pMtn ni pfaSana v piolovfnf Maribor, sobota 9, novembra 1935 st«. 255 Leto IX rvt.) im ARIBORSKI Cena 1 Din VECERNBK UrednIMvo in uprave) Maribor, Goapoaka ul. 11 / folefon uredni&tva 3440, uprava 2465 izhaja razan nedelja In praznikov vaak dan ob 14. uri > Velja raeaeSno prejeman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelak Jutra" v Ljubljani / Poštni Cakovnl ačun »L 11.400 99 JUTRA 99 Čili druge italijanske oienzive dosežen Italijanske lete so včeraj ob 9. uri dopoldne zasedle brez bojev čakalo — Abesinci so se umaknili - Ofenziva se nadaliuje — Gorahe! še ni padel — Popoln neuspeh na izhodni fronti Makaia zasedena RIM, 9. novembra. Včeraj je bilo izdano v glav c eni atun>i generala tle Bona sledeee uradno jioročilo: Naše zastavo, ki je bila odstranjena 22. januarja leta 18%., so danes zjutraj ob 9. uri oddelUi •'LŠils narodnih in domačinskih čet zno-'a razrili na staii trdnjavi v Mukali. Zasedba brez feofa ASM ARA. 9. novembra. Italijanske c*tc so včeraj ob 9. uri dojioidne zajedle mesto Mukalo, nc Uu. Za to čelo so vkorakali v mesto “ersaglieri in vojaki rasa Gukše. Čele s° se utaborile pod nekdanjo, sedaj na-P°1 jiorušeno italijansko trdnjavo, kute-1,0 so Italijani morali izprazniti po po-r#zn leta 1896. Takoj po zasedbi Makalc *° italijanske čete zasedle ludi vse stransko važne postojanke od mesta, kjer J* se pričele utrjevati. V' vrstah itali-toftske vojske je zaradi zasedbe Mukale Ostalo veliko navdušenje, a prav tako Judi v italijanskem generalnem štabu. - zasedbo tega mesta je dosežen cilj liruge italijanske ofenzive, ki je s tem Zaključena. IftaliiJanS prekoračili Setit HlM, 9. novembra. Po semkaj prispe-^'h poročilih so italijanske čete tudi ob reki Setit, ki razmejuje, italijansko Eri-lre.io od severne Abesinije na skrajnem **«odii, prešli v ofenzivo, prekoračili r*ko in prispeli na ahcsinskn tla. Ker ^ je pričela tudi akcija zapadno od Ak-a, sc zdi, da bodo Italijani usmerili dasi Abesinci to zanikajo. Oh reki Jubi se pomika proti jugu 40.000 Abesincev v smeri Dola. Prav tako se živahno gibljejo tudi abesinske čete v Ogadnu. V Dircdavi je koncentriranih 30.000 izbranih in dobro obornžeuih vojakov, ki se pripravljajo na odhod na jug. Na fronto se odpravlja tudi abesinski cesar, ki je včeraj izročil poveljstvo nad prestolnico prestolonasledniku in napravil tudi oporoko za primer, da bi bil na fronti ubit. Po abesinskih zatrdilih bo stojiila redna abesinska vojska v akcijo šele takrat, ko dospe na fronto cesar. Popoln neuspeh na vzhodu DŽIBIJTI, 9. novembra. Italijanske vojaške operacije na vzhodnimi bojišču so se sedaj zaključile s popolnim neuspehom. Ker se Italijanom ni posrečilo preko gorovja Musa Ali prodreti do Avse in ker so jih abesinske čete neprestano vznemirjale in obkoljevale, so ilalujanskc čete na tej fronti zapustile svoje jioiožaje in se vrnile v celoti v Eritrejo. Italijani niso mogli vzdržati strašnega podnebja v tem ozemlju, ki je poleg tega tudi popolnoma brez vsake vode. Silno veliko vojakov je obolelo, da so jih morali prenesti, oziroma prepeljati v Eritrejo ter od tam z ladjami v Evropo. Sedaj se s te strani Abcsineem ni treba bati italijanskega prodiranja proti železniški progi. italijanska obramba proti sankcijam Nove govorice o izstopu iz Društva narodov — Ukrepi proti Angliji, Franciji, Belgiji in Rusiji RIM, 9. novembra. Italija sc odločno pripravlja na obrambo proti sankcijam. tem delu fronte svoje prodiranje pro- . ozemlju, ki leži na severu Tanskega Jc*era. Splošno se pa meni, da bodo Ah »o Ah esinci stopili v resen odpor Sele juž-od Makale. Zatrjuje se, da imajo “esinci sedaj na severni fronti Že pol oijona vojakov, prihajajo pa še vedno J?va ojačenja. Neprestano prihajajo tu-pošiljatve orožja ki munieije. Italijani prodirajo dalje (j 9. novembra. »Stefani-« poroča, /’ "o italijanske prednje čete prodrle 30 km južno od Makale, kjer so se |P°I>adle z Abesinci. Desno krilo nndn-jj"ie prodiranje v smeri province Am-;‘'rp in pokrajine severno od Tanskega Jezera. •Al)ls ABEBA. 9. novembra. Tu sc j J*1*- da so italijanske čete prodrle /e V n.° °R Makale, ne zanikajo in ne po-•lijejo. Točnih poročil tu še ni. Pač pn *atr),,je, da je v provinci Doio (na zbral ras Avša velike čete. s ka- L namerava vreči italijansko levo 0 v puščavo ob Eritreji. Cesar gre na fronto I.^ARaR. 9 novembra. Nesli, ua so ‘tal-- zne vesti tujega tiska se tu zatrjuje, da bo Nemčija ostala odločno in dosledno na stališču, odkloniti vsako sodelovanje/ Društvom narodov, torej tudi sodelovanje pri njenih sklopili In odredbah. Že zaradi tega se nc more pričakovati sodelovanje Nemčije pri sankcijah j>rotl Italiji. Vse kaže, da bo Nemčija nasprotno izrabila sedanji jx>ložai, da s trgovino z Italijo poprav? svojo trgovinsko bilanco. šepanje sankcij NEWYORK, 9. novembra. Italijanski agenti so nakupili v Združenih državah -SO milijonov sodov petroleja za italijansko vojsko, katere so plačali po 487 Din. Petrolej bo najbrže poslan v Italijo preko Nemčije in Avstrije. Glede ustavitve dobave pogonskih sredstev Italiji se ta zadeva presoja tu, pa tudi v Londonu in Ženevi, zelo skeptično. Nihče ne veruje, da bi se mogel med petrolejskimi družbami doseči sporazum. Le na podlagi takega sporazuma pa bi se mogla BERLIN, 9. novembra. Z ozirom na sta ustaviti Italiji dobava nafte, petroleja in lišče Nemčije do Društva narodov in ra- bencina. Dne 16. t. m. se sestane veliki fašistični svet, ki bo razpravljal tudi o tem vprašanju, ker bi se, kakor znano, pričelo splošno uveljavljanje sankcij 18. t. m, S | tem v zvezi se širijo nove govorice, da bo Italija izstopila iz Društva narodov. Sicer se pa nadaljuje kampanja za bojkot tujega blaga, zlasti iz nekaterih držav. Italijanski listi so postavili doslej na indeks blago iz štirih držav, in sicer iz Anglije in njenih dominionov, Francije, Belgije in sovjetske Rusije. Vse štiri države so imele doslej aktivno trgovinsko bilanco z Italijo, odslej pa ne bodo Italijani kupovali od njih ničesar. Pri obrambi proti sankcijam so zaposlene vse fašistične organizacije, v prvi vrsti ženske, ki štejejo okoli 80(1.000 članic. Glavni namen je reducirati potrošnjo ne samo življenjskih potrebščin, ampak sploh vsega. Nemčija proti sankcijam Soii Pomožna akcPa mestne obtPne Prejšnja občinska uprava je nabrala v gotovini okroglo poldrug milijon dinarjev tu '*nu' včeraj zavzeli ludi Gorahej, se |e 0k, IjD bJ^rjcveni poročilu se na južni j sredovanjem pri Že spet se pri »Slovencu« ljubosumno bojijo, da bi kdo prejšnji občinski upravi in prejšnjemu županu g. dr. L i p o 1 d u priznal kako dobro in koristno delo. Pravijo, da ni občinska pomožna akcija delo g. dr. Lipolda, ker je bila že za časa županovanja g. dr. Juvana v polnem teku. Radi potrdimo, da je v jeseni leta 1931 g. dr. Juvan izdal apel na mariborsko prebivalstvo, da podpre zimsko pomožno akcijo, ki jo je občina uvedla. Ko je g. dr. Lipold 2. decembra 1931 prevzel županske posle, je bilo nabranih okroglo Sft J POIHUtirUlI «*■ rv.f IVUI UOIlv V' — * — j --.V, .luuiUIIIII VUI sil L^hardirali tudi razne druge ube- 30.000 Din. Vsestranskim naporom in pa e položaje v pokrajini Ogaden. Po j ponovnim razgovorom in osebnim po-eiuerjcvem .( poročilu se nn južni j sredovanjem pri industrijcih, trgovcih, pripravlja ofenziva velikega stila. > obrtnikih, hišnih posestnikih in drugih pridobitnih stanovih je uspelo zvišati ta znesek na 219.708 Din. Ker je občina dala iz svojih proračunskih prihrankov na razpolago še 136.000 Din, je pomožna akcija v zimj 1931/32 razpolagala s 355708 dinarjev. V ieser.i 1. 1932. je bila pomožna akcija ponovno pokrenjena. Dobra mariborska srca so se apelom in prošnjam mestne občine v obilni meri odzvala. Nabranih je bilo 434.370 Din. Občina sama je dala na razpolago 100.000 Din, banska uprava ji je pa prispevala 40.000 Din, tako je mestna pomožna akcija razpolagala v zimi 1932/33 s 574.370 Din. Za zimo 1933/34 je pomožna akcija še bolje uspela. Nabranih je bilo 512.955 Din. Bano- vina je na ponovne prošnje dala v obrokih 471.500 Din, tako je bilo za reveže na razpolago 984.455 Din. V zimi 1934/35 je bil uspeh manjši, pa še vsekakor lep. Nabralo se je 331.599 Din, prispevek banovine je znašal 242.000 Din, na razpolago je bilo tedaj 573.599 Din. Vsi ti zneski predstavljajo gotovino in niso vračunane naturalne dajatve v živilih, obleki itd., ki so predstavljale vrednost več 100.000 Din. Delo prejšnje občinske uprave za pomožno akcijo, ki je zahteval mnogo naporov, zasluži vsekakor priznanje in uvaževanje. jfar lotišm 4maU Časniške gredice Sedem liidi . . . Kleklove »Novine« od 3. novembra pišejo med drugim: »Culi smo, da se je vršila v pondelek v Tiirnišči pri Balažiči neka seja, gde naj bi se zvolo sreski odbor jugoslovanske radikalne zajednicc za dol njelendavski srez. Mi k torne sklepu seje samo čestitamo, ar znamo, da je strar.ko na papiri lehko organizirati, nego pravo navdiišonje in razpoloženje liidstva se pa ne da izraziti pri seji, šteri prisostvuje sedem liidi.