Človek
V VESOLJU
Približevanje človeka prvl nesse-meljski točki je fenomen, fci se na more omejiti zgolj na tehnično in znanstveno razsežnost. Vendar pa moramo ugotoviti, da prinaša vsto panje v vesolje velike spremembe v načinu in vsebini organiziranja človeške skupnosti, v fiziološki adaptariji človeka in njegovi idetj-ni viziji. Ta ugotovitev, ki je naj-pogosteje izražena v obliki optimi-stične ocene, češ da se človeštvo iz dneva v dan piibližuje točki po-polne zmage nad naravo, je obso-jena na spoznavanje le eme platl medalje. Druga, pesimistična vizija je v apriornem zanikanju kakr§n»-koli človeške smiselnosti v »osva-janju« kozmosa, vsaj skofl vsebi-no, kakršni smo priča danes. 2al pesimistična (prav tako kot opti-mistična) vizija pristaja na situ-acijo, kjer človek pojem napredka reducira zgolj na razvijanje proiz-vodnih in znanstvenih struktur.
Vizija utopične socialistične mi-sli o uresničitvi cilja, da bi človek namesto nad Ijudmi vladal nad stvarmi, je v 20. stoletju (prikrito pa že tudi prej) odkrila nov ob-raz: predvsem to, da se lahko tudi človekovi najmodernejši tehnični proizvocii sprevržejo v obliko nasi-lja nad človekom in nad njegovo svobodno voljo. Prav v trenut-ku, ko se z »Apoilom 8« od-pirajo neslutene možnosti človeko-ve eksistence in misli, vidimo, ka-ko se problemi ljudi in narodov projecirajo v vesoljc. Ko letijo v vesolje predstavniki narodov z naj-bolj razvito znanostjo in tehniko, ostaja na zemlji 800,000.000 nepis-menih, skoraj polovica človeštva še gladuje, celo zemlja sama še ostaja neraziskana .. . Ko delamo te primerjave, si pač ne zastavlja-mo romantične želje, češ prene-hajmo z osvajanijem kozmosa in najprej razrešimo naše zemeljske probleme. Vendar je jez med dve-ma skrajnostima zelo nevaren. če ga  ne  bo  mogla  sedanja  človeška
Ljubljana, 8. I. 1969 Utnik XVIII Številka 7
<jru8w4 s i^80inf w6J!iflf ftuKRuci* jami rešitd, se bomo poleg najbolj fantastičndh pridobitev znanstveno tehnične revolucije srečali še z ve-likimi revolucijamd in upori izkoii-ščanih množic (ta proces se v bl-stvu že odvija). To bo upor tiste velike večine človeštva, kJ ne dobi ničesar od znanstvenih In tehniC-nih rezultatov in poletov v veso-lje. Nasprotno, vsa ta sredstva jo Se bolj »izobčijo«. Ceprav se člo-vekova dejanja v kozmosu kažejo kot dosežki vsega človeštva, to ne more zamegliti realnega položajft revnlh množic, ki ob uresničevanju člavekovih aspiracij v vesolju sto jljo na tleh realnih osnovnih člo vekovih (še eksistenčnih) težei^J po hrani, obleki, stanovBnju, druž-benem standardu itd. Protaslovja se bodo polarizirala do revolucio-namega absurda, kajti človeštvo, ki se ne bo osvobodilo na zemlji, ne bo moglo normalno in kontinui-rano osvajati kozmosa, ne da U pri tem manjšd del človeštva delal zločin nad večino.
Revolucianama družbena misel si danes zastavlja vprasanja o sub-jektih revoluckHiarne akcije r XX. stoletju. Kdo je lahko mate-rialna sila revolucioniranja sveta, ki je opredeljen z inflacijo institu-cionalnih pritiskov, manipulacfjo mamjšine nad večino, potrošnlško (samo>obsodbo človeka, dirlgirar nim mišljenjem, pomanjkanjem materialnih dobrin in znanja? Omejujemo se na intelektualnl upor. V dobi znanstveno-tehnične revolucije je znanost postala domi-nantna produkcijska sila. če to v©-llja za znanost, potem njeni sub-jekti — znanstveniki (v najširšem smislu besede gre za intelektualce) razpolagajo z veliikimi možnostmi materialnega in duhovnega revolu« cioniranja. Drugo je seveda vpra-šanje vrednostne opredelitve njiho-ve vloge: ali v okviru njihove d»-javnosti sploh (lahko) nastane pro-blem človeškega smisla. Brez dvo-ma veliko večino nosilcev znan-stveno-tehnične revolucije ne zandr ma o človeškera namenu njihovih dognanj. Einsteinov je zelo malo, toda tudi Einstein je prišel do dof-ločene angažirane in humanistične pozidje nekoliko pozneje. Vseka-kor šele potem, ko je bil intelektu-alnd proizvod že v rokah vojaškega in lndustri(jskega racionalizma. Specializacija v sodobnem svetu utegne mnogo pomerati za vse člo-veštvo, hkrati pa je lahko njegava srnrt. K tragediji sodobnega inte-lektualca in znanstvenika (ki po večini ne sprašuje, kakšen je cdJj noegovega početja In odgovomosti do  človeške  družbe)   je prispevala
(Nadaljevanje na zadnji strani)
OB TEZAH ZA NOVI VOLILNISISTEM
Ali niso ,,teze za volilni sistem" v nasprotju s temeljno koncepcijo in konkretnimi določili ustave?
Delovna skupina šfcudenfov pravne fa-kultete v LjuMjani je zaradi pVedvicLeiniih ustavnih sprememb še posebej raapravlja-1b o novem volilnem sistemu, ki ga je prediagala komisija za ustavna vpraišanja zveane sfcupščine- Pri ideofoško-politični oceni predlaganih rešitev v tezah za volilni 6istem izhajamo iz osnovnega ustavnega prinoipa, da je samoupravljanje neodtuj-Ijiva  pravica  socialističnega  človeka.
Ustava SFRJ v 34. členu pravi, »da je pravica do družbenega samoupravljanja nedotakljiva ¦.. občanu je zajamčena:
1- pravica neposredno odločati o dru-žbenih zadevah na zborih volivcev, zbo-rih delovnih ljudi v delovmih skupnostdh;
2.  pravica voliti in biti izvdjen v pred-stavniška telesa družbenopoldtičnih skiip-nosti in v organe samoupravljanja.. .;
3.  določati   kandidate   za   volitve   v   ta telesa in organe • • •
Ustava torej nedvoumno uveljavlja člo-veka — samotvpravljalca kot nosilca kan-dddacijskega procesa. Nosdici, način in insbrumenti kandidacdjskega procesa so torej elemem neposrednega sociaMstične-ga demokratizma- Volaitve na ta način iz-gubljajo iznaziti značaj političnega akta v kJasičmem smrislu »političnosti« in vse bolj postajajo samoupravno dejanje. Tov. Ed-vard Kardelj je že leta 1962 v obrazlo-žitvi predosnutka ustave taikole opredelil kandidacijski prooes: »Piri kandiidiranju bi naj prišli do izraza trije poglavaitnri či-niteJji: zbori voMlcev, oziiroma zbori pro izvajalcev, otočtimske skupščine in SZDL. Ker bi v Socialistačnii zvezi načelno raz-pravljali o kandidatih, bi zbori volilcev izvedli konretno kandidiranije, občinske skupščine pa bi volile med predlaganimi kandidati, vendar bi izvoljene kamdidate aa zveemi ali republiški zbor morali po-trddti volilci • ¦. V pogojdh samoupravlja-nja so volitve oblika neposiredmega odlo-čanja o stvareh « (Nova ustava Sociali&tič-ne  Jugoslavije,  stran  175).
V nasprotju s takšno načelno ideološ-too-polLtično koncepcijo in tudi v nas-protju s konkretnimi določdli 34. člena ustave pa »teze za volilni stistem« pre-puščajo kandidaoijski komferenci SZDL, da določa poslanske kamdidate. Da bi bile nejasmosti še toliko večje, določajo način kianstituiranja kandidacajske komference pravila SZDL- Zbori volilcev iinajo sicar možnost, da v predkandiiidacijskem po-stopku predlagajo poslansfce kandidate za svojo volilno enoto ter iinajo pravico naknadno obravnavati predlog kandidatov kandidacijske konference za volilno eno-to. Vendar pa predlagani volilni sistem v ničemer konkretno in nedvoumno ne zadolžuje kandidacijske konference SZDL, da pred zbori volUoev utemelji predlagane kandidate. Občani na zborih volivcev tu-dd nimajo možmosti, da zavrnejo »urad-nega« kandidata, ainpaik imajo ob zelo za-ositrenih pogojih samo možnost, da razši-iujo  listo  kandidatov  z novimi  predlogi.
Ocenjujgmo, da bd bil predlagani način kandidiranja korak nazaj od že dosešene stopnje samoupravnosti vseh faz politič-nega procesa. Predlagane teze krepijo ele-memte predstavniške politične detnokraci-je, in to v spremeojeni družbenl struktu-rl, v pogojih kvalitattvno višje razvite samoupravne družbe Samoupravne pravir ce človeka — in tudi pravice določanja poslanskih in odborniških kandidatov — izhajajo v našem družbenem sistemu iz družbevega dela. Delovni fiLovefc je nosd-lec samoupravljanja, tarej tudi kandidirar
nja — kot član določene delovne skupno-nosti in kot občcm. Njegove samouprav-ljalske pravdoe in dolžnosta pa ne izvirajo iz pripadnosti SZDL fcot družbeno-politič-ni  organizaciijd-
Ustava je Ojpredelila SZDL kot »naj-širšo oporo družbeno-politične aktivnoetd in družbenega samoupravljanja delovnega ljudstva«.
V vseh uradnih dokumentdh SZDL je ta OTganizacija konceptualno postavljena v družbeno-politični sistem kot odprta de-mokrati&na tnibuna m. izmenjavo in boj mnenj n& socialističnih pozicijah- Tako občani, ki so člani SZDL, na dernokratičein naoin vplivajo na samouipravne organe. V nobenih dcikumentih (razen v omenje-nih tezah!) pa ne najdemo določD, po ka-terih bi bila SZDL politični nosilec ob-•lasti ali posrednik med samoupravno in pplitiono strukturo družbe- (To je sicer klasična fimkcija političnih partij v več-strankarskih ali enopartijskih sistemih-Torej je izbiranje kandidatov ena glavnih političnih pristojnosti teh strank!)
Mislimo, da bi uveljavitev v tezah do ločene vloge SZDL deformirala to orga-ndzacijo in n^ativno vplivala na perspek-tivnd raavoj družbeno-političnega sistema. Ta nevarnost je vedno bolj aktualna, saj družbena praksa in znanstvena dognanja že opoearjajo na nevarno tcndenco tehno-kratizacije družbeno-politianega življenja, ki se kaže s politiko pritiska raziičnih (ne) formalnih skupiin, s poveaovanjem manageirsikih struktuT skozi vso organiza-oijo družbe od goepodarske preko politdč-ne do kultume sfere in podobno- Pa tudi dobršen dei članstva SZDL je politično premalo mobilen, neiadifereciran, premalo dmižbeno aktiven in vodstva so marsikje še zelo odtujena od članstva, od socdalne baze organizacije.
Kreipitev osmovnih eleimeintjov in oblik Bocdalistične demokracije v družbemd bazi je politično še toliko bolj pomembna da-nes, ko razvijamo samoujpravni sistem tudd na vseh višjih ravneh dejavnosti in organizaranosti družbe. Samoupravina po litika v republikah in federaciji je v odlo čdJLni meri pogojema z razvitostjo politič-ndh oblik in z ekonomsko močjo samo-upravnih odnosov v osnovnih celicah dru-žbe.
Na osnovi navedenega predlagamo:
1-  Posamezmn kandidati, ki jih predlaga kandidacijska   konferenca   SZDL,   morajo biti sprejeti na dveh tretjinah zborov vo-liloev oziroma zborov delovndh skupnosti. (Dopušoamo    tudi    dirugačno    kvoto;    to je stvar strokovne ocene in politične od-ločitve od ustave pooblaščenih organov-) Zbori volilcev morajo torej  obvezno raz-pcravljati   o   predlagaoih   kandidatih    (To naj bo samo možnost!) SZDL bo tako na-stopila  pred  občani  z  iadelaniim  progra-mom družbenega razvoja. Povedati bo mcv rala, katere delovne, strokovne in mocral-no-politične kvalitete izbranega kandidata 2agotavljajo, da bo prav ta kandidat naj-bolje realiziral dogovorjeni program raz-voja na posameznih družDenih področjih. Takšen dmokratdčnl postopek verifikacije bd omogiočal, da bi občani dejansko in ne-posredmio vplivali na glavne naloge druž-benega   razvoja.   Torej   bi  se   volilci  po demoflcratičini ^razJDravi  odločdli za tjistega človeka,   ki   bo  te   naloge   Sposoben naj-bolje uresnidita s svojo dejavnostjo v~sa»-nnoupravnih orgnih
2-  Zbori  volilrfv moraio imeti pravioo, da o*> enakih pogojih kot kandidacijska
konferenca   postavljajo   nove   kandidate-
Menimo, da morajo biti osnovne dol-žnosli in pravice občana v kandidacij-skem in volilnem procesu določene v volil-nem zakonu, ki mora popolnoma upošte-vati ustavo, pravilniki pa morajo zagoto-viti največjo demokratičnost, učinkovitost in racionalnost političndh priprav in po-stopkov kandidiranja teh volitev. Prajvil-ndki SZDL morajo zagotx>viti samouprav-nost vseh faz potitičnega procesa — od sestavljanja programov dela kristalizacije osnovnih problemov do nasprotij in iz-bora giavnih nalog ter opredeljevanja kri-terijev za nosilce posaimezaiih javnih funk-cij. Na ta način se bo SZDL afirmirala kot najširša demoikraitična družbeno-poli-tična organizacija in bo resnično delovala kot politična osnova in opora sannouprav-ljanja delovnih ljudi. Sistem socialistične demokracije pa bodo nadalje poglcbili in razširdli v tolikšni meri, kolikor nam to omogoča sedanja dmžbena struktura in razmerje sil v družba- S tem bodo odprte možnosti za permanentno revolucicsnira-nje, demokratdzacijo in humanizacijo naše družbe.
Tone   Remec
ZAPO-SLO-

PRIPRAV-NIKOV
Ko je že pripravnik, marsikateri štu-desiit skrivaj upa, da po končanem študiju ne bo ostal brez zaposlitve in ustreane-ga dela Seveda pa bo predvsem upošte-vanje ^akona o obveznem sprejemanju pnpravniiKKV ta zakon uveljavulo- Najprej
bom skušal pokazati na tiste poja-ve, ki bodo realizacijo zaiposlovanja pripravni-kov zavlrale, nato pa bom poskušal raz-naisljati o tem, kaj je potrebno storiti.
Ce prebiramo naše časopise (npr. De-lo), revije (npr- Moderna organiizacija), publicirane analize o kadrih, kadirovanju in izrabi delovnega časa, lahko mnogo-krat naletimo na negativne pojave Opiši-mo nefeatere od njih in jdh kratko komen-tirajmo:
1.  Podatki kažejo, da je iaobrazba de-lavcev  na  delovndh  mestih,  ki  zahtevajo •vttsotfco in vdšjo izobrazbo (VS delovna me-sta)   neustrezna,  ker   so  delavci  z  nižjo izobrazbo — npr- srednjestrakovno šolani SS  devalci  (ali ndžje stroikovni kadri na VS delovnih mestafa; na SS delovnih me-stih pa so nižja strokovni delavd.
Ceprav je res, da višja iaobrazbe samo povečuje možnosti za uspešno delo — ta-ko velike razlike,, kot so pri nas, ne bi sniele biti, pcsebno Se gledc na kriterije merjenja u^jčšnosti dela-
2.  .VS kadii  (zlasti  v strokovirtih siuž-bah gospodarskih organizacij ki občinskih skupščin)   so   zvečine   sdabo   izkoriščeni, premalo pirodorni in imajo premalo mož-nosti za skupinsko delo;  moderna tehno logija, ki je  osnova  gospodarstva,  pa  se slabo in poča^l  razvija.
Teh jpojavov  so  krivi.
—   šote,   fcer  modemim   dosežkom   ne slede  vedno zadosti  hitro  (npr.  uvajanje aplikatavne'  sodobne   tehnologije   ali   so-dobne strojne obdelave podaitkovK;
—  gospodarske organizaeije;  ker  ni si-stematičnega   usposabljanja   na   delovnih mestih,  labJko  »klike«  blokirajo  pozitiven razvoj;   s  tem   ie  povezana   slaba «=^-'-oi-ja oziroma spl<rfi ni ofojetivnib. kriterijev naporedovanja;
—  VS kader sam; k©r se po eni strani prehitro »prilagodi« splc^nd »klimi« oziro ma v.vel.iavli'5. lc svoje nrostižne ^mbicije. če se ne prilagodi, pa odhaja v dmige or-ganizacije  (opazna je zelo visoika fluktu-acija mladdh VS kadrov) oziroima v tuji-no   (zlasti  odtok   »tehničnih   možganov«).
—  nestabdini gospodarsko-praviM instru-menti-
3.  Sprejemanje novih kadrov velikokrat nd odraz potreo, potenca^rmTi spor;olbn^"5'' In talentov, ampak je pTepuščeno ruaključju
OTi,-on°. c!-•'- f " ~ vc.Vkokrat krit:iziranim ekscesom  (strici itd)
Navedene pojave omenjam zato, da bi se poikazale potencialne težave pri uvelja-
vljanju zskona o pripravnikih. Ve--'¦? no bi morald pri uresničevainju tega zakona upoštevati tudi naslednje:
1.  V vsaki gospodarski organdzaciji (za-vodu oziroma občinski skupščini) ba mo-ral  biti  podoben  časovno  določen  prog-ram uvajanja pripravruikov na vseh pod-ročjih  v  organrizaciji,   ločeno  po  strokah (nipr.  ekonomist  bi  moral  spoznati   delo v komercaali, računovodstvn, obdeJavi po-datkov, načrtovanju itd.).  Smisel tega u-vajanja    je,    da    pripravnik    organizaci.io spozna.   da   ga   med   pripravniško   dobo spodbujajo (nagrajujejo) in da ga po pni-pravništvti   razporedajo  na  primerno   de-l6vc»K> mesto.
Usposablanje na delovnem mestu je za vsakega delavca (ne le pripravnika) od-ločUno za delovni vispeh-
2.  V vsaki gospodarski arganizaciji (za-vodu oeiroma občinski skupščtni) bi mo ral  bdti  nekdo  odgovoren  za  usodo  pri-piravndikov in za izvajanje programa   Za-želeno   bi   bilo   seveda,  da   je  ta  »kdo« industrijski psihodog ozairoina industrijski pedagog,   ki   bi   koordiniral   uvajanja  na posameznih   delovnih   področij.
3- Določeni naj bi bdli ufcrepi proti or-ganiaacdjam in odgovonaim ljudem, ki za-kona splcto ne bi uresničevali ali pa le de-
tama-
Z uspešnim uvajanjem pripravniikov bi verejtno imeli več možnosti preprečiti ta-ko imenovane generacijske konflikte in omogočitd argansko rast organizacije- Na-dalje bi bilo treba omeniti dejstvo, da se v razvitih državah znanje na »kon^junktur-nih« področjih (npr. elektronika, kemi.ia) vsakih pet let podvoji; to na vsauk načim zahteva nove kadre (glede na t», da le-ti imajo  vsaj   del novega  znanja).
Seveda kljub vsem možnim »»varnoet-ndm« uikrepom še vedno nd zagotovljeno, da bo zakon zaživel Jcer se bo laliko do-gajalo, da bodo nekatere organizacdje na kakršenkoli način skušale dokazovati, da so ji nevpdjani pripravniki le breme; ali pa pripravnikom ne bodo dajali dela in jim nasploh ne bodo posvečale zadostd sfcrbd-
Mogoče bi tud ištudentska orgiaiiizacija morala kaj ukreniti (ne le rartr™5*!^)
Vito  Soukal
Novembra letos je bila v dvorani KZSZ redna skupščina študentov naše fakultete. Poleg dekana m&dicinske fakultete prof. dr. Janeza Fetticha in prodekanov prof. dr. Vargazona in prof. dr. Sedeja ter šte-vilnih predavateljev so se ukupščine ude-ležili še podpredsednik IS SRS tov. Vin-fco Hafner, predsednik republiškega zbora za zdravstvo tov. dr. Mozetič, sekretariat za zdravstvo je zastopal tov. Pečar, Slo-vensko zdravniško društvo dr. Dolenc, uni-verzo generalni tajnik tov. Grgič, UO ZSJ v Ljubljani tov. Slander, MP v Zagrebu pa tov. Sušak. Zanimanje študentov je bilo izredno, saj se je skupščine udeležilo kar 128 (ali 91 odst.) delegatov od 140 vablje-nih.
Po izvolitvi skupščinskiih organov je zaradi odsotocfati predsednika PO ZS je o dosedanji dejavnosti FO poročal dote-danji podpredsednik Aleš Brecelj.
PO je skupaj s SZD in stažisti pred-lagal ustanovitev sekcije stažistov. Naloga tega organa je, da skuša najti čim boljšo pot do ureditve tega perečega vprašanja. Medtem ko je plačevanje stažistov zaen-krat urejeno, vendar programa dela, ki naj bi ga stažitst opravil, sploh ni.
14. jimija letos smo se udetežili sestan-ka medicincev in stomatologov v Zagrebu, kjer smo podprli zahtevo za spremembo zakona o odpravi akademskih naslovov in zabtevali, naj se ponovno uvedejo na-slovi *dr. medictne« in »dr. stomatologi-je«. Pojavilo se je tudi Tprašanje ustav-ncteti teg* eakona.
SodeloTali smo v razpravi o novem za-konu o visokam šolstvu. čeprav je bil rok za sestavo pripomb zelo kratek, še vedno ni prišlo do skupščinske debate.
Pred nami je bilo tudi vprašanje po-daljšanja študija medicine na 6 let. Za-stopali smo mnenje, d» od podaljšanja samega ni kaj pričakovati, če ne bo tudi kvalitativnih sprememb. Podaljšanje bi moralo iti na računih kliničnih in tistih predmetov, ki so prvenstveno važni za bodočega zdramika splošne prakse. 2al Smo dobili to vprašanje tako pozno, da ta-krat nismo mogli svojih pripomb detajli-rati in natančneje obrazložiti.
V  zvezi z intenzifikacijo študija je PO poslal dekanatu predlog o objavi podrob-nih pragramov vaj   in predavanj  iz vseh predmetov pred začetkom predavanj. Te-mu pozivu so  se odzvali  vsi inštituti in vse klinike, razen stebrov medicine: inter-ne kirurške klinike. »Zahtevamo take od-nose med fakulteto in   klinikami,   da   bi fakulteta  imela  moč  vplivati  na  izvedbo kliničnega  pouka,«  je poudaril  Aleš  Bre-celj.
FO se je tudi udeležil junijskega zbo-rovanja v naselju, kjer je bila poudarjena zahteva študentov za izboljšanje materi-alnega stanja študentov in vsega šolstva, za zaposlovanje diplomiranih kadrov in po večjih  samoupravnih  pravicah   študentov.
študentje MF so sodelovali tudi v raz-pravi o reorganizaciji ZŠJ.
študijska komisija na fakulteti je raz-pravljala o možnosti prestopanja s stoma-tološkega na raedicinski oddelek. PO se ni strinjal s prestopanjem pri obstoječih kri-terijih za sprejem novincev, ki '&o za spre-jem na medicinski oddelek ostrejši. Mož-nost prestopanja bi prišla v poštev, če bi se kriteriji izenačili.
V  preteklem obdobju smo imeli v pro-gramu  izdajo publikacije  INFORMATOR, ki naj bi služil novincem kot vsesplošna informacija ob vstopu na MF. Dekanat je predlog z odobravanjem sprejel in nam je fcudi    pripravljen   vsestransko    pomagati, predlagal pa je, da bi počakali na sprejet-je novega 'statuta. Ta predlog smo osvoji-li in je zato naše delo z novinci potekalo v  smislu informativnega sestanka, ki sta se ga udeležila tudi oba prodekana.
Podpredsednik PO je še seznanil pri-sotne, da bo prihodnje leto aprila XI. strokovni kongres študentov medicine in stomatologije in pozval študente, da se kongresa udeležijo v čim večjem številu, po možnosti aktivno.
Omenll je tudi oživitev stare Študenbov-Ske tradicije — brucovanje študentov MP v ŠN, ki je bila za nekaj let prekinjena.
Na koncu svojega paročila je posebej pohvalil delo študijske in strokovne ko-misije ter uredniški odbor Medicinskih razgledov.
Po poročilu blagajničarke Jane Bor-štnar je sledilo poročilo strokovne komi-sije, ki ga je podal Jože Drinovec. Pouda-ril je, da strokovno, znanstveno-razisko-valno delo na naši fakulteti ne zavzema tistega mesta, ki nam po pcunembnosti gre. Kljub temu, da je mnogokrat odnos do mladega razfekovalca nepravilen, se jih le nekaj odloči za tovrstno izpopolnje-vanje. V preteklem letu so študentje MF izdelali 10 strokovnih del, od katerih so 4 dobila Prešernovo nagrado za študente ljubljanske univerze, s šestimi pa smo se udeležili X. strokovnega kongresa medi-cincev in stomatologov v Zagrebu, kjer so bila v glavnem dobro sprejeta. Na koncu je pozval vse inštitute in klinike, naj omogočijo strokovno delo Vsem, ki to želiio.
Blaž Rozman je v poročilu komisije za skr'r>ta že uvodoma poudaril, da so skle-pi '.miverzitetne .študijske komisije, po ka ^ ih nai bi štrc^n^e v prvi'-> 'e'T>;kih imeli   slovenske   učbenike,   v   višjih  letni-
REDNA LETNA SKUPSCINA
MEDICINSKE FAKULTETE
kih pa bi počasi uvajali tudi strokovinio li-teraturo v tujih jezikih, ostala le na pa-pirju. Tudi MF nl izjema. Povedal.je re-zultate ankete, ki so pokazali, da so neka-teri učbeniki neobhodno potrebnl, dnigi pa bi naj prišli na vrsto čim prej. Delno bodo to vrzel izpotoili učbeniki, ki so v programu prihodnjoga leta. Edini pro-blem za pomanjkanje alovoaskih uobeni-kov ni denar, saj je lanska vrst« ostala neizkoriščena.
Ie poročila socdalno-ekonomske komi-sije je razvidno, da dobiva zelo malo Studentov naše fakultete finančno pomoč v obliki štipendlje ali kredita, pa še veči-na le-teh komaj sega do povprečja. Na-loga prihodnje komisije bi naj bila v tem, da z anketo čim natančneje ugotovi materialno stanje Studentov naše fakul-tete in prikaže odgovornim forumom.
Poročilo športne komisije Andreja Zajca nas je natančneje seznanilo o šport-ni aktivnosti na naši fakulteti. Poleg ob-vezne telesne vzgoje v prvem letniku in fakultativne vadbe v ofitalih letnikih, or-ganizira športno društvo smučarske te-čaje, izlete, tekmovanja v najrazličnejših športnih panogah in sodeluje na šport-nem področju z drugimi ljubljanskimi fakultetami. Zavzema se za uvedbo ob-vezne telesne vzgoje tudi v drugi letnik.
