POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. w * a T • « < i j* i ^ „ ^T (vhod čez dvorliče nad Mikamo). I \[ Q.fli V PGUMv 26. 3,V£"UStcl 1904 I *-*Pravn,®*vo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. t. Z urednikom je mogoče govoriti le od I ,, " " , * . ( ' * & • I Viprejema naročnino, inserate In reklamacij*. — ■ upi n T li i a, I Vtpre|ema ni 10 -12;»re dopoldne. I l.h.Ja viak ian iavi.msi nedelje in praznike, ob polu 6. ur, popoldne. - Velja po pošti prejema-: Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma I »• cel« leto. 26 k, ia polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20h. Vupravništv« I o h, za več kol trikrat S h. se ne sprejemajo. ! 'prejeman: celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K za 1 mesec 1 K 70 h I V reklamnih noticah atane enostopna jarmondvnla ^ Vrelega telefon, »ter. ,4._± ' Za pbilljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej. ' I " ~ČZ ZZT»C"Z. Bebel in Jaures. S c. derfiokraški shodi so v mnogem oziru jako poučni, ker nam nudijo vpogled sv organizacijo korpoialov in armade ter des-organizacijo generalov. Korporali po deželi slepo in topo premlevajo slamo, ki se jim dopošilja od vodstva, generali pa bo v ved-nem boju in prepiru glede taktike. Tako je Se v živem spominu strastni nekrvavi boj nemških soc demokratih voditeljev na draždanskem shodu, kjer je moral vrtoglavi Bebel uporabiti vso svojo zgovornost in dik tatorsko lastnost proti zmernejšim revizio nistom. Končno je zmagal b svojo resolu-eijo, da soc demokrat ne sme sprejeti v državnem zboru podpredsedniškega mesta in sploh nobene vladne službe. Ta resolucija je bila minoli tedea tudi na dnevnem redu mejnarodnega shoda soc. demokratov v Amsterdamu. Stali so si «o-pet nasproti aastopniki takozvane revolucij-ske ali radikalne in smerne stranke. Radikalno krilo mednarodne scc. demokracije je v prvi vrsti zastopal in zagovarjal draidan-sko resolucijo Bebel, zmerno stranko revizio-nistov pa 4autč>, ki s svojimi pristaši podpira francosko vlado. Sicer javnosti niso odprli vrat, a odmevi skozi okno nas pouče, da se je shod pričel b politično komedijo in končal s tragedijo, v kateri sta bila glavna junaka »absolutni demokrat« Bebel in ministrski kandidat Jauičs. Komedijo s« pričeli s tem, da so izvolili v predsedstvo ruskega in japonskega soc. demokrata, ki sta si segla v roke ter obsodila rusko japonsko vojsko. — Skoda, da tega nista storila začetkom vojske, morda bi jo bila preprečila. Glavna točka ca shoda pa je bilo vprašanje: »Ali smejo socialni demokrati opravljati vladno službo ?« Prvi se je oglasil Jean Jautej, ki je pred socialnodemokraškim areo-pagom zagovarjal sebe in svoje tovariše, ker podpirajo Combovo vlado. Samozavestno se LISTEK. Kako so prišli Rusi do Tihega morja. Po Kostomarovu poslovenil I. Steklasa. (Konec.) Drugo podjetje te vrste je bilo odkritje A n a d i r a. L. 1648. dne 20. junija se je odpravil vojak Semen D e ž n e v pa' pet indvajset vojakov in lovcev ž njim po morju iskat novih zemelj. Burja jih je odnesla po Iztočnem morju ter jih vrgla na breg nekaj niže od reke A n a d i r a. Raziskovalci so se podali od tukaj skozi nepo-snate kraje do reke Anadira. Potovali so po pustem in brezlesnem kraju, hrane jim je zmanjkovalo, zima je nastopila in niso mogli istesati si hišico, zato so si izkopali v snegu jame ter v njih prebivali. Od 25 ljudi jih je ostalo samo 12 živih. Ti predrzneži so se odpotili geri po Anadiru; tukaj so se strnili z A n a v i i, bili se ž njimi in čeravno je bil Ram Dežnev ranjen, jih je vendar prisilil na plačanje davka. Ti niso imeli kaj plačati, ker v tem kraju ni bilo sobolov. Vendar pa so Rusi nsšli tukaj do-velj plens, posebno mroževh zcb. je hvalil, da je rešil francosko republiko, sprožil velike socialne refoime, porazil fran coske monarhiste, ponižal klerikalce, iztrgal Pariz nacionalistom in tako postal — dobrotnik proletsrijata, četudi bi se ne branil ministrskega sedeža. Ostro je pobijal draž-dansko resolucijo in sploh nemško socialno demokracijo, ki je po njegovi sodbi brez najmanjšega vpliva v Nemčiji, četudi šteje tri milijone glasov, ker zametuje praktično pot in nima jasnega smotra. Kakor lev mu je odgovarjal Bebel. V svoji razjarjenosti ea je spozabil ter izgovo« ril besede, ki bodo ša njemu in njegovim ožjim pristašem presedale. Rekel je med drugim, da je v monarhiji vladar bolj nepristranski nasproti rasnim stanovom, nego izvoljeni predssdnik v republiki. V monarhiji manj kruto zatirajo delavske stavke, nego v republikah. Nasprotia med posimes-nimi stanovi so v republikah večja, nego v Nemčiji. Da Bebel hvali monarhijo nad republiko, to je v istini nekaj novega, česar bi od revolucionarje, kakršen hoče biti Bebel, v teoriji ne pričakovali. Seveda tega ni govoril iz prepričanja, marveč le is sovraštva do re-vizionistov, osobito do Jauiei-a in njegovih tovarišev. Navzlic temu so njegove besede na takem shodu, kakor pest na oko. Ia to si je treba zapomniti; čez devet let še prav pride. Bebel je dalje zagovarjal nemško soe. demokracijo, ki pač šteje ti i milijone glasov, dočim jih imajo ostale stranke še osem milijonov. Ko dobe v Nemčiji soc. demokratje vsaj sedem milijonov glasov, potem bodo govorili. No, potem se bodo klali med sabo sa prva in boljša mesta. Končno je ošital Millerandu, da je prevzel trgovinsko ministrstvo in celo red iz rok ruskega carja, Ja-ur či u pa, da podpira francosko vlado. 14 tega razvidimc, da še danes soc. de- mokraški vod.telji niso edini o načelnih vprašanjih in tudi ne bodo, dokler bodo imeli vsak svojo glavo in pamet. Končno je obveljala draždanska resolucija, s katero hoče Bebel uničiti vse revizio-niste. Niti Bebel niti Jautčs ne moreta z us pehom biti zadovoljna. — Resolucija je bila sprejeta le s 25 glasovi proti dvema, dočim ostali niso glasovali. In to kaže, da Bebel med soc. demokrati ni absolutni gospodar, kar bi rad bil. Jauies pa je moral debele požirati, ker je podrepnik francoske vlade in s kapitalisti vleče Combov ploh. Sicer pa vsak po svoje: Bebel dobro živi kot revolucionar, Jau>6> pa nič slabšo kot oportunist. Rsčun za oba pa plačujejo dobri »tovariši«. Nemški katoliški shod. M o n a k o v o, 24. avg. Glavne točke obširnega sporeda nem škega katoliškega shoda v Reznu bo dovršena. Vsi vlaki, ki vozijo is Rezna, so pre napolnjeni. Tudi vsi tuji škofje so odpoto vali. Škofov je bilo na shodu osem. Danes zjutraj sem gledal v Reznu velikansko pro c e s i j o. Ž njo je stopalo z gorečimi svečami v rokah 74plemeni-t a š e v , ki so se udeležili