PtltnliM platana v gotovini. Iskala vsak torak, ManIk M soboto. — i i .1. K I . »n i Cona posatMknl HtlHn -45. -i... ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. UrednlMv« In upravntfttvo je v Ljubljani, Gradišč« it. 17 1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri Čekovnem •*" ' y Ljub»’ '1.953. — Št. telefona 552 Naročnina za ozemlje SHS : letno D 90 —, za pol leta D 45’—, za četrt leta D 22 50, mesečno D 7*50 - .*vo D " » Plača In to« se v Ljubljani sV ‘ LETOV. LJUBLJANA, dne 17. oktobra J9; ŠTEV. 121. Bojkot. Neki angleški državnik je svoj-čas dejal, da more rešiti turško vprašanje samo Anglija, in Lloyd George je pri podpisu sevreške mirovne pogodbe s svojim običajnim dobrohotnim nasmehom, toda z diktatorsko gesto vzkliknil: Turčija je bilak Ali zadnjič je angleški premier moral pred svojimi volilci v Manchestru priznati, da sedaj preživlja težke dni. Izjavil je s tem, da je angleška politika, ki je bila nam vedno vzor dailekovidnosti in sijajne prilagoditve vsakokratnim razmeram, to pot napravila veliko pogre-ško, ko je stavila na grško karto. Mnenje Lloyda Georgea, ki ga je javno povedal, da so Kemalove čete roparska tolpa, ni bilo pravilno, in stare angleške sanje o izgonu Turkov iz Evrope so zopet ugasnile. Zdaj, ko so dejstva dozorela tako daleč, da je grški poraz definitiven, Lloyd George skuša svojo politiko imenovati rešiteljico evropskega miru, ki je vsled svojega odločnega nastopa zabranila, da se niso zmagovite otomanske čete razlile preko • racije, mogoče tja do Soluna. Ali da je ta politika predvidela »ličen Potek dogodkov, bi bila že v početku maloazijske kampanje nastopila brezdvomno mnogo spravljivejše. Vsled neprijazne angleške politike se je rodila med turškimi naci-jcpiili.-ii struja, ki zahteva bojkot angleškega blaga. Resnost takega po-kreta je treba brez vsega priznati, saj se vsi spominjamo, s kakšnim uspehom so uprizorili Mladoturki povodom aneksije Bosne in Hercegovine leta 1908 bojkot avstrijskega blaga. Turki radi kupujejo ceneno blago, toda z doslednostjo in s patri-jotično solidarnostjo, ki je lastna samo staremu narodu, znajo tudi za daljšo dobo, odklanjati blago nenaklonjene jim države, čeprav morajo pri tem žrtvovati najbrže materijelne koristi. In tak položaj so ustvarili Angleži, ko so se v preveliki meri zavzeli za Grke. Anglija že zdaj tarnala ne more nikamor s svojim izvoznim blagom, ki se je nagromadilo v skladiščih, toda ona si sama odvzema interesente, ki so bili dosfedaj njeni dobri odjemalci. Posebno tekstilna industrija bo ta turški pritisje težko občutila. Saj so bili od nekdaj N' Manchestru stalni turški nakupovalci sukna, ki so vzdrževali kupčij-sko zvezo med predilnicami in svojo domovino. / Preti nevarnost, da se bo turški trg za Anglijo za dobo zaprl. Obstoji pa tudi nevarnost, da plane plamen sovraštva v ves muslimanski svet, ter se bojkot razširi preko iranske visoke planote, tja do Egipta in do Indije. Angleži se spominjajo obsega indijskega bojkota, ki so ga udušili na ta način, da so Indijcem priznali nekaj političnih svobodščin. Naj bo bodočnost pretečega bojkota taka ali taka, treba je pripomniti tudi to, da je vsled preokreta v turškem vprašanju Anglija sploh mnogo izgubila v bližnjem Orientu, kajti številni Grki, ki so kot bakali tvoriti skoro edino kupčijsko delovno prebivalstvo v maloazijskih vaseh in mestih, ter so posredovali med angleškim izvoznikom in vele-tržcem ter med domačim prebival- stvom, so bili ali poklani ali pa so zbežali, tako da je tudi pri drugače istih prilikah pričakovati v bližnji bodočnosti vsaj velik zastoj trgovskega prometa z Angiljo. Tudi Armencev, ki so se v veliki meri udeleževali trgovine, je mnogo poklanih. Iz teh razlogov izvira, da je razumljivo nerazpol oženje večine angleškega kupčijskega sveta napram Lloyd Georgeu, ki je bil to pot morda premalo elastičen, ker je preveč zidal na svoje nesmrtno življenjsko delo na mirovne pogodbe. Kajti on je drugi Gladstone. Zavezniške države z zadovoljstvom motrijo ta razvoj dogodkov. Francija, ki jo je dozdaj Anglija dosledno in z uspehom pritiskala v Mali Aziji ob steno, kot tudi [talija, ki si je v zadnjih letih tamkaj priborila precej ugleda, se pripravljata, da zavzameta izgubljene postojanke, in sta si že zagotovili nekaj ugodnosti, kot kabotažo, ki naj bo začetek ožjih kupčijskih stikov s pristaniškimi mesti in z zaledjem. Nas ti dogodki zanimajo v toliko, ker je na-dalnja usoda Soluna, ki je pristanišče premagane Grške, postala za hip negotova, ter se je rodila možnost, kot povdarja beogradski tisk, da Solun eventuelno pripade Jugoslaviji. Vendar je zaenkrat ta možnost zopet zelo majhna, ker je pričakovati spravljive likvidacije grško-turške vojske, odkar je prišlo do premirja. Sicer pa beležimo maloazijske dogodke, ker so verna slika ozke skupnosti politične in gospodarske usode držav, na kar celo v današnji dobi, ki je v veliki meri poglobila politično zrelost,- mnogokrat pozabimo. Novi predpisi glede stanovanj. Dne 10. t. m. je minister za so-cijalno politiko podpisal pravilnik za izvršitev zakona 0 stanovanjih z dne 30. dec. 1921 Člen 1. pravilnika določa, da za ureditev vseh najemninskih razmer glede zgradb in drugih prostorov stopijo v veljavo predpisi splošnih zakonov, ki so veljali leta 1914 v posameznih pokrajinah z omejitvami, ki so navedene v sledečih določilih pravilnika. Člen 2. določa sledeče: Od 1. januarja 1923. do 1. januarja 1925. obdržijo vsi najemniki svoja stanovanja in lokale — poslovne prostore. Potemtakem ni tedaj niti govora