« Kaj piše ljubljanski škof iz Amerike, Mariborska »Delavska Politika« objavlja v svoji številki 89 z dne 9. t. m.: »Ljubljanski škof med ameriškimi socialisti. Ljubljanski škof dr. Rožman se je pred več tedni odpeljal preko morja v Ameriko in sedaj pošilja »Slovencu« dolge članke. V pismu z dne 31. oktobra piše škof, kako se je pripeljal z brzovlakoni v ozko sotesko med rdeče skale, kjer vlak obstoji, da uživajo potniki krasen razgled v višini 2000 metrov. Nato so prišli z avtom v mesto Leadvill, kjer so zlati rudniki in v Salido. 2150 metrov visoko, kjer je več Slovencev, pa nimajo ne župnije, ne duhovnika. Nato pravi g. škof: »V Leadvillu je še kakih 60 slovenskih družin, od katerih pa je kakih 20 socialističnih, ki nočejo imeti nobene zveze s cerkvijo. To malo število družiti pastirujp g. Trunk, koroški rojak, ki neprestano trdi, da je tu lepo. kakor v nebesih in da ne gre od tu nikamor več.«« V znamenju fesa. Beograjski »Oši>*mi jež« prinaša v številki 43': »Gospod Dra-giša Cvetkovič (znani radikalski prvak, op. ur.) je pripeljal k ministru prometa neko cigansko deputacijo iz Niša. Z razliko od 'ostalih niških deputacij je ta de-putacija nosila fese. Iz vrst te delegacije so sotrudniki „Ježa” izjavili, da bi ta deputacija bila še večja, ker je v Nišu veliko ciganov, za katere pa se niso več našli fesi. Tudi tiste fese, ki so bili na glavah članov delegacije, so si izposodili iz garderobe niškega gledališča.« KONEC »STAHLHELMA«? BERLIN, 9. novembra. Na ukaz kan-celarja Hitlerja je razpuščena po vsej Nemčiji organizacija »Stahlhelm«. S tem je izginila še zadnja polvojaška organizacija, ki ni nastala v okrilju narodnega socializma. BEG KAPITALA IZ EVROPE. LONDON, 9. novembra. »Dailv Tele-graph« poroča, da se je do 30. preteklega meseca znatno zmanjšala zlata zaloga Francoske banke, in sicer za 2 milijona 240.000 funtov sterllngov. List pravi, da se opaža velik beg kapitala v Ameriko, ki se bo tekom tega meseca še povečal. ..Čuvajte Jugoslavijo" Težko živita naš kmet in meščan w Cisti katastrski doprinos obeh mariborskih srezov na površini nad 125.000 ha le precenjen pribhžno na 34 milijonov - industrija trgovina, obrt in lavna sluiba redijo meščana, kmetu sta pa vino in sadie velika pripomočka v gospodarstvu - Kriza izpodjeda temelze vsemu zdravemu in demoralizirajoče vpliva na vse naše življenje roki, ki napovedujejo izboljšanje. Oglašajo se gospodarski zdravniki — z recepti za ozdravljenje krize, in pa taki, ki iščejo krivdo tara, kjer je ni. Država je svojemu natneščenstvu in delavstvu reducirala plače do skrajnosti in ga okrnila mnogih privilegijev, ki si jih je ne- Nešteto akcij za zbližanje mesta z deželo je bilo zadnja leta poklicanih v življenje. Toda že ob rojstvu iniciatorji in botri niso bili prepričani, da bodo njihove akcije imele zaželjeni uspeh. Najrazličnejše propagandne razstave in sejmi nosijo pečat zbližanja mesta z deželo. Posamezni sloji bi v današnjih težavnih časih radi pomagali sebi in drugim in iščejo zato načina in sredstev, kako bi rešili sami sebe preteče propasti. Meščan in podeželan se sicer dobro zavedata, da sta odvisna drug od drugega, toda v danih razrvanih razmerah zaman iščeta izhoda medsebojnega razumevanja in pomoči. Če pa se le malo poglobimo v medsebojne gospodarske odnošaje, pridemo do prepričanja, da bi samovzgoja in prebujenje lokalne zavesti moglo preprečiti marsikatero gorje, da bi prav prebujena zavest in pa samovzgoja mogli veliko koristiti našemu splošnemu gospodarskemu razvoju in napredku. Težko živi naš kmet Delaven in skrben je. Od zore do mraka trdo dela v potu svojega obraza in pravega počitka nima nikdar. Kmet naših Slovenskih goric se trudi poleg svojega posestva še z vinogradništvom in sadjarstvom; kmet obsežnega Dravskega polja in drugih ravnic pa z velikim trudom obdeluje peščeno zemljo in si skuša pomagati z umno živinorejo. Zemlja ga skromno preživlja, ker so njene dobrine izgubile vsako pravo ceno in niso v nobenem sorazmerju z industrijskimi izdelki. če primerjamo uradno precenjeni doprinos v znesku nekaj nad 34 milijonov dinarjev s površino samo obeh mariborskih srezov v skupni izmeri nad 125.000 ha zemlje, vidimo, da rodi gruda kmetu le toliko, da zamore' preživljati sebe in svoje delavce. Glavna pripomočka v njegovem gospodarstvu bi bila vino ii; sadje. V obeh srezih je posajenih z vinsko trto nad 3900 ha zemlje, sadje pa uspeva povsod in so ga pričeli zadnja leta naši kmetje umno gojiti. Trte in jablane so letos dobro obrodile. Po precenitvi strokovnjakov bodo naši kmetje in vinogradniki pridelali letos nad 120.000 lil prav dobrega in pitnega vina. Računajo, da bo dal hektar približno 30 hi. Ker bo količina vina velika, so nastale še večje skrbi, kako jo spraviti v denar. O ^vinskih kupcih v večjem številu ni duha ne sluha. Zato ponujajo vino nekateri kmetje že sedaj po skrajno nizkih cenah. Zaradi občutnih banovinskih in občinskih trošarin ne morejo naši kmetje niti mošta spraviti v denar. Sploh pa je vprašanje vinske trgovine V naših vinorodnih kraih poglavje za sebe. Med vinskimi trgovci najdemo malo slovenskih, tako da je vsa večja vinska trgovina v rekah Nemcev. Poglejmo samo Maribor ir. Ptuj! Najhujše zlo za naš vinski pridelek pa je uvoz banatskih vin v naše vinorodne kraje. Banatska vina so manj vredna in zato tudi cenejša. Mešajo pa jih z našimi vini in prodajajo nekateri gostilničarji to mešanico za pristna štajerska vina. Toda ves boj naših kmetov proti uvozu banatskih vin je brezuspešen. Tu ne pomagajo nobene juridične odločbe, ker je nemogoče ustvarjati države v držav*. Le samovzgoja in prebujena lokalna zavest konsumentov bi mogla zavreti in zmanjašti uvoz manjvrednih banatskih vin v naše kraje, če bi naši kmetje in vinogradniki samo v obeh mariborskih srezih spravili svoj letošnji vinski pridelek v denar, bi to pomenilo pri-bližc. 30 miftionov dinarjev v njihovem gospodarstvu. Drugi dobičkanosni vir za kmeta v obeh mariborskih srezih pa je sadje. L*, tošnja sadna letina je bila dobra in računajo, da bodo iz obeli srezov izvozili do konca letošnjega novembra nad 500 va- gonov sadja, za katerega bodo dobili naši kmetje in sadjarji nad 10 milijonov dinarjev. V denar pa spravijo kmetje svoje sadje z velikimi težavami. Če končno primerjamo vse bogastvo obeh mariborskih srezov z izkupičkom njegovih dobrin vina in sadja, moremo spoznati vso težo današnjega časa, ki mori našega kmeta. Ko opazujemo našo deželo, našega kmeta, se moramo nehote vprašati, odkod črpa moč in vztrajnost v teh težkih časih gospodarske krize, v teh časih, ko se prav malo gleda in misli na splošne stvari, a mnogo na osebne, ko se splošne stvari zapostavljajo in se daje prednost osebnim interesom pred vsem drugim. Toda naš kmet črpa svojo moč iz samega sebe, ker je že od nekdaj bil neiz-črpljiv vir celokupnega narodnega blagostanja. Težave in bridkosti meščana. če bi imel naš meščan denar, bi ga imel tudi naš kmet. Toda naše meščanstvo je v zadnih letih krize hudo obubožalo. Industrija, trgovina, obrt in javna služba redijo našega meščana. Redijo pa ga tako, da komaj živi. Uradnik in delavec, ki tvorita večino, sta za svoje delo slabo plačana in sta morala zaradi tega skrčiti svoje izdatke na minimum. Z raznih strani se danes oglašajo pre- kdaj pridobilo. Uradnik in delavec za svoje delo nista primerno plačana in sta na ta način prizadeta prvič, drugič pa je nameščenec in delavec prizadet z zvišanjem in uvedbo novih davčnih bremen. Z zvišanjem dajatev so namreč pridobitniki zvalili bremena na nameščence in delavce ter na vse delovno ljudstvo s tem, da niso znižali cen svojim izdelkom sorazmerno z redukcijo prejemkov nameščencem in delavcem, marveč so jih celo še zvišali. Zato pa so danes vse akcije za zbližanje mesta z deželo iluzorne. Naš kmet, ki je čez glavo zaskrbljen za svoj obstoj, nima zaželjenega razumevanja za razne kulturne in prosvetne podvige. Potreben je gospodarske pomoči. Podpreti pa ga ne more meščan kot konsument, ker mu ie vzeta iz rok skoro vsa plačilna moč. Znižanje prejemkov mu je odvzelo nekaj milijonov samo v Mariboru, kar v prvi vrsti občutijo prizadeti nameščenci, v drugi vrsti pa bo občutil to tudi naš kmet. S .stauavske fteute Pereča vprašanja, ki zadevajo mariborsko trgovstvo Stališče trgovstva do nove socialne ooklade — Maribor sko trgovstvo in vprašanje pokojninskega zavarovanja riborskih trgovcev je kot prvo s posebno vlogo sprožilo svojčas pobudo, da bi se pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani or Z ozirom na namero, da se s proračunskim letom 1937-38 uvede posebna socialna doklada mariborske mestne občine, ki naj bi nadomeščala organizacijo Pomožne akcije, je mariborsko trgovsfvo zavzelo napram temu načrtu odklonilno stališče in je Združenje trgovcev za mesto Maribor utemeljilo svoje stališče v posebni spomenici, ki jo je poslalo mestni občini. Važen je zlasti oni pasus spomenice, kjer naglasa trgovstvo pripravljenost prostovoljne zbirke po lanskem vzorcu. V spomenici se med drugimi navajajo sledeči razlogi proti uvedbi omenjene doklade: »Prav posebno si dovoljujemo povda-riti dejstvo, da je za preteklo zimsko pomožno akcijo organiziralo Združenje trgovcev v Mariboru sporazumno z mestno občino med tukajšnjim trgovstvom prostovoljno zbirko denarnih sredstev in blaga ter je bil resultat tega nad vse ugoden. Dogc-^rjeno je bilo, da prispevajo trgc-'ci 0.5 do 1% od pridob-ninske obnove za leto 1933. Vzela pa se je potem kot osnova ona za leto 1934, ki je mnogo višja od prejšnje, ker je znašala za mariborsko trgovstvo okrog 7 milijonov in po 20% znižanju od strani davčnega odbora še vedno 5,500.000 Din. Zbirka v denarju in blagu je prinesla med trgovstvom 43.000 Din, to je 0.78% od pridobninske osnove za 1. 