katol. shoda ; za njimi pa ostali udeleženci kat. shoda. Tako sijajnega pojava verske gorečnosti še nisem videl. Na čelu teh plemenitašev, ki se niso odtujili katoliški stranki, četudi se sedaj na Bavarskem hf,e boj za širše pravice ljudstva, je stopal sivolasi knes Lovvenstein. Prebivalstvu v Reznu se mora priznati, da je storilo na ljubo gostom, kar je moglo. Ni se pustilo nahujskati od liberalnega ča sopisjp, in obžalovalo tega ne bode. Tu ne poznajo nič tiste napetosti proti katoliški stvari, katero bo pri nas razširili tisti, katerim je liberalni Nemec ljubši, nego brat po krvi. Prav zanimiv dogodek so mi pripovedovali včeraj pri omizju. Vlak, ki je vozil skozi Monakovo v Rezno, je bil poln, posebno III. razred. To bi si radi izkoristili nekateri gospodiči, katerim se je že na aro- gantnem nastopu poznalo, da ne potujejo na katoliški shod. Sorevodniku so kazali pod nos vozne listke III. razreda in upili, da je vse polno. Sprevodnik je pogledal v vozove in videl, da bi pravzaprav gospodje še lahko dobili prostor. Prepiral Be pa ž njimi ni. Odprl je voz III. raireda, v katerem so sedele usmiljene sestre. »Prosim, blagovolita za trenotek izstopiti«, dejal je sprevodne usmiljenim sestram. Ko so sestre iz^Mji\e, odkazal je sprevodnik gospodujem--prdstor, usmiljene sestre pa je peljal v II. razred. Tako je sprevodnik počastil ženske, ki se žrtvujejo sa bližnjega, občinstvo pa, ki je to videlo, je ploskalo. Pri nas pa bi nekateri ploskali, ako bi usmiljene sestre zaničevali. Danes dopoludne je bilo nadaljevanje razprave o resolucijah. O kmetijstvu povdarj« resolucija posebno ustanovitev kmetijskih uzorn h posestev. Poslanec H e i m je povdarjal v tem pogledu nedostatnost šolstva, ki je pač jako teoretično, a jako malo praktično. Grajal je tudi brez iz eme sedanjo uredbo gospodinjskih šol, v kater.h se deklica pač nauči kuhati itd., odtuji se pa kmetijstvu, s katerim se v šoli nič ali pa vsaj zadostno ne peča. Za prebivalstvo, ki se izseljuje b kmetov v mesta in katero nasprotniki posebno hočejo odtujiti katoliškim nazorom, povdarja resolucija, da je potreba zanje društev, kongregacij in knjižnic. Kam in v kaka društva naj se obrnejo taki izseljenci, jim kaže »Socialna adresna knjiga«, katero izdaja nemško katoliško ljudsko društio. Zanimivo je bilo poročilo, da so nekatere društvene kat. knjižnice že pričele podpirati dežele, občine in deloma tudi država. Naše občine, premišljajte o takem socialnem delovanju. Delavsko, obrtno in trgovsko vprašanje obravnavajo resolucije slično, kakor naši katol. shodi. Posebno mnogo govornikov se je oglasilo pri agitacijski resoluciji, naj se vsi katoliški trgovci združijo v zvezi katoliških trgovcev. Za razvoj katoliškega časnikarstva so se sklenile vele-važne resolucije. Na Nemškem so katoliki natisek svojih časopisov povzdignili na milijone in milijone, pri nas pa mnogi gg. duhovniki »Slovenca« posojujejo naj-premožnejšim ljudem, namesto da bi agiti-rali, da bi se še bolj razširil, da bi ga imele jem Jerofej Habarov. Odpravil se je v Daurijo I. 1648. s stotnijo dobrovoljcev, premagal pet mest, nabral različnega plena ter se vrnil v Jakutsk; a 1.1650., spremljan od novih dobrovoljcev, je udaril zopet na Amur, vzel mesto A 1 b a z i n , potem pa se obrnil leta 1651. doli po Amuru ter utrdil komarsko trdnjavico. Za sledom Haba-rovim so se vzdignili na Amur drugi ruski dobrovoljci in ob tej reki postavili eelo vrsto trdnjavic. L. 1653. so poklicali Habarova v Moskvo, a na mesto njega pa so poslali »na veliko reko Amur« uradnika Onufrija Stepanova. Amurski kraj z vso Daurijo je bil 1. 1659. prideljen sodnosti mesta Ner-činska. Vsled osvojenja Amura bo se spri-jeli Rusi s Kitajci, kajti kitajski vladar se je smatral za gospodarja tsga kraja. Za 1. 1654. se je je odpravil v Pek in po carski zapovedi boljarski sin F e d o r Baj kov s ponudbo miru, pa jo bi! slabo sprejet, ker se ni hotel držati kitajskih običajev, in njegovo poslanstvo je ostalo brez U3pehn. Da odstranijo Rusa iz teh pokrajin, so nagovarjali Ki tajci prebivalce, naj so izselijo z bregov amur-skih, kajti mislili so, da se bodo potem morali luli Rusi umakniti radi pomanjkanja hrane. Vendar bo se Rusi še cloigo držali Dežnev je s svojimi tovariši postavil zi-movišče na Anadiru; a za njim se je vzdignil drug oddelek iskat reko Anadir čez gore in sicer pod vodstvom Semena Motore in N i k i t e Semenov«. Našli so Dež-neva s tovariši ter so se ž njimi zedinili. Za njimi pa je prišel še tretji oddelak pod ka zaškim desetnikom Mihajlom S t a d u -hinom; ali Dežnev in Motora sta se sprla s S t a d u h i n o m , ker je ta csorno ravnal z onimi prebivalci, ki eo že sklenili miren dogovor z Dežnevom. Dežnev je ostal nekoliko let na Anadiru in od tega časa so začeli dohajati Rusi po suhem v te kraje zbirat mroževe zobe in kosti ; S t a d u h i n pa se je odpravil po suhem na jug od Anidira proti reki A k 1 e j u , stopil v zemljo K o r j a k o v , s katerimi je vojeval. Od Korjakov je zvedel za reko Izigo, kjer je bilo mnogo sobolov. Z velikimi težavami je dobil les za ladje, katere si je iztesal s svojimi tovariši ter odplul v morje; toda tukaj ga je burja nosila tri dni eemterja: ena ladjica se je po topila. Po mnogih težnjah so povrne Sta-dubin aopet v higo ter postavi tam trdnjavico; posrečilo so mu je, da ulovi lcorja-škega kneza ter tako prisili Korjake na pla čanje davka v kožah od črnih lisic. Toda pičla obljudenost ni dopuščala, da ostane dolgo na Iiigi. Poplul je k reki T a v u j i, a od tod v zemljo Tunguzov, kjer je njegovo podjetje napredovalo. Rusi so plenili tunguške jurte (šatore kočevniške), zahtevali poroke in davek. Potovanja S t a -duhinova so trajala do 1. 