Iz poročila JORMASMISA je bilo raz-vidno, koliko študentov je sodelovalo na inozemski praksi, in to, da se selekcija ukvarja s precejšnjimi finandnimi pro-blemi, ki gredo v precejšnji meri na ple-ča praktikanta.
Eldar Gadžijev nas je seznanil s pri-pravami za enajsti strokovni kongres medicincev in stoinatologov. z delam se ukvarja veččlanski odbor, ki skuša najti najboljše in najcenejše rešitve. Delo je usmerjeno v organizacijo strokovnga dela ss»n8ga na eni strani in organizacijo prehrane, nastauitve, družabnega življe-nja ipd. na drugi. Največji problem so finančna sredstva.
Poročilo glavnega urednika Medicin-skih razgledov Martine 2unc nas je se-znanilo z usmerjenostjo te revije. Pouda-rila je, da je to strokovno glasilo in predvsem to, ne pa servis, preko katere-ga bi si z reklamami ustvarjali finan&ia sredstva, čeprav bi jih revija tudi sama potrebovala. Raje kot da bi odstopili od teh načel, delajo brezplačno sami člani uredništva. Naročnikov MR je dobrih 1400. 2al je med temi vse premalo fakul-tetnih učiteljev. Ta podatek bi lahko ponazoril, koliko se le-ti zanimajo za de-lo študentov.
O delu OO RK na MF je govoril pred-sednik Ivan Bindas. povedal je, da je bi-la najuspešnejša krvodajalska akcija. Imeli so tudi številna predavanja s pod-ročja RK in medicine. Organizirali so izlet v Gorico, od tam pa še v Tolmin in bolnioo Pranja. Letos se je 15 medicin-cev vključilo v ekipo prve pomoči, ki bi naj pomagala pri večjih nesrečah in ka-tastrofah. študentje V. letnika so bili v otroških kolonijah, kjer so opravljali de-lo sanitarnega referemta. v bližnji pri-hodnosti imajo v programu organizacijo dela na teremi.
Igor Rovnik nas je seznanil o delu študtfake komisije. Anketa, ki jo je iz-vedla ta komisija, je pokazala, da je v študentskih vrstah mnogo kritike na ra-čun sedanjega študija medicine in sto-matologije. Mnogo kritike leti na nepri-merne vaje, predvsem pri interni medi-cini in kirurgiji. Rezultat teh pomanj-kljivosti je nezadostna klinična izobraz-ba. Predlagal je, da bi namesto fizične prisotnosti na vajah vodili evidenco o opravljenih delih. čutiti je, da so vaje na manjših klinikah, kjer so programirane, dosti boljše. Na večjih klinikah pa kvaliteta vaj odvisna od tistega, ki vodi. GledR predavanj merri.jo'-''" ranci,   da   jih   je   preveč.   Ko'
predlagajo vrsto sprememb vsebine po-uka. Mnogo pripomb je bilo glede štu-dijskega reaima: o izpitndh rokih, o na-činu izpraševanja in tako dalje. Urniki morajo biti stalnl in so stvar fakultete, da jih naredi. študentje si želimo domačih učbenikov in skript, predavanj s podrofi-ja psihoterapije, večji poudarek praktič-ni usmerjenosti in čim bolj racionaltei-ran študij.
Predstavnik MF v UO Z<SJ Marjan Hrušovar je prisotne seznanil s svojim področjem dela. Ukvarjal se je z zdrav-stvenim varstvom študentov. Povedal je, da je to vprašanje, čeprav že reševano, še vedno nerešeno. Dobra volja na začet-ku se vse bolj umika formalizmu in iz-mikanju dokončnega reševanja tega pe-rečega problema.
Potem ko je nadzoma komisija poro-čala o pravilnem poslovanju PO, je bila izglasovana.
Po odmoru se je razvila obširna di-skusija. Najprej se je prijavil dekan MF prof. dr. Pettich. Pohvalil je delo skup-ščine in poudaril svoje mnenje, da je mrtvilo zadnjih let Ie prešlo. Postavil se je na stališče, da ne moremo govoriti o fakultetnih učiteljih in študentih. pcfeebej, pa tudi ne le o teh skupaj, kadar ome-njamo našo fakulteto, marveč predstav-ljajo fakulteto vsi: od fakultetaih učiteljev in študentov, pa vse do snažilk in kurir-jev. Govoril je še o pomembnosti zdru-žitve kliničnth bolnišnic s fakulteto, o nujnosti sprejetja zakona o visokem šolstvu in o 6-letnem študiju, ki bi naj prinesel več praktičnega znanja. Na koncu je apozoril študente tudi na to, da ima-svoje dolžncfeti, katerih pa ne izpolnjuje-mo vedno najbolje. mo vedno najboljše.
Naslednji diskutant, predstavnik PO MP v Zagrebu, je sporočil pozdrave za-grebških   kolegov,  ki  se  ukvarjajo   s  po-
dODnfimi problemi: »taft, strokomi nazo-ri, zaposkrvanje, strokovni izpdt. Opisal ie njihov na«n študija po tumusih, ki izgleda boljši, vendar pa z njim še vedno niso zadovoljni.
V nadaljnih diskusijab je bilo ališati vse tisto, kar je do neke meje pokazala že anketa: yeč praktičnega dela, boljše vodenje študija, o diferenciacijd študija, o pravičnejžem ocenjevanju itd. Mnogo pikrih je bilo izrečeno tudi na račun po-manjkanja pedagc^kih lastnosti nekate-rih sicer priznanih strokovnjakov na področju medicinskih znanosti.
Na koncu smo se zedinili še za podporo novkn smernicam ZS. Nova struktura štu-d«ntske skupnoisti MP, ki ji bo letos pred-sedoval bivši podpredsednik FO Aleš Brecelj, bo že delovala y obliki ki bo funkcionalnejša in sposobna nuditi študen-tom dovolj zanimivih obUk delovanja, da se bodo v 6im večjem številu soudeležovali.
Ena najuspešnejših akupščin študentor medicine in stomatologije je končala svo-je delo z izglasovanjem naslednjih '^klepov
1.  Vse katedre naj znova uvedejo ano-nimno anketo ob koncu predavanj iij ob iz-pitih (izkušnje kažejo, da tako lahko zaja-memo mnogo korlstnih predlogov); odgovo-re bi zbirali in obdelovali študentje sami ali katedra, ki pa naj bi z njimi seznanila študente.
2.  Zahtevamo, naj  vse klinike objavijo minimum praktičnih del in zagotovijo ter kontrolirajo izvedbo.
3.  Vse katedre   naj   takoj   ob  pričdticu pouka objavijo seznam predavanj in vsaj tekočega semestra.
4.  Da bi izboljšali   rav«n   klinične   iao-brazbe, predlagamo spremembo organizaci-je vaj po zgledu zagrebSke Medicinsko fa-kultete  (delitev študija kliničnih letnikov na teoretični in praktiCni del in obvezna počitniška praksa). 25ačasno pa bi predi*-gali vsaj predizpitne pwdctikume.
5.  Pakultet« naj  poskrbi,  d«  se pouk začn« ob predpisanem roku. Potrebno bi bilo, da dekanat praivočasno pripravi urol-ke za ves pouk, pri tem naj sodehijejo tu-di študijski referemti letnikov.
6.  Takoj    je    treba    izdati    slovensfca skripta ali učbenike «a vse predmete prvo-ga lefcnika.
7.  V vižjih letnlkih je potrebno čimprej napisati knjige za vse predmete, kjer ni ustreznih dmgih skript ali učbenikov.
8.  Predlagamo uvedbo izčrpnega pisme-nega izpita,  ki bo garancija, da študent obvlada ffenove predmeta.
Kot kratkoročni ubrep, ki naj ae tako izvaja predlagamo:
a)  Za klinične predmete izčrpnejši ust-meni iarpit, ter več seminarskih nalog, kl se naj ocenjujejo.
b)  Za predklinične predmete isto kot za klinične,  poleg tega pa uvedba pismenih izpitov oz. izčrpnejše že obstoječe pismene izpite.
9.  V  okviru  reorganizaeije  ZS  želimo, da sodelujejo naši predstavniki tudi v pe-dagoško—znanstvenem    svetu    in    uprav-nem odtooru. Ti predstavniki imajo glaso-valno pravico o vseh vprašanjih. Kot naj-višji   fakultetni   organ   naj   se ustanovl skupščina fakultetnih učiteljev in študen-tov.
10.  Zahtevamo uvedbo obvezne telesne vzgoje v drugi letnik, s perspektivo, da ae kasneje uvede v vse letnike.
Marinka Milavec Marjan Hruševar
Zbora študentov, ki je bil 17. 12. 1968, od 16.—19.30 ure, t mali dvorani Stu-dentskega naselja, se je udeležilo približno 300 študentov. V finenu prisotnih so bili sprejeti naslednji najvažnejši sklepi:
1.  NASPROTUJEMO VSAKI DELNI (PA CEPRAV SAMO ZACASNI) REŠITVI NA  PODROCJU  SOCIALNEGA  VARSTVA  ŠTUDENTOV  IN NJIHOVIH  NE-ZAVAROVANIH DRU2INSKIH ČLANOV.
Smo proti sprejemu zakona o zdravstvenem varstvu študentov, po katerem bi bili zavarovani tisti študentje, ki niso zavarovani preko svojih staršev (18%). Vsak študent mora biti zavarovan po statusu, prav tako njegovi neza-varovani družinski člani (zakonec ali otrok). Zahtevamo takojšnjo rešitev teli vprašanj, ki so bila postavljena že v juniju. Naši predstavniki naj posta-vijo v skupščini SR Slovenije javno vprašanje: Kdo v izvršnem svetu je od-govoren, da naše zahteve na področju socialnega varstva študentov kljub obljubam še niso uresničene?
2.  VSAKO  SPREMINJANJE  RAZMERJA  MED  SUBVENCIJAMI  DOMOV ZA LEŽISCA IN SUBVENCIJAM ZA HRANO JE PREURANJENO.
Izobraževalna skupnost naj zato ne sprejme nobenih odločitev v tem smislu. Študentje bomo skupaj s strokovnjaki izdelali možne variante in prikazaii posledice posameznih variant. Šele nato se bomo odločili za morebitno spre-membo omenjenega razmerja.
3.  NASPROTUJEMO  FORMIRANJU  POSEBNIH  ŠTUDENTSKIH  VOJAŠKIH ALI NA POL VOJAŠKIH ODREDOV.
Studentje naj bomo za primer vojne vključeni (porazdeljeni) v redne enote. Krepiti je potrebno fizično pripravljenost študentov. Sredstva zato naj ne bremene (povečujejo) proračuna JLA, temved naj dotekajo direktno. Daleč pomembnejša od fizične pripravljenosti pa je zavest ljudi, njihova priprav-ljenost braniti našo družbeno politično ureditev.
4.  ZELIMO SE POVEZATI Z DRUGIMI STUDENTI, KI ŠTlflMRAJO V SLO-VENIJI (MARIBOR, PIRAN) V ZVEZO ŠTUDENTOV SLOVENIJE.
Samo še študentje nismo povezani v republiško organizaci^ 'V^ -         -—*'
ZS, ZM), temveč direktno v ZŠJ. Sodimo^ -fo fo\)ega^ odlaže
v katerih deluje Zš v naši repubUki ^m je ukidanje sna.
temveč za vse študente, ki štu^munjzfna za sada imamo samo komuniste,
povezava študentov n» tfi»v5nl nisu sjajnl.
Komunizam 6e se igrati u pozorištu. Ne zanima me u kome 6u d.mštvenom pore*ku btti mrtav.
U komunizmu <5e verovatno postojatl ovo sir-ce, ovaj vazduh i ova voda. A to je viSo od pola usiova la sredan žtvot.
MILENKO VAKANJAC

SpoS'tovamii!
Odlo jdibev, da bom to pismo poslai Vam, mi ni narekovala potreba, da bi v ganLjiv<m navalu navdušenja videl t Vas Pranca Križnika, študenta tetologije, ki je immitno razkril fariaejsko podobo dela slovenskega klera. Moja odločatev je plod 5po?<na.r!}a, da Vaše pismo Našiim raizgle-dora zj 3eva r.aše kulturne razmere glablje, kot se ¦dd na prvi p^gled.
Spc vinjam se Vaših polemik z nami. V nav< išenju smo jih imemovali — dialog (svaj i-as v Tribumi). Pomeraile so zares nekaš naveiga; pomemile so, da krščanstvo nl fosil, kd gnije v lemenatu in cerfkvah, ampak da je živa in kreativna misel. Mi-sel, ki ;e sicer razlikaije od marksistdčne, vendar jl nikak:ii- ne gre odrekati kvalitet. Cutiti je bilo, da je prišlo do pozitivnih premikov, da se je nezaupanje — ta kapi-tal pr:feklo3ti — začelo topiti. Pravim, verjelii smo, Vašd pnispevki so nas pre-prJčeroU o bem. Nafco pa se je vse skupaj ¦elo rr.učno končalo z »asfero Gajšek«. Marsikaj, kar takrat nismo mogli razu-meti, je sedaj v Vašem pismu pojasnjeno. Menim. da je pojasnjeno odfcrito, poštemo in z veliko moro pogunna.
Z vašinri pisanjem se danes znova od-pdra mažnost, da pretrgand stik znova VBpostavimo. Pogoji za rsem koristen dia-log so tu.
Dejali ste, da si katoJdčani v naaorsko plurali^tičnem svetu ne laste več vloge m. 'scKinika in posestnaka večnih resnac. Vemo, da sd marksisti ravno ta.ko ne žele ni<? podobnega, torej smo pri&li nekako do ekupnega stališča, da mora biti področje kulture in umetnosti avtoncanino. Toda, če smo se znebili iiazonskih faksnib idej, ki so naše nazore o umebnosti in kulturi opredeljevale tako ali drugače — ali smo Be uspeli znebiti vplivti v bistvu birokrat-sko-lastniških stnjktur in težemj, ki se pro-glašajo za edino zveličavne interrprete — splošno naoionalnih interesov? Zdi se mi, da se nam kaj takega še ni posrečilo, klč\tb napar.om. Kajti vedno bodo magdčne banalne formule, ki jih bo vsdljeval tatoo katoliMci kler kot dogrnatsko-blrokratske sdle marksizana. Eni in drugi bodo toždli in obtoževali v imenu nekakšnih moralnih potKsipov, ki pa jih nenehno ugonablja l»vno njihovo nezaupamje in nihilizein. Ta dvojmost je tragika naše trenutne sdtu-»cije. Kje je vzrok te dvojnosfci, kaj storitd, da bi jo odpravili?
S t«n, na videz preprostim vpraS»-Bj«m so se mkvarjali že mnogii na&i pred-bodniki in tudi sodobniki. Dvome o naši rasndčni moči, da bi premostili to droib-njakarstoo dimen/^jo pojmovanja vsega, kar nas pogojuje kot nacionalino, zgodo-vanako in nazorsko skujpnost, najbolje po-jaanjnje Edvard Kocbek v svojih Priče^a-njih. Stisko raznimnika nam razsodene t vsej groaljivi viziji. Kocbek pravi: »Ne vem, lcaj se bo po vojni zgoddlo z nami, fcljub temu pa me zadnjii čas vse bolj napohijuje prešerna želja, da bi revolu-eionarnd val od vzhocla msegel vso Evropo do R kavskega preldfva in da bi se komu-niuem sporostil v Franciji, Italiji, Spaniji, prav v teh jasnih la*mskifo deželah, ki $o najboij zmožne ratmotežja med mislijo tn dejanjem, med zgodovmo in mesijan-atvorn, med nebom in zemijo. če komumd-Ktn ne bo segeJ tako daleč v tej edin-stveni ceajuri razvoja, se bo žal ustavil t Srediiji Evropi in se verjetno sploh aa-ustavil. Takrat se bo Evropa razdelila na dva deia in za nas Slovemce bo prav usod-no, 6a se bo tista strašma črta potegnila ob naSd narodni meji, ki ne bo sposobina ozanoze. V nevamosti takrat ne bodo le naše pravične in življenj&ko pamembne mejne zahteve, temveč bo ogro&en tudi fjsfci povopii očiščevalni proces, ki ga mo-ramo izoesti le brez idefnega in političnega pritiska. Na meji med revoluoijo im kon-trairevolueijo bomo morali takrat izpolnje-vatd družbene in moralne zahteve, ki pre-segajo zmogljivosti majhnoga in moralno E3o?et8nega naroda. Preveč zahtevna bud-tn.st ria meji med vzhodom in zahodom lx> zavila vzpostavčjaitfc svroščenega raz-m-rfa med snovno in duhcimoTj&l* f^d-vsem pa bo pritisnila na komplekse "na- ¦ zorske kulture m jih še bolj zapletla Zu,o ie bolje, da vsa Evropa sprejme nase vchke ustvarjaine ncUoge, ki bodo nastale PP vojni na revoluckmaren način vn jx> s. n z njim očiščevalne pročese, kakor jih oo povzročil marksizem, namesto da jih
Verjetno se boste vprašali, čemu je pofcreben ta odlomak iz Kocbekovega dela. Etejal sem že, da mi odlomek razkriva zgo dovinsko ozadije naše celotne nacionalne saituacije, torej tudi vloge kulture tn um&i. nosti v Istd sitiiaciiji. Koobek je na imeni-ten način ocenil, kaj amoremo in česa ne bomo zmogli.
Dej&tvo je, da se je Evropa ognila ust-vanjalnim nalogam, kd so se rodile na revolucaonarefn način. Breme le-teh je padlo na nas. Napoved, da nas takšno bre-me lahko spači ali celo uničd, se danes gjozljdvo uresni&vje.
Smisel ali nesmisel človekiove in naro-dove eksistence je vrsto stokbij pri nas — pojasnjevala katoliška cerkev. Prav tako tudii smisel ali nesmisel — umetnosti. Vse, kar nd bdlo v skladu z uradnim stališčem katolške oerkve, je bilo grešmo, zsmotno, prekleibo itd. Skozi stoletja se je isjobliko-vail monopol, ki se mu je bilo težko odre^i.
Wovo nusmerje sfl po konfiani rev^uciM je odpravilo omenjeni monopol, zamen^ ,> pa ga je birokratsko optimiistično dirigiranje neproblemskega pojasnjevunja naše družbe.
Bdld srno pniča spopadu dveh birokrat-skiiih struktur z različno časovno izkušnjo. Katoliška birokratska struktura je nasto pala taktično, milosrčno. Bilo je očitmo, da je mogoče sledove preteklosti tudi ra-cianalno izkoristiti. Druga bdrokratska strukttiira pa je bila še neizkušena, primi-tivna, brutalna. Zanašala se je edino na moč, na sredstva za prisiljevanje. Enim kot drugim sta umetnosit in kultura poine-nd.la samo sredstvo. Sredstvo lastne orga-mzacije. Vendar do toliko želene afirma-cije ni prišlo nakoli, in popoleioima prav je, da se je ta naklep izjalovil.
Danes pritdska na generacije vrsta problemov, ki niso samo probleini iskanja svojega prostora pod soncem, svojega pno-stora v kulturi ali umetnosta. To so prob-lemi, kako poiskati umetnosti, kako po-iskati sebi testi pravi, resnični motiv biva-nja. Naloga ni ravno lahka, nikakor ne. Na koga naj se številna generacija mladih opira? Mar na optimistdčne vizije stalind-stičnega ali klerikalnega tipa? Naj skozi uničujoče in raakrajajoče iakanje končno prodre do novih spaznanj? Meniim, da je ediino zadnja alternativna tista, ki jo mladi rod lahko sprejme za svoje vodilo. čaka-nje na odrešilne posege družbe, ki bi s svojim progrersivizmoin diDkončno apra-vila z vseroi krivdcami in napakami — to čakanje bi bilo samomor tako za umeknost kakor tudd za posamezniega ustvarjalca. Da je to naivna in utopidna predstava o družbi, pa najsi bo tudi samoupravljalska, je več kakor očitno.
Pri svobodnem iSikan.ju je nadvse po-trebno sodelovanje razlidndih nazorsteih us-meritev, kajti različna izhoddšda laiiko služijo za bol.jše in totalniejše spo7,navanje
človeka in sveta. imostran&KiO iskanje v kompliciranem svetu nas bo kvečjemu osaniilo in narediilo v taki meni nevredne soljiudi, da bomo sicer veliko govoričili o bratstvu med ljudmi do^re volje, o so-delovanju, o razumevanju ipd., v resnici pa bomo nemočni, lažni preroki svoje osainljenosti.
Zgodovina nam skopo meri nastope v svojih pomembnejših igrokazih. Prvič smo delali zgDdovino v revoluciji, sedaj pa to pr&teklost betežno zapravljamo, niti umet-r Tstii ne prizanašamo, znesti se hočemo nad vsem, kar izključuje našo bedo. Po velidujemo, naravnost maMkujemo tiste sile, ki nas počasi uganabljajio. Ne kristjan ne marksist ob tem ne moreta ostati rav-nodiušna. Ni veliko podobnih znamenj; pa kljub temu Vaše pisano je eno takih po-gumnih znamenj, ki dajejo slufiti spre-membo.
Očiščevalni proces, o katerem govori Kocbek, nas je zajel im pritisnil na zaple-teono moralno strukturo našega naroda. Toda ni nas samo spačil, ampak je v nas razvil tudi takšne sile, ki so narn prej bdle neznane. Zato ima ta proces podobo trageddje, tragedije brez katarze. V fcej tragediji nastopajo konservatdvne sile na-šega naroda pod skupno masko, pod rav-noclušno&ti in sfcrahu, straliu, d& bi lahko bile ob  svoj  sklerotični monopol.
Miogoče bo potrebno veliko časa, da se bodo iz naše tragičnosta začeli prihajata ljudje, kd ne bodo obremenjeni z niezau-panjem, zlaganostjo in strahom, ampak bodo imeli tiste človeške kvalitete, ki mi bi bile skupne vsem ne glede na nazordno opredelitev.
PrejiTiite moj isrena pozdrarv!
UtUii>- T H*L*J u\J4?iiiS.. VLAK
RADOMIR RAJKOVTČ
MOMADIMIČ
SUNCE
U svetu sam bio
i video —
ljudi ne umeju ništa da viču.
Ništa omi ne umeju da viču!
A ja kad bih imao moju ženu, ja bih vikao svim glasom mojim: Ovo je moja žena!
Ja kad bih imao
moju radnju berbernieu,
ja bih vikao
svim glasom mojim:
Dodjite, ošLšajte se kod mene,
ovo je moja berbernica!
A ja kad bih imao
svaki dan leba,
ja bih svaki dan
vikao ovim svim glasovima mojim:
Ovo je moje sunce, moj leba!
Vidim,
tamo ljudi ništa nisu,
sve ti je kod njih tajna.
LJUDI
šta su ljudi nego svinje? I mi i svinje jedemo dud, bre. Samo što sv.   e jedu dud dole, a mi na gronama gore, bre.
Sta su ljudi nego svinje? Kad pojedemo svinje, bre, duša im bar svinjska ide gore, a mi bez duše ostajemo dole, bre.
Pa šta smo mi, bre?
PRVIZAPIS
Vrlo je žalosno kdad za literaturu iz jednog ži-vota raožemo da odvojimo svega pet pitanja i jednu želju. All fco je jedino. I to je dosta.
Pitanja je postavila baba Miieva Petrovida u selu Jaloviku 1963 godine 22 jula, u podne.
Baba raa oči ne vidi, na uši slabo čuje. Leda je bole. Zemlja je jedva drži. V grobu bi najsigurnija bila.
Pitanja glase:
1.  Pošto je sad, da mi je znati, jedna lula, velika ona rmšaoa. u Beogradu?
2.  Jel'još stoji na onaj fcrg anaj dovek na onaj koni?
3.  Jesi li, dete, ženjen?
4.  Jelstvarno moj Ljuba dobar radnik tamo kod vas lcako ga falu?
5 Pošteno da mi kažeš, očiju tir jel'još država tamo oduzima zemlju narodu?
Njena želja:
1. Kad bi mogla da odem opet u Beograd da vi-dim, išla b* na onaj, na onaj, na onaj, pa na onaj kraj da vidim.
KOLE
To je onaj Kole što mu tri mačke dosadile.
Kole, Kole,
ti li si taj Kole što si
ubio tri šarene, bože, mačke
na mesečini?
Zar si, bre, imao srce, Kole, srce,
da skotnim mačkama izbušiš stomake?
Zar si, bre, imao srce, Kole, srce,
da izbušiš zidarskim keserom stomake?
Zar si imao, bre, srce, Kole, srce,
da utreš, bre, tnale mačenčide,
da im glave polupaš ko ništa,
Crni Kole.
I ti si mi neki vojnik,
jebem te u glavu blesavul
I ti si mi neki momak
što se sastaje sa devojkama.
Dabogda te šašavog u svet vodili,
takav ti je isti otac biol
Zar u ovo mirno vreme
da se ratiš sa mačkama,
bože zne sačuvaj gospode!
PANDEH
UZNESE SE IME
NJEGOVO KOD ONIH
KOJI ŽIVE OKO
NJEGA
Rim zreo, 1 zrenje njegovo padanje njemu, i pogibelj i padanje njemu.
Vizantija grad je.
Fride Rooistantin iz Rima
i primi Vizantiju,
iseče i razvali,
i seče i razvali,
i sazida grad,
i nareče ime njemu
po svom sazdanju
Konstantinov grad.
I carstvovaše u njemu Romeni (Vizantinci),
do kir Manojla cara,
i potom ne carstvuju,
dlok ne pride (ne izspuni se) broj godima gnjeva.
Jerusalim svešteni grad, malovremeni, pre svih gradova pogine i ne bude.
Draživ zmaja, i zmajsko mesto,
ne spasti grad taj od zmajeva paljenja,
no i sam mučeni Savr
moli se za njega,
kao gorko, i opet gorko,
glad, i opet glad.
Damask i Vavr, ujedno umanjuje se,
i utešuje se,
ljudi u njima postaju smerni.
Vavilon sabranje naroda,
čezne i tuži,
jer žalost prima in stuženje.
A Idumeja varvarski narod, ne ostaje ni bude. Egipat gori pustinja, i obudovi i zgori.
Liver, Kalinija i Zaharija, UgadanijaJCalavrija, sve strane one ognjem sažežene budu i poginu, Ndija sabere se i pozveči.
Tarta reka je velika,
prema gradu tom
ime njoj nareče se tarta.
Zbog toga haldejski narodi
nariču se Tartari.
Dva mača, i drugi izidu na zemlju,
jer dvaput im izidi
na zemlju gnjevom.
Kumani nigde ne budu i poginu.
Rusi vu6ki poviju i razidu se,
ljuti kaznu primaju,
istapaju se kao vosak od ognja.
Odrisn Jedrene gladu pogine i ogorči se.
Ugri malovreraeni budu.
Srbljin malomerni,
i opet zazveči,
prvo smiri se s velikim carem
i potom podigne oružje na njega,
i pobedi ga kao Isus (Navin)
Amalika i Gavaonite.
Uznese se ime njegovo
kod onih koji žive oko njega.