1934. Trgovsivo je tedaj v preteklem letu izvršilo svoio socialno dolžnost v polni meri in lanski rezultat ga upravičuje, da predlaga mestni občini, naj prepusti nabiralno akcijo za podpiranje brezposelnih letos zopet Združenju po lanskem vzorcu.« Sporedno s tem vprašanjem pa se peča mariborsko trgovstvo v zadrtem času prav intenzivno z vprašanjem trgovskega pokojninskega zavarovanja. Povdariti je treba, da ima pokret za starostno zavarovanje trgovcev svoje izhodišče v pobudi mariborskega trgovstva, ki je neštetokrat na svojih sestankih sprožilo taprevažni življenjski problem trgovstv3 Ta pokret pa je sedaj prešel na liubljan- ganiziralo pokojninsko zavarovanje mariborskega trgovstva tako, da bi se v posebnem oddelku organizirala posebna popolnoma ločena skupina, ki bi jo tvorili mariborski trgovci. Rešitev ni mogla biti povoljna že radi tega, ker sme omenjeni zavod v smislu veljavnih predpisov zavarovati le nameščenstvo. Vendar pa je tukaj velike važnosti svoječasni predlog pri ministrstvu socialne politike, da bi se ustanovil poseben oddelek pri zadevnem zavodu, ki bi bil namenjen samostojnim gospodarjem, ki pripadajo isti stroki kakor zavarovanju zavezani nameščenci. Realizacija tega predloga bi na mah omogočila uresničenje po mariborskem trgovskem združenju pričeto akcijo. Pokojninsko zavarovanje med trgovci bo mogoče le na fakultativni osnovj in prihaja v poštev le pri velikem številu prostovoljnih članov. Radi tega je med mariborskimi trgovci prodrlo prepričanje, da je izvedba tega načrta mogoča edinole v okviru zveze trgovskih združenj. Edinole Zvezi bo mogoče nabrati med včlanjenimi združenji potrebno Število reflektantov za zavarovanje in edino pri njej se bo mogla izvesti ta velikopotezna akcija, ki bo zaradi velike koristi, ki jih bo nudila zavarovancem, še velikega propagandnega pomena za Zvezo trgovskih združenj. Kar se tiče tehničnih težkoč in drugih ovir, jih bo ravno Zveza najlažje premostila, ker ji bo pri tem nedvomno šla radevolje na roko uprava Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Hvalevredno je pobudno prizadevanje mariborskega trgovstva, ki je zaneslo v vrste svojega stanu in stroke pomembno socialno iniciativo v reševanju perečega problema realizacije načrta trgovskega pokojninskega zavarovanja, saj so si že skoraj vsi ostali stanovi ustvarili svoje penzijske fonde. Le trgovstvo in obrtništvo se mora še boriti za dosego te pridobitve. Neutrudni iniciativnosti in vneti akciji, ki je izšla iz vrst mariborskega trgovstva in ki prehaja sedaj tudi v druga mesta naše domovine, zasluži toplo priznanje in čim izdatnejšo podporo merodamih činiteljev. sko trgovstvo* Vodstvo združenja ma- 1 življenjsko važne socialne in stanovske iz Varšave v DanziS V juliju je bilo! V enakomernem tričetrtinskem taktu je rezal vlak svojo smer po širni poljski ravnini. Na vse strani vedno isti pogled, dolga, brezkončna ravnina polj in travnikov, tu >n tam gozdovi z ne prav visokim drevjem. Ne kot naša Slovenija, vsa pisana in valovita! Voziš se in voziš skozi nove kraje, a vtis je vedno isti in vse ti je kakor že davno znano. Le nekaj je-nakar te napravi pozornega. Tovarne z dimniki, ki jih kaj mnogo srečavaš na tej poti. Mnogo jih je in mogočno se dvigajo proti nebu. oznanjujoč industrijo in vstajajočo poljsko silo! Za seboj smo puščali vasi in mesta; slavni in lepi Torun. rojstni kraj astronoma Kopernika, je bil davno že za nami, ko smo se vedno bolj bližali Baltiku. Vislo smo zopet zagledali, saj je že dolgo, odkar smo jo zapustili v prestolnici. Tiha in mirna je Visla, široka In ne prav globoka in leno se vije v bleščečem solncu proti severu. Solnce je bilo že visoko na nebu, ko smo bili v objemu zelenega Baltika. Prispeli smo v svobodno mesto DanziS-Čudno! V naših mestih je vse drugače in tudi v onih na Poljskem. Marsikdaj bi se lahko pritožil nad slabimi higienskim' razmerami ulic in hiš, kakor tudi nad neekonomsko in neracionalno ureditvi^ prostora. Tu pa. čeprav je mesto že ve* stoletij staro, vse kakor po svoiem načrtu! Hiše se vrste v lepem redu. ulice ravne in urejene. Posebno lep vtis napravi na tujca čistoča, ki absolutno vlada v mestu. Hiše, cerkve, spomeniki, vse je harmonično urejeno, vse v stolpičih-celo mesto je en sam gotski slog! Danzig je velik, saj šteje nad 200.000 prebivalcev, z okolico pa do 300.000. ln' dustrija je zelo razvita, predvsem kovinarska. kar se vidi že iz prometa in veselega mestnega vrvenja. Pretežno ie nemški, na ulici slišiš v glavnem nemški; tudi uradni jezik je nemški. Poljakov ie relativno malo. Na Poljskem s0 nam zatrjevali, da je poljskega prebivalstva v Danzigu več kot polovica. Mi sC pa povprašujemo, kako to, ko vendar temu ni tako? Povsod vlada nemški du^1 in le tu in tam zaslediš kje belega orla — še zadnje fragmente iz slavne polj' ske zgodovine. Natvesti kaj takega tulcu, je zmožen le poljski nacionalizem Mestno pristanišče je veliko in leP0. urejeno, a propada kljub temu zara^1 konkurence sosedne Gdinje. Morje je razmeroma zelo globoko, kar omogoča pristop tudi velikim parnikom. »Danziger Goldwasser« se je gl»si velik reklamni napis. Že prej smo večkrat slišali o tej specialiteti in ugiba'1 smo, kaj bi to neki moglo biti. Pa sm° se spomnili, da se je v prejšnjih desetletjih mnogo govorilo o koloidalnem z1a-tu — in radovedni na to čudežno pijač0 smo stopili v »klet« in naročili. Sicer »de gustibus non disputandum«-a priznati moramo, da je bila dobra j? čudodelna pijača, kar je pričala naša Židana volja, ko smo odhajali, čeprav z3 precej »težkih« guldnov lažji, zato P3 težji na zlatu v naših želodcih ... Pred nami je stal sloviti Artushof. Pfe' krasna stavba v starinskem lastnem slogu mesta Danziga. Takrat je nastopilo nekaj novega za nas. Po ulici se Jc vršila protižidovska demonstracija Milerjevih »rjavih srajc«. Nekaj nad Pe ' najst tovornih avtomobilov, natlačenih * SA oddelki, s kričečimi napisi na p’3c katih proti kapitalu in vsemu svetu- ^ vozilo po ulici. »Rjave srajce« so pavim glasom v zborih vpile in vreŠČa ter s tipično, njim lastno brutalno* ■ dvigale, mrcvarile in stiskale za __ veliko, v dolgem črnem kaftanu °b'et čeno lutko, z dolgo brado in zakrivi nim nosom. Ob straneh stoječa P0*5 ‘ jim je z dvignjeno roko odgovarjala. z stave s kljukastim križem so plap^3^ na sleherni hiši. Palača tajništva štva narodov pa stoji poleg kolodvo mirno in tiho — kot protektorat ^ svobodnim mestom Danzigom! I. Zgo*** fHatttatske m dcoUske Movke Županove intervencije v Beogradu. Te dni se je mudil v Beogradu mestni načelnik S. dr. Juvan in interveniral pri raznih ministrstvih v raznih važr.ih zadevah mestne občine mariborske. Med najvažnejšimi intervencijami je bila njegova intervencija v zadevi zamenjave vojašnic in v zadevi nove carinarnice v Mariboru, Uspelo mu je doseči, da se bo v najkrajšem času ponovno vršila komisija in da bo na njej sklenjen končen sporazum med erarjein in mestno občino mariborsko. Skvarčeva poje v ljubljanskem radiju. Jutri, y. nedeljo ob 10. dopoldne bo pela v ljubljanskem radiju naša odlična soli-stinja gospa Antonija Skvarčeva, ki prireja koncert slovenskih balad in romane. Pela bo dve Mirkovi, tri Savinove ter eno Devovo skladbo. . . Bog daj srečo! Poročili so se zadnje /dni v Mariboru: Vilibald Kolar, učitelj, in Majcen Gabrijela, učiteljica iz Maren-berga. — Lojze Bizjak, profesor na deški meščanski šoli, in Vida Lokar, posestniška hči, Ajdovščina. — Ivan Špelec, delavec, in Marija Januš, delavka, Krčevina 35, — Viktor Jevšenjak, ključavničar, in Marija Jurko, kuharica, Cvetlična ul. 18. — Rudolf Dajčman, viničarski delavec, in Ana Brglez, viničarska delavka, Počehova 23. — Franc Črepinko, paznik v jetnišnici, in. Kristina Štraus, predica, Mlinska ulica 35. — Hubert Komauer, posestnik, in Helena Berkič, podpolkovnikova hčerka, Cvetlična ulica 29. — Blaž Emeršič, narednik, in Terezija črnko, zasebnica, Ffankopanova ulica 55. — Viljem Pozman, čevljarski , mojster, Studenci, Ciril Metodova 14, in Lucija Korošec, kuharica. — Franc Gomzi, kleparski pomočnik. Studenci, Erjavčeva ulica 2, in Ivana Taschner, služkinja, Kralja Petra trg l. — Herbert Belec, šofer, Taborska ul. 8, in Justina Ferš, tovarniška delavka, —- Leon Biidefeld, trgovec, Orožnova ulica 66, in Marjeta Kozelek, trgovska Uastavljenka, Radvanjska cesta št. 31. Spomeniški odbor za postavitev spomenika. blagopokojnemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju ima svoje pisarniške prostore .ua magistratu št. 6 a. Vsi v Maribor pristojni vojaški obvezniki, ki so izgubili vojaško izkaznico (is— Pravo), se pozivajo, da se nemudoma prijavijo mestnemu vojaškemu uradu, Slom Škov trg št. 11, ki jim bo izposloval novo. Vojaška oblast bo vsakogar, ki se zaloti, da nima vojaške izaznicc (isprave), uajstrožje aznovala. Prijave se sprejemajo samo do 1. decembra 1035 leta. Opozorilo davkoplačevalcem. Tukajšnja davčna uprava razglaša: Dne 15. "ovembra 1935 poteče skrajni rok za Pačilo v IV. četrtletju 1935 v plačilo do spele zgradarinc, pridobnine, pavšalne 8a davka na poslov, promet in luksuz, £entnine, družabnega davka in vojnice. ^rugi polletni obrok zemljarinc je zapadel v plačilo že dne 1. novembra 1935. — davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo davke, do tega dne, ker se bode po Poteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje, odnosno prisilna izterjava ter raču nali eksekucijski stroški in zamudne obre sti. Do dne 14. novembra 1935 je vložit . Prijave za zgradarino za. 1. 