" #         Vstop Slovenije v EU bo za slovenski film, tako kot za marsikaj drugega, pomenil pred- vsem veè prilo`nosti. Tudi zato, ker ima za temeljno izhodišèe kulturno avtonomijo èla- nic, je EU glede kulture zadr`ana. Zato se je evropska kulturna politika v obliki prosto- voljnega in ad hoc zdru`evanja razvijala delno mimo EU, tudi pod streho Sveta Evrope, na pan-evropski ravni. Vsaj `e desetletje je tako prilo`nosti za Slovenijo bilo kar nekaj, tudi glede filma. Èe naj sodimo po tem, kako in koliko jih je izkoristila, se nam slabo piše. Naša dr`ava je namreè izraziti zamudnik. V Eurimages, evropski filmski sklad, smo vstopili skoraj deset let prepozno. Malo pred Latvijo in Hrvaško. Romunija in Bolgarija — da Slovaške, Poljske, Èeške itn. sploh ne omenjam — so èlanice veèinoma prav od za- èetka (1989). Kaj smo s to zamudo izgubili? Milijone evrov podpore filmskim koproduk- cijam, distributerjem in prikazovalcem evrop- skega filma. Naši producenti se šele uèijo iska- ti partnerje in razvijati evropske filmske pro- jekte. Še ta, prepozni, vstop Slovenije v Eu- rimages, je preje plod nakljuèij in prizade- vanj posameznikov kot kakšnega zavestnega politiènega hotenja. Eurimagesova podpora distribuciji in pri- kazovanju evropskega filma pri nas in našega filma v Evropi je izostala. V tem zamujenem desetletju je Slovenija izgubila svojo, nekoè svetovljansko filmsko kulturo in postala ame- riška filmska provinca, podobna nekaterim, bolj zaostalim, bivšim sovjetskim azijskim republikam. Kino Dvor in tako imenovana “art kino mre`a” EU bosta v najslabšem pri- meru postali “alternativni” geto za filmsko kulturo. Kinematografska mre`a bo še naprej brez omejitev prepušèena komercialni pobudi in bo tako za javni interes kakovostne evrop- ske in domaèe kinematografije izgubljena. Popkornovska kultura “zabave za vsako ceno” se bo lahko razvila do popolnosti. Vse to se ne dogaja po nakljuèju. Gre za plod pogro- šnega mišljenja “strokovnjakov”, gluhih za zgodovino in slepih za svet, ki vse odkar so se iz samoupravnega socializma preklopili na kapitalizem, z vsemu sredstvi delujejo zato, da bi distribucija in prikazovanje filmov ostali prepušèeni svobodnemu trgu brez regulative. V poslanskih klopeh in nedeljskih èasopisnih zapisih pa se potem po mo`nosti še zmrdujejo nad cenenostjo kolosejske kulture. Naše pristopanje h Konvenciji o evropskih koprodukcijah se prav zadaj zakljuèuje, ven- dar je trajalo skoraj destletje. Medtem smo domnevali, da je v proceduri, je na Ministrs- tvu za kulturo potovala iz predala v predal in se nekje dokonèno ustavila. Bo`ja previd- nost, posamezniki, nakljuèja in nadstandar- den posluh sedanje ministrice za film in za urejanje stvari so potlej poskrbeli, da se je ta zapozneli dose`ek slovenske kulturne poli- tike konèno uresnièil. Slovenija se oèitno oèitno iz napak ni spo- sobna nièesar nauèiti. Tudi v program Media plus, v medijski program EU, ki je tudi za nas `e lep èas odprt, vstopamo z zamudo. In ven- dar je bila to ena prioritet ministrice Rihterjeve in še koga na Ministrstvu za kulturo. Vendar se potem oglasi Ministrstvo za finance in najde kakšen tehten razlog, da se stvar zavleèe in da 34-+ %& !         )&  #         se dr`avi povzroèa finanèna in drugaèna škoda. Slovenija postaja tako s svojim zamudništvom prepoznavno izstopajoèa izjema. Veèno zad- nja. Bolgarija et company so v Media Plus `e od srede lanskega leta. Naši vstopajoèi brat- je tudi vedo, kaj te stvari za njih pomenijo. Lani sem bil kot podpredsednik Eurimagesa povab- ljen v Varšavo na slavnostno in delovno otvo- ritev Media deska, Medijine informacijske pi- sarne na Poljskem. Na sveèani premieri filma Agneszke Holland se je zbrala vsa poljska film- ska elita, z Andrzejem Wajdo vred. Kaj izgubljamo zunaj Medi plus? Podpo- ro filmsko infrastrukturi: izobra`evanju, raz- voju filmskih projektov, promociji, prikazo- vanju in distribuciji. Sluèajno ali ne, gre prav za vse najšibkejše èlene naše kinematografije. Pri nas imamo nepopolno filmsko šolo, ki je `e nekaj èasa brez gospodarja. Se pravi, da se dr`ava dela Francoza in pozablja na ustano- vitelje pravice in dol`nosti. Finanèno je vsa AGRFT, èetudi ni zasebna šola, skoraj popol- noma prepušèena sama sebi in svoji iznajdlji- vosti pri iskanju “zunaj proraèunskih” finanè- nih virov. Ti so na koncu seveda “proraèun- ski”, kakšni pa naj bodo. Gre le za finanèno zanikrnost, potratnost in neodgovornost vlade. Obrtni filmski poklici so se po desetletju ama- teristiènega improviziranja naše proodukcije osipali. Ne zaradi amaterizma naših filmskih ustvarjalcev in delavcev. Zaradi pogojev za proi- zvodnjo, za katere je odgovorna dr`ava. Bo- gatih mre` dodatnega izobra`evanja, ki so na voljo v sklopu Medie plus, kot so scenaristièni in produkcijski programi Media Bussiness School, Sources itd. seveda ne izkorišèamo. Tako tudi ne izkorišèamo še kako pomembne- ga stranskega uèinka takega izobra`evanja — vzpostavljanja stikov stujimi producenti, ki so potrebni za skepanje koprodukcijih odnosov in drugo mednarodno sodelovanje. Ker ni sredstev za razvoj, se gre pri nas v snemanje z nedodelanimi scenariji. Tudi za sklepanje koprodukcijskih razmerij in prido- bivanje evropskih podpor so potrebna sreds- tva. Teh naši producenti, ki se z vsako paro trudijo, da bi naši filmi ostali tehnièno v stiku s svetovnimi, seveda nimajo. S promocijo se najuèinkoviteje ukvarjajo strokovnjaki. Pri nas se vsi “po naših najboljših moèeh”, torej po domaèe trudimo, da bi ustvarili kakovostno blagovno znamko “slovenski film”, na katero bo mo`no obesiti prese`ke. Distribuirati od- liène, vendar za širše obèinstvo manj zanimive filme je na majhnem trgu predrago. Tu s svo- jimi podporami posega Media. Kar je še toli- ko bolj usodno takrat, ko dr`ava sama distri- bucijske politike nima. Kinodvorane v peri- ferni Sloveniji propadajo in se tako prazni- jo. Zato se polnijo Koloseji. V urejenih dr- `avah tako tr`no tendenco uravnoveša s svojimi posegi, ugodnimi posojili in nepo- vratnimi sredstvi za posodobitev tako dr`ava kot programi Medie plus. Mi snemamo poceni filme. Ti so v primeri z evropskimi lahko poceni zato, ker ves de- nar porabimo za snemanje, saj še za to ko- maj zadostuje. Razvoj filmov v predprodukciji ne stane praktièno niè, zato pa je amaterski. Filme, ki tako nastanejo, prav tako amatersko promoviramo in tr`imo. Edini od vstopajoèih v EU nimamo niti enega pravega Evro kina. Cankarjev dom je sicer ta status dobil, pa ga noèe. Gre za bolj ubogajme nekomu, ki si tega ne zaslu`i. Tam- kajšnji direktor mi pravi, da je CD za “per- forming arts” in da kina torej noèe imeti. Film `eli zgolj izkorišèati kot mašilo za nezasedene termine. Kljub nerednim predstavam, slabi tehnièni opremljenosti, direktor