Bugarin mlad.
I dok se dvoje biju,
tredi bude prvi.
A mladost je promena carstva.
Solun obludl
i poslednju muku prlma.
Jovan, i Jovanic,
obnizi se, hode reči tndljaikl.
Miho in Mihailo, nije Mihailo, sin mihailac, malo uznese se, i opet uznese se.
I. N. R. I.
I.
žezlo i krv zemlje; samodu bilja ispunjavaš svo-jom senkom: jeseni lepa, tugo vazduha — još te pre-pmnajem u oku ptice; još te pred Bogom branim. Jer, nema istine koja nije i Njemu jasna, jer nema zakona koji nije i Njegov. I žezlo, i krv: dve su ruže na Nje-govom čelu. Tražim poslušnost pripadnika te vojske: On je Voda. Jeseni lepa, podobno tvoje snage peščano vreme pobeduje. Pred bogom, tom ilkonom ponižemih, ja sam onaj koji se voljom nade volji priklanja.
N.
Da li ce zlato u tvrdim kulama branitelji zakopati? Nežnost dima, to oružje ljubavnika; eh, kazna je dije ižjvršenje niiko ne može odložiti. Sa sviih strana Qn pohjar očekuje. Riznice u Njegovim kuiama sedam brava čuva. Plodovi samoce, plodovi gneva — ko ce vas kušati? Vaš miris uništava svetlost: tu, u začara-nom krugu života i smrti skapavaju nepoverljivi sle-dbenici. Siromaštvo te svečanosti nas ne užasava. I sami smo kosti svoje jedva ranjavim mesom ukrasili. Ima 11 ko da upre prstom u nas pa pita: je li Voda bio na vašoj strani? Sada smo vec hrabrost poistove-tili sa Božjom odlukom: ni nebo, ni zemlja — ništa nije tako suvišno kao što se činilo. Besmisleno voce jedina je hrana koju slobodno uzimamo. Na domaku tih tvrdih kula, u stalnom ratu sa braniteljima; eh, pusto zlato; večnost vremena jedini je pobednik.
R.
Kažem: milosti za vatru. Udišem pepeo. Taj vazduh, otrovna svežina sveta; ta bududnost, jezgro Tvog učenja. Moj Vodo, hočemo li razoriti prostale gra-dove? Dok još ima živih raedu nama. Moj Vodo, Tvoje poslednje reči neka budu urezane na naša čela; od Tebe ni uspomene nece pobeci. Kažem: milosti za vatru. Toj bednoj ljubavnici, na kraju svega — po-dari svoju zaštitu. Bideš hvaljen in pred Bogom i pred narodom. Bez obzira što udišem pepeo, bez obzira što mi jezik, kao jezik zmije palaca.
I.
Tako psi laju; vratice se isti ti psi. Jao onom ko se rodi: pokolj u zasedi čeka. Nož oštri, zube oštri. Pre zalaska sumca, još jedna de tama pokriti zemlju. I Tebi preti opasnost. Gde da Te skrijem; i ja sam prvi na udaru. Hajkači, njuškala in šarlatani, svoju krunu ved kuju. Bože, tako psi laju, Bože, vratide se isti ti psi!
MATTJA BEČKOVIČ DUŠAN RADOVIČ
PAROLE IZ DRAME CHE
Ko ima pravo da sumnja?
Samo policija.
Policijski demo vas sprovesti u bolji život.
Živela najnaprednija policija na svetu!
Pravi cilj je samo onaj cilj koji je nedostižan.
Nedostižni ciljevl najduže traju.
Zar je tri milijarde godina bilo malo da se ispune snovi čovečanstva?
Svetiije je naše zadovoljstvo od komunizina.
Da li de  u  komunizmu  biti  Crnaca,   Nemaca  i Jevreja?
Da li ce se komunizam tako zvati, s obrir >m na svoju prošlost?
Da li je čovečanstvo dostojno komunizma?
Komunizam je jedini opravdani razlog za ubi-Janje.
Posle smrti, naše duše idu u komunizam
Vi imate standard mi imarao lepse ime Mi ima-mo lepše ime za vaš standard.
Sinovi oduvek dokaztiju da su očevi pali /& po-grešnu stvar.
Prva ostvarenja jednakost: da svi mislimo usti.
Menjajte malo politiku — dosta ste menjai; Ijude.
Mislili smo da je bududnost ono što nam nedo-staje.
Komunizam je uvek ono drugo.
Kapitalisti su živl primer kako de proletan živeti u komunizmu.
Komunizam se do daljega odlaže.
Komunizam je ukidanje sna.
Od komunizma za sada imamo samo komuniste, a i onl nisu sjajni.
Komunizam de se igrati u pozorlStu.
Ne zanima me u kome ču društveiw>m pore'ku blti rmrtav.
U komunizmu 6e verovatno postojati ovo sivce, ovaj vazduh i ova voda. A to je viSe od pola ustova ca sredan žtvot>
442 MATJAŽ KOCBEK 442
ROMEO

poizkusi na začetku vzeti iz kakšnega slovarja ali enciklo pedije jedrnati opis slovenije
koliko je prebivalcev rude pašnikov elektri ke uvoz izvoz ali pa tudi kaj iz slovarja ali kaj slovarja ali kaj splošnega o narodu
I.
dajte nam galone vina
dajte narn badel vinjaka
dajte nam talagoslovljene
pleterske slivovke
vpijejo ljudje po hodnikih
in zelenih preprogah
figo se derejo nekateri planinci
sekajoč okoli sebe s cepini
ljudje pa se grizejo med seboj
v levo in desno polovičko
zavija mačka v baržunu
in spušča golobčke
dajte no ljudje saj ste se dovolj
navlažili po vaših kolibah
saj ste se dovolj spraznili
v vaše žene
se krohota pesnik z italijanskimi
čevlji
sicer pa bolje spermiji v želodcu
kot v vagini saj nas je več kot preveč
doda referent za socialno zavarovanje
II.
y grobnico pride romeo in se neslišno pomeša med cipe računovodje miličnike demoki*ate staliniste maoiste delavce kmete pijance pesnike ljudi s klobuki in brez njib in med ženske z zakrpanimi najlonkami
BARD 442
JULIJA
iii.
o julija dihne romeo
in zalaufa gramofon
potem jo poboža po laseh
in ji reče da bi bilo bolje
če bi imela daljše take kot
je videl v grazii
romeo položi svoje telo na julijo
jo poljubi na popek ki se med
bobnanjem odpre strelja
priključije mikrofone
obeša in se spremeni v plastično
vrtnico
romeo se ne prestraši zaživžga
oj triglav moj dom in odpre
pas za nogavice
strojnica zaropota kiosti ropočejo
oko se razlije po steni
Ijudje od strahu lezejo v mašino
za mečkanje mesa in črvički
so lačni in se ščipajo
čudoviti vonj po trenju in znoju
se izpremeni v bojni plin
mrtvi na tla
vojna bo in pika ali pa goba
reče romeo in pomaga vstati juliji
na noge popije kozarec mleka
sramežljivo obleče spodnjice
ker niso povsem čiste in se
spomni da mu je mati rekla
romeo romeo zakaj si redno ne
preoblačiš spodnjih hlač
saj veš da se lahko zgodi nesreča
in te odpeljejo v bolnico
in ljudje bodo videli da imaš
umazane hlačke
julija romeo te ljubi še bolj
si misli romeo in odide
IV.
romeo se odpelje po junoša stanujočega pod rožnikom junoš je dvojček in študira pravo zdravo reče romeo in zdravo mu odgovori prijatelj ter doda že vidim da si spet stisnjen greva nefeaj popit bova alegro
V.
sedla sta na visoke barske stole
oblazinjene z imitacijo jelenje kože
in pritrjene z medeninastimi gumbi
ki so bili na tisti strani
ki naj bi bila sprednja malo večji             *
medtom feo so bili na zadnji strani manjši
vzorec na gumbih je bil povsod isti
spila sta vodko iz mirne na dolenjskem
prava scavnica proti ruski ampak
okupacija je okupacija
pila sta iz kozarcev narejenih
nalašč za to vrsto pijače
to so kozarci zgoraj razširjeni so brez vzorcr
stojijo pa na uporabnih betičkih
jtmoš je romeov prijatelj
in romeo je stisnjen
prijatelj ga sprašuje za njegovo
patino za nasvete o disperznih barvah
in o češkem kamnu za razmnoževanje
ker romeo drži gobec za zobmi
in se gleda v zrcala nad pultom
se junoš razjezi in reče
ti si tipična slovenska svinja
ker mi ne pomagaš
gobezdaš samo standardne stvari
kot je ta usrana patina
iz zmesi šelaka
80 % špirita
in par kapljic pajc barve
nato sta šla ven in romeo
spelje iz mesta s prvo prestavo
vidoč to finto pri bratrancu bogdariu
ki je bil lansko leto dvajseti
na dirkah za pokal portoroža in to
v težki mednarodni konkurenci
bratranec bogdan se je prejšnji mesec
oženil
romeo pa k           kozla in kozia
in je že v
FRANCI ZAGORICNIK ZA PROJEKT
MICI:
OBRAMBNA SREDSTVA
zid krov okna vrata črta za dimnik črta za dim kriva črta poti zraven še ena črta poti
ploskev ploščad zeleni trg vojščakov bilke so njihova imena betonski trg velikih potomci se plazijo po bronu
pregnati to kakor mrčes nazaj prosim nazaj do roba fasada bodi čista nazaj dajte si dopovedat
nazaj prosim gasivci ali policaji eni ali drugi nazaj vidite da hočemo zlepa hočemo velik prostor
zdaj pa naprej premaknite se naprej do roba prosim sodelovanje sodelovanje so delovanje besede golobi srečni
najditelj sreče frfotavih be sed ali so dresirane se o glasiglas na valovitih tleh besede govorijo sebi besede
poletijo okrog na okrog ka kor da so res poštna letala daleč in se spet vrnejo v velikem loku kakor da so
beseda je izgovorjena a je ne slišiš to je čudovito lahko govoriš svoje besede bogovi so se spustili in
nočejo biti več ne vsiljujejo nam zvočnikov beseda pa je dana sebi misliš da je svoboda pa bat pritiska
navzdol impulzi so naravnani vse je poleglo in tiho vsi živi ali vsi mrtvi ki silijo v ospredje in
ki ostajajo zadaj ali grejo vstran zdaj zdaj bo udarila grožnja pomiritve svarilo visi
nad prepadom strah gleda iz oči in čaka potrpežljivo čaka nad prepadom strah so znaki nevihte ali pa niso
potem pa je že prepozno da bi se kaj zgodilo pol ure uro dve uri dan leto tisoč let prepozno več
volja je klavrna zvrača se v kaos zapustil jo je duh sveta svet je zapustil sebe ta tisočletni hip
odkar se je prikazala reši tev in se sesirila novo upanje visi v zraku z novo tisočletno grožnjo
jalovo uspeva osat cvete krive vere zase prave po ganjajo laž ubira dolge korake pesek se prilega
očem suša zemlji zemlja počitku misel se pari z dobičkom zamaščena koža se sveti svet ugaša
počakajte imeli boste nebesa »blagoslova ne potrebujemo »počakajte vrnite se nudimo vam srečno življenje
počakajte iraeli boste nebesa »nebes na zemlji ne potrebujemo »počakajte ostanite siti boste oblečeni pod streho
počakajte imeli boste vsega imeli boste novega duha »janičarjev ne bomo rodili duh sveta je večen
DIMITRIJ RUPEL
ZGODBA
0 JOHNU LENNONU
PLEMENITA GOSPA JELIZAVETA!
2al ml je, ker moram ponovno za nekaj me-.. secev odložiti svoj obisk na Vašem posestvu. To je obema, kakor Vas poznam, v neznansko ško-do, saj bi se mogla ob obisku temeljiteje preti-pati, kot je bilo mogoče zadnjikrat y Operi. No, moji konji so crknili in tudi denarja mi je tre-nutno v resnici premalo za kakršnokoli novo avanturo. Moram Vam priznati, da sem še dolgo sanjal o tisti Vaši krasni obleki, spominjal sem se Vašega perila, Vaših dolgih brepalnic in bilo mi je pri duši, kot da se mi odpira nebo,ki je velika modra ploskev, obrobljena s čipkami Va-Ših oblačil. Neznansko hudo mi je, ker Vas mo-ram opomniti, da sem Vam tedaj, ob najinem prvem srečanju daroval petdeset kopejk, ki bi jih zdaj blazno potreboval. No, moja beda je resnično velikanska. Včeraj sem moral plačati naročnino za nek provinicialni časnik, kar me je docela potolklo. Svojo novo skladbo, ki jo men-da na dvoru pričakujejo z močnim zanimanjem, bom morail tako zmašiti toar do konca tedna. Baje so strašno napadli moj klavirski koncert, česar sem, po pravici povedano, še kar znosno vesel, kajti ta kioncert je tako hvalila moja bivša priležnica, gospa Nastasja, ki je navadna gnusna jn izmolzena krava. To seveda veste, da sem omenjeni koncert napisal v neki noči, ko sem bil skoraj do nezavesti pdjan indamiga je pri-šepetaval neki obskurni skladatelj, po imenu Aleksander. Kakorkoli že, veliko se govori o me-ni, bodisi dobrega, to posebno v ženskem svetu, ali slabega, prevdsem kritiki me psujejo in me-nijo, da bi takšno skladbo, kot jih pišem, lahko spesnili kar sami. Kritiki so v vseh režimih na-vadni bedniki in bebci, povrhu vsega pa so še nihilisti. Vse strgajo, ne da bi sami kdajkoli na-pdsali eno SAMO raato. Kot sem Vajm nmkvprej namignil, sem brez prebite pare, kar vzbuja ve-liko negodovanje mojih kolegov, ki so navajeni, da jim kiupujem hektolitre piva. Umiazanci! No,
tistih petdeset kopejk pa mi le vrnite, zelo Vam btam hvaležen, če dodate še kalkšen rubelj po-vrhu, zavoljo najinega nežnega prijateljstva. Ve-čno se bom spominjal Vaših krasnih dolgih nog, Vašega obilnega stasa in nikoli ne bom mogel razumeti, kako ste se mogli omožiti s takšnim žabastim možicljem, kot je Vaš soprog. Spomi-nja me na namočen kruh. Pošljite 10 rubljev. To me pripelje naravnost v Vaš objem. Kako se bova ljubila ! Vaša lepota je kot sveže sočivje, kot kakšen marš, mislim, da Vam napišem sa-mospev ali Vam posvetim kakšno uveruturo specialčico, razumete, jedro, zdravo stvar, polno seksa... Pošljite 15, če utegnete izmakniti Va-šemu možu iz predalnika. Obljubljam, da bom hranil vsako kapljo svoje moškosti do trenutka, ko se srečava. Ah, moja krasna, dovolite, da Vam pismeno izročim brizg zadovoljstva, da se Vam pdklonim in si Vas dranem poprositi za blagohotnost pri nadaljevanju svoje ubožne ek-sistence. Pošljite čimveč! Draga, preljuba! Kako si Vas vroče želi moja glasbena bit! Kako lažje born ustvarjal, če ... Ah, le ... nekaj... nov-cev ... za ... Vašega
večno Vašega Petra Iljiča
Dragi Peter,
Tvoje pismo je prišlo v roke mojemu možu. Bil je besem kot sto mater. Posebno tisti »brizg« ga je motil. Rekel je, kar povej temu manijaku, da nima dostopa v našo hišo in da ga bo tvoj mož namftatil kot psa. Moram reči, da mi je bilo kar nekam omotično pri diuši, ko sem brala Tvojo krasno simfonijo. Mojster si. Z denarjem ne bo nič. Stari je ta mesec dobil 80 procentno plačo, mati pa je naročila zavese in tapete. Moj brat je suh. Njihov ansambel hira. Bobnar ima
ošpice. Kitarist se je ponesrečil z motorno ko-silnico. Ni še čisto jasno, kaj si je pokosil. Tvoj stil je kot vse Tvoje početje, imaš blazno do-mišljijo in mislim, da Ti je stopilo v glavo, ker si frustriran. Mislim, da še nekaj časa ne bo priložnosti, da bi to odpravila, ker moj zakon-ski tovariš noče in noče kam na počitnice, na prostem pa je pe premraz. Spioh pa potrpi. Vprašaj svoje prijatelje, kako se to naredi. Stari je klel toot sto mater. Rekel je dobesedno tole: »Samo še enkrat naj ga vidim, pa mu bo žal, da se je sploh rodil. Blesav mladoprst mlečnogo-bec je, pa še skisan povrhu. če se te kdaj do-takne, ga prikrajšam za tisto, kar se mu zdi ta-ko imenitno vleči iz hlač!« Zdaj pa imaš. Robert je seveda nor. In malce star je tudi. Toda ta generacija te ne bo nikdar razumela. Preveč revolucionaren si zanje.
Tvoja Jelka
Draga moja, moje zlato, teruJi moj!
TVoj saprog je krut. Iz dame hoče napraviti navadno pomivalko 4n služkinjo. Zatreti hoče vse, kar je plemenitega v tebi. To je čista groza. Dobila boš mozolje, bolela te bo glava, počutila se boš kot cunja, povej mu, da se ga ne bojim in da se ti ne odpovem. Kar se tiče denarja, bo že kako. Zadnjič sem prodal neko svojo skladbo RTV Zagreb. Ravissant! Postala boš Mici, na-vadna Mici.Možje delajo iz svojih žena Micike. Odslej te klidom Mici. Nimaš poguma, da bi se odtrgala do doma. Ljubša ti je blatna varnost kot jekleni polet, divja pustolovščina, razburlji-vo potovanje v nove svetove. Mici si, navadna Mici. če nočeš biti Mici, pridi v mojo delavnico prihodnji ponedeljek. Poslušala bova spev po-letia, oklenila se bova divjega žrebca in poje-TdMa, v vročo pokmjino strasti. Pridi, moja vila, bodalo mojih sanj, večna alegorija peklenskega
rublja, razparano bistvo sončne grabežljivosti, rita moja, snežinka, devica, rumena nevarnost moja, biserno kopje, jež mojega srca, kuga moje duše, note kar polzijo iz rnene,kadar pomislim nate. Kar žužnajo. Kar kopitljajo, ko se prika-žeš iznad klavirja. Zdaj je Tvoja podoba popol-noma maladinska. Sukljaš se v moje misli kot votli mehki sveder, kot ilovnati fantom, kot ne-znano vesoljsko bitje. Pridi. Delaj z menoj, kar ti je drago. Skači po meni, zvaljaj me, iztisni iz mene pelodov prah, ne, ne morem nadaljevati, kajti moja podivjana domišljija me skoraj ne-izbežno popelje v nezdfave gibe. Postrezi sopro ga s čajem. Nalij mu medice. Obložene kruhke. Gladi ga po iztrošeni koži, pokrij mu sive gube s poljubi, pomagaj mu, kadar vstaja in tolaži ga, če preveč kašlja. Zavij ga v svilo, posadi ga v kot ob topli peči, naloži mu atlasov in krimi-nalk, pripravi mu lavor, da si namoči utrujene noge, tapkaj ga po hrbtu, žgačkaj ga, govori mu lepe besede, na primer »wnoj mišek, Ijubi volk, dragi bikec, somči, brada Jelkina, popek zlati«. Ljubil te bo nežno. Imel bo čisto vest. Mislil bo, da si im vdana in da misiiš na Rdeči križ In Združene narode. Potem pridi. Po-ne-de-ljek! Ca-ka te tvoj
Peter Grozni
John Lennon je hrt. Lep hrt. Kot puščica. Ime ima po Johnu Lennonu. John Lennon je kot nalašč za vaše filme, gospoda. Nastopa John Lennon as John Lennon. John Lennon je pes. Dlaka je fina. Kot kamela. Praktičen za detek-tivske fiilme. Izreden pes, super fina dlaka. As John Lennon. Yoko Ono je seveda Japonka. Grda je kot Vilibald Novak. On je v Parizu. V. N. je poneverjal. To se ve. Ceprav Ivo Vajgl tega ne prizna. On je namreč uradna oseba. Te-ga v uradnih spisih ni. John Lennon je ob pri-liki izjavil: »Ne vem, koliikor denarja imam, to sem si zapisal na neki listek in sem ga izgubil.« John Lennon je hrt.
Robert misli na Združene narode. Robert in Mici mislita na Združene narode. Kako bliska flash! Kakšno je morje. Rumeni taxi. Jelka se žge. Robert je odkril integralno korespondenco. Robert drži revolver. Luger. Mračni luger. Ko pride Peter Kompozitor, pritisne. Kot Kantor. Robert Kantor. Mici premišljuje o Združenih narodih. Mici je predstavnik hišnega naroda. Ona je hišna pomočnica. Marija pomočnica. Hišna. Združeni narodi, vsi lep<o prijatelji, igra-jo bridge, Mici zastopa svoj narod. Mici narod-na. Robert straži, da se Mici ne intemacionali-zira. Kajti Mici ostane hišna. Narod ostane hiš-ni narod, na voljo za hišna opravila. Hiša naro-dov. Azijatsko imperialistična zarota. Ameriška ekspozitura. Mitzi. Mizzy. Mary, slovene teacher. Marija, prosi! Robert straži. žile so mu izsto-pile. Vstopa Peter Raglja. Peter Umetnik. Peter. Poči. Peter se zgrudi. Mici kropi. John Lennon ima preveč denarja. John Lennon je hrt. Na-stopa John Lennon AS %' l Jjennon.
MATE DOLENC


Bila si najlepša nuna, ki sem jo kdaj videl ˇ svojem življenju. Nekega spomladanskega dne si prijadrala mimo mojih oči na svetlo modri vespi, obleka je frfotala za tabo kot nevestina vlečka, tvoje svetlo modre oči, ki so se never-jetno ujeomade z barvo tvojega motorja, so svetio in resno gledale predse in ti posredovale pro-metne znake, ki si se jih doržala kot svete knjige. Nuna na vespi — o, Mici! Takrat sem brž sedel v svoj avtomobil in vozil za teboj; obleka se je dvigala kot zastava čistosti, razterila ni več kot gležnje, pa že 'to je bik> dovolj, da sem zaslutil, kaj je spodaj, in v trenutku tiste grešne misli je nekaj spodneslo tvoj motor, zakrilila si z ro-kami in poletefla skozi zrak. Ded tvoje oblekepa se je zataknil za motor in koliko dalj si letela, toliko manj blaga je bilo na tebi.Toda morala si biti angel; ko sem ustavil vozilo in ti pritekel na pomoč, si vstala, nepoškodovana, nedotak-njena in bistro si me gledala v oči, niedtem ko sem jaz pogledoval tvoja gola niunja bedrčka, o Mici, da jih ne bi nikoli! Potem sem te ogrnil v svoj plašč in te peljal k sebi domov, ogenj sem zakuril v kaminu, dal sem ti čaja piti, kolačev jesti in nisem se te diotaJknil, saj si bila tako či-sta in deviška, čeprav so se izpod plašča svetila tvoja bela stegna, kot marmor, oh, kaj mamor, kot najčistejši, najbolj svež, najbolj nov tipkar-ski papir.
Potem sem te peljal do samastama, nvine pri vihodu so naju prijazno sprejele, bile so zaiskrb-
Ijenc, ker se tl je zgodila nesreča.in prednica je dejala, da bo treba oniejici. uporabo siužbenih vozil; vendar sem opazil pri vseh, razen pri pre-dnici, skrivnostne iskre v očeh, ko so gledale tvoje strgano obleko in mene, moškega. Ali je bil morda to dogodek, zaradi katerega se je po zneje sprememdla tvoja življenjstoa pot?
Kajti neikaj let nato sem te spet uzrl; bilo je na sestanku nekega centralnega kiomiteja. Bil sem tam bolj po pomoti kot zares, in ravno ko se me je začela lotevati zaspanost in sem hotel naslonditi glavo na roke in neopazno zaspati, si se pojavila pred mikrofomom, vsa vzravnana in odločna, oblečena v črno krilo do srede kolen, belo bluzo in kravato, ki ti je dajala neverjetno odločen videz. Bila si ognjeyita govornica in si se z vsemi močni borila za idejo, tvoj govor je pomenil metlo za vse omahljivce, konformiste, kolaborante in kontrarevolucionarje. Moški av-ditorlj je navdušeno ploskai, nekateri pa so z glavami med rameni lezli iz dvorane. Vsi so vzklikali: »2ivela predsednica!« in jaz sem vzkli-kal z njimi. Po sestanku sem te počakal pred sejno dvorano, in ko si prišla do mene, sem ste-gnil roko, da sem pritegnil nase tvojo pozornost. Tvoje velike svetlomodre oči so se uprle vame in obraz se ti je razjasnil. »Zdravo, tovariš...«, si rekla in mi podala roke. »Torej se ne spomi-njaite?« »Seveda se vas. še danes sem vam hva-ležena za pomoč. Oj, kar nekaj let je že od ta-krat, kaj?« Da, sem rekel in te povabil v svoj avto. Ali vas lahko peljem k sebi domov na čnio kavico? Pristala si, potem pa si vso pot govorila o ideji, o revoluciji, o mladih kadrih ki o sko-rumpiranosti nekaterih vodilnih članov. Pritr-jeval sem ti, hkrati pa skrivaj pogledoval tvoja kolena, ki so neopazno kukala izpod korektnega črnega krila. O, Mici!
Doma sem te peljal prav v tisto sobo s ka-minom, napravil sem ogenj v njem in ti skuhall kavioo (namesto čaja, kot pred leti) in ti ponu-dil kelkse. Spnaševala si me, kaj počnem, ali sem aktiven član zveze, aaJcaj sem bil na se&tanku, če nisem, in podobne reči. Jaz te nisem nikoli poza-bil, od trenutka, ko si v raztrganem nunskem oblačihi sedela prav na istem prostoru, mato prestrašena, a svetla in čista; zato tudi zdaj ni-sem bil zelo pozoren na najin razgovor, bolj sem opazoval tvoj obraz, ki je bii, oj res je bil, Mici, obraz svetnice, tako tiste svetnice pred leti kot svetnice, ki jo predstavljaš zdaj. Rekel sem; »Mici, ali veste koliko let že mislim na vas?« Ti pa si samo rekla: »Ali res?« in se dotaknila še vprašanja tiska in zavednosti novinarjev in o novinarskem kodeksu. Pogasil semvselučivso-novinarskem kodeksu. Pogasil sem vse luči v so-bi, tako da je dajal svetlobo le še ogenj v kami-nu in ti dal v roke kozarec viskija. »O, to pa ne,« si rekla in ga položila na mizico. Sedel sem k tebi in se ti med pogovarom počasi bližal — tedaj pa si vstala im se poslovila. O, Mici, bila si velika svetnica! Svetnioa, o Mici!
Danes pa držim v rokah tvoje pismo, bolje, tvojo prošnjo za delovno mesto. O, Mici! Dolgo
se nisva videla, zdaj pa vse kaže, da se bov& spet. O Mici, videla se bova spetl
Prošnja za sprejem na delo v Javni hišl »Gvendolin«, Maršala Radeckegla 11/b;
Spoštovani!
Oglašam se na vaš razpis z dne 5. nov. 1968 za mesto uslužbenlke vašega zavoda in prilagam svoj osebni opis, fotografijo in kratek življenje-pis.
