so kazni tako visoke, da bi marsikdo prišel ob domačijo, če bi poskušal kuhati pivo brez prijave. Mi pripominjamo k temu sledeče: Trošarinski zakon je več let star zakon, ki se ne da čez noč izpremeniti, ampak je možna izprememba le samo v narodni skupščini. Pcleg tega, pa se je treba vprašati, če se tako domače pivo tudi izplača, če ni bolje in ceneje kupiti jabolčnico, je tudi vprašanje zdravja. Predno bi torej interesenti-hmeljarji v tem oziru zahtevali kako izpremembo v zadevi kuhanja piva, naj preudarijo g^nio našo pripombo. * Letošnji pridelek pšcnc* in gnojenje z umetnimi gnojili. Ze dolgo let ni pšenica tako dobro obrodila kakor letos, zato so naši kmetje z letino v splošnem zadovoljni. Vendar še najbolj se čutijo poplačane za svoj trud in stroške tisti, ki so spomladi porabljali tudi umetna gnojila. Znano je namreč, da pšenica prav dobro zarodi na bogati zeml ji in da se gnojenje pri- njej še najbolje izplača. Vendar ji svež hlevski gnoj ne prija posebno, ker po njem rada poleže. Najrajše ima v zemlji staro moč, torej že k okopavinam zagnojeno zemljo, sama pa rabi jeseni le nekaj superfosfata, spomladi pa do 150 kg čilskega solitra na hektar. O tem so se prepričali vsi tisti, ki so letos tako gnojili, kako bogato se jim je izplačal posebno čilski soliter. Naj navedemo tu samo nekoliko primerov, kakšne uspehe so imeli nekateri posestniki, ki so napravili gnojilne preizkuse s tem umetnim gnojilom, ki jim ga je brezplačno dala v to svrho Poddelegacija proizv. čil. solitra v Ljubljani. Ko so pridelek gnojenih in ne-gnojenih parcel natanko stehtali, so se prepričali o učinku tega gnojila. Tako so dosegli več pridelka na hektar na gnojenih parcelah: Celavec Anton iz Botanjeve 400 kg zrnja in 700 kg slame, Radič Ivan iz Nemške vasi 800 kg zrnja in 1000 kg slame, Šerjak Janez iz Cerkelj 300 kg zrnja in 600 kg slame, Slana Janez iz Vn. Goric 400 kg zrnja in 500 kg slame, Miško Matija iz Ormoža 350 kg zrnja in 700 kg slame, Selič Franc iz Vezovja 300 kg zrnja in 500 kg slame. Povprečno torej 425 kg zrnja in 666 kg slame. 100 kg čilskega solitra je dalo torej 284 kg zrnja in 444 kg slame. Ali pa, če računamo ceno čilskemu solitru po 3.50 Din 1 kg, pšenici pa 2.50 Din in slami po 50 para, dobimo, da nam je dalo 100 kg čilskega solitra 350 Din) za 710 Din zrnja in 222 Din slame, torej čistega dobička 582 D na hektar, ali okroglo 330 Din na oral. Tako jasnih uspehov nudi redkokedaj katero drugo dušičnato gnojilo. To je sicer razumljivo, ker nima nobeno drugo dušika, tega najdragocenejšega rastlinskega hranila, v tako lahko raztopni obliki kakor čilski soliter. Vendar treba tudi pri njega uporabi nekoliko previdnosti. Nekaterim poskuševalcem je namreč žito, pognojeno s tem gnojilom, poleglo. Vzrok temu je bil deloma ta, ker so ga pregosto sejali in je zato prebujno rastlo, deloma pa, in to največkrat, ker mu jiiso zraven tega gnojili še s superfosfatom. Rastline uspevajo namreč le tedaj povoljno, če imajo na razpolaganje vsa potrebna jim hranila. Če pa ne dobijo v zemlji dovolj fosforove kisline (v hlev- skem gnoju jo je malo), se biljka ne more dovolj utrditi, slama postane šibka in tanka, in vsak veter ali močnejši dež vrže žito ob tla. Najprikladnejši čas za gnojenje s superfosfatom ,ie sicer ob času setve. Če je pa ozimina že posejana, se jo še vedno lahko potrosi s tem gnojilom, ker ga zimska vlaga sčasoma vendarle spravi do korenin. Spomladi pa, takoj ko se zemlja nekoliko osuši, še predno začne pšenica poganjati, je potrositi na hektar po 120 do 150 kg čilskega solitra. Setev bo začela kmalu poganjati in se bo hitro In povoljno razvila. Posledica bo, da bo pridelek tako po količini kakor po kakovosti popolnoma zadovoljiv in da bo bogato poplačal vsak izdatek, ki smo ga imeli z uporabo umetnih gnojil. Kotlje v Mežiški dolini. Ogenj. V soboto, dne 3. t. m., opoldne je nastal ogenj v gospodarskem poslopju Filipa Merkača, p. d. Štaiekarja, ki je poslopje popolnoma uničil. } ila je velika nevarnost za celo vas. Hvala uogu, da ni bilo vetra in je domače gasilno društvo s svojo brizgalnico bilo takoj na mestu in se mu je posrečilo ogenj omejiti ter rešiti celo tik gorečega poslopja stoječo hišo, ki se je že vnemala. Ze leta 1899 je domalega cela vas pogorela in bi se to lahko zgodilo tudi sedaj, ako bi ne imeli domačega gasilnega društva. Na pomoč je prihitelo tudi gasilno društvo iz Guštanja. Poslopje je bilo zavarovano pri »Vzajemni« za 25.000 Din, škoda pa znaša nad 80.000 Din, ker je zgorela tudi vsa krma, veliko žita, ki še ni bilo izmlačeno, in vsi gospodarski stroji. Le živino se je posrečilo rešiti. Ogenj je zanetil 4 leta stari otrok. Kamnica. Vabimo k blagoslovljenju in otvoritvi nove okrajne ceste iz Maribora v Kamnico, ki se vrši na Martinovo nedeljo, dne 11. novembra, ob 2. uri od gostilne Lo-vrenčič z godbo, prodajo cvetlic itd. Prosimo, da ne odklonite nakup cvetlic v blagi namen! Če bo slabo vreme, pa bo dne 18. novembra. — Občinski odbor v Kamnici. Sv. Marjeta ob Pesnici. Dne 30. septembri smo imeli v šoli dobro obiskan roditeljski sestanek, pri katerem nam je naš gospod šolski upravitelj dokazal važnost stika med šolo in domom in nato imel zanimivo predavanje »Šolski novinci, družina in šola«. Želimo še mnogo takih res potrebnih sestankov. — V nedeljo, dne 28. oktobra, smo se gopet prav mnogoštevilno zbrali v šoli in sicer radi razgovora o spisu glede preračunavanja čistega zemljiškega dohodka po novem davčnem zakonu. Ta zakon, način preračunanja novega zemljiškega dohoda in priloge zelo obsežnega, 14 dni razgrnjenega davčnega spisa nam je poljudno in jasno razložil gospod šolski upravitelj, kateremu smo zato prav hvaležni. Sklenili smo vposlati ugovor po vzorcu Županske zveze, povrh pa zahtevamo novo klasifikacijo naših parcel v Pesniški dolini, ker so te parcele po večini v 1., 2. ali 8č razredu na podlagi klasifikacije iz leta 1879, pa so danes prave muže. Prosimo naše oblasti, da vpoštevajo to našo pritožbo! Jarenlna. Dne 4. t. m. je bil tukaj dobro obiskan shod viničarjev, katerega je priredil naš