1658. Njemu pripada čast odkritja severnega dela O h o t -skega morja. Za njim so dohajali drugi oddelki v zemljo Korjakov, pobirali bo kože črnih lisic in mroževe kosti, takozvane ribje zobe. Na bregovih Tihega ocean a so bile postavljene trdnjavice na ustju reke Ulje in O h o t e , toda tamošnji prebivalci dosta mnogoštevilni, se niso pokorje-vali ruski oblasti. Ruski raziskovalci so začeli kmalu za Pojarkovim seliti se v večjih oddelkih na Amur v zemljo D a u r o v. To bo bili do brovoljci, ki so si iz svoje sredine izbrali načelnike. O.ii so prisegli carju, dobili dovoljenje od vojvod ter šli potem iskat novih krajev. Tako ee je odpravil I. 1649 v daur-sko zemljo LarkaBarabaščikov s tovariši, plul po Amuru, zmoril reko ter zbiral vesti o narodih. Najbolj izmed vseh pa oa in npnalon!! n n A rv\ nrii n w Jl^t I "v j v> ^ivoii* lii iih i luiuiu a ovujmi ^itlijrJI ' vse naše gostilne, župani, zaupniki in vsak, ki hoče biti zaveden. Pred in po zborovanju so delili med zborovalce knjižice — zapiske in ccene dobrih kDjig ia mladino, ljudstvo in rodbine. Pri nas sta že d v a katoliška shoda nekaj stičnega sklenila, a doslej se razven gospoda, ki sestavlja za koledar »Katol. tiskov, društva« oceno mladinskih spiiov, de ni dosti storilo. Kaj pa a b s t i n e n t j e in smer-nostno gibanje? Pomislite, v Reznu se je povdsrjalo, da imajo v A»atriji poleg Poljakov doli na jugu Slovenci svojo zvezo abstinentov. Na zborovanju je bilo kakih 200 abstinentov, večinoma duhov nikov, katerih govorniki so povdarjali, da bodi v zmernoetnem in abstinentaem gi banju duhovnik vzor ljudstiu. Na shodu je predsedoval g. I s s w e i n. Čudno ime za abstinenta! Posebno težko je delo zz abstinente na Bavarskem, kier ae izpije toliko piva, da pride na leto 248 I. na vsakega prebivaloa. G banje pa napreduje in priznati ae mora, da ga duhovščina vodi z železno vztrainostjo. Katoliško glasilo za abstinente je »Volks-freund«, poleg tega imajo mnogo brcšur, katere naj bi čitah tudi Slovenci. Doslej se je gibanju pridružilo tudi že 700 železničarjev! Posebno krepko delujejo duhovniki v Sleziji. Relerent za blezijo je poročal, da neki pivo-varnar sedaj za 100 000 mark piva manj proda — mnogi delavci v pivarnah ne pijo več piva — v krajih, kjer se je prej neizmerno pilo žganje, pije sedaj žganje le dva odstotka prebivalstva! Tako se dviga tudi ljudsko blagostanje. Vse te UBpehe je priborilo delovanje duhovščine. Bolj žalostno je bilo poročilo o gibanja v Avstriji. D etična zveza dukovnikov za Avstrijo šteje le 81 članov. Kakor rečeno, Slovence ao pa pohvalno omenjali. Nakrat začujem ime našaga knezoškoia dr. AntB Jegliča! Govornik ga je v tem delovanju postavljal na čelo avstrijskega episkopata! Ko človek tako daleč od domo vine čuje iz ust tujca navdušene besede o slovenskem vladiki, tadaj ga pogreje okolu srca, in če bi preh brzojavk. London, 25. avgusta. D j sinoči ni bilo niš natančnega znano o položaju pred trdnjavo in v Port Arturju. La Kitajoi, ka t»ri so v džunki pripluli dne 21. t. m. v Čifu, potrjujejo, da so Japonci saaedli eno utrdbo na Danskem griču in še neko drugo utrdbo, ki leži pol milje julnozahodno od te. Nadalje ao potrdili, da ao bili Rusi pre gnani s paradnega polja in pa da ao Japonci razrušili dve utrdbi na Cavčankanu. Potrdili so tudi, da so skoraj vse hiše v trdnjavi poškodovane. V pristanišču ao ie širi velike bojne ladje, a niso sposobne sa boj, ker ima le še ena Bima topove na krovu. A brezivomo je, da ao Rusi odbili vae japon ske navale in sicer so pri tem najbolj vpli vali ruski podkupi. Japonoi so imeli velike izgube. V Ljaojanu te računajo a atrategičnimi posledicami padca trdnjave Port Artur. Mi slijo, da bodo Japonci zasedli otok Sahaliu, ki jim bo služil za podlago nadaljnih kretenj pri nastopanju proti Vladivostoku. V soboto je bil velik vihar, kateri je povzročil, da se je odtrgalo več min. Mine sedaj plovejo po morju in so zelo nevarne ladjam. London, 25. avgusta. Iz Liaojana je došel sledeči brzojav: Razen »Cjaare-viča« so vae ladje zapuatile portarturiko pristanišče. B e r o 1 i n , 25. avgusta. »Kreuzzei-tung« jako dvomi, da bi bil Jamagata prevzel poveljatvo japonske armade pred Port Arturjem namesto Nogia. List pripominja: Navali na u'rdbe, katere so Rusi odbili, so baje povzročili, da je bil Nogi odpoklican. Doslej sta japonska vlada in mikado ostala zvesta izvoljenim in imenovanim voditeljem. Akoravno ni imel Katnimura več mesecev sreče, ga ni japonska vlada odpoklicala. In v boju % vladivostoškim brodovjem dne 14 t. m. je dokazal, da je bit vreden vladnega zaupanja, ki ni hotela pealuSati ne ljudstva in tudi ne časopisja, ki je zahtevalo, da naj bo Kamimura odpoklican, s s manj povoda je pa bilo za odpoklicanje Ncgia. B e r o 1 i n , 25 avgusta. Iz Sangaja poroia »B -rliner Tageblatt« : Vkljub zatrditvam Steelja je položaj v Port Arturju jako resen. Vzhodne utrdbe Japonci od 11. t. m. nadalje vedno obstreljavajo. Topove imajo ri zpc stavljene na Takušanskih gričih. V kratkem pričakujejo japonskega navala na te utrdbe Rusi so izgubili, kar traja obleganje. 6000 mož. Peterburg, 25. avgusta. Car Nikolaj je imenoval genera'a Steslja avojim generalnim pribočnikom. London, 25 avgusta. Kitajoi so pri nesli v Č fu vest, da so granate razrušile na Ijaotešaoskem nosu stiječi svetilnik Neko križarico z dvema dimnikoma popravljajo Rusi v portarturskem pristanišču. London, 25 avg. »Daily Telegraph« zatrjuje iz dobro poučenih krogov: Portar turško brodovje ima povelje, da naj ladje, ako ne morejo uiti, vae svoje topove: 87 velikih ia pa 406 lahkih, izroče v trdnjavo. Tudi naj 6000 mol, ki tvorijo posadko na ladjah, pomnoži Stesljeve čete. — Vhod v pristanišče naj zatvorijo poškodovane ladje, a ostale bodo razstreljene v zadnjem trenotku. Ruski generalni štab je pa trdno prepričan, da ne bo prišlo do teh skrajnih sredstev. Kuropatkin namreč sedaj že razpo- laga z S30000 možmi in je sporočil carju, da ako porazi v odločilni bitki Japonce, bo poizkušal prodreti s svojo armado proti iugu. V Peterburgu še vedno upajo, da bo Kuropatkin rt šil Port Artur Peterburg, 25. avgusti. (Uradno.) Namestnik admiral Altksejev brzojavlja carju: Goneral S'.eseli poroča iz Port Ar-tur|a z dne 19 t. m.: Japonci snse danes ob pol petih zjutraj navalili na Uglovo goro. Istočasno ao z vso ailo obstreljevali naše severno ležeče utrdbe in del naših vzhodnih utrdb. Streliali so z Volčje gore. Proti dolini Lunkho in v dolini Tales grade Japonci mnogo utrdh. London, 25. avgusta. Poročilo iz Čifu označuje položaj kot neizpremenjen. Japonci v presledkih nadaljujejo obstreljavanje. V trdnjavo ne pade več toliko krogelj, iz česar sklepajo, da primanjkuje Japoncem streliva. Rusi pa porabljajo presledke, zato da pred svoje utrdbe polagajo podkope. Pod-kopi preprečijo iznenadenjs, ker s poki opo-zore posadko, da prodirajo Japonci. Dohodi v mesto ao vsi podkopani. Grozne japonske izgube so pred vsem povzročili podkopi, čez katere so prodirale japonske čete. Japonci v Čifu so prenehali s pripravami za proslavo padca trdnjave Port Artur. Kolin, 25 avgu ti. »Kolnische Ztg « priobčuje nekatere posameznosti o boj h pred Port A'tur|em v zadnjih tedaih. — Ža 16. julija so J ponci a skrajno obu^-n mi na padi poizkušali vzeti trdnjavo. Na tisoče Ja poncev je padlo. Rusi bo odbili pet navalov s tako silo, da so Japorci v divjem begu pometavali od sebe puške in opravo. Imeli si 7000 