o popolnoma prostem odpovsdanju stanovanj s strani najemodajalcev, razen v primerih, ki so veljali v glavnem tudi dosedaj. Členi 3., 4., 5., 6., in 7. vsebuje določila glede odvzetja poslovnih prostorov in stanovanj. Ti členi določajo, da ima stanovanjska oblast II. stopnje (stanovanjski senat) odvzeti poslovne prostore vsem denarnim zavodom, zavarovalnim družbam, trgovskim, industrijskim in sličnim podjetjam, katera imajo značaj veletrgovine, veleindustrije in veleobrta, ako v roku, ki jim določi stanovanjska oblast, in kateri ne sme biti daljši nego leto dni, ne zgradijo stavbe za stanovanja svojih nameščencev in za svoje poslovne prostore. Od tega so izvzeti oni zavodi, ki so takšne zgradbe že izgotovila, ali kojih obstoj bi bil z zgradbo takih pdostorov ugrožen. Stanovanjska Iz uradnega lista. Uradni list štev. 107 z dne 14. okt. 1922 prinaša pod členom 335, Obrazec za »Prijavo o količinah žita in mlinskih izdelkov po členu 2 pravilnika za izvrševanje zakona o pobijanju draginje«, katerega pa radi pomanjkanja prostora ne moremo ponatisniti. P. n. trgovce opozarjamo, dasi ga ogledajo v Uradnem listu! Posvetovanje o deviznih naredbah. V soboto dne 14. t. m. se je vršilo ob 6. uri zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani posvetovanje o novih deviznih naredbah, katero je sklicala Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani: Zborovanje je vodil načelnik Zveze trgovskih gremijev gospod Ivan Jelačin ml., ki je podal poročilo o kori- terenci gospoda D. Plavšiča z zastopnik Gospodarskih organizacij dne 2. oktobra pri Trgovski zbornici in o intencijah njegove akcije za izboljšanje naše valute. Posvetovanja so se udeležili tudi člani deviznega odbora, ki so dajali pojasnila na vprašanja navzočih interesentov. —* Zbornična tajnik gospod dr. Murnik je podal podrobno 'poročilo o sedanjih prehodnih deviznih odredbah. Sklenilo se je, obrniti se na generalni inšpektorat, da naj se rok podaljša od 2, septembra do 4. oktobra in to, da bo možno dobiti za blago, kupljeno v tem času ne samo odobrenja za uvoz, ampak tudi pravice nakupovanja devize, in to radi tega, ker se je šele po konferenci dne 2. oktobra z gospodom Plavšičem zaznalo za to, da je nejasno brzojavno odredbo razumeti tako, da po 2. septembru do nadaljnih odredb trgovcem ni dovoljeno ničesar naročati v inozemstvu. oblast mora v vsakem konkretnem slučaju vzeti v obzir vse okolnosti, ki so važne pri uporabi te naredbe. Nadalje mora stanovanjska oblast odvzeti stanovanje vsem onim najemojemalcem, ki imajo nad 1,500.000 Din premoženja, ali 60.000 Din rednih letnih prihodov, a nimajo v državi svoje hiše, ako si ne zgradijo v roku, ki ne sme biti daljši od 2 let, svoja lastna stanovanja. Končno mora stanovanjska oblast po določilih omenjenih členov pravilnika odvzeti stanovanjem onim najemojemalcem, ki imajo v istem mestu novo zgradbo osvobojeno vseh omejitev v smislu stanovansjkih odredb z dne 8. aprila 1921 in 21. maja 1921. Členi 8., 9., 10., 11. in 12. vsebujejo določila glede odpovedi. Najemodajalec ima pravico odpovedi tako pri dodeljenih stanovanjih, kakor tudi pri pogodbeni oddaji, ako izgubi najemodajalec po splošnih zakonskih naredbah, katere veljajo v posameznih pokrajinah, pravico na stanovanje, in to samo tedaj, ako je vedenje najemojemalca razlog odpovedi po splošnih zakonskih predpisih. Isto pravico ima najemodajalec tudi tedaj, ako najemojemalec ne plača najemnine v dveh zaporednih mesecih. Glede odpovedi stanovanj zbog zgradbe novih na mesto starih zgradb, velja določilo, da se kot nova gradba smatra le to, ako se stara zgradba popolnoma zruši, in se na istem mestu zgradi popolnoma nova. Za ta primer mora lastnik nuditi pristojni stanovanjski oblasti vse garancije, da bo res takoj po izselitvi najemojemalcev pričel z delom nove zgradbe. Izselitev najemojemalcev se ima v tem primeru vršiti v običajnem ali zakonitem roku za izselitve. Zidanje novih nadstropij se ne smatra kot zidanje novih zgradb in lastnik nima v teh slučajih pravico od* povedi razen za posamezne stanovanjske (iele, koji bi bili eventuelno iz tehničnih razlogv potrebni pri zidanju. Nadalje sme lastnik odpovedati stanovanje, ako mu je to potrebno za lastno stanovanje, a stanuje sedaj kot najemojemalec v tujem stanovanju. Isto ima lastnik pravico odpovedati poslovne prostore, ako jih potrebuje za lastno uporabo. To so glavna določila pravilnika, ki v glavnem zanimajo javnost in o katerih so se širile popolnoma netočne vesti. Nadaljni Členi vsebujejo naredbe glede določitve najemnine. Po teh naredbah obdržijo najemniki stanovanja in poslovne prostore od 1. jan. 1923 do 1. jan. 1925 po dotedanjih ali sporazumno določenih cenah ali po cenah, ki jih bo v slučaju nesporazuma določilo sodišče. Pri podnajemu (najem sob s pohištvom ali brez pohištva) ima lastnik hiše pravico do participacije na celokupnem prihodu, ki ga ima najemojemalec od dajanja v najem posameznih delov svojega stanovanja in to pri prostorih s pohištvom z 10 od sto, pri praznih prostorih pa z 20 od sto. Stanovanjske oblasti so: Stano- vanjska oblast 1. stopnje (stanovanjski urad), izvoljena sodišča in stanovanjska oblast II. stopnje. Stanovanjska oblast I. stopnje, ki sestoji iz enega uradnika in dveh prisednikov, od katerih je eden iz vrst hišnih lastnikov, drugi pa najemojemalcev, je kompetentna za odvzemanje stanovanj v smislu tega pravilnika za določitev rokov pri tem odvzemanju, za odpovedi stanovanj pri zidanju novih stavb in za dodelitve stanovanj. Prisednike imenuje stanovanjska oblast 