fjgSOKOLICI
^жсокол ИЋ j.
J. В.:
Predavanja.
članku »Leto 1922« ovogodišnjeg »Sokolića«, dotakli smo se i predavanja te i’n pieporučili, osobito sada, u predsletno doba. Tom smo prilikom i obećali, da ćemo se pitanjem predavanja potanje pozabaviti u posebnom članku. Danas ispunjujemo obećanje.
Predavanja su važan deo duševnog uzgoja i izobrazbe. Pošto sokolski uzgoj ne ide samo za usa-vršivanjem tela nego i duše t. j. moralnim odgojem svoga članstva, to predavanja ne smeju izostati u nijednom sokolskom društvu. Ako su pak važna i potrebna našem članstvu, to su u mnogo većoj meri korisna i potrebna vama, mladim Sokolićima, koji tražite odgoj tela i duše u sokolskim vrstama. Zato, nek se drže u svakom društvu, što ima	naraštaj,	posebna predavanja i to odeljeno za decu i odeljeno za
naraštaj.	Takva	predavanja moraju biti prikladna za slušače i za njihovu
izobrazbu i ne preduga. Osnova predavanja, nek bude u prvom redu iz sokolske organizacije i tumačenje sokolske ideje, tako da već naraštaj upozna rad i cilj Sokolstva. Pripravna osnova za predavanja naraštaju može da se crpi iz povesti Sokolstva i Slavenskih naroda, dalje upliv gimnastike na telesni razvoj omladine, štetni upliv uživanja alkohola i nikotina na mlado i nerazvijeno telo naraštaja. Veoma je zanimivo gradivo za predavanja: putopisi, znamenitosti i lepote pojedinih krajeva naše domovine Jugoslavije, opisi raznih trgovačkih radiona, industrije
i poduzeća u našoj domovini i izvan nje. Takva i slična predavanja šire obzorje mladim članovima naše«- naraštaja. Mnogi su tek takvim predavanjima upoznali bogastvo i lepotu naše domaje, koju usled toga zavole još većim žarom, u omladini se time pobudi zanimanje za putovanjima i opažanje u prirodi, ublaži srce i potiče ju, da se veseljem lati korisnog dela i rada.
Nego predaleko smo zašli. Namera nam nije bila, da razložimo način i važnost predavanja, što će prednjaci da održe svom naraštaju a to i ne spada u naš list, koji je namenjen jugoslavenskoj sokolskoj omladini. Drugo nameravamo. Hoćemo, da kod naraštaja uzbudimo zanimanje za predavanjima, koja će sam naraštaj priredjivati.
Znam, da će mnogima medju vama, što redovito čitate »Sokolića« i što se ravnate po njegovim uputama zazebsi u srcu sada, kad smo vani otkrili našu nameru. Naraštajnici, da predavaju sami sebi, kako je to moguće? Šta sve mi ne zahtevamo od vas? Ne, to nije izvedljivo, tako ćete vi misliti. Ali poleta, poleta, mladi prijatelji! Stvar nije taKO mučna i tako strašna, kako izgleda na prvi pogled. Kao dokaz nava-djamo nekoliko primera:
U današnjem »Sokoliću« čitate članak pod naslovom »Moj izlet na Mrzlico«. Napisala ga je članica sokolkog naraštaja u Trbovljima. Dobro ga pročitajte i uverićete se, da je stvar veoma zgodna za predavanje. Ako je pak sestrica Ivanka bila u stanju da napiše onaj članak, sigurno bi bila kadra, da tu stvari pročita pred svojim družicama. Ono pak što je uzmogla sestra Ivica, sigurno bi uzmogla još koja medju	vama,	isto
bi iizmogao i koji brat medju naraštajnicima.
Uzmimo još jedan primer: dopala vam je u ruke nova knjiga i vi je pazljivo i sa razumevanjem pročitate tako, da dobro znate sadržinu pročitane pripovesti. Ako ste pomnjivo čitali,, znaćete i svojim rečima isprepovediti ono što ste pročitali. Napišite sadržaj u koliko se sečate i ocrtajte glavna lica te pripovesti. Takav je spis već zgodan za jedno kratko predavanje. Medjutim su istu pripovesL pročitali i nekoji vaši drugovi, koji se istotako još sećaju sadržine. Po predavanju, što će ga održati jedan izmedju vas, oglasiće se i slušači i napomenit će još koješta iz te pripovesti, što ste vi ili zaboravili ili hotimice izostavili iz svog predavanja i tako će da se razvije debata, od koje će imati koristi svi slušatelji. Naravno je. da kod takvih predavanja mora uvek biti prisutan i vaš prednjak, koji će da vodi predavanje i da se brine,	da	se	debatira
pravilno i onako, kako se doliči sokolskom naraštaju.
Jedan je od vas bio prisutan javnoj vežbi susednog vam sokolskog društva. Nastupio je i naraštaj i pazio je osobito na ovoga budnim okom. Sam zna te vežbe i opazio je i najmanju pogrešku, koja se na vežbalištu potkrala u prostim vežbama kao i na spravama. Došavši doma. zapiše sve pogreške što je opazio na javnoj vežbi a isto tako i sve dobre strane
tog nastupa. I to je dobar materijal za predavanje naraštajnicima. Drugovi će takvo predavanje rada slušati i koješta će na taj način naučiti.-Ne mislite, da takva predavanja moraju trajati čitavi sat. Dovoljno je da traju 15—20 minuta, a mogu se takva predavanja održati i posle vežbe u gombaoni, ako nema drugog mesta.
Sada, kad smo naveli nekoliko primera, nadamo se, da smo vas uverili, da su predavanja naraštajuika moguća. Zato pokušajte, najteže je započeti i čim jedan izmedju vas počne, drugi će ga brzo da slede.
Pošto smo znatiželjni, kakav će uspeh imati ovaj naš savet i poticaj, to molimo da šaljete »Sokoliću« izveštaje takovih predavanja, eventualno i samo predavanje, da ga, bude li zgodno, odštampamo. Tko će da se prvi oglasi? Ude je ono društvo, što ima najsmelije Sokoliće-preda-vatclje?
Prvi predavatelj naraštajnik. koji pošlje »Sokoliću« izveštaj svog predavanja ili samo predavanje, dobiće na dar lepu knjigu.
Sokolići, smelo na rad! Zdravo!
himno »Kje dom je moj«, in kaj je občutil Jugosloven, kadar so mu z nasprotne strani prizveneli zvoki »Lepe naše domovine«? Zaslutil je, da ni pravilno dvigati puško proti tem »nasprotnikom«, ki so stopili v borbo zoper Avstrijo na strani antantnih držav; morebiti ie občutil, da so tam njegovi rojaki, borci za osvoboditev Slovanstva izpod nemškega In madžarskega jarma,
ludi dobrovoljci v Italiji smo spoznali neizmerno moč svoje pesmi, prvič oktobra 1917. pri Asiagu. Pozimi, zlasti februarja 19IS. smo pa uvedli celo redni pevski pouk, da se naučijo čete lepo peti in da lahko prirejamo Avstrijancem na fronti izbrane koncerte. Poročnik Stane Vid-
DR. LJUDEVIT PIVKO:
Pesem dobrovoljcev
■Ermnur1
a je bila tudi pesem nevarno in izdatno orožje v vojni, še niste slišali. Pesem je pomagala razbijati in razkrajati avstrijsko fronto. Mislite si slovanske vojake, ki so pod krutim nadzorstvom neslovanskih tovarišev in poveljnikov stali v fronti kot avstrijske straže. Ko je poleglo v pozni noči pokanje pušk in je zablodila misel domov in se vpraševala, kaj bo z našo domovino po vojni, tedaj je z one strani, kjer je »sovražnik« imel svoje jarke, zadonela — naša pesem. Ali veste, kaj je prihajalo Čehom na misel, kadar mu je »sovražnik« zapel tisto krasno
mar je vodil po dvakrat da tedeir pevsko šolo, v katero so zahajali častniki in vojaki-legionarji, ki so imeli posluh in glas. Izbira pesmi je bila vedno večja. Izposodili smo si pianino za mesečnih 10 lir in Stane je zapisoval napeve, včasih celo skladal, ker pesmaric nismo imeli. Vsak izmed nas je znal besedilo te ali one pesmi, mnogi so poznali tudi napeve ali celo posamezne glasove, Stane je pa itak mojster ne le v telovadbi, temveč tudi v harmoniziranju: poizkušal je skladbo najprej na pianinu, za pol ure smo pa že imeli razpisane štiri glasove za moški zbor. Tako se je pcnnožil naš pevski zaklad vsak teden za štiri ali več pesmi. Ker smo bili v tisti dobi jugoslovenski in češki dobrovoljci še združeni v skupnih oddelkih, smo sc učili skupno naših in čeških pesmi.
In zaslovel vam je pevski zbor naše, tedaj še skromne legije slovanske. Došlo je do tega, da smo se morali otresati gostov, ki so nas hodili prečesto posečat z željo, da slišijo slovansko pesem. Na naša igrišča in telovadišča so prihajali kaj radi Italijani, Angleži, Francozi in po vsa* kem inatchu« smo peli, inače ni bilo miru. Lelo tja k podjetnim Amerikancem sc je razširila naša s'a v a. in glej jih! Pridrdrali so la avtomobilih v Tugurio z najfinejšimi gramofonskimi aparati in sedaj — pojte, legionarji prepevajte, da ujamemo vaš zbor v gramofon! Jugoslovenskih narodnih pesmi se niso mogli nasititi — devet bosanskih smo jim zapeli zaporedoma za njihove stroje.
Dne 25. marca nas je posetila skupina štabnih oficirjev iz L, IV. in VIII. laške armade skupno s francoskimi častniki. Parado smo zaključili z našo himno. Naslednji dan, t'k pred odhodom na fronto pa so bili zopet Francozi pred vrati, Claude de Saulees de Freycinet s svojimi publicisti. A nismo odbili niti njim prošnje, dasi smo že bili natlačeni v 8 »cami-onih« (tovornih avtomobilih); v avtomobilih stoje smo zapeli odkritih glav svojo himno, nato smo pa hiteli po beli cesti gor mimo Lusiane na Col del Rosso.
Kaj je napravila naša pesem tukaj, na Col del Rosso, vam hočem pripovedovati.
Na Col del Rosso so stali takrat francoski strelci (»chasseurji«), zraven njih na Col d’ Echele pa laška brigada Fivorno (33. in 34. polk). Avstrijsko fronto onstran v Val Frenzela je pa držal 12. strelski polk, ki ie bil skoro čisto češki. K temu polku smo bili namenjeni. Hoteli smo obiskati slovanske Avstrijce, kot slovanski legionarji smo hoteli dobiti z njimi zveze.
Na sred* med Francozi in Lahi pod sedlom med Col del Rosso in Col d’ Echele smo zasedli oporišče, ki je dobilo takoj novo ime: »slovansko oporišče«.1 Odtod smo obiskali zvečer 28. marca avstrijsko (češko) posadko v Stoccareddo Tiho smo razstav, ili najnujnejše var-
1 „Pošto avanzato sinistro degli Zuavi"; tako („Zuavi") so nas začetkoma imenovali novinci 33. laškega polka, ki jim je beseda „Slavi" bila popolnoma nova in manj znana nego ime afriških Zuavov . . !
r-ostne straže, n? to je pa intoniral naš zbor 22 pevcev slavnostno in ne preglasno himno »Kde domov muj.« Po tihi dolinici preko mirnih avstrijskih jarkov so se razlegali čudnokrasni akordi češke pesmi, ki je avstrijski vojak že štiri leta ni smel peti.
Izzvenel je konec: »A to je ta krasna zeme, zeme češka — domov muj!« Ves naš zbor je stal brezskrbno v skupini. Vedeli smo, da nas vse posluša, saj sp konec pesmi morali slišati celo tam zgoraj na Col del Rosso, poldrugi kilometer daleč.
Zgodilo se je, kar smo pričakovali. Avstrijske straže so se dvigale, vstajale, stopale na ograjo, poslušale. Dobro smo videli ob belem zidu prve porušene hiše v Stoccareddu v polmraku vojaško postavo, ki je nagibala prsa in glavo naprej, da vidi, kaj je to; kdo in kje so neznani pevci. Naš legionar, narednik Mlejnek. ki se je priplazil že prej pred hišo 7. dvema tovarišema, z dolgim Zavadilom in smešnim Djurom Janjičem, je slišal natanko tudi pi itajeno vprašanje, ki je veljalo drugemu Avstrijcu, kojega ni bilo videti:
»Poslouchej Tondo, co to je?« (Poslušaj, Anton, kaj je to?)
Nagovorjeni 'fonda menda ni nič odgovoril. Mesto njega je odgovoril naš narednik Mlejnek iz svoje zasede, jedva 5 korakov pred zidom:
»Jen se neboj. Tondo, my jsme Češi!«
Vojaška postava ob zidu ni dočakala konca narednikovih besed, zdrknila je navzdol za kamenito ograjo kakor kamen. Glas neznanca v bližini, o katerem siromak ni nič vedel, ga je silno preplašil.
(Konec prih.)
Slovensko-hrvatski tolmač.