1936. Kdor /doži prijavo pozneje, plača kot kazen odnosno če ne vloži prijave niti na Pismen poziv v 8 dneh, 10°/o osnovnega davka. Pomagajte! Prejeli smo: »Nastopajoče madr.ejše vreme je hudo prizadelo števil-družine brezposelnih, ki jim primanjkujejo najnujnejša sredstva za življenje "dvež, kurivo, obleka, obutev in nekateri™ r,|di deložacij celo streha. V naravnost ^kupnem položaju so družine z malimio r°ki. Da se odpomore temu zlu, je pred ^ednik mestne občine apeliral na mari , °rsko javnost potom posebnega oklica 1 ie bil objavljen v časopisili in je že me /ec dni nalepljen po mestu; razen tega se e Pismeno obrr.il na dosedanje podpirale Pomožne akcije s prošnjo, da bi tu-r' letos prispevali za brezposelne in si-r°maŠne njihovim premoženjskim razme-*m odgovarjajoče zneske. Ker je odpo-v?11 nujna, se tem potom naprošajo vsi j/zadeti, da sc nemudoma odzovejo a-u Predsednika mestne občine in to vsaj v onem obsegu kakor lansko leto. Dajatev naj se ne odlaša na poznejši čas, ker je ravno sedaj nastopila največja potreba. Zlasti dobro situirani sloji so dolžni, da storijo vse, kar je v njihovih močeh, da nedolžni otroci brezposelnih in siromašnih radi obstoječe gospodarske krize ne bodo gladovali in zmrzovali ter telesno in duševno propadali. Dosedanji In novi dobrotniki Pomožne akcije, pomagajte! JEDILNO ORODJE CHRON 6 ŽLIČK, VILIC, NOŽEV, KAVI N I H ŽLIČK Din 170’- PRVOVRSTNA KAKOVOST ČUDO CENENO PLAČILA NA OBROKE, BREZ POVIŠANJA CEN! M. JLGEB3EV sin URAR IN JUVEL1R GOSPOSKA UL. 15 Na delovnem trgu. Tukajšnja Borza dela išče nujno tekstilnega mojstra za svilo. Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek, dne lL novembra predava odlični hrvaški skladatelj glasbeni pedagog zagrebškega konservatorija g. Anton Do-bror.ič o ustvarjanju naše glasbene kulture. Na to redko predavanje iz glasbene stroke se opozarjajo posebno naši glasbeni in narodni krogi. Glasba je srce naroda in je največjega pomena, da prihaja res iz njegovega srca! G. prof. bo tolmačil razne primere na glasovirju. — V petek, dne 15. novembra predava o svetovni razstavi v Bruxellesu g. inž. Jan-to Kukovec iz Maribora. Mnoge skiopti-čne slike! Lutkovni odsek, Sokola Mairbor-mati- ce, ponavlja v nedeljo ob 15. uri igrico Jaka 'kot baron. Zdravo! Shod stanovanjskih najemnikov bo v nedeljo, dne 10. novembra ob pol 11. url na verandi hotela »Union«. Vsi stanovanjski najemniki vabljeni. Pri združenju mariborskih rezervnih častnikov se bo pričela posvečati pažnja jahalnemu športu, kar prihaja v poštev zlasti za rezervne konjeniške in topniške častnike iz Maribora in bližnje okolice. Tukajšnji pododbor UROIR zbira zadevne priglase. Društvo jugosl. državnih in samouprav nih upokojencev v Mariboru bo pred Božičem obdarovalo nekaj najbednejših Članov, v prvi vrsti takih, ki do sedaj še niso prišli v poštev, a so že najmanj eno leto člani tega društva. Reflektanti naj svoje prošnje predlože najkasneje do 20. t. m., in sicer na posebnih obrazcih (formularjih), ki se dobe v tajništvu, Vrbanova 59, dopoldne od 10. do 11. ure Velike ugodnosti Vam nudijo mesečne legitimacije avtobusnega prometa Mest nih podjetij. Ni Vam potrebno trgati dragih čevljev, gaziti blato in sneg, očuvate se prehlada in prištedite na času in denarju. Cena: za vse mestne proge Din 100.—, za posamezne proge Din 75.—, dijaške Din 50.—. Točnejše informacije in izdaja legitimacij pri vodstvu avtobusnega prometa M. P., Maribor, Glavni trg 26. Telefon 22-75. Mornarska sekcija — Jadranske straže v Mariboru priredi danes ob 20. uri spodnji kazinski dvorani mornarsko pro slavo ob priliki obletnice, ko je 1. 1918 na našem Jadranu na bojnih ladjah prvič za plapolala Jugoslovanska zastava. Na pro gramu so glasbene in pevske točke po pro gramu pa prosta zabava. Vabljeni so vsi prijatelji morja in mornarice. Vstop prost Obleka poljubna, članstvo v uniformi a i z znaki. Sv. Marjeta ob Pesnici. Gasilska četa priredi jutri v nedeljo ob treh popoldne v prostorih Šikerjeve gostilne družabni Martinov večer. Prijatelji gasilstva in pri jetne Martinove zabave dobrodošli! Krznarstvo Železnik Valentin, Kopališka ulica, prevzame vsakorvstna krznarska dela, katera izvršuje točno in solidno. 285 kosil in to delavskih, dijaških, A, B, C itd. je včeraj izdala Javna kuhinja. Med svoje goste šteje vse sloje obojega spola in se celo ozira na individuelno postrežbo. Nedeljo popoldanska predstava in kabaret v Veliki kavarni. Hotel »Orel«. Vsako soboto, nedeljo in praznik koncert. Priznano dobra kuhinja, specijalni menuji, mesnate in ribje spe-cijalitete, domače prekajene klobase; izborna jeruzalemska-in dalmatinska vina. V dvorani točilne cene. Drevi vsi na martinovanje »Drave« pri Grmeku v Studencih. V gostilni Krempl, Radvanje, soboto in nedeljo jeterne klobase in pečenice. Restavracija Trije ribniki, J. Kliček, gosi, odojčki, domače klobase, dobra vina, sveže pivo. Gostilna Barič, Tezno, danes in nedeljo domače koline. V gosilni Tomše, Pekre jutri v nedeljo pojedina gosk.Igra priljubljena godba. Ceneno meso. V ponedeljek, dne lL trn. se bo prodalo na stojnici za oporeče-no meso pri mestni klavnici 180 kg govedine po Din 3, na osebo do 2 kg. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Maverjeva in Albaneževa lekarna, jutri v nedeljo Minarikova in Sa-vostova, v ponedeljek pa Sirakova in Maverjeva lekarna. r I pozabi čokolado. GRAJSKI KINO Telefon 22-16 Od danes dalje najveličastnejši film, v katerem nastopa božanstvena Greta Garbo Pisani paitelan“ Ta krasen film je v nemškem jeaiku. Pride: »Križarji11. »f Matineja Grajski kino. V soboto ob 14. in nedeljo ob pol 11. uri senzacionalni kovbojski film divjega zapada »Prst u-sode«. V glavni vlogi Ken Mabnard. — Zelo znižane cene!^^________________________ Kino Union. Danes najpopularnejša o-pereta »Ptičar«, pravi ljudski komad od Karla Zeller-ja. Film poln zabave, glasbe in petja. V gl. vlogah Lil Dagover, Woif Albach Retty in Marija Andergast. V kratkem izide epohalna knjiga ABESINIJ A nerešeni problem Afrike Cena broš. Din 30’ vez. Din 40'— Naročila sprejema založba »DOM" Ljubljana Skrivnostni strel. Magistratna uradnica Klementina. Kotnikova je doživela sno-v svoje stanovanju v Popovičevi ul. '13 I, razburljiv dogodek. Ko je bila Kotnikova v kuhinji, je okoli 19. ure zvečer zaslišala nenadni pok. Za detonacijo se ni mnogo zmenila, ker je bilo sicer povsod vse mirno. Ko pa je Kotnikova stopila nekolika kasneje v jedilnico, se je močno prestrašila, kajti šipi notranjega in zunanjega okna sta bili prestreljeni. Zagonetno je dejstvo, da niso nikjer našli projektila iu tudi ne mesta, kamor bi se ta strel bil zaril. Policija, ki ji je bil ta skrivnostni dogodek prijavljen, se trudi, da bi izsledila storilca. Nevarni krošnjarji. Hlapec Ferdo Kraner pri Kirbišu v Vetrinjski ulici je prijavil policiji, da so mu štirje krošnjarji grozili z napadom, ker jim ni dovolil brez gospodarjeve vednosti prenočiti v hlevu. Tatvina hlač. Hišnemu posestniku Jos. Branhartu v Plinarniški ulici 19 je včeraj neznani dolgoprstnež ukradel iz kuhinje 300 dinarjev vredne hlače. Največji letošnji mariborski trg je bil menda današnji. Kmetje so pripeljali 75 vozov krompirja, zelja in čebule, 4 voze kurilnih drv, 12 vozov jabolk, hrušk ter grozdja jn 3 vozove lesene in lončene robe. Na senenem trgu je bilo 15 vozov sena, 1 voz slame in 2 voza otave. REPERTOAR. Sobota, 9. novembra ob 20. uri: »Poljska kri«. Prvič. Gostuje g. Josip Povhe. Nedelja, 10. novembra ob 20. uri: »Beneška noč«. V nedeljo zvečer »Beneška noč«. To opereto je uglasbil sloviti J. Strauss, čigar muzikalna dela so si osvojila ves kulturni svet. Dejanje se godi v Benetkah ter nudi mnogo neprisiljene zabave. Priljubljena igralka Štefa Dragutino-vičeva, zaslužna upokojena članica mariborskega gledališča, ima v kratkem svojo poslovilno predstavo, zvezano z redkim jubilejem štiridesetletnice umetniškega delovanja. Na njeno željo študirajo v ta namen Frankovo veseloigro »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo ua to proslavo že danes. JUrnte Iz profesorske in učiteljske službe. Pre meščeni so Fr. Pajhnar, prof. real. gimn v Starem Bečeju na klasično gimnazijo v Mariboru; Bitenc Mirko, profesor realne gimnazije v Murski Soboti, na real no gimnazijo v Celje; Presker Janko, profesor realne gimnazije v Mariboru, na realno gimnazijo v Celju; Pajhnar Vlasta, profesor realne gimnazije v Starem Be čeju, na realno gimnazijo v Mariboru; dr. Kuščer Ljudevit, profesor realne gim. v Kranju, na II. ralno gimnazijo v Ljubljani; Grošelj Milan, profesor realne gim v Mariboru, na klasično gimnazijo v Ljub ljani; Bajnik Hugon, profesor realne gim v Otočcu, na gimnazijo v Varaždin. Nadalje so premeščeni Hirian Bariča, učiteljica v Slov. Bistrici, v Brežice; Vidmar Draga, učiteljica pri Sv. Jedcrtu nad Laškim, na II. deško osnovno šolo v Ljubljani, s tem, da se dodeli r.a I. deško meščansko šolo v Ljubliani; Rom Viktor učitelj v Boh. Bistrici, na I. deškouosTKW no šolo v Ljubljani, s tem, da se dodeli II. deški meščanski šoli v Ljubljani; Pipan Justina, učiteljica v Kočevju je premeščena v Senovo; Vidmar Ferninand, učitelj pri Sv. Rupertu pri Laškem jc premeščen v Tržič. Načrt novega zakona o srednjih šolah je že pripravljen. Prosvetnega ministra je posvetila večja deputacija udruženja srednješolskih profesorjev. Deputacija se je zahvalila prosvetnemu ministru za o-tvoritev novih srednjih šol in ga naprosila,, naj bi čim prej predložil Narodnemu predstavništvu novi zakon o srednjih šolah. Načrt je že sestavljen, profesorji tudi zahtevajo, da se uvedejo zopet javne ocene, ker se pri tajnem ocenjevanju lahko vrše zlorabe. Končno je deputacija prosila ministra, naj se zavzame za povečanje kreditov za srednje šolstvo v dr žavnem proračunu, ker je sedaj položaj takšen, da kljub nujni potrebi ni mogoče postaviti suplentov za profesorje. Minister je obljubil, da bo po možnosti ustregel izraženim željam. Predlog zakona o srednjih šolah bo v kratkem poslal profesorskim organizacijam v izjavo. Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja vse češkoslovaške državljane na področju Dravske banovine na pravilnik za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov (Službeni list z dne 16. oktobra 1935) in poziva vse čsi. državljane, stalno ali začasno tukaj zaposlene, naj se ravnajo po tem pravilniku in takoj storijo vse potrebne korake v svrho zamenjave do konca 1. 1935 dosedanjega dovoljenja k zaposlitvi za predpisano omenjenim pravilnikom, »izkaznico o poklicu«, odnosno izposlova-nja iste. Potrebni formularji in navodila se dobijo pri občnem upravnem obla-stvu prve stopnje. Nove vojne zastave je uvede! Hitler v Nemčiji. 'Razen tega se je uvedel tudi novi’nmški grb, v katerem je tudi simbol nacioruiioG«sociafctiQne .steantae. Sfran ■*. nferffiorsf! »VeCernfS« Jtatra. V M a r i ti o r n, dite 9. XI. 1935- Razgledi +o svetu Lepote in krasote francoskih vrtov Kustos zagrebškega botaničnega vrta dr. Arnold }e včeraj predaval v Ljudski univerzi o fancoskih vrtovih V petek zvečer je predaval v mariborski Ljudski univerzi kustos botaničnega vrta v Zagrebu g. dr. Arnold o razvoju in sestavu francoskih vrtov. Njegovo predavanje je bilo zamišljeno na zelo posrečen način. Ves razvoj francoskih nasadov je prikazal na podlagi lepih skiop-tičnih slik, ki so sc vrstile v načinu, kako so si ti nasadi v teku poedinih dob menjavali, spreminjali in spopolnjevali. Francoski vrtov! so bili vzor vsem drugim deželam in narodom ter imajo svoje izhodišče v dobi renesanse segajoč tja do početkov polovice 16. stoletja. Markanten pojav v razvoju francoskih vrtov je impozanten versajski park, ki kaže vse odlike in značilnosti sistema nasadov »a la francaise«. Eden najznačilnejših predstavnikov tega sistema je sloviti tvorec tega parkovnega stila »Lenotre«. Svojske poteze tega parka in nasade »a la francise« so simetrične oblike nasadov, ki razpadajo v poedine dele (parkete), ka terih so vsak za sebe nasajeni s svojskimi ter pestro in slikovito sestavljenimi nasadnimi vrstami. V teh parkih so bazeni, kanali, pozneje kolonade in drugi stavbni prikazi v stilu starorimskih ruševin, stebrišč itd. Zelo običajen pojav v teh nasadih »a la francaise« so figure iz starorimske in starogrške mitologije. — Značilno za ta sistem nasadov je prire-zavanje drevesja, kar so pa na primer v versajskem parku radi prevelikih stroškov opustili, in je danes najmarkantnej-ši primer tega renesančnega parkovnega stila schonbrunski park. Reakcija proti temu umetnemu, renesančnemu. francoskemu parku je nastala v Angliji, kjer so se pričeli urejevati parki z ovinkastimi pešpotmi, menjavo gozd nih skupin, travnikov in drugih nasadov, ki se razvijajo in rastejo, kakor jim je dano po prirodi, ne pa kakor jih usmerja roka vrtnarjeva. lčdtGV$h‘€1i* d(ISV€ii w Škrlatica, njeni prvi znaki In njen razvoj V zadnjem času se je v mestu in o-kolici pojavilo zopet nekaj primerov Škrlatice, .pa mislimo, da ne bo odveč nekaj besed o tej — često zelo težki — bolezni. Škrlatica je nalezljiva bolezen, z zelo kratko inkubacijsko dobo. Pojavi se lahko že v 24 ali 48 urah po dotiku z bolno osebo ali z okuženimi predmeti. Prvi gotovi znaki bolezni so: bljuvanje, bolečine v vratu in visoka vročina. Požiralnik je močno rdeč. Kmalu po nastopu teh znakov se začenjajo pojavljati po telesu rdeče pege (eksamtem), in sicer najprej na prsih, spodnjem delu vratu, nato po ramenih, odkoder se širijo po rokah, trebuhu in nogah tako da je celo telo pokrito z izpuščaji že tekom 24 do 48 ur. jPrav v pojavljanju izpuščaja lahko ločimo Škrlatico, od ošpic, pri katerih se pričenja izpuščaj na licu in se odtod širi po ostalem telesu. Nasprotno pa je pri Škrlatici lice bledo, zlasti okrog nosa in ust. V zvezi s pojavom izpuščaja je precej povišana vročina, ki doseže zlasti pri škrfatici često preko 41 stopinj. Ta visoka vročina ne popusti niti zjutraj — kakor je to sicer pri ostalih nalezljivih boleznih običajno -— in traja često še tedaj, ko se začenja koža bolnika že luščiti. Luščenje kože nastopi tri do štiri tedne po izbruhu bolezni. Vso to dobo je treba bolnika netgovatd in čuvati, ker ni adrav, dokler traja luščenje. V času bolezni in luščenja moramo večkrat preiskati vodo (urin), ker je pri Škrlatici zelo pogosta komplikacija — vnetje ledvic. Da se izognemo neprijetnim posledicam in komplikacijam, ki so često pri Škrlatice, moramo pustiti bolnika — popolnoma izoliranega — v postelji vsaj šest tednov. V nobenem primeru ni priporočljivo, da vstane bolnik'prehitro, ker lahko nastanejo zelo neprijetne komplikacije, ki se mnogokrat končajo tudi finw*na.Na.\s&a!k. način.mora biti bolnik* Renesančni parki so pretežno fevdalni parki, to je, namenjeni so lastnikom za zabavo in sprehode. S francosko revolucijo pa se ti fevdalni parki odpro in vanjo se zgrinjajo množice maščanov. Na takšen način je nastala prva oblika tako-zvanili socialnih, ljudskih parkov, kjer ljudje posedajo, sc sprehajajo in na klopeh sedeč pomenkujejo. V nadalnjem razvoju pa se ustvarjajo tudi takozvani hišni, vilski parki, vrtovi in nasadi, ki obkrožajo vile in druge palače. Te vrste parki so urejeni v najrazličnejših in najpestrejših stilih. V nadal-ujem razvoju prevladuje činitelj koristnosti ter se na gotovih kompleksih nasaju-jejo sadna drevesa, v poznejši fazi se ure jujejo tudi vrtovi z zelenjavo, pa tudi pro stori za športno zabavo, tako na primer tenisišča in druga igrišča. V povojni dobi pa se je z ogromnimi modernimi stanovanjskimi stavbami, ki zavzemajo ogromne prostore, razvil nekakšen stanovanjski, kolektivni, ljudski park, ki pa ni občega pomena in značaja, ampak ki služi izključno potrebam stanovalcev teh velikanskih stanovanjskih zgradb in kompleksov. Tudi gre spo redno v najnovejjšem času prizadevanje ustvarjenja velikih parkovnih kompleksov s točno določenimi prednačrti za gradbeno delavnost v obsegu teh parkovnih celin, tako, da so v nastajeniu cele četrti in naselbine v notranjosti parkov (parkovne naselbine). Najnovejši parki ustrezajo tudi doslej zanemarjenim potrebam higiene in niso opremljeni samo s prostranimi igrišči, marveč tudi z bazeni in kopališči, ki so namenjena stanovalcem v modernih velikih stanovanjskih kompleksih in novo nastajajočim parkovnim naselbinam. Odlični predavatelj je žel za svoja poučna in zanimiva izvajanja živahno odobravanje. ki ima Škrlatico, pod stalno zdravniško kontrolo. Zavedati se morajo vsi člani bolnikove rodbine, zlasti pa oni, ki so zanj odgovorni, da je Škrlatica zel resna bolezen in povrh nalezljiva zlasti med deoo. — Mcdicus. Kakšna bodi dieta pri želodčnih boleznih? Navadne driske in kronična diareja so težke bolezni želodca, ki jih je treba zdraviti s pomočjo zdravnika. Zdravnik mora točno ugotoviti diagnozo in predpisati dieto, ki je pri teh boleznih popolnoma individualna. V primeru akutne driske, čc bolnik še ni fizično močno oslabljen, je najbolje, če se nekoliko časa posti. Vsaj prvih 24 ur ni treba odraslemu bolniku uživati ni-kakšne hrane,: če mogoče niti vode. Po izgledu blata bo zdravnik predpisal v določenih primerih specialno dieto. So primeri,, ko mora bolnik uživati večinoma ogljikove hidrate in rastlinsko hrano. V tem primeru se mora čuvati mleka, sladkorja in vseh jedi, ki dražijo črevje. So tudi primeri akutne driske, pri katerih mora zdravnik prepovedati uživanje vseh vrst mesa in vsa druga težja jedila, ker si bolnik ne sme preveč obtežiti niti želodca niti črevja. Tu so zlasti nevarni primeri, če se bolnik naje kruha, močnih začimb, sladkarij, sladoleda in premrzlih jedi, oziroma pijač. Kar tiče pijač, ni priporočljivo niti uživanje vode. Dopusten je edino ruski čaj, ki ga namesto s sladkorjem, sladimo s saharinom. Caju lahko dodamo tudi malo ruma ali konjaka. Pri kroničnih diarejah je treba v določenih primerili držati se še strožjih predpisov o prehrani. Včasih lahko traja diareja zelo dolgo. V takem primeru ne sme bolnik predolgo pogrešati minimalne hrane, ki jo organizem potrebuje za ohranitev svoje moči. V tem primeru mora zdravnik odrediti špecialno dieto, pri kateri se mora bolnik čuvati vsega, kar bi mu lahko škodovalo in poslabšalo njegovo stanje. Da dobi hitro in lahko potrebne hranljive snovi, mora bolnik pri kronični dia- reji uživati predvsem svežo mast, maslo in nežnejše vrste mesa. Vse to pa mora biti v obliki pirejev, zmleto, dobro prekuhano. V vseh primerih kronične bolezni želodca moramo paziti, da se bolnik ne muči brez potrebe s stradanjem in da ne dovajamo organizmu premajhnih količin hrane, ker to lahko dovede do popolnega oslabljenja telesa. Mcdicus. Sokolske vtsie Iz župnega načelstva Na seji župnega tehničnega odbora, dne 31. X. so se sprejeli naslednji sklepi: 1. Župni smučarski tečaj se vrši od 26. do 31. XII. in to v Rimskem vrelcu ali na Pohorju. 