11. stopnje. Izvoljeno sodišče, katero tvori eden član, katerega voli najemodajalec, eden katerega voli najemojemalec in predsednik, katerega imenuje stanovanjska oblast iz vrst juristov, imajo rešiti sporna vprašanja glede najemojemalcev. Stanovanjska oblast TI. stopnje (stanovanjska sodišča) sestoje iz predsednika in dveh članov, katere imenuje minister za socijalno politiko, odnosno pokrajinski namestnik iz vrst uradnikov-juristov. V nadležnost stanovanjskih sodišč spadajo rešitve pritožb proti sklepom stanovanjskih uradov in izvoljenih sodišč. Kot oblasti za odpoved veljajo v Srbiji in Črni gori policijske oblasti, v drugih krajih redna sodišča. \i\ (pijoči) THE REK CO, LJUBLJANA. Poročilo podano na manifestacijskem zborovanja v Ljubljani dne 6 oktobra 1922 o našem železniškem prometu. (Nadaljevan}«.) Trditev Zagrebške direkcije, da ni ograničenja. prometa, pa ima po drugi strani še vse drugo lice. Ker je v inozemstvu znano„ da so postaje Zagreb, Caprag in Sisak popolnoma zaprte, prihajajo iz inozemstva tovori za Jugoslavijo preko Ogrskega in sicer največ preko GyeQceuyesa Dmje na Koprivnico, iz Pečuja v Osijek, ali iz Baje v Sombor ali Subotico. Tako ima inozemska roba, zlasti avstrijska in madžarska, v Jugoslavijo prosto pot, docim je roba iz Slovenije povsem zaprta. Tik ob meji teče proga Južne železnice iz Gyekenyesa v Barcs po ogrskem ozemlju, iz Bar-esa do Viirovitice je samo 11 km. Ta piroga Gyefcenyes -Barcs - Virovitica pa je zaprta, in' menda baš samo v ta namen, da le ne bi mogli priti transporti iz Slovenije v Slavonijo in Vojvodino. Ker pa prihaja inozemska raba iz Madžarske samo na glavne prometne žile vzhodno od Zagreba, se ti transporti tudi naprej odpremi jo skozi do Beograda, do&m čakajo pošiljatve iz Slovenije že po cele mesece, vse dotlej, dokler jih ne dohiti usoda, da sploh ne morejo več z mesta. Tako je tedaj stališče Direkcije Zagreb, da ni ograničenja, za Slovenijo varanje javnosti, povzroča pa po drugi strani, da 6e produkti domače industrije popolnoma in trajno izpodrinejo v lastni državi po tujem produktu* ki ima možnost prehoda iz Madžarske sem. Tovarna emajlirane posode Wfe-sten v Celju ima že sirota mesece pripravljenih 35 vagonov robe prodane v Slavonijo, ki se ne more odpremi ti. Naravno je, da se trgovci-konsumenti ogorčeni znašajo nad dobaviteljem, ki ne drži sklenjenih kupčij, dočim morejo trgovci svobodno dobiti konkurenčno robo iz Češke, Avstrije in Madžarske. V enakem položaju se nahaja cela vrsta naših tvor-nic, tako Tvomica kemičnih izdelkov v Hrastniku, Tvomica strojil na Polzeli, nase tvomice usnja, nase železarne, naša lesna industrija, naši apneniki. Položaj naše Industrije fe obupen in katastrofa skoro neizogibna. Ne moremo presoditi, v koliko izvira postopanje Direkcije Zagreb iz neprijaznosti do naše industrije in do Slovenije sploh in hočemo z milejšo sodbo domnevati, da je takemu postopanju kriva le nezmožnost. Ne maramo tukaj raz motri vati, v koliko da prispevajo k neredu na progah Direkcije Zagreb še politični boji na Hrvatskem. Da je med osobjem dokaj pristašev radikalnih političnih struj je pač mogoče. Vendar pa smo mnenja, da mizerni gmotni položaj tega osobja v veliko večji meri neugodno vpliva na ambicijo in delovanje železniškega osobja, nego vsa politična nasprot-stva. Bolezen sedi v glavi: V Direkciji Zagreb vlada nezmožnost, vlada kaos! Naravno je, da govorimo največ o razmerah v Sloveniji in v sosednjem delu Hrvatske, to pa, ker nam gre za življenje in smrt. Slovenija je v agrarnem oziru pasivna dežela, ki mora nadomestiti primankljaj na poljskih pridelkih z donosom obrtnega in industrijskega dela in iz dohodkov marljive naše trgovine. Ako nam ni mogoče, da razpečamo svoje produkte, nam preti brezposelnost in glad, nam preti pogibelj. Tem več pravice imamo protestirati proti sedanjemu položaju, ker je ta obupni položaj povzročen brez potrebe in ker se istočasno v našo škodo pro-težirajo inozemski producenti. Kako postopa brezglava državna železniška uprava, je razvidno iz delovanja famoznega nadzornega odbora v Zagrebu, ld je imel nadzirati poslovanje Južne železnice. 0 tem nadzornem odboru smo svojčas preveč citati in ni, da bi se z »jim Se mnogo pečali. Južna železnica je na progi Zidani most — Zagreb od prevrata sem že izgradila nova umikatišča, Breg, Blanca, Dobova, Savski marof in Podsused in je tako to progo popolnoma usposobila za živahni promet. Tudi je v velikem stilu povečala Zagreb južni kolodvor in postavila razsežna skladišča za carinarnice, ki se te dni otvorijo, in ki bodo pritegnila nase več sto vagonov tovora. Pripominjamo, da je skoro nastala velika akcija proti Južni železnici zaradi tega, ker za izgraditev umikališča Savski marof ni mogla dočakati dovoljenja nadzornega odbora. Južna železnica je pa tudi na progi Zagreb—Sisak projektirala potrebna umikališča, in to Sv. Klara, Turopolje in Greda. Nadzorni odbor je zavlačeval ta projekt skozi celo leto, tako da je med tem prišla beneška konferenca, ki je za nove investicije na Južni železnici predpisala posebne državne garancije, vsled česar se je izgraditev teh ukrsnic odložila za nedogledni čas z izjemo umikališča v Sv. Klari, ki je bilo že odločeno pred 1. junijem t. 1. Pripominjamo, da bi bilo navzlic temu mogoče doseči izgradnjo preostalih ukrsnic Turopolje in Greda, ker bi v to zadoščalo, da stavi Ministrstvo Saobračaja na Južno železnico v tem smislu odločno zahteva (Dalje prih.) M. Savič: Naša industrija in obrti. XL1V. Nabiranje in trgovina zdravilnih zelišč pri nas. Zdravilna