Pesem pesma; tudi također; nevarno = opasno; izdatno ; izdašno; še još; slišali = čuii; razkrajati = razjedati; vojake = vojnike; tovarišev drugova; poveljnikov = zapovednika; kot = kao; ko je poleglo = kad se je stišalo; v pozni noči = kasno u noč; pokanje = pucanje; domov = kući; vpraševala = upitivala; kaj bo što če bit; tedaj tada; kjer = gde; sovražnik = neprijatelj; zadonela = zaorila; ali veste = znate li; prihajalo = dolazilo; zapel - zapevao; tisto = onu; občutil = očutio; nasprotne :	suprotne; kadar so mu prizveneli zvoki = kad je dočuo zvukove; nasprot-
nikom protivnikom; zoper = protiv; zlasti = osobito; celo = dapače; pevski pouk = pevačku obuku; peti = pevati; izbrane — prvovrsne; v katero = u koju; zahajali dolazili; posluh sluha; izbira izbor; vedno = uvek; besedilo = tekst; posamezne pojedine; telovadbi telovežbi; tem več tudi = nego također; poizkušal = pokusio, probao; že več; razpisane = napisane; slišijo = čuju; igrišča = igrališta; telovadišča telovežbališta; kaj radi = osobito rado; pridrdrali so na automobilih = štropotom su se dovezli na autom; laške = talijanske; prošnje — molbe; dasi smo že = premda smo več; stoje — stoječi; hiteli = jurili; gor = gore; kaj je napravila = kako je delovala; tukaj ovde; zraven = blizu; polk puk; oporišče poduporanj, stanište; najnujnejše = najpotrebitije; varnostne = sigurnosne; štiri = četiri; brezskrbno = bezbrižno; vedeli smo = znali smo; saj ta; pričakovali učekivali; ograja = ograda; hiše = kuće; postava lik; kdo in kje tko i gde; pevci pevači; natanko = tačno; vprašanje pitanje; priplazil dopuzao; veljalo = vredilo; menda mislim, najbrže; nič ništa; zdrknila proletela; navzdol nizbrdo.
Zakaj sem Sokol?
(Dalje.)
ovoril je o Žižki — o velikem slavnem vojskovodji, <> katerem sem slišal doma. da je bil razbojnik.
Orožniki so poslušali od ualeč in sf zapisovali.
To je bil krasen izlet — toda imel je žalostne posledice.
Starosta društva je bil obsojen na 48 ur zapora, kasneje so mu to kazen spremenili v denarno dobo. in jaz nisem smel nič več na sokolske izlete.
Tako se je sicer glasila zame stroga očetova razsodba, toda nisem se je držat dobesedno.
Veljala je le za tisto leto, dalje ne.
Zakaj sem napisal vse to? Tako me gotovo vprašaš.
Napisal sem to zato, da bi Ti razjasnil, kako so začele v moji notranjosti polagoma rasti simpatije do Sokolstva.
Orožniške 'straže spremljajoče društvo, prepričanje, da se dela Sokolom s tem velika krivica, to je bilo seme mojih simpatij do Sokolstva.
Kako sem postal član Sokola.
Študiral sem, toda po zdravniški preiskavi sem bil od telovadbe oproščen.
Ko so se končale moje študije, sem postal učenec praktičnega življenja, in vstopil sem v zabavno-izobraževalno društvo »Napredek«.
Bilo je to društvo srednjih družabnih slojev, toda čilo in živo društvo.
Vstopil sem vanj iz dveh vzrokov:
1. bil sem prijatelj godbe in petja,
2. že od mladega sem bil strasten čitatelj	knjig	in	listov.
Ta svoja nagnjenja sem v »Napredku« lahko dobro uveljavljal.
Društvo je imelo svoj orkester — igral sem v njem na gosli, imelo je mešani in moški zbor, pel sem v njem tenor, imelo je veliko knjižnico, bil sem nje marljiv izposojevalec, vobče ^ein bil vnet član društva.
Dvakrat na teden sem igral pri skušnjah orkestra, dvakrat pel pri pevskih vajah.
Tukaj sem se spoznal s celo vrsto mladeničev — telovadečih članom Sokolskega društva.
Poleti nekoč proti večeru sem se	vvačal	s	sprehoda	mimo realke,
v čiji telovadnici je telovadil »Sokol«.
Tik pivovarne sem se sešel z vnetim prednjakom pražkega Sokola, Silo, ki je bil doma na počitnicah.
Bil je študent, č'ovek širokega obzorja, odkrit in prisrčen človek, povsod dober delav.ee in milega, iskrenega srca.
»Kam greš?« me je vprašal.
»Domov.«
»Ti bi tudi potreboval telovadbe kakor soli v jedi. Glej, kako izgledaš? — Kakor mlad starec. Komaj hodiš in poleg tega se izteguješ neprestano v višino, ursa ti vpadajo, še jetiko dobiš.«
»Jetiko!« Ta beseda me je pretresla. Danes sem jo slišal že drugič.
Zjutraj je očetu lekel profesor Kašpar, očetov prijatelj: »Ta vaš dečko vidno raste, takorekoč pred očmi. Pazite nanj, da ne dobi jetike.«
»No, veš,« izpregovorim, »jaz bi hodil k telovadbi, toda ker sem bil že v šoli od nje oproščen, se bojim.«
»Česa bi se bal? — Neumnosti. Jaz ti jamčim zato, da boš v treh letih močan človek, če boš hodil k telovadbi. Ne silim te ne,	toda	svetu-
jem ti. Samo svetujem ti. Že zdavnaj sem ti to hotel reči.«
»Veš kaj, vprašam zdravnika,« mu rečem.
»Prav. Posvetuj se z njim in ravnaj se po njegovem nasvetu, liotov sem, da ti svetuje, da telovadiš.«
Razšla sva se.
Doma sem po večerji sprožil, da mi svetujejo, naj bi telovadil.
Oče je molčal.
Ko se zopet povrne pogovor na telovadbo, mi reče oče:
»Vprašaj zdravnika in naredi, kar ti poreče.«
Takoj drugega dne zjutraj sem se napotil k zdravniku	da	me	pre-
išče. Prihodnji večer sem bil že v telovadnici.
Bil sem z veseljem pozdravljen.
Navdušenje, ki je dihalo tu iz mladih teles telovadcev, me je hitro opojilo.
Dozdevalo se mi je, da je tu v telovadnici med Sokoli življenje drugačno in boljše nego v vsakdanjem življenju. Tovarišija, ljubezen, iskrenost, odkritost so jih vezale.
Tu ni nihče imel pred drugim nikakih tajnosti, prijateljsko in odkrito smo se pogovorili, med nami ni bilo nasprotstev.
In če je prišlo med dvema do nesporazumlienja, povedala sta svoje misli iz dna svoje duše. Včasih je prišlo tudi do ostrih besed. Toda nato je bilo občevanje zopet iskreno, prisrčno in prijateljsko.
Videl sem, da živijo tu vsi brez razlike stanu nekako rodbinsko, prijateljsko in bratsko življenje.
Bratsko v pravem pomenu besede!
In to razmerje, v katerem so živeli skupaj v telovadnici, so prenašali v javno življenje.
Sedaj šele sem videl v »Napredku« in drugod njih solidarnost, nežnost in ljubezen.
To ni bila mehkužna nežnost, polna poklonov in prilizovalnih fraz, ampak možata nežnost, s katero skrbni brat čuva svojega brata.
Ni bila ljubezen strastna in opičja, ampak ljubezen iskrena, vztrajna, ki za brata ne pozna žrtev, ki ima svojo podlago v razumu in zavesti in ne samo v preprostem, nestalnem čustvu.
Ko sem spoznal in videl vse to, sem bil rad član Sokolskega društva in ponosen sem bil na to.
Življenje v društvu.
Čim dalje sem bil član društva, tem bolj sem bil tega vesel.
Da, po pravici sem se veselil, da sem član	Sokola, zakaj ne morem
si	predstavljati	krasnejšega življenja, kakor je	bilo naše življenje.
Že prej sem omenil, kakšen duh je vladal v društvu.
Fiignerjeve besede: »Bogati je brat onega, komur je bilo po usodi manj prisojeno, kdor z duševnimi močmi dela za blagor domovine, je iskren brat Sokola, čegar pest dičijo žulji poštenega dela.« Te plemenite besede so imele vso svojo veljavo v društvu.
Tudi v nazorih in prepričanju posameznikov je vladala tukaj največja svobodomiselnost.
Od začetka nisem poznal vsega življenja v društvu — zakaj niso me	še poznali,	zato mi niso še vsega zaupali.
Hodil sem	k telovadbi in tu sem vadil v	tretji, zadnji vrsti, to	je
v vrsti začetnikov.
Po telovadbi v vrstah, smo vadili prosto, navadno še skoraj celo
uro.
Ko so me starejši člani spoznali, da imam v sebi temeljne sokolske lastnosti, sem bil sprejet nekako za pravega člana.
Oficielni sprejem mi je naznanil načelnik med prosto telovadbo.
Izpodbujal me je, da bi se pritezal v zgibo na drogu.
Okrog droga so stali nekateri starejši člani. Naskočil sem na drog — toda ves moj trud pritegniti se do brade nad drog je bil zaman.
(Dalje prih.)
Slovensko-hrvatski tolmač.
Obsojen = osudjen, zapor = tamnica, zatvor, več = više, razsodba osuda, dobesedno = doslovce, vaje = vežbe, vnet oduševljeni, neumnost = glupost, nasvet = savet, sem sprožil = kazao sam, vprašaš = pitaš, prepričanje = uverenje, zdravniška preiskava = lekarska pregledba, godba in petje = glazba i pevanje, vnet = oduševljen, vaje = vežbe, telovaditi = vežbati, sprehod = šetnja, domov = kući, komaj = jedva, že = već, neumnosti gluposti, veš kaj = znaš šta, vprašam = zapitam, posvetuj se = posavetuj se, zdravnik = lekar, telovadnica = gombaona, dozdevalo se mi činilo mi se, nihče = nitko, če =; ako, razlika stanu razlika klase, ljubezen = ljubav, prisojeno = sudjeno, blagor blagodat, posameznik = pojedinac, drog = preča, jutri = sutra, zgled = primer, pogum odvažnost, počasi polako, všeč = po volji.
JOSIP JERAS:
Zgodovina telovadbe.
(Dalje.)
Telovadba v začetku novega veka. — Najznamenitejši možje poedinili narodov, zagovorniki pravilne telesne vzgoje.
>ramo še o dveh dobah v zgodovini telo-
Novi vek! Zakaj naj se pa imenuje tako? Saj so vendar tekla leta srednjega veka, o katerem smo se porazgovorili zadnjič, naprej in niso vprašala, ali naj ostanejo pri starem imenu, ali naj se od tega in tega leta nadalje imenujejo novi vek. Ne moremo se spustiti globoko v to razmotrivanje; to je stvar občne svetovne zgodovine. Naša naloga je, govoriti o telovadni zgodovini. Pri tem pa vendar moram odgovoriti na vprašanje: Zakaj novi vek? Poskusimo! — 2e zadnjič sem Vam povedal, dragi mladi bratje in sestre, da računajo zgodovinarji novi vek od 1492. leta dalje. Tega leta je namreč odkril Krištof Kolumb Ameriko.
Našel je novo in veliko zemljo. Velikanski dogodek je bil t o za tedanjo Evropo; zato pa računamo od tega leta dalje novi vek!
V	srednjem veku smo slišali, da je imela cerkev vso oblast nad človekom. Edino to se je moglo in moralo delati, kar je ona zapovedala. Lepo je to, in nič nimamo proti temu, če zapoveduje cerkev; saj je vendar postavljena od Boga. Toda cerkveni predstavniki so se večkrat zmotili. Dejali in učili so n. pr., da mora človek skrbeti samo za dušo, za telo se pa ni treba brigati, tudi če postane sama kost in koža. Zato so bili tudi odločno protivni telovadbi mladine. Če premišljujemo božje nauke, najdemo, da Bog ne želi samo čiste, nepokvarjene duše od človeka, ampak zahteva od njega, dokler živi, tudi čisto, lepo in zdravo telo. Cerkev torej ni pravilno vzgajala mladine v srednjem veku, torej ni imela prav. Pa še v mnogih drugih stvareh so se zmotili cerkveni predstavniki. Vsak se lahko zmoti! Če pa se zmotiš, dragi bratec, ne smeš biti trmoglav in trditi, da imaš vkljub temu prav! Če bi bil tak. vedi, da se bo dvignilo sto in sto znancev in neznancev proti tebi in strli bodo tvojo trmoglavost.
)
vadbe: o
vadbe: o novem veku in o najnovejši dobi. Ta poslednja doba nas gotovo najbolj zanima, ker v nji živimo in imamo priložnost poučiti se vsak dan iz različnih časopisov o telovadbi pri nas in pri drugih narodih. Ne moremo pa prekoračiti iz srednjega veka v najnovejšo dobo, ne da bi se ozrli na razvoj telovadbe v novem veku, ker posebno temu se moramo zahvaliti, da je telovadba na oni višini, na kateri stoji danes.