tovariš oblastni poslanec g. Peter Rozman. Se mu prisrčno zahvaljujemo za njegove v srce segajoče besede, s katerimi nas je prenovil k novemu življenju. Res nas je motilo slabo vreme, pa vsaj nas je bilo zbrano obilno število. Ob enem se tudi zahvaljujemo našemu domačemu oblastne- mu poslancu g. Zupaniču, kajti njegove besede so nas prebudile še k večjemu navdušenju. Prisrčno se zahvaljuje pripravljalni odbor. Sv. Anton v Slov. gor. Že dolgo ni bilo od nas nobenega glasu, kakor da bi nas ne bilo, pa temu ni tako. Tudi pri nas napredujemo, posebno odkar imamo novega gospoda organista, ki nam je v štirih mesecih vpeljal in naučil krasno cerkveno petje, ki tako daleč odmeva med sosedne župnije. Dobili smo tudi novega gospoda šolskega upravitelja, ki nam pridno pošilja opomine za šolanje otrok. Prav tako! Saj to je v korist staršev in otrok! Sv. Andraž v Slov. gor. Ugledni družini Hrgova v Hvaletincih in Dolinarjeva v Vi-tomarcih žalujeta. Prvi je iztrgala smrt dolgoletno gospodinjo in blago mater, drugi pa pokosila skrbno ženo in mamico v starosti 34 let. Spoštovano družino Dolinar-jevo božja previdnost v tem letu hudo obiskuje. V mesecu avgustu je upepelila strela skoraj novo gospodarsko poslopje, da je ostal le goli zid. Z neizmernim trudom in s pomočjo blagih src se je isto nekoliko popravilo, pa je prišla nemila smrt blage gospodinje. Vse sočustvuje z udovljenim možem in osirotelima otrokoma. Nerazumljiva so božja pota nam ljudem, pa kar Bog stori, vse prav stori. Obema družinama naše sožalje! Sv. Boiiank v Slov. gor. Z veliko zahvalo napram Bogu lahko beleži naš kraj kakor tudi cele Slovenske gorice o prav dobri letini bodisi v goricah, kakor tudi na polju. O kvaliteti našega vinskega pridelka se ne more na splošno hvaliti, ker so se marsikateri posestniki podali žal prerano na trgatev. Je res, da je količina pridelka bila okoli srede in do konca oktobra nekoliko manjša, pa je zato kakovost toliko boljša in za trg dosti bolj povprašujoča kot vino iz nezrelega grozdja. Saj so vsi pridelki letos vsaj za 14 dni bili pozneje zreli kot po navadi. Precej ugodno vreme sedaj na jesen pa še marsikomu omogoča opraviti vse potrebno pri gospodarstvu. S hitrimi koraki pa se približuje novo leto in zimska doba, ko se bo vsaj nekoliko odpočil naš kmet in delavec od trudapolnega dela za vsakdanji kruh. Z no,ya bo več prilike slediti potom naših dobrih listov toku svetovne politike v velikem in naše domače v manjšem obsegu. Tukajšnji kraj še je vendar toliko zaveden in srečen, da odklanja na splošno vsako strankarstvo in želi glede vsega tega živeti v miru. Z nekimi prav malimi izjemami je vse na strani naše najboljše kršč. stranke. Zato tudi vsakemu strankarskemu razdiraču odločno odsvetujemo, da bi prišel sejat v naš kraj kak političen razdor, ker bi se tu silno opekel! Ne čohati se tam, kjer nič ne srbi! Življenje v društvih je .vsled obilnega dela nekoliko zastalo; upamo pa, da se v zimskem času bolj oživi. — Nekaterim že bolj izobraženim in zavednim našim zaupnikom priporočamo dnevnega »Slovenca«, ki prihaja te dni na ogled; saj tistih par dinarjev na mesec bi večkdo lahko utrpel, samo nekoliko dobre volje je potreba, drugega nič! Zlasti v zimski dobi, ko ni toliko dela, bi si marsikdo svojo politično in svetovno znanje razširil potom »Slovenca«. Nikdo preveč ne zna; do smrti se moramo učiti! Še drugič kaj več! Sv. Lovrenc v Slov. -gor. Smrtna kosa. Na praznik Vseh svetnikov smo položili k večnemu počitku blago Koserjevo majko. Komaj par dni bolana je bila vendar dobro pripravljena na smrt. Saj je prihajala ved no vsak dan k sv. maši. Rajna je bila mati g. Koserja, tukajšnjega poštarja, ki je bil pred kratkim vpokojen radi bolezni in je dolga leta vobčo zadovoljnost opravljal tu ■vojo službo. — Drle 19. oktobra pa je umrla mlada mati Terezija Horvat, roj. Hrga, y Mosteh. Bila Je mirna In potrpežljiva go- spodinja. Zapušča dva nepreskrbljena otroka, ki svoje mame niti ne bosta poznala. — Fekonjeva hiša v Oblakih, ki je jako naklonjena našemu Kat. prosvetnemu društvu, je zgubila gospodarja Janeza Feko-nja, ki je po dolgi bolezni umrl dne 8. 10. Vsem trem naj sveti večna luč! Sv. Jurij ob ščavnlci. Odbor za postavitev spomenika padlim vojakom naše župnije se najsrečneje zahvaljuje vsem onim, ki so mu doposlali prispevke, da uresniči svoj cilj. Pogrešamo še žal mnogo onih, od katerih smo pričakovali odziva. Pomnite — kdor hitro da, dvakrat da! Zbirajte ob vseh prilikah za spomenik! Ženini in neveste! Najlepši spomin na vajino poroko bo, ako na vajino željo zberejo svatje kak prispevek. Spomnite se na gostiji onih, ki so vas radi imeli, pa so morali ostati na bojnih poljanah! Z malim darom se oddolžite spominu teh, darujte kolikor kdo zamore! Naj ne bo naša župnija med onimi, ki bi pozabili, kar zahteva hvaležnost do padlih borcev. Vsi složno na delo, vse v čast spominu naših padlih junakov! — Pripravljalni odbor. Mestni vrh pri Ptuju. Umrla je Alojzija Drevenšek, daleč na okrog znana in spoštovana. Bila je dobra in skrbna mati. V njeni hiši si skozi dolgo dobo let našel vedno nabožne liste in »Slovenskega Gospodarja«. Svoje je vzgojila v zavedne katoličane in Slovence. Naj v miru plačilo uživa! Sv. Vid pri Ptuju. Zadnjih 14 dni je smrt pri nas kruto gospodarila; kar tri dobre gospodinje smo izgubili v tem kratkem času. Umrli sta dobra posestnica Antonija Rogina v Spodnji Pristavi in njena sova-ščanka Neža Božičko. Isti dan kot zadnja je umrla od kapi zadeta daleč okoli znana Neža Holc, gostilničarka gostilne »Pri suhi veji«. Neža Holc je bila vzorna gospodinja, ki je s svojo pridnostjo si napravila lepo premoženje. Bila je velika dobrotnica naše župne cerkve. Pogreb njen je bil na dan Vseh svetnikov ob ogromni množici ljudstva od vseh strani. Pevci so ji zapeli žalo-stinko na domu in jo spremljali do groba. Vse je žalovalo nad smrtjo dobre gostilni-čarke. Bila je res krščanske žena, dolgoletna naročnica »Slov. Gospodarja«. N. v m. p.! — Versko in društveno življenje se je začelo pri nas pod vodstvom mladih moči lepo razvijati. Ker ni