zelišča rastejo po celi naši državi, vendar se povsod ne nabi-rajo, ker še ni povsod človeka, ki bi ljudstvo poučil o nabiranju, sušenju in pakovanju, kakor tudi, ker ni povsod trgovca da bi jih na kupoval. Za sedaj se zelišča nabirajo v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Črnigori, Sloveniji, Hrvaški, Banatu in Baški. V Srbiji se prav ničesar ne nabira. Nabiranje zdravilnih zelišč v Bosni in Hercegovini je vpeljal Vasa Vasiljevič, trgovec iz Sarajevs, ki je bil svoječasno pri firmi Roger Sulc in Com. v Trstu in Marselju. Ta je prvi zainteresiral trgovce v Bosni in Hercegovini kakor g. Mika Baslača v Banjaluki in Stevo Ostojiča in Saftiča v Prnjavoru za ti posel, ter je vsakemu kupil po en izvod knjige »KrSuterbuch« von Dr. Losch, Verlag von J F. Schreiber in Essfngen und MGnchen in Pančičevo Floro. Razen tega jim je pisal kdaj se ima nabirati, sušiti in kako da se nasuje ter po čem plačuje suha zelišča. Pozkus je Imel uspeh in pred vojno se je iz Bosne izvozilo za 2,000.000 kron suhih zelišč. Najbolj se je bavil z izvozom g. Mika Baslač v Banjaluki. Razen zgoraj navedene tržaške f2aj — kajti drva so na eni strani nerodna za prevoz, na drugi strani dajejo v primeri z drugimi gorivi le malo topline — se bliža sedaj polagoma svojemu koncu. Sekanje in pustošenje gozdov vedno pojema. Od januarja do aprila 1922, se je nasekalo samo še 13 milijonov starjev drv, medtem ko je znašalo odnosno Število v isti dobi lanskega leta 32 milijonov starjev, kar pomeni, da izpodrivata premog in nafta z veliko naglico drva, kar je mogoče le pod pogojem, da napreduje pridobivanje teh dveh dragocenih goriv. In res kažejo številke, ki jih navaja Bogdanov v drugem poročilu, znaten napredek. Donska kotlina je dala v prvih petih mesecih leta 1922 188.4 milijonov pudov premoga napraan 140.7 milijonov pudov v isti dobi leta 1921. Produkcja se suče med 30 in 40 milijonov pudov na mesec in pri tem niso všteti manjši premogovniki, ki jih je dala država kmetom v zakup. Kljub grozni krizi, ki jo je povzročila lakota, se je proizvodnja premoga dvignila na 42 % predvojne proizvodnje. V letu 1921. je znašal ta odstotek 31, a v letu 1920. samo* 20. Tudi pridobivanje nafte naprettuje. V Baku je bila v zadnjih dveh letih sledeča proizvodnja: september 1921 11.6 mil. pudov; december 1921 15.2 mil. pudov; januar 1U22 15.4 mil. pudov; marec 1922 16.1 mil. pudov: maj 1922 16.4 mil. pudov. V Groznem: september 1921 6 mil. pudov; december 1921 6.3 mil. pudov; januar 1922 7.1 mil. pudov: marec 1922 9.7 mil. pudov; maj 1922 7.4 mil. pudov. Produkcija narte je dosegla v splošnem v let« 1922 43 % predvojne proizvodnje. Srednja mesečna količina v Baku in G-voznem je znašala v letu 1921 19.8 mil. pudov, a v letu 1922 že 22.7 mil. pudov. Tudi v kovinarstvu &e opaža stalen napredek, ki je glavna zasluga južnoruske industrije. Proizvodnja litega železa je poskočila v zadnjem letu od 146.000 na 313.000 pudov na mesec. Sploh napreduje vsa industrija južne Rusije, Kopanje železne rude je bilo leta 1918. popolnoma prenehalo in je počivalo do leta 1920. Leta 1921. se je začelo tudi na tem polju delati. Isto velja tudi o drugih rudah. Koksa je bilo izdelanega leta 1921 le 4.8 milijonov pudov, a leta 1922 je poskočila proizvodnja na 7 mil. pudov itd. Dejstvo, da se opaža splošno obnavljanje južnara-ske industrije, ima veliko važnost, ako pomislimo, da je bila vsa ta industrija v pretežni meri v rokah inozemskega kapitala. Po revoluciji se je ta kapital izselil in sledila je popolna desorganizacija veleindustrij-skih podjetij, tako, da je morala so-vjefeka vlada začeti zidati takorekot znova. Izvoz in uvoz. Za avoz žit«, nadalje čebule, fižolu, otrobov in »emen ▼ našo državo se zanima neka bolgarska tvrdka. Naslov je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. izvoz avstr, industrijskih produktov v Rusijo. Na Dunaju se je organiziral te dni poseben konzorcij z nalogo, da organizira eksport avstrijskih industrijskih produktov v Rusijo. Uvoz plemenske živine in Italija. Italijansko notranje ministrstvo ua-znanja, da je uvoz plemenske živine iz Jugoslavije v Italijo dovoljen. Intere senti morajo napraviti posebno prošnjo za uvoz na italijansko ministrstvo notranjih zadev. Barabo gospodarske aim Trgovina. Trgovinsko-indu9trijska obrtna razstava r Novem Sadu. Te dni se je vršilo v Novem Sadu posvetovanje pri-vrednikov, ki so sklenili, da se vrši prihodnje leto v Novem Sadu z ozirom na velike stroške le pokrajinska (za Vojvodino) trgovinsko - industrijsko-obrtna razstava, na kateri bodo mogli razstaviti razstavljalci iz cele države. Naša trgovina s Švico. Po službenih švicarskih podatkih je ma,šal skupni izvoz Iz naše države v Švieo leta 1921. 450.059 q, 1709 kosov in 16 hi blaga v vrednosti 46,68*2.631 švicarskih Iran kov. Uvoz iz Švice v našo državo pa je znašal v istem času 4414 q, in 14.948 kosov blaga v vrednosti 5491 tisoč 537 švicarskih frankov. Nemška indeksna žetrilka cea v veletrgovini, preračunana za 6. t. m., kaže napram dobi pred vojno povišanje blagovnih cen za 440.9krat. Veletrgo-v inska indeksna številka državnega statističnega urada povprečno za september kaže zvišanje cen napram predvojni dobi za 274.2 krat proti 179.9 kratnemu zvišanju v avgustu. Cene v Italiji. V italijanski vele trgovini so se v septembru cene dvignile za 2.90?