2. Župne smučarske tekme pa bodo 26. in 27. XII. na Pohorju. 3. Za tekme naraščaja je župni T. O. poleg obveznih saveznih tekmovalnih vaj izdelal Dosebne vaje za nižji oddelek (začetniki). 4. V prvi polovici februarja 1936. bodo na Pohorju savezne smučarske tekme. Priprave za tekme vodi odbor: predsednik br. Komac, namestnik br. Hočevar, tajnik br. Kralj, gospodar br. Venutl, blagajnik br. Žarka nam. br. Kovar ter vsi načelniki odsekov: br. Ilič. br. Kralj, br. Gruntar.1* 5. Izdelal se je pravilnik o župnih nara-ščajskih prehodnih darilih (prapor in lovorjev venec). • 6. Župni prednjaški izpiti se bodo vršili dne 16. XII., prijavni rok je 1. XII. 7. Predvidoma bodo 21. in 22. XII. sa-vezni izpiti za smučarske sodnike. Sokolsko društvo Maribor I. opozarja svoje članstvo, prijatelje ter somišljenike našega društva, da priredi naraščajski odsek v soboto, dne 16. novembra na-raščajsko akademijo v telovadnici inž. podof. šole. Pričetek akademije ob 20. uri. Na sporedu je več telovadnih, glasbenih točk in deklamacij. ^ospodatska žiidjeuje Trgovina z moštom In vinom v ptujskem in ljutomerskem okraju. Mirno razpoloženje na vinskem trgu, ki se je pojavilo že prošli teden, traja tudi še sedaj neizpremenjeno naprej. Kvaliteta se le še malo prodaja. Manjše partije so odpeljali zopet gostilničarji, ki si radi pomanjkanja sredstev krijejo le tekoče potrebe, naku- pov na večje zaloge pa ni nikjer opazovati. Ves promet v tekočem tednu je znašal kakih 400 hi, kar je v primeru z razpoložljivimi zalogami lc malenkost. Mo-šti so po večini že popolnoma povreliin veliki del se je pričel že čistiti. Vinogradniki pričakujejo kupcev v večjem številu, da vnovčijo svoj pridelek in dobijo sredstev za plačilo njihovih obveznosti. Cene se držijo ua isti višini kakor v pro-šlem tednu. Šibka vina od 2 Din naprej, boljša od 2.50 — dobra mešanih vrst 3—325 in 1.50 do 3.75 Din — kvalitete od 4 in 5 Din naprej, Težki udarci prihajajo nad slovensko gospodarstvo. To ugotovitve so se napravile na predvčerajšnji plenarni seji zbornice za TOI v Ljubljani. Na omenjeni seji se je ugotovilo, da je naša gospodarska politika ostala napram agresivnemu postopku nekaterih tujih držav po- vsem pasivna. To čuti zlasti Slovenija pri izvozu lesa, saj se pojavlja vedno ostrejša konkurenca Avstrije in Romunije, tako da je slovenski les popolnoma potisnjen stran od svojega najbližjega tržišča, to je od severne Italije. Položaj bo tem usodnejši z uveljavljenjem sankcij proti Italiji. V tem slučaju bo ostalo okoli 8000 ljudi brez zaslužka. Ti ljudje živijo sedaj izključno od lesnega gospodarstva. Posledice bodo čutili tudi po-sgtniki gozdov, katerih je v Sloveniji Mariborski svinjski sejem dne 8. novembra. Prignanih je bilo 338 svinj, pro-^ene so hilc sledeče: mladi prašiči od 5 do 6 tednov 40 do 50, 7 do 9 tednov 60 do 80, 3 do 4 mesece 120 do 160, 5 do 7 mesecev 250 do 260, 8 do 10 mesecev 300 do 360, 1 leto 480 do 600. En kilogram žive teže 4.50 do 5.50, 1 kg mrtve teže 7.50 do 10 dinarjev. Ceno klobasam na mariborskem trgu. brunšviške kg 8—12, debrecinske 10—l4’ gnjatne 16—25, hrenovke 13—20, jezikove 16—25, jeterne 16—25, kašnate 8, krakovske 14—30, kranjske 16—22, krvavice 10—12, mortadela 16—40, pariške H —20, pečenice 12—20, posebne 14—20, prekajene navadne 8—18, salame letne 14—45, salame lovske 25, salame ogrske 35—45, salame poljske 14—25, salame prekmurske 26—28, salame tirolske 15— 30, salame turistovske. 14—16, safalade 14—18, sir jeterni 18—20, slaninske 14— 20, tlačenke 10—16, želodci nadevani 10- RoOaC&U&Icž, unuiro \0 Se dva vloma - Vlomilec, ki pa se še spretno skriva, identi* ficlran Poročali smo v sredo o dveh tu izvršenih vlomih, eden pri belem dnevu pri hišnem posestniku K., a drugi, dva dni nato v restavracijo. V obeh primerih je vlomilec uspel. Naknadno pa smo doznali še o dveh podvigih podjetnega vlomilca. Isti dan kakor v restavracijo se je zglasil zlikovec še pri tukajšnjem župniku, kjer pa mu je spodletelo in nato pri kovaču, kjer je odnesel poleg drugega orodja tudi 1300 vreden sveder (Bohrmaschine). ki ga bo gotovo skušal vnovčiti. Pri gosp-župniku se je nepridiprav, ki je imel s seboj še pajdaša, skril v mraku v shrambi za jedila, odkoder bi se ponoči vtihotapil v stanovanjske prostore. Ko je kuharica šla okrog 20. v shrambo, je v temi naletela na moškega. Preplašena je odskočila in zakričala. Neznanec jc uporabil priliko in se izmuznil v noč, potem ko ji je še odgovoril, da je iskal g. župnika. Isto noč je bilo nato vlomljeno pri kovaču in v restavraciji. Naši vrli orožniki so šli takoj na delo in z njih pomočjo, se ie posrečilo ugotoviti identiteto vlomilca-Poslali so na daktiloskopski oddelek vi Maribor šipo. Prstni odtisi na njej so po* kazali ,da je bil storilec večkratni vlomilec in tat 261etni Franc Črepinko iz Zg. Polskave, ki je vlomil v teh dneh tudi v Hočah in Slovenski Bistrici. S seboj Je imel tudi bolj šibkega in bosega poma* gača. Zaenkrat se še oba skrivata, verjetno pa je, da bo tudi ta dva skoro zasegla roka pravice. JUtiiske ufiuitp Aretiran radi suma, da ie ponarejat bankovce. Pri prekrivanju slamnate strehe na hiši posestnika Franca Vnuka v Slavščini pri Sv. Lovrencu v Slov. gor-so naleteli na kup bankovcev in sicer )e bilo zavito v cunjo 16 bankovcev P° Din 100 in 2 bankovca po Din 1000. 0 najdbi so obvestili orožnike v Juršincih' ki so ugotovili, da so vsi bsckvjvci P°' narejeni. Izvršili so pri Vnuku hišno preiskavo in našli risbe od pravih bankovcev. Nadalje so našli 1200 Din gotovega denarja. Ker Franc Vnuk, ni mogel navesti, od kod in r.a kak način so prišli P° narejeni bankovci v njegovo streho in od kod prihajajo risbe bankovcev, so istega aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Eskortiran bo k okrožnemu sodišču v Mariboru. Vnuk ne prizna, da bi on ponarejal denar. Zaprisega novega cestnega odbora v Ptuju. V ponedeljek 11. t. m. ob 9. uri se vrši svečana zaprisega novega okrajnega cestnega odbora in izvolitev starešinstva-Zaprisega se vrši v posvetovalni dvorani na mestnem magistratu. Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je P° dolgi mučnj bolezni umrl geometer Jože* Murn. Star je bil šele 28 let. Blag «»u spomin! Sejem za prašiče v Ptuju v sredo 6-tm, je bil razmeroma dobro založen-kupčija pa je bila slaba. Prignali so 159 svinj in 92 prascev, skupaj 251 ščetinar-iev. Od teh so prodali 76 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bije naslednje: pršutarji 4.50—5.50 Din, debele svinje 5—6 Din, plemene 4—4.50 Djn’ prasci stari 6 do 12 tednov so se prodajali po kakovosti od 50—100 Din komad-Cene svinjam so ostale od zadnjega sejma, na katerem so se nekoliko dvignile, nespremenjene. Prihodnji sejem za Pra' šiče se vrši 13. t. m. Ipominiaite se CM® V Mariboru, dne 9. XT. 1935. wbm—m MARIJ SKALAM ROMAN Sida SilaMua Mariborski »Večerni k« Jutra. B3HHFT . . . Stran'5. »Nikdar... Krivec je življenje, ki u- | stvarja nagnenja in zapletjaje, ki so izven naše volje. Ako ne bi bili vi, bi bil kdo drugi.« »Menite?« »Vem, zato si ne otežujte vesti z grehi. ki jih niste zagrešili.« »Kljub temu ne morem slediti vašemu nasvetu.« »Potem vsaj odgodite poroko.« »Menite, da se bo njena bolezen med tem zmanjšala?« »Ali bo pa tako napredovala...« »Da?« »Poroka sploh ne bo mogoča.« »Zdi se mi. da gledate prečrno.« »Bom samo srečen, ako se potrdi. Govoril sem z vami kot s stanovskim tova rišem, in mimo tega ste me prosili, naj vam ničesar ne prikrivam.« »Točno. Hvala vam.« To, kar je dr. Frangež slišal, se je pletlo v njegovih lastnih mislih že dolgo, dasi se je skušal z vsemi silami izogniti Vsakim določnim zaključkom. Med tem. to se kot zdravnik pri lastnih pacientih ni izmikal resnici, se je tu bal in se z njo boril. Ta volja do boja z njo mu je ostala tudi po tem razgovoru, dasi ni bila več tako močna. Sidi ni črhnil o vsem tem niti besedice, tembolj se je pa trudil, da bi v pogovoru z njo in opazovanju njenih razpoloženj ugotovil simptome razvijajoče se bolezni. In čudno, dozdevalo se mu je, da so vedno šibkejši. Sida se je tiste dni nenavadno spremenila. Njena prejšnja potrtost in razdvojenost je skoraj docela izginila. Postala je razigrane volje, vsa polna upov in nove vere v življenje. Dr. Frangež se je veselil njene ozdravitve in po nekaj dneh sploh ni več mislil na prejšnje strahove. »Medicina ni matematika, še manj pa je matematika psihiatrija,« si je dejal. »Življenje ima svoja čudna pota in skriv nostne zakone. Ne. Sida ni in ne bo nikoli blazna. Vse to so bili samo izrazi reakcije na razburljive dogodke njenega prej šniega življenja. Sedaj se polagoma izgubljajo in bodo nekoč docela izginili. — Tedaj se bo pričelo tisto novo življenje, za katero sva prehodila ves križev pot trpljenja in ponižanja.