mrtvih in ranjencev. — Japonci so 27. julija štirikrat napalli zaman trdnjavine utrdbe, ko je bil 20 julija njihov poizkus z nenadnim napadom zavzeti trdnjavo, odbit Proti 18. ruikemu polku se je navalilo 60 000 Japoncev, a polk je stal kot en mož in je z bajoneti pregnal dvanajstkrat močn«<šega sovražnika. Ta dan bo Japonoi izgubili 10 000 mož. Skupne jnpoiske izgube znašajo 28 000 mož. General Fok je izjavil, da če tudi pade Port Artur, bo japonska armada pri tem po-iikusu izkrvavela. Ru«om ni blo mogoče vzdtžiti Volčje gore. Dne 8. avgusta so na Volčji gori Japonci nastavili 25 obležnih to pov, ki bo grozno delovali. Obstreljavanje se nadaljuje brez presledkov. S jvražnik izstreli na dan v mesto po 800 krogelj. O težkih topovih. Dopisnik „Reuterjeve brzojavne posredovalnice" je bil pri ranjenem ruskem admiralu Matjuševiču. Poprašel je admirala, kaj misli o izkušnjah pri morski bitki pred Port Arturjem. Admiral je izjavil, da v morskih bitkah povzroče največjo škodo 10 in 12 čolni topovi, ako njihove kroglje zadevajo dobro. Ruske ladje je obkrožilo pri izpadu 36 japonskih torpedovk in rušilcev torpedovk, a niso povzročile znatne škode. Na „Cesarjeviča" n. p. so izpustili 9 torpedov, ne da bi ga zadeli. Položaj v Mandžuriji je še nepremenjen. Edino londonsko poročilo se glasi, da izkušajo Japonci obiti rusko desno krilo. Kuropatkin je res jako previden poveljnik, ki zna Japoncem jako dobro zakriti svoje prave načrte. Japonci ne vedo, ali bo Kuropatkin bil bitko, med tem ko za vsak slučaj že Kuropatkin pošilja vojni materijal v Mukden. Najbrže pa toliko časa, da jenja deževna doba, ne pride do bitke pri Ljaojanu. London, 25 avg. japonski poveljnik v Hajčenu je vse čete, s katerimi razpolaga, na Amuru, dasi jih je kitajska vojska vedno napadala ir dasi je bil ubit sam Stepanov v neki bitki z njimi. Ruske trdnjavica so Kitajci rušili, Rusi so pa druge zidali. L 1660. je prišel na Amur zopet H»barov ter privabil semkaj nekoliko dobrovoljcev. Počasi so ae začeli semkaj seliti tudi poljedelci. Medtem pa so drugi raziskovalci prodrli do Z a b a j k a 1 j a. Baketov je postavil trdnjavice ob rekah Selengi in Hilki. Za njimi so drugi podvrgli Burjate ter jih prisilili na plačanje davka. Glavno mesto v tem kraju je bila i r g e n s k a trdnjavica, a od 1. 1666. Selenginsk. Leta 1670. je nastal znamenit prepir med Rusi in Kitajci zaradi tega, ker je tungiški knez G a n-timir s štiridesetimi ljudmi svojih posestnikov prešel na rusko stran. Kitajci so smatrali to za povod vojske — casus belli — ter zopet začeli napadati ruske trdnjavice. Zaradi teh zadev se je podal poslanec, carjev listonoša S p a f a r i v Kino, pa se je brezuspešno vrnil. Na povrnitvi iz Pe-kina je nagovarjal nerčinskega vojvodo, da naj več ne vznemirja krajev okoli Amura; toda ta želja se Rusom ni izpolnila. Na bregovih Amura so se naselili novi vojaki ter delali trdnjave. Plemena, stanujoča na Amuru, Natki, Giljakiin drugi, podšuntana ©d Kitajcev, niso hotela nič več davkov plačevati, nego so neprenehoma napadala ruske trdnjavice. Vojna je trajala nekoliko let. Slednjič so bile leta 1685. skoraj vse trdnjavice porušene; ostalo je samo mestece A 1 b a z i n pod zapovedništvom hrabrega T o 1 b u z i n a. Oblegan od mnogoštevilne kitajske vojske je bil Tolbuzin prisiljen pobegniti. Albazin je bil porušen, toda sledeče leto se pojavi zopet Tolbuzin, ter ga vnovič popravi. Pa tudi kitajska vojska se zopet prikaže pod Albazinom in Tulbuzin je bil v boju ubit. Mesto njega je nastopil ataman-stvo B e j t o m ter hrabro branil mesto proti sovražniku. Kar so iznenada dobili Kitajci ukaz, da ustavijo vse vojevanje, ker se je približaval iz Rusije zopet poslanec F e d o r Aleksejevič Golovin z velikim spremstvom dveh tisoč ljudi. Kitajski car je tudi od svoje strani poslal poslanstvo v Ner-činsk. Pri tem poslanstvu sta zavzemala važno mesto dva po kitajski oblečena jezuita. Špa-njolec P e r e j r a in Francoz C h e r b i l -1 o n. Spremljevala je poslance vojska kakih 15.000 mož. V avgustu 1. 1689. so se začele razprave med poslanstvoma v šatorih pod Nerčinskim. Te šatore je dal postaviti bivši ataman maloruski Domjan Mnogo-g r i š n i j, ki je bil v tem času že sin boljarski (plemič). Razgovore sta vodila jezuita v latinskem jeziku. Ruski poslanec se je trudil z vsemi silami, da odtrga Kitajcem čimvečji kos zemlje, Kitajci pa so začeli proti Rusom buniti sosedna plemena, Burjate in Onkote. Vzdignili so se tudi s svojo vojsko ter so jim grozili. To je prisililo Golovina, da je popustil. Rusi so se odrekli Amura. Za mejo je bila določena reka G o r b i c a, ki se izliva v Šiljko, reka Argun od izvora do izliva v Šiljko in gora poznata pod imenom Jablanovo gorje tik do Ohotskega morja. Polkovnik Bejton, ki se jc držal v Albazinu, je poruši po zapovedi Golovinovi to mestece ter odše s svojimi Rusi v Nerčinsk. Na ta način je bila amurska zemlja najskrajnejši del ruskih odkritij, po tridesetlet nem posedovanja izgubljena za Rusijo do carja Aleksandra II., ko je bilo zopet celo Poamurje in mandžursko primorje odstop ljeno Rusom (1. 1852.—1860.) poslal po železnici proti jugu. Čete so razdeljene v male oddelke in se pomikajo ob ieleznični progi v smeri Dašičave—Inkav. Nad 20.COO mož je zadnja dva tedna korakale po tej črti. Z Rusi so imeli Japonoi praske pri Ančančanu. Vsa znamenja kažejo, da hočejo priti Japonci na rusko zahodno krilo pri Ljaojanu. Kuropatkin pošilja vojno blago v Mukden, ker hoče na ta način preprečiti, da bi prišlo v japonske roke, ako zavaamejo Ljaojan. Kolera v ruski armadi. Peterburg, 25. avg. Med zdravniki v Peterburgu je razširjena govorica, da je med vojaki na vzhodnoazijskem bojišču kolera. Zdravstveni nadzornik armade v Mandžuriji je zahteval zdravnikov, a v Peterburgu samem rabijo zdravnikov, ker se je tudi tu baje pojavila kolera, katero zdravniki zabeležujejo kot legar ali pa kolerino. Uradno ta vest ni potrjena. Povratek ruskih ladij v Vladivostok. Bero lin, 24. avgusta. »B,rliner Tageblatt« poroča o povratku »Gromoboja« in »Rosije« v Vladivostok. Velika žaloat je zavladala med prebivalatvom v Vladivostoku, ko so dognali o pogiblu »R urila«. Zlasti je bilo splošno sočutje z ženo in hčerjo kapitana »R^urikovega«, ki obedve stanujeta v Vladivostoku. Ko sta došli ruski križarici »Gromoboj« in »Rosija« 19. t. mea. zopet nazaj v vladivostoško pristanišče, ju je pričakovalo vse mestno prebivalstvo na morskem obrežju. Ni prvi pogled ni bilo videti, da sta križanci poškodovani. A na strganih dimnikih, zapognjenih topovih in na