*. — Uazven kemi.aim izdelkom so se dvignile cene vsemu bla- in sicer živilom za 4.73%, tekstilnemu blagu za 2.98%, mineralom in kovinam pa za 2.53%. Urad za inozemsko trgovino v New 'Vorku. Merchante Assoeiation v New-Yorku je organizacija za pospeševanje trgovine med Zedinjenimi državami in inozemstvom, ki ima poseben oddelek isa zunanjo trgovino. V organizaciji je včlanjenih nad 600 večjih tvrdk, uvoznikov, izvoznikov, industrijalcev, bankirjev, skratka zastopnikov vseh panog trgovske podjetnosti Newyorka. Organizacija se pa ne bavi neposredno z nakupom ali prodajo, ampak pomaga samo pri vzpostavitvi trgovinskih stUcov med newyorškimi in Inozemskimi trgovci. Organizacija vabi vsakega, ki želi v Newyorku kaj nabaviti ali pa' tam kaj prodati, kdor želi imena tvrdk te ali one panoge iz gospodarskih krogov Newyorka, naj se obrne na organizacijo ter ji sporoči svoje želje. Informacije se dajejo brezplačno. Naslov organizacije je: The Merchante Assoeiation of Newyork, Newyork, 238, Broadirav. t* Dtnarslvo. Nove odredbe t prometu t devizami. \ 1'inančno ministrstvo je izdalo v zvezi s poprej izdanima aoredbuma pod I. št. 1452 in I. št. 16.453 sledečo naredbo. po kateri se imajo odbori pri Narodni banki in n,jenih podružnicah glede izdavanja dovoljenj za nakup deviz ravnati do izdanja novega pravilnika : 1. Dovoljenja za nakup deviz rnore-Jjo dati odbori, ako se dokaže dospelost plačan j za blago, naročeno pred 2. septembrom t. 1., ako je dofično naročilo prijavljeno odboru do 21. septembra t. 1. in ako je plačanje dospelo na podlagi menice, conossementa, povzetja ali pogodbe, zaključene pred 2. septembrom tega leta. 2. Odbori ne morejo dati dovoljenja aa nakup deviz, ako je dotično naročilo, izvršeno po 2. septembru, ali ako to naročilo ni prijavljeno odboru do 21. septembra. Za blago, ki je naročeno po 2. septembru t. L ali ki ni prijavljeno odboru do 21. septembbra t L, a jje dospelo v naSo driEave in teži na postajah, carinarnicah ali pri špediterjih, morejo odbori izdati dovoljenje uvoza, da se blago lahko ocarini in iztovori, toda z izrecno pripombo, da je to dovoljenje uvoza izdano brez obveznosti za kasuejši nakup deviz, ker bo nakup deviz za te slučaje urejen z novim pravilnikom. Stranke morajo ta uvozna dovoljenja shraniti, ker jih bodo imeli o priliki kasnejše zahteve predložiti odboru. Ako je sprejem tako prispelega blaga vezan na plačanje to-vornine v tuji valuti, morejo odbori dovoliti nakup inozemskih plačilnih sredstev edino za plačanje tovornine v svrho, da ne zatrpavajo postaje in da se ne podražuje blago s pomnožeuo le-žarino. Od vseh strank, ki se s tako prošnjo obrnejo na odbor, bodo zahtevali odbori, da takoj prijavijo vse po 2. septembru t. I. naročeno blago, ker se pozneje ne bo uvaževala nobena njihova prošnja in razlog. 3. Istotake morejo odbori izdati dovoljenje za uvoz blaga, ki je kupljeno za dinarje, ako je predložen dokaz, da je inozemski prodajalec soglašal v tem, da za dobljene dinarje ne bo zahteval doznake v tuji valuti, temveč da bo tako dobljene svoje terjatve v dinarjih uporabil v muši zemlji. Taka terjatev v dinarjih se bo smatrala kot svobodna ter se bo mogla svobodno prenesti z enega računa na drugi . 4. Dovoljenje uvoza blaga za aovo naročilo morejo odbori do izdanja novega pravilnika dajati samo za nabav-ke za državo, ako dotični p rosi tel j to dokaže z dogovorom, ki ga je sklenil z državo. Taka dovoljenja morejo izdajati odbori tudi za nabavke za neob-bodne potrebščine industrijske proizvodnje, kakor za sirovine za predelavo, za materijal in orodje, potrebno za vzdrževanje dela (premog, koks, strojno olje itd.) a za nove investicije in razširjenje industrijskih podtetij se do na daljne nared be ne bodo izdajala dovoljenja za nakup deviz. 5. Uvozna dovoljenja za uvoz življenjskih potrebščin v zvezi z akcijo za pobijanje draginje izdaja na priporočilo odbora ministrstvo za socijalno politiko, a za Ui uvoz potrebne devize izdaja generalni inšpektorat finančnega ministrstva. 6. Ako uvoženo blago dospe preko katere špedicijske tvrdke, bo plačala stranka tovornino v dinarjih In se ji v tem slučaju tuja plačilna sredstva ne bodo odobrila, špediterjem pa morejo odbori izdati inozemska plačilna sredstva samo na podlagi predloženih originalnih borderojev in tovornih listov, na katerih se ima označiti, da so inozemska plačilna sredstva za tovornino izdana, odnosno, da je nakup odnosnih vsot odobren. 7. Pogojna dovoljenja se morejo izdati samo za nabavke za državo in industrijo, ako stranka dokaže obveznost ranejšega plačanja ali ako uzanea za nakup dotičnega blaga zahteva plačanje prej, nego je blago dospelo (n. pr. pri povzetju). 8. V slučajih, ki niso predvideni s to naredbo, bo odločeval generalni inšpektorat. 9. Nakup deviz: Ker je v interesu stabilizacije naše valute, da so povpraševanje po devizah enakomerno razdeli, da se ne nakupičijo prevelike zahteve na posamezne dr ' je potrebno vsa dovoljenja za nakup deviz v sporazumu s strankami terminirati in večje zneske razdeliti na več dni, t. j. na več tednov. Ako stranka potrebuje n. pr. 1 milijon češkoslovaških kron, more tedensko kupiti samo 200—250.000 Kč. Prevelike zahteve n. pr. v češkoslovaških kronah in italijanskih lirah, kakor so se pojavile v zadnjih dneh, so upli-vale nepovoljno na kurz teh deviz ne samo na našem, temveč tudi na svetovnem trgu. Radi tega je potrebno, da se s strani odbora ta potreba v devizah razdeli in da se brez velikega pretresa na naših borzah zadovolji. Generalni inšpektorat bo Čimprej dostavil to naredbo vsem odborom. Nora kotiranja na belgrajski borzi. Uprava be Igra jake borze je sklenila, da uvede kotiranje za sledeče tuje devize, odnosno valute:, španske peze te belgijske franke, holandske goldinarje