Tako so koncem srednjega veka vstali v različnih državah možje, modrijani, pesniki, pisatelji, umetniki, vzgojitelji, ki so povedali na ves glas, da poseduje človek tudi svobodno voljo, <J/> ima razum in da zanj zaradi tega ni dostojno ubogati samo gotovih ljudi, ki zapovedujejo, a se pri tem tudi motijo. Vstali so vzgojitelji, k; so začeli odločni boj proti srednjeveškemu načinu vzgoje. Mi hočemo tudi telesno in ne samo duševno zdrave mladine, so se vedno bolj in bolj čuli glasovi. Umetniki so ubirali svobodnejšo pot; nič več niso delali samo na povelje.
Zašel sem že nekoliko v stran, dragi prijatelji, in da ne zaidem predaleč, se ustavim in Vam povem, da se je s takimi možmi, ki so začeli brez strahu oznanjevati svobodnejše življenje in prerojenje človeške družbe, začel novi vek, novi vek tudi za telovadbo.
V tem veku se hočemo ozreti predvsem na one države, ki imajo za razvoj telovadbe največjih zaslug in ki so se brigale, da sc prenese zmi-sel za telovadbo tudi zunaj njihovih mej. V tem oziru stoje na prvem mestu Nemčija, Švedska, Anglija, Francija in Švica; od slovanskih zemelj pa naša stara znanka in prijateljica sedanja Čehoslovaška.
Pri prehodu iz srednjega v novi vek in v začetku novega veka so razni pedagogi in zdravniki razlagali s peresom in z besedo pomen in velikansko korist telovadbe. Polagoma so uničili srednjeveške vzgojne nazore. Po seveda ni šlo prav hitro. Neutrudljivi vzgojitelji so imeil sčasoma vendar uspehe.
Eden takih delavcev je bil profesor in zdravnik Hveronimus Mer-curialis, ki je živel koncem 16. stoletja v Italiji. Napisal je več knjig o telovadbi, katero del: na zdravstveno, vojaško in atletsko. On zagovarja prvo kot edino pravo telovadbo, ki naj koristi vsestransko človeštvu. V teh knjigah govori tudi izčrpno o stari, idealni grški telovadbi.
Francozi so imeli Fr. Pabelais-a (izgovori: Pabele-a) in Michel de Montaigne-a (izgovori; Mišel de Montenj-a), ki sta živela v 16. stoletju in delovala v svoji domovini za telovadbo.
V Nemčiji sta imela tedaj velikih zaslug za telovadbo reformatorja Martin Luther in Ivan Zwingli. Zavzemala sta se jako za telesne vaje, ki jih danes združujemo v »lahko atletiko«, t. j. igre, plavanje, tek, skok itd.
Najbolj si moramo zapomniti v tej dobi telovadne zgodovine Čeha Jana Amos-Komenskega (1592.—1670.). Ta slavni slovanski učenjak, vzgojitelj in pisatelj številnih vzgojnih knjig, je posvetil v svojih spisih posebno pozornost telesni vzgoji mladine. Dejal je: Mladina naj dela telesno S ur na dan, 8 ur naj počiva in 8 ur naj se uči. Kar najbolj naj goji igre. Ker je bil Komensky jako spreten organizator šolstva, so ga poklicali na Angleško, kjer je uredil šolstvo. Angleži so prvi uresničili v svoji zemljj njegove misli o telesni vzgoji. Zato je pri njih tako razvita misel za telesno vzgojo kot mogoče pri nobenem drugem narodu. Najbolj
goje jgre, kakor jih je učil že Komensky. Na polju telesne vzgoje se je odlikoval v Angliji tudi velik pedagog John Locke, ki je povdarjal posebno to, da se mora vzgojiti v človeku voljo. K vzgoji volje pa največ pripomore telovadba. Mladina se mora že v zgodnji mladosti naučiti krepiti telo in to pozimi in poleti. Oblečena naj bo lahko in naj živi čim enostavnejše, da se utrdi in da ne bo treba za vsako malenkost zdravil.
V	Franciji je bil Jean Jaccjues Rousseau (izgovori: Žan Žak Rušo;, ki je živel od 1712.—1778., ki je napisal vsemu svetu znano knjigo o vzgoji »Umil«, v kateri razlaga s posebnim povdarkom in prepričanjem tudi o neobhodno potrebni telesni vzgoji. Da se mladina duševno dobro vzgoji, mora biti predvsem zdrava; zdravje pa pridobi in se ga utrdi najbolj s telovadbo pod milim nebom. Poleg proste telovadbe se morajo gojiti skupne proste vaje po taktu. Tudi deklice morajo telovaditi.
Zgodovina telovadbe zahteva od nas, da si zapomnimo može, ki sem jih pravkar omenil.
Po tem uvodu bomo pogledali kakšen sad so rodili zgledi in besede teh znamenitih mož pri poedinih narodih; v kakšnem razmerju se je razvijala telovadba pri njih in kakšne uspehe so dosegli. (Dalje prih.)
IVANKA NAOLAV:
Moj izlet na Mrzlico
dne 22. maja 1921.
Nastopni spis nam je poslal br. vaditelj sokolskega naraščaja v Trbovljah. Piše nam: »V letu 1921. sem priredil s sokolskim naraščajem več izletov na bližnje gore, kjer sem po svojih močeh opisoval prirodne krasote naših planin. Da bi osvežil naraščajnikom spomine in navdušenje za te izlete, sem jim dal letos o Božiču, ko se navadno goji telovadba zaradi mraza in zaradi oddaljenosti posameznih naraščajnikov samo enkrat — izjemoma dvakrat — na teden, nalogo, da opišejo svoje vtise o letošnjih izletih. Kot uspeh teh nalog Vam pošiljam popis izleta na Mrzlico, ki ga je spisala gojenka Ivanka Naglav, učenka VI. razreda osnovne šole Trbovlje-Vode ter prosim, da ga priobčite v »Sokoliču«. Ker je naše društvo naročeno na 20 izvodov »Sokoliča«, ki ga mladina zelo rada čita, nam bo jako ustreženo, ako ga natisnete.«
Želji br. vaditelja radi ugodimo, ker nam je opis izleta jako všeč. Želimo, da br. vaditelj svoje delo v tej smeri nadaljuje in da nas še večkrat razveseli s podobnim poročilom. Veselilo nas bo pa še bolj, če bo sestavek ojunačil tudi vaditelje in naraščajnike ostalih naših društev, da bodo vršili isto in podobno delo. Ta-le spis pa jasno priča in potrjuje našo trditev, da je tudi sokolski naraščaj sam zmožen prirediti predava-
nja. (Glej članek »Prodavanja« v današnji številki »Sokolića«), Zakaj prepričani smo. da bi vsi naraščajniki radi poslušali, ako bi jim sestrica Ivanka prečkala svoje vtise iz zleta na Mrzlico v telovadnici ali v društveni sobi. Svetujemo ji, da napravi ta poizkus, prosimo jo pa, da nas
o	uspehu obvesti. Za predavanje naj si izbere svoje vtise iz katerega drugega izleta ali kaj podobnega. (Opomba uredništva).
1.
ližalo se je že koncu meseca maja, ko smo se v petek popoldne v izredno velikem številu udeležile telovadne vaje. Dan je bil krasen in željno so naši pogledi uhajali skozi okna telovadnice na gore, ki jih je obsevalo pravkar poslavljajoče se solnce s svojimi zlatimi žarki. Nehote smo si skoraj vse želele: »O, da bi bile sedaj tam gori, kako krasno je tam!«
Brat	vaditelj je menda uganil te naše misli,	zakaj ko je	minila telovadba in predno smo se po	po-
slednjem njegovem povelju »Voljno!« z glasnim »Zdravo« razpršile, nas je nenadoma vprašal:
»Katera želi iti na Mrzlico?«
Tu bi nas morali videti, kako smo se vse začele oglašati, jaz... jaz ... jaz ...
Vse smo kričale kot iz enega grla: »Vse gremo! — Vse^gremo!«
No, brat vaditelj nas je nato posvaril, naj ne delamo zato takega vika ter nas opomnil, da brez dovoljenja roditeljev ne sme prav nobena iti. Določil je takoj prvo nedeljo za izlet, in sicer pod pogojem, ako bo lepo vreme. Zbirališče seveda telovadnica, odhod ob 6. uri zjutraj.
Ko	sem	se	poslovila od	svojih tovarišic, sem hitela naravnost	domov in	moje	prvo	vprašanje	doma je bilo: »Mamica, ali smem v nedeljo
s sokolskim naraščajem na Mrzlico?«
Mamica, videč moje hrepenenje, mi je koj privolila, tudi oče, ki sam rad zahaja na planine, mi je dal dovoljenje ter mi obljubil, da se, ako mu bo čas dopuščal, tudi 011 udeleži izleta.
Prva stvar je bila torej ugodno rešena. Ali samo dovoljenje za izlet je za tega, ki ga misli napraviti, še vse premalo, tu pride še vse kaj drugega v poštev, na kar je treba že prej pomisliti, predno se podaš na pot. Treba si je pripraviti obleko, obuvalo in kar je najvažneje, založiti svoj nahrbtnik z vsem potrebnim, zakaj na Mrzlici ne čaka nikogar že pripravljeni obed, ako si ga sam ne prinese s seboj.
Precej dolgo sem razmišljevala o tem. ali končno sem uvidela, da je najbolje, ako prepustim vso oskrbo mamici, ki bode gotovo bolj razumnejša v takih zadevah kot jaz. Da sem pa pri izbiranju stvari bila sama vodnica, mi ni treba posebej pripomniti.
Do sobote zvečer je bilo vse pripravljeno, vreme je kazalo še vedno na lepo in mirnim srcem sem se podala k počitku, veseleč se prihodnjega jutra.
Nedelja! Komaj se je jelo svitati, sem bila že pokonci, hitro sem se napravila in hajd v telovadnico. Našla sem že dokaj tovarišic zbranih, tudi sestra vaditeljica in brat vaditelj sta bila že na mestu. Ali, bolj ko je naraščal dan, tem bolj se je oblačilo nebo, naznanjajoč, da danes gotovo ne bode nič kaj posebno lepo vreme, vse je kazalo, da ne bo najbrž nič z izletom.
Brat vadftelj, videč, da nas je danes mnogo manj kot se nas je v petek prijavilo, in opazujoč vreme, je odredil, naj še eno uro počakamo, in ako pokaže vreme na boljše, potem gremo.
Čakale smo žalostne, ker smo se bale, da ne bo izleta. Ali po enournem čakanju je kazalo na boljše, zato je brat vaditelj odredil odhod.
II.
Na Mrzlico, za katero računa S. P. D. dve uri in pol hoda, vodite iz Trbovelj do Sv. Katarine dve poti, in sicer ena se začne že takoj pri gostilni »Koren« dvigati ter gre mimo vile Sušnik ter posestnikov Brdar, Kozar do Papeževega znamenja, kjer je prvi lepi razgled na okolico Sv. Katarine (po domače Čeče) ter se šele na vrhu v bližini Sv. Katarine spoji z cesto, ki pelje v Št. Pavel. Ta pot je splošno priljubljena ne samo zaradi razgleda, ki ga nudi potnikom, ampak tudi zaradi velike okrajšave, zato jo splošno uporabljajo.
Po drugi strani pa vodi sicer veliko udobnejša, a tudi mnogo daljša občinska cesta, zvana »Nova cesta«, ki istotako pelje do Sv. Katarine. Začne se pri gostilni Tratnik, vodi do Sv. Marka (Ostenk-a), od tu pa se odcepi ena v Hrastnik. Ta cesta je sicer zelo lepa, ter se vije v obliki serpentin med samimi gozdi ali na njej ni prej razgleda, dokler se ne dospe do vrha. Uporablja se večinoma za vozove ter za promet s Hrastnikom in okoliškimi vasmi.
Volili smo prvo krajšo pot, ki je na nekaterih krajih zelo strma. Nam je bila hoja kaj kratkočasna, pripovedovanja in upitja nikakor ni hotelo biti konec. Tu in tam smo se za trenolek ustavile, kjer sta nam brat vaditelj ali sestra vaditeljica pokazala kako znamenitost.
Dospevši do Šporina, nam je bil odmerjen daljši oddih. Posedle smo takoj okrog velike mize, vzele nahrbtnike z ramen ter poskusile naš prvi zajutrk po enourni hoji. Da bi znali, kako nam je šlo v slast. Medtem si je brat vaditelj preskrbel ključ od planinske koče na Mrzlici, shranjen pri Šporinu, ter nas opozoril, da se treba zopet pripraviti na na-dalino pot.
Pri »Šporinu« je gostilna in trgovina, kjer se večinoma oglašajo vsi izletniki. Komaj pol minute v stran stoji cerkev Sv. Katarine, šola in
druge stavbe. Od tu je tudi krasen razgled na Mrzlico, ki se vidi mnogo bližja kot je v istini.
Odmor je bil končan in, liajd zopet na pot.
Od Sporina naprej vodi kolovozna pot, dokaj široka za vozove ter zaznamovana z rdečimi znamenji S. P. D. Pomen teh znakov nam je med potjo razlagal brat vaditelj. Cesta se vije pod senco košatili kostanjev in visokih smrek ter raznega drugega drevja, po nekaterih krajih zelo strmo ter nudi le redkokdaj razgled na okolico.. Iz nje se odcepi nebroj poti in stez, ki se pa zopet vse vračajo nazaj na glavno pot. Kdor jih pa zna, seveda vedno uporablja krajše poti. ali za tega, ki še ni bil nikdar na Mrzlici, je boljše, da se drži zaznamenovane poti.