Stara sem trideset let, visoka, bujne postave, zdrava; ljudje pravijo, da imam erotičen obraz, eksotične ustnice, eleganco. Imam visoko na-stavljene prsi. dolge, močne noge, široke boke in velike življenjske izkušnje. Rojena sem bila 1. oktobra 1938, mati je bila perica, oče pa ubožen krojač. Bilo nas je enajst otrok, sredstva za pre-življanje pa majhna. Ker sem bila vzgojena v pobožnem duhu, so me starši na lastno željo poslali v nunski samostan, kjer sem preživela skora.j sedem let. Bila sem vzorna nuna, vendar je prišlo iz določendh razlogov do razprtij v vodstvu samostana in njihova žrtev sem bila jaz; izključili so me, češ da sem imela odnose z nekim moš.kim, kirni je v resaiici le pomagal pri neki prometni nesreči. Bila sem na cesti, vendar sem bila globako veraa tn sklenila, da se bom posvetila veri, pa magari drugačni od prej-šnje. Znala sem latinsko in italijansko, zato sem lahko posfcala prafesorica in sem sena gimnazi-ji začela boriti za idejo revolucije, z neomajno vero, ki me ni nikoli zapustila. Tako sem bila na tem, da naredim politično kariero, bila sem že predsednica neštetih organizacij, komisij, kon-gresov, plenumov; tedaj pa so me obdolžili, da moje privataio življenje ni čisto, češ da iinam razmerja z nekim anarhistom. Sicer me niso od-stavili s položajev, vse skupaj je bilo le bolj pod-talno rovarjenje, a sem sama podala ostavko in se tako spet znašla na cesti. Na cesti pa je bi-lo mnogo Italijanov, in ker sem odlično obvla-dala italijanščino, kar me je že nekoč rešilo sti-ske, sem se z vso vero posvetila njim. Prišlo je celo tako daleč, da eem z enim od njih odšla v Rian, kjer sem dobila nekaj manjših vlog y fil-mih in bila celo eno noč Onassisova ljubica v Monte Carlu. Lahko sem si kupila krznene pla-šče in majhen avto, pozneje pa sem zaslvižila s poziranjem za fotorevije. Začela sem se počutiti kot prava ženslka in sem se z vso vero posvetila temu odkritju, tako kot prej religiji in revolu-ciji. Zdaj sem se vrnila domov in bi rada delala v svojem poklicu..
S to prošnjo se iskreiK) priporočam vaši us-tanovi in upam v pozitiven odgovor.
MICI
Oj, Mici Mici, veš, da si sprejeta! In zdaj te čakam. Cakam, da se pojaviš na vratih mojega salona v vsej svoji ženskosti, z vso svojo vero. čakam, da se posvetiš svojemu novemu pokli-ou. zia Kateregia edinega si rojeraa. Vedel sem to ves čas, odk&r te poznaitn. Pridi, Micd, Mici, v moje naročje! O, Mici!
Eros, bog Ijubezni, je bil rojen iz zveze med Aresom, bogom vojne in hrabrosti, sinom Zevsa in Here, ter Afrodito, boginjo lepote in ljubezni, rojene iz morske pene. 21. dan*
Napovedano snemanje danes odpadlo. Cela ekipa čakala Martina več kakor štiri ure. Pravi, da ni dobil ustreznega aparata. Vse do zadnjega Je po telefonu mgotavljal, da ga bo. Seveda gia ni. Peljal vse na kosilo. Martinu odtrgati od ho-norarja! Morda ga bo to spametovalo. Skrajna neodgovornost in neresnost. še vedno misli, da se igramo in si verjetno predstavlja, da je Blow Kip. Tako mislijo tudi nekateri drugi. Treba bo na hitro pomesti z njimi...
še posebej se velja posvetiti tistemu plavola-semu angelčku in njegovi zamaščeni kobili. Po glavi jima hodi samo golobčkanje, denar, slava &i dajanje naukov. Posebno zadnje ... Na rep bi jim bilo treba nasuti smodnika in nato pri-Žgati! Ce Pozo ne bo nehal pogledovati za kobi-k), bo letel še on. Menda mislijo, da smo bor-del... Trop narcisoidnih nesposobnežev in ne-talentiranih lovač! Le dve ali tri izjeme. Ce se izneverijo še ti, bo vse skupaj ...
Motno svetleča se ploskev papirja se v svo-Jem zgornjem delu zdi skorajda črna, ob natanč-nejšem gledanju pa se izkaže, da je temno vijo-lična. Nekje pri četrtini velikosti ploskve gleda-xxo od vrha navzdol, se začenja temnovijolično mešati s svetlobo, ki prihaja s spodnjega konca, kjer je ploskev svetlo siva, megleno dolgočasna. Prehod temnega v svetlo, mešanje teme s svet-lobo se izvrši na hitro tako, da se ustvari videz, kot da se je doslej svetla ploskev nekje na re-dini sunkovito prelomila in se pogrezmila v večno in neskomčno temo mrtvih sanc.
Slučajno mi je prišel v roke dnevnik snemanj skupine »MICI Ltd.« in zapisovalec mi je prija-sno dovolil uporabiti nekaj najzanimivejših ose-bnih, na rob dnevnika zapisanih pripomb v pri-čujočem delu. Za prijaznost se mu najlepše zah-valjujem.
Dnevi so šteti od dneva ustanovitve skupine (op. avt.).
Iz te neskončnosti — večne teme — je pripla-val y ospredje podolgovat ovalen predmet, ki se proti obema koncema oži v koničasta vrhova, le da je tisti, ki še vedno spada v območje teme, tanjši, bolj zašiljen, nikakor pa ne popolnoma koničast. Površina diagonalno v prostor postav-ljenega predmeta ni ravna, temveč se v topih kotih lomi v šest po površini in obliki enakih gladkih ploskev, od katerih so tri vidne, tri pa lahko le domnevamo. Predmet je bledo rumene barve, ki pa vendarle učinkuje toplo, nekako va-beče, in ne mrzlo kot na primer limona. Natanč-no na sredini dolžine predmeta, na prelomu diveh naibolj vidnih (od treh oziroma šestih ploskev) se rumena barva nenadoma zlije v zelo ozek, le kakšna dva milimetra širok bel kolobar, ki lo-
čijo od rumenega površino velikosti dinarskega kovanca modre barve neba po nevihti. Modra, belo obrobljema površina na rumenein predme-tu predstavlja papirnato nalepko in na nebu pi-še s srednje velikimi belimi črkami:
MITZI bananen
Od vrha rumenega, podolgovatega in oval-nega predmeta teče proti spodnjemu koncu ce-luloidni trak, na katerem so označene merske enote v centimetrih. Iz skale lahko razberemo, da je predmet od enega do drugega konca dolg natančno 9,6 cm. Od strani in kot bi ga hotel razpoloviti — oklepa predmet motno se leske-tajoč kovinski instrument rjavkasto sive barve, ki služi za merjenje in prenašanje obsegov ovalj-nih predmetov. Zaradi svojih dinamičnih oblik in nežnega objema, v katerega oklepa rumeni predmet, spominja na nekaj prefinjenih ženskih prstov, poigravajočih se v frivolni nasladi. Za-radi narave merila s slike ni mogoče razbrati predmetovega obsega.
Skoraj čisto na dnu sivega dela ploskve piše z velikimi mastnimi, črnimi črkami:
WER KANN SICH MIT DER MITZI MESSEN? 34. dan
Arni in Martin prišla na snemanje pijana ko gobe. Edino, kar je bilo mogoče storiti, je bilo, da sem dal Arniju jurja, da se je šel napit do konca. Martin dvakrat padel s stola in drugič pohodil cucka, ki ga vodi s seboj Buca. Bil je vik in krik in smeh in cviljenje, tako da sem nagnal še Martina. Ostale vse skupaj zelo zabava in ka-že, da je to edini vzrok, da sploh še prihajajo. Prekleti vampirji... 42. dan
Danes med delom me je popadel y želodcu strahoten krč kot še nikoli doslej. Verjetno živ-ci. Mater jim božjo perverzno, kurbini pankrti, to mi bodo še plačali!
Eros se ne sprehaja po zemlji, pa tudi po glavah ne, svoj dom si je sezidal v največjem med vsemi rečmi: v srcih in dušah bogov in lju-di. Ker so mu noge in vse drugo nenehoma v do-tiku z najmečjim vsega mehkega, mora sam biti višek nežnosti.
Dovolite, da vas seznanim še z monsieurom Heldom. Ta trenutek je zelo razburjen. Z roka-mi krili in opleta po zraku kot propeler helikop-terja. Brada se mu v jezi trese, njegovi z rože-vino pbrobljeni naočniki pa mu ves čas polzijo z nosa. To je zelo razgledan in brihten možak in stvari, ki jih pripoveduje, so vse prej kakor neumne, toda kljub vsemu ostaja to, kar je da-nes večina Francozov: užaljeni moralist, ki toži za dobrimi starimi časi, ko je bilo najmikavnej-še in najbolj upoTabljiano tdsto, kar je bilo pre-povedano in skrito.
»Novi Marx, ki se je rodil iz izobilja in so ga navdihnila stara osvobajajoča sanjarjenja levi-čarslkih raauiminilkov, je daJ očaranemu svetu svo-
SAŠO ŠROT
PA BREZ ZAMERE,

HELD!
io pismo modernega časa: .Spolnost je naš meč.' Orgazem ali smrt. Niti milimeter nedo taknjene erogene cone. Zadnjica vsem ljudem. Vaja dela mojstra. Dajte užitek drug druge-mu...« Spflošen smeh in aplavz, gotiovo ni bilo tisto, kar je monsieur Held želel doseči, kar pa je prekinilo izliv njegovega nemočnega toda ble-ščečega besa. Tisti trenutek je ndkdo prectlagal še zdravico na dobro sklenjeno kupčijo, tako da je monsieur Held hočeš nočeš moral piti na zdravje prav tistega, proti čemer je še minuto prej grmel. »Doslednost,« je pomislil, ko je ne-sel kozarec k ustom. »Komedija,« je pribil, ko je odlagal kozarec in z ostalimi zaplesal valček.
M.—iina molitev dne 16. avgusta 1968 ob 18. uri 12 minut, na peščeni plaži blizu mesta Ma-laga, Spanija, v trenutku, ko je začelo zahajati sonce.
Oh, kdorkoli si že, hvala Ti, da sem ženska; hvala Ti, da sem lepa ženska.
Oh, kdorkoli si že, hvala Ti, da si ustvaril
moškega; hvala Ti, da si mi dal moškega.
Oh, kdorkoli si že, hvala Ti, da si nam dal
ljubezen; hvala Ti, da si mi dal ljubezen.
Oh, kdorkoli si že, hvala Ti, da si mi dal nežno
kožo; hvala Ti, da je moški l^jubil mojo kožo.
Oh, kdorkoli si že, hvala Ti, da si mi dal
ustnice;
hvala   Ti,   da   sem   lahko   poljubljala  njegova
ledja.
Oh, kdorkoli si že, daj, da bi nikoli ne zašlo to
sonce;
daj, da bi njegovi žarki večno ljubkovali moje
mlado telo.
Oh, kdorkoli si že, daj, da bi moški še gledal
moja stegna, daj, da bi nikoli ne pozabil radosti mojega
popka.
Oh, kdorkoli si že, daj, da bi mi nikoli ne bilo
treba odpreti oči;
daj, da bi moški še polnil njih zenice s podivjaaio mavrioo.
Oh, kdorkoli si že, daj mi njegov vrat; daj, damu z nohti odrgnem kožo z njega.
Oh, kdorkoli si že, daj, dabi ta CIGARETA
nikoli ne dogorela; daj, da. bi bil njen filter kot doslej
MICRONITE! Amen.
86. dan
Snemanje color v naravi odlično ! Barve brezhibne, novi modeli sijajni. Le kako je to Martinu uspelo? Kaže, da je doslej s svojo ne-resnostjo in neodgovornostjo le prikrival svoje neznanje in negotovost v svoje sposobnosti. Se-daj, ko je priš^ malo bolj v stvar, se je sprostiL To zna biti koristno, sicer pa je bil res že skraj-ni čas!
Pozo že vse dni govori samo o dveh novih ženskih modelih, ki ju je pripeljal Martin med-tem, ko sem bil v Italiji. Ne more ju prehvaliti, še posebej pa se mu je zapičila v možgane neka rjavolaska, ki je po opisu nisem prepoznal. Teč-fco ima spet nekaj za bregom. Kot zmerom. K sreči mu nikoli nič ne uspe. Pozo je namreč eden tiistih redlkih blefearjev, kateriim nikoli niii-če ne masede razen njih samih. Prepričan je, da je rojen umetnik in to razklada vsakomur, ki ga hoče pioslušati. Vneto zbira reprodukcije slavnih slik in jih lepi po stenah svoje sobe. Sicer pa ni za nobeno rabo, komajda ga moč uporabiti za osnovna tehnična dela. 2al tega ne ve nihče ra-zen mene in njegovega očeta, ki mu je ustavil dotok financ tisti trenutek, ko je prenehal redno študirati na pravu, in se odločil posvetiti svoji Muzi. Vsaj še en pameten človek!
Sonce. Samo sonce. Bdeče, razbeljemo, vroče. Žaromet z rdečim filtrom? Morda. Rdeče. Rume-no. Oranžno. Sonce. Filter. Vse je isto. Kopre-nast rdeč oblak. Rumen oblak. Oranžen. Domo-vanie čarovnic. Lepih in mladih čarovnic. Ne takšnih, kakršne je risal Goya. Carovnice rojene
iz sončnic, oborožene z vrtnicami (seveda rdeči-mi). Vse je rdeče, rumeno, oranžno, vrelo. Na oči nam lega tema, posejana z rumenimi in ze-lenimi pegami. Nenadoma postanemo lahko, breztežni, razkrajamo se y hlape in izginjamo v oblaku. Letimo k čarovnici, ki nas vabi v svoj svet oranžnih, rdečih, rumenih obetov. Postali smo lahkoživa meglica, in kot okraski z jelke na prepihu migotamo v neznani vročičnosti. Med seboj se mešanno v brezobličen barvni spekter poželenja izvirajočega iz neresničnosti in razo-čarane varljivosti naših svetlih trenutkov.
Carovnica spi y oranžnem oblaku in nam vlada s svojimi sanjami. Njeni vdani sužnji smo. Niti migncLti ji ni treba, niti odpreti oči. Ve, da nas ima in da smo ji vdani. Počemu vendar bi se ji upiirali, saj nam daje samo tisto, kar smo hoteli, kar smo si ustvarili. Ona ve in mi vemo in tako je stvar angelsko preprosta. Hočemo barv! Rdeče ruinene, oranžne. Prav! Hočemo vrdčine, ker nam manjka toplote, ker nam ne zna vreti kri. Tudi prav! čarovnica zmore vse in nam uslužno streže. Edini pogoj je, da smo tudi mi ubogljivi. Carovnice so začarale syet z barvami im obljubami.
Središče igre je sonce, ki izžiga. Središče igre je črno sonce, ki sije ponoči in neti iz drhtenja teles v sli požare grabljivosti. (Sonce z rdečim, črnim ali kakršnimkoli drugim filtrom, predsta-vlja glede na učinkovanje isto).
čarovnica je negibna v svojem oblaku in nje-na koža je barve oblaka. Njene oči so zaprte, da bi govorile. če so odprte so prazne. Samo barva jih je, kakršnakoli že, sicer pa votline votlih na-migov in votlih ponudb. Nohti in ustnice so rde-či. Bolj rdeči od rdečega. Ne vem ali so njeni lasje dolgi ali kratki, črni kot oglje, rjavi kot rja, rdeči kot paprika, svetli kot žitna polja. Nje-na podoba se spreminja s hitrostjo zvoka, njeno bistvo ostaja isto. čarovnica! Njena vsemogoč-nost izvira iz naše neomejene moči v podreja-nju.
Kadar se čarovnica zbudi in se napoti v drug oblak h kopeli, krepilnim juham in drugim za-bavam, se včasih pripeti, da na poti naenkrat naleti na pajkast splet senc, ki so ves čas pre-žale na svojo žrtev in se seda.i kot ro.i tropskih pijavk z višine poženejo na njo, ter se neusmi-
ljeno spopadejo med seboj v požrešnem boju za čimvečjo površino njene prosojne kože. ča-rovnica se prestrašeno ustavi. Njena moč poje-ma premosorazmerno z velikostjo in razvejano stjo senc, ter njihovo raznobarvnostjo. Njeno telo se lahno uikrivi in zigrbi, toot bi imele sence težo. Pogleda nas začudeno, nezadovoljno, nos-nice se ji zganejo, kot konju, ki bo zdaj zdaj jezno zaprhal in zacepetal. šibfka je in to jo : zi, čeprav njena oblast nad nami ni niti za hip og-rožena. Njene bolj od rdečega rdeče ustnice so priprte toot skrivnostni vhod y podzemsko jamo, kjer prebivajo nimfe. Senca ji pada točno preko ustnic, tako da ni mogoče razbrati, kaj nam ho-če povedati,toda jasno je, da hoče spregovoriti. Morda svoje ime? Ne, imena so brez pomena. Carovnice so brez imen. Njihove besede pa so poLne skritih pomenov, za katerimi se skrivajo in izza katerih nam vladajo.
Od nekje naenkrat veter, Sence zatrepečejo, toda ne zbežijo. Napaka. Bilo je dovolj, da smo razbrali, kaj nam sporoča naša kruta, ljubljena vladarica.
WILD! is the world the jungle beat of ^TIi GRESS PARFUME EXTRAORDINAIRE .. ma-de in PRANCE by MIZZI.
Sonce. Filter. žaromet. Rdeč oblak. Rumen. Oranžen. Veter ob nepravem času. Sanje. Spo-ročilo zadnji hip.
čarovnice jezdijo na Klek po nova navodila.
Močnejša mimo Erosa ni nobena strast. Eros je vsem gospodar, one pa so njegove sužnje.
Monsieuru Heldu se je naenkrat pričelo zelo muditi. Odhajal je namrec v spremstvu neke zelo privlačne in njegovim letom neprimemo mlade dame. Pri vratih se je opravičujoče nag-nil k mojemu ušesu in mi zaupljivo zašepetal: »Lepa skrivnost in rafinirana poezija! Saj niti ni tako neumno pomisliti, da bi nekega dne kak-šen moški spal z žensko, ne da bi pri tem imel za svojo vojaško nalogo, da opravi svojo dolž-nost kot gre v ogenj za domovino. V bistvu sta gnus in razumnost zadrega vse naše potrošniške družbe ...« In je izginil, kajti dama ga je spodaj v avtomobilu že nestrpmo pričakovala. Lepo in prav monsieuir Held! Toda čemu, vas vprašam, čemu metati našo ljubo Zemljo s tečajev, ko jo bo tudi brez tega zagotovo vzel hudič. Pustite, najnjeni otroci poginejo razigrani.
109. dan
Kaže, da smo dokočno prodrli in sedaj gre 'neusmiljeno zares. Z bleferji in neustreznimi ti-pi sem že opravil. Najprej sta dobila čevelj an-gelček in njegova kobila. Pozo se je seveda žalo-stil za kobilo, kajti s tisto novo, rjavo, jasno ni bilo nič, kot sem predvideval. Rekel mi je, da sem nehvaležen prasec, ki trpi ljudi le dokler jih potrebuje. Kristus, saj pri onih dveh sem res trpel! Rekel sem mu, da bo naslednji na spisku, če ne bo tiho in bo vtikal nos tam, kjer ni nič zanj. Sedaj je užaljen in molči. Ko bi le
še Arni hotel biti kdaj užaljen, da bi bil vsaj minuto tiho. Z Martinom imeti resen pogovor! Tip misli, da je neranljiv in genialen. Mater mu panslavistično, takšnih genijev smo imeli na slo-venskem že ravno zadosti, da so nam zavozili zgodovino ...
Eros in nespodobnost sta v večnem boju med seho/.
Kako se M. med cigaretami REYNO in peri-iom LYCRA odloči za šampanjec MOfiT 8c CHANDON.
Nenadama tema. Glasba utiiine. Nastsopi vaku-uim poln nervoeanega pričakovanja, ki ne sme os-tati neizpolnjeno. Nato razočaranje. Mar je to steklenica, ki se je vzela nekje iz ozadja polnega mehke rožnate barve milnih mehurčkov? Stekle-nica obstane pred nami in ne bi se začudili, če bi se nam naenkrat kratko priklonila. Zabava se namreč šele pričenja. Nastopi še vrtnica. Nje-na drobna glavica se sramežljivo in skromno sklanja stran od steklenice.Prostor preplavi bit-je srca. Sprva tiho umirjeno, nato se ritem stop-njuje. Ples se začenja, zanimanje raste. Sramež-ljivost vrtnice se razbija, ob nemoči upreti se skrivnostni sili, ki veje iz rahlega ritmičnega po plesavanja steklenice, ki se je že predala čarob-nemu ritualu. Vrtnica prične počasi odpirati svoje živordeče liste in adi se kot bi se ob stop-njevanem ritmu srčnega utripa, ki se \isiplje po nas, stopnjevala tudi njena rdečica. Tempo na-rašča. Srce razbija že neenakomerno, vrtnica je že skoraj odprta, iz vrata steklenice prične pol-zeti zamašek. Napetost postaja neznosna. Vrtni-ca se trese kot v šoku, srce je poblaznelo, zama-šek polzi neustavljivo proti vrhu vratu. Potem eksplozija in olajšan vzdih. Končano. Bela pene-ča se tekočina v curkih brizga iz steklenice. Vrt-nica vene. Srce se umirja. Vse obmiruje v nemi, negibini atmosferi spdkojnosti in zadovoljstva,
125. dan
Arni je dianes po delu priredil zabavo. Bilo je dolgočasno in pijano .Pozo in Veljko sta se sko-ra.i stepla, ker se nista mogla zediniti kdo od njiju je večji drek v človeški podobi. Mislira, da sta vredna drug drugega. Martin je razvijal ge-nijalno teorijo o determinizmu in njegov mono-log je odlikovalo predvsem popolno nepoznava-nje filozofije. Sam sem kmalu odšel spat z neko damo, ki mi je pustila telefonsko številko, pa se ie ne upam poklicati, ker se ne moremo spo-mniti njenega imeina. Mislim, da bi se rada pri-slinila v skupino, pa bomo še videli. Spet ena ambiciozna, fcoda kar je res je res, vsaj nese-bdčna babja rit!
Eros je naš največji dobrotnik v sedanjosti in za prihodnost, v sedanjosti, ker nas vodi k sorodnemu, za prihodnost, ker nas navdaja z ve-selim upanjem, da nas bo, če bomo pobožni. po-stavil nazaj v našo prabitnost. nas ozdravil ter nam pomagal do sreče in blaginje...
I.
A.  Leto 1945.
V  spomin
Ne samo v spominski
knjigi,
ki jo čas razje,
ampak tudi
v srcu trojem
moje na|
v trajnl spomin živi ime.
Ivica B. Senčur, 10. oktobra 1945.
B.  Leto 1946. Odženi vse skrbi, trpeti, mreti nič ne hasnl,
če bolj premišljaš, bolj boU... življenje mine kakor v basni, mladost je tu — in že je ni. Zato predraga ne zamudi.
Spomin od prijateljice Leonči Vižmarje, 1. januarja 1946.
C.  Leto 1952.
1.   (dekoratirna risba) 2elim, da fcudi v srcu spomin Ti bo ostal, ko potečejo leta,
ki čas jih bo pregnal.
Od Majde Ljubljana, Novo leto 1952.
2.   (polsikana roea) Mici!
Nikoli naj Te življenje s svojo vihro ne sprari iz ravnotežja tako, da bi poEabila — idilo mladostnih
dni!
V  spominček od sočolke Muršec Marije
Ljubljana, 8. januarja 1952.
3.   (risb* roiic y aelenem) Mici!
Da vidoki bi same sončne dneve, da trg?ftia bt le cvetoče ro*e, zdravja, radost rso žirljenjsko pot. Naj smeh in sreda spremlja
Tb povsodL
V  trajen spomin zapisala Berlič Nerenka
Ljubljana. 8. januarja 1952
4.
Spomine sladke, sladke upe, srce s seboj prineslo bo, a na žiTljenja novi poti boš našla trnja — našla pož.
Naj Te opojne rože vooj ne dvigne previsoko — in zbadajoče trnje ne rani pregloboko.
V spomin Mici zapisala prijateljica Sooja Verbič-eva
Ljubljana, 1952
5.   (risba dveh planik preko cele stra- * ni, svinčnik, pastelna kreda)
V  starosti naj v spomin
ti bo, da v mladosti nama je bilo lepo.
Tvoja sošolka
Milena Ljubljana 11. januarja 1952
6.   Mici!
Nimam zlata ne srebra, ljubezen prijateljska največ velja.
Meta Hortičeva Ljubljana, 4. marec 1952
7.   (osušen cvet detelje) Mici!
življenje človeško podobno je vodl, ki vsaka po svoji struji hodi. Varno naj plava Ti čolnič življenja, ogne naj vedno valov se gorja, srečni naj bodo Ti dnevi življenja, srce naj bridkosti nikol ne pozna. Posega Tomaž
V Ljubljani, 23. aprila 1952
8.   (šablonizirana risba planike) Mici!
Naj steza tvojega življenja s cveticami posuta bo, naj sije tebi sonce sreče, to moje srčne želje so. Rovan Ana
V  Ljubljani 23. aprila 1952
9.   (zgornji   desni   rob   je   zapognjen, na  njem  z  umetelnimi  številkami izpisan datum 1. maj 1952)
V  spomin Mici!!
Hrib se strese, hrast se zgane, vse se spremeni, a ljubezen pa ostane do konca dniM
Napisal Pedja Poženel
10. (preprosta risba šopka, rož ni mo-goče identificirati  barvano)
Mici!
Vse na svetu enkrat mine, vsega enkrat konec je, a ljubezen vedno traja in nifcdai
ne umre!
V trajen spomin od Potočar V Za konec šolskega leta 1952
12. (risba šopka z naslikanim nimbom okrog, tempera)
Mici za
Rojstni dan! Kot rožica kipeča, tiha in dehteča ostani vedno Ti. in srečna svoje' mlade dni!
>   V spomin prijateljica A Trampuž
13. (risba dveh ptičkov na *veji)
V spomin Mici! Usoda naj ti venec vije iz snežno belih, lepih rož,
TOMAŽ BRIJC
DOKUMENTACIJA
MICI
10
na pot žMjenja sonce sije, da v zlatih dnevih srečna boš! V spomin napisala prijateljica Jožica Kotnik Decembra 1952 v Ljubljani
C. Leto 1953.
1. (barvna risba fontane s konji
t ospredju in zahajajočim soncem) V spomin Miciki
Mnogo let preteklo bo, ko boš ob knjigi tej slonela spomin se vračal bo nazaj, v očesu solza bo blestela. Spominjaj se sošolke
Makovec Saše
Maribor, 2. januarja 1953
2.  (velika risba vaze z nageljni in na-rodnimi motivi)
Na
Slovenskem si rojena,
Na
Slovenskem Ti živiš.
A Slovencu bodi zvesta,
dokler Ti na
svetu živiš.