potrebnega prostora za društvo, začnemo pomladi zidati tudi v Sv. Vidu lep in prostoren Slomškov dom! Bog daj srečo, da načrt izpeljemo! Sv. Jernej pri Ločah. Tukaj je dne 23. m. m. v Gospodu zaspala Marija Mažera v 82. letu svoje starosti. Bila je članica Mar. družbe od njene ustanovitve sem in dolga leta tudi njena prednica. Okoli 50 let je o-skrbovala in prala cerkveno perilo. Bila je vseskozi vzgledna in pobožna, kakor svetopisemska vdova Ana, hči Fanuelova, je Gospodu služila noč in dan. V cerkev je hodila, dokler ni omagala. Lani na praznik Vseh svetnikov je še z zadnjimi močmi prišla v cerkev, domu pa sama ni mogla več, ampak so jo morali nesti. Od takrat 30be in postelje ni več zapustila. Marijine druž-benice so jo ljubile in spoštovale in ji pripravile res veličasten pogreb. N. v m. p ! — V nedeljo, dne 28. m. m., je med rano službo božjo pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Jug, p. d. Koskarja na Ličnici. On sam je bil v cerkvi, žena pa sama doma z otroci, zato so mogli rešiti samo živino, drugo je vzel ogenj. Kako je ogenj nastal, se ne ve gotovo. — Posestnik Franc Strmšek je žel koruznico na njivi. Poleg je imel voz z voli. Ker vola nista hotela stati, ju je zavrnil s srpom, pri tem ž njim nekam zadel, da se mu je obrnil in se mu . zapičil v oko. V silnih bolečinah se je zatekel najprej v Poljčane k zdravniku, pa ker se je rana začela gnojiti, je mpral v bolnišnico v Maribor, kjer mu je eno f^ tO precej naših kmetov navdušilo. G. pr ima* Koprivšek iz šentjurske kmetijske šo1« j« nam orisal pomen živinorejskega odseka,1 za katerega vlada precejšnje zanimanje. Potem je razdelil gerent okrajnega zastopa g. Turk diplome in pohvalnice istim živii noreicem. ki so bili dne 12. septembra od- likovani na razstavi šmarske živine, z gorečo željo, da bi pri drugi razstavi Jih bilo odlikovanih še več. V našem okraju je sedaj zaupati, da se bo živinoreja povzdignila v taki meri, da tudi se bode lahko re: klo: V Šmarje moram iti, ako hočem imeti dobro in lepo kravo, bika in sploh živino! Živinorejci, 1« vrlo naprej po začrtani poti! Laško. 301etnico svojega službovanja kot davčni uradnik v Laškem je praznoval pred kratkim gospod davčni nadupravitelj Emil Pleskovič. Znana je njegova prijaznost in korektnost napram vsem slojem prebivalstva, zato mu kličemo: Še na mnoga leta! Laško, Oblastni odbor ljubljanski je podelil tukajšnji zelo delavni kmetijski podružnici podporo v znesku 5000 Din v svr-ho razstave in premovanja goveje živine v Laškem. Kadar nakaže obljubljeni znesek še okrajni zastop in to bo v najkrajšem času, se bo izvršila razstava in premovanje goveje živine v Laškem. Move knjige. Kapallo. Dne 12. nov. 1920 je v Ra-pallu podpisal bivši minister za zunanje zadeve dr. Trumbič zloglasni pakt z Italijo, po katerem smo izgubili čez pol milijona Slovencev in Hr vatov, ki so priklopljeni k Italiji. Z žalostjo se spominjamo nesrečnega pakta! Saj je začetek groznega trpljenja naših bratov pod fašistovskim bičem. Izgnani so naši učitelji, izgnani duhovniki, izgnan domači jezik iz šol in uradov — brez vsakih pravic so naši zasužnjeni brati. Spo-minjajmo se dragih bratov posebno te dni! Nihče naj ne pozabi nanje, delajmo, da pridejo enkrat nazaj v svojo domovino — Ju. slavijo! — Kdor se hoče poučiti o trpljenju naših duhovnikov pod Lahi, naj kupi in čita knjigo »Istra kličč«, ki jo je spisal sedanji župnik v Sv. Vidu pri Ptuju. Knjigo je založila Jugoslov. Matica in se dobi po vseh knjigarnah. Bog čuvaj naš narod in reši vse zasužnjeno Primorje — biser jugoslovanski! Planinski koledar 1929 je pravkar izšel ter se razpošilja vsem dosedanjim naročnikom. Njega snov je popolnoma prenovljena in razširjena ter bo izletnikom po Sloveniji najboljši vodnik. Cena lično v platno vezani knjižici je Din 16.—, po pošti Din 20.—. Dobi se pri podružnicah SPD in pri založniku Brunon Rotter, Maribor, Krekova ul. 5/1. Posezite hitro po koledarju, da ne bo preje pošel! »Snubitev kneza Šamila« je nad vse pričakovanje zanimiva obširna povest iz rusko-turških vojsk. Za zimske večere najbolje razvedrilo! Knjiga stane kljub svoji obsežnosti samo Din 32.—. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Junaštva se JI hoče. Povest je spisal znani pisatelj Conan Doyle in je prevedena že v vse evropske jezike., »Slovenec« je tudi sicer danes najboljše urejevani slovenski dnevnik, ki je ostp.1 na tisti resni višini, ki jo dnevnik mora imeti. Prinaša najnovejše dogodke z domačih in tujih tal, zanimive zgodbe ter dobra gospodarska obvestila. In vsako nedeljo povrhu še osem strani slik v bakrotisku, priloga, kakoršne nima noben slovenski dnevnik. »Slovenec« stane 80 Din na mesec. Zlasti po zimi naj si ga naroči vsaka krščanska hiša. Vzemite dopisnico t=-r pišite: Prosimo, da mi pošiljate »Slovenca« par dni na ogled. Nato nanišite svoj naslov in zadnjo pošto. Naslov »Slovenca« je: »Slovenec«, LJubljana, Kopitarjeva ulica 8. (Prosimo, da napišete natančno samo ta naslov!) Listnica uredništva. K. M., L a i k o i Zarok ne objavljamo. w P. Celje: Pustimo jih v miru počivati po mačku v Celju. Zato nismo priobčili. — G. Negovas Poročilo od drugod. Hv&la! — V. V. Slovenjgradeo: Hvala m obvestilo! — J. T. Karbanoš: Boni, ki se glasijo nad 1000 K, se začasno še ne vraču-navajo. Toda hranite jih, pridejo na vrsto. — J. O. Šmartno: Dopis je došel prepozno. Uredništvo je zaključilo že v torek, ker je bil praznik. Listnica uprave. Nekateri gg. pismonoše nas vprašujejo, zakaj je »Slovenski Gospodar« drugače zložen, kakor je bil preje. To je zaradi novega stroja. Novi stroj (rotacija) vrže celega »Slovenskega Gospodarja« naenkrat ven in sicer tako zloženega, kakor ga potem raz pošljemo. Četudi vemo, da je izprememba za raznašalce ttnagj ugodna, za naročnike je pa tudi vsejedno, ker je ista oblika. Gg. pismonoše pa naj nam oprostijo, ko jim ne moremo ustreči. — Iz nekaterih krajev dobivamo obvestila, da raznašajo »Slovenskega Gospodarja« še le v pondeljek. Ker odide sedaj »Slovenski Gospodar« če v četrtek popoldne iz Maribora, ga morajo vse pošte