PoSfnlna plačana v gotovini
Leto XIX/, st 106 a
Ljubljana, nedelja 8« maja I938
Cena 1 Din
Upravmdtvo: LjuDijana, Knalljeva 5
—	Telefon SL 3122 3123, 3124, 3125 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova ul. — Tel. 3492 In 24H2. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica CeMe: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St 190.
Računi ori post ček zavodih: Ljubljana št 11 842, Praga fiislo 78 1X0 W1en SL 105 241
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—>, Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St 7, telefon fit 2440, Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
PRIJATELJSKI KORAK ANGLIJE IN FRANCIJE V PRAGI IN BERLINU
Obe zapadli velesili nasvetujeta prijateljsko ureditev manjšinskega
problema na češkoslovaškem
Praga, 7. maja. h. Danes ob 16 se je zglasil v zunanjem ministrstvu angleški poslanik Nevvton, uro pozneje pa francoski poslanik De la Croix, ki sta pri tej priliki izvršila že takoj po londonskem sestanku francoskih in angleških državnikov napovedano demaršo glede ureditve nemškega manjšinskega problema na Češkoslovaškem.
V merodajnih praških krogih poudarjajo, da gre za prijateljsko demaršo obeh zapadnih velesil, ki nima prav nič skupnega s kakim vmešavanjem v notranje zadeve češkoslovaške republike. Manjšinski problem je v toliko mednarodnega značaja, ker je načelna rešitev odrejena v senžermenski mirovni pogodbi iz 1. 1919. Francoska in angleška vlada sta dali češkoslovaški vladi prijateljske nasvete in izrazili svoje mnenje o problemu sudet-skih Nemcev. Vse to je v okviru mednarodnih dogovorov o narodnih manjšinah. Obe vladi sta podrobno razpravljali o tem problemu in izražata željo po načelni in pravični rešitvi. Nasveti obeh vlad so docela v skladu s smernicami, ki jih zastopa češkoslovaška vlada in vsa češkoslovaška .javnost. Češkoslovaška vlada pripravlja ne samo formalno ureditev narodnostnega vprašanja in rekapitulaci.jo dosedanjih zakonskih ukrepov, temveč tudi končnove-1 javno rešitev vsega problema v skladu z interesi države, določbami ustave in v interesu mirnega sožitja vsega prebivalstva češkoslovaške republike. Pri tem opozarjajo na merodajnih mestih tudi na dejstvo, da zastopajo v mnogih nemških krogih v ČSR isto stališče, ki ga zavzema češkoslovaška vlada, zlasti v notranji politiki, predvsem glede politične in kulturne samouprave Zaradi tega smatrajo francosko in angleško demaršo v merodajnih praških krogih za popolnoma razumljivo k«T se tiče njene politične strani, pa tudi za povsem razumljivo s praktičnega stališča. v kolikor gre za iniciativo obeh velesil. za mirno rešitev tega problema Zato je bila francosko-angleška demarša tudi v javnosti sprejeta zelo ugodno. Češkoslovaška vlada se docela strinja z intencijami francoske in angleške vlade in rada sprejme dobre nasvete obeh zapadnih velesil, kar je že tudi do sedaj dokazala z raznimi administrativnimi in zakonodajnimi ukrepi, ki jih je izdala na lastno iniciativo.
Tudi v Berlinu
B e r 1 n, 7. maja. h. Angleški poslanik Henderson je danes izvršil napovedano demaršo za mirno ureditev problema nemške manjšine v ČSR. V odsotnosti zuna-njena ministra Ribbentropa ga je sprejel državni podtajnik Gormann. Henderson je opozoril na analogno demaršo v Pragi, ki je bila sklenjena že ob priliki londonskega sestanka francoskih in angleških državnikov. Prvotno bi se imela ta demarša izvesti šele po povratku kancelarja Hitlerja iz Italije, v zadnjih dneh pa je angleška vlada svojo namero izpremenila in izvršila demaršo že sedaj, očitno z namenom, da bi se vsa zadeva čim bolj pospešila.