Micl v spomm od Staneta Ljubljana, 14. februarja 1953
3. (risba polža, na njem otrok,  kot ozadje sltiži splet rastlin}a> Mici!
Bodi vesela rada se smej, srček pa vedno zaklenjen imej.
Od prijateljice Alenke
tuti tuti tuti tuti tuti
tuti tuti tuti tuti tuti
I   cannanirac           carinarac  |
|             M. H. & M. S.             |
uuKmjnfiiHiiatjMHiiiiimjuiDiiiniiuunuiiiMHiumiJiinimtumiHiii^initmTUJuamiuiumiJiiriJJii^i^
Ljubljana, 18. marca 1953
4.  (List manjka)
5. (risba   velike   vaze,   rožni   popki, vse v intenzivni rdeči barvi) Mici!
Obšla sem vso
okolico,
da našla bi vijolico,
a našla se jo
sred vrta,
sredi Tvojega
srca.
V  spomin od znanke Silve April, 1953
6. (risba   potoka   z   vrbami,   zvezdno nebo z luno,   raci   podobna   žival plava po vodi)
Miciki*
Listi vrb ob vodi
tiho so kramljali.
V jezeru labodi
beli so veslali.
Jaz pa mislila sem na Te,
ko bile sva prijateljice!
V  spomin od Sabine Kogojeve Lj., 3. maj 1953
7. (velika rdeča roža preko vse stra-ni. diagonalno zapisani verzi) Miciki!
Kot rožica kipeča
tiha in dehteča
ostani vedno ti
da srečna bodeš svoje žive dni.
od Hermine Junij, 1953 8.  (herbarično ohranjena planika)
Mici!
Ko knjigo bodeš to odprla,
nazaj v mladost se bodeš ozrla
in spomnila se bodeš dni,
ko skupaj sva hodila v šolo
Jaz in Ti.
Od sošolke Sonje Stupnik. 14. junija 1953 9. Mici!
Kolikor zvezdic se na nebu blešči,
toliko sreče ti Meta želi!
Od Mete v trajen spomin Ljubljana. dne 5. septembra 1953 10. (po šabtoni narisan maček-vasova-
lec)
dat. na kitari 24. dec. 1953
Mici!
Bodi biser
ali kamen
Jaz te ljubim,
Pa je amen!
V spomin od šimox Starič 11. (risba gladiole) znova herbarifino
ohranjena planika
Mici v spomin!
Bodi vesela
dokler si mlada.
Ljubi svoj narod,
nči se rada.
Starše ubogaj,
kar Ti vele,
da boš imela
mirno srce.
od Ilče Jurca Za konec leta 1953
D. Leto 1954
(dat. na listih levo zgoraj 1. januar 1954)
1. (čez ves list razprostranjene risbe zvončkov, na njUi slodeči teksti: Kadar vse mine, ljubimo spomine! življenje spoznavamo a ga ne
spoznamo!
Mnogo je od čaše do roba ust! Kdor premaga samega sebe, je
največji zmagovalec'. Živi, ljubi, a ne zabi!
Mici v spomin Mara Kos
2. (risba  srca,  y  sredi tekst:   dat. ˇ malem srcii desno zgoraj 21. mar-ca 1954
Mici!
Zdaj le hiti vence viti, dekle, zdaj je čas. Majnik ide — zopet pride, a mladost je le ©okrat. od Brede žlebnik
3. (po šabloni narisana podoba fant-ka z alpskim klobučkom   in   šop-kom v roki)
Mici!
Najlepša so mladosti leta, ki cvetijo Ti sedaj. Ko pa minejo ta leta, jih želela boš nazaj. Dušanka Kočevar Trbovlje, 9 septembra 1954
4. (tempera,    risba    ptička   na    veji, spodaj   zapis:   Ptički   pojo,   rožce cveto, moje prijateljstvo v spomin naj Ti bo)
Mici!
Naj sreča Te vodi, življenje Ti
usmerja,
Veselje Te spremlja — ime pa na mene spominja. Ivan črešnovec
V  decembru,  1954
5. (risba samotne kočice v gozdu) Mici!
Ko se od dolgega časa ne boš imela kam dati, spomni se name, prični se smejati!
Marjan December 1954
6. V spomin Mici!
Kolikor kapljic se v morju bleščl, Toliko sreče Ti Mara želi!
V Ljubljani, 25. decembra 1954
E.  Leto 1955
1. (risba rožic)
Spomena
Sve što oču da napišem
na ovaj bijeli list jeste to:
nemoj da me zaboraviš, več da me
se više puta sijetiš. Alfonz
Ne vjeruj djaku, jer on te samo
vara, a neče nikad da te usred.
Kad god vidiš
cvetak na putu
da vene digni ga
i sijeti se mene. 6. januar 1955
V spomin Mici
Sonce milo prisvetilo
lepo tje je čez goro
in zapeli so veselo
ptički Tebi pesmico.
Stric Janez
Doma, 10. januarja 1955 3.
Mici v spomin!
Ker je vince sladko,
teče nam tok gladko,
da sami ne vemo,
da doraov še gremo.
Teta Alojzija svoji dragi Mici Doma, 10. januarja 1955 4.   (umetelno naslikan nagelj)
Skromna in blaga vedno bodi,
ta pot je prva, ki v življenje vodi.
Franci Ljubljana, 7. julij 1955
F.  Leto 1956
1.   (vaza z rožami) Mici... Fogum, pogum, da premagaš
sebičnost, pogum, da obvladaš lenobo, pogum, da premagaš bolečino, pogum, vedno in povsod. Aleš Cerar
10. marec 1956
10.
Mici, ko te bo usoda odpeijala tja v neznani, tuji svet, in ko bodeš te vrstice brala, se spocnnl Ti name!
Napisala Minka Zupančič Kdor v življenju silno ljubi, končno vedno le zgubi!
V življenju bodi srečna in spomni se prijateljstva iz seminarja v Bobinju.
Aleš Miciki!
Ko k Tebi prlde f anttč mlad in prosi Te srca, ne obljubi mu takoj dekle, ker to Ti je vse.
Od Francija iz Podja, pošta Stara Fužina Mid!
Vem, da vedno rada se boš spomnHa na dneve v Bohinju. na prjjateljstva, ki tu nastala so. Morda bo katero> od njih ostalo
trajna Jože Spomin seminarca Prlmorca
Micikl!
C^irani me v trajnem spomini, Tvoj vedno zvesti Paganinil
Leander
Iz niča v nič. Vmes pa je žlvljenj«. In to uživaj, kajtl ljubezen je ona,
ki dve
sorodni duši skupaj spravi, pa tudi
dve dušL
lahko pokvari Glej, da Tebe nebo,
pa Tvoje srce srečno bo.
Vlado Mici moja! Srce krvaveče, Tebe ljubeče, (prebodeno sroe, risba) Te kliče, Te prosi In v srcu Te nosi —
usmili se ga n Jakeca (zapis na zadnji platnici knjige: Spomin!
Ceravno sera na zadnji strani v spomdnu me ohrani! če kdo bolj ljubi te kot jaz, naj piše za menoj, v dokaz!
Jože Tomažič H. Leto 1958
1.   (zapognjen rob, idesno zgoraj, dat. 29. januarja 19581, monogram MT)
V spomin Mici!
Jaz Te ljubim zelo globoko,
mogoče bolj kot
morje je široko in želim, da bil bi Tvoj dragi
jaz izbrani in če ne v srcu, vsaj v spominu me ohrani
Toni 2.
Po poti življenja
trdno hodi, Naj Te poštenost
vselej vodi! Jure Vladnik Julija 1956
3.   (velika risba zahajajočega sonca, v ospredju jezero in krvavordeča ladja na njem)
Mici,
naj mirno Ti plava čolnič —
življenje Jože Sekne Hrastnik, 26. novembra 1956
4.   (risba — izrezana reprodtikcija C Spitzwega: Podoknica,
Mici!                                             m
V luči trpljenja spoznala boš          «
smisel — življenja! Graz, 16. decembra 1956 G. Leto 1957 1.  (risba vrtnice) Mici!
Naj pridnost, šola in poštenje, Te v srečno vodijo življenje. V spomin od sošc^ke Vesne
1. januar 1957 v Mojstrani.
2.   Skupina   tekstov   iz   seminarja  t Bohinju, julij 1957
Ko so se zbrala mlada srca
v Bohinju — spomni se na lepe dni, Mici!
Franček
Ko nekoč pogledala boš v knjigo
to,
naj te spomin pomese v Bohinjsko
Bistrico;
Prijatelj   kratkih   dni   iz   Bohinja,
Karl izgine, živi do
Mici! Ljubezen pride in a prijateljstvo ostane in konca dni
Andrej
Uspomena!
Lijepo je voliti, ali je još
lijepše biti voljen.
No, ako se uspije kroz život i
voliti i biti voljen, onda se
može reči da se je osjetio pravi
smisao života.
Rade
11
Jeseni leta 1964 so se vodilni \z taborišča šte-vilka dve (in doirmevam, da tudi vsi vodilni vseh ta-borišč Mordavije tn ostale Sovjetske zveze) znašli pred smešnim problemom Nikito Hruščova so od-stavili in izdan je bil ukaz, naj odstranijo vsako sled kulta osebnosti Hruščova. Zelo zgodaj zjutraj so enega od jetnikov, ki je bil slikar in dekorater, od-,vedli v glavni stan taborišča. Vse vodstvo je bilo jtam, in tudi tisti iz tajne policdje.
Ukaz, ki so ga dali slikarju, je bil preprost: zbri-Isati z vseh zidov ime Hruščova, strgatd vse lepake, odstraniti vse zastavice, vse portrete, vsa gesla, po-svečena Nikiti. Ime Hruščova bi moralo izginiti do ure, ko jetniki začno prihajati iz barak.
—  Sam ne botm tega nikoli opravil, je rekel sli-kar. Tedaj se mu je pridmžilo še nekaj članov sov-jeta   koleiktiva,   nekaj   vohunov,   in   skupina   za  či-ščenje se je lotila dela.
Začeli so z odstranjevanjem podobe bivšega šefa vlade z najbolj vidnih mest: v glavnem stanu, na fa-i6adi tn v notranjščini. Na letnem gledališču je bila velikanska parola (ki jo je podpisal Hruščov) na&li-kana na rdečem blagu. Ker je bila ta zastava obešena zelo visoko, je bilo trefoa poiskati lestev. V času, ko jso iskali lestev, so jetniki začeli prihajati iz barak in se zbirati. Ko je lestev prispela in so vsi razumeli, kaj bo sMkar delal, je nastal gromozanski koncert klet-vic, žvižganja, skovikanja in ptičjih krikov. Mnogi zaporniki so bili tu ravno zaradi Hmščova, in glej, nenadoma Hruščov ni bil niti toliko več vreden, da bi ga vrgli psom!
Ko je prišla ura, da bi odprli knjižnico, se je eden od odgovornih spomnil, da so vsi zidovi prekrirtai s fotografijami Nikite, s plakati v njegovo slavo in izrezki iz časopisov, ki so se nanašali nanj.
Nekaj je bilo treba ukreniti, in to hiitro. Tedaj so poklicali v glavni stan nekaj jetnikov, najbolj podkupljive človeške izvržke, ki se jih da kupiti za kakršnokoli opravilo.
Pred prvega, ki je vstopil, je odgovorni Svečni-kov položil več zavitkov čaja. V taboriščih kupiš s čajem vse.
—  Pojdi v čitalnico, je rekel, in odstrani vse, kar se nanaša na Hruščova, in ta čaj bo tvoj.
Tedaj je jetnik — namesto da bi sprejel — od-govoril s strašansko nespodobnostjo. Sveenikov in oficirji tajne policije so bili zaprepadeni nad uporom tistega, ki so ga imeli za človeški izmeček. Takoj so gL poslali v temnico, in med tem, ko so ga vlekli proč, je še tulil:
—  Nesnaga! Vi, vi sami ste cela leta poljubljali zadnjioo Hruščovu in sedaj hočete, da strgam fotogra-fije! Jaz, ki sem dobil sedem let zaradi njega! Tolpa fašistov! Buzeranti! Ce   je   iz  vašega   Hruščova   na-stal dr ..., bi me morali osvoboditd! In namesto tega me še pošiljate v luknjo!
DiTendaj je priklical pozornost celega taborišča in kmalu je med smehom vseh, v okolju kakor iz far-se. skupina začela izvrševati nalogo in »čistiti« knjiž-nico vsega, kar bi lahko od blizu ali od daleč spo-minjalo na Nikito. Razrezana °rlava Hruščova ie šla k vragu med druga trupla. Zameaijali so glave Brež-njeva, Podgornega, smešili so člane centralnega komi-teja in vlade. Smeh ni več prenehai.
Razuinljivo, padec Hruščova je pri jetnikih po-vzročil naslednje modrovanje: »Obsojen sem bil, ker sem kritiziral Hruščova, tx>rej me morejo sedaj osvo-boditi.« Tako so se v nekem taborišču v Mordaviji zbrali z vsemi svojimi stvarmi in se napotili proti stražnici.
—  Kaj pa je to? je vprašal šef straže.
—  Obsodili so nas, ker smo kritizirali Hruščova, in sedaj nam dajejo prav. Tedaj nam odprite vrata. Ml smo svobodni.
Razumljivo je, da so jih poslali hitro nazaj v nji-hove barake. Vendar je vodstvo zato, da bi pomirilo duhove, poklicalo protihruščovske jetnike drugega za drugim na tajno policijo.
—  Pišite na prezidij vrhovnega sovjeta in prosite za pomilostitev. Gotovo vas bodo osvobodili.
To je bil nov predmet začudenja. čemu pomilo-stitev? Po logiki bi morala posredovati rehabilitacija. Mnogi so vseeno pisali, a kolikor jaz vem, nisem ni-koli slišal govoriti o rehabilitaciji. Pomiloščenih pa je bilo le nekaj več sto jetnikov, in to le v čisto poseb-nih primerih: jetnik tik pred koncem kazni ali zaradi poshišnosti.          ¦¦
Moj prijatelj Saša Potapov ni bil poslušen. Akti-ven komsomolec, prepričan leninist, je bil obsojen zaradi protihruščovske propagande. V času njegovega jetništva so mu ljudje iz tajne policije večkrat rekli:
—  Objavi članek, kjer boš razložil svoje kesanje, kjer boš rekel, da si klevetaJ Hruščova, pa te bomo osvobodili.
Vedno je odklon.il. Ravno zato se je raz.iezil, ko so mu isti ljudje rekli, da lahko pošlje prošnjo za po-milostitev.
—  Kaj? je zatulil, nekoč sem bil v zmoti, danes imam prav in kljub temu moram prositi za pomilo-stitev! Kakšen je ta svet norcev!
—  Kaj ti pa to pomeni, boš pa le svoboden! so mu odffovorili.
Toda on se je uprl pros.jačenju za pomilostitev. In danes Saša Pota-pov, protThruščovec, še vedno pre-staja kazen v taborišču Številka dve.
Ko je prišel v taborišče predavat kak pisatelj, smo si lahko mislili, da nam ne bo dal ničesar take-ga, kar bi bilo v očeh oblasti prevratno. Tako ie ne-ke^a dne prišel mordavski avtor, da bi nam srovoril o kongresu pisateljev. Tedaj so pozabili zapreti v temnico Krivcova in Rodigina. Oba sta bila bivša oficirja. Prvi je bil veren, drugi pa ateist, toda oba sta bila izobražena, inteligentna in sta znala sijajno razT>f9vl.iatž o o^lavitTiib oroblemih
Ko je predavatelj končal svoj konvencionalni go vor, sta se ga Krivcbv in Rodigin lotila v diskns-ii. Ta je potekala na stopnišču poslopja glavne str9*e pred številnim abči^^vom Krivrov je vnra5«,1 rc^r-davskega pi:sat€lja, zakaj na tem kongresu pisa.teljev niso d.ali besede nRDrednim avt-orjem, kot je na pri-mer Rolženicin.
Krymand?»rit Pos-tnikov šef tajne policiie je po sVo^^ T""^ ^ni^iV-i ^p^ino df*hi>e nani kot rd^a plahta na bika. Ne  odpustd  mu, da je napisal  »En
TABORISCA

HRUSCOVU
PRIČEVANJE ANATOLIJA MARČENKA
III. NADAUEVANJE
dan Ivana Deni&oviča«, pripoved, ki je po&večena sta-linskim taboriščem.
—  On da je pisatelj? je rekel Postnikov. Qn one-čašča svoj poklic. Kar je napisal, je le kup nesnage, umazanih besed!
—  Kaj tu ne govorijo  vedno  grdih besed, v tej ogradi?
—  Takih prizorov ni potrebno opisovati. Nima vzroka, da bi privlačil  pozornost na  mračne  strani življenja, na  osamljene pomanjkljivosti, je  razložil komandanit v doktorskem tonu. Vaš Solženicin pači življenje. Imam dve  hčerki,  študentki,  ki  sta  brali tega prostaškega »Denisoviča« tn od tedaj me vsak večer sprašujeta, mi očitata. Spočetka sem jima stvaii mirno razlagal. Na koncu sem vrgel knjigo v ogenj. Enkrat za vselej ne, to je vse!
—  Da, je rekel Rodigin, za vas se vse reši tako: knjigo v ogenj in nas v temnico. In vi mislite, da ste prepričali vaši hčerki?
Svoboor. pisateljevanja je bila anov, ki je zani-mala nekatere izmed nas. Februarja 1966 so proces Sinjavskega in Danijela komentirali v vseh tabori-ščih Mordavije. V začetku so bili vsi prepričani, da sta bila to dva provokatorja, barabd, ki bosta jokala, se kesala, priznala, da sta se prodala za dodarje. Pri-čakovali srao klasičen spektakularesn proces, y kate-rem vsakdo igra pripravljeno vlogo, vštevšd obto-žence, ki lepo ubogajo.
A kaj pride k natn s prvimi članki: obtoženca ne priznata, da sta kriva. Ne kesata se, ne moledujeta za odpuščanje. Diskutirata s sodiščem, branita svojo pravico do svobode govora. To je prvič, da tajna policija ne vodi procesa proti zlomljenim ljudem, in rezultat je spektakularen.
Sinjavski je bil obsojen na sedem let, Danijel na pet let. Toda mi vsi smo mislili, da je ne glede na obsodbo tajna policija doživeJa tiničujoč poraz. Od tedaj dalje bo ves svet vedel, da so v ZSSR politlčni jetniki, kljub lažnim zatrdilom Hruščova.
Nekega dne, ko sem se vmil z dela, sem slišal Pjotra Iljiča Izotova, ki mi je kričal:
—  Peliejo ga!
—  Koga?
—  Pisatelja! Uvrstili so ga v tvojo brigado.
Ko se preoblačim, vidim prihajati človeka, stare-ga od 35 do 40 let, ki je nosil bundo, škornje in krzneno kapo. Pod bundo debel pulover. Videti je mal-ce zgubljen. To je Julij Danijel, pisatelj. Stisneva si roko. Drugi jetniki iz brigade se približajo. Pridejo tudi iz ostalih barak, da. bi videld Danijela. Slavno osebnost!
Medtem ko smo ga spraševali o poteku procesa, je kap^an Usov prišel skozi dvorano. Ne da bi se zaustavil, je rekel:
—   Novinec?  Treba  bo  spraviti   ta  pulover   m kapo v skladišče. To xn dovodjeno!
Julij Danijel nas je spraseval o pogojih jetništva m mi smo mu malo dvigmii moralo, kot vsem novin-cem. A on je govooril bolj o Sinjavskem kot o sebi:
—  To je pisateij, je eKel, kaKršna sta danes še dva ali morda le eden v Rusiji.
Zelo je bil v skrbeb za svojega prijatelja. Kakšno bo njegovo tabor^če? Ali ne bo njegovo delo preveč težavno?
Danijel nam je pripovedoval o svojean potovanju in najn priznal, cta ni verjel, da so še taka taborišča.
—  Pravil sem si: vse politične jetnike so spustili pred desetimi letd. Seveda sem slišal govoriti o židu iz Kijeva, ki  so ga aretirali zaradi cioni^ana,  Dejal sem si, dta nas bo skupaj z njim, Sinjavskim in še fcom arugim kakih desec. Mislil sem, Oasome posiali v navaden zapor. In potem, v zaporni ©tapi Ružajev-ska, so me poučili. Kaj so mi povedali? Da je na ti-soče političnih interndrancev. Res so nas imeli za osle, kajne?
Danijela so poslali na delo naslednjega dne in mu po tradiciji dali zelo trdo delo. Vedeli smo, da je bilt. po poškodbi njegova desna roka zelo slabo za-celjena. Kako bo mogel s svojo pohabljeno roko zbi-rati veje, nakladati premog z lopatoV Na to je raču-naio vodstvo; ne bo vzdržal, prosil bo za manj težko delo. Od tedaj naprej bi ga bilo treba samo še skub-sti. Moral bi pisatd v taboriščni dnevnik, govoriti po radiu, imenovali bi ga za knjižrričarja... Skratka, pri-vedli bi ga do tega, da bi izrazil svoje kesanje, ki ga od procesa sem še ni pokazal. Toda Julij Danijel je bil pripravljen raje vse pretrpi, kot da bi se upognil.
V tem je bilo še toliko v^, ker je bil izpo&tav-ljen sovražnemu vedesnju raiic^ih jetnikav. Ni treba raisliti, da so se vsi zavedali zglednosti Danijelovega primera. Za nekatere je bil samo intelektualec z be-limi rokami, privilegiranec:
—  Naj torej trpi kot mi, so govorili. Pozaiamo te peropraske! Vsi so prodanci in opisujejo naše rajsko žavljenje. Ta dva sta si napivala. Naj plačata za vse druge!
če jetniki nasplošno sovraždjo pisatelje, je tako zato, ker so prepogostokrat brali v revijah, časnikih ali knjigah pripovedi o »preobrazbi jetnikov z de-lom«. Samo Solžraiicin s-i je upaJ iaa-eči resnico v »Enem dnevu Ivana Denisoviča«. In še ni vsega raz-kril!
—  Vsekakor,  so pravili  drugi  zapornflci, se  bo Danijel izvlekel. Našel si bo kot na toplem. židje se vedro) izvlečejo in se povsod zmenijo.
Da je bil Danijel žid, smo vedeli že iz časnikov in je bilo dokaj žalostaio videti, da je celo tu, v teh taboriščah, kjer je bil režim prav tako neusmiljen za žadovske jetnike kot za ostale, vladaJ najhujši anti-semitizem.
Vendar je Julij Danijel zgolj s svojo osebnostjo povzrodil, da se je spremenilo vedenje tistih, ki so mu bili sovražni, in to že od prvih dra. Obsojenca po civilnem pravu — Putman in Vorkhuta — sta ga za-6ela spoštovati. Delal je, ne da bi se pritoževal, če-prav se njegove moči sploh ni dalo primerjafci s silo takega velikana, kot je bil na primer Kolja Jusupov.
Kmalu je začel trpeti zaradi bolečin v rami, ka-naor je bil nekoč ranjen. Vendar ni zaprosil za lažje delo zavoljo bolečin. Tedaj so se potrudili, da so mu kdaj pa kdaj malo pomagali, da bi mu dedo olajšali. Pogosto smo videli Futmana, Jusapova, Valerija, kako so se pridružili Juliju in mu pomagali dokončati delo.
Ti iz naše brigade so bili poklicani pred tajno policdjo:
—  Kdo pomaga Danijelu?
—  Vsi mu pomagajo!
—  Zakaj? Kaj ne more delati sam? AM potrebuje služabnike?
—  Oprostite, oprostite! se je vmešal nek jetnik z dobro namazanim jezikom. Kaj pravi vaš moralni zakonik? Vzajemna pomoč. človek je človeku prija-telj. Kaj se je moralni zakonik spremenil?
Ko so se tako tisti iz tajne policije znašli v za-gati, so poiskali drug način: premestili so Danijela iz naše brigade v strojno delavnico. Trdili so, da so mu storili uslugo zaradi poškodovane roke, a v resnici je bilo slabše: v strojni delavnici je tak hrušč, da bi se razpočila še glava zelo odpomega človeka. Tedaj je imel Danijel težave z ušesi in vodstvo je to dobro ve-delo. Reeultat je ta, da je Danijel, ki je prišel v ta-borišče že naglušen, danes skoraj popoliioma gluli.
Julij je ostal naš prijatelj, čeprav smo sedaj ži-veli v različnih barakah. Futman se je navezal nanj s svojim prijateljstvom in ga je varoval, kolikor se je dalo. Danijel je imel izredno dobrodejen vpliv na tega »civilnega«, ki ga je spočetka sovražil. Putman rri maral, da so ga spominjali na njegov prvi pogovor z Julijem: vsi smo bili na hodniku poleg okna, kjer so se židovski jetniki, fcL so prišli iz drugih barak, se-znanjali s pisateljem. In tedaj se pojavi Putman in reče:
—  Torej ste vsi tu, pleme židovsko, usranci, ba-rabe! Julij se je obrnil k njemu:
—  Ne pozabi, da sem tudi jaz žid.
—  In mene prav malo briga,  kaj  si  td!  je  zinil Futman zbegano. A po tem ni Futman nikoli izustil nobene antisemitske pripombe v prisotnosti Julija.
Seveda se je od tistega oasa dalje zelo spreme-nil. Začel je brati, misliti na svojo prihodnost in pri-hodnost drugih, medtem ko je nekoč pljuval na vse in vsakagar, oblagal vse z umazanimi žalitvamt.
Vodstvu sploh ni ugajalo, da kakšen jetnik posta-ja človeški, ko pa je bila njihova splošna taktika, da bi nas spremenili v nezavedna bitja, v predmete. Zafeo je poklicalo predse zdaj Julija, zdaj Putmana, da bi poskusilo iz njiju napraviti sovražnika. Ni jirn uspelo.
Danijel je, ne da bi si prizadeval, arnpak edino zato, kar je bil, hitro postal središče, h kateremu smo vsi težili. Nekega dne so ga Litvanci povabili v svojo skupino, dr bi poslušali njegove pesmi. Drugič so ga mladi iz Leningrada povabili na skodelico kave. Ukra-jinci so mu brali verze in ga poprosili za mnenje.
Vedno manj se je dogajalo, da ga je kak jetnik napadel zaradi njegovega »bogastva«, njegovega vedi-kega avtomobila in hiše na deželi. Sedaj so vsi vede-li, da ni imel ničesar takega. Vedeli smo, kako živijo pisatelji kot Sinjavski in Danijel; včssih ob samem knibu.
—  Andrej Sinjavski je pisal vsa svoja dela, vse svoje članke v kleti, nam je pripovedoval Danijel. Ni imel drugega kraja, kanoor bd lahko ?''