utemelju- je svoje nasprotovanje kinu v lastni hiši, še s slabim obiskom povrhu. Ki je seveda po- sledica takega ne-odnosa. Tako v Cankarje- vem domu pravzaprav nimamo Evro kina. Dejansko Eurimages z 10.000 evri letno pod- pira Ljubljanski mednarodni filmski festival. Direktor Cankarjevega doma s svojim “No go!” kot izra`a svoje stališèe do kina v svoji & # hiši, predstavlja primerno prispodobo za od- nos slovenske dr`ave do filma. Da ne bo iz- zvenelo nepravièno in pavšalno: Po prvi, resda izsiljeni vendar malce poglobljeni razpravi o slovenski kinematografiji v parlamentu, ob prilo`nosti “evropeizacije” Zakona o filmskem skladu, je ta parlament dejansko zavezal Mi- nistrstvo za kulturo, da do konca predlanske- ga leta pripravi celostno in uèinkovito zako- nodajo o kinematografiji. Temu se je zave- zala tudi ministrica za kulturo. Da kljub temu še ni niè, ni krivo samo reševanje celotne kul- turne problematike s krovnim zakonom vred. Kriva je seveda “špaga”, ki je ministrica nima na voljo. Ta “špaga” pa je materializacija po- litiène volje. Politièna volja se na koncu kon- kretizira s sredstvi, ki jih nekdo daje na raz- polago za ureditev neèesa. Ker je filmu namenjeno manj kot ljubitelj- skim dejavnostim, se pravi absolutno najmanj v razrezu proraèuna Ministrstva za kulturo, ce- lovit zakon o kinematografiji zaustavlja te`ava, kje vzeti potrebna dodatna sredstva. Od os- talih kulturnih dejavnosti ne, saj so pravilo- ma vse podhranjene. Iz proraèuna Bog ne daj, èetudi je zlahka dokazljivo, da dr`ava vse, kar da in mnogo veè, dobi nazaj v obliki davšèin! V Evropi so obièajni za ta namen logièni ne- proraèunski viri, kot so posebne takse na ki- novstopnice, video dejavnost, oglaševanje, pris- pevki televizij, vseh torej, ki od filmske proi- zvodnje `ivijo. Pri nas so ti viri zašèiteni z ta- koimenovanimi “kulturnimi” lobiji tako v par- lamentu in izven njega. Gre za domevno vpliv- ne posamezniki, direktorje in razne samozvane “managerje” praviloma proraèunskih sredstev, ki so bolj podobni dobro znanim siciljanskim in balkanskim zdru`bam in njihovim botrom. Pri nas take prodajajo kot vrhunske primer- ke demokratiène evolucije. Èe pregledamo našo zakonodajo na po- droèju kinematografije in medijev lahko ugo- tovimo da je — vse ka`e, da ne po nakljuèju — pomenljivo pomanjkljiva. “Evropski” kozme- tièni popravki, ki jih je po hitrem postopku v zadnjih letih sprejemal parlament, so v tem procesu amandmajev, ki sicer obièajno slu`ijo izboljšavi zakonov, prav po “bizantinsko”” iz- gubljali prav tiste najbolj “evropske” paragrafe, ali pa so ob njih nastajale luknje, ki so jih spre- minjale v “neoperativno” zakonodajo. Rahljali in kot po nakljuèju brisali so namreè tiste dele zakonodaje, ki bi nam zagotovil primeren dele` domaèe filmske in avdio- vizualne kulture pri- merne kakovosti. Parlamentu je pod krinko evropskih sprememb pogosto uspelo doseèi prav nasprotno. Denimo, ko so Zakon o film- skem skladu po hitrem postopku kozmetiè- no “prilagajali” evropski zakonodaji z neko mi- norno spremembo, ki nikoli ni prinesla kak- šnih konkretnih posledic, je nekaterim našim prizadevnim poslancem uspelo zakon bistveno         Prvi slovenski èasopisni oglas za filmsko predstavo (november 1896).  ( poslabšati. V nasprotju z evropsko politiko so tako na primer èrtali tisti èlen, ki je prej na- cionalno televizijo vsaj naèelno zavezoval k fi- nanèni podpori nacionalne filmske produk- cije. Ta obveza pa je temeljni kamen filmskih politik v veèini dr`av, ki tako politiko imajo. Dejstvo je, da imamo obupno filmsko politiko, se pravi da take politike še vedno nimamo. Zato sta odgovorna vlada in biro- kratska kontinuiteta znotraj ministrstva za kulturo. Najbolj odgovorni so tisti ljudje v parlamentu, ki interese kulture zastopajo in se naj bi nanjo razumeli, pa s temi intere- si iz takšnih ali drugaènih interesov sklepajo nenaèelne in škodljive kravje kupèije. Prejš- nji minister (Šeligo) si je za filmsko v sklopu kulturne politike prizadeval. Zdajšnja mi- nistrica (Rihterjeva) si nedvomno tudi. Saj kot nekdo, ki iz kulturne ustanove izhaja do- bro ve, za kaj gre. Vendar vse skupaj osta- ja Sizifovo delo, dokler ne bo kultura dele`na širše politiène podpore. Zdaj je nima niti na tej niti na oni strani politiènega spektra. Cankarjeva bela krizantema še naprej ostaja natanèna prispodoba za odnos naše zdru`e- ne, v tem smislu konsenzualne, “nacional- ne”, tako leve kot desne politike do kulture. Kar, roko na srce niti ni tako èudno. Volk dlako menja, èudi pa ne. Zakaj je torej temu tako? Med birokrati so prezimile najbolj ne`ivljenjske od karde- ljanskih idej o abstraktnih interesih, ki naj bi jih predstavljale nekakšne zbornice, in se sparile z najbolj naivnim tr`nim fundamen- talizmom “turbo”-liberalnega kapitalizma, ki vse na tem svetu zdravi z domnevno svobod- nim trgom. Seveda `eli zdraviti predvsem umetnike, ki parazitirajo na domnevnih “dr- `avnih seskih”. Ti jalovi, obièajno slepi in glu- hi birokrati in njihovi politièni zavezniki so preprièani, da je cesta edino pravo zdravilo. To prodajajo kot “evropski lek”, v skladu s borno provincialno predstavo o tem, kaj Evropa je in kako deluje. Vse to verjetno po- èenjajo s tako ihto samo zato, ker niso spo- sobni doumeti, èemu umetnost sploh slu`i. Vsaj tako dajo slutiti s svojo “dikcijo” sum- nièenja in prezira. Kar ugaja prevladujoèem tranzicijskem puhloglavem in vulgarnem par- venijstvu in zmedenosti in se uveljavlja in kre- pi celo tik pred vstopom v EU. To ihto, unièi- ti in prepreèiti kolikor se da, dokler je še èas, moramo razumeti v kontekstu, da je to skre- gano z temeljnim duhom urejanja zadev v evropskih dr`avah. Taka “ideološka” podlaga je rodila v vladnem Poroèilu o slovenski kul- turni politiki (v sodelovanju s Svetom Evrope) objavljenih idej o “reformiranju” slovenskega filma s specializacijo naše filmske industri- je na koprodukcije in kratke filme, ideje o po- šiljanju naših študentov filmske re`ije v tu- jino in ukinjanju lastne filmske šole … (Ni- sem opazil, da bi se kdo, ki ni iz tega podo- roèja, tem neverjetnim topoumnostim vsaj nasmehnil.) Ej, pa to je tako, kot da bi kdo rekel, da naj se naše èasnikartsvo specializira za novièke, zalo`ništvo pa za slikanice! Pred leti je v organizaciji Avdiovizualne Evreke, sedaj `e ukinjenega poola za medr`av- no izmenjavo informacij in izkušenj Evrop- ske Unije, kjer smo po bog vedi kakšnem èu- de`u èlani bili, organizirala posvetovanje o slo- venski filmski politiki v Ljubljani. Poslali so nam predstavnike vseh kinematografij, ki bi nam mogle slu`iti za vzor: Avstrije, Danske, Irske idr. Sam sem za to prilo`nost pisal uvodni referat in samoumevno ugotovil, namreè da filmske politike pri nas ni in predstavil Irsko kot primer