imeti v petek, najpozneje v soboto zjutraj! Odvetniki štrajkajo na Madžarskem. Madžarsko finančno ravnateljstvo je določilo prenizko ceno za odvetniške račune, zato so sklenili advokati, da bodo štrajkali. Omejena in neomejena zaveza. — Oni, ki hranjujejo svoj denar, so pozorni na to, ali je denarni zavod> posojilnica ali hranilnica, z omejeno ali z neomejeno zavezo. Vsi tega ne vedo, kaj to pomeni, zato to-le pojasnilo: Vsaka taka družba ali zadruga ima člane. Ti člani jamčijo za vloge. Če je posojilnica z neomejeno zavezo, tedaj jamčijo člani neomejeno, to je s premičnim in nepremičnim premoženjem. Če je zavod le z omejeno zavezo, tedaj jamčijo člani le z enkratnim ali večkratnim deležem, nikakor pa ne z vsem premoženjem. Zato vlagatelji tako gledajo na to, ali je zavod z omejeno ali neomejeno zavezo. Vse naše posojilnice in hranilnice po deželi so zadruge z neomejeno zavezo, zato je tam denar bolj varen, kakor v kakem velikem denarnem zavodu, ki je le z o-mejeno zavezo. Kaj so banke? Banke so zavodi, družbe, ki posredujejo posojila, Naj-preje so bile le menjalnice denarja različnih narodov in imajo ime od mizice (banke), na kateri se je denar menjaval. Pozneje so bile še nekake shrambe za vrednosti v denarju in dragocenostih. V 16. stoletju so začeli lastniki bank s temi zalogami tudi^rgovati. Če so denar zapravili, jim je oblast mizico razbila — banca rotta — odtod beseda bankrot. Zdaj imajo zelo obsežen delokrog. Banke dajejo posojila, otvarjajo posameznim račune, to se pravi, da za nje plačujejo in prejemajo denar. Izdajajo pa tudi bankovce, a to ne vs«> banke. Narodna banka. Nimajo vse ban» ke pravice izdajati bankovce, ampak' le pooblaščene. Te se imenujejo državne ali narodne banke. V naši državi je narodna banka. Ta izdaja bankovce, ta izravnava vrednost denarja in daje tudi posojila. Dobro ln slabo od bank. Marsikaj dobrega imamo od bank. Te zbirajo kapitale in jih spravljajo v promet, posebno omogočujejo velika podjetja, vsa industrija dela z bankami, o* lajšuje tudi plačevanje, ki se vrši brez gotovine, ampak se samo števil ke prepišejo od enega na drugega. — Zlo od bank je le tedaj, če so preveč predrzne in napravijo strašne izgube (kot Slavenska banka), ako izrabljajo svoj vpliv na gospodarski položaj ali celo na politiko, ker marsikateri neuki človek zapade v škodo, ker banke ne gledajo na to, da mu pomagajo varčevati, ampak samo na to, da čim več zaslužijo. Posebno pa poznajo banke oni, ki so podpisovali kake menice, pa jih niso pravočasno vplačali. Kmetsko ljudstvo in obrtniki navadno ne poslujejo z bankami. Franček-pijančsk — abstinent? Za to se ni oglasil! Pa ni bil prostovoljno, ampak prisiljeno. Vina je zmanjkalo, pa je le mošt pil. Mošt pa nima alkohola, zato se ni mogel vpijaniti, Ali pil pa je, strašno pil, ker je letos, veliko mošta. Pa je zbolel. Domači so ga nekaj časa dražili, da mu mošt v želodcu vre, naj se vleže na hrbet, da mu dajo kipelno pilko na usta.i Ali zbolel je tako, da je moral v bol-* nico. Te dni se je vrnil zdrav domov. Srečal je gospoda župnika in ga pozdravil. Ali gospod ni bil preveč prijazen. Franček je načel pogovor: »Gospod, gotovo me več ne poznate!« — »Kako da ne«, je ugovarjal gospod župnik. —- »I, zato ker sem trezen!« — Bomo videli, če se je kaj poboljšal! Saj je ura naprej. Žena (možu, ki je prišel ob treh zjutraj iz krčme)r »Ob treh zjutraj se pride domov?« —, Mož: »Ne bodi huda, stara, saj veš, da je naša ura četrt ure naprej!« Kaj se da brez denarja napraviti. Oče (svojemu zapravljivemu sinu): »Marljivost je glavna stvar v življenju. Le oni, ki dela, zasluži denar. In brez denarja se ne da nič storiti.« — »O pač«, odgovarja gospod sin — »dolgovi.« Brezobziren pes. Nekega kmeta je ugriznil stekel pes. Takoj se odpravi k zdravniku. Ker je bilo že pozno, ga sprejme zdravnik precej neprijazno, rekoč: »Zakaj pa niste prišli med urami, ko sprejemam bolnike?« — »Ja, gospod cfoktor«, se opravičuj a kmetič, »jaz vem, kdaj imate ure za sprejemanje bolnikov, a pes ni vedel za nje.« Vrhunec bedastoče. Pri vodi stoji mož in ribi na trnek. Mimo pride mož, se ustavi pri ribiču in ga opazuje skoraj pol ure. Končno pravi: »Večje bedastoče pač nI kakor ribi-ti.« — »O da«, pravi ribič, »Se večja bedastoča je, če kdo pri ribičiu stoji In ga gleda!« Če oiroci igrajo avtomobil. Jurček |e sklical otroke na vasi, da se igralo avtomobil in je določil: »Jaz se bom peljal, ti boš spredaj puhal kot motor, vi štirje boste kolesa in Pep-!Sek boš pa zadaj kadil in smrdel!« Zmešan gospod. Srečata se dva pri latelja vpokojenca. — »Kam greš?« vpraša prvi. — »Tebe grem obiskat«, nu odgovori drugi. — »Veš kaj, ne lodi«, je odgovoril prvi, »mene zdaj-e gotovo ne dobiš doma.« Mož beseda: »Oprosti, sosed, ta me lec ti res še ne morem vrniti denar-a!« — Sosed, ki je bil že hud: »To li tudi prejšnji mesec že rekel!« — »No, ali mar nisem ostal mož beseda?« Dobro ga je zavrnila. Mlad gospo-dič: »Verjamite mi, gospodična, delo Je za mene največja zabava.« — Gospodična: »Dozdeva se mi, da se pač malo zabavate.« On tndi. Z velikim naporom je gospod Loparnik sestavil za davčno o-blast napoved svojih prejemkov. Za nekoliko dni dobi od oblasti napoved vrnjeno s pripombo: »Pogrešamo premoženje Vaše žene!« — Gospod Loparnik ne pomišlja dolgo, ampak zapiše pod dotične besedi: »Jaz tudi!« pa vrne listino zopet na davčno oblast. Njegova želja. Žena (možu): »Glej, možek, dala sem se fotografirati. A kako ti dopade slika?« — Mož: »Je imenitna 1 Želim samo, da bi tako izgledala, kakoršno te kaže slika.« Med zakonskima. Žena (možu) t »Ti se lahko srečnega čutiš, ker ti jaz vso tvojo staro in raztrgano perilo popravim in pokrpam. Kaj bi ti počel, ako ne bi imel mene?« — So- prog: »Veš kaj, potem bi si lahko nove stvari nakupil ln krpanja ne bi trebalo.« V Mariboru •i nabavite manufakturno blago po zelo nizki ceni pri IvrdkI FRANJO MAJER «a Glavnem trgu št. 9 I Tam dobite: Cajgaste odeje te od Din 100.— naprej klot odeje od D 150.— naprej belo platno za rjuhe 150 cm po Din 21.— itd. mollnos (žolto platno) 156 cm po Din 22.