Se bo nadaljevalo
JEAN POUILLON
12

Pred nami je številka*, ki je posvečena manj struk-turalizmu kot njegovim problemom, manj abstraktni definiciji kot postavitvam v delo, manj pojfnu struk-ture kat njegovim uporabam,, razen seveda v tem kratkem uvodu. Gotovo, vsak način ustvarjanja teme-lji na določenem načinu mišljenja, ki bi ga bilo treba načeloma najprej preiskati. Toda smisel tega, kar de-lamo, se pogosto odkriva šele v določeni praksi, ki lahko vrh tega smisel modificira in z definicijo, ki bi bila realno implicirana z metodo, se želi pokazati, da se (definicija) občutno razlikuje od teh, ki jih danes agitiramo skoraj povsod v zmedi. Tej se je toliko teže izogniti, ker je pojem strukture — celo v delih, ki so mu izrecno posvečena — redko neposredno definiran. Celo pri Bourbakiju** (na to je opozoril Barbut v članku, ki sledi) ostaja definicija na široko implicitna. večji del časa se tudi omejujemo na opisovanje tako različnih uporab. To nas privede do tega, da se vpra-šamo, ali ne bi bilo bolj ustrezno menjavati besedišče. Vendar se je težko odreči izrazu, ki je tako v modi!
Strukturaliaem je dejansko v modi. Moda ima na se-bi to razdražljivo, ker kritizirati njo pomeni tudi uklan-jati se. Torej jo spoznamo po tem: v modi je tisto, za kar ri važno, ali smo za ali proti, temveč o tistem govorimo. Etiketa torej napravi blago, Tako se išče strukturalizem tam, kjer je afirmiran, ne da bi se tam nahajal, medtem ko se ga ne spozna tam, kjer je praktificiran, ne da bi bil tudl glasno proklamiran. To pomeni, da se strukturalizem ne reducira na preti-rano navdušenje, ki ga povzroča. Predvsem ga je tre-ba razbremeniti napačnih interpretacij, ki jih to nav-dušenje pospešuje. Upamo torej, da bomo pokazali, da ga nekatere kritike, ki so nanj naslovljene ne zade-vajo bolj kot nekatere apologije.
O strukturi se je govorilo že dosti prej, kot je bilo mogoče pomisliti, da bi si rekli strukturalist. Smo to bili, ne da bi vedeli, ali je kasneje zdelana teorija mo-dificirala smisel te besede? Stara raba je jasna. Tako v Littrčju kot v Laroussu je odstavek kratek: to je najprej način, po katerem je neka zgcxiba zgrajena, potem (po razširitvi) način, po katerem so deli kate-rekoli celote — mineralne snovi, živega telesa, diskur-za, ni važno — med seboj »aranžirani«. Lalandov slo-var dodaja idejo vzajemnosti elementov, toda ta je vsebovana že v prejšnji definiciji: zgradba bi se zru-šila, diskurz ne bi imel smisla, če deli prvega ali dru-gega ne bi bili vzajemni. Struktura je torej to, kar od-krije notranja analiza določene totalitete: elementi, odnosi med temi elementi in razvrstitev ali sistem teh odnosov samih. Ta analiza pokaže, kateri odnosi so fundamentalni, kateri so podrejeni. Prvi so tisti, ki konstituirajo strukturo v strogem smislu. Struktura je skratka ogrodje, skelet predmeta, tisto, kar dovo-ljuje v njem razločati bistveno od postranskega. Ohra-njujoč podobo, ki nam jo sugerira etimologija, bomo rekli, da nam struktura naznačuje načrt, po katerem je predmet zgrajen. Ta načrt je lahko abstraktno re-produciran In nato spoznan v drugih totalitetah. Tako že od začetka vidimo nekakšno zvezo med pojmom strukture in primerjalno metodo: struktura dopušča primerjanje, ker je lahko skupna različnim realitetam. Ta zveza bo ostala nadalje stanovitna. Prav zaradi tega, modificiramo pojem, transformiramo tudi meto-do. Dodajmo, da so ti osnovni strukturni odnosi na istem nivoju kot ostali; med sabo se razlikujejo po pamembnost (importance) in ne po svoji biti (etre): opazovanje zadostuje za osvoboditev strukture, ki je torej nekakšna empirična realiteta. Treba je samo pa-ziti. Skratka: struktura, organizacija, ureditev (arran-gement), razvrstitev (agencement) so sinonimi. Toda v tem primeru je izbira besed stvar okusa ali kon-vencije; termin »struktura« ni bolj potreben kot od-večen. Kroeber je približno pred dvajsetimi leti dejal: »Karkoli — pod pogojem, da ni popolnoma amorfno — ima določeno strukturo. Tako se zdi, da ta termin ne dodaja ničesar temu, kar imarao v mislih takrat, ko termin uporabimo — če to ni samo prijetna pi-kantnost.« Naj ie že kakorkoli — če se struktura pre-prosto tako definira, ne potrebujemo besede na izem za trditev. da so stvari strukturirane. Kajti s temi be-sedami ne trdimo nič več kot nedoločna možnost nji-hovega poznavanja. Potrebno je, da mora biti struk-tura vprašljiva, da bi razsežnost pojma in realiteta tega, kar določa, lahko spodbijali. Tako bi struktura-lizem imel smisel kot teorija tn kot metoda. Torej de-finicija v slovarju probleme bolj ignorira kot pa za-stavlja ali rešuje. Struktura ostaja veljavna   če je
* Avtor te razprave se sklicuje na 246. St, (november 19fifi> revije Temps Modernes, kl je K!a pojvefiena problemom 1» r*V ,. wa ' zr,m ^- PoJog naverten;b so bili objavljeni Se> nasied. njjl Olankl: Marc Barbut — Le sens du tnot »structure« en mathdTRa-tiques, Maitrioe Godelier - Syr>t6me. structure et contradiotion dans »Le Caj4tal«. Pierre Bourdieu — Cbamp mtollectuel et proiet c-6a-vaat, Piesrre Maoherey — L analyse HtWraire, tombeau des =L,mo-tartm, 1acq\ies KSirmatm — Les struotures de r^ohnnerfl <*arw »Oitma«
l* J /^^0*1  ^P^?0™  Boiirbakl  se sfcriva  sH^jtpina fr   matamat(*ar, m J» tetaU« ofaataoa matemoatMno tanrljo nmoUo (op. ptm.).
totaliteta časovna ali ne: deli zgradbe so dani ali ne: deli zgradbe so dani hkrati, diskurz se odvija line-amo. Enako dobro velja za diskretne realiste (do-ločen materialni predmet, organ) zaprte v sebi. Njiho va totaliteta je kot takšna neposredno doumljiva, pre-den jo analiza razgradi. Za skupnosti (ensemble) — niso več ohlapne. Kajti čeprav so konstruktivne vezi drugačne kot v prejšnjem primeru, zato še ne morejo biti manj stroge — čeravno niso v celoti dane na istl mah, temveč so še v poteku (v prostoru in ali v ča-su). Ti deli ali imajo ali se le zdi> da imajo avtonom-no eksistenco. Notranjo mrežo zaznamo, preden jim lahko natančno določimo meje, ki bodo dovoljevale (najprej negotovo) zaobjeti skupnost kot tako. Ta drugi primer je primer lingvističnih, družbenih ali kulturnih skupnosti; tu smo dejansko vprioo evident-no artikulirali mnogoterosti. Njihove meje pa niso neposredno zaznamljive in zato se zdi delno umevanje včasih bolj gotovo. Seveda pravimo n. pr., da ne sme-mo kakšnega družbenega pojava izolirati od njegove-ga konteksta. Vendar — če tako pravimo, potem prav zato, ker se to da storiti, to je brez dvoma napaka, to ni nemožnost. Vsak etnolog dobro ve, dobro vidi, da so pojavi, ki jih opazuje, funkcianiranje delov; toda v katerem trenutku in v katerih mejah se serija odno-sov, ki mu jih nalaga analiza, zapre v krog ali konča v globalni razlagi? Treba je določati družbeno in geo grafsko enotnost preučevanja. Ali lahko (in pod kak-šnimi pogoji) preučuje eno samo vas, en sam rod, eno samo pleme? Pogosto je težko določiti meje, va-riabilne glede na primere, ki jih mora obravnavati mo-nografija. Po drugi strani pa, če so družbeni pojavi povezani eden z drugim, ruso vsi na isti način. Ali moremo izolirati sistem sorodstva ali religiozna vero-vanja? In če ne storimo tega, od kod je treba razši-riti analizo? Prvi problem je manj v analiziranju enot kot v njihovi prepoznavi. Drugače rečeno, ne gre več za dekompozicijo celote, katere eksistenca je nespor-na, marveč za postavitev v odnos tega, kar bo nastalo iz delov takoj postulirane celote. Samo vedeti je po-trebno, kje in kako se ustaviti.
Tu bodo upoštevane samo skupnosti (ensemble) tega drugega tipa. Zaradi njih dejansko dobi struk-turalizem (in ne struktura) svojo prvo definicijo. V nasprotju z atomizmom (ki izolira Člene, katerih celota je preprosto njihova jukstapozicija) je treba iskati relacije, ki dajejo členom (katere zedinjujejo) vrednost »položaja« v organizirani skupnosti, in za-objeti skupnosti, ki jim artikulacija da pomen (sig-nifiant). Strukturalizem implicira torej dve ideji.: idejo totalitete in idejo interdependence. Te skup-nosti dejansko ne bodo takšne (razen, če se jih da učinkovito artikulirati, jim dati strukturo, kl jim obenem razkriva meje in notranjo razporeditev). To pa prav zato, ker je to problem, ki mu zagotav-ljajo rešitev, preden ga predstavijo, ko govorijo o strukturalizmu. Ne bi mogli niti pomisliti, da bi to storili, če bi vsaka skupnost bila čisto in preprosto dana in če bi bila pota njene analize tako rekoč nari-sana po točkah. Govoriti o strukturalizmu pomeni tudi reči, da te skupnosti niso sad neke akumulacije naključij, naključnega zedinjenja »množice neodvis-nih in zunanjih faktorjev«', kot je rekel Sartre, toda v zvezi z dialektično metodo — kar (četudi je nor-malno) kaže skupno osnovo v tako pogosto in moč-no poudarjenem nasprotju — strukturalizem je v tem, »da zavzame v vsakem primeru totali-zirajočo držo«2. Toda za totaliziranje je treba posta-viti v relacijo tisto, kar je treba pokazati tudi kdt ločljivo. Beseda se je torej pojavila, ko je bilo treba označiti metodo, ki naj bi bila obenem analitična in totalizirajoča. Tak je začetem navdlh strukturalizma. Toda treba je iti dalje, če hočemo, da bi iz tega nastala določena praksa. Ce se zadržujemo tu, dejan-sko ne nastane še noben načelen problem; vrh tega tradicionalni pojem strukture kot »ureditve« (arran-gement) ni bil obtožen in metoda nlma ničesar, kar bi lahko presenetilo. Metoda dovoljuje definiratl ti-sto, kar tvori posebnost določene skupnosti (njeno strukturo) in obenem pripomore, da se v njej ne zapre. Na&iri kompozicije so dejansko povratni (rL-currait) in njihova osvetlitev pelje povsem naravno do spostavitve tipologij, osnovanih na teh povmit-vah. Tako bodo npr. sorodstvene sisteme, politične sisteme itd. razvrščali po podobnostih. Toda slabo bi razumeli ognjevitost sedanjih diskusij, če bi šlo samo za to. Dejansko, v tem smislu, pod tem ali onirn imenom je bil strukturalizem vedno praktici-ran, ne da bi sprožal vprašanja, ali izčrpa dejavnost spoznavanja in ali ne počne dnigega kot spravlja stvarnost v škatle.
Pod kakšnimi pogoji bi lahko bilo drugače? Sa-mo takrat. če bi spodbili obe prejšnji predpostavki, (ki sta vrh tega korelativnl): najprej predpostavko, ki asimtlira stnikturo in notranjo or»anizacijo skup-nosti, nato predTx>st:avko, ki omogoči konstituirati tip po regrupaclji povratnih potea (trait) v določ9>
nem številu organizacij, katerih razlike ali ehmini-ramo kot nebistvene ali obdržimo zgolj kot naznaču-joče določeno mejo — razdružuje se tisto, kar dife-rira... preveč. Dejansko so strukturalisti tisti, ki so najmočneje kritizirali tako to zmešnjavo kot tudi co zbirateljsko metodo3. Brez dvoma bo šlo vedno za primerjavo, da bi konstituirali tipe ali spoznali evo-lucije. Toda ne bomo si več prizadevali opazovati istih stvari, ampak misliti tiste zveze, ki združu-jejo drugačne zveze. Stmkturalizem se povzaprav za-čenja takrat, ko je dopuščeno, da morejo biti raz-lične skupnosti primerjane ne kljub razlikam, tem-več zaradi njih (razlik, ki si jih torej prizadeva ure-diti). Tako se pojasni sorodnost strukturalne meto-de z lingvistiko in etnologijo. Lingvist ureja na-sprotja, namesto da bi regrupiral podobnosti. Etno-log, ki se zanima bolj za razlike med drozbami kot za njihove skupne poteze, si prizadeva podati raz-lago (razlik), ki jih ne bi resorbirala v dobro skupnih potez. Tisto, kar utemeljuje komunikacijo ene kulture z drugo, je najprej komunikacija med etnologom in njegovimi informatorji, torej etnolo-gija sama. To je možnost recipročnega prevajanja med različnimi kulturami (ki so lahko močno od-daljene) in ne postulirana splošnost »človeške na-rave«, ki bi bila tako rekoč tuja lastni različnosti (diversite). Metoda sestoji sprva v tem, da se med organiziranimi skupnostmi, ki se jih primerjamo zato, da bi verificirali hipotezo, da spoznati razlike, ki ne bile čiste drugosti, ampak bi kazale na sku-pen odnos, po katerem se definirajo. Nato> sestoji v tem, da jih na tako osvobojeni semantični osi (ali o-seh) uredimo na tak način, da se opazovane skupno-sti pokažejo kot variante in skupnost teh skupnosti kot produkt kombiniranja4.
Brez dvoma torej vsi teoretično možni primeri niso realizirani ali pa so le redki. Toda to ni ugovor proti metodi, nasprotno, prav to vodi k definiciji strukture. Strukturalizem implicira, to bomo videli, pluralnost organizacij. Torej je nesmiselno govoriti o strukturi vsake skupnosti ali o strukturi-tipu, ki bi bila na določen način njihova sestavljena podoba (composite): vsaka podoba je varianta drugih po-dob in ne katera izmed njih, ki bi bila priviligirana, niti ne kakšnega »idealnega tipa«. Variante, ki po-jasnjujejo razlike, se ne nanašajo na nobeno drugo invarianto kot na pravilo variabilnosti; struktura je v bistvu sintaksa transformacij, ki omogočajo pre-hod od ene variante k drugi. To je tista sintaksa, ki odgovarja za omejeno število variant in za omejeno izkoriščanje teoretskih možnosti. To eventualno ome-jevanje se torej ne bo razlagalo z naključji dogod-kov in zgodovina ni prepuščena kakšni domnevni in nerazumljivi kontingenci. Ti primeri (in ne oni dru-gi) se realizirajo zaradi strtikturalnih pravil njihove koeksistence ali sukcesije. Brez dvoma ugotovimo to najprej empirično. Prav to povzroča, da verja-memo v kontingenco, toda zgodovina razkrije analizi strukturo, ki jb (zgodovino) razloži. Tip pa regru-pira organizacije na temelju iste sintakse, se pravi različne variante in ne podobne primerke.
Morda te definicije izhajajo iz pretirainega for-malizma, ki nima odnosa do stvarnosti. S ttem ni nič najprej zato, ker se pojem strukture razlikuje od pojma organizacije. To je poglavitna razlika, ker je tu meja med videzom m stvarnostjo strukturalizma. Precej sporov nastane zato, ker pozabimo na to. Istočasno ugotovimo njuno relacijo, namreč v kakš-nem smislu je struktura struktura stvarnega; če-prav so te definicije abstraktne, pa se konkretnim problemom ne izogibajo — prav nasprotno. To bodo pokazali naslednji člariki.
Organizacija je kombinacija elementov; sestav-ljena je iz reda dejstva (de 1'ordre du fait), ni inte-legibilna sama po sebi, dokler se omejujemo na to, da opisujemo vsako posebej. Intelegibilna postane šele tedaj, ko je mogoče njeno notranjo ureditev (strukturo v slovarskem smislu) razumeti drugače kot eno med preostalimi. To je edini način, po kate-rem lahko ugotovimo njen pomen. Toda, da bi mogli upoštevati dano organizacijo kot poseben pri-mer, je treba (če je mogoče tako govoriti) »dekli-nirati« (ali kot smo že rekli, ne da bi naznačili na-čin) urediti (ordonner) pluralnost stvarnih ureditev (arrangement).
Do tega ne bi znali priti, če bi vsi elementi orga-nizacije imeli enakovredno vlogo in variirali vsi hkrati na enako pomemben način. Toda nobena ure-ditev ni popolnoma prosta. Vsaka se definira po prisilah (contrainte), kl jih iz\rršujejo v njenih ne-drih določeni elementi. Različni možni odnosi teh elementov v več ureditvah označujejo te ureditve, ker so določujoči glede na druge elemente in nji-hove eventualne variacije. Lahko se, mimogrede re-čeno, sporazumemo, da imenujemo to hierarhijo v organizaciji »sistem«. Spoznati te bolj ali manj kompleksne odnose in način v organizaciji, pomeni sistematizirati organizacijo. V vsaki organizaciji in sistematizirani skupnosti eksistira bolj omejena kon> figuracija elementov, ki to skupnost definira hkrati v njeni posebnosti (singularite) in v njeni primer-ljivosti, kajti prav variabilnost te konflguracije je tista, ki jo situlra med druge skupnosti, definirane po istem postopku.
Tu je treba preprečiti nesporazum. Ta konfi-guracija ni privilegirani del organizacije, ni njeno jedro ali skelet; nismo se povmili na tratdicionaino definicijo strukture. Konfiguracije ne moremo izpo staviti tako, da pridržimo med relacijamii, ki kon-stituirajo organizirano skupnost samo ne>katere, ki pa bi bile (čeprav je bilo rečeno, da so bistvene) kljub temu na isti ravni in iste narave, vridne r.ako kot one. Skratka, konfiguracija ni proizvod izrezo vanja fddcoupage) ali abstrakci.ie. Njeni elementi so del organizacije in na tem nivoju imajo med saoo opazljive odnose, ki pa n8 konstituirajo konfigura-cije. Konfigiiracija je usfcvar.iena. kl so drugačni od odnosov tistih, ki se kažejo v organizaciji. Zato-rej je treba, kot pravi Godelier, razbitl (briser) vi-dne odnose, da bi definirali dejansko določujoče odnose. Na primer: opazujemo prijateljstvo med stricem in nečokom po materini stranl all pa med zetom in taščo: mezda se kaže kot c«na delavčev^-ga dela v kapitalistični orgaoizaciji. 11 odnosi niso

boij zaznav ru oa arugua. Ce se zadržujemo ota njih, nič ne kaže, da jim pridevajmo poseboo veljavo. Toda analiza odkrije pod temi opazljivimi odnosi druge odnose. Ti pojasnjujejo prve in razlagajo, za-kaj se pokažejo opazovanju. Razlika med obema ti-poma adnosov vodi k temu, da se vidni odnosi resor-birajo (če lahko tako rečemo) y empirično realiteto členov (terme), ki jih združujejo, medtem ko so ti drugi pomembnejši kot taisti členi, ki lahko de-jansko variirajo od ene do druge organizacije. Tako ugotavljamo, da sta stric in nečak po materiiii strani prijatelja. Zdi se, da prav ta kvaliteta v stvar-nem videzu utemeljuje njuno relacijo, medtem ko dejansko izraža določen odnos po rodu, odnos, ki ga relacija prikriva, tako da mu daje edinstven in očitno poseben videz kakšne posebne skupine. Toda taisti odnos je tnogoče prevesti (zaradi tega dejstva se podobno prikriva) drugje in drugače. Enak način kaže Gtodelier z enačbo mezda = cena dela. Zato se zdi, da opazovanje kapitalistične prakse to enačbo razkriva kot videz, v katerem je treba odkriti eks-ploatatorski odnos. Konfiguracija teh soodvisnosti (sous-jacents) odnosov torej ni privilegirani del vid-ne organizacije, marveč je njena eksplikativna opo-ra, ki je lahko zelo različna od tega, kar zajame opazovalec. Na isti liniji nam bo drug, etnološki pri-mer omogočii bolje razumeti problem. Poznamo ti-sto, kar Levi-Strauss imenuje posplošena menjava: medtem ko se v omejeni menjavi moški Lz skupine A paroči z ženo iz skupine B, in recipročno si moški iz skupine B vzame ženo iz skupine A, v posplošeni menjavi si moški iz A vzarne žensko iz B, moški iz B ženo iz C, moški iz C ženo iz D in tako naprej. Krog se zapre, ko moški iz X najde ženo v A. Po-splošena menjava, ki zahteva eksistenco najmanj treh različnih skupin, implicira torej določeno orien-tacijo zakonskih menjav. Brat matere moškega iz A je v B in hči tega strica po materini strani je po-tencialna žena njegovega nečaka. Dejansko je po gosto žena tista, ki ji dajemo prednost, in posplo šena menjava tako razloži poroko s sestrično po materini strani, obliko poroke, ki jo srečujemo v si-cer različnih družbah. Sam princip te razlage pa sta odklanjala Homans in Schneider5. Zanju moramo zakonske prednosti interpretirati na tisti ravni, na kateri jih opazujemo, se pravi na psihosociološki ravni: v družbi, ki je povezana patrilinearno, bi pre-dnost za sestrično po materini strani izhajala (po neke vrste prenosu) iz sentimentalne navezanosti dečka na svojega strica po materini strani, katere družinska drža kontrastira s strogostjo očeta. Tu je nepotrebno vstopiti v podrobnosti diskusije in ovreči psiholagistično tezo. Zadostuje, da podčrtamo njeno nasprotje s strukturalistično tezo. V obeh primerih imamo opravka z isto konstelacijo sorodstvenih od-nosov. Toda za Homansa se to, kar se tu dogaja, re-ducira na opazovana obnašanja, ki jih razlaga z in-dividualnimi motivacijami, te pa povzroči družbeni kontekst »prirodne« motivacije. Levi-Straussa pa razlaga nasprotno, tako, da odkrije za to konstela-cijo pravilo menjave, ki upošteva povratke obnašanj v celoti populacije in v trajanju.
To pravilo ne izključuje igre psiholoških moti-vacij, ker se situira na drug nivo. To pravilo lahko formulirajo prizadeti ali pa ga zabeleži opazovalec samo v obliki moralne norme, ne da bi bil pri prvih in opažen pri drugih: ena skupina lahko daje svoje ženske kateri drugi, ki je vedno ista, ne da bi pomi-slili, da njej sami prav zaprtost kroga dovoljuje, da jih sprejme od tretje skupine. Ta primer ne kaže. samo to, da je struktura druga ona od tistega, ksr sem imenoval organizacija, temveč tudi, da struktura daje ključ funkcioniranja. Sem se bomo še povrnili: strukturalizem ne definira določenega reda, marveč utemeljuje tudi njegov praktični dina-mizem.
V opazovanib. dejstvih je treba torej najti skriti vzrok njihovega videza, osvetliti to soodvisno konfi-guracijo, ki jo torej lahko imenujemo struktura. Vendar ni treba pozabiti, da organizacijo tudi pre-stopa, čeprav je od nje odvisna. Saj prav organizacija naredi iz nje varianto, kateri eksplicira transfor-macije. Zato sem začel z definicijo strukture kot sintakse. Dejansko je struktura obenem določena realiteta — konfiguracija, ki jo odkriva analiza — in intelektualno orodje — zakon njene variabilnosti. To, da eksistirata dva pridevnika »strukturen« (structurel) in »strukturalen« (structural), nam do-voli pokazati, da ta dualizem nikakor ni dvoumnost: določena relacija je »strukturna«, ko jo opazujemo v določujoči vlogi, v osrčju dane organizacije; ista relacija je »strukturalna«, kadar jo vzamemo kot sposobno, da se realizira na več različnih in enako določujočih načinov v več organizacijah. »Struktu-ralen« se nanaša na strukturo kot sintakso, »struk-turen« pa na strukturo kot realiteto. Ta koncepcija Je, mislim, v skladu s koncepcijo avtorjev, ki jih bomo brali, zlasti pa z A. J. Greimasovo in Godelie-rovo" koncepcijo. Zdi se mi, da je skladna tudi z matematično uporabo te besede, kot jo razlaga-Barbut. Lahko bi se vendar motili in mislili, da le-ta preprosto precizira tradicionalno pojmovanje struk-ture kot ogrodja stvarnosti. Barbut definira struk-turo kot množico katerihkoli eiementov, za katere je določenih eden ali več zakonov sestave. To je »abstraktna skupina«, iz katere lahko dobimo prav toliko konkretnih realizacij, »predstav«, kolikor po sebnih smislov lahko damo njenim elamentom. To je »jezik« brez »semantike«. Zdi se povsem naravno (ker je. zelo preprosto) videti v strukturi notranje ogrodje, skupno kakšni skupini (v običajnem, ne matematičnem pomenu te besede) »homomorfnih« predstav, ali, če obrnemo sliko, prazno formo ali mrežo, ki jo te predstave napolnjujejo, vsaka na svoj način.
Dejansko zadostuje pravilno brati, da bi razu-meli, da je matematična struktura nekakšna aksio-matika, ki dovoljuje izvrševati homomorfizme, se pravi prehode (čeprav metaforične) substantificirati to strukturo, ki je tu definirana kot sintaksa. Ven-dar se je to poskušalo storiti, ker sta v matematiki predmet in njegov pojem nerazločljiva: vsak pojem je neposredno realiziran kot predmet matematične misli in »ahstraktna skupina« predmet pojma struk-tura je realna z isto pravico in na enak način kot
katerakoM izmed njenih pr^s+av; je na Istem nivoju, kOx .. ..., ...^o. ajtio pu oe preide k diUgnn ve-ciam, npr. aražberum, aa bi tam uporabljaii mate-matične pojme, odnos le-teh do stvarnega (reel), na katero te vede merijo, ni več neposreden in mora biti na neki način demultipliciran: če »predstave« ustrezajo eksistentnim organizacijam, pa »abstrakt-na skupina« nima za objektivni korelat neke posebne (singuliere) in otipljive realitete, ki bi bila observa-bilna struktura. Abstraktna skupina je sredstvo ana-lize in formula strukturalnih relacij tako imenova-nih organizacij.
Enak nesporazum, ki more biU j-azširjen na enak način, se lahko zgodi zaradi modeiov, ki so pogosto uporabljeni v strukturalni analizi. Tak nesporazum je v tem, če jemljemo model za sam izraz struktu-re, za ogrodje empirične stvarnosti. Toda posame-zen model ni struktura. Model je simplifikacija stvarnega, ki jo poskusimo zato, da bi omogočili prenašati variacije, ki bodo omogočile laže razbrati strukturo in diagram, s pomočjo katerega je model ponazorjen. Nanaša se na analizo, na svojo metodo in ne na kakšno posebno realiteto, katere reproduk-cija naj bi bil.
Sedaj je mogoče odgovoriti na prvotno vpraša-nje: Ali se je smisel besede »struktura« spremenil? Prav gotovo, če sprejmemo to, kar smo prej pove-dali. V klasični definiciji — način, po katerem so deli katerekoli celote med seboj urejeni — je bil na glas premeščen: to, kar šteje, je manj ugotovljena objektivna ureditev kot njen »način« (maniere). Po drugi strani (če govorimo o »načinu«, predpostav-Ijamo, da jih je več) kaj naj bi bil določen način, če ne bi bilo tudi drugačnih? In strukturalizem se je kostituiral taiko, da je iz te pluralnosti povlekel konsekvence.