nasprotnega. Prišla je sikajoèa se- kretarka iz ministrstva za kulturo in pred malce preseneèenimi tujci udrihala po meni, ne da bi oni vedeli zakaj, ker ad rem ni rekla nobene. Prviè se je seje udele`il tudi nekdo iz Ministrs- tva za finance, vendar je kmalu postalo jasno zakaj. Irsko filmsko politiko je proglasil za nezakonito in jo obsodil na izginotje. Kaj si je lahko o tem mislila predstavnica Irske ki- nematografije,lahko le domnevamo. Pravza-         " # prav mi je nekaj o tem povedala: Èudilo jo je, kako da predstavniki naše vlade ponavljajo dvomljive argumente, ki jih je sicer na Irskem slišala, saj so za opozicijsko nasprotovanje vlad- nim reformam razumljivi. Vstop Slovenije v EU bo, èe drugega ne, pomagal k postopni zajezitvi tega flagrant- no protikulturnega, posurovelega, provincial- nega razvoja. Seveda se bo morala Sloveni- ja po vstopu sooèiti s svojo, z evropsko po- litiko skregano politiko tudi drugaèe. Na pri- stopnih pogajanjih se da marsikaj, kar sicer ni napisano, se pa dogaja v umazani praksi, prikriti. Na dan bodo prišle umazane podrob- nosti, kot se je to pokazalo `e pri analizi slo- venske filmske politike, ki jo je naše mini- strstvo opravilo skupaj s s Svetom Evrope. Z vstopom v EU bomo postali za evropsko filmsko politiko tudi soodgovorni. Kakšna bo ta politika odvisno, tudi od nas. Ne gre zgolj za politièno puhlico. Evropa sama nam razen uvajanja nekih minimalnih skupnih standardev, ki pa pri nas `e niso veè minimal- ni, hvala bogu ne bo niè dala niti niè uredila. Ker se bomo morali prilagoditi, se bodo stvari odvijale podobno kot pri veterinarski kon- troli. Dobre klobase in paštete bomo morali narediti in prodati sami. Minimalni standardi bodo poskrbeli le, da najbolj umazani me- sarji ne bodo tudi uspešni. Evropa je kulturni projekt, mo`nost da se za kulturo poskrbi uèinkovito in v med- sebojnem sodelovanju. Niè drugaèe kot velja za podroèje vojaške varnosti. @al se zdi, da filmska in kulturna Evropa od nas veliko veè prièakujeta, kot bosta dobili. Nimam v mi- slih sredstev, ampak duha, vrednote, tisto evropskost, na Zahodu pritajeno ali morda celo za vedno izgubljeno, o kateri v svojem znamenitem eseju o Srednji Evropi piše Mi- lan Kundera. Kakšno razoèaranje, èe se bo pokazalo, da bo Slovenija et consortes vsto- pajoèih èlanic namesto prièakovanega evrop- skega duha prinesla na evropsko tr`nico na- prodaj vulgarno kopijo ameriške kulturne industrije! Èe se bo naša dr`ava vedla tako, kot se je med ameriškimi pritiski in evrop- skimi prièakovanji na zunanje politiènem podroèju, se bo tudi takrat Chirac prijel za glavo. Kajti seveda lahko “Nova Evropa” kot trojanski konj ameriške industrije zabave povzroèi, da se bodo zrušili še zadnji oko- pi obrambe evropske omike pred nebrzdano globaliziranem trgom? Kljub temu da mora `al biti Sloveniji sve- tal vzor, stanje v filmski Evrope samo na sebi nikakor ni blešèeèe. Evropski filmski trg ob- vladuje ameriška filmska industrija. Kljub temu da obsega skoraj pol milijarde duš, je ta trg razdrobljen. Evropa komajda premore tisto minimalno politièno enotnost, ki je potrebna za nadaljevanje dosedanje zaš- èite skupnih evropskih kulturnih interesov. V resnico so med Francijo na eni in ostali- mi dr`avami na drugi strani velike razlike, da ne reèem prepadi. Toda èe ne bi bilo tistih evropskih film- skih politik, o katerih sem pravkar