razrušenih jamborih je bilo videti, koliko sta trpeli ladji v boju. Predvsem so prenesli ranjence na obrežje. Padli vojaki so našli pogreb na morju, kjer počivajo njihova trupla. Admiral Skrydlov je pregledal ladji in pohvalil moštvo zaradi junaštva. Krovi na lad-ah ao bili že osnaženi, a sveže apnene sledi so kazale, kje je tekla v petokib ruska kri. Sla »Gfomobojevem« krovu je sedel na stolu težko ranjeni ladjin poveljnik, kapitan Dabič. Ze pričtfiom boja ga je ranil kos bombe na hrbtu. Ko so mu rano zavtzili, je nadalje vodil lad|o v boju. Druga bomba je razpočila poleg njega in ga ranila na glavi in na prsih. Ker je vsled tega jelo moštvo žalovati, je šel kapitan takoj, ko je bil še enkrat obvezan, pred moštvo in je navduševal za nadaljni boj. Kri&ariea »Gromoboj« ima boljši oklep, kakor »Riaija«, in je vsled tega tudi manj trpela v boju. Neka granata e opustcSila jedilnico za Potnike, le kletka s papigo je ostala čila. Na »Rosiji« so japonske kroglje povzročile požar, pri katerem je našlo smrt osem mornarjev. Ko je poveljnik »Roaije«, kapitan Andrejev«, za« pazil, da bo med 20 topovi le še trije sposobni za bo>, je zapovedal pripraviti razatre-ivc; rajši je hotel ladjo uničiti, kakor da bi padla v roke Japoncem. Sovražnik je bil trikrat mo6ne|ši, kakor so bili Rusi, in sato zaa ulijo Rusi največjo pohvalo. Spoznali ao, da je oklep »Roaije* prelahak in pa topovi so bili premalo akriti, kar pojasnuje velike izgube na »RoBiji«, ki jo bodo morali dalj časa popravljati, a »Gromoboj« bo kmalu sposoben za boj. Odlikovanja. Peterburg, 25 avgusta. C»r je prištel kontreadmirala vladivostoškega brodovja Jesena svojemu spremstvu in kapitana križarice »Gromoboj«, Dabiča, svojim poboč-nikom. Ruske ladje v nevtralnih pristaniščih. Ruski car je ukazal, da naj Rusi v šan-gajskem pristanišču razorožijo »Askolda« in »Grozovitega«. To je storil iz človekoljubja, a je tudi koristno za Rusijo. Brezdvojbe bi bili Japonci, ki so čakali na te dve ladji, kakor pes na kost, ladji uničili, ali pa celo ž njima pomnožili svoje brodovje. Tako pa Ruaija ohrani dve ladji, kateri bosta sopet lahko dobro služili ruski mornarici, ko mine vojBka. Washington, 24. avg. Državni urad je dobil obvestilo, da je obrok za pa-pravo ladij v šangajskem pristanišču podaljšan do 28. avg. London, 25. avg. Vprašanje o ruakih ladjah v šangajskem pristanišču je poaredo-vanjem carja rešeno. Na brzojavni ukaz je Reitzenstein včeraj ob 7. uri zvečer dal na »Grozovem« in na „Askoldu" odstraniti rusko zastavo. Ladji bosta razoroženi in moštvo odide v domovino. R i m , 25. avg. »Agenzia Štefani« poroča iz Sangaja: Pod kitajskim nadzorstvom so Rusi pričeli z razoroževanjem ruakih ladij. Ruske ladje sa bolnike. Peterburg, 25. avgusta. »Polit. Korr « poroča iz Peterburga: Uprava ruske mornarica jo sklenila vpeljati za ruske ladje, ki prevažajo bolnike, posebno ponočno znamenje. Tam, kjer je podnevi zastava s križem, bodo ponoSi viBele tri svetilke, in sicer bo v sredi dveh belih svetilk ena rdeča. Rusi ao o tem obveatili velevlast'. Kontraband na morju. London, 25. avgustu. , Anchor Line" (poroča, da je ruski prostovoljni i arnik »Ural" ustavil družbin parobrod „Aiija", ki plove iz Olaegcvva v Kalkutr, 60 milj vzhodno od rta Vit centa. Preiskovanje prtljage in potnikov je trajalo d««- uri. London, 25. avguste. „Dai!y Mail" poroda o proznem razburjenju v Londonu, ker so v julro frifikih vodah ladje rusktga prostovoljnega brodovja Mnogo angleških ladij namreč vozi na Japonsko in Kitijiko blago, ki je smatrajo Rusi za vojni kontra band. Lastniki ladij zahtevajo od pošilja ta v pismeno izjavo, da b'»go ni namenjeno za vojne potrebšČ ne, a Rusi ne smatrajo teh izjav za zadostne. Brisbanne, 25. avgusti. (R. ur.) Ta so vznemirieoi, ker se baje, da bi sa pojavila kaka rutka lad a prostovoljnega brodovja, ki bi preiskovala »"stralike ladje. Trgovci v Biabanni so s*lpri i, vložti na brambovskt-ga ministra pr< šnje, ia< sestavi komisijo za rešite/ vprašanja, kako ščititi ladje. Japonsko prostovoljno brodovje. Frankobrod ob M, 25 avgusta. .Frankfurter Zoitung" poroča iz Tokia: Mor« nariško društvo je sklenilo, di zgradi deset ladij po 60( 0 ton, katere bodo tvorile ja ponako prosto* o1 j no brodovje. Stale bodo 15 milijonov jenov. Vaaka japonska druiina bo v to svrho prispevala 15 jena. Gibanje Kitajoev. London, 25. avgusta. Iz Tjencina poročajo, da vzbuja skrb in radovednost armada kitajskega generala Ma. Došla so namreč zanesljiva peročila, da je razvrstil svojo armado med Sanhajvanom in Kinčovom ob cesarski kitajski železnici. Pet tisoč mož, katere so izurili evropski častniki, so došli h Kupanceju, in velik kitajski oddelek stoji pri Šanhajvanu ob velikem zidu. Med njimi je veliko japonskih častnikov. London, 25. avg. Kitajski vojaki pod nadzorstvom japonskih častnikov napredujejo v disciplini. Moštvo urijo dan na dan in poučujejo zlasti v streljanju. Tudi izredni kitajski vojski in roparjem so pri-deljeni japonski častniki. Ti roparji imajo pogoste spopade z rusko pehoto in pred dvema tednoma so prinesli s seboj 10 kozaških glav. Japonci, prideljeni tem roparskim tolpam, so v vedni zvezi s svojimi četami pri Njučvanu in Šanhajvanu. Nagajajo K tajcem s podrobno vojsko v dolini reke Ljao. V Nankinu so pričeli vežbati 6000 mož redne kitajske pehote, in so že dobili novo orožje in opravo. Maovi vojaki so zasedli vse postaje severno od kitajske železnice in nadzorujejo vsak vlak. Prepoved prodaje premoga ruskim ladjam London, 25 avgusta. »Dai!y Tele graph" poroča iz Kapa: Anglešna viada le prepovedala prodajati ruskim bojnim ladjam premog v angleških pristaniščih, ne da bi dala dovoljenje za prodajo. Protljaponsko gibanje na Koreji. Kolin, 24 avg. »Koln. Ztg.