Odmev v češkem tisku
Praga. 7. maja. h. Češki tisk že danes na kratko komentira francosko in angleško de-
!maršo. »Česike Slovo«, ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom, piše med drugim: Ker velja državljanska svoboda za sle-\ hernega državljana, ne glede na to, kakšen ( jezik govori, se samo ob sebi razume, da je rešitev sudetsiko-nemškega manjšinskega problema stvar naše notranje politike in bo to tudi ostala, čeravno smo pripravljeni rešiti ta problem predel očmi vse Evrope. So gotove meje. preko katerih se ne more in ne sme iti. Dolžnost češkoslovaške vlade je. da dokaže Franciji in Angliji, da je evropski mir v naši republiki v dobrih rokah.
V sličnem smislu komentira današnjo demaršo tudi »Narodni Politika«, ki naglasa, da Francija in Anglija ne izvajata nobenega pritiska in tudi nista stavili nikakih določnih zahtev, marveč sta dali samo splošne nasvete.
Današnja »Prager Presse« piše, da med Prago in Berlinom ni nobene razlike v na-ziranju. da je sudetsko-nemško vprašanje notranja zadevi češkoslovaške republike. Zato je tudi demarša splošnega značaia in se nanaša predvsem na možne mednarodne posledice. Angleški poslanik v Berlinu ni dobil odgovora glede stališča nemške vlade, ker je zunanji minister odsoten.
Angleški glasovi
London, 7. maja. o. »Daily Telegraph« se bavi z današnjo angleško demaršo glede Češkoslovaške, ki je bila izvršena istočasno v BerliriU in Pragi. Angleška vlada je izrazila željo, naj bi nemška vlada vplivala na Henleina, da bi njegova stranka zavzela konciliantno stališče ob priliki pogajanja s češkoslovaško vlado Na drugi strani je angleški poslanik v Pragi svetoval češkoslovaški vladi, naj pokaže plemenite namene pri proučevanju zahtev su-detskih Nemcev Demaršo v Pragi je pod-vzel angleški poslanik v sporazumu s francoskim poslanikom, ki je prejel slična navodila od svoje vlade, vendar pa ni niti angleška niti francoska vlada postavila nobenih zahtev za rešitev manjšinskega vprašanja.
-Daily Express« je mnenja, da se mora Češkoslovaška smatrati kot država, v kateri ni narodnih manjšin, temveč več narodov. Zapadne velesile so zato svetovale češkoslovaški vladi, naj da vspm narodom, ki bivajo na področju republike, vse pravice. ki se lahko dajo v okviru češkoslovaške ustave.
Dr. Krofta poroča
prezidentu Benešu
Praga. 7. maja. br. Zunanji minister dr. Ka.mil Krofta se je davi vrinil iz Sinaje v Prago. Takoj po svojem prihodu je odšel k prezidentu republike dr. Benešu. kateremu je poročal o potčku in rezultatih sinajske konference Male antante. Nato ie dr. Kroita obiskal ministrskega predsednika dr. Hodžo ter se z njim dolgo razgovarial o vseh perečih problemih zunanje politike. Govorila sta tudi o na pove dam eni obisku francoskega im angleškega poslanika v zunaniem ministrstvu. Zunanji minister dr. Krofta bo 30. maja podal v zunanjepolitičnih odborih obeh
zbornic obširen eks-poze o mednarodnem položaju.
Spinova stranka
ostane samostojna
Praga, 7. maja h. Pričakovanje Hen-leinove sudetsko-nemške stranke, da bodo tudi nemški aktivisti predvsem nemška poljedelska zveza in nemška katoliška stranka vstopili v sudetsko-nemško stranko, se ni uresničilo. To je predvsem posledica vpliva samozavestnega nastopa nemške socialno-demokratske stranke pri prvomajskih proslavah. Zato tudi člani nemške poljedelske zveze niso prešli v Henleinovo stranko, marveč so ohranili svoje organizacije. Vodstvo njihove stranke je danes izdalo oklic, v katerem pravi, da ostane nemška poljedelska zveza pod vodstvom profesorja Spine še nadalje samostojna stranka ter da njene organizacije niso razpuščene. Zatrjuje se, da bo srtranka pri volilnem sodišču zahtevala razveljavljenje mandatov vseh onih senatorjev in poslancev, ki so vstopili v sudetsko-nemško stranko.