govo- ril, bi bilo stanje še mnogo, èe ne usodno, slabše. Trenutno je evropski dele` obiskov v kinematografih pribli`no 25%. Pod to šte- vilko se skriva tako Francija, kjer je ame- riški dele` okoli 50% kot dr`ave, kjer je sta- nje podobno Sloveniji, kjer se dele` nea- meriškega filma v kinematografih giblje okoli 5 odstotkov. Gledanost evropskega fil- ma v Evropi je v zadnjem desetletju sicer narašèala, kar ne pomeni, da se je ta trg evropskemu filmu tudi odpiral. Narašèa- la je zgolj gledanost nacionalnega filma v matiènih dr`avah. Izvoz v druge evropske dr`ave pa `e dolgo upada in takorekoè ni veè. Nadnacionalna evropska distribucija je v praviloma v ameriških rokah. Nadaljevanje trenutnega, za Evropo soraz- merno ugodnega stanja, ni samoumevna. Utemeljena je namreè na pravici posamez- nih dr`av do tako imenovane “kulturne iz-          " jeme”. Ta francoska iznajdba pomeni, da so doloèeni izdelki in storitve uvršèeni v kate- gorijo posebnega pomena, ki jih matiène dr- `ave smejo podpirati. Med te izjeme sodijo za zdaj tudi film in druge avdio-vizualne vse- bine. Vendar je v zadnjem, Urugvajskem kro- gu pogajanj Evropa, predvsem Francija, ko- maj uspela obraniti ta privilegij podpore lastni kulturi. Pritisk Amerièanov za ukinitev izjeme je bil tako silovit, da je najresneje grozilo da bo zaradi tega celotni krog pogajanj propa- del. To se sicer ni zgodilo, vendar so Ame- rièani napovedali še hujši pritisk za naslednji krog. Ta `e poteka. Napovedi izida so tokrat razliène. Vsekakor pa se razmere od leta 1993 do danes nimo spremenile v prid zašèite “kul- turne izjeme” in “kulturne raznolikosti”, `e- lene posledice evropske filmske in kulturne politike. Napovedujejo tako, da bo mo`nost kulturne izjeme odpravljena, kot to, da bo ta mo`nost sicer ostala, Amerièani pa bodo tokrat zahtevali, da bo njihov kapital imel enakopravn mo`nost pridobivati evropsko podporo. Kar morda celo ni tako neumno. Tudi nadaljnji obstoj trenutnih evropskih filmskih in medijskih razvojnih programov ni samoumeven. Odloèitev o ukinitvi Av- diovizualne Evreke je `e padla. Zdi se, da gre za manj razumljivo, gotovo preuranje- no, èe ne kar nespametno odloèitev, glede na stanje v kinematografijah vzhodne polo- vice Evrope. V tej polovici so tako vstopa- joèe dr`ave kot one, ki na vstop še èakajo ali pa sploh nikoli ne bodo vstopile. Media plus je `e tretji petletni program za izvaja- nje evropske medijske politike. Vendar se kaj lahko zgodi, da bo tudi ta ukinjen. Tudi na Eurimages izvajajo pritiske, iz katerih bi se dalo sklepati, da gre morda za sile, ki jim obstoj takih mehanizmov ne ustreza. Pritiski se izvajajo, kljub temu da je ta sklad dokazno uèinkovit, vsaj èe sodimo po naslovih in av-         Napoved in spored prve filmske predstave na slovenskih tleh. Slovenski narod, 11. novembra 1896. " #         torjih, ki jih je v preteklosti podprl in po drugih, “stranskih” uèinkih. Seveda so teorije zarote dvomljiv vzorec razmišljanja, vendar je dejstvo, da je je fran- coska protiobvešèevalna slu`ba odkrila sku- pino agentov, ki je med Urugvajskim krogom pridobivala podatke o Evropski pogajalski strategiji na pogajanjih o medijskem poglavju. Tudi dejstvo, da se ameriška administracija ukvarja s pogajanji o filmu in medijih v sklo- pu WTO na najvišjih ravneh, tudi na pred- sedniški, nam da vedeti, da gre za “velike” stvari. Da so res velike, bo