« poroča iz ScJula: Korejci so zelo vznemirjeni zlasti zaradi zahteve Japoncev, da hočejo imeti vso zemljo, katera že 50 let ni bila o bde lana. C;lo neki Japorc>m prijazen minister ni s to zahtevo zadovoljen. Japonskim in tujim časnikarskim poročevalcem je rekel: Koreja išče in pričakuje pred vsem japonske pomoči in prijateljstva. A ker se je pokazalo, da hočejo imeti Japono. naš ribji lov ob morskem obrežju, naše železnice, rudo kope, gozde in našo neobdelano zemljo, ko nam hočejo vzeti vsa, kar je kaj vredno, da povsod odrivajo, nadlegujejo in celo brez vzroka mot6 naše vojake, nam ne preostaja nič druzega, kakor da ne smatramo nič več Japonce za svoje prijatelje, marveč z» so vražnike. — Kakor smo ie poročali, bo marki Ito zopet došel v Soul, da potolaži korejskega cesarja. Češki protestni sliod na Dunaju. Itvrševalni odbor dunajske narodno soc. stranke poživlja dunajske Čehe, na) ae udeleže 29. t. m. shoda. V pocivu pravi med drugim: »Naša dosedanja mlačnost glede rabe češkega jezika na dunajskih pošt&h je vzrok, da se razmere tamkaj vedno bol slabšajo. Zdaj je že izdal poštni ravnatel razglas, s katerim prepoveduje rabo češčine na poštnih nakaznicah. Zadnji čas ja že, da protestu ]emo proti takim razmeram. To važno vpraianje se tiče naših narodnih in gospodarskih pravic, in sicer ne le delavstva, ampak tudi obrtnikov, trgovcev in uradnikov. Treba je torej, da mnogoštevilno protestujemo proti tem razmeram ter se posvetujemo o na daljnem postopanju." Trgovske pogodbe s Turčijo. Turška vlada je izročila dopis zastopnikom onih držav, s katerimi je potekla trgovska pogodba, in proBi; da bi sa obnovila pogajanja. V tej noti izraia tudi upanje, da ae ne bodo pokazale pri pogajanjih nobene ovire in bodo pogodbe kmtlu gotove. Vojaške žrtve. »Nird oimischer Volksbote« porota, da so pr'd kratkim korakali ptšpolki št. 21 86, 42 in 93 z ««o prtljago v največji vročini iz Orotave č Nmes, in sicer 30 do < 0 km na dan. Radi ti ga je umrlo 8 mož 115 pa jih je nevarno obolelo. Večina »o bili rezervisti in družinski očetie. Največ je tr pelo vojaštvo, ker je primanjkovalo pitne vode. Italijanske in slovanske vzporednice. Z Dunaja p' r, čajo, da je \pr»šania o aških vatuMiskh vzporednicah v I irmostu ie rešeno, vlada ie š< išče pripravn h prostorov. Tudi na u3iteljišču v Ttšnu (tvo ri|o s prihodniim šl-mim litim pol s e vzporednice. Tu b d ) poučevali V4& prtd-mete v poljščini r*/.ven nemščine. Z Balkana. Turška vlada prijravi|* odgovor na p i slariši« notn, d» uo pomnoži ttevtlo tuj h oroinišk h častnikov v Mikedonij. častniki in nodčastniki vHevlastij odidejo v kmtkem v Makedonijo Tudi lianam s" iztnli ie častnike, katere fte odpošljejo v Makedoniu . Zidai j j kuoovalaške kapelic* je doke niano. Vesti o demsi i velikega vtzirja so nastale, ker se je vel ki vezir pritožil, da se vladi ne briga za niegove svete t r mu nekrtt.ri ministri v mi iistrskem «mtu nasprotuiej \ ilidi teera izgublja on veliko na s»o|em ugledu. N .slednjega dne je poslal sultan njemu (bvest le, da bo cela zadeva v kratkem re šana. Veliki vezir ostane torej na slojem mestu, ker sultan odločno nasprotuie njegovemu odstopu ter bi njegov odstop tudi znatno škodoval političnemu polcžaju. Upor v nemški Afriki. I« angleških virov došla vest, da se je H rerom pridružilo 30 000 O ambov, je ne lesnična. Ofambi so poljedelski narod, ki ima etalna bivališča ter ne vozi žen in otrok seboj na vojsko. Ako bi hoteli pomagati Hererom, poslali bi jim le najkrenkejfie može na pomoč in teh štejejo le 6000 mož, od kat8rih jih ie 3000 oboroienih z modernimi puškami. Tudi nemška zmaga ob Water-bergu bi pomirila ovambske duhove, ako bi bili tudi hoteli pomagati. Stanu|ejo pa Ovambi na portugalskem ozemlju. Portugalska vlada je odposlala na juino mejo svo-jega ozemlja oddelek vojaštva, ki je brlkene tudi že dospelo tj« Kaj bo delalo in doseglo, ni znano G tovo pa je, da bo preprečilo dovažanje živil in streliva iz portugalskega ozemlja upornim Hsrerpm. Portugalska vlada j« cbljubila nemški, da bo skupno ž mo napravila trajen mir v mejnem ozemlju, kar ee bržkone tudi v kratkem 7godi. Štajerske novice. š Premembe pri oo kapuclnih v štajerski provinoijt. V Gorico pride o. Rofael Bogataj. V Krško gre za gvar-dijana o. Efrem Majcen iz Hartberga in za konventuala o. Gottfried Novak iz Irdninga. V Celovec o. Angel 8attler iz Hart-herga, o. Ansilm E ernard iz Lipnioe in o. Lovrenc Novak. V Lipnico pridejo o. Oton Kocjan is Krškega, o. Bonedikt Čiriš i; Varaidina in c. Rudolf Marolt iz Svan-herga. V Svanberg o. K »milo Požar iz Celovca. V Mettersdorf gre za bupe-nora o. Hubert Madlener iz bvanberga V Hartberg pride kot gvardijan o. Gott hird Bjrtctitr iz Murava; kot konventual o. A fons M. Vakselj iz Krškega ia o. Gab hard Tscholl iz akof,e L >ke. V M u r a u gre za gvardijana o. Žiga Wagner iz C s lo\ci. VIrdning o Viljem Eoenberger iz L. 5lc> ca. š Is Vidma ob Savi se nam poroča, da bode v nedeljo dne 28. t. m. zborovalo Kat. pol. društvo »Sava« v gostilni gospa Pcdied-ove ob 3. uri popoldne. Razgovor bode o deielnoaborakih volitvah. Primorske novice. p Umrl je v ponedeljek ob 6. uri po poldne v Gorici vpokojeni župnik preč. go spod B 1 a i M a d o n v starosti 88 let. Zadaja leta je jako slabo videl, zato je bil po večini v svojem stanovanju. Blag mu bodi sp-min! p Vinogradniški shod priredi prihodnjo nedeiio, dne 28 t. m., ob 3. uri po poldne »Goriško vinarsko društvo« v Rthep-bergu. p Kdo bo poslanec? V veliki zadregi so goriški Lahi, ker jim je tako nenadno ušel njihov ljubeznivi Graziadio Luszato. Ne morejo najti med Lihi in lahoni pravega kandidata za dopolnilno volitev. z,daj so prišli na Nemca dr. Kamila pl. Eggerja. Ta je sorodnik deželnega glavarja dr. Pajerja, ki ga je spravil tudi k deželni hipotečoi banki v kuratorij. Morda najdejo še kakega bolj »italijanskega«, a teiko, ker nimajo sposobnih ljudi. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. avgusta. Udanostni brzojavki s evharistl-ikega sboda papežu in oesarju. Pre-milostni gospod knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura Jeglič je v imenu evhari-stiškega sestanka v Ljubljani odposlal 24. avgusta na papeža in na cesarja udanostni brzojavki. Brzojavka papežu se glasi: „Nad dvesto duhovnikov iz metropolije goriške, zadrske in zagrebške ter iz škofije lavan-tinske zbranih z nadškofom goriškim in škofom ljubljanskim na evharistiškem sestanku izraža Njegovi Svetosti vsestransko pokorščino, popolno udanost in sinovsko spoštovanje ter prosijo apostolskega blagoslova, da bi mogli neutrudno delovati za kraljestvo Kristusa v Evharistiji pričujočega." Brzojavka cesarju se glasi: „Nad dvesto duhovnikov iz slovenskih in hrvaških škofij, zbranih na evharistiškem sestanku, se najudanejše in najpokornejše klanja Njegovemu Veličanstvu, svojemu vladarju iz hiše habsburške, ki je gojila vedno prav posebno pobožnost do Najsvetejšega Zakramenta " — Od cesarja je došel še isti dan brzojavni odgovor, ki se glasi: „Seine k. u. k. apostolisehe Majestiit haben die durch Eure furstbiscbofliche Cnaden unterbreitete Hul-digung der auf dem Eucharistischen Kon-gresse in Laibach vereiningten Priester mit Befriedigung und Dank zur allerhochsten Kenntnis zu nehmen geruht." V prevodu: Njegovo c. in k. apostol. Veličanstvo je ra-čilo po Vaši knezoškofovski Milosti predloženo udanostno izjavo na evharistiškem sestanku v Ljubljani zbranih duhovnikov na najvišje znanje vzeti z zadovoljstvom in zahvalo." Od sv. Očeta je došel naslednji brzojavni odgovor: Beatissimus Pater grato complectens animo ob sequiorum officia, quae ipsi e Labacensi con-ventueuctnri stico professa fuere, apostolicam benedictionemTibiceterisque sacerdotibus qui in coetum convenerunt peramanter impertit-Card. Meriy del Val.