Tudi Tardieu v obrambo češkoslovaške
Pariz, 7. maja. b. V »Gringoiru« 6e v daljšem članku na prvi strani oglaša bivši ministrski predsednik Tardieu. čigar simpatije do desničarskega jiokreta v Franciji so znane, in ostro zavrača mnenje vseh, ki mislijo, da bi se Francija ne smela postaviti na stran ČSR. Tardieu polemizira tudi s prof. Barthe-lemvjem in zavrača njegovo tezo, da bi pogodbi Francije s ČSR iz leta 1924 in 1925 ne bili več v veljavi ter pri tem tudi on opozarja, da je to tezo desavuirala Anglija sama. ki po kršitvi lokarnske pogodbe ne zastopa stališča, da je obveznosti iz te pogodbe ne vežeio več. Razen tega je vsakemu povprečnemu Francozu znano, da bi se Francija s r>odnoro Češkoslovaški borila za svoje interese. Tudi ni ČSR nikaka umetna državna tvorba, saj je bila ustanovljena z voljo vseh ahtanlmh si! ki so ČSR prizna.le kot samostojno državo še pred koncem svetovne vojne.
čsl. poslanik v Varšavi pri Becku
Varšava, 7. maja. h. Češkoslovaški poslanik v Varšavi dr. Slavik je imel daljši razgovor s poljskim zunanjim ministrom, polkovnikom Beckom. Na prijateljski način sta obravnavala vsa sporna vprašanja med Poljsko in češkoslovaško in razpravljala tudi o problemih, ki se tičejo poljske narodne manjšine v ČSR.
Politična zborovanja zopet dovoljena
Praga, 7. maja. h. Uradno poročajo, da je notranje ministrstvo na osnovi sklepa vlade z današnjim dnem ukinilo prepoved političnih zborovanj, ki je bila izdana 31. marca. Odslej se zopet lahko svobodno prirejajo politična zborovanja po vsej državi.
Ing resno ogrožen
Mesto Je obkolilo na tisoče kitajskih četnikov, ki jih Japonci še niso mogli razgnati
jPeking, 7. maja. o. Preteklo noč so japonske oblasti izvedle izredne varnostne ukrepe, ker so se zbale akcije kitajskih četnikov v mestu. Kaivor sodijo, je bilo v Pekingu aretiranih več tisoč Kitajcev, ki so osumljeni, da podpirajo četniško akcijo. Z zapadne strani mesta se še vedno čuje grmenje topov ter eksplozije letalskih bomb, kar je znak, da se še ni posrečilo potisniti četnikov dovolj daleč od mesta. Doznava se, da je v okolici Pekinga okrog 15.000 komunističnih vojakov, ki operirajo v manjših skupinah, poleg njih pa je še okrog 20.000 kitajskih vstašev, ki so dobro oboroženi. Širijo se alarmantne vesti, da so se velike skupine vstašev prebile skozi japonske črte Zdi se, da je Peking obkoljen od vseh strani, ker se čuje streljanje tudi od vzhoda. Trdijo, da je tam okrog 40.000 novih kitajskih vstašev, ki jim bo lahko obračunati z japodsko posadko. komaj 5.000 ljudi, ker so vse ostale čete poslali na fronto v Santungu in Sansiju.
Sangnaj, 7 maja o. V kitajskih krogih so se razširile alarmantne vesti, da je japonska posadka že zapustila Peking, vendar pa te vesti službeno še niso potrjene Japonci so se baje umaknili proti Tiencinu. kamor je tudi že pribežala japonofilska pekinška vlada Izguba Pekinga bi pomenila za Japonce prekinitev zveze med severno in srednjo Kitajsko na najbolj občutljivem mestu
Peking, 7. maja. o. V vsem mestu vlada velika napetost. Kitajci menijo, da bodo njihove čete v kratkem zavzele mesto. Govore, da pripravlja general čutel, ki je znan med narodom kot rdeči Napoleon, splošen napad na Peking.