in poljske marke. — Kotiranje se je že pričelo. Zlati delei Bumonije pri *rstra-«gr iki banki. Rum unija je prejela tfoše* daj iz avstro-ogrske banke zlata 14 milijonov zlatih kron. Nadalje 20,900.000 zlatih kron dobi Ruinunija te dni. Ostane ji torej dobroimetje pri avstro-ogr-ski banki za krog 40 milijonov zlatih kron. Prost promet z devizami na Češkem. Na praški borzi se je vpeljal prost promet z devizami. Odločba a začasnem uvozu in izvozu Treč. Na podstavi člena 273. carinskega zakona in člena 20. zakona o splošni ir inski tarifi, se je odločilo, da je čIp1’ 37. postopka za odpravljanje in hranjenje blaga pod carinskim nadzorstvom izpremeniti in da se glasi: 1. t. Za nove vreče, ki se uvažajo na negotovo prodajo, se predlagajo deklaracije, v katerih je izjaviti to namero. V deklaraciji je poleg skupne teže vreč in tvarine, iz katere so, označiti njih številčno stanje kakor tudi dimenzije in težo ene vreče izmed vsake posamezne vrste vreč. Po dovršenem pregledu se vzameta po dve vreči od vsake vrste vreč za vzorca ter se opremita z listkom, na katerega se pritisne voščeni pečat in zabeleži, na katere uvozne deklaracije se nanaša vzorec. !Enega teh vzorcev obdrži carinarnica, drugega pa vroči deklarantu.. 2. Na uvožene vreče se pobirajo carinske pristojbine po veljavnih predpisih v gotovini. 3. Ob izvozu vreč je označiti v izvozni deklaraciji poleg skupne teže in vrste praznih vreč z dostavkom: >Te vreče so uvožene na negotovo prodajo po deklaraciji št carinarnice v ...«. Z deklaracijo vred se morajo predložiti na vpogled tudi obeleženi vzorci, če se ne vrši izvoz preko onih carinarnic, preko katerih s ose vreče uvozile. Take vreče se ob izvozu ne smejo oglašati za povratek. TI. Z rabljenimi tujimi vrečami, ki se uvažajo po členu 6, točki 15 zakona o splošni carinski tarifi, se postopa tako, da se carina ne pobira v gotovini, nego da se samo zavaruje in da se v deklaraciji tako ob uvozu kakor tudi ob izvozu poleg označbe skupne teže in vrste vreč označi samo njih številčno stanje. V uvozni deklaraciji je izjaviti namero, da se uvozijo vreče po členu 6, točki 15 zakona o splošni carinski tarifi ; ob izvozu takih vreč pa se napiše izjava: »Te vreče so uvožene po člen i 6, točki Jo zakona o splošni carinski tarifi, in sicer po deklaraciji št carinarnice v...« Zavarovanje se vrši ali v gotovini ali v državnih ali državno garantiranih vrednostnih papirjih. III. 1. Stare ali nove domače vreče, za katere se smatrajo vreče inozemske produkcije, ki so prišle po uvozu v prost promet, se oglašajo, če se po čle-nti 6, točki 15 zakona o splošni carinski tarifi izvažajo s pravico, da se vrnejo proste carine, v izvozni deklaraciji »na povratek^; razen tega je v deklaraciji označiti številčno stanje in skupno težo vreč kakor tudi vrsto, dimenzijo in težo ene vreče izmed vsake posamezne vrste vreč. 2. Ob povratku teh vreč iz inozemstva se predloži uvozna deklaracija, v kateri se glasi imenovanje blaga: »Prazne rabljene vreče, izvožene z blagom vred po priloženi izvozni deklaraciji št carinarnice v ,..«. Razen tega je v deklaraciji označiti poleg skupne teže njih številčno stanje, istotako vrsto, dimenzijo in težo ene vreče izmed vsake posamezne vrste vreč. IV. 1. Rok za vračanje vreč po točkah I. do III. tega čldna znaša 9 mesecev in teče od dne, ko se je izvršila carinska ekspedicija na povratek. 2. Vreče se smejo vračati preko katerekoli glavne carinarnice. Toda če se vračajo preko druge carinarnice in ne preko one, pri kateri se je izvršila uvozna, odnosno izvozna ekspedicija na povratek, je predložit deklaracijo v treh izvodih; triplikat vroči carinarnic* priporočeno oni carinarnici, pi? kateri se je izvršila uvozna, odnosno izvozna ekspedicija na povratek. 3. Če se vrne samo del vreč, obdrži carinarnica, pri kateri se vrne prva partija vreč in ki prejme z dotično deklaracijo vred originalni duplikat izvozne, odnosno uvozne deklaracije, ta duplikat deklaracije kot prilogo predloženi deklaraciji, deklarantu pa izda po plačilu predpisane takse potrdila v katerem je treba označiti: carinar- nico, kjer je tudi deklaracija, po kateri se je izvršilo vračanje teh vreč. rok za njih povratek, število in vrsto vrnjenih vreč po podatkih v originalnem duplikatu deklaracije ali v potrdilu iu številčni ostanek nevrnjenih vreč, ki se utegne še vrniti. Če vrne uvoznik pozneje pri tej ali drugi carinarnici ves ostanek, priloži to potrdilo deklaraciji namesto originalnega duplikata izvozne deklaracije; če pa tudi po tem potrdilu ne vrae vsega ostanka, nego samo del, obdrže carinarnice z deklaracijo vred tudi to potrdilo, po plačilu takse pa izdado drugo potrdilo z vsemi označbami kakor v prvem, zlasti, koliko je še ostalo vreč s pravico do povratka. Tako postopajo tudi nadalje, dokler se ne vrnejo v roku vse vreče. V. Pobrano uvozno carino — razen postranskih taks — odnosno zavarovanje uvozne earine na vreče vrača samo ona carinarnica, pri kateri so se izvršila ta plačila, odnosno zavarovanja, in sicer na posebno prošnjo, kateri se morajo priložiti duplikati izvoznih deklaracij, po katerih se je izvršil izvoz (povratek) vreč. Carina, odnosno zavarovanje, se /rača po izvršenem izvozu (povratku) vreč v znesku, ki ustreza izvoženi količini vreč. Toda če se je izvršil izvoz vreč v partijah, se sme povračilo carine zahtevati in izvršiti šele po preteku roka, odrejenega za vračanje. če se mora na nevrnjeni del vreč naknadno pobrati uvozna carina (točka II), se pobere po mali beležnici, ki se ji predloži prepis obračuna, v katerem se ugotovi na podstavi podatkov iz posameznih deklaracij, kolik del vreč, za katere se je prj uvozu na povratek prejelo samo zavarovanje, je obdržati v državi. Poleg carine se pobero zamudne 10% ne obresti za znesek carine za čas od dne, ko so se pobrale postranske takse po uvozni deklaraciji na povratek, pa do dne, ko se je pobrala carina na neizvoženi del vreč. — Zneski, pobrani, za obresti, se vknji-žujejo kot »razni slučajni neimenovani dohodki pri carinarnicah«:. Pravica do povračila carine, odnosno zavarovanja, zastara čez 6 mesecev, ko poteče rok. odrejen za vračanje vreč. Te izpremenibe veljajo, dokler se ne začno vreče izdelovati v državi. Carinski nadavek v Bolgariji se je s 1. oktobrom povišal od 1400 do 150<» papirnatih levov za 100 zlatih levov. Prommu Prometne izpremembe. Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstne necarinske robe za Zagreb j. k. loko, za Zaprešit in za Sisak loko je pričenši od 16. oktobra zopet dovoljeno. — Prometn > omejitev za postaje Penzing, Hernals in Ottakring ter za postajo Petroviče in Vernerie razveljavimo, črtajte radi tega točki 25 in 40 v objavi štev. 10. — Prometno omejitev za progo Inns-bruck-Scharnitz razglašeno pod točko -31 v objavi štev. 10 razveljavimo in velja mesto nje sledeče: Sprejemanje in odpošujanje vsakovrstne gromadne robe v vozovnih nakladih za postaja Innsbruck-Schamitz in v tranzitu preko te proge v obeh smereh je do na-daljnega ukinjeno. Navzlic tej naredbi je dovoljeno sprejemati in odpošiljati z edne in iste predajne postaje za edno in isti namembno postajo dnevno 8 voze robe. Transportna dovoljenja izdaja ravnateljstvo Innsbruck. — Na progi Apatin-Sonta je upostavljen zopet celokupni promet Opozarjamo pa, da ostanejo prometne omejitve za Zagreb d. k. tranzit, za Sisak tranzit in za Kar-lovac tranzit še nadalje nespremenjeno v veljavi. — Sprejemanje vsakovrstnega lesa tudi drv za Wien Westbahn-bof je do *adaljnega ukinjeno. Dovoljene so le pošiljke režijskega i« stavb* nega lesa, nadalje vsakovrstne deske. Vpišite to omejitev kol točko 25. — Prometno omejitev za Michelbeuern, razglašeno v točki 25) objave štev. 10 razveljavimo in velja sledeče: Spreje man je vsakovi^stnega lesa v vozovnih nakladi h za Michelbeuern je do naclalj-oega ukinjeno. Dovoljene so pošiljKe naslovljene na >Gemeinde Wien< in na tvrdke Leitner, Allnmnn, Keplinger in na »Zentralverband« der Lebensmittf 1-magazine. — Sprejemanje in odpošiljanje premoga, briketov in koksa za Strasshof je do na daljnega ukinjene. Dovoljene so pošiljke naslovljene n i »Dienstkohlenverteilungsetelle Strasshof«. Izjemna transportna dovoljenja izdaja ravnateljstvo VVien iNordost. Povišanje železniške tarife ▼ Bolgarski. Od 1. oktobra je železniška tarifa v Bolgarski povišana za '30%. Sporazum o prometu z Nemčijo se je dosegel te dni med našimi in nemškimi delegati v Mariboru. Sporazum stopi v veljavo s 1. januarjem prihodnjega leta. Trgovski ragliter. 11. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Ljubljana, A. Persche: Izstopil je javni družabnik Alojzij Persche. Ljubljana, Charles Princ, trgovina z manufakturniin blagom na debelo: Trgovina je prešla v last po kupni pogodbi z dne 22. julija 1922, Lucije Prinčeve, trgovke v Ljubljani. Ptuj, Samuel Friedrich, trgovina z deželnimi pridelki: Vstopil je kot družbenik Maks Friedrich, trgovec v Ptuju, zaradi tega javna trgovska družba izza . dne 6. avgusta 1922. Besedilo firme se glasi odslej: Samuel Friedrich in sin. Firma se podpisuje tako. da podpisuje eden izmed družbenikov svojeročno njeno besedilo. — 111. Izbrisala se je nastopna firma: Maribor. Josip Jaklič, carinsko posredništvo in spedi-cijsko podjetje. Dobava, prodaja. Ofcrtalno licitacijo za naKavo 500 m1 jelovih hlodov razpisuje uprava baru-tana v Kamniku na dan 6. novembra 1922. lnterešentje naj vlagajo svoje po- nudbe neposredno pri gorinavedeni upravi in do gorinavedenega roka. Oddaja gradbe državnih poslopij v Užicah. Dne 23. oktobra 1922 od 11. do 12. ure predpoldne se bo vršila v pisarni gradbene sekcije v Užicah ofertalna obravnava glede oddaje gradbe državnih poslopij v Lžicah. — Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava postelj. Dne 20. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne se vrši v pisarni Uprave vojne odeče 1. v Beogradu javna ustmena ofertalna licitacija glede dobave 30.000 vojaških postelj (s po 3 deskami). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Oddaja adapeijskih del. Dne 19. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne se vrši pri inženirskem odelenju komande IV. armijske oblasti v Zagrebu (Jezuitski trg 4) druga pismena ofertalna licitacija za adapcijska dela v Jelačičevi vojašnici v Zagrebu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Razno. Železnica Ormož-Ljutomcr. Finančni odbor j<^ včeraj odobril kredit 2 in pol milijona dinarjev za zgradbo proge brmož-Ljutomer. Brezposelnost na Češkem. Glasom uradne statistike je na Češkem nad 33.0U0 brezposelnih. Od tega števila odpade na Češko 19 tisoč na .Moravsko 9 lisoč. ostanek pa na Slovaško. Kaj sme potnik vzeli seboj iz Nemčije. Tujci, ki se vračajo iz Nemčije, morejo nesti s seboj blago, za katero ni potrebno izvozno dovoljenje, kakor igrače, godala itd. Poleg lega morejo nesti seboj blago za dnevno potrebo. A ko kdo ponese v Nemčijo novo blago in si je to pustil potrditi ob vstopu pri carinarnici, more to, blago zopet brez nadaljnega iznesti. Za kovčke, taške, gledališka kukala, čevlje, krzno, zimsko obleko in potno obleko, je potrebno posebno dovoljenje. Novi