jasno, èe pogle- damo številke. Ameriški izvoz avdiovizualnih vsebin je drugi po velikosti. Evropski primanj- kljaj nasproti ZDA na tem podoroèju je v zad- njih letih narašèal od 5 do 10 bilijonov evrov. Evropa predstavlja ca 35 % svetovnega tr`iš- èa. Ca 75 % tega tr`išèa je pod ameriško kon- trolo. Dele` evropskega filma in drugih AV vse- bin v ZDA je pod 1%. Gre za sektor, ki eks- plozivno rase in zavzema vse bolj osrednje me- sto v tako imenovani novi ekonomiji. Tisti v Evropi, ki so to najbolje doume- li, so uspeli postaviti na noge moène filmske in medijske industrije. Tako je pet milijon- ska Irska v manj kot letu dni poveèala svo- jo filmsko proizvodnjo za skoraj 3500 %, za- poslila 17.000 ljudi, kar dogovarja nekaj manj kot 5000 novim polnim zaposlitvam. Ob tem pa je v tistem obdobju ustanovila sedem no- vih gledališè, eno novo nacionalno javno te- levizijo itd. Temelj reforme je bil davèni od- log. Kar je zgolj oblika dr`avne subvencije. Obse`na študija je namreè dokazovala, da na Irskem vsak evro podpore filmski industri- ji vrne štiri v obliki dr`avnih fiskalnih pre- jemkov. To je bolje kot pri kemièni industriji. Vse to je v nasprotju z `e omenjeno dol- goletno tendenco domaèih kulturbirokratov, ki se zavzemajo za ukinjanje gledališè in drugih ustanov, ker ima Slovenija vsega tega domnev- no preveè. Take namere nemalokrat zavijajo celo v potrebo po `ivi, sodobni, celo alterna- tivni kulturi, ki naj bi bila v nasprotju z dom- nevno okostenelo institucionalno. Zdi se kot da ti ljudje, sociologi kulture, raznorodni teo- retiki, pa tudi preprosti zgolj birokrati nikoli ne berejo knjig, ne hodijo na koncerte, v kino, v gledališèa in na razstave. Èe bi, bi vendar- le morali pomisliti, da za vsem tem stoje “pre- te`no” institucije. In da ustanove niso nujno “okostenele”, so lahko tudi “rastlinjaki”, okolje v katerem šele lahko nastajajo kakovostni “pro- jekti”. In da negotovosti, ki naj bi tako bla- godejno vplivala na tekmovalnost in konku- renènost umetnikov, ni tisto, kar jim najbolj manjka v njihovih delovnih okoljih in `ivlje- njih. To so lahko domišlja samo nekdo, ki ne- gotovosti v svojem zasebnem in delovnem ̀ iv- ljenju nikoli ni videl od blizu. Irski filmski èude` je Irska uspela razvi- ti znotraj EU. Tega ni storil EU za Irsko. V Uniji so tudi dr`ave, ki prilo`nosti ne zna- jo izkoristiti. Denimo Italija, ki je kljub temu da je celo ustanovna èlanica, uspela unièiti nekoè eno najvitalnejših kinematografij na svetu. Šlo je za izjemno kinematografijo tako v ustvarjalnem kot v gospodarskem smislu. Slovenija je `al v vsak dan bolj podobna prav Italiji. Èedalje bolj se oddaljuje od skan- dinavskih vzorov, na katere se pa rada skli- cuje. Vendar je bilo to znaèilno tudi za bivšega predsednika sosednje dr`ave. Zdi da so v pri- merjavi z danes, celo pod komunisti javne us- tanove delovale uèinkovito in racionalno. Zdaj pa razvijamo domnevno evropski red, ki pa je napol razumljen in slabo prepisan, kafkovski. Gre za kulturo javnih delavcev, ki to niso, ampak so nedgovorni, samovoljni, anonimni, neuèinkoviti in pogosto protislov- ni oblastniki. To birokracijo rojevajo in gojijo površno prepisani zakoni brez primerne im- plementacije. Tako v Evropi za nas prav gotovo velja Va- leryjev napis na francoski kinoteki na trgu Trocadero v Parizu: “Odvisno je od tebe, ki vstopaš ali bom grobnica, ali …”