Boji v južnem Šantungu
Hankov, 7. maja AA. Kitajska poročila potrjujejo, da so se Kitajci umaknili vzhodno od Hančuanga in sicer na južno stran Velikega prekopa. V Cining je prišla še ena japonska divizija. Kitajci menijo, da
bodo Japonci kmalu začeli napadati v odseku Lunghaj, jugozapadno od Sučova, da bi razbremenili glavno japonsko fronto pri Tajerčuangu in Tančengu.
šansi zopet v kitajski posesti
šanghaj, 7. maja. o. S kitajske strani poročajo, da je v kitajski posesti zopet vsa pokrajina šansi. razen nekaterih posameznih mest ob železniški progi Pukov — Ta-tung, ki pa so popolnoma odrezana od področja, katerega imajo zasedenega Japonci.
S fronte pri Sučovu poročajo, da se japonske čete omejujejo izključno na obrambo svojih postojank.
S španskih bojišč
London, 7. maja. o. Vojni poročevalec »International News Servicea« poroča iz Saragose. da namerava nacionalist čno vrhovno poveljstvo v najkrajšem času blokirati obalo, v kolikor je še v posesti republikanske vlade. Nacionalistična admirali-teta meni, da ima dovolj ladij za izvedbo tega načrta Med tem skušajo nacionalisti preprečiti z vsemi sredstvi transporte iz Barcelone v Valencijo. ki se ponoči še vedno vrše
Francove čete prodirajo dalje proti Ca-stellonu. kljub močnemu odporu republikancev Po hudi bitki se jim je posrečilo zavzeti kraj Hinoteros, južno od Morelle ter se utrditi na obeh straneh ceste, ki vodi v Castellon.
Prepovedan madžarski list
Budimpešta. 7 maja h Notranji minister je za teden dni prepovedal izhajanje desničarskega dnevnika »Nemzeti« Uradno razlog za prepoved ni bil objavljen, zatrjuje pa se, da je sledila prepoved iz zunanjepolitičnih motivov.
Oktavian Goga umrl
Bukarešta, 7. maja. AA. Danes popoldne je v starosti 57 let umrl bivši predsednik rumunske vlade in vseučiliški profesor, Oktavian Goga.
Oktavian Goga je bil iz ugledne duhovniške družine. V zgodnji mladosti je zaslovel kot nacionalni pesnik in 1905 je dobil najvišje odlikovanje rumunske akademije, ki irou je 1. 1923 vnovič izikazala priznanje kot pesniku. Po svetovni vojni je stopil v politično življenje in je bil 1. 1920 in 1921 prosvetni minister. Pokojnik je ustanovil] 1. 1932 ljudsko agrarno stranko, ki se je pozneje združila i ligo ljudske krščanske zaščite prof. Cuze. Iz te fuzije je nastala narodna krščanska stranka, ki je 1. 1937 sestavila vlado, kateri pa je bilo usojeno zelo kratko življenje.
Uspeh laburistov pri volitvah
London, 7. maja. b V kraju Lichfield pri Birminghamu je vladna stranka pri dopoln'ln:h volitvah doživela poraz Zmagal je kand'dat laburistov Poole. ki je dosegel 25 586 glasov, dočim je njegov nasprotnik dobil 22.760 gla=ov Ker so bile to prve dopolnilne volitve po angleško-itali-ianskem sporazumu, je njihov izid zbudil pozornost tudi iz zunanjepolitičnih vidikov Poole je sam po volitvah izjavil, da je pripisati njegovo zmago nepopularnosti Chamberlainove zunanje politike Lichfield predstavlja že deveto po poslednjih volitvah od laburistov osvojeno postojanko v^dnp stranke Prejšnji *a«topnik Lichfielda Lavat-Fraser. je pripadal vladni narodnodelavski stranki
Lep uspeh konjeniških oficirjev
Beograd, 7 maja p Skupina oficirjev konjeniškega polka v Nišu je dosegla lep uspeh, ko je v najslabšem vremenu prijezdila iz Niša v Beograd 247 km daleč ter prispela na cilj popolnoma zdrava in sveža kljub dvema neprespanima nočema.