III.
Končno smo prispeli iz gozda in odprl se nam je prekrasen razgled.
Pred nami se razteza velika planina, vsa posuta z raznovrstnim cvetjem. Le tu in tam stoji še kaka vitka smreka ali bela breza.
Pod nami pa se pojavljajo strmi bregovi z globoko dolino, v kateri se vije krasna bela cesta, ki pelje po prelazu Marije Reke dalje v St. Pavel in v Savinjsko dolino. Skoraj v isti višini vidimo na nasprotnem vrhu cerkev Sv. Ane na Sv. Planini, dočim se nam je pri začetku hoje iz Trbovelj zdela še tako visoko.
Desno od Sv. Planine se pa izgublja pogled v veliko ravan, obsejano z nebroj trgi in vasmi v prekrasni Savinjski dolini.
Človek sprva niti ne ve, kam bi pogledal, kaj bi bolj občudoval. Ali te bele ceste, ali vrsteča se polja in gozdove, ali v širno daljavo?
Brat vaditelj nam je odločil kratek odmor, razjasnil nekaj najvažnejših točk, nato smo zopet nadaljevali naš pohod.
Pot. ki je še vedno kolovozu podobna, zmanjšuje že precej svojo strmino ter se polagoma vije okrog prvega griča skozi majhen gozdiček do podnožja druzega griča, kateremu se pa umakne ter krene pri zelo obsežnem starem drevesu naravnost na greben, ki spaja ta grič z Mrzlico. Od tega drevesa pa do grebena je zelo strma pot. ki popotnika zelo utrudi, predno dospe do vrha grebena. Vendar ga mine takoj ta nevolja, ko zagleda kakih 15 korakov vstran prijazno lovsko hišico. Žal, da je ta kočica za izletnike nepristopna, ker je vedno zaprta in se ne more ključa nikjer dobiti. Tu smo imele zopet oddih in takoj smo posedle po mehki travi. Če nas je zjutraj plašilo slabo vreme, nam je bilo sedaj solnce toliko prijaznejše, zakaj tako toplo nas je ogrevalo, da smo z veseljem polegle po travi. Nekatere tovarišice, ki jim je bila pot že jako dolga, so spraševale:
»Ali bomo kmalu na Mrzlici?«
Pot po travniku je bila zelo dolga in zdelo se nam je, da bi morali že davno biti na Mrzlici. No, tu nam je sestra vaditeljica pokazala prvi
grič in zatrdila, da smo takoj tam, samo malo časa nam bo še hoditi in to skoraj po ravnem. Njeno zatrdilo nam je izgnalo vso utrujenost in nadaljevale smo zopet naš pohod.
Steza se nam je prvotno res zdela kot po ravnem, ali končno se začne zopet z visoko strmino dvigati ter pelje desno po planini proti vrhu, dočim leva odcepitev poti, ki je mnogo lažja za hojo, zavije skozi gozd.
Šli smo po oni stezi skozi gozd in komaj srno dospeli iz gozda, smo zapazili tudi cilj našega izleta planinsko kočo, zvano »Hausenbichler-jevo kočo«.
Glasen krik in juhe klici so ji veljali v pozdrav. Minila nas je utrujenost in skakale smo okrog koče, dokler nam je ni brat vaditelj odprl. Dovoljen nam je bil popolen odmor, odložile smo nahrbtnike, sezule čevlje ter v kolikor se je dalo tudi premenile naše obleke, kajti znale smo, da bode sedaj čas skakanja, pri katerem ne bomo posebno pazile na obleko. Prva stvar nam je pa seveda bila. da si brzo pripravimo obed, za kar pa nismo rabile posebno mnogo časa. Razdelile smo se v gruče, nekatere so ostale v koči. flruge so polegle po travi. Medtem se je nabralo tudi nekaj drugih izletnikov, tako da je bilo vedno živahneje.
Koča leži malo pod pravim vrhom Mrzlice, v prav lepem zatišju, kjer sicer ni lepega razgleda, vendar pa prav ljubek kotiček. Zadaj in na desno jo v mali razdalji obkroža gozd, spredaj je travnik, ki je v početku precej raven, dočim se dalje v ospredju spušča v strahovito strmino, po kateri skoraj ni mogoče hoditi.
Kako zelo pada ta strmina, sem skusila, ko sem šla iskat pitne vode, ki ima tam, kjer se končuje travnik ter prehaja v goščavo, tik velike bukve, svoj skromni izvirček. Sicer sem jo dobila polne steklenice ali povratek nazaj je bil tako težaven. Zato vsak, kdor gre enkrat po vodo, skrajno štedi z vsako kapljico, ki jo prinese do koče.
Ker je bila še pomlad, je bilo dovolj vode, dočim so nam pravili drugi izletniki, da se zgodi v poletju ob hudi suši, da ta izvirček popolnoma usahne in potem je treba mnogo nižje v dolino, kjer se šele pride do pitne vode.
Od studenca do koče pelje ob robu gozda strma gorska pot, ki se pa navadno uporablja samo za povratek, ker se večina izletnikov, kadar gredo navzdol, posluži bolj enostavne poti, vsedejo se na vejo in se spuste po travniku navzdol. Akoprav je to od posestnikov travnika v pomladnem času zaradi poškodovanja prepovedano in vrhu tega postane tudi obleka od sveže trave vsa zelena, vendar pa skoraj večina uporablja ta enostavni avto.
Ko sem jo srečno primahala nazaj do koče kjer sem razdelila med tovarišice steklenice z vodo, sem si ogledala notranjost koče.
Komaj sem odprla vrata, sem zazrla istim nasproti železno lično pečico, v kateri lovci in drugi izletniki, ki ostanejo črez noč na Mrzlici kuhajo ter se ob enem tudi grejejo, ako je mrzla noč. Na desni strani je velika podolgovata lesena miza s klopmi in na levi vzvišen oder s slamnjačami, ki jih uporabljajo za svoja nočna ležišča. Stene od koče se pa blešče od najrazličnejših podpisov, ki so napisani kar eden črez drugega. Čudila sem se, zakaj mora biti vsak. ki je bil enkrat na Mrzlici, tudi ovekovečen tu gori. Seveda potem tudi mene kot mojih tovarišic ni smelo manjkati, zato sem brž dobila kos oglja od suhe ogorele veje in začrtala svoje začetnice I. N. z datumom v ta stoječi album.
Sicer je pa to tudi brat vaditelj storil zame, ker je brez moje vednosti zapisal zunaj na koči, da bi se ne pozabilo, da sem bila tudi jaz na Mrzlici, z velikimi črkami:
»Ivanka je snedla danes pet žemelj!«
Kdor bo šel od vas gori, bo gotovo to opazil, ako ne bom prej sama prišla gori in izbrisala. Ker že govorim o koči, moram še povedati, da je koča deljena ter ima še majhen oddelek, kjer so istotako slamnjače za prenočevanje ter služi samo kot spalnica.
Sicer bi še dalje brskala po koči, a tu me je pozval klic za zbiranje in res zunaj so stale že vse pripravljene za pohod na vrh Mrzlice.
IV.
Pot od koče do vrha je zelo kratka niti dve minuti, zato smo kar zdrvele gori.
Dospevši na vrh, se nam je odprl prekrasen razgled. Posedle smo po tleh, brat vaditelj nam je dal daljnogled ter nam razlagal okolico. Od te razlage sem si še zapomnila sledeče stvari:
Celotna skupina, na kateri se nahajamo, se imenuje Mrzlica planina ter obstoji iz dveh glavnih vrhov in sicer iz zapadnega, ki je 1051 m visok in vzhodnega, ki ga imenujemo Mrzlica z 1119 m višine. Ker leže Trbovlje 300 m nad morjem in Vode samo 261 m, smo prehodili danes nad 850 m višine. Planina, oziroma travniki, ki jih zremo krog nas, se imenujejo Križka planina.
Ako se ozremo proti severu, zapazimo Golavi vrh, levo od tega pa Gradišče in Reško planino. Med prvim in drugim opazimo lepo cesto, katero spremlja ves čas majhen potoček, Reški potok. Oba se vijeta med strmimi stenami, dokler ne prideta v bližini Št. Pavla pri Preboldu na veliko ravan, »Savinjsko dolino«, kjer dohiti potok svojo majko Savinjo, dočim se cesta združi z glavno cesto Celje-Ljubljana.
Desno od Golavega vrha vidimo zopet velik hrib »Kamnik«, za katerim ležijo vasi Griže, Petrovče, Žalec ter nebroj drugih. Za vsemi temi se razprostira široka Savinjska dolina, v kateri se blešči od zapada proti vzhodu reka Savinja, spremljana tu in tam od glavne ceste, ki spaja Trst z Dunajem.
Proti vzhodu zapazimo nov vrli »Gozdnik«, v katerega smeri leži mesto Celje, ki se pa, žal, radi gričev v ozadju ne vidi.
Čisto vzhodno se dvigajo: Vrh 901, Suhi vrh, Borov hrib in drugi.
Proti jugu vidimo gorski greben z vrhom Kal-om, po katerem pelje gorska pot na Dol pri Hrastniku, dalje vas Hrastnik, za tem se vrste vasi Sv. Marko, Sv. Katarina in preko teli Trbovlje, Loke, Vode, Zagorje i. t. d.
Na zapadni strani zapazimo Sv. Planino, 985 m, z znano cerkvico sv. Ane, desno od nje Tabor, 1131 m, na kar nam prvi vrh Mrzlice planine zapre nadaljni razgled, onkraj tega pa se zopet prikaže Marija Reka ter omenjeni severni griči.
V.
Mrzlica, ki je vse leto jako obiskana, nudi svojim obiskovalcem res krasne slike.
Največ jo seveda obiskujejo domačini, ali tudi tujci ne zaostajajo mnogo za njimi, zakaj mnogokrat se najde tu družbo iz najrazličnejših krajev. Posebno Žalska podružnica S. P. D. jo kaj pridno obiskuje ter je dala letos napraviti lične tablice z napisi, ki so res imenitni gorski vodniki, žal, da samo za poti v Savinjsko dolino.
Ker smo si že dovolj ogledali, in ker nas je skrbelo, ako nas še čakajo v koči naši nahrbtniki, ki še niso bili popolnoma izpraznjeni, smo se napotili nazaj do koče. Naša skrb je bila nepotrebna, ker smo našli vse v najlepšem redu.
Zopet so se odprli nahrbtniki in vršil se je obed, nato pa prosta zabava. Kolikor najraznovrstnejših iger smo znale, vse smo morale danes ponoviti, na utrujenost ni niti mislila nobena. Ko smo se naveličale, smo pele, zatem zopet telovadile, tako da nismo bile nikdar popolnoma mirne. Pa saj je bil danes prost dan za nas in smele smo poljubno skakati in kričati.
Brat vaditelj je uvidel, da nam ni do odmora, zato nam je dovolil, da smo se smele tudi odaljiti od koče, nakar se nas je zbrala takoj skupina ter smo odhitele v gozd nabirat cvetke.
Dasi raste na Mrzlici nebroj najrazličnejših cvetlic, je vendar ena najljubših v tem času šmarnica ali binkoštnica, katerih smo nabrale prav lične šopke. Tudi prehlajenke in kukavice so bile v bujnem cvetju, kakor tudi druge gorske cvetice.
Razen vsakovrstnih navadnih rastlin raste tu izredno veliko »arnike«, katero hodijo sredi poletja ljudje prav pridno trgat, upotrebljajoč jo za najraznovrstnejša zdravila.
Pa kakor ima planina svoje bujno travniško rastlinstvo, enako ne zaostaja za njo gozd. Tu rastejo skoraj povsod črnomodre borovnice, vsakovrstne užitne in neužitne gobe ter sladke rdeče maline, ki jih je
posebno v poseki in lažeh proti Mariji Reki vse polno. Ob obronkih gozdov najdemo bujno rast robidovja ter polno okusnih, lepih rdečih jagod.
Tudi sem čula, da raste na Mrzlici neka posebna liliji podobna cvetlica, za katero pravijo, da ni nikjer na drugih hribih nje vrstnice, a imena vam ne smem povedati.*
Gotovo bi se Bog zna kako dolgo mudile po gozdu, če bi nas brat vaditelj ne bil opozoril, da se je treba vrniti nazaj h koči ter se pripraviti za odhod.
Solnce se je že pomikalo proti zatonu, vendar smo nekako s težavo pripravile svoje stvari, vzele nahrbtnike na rame ter v slovo zapele »Lepo našo domovino«, nakar smo nastopile pot proti domu. Ta je bila mnogo lažja kot zjutraj in med glasnim petjem smo kmalu dospele do Sv. Katarine, kjer je bil zopet daljši odmor.
Tu smo napravile iz naših po poti natrganih cvetk velike šopke, si okrasile lase in obleko in take se vrnile v gručah skozi Trbovlje do Vode, kjer smo se potem z radostjo v srcu nad prebitim krasnim dnevom. vesele razšle vsaka na svoj dom. Saj smo že komaj čakale, da povemo doma, kako krasno smo se imele na izletu.
Ta dan je gotovo ostal vsaki v najlepšem spominu.
Slovensko-hrvatski tolmač.