« V slovenščini: „Sv-05e je spre|el hvaležnega Brca čustva uda-noati razodeta mu z evharistiškega sestanka v Ljubljani ter podeli Tebi in vsem drugim na shodu zbranim duhovnikom kaj rad apostolski blagoslov. Kard. Merry del Val « „Zvesl" so nadalje poslala porodila sledeča društva: 17. Bralno društvo v Zgornjih Gorjah; 18. slov. bralno društvo v Železnikih; 19. k. s. izobraževalno društvo v S 1 a v i n i; 20 si. k. s. izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču; 21. k. a izobr. druStvo v Mekinjah pri Kamniku; 22. kmečko bralno društvo v Jarenini; 23 katol. izobraževalno društvo v Radovljici; 24 katol. delavska druiba v Idriji; 25. s. k. de iavsko društvo v Kropi; 26. k. izebra ževalno društvo v Ustji. — Lepo prosimo še ostala društva, naj nemudoma store svojo dolžnost, da se izdaja društvenega koledarčka preveč ne zakasni. Umrl je sinoči v kamnisiem samostanu p. Mptod P o 1 j a n š e k. Bil je rojen 28 jan. 1832 na Selih pri Kamniku, pasel doma ovce in šele v sedemnajstem letu začel pohajati šolo. V L ubljani se je trudil z instrukcijami, da se je preiivil. Po šesti šoli je vstopil v samostan ter bil posrečen 30. maja 1863. Prvo slutbo je nastopil v Novem mestu leta 1866. kot katehet ljudske šole; bil je unet spovednik. St. Jernej, Smarjeta, Trebnje in še marsikatera druga župnija bi vedela povedati, koliko dni in noči je rajni presedel v spovednici pri misijonih in ponavljan ih. L. 1886. je šel v Nazaret, potem v Breiice in slednjič v Kamnik. A tu je mogel delovati ie eno leto, ker zadela ga je bolezen, ki je trajala enajst let, v kateri dobi ni mogel več niti maševati. Potrpežljivo je prenašal boije obiskovanje, sedaj pa ga je rešila smrt zemeljskega trpljenja. N. v m. p.l — .Hrvatsko katoliško tiskovno društvo". „H;vatstvott prinaša ponv na subskribcijo delniškega društva, osnovanega pod zgorajšajim naslovom. Namen mu bo izdajati dnevnike, tednike, mesečne in pri-godne listi, brošure, revije. bektriBtične liste in ilustracije, urediti tiskamo in knjigarno ter izdajati knjige iti Tem«lina glavnica je 100 000 kron. Deli se na 2000 delnic, vsaka po 50 kron vrednosti. — Zanimanje sa sadno rasstavo v Radovljici narnšia od dne do dne. Vse kaie, da bn ta raz3tiva ona najlepših v naši domovini. Kar pa je najbrie še mno^o sad- jarjev, kateri bi radi razstavili svoje sadje in sadne izdelke, prosi osnovalni odbor sidne razstave vse one gg. župane, 6o Se niso po svojih občinah dali razglasiti za ude' ibo, naj blagovole to nemudoma storiti »i. naj gredo na roko sadjerejcem pri sestavljanju in odpošiljanju sadja. Dajta priliko našim sadjarjem, da postanejo deležni odlikovanja, ki jim bode bodrilo za napredek in v trajen lep spomin. Vsakdo, ki ima količkaj lepo sadje, naj razstavil — P Hartman je končal tretji ora-torij »Zadnja večerja8, ki se dobi pri R i c-c o r d i j u v M.lanu in Liosiji, partitura 15 frankov, klavirska izdaja 6 frankov. — Na ljubljanski uiit pripravnici bode poučevala francoščino gdč. Olga Na enlu 10 ure dopoldne in se vrne dne 11. sept zvečer. Znižana cena in podrobnosti se kmato objavijo. Pri tej priliki si romarji lahko ogledalo tudi Opatijo. — Klor se misli uleleiiti tega skupnega romanja, naj se takoj og.aii pri frančiškanskem vratarju v Ljubljani. Zaprli so danas Jožefa čoSnjavka iz Dj-brunj radi btraSenja in javnega nasilstva. Bil je že večkrat kaznovan. Društva. (Društvo »Kamnik«) v Ksmniku vabi n« slavnostni koncert, ka terega priredi v korist Ciril in Metrd .vi družbi v nedeljo dne 2 8. avgusta 1904, v dvorani »Kamniškega d o m 0*. Začetek ob l/,8. uri zvečer Vstop niča: Od 1 do 4. vist« «\ 1 krono: rd 5 do 8. vrttf a 80 vin.; osu»ii sedeli h 60 v. Stojišče h 40 vin. Pre plačila se hvaležno vsprejemajo. — Spcrtd: 1. A. Haidrib : »Jadransko morje«, mcški *bor. 2. Iv. Bak b : Prolog, govori M. Slele. 3 P H. Saitner: »Opomin k petju«, mešan zbor. 4. Belimi: Ov< rtura »Norm a«, gesli s spremljevanjem klavirja. 5. Hr. Vo-larič: »Divja rožica«, dtospev. 6. Rosaini: O v e r t u r a , igra na klavir če tteroročno. 7. A. Nedved: »Pogled v nedolžno oko«, tenorsamospev. 8 Jos. Ntsvera: »Uspavanka«, igra na gosli s sprtmljevanjtm klavirja 9. J Aljaž : „T r i g 1 a * moj do mM, meški zbor. 10 V. P»rma: »Č o 1 n i č k u«, mešan zbor. 11. Šaljiva zabava. Ttitfonjka In brgolim poročila. Japonsko-rnska vojska. Petrograd, 26. avgusta. Po poročilih potnikov, ki prihajajo v Cifu, se t r d -nj a v a p ort art ars K a driijako dobro. Japonci ne pošiljajo nič več par lamentarjev pozivat k predaji. Japonci so izgubili dozdaj predPort Arturjem skupaj 75.000 mož, vsled česar je japonska armada izgubila pogum. Zli sti dne 23. t. mes. je padlo silno mrogo Japoncev. Tudi jim manjka živeža, medtem ko ga ima oblegana posadka še dovolj. London, 26. avg. Japonci bombardirajo trdnjavo noč in dan iz vseh topov. Ob naj-slabiih mestih utrdb pa je pripravljena pehota za naskok. Japcnci še niso mogli vzeti Ljaotešina. Posebno se boje z e m s k i h torpedov, ki so nastavljeni po raznih krajih (isnašel jih je hrvaški ritmojster Zubovid) London, 26. avgusta. V Port Arturju so japonski cgleduhi, ki čakajo ugodnega trenutka, da preiežejo električne žice, ki vodijo do pedkepov. Japcnci ne puste vojake m čžsi, da bi mrliče pokopavali. Zato se širi od gnijočih trupel 2e netnosen duh. Rim, 26. avgusta. Potrjuje se angleška vest, da so Rusi še tisti dan, ko so Japonoi vseli utrdbo št. 5, isto vzeli zopet nazaj. — Kadar Japonci vzamejo to utrdbo m stalno, mora paBti Port Artur. London, 26. avgusta. Rusi v Čifu za atotovo upajo, da Port Artur ne bo padel, in stavijo z nasprotniki 5: 1. Tudi živeža precej utihctapljajo iz Čifu v Port Artur. London 26. avgusta. Dva rueka tor-pedna lušilca t ta šla v sredo zvečer iz Pcit Arturjs. Pri i2hodu iz luke sta zadela ob mine. Večji se je potopil. Ni znano, kaj je z ljudmi in kaj je z manjšo ladjo. London, 26. avg. Admiral Katvaka poroča: Ko sta japonski križarici „Nisin" in „Kasuga" opazili, da Rusi iz utrdbe obstre-Ijavajo japonske čete na suhem, sta se približali s polnim parom in v kratkem prisilili rusko baterijo, da je utihnila. Ljaojan, 26. avg. Blizu Ljaojana je bil hud boj med prednjimi stražami