Današnja številka obsega 22 strani — četrto nagradno nalogo in četrti del sestavljenke dobite na 7* strani•
Pred sestankom sveta DN
Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja
ženeva, 7. maja. h. čeravno so na dnevnem redu predstoječega zasedanja sveta Društva narodov tako važna vprašanja, kakor so likvidacija abesinskega vprašanja, položaj v Španiji in na Daljnem vzhodu in priznanje absolutne nevtralnosti Švice, bo 101. zasedanje sveta Društva narodov dobilo poseben značaj že po navzočnosti številnih zunanjih ministrov.
Poleg francoskega in angleškega zunanjega ministra, katerih udeležba je bila že v naprej zagotovljena, tudi navzočnost sovjetskega zunanjega ministra Litvinova in razgovori, ki jih bo imel s francoskim in angleškim zunanjim ministrom o daleko-sežnosti angleško-italijanskega zbližanja, o likvidaciji intervencije v Španiji, o mednarodnih posledicah avstrijskega Anschlus-sa, o možnosti obnove pakta štirih velesil in o ohranitvi raznih prijateljskih pogodb, zlasti francosko-ruskega pakta, ne bo ostala brez vpliva na razvoj evropskega položaja.
Tudi navzočnost rumunskega zunanjega ministra Comnena je po sodbi ženevskih krogov velikega pomena. Kot bivši stalni delegat Rumunije pri Društvu narodov, velja za odličnega poznavalca ženevskih procedur. On bo slej ko prej zastopal stališče svoje vlade o nedeljivosti miru. Obenem bo zastopal stališče Male antante, glede katerega je bil med Prago, Beogra-
dom in Varšavo dosežen sporazum na si-najski konferenci. Skupno stališče skandinavskih držav bo zastopal danski zunanji minister, ki bo po turnusu predsedoval tokratnemu zasedanju sveta Društva narodov. Belgijski zunanji minister Spaak, ki je nameraval prvotno že ta teden priti v Ženevo, je svoj prihod zaenkrat odpovedal, če bo izostal tudi poljski zunanji minister Beck. potem bo k razpravi o nevtralnosti Švice pripuščen tudi švicarski zvezni svetnik Motta, tako da bo navzočih najmanj šest zunanjih ministrov.
Večina delegacij prispe v Ženevo v ponedeljek dopoldne.
Francoski ministrski svet
Pariz. 7. maja. h. Danes ob 11. se je v Elizejski palači sestal ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike Lebru-na. Seja je trajala dve uri. Posvečena je bila predvsem zunanji politiki. Zunanji minister Bonnet je podal obširno poročilo o mednarodnem položaju in o zadevah, ki se 'xxlo obravnavale na zasedanju sveta Društva narodov. Minister za narodno obrambo je predložil predsedniku republike v podpis ukaz, s katerim je imenovan general Keler za šefa generalnega štaba francoskega vojnega letalstva, general Aube pa za generalnega inšpektorja leta,l6tvia in letalske zaščite.
Politični zdravici v Biitiu
Neomajna prijateljska povezanost italijanskega in
nemškega naroda
Rim, 7. maja. br. Nocoj ob 22. je priredil predsednik italijanske vlade Mussolini na čast nemškemu kancelarju Adolfu Hitlerju v Beneški palači slavnostno večerjo, na katero so bili povabljeni najvišji odličniki. Med večerjo sta Mussolini in Hitler izmenjala pomembni zdravici, v katerih sta znova potrdila neomajno prijateljstvo in zavezništvo med Italijo in Nemčijo. Njune govore so prenašali po radiju v Italiji, Nemčiji, Jugoslaviji, češkoslovaški, Madžarski, Poljski, Portugalski, Španiji, Japonski, Argentini, Braziliji in Urugvaju.