Nič v tom, kar predhodi, ne omejuje strukturali-zma na lastnem področju, zunaj katerega se ne bi znal veljavno aplicirati. Hoteli pa bi potrditi, da mu, nasprotno, nobeno področje ni prepovedano; ne sa-mo razreševati vse probleme, temveč se tudi vseh lotiti. Da bi dokazali, da je realno (le reel) struktu-rirano, nič ne kaže, da bi ga bilo treba zato reduci-rati. Strukturalizem ni formalizem. Nasprotno, struk-turalizem obtožuje razločevauje med formo in ma-terijo in nobena materija mu ni a p r i o r i nedo-stopna. C. Levi-Strauss je zapisal: »Forma se defi-nira po nasprotju do vsebine, kateri je zunanja; struktura pa nima vsebine, je vsebina sama, zaob-jeta v določeni logični organizaciji, ki je razumljiva kot lastnost realnega.«7 Zato je nujno potrebno po-kazati, da pojem strukture ne okrni realnosti, tem-več, nasprotno, dovoljuje razumeti vse njene vidike. Najpogostejša kritika strukturalizma se ne našaša toliko na tako imenovani imperializem (ker struktu-ralizem ne izključuje drugih načinov reševanja pro-blemov) kot na neko parcialnost, ki bi povzročila, da mu manjka bistveno. Priznava se, da je metoda sprejemljiva, da daje rezultate, toda dodaja se, da so ti rezultati omejeni z metodo samo. Lahko bi sklepali, da so bila precejšnja razglabljanja nekorist-na in da bi bilo treba začeti s tem vprašanjem. Ven-dar so bila nujna, ker je kritika utemeljena samo nasproti čisto klasifikatorskemu strukturalizmu, kar smo sicer že pokazali: spozna(va)ti se ne reducira na lepo urediti kakšno zbirko8. Toda, ali ta kritika velja za strukturalno analizo? Ta je pridržala zgolj en sam, vedno isti vidik stvari: sinhronijo. Struktu-ralizem se je apliciral samo na stabilnih skupnostih, razlaga sprememb mu je spodletavala, zapopadal je konstituirano (le constitue), ni pa razumel konsti-tuirajočega (le constituant); skratka, ignoriral je zgodovino, kjer je videl zgol.j iluzijo.
Naj takoj opozorimo, da bi ugovor veljal ne-dvomno samo proti koncepciji, ki smo jo ravno začeli zavračati: proti kancepciji strukture kot ogrodja med ostalimi dane diskretne totalitete. Te-daj bi dejansko lahko imeli strukturirane in nestruk-turirane realitete. V družbi bi na primer vse, kar je pravilo (institueija), izstopalo iz strukturalnega pre-učevanja, toda manj gotovo iz funkcioniranja druž-be in še manj iz zgodovine.
Za Sartra je struktura samo »praktiko-inertna«; je strnjena sled ali proizvod določene prakse, neko »okostje«', skratka stvar, ki jo tudi preučuje kot tdko. Toda po pravici struktura ni nikdar ta ali ona stvar zato, ker je sistem odnosov in ker so struktu-ralizem definirali po njegovem naporu, razumeli kot totaliteto ne dane zaprte totalitete, temveč — na-sprotno — skupnosti, katerih zaprtost je problema-tična Ce povzamemo Sartrovo govorico, je struktu-ralizem bistveno totalizirajoč. Tisto, kar si prizadeva totalizirati, niso nujne simetrije, povrnitve, ampaki tudi nasprotja in neravnotežja; ne gre, da bi jlh bri-sal, temveč da bi razumel zveze, ki ta nasprotja in neravnotežja vzdržujejo.
Ce vidimo v strukturi sredstvo, ki omogoča po-jav različnih skupnosti kot variant, smo pustili nere-šen problem njihovega medsebonjega odnosa same-ga. Lahko gre za čisto konceptualen odnos: dve družbi iz istega tipa in sta kakor altemativni rešitvi Istega problema (čeprav sta dejansko neodvisni). Lahko gre tudi za stvaren odnos: opazovane skupine so posorodene in njihovi vzajemni sistemi organiza-cije   so  kot   dialekti   istega  ideoloSkega  jezika;   tu
1.  J. P. Sartre: Crttiqne de la raison dlalectl^ue, stra. 115.
2.   Ibid., str.  116.
3.  Glej C. Lčvi—StTauss i*\ E. R   Leach, Rethdnkdng Anthoropolo-gy, London 1967.
4.  Glej avtorjev eianek o »strufeturi moCd pri Hajeraih« (L'Hom-me,  IV, sept.—dec.  1964), seveda  ne zato, ker naj  bi bil najboljši: sem se obrafe zgolj  iz previdnosti.  da ne bi tvegal, da ga deman-tirajo,  ker   trdi,   da   ta Studlja   posku§a uresničiti  tukaj   definirano metodo.
5.   Marriage,   authoritjr  and  final  causes.   A  stvidy  of  unilateral oross-cousim marriage, 1955.
6   Komai   potrebno  je  poudariti,   fia   je   tako   preobsežno   inspi-rtrana predvsem  pri  delih  C.  L6vi—Straussa.  da bi  se mogel  sMl-cevati v vsakem tineniitltu.
7   C   lAvi—Strauss, »L'analyse morphoilogique des confes russes«, Intemational Jooimal of  slavte H-n^istics aad poetics 1960.  »Lo?i6na organizacija«   je  tiiito,  kar   sem  imenoval   »konfiguTacija«;   je  »last-nost realnega« v tem smlslu, da je lastna eksplikacija
8: tijfto, kar kljulb tetfifi hlti iii'Tattko'hinti bresskdristno. 9. Critique de la raison dialectique, str. 487.
postane tip družine. In končno, lahko gre za sukce-sivna stanja isie skupaosti: a^uktura je ie, . t)ra-viio zgodovinsko realnih transforniacij, razlaga lunk-cioniranja in nastajanja. Drugače rečeno, govoriti o kombiniranju in variantah nikakor ne izključuje, da prvo nosi neko pravilo orientacije in da red dru-gih ni več indiferenten, temveč determiniran in ire-verzibilen. še drugače rečeno, brezkoristno je izsto-piti \z strukturalnih analiz z namenom, da bi opisali dinamizem, ki preprečuje stvarem ostati zmerom v istem stanju. če se ne bi nikoli preoblikovale, struk-turalizem ne bi imel raison d'etre-: njegov cilj je. da razloži variacije; spreminjanje je poseben način variacije, torej ne more demantirati strukturalizma. Res je, da se je strukturalizem sprva oklenil preuče-vanja sinhronih organizacij in zaprtih sistemov, toda njegova zgodovina kaže, da ga ne bi smeli na to obsoditd.
Prevedel V. Likar
ALEKSANDER ZORN
MANEVRI
Javorškov fenomen v sloven&kera povojnem gledaii-škem delovanju zahteva ob zapisu odnosa do MANEVROV (uprizorjenih v Sloveoskem narodnem gledaiišču) oben(>m tudi odnos do zapisa sam^a.
V ožjem krogu gre za odnose: tekst—predstava, S1e-dalec—predstava, bralec—tekst, bralec—gledalec; v širšem krogu pa vprašanja o kritiki, možnosti vrednotenja v da-našnjem svetu, kriterijih itd. širši krog presega omeje-nost pričujočega sestavka, pa tudi ni njegov namen. V struktun ožjega kroga pa bodo vpražanja samo zastav-ljena in s tem »zasidrana« v zavest in v okviru zastavkov zapis zato ne bo dokončen.
Odnos tekst—predstava je najprej pisateljev odnos do gledališča, tukaj odnos Jožeta Javorška do slovenskega gledališk^a oblikovanja. Ta je podan v nekaterih načelnih izjavah, pa tiidi prisoten v nekaterih avt»rjevih tekstih o zgodovini ©vropskega gledališča.1 Ce izberemo najprej citat i7.: KAJ SODIM O »MANEVRIH«-': . . . Zato bi bilo strašno TMpak, če bi besedilo, ki ga je avtor napisal, jemali za čisto zlato. Besedilo je samo napotek za igranje in vsak igralec ga lahko spreminja na boljše ali pa vsaj v tisto smer, kamor ga vodita njegov igralski talentt smisel m duhovitost ali pa celo genij. Posamezne igralske družine, ki bi hotele spremeniti ali pa svojim potrebam prilagodffi posamezne prizore, bi morale poklicati na pomoč avtorja, ki bi jim moral poskušati tkanino komedije prikrojiti po njihovih merah. Skratka: MANEVRI so commedia delVar-te, pretvem, ki naj bi tako kot danes Living Theatre pro-vocirala gledališko tvarino. Zakaj vse feaše, da je prav commedia delVarte, kateri najbolj vzomi nasledniki so igralci Living Theatra, zavoljo svoje igrivosti, improviza-cijet kritičnosti, grobosti in dufiovite domišljije — prava oblika slovenskega odrskega igrania . . . in nato popis pri-aorišča iz KRIMINALNE ZGODBE: .... Sicer pa je ves ta popis gledališke stvarnosti v Kriminalni zgodbi skrajno nespameten in vsiljiv. Gledališka stvarnost ga mora pre-rasti, v tem je njen smisel... lahko že postavimo nekaj vprašanj. Literarni tekst ni čisto zlato, je le osnutek, na-potek za igranje, predstava torej ni pakorek literarnega teksta, še več( tekst oelo provocira gledališko tvarino. Div hovita domišljija je prava oblifca gledališkega snovanja. Prav tafco popis odrske postavitve nti dokončen, predmeti niso realistični, temveč gledališki, gledališka stvarnost prerašča tekist, ki prinaša besedilo in avtorjevo zamisljitev prizorišča. Iz tega napravimo lahko logičen sklep, da nl vedno tako. Tekst je lahko čisto zlato; spreminjati teksl pomeni njegovo degradacijo, pomeni nekaj nedopustnega, tekst je kratko In tnalo že gledališče. Smo pravzaprav pred dvema sistemoma gledališkega pisanja. Opirajoč se na ia> jave lahko nekoliko nasilno in kontrastno ločimo med pi-sateljem, ki mu je dramska oblika pripomoček, le literarna zvrst, naj<ustreznejša za izrazitev zastavljene umetniške materije, in pisateljem, ki mu je cilj pisanja odrska iara-znost, t» je zmožnost besedlla. Raadelitev se zdi samo re-gistrirana, (nasilno abstraktna) razlika dv^i oblik gleda-liškega delovanja, vendar ni zastavljena ne tem nivoju. Zastavitev razlik skuša razuasniti odnos avtor—tekst, torej otoliko avtorjevega pristx>pa k formiranju dram&kega tek-sta... V drugo zvrst tedaj sodi Javoršek in še posetoej ambicija njegovih MANEVROV. Takšen sastem gledališko-ga pisanja in mišljenja zahteva poseben odnos do ^sapisa o njegovem fenomenu, sprejemamo običajno mišljenje, da tekst potrdi svojo eksi&teoco šele na odru, kl pa dobi ta še neki poseben pogoj, to je opredelitev odnosa kritik— gledališko delo.
Preden zastavimo vprašanje kritik—gledališče bi bilo potrebno imenovati vmesni člen ki vprašanje sploh omo-goča. To je mesto, ki pripada režiji, točneje: me«to režl-serja na poti teksta k potrditvi svoje eksistence. v tem primeru režiser in MANEVRI.
Odnos tekst—predstava je tudi režiserjev odnos. V sam tekst MANEVBOV ,»e po besedah avtorja položena določema svoboda, ki pripada režiji, in ki je bistveno širše narave kot tista. ki bi pripadala besedilu katerega dblika in be-seda )e dokončna in ki ji odrska utelesitev pomeni le pred-stavo.  le fi?:ičnio  ra^kazovanje  Idterame bessede.  Iz nav©-.
(Nadaljevanje na 14. strani)
i
(N«ri9l>>vanje s 13. strani)
denih eitatov je razvidno, da se dramskio besedilo avtorja osvobodi v tistem trenutku, ko je napisano. Ta osvobodicev pa je le navidezna. V tekst MANEVROV je položan dolo-čen režiserski princip, saj vemo, da besedilo celo provo-cira gledališko tvarino. še več. too naj bi bila prava oblika slovenskega odrskega igranja. Svoboda režije je torej dvoj-ne narave: 1. mnogo širše, ker dopu&ča svobadno preobli-kovanje besedija in s tem svobodnejšo domišljijo, ki je kakor vemo, prava oblika odrskega sraovanja; 2. obenem pa mnogo ožja, režisorski princip vsebuje že besedito, ve-mo pa tudi, da bi za prilagoditev posameznih prizorov gle-dališki družira bilo potrebno poklicati na pomoč avtorja. V navidezno svotoodo režije MANEVROV je položena ne-svoboda. Dualizem tekst—predstava torej ostane, pomakne se samo iz zavezanosti litenarni besedi na aavezaraost režij-skemu postopku, ki je položen v besedilo. Odnos tekst— predstava, ki je avtorjev in režiserjev, skuša postati last enaga samega, režiser postaja avtor drame, avtor postaja režis&r. Zdi se, da je bo fundamentalna značilnost in ori-ginalnost Javorškovega gledališkega delovanja pri nas, še posebej pa ambicija njegovih MANEVROV. Zato lahko za-pišemo, na videe kontradikbomo trditev: mesto režiserja na poti MANEVROV na oder potrjuje in izgublja svoj umetniški status. Potrjuje ga, če vastraja samo na poziciji svobodnega preobltfcovalca besadila in s tem uitemeljuje in priznava njegovo eksistenco šele na odru, izgublja pa ga, če se podrej* reeijskim smernicam, ki so položene v tekst. Ali: potrjuje ga, če sprejme osvoboditev teksta od avtorja, ko je ta nopisan, iegublja ga, če sprejme, da avtor MANE-VROV postaja njibov režisar. V tem primeru je le fizična in ne umetniška osebaost, potrebna aa ftzično utalešenje režijskih ambicij, položenih v tekst.
S tem prihajarao na sbrukturo teksta, to je borej tek-stovno gledarye, bolje, na tisto strukturo teksfca, ki lahloo vsebuje svobodo ali nasvobodo režijske umetniške krea-tivnosti/
2e ob pregledu osefo zaslucimo večplastnost MANE-VROV. Iment oseb »o znara ie Levstikovega Martina Kr-pana: Brdavs, Martin, Gregor, Kobila, ki pa itnajo pri-pisana poja&nila, funkcijo v igri, v *sedanjem življanju«, saj je v tofcstu efcsplicitno podano, da je oder podoba živ-ljenja.* Brdars je dirok&or tovarne, Martin živahen kmat, Cesarioa sekretar podjetja Snaga, Gregor pravnik itd. Te plasti ao tri: 1. ijra je tiatoa, kl jo botno gledali v gledali-šču, kjer bo predstava MANEVROV (v našem primeru j» to že SNG), 2. igra, igra v igri: kjer so Martin, Cesarioa, Brdavs itd. še kmet, sekretar in direktor na manevrih in igrajo v tam gledališču (SNG), 3. piasfc igre, ^ra v igri igre pa je tist», kjer kmet. sekretar in direktor na mane-vrih grajo MARTINA KRPANA.
Večplastnost MANEVROV vsebuje različne prostorske
dimenzije dogajanja. Navldez so to tri, vendar je ©na vse-bovana v dr\.i&i tako, da se zciruiiujeta. 1. je SNG( 2. pa je oder podeželskega gledališča, kl ga predstav.ja oder SNG. Manevri kot ena izmed prostorskih dimenzij igre so prlsotni v drugl, to je oder podeželskega gledališča. Ma-nevri koi »igra« se dogajajo zunaj odra SNG, o njej nas »obveščajo« skozi oder na odru. So torej del druge diraen-aije in obenem znotraj obeh odrskih i'iizij. Prostorskih dimenzij dogajanja zato ne smemo mešati z večplastnostio igre. Za gledalca sta važnl predvsem dve dimemziji: t» ste oder SNG in podeželski oder in pa dve plasti vsebinske narave: vojaki (Krpan, Brdavs. Cesarica itd.) na menevrih in ti vojaki kot igralci MARTINA KRPANA. Prvo prostor-sko dimenzijo sprejme gledalec zavestno nase ko gre gle-dat MANEVRE v SNG, v drugi pa gleda obe vssebinsiki pla-sti: vojaki in igralci. Vsebinske plasti in prostorske dimen-aije se med seboj prepletajo in dapolnjujejo in jih je te-žavnostno ločevati, predstavljajo orgaansko zraščanje, bi-stveoo za ramimevanje obeh.
Za gledalca je torej pomembna druga dlmenzija pro-atora (znotraj SNG), v kateri lahko razlikuje dve plaisti dogajanj«. Režiser deluje izven obeh dlmonzij, skozi prvo (SNG) dela dirugo (predsbavo MANEVROV). V prvi dimen-ziji je umetnik, ki ustvarja drugo, ta postaja njegova umetnina. Avtor teksta prav tako deluje izvwi obeh dimen-zaj, umetnik je izven obeh, ustvarja pa prvo, ki postaja njegovo umetniško delo Avfcor priprav!ja( omogoča delo-vanje režiserja v prvi dimenzij' skozi katero dela ta dru-go, za gledalca. Cilj avtorja in režiserja, ki ju omo^oča fcot umetnika, je gledalec. Gledalcu je onemogočeno videti oba delovanja, vidi le rezultat, ki mu je namenjen.
Vprašanje Hraetnlškosti režisorja se tedaj postavlja v prvi dimanziji tisti, kl jo omogoča avtor. Rekli pa smo, da ie ambicija Javorškovih MANEVROV kot pisanje za gledališče do določene mere tudi ukinjanje režiserjevega umetniškega statusa. Avtor delu.je sa drvgo dimenzijo Kaj feo pomeni?
Dani sta nain dve možnoaM »cxlbe o g^edališkem delu. Prva nam je omogočena skozi tekai; in je tekstovno gleda-nje, kar pomeni da je literarno gle&anjt. Odnos tokst— predstava je režiserjev in avtorjev odnos in za grledalca, ki mu je nainanjena gledališka predstava, nebistven Dniga možnost je omogočena skoci predstavo, kjer pa so zakrite možnooti Tidenja dekwanja za prvo ali drugo dimemijo. Ostane še primeerjava obeh. Skozi tekst gledamo na pred-stavo teksta. Ze bežen pregled prakse dnevne gledaHške kritike pri nas pokaže tak primerja^eo poatopek. TakSna kritika vsebuje dva dokaj natančno ločena pristopa do pred-stave: prvič je to iarazito literaren, ta deJ krltike navadno določa mosto avtorja in pred-stavljanega drfa v literamem toku, svetovno nazorskl ambiemt, v katerem je delo nastajalo, njegovo morebitno angia^iranost, oblikov-ne prijeme i-td. pa do etične vrednosti in se »vrti« okoli
14
pisatelja. Drugi" del je ocena režijskega pristopa, odrske posUv.c/e isbire igra cev, igre itd., torej del, ki se obrača na režiserja. Povezava med njima izhaja iz nasprotja: od-nosa kritika do teksta in odnosa režiserja do teksta. Re-zultat nasprotja je vrednotenje režije, to je realizacije dramske besede, pred-stave dramskega teksta, Odnos t^sst, kl je režiserjev odnos postaja tudi kritikov odnos, kritik je do neke mere režiser, ki mu ni dan oder na razpolago, ampak beseda. Postavlja se vprašanje, kakšma druga mož-nost je kritiku sploh dana. Tu zadenemo na druge odnose: gledalec—predstava, bralec—tekst, bralec—gJedalec. Odnos gledalec—predstava se vrši v (če gledamo skazi MANE-VRE) v prvi prostorski dimeiiziji, pred odrom SNG, za drugo, za razumevanje druge, 1e pristanek na odrsko ilu-zijo. Gledalec do trfssta nima takšn^a cxlnosa kot režiser ali avtor, poznavanje teksta mu pomeni le lažje raaume-vanje odrske besede. Otifcnos bralec—tekst, smo že rekli, je literaren odnos. Ostane še pr^iod bralec—gleda^ec. Očit-no je to tisti prrfiod, ki amo»oča kritiko gledališke pred-stave. Je pa tudi tisti prehod, ki omogoča lahko le (zaradi poznavanja besedifci) lažje razumevai^je issrečenih besed, ki so se utelesile na odru.
Ko se vprašujemo o urnotniškasti režiserja, se vpra-Sujemo, aM je s soočenjem tekst—predstava dana roožnost vrednotenja. Ce je gledališče pred-stava teksta, potem je to mogoče. V tem pnmeru Je gledališče adružitev raznih umetnosti: arhitekture, slikarstvar kiparstva, glasbe, bale-ta, literature itd. gledališka umetnost sama je nepopolna. Ce pa gledališče ni fizično nuJcazovanje besede (ob pomo-či drugih umatnosti) ampak samostojna, zaključena umet-nost, potem je dvializem tekst—predstava netehteo kot me-toda vrednotenja. Kcmkretno: z improvizacijo MANEVROV lahko določamo rasliko odrtosa avtorja in režiserja do tek-sta in literarne resnice. kl je položena v tekst. O resnici, ki jo kaže »ledalš^e ne povemo ničeaaff.
Ce avtor MANEVROV deluje za dnigo prostorsko di-menzijo če tekst skuša formlrati tako. da omt^?oča režijo kot spreminjan.ie reksta, je litorarna bosada postavljena pod vprašaj. postajala naj bi gledaHška bessda. ftjnkckv nalnejša. Odgovor na to, ali je fenomen MANEVROV po-memben in pozitiven gieda»'iski pojav pri mas v okviru tega sestavka, ni kompetanten. Ugcrtavliamo pa. da ravno MANEVRI kažejo potrebo po tehtnejšom pristopu dnevne giedališke kritike do gledališča.
1.  Jože  JawoTšak:   HARCEKINOV  FLASC
2.  Jote JairorSek:  KAJ SC»IM O MANEVRIH   (Dramski l:at SNG 2)
3.  Sprejemarao   ndtaj   ugotovitev   Tonas«   Kermavverja   o   Maae\rrili (TonaS Kermavver: IGRA — 2IVLJKNJE, Bratnsfci llst SNG 2).
4.  Jože   JavorSok:   GLEDALISKE  IGRE,  MANEVRI.
MAJ

»Zanikati nujnost partije in partijske discipline ... to pomeni popolnoma razorožiti proletariat v korist buržuazije,« piše Lenin. Ideologija, ki se danes grmadi v tako imenovanem levem tisku, na letakih, v resolu-cijah itd., ima za cilj, da pod krinko revolucije dejan-sko razoroži in demobilizira proletariat. Razredno borbo nadomeščajo s »spodbijanjem«. Očitno je, da ta izraz zadeva le najbolj periferni sloj organizacije vladajočega razreda, njegove superstnrkture, ne pa bistvenega, njegovo infrastrukturo, produkcijske od-nose. Tako bojo lahko govorili o »spodbijanju« uni-verzitetnega pouka, lahko bojo spodbijali načine in-formiranja, v sili lahko spodbijajo potrošniško druž-bo; če pa ta termin spodbijanje apliciramo na kapi-talistično eksploatacijo, na profit itd., pa postane — na tem nivoju — popolnoma smešen. Sicer pa se zdi, da je ideologija, ki se razširja in ki vsiljuje svoj mo-del sedanji situaciji, prekopirana po posebnih črtah, kakršne prepoznavamo na individuumu. »Spodbija-nje« prikazuje prav ta subjektivni idealistični model, ki ga hočejo aplicirati na tisto, kar izhaja samo iz razredne borbe. Sklicevali se bojo torej na »ustvar-jalno imaginacijo množic«, na »imaginacijo na obla-sti«, na »spontanost«, pri čemer se razume, da lahko revolucija samo pridobi od akcije, h kateri vodi ta spontanost z ozirom na »v bistvu dobro naravo« mno-žic (rouseauizem). Ob vsem tem pa pozabljajo na znat.no vzgojo, ki jo jje že stoletje deležen delavski razred. In tako delavci, namesto da bi malikovalsko spontano reagirali, uničujoč produkcijska sredstva, zasedajo tovarne in branijo ta ista produkcijska sred-stva. Brezglavo pozivanje na spontanost množic skrajnje prezira marksistično znanost, teoretsko delo in iz njega izvirajočo politično prakso. Maloburžoaz-no ideologijo razkriva dejstvo, da pri njej vedno pre-vladajo moralni kriteriji nad objektivnimi analizami. Preziranje teoretsko utemeljene politične prakse se teda.j pojavlja v nasprotju med »prebujenjem« mno-žic, »spontano revolucionarnim smislom« njihove ak-cije in »imobilnostjo« voditeljev, stranskarskih »apa-ratov« (kar je samo ponavljanje gaullistične termino-logije) in »birokratizmom«. Tako bo možno govoriti o »študentski sili« in celo o »delavski sili«, »direktni de-mokraciji,« »divji demokraciji« itd., ne da bi se zasta-vilo vprašanje, kaj bi mogle biti take sile mimo do govorjene teoretske in politične implikacije... To, kar vsa ta psevdo-revolucionarna leksikografija dela za vprašljivo, to je koherentna politična praksa, uteme-ljena na teoriji. In ko varljivo mešajo (cf. članke v Mondu l'Expressu, in Nouvel Oservateuru) oligar-hijo kapitalistične oblasti, ki ima v vidu le lastne in-terese, njen politični pragmatizem, njen tehnokratski ideal z usmerjevalnim delom, z vzgojo, z zbiranjem dela^skih sindikatov in partije delavskega razreda, hočejo predvsem zakriti tisto, kar predstavlja za bur-žoazni razred največjo nevarnost, namreč dejstvo, da je akcija delavskega razreda in njegovih političnih in ekonomskih organizmov neločjiva od neke znanosti: marksizma. Prav tako nekateri nazivi, iztrgani iz nji-hovega teoretskega in revolucionarnega konteksta, da-
jejo revolucionaren privid tistemu, kar more biti samo maloburžoazna in levičarslca ideološka infiltracija. »Maloburžoazni revolucionarizem ima nekaj podobno-sti z anarhizmom... in se izmika nujnostim dosledne razredne borbe,« pi&e Lenin. Nebrižna uporaba izraza delavec ima za posledico prav to, da se zakrinka raz-redni antagonizem in pojem delovne sile ter izvor presežne vrednosti-delo, na katerega bi se moral izraz delavec neposredno nanašati. Tudi pojem razreda iz-postavljajo čudnim deviacijam, pripisujoč mu zlasti profesionalne kategorije, ki ne izhajajo striktno iz ta-kega pojma (študentski razred, intelektualci, pisci). zaradi česar se pojem dela čisto in enostavno »pre-seže«.