japonskimi in oddelkom generala Ivanova (naslednika Kellerjevega). Rusi so Japoncem prizadajali mnogo izgub in jih vrgli nazaj. Pariz, 26. avgusta. Vs'ed deževja je promet na sibirski železnici otežkočen. Kuropatkin čaka, da se pripelje še 120 topov, ki bo že odposlani; potem začne ofenzivo. London, 26 avgusta. Na bi rzi ee živahno raipravlja o vprašanja kci trt band*. Ameriško brrdovje pod poveljstvom admirala Cbodw cka opaiuje rusko križarica pri Kuplandiji in je vstk čas pripravljeno dv g-niti sidra. Las Palma« (Kanarski oteki) 26. av gust«. Ribiči pripovedujejo, da so videli tri ruske križarice nalagati premoga z ntkfga parnika pri rtu July. Kolera v Perziji. London, 26. avgusta. V Perziji divja strašna kolera. Umrlo je že do 200.0001judi za kolero, od teh samo v Teheranu 3 0.0 00, to je b% vsega prebivalstva. Vsi časopisi v Teheranu, tudi trgovski 1 s', ao nehali zhajati. Trat, 26 avgusta. Velik vihar je bil sinoči tu, ki jj poškodoval ve5 ladij. Zagreb, 26. avg. Tu bo diugi teden anketa, hi se bo bavila z vprašanjem, kako pomoii čez zimo pomanjkanju krme. Berolln 26. avgusta. »Dziennik Po-znanszki« poroča iz Varšave, da delajo ve like priprave, ker pride 27. t. mas. car na Rusko Poljsko. Car ne bo zapustil železniškega voza v katerem bo tudi sprejel vojaške dostojanstvenike. C vilnih oblastij ne bj sprejel Pariš 26 avgusta. »Matin« poroča: Rezervniki 1, stotnije 23 pešpolka so so na dvorišču neke vojašn ca uprli proti svoenu Btotniku, ker je ukazal dve uri dalj vad ti, kakor so vadili pri ostalih stotnijab. London, 26 avg. Pri g lov tem »iharju 20. t. m. je bilo v Fuzanu porušenih 56 hi i. Pokvarjenih je 147 'adij. Pretrgan je kabel) med Fuzanum in Cišmi. Mnogo ljudi je mrtvih. Dleteorologlftno porodilo. rilina nad Morjem 306-2 m, srednji uaCai tlak 736-0 aa Cm op»- MTUI Stuj. baro-attrt. Temp«. ti ton >o 1.1« V.tr.ri, Rab. M TU 25 I zveč. | 730 5 | 10-0 | sr. gvzb, 1», dež. 106 | brezvetr. jj obl.~ 17 2 p. m. jvzh.l sk. obi. '.,fi| 7. zjutr. I 7332 " |2.popol.| 735-2 | 45 0 8rednja včerajšnja temperatura 11 6* norm. 17-8* Dunajska borza dn6 25. avgusta. Skupna konv. renta, maj —november . , Skupna konv. renta, jan.—julij .... skopni državni dolg v notab..... Skupni državni dolg v srebrn..... ivstrijska zlata renta 4% ..... Avstrijska kronska renta 4%..... Ivstrijska inv. renta 3\', %...... Ogrska zlata renta 4 %....... Ogrska kronska renta i% ... . Ogrska inv. renta 3*/i% ...... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice........ London vista ....... ... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 40 mark............ 80 frankov . . . , •....... Italijanski bankovci.......j C. kr. cekini........... 99-26 99-25 110 20 100 20 11SH0 99-30 90-90 118 85 97-10 88-75 16 10 63S-50 239 60 117-16 23-44 19 04 94 90 11-32 Učenec se takoj sprejme v trgovino z me?aoim b!agcm pri Franc Znrcn v Trebnjem 1390 4-3 Dve prodajalki, izurjeni v kupči i, iščeta službo v kaki trgovini, najrajie v mestu, v katero lahko takoj vstopita. Pcnudbe naj ae pošiljajo na poste restante G. 6. Kropa, Gorenjsko 1437 5—2 1410 1-1) Josip Paulin, hišni posestnik in lastnik prenuigok pov, javlja v svoiem in v imenu svojih otrok Josipa, Raj-kota, Micike, Justine in Amalije vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužoo vest, da je naš iskreno ljubljeni in nepozabljivi sin, oziroma brat Vincencij Paulin dijak IV. gimnazijskega razreda včeraj, dne 25. avgusta, ob '/,9. uri zve čer po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 19 ieiu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pozemt-ki ostanki nepozahljivega pokojnika se slovesno blagoslove v soboto, dne 27. avgusta, ob 5. uri popoldne v hiši žalosti. Marijin trg št. 1, ter nato prepeljejo na pokopališče k St. Krištofu v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Sv. male zadušnice se bodo diro-vale v veiiih cerkvah. Nepozabljivi pokojnik bodi pripo-tofen blagemu spominu in molitvi. Ljubljana, dne 26. avgusta 1904 zemočijive Uavdokc il/V peteline, -= p taJče dame =~ naj-nonej^a, pc-alltio-na [aaona, priporočata C^ tač a^ 8c STCejcoc, ^iu&fiaria, J J 1408 6-1 ^rtiemotiG. -ulice- £fcet>. 9. T.fi 7« kovinaatl, mrzel uporabljiv, v poljubn w ^ boji. za pozlatarje, optike, kleparje itd , je v zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 23 11—7 OM^mt^v«^« f* Pijte Klauerjev Jriglav" najzdravejši vseh likerjev. 644 150—66 l^t^VIII^I Iz proste roke prodam twfri njive^M za petnajst mernikov posetve in = travnik, = pol jaha, vse skupaj v eni pare h, na Pre-zreni, četrt ure od Prdnarta nv G >reniskem. Več s« izve tri Franc Langerholcu v Skotjl Loki št 75. 1392 3-3 535 52-21 Samo 6 dni! Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzopamiki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz m Havre v Ameriko. !Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri >Figovcu€. Izurjen gostilničar ^ se išče za manjši, dobro idoči liotel. n^^i^^m^i^f^jt^^ V najem se da takoj z odkupom pohištva, rses^ss^ Pismene ponudbe na uprav-ništvo »Slovenca". 1359 6 .............mi.................................................................. [ i Grenčica 11 I) „Florian" [| H in liker || II „Florian" || f| najboljša kapljica || I j za želodec. 1238 28 f | ..................■■■■■■.........1.........•milili................................... C = fine = oljnate barve dr. fr. Schonfeld-a 4 Komp za poučno in dekorativno 1409 9-1 slikarstvo v tubah po 20 vinarjev se dobivajo pri tvrdki Adolf Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, fir-neža, laka in steklarskega kleja V LJubljani, Resljeva cesta. Na prodaj je hiša z rrtom s 7 stanovanji, nasproti Tržaške ceste na Glincah št. 132. 1403 3_t Poiz\e se pri posehtniku Ivanu Molk. Anaeljnovo milo v o 2 znamko Marzeljsko (belo) milo 616 24-10 sta najbolj koristni St^* za hišno rabo. 1S8 Dobivate jih po Špecerijskih jtacunahf Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. B8T »akaji t« prodaja "fft® »»ako vratnih driaralh papirjev, sr*Ak, denarjev itd. Savarova&Ja ca i^ube pri ftr«banjih, pri iobrbanju najKKnj-<«ga dobitka — Prost**«« m v»&lr.a trebanjt. Kalaatna i a v f i i s» » »arodll na boril, mmmmmmmst^m*. mm HMRC^^MMHHMIMi >mmmm. Monjarična delniška družba „M K K C HJ II I., Kolkfiile 10 in 13, Dunaj, I., Strsbelpsse 2. Vi I man J . 7 vseh gospodarskih in flnau6nlh stvareh, potem o kurmih vrednostih vseh ipekulaoUskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti xa doss? kolikor jt Mogofic fiioceja sbrMlovanja pri popolni varnosti naloženih fflavnlo. 134 369