— Itd. hlačevlno 120 cm po Din ievljot hlačevlno 124 cm po Din 42.— moško sukno 140 cm po Din 58.—, 70.—, 90.— itd. barhente po D 9.—, 12.— itd. ilanele po Din 9.50 1316 In ie vso ostalo manufakturno blago (tano teikl izdelki) pt zmernih cenah H Zahvala, «m— Ob težki izgubi našega nad vse ljubljenega brata, gospoda Franceta Kaloh, soposestnika v Limbušu, h. št. 6, izrekamo svojo najtoplejSo zahvalo vlč. g. limbuškemu župniku Andreju Bračiču za mnogobrojne obiske med boleznijo in ganljiv nagrobni govor, dalje č. g. patru Plac. Borri za udeležbo pri pogrebu, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo petje, trem gg. županom limbuške župnije, županu g. Ka-lohu iz Studencev pri Mariboru ter vsem mnogobrojnim soudeležnikom, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala bodi izrečena tudi vsem darovalcem krasnega cvetja, zlasti živinorejski zadrugi iz Laznic. Vsem še enkrat: tisočera zahvala. L i m b u 6 pri Mariboru, 6. nov. 1928. Žalujoča rodbina Ealoh. Ofer g S do 4 delavskimi močmi se sprejme za vinograd v Limbušu, Naslov: Maribor, Slovenska ulica 8 I. 1367 Oglašujte v Slov. Gospodarju Viničarjo z 4 ali 5 delavskih moči sprejme Kram-berger, Maribor, Volkmer jeva ul. 10. 1371 Najboljše in najvarnejše naložite svoj denar pri Posojilnic v Gornji Radgoni. 1372 Obrestna mera za navadne vloge 6%, za vezane po dogovoru. Nalagajte svoj odvišen denar pri domačem zavodu :jiii>iniwwiii ITT TT J 11 IT 11111 Dr. O. I.: 25 Črni križ pri Hrastovcu. Zgodovinska povest. Krčevito je stisnila mrtvo dete na srce, kakor bi se bala, da ga ji odvzamejo. Stemnilo se Ji je pred očmi, čutila je še, da li Je zdrknil otrok iz rok — bolesten vzklik in Agata se je zgrudila pod težo vseh dogodkov neka vestna na postelj. Birič Strotz je sporočil takoj oskrbniku Tre-naku, kaj se Je zgodilo, ki je o dogodku obvestil grafičakinjo. »Kaj mi pravite,« reče graščakinja, ko Je (Trenak ob koncu svojega poročila še pripomnil, Sla. je moral otrok bržkone umreti naravne smrti frsled slabosti matere, »vi še zagovarjate to čaro-ttejko, sama ga je zadavila, umorila ga je.« Trenak Je stopil za korak nazaj ter ves pre-bledel — kajti grozna Je bila graščakinja v tem trenutku. »Zaradi detomora Jo obtožim, ne samo za-ftarodejstva, saj vam mora biti znano iz Jige 0 Čarovnicah, da umorijo take ženske ■ofca t svrho priprave sredstva, ki jim omo- goči beg, ki bi se sicer ne dal izvesd. In jasno je, da je ta zločinka to nameravala, zato se nadejam gospod oskrbnik, da uvedete tozadevno preiskavo in sicer hitro, da čarovnica čimprej prejme zasluženo kazen!« »Kakor velite, premilostljiva gospa graščakinja,« potrdi Trenak z nekaj negotovim glasom ter odide. — Birič Strotz je izvršil oskrbnikovo povelje, kakor mu je bilo naloženo. Točnp so bili poklicani prisedniki in priče na določeno uro v Hra-stovec. Čudili so se pač, kako je mogoče, da se obdolžuje Agato Nürnberger čarovništva, ker je bila tako verna in dajala v vsakem oziru lep vzgled. Obžalovanje med podložniki je bilo splo-Sno, v srce jim je segala njena usoda, in to tem bolj, ko so zvedeli, da se je mladi graščak z njo na tihem poročil. A nikdo ni mogel pomagati, plemič Štefan Nürnberger je nevarno zbolel, v nezavesti govori o Agati ter prosi graščakinjo in tudi sodnika milosti. Edini, ki bi mogel pomagati, bi bil mladi graščak, a ¿d njega ni nobenega glasu. V tem je došel iz Gradca tudi krvnik Adam Maller z dvema nomočnikoma. S > « J T. -O -t *>»«J e N 6» •na w S rr s s H v w erN o K —1 a cs a ~ O H o X 5 = i- <« * u •d o p,« © > i! P tF CO tf> N s sr ^ o .2 £H o» -H f> ■ I Denai* naložite najboljše ln najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica Ulica Utobra Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6 °/o r® i i na trimesečne odpovedi po e» 7% Krojaškega pomočnika za večja dela sprejme takoj Gašper Krebl, Slovenj-G. Krebl, Slovenjgradec. Sprejme se priden čevljar ski vajenec v boljšo delavnico. Josip Plevčak, čevljarski mojster, Celje, Kralja Petra cesta 28. V službo se sprejme s 15. nov. hlapec k konjem, z večletnim spričevalom, z dežele, od 20 do 40 let stari, pri tvrdki Spes, Maribor, Tržaška c. 1364 Prodam posestvo na lepi legi, pri trgu, blizu cerkve, meščanske in osnovne šole. Posest obstoji: 2 hiši in marof, zraven je par volov, 1 krava in 1 junc, ter 10 johov zaraščenega gozda, 10 johov njiv in travnikov, zraven je sla-moreznica, mlatilnica in čistilnica, 2 voza, 2 brane in 1 plug. Cena je 125.000 Din. Dremel Helena, Voj-nik pri Celju. 1344 Fridmanova sreča je velika! Šest milijonov dinarjev, Š. 750.000 lahko žadenete z edino srečko. Priporočam Vam sortirane srečke po 10 če-trtink, 10 polovic, 10 celih iz raznih serij. Najugodnejša loterija sveta. 100.000 srečk. 50.000 dobitkov. Žrebanje J. razreda 28. in 29. novembra 1928. Cene srečk: _ H__Vi__ po razredu D 70.— D 140.— D 280.— Naučite takoj. Po prejemu naročila pošljemo Vam originalne srečke z uraCuim igralnim načrtom. Plača se po prejemu srečk. 3129 Naročila se naslovijo na Ludwig Friedmann, Wien I., Saizgries IZ/j. Učenca ali učenko za fotografsko stroko sprejmem takoj. Ponudbe če mogoče s sliko, na foto V. Bavec, Rajhenburg. __1359_ Učenec, zdrav in krepak z dovršeno ljudsko šolo, se sprejme. Jožef Hrže-njak, kovaški mojster na BregU pri Ptuju. 1334 Hlapec starejši in pošten za kmečko gospodarstvo se sprejme. Naslov v u-pravi lista. 1351 Navadna kmečka šivilja želi priti k šivilji za po-magalko. Naslov v upravi lista. 1363 Sprejmem vajenca za kovaško obrt. Popolna oskrba. Trstenjak Jožef, Št. Lenart v Slov. gor. 1348 Pekovski vajenec, močen, zdrav in pošten, se sprejme. Oskrba po dogovoru. Pekarna R. Golob in dr., Sv. Trojica v Slov. gor. 1346 Vajenca sprejme: Anton Lovrenčič, kovač, Biš, Sv. Bolfenk v Slov. gor. Pogoji ustmeno. 1356 •oštena sobarica, čista in narljiva, samo z dobrimi ipričevali, se sprejme k Ivema osebama zraven [uharice. Natančne po-ludbe na g. Kludar, le-;arna, Ljutomer. Plača 000 do 1200 K, dobra in talna služba. 1358 Vajenca, močnega za so- —--darsko obrt in učenko za Prodam žago z motorjem šivanje sprejme takoj Jan vred za 30.000 Din. Naslov i ko Lešnik, Sv. Martin pri v ujravi lista. 1362, Vurbergu. 1350 Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme. — Predstaviti: I. Prešern, špec. ti^ovina, Maribor, Koroška cesta. 1357 Takoj sprejmem vajenca čevljarske stroke. Ciril Lovec, čevljarski mojster, Maribor, Glavni trg 4. * 1365 Proda se lepo malo posestvo, ležeče tik glavne ceste in farne cerkve. Pojasnila daje Peter Pavlo-rič, Šentilj, p. Dramlje pri Št. Juriju ob južni žel. 1347 Prodam svoj harmonij od firme Payker, Konigratz, štirivrsten, 10 in 3 (pojočih) spremenov — 10 pojočih — 2 Knieschvvellerja skromne pa vendar lepe zunanjosti, primeren za cerkev ali duhovnika, dobro ohranjen. Cena 6000 Din. Fr. Doberšek, župnik Koprivnica, Slov. 1366 Učenko z dobro šolsko izobrazbo, pošteno, zdravo, močno se sprejme v večjo trgovino. Prednost imajo hčere trgovcev, z meščansko šolo. Naslov v upravi lista. 1373 Vajenca poštenih staršev sprejmem takoj, hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoril. Alojz Babič, strugarski mojster, Gorn. Rečica, Laško. 1369 Viničar s 4—5 delavskimi močmi se sprejme takoj: Maribor, Aleksandrova c. 21, zaloga usnja. 1377 V Vojniku se proda malo posestvo, 5 minut od meščanske in osnovne šole in farne cerkve. Proda se za 50.000 Din. Vse zidano in z opeko krito. Poizve se v trgovini L. Brezov-nik, Vojnik. 1343 Vinogradno posestvo se proda v občini Paradiž pri Sv. Barbari v Halozah ob okrajni cesti. Obsega približno 2 orala vinograda, 4 orale njih, 5 oralov lepega sadonosnika in travnika ter 11 oralov prvovrstnega, in po večini smrekovega gozda. Vpraša se pri Mestni hranilnici v Mariboru. 1353 StroinasMaln za sadje in grozdje s kosom za 300 litrov se poceni proda. Maribor, Trubarjeva ulica 9. 1003 Čevljarski cilinderstroj in svetiljka za obesiti se poceni proda: Si dar, Pobre-žka c. 9, Maribor. 1374 Svarilo. Proti vsakemu, kateri bo še zanaprej govoril neresnične besede čez mene, bom sodnijsko postopala. Posestnica Ju-lijana Domiter, Sv. Peter pri Mariboru. 13G3 Lepo posestvo 38 oralov, četrt ure od postaje v o-kolici Maribora z mrtvim in živim inventarjem se takoj proda. Naslov v u-pravi lista. 1375 Tako se je morala dopolniti usoda Agate iz : Itraleka. — Bilo je na dan sv. Lucije, ko h' se imela vršiti ! veliki sodni dvorani razprava zvper Agato ple-Uenito Nürnberger. Oskrbnik Trenak je stopil ravnokar v dvo-ano ter se vsedel k mizi, pregrnjeno s črnim irtom. Bil je nad vse resen, nemirno je gledal roti dverim, skoz katera bi morala vstopiti vsak renutek Agata. Njemu ob strani je sedel grajski pisar Hans iänkh; kot zagovornik — ker tako je bilo določno v navodilu za take pravde — je bil poklican rški sodnik iz Šent Lenarta Maks Pernhard. Poseben sedež je bil določen ob levi strani ! i graščakinjo Herberstein. Za priče so bili pripravljeni sedeži ob steni a levi strani. Kot takšni so prišli ti-le možje: Martin Maj-en, Peter Kupiš, Kašpar Repič, podložniki hra-;ovške graščine, plemič Simon Mandech, vsi iz amarkove, dalje Lenart Stajen, Jakob Vajdič i Štefan Lipa, vsi tržani iz Šent Lenarta. Bili 3 klicani že večkrat v tej lastnosti, ko so se ršile razprave zoper različne zločince. Toda da-- T^ali s težkim srcem v grad, ker pri- čati bi morali zoper Agato iz Štraleka, ki so jo vsi dobro poznali ter bili prepričani, da ni kriva. Posebno plemiču Simonu Mandechu je bilo to mučno, saj je bil s Štefanom Nürnberger dober prijatelj, ker sta bila oba plemiča in tudi njune soproge Valburga Mandech ter Magdalena Nürnberger sta si bili posebno dobri, Mandechovi otroci Jurij, Viljem, Evfrosina in Ana so tudi zahajali dostikrat v Štralek ter se igrali skupno z veselo Agato. Prišlo je tudi vseh devet prisednikov, ki so zavzeli sedeže na desni strani ob steni. Zadaj pri dverih, skoz katere se pride v prostor za mučilnico, je stal krvnik Haller z dvema pomočnikoma. — Za razumevanje tedanjih časov je vsekako potrebno, da si ogledamo orodje, katera so sodišča uporabljala, ako obdolženec ni hotel prostovoljno priznati zločina, zaradi katerega se je uvedla proti njemu preiskava. Orodje, ki se je uporabljalo v tedanjih časih, da prisili zločinca do priznanja, je bilo strašno in grozno ter je najjasnejši dokaz, da je znašla človeška domišljija vse, kar je moglo povečati trpinčenje ljudi, ki so bili zasledovani zaradi zločinov, katerim je manjkala vsaka podlaga de- CENJENI. Ako želite za zimo prijetno toploto v Va-Sem stanovanju in prihraniti mnogo kuriva, potem si kupite po celem svetu najbolj priznano ZEPHIR peč, ki je ob enem tudi kras Vašega stanovanja. Zephir peč greje z 10 kg drvi 24 ur eno sobo. Večji Upi grejejo 3 do 4 sobe enako. Na zahtevo brezplačno opis. ZEPHIR tvornica peči, SUBOTICA. Pozor pred slabimi ponaredbamil Zakaj kupite V Celju manufakturno blago ■ -—^----i— najceneje edino pri Franc DoboviH, Celje, iosposka IS Ker ima veliko tovarniško skladišče vsakovrstnega blaga. Ker ima trgovino v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker ima veliki promet, vsled tega sveže blago. Ker ima lastno tovarno odej (koltrov). Ker ima lastno izdelovanje različnega perila. Ker ima poštene mere, dobro blago in nizke cene. Ker ima zamisel »mali zaslužek, a veiiki promet«. 961 Vsakomur se izplača, da obišče pa če tudi od daleč strogo solidno in pošteno trgovino Fronc OoMčnilt, Celje, Gosposka IS Za trgovce poseben oddelek na debelo. M* plačuje najvišje M. Geršak & Co. Ljubljana, Prečna ul.4 (poleg mestna l)ads»e kopeli). Telefon 2329. 1226 Zciravmska penzija! Zavod dr. Pečnika. Prvorazredno zdravišče za bolne, posebno pljučne. Se-čovo, p(ifta Rogaška Slatina. Zahvala. WBtaMm Lep zaslužek nudimo prodajalcem ln zastopnikom pri prodajanju neobhodno potrebnega predmeta na deželi. Ponudbe pod: »Rozman«, Maribor, poštni predal 2. 1262 Vse čevljarske potrebščine najbolje v trgovini F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 1331 Gospodinje! Kuhinjska posoda, železna, emajlira-na, došla. Priporoča trgo-vinaF. Senčar, Mala Nedelja. 1332 Globoko potrti ob bridki izgubi, ki nas je zadela nepričakovano s smrtjo našega nad vse ljubljenega, nepozabljenega soproga, očeta, tasta, dedeka, gospoda Jožefa Krumpak voznika, se tem potom vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, najsrčneje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena čč. duhovščini, g. stolnemu vikarju za njegove ganljive besede o lastnostih ranjkega, nar. poslancu Žebotu, ki se je s krasnim govorom poslovil od svojega prijatelja, nadalje zastopnikom katoliških društev lz Maribora, delegatom zadruge izvoščkov in voznikov, pevcem, oskrbništvu Racer-dvora, darovalcem vencev itd. itd. Vsem še enkrat tisočera hvala! K r č e v i n a pri Kamnici, 5. nov. 1928. Globoko žalujoča rodbina Krumpak. CENENO CESKO PER]£ I 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, na-pol-belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 Din in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljat-ve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej, poštnine prosto. Vzorec za-Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lohez pri Plznu, Češkoslovaška. — Poštne pošiljke iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno deset dni 1259 stonj. nazaj, št. 16 rahijo T11H1 Vi morale Vaše potrebščine v oble-1 U UI VI kah, perilu, platnu pri meni kriti TllH: U{ bodete kakor vse moje stranke za-1 UUt VI dovoljni in stranka ostali pl|/-3i \j j dobite pri meni najboljše blago po i UUl VS najnižji ceni in si s tem prihranite denar T11 Hi Vi si lahko Pri veliki izbiri izvolite 1 U.V4I VI p0 svojem okusu T1 II Hi Vi zavarovani pred izkoriščeva-I UUl VI njem, ker so pri meni stalne cene Franc Kolcrič trgovina Apače janskega stana, ki bi v resnici ogrožal obstoj Človeške družbe, ampak se je narodil v domišljiji ljudstva, ker še ni bilo v svoji razsodnosti tako daleč, da bi moglo presoditi, da je vse le prazna vera. Najnavadnejše je bilo, da so položili zločinca na natezalnico, roke so mu privezali za vrv, ravno tako noge, vrvi pa položili črez okrogli les, ki se Je sukal. Če osumljenec ni hotel priznati, so ga nategovali tako dolgo, da so pokali udje. Uporabljali so tudi prevezavanje posameznih udov in telesa in sicer v milejši, hujši in naj-mučnejši obliki. S posebno pripravo so jih mučili na palcih In s hojo v takozvanih španskih škornjih. Čarovnice so posajali tudi na čarovniški Stol. Iz nekega popisa iz leta 1697 je bila to osem ■topov dolga klop, njene noge so bile na eni strani pet stopov, na drugi pa dva stopa visoke. Na mesto ravnega sedeža so bile položene šest colov debele deske, ki so imele robove navpično postavljene. Dotično osebo, katero so hoteli trpinčiti, so privezali na nogah, obrnjenimi navzgor, na nižjem delu klopi, zgornji del telesa pa so firitrdlli e vrmi, ki so bile privezane na stropu, ako da Je viselo truplo prosto in se ni moglo ganiti, s hrbtom pa se je dotikalo ostrih robov čarovniške klopi, kar je povzročalo posebno hude muke. Ker so bile take osebe dalje časa in sicer po noči ter po dnevu privezane na tak stol, so navadno znorele ali pa že tam umrle. Nekaj strašnega je bilo tudi povzdigovanje obdolženega. Zvezali so mu roke na hrbtu in sicer navskriž. Ob tako zvezane roke so pritrdili vrv, ki so jo potegnili skoz kolobar, pritrjenega na stropu nad obdolžencem. Če zaslišani ni hotel priznati, so potegnili rabeljnovi pomočniki vrv ter dvigali trpinčenega tako dolgo, da so visele roke narobe in zavite nad glavo. Veliko trpinčenih je^ umrlo že vsled mučenja, navadno so tudi v silnih mukah priznali vse, kar so hoteli imeti in pripovedovali še posebej neverjetne stvari. Le malo je bilo takih, ki kljub vsem mukam niso priznali ničesar. — Toda vrnimo se nazaj v sodno dvorano. Zdajci je vstopila graščakinja ter zavzela določeni ji prostor. Bila je v črni obleki, iz obraza ji je odsevalo čustvo osvete. Bil je to poseben slučaj, da je bila graščakinja kot imoviteljica ^odne oblasti ob enem tudi obtožiteljica. Nastala je tišina — zdajci se slišijo pred dvo- > m Cd m s« X IM - 10 ■a 9 ■** as cd ft w a ® fl S * O O s "2 t. « S N| "C S cc n m M (S 2 u C N ? «i > 01 F* «J 5 . n u «S A W 0) C0 O C ~ "♦H S > E o !! £ O B G I 1 Prava pot za zopetno pridobitev zdravih živcev! Bolni, onemogli Hvci zagrene življenje, povzročajo mnogo trpljenja kot bodeče in trgajoče bolečine, omotico, bojaien, šumenje v ušesih, motenje prebav«, nespanje, nedelavnost in druge neprijetne pojave. Od vsega tega trpljenja Vas reši edino le pristni Kola Lecithin, hranivo ki vsebuje največ vitaminov, za vse človeštvo vir do brote ki na čude-j vit način pospešuje telesne funkcije, okrepi hrbtn; mozeg in možgane, ojači mišice in ude, daje moč in nov pogum do življenja. Pristni Kola Lecithin dela često čudeže, provede prave re-di 'ne snovi do skrajnih noačkov kjer se dela kri, poživlja, drami, in ohranjuje mlado in sveže. Prepričajte se sami, Vam ne obljubljam nič neistinitega, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, 1360 popolnoma zastonj in franko malo škatljico Kola Lecithin in knjigo zdravnika, ki ima dolgoletne skušnje, ki je sam trpel na slabem živčevju. Pišite mi takoj, da Vam brezplačno pošljem obljubljeno. 810 ERNST PASTERNACK,. BERLIN, S. O, Michaelklrchplatz 13, Abt. 324. V Gornjo Radgono! ^t Nova trgovina 3oža Hrastelj, kjer dobile vse kmetijske potrebščine po najugodnejših cenah. Tu se tudi • kupujejo kmetijski pridelki. Zato pri-^ dite vsi v trgovino M 3oža Mlj. 0) 1349 Prago (švelerje) borove, hrastove in bukove kupi vsako množino proti takojšnjemu plačilu Rudolf Dergan, trg., Laško. 1352 Suhe flobe, fižol in jabolka kupuje po najvišjih cenah Anton Fazarinc, Celje. 1276 Isšla je Blasnikova IfELIHB PBBTIHB u navadna leto IBH, ki ima 865 dni. „VELIKA PRATIKA' najstarejši slovenski kmetijski koledar, kojl j« bil že od naših prade-dov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnfa obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. »VELIKA PRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri: 3. Blasnifta naslednikih Mama in litografični zavod mmm, bhes štev. iz 1218 Gifajfe „8I00. (gospodarja' Pletene peste mast^^^mimm^. sa iz lepe in trpežne volne za ženske 75 Din, za moške 95 Din, 85 cm dolge jopice 135 D, veste rožaste s svilo 100 Din, bluze za zve-zati 55 Din, debeli in topli leibi 60 Din, kakor vse druge pletenine kupite najceneje v pletarni M. Vezjak, Maribor, Vetrinj-ska ulica 17. 1025 Lepo posestvo 25 oralov, pri južni železnici in pri glavni cesti na prodaj za 80.000 Din. Pekarna Vi-vod, Laško. 1318 Na drobno! Na debelo I Zeleznina Anton Brenčič v Ptuj-u priporoča svojo bogato zalogo potrebščin za jesen in zimo in sicer: razne kotle, brzoparilnike, lito-železno, pločevinasto postekleno in pocinkano posodo, štedilnike, peči, plužno blago, podkove, vsake vrste žreblje za obutalo, nagrobne križe, stroje sa meso in slanino rezati, slamorezne kose, sekire in žage vsake vrste ter sploh vse v železnino spa-za šole, urade, gostilne itd. 800 Postrežba točnal Znižane cene! rano težki koraki, vrata se odprejo, v sobo stopi Agata, zadaj za njo birič Strotz. Možje, ki so bili poklicani kot priče, so se zganili, kajti presunilo jih je, kakšna je bila Agata sedaj. Prej cvetoča, rdečega lica in vesele naravi, je bila sedaj bleda, dolgi in črni lasje so ji viseli ob strani dol črez rame, telo je bilo slabotno, da se je komaj držala po koncu. Sodnik Trenak je gledal nemirno po dvorani, ni mogel zreti Agati v oči, listal Je v knjigi, da bi zakril razburjenost. Le graščakinja Je pogledala Agato 9 pogledom, ki je hotel reči: Danes te imam pred seboj, da se maščujem, ki si mi odtujila sina, smrt si zaslužila, ne poznam usmiljenja. Le za trenutek so se srečale Agatine oči z onimi graščakinje, a povesila jih Je zopet, ko Je brala v njih vso trdosrčnost. Graščakinja se nasloni v naslonjač ter gleda oblastno po navzočih, ki se ji niso upali gledati v obraz. Sam sodnik se je vedel obrniti tako, da ni bilo treba gledati strogi obtožiteljici v obraz. Oskrbnik Trenak se dvigne in naznani s po-vzdignjenim glasom, da se začne razprava zoper ' ~~^ Plemenito Nürnberger iz Štraleka ter se nato prikloni proti graščakinji kot imoviteljicl sodne oblasti ter ob enem današnji obtožiteljici. Graščakinja se polagoma dvigne, pogleda še enkrat po dvorani, nato pa vpre svoje oči ostro v Agato ter začne obtožbo. V kratkih stavkih opisuje, kako je omamila Agata mladega graščaka, da je nedostopen za vsako prošnjo matere, a to le zaradi tega, ker se je zvezala s hudim duhom, ki ji je dal potrebna sredstva, da je dosegla svoj namen. Agata Nürnberger je tedaj čarovnica in zasluži — smrt na grmadi. Smrtna tišina je nastala po teh z ostrim glasom spregovorjenih besedah. In zopet povzame besedo graščakinja. »Ne samo ta zločin je zakrivila ta čarovnica, dodala mu je še hujšega. Ker ni mogla zakriti sadu svoje prepovedane ljubezni, je celo dete, ki ga je porodila, za vratno umorila z namenom, da si pripravi iz njega sredstvo, ki ji pomaga pobegniti; zasluži tedaj tudi zaradi tega smrt z ob-glavljenjem.« »Nedolžna sem,« vzklikne v tem trenutku Agata s pretresujočim glasom, v katerem je bila izražena vsa bolest. 3 M O u «m O Ä ><Ä CG G X o xi a S CA s ■3 g TJ 5 M Ä ~ u -- Cfl 00 o (3 (S e t "5° « > • M M m a MN L K » h s CB t * XI v> 3 H NA O > iS. N V "t O s O Si B . * J tj <8 r* s <2 Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu ki obstoja že 64 let L35HH MESTHH KBUHlLHlCfl v C©l|nf Krekov trg » » I p I » Žlahtni kostanjev les obeljen kakor tudi neobeljen. — Stalni nakup! tt Najugodnejše cene! — Takojinje plačilo! ¡g ERNEST MARINC, CELJE, Zrinjskega ul. 4. — Tel.interurb.St.13fi lil „ ... Vaš izvrsten Tbiirpil je kot prepre6e-valno sredstvo pri driski telet celo v najtežjih slnčajih od najboljšega uspeha." F. B. grajšJak in O. Thiirpil se dobi pri aivinozdravnikih in lekarnarjih. Zahtevajte pristen Thiirpil in odklonite nadomestilo. Edini izdelovatelj: GL. LAGEMAN, CHEM. FABRIK AACHEN. Zastopstvo: »Lykos« Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska uL 8. & (§& A tft) Češko sukno kupite najceneje pri ivrdki Alojz Drofenih, Celje samo Glavni trg štev. 9 Ostanki za polovično ceno 557 Velika izbira modnega žameta se dobi že od 22 Din naprej samo pri I. TRPINU Maribor, Glavni trg 17 cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. Iščem stalne nabiralce in nakupo-valce. 566 | ZADRUŽNA GOSPODARSKA BPHKfl d.d. B 0 0 MarfSsor [gjj V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred [s] [gf| irančlškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najku- lantnejo. — Najvišje obrestovanje vlog na vknjižbo in v r^i tekočem računu. [==; G p": Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije ^ Po reklamnih cenah prodaja fvrdka F.Konig,Celje igrače, blago iz usnja in galanterijo. Velika izbi-1 ra gramofonov in plošč i 1355 Hretaa posojilnica y Mariboru reg. zadr. z neom. zav. 428 Meljska cesta št. 10 sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost. RED VOZ železniških in avtomobilskih zvez Slovenije, veljaven od 7. oktobra 1928, se dobi v obeh prodajalnah tiskarne sv. Cirila v Maribora. Cena Din 2.—. GENiK Veliki iiustr^>vani dobite zastonj! Zahtevajte ga od Skladišča Hriuei i»t rzereld Tova;no glasbil, gramofonov In harmonik R. LORGER JfSnriOor it. 106 Violine od Din 95-. Ročne harmonike od i I5jn 85--. Tamburice od Din 98.-. Grarao R toni od 345'- dalj?. i2Sr v Slov. Gospodarju ima največji uspeh Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v reglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije ,rtHIIIIIIIII!lllllll!llllillll»!IHIIIIIIII!IIIIIIIMHIBU. 6ToSoeooVaDinn-Vposoma Za hranilne vl°9« iamčl Pole9 «zerv In hiš nad 3000 Kmetlskl posestnikl -na vknjižbo, poroštvo ter članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Vsled Ljudska posojilnica )• zastavo^ pod ^ naju godne J- tega jamstva so hranilne vloge pri tem zavodu najbolj VaS zavod' J°služulte " varno naložene. . ' 'BBnnMMMnUMBBi Tiskar: Tiskarna sv Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja vv Mariboru. — Urednik: Januš Goloo, inar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleo, novinar i Mariboru.