Vaditelj = prednjak, izjemoma = iznimno, naloga = zadaća, gojenka = članica naraštaja, izvod primerak, zelo = veoma, všeč = po volji, poročilo = izveštaj, zmožen = u stanu, število = broj, uganil — pogodio, posvaril = opomenuo, hrepenenje = želja, obljubil = obečao, v poštev = u obzir, precej = dosta, pokonci = na noge, S. P. D. = Slovensko Planinsko Društvo, pelje = vodi, vasmi = selima, oddih = odmor, trgovina = dučan, zaznamovana pot = označena cesta, gozd = šuma, ne ve = nežna, grič = krš, planina, hišica = kučica, takoj = odmah, res = istina, u istinu, gruče = grupe, pomlad = pramalječe, šele = tek, komaj = jedva, črez = preko, veja = grana, imenitni = izvrsni, šopke — kite.
*	Najbrž bo to liliji jako podobna 80 cm visoka rastlina asiodil. latinsko Asphodelus albus Mili. Raste na južnem Tirolskem, na južnem Štajerskem samo na Mrzlici in na Kranjskem. Zanima nas, če smo ji pogodili pravo ime. Ali ne bi mogli dobiti prihodnje poletje ene na vpogled? — Opom. uredil.
B.:
Podmladek rdečega križa.
(Podmladak crvenoga krsta.)
a časa svetovne vojne je nastal v Ameriki podmladek rdečega križa, katerega člani so bili ameriški otroci, ki so zbirali perilo in obveze za ranjence in prodajali list, ki je dajal nasvete, kako bi se pomoglo čimprej dokončati vojno. Po vojni se ta organizacija ni razšla. ampak so ji dali drug delokrog. Med vojno je skrbel podmladek za zdravje vojakov, po vojni naj skrbi za svoje zdravje in za zdravje mladine po vsem svetu.
Današnji podmladek rdečega križa v Ameriki ima nalogo, da si z izpolnjevanjem različnih higienskih predpisov utrjuje zdravje, da se medsebojno podpira v vseh živi jenskih neprilikah, da goji stike z deco drugih držav in da tej v potrebi pomaga ter s tem pripomore k mednarodnemu prijateljstvu vsega sveta.
Ameriški podmladek rdečega križa je razširil svoj delokrog po vsem svetu. Poslal je stotine igrač ubogi deci, mnogo hišne oprave za domove, ki so bili opustošeni po vojni, nebroj knjig in cele knjižnice za deco, perilo in obleko za deco, denar za prehrano gladujoči in bolni mladini, dal je štipendije siromašnim dijakom, osnoval in vzdržaval šole in sirotišča v Evropi. Prošlo zimo je odposlal 10 tisoč božičnih daril za ubogo evropsko deco in daroval 300 tisoč kron za obnovo selskih šol v Srbiji in za igro zdravja v Jugoslaviji. Ameriški podmladek hoče pomagati naši deci, ker ve, da je mladina v Jugoslaviji mnogo več trpela v svetovni vojni nego ameriška in da še trpi na vojnih posledicah.
Ker je zdravje, moč in sreča prvi pogoj za srečno življenje, zato hoče ameriški podmladek rdečega križa naučiti našo mladino igro, ki se imenuje »Borba za dobro zdravje«. To igro je igralo 70 tisoč češkoslovaških otrok, ki so v plemeniti medsebojni tekmi izpolnjevali enostavna zdravstvena pravila in s tem dosegli napredek v svojem zdravju. To igro naj bi igrala tudi jugoslovenska deca, ker tudi ta potrebuje za splošni napredek zdravja, moči in sreče.
Kako se igra: »Borba za dobro zdravlje«? Vsak deček, vsaka deklica žrtvuje za to igro dnevno 15 minut in vrhutega še eno uro v tednu, jgra traja 3 mesece ali 12 tednov. Vsak igralec se zaveže, da si vsako jutro in večer umije roke, vrat, ušesa in osnaži nohte ter očisti zobe, da si pred vsakim obedom umije roke, da spi pri odprtem oknu, da se vsak teden koplje, da diha skozi nos, da se vedno pravilno drži, da skrb: za snago v učni sobi in v stanovanju, da je njegova vnanjost vedno v redu. zlasti lasje, da ne vtika nikdar umazanih predmetov v usta, da nikdar
ne pljuje na tla, niti na ulici, da ne pije iz čaše, iz katere pijejo drugi in da pridobi tovariša za to igro ter vsak dan izvrši kako dobro delo. Naloge niso težke in jih vsak lahko izpolni. Vsak igralec se mora začetkom in ob koncu igre izmeriti in iztehtati, zato dobi poseben listič, na katerega se vpiše njegova velikost in teža. Poleg tega dobi list za mesečno poročilo. Na ta list si vsak dan s križcem zaznamuje, če je izpolnil prej naštete dolžnosti. Ta listič ima igralec ves teden doma. Koncem tedna prinese deca listič v šolo. Vse te uspehe napiše učitelj na poseben list, kjer je seznam vseh učencev. Kdor ima tedensko vsaj 33 točk ali več, temu napiše učitelj poleg imena rdečo zvezdico, kar pomeni, da je dobil igro za isti teden. Kdor ima koncem prvega meseca 4 zvezdice, dobi znak, to je rdeč trak z napisom »Zdravje«, koncem drugega meseca dobi znak z napisom »Moč« in koncem tretjega meseca znak z napisom »Sreča«.
Vsak mesec dobi deca nov list s pravili Kdor je dobil igro prvi mesec, dobi za drugi mesec obsežnejša pravila, ako pa igre ni dobil, tedaj lahko začne zopet s pravili za prvi mesec. Zaključitev trimesečne igre se izvrši na svečan način ter se pri tem razdelijo znaki. Igralci dobijo navodila o negovanju zob in spise, kako se obvarujemo raznih bolezni, vsak dobi tudi zobno ščetko in kos mila.
Starši morajo paziti, da deca, ki igra »Borbo za zdravje«, pravilno in pošteno zapisuje vsak večer križce v svoj'listič. Sicer pa se pričakuje od igralcev samih toliko poštenosti in odkritosti, da ne bodo neopravičeno delali križcev in sleparili, zakaj toliko poštenosti in ponosa mora imeti vsakdo, da ne bo nosil s sleparijo dobljenih nagrad in se ponašal z nezasluženim odlikovanjem.
Igra za »Borbo dobrega zdravja« se vrši že v desetih evropskih državah, v ostalih pa se pravkar vršijo priprave za to igro. Podmladek rdečega križa v Ameriki je poslal k nam svojo zastopnico gdč. Ado Palmer, ki uvaja jugoslovensko deco v to igro in daje zato potrebna navodila. Po večjih mestih naše države se igra že vrši. pozneje prične igro tudi deca po deželi.
Ker strem! tudi Sokolstvo za tem, da si ohrani naša mladina telesno zdravje in utrdi telo, da bo zmožna vseh napoiov in da si prisvoji odporno moč proti raznim boleznim, zato pozdravlja stremljenje in delovanje Podmladka rdečega križa. Higiena je važen činitelj za napredek in blagostanje naroda. Sokoliči in sokoličice, stopite tudi vi v krog igralcev za borbo dobrega zdravja. Držite se točno navodil, ki jih vam daje rdeči križ in izpolnujte jih vestno, kar vam bo v veliko korist. Bodite borci in junaki tudi v tem oziru, zlasti pa upoštevajte ta navodila, kadar ste v telovadnicah in na telovadiščih. Bodite vzor drugim pri izpolnjevanju zdravstvenih predpisov!
Otrok — dete, je dejal =* davao je, vojna = rat, ampak = nego, stik = dodir, se zaveže = obveže se, osnažiti = očistiti, odprt = otvoren, snaga = čistoča, vnanjost = spoljašnjost, vedno = uvek, lasje = kose, nikdar = nikada, poročilo = izveštaj, rdeč trak = crvena vrpca, obvarujemo = čuvamo, sicer = inače, sleparili = varali, stremljenje = nastojanje.
Popravki k vajam naraščaja za I. jugoslov. vsesokolski zlet.
Proste vaje moškega naraščaja, natisnjene v Sokoliću 1. 1920., stran
151.,	so nekoliko-izpremenjene, sicer ostanejo gibi isti, le ritem se nekoliko spremeni, zato se nekateri takti izmenjajo. Istočasno priobčujemo še enkrat popravke, ki so	bili priobčeni na ovojnem	listu	1.	številke	Sokolića	iz 1. 1921. Enako je	treba popraviti hrvaški	tekst,	glej	Sokolić,	let-
nik 1921., stran 24. ter velja prvotni slovenski tekst s sledečimi popravki kot edino pravi za nastop in tekmo na 1. jugoslov. vsesokolskem zletu.
I.	sestava, II. doba:
1. Vzravnava, s Vz obr. v 1. (na peti d. in prstih 1. noge) do odnožne stoje z 1. — vzročiti p. p.,
2.	odročiti h. p., .
3.	s Vi obr. v 1. itd. neizpremenjeno,
4. drža.
V	opombi odpade »e« in zadnji stavek: V tem položaju ne postajaj itd.
II. sestava, I. doba:
1.	Zanožna stoja itd. neizpremenjeno,
2.	Izpad z d. v stran	itd. neizpremenjeno,
3. drža,
4. Vzravnava, s prisunkom 1. noge vzpon itd., to je »e« iz II. dobe.
1.	takta. V opombi zamenjaj številko 2. z 3.
II. sestava, II. doba: 1. Opora čepno zunaj rok, to je »na« iz 11. dobe,
1.	takta. 2., 3. in 4. neizpremenjeno. Sledeča opomba se glasi: V taktu 4. se za hip ustavimo in odtod se na 1. hitro znižamo v oporo čepno (koleni zunaj). Trup zmerno predklonjen, peti skupaj. — Ta del opombe spada torej še k I. dobi.
II. sestava, IV. doba, 2. takt izpusti besedo »vzklon«. V tej opombi pa čitaj zadnji stavek: V čepenju ле čakaj, temveč se takoj vzravnaj v spetno stojo na 2.
III. sestava, II. doba, 3. takt čitaj: — desno roko izravnati in zasukati v palčji položaj,......
IV. sestava. III. doba, 1. takt čitaj: — vzravnava, vzklon — s x/2 obr. vi.......
Vaje s ploščami ženske dece. V hrvatskem tekstu (Sokolić, 1. 1922, št. 1.—2., stran 28.) se glasi 1. takt 1. dobe v prvi sestavi: »Stav odnožni
1.« ne zanožni. V četrti sestavi, II. doba, 3. takt se glasi: izdržati i početi slijedeće gibanje.
Ker bi bila nabava predpisanih plošč (obročkov) za vaje ženske dece predraga, je sklenil Savezni T. O., da se plošče, oziroma obročki sestavijo na enostavnejši način, in sicer: navadni obroč, kakor jih uporabljajo sodarji, se pobarva z rdečo barvo. Na obroček se prišijejo preprosti, 3 cm široki trakovi, modre, bele in rdeče barve, tako da se v sredini obročka križajo. V križišču trakov se našije modra kokarda, ki meri v premeru 10 cm, na sredo kokarde pa 2 cm velik bel gumb. Tako sestavljeni obročki sicer ne bodo tako polni, kakor je bilo prvotno namenjeno, bodo pa vzlic temu lepi in ne predragi. Obročke dobavljata po nizki ceni tvrdki: Bašin i drug, Ljubljana, Sv. Petra cesta in Bernard Cescuti, trgovec, Ljubljana, Stari trg.
Mladi vojaki.*
Na koračnico V. Parme, sestavil France Pleničar iz Litije.
Nastop se izvede v četveroredih v tesnem bočnem in čelnem nastopu. Redovi se odštejejo od desne proti levi na L 2, 3, 4. Temeljna postava: spetna stoja, priročiti, pest p. p.
Časotnerje 1, 2, 3. 4; v pohodnih slučajih se odštejeta dva takta 1—S.	'
Položaj pesti je palčji, če ni drugače navedeno.
Koncem sestave, ko pridejo četveroredi v tesni čelni sestop, da vodnik povelje: »Puni korak«.
Telovadci vkorakajo v četveroredih na telovadišče, medtem tolče mali boben, na znamenje vodnika pa udari veliki boben s čimelami, nakar pričnejo na prvi takt godbe takoj izvajati 1. del.
1.	del.
I I
U j	1—8	osem	pohodnih	korakov naprej.
hi |	1—8	osem	pohodnih	korakov v	prosti razstop	v	širino,	polagoma
IV 1 odročiti	h. p., na	osmi korak	priročiti.
V j
VI |	osem	Pohodnih	korakov v	prosti razstop	v	globino.
VII	1. (lihi: 1. in 3. red) s pol obr. v 1., izpad z 1. naprej, predročiti gor z 1. pest p. p., zaročiti z d. pest p. p.
(sodi: 2. in 4. red) isto v nasprotno stran.
*	Ponatis iz Sokolskega Vestnika župe Ljubljana I. na željo mnogih naših naročnikov. Opom. uredništva.
2. (lihi) z naponom 1. izstopna stoja z d. naprej in V2 obr. v L, v odnož. stojo z 1., vzročiti, pest p. p.
(sodi) isto v nasprotno stran.
3. vsi prinožiti, (lihi s L, sodi z d.); skozi odročenje priročiti.
4. drža.