predmeti za dnevno uporabo, potni spominki izpod 1000 mark se morajo pokazati na carinarnici. najbolje z računom, kjer se ocarinijo, ako so carini podvrženi in se jih more potem svobodno izvoziti. Ako se jih ne pokaže, se jih zapleni, kakor da se jih je hotelo iztihotapiti. Za vse drug& predmete pa je potrebno izvozno dovoljenje, brez katerega se zaplenijo in se mora plačati poleg tega še globo. Božična drevesa. Lesni producenti in lastniki gozdov, ki se zanimajo za prodajo božičnih dreves v Zagreb, naj takoj naznanijo natančne naslove uredništvu našega lista. Ljubljanska borza. Kakor poročajo belgrajski listi, je vlada odobrila ustanovitev borze v Ljubljani in sicer ne samo produktno borzo, ampak tudi valutno borzo. Državni zavod za pospeševanje ia-dustrije in obrti v Belgradu. Uradno se poroča, da je začel v Belgradu poslovati »Državni zavod za pospeševanje industrije in obrti« in da so njegove pošiljke oproščene poštnine. Črni premog in koks iz Puljske. Ministrstvo trgovine in industrije v Varšavi je izdalo glede pridobivanja črnega premoga in koksa v Gornji Šle-ziji naslednjo tabelo: Povprečne pro- dajne cene premoga gornje-šlezijskega koksa v mesecu avgustu t. 1. so bile v nemških markah za 1 tono naloženo v vagonu rudniku: A. Za črni premog: V kosili 1950—1965.50 n. m.; v kockah 1950—1965.50 n. m.; za orehovec 1. 1948—1957.10 n. m.; za orehovec II. 1935—1947 u. in.; za zelo droben premog 1800--1824.50 n. m.; za prah 1540—1580 n. m. Za prani premog vseh vrst se je doplačalo 55 do 75 n. m. pri toni. B. Briketi iz premoga. 2581 n. m. za tono. C. koks: v kosih 2900 ti. m.; v velikosti graha 2880 n. m.; za prah 760 n. m. Cena za premog in kos, ki se izvaža v države z visoko valuto, so višje. Odštevši vlogo, ki jo vsebuje ta premog in koks izkazuje analiza 5000 do 7000 kalorij. RazMe Trgovski list! AMentinjo državne trgov, šole, vešča strojepisja, stenografije, korespondence, slovenščine, nemščine in hrvaščine, išče primerne službe. Ponudbe se prosi pod »Izobražena« poštno ležeče, Rajhcnburg. The .Oliver1 najboljši in najcenejši Prvovrsten slaščičar pisalni stroj pap^na trgovina umimm Sv. {-'etra ce.r>ta 2. BERSON ^ Gumijevi napetnlkl in podplati Vam ohranijo obuvalo trpata« Zastopstvo in zaloga Ivara Gajšek Sabe se v vsaki fioijš trgovini z usnjem ter na debelo pri Bsrctsn-Misk d. d. Zssreb, tJllsonoi/ trsi Državni uradnik z 20 letno službeno dobo socijalno-vsestransko izobražen, s priznano organizatorično spretnostjo, v administrativnih in gospodarskih poslih popolnoma izvežban, Mi vstopiti v kako Industrijsko potfjetle kot obratni uradnik, poslovodja ali kaj anakaga. (Najljubši kj? na deželi ali v večjem kriju v Sloveniji). Cenjenr ponudbe z opisom delokroga, označbo plače ter morebitnih naturalnih dohodkov (stanovanja, servitutov etc) prevzame v posredovanje uredništvo Trgovskega Lista v Ljubljani pod geslom: »Državni uradnik « ne- ki je deial pred vojno v največjih podjetjih te vrste, želi vzeti v najem slaščičarno. Gre tudi kot vodja, pa le v prvovrstne slaščičarne ali kanditne tovarne. Cenj. ponudbe pod »Slaščičar« na upravništvo »Trg. lista« Prostovoljno sodna dražba i premlailn in pnndfnliL Pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu, odd. I. je po prošnji dedičev po-dne 10. nov. 1921 umrlem posestniku Matiji Presečniku v Gornjem gradu št.. 125 na prodaj po javni dražbi kmetsko posestvo v Gornjem gradu h. št, 125, obstoječe iz zemljišč: a) vi. št. 18, 52 in 132 k. o. Cornji grad v izmeri 1 a 94 m! njiv, 28 a 16 m2 travnikov, 1 a 8 m2 vrta ter hiša iri gospodarsko poslopje ; b) k vi. št. 18 k. o. Gornji grad spadajoča solastninska (»planinska«) pravica do 7/701 vi. št. 127 k. o. Gornji grad (gozd); c) vi. št 88 k. o. Šmiklavž v izmeri 35 a 14 m2 njiv, 1 ha 12 a 84 m2 travnikov, 1 ha 54 a 75 m2' pašnikov in 7 ha 83 a 98 m= gozdov; č) vl. št. 145 k. o. Šmiklavž v izmeri 8 a 97 m* ;n 19 a 75 m2 travnikov; d) 'h vl. št 154 k. o. Šmiklavž z žago ter 16 i 93 m2 zemijišča za skupno izklicno ceno 1, 500.000 K. Nepremičnine se bodo po izberi dedičev prodale ali skupno ali v sedmerih skupinah. Obenem se bode na javni dražbi prodalo: 1 vevnik (veternica) cenjen na 5000 K, 2 škrinji, 1 omara in 1 miza, skupaj cenjeno na 230 K. Dražba se bo vršila v nedeljo dne 29. oktobra 1922 ob 2. url popoldne pred Prodnikovo gostilno v Stangrcbj pri Gor-njem gradu. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Dražbeno izkupilo je položiti v smislu dražbenih pogojev pri sodišču. Za premičnine se mora izkupilo takoj po izdražbanju plačati, izdražbane premičnine pa odstraniti. Vadi) za dr.ižbanje nepremičnin znaša 100.000 K ozir. 1/10 izklicne cene. Dražbene pogoje je mogoče vpo-gledati pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3. Okrajno sodišče v Gornjem gradu. odd. L dne 8. oktobra 1922. /VSAA/VS/V / Veletrgovina \ ) A. Šarabon < ) v Ljubljani ^ prlporola ^ Špecerijsko blago f / raznovrstno žganje v V moko / In mrfdeRke \ f raznovrstno rucSnlnsto« \ \ vodo, y J? Lastne pr«S»rsw x* V \ m Hrv J.a cMiava f / s •l«kirl(nlan obratom. \ \ Canlhi /* \aaa/v\a/ < < Delniška glavnica: K 20,000.000-- Podnažnice: te mn, Sili Morate. SLOVENSKA ESK.OMPTNA BANKA L JUBLJANA, Šeienburgova ulica šfcev. 1. ix'pr£ufo vse posle naftoča«io naiScutastinele. Rezervni zakladi: K 6,500.000’- Telefoni šrev. 146, 458. Brzojavke: Eskorriptna Lastnik: »Merkur« trgovsl.o-inriustrijska d d, Liubli.ma. < i-vp- •..««• tvr.ik kobert Plenk, — Oripovnm i-rednik f *••><*!»•• flpbssl. — Tiska tiskarna Makso Hrovat!« <* Ljubljani-