O socialistični revolucionarni stranki, ki je odra-žala tendence maloburžoaznega revolucionarizma, je Lenin pisal: »Zanikujoč marksizem, ta stranka trdo-vratno noče razumeti nujnosti, da je treba s strogo objektivnostjo upoštevati razredne sile in razmerje teh sil in se šele potem lotiti kakršnekoli akcije.«
REVOLUCIJA TUKAJ
ZDAJ
Akcija, ki jo izvajamo in ki poteka prek nas, tu-kaj in zdaj tekstualna, tj. zajeta v posebna pravila, za katera ni vprašljivo, ali naj se zavrnejo in zanema-rijo;
ta akcija ima svojo lastno učinkovitost, čeprav je povezana s socialno prakso, katere primat pa vendar ostaja nesporen (politično v njej nedvoumno partici-piramo); smatramo za nujno opozoriti na naslednje točke:
1.  Mi nismo  »filozofi«,  »učenjaki«,  »pisci«,  koli-kor velja reprezentativna   definicija,   udomačena   v družbi, katere materiaJno funkcioniranje in iz njega izvirajočo teorijo jezika napadamo;
2.  Zdi se nam,  da  ta  teorija jezika,  podvržena metafizični kategoriji ekspresivnosti, konstituira ene-ga od ideoloških ključev sedanje situacije v tem, da se lahko v njej »spontano« razkrijejo pogubne slično-sti med najslabšim reakcionarnim konzervativizmom in revolucionarizmom brez temeljev;
3.  Mislimo, da označujoča dejavnost neke dane historične faze odločilno determinira možnosti trans-formacije te faze. Podrediti ta specifični nivo, zavrniti ali zanikati njegove efekte, spoznanja in spremembe to vedno koincidira z regresijo, ki je dejansko surdeter-mirana  z  delujočtm   staniem   stvari,   okrepljenira s kakim lokalnim spodbijanjem;
4.  Zdi se nam torej neogibno zatrditi, da je pri-znanje teoretskega preloma in določenega števila ire-duktibilnih razlik v praksah, ki jih podpiramo, takšne narave, da vodijo družbeno revolucijo k njeni realni dovršitvi v redu njenih jezikov;
5.  Konstrukcija   teorije,   izvedene   iz tekstualne prakse, ki jo moramo razviti, se nam zdi potemtakem sposobna, da se izogne stalnim zagatam »angažirane-ga« govora — model teleološko-transcenidentalne hu-manistične  in psihologistične   mistifikacije,   sokrive definitivnega mračnjaštva buržoazne države;
6.  Po svojem kompleksnem načinu produkcije bo morala biti ta konstrukcija del   marksistično-lenini-nistične teorije, edine revolucionarne  teorije  našega časa^riorala bo težiti h kritični integraciji najbolj iz-delanih praks (filozofije, lingvistike, semiologije, psi-hoanalize, »literature«, zgodovine znanosti);
7.  Vsako ideološko podjetje, ki se danes ne po-javlja v napredni teoretski formi tn se zadovoljuje s tem, da pod eklektičnimi ali sentimentalnimi nazivi regrupira individualne in šibko politične aktivnosti, se nam zdi v toliko kontrarevolucionarno, kolikor ne priznava procesa razredne borbe, ki ga je treba oj jektivno nadaljevati in reaktivirati.
PARIS, MAJA 1968
Jean-Louis Baudot/, Pierre Boulez, Claude Cabantous,
Hubert Damisch, Marc Devade, Jean-Joseph Goux,
Denis Hollier, Julia Kristeva, Marcelin Pleyuet,
Jean Ricardou, Jacgueline Risset, Denis Roche,
Pierre Rottenberg, Jean-Louis Schefer, Philippe
Sollers, Paule Thšvenin, Jean Thibaudeau
TEL OVEL
34,1968
»Buržoazija je pravilno spoznala, da so vsa orož-ja, ki jih je skovala proti fevdalizmu, obrnila ost proti njej sami, da so se vsa izobraževalna sredstva, ki jih je ustvarila, obrnila proti njeni lastni divilizaciji, da so vsi bogovi, ki jih je postavila, odpadLi od nje. Do umela je, da so vse takoimenovane meščianske svobo-ščine in vsi organi napredka napadli in ogrozili njeno razredno gospodarstvo hkrati pri družbenem temelju in na političnem vrhu, da so torej postali »soicalistič-ni«. V tej grožnji in y tem napadu je po pravici od-krila skrivnost socializma, katerega smisel in tenden-co presoja pravilneje, kakor pa se zna presojati tako-imenovani socializem sam, ki zato ne more raznmeti, zakaj se buržoazija zakrknjeno zapira pred njim, oa naj (socializem) sentimentalno cvili o trpljenju člo-veštva ali po krščansko oznanja tisočletno carstvo in splošno bratsko ljubezen ali humanistično čenča o duhu, izobrazbi in svobodi, ali si doktrinarno izsesa-va iz prsta sistem sprave in biasrinje vseh razred^v.«
Karl Marx, 18. brumaire
15
ŠTUDENTSKO
GIBANJE VITALIJI
Mislim, da je težtoo ostati ravnadušen ob četudi skopih časopisnih novicah o študentekem gibanju v sosednji Italiji. Kaj je pravzaprav študentsko gi-banje, kje so vznoki, kakšni so ciaji tega gibanja?
Odgovor je danes morda že nefeoliiko aapozriel, ker dobiva to gibanje iz dneva v dan nove oblike. Kljub temu pa je miogoče sporanati osnovne znaike gi-banja, glede na prejšnje, stare tradicije študentskega »uporništva«.
V preteMosti je bilo namreč čutiti le priložnosten študeotske proteste proti različnim ukrepom vlad ter teoretiziranje o demokraciji in svobodi. To je ostajalo večkrat sebi cilj in namen. Bile so le manjše politizirane sikupine, ki so se srečavale s študenitsiki-mi množic&mi le, ko je šlo aa res pamembna poli-tična vpra&anja (Vietnam). Spopad z akademskim avtaritatizmoan, z drža/vnim represivnim aparatom — s policijo, je pomenil fazo razširitve obsega in večjo kohezijo v boju, fazo visake politične napetosti. Ta neposreden stik z družbo Ln oblastjo je razgaail ob-stoječi sistem in vlogo umiverze kot konservatorja protislovne, nedemo&ratičiie in neracionalne ctružbe, ki se zaradi svoje nemoči zateika k uporabi sile.
Do preseganja starih oblik boja, do kvalitativnega skofca — torej do študehtskega gibanja — je prišlo tedaj, ko so vzpostavili zvezo med oblikami organi-ziranja in cilji, ki so jih z&sledovali.
Več o problemih študentskega gibanja danes v Italiji sem zvedela v intervjuju s Studentom Giulet-tom Cbiesom, iki sem ga srečala v Rimu na zborova-nju študentav in delavcev. G. Chiesa je bil eden red-kih komunitsfcov, voditeljev študentskega gitoanja. Sicer je študenit fizike in sourednik revije Nuove Geiienaizioini ter vodja komisiie za štuidentska vpra-šanja pri PGCI (Italijanske komunistične mladin-ske federacije).
1. študent se zaveda dejstva, da v sodobni druž-bi več nima vloge tradicionalnega intelektualca. V čem se kaže nova vloga intelektualca danes?
Ce hoCemo razumeti sam pojav študentskega gi-banja, moramo izhajati iz analize vloge, ki jo ima univerza v sodobni kapitalistični družbi. Predstavniki vladajoCega razreda 90 ugotovili, da razvoj moderne tehnologije, nujnost prilagajanja kOnkurenci, ekanom-s!ka integracija evropskega in svetovnega trga in še drugi dejavniki, zahtevajo velike spremembe na trgu fielcvne sile. Njihova pozomost se je zato usmerila na uniiverzio, kajti edino ta lahko producira velike teoličine nove profesionalne delovne siile. Napredmej-šim teHnofcrabom je postalo jasno, da se univerza ne sme več omejevati na produkcijo intelektualcev tradicaonalnega tipa (s transmisijsiko vlogo preoašal-cev viadajoče ideologije), torej zgolj na produkcijo vodilniH edit. Univerza se je na podlagi teh zahtev preusmeriia in prevzela funkcijo producenta množig* ne delovne sile z višjo in visoko izobrazbo. Očitno je nova vloga šoie spremenila njo samo v delček stmlcture sedanjega sistema, kateremu »trenira« de-Jovno silo, kl je pctrebna za uspešno delovanje. Uni-verza mu mora torej dajati svoj prispevek v obliiki izobrazbe, anticipira kapitalistične delovne odnose. Zaradi te nove vloge so odstranili nekatere ovire, fci so preprečevale študij mladiine iz vseh družbenih slojev. Univerzitetna populacija je v zelo hitrem fiasu narasla od 100.000 na 500.000 štuidirajočih. Ta silen pora&t je povzročil vdiike težave v samem de-Jovanju univerze — in seveda veliko nezadovoljstvo med študenti. Istočasno je nastalo tudi vprašanje preraščanja tiipa kvalifiikacije, ki ga je nudila stara univeorza, in prilagajamje zalitevam po novih kvalifi-iacijah, ki jiii narekuje moderni svet produkcije. Prav pri tem problemu se je načrt kljub vsemu kapitalističnemu racionalizmu zataknil. Vlada je nanireč v imenu vodilnega družbenega razreda zahte-vala formiranje nekake »pod-univerze« (sotto uni-versita), ki naj absorbira vso to ogromno število Studentov in jih ozko seiktOTako specializira. S tem je pravzaprav naredila očiten atentat na zakon o pravici do študija. Prvi so se te prevare zavedli ravno manj premožni študentje, ki so bili priprav-ljem študirati, čeprav v težkih pogojih in v veliko breme svojim staršem samo zato, da bi si omogo-čdli napredovaiije na družbeni lestvici. V vsej astrini pa se je pokazal tudi problem zaposlovanja. Na tisoče cuplomanbov se je znašlo na cesti ali vsaj brez ustreanega delovnega mesta.
Tisti, ki so menili, da si bodo s študijem pridobili višji položaj v družbi, so se znašli v novi situaciji, ki je vse prej kot prijetna. Postali so, kljub viso-kemu univerzitetnemu aslovu, le neznaten kolešček sistema, ki ne nudi nobene možnosti vplivanja in uveljavijanja intelektualnih sposobnosti. Znašli so se v razmerah pTOletarca, ki ima le to prednost, da je tenn:čno usposobljen. Po vsem tem je popolnorna naraven občutek opeharjenoisti v svojili družbenih aspiracijah, ki jihnegojijolesinovi delavcev (kj?.jti le neznaten del teh je na univerzi), temveč tudi tisti štuientje, ki izhajajo iz srednjih slojev.. . Sevecia so primarni proble<m že omenjeine študij-s&e nvr^i^re ^¦¦."-"'i \xv'~'~—•**• T>"-^on;voi-ije pr^-to-rov, opreme, učiteljev, vi&aka cena žtudija (razmere,
M jiii diržava ne poskiiša izboljšati), vsa oblast v rokah nekaterih »baronov kateder«, ki lahko popol-noma nekontrolirano delujejo in so po večini reakcio-narni. To je le nekaj dejštev, ki pa so bila zadosten razlog za študemtsiki upor v letu 1968.
2. študentje niso revolucionarji že sami po sebi Upor je posledica sistematičnega, znanstvenega spo-znanja interesov socialne strukture, njenih zakonov in položaja posameznikov, torej ob spoznanju o svoji lastni odtujenosti. Istočasno začno iskati sred-stva, to je strategija in taktika za lastno emancipa-cijo.  •
Prav gotovo ne moremo ( v duhu marksistične amalize) opredeliti študentov kot razreda, še raanj pa mu labJco pritaiknemo pridevnik »revolueionaren«. Problem moramo gledati zunaj običajnih siiematiza-cij. GS-re torej za uporabo marksistične metode za analizo karakterja gibanja določene razvite kapiitali-stiCne diružbe. Družbena sfcupina, ki jo sestavljajo študentje, je kvalitativno povsem nekaj drugega kot študent-posamesBnilk. Danes se je ta dtružbena skupina znašla sredi osnovne kontradikcije v razvoju naše kapitalistične družbe. Ta se kaže po eni strani v potrebi po čim večjem številu tehnično izobraženega kadra v kar najkrajšem času. Tako bo lahko ta ka-der sproti izkoriščal dosežke znanosti (kar pa zahteva polivadenitno formiranje, nekakšeai backgro-und), po dirugi strani pa se kaže v ostrem oviranju razvoja intelektualnih kapacitet, zato da ne bi bili zmožni razikrivanja — razumevanja socialnih prob-lemov in položaja ter vloge posamezinikov v družbi s clljcm obdržati deiavski razred in nakatere druabene &kupine (ki so z njim povezaaie) v raz-inerah čim večje podrejenosti. Istx)časno se tudi očit-no kaže razrahljanošit v eiK>tniOist.i buržoaznih orga-niTjacij zaradi čedalje večjega zaostrovanja tiste kon-tradicije, ki jo Marx označuje za osnovno nasprotje nied družbenim značajom proizvodnje in vse večjim privatnim prilaščanjem družbenega bogasLva.
Kljub vsem oviram imajo študentje vendarle re-lativmo prednost, ker jim je omogočena določena stopoija iculturnega razvoja (pa naj si bo ta kultura še fcaiko mistiiiciraaia) in z njo večja stopnja infor-miranosti (ta je bila vedno privilegij buržoaznih slo-jev). Omogočeno jim je torej spoznanje vzrokov, ki dolooajo značaj družbe ter hitrejše orientiTanje pri izbiri sredstev za pTeoblikiovanje družbe. Spoznali so, da je za dosego tega cilja potreben množičen boj. To, ze uveljavljeno obliko množiičnega gibanja, ki ga revantitkacije usmerjajo proti antaganizmu ka-pitalističnega in njegavim zakonitostim, lahko upra-vičeno imenujemo revolucionamo. Problema kreira-nja strategije vsaj v Italiji še nismo rešili. Tega je precej fcriva tudi KPI, ki je zamudila prvo fazo študentskega gibanja v lanskem letu. Sploh pa je ta problem preiczikiiisni kameaa za KPI. študenitsko giba-nje ji postavlja kopico vprašanj, ki nastajajo v študentskein gibanju in zahtevajo hiter odgovaT. Vsako oboitavljanje partije, vsaka nadaljnja zamuda bi lahko bila usodna za razvoj gibanja. Takoj moram pripamniti, da je partija kljub počasnemu razumeva-nju študemtskega gibanja dokaj hitro našla stik s študenti in da postaja ta odnos čedalje bolj ust-varjalen. Prvi pozitivni rezultati tega »sporazuma« so se na zunaj pokazali že pri majskih volitvah, na zootraj pa v večjem vplivu partije na razvoj študent-Skega gibanja.
Gotovo vas zanima, odkod taka ustvarjalnost. Po-magali smo si z gramscijsko analizo in sploh z raz-vijanjem politi^tie in teoretične dediščine. študent-sfco gibanje ne zavrača več politične strategije KPI, nasprotino, na vsakem koraku jo potrjuje. V celoti sprejema tisti prispevek partije, ki zajema odnose demoikracije in socializma v smislu odkrivanja novih oblik neposredne demokracije. Raivno ob tem je vsa-koniur postalo jasno, kot še nikoli, da zgraditev so-cializma v naših razmerah zahteva razvoj avtonomnih in množičniJH gibanj. In če je res, da je samo par-tija lahfco glavni protagonist prevzema oblasti, potem tudi drži, da do tega prevzema pripelje edinole množičen boj. Pri tem si je treba biti na jasnem, da je partija le ena politična hipnoza, ne pa edina. To namreč omogoča razumevanje socializma kot sistema, ki naj bi ne bil birakratski, centralističen, v katerem se partija ne bi enačila z državno oblastjo. * 3.: Kaj pravzaprav označuje vaše geslo »študent-je, delavci, zdruzeni v boj!« Ali rnorda pomeni, da študentje razpoznavajo povezanost z delavci za od-ločilen element boja za svojo emancipacijo, ali pa gre rnorda za golo parolo brez vsakršnega ozaclja. Ali sploh je strategija in taktika povezovanja študen-tovin delavcev?
Dejstvo je, da geslo, ki ga omeniaš, večkrat upo-rabijamo v vseh študentskih demonstracijah. Izraža pa dvojen pomen. Po eni strani študentje z njim izražajo dejansiko nujnost poveziovanja z delavci za-radi nadaljnjega razvoja študentskega gibanja, po drugi strani pa kaže na nezadostno uveljavljanje te^a oclnosa.
žrtve so tudi sami) ni le drugoten produikt določene
do-užbe (ki pa je sicer naciofnaLno in pravično uve-jena) ter da je šolski avtoriiatizem le en vidik šir-šega avtoritarnega sistema, ki zajema celoten kapita-listični siMem. Ta sistem pa korenini v izkoriščeval-skem odnosu, ki deli družbo na izkorščevalce in iEtooriščane. Sola je torej last goepodarjev — pa ne le zato, ker se v njej v največji meri šolajo njihovi atroci, temveč zato, ker ^uži njihoviin interesom. Tudi znanost v teh šoilah ni nevtralna in ne amogo-ča vzpona na družbeni lestvici. študentje se podutijo čedalje boij odrinjraii od kakršne koli možnosti vplivanja na elemnte, ki jih nepoeredno zadevajo. Odrinjenost postaja vse bolj očitma, zato je povsem naravno, da se študentje povezujejo s sebi sorodni-mi — z delavci.
V  prvi tazi spostavljanja stikov med študeaiti in delavci so nastale težave. Povzročili so jih bili tako študentje zaradi svoje neiaskušenasti kakor tudi de-lavci, ki študentom niso fcaj preveč zaupali. Velike težave so se pokazale pri isikanju skupnega jezika, sredstev,  ki bi istočasno mobilizirala tako ene kot druge.   Do   velikega   nezaupanja  delavcev   je  prišlo predvsem   zaradi   ostrih   polemik,   ki   so   jih   imeli študentje s tradicionalnkni organusacijami delavske-ga razreda. Ta nesporzum je povsem. razumljiv, ker unajo sindikati in KP med delavstvom mo6an vpliv. K preseganju te nezaupljivosti je precej pri&pevala sama KP, ki je prepričevala delavce, da je potrebno vključevati študente v delavsko gibanje.
4. Kakšna je vloga študentov v splošnem politič-nem boju?
V  prvt lazi so Studentje na različne načine skušali svoje  probleme  približati   delavcem  v  tovamah  in podjetjth.   Dajali  so  jim  propagandno   gradivo   ter pojasnjevaii   svoje   cilje   in   zahteve.   V   naslednjem obdobju so se skupine študentov lotile čisto delav-skih akcij v sdndikalnem boju. Sindikatom  so štu-dentje npr. pornagali pri izdelavi razlidnih analiz o položaju delavcev v produkciji. V zadnjem letu pa se štuctentje skupaj z delavci udeležujejo vseh de^iv-sidto   bojev,   še  posebej   v   severnl   Italiji,   kjer  so stavkcmna gibanja izredno močna (v Torinu, Milanu, Genovi).  Udeležba  študentov pn  raeh teh gibanjih se je izkazala za pozttivno, ker so študentje v teh akcijah  zelo  radikalni  in  tako stimulirajo delavski boj.
Napori za ^tupno nastx)p«nj€ so rodili obetajoče sadove. Nastalo je na stotine delavskih koletotivov in osnovnUn odborov, v katerih so delavci in študentje. Tu izdelujejo poglobljene analize delovnih razmer v tovarn&h. NjiJiova dejavnost pa se ni ustavila le tu, prekoračila je meje tovarn in se usmerila k proučeva-nju življemsikih raamer delavcev v njihovlh naseljih. Kak&ni so rezultati vsega tega? Ne bi mogel reči, da so vedno vsi pozitivni. Vsekakor pa rnnožica pobud, vse to živo sodelovanje je neizpodbiten znak, da se razrectni spopad v naši deželi močno zaostmje.
5. Kako se kaže odnos med spontanostjo štu-dentskega gibanja in njegovim organiziranim vode-njem?
Izredno pomemboo se mi v tej zvezi zdi t. im. »zavračanje predstavništva«. štiidentsko gibanje je v svojem delu uvedlo obliko razvite demoikracije skup-ščinskega tipa. To je ugodno vplivalo na razvoj gi-banja samega. Včasih so se pokazale težave zato, ker so nekateri teoretiziraii 0 tem, da ne bi smelo biti nikakršnih oblik organizio-anja in da so že pre-sežene vse koncepcije. To se je kmalu izkazalo 2» nepomembno oddaljevanje, za ideologiziranje buržo aznega tipa. Pobuda za demokratično vodenje pa se je pakazala ne le za pravilno, temveč tudi za ne-obHodiio potrebno v novi fazi  razrednega spopada.
Delavci so uvedli slkupščine, ki so dokaz njihove velike pripravljeoiosti in sposobniosti za samouprav-ljanje. Studeratje in ddavci dokazujejo svojo zrelost v vodenju, ki jo iz dneva v dan Izpopolnjujejo. To dejstvo ustvarja čedalje večje politične napetosti. Na dan prihaja vloga partije delavskega ražireda kot njenega voditelja tn hfegemona, ki ne zavira razvoja demokracije, temveč jo razivija in šqiti.
Studentafco gibanje je partiji prav zaradd njene vloge očitalo ozko zaprtost v parlamentaristično lo-giko, ki je bila glavni vzrok neraztcmevanja prave antiinstitucialne vsebdne šttideintskega gibanja. De-janisko je bila ta krititoa upravičena, in sikrajni čas je že bil, da so se komxinisti začeli likvarjati s problemi študentskega gibanja, ki postaja osnoven predmet razglabljanj celotne KPI.
Nataša Pobega
RAZPIS PGDODBORA I. A. E. S. T. E. LJUB-LJANA ZA NOVE CLANE
Organizacija IAESTE išče študente in štu-dentke za delo na pododboru Ljubljana. Poleg administrativnega dela z našimi študenti med šalskini letam so med počitnicaini naloge pod-odbora tudi pogosti in vsestranski stiki s tujimi študenti. Zato je delo tekom celega leta zanimi-vo, žal pa je v prineipu neplačano. Zvesti in de-lovni člani pododbora pa imajo po daločenem času precejšnje ugodnosti za strokovno prakso v tujini in izpopolnitve v tujem jeziku.
K sodelovanju so vabljeni dobri študentje in študentke nižjih letnikov (predvsem I. in II.) vseh tehničnih fakultet v Ljubljani. Za vsa poja-snila se zglasite na našem pododboru IAESTE L.iubljana, Trg revolucije 1/1 soba 58 ob urad-nih urah:
ponedeljek, sreda, petek od 12.30 — 13.30, ali pa telefonirajte na 20—181.
PODODBOR IAESTE LJUBLJANA
(Nadaljevanje  z  naslovne strani)
dualizacija ciljev na eni strani dru-žbenih in na drugi prirodoslovnih in tehnlčnih ved. Jez med eno in drugo človeško preokupacijo ima ea seboj dolgo in težko zgodovino. Clovek, ki je šele začel ustvarjati svojo zgodovino, je produciral iz popolnoma spoznane nuje po ohra-nitvl in izboljšanju svoje eksisten-ce. Kasneje, ko je zadovoljil neka-tere osnovne in e&sdstenčne potr&-be, je začel pozabljati na svoje iz-vorno početje. Pozabljanje ni pre-prosta psdhološka kategorija, tem-več govori o tem, da se je človek izgubil v samem (kompliciranem) produkcijskem procesu. Vedno ve-čjemu številu množic so se odtujili rezultati specializirane dejavnostL Množice vedo kvečjemu za potroš-niški  razlog  kakšnega  prodzvoda.
Razredni in drugi zgodovinskl razlogi so vedno determinirali u»« merjenost tako prirodoslovnih kot družbenih ved. Kasneje (vse do danes) so se ti interesi uvelejav-Ijali na najrazličnejše prikrite na-čine. Marsikje že prevladuje iluzi-ja, češ da so različni Giordani Bruni In KopernlM preteklost na področju prirodoslovnih ved. Vei> dar, v neki anketi (G. N. Voljkov, Sodologjja nauki) v ZDA je 85 % anketiranih (od 3500) izjavilo, da ne morejo ali smejo objaviti svo jlh dosežkov in izkušernj, celo na slmpozijlh jim je prepovedano go voriti o tetn. V General Motors uporabijo le 1V* novih odkritij, medtem ko jlh 99% čaka po ve6 let ali celo desetletij na konjunk-tumo in poMtično situacijo. Piitt Ski na področju družbenih ved so sicer mnogo bolj Stevilni, toda na-stopajo v mnogo bolj prikritih ob-likah barier establishmenta, etatt-Stičnih ln birokratskih institucdj ter egoističnlh interesov. Vsem tem pritiskom je sfcupno to, da onemogočajo tlsto »robodno in av-tonomno ustvarjalnost, ki bl prt» bHževala Tnanstvene in družbem« ?  korlst človekove  bodočnosti.
Morda jo to iskanje izhoda te situacye, o Cemer smo go-Torili nazadnije, donkihotstvo za-radi realnega dejstva, da se naš snret vse brtj približuje viziji A, Huxleya. Toda, če smo ugotovill, da Intelektualna množica danes so« deluje v bistvenih odločitvah o na-daljnjem razvoju človeštva, potera Je smiseln upor tn intelektualna revolucija. Težko bl bilo govoriti 0 neplodnosti lntelektualnega upo-n, ko se je le-ta šele začel, ali o dontoihotstu, ko &e še ni uresničilo.
ClovekoT vstop t vesolje zaostni-!• zapisane dfleme in pelje k naj-ttaodnej^ odločitvi eioveSt^a.
ZADRŽANI DELEGATI
V tarek, dn» 24. deoembra 1968, bd morala biti v Mali dvorani štu-dentskega naselja redna delo\iia skupšoina Skupnosti študentov. To-da zaradi premajhnega števUa dele-gatpv (bilo jih je le okoli petdeset, kakšnih deset premalo, da bi bila skupščina veljavna), je sestanek ostal na ravni zbora študentov, Kaže, da so bila delegati zavaeti s pripravaml na praznovanje božič-nih praznikov. Opa^arjamo Izvršnl lodbor, naj bo pri izbird terminov previdnejši vn prečsvsem uvidevnejši.
RAZPIS
MO prireja 12-dnevno smu-čarsko letovanje v Krkonoših (CSSR); cena letovanja od 300—400 ND.
V to sta vključena:
8-dnemo smučanije v Kiiko-noših (50 kran tedenska kmr-ta za žičnioo, 360 kron po-cket monfiijr)
3^dneven ogled Prage.
Prijave od 5. do 15. janu-arja vsak dan od 12. do 14. ure na MO, soba St. 84.
Mednarodnl  odbor
Študcntski list Tribuno urejajo:
Milenko Matanovi«S, Andrej Me-dved (odgovorni uirednik), Naiv de Miklavc, Rudi Rizman, Mar-ko Slodnjak, Tone Stojko, (ur&-dnik fotografije>, Sašo šrot, Marko Svabič, Ihišan Tršar (tehnični urednik), Milenko V»> kanjac, Franci Zagoričnik. TRIBUNA - Izdaja UO ZSJ ~ Oredništvo ta uprava Trg revo-lucije l-II - Telelon 21-280 — Tekočt račun 501-8-78-1 - Letna naro<*mna 2a študente 15 N dm, za astale 20 N din, posamezen iz> vod 1,5 N din — Rokopssov m fo tografij ne vračamo ~ ftska CP »Deio« Ljuftljana rom^-^pva l> tefc>frm nirs — Po6tmaa piač^ fift r gotovuu.