VIII	1. (lihi) izpad z 1. v stran — s krogom soroč. na desno vzročiti z 1., odročiti dol z d.
(sodi) isto v nasprotno stran: (1. zapestja lihih in d. zapestja sodih se križajo).
2. drža.
3. prinožiti (lihi z naponom 1.. sodi z naponom d.), priročiti.
4. drža.
IX 1. (lihi) izpad z d. v stran — vzročiti ven z d., z lokom na d.,
odročiti dol z 1. p. p.
(sodi) isto v nasprotno stran (zapestja sodih se križajo).
2. drža.
3. (lihi) z naponom d. in prisunkom L spetna stoja — priročiti. (sodi) z naponom 1. in prisunkom d. spetna stoja — priročiti.
4. drža.
X 1. vsi: umik z d., lahni predklon — roki priročeni, p. p.
2. vsi: vzklon, vzravnava na 1., s prisunkom d. spetna stoja — skrčiti zaročno.
3. vsi: suniti v priročenje.
4. drža.
XI 1—4 I 8
X11 1—4 I	c , , ., -	,
v .	,	16 pohodnih korakov naprej.
Al 11 1—4 I Q
XIV	1—4 j
XV—XVII isto kakor v VIL, VIII., IX. taktu.
XVIII 1. vsi: suniti z d. — lahni predklon — roki priročeni p. p.
2. (lihi) vzklon z naponom 1.. izstopna stoja z d. naprej — pred-r očiti.
(sodi) z naponom in odrivom 1. vzravnava na d. v prednoženju z 1. — predročiti.
3. (lihi) s prisunkom 1. spetna stoja, (sodi) prinožiti z 1.; vsi: priročiti.
4. drža.
II.	del.
I	1. (1. + 2. red) V2 obr. v 1. v zanožno stojo z d.: z lokom z d. naprej predročiti dol v L, pest na 1. boku; leva roka priročena, pest p. p.
(3. + 4. red) pogled v d., z lokom z d. naprej, predročiti dol v
1..	pest na 1. boku: 1. priročena p. p.
!
2. drža.
3. (1. + 2. red) izpad z d. naprej, z lokom gor. vrlini udarec z d.,
1.	priročena, pest p. p.
(3. + 4. red) У-2 obr. v d., izpad z d. naprej, z lokom gor, vrhni udarec z d., 1. priročena, pest p. p.
4. drža.
II 1. (1. + 2. red) z naponom in prisunkom	d.	spetna	stoja k	1.	—
predročiti z d. dol not, pest ob 1. boku;	I.	priročena, pest	p.	p.
(3. + 4. red) z naponom d. Vz obr. v 1. na 1. peti in s prisunkom d. spetna stoja — z lokom gor, predročiti dol z d., pest ob 1. boku; 1. priročena, pest p. p.
2. drža.
3. (1. + 2. red) V2 obr. v d., zanožna stoja	z	1. — z	lokom naprej
ven, priročiti z d., 1. priročena, pesti p.	p.
(3. + 4. red) z lokom naprej ven priročiti z d. — 1. priročena. pest p. p.
4.	(1.	+ 2. red)	s prisunkom	1. k d.	spetna	stoja.
(3.	+ 4. red)	drža.
III 1.	(vsi) izpad z	d. nazaj (1.	noga in trup	tvorita eno	premo)	—
po	predročenju vzročno na ven,	skrčiti	na not,	d.	pest	na	til-
niku, vrhno kritje z 1.
2. (vsi) z odrivom d. prenos teže telesa na 1.. zanožna stoja z d., roke drža.
3. (vsi) s prisunkom d. spetna stoja — suniti v priročenje.
4. drža.
IV	1.	(vsi) izpad z d. nazaj — d. z bočnim krogom gor	zaročiti.	1.
predročno skrčiti na usta. pest pod d. ramenom.
2. (vsi) z odrivom z d. prenesti težo telesa naprej na 1. nogo v zanoženje z d. (roke drža).
3. (vsi) s predročenjem d. in cel obrat v 1. na prstih 1., izpad z d. nazaj.
4. (lihi) z odrivom in prisunkom d. k 1. spetna stoja — suniti v priročenje.
(sodi) z naponom desne prinožiti 1. k u. — suniti	v	priročenje.
V	1.	(vsi) čepna opora zanožno z d., prsti rok v višini	1.	noge.
2.	3. 4. drža.
VI 1. (vsi) poklek 11a d., lahni predklon — predročno dol, upogniti na
not z 1. (komolec leve roke se opira na 1. koleno), predročno gor, skrčiti na not z d. (hrbet d. pesti se dotika nosu).
2.	3. 4. drža.
VII 1. (vsi) vzravnava na 1. s prisunkom d. spetna stoja — predročiti;
2. (vsi) odročiti dol;
3. 4. drža.
Vlil 1. (vsi) skrižna stoja z d. spredaj — odročno skrčiti, prsti iztegnjeni v h. p. se dotikajo senc.
2.	(vsi)	vzpon in cel obr. v 1. na	prstih obeh	nog	v	spetno	stojo.
3.	(vsi)	mahniti v priročenje.
4. (vsi) drža.
IX = V. taktu.
X = VI. taktu.
XI = VII. taktu.
XII 1.	(lihi)	izstopna stoja z d. naprej	— predročiti.
(sodi) izstopna stoja z d. nazaj in prednožiti	z 1.	—	predročiti.
2. (lihi) s prisunkom 1. spetna stoja (sodi) prinožiti z 1.; vsi priročiti.
3. 4. drža.
XIII—XXI = I,—VIII. taktu.
III.	del.
I	kakor VII. takt prvega dela.
j	^	J osem	pohodnih korakov naprej.
IV	1—4	| osem	pohodnih korakov nazaj: na	prvi korak	odročiti,	na
V	1—4 ) drugi upogniti d. na not, pest gor v višini prs, odročno dol upogniti na not 1., pest v višini pasu; na tretji korak se položaj rok menja in postopno dalje vseh 8 korakov (bobnanje).
VI	1.	(vsi) izpad	z d. nazaj, odročno skrčiti z	d. navzgor,	dlan odprta
h.	p., prsti	se dotikajo senc; z 1. vzročno na ven	upogniti	na
not, dlan lahno upognjena nad glavo, h. p.
2. 3. 4. drža.
VII 1. vsi: z naponom in prisunkom z d. spetna stoja k L, suniti v
priročenje.
2. 3. 4. drža.
VIII 1. vsi: V2 obrata v 1. v zanožno stojo z d., d. zaročno skrčiti
dl. p., prste nalahno priviti, z 1. predročno not dl. p. prsti nalahno priviti navzgor (držanje puške).
2. drža.
3. vsi: V2 obrata v d. na 1. peti v spetno stojo — priročiti.
4. drža.
IX	1. V2 obrata v d. v zanožno stojo z 1., z rokami isto kakor VIII.—1.
2. drža.
3. V2 obrata v 1. na d. peti v spetno stojo — priročiti.
4. drža.
X—XVI = II,—VIII. taktu.
XVII 1. čepenje — predročiti, pesti p. p.
2.	3. 4. drža.
IV. del.
spetno stojo
predročiti (polagano in
I 1. 2. 3. 4. vzravnava
vezano).
II 1. vzročiti. dlan odprta p. p.
2. 3. 4. drža.
III	1.	vzročno roke križati v	zapestju, 1. pred d.,	pesti	dl. p.
2.	s skrižanimi rokami predročiti gor.
3.	4. polagoma predročiti	s skrižanimi rokami.
IV	1.	2. s skrižanimi rokami	vpogniti predročno	na	not.
3. suniti v odročenje, dlani odprte li. p.
4. drža.
V 1. suniti v priročen je.
2.	3. 4. drža.
VI	= II. del VIII. takt.
VII	= III. del XVII. takt.
VIII—XIV. = IV. del I.—VII. takt.
XV = I. del VII. taktu.
XVI 1.	vsi en korak	na	not.
2.	vsi en korak	na	not.
3.	(1. +4. red)	en	korak	na	not.
4.	(1. +4. red)	en	korak	na	not.
XVII vsi: izstopoma z I. pohod naprej v stik, nato odhod iz telovadišča na povelje »Puni korak«.
(Godba takoj ponovi celo koračnico, da odkorakajo telovadci iz telovadišča).
! ГНЗЗаЗЕШЗВ-ЕЗЗШЕЕЕаЗ
GLASNIK.
^1Е^шгг5!дсвг?1]Еаазиг;
f Brat Janko Kovačič.
Dne 14. marca 1922. je nenadoma pre« minul br. Janko Kovačič, znan in priljub« Ijen sokolski vaditelj in tekmovalec na mednarodni tekmi, član Tehniškega od« bora Jugoslov. Sokolskog Saveza. Smrt jc rešila dobrega in skromnega br. Jankota težkega trpljenja, ki ga je potrpežljivo prenašal dolgo vrsto let. Bolezen si jc na* kopal meseca decembra 1. 1914., ko jc pri umiku iz Srbije v polni vojaški opremi pieplaval deročo Drino in zaradi onemog« losti obležal na bregu reke. Našli so ga v snt.gu in prenesli v bolnico, kjer se je dolgo boril s smrtjo. Njegovo močno telo jc sicer takrat zmagalo, toda bolezen mu
je zapustila strašne posledice. Njegovo živčevje je bilo uničeno in um mu je ved« no bolj pešal. Kratko pred smrtjo se mu je popolnoma omračil, tako da je moral v umobolnico, kjer jc končal svoje mlado življenje, ki je bilo posvečeno z vsem sr« cem sokolski ideji in sokolskemu delu. Sokolstvo mu je v znak hvaležnosti za njegovo nesebično požrtvovalnost priredi« lo veličastno zadnje spremstvo, pri odpr« tem grobu se je od njega poslovil v ime« nu Sokolstva br. dr. Murnik.
Br. Kovačič je bil rojen v Premu pri Ilirski Bistrici. Gimnazijo jc dovršil v Ljub« ljani, pravne studije pa v Pragi. Prve so« kolske nauke jc dobil že v Ljubljani, pra«
vo sokolsko vzgojo pa mu jc dala Praga. l'u je posečal tečaj Češke Obce Sokolske in ga je dovršil z najboljšim uspehom, pri tem še je pa navzel tudi prave sokolske ideje, kateri je ostal zvest do svoje smrti. Sam se je točno in strogo držal vseh pred* pisov in discipline, zato pa je tudi od dru« gih neizprosno zahteval, da se ravnajo po sokolskih načelih. Ta njegova strogost je bila nekaterim telovadcem, ki so stali pod Kovačičevim vodstvom, izpočetka neprijet« na. Ko pa so se ji priučili, so vzljubili tudi br. Jankota, ki jim je bil potem najljubši vaditelj. Še kot visokošolec je bil nekaj časa društveni vaditelj sokolskega društ« va v Karlovcu in nad leto dni v Osijeku, tu je bil tudi župni načelnik ter je vodil vaditeljski tečaj. Ker je bil prvovrsten te* lovadec, ga je 1. 1912. poslala Slov. Sokol« ska Zveza kot tekmovalca k mednarodni tekmi v Turin, kjer je pri metu krogle do* segel eno točko več nego vsa italijanska tekmovalna vrsta skupaj.
Po končani svetovni vojni je toliko okreval, da se je polagoma zopet lotil te* lovadbe in sokolskega dela, vendar ga je zdravstveno stanje vedno bolj oviralo. Vstopil je v službo k policijskemu ravna« tel j st vu, pozneje pa prestopil v mestno službo v Ljubljani.
Kr. Kovačič je bil vzor«sokol vsem, ki so ga poznali. Vso svojo moč, vztrajnost, nesebičnost in ljubezen je žrtvoval večno lepi sokolski misli, za vresničenje sokols skih idealov mu ni bila nobena žrtev pre« velika, nobeno delo pretežko. Ime br. Ko* vačiča bo v zgodovini jugoslovenskega So« kolstva zapisano med prvimi in najbolj« šimi sokolskimi delavci. Tebi, mladina, bodi njegovo delo za zgled! Sokolstvo mu ohrani časten in trajen spomin.
Obletnica smrti našega prvega staroste dr. Iv. Oražna.
Dne 11. marca je preteklo eno leto, odkar je na svojem mirnem domu zatis« nil za vedno oči prvi starosta ujedinje« nega jugoslovenskega Sokolstva. Težko nas je zadela ta izguba, ker smo izgubili brata, ki mu je bil smoter ustvariti enot« no jugoslovensko sokolsko organizacijo.
tem svojem stremljenju in delovanju je videl pokojni brat starosta velik uspeh našega ujedinjenega naroda in naše mla«
de države. Sam je bil zgled sokolskemu članstvu, z nesebično delavnostjo in s skromnim življenjem ter z vestnim izpol« lijevanjem svojih dolžnosti je kazal pot svojim sokolskim sobratom. Jugoslovanski mladini, v kateri je videl veliko bodoč« nost naroda, je zapustil vse svoje premo« ženje, da olajša nieno trpljenje in bedo za časa študij. Posnemaj vzor«moža tudi ti sokolski naraščaj, ki najdeš v sokolski družini vse one vrline, ki so krasile tvo« jega dobrega in skrbnega prijatelja. Ohrani mu trajen in hvaležen spomin!
Šestdesetletnica Sokolstva.