Predsednik italijanske vlade Musolini je v svoji zdravici. ki jo je izrekel v italijanskem jeziku, med drugim dejal:
Mussolini
Firer! Vaš obisk v Rimu je potrdil in obenem za večne čase zapečatil sporazum med našima dvema državama. Ta od nas zaželeni in tako trdno zgrajeni sporazum sloni na naši in vaši revoluciji, čeprav sloni na notranji povezanosti obeh narodov in na njunem svetovnem naziranju, ima svojo zgodovinsko nalogo tudi v trajnih interesih naših dveh narodov. Odkar sta se Nemčija in Italija zopet dvignili, da zahtevata svoje pravice do nacionalne enotnosti, dokazuje stoletna zgodovina njuno interesno skupnost. Nemčija in Italija sta prežeti iste vere in sta se za svojo enotnost borili. V zadnji dobi raznih razkrojevalnih ideologij sta dali svojima državama novo obliko, ki sta znak tega stoletja. Naša dva naroda korakata skupno po tej od zgodovine začrtani poti, imata iste cilje in sta zato povezana v iskrenem zaupanju, ki je preživelo baš zadnji dve leti svojo preizkušnjo. Fašistična Italija pozna samo en etnični zakon prijateljstva, ki sem ga sporočil nemškemu narodu lansko jesen na Maifeldu v Berlinu. Italija temu zakonu sledi in bo vedno sledila. Sodelovanje med narodno socialistično Nemčijo in fašistično Italijo je čvrsto zasidrano v osi Rim-Berlin. Kakšni so naši cilji, smo že ponovno povsem odkrito povedali. Nemčija in Italija sta se odrekli sle-pilu in sta najprej med seboj, nato z drugimi državami iskali sožitje, ki edino more dati vsem varnosti in resničen mir. To lahko dosežemo samo tedaj, če vsakemu narodu priznamo njegove temeljne pravice do živ-ljeja, dela in obrambe, če upoštevamo pri političnem ravnotežju zgodovinski razvoj. Prepričani smo, da bodo le po tej poti dosegli evropski narodi za svoj kulturni napredek tako potrebni mir.
Firer, v mojem srcu še žive silne slike dela, vztrajnosti in moči, ki mi jo je nudil vaš narod preteklo jesen, oni narod, ki ste ga vi z jekleno vztrajnostjo preporodih. Sprejema, ki ste mi ga priredili vi, vaše oblasti in vaš narod, nisem in ne bom nikdar pozabil. Vašemu obnovitvenemu delu veljajo moje in vse fašistične Italije naj-prisrčnejše želje. Dvigam čašo na vaše zdravje in napijam blagostanju nemškega naroda in neomajnemu prijateljstvu naših dveh držav
Godba je zaigrala nemško državno in narodno socialistično himno, nakar se je dvignil kancelar Hitler in se zahvalil Mussolini ju z naslednjimi besedami:
Hitler
Duce! Srečen sem, da sem mogel priti v ta častitljivi Rim, ki je bil priča časti in slave v preteklosti in preporoda in obnove
v	novi fašistični Italiji. Od trenutka, ko sem stopil na italijanska tla, sem povsbd bil deležen tako toplega sprejema in tolike prisrčnosti, kakor ste je bili deležni tudi
vi	ob vašem obisku v Nemčiji. Narodno-socialistični pokret in fašistična revolucija sta ustvarila dve novi silni državi, ki sta danes v svetu nemira, razdora in razkroja, kakor dva svetilnika miru in reda. Nemčija in Italija sta ne le po svetovnem naziranju, nego tudi po skupnih interesih
tesno povezani. S tem je v Evropi ustvarjen blok 120 milijonov ljudi, ki so odločeni boriti se za svoje večne življenske pravice, jih z vsemi silami braniti in se upreti vsakomur, ki bi oviral njih normalni razvoj. Iz te borbe proti nerazumevanju in odkla-janju, ki sta jo vodili Italija in Nemčija z ramo ob rami, je nastalo med obema narodoma prisrčno prijateljstvo, za katerega smo doprinesli neizpodbitne dokaze pri mednarodnih dogodkih v bližnji preteklosti. Dokazali pa smo tudi, da se življenski interesi narodov morajo upoštevati. Zaradi tega je naravno, da sta naša dva naroda to tako preizkušeno prijateljstvo in sodelovanje zgradila in še bolj učvrstila tudi za bodočnost. Preteklo jesen ste na Maifeldu v Berlinu proklamirali kot etničen zakon, ki je vam in fašistični Italiji svet: Jasno in odkrito govori, če imaš prijatelja in z njim do konca korakaj! Tudi jaz in vsa narodno-socialistična Nemčija priznava ta zakon ter vam nanj odgovarjam:
Odkar so se Rimljani in Germani prvič srečali, je poteklo že