« Tako je govoril tudi Sidi. Poslušala ga je z zaverovanostjo v njegove bodrilne besede in kmalu sama verjela, da je tako in bo tako. Le včasih, kadar je bila sredi noči Čisto sama. se ie še nrikradel v njeno dušo moreči obup, ves poln mra čnih in zbeganih misli. Toda ta razpoloženja so navadno izginila prav tako naglo, kakor so prišla. Njene skrite misli je zaposleval otrok. Živela je že vsa v materinstvu. Pripravljala se je na njegov prihod s pobožno mislijo ženske, ki se bliža izpolnitvi svoje najbolj vroče želje. Dasi že vsa nerodna, se je vendar sama odpeljala v Maribor k Danici, da si nakupi vse. kar je potrebovala. Ko jo ie prijateljica videla vso vedro, se je raz veselila. »Taka bi omrala biti vedno,« je vzlik-nila. »Ah, pusti to!« jo je zavrnila Sida. »Ne maram slišati ničesar več o preteklosti. Vse tisto je mrtvo. Naj počiva v miru! Treba je misliti na sedanjost in bodočnost. Sedaj sem samo še mati.« t »A treba je. da postaneš tudi žena.« »Se ne mudi. Veš. vnesla sem se. Danilo sicer sili, a iaz odlašam. Za poroko je potrebno pravo razpoloženje. Kje so že časi, ko sem mislila, da je to glavno.« »Pa menda ne misliš ostati sama — z otrokom brez očeta?« »Seveda ne. Morda je to glavno, kar me bo priteralo v novi jarem.« »Ne ljubiš več Danila?« »Da ljubim ga. toda ta ljubezen je vsa mirna, nič več divja in viharna, kakor je bila nekoč. Zdi se mi. da je kakor do- zorevajoči sad. Moja mladost je odcvekt, Osuli so se rožni listi...« »Kolosalno,« se je zasmejala Danica. ■»Tako še mlada, pa že starka!« »Ne starka, le zrela žena.« »Tudi le kaprica.« »Kako?« »Menim, da si vse to le trenotno domišljaš. Razumem: tudi mladega človeka se lotijo včasih take muhe. Pa izginejo, in takrat se r.am zopet zahoče življenja, živega, razigranega, hrupnega živ ljenja. To so oddihi. Brez njih bi se morda utrudili in bi res postali prezgodaj stari.« Se ti tako bojiš starosti?« »Kdo, ki je mlad, se je ne boji?« »Jaz.« »Seveda... Povej to komu, ki ti bo verjel, jaz ti ne bom.« »Kaj je prav za prav starost? Ko sem bila stara deset let, so se mi zdeli že petnajstletni stari, ko sem jih t>a sama štela petnajst, sem gledala tako čudno na dvajsetletne. V dvajsetem letu sertl bila prepričana, da je s polnoletnostjo vse ga konec, sedaj pa vem. da so Ludje menda sploh vedno mladi, še daleč tja preko petdesetih let.« Kje je potem tvoja logika: prej si nn govorila o starosti, sedaj pa pravi, da je sploh ni.« (Se bo nadaljevalo ) Veliki procesi proti redovnikom In redovnicam v Nemčiji Številne obtožbe zaradi tihotapstva deviz in valut pred berlinskim izrednim sodiščem — Tudi škof je med obtoženimi Berlinsko deželno sodišče se v zad- j litičnem nazoru ter podtalni akciji so-njem času intenzivno bavi s primeri tiho- > vražna obstoječemu režimu v Nemčiji, tapstva deviz in valut, česar so obtoženi I Prav gotovo pa je tudi, da bodo ti pro-tnnogo številni duhovniki, predvsem pa I cesi proti redovnikom in redovnicam Redovnice ter redovniki. Prav te dni je ; močno propagandno sredstvo v rokah bil pred omenjenim sodiščem velik pro- | hitlerjevcev, ki hočejo na ta način razveš proti redovnici Ani Schrorjevi, ka-! kriti ter razkrinkati obstoječim zako-kro ie državni tožilec obtožil, da je iz- j nom nasprotno postopanje dela nemške-tihotapila preko pol milijona deviz in va- i ga redovništva, ki se v zasledovanju iut preko državnih meja Nemčije na Ni- i svojih interesov ne ustraši niti pred nizozemsko. Državni tožilec je stavil so- j kotnimi sredstvi, kakor je na primer tiho-diSču predlog, da se redovnica zaradi j tapljenje z devizami in valutami v škodo tega delikta kaznuje z 12 leti ječe in ■ države ter njene valutne moči. 750.000 markami denarne globe. Omenjeni proces je zbudil po vsej Nemčiji ogromno zanimanje, ker niso gotovo ti prestopki niti najmanj v skladu 2 načeli krščanske poštenosti ter onimi načeli iz Sv. pisma, ko pravi Kristus: »Dajte cesarju kar je cesarjevega in “■OKU kar je božjega.« Obenem pa je ob teli številnih procesih razvideti, koliko ^oralnega pouka bi bilo treba tem ob-wenim in obsojenim redovnicam in redovnikom. Velikansko pozornost je zbudila tudi nedavna aretacija škofa, ki so ga zaprli zaradi obtožbe tihotapljenja de-viz in valut. Veliko zanimanje je tudi za Napovedani proces pred berlinskim iz-fednim sodiščem, ko se mora zagovarjati ceia vrsta redovnic, ki pripadajo j^du sester krščanske ljubezni iz Pade-®°rna in so obtožene, da so špekulirale 2 nemško marko v korist svojega reda. Nedvomno se hoče sedanji režim v ^ernčiji s temi procesi maščevati nad redovniki in redovnicami kot pripadniki tiste struje, ki je po svoji miselnosti, po- edinj Pariz na svetu, ampak jih je pre- I brazilijanski diamant je sedaj v Amster-cej več. V Zedinjenih državah ameriških damu, kjer ga brusijo. Verjetno je, da ni nič manj kakor 17 mest, ki se nazi- I ga bodo razrezali na dva ali morda celo več delov. Vrednost vseh diamantov na svetu se ceni na 118 milijard dinarjev. vajo Pariz. Najstarejši teh Parizov je ba:e oni v državi Texas. ki je bil usta- novljen leta 1844. Proti temu pa vodijo vel k boj občani Pariza v državi Ten-; O abdikaciji zadnjega avstrijskega ce-nessee, ki ogorčeno *itrjujejo, da je njih sarja ni dokumenta. Pariz starejši,, ker je obstojal že leta i Na Dunaju so te dni ugotovili, da je 1823. Polemika še tra>a in v vzdušju izginil dokument, s katerim se je zadnji dveh fanatičnih front ne bo najbrže to avstrijski cesar Karel odrekel prestolu. vprašanje nikdar pojasnjeno. Najtežji diamant na svetu. V diamantnih rudnikih v Uberaleju v Braziliji so izkopali pred nedavnim krasen diamant, ki tehta neizbrušen 4881 ka ratov. V tem oziru ima ta diamant doslej rekord glede teže. Sloviti Cullirand, ki so ga Buri darovali britanskemu kralju Fdvardu VII., je tehtal na primer precej manj. to je 3062 karatov. Omenjeni Ta važna zgodovinska listina o abdikaciji je zgorela o priliki znanega velikega požara, ki je uničil sodno palačo na Dunaju. Akt o abdikaciji je nosil datum 11. novembra 1918. Pri zdravniku. — Koliko vina popijete na dan? — Tri litre, in to vsaki dan. — Nesrečnež, vas bo to upropastilo — Ne bojte se, plača vselej drugi. 100.000 vojakov je padlo na bojišču , Argentinski častnik »Critica« se bavi v ^rpnem članku z izgubami in člove-' Kirni žrtvami bojev med Bolivijo in Pa-£a2uajem za Gran Chaco. V smislu in-°rrnacij je padlo na bojišču okoli 100.000 ''piakov. V obeh državah, ki ne štejeta 'tj 5 milijonov ljudi, je preko 600.000 p°inih poškodovancev ter invalidov. retežna večina žrtev je podlegla raz-J*11 boleznim in pomanjkanju ter je njih Jevilo večje kakor je število v bitkah ,.a^iih vojakov. V predelu Picuiba je bo-j*}|iiska armada od 12.000 vojakov izgu 8000 vojakov. V teku neke operaci-’ ko so Bolivijci ujeli 1500 Paragvaj-k v in so Bolivijci hoteli spraviti ujetni-e v neko taborišče, ki je bilo oddaljeno 30q km> ni prispel v tabofišče niti eden - T itatiiansKa ieza na Angleže V Italiji narašča z vsakim dnem bolj jeza proti Angliji, zaradi pripravljajočih se sankcij. Po italijanskih mestih se vrše demonstracije proti Angliji. Od stranjujejo se ;udi vsi angleški reklamni napisi, ali pa razbijajo. Paragvajec, kajti spotoma so vsi podlegli velikanskim naporom... Koliko stane Angleže parlament Bližajoče se volitve v britanski parlament bodo stale približno 3,300.000 funtov šterlingov. Od tega odpade približno četrtina na državno blagajno, to je na angleške davkoplačevalce. Od ostalega zneska odpade približno polovica na blagajne posameznih strank, drugo polovico pa plačajo kandidatje za svojo volilno kampanjo. Volitve leta 1931. so stale posamezne kandidate preko milijon funtov šterlingov, iz državne blagajne pa je šlo pol milijona funtov šterlingov. Koliko so prispevale stranke, je ostalo v največji tajnosti in je do danes neznano. Na svetu je 18 Parizov. V Evropi obstoja Pariz. ,Toda ni to Mali oglasi Razno JOS T1CHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično do djetje, Maribor. Slovenska uL 16. tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih oblektov. zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga oo kon-prečnih cenah ODP' F ZA. kovine, litine ter vsakovist-nc stroje kupuje in prodaja po najkulantneiših dnevnih cenah vsako množino Justin Gustinčič, Maribor. Tattenba chova ul. 14. 3704 V H1G1JENIČN1 MESNtCI v Orožnovi ulici oriporoča prvovrstno sveže meso po solidnih cenah Joško Radi 3402 GRAMOFONE in šivalne stroje popravlja strokovno in po zmernih cenah mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va 14, Maribor. 4875 domače koline pečene goske, purane, race Din 15.—. pečena ali ocvrta piška s salato, ob vsakem dnevnem času meso iz kible. Gostilna »Mesto Ptuj«, Tržaška cesta 7, pod vodstvom M. Se if reda. 5083 LICITACIJA. Dne 14., 17. in 24. novembra t. 1. bo v gradu Hrastovec pri Sv. Lenartu licitacija inventarja bivše ruske sole. Naprodaj bodo dva stara gla sovirja, 40 železnih peči. visoka lončena peč. radio aparat. stroj za rezanje drv, 40 petrolejskih svetilk, 40 želez nih postelji voz s sodom za vodo, 8 kadi iz hrastovega lesa en žrebec, star 7 mesecev, košare za perilo, vreče in mnogo drugih predmetov. Začetek licitacijo vsakokrat ob 10. uri.______________5053 ŠIVANJE POSTELJNIH ODEJ iz vate, volne in puha, najce* neje pri F. Novaku, Koroška cesta 8._______________ 5173 PEKARNA RAKUŠA preje Robaus, sprejema domači kruh v najlepšo Izvršitev. 5076 Itlaribor ZIMA SE PRIBLIŽUJE. Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štedilnikov in peči pri Justinu Gustinčiču, Mari-bor. Tattenbachova 14. 4610 DRUŽABNIKA sprejmem v lesno trgovino s potrebnim kapitalom, na prometnem prostoru, odda se tudi v najem. Ponudbe na upravo »Večernika« v Mariboru pod »Štev. 15700«. 5087 VLJUDNO NAZNANJAM cenjenemu občinstvu, da. otvorim 9. novembra 1935 sturoznano mesarijo na Vodnikovem trgu. štev. 3. Zagotavljam vam, da bom prodajal le prvovrstno meso po najnižji konkurenčni ceni. Za obilen obisk se priporočam ter beležim z odličnim spoštovanjem Franc Lašič. 5091 HALO. KAM? Tinček Martinček vas vljudno, vljudno vabi na pojedino vsakovrstne perutnine, ki bo danes zvečer v Stolni ulici 8. Dobra vina in pivo. Gostilna M6scha. 5107 MARTINOV VEČER priredi kolesarsko društvo Studenci v nedeljo, dne 10. t. m. pri Spureju v Studencih 5113 KOMPANJ0NA-KO za nakup majhnega posestva išče šiviljska obrtnlca. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Vsak 10.000«. ' 5114 HALO! HALO! Ali že veste, da je v gostilni Kuder (»Pri Savinjčanki«) na I;rankopanovi ul. vsako sobo to in nedeljo pojedina klobas. Tudi izvrstna kapljica tam ne manjka. 5131 NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel znano gostilno »Novi svet« v Studencih zopet v svoje vodstvo Ivan Klaneček. 5138 Posest ENODRUŽINSKO HIŠO z velikim vrtom takoj prodam za Din 29.000. Potrebnega denarja Din 19.000. — Pobrežje, Tezenska ulica 13. 5082 Prodam na prometnem kraju ob glavni cesti dobroidočo LESNO TRGOVINO s parcelo, pripravno za trgovino in gostilno, krajevna koncesija odobrena. Oglasiti se Ptujska cesta J19. 5110 Družinske hiše, vrt 13.000, 17.000, 25.000 itd. — Obresto-nosne hiše od 100.000. — Posestva od 30.000 Din naprej. Gostilne, pekarije, miline, vile, prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 26. 5140 Novozgradba, soba. kuhinja, hlev, vrt lO.OOo — Novozgrad ba 2 sobi, kuhinja, veranda, vrt 17.000. — Doblčkanosno posestvo, 24 oralov, pri mestu 126.000. — Trgovska hiša, sre dina mesta 450.000. — Dobro-idoča izletna gostilna pri mestu 165.000. — Kakor gostilne, trgovine, industrije. Posredovalnica »Rapid«. Gosposka 28. 5128 Prodam Na prodaj 3000 kg KROMPIRJA za pitanje, kg 50 para. Vprašati Vetrinjska ul. 9. 5127 SOBO IN KUHINJO oddani. Zrkovska cesta 24, Pobrežje. 5118 SOLNCNO DVOSOBNO STA NOVANJE oddani s 1. decembrom. — Vprašati Betnavska c. 43. 5133 KUHINJSKO NOVO POHIŠTVO proda pleskarstvo Vojska, Dravska ul. 10. 5142 PISALNI STROJ naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 5134 Kupim GOSPODA vzamem na stanovanje in lira 110, eventuelno sprejmem gospodo na samo domačo hrano. Jože-Vošnjakova ul. 19-11. 5141 Službo dobi NAJMODERNEJŠE TKANINE za pohištvo, zavese, gradi, za ir.adrace in drvonitke za roleto poceni pri Novaku, Vetrinjska 7. Koroška 8. 4285 NAJBOLŠE PLAČUJEM staro zlato, srebrne krone in umetno zobovlje. A Stumpf, Koroška cesta 8 4369 VEZALKO VENCEV IN ARANŽMAJEV popolnoma samostojno in per fektno sprejme prvovrstna cvetličarna Naslov v upravi »Večernika«. 5094 KUPIM KNJIŽICE Mestne hranilnice v Marlbo-. ru ca. Din 25.000 proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Takoj plačilo« na upravo »Večernika«. 5088 V nalem POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t SPREJMEM SLUŽKINJO zmožno kuhe in ki zna oprav Jjati vsa hišna dela. Pogoj čistoča in poštenost. Naslov v upravi »Večernika«. 5103 JEDILNE IN SPALNE SOBE. sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara, Aleksandrova 48. KLET 70 m dolga, 10 m široka, pripravna za vskladlščenje sadja, industrijo ali skladišče oddam v najem. Kalvarska 2. 5102 Sobo odda POŠTENO HIŠNICO ki zna opravljati vsa hišna deila in ima stalen dohodek, sprejmem. Dopise pod »Samo 2 osebi-Krčevina« tia upravo 5119 ■ KOVČKI, DAMSKE TOR BICE. aktovke,, listnice,, denarnice, tobačnice, potovalne, šolske >n lovske, torbe, .nahrbtniki, gamaše, ovratniki, nagobčniki in biči za pse. Velika izbira. zmerne cene. Kravos. Maribor, Aleksandrova 13. 4864 OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom oddam. — Einspielerjeva ul. 26, Melje. 5105 PRAKTIKANTGNJA) za špedicijo. Pogoj: Simpatična zunanjost, dober nastop, popolnoma zdrav, srednješol* | ska matura. Ponudbe na upra | vo pod »Špedicija«, 5132 LEPO SOBO, opremljeno, eventuelno s lira no oddam. Ciril-Metodova 12 pritličje, levo. 5123 POCENI PRODAM dve skoraj novi mehki postelji z omaricami. Naslov v upravi »Večernika«. 5086 ijliaistvo A. Ho, na Rotovškem trgu i sprejema vsa popravila kakor tudi naro- g čila po meri. 4188 Popravljam tudi Bat a tetlj" s - Oddam opremljeno ali prazno, popolnoma separirano SOBO, mirno ob parku. Vrazova ul. 9-II, levo. 5124 GRAMOFON z 10 ploščami na prodaj pri gostilnčarju Kronvogel-nu v Marija Brezju, Pobrežje. 5106 »SINGER« ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, ceneno naprodaj. Draksler, Vetrinjska ulica 11. 5109 VELIKO SOBO s štedilnikom oddam s 1. de = cembrotn. Pobrežje. Zrkovska Cesta 33. 5137 Posteljnina volnene odeje odeje iz kamelske dlake & šivane odeje perje ( puh 4970 ,Weka‘ Maribor Aleksandrova cesta 15 HRANILNA KNJIGA okoli 50.0000 Din od Banovinske hranilnce aili Posojilnice Narodni dom. iščem Proti takojšnjemu plačilu. Informacije daje Prometna plsars na, 'Maribor, Aleksandrova cesta 30. 6115 LEPO SOBO oddam s 15. novembrom dvema mirnima osebama. Zagata 3, za gostilno Žohar. 5139 Stanovanle SOBO IN KUHINJO takoj oddani ali s 1. decem' brom. Tezno, Gregorčičeva ulica 6. 5099 OSTANKE v veliki izbiri odprodamo po zelo reducirani ceni. »Rekord«, Ulica 10. oktobra. 5116 LEPO STANOVANJE oddani s 1. decembrom v novi hiši. Nasipna ulica 80, Pobrežje, nasproti tovarne Kohnstein. 5108 Izdelujem modne damske, moške in otroške čevlje vseh vrst po nizkih cenah. Prevzemam tudi vsa popravila čevljev, galoš in SneŽk. Sc priporoča 5013 Leo Bal. Maribor DVE OMARI za obleko moderni, svetlo po-litirani, damske obleke In drugo naprodaj. Maistrova ul. 18-1, desno. 5117 SOBO IN KUHINJO oddani. Dr. Rosinova 11. SOBO IN KUHINJO v podpritličju oddani s 1. de2 cembrom mirni stranki brez otrok. Vpraša se Razlagova 11-1. 5126 KNJIGE »MODRE PTICE« na prodaj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Knjige«. 5120 POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DO H USTANOVLJENA LETA 1882 ifHHi Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne yioge na knjižice in nt» tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje I znano dobro pri tvrdki M. BERDAJS 5104 _______ HLEB delikatesa, Glavni <'9 Gostilna „Baikan v nedeljo pojedina puranov ter jeternij’ klobas, pečenic ter domačih prekajeni'1 klobas. Sladki muškatelec. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. 5135 _________________________ Briljantni nakit kakor vsakovrstne okraske predelam iz starih v naiiT'0-dernejše. Vzamem tudi staro zlato, srebro in zlatnik® po najvišji ceni v račun. Popravila hitro in cer.crio Priporočam se cenjenim strankam 4-' Avgust Jahn, zlatar in juvelir, Stolna ufej Čitafte „Vegernik“! , Zdrave noge zdrav narod, zato dobro usnjato obutev I Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo instalacije vodo" voda in naprave za toplo vodo ter instalacije centralne kurjave v hotelu Mariborsk1 dvor, tapetniška dela in dobavo pločevinastih emajliranih peči v svoiih stanovanjski11 hišah v Mariboru. •Razpisani podatki, proračunski popisi, gradbeni pogoji in načrti objektov so i”" teresentom na razpolago in na vpogled pri podpisanem uradu v Ljubljani, Gajeva ulic,3 5, II., v sobi št. 221, in sicer med uradnimi urami, kjer morejo interesenti dvigniti raZP1' sane pripomočke proti odkupu z zneskom po Din 25,— za vsako razpisano- delo. Pravilno sestavljene, nekolekovane ponudbe je vložiti do dne 14. t. m. pri ;;raU' benem oddelku zavoda v Ljubljani, kjer je položiti tudi 5%ni vadij. Obravnava ofert ni javna in si pridržuje zavod pravico oddaje del komurkoli med ponudnikov, ncglede na višino ponudene cene V L j u b 1 j a n i, dne 7. novembra 1935. Sl30 Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Komisar: Dr. Milavec 1. r. Direktor: Dr. Vrančič 1. r. Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice ^ RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Ma/boff varna na.ožba denarja, ker jamči za vloge prI tel hranilnici Dravska banovina s celim «wojim premoienjem m * »sc svojo davčno mož/o — - Hranilnica izvršuje vsa v denarno stroko soadaloče do sim točno m kuiantn o Sore i e ma w,°9e in *»/***««** K | C l»» O po na/ujodne/Jem na tekoči račun obrestovan/u Podružnica: CELJE Juinoitalerska hranilnica Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVO.l REHAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik &TANKO DETELA v Mariboru.