Dne 16. februarja 1S62 se je vršil usta« novni občni zbor prvega sokolskega dru« štva v Pragi — bilo je to v dobi, ko je padel avstrijski absolutizem in ko se je začelo probujati narodno življenje v vseh vrstah naroda. Sokolstvo je ravno v tej dobi stopilo na čelo narodnega gibanja in zbiralo v svojem krogu prve narodne bo« jevnike.
Prvi starosta praškega Sokola jc bil Fiigner, prvi načelnik dr. Miroslav Tvrš, ki je ustvaritelj sokolskega telovadnega sistema. Prva pravila so izdelali bratje Gregrovi in Tomaž Černv, ime »Sokol« je dal Tomer, pozdrav »Xa zdar« je uve« del Barak, bratstvo je proglasil Fiigner, sokolski kroj je izdelal Manes in geslo »Krepimo se« je proglasil dr. Tyrš.
Pod sokolskim praporom so se združili takoj najboljši rodoljubi in narodni de« lavci. Sokolstvo se je naglo širilo po vseh čeških mestih in vaseh ter je postalo krepka narodna straža in šola narodne di« scipline in samozavesti. Ideja Sokolstva pa ni ostala samo na Češkem, temveč se je začela širiti tudi pri drugih slovanskih na« rodih; med prvimi smo bili Slovenci, ki smo začeli s Čeni skupno delo za probudo našega naroda in tako slavi ljubljansko Sokolsko društvo zajedno s češkim Sokol« stvom svojo šestdesetletnico neumornega dela za svoj narod. Ideja Sokolstva se je pa razširila tudi med drugimi Slovani, in sicer predvsem pri vseh Jugoslovenih, pri Poljakih, Rusih itd., razširila se je tudi med Slovani v7 Ameriki. Iz majhnega šte« vila 1. 1862. — iz 9tih društev je postala ogromna in največja narodna organizacija Slovanstva. Po 10 letih je bilo na Češkem
160 društev, po 20 letih 950, po 50 letih čez 2000 in danes po 60 letih je na Češkem 2206 društev in 734 odsekov in pri nas 431 društev in 7 odsekov.
Zanimivi so tudi sledeči podatki: pri prvem občnem zboru je imel praški Sokol 75 članov. Prvega zleta se je udelžilo 73 članov; leta 1862. je bilo že nad 500 članov in v kratkem čez 1000. Danes je združeno na Češkem v Sokolstvu 360.000 članov, 100.000 naraščaja in 180.000 dijakov. Ogromna narodna organizacija, disciplini* rana, samozavestna, glavna predstaviteljica telesne vzgoje in z njo spojenega fizičnega prerojenja in nravstvene vzgoje naroda.
Tudi jugoslovensko Sokolstvo je nasta* lo iz majhnih prvih nastopov ljubljanskega Sokola. Dolgo časa je bil ljubljanski Sokol edino društvo na jugu, a pozneje se je ideja Sokolstva med našim narodom hitro razširila in tako tvori jugoslovensko So* kolstvo danes tudi mogočno narodno or« ganizacijo, združujoč v sebi 430 društev z 78.200. pripadniki, od katerih deluje v te* lovadnicah 39.700.
Velika večina češkega in našega naroda pozna Sokolstvo samo po njegovih zuna* njih nastopih, zlasti po večjih zletnih pri* reditvah, tuje ji je jedro sokolskega živ* ljenja. V vsaki sokolski telovadnici dela dan za dnevom cela vrsta vaditeljev in va* diteljic, neumorno, brez hrupa ter vzgaja sedanje in bodoče generacije. Kdor ne pozna tega dela, si ne more predstavljati, koliko požrtvovalnosti, koliko časa, truda in potrpljenja zahteva to delo, ki je vzbu* dilo občudovanje našega dela tudi v zu< nanjem svetu. Sokolstvo se je udeležilo štirikrat tekem mednarodne telovadske Zveze (leta 1907., 1909., 1911., 1913.) in trikrat si je priborilo prvo mesto v tekmi s Francozi, Italijani, Belgijci, Madjari, Ru* muni in Luxemburžani.
Edino tiho delo v telovadnicah je bilo v stanu vzgojiti tisoče in tisoče krepkih, samozavestnih narodnih bojevnikov, ki se niso nikdar vstrašili tudi največjih napo* rov in najhujših preganjanj, to tiho delo neumornih sokolskih vzgojiteljev je bilo v stanu vzgojiti ogromne armade narodnih borcev, ki so nastopali ob raznih vseso* kolskih zletih, ki so vzbujali občudovanje v tujini in spoštovanje pri nasprotnikih: ki so pa tudi v času svetovne vojne po*
segli odločilno v korist svojega naroda ter ga osvobodili vseh spon. To tiho delo jc pa tudi povzroč.lo, da tvori Sokolstvo da* nes po 60tih letih tako ogromno narodno organizacijo, ker ravno telovadnice so bile vedno ona trdnjava, kjer je vladalo brat* stvo, kamor niso imeli dostopa dnevni po* litični prepiri in prav to delo v telovad* nicah nam je tudi garancija za nadaljni razvoj Sokolstva — zlasti pa pri nas na jugu.
Češko Sokolstvo je praznovalo v pre* teklih dneh 601etnico praškega Sokola ter jc bilo v to svrho prirejeno več slavnosti v Pragi. Vse češko časopisje je v daljših člankih proslavljalo delo Sokolstva in vsa češka javnost sc je pridružila temu slavju.
Temu slavju češkega Sokolstva se pri* družuje tudi jugoslovensko Sokolstvo. Ob 601etnici se pripravljamo na našo prvo jugoslovensko olimpijado ravno v kraju, kjer je tekla zibelka jugoslovenskega So* kolstva — v Ljubljani. Bo to najdostojnej* ša in najlepša proslava, ko bode češko in jugoslovensko Sokolstvo na telovadišču za* jedno pokazalo uspehe svojega dela.
Ta proslava naj bode začetek novega sokolskega življenja. Pred 60 leti je bilo Sokolstvo ustanovljeno, 60 let je rastlo. se množilo in hitelo od uspeha do uspeha — a danes se moramo zavedati jedra sokol* ske misli. Danes bolj — kakor kdaj prej — potrebujemo pravega sokolskega živ* ljenja. Smernice zanj so nam dane v na* ših načelih:	bratska	ljubezen do vseh.
zmisel za pravičnost in pravico, za čast in možatost, nravstvena neoporečnost, ljube* zen do domovine in naroda, kar pomenja vztrajno, nesebično delo za njegov blagor ir. podreditev osebnih interesov skupnosti.
Priprave za I. jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1922.
Pripravljalna dela za zlet vodi zletni odbor, v katerem so vsi člani Saveznega starešinstva, vsi načelniki odsekov, zastop* niki: pokrajinske uprave, oddelka za pro* sveto, mesta, vojaštva, južne in državne železnice ter po dva odposlanca vseh ljub* ljanskih in okoliških sokolskih društev, skupno šteje ves zletni odbor 35 članov.
Vse delo je razdeljeno med 14 odse* kov, ki imajo potrebno število članov, ne* kateri pa tudi še pododseke. Odseki so:
I. Tehniški odbor Saveza, ki ima skrb za javno telovadbo, za sokolsko in mednarod* no tekmo, za telovadno orodje in sploh za vse, kar se tiče javnih telovadnih nasto* pov za časa zleta, načeljuje mu Savezni načelnik br. dr. Viktor Murnik. 2. Stavbni odsek prireja načrte za zletišče in vodi stavbe na zletišču, preskrbuje nabavo lesa za zletišče, ureja ceste in dohode na zle* tišče, načelnik br. inž. J. Štembov. 3. Fi* tomeni odsek oskrbuje ves denarni promet, skrbi za dohodke s tem, da izdaja in pro* daja razne predmete, ki se tičejo zleta, na pr. razglednice, znake, znamke, koleke itd., določuje cene vstopnicam k raznim prirc* ditvam in podobno, načelnik br. Bog. Kajzelj, glavni blagajnik br. T. Martinc.
4. Tajniški in propagandni odsek opravlja pisarniške posle, skrbi za propagando po časopisih doma in v inozemstvu, izdaja Sletski Vijesnik, načeljuje br. dr. R. Fux.
5. Stanovanjski odsek pripravlja preno* čišča in jih ob zletu nakazuje udeležen* cem. Ima 12 pododsekov, vsak pododsek ima del mesta, v katerem skrbi za čim večje število stanovanj. Načelnik stano* vanjskega odseka je br. Drag. Šibenik.
6. Prehranjevalni odsek ima nalogo pre* skrbeti udeležnikom hrano, načelnik br. Boh. Šlahta. 7. Železniški odsek določuje prihod in odhod članstva po železnicah in parobrodih, prireja posebne vlake za po* samezne župe in ureja vozne rede ter
-.cerie vožnji, načelnik br. V. Švajgar. 8. Sprejemni odsek skrbi za okrasitev niesta, sprejema došle člane in skrbi za vodnike po mestu, načelnik br. Janko Rlehveis. 9. Zdravstveni odsek skrbi za higieno stanovanj, preskrbuje članstvu zdravnike med vožnjo in na zletišču ter upravlja rešilne postaje na zletišču in v mestu, načelnik br. dr. E. Šlajmer. 10. Res diteljski odsek skrbi za red na zletišču in Po mestu, zlasti pri sprevodih, zabavah in prireditvah, načelnik br. Milko Krapeš.
II. Prireditveni odsek pripravi razne pri* reditve, ki se vrše izven zlctišča ob času zleta, to so koncert', gledališke predstave, telovadne akademije in veselice. Opozarja 'letnike na razne znamenitosti v mestu in skrbi, da si morejo zletniki povsod vse ogledati, načelnik br. Danilo Šapla. 12. Raz« stavni odsek zbira sokolske predmete za sokolsko razstavo in priredi razstavo, na*
čelnik br. Rudolt Vesel. 13. Nabiralni od* sek zbira prostovoljne prispevke za razne odseke, n. pr. les, jedila, pijače ter jih hrani in nakazuje odsekom, načelnik br. Joža Čobal 14. Izletni odsek sestavi vzporede raznih izletov po Jugoslaviji, ki se vrše po končanem vsesokolskem zletu. Preskrbi posameznim skupinam vodnike. Načeljuje mu br. Ant. Gnidovec.
Vsi odseki zletnega odbora vestno de* lujejo in v svojih sejah razi iotrivajo vse priprave za zlet. Največje delo ima Teh* nični odbor, ki je pripravil vse vaje za zlet in za tekme. Da se vaje vadijo v vseh društvih enotno in pravilno, potuje za* stopnik T. O. v vse kraje, kjer so sokol* ska društva, da nadzira delo v telovadni* cah, daje navodila in popravlja vaje, ki se ne izvajajo pravilno. Tudi stavbeni od* sek je dovršil svoje priprave za zlet. Iz* delal je načrte za zletišče in za okrasitev zletišča. Z delom na prostoru prične ta* koj, ko skopni sneg. Zletišče se nahaja za glavnim kolodvorom in meri 78.000 m-. Telovadišče samo pa meri 152 X 104:5 m, to je 15.900 m". V tej ploščini ni vštet 10 m oziroma 15 m širok pas za telovadno orodje in tekališče, ki bo objemal telo* vadišče. Vrhutega bo ob telovadišču 12 m široka pasaža, ki bo vezala 4 vhode na. telovadišče. Na zapadni strani je situirana glavna (reprezentančna) tribuna z ložami in sedeži in z mostičem za načelnika. Ta tribuna bo dolga 170 m in 17 m široka. Pred tribuno bodo stojišča, dohod na glavno tribuno s slavnostne ceste, ki bo neposredno za to tribuno m bo spajala oba glavna vhoda na zapadni strani. Pod glavno tribuno in nasproti njej vzdolž ob slavnostni cesti so mišljeni prostori za pošto, prodajalnice itd. Nasproti glavni tribuni je projektirana enako dolga član* ska tribuna s stojišči in sedeži Zadaj pod to tribuno so garderobe za članice in pro* stor za zbirališče in nastop članic. V sre* dini te (vzhodne) tribune je vhod članic k prostim vajam. Na obeh straneh vhoda sta dve veliki školjki za godbo, v vsaki je prostora za 80 godcev. Ob obeh koncih telovadišča sta severna in južna tribuna za sedeže. Vsaka bo približno 135 metrov dolga. Zadaj pod tema tribunama so gar* derobe za elane in prostor za zbirališče in nastop članov k prostim vajam. V sredini
severne in južne tribune sta vhoda za nas stop članov k prostim vajam. Glavna tri: buna, paviljona za godbo, vhodi za člane in članice ter glavni vhodi na zletišče in slavnostna cesta dobijo krasno arhitekturo po načrtih arhitekta br. Jože Jelenca. S te* lovadišča je diven pogled na Kamniške planine, na Triglavsko pogorje in na pol* hovgrajske dolomite, z juga pa sc ozira na telovadišče čestitijivi grad.
Finančni odsek je izdal doslej serijo razglednic »sokolski kroj« m serijo raz« glednic »sokolski voditelji«. Ta serija ima
4	razglednice s slikami pokojnega br. sta* roste dr. Oražna, sedanjega staroste br. dr. Ravniharja, načelnika Jug. Sokol. Sas veza br. dr. Murnika in treh bratov, ki so že 60 let člani Sokolskega društva v Ljub* ljani. V tisku se nahaja S barvnih raz* glednic, ki bodo izgotovljene do konca marca.
V tisku je tudi zletni lepak, ki ga je naslikal br. Drag. Incbiostri ter bo tudi gotov do konca marca. Razpošilja se že prvi lepak »Sokol*jezdec« za naš zlet. V delu so že tudi zletni znaki po načrtu aka* demičnega kiparja br. Dolinarja. — Prire* ditveni odsek zbira narodne noše iz vseh delov Jugoslavije. Izdelal je načrt za ve* liko javno veselico, na kateri bo nastopilo veliko število pevcev vsen ljubljanskih pevskih društev. Ob času zleta bo ta od* sek oskrbel pevske in godbene koncerte v raznih dvoranah in večjih vrtovih; gle* dališke predstave v dramskem in opernem gledališču itd.
Prvi javni telovadni nastop bo v ne* deljo 23. julija, nastopijo učenci in učenke srednjih in meščanskih šol iz Ljubljane in iz nekaterih drugih mest. Učenci bodo izvajali proste vaje v dveh oddelkih, učenke pa vaje z zastavi* cami in proste vaje. Razen tega bodo na* stopili pri orodni telovadbi in v nekaterih panogah lahke atletike, učenke z rajalnim nastopom. S tem nastopom hočejo šole pokazati, da se telovadi tudi v šolah po Tvrševem sestavu in da se pouk telovadbe resno in pravilno vrši.
Druga predzletna nedelja dne 30. julija je določena ■ moškemu naraščaju. Ta dan bo tekma moškega naraščaja in seveda tudi skupni telovadni nastop. Moš*
ki naraščaj tekmuje v prostih vajah, v skoku čiez ko/o, v skoku v višino in dalji* no ter v teku na hitrost na 100 vard.
Tekme in nastop ženskega n a r a š* čaja sta tretjo predzletno nedeljo, dne
6.	avgusta. Za ženski naiaščaj so določene tekme v prostih vajah, v skoku v daljino ter v teku na hitrost na 75 m.
Natančna navodila za tekme in nastope dece in naiaščaj a, ža vožnjo, prehrano m stanovanja bodo objavljena pravočasno. Razume se, da nastopi pri telovadbi tudi moška in ženska deca, le tekem za ta dva oddelka ne bo.
Naraščaju je določen tudi posebni slav* nostni obhod v kroju. Vrhutcga pa nastopi tudi v zletnih dneh pri javni telovadbi. Seveda sc tega nastopa ne bo mogel ude* ležiti ves naš naraščaj, ker so potovalni stroški za dvakratno potovanje v Ljub* ljano iz daljnih krajev previsoki in ker bodo prednjaki naraščaja v teli dneh za* posleni sami s seboj.
S	tem imate začrtano približno delo za
I.	jugoslovenski vsesokolski zlet. Da bo* dete kos svoji nalogi, zahajajte pridno v telovadnico, zbirajte novce za potne stroš* ke in za nabavo krojev. Predvsem pa se vestno pripravljajte, zakaj nepripravljeni ne bodo nastopili.
Glede plošč (obročkov) za zlet* ne vaje s ploščami za žensko tlečo glej pojasnilo med popravki!
Tekma moškega naraščaja na zletu Go* renjske Sok. Župe 24. j'uiija 1921 v Kranju.
Zahajajoče solnce je s svojimi zlatimi žarki poljubljalo visoke vrhove gorenjskih planin, ko smo dospeli veselo pevajoč v našo metropolo, v starodavni Kranj, ki se blešči med zelenim drevjem sredi rodo* vitnega polja, na obali bistre Save.
Kdo opiše našo radost, kdo oceni naš ponos in samozavest, ko se uresničujejo naše sanje, naše upanje. Večkrat so nam bratje vaditelji pripovedovali o tekmah, o borbah, o zmagi itd. Danes prihajamo kot tekmovalci s ponosom, zavedajoči se, da smo tudi mi vredni člani mogočne sokol* ske družine, da smo tudi mi pozvani na bojišče, kjer pred vso javnostjo pokaže* mo, kaj smo pridobili in kaj se naučili v sokolskih vrstah.
Radostno, kot bi sli na svatbo, smo odkorakali iz kolodvora v mesto, kjer so bila pripravljena prenočišča za nas.
Mesto se je odelo v praznično opre* mo, iz vseh poslopij so plapolale dolge zastave nam v pozdrav. Radost vsepov* sod, vse se 'aduje z nami našega težko pričakovanega praznika.
Po skromni večerji smo odšli takoj k počitku. Ali, kdo bi mogel zaspati, ko so vsa mlada srca tako polna radosti, ponosa in hrepenenja! Dolgo se je šc čulo tiho šepetanje, dokler je končno tiha noč za* zibala mlado sokolsko taborišče v sladek sen, ki ga je motilo le rahlo šumenje va* lov bistre Save.
Komaj pa je napočila jutranja zarja, je bilo zopet vse živo v taborišču. Menda nikdar še v svojem življenju niso ti mladi junaki vstali tako brzo. Na mah so vsi umiti in opravljeni, potem pa hajd na te* lovadišče, dasi je komaj vstala zlata ju* tranja zarja. Tu vlada že živahno življe* nje. Nekateri vežbajo proste vaje, drugi poskušajo na drogu, tretji vadijo skoke črez konja itd. Vsakdo porabi še zadnji trenutek, da poskusi to ali ono vajo, predno stopi ž njo pred stroge sodnike.
Točno ob pol 6. uri pridejo resnih obrazov bratje, ki bodo sodili delo naše mlade sokolske čete, na čelu jim župni na* čelnik, br. Ažman. Po kratkem posve* tovanju zapoje trobka, takoj nato se za* čuje rezko povelje br. načelnika, in že je pripravljenih 6 vrst krepkih mladih so* količev. Na povelje »Napred stupaj!« so zadoneli tja v mlado jutro krepki koraki mladih tekmovalcev. Tekma se prične. Le tu in tam se opazi nekoliko strahu in treme, ali kmalu mine tudi to. Vsi tek* movalci se drže izborno, skoro vsi so iz* šli iz borbe zmagovito in častno. Ves trud je pozabljen, ponos in samozavest ter trdna volja: naprej, naprej do popolnosti, sije raz obraze borilcev. Uspeh tekme je sledeči:
Prvo mesto je dosegla vrsta Jesenice, 393 točk; drugo mesto je dosegla vrsta Škofja Loka, 387:5 točk; tretje mesto je dosegla vrsta Kranj, 366:5 točk:	četrto
mesto je dosegla vrsta Jesenice. 338 točk; peto mesto je dosegla vrsta Kranj, 326 točk; šesto mesto je dosegla vrsta Javor* nik, 321 točk. Kot posamezniki so dosegli:
L mesto Pristov Ivan, Jesenice, 68:5 točk;
II. mesto Bokal Stanko, Jesenice, in Pri* možič Janko, Škofja Loka, 66:5 točk;
III. mesto Ravnik Jože, Jesenice, 65 5 točk. Ostali tekmovalci so dosegli od 64'5 do 41 točk in slede v temle redu: Ravheker To* maž, Bernik Janko, Škofja Loka, Kavčič Fr., Kranj,	Pucelj	Rihard,	Jesenice,	Kropar
Ivan, Kranj, Košenina Peter, Škofja Loka. Ankele Vinko, Škofja Loka, Kropar Jože, Kranj, Lavrič Milan, Škofja Loka, Žontar Franc, Škofja Loka, Tajnik Jože, Kranj, Ahlin Bojan, Kranj, Deisinger Zdravko, Škofja Loka, Poljanec Franc, Škofja Loka, Prosen Boris, Javornik, Ahlin Stanko. Kranj,	Sitar Ladislav,	Jesenice,	Simčič
Peter, Jesenice, Vilman Ludovik, Jesenice, Ravnik Zdravko, Jesenice, Hafner Franc, Kranj, Nučič Franc, Kranj, Fermantin Franc,	Škofja	Loka,	Zebre Valentin,
Kranj, Žvab Jože, Javornik, Vernik Av* gust,	Jesenice,	Bratina	Smiljan,	Kranj,
Gorup Anton, Jesenice, Vrtovšek Stanko, Kranj, Jakobčič Albert, Kranj, Počnik Le* opold,	Javornik,	Grčman	Kristijan,	Kranj,
Brelih	Rudolf, Javornik,	Zupan Jože, Ja*
vornik, Rabič	Janko,	Javornik,	Trojar
Ivan,	Javornik,	Roblek	Zdravko,	Jese*
nice, Hvala Valentin, Kranj, Smolej Jože, Javornik. V višjem oddelku je dosegel Košnik Milan, Kranj, 75 točk.
Dragi bratci! Pogumno in hrabro ste napravili prvi korak v sokolsko življenje. Nadaljujte to delo z veselim srcem, sebi v čast, narodu v korist in domovini v po* nos, da se veseli po trdem delu zopet snidemo letos na župnem zletu v Tržiču, in pozneje na I. jugoslovenskem vseso* kolskem zletu v Ljubljani, kjer se poiz* kusimo z brati celotne Jugoslavije. — V srcu pogum, v rokah moč in v mislih do* movina.	Janko Ravnik.
Iz Murske Sobote. 16. februarja t. 1. je bilo 60 let, kar je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo »Praški Sokol« v Pragi. Po zgledu tega društva se je ustanovilo povsod mnogo novih društev, tako da je danes preko 3000 društev in 1000 odsekov, povsod kjer bivajo Slovani. 60 letni jubilej je tudi naše društvo primerno proslavilo z lepo uspelo telovadno akademijo, na ka* teri je nastopil poleg članstva tudi moški in ženski naraščaj. Lepo so bile izvajane
proste vaje moškega in ženskega naraščaja, namenjene za vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1922. Mnogo smeha so povzročile telo* vadne raznoterosti »Makova žetev«. Žen* ski naraščaj je poleg tega nastopil z va* jami z belimi rutami s petjem narodnih pesmi: »Sijaj, sijaj solneice« in »Otok ble* ški« ter z rajalnimi vajami devetorice na koračnico: »Krasen pogled«. Vse vaje so bile dobro izvajane, za kar so nastopajoči želi obilo pohvale. Vsem ostane ta jubilej in nastop gotovo v lepem spominu. — Na pomlad nameravamo prirediti tudi več peš* izletov združenih z nastopi v bližnjo oko« lico, da se pokažemo ljudem, da nas spo* znajo in da vidijo, kaj znamo.	—e.
Dve novi knjižici za sokolski naraščaj. Sokolska župa v Mariboru je izdala pred kratkem dve drobni knjižici, namenjeni sokolskemu naraščaju Mariborske Sokolske 2upe. Prva knjižica z naslovom Zbor! je nekak koledarček za sokolski naraščaj, le da njegova oblika ne odgovarja koledar* čku, ker je nekoliko prevelik, da bi ga nos sili v žepu. Na prvi strani se nahajajo rojstni podatki Nj. Vel. kralja Aleksandra, barve državne zastave, velikost naše kra* ljevine in število njenih prebivalcev in ve* čjih mest. Na to sledi koledarski del, za njim pa je uvrščena pesem Sokolska in nekaj kratkih spisov ter pregled sokolskih društev v Mariborski župi in seznam vseh v Jugoslavenskem Sokolskem Savezu včla* njenih žup s številom društev. Na koncu je 5 praznih strani, določenih za beležke, Med spisi je kratka razlaga Sokolske orga*
nizacije na Češkem in v Jugoslaviji ter razvoj Mariborske Sokolske Župe, pove* stica o sokolskem znaku, popis telovadišča pred Sokolskim domom v Studencih in ka* ko telovadi tam naraščaj, pesem »Naša prava« in razlaga Krekove oporoke pod naslovom »Najvišji dan«, kjer pisatelj po* življa mladino na vztrajno delo, ki bo oja* čilo našo domovino in osvobodilo neodre* šene brate. — Kakor čujemo je Zbor! že razprodan in ga ni mogoče več dobiti. Škoda, da knjižica ni prišla v roke vsemu jugoslovenskemu sokolskemu naraščaju, ker ima jako primerno čtivo za Sokoliče.
Druga knjižica je prevod iz češčine: Dnevnik mladega človeka (češko spisal Vincenc Štepanek, prevedla Vida Pivkova). Cena 1 Din 50 p. Drobna knjižica opisuje v obliki dnevnika življenje mladeniča, ki ne pozna sokolskega dela, zato iz početka zaničljivo opazuje delo in življenje Soko* lov. Nehote zaide med Sokolsko družbo, ki ga pritegne polagoma v telovadnico, kjer šele spozna pravi pomen sokolske misli. V službi ponesreči, ostati mora teden dni v postelji. Sokoli mu v tem času izkazujejo toliko pozornosti, da jih mladenič silno vzljubi. xMed boleznijo prečita najvažnejše Tyrševe spise, ki so mu jih prinesli bratje iz telovadnice. Zdaj spozna nalogo, smer in cilj sokolske ideje in postane veren in navdušen pristaš Sokolstva. —• Naraščaju pa tudi članstvu priporočamo, da vestno prečita dnevnik mladega človeka, ki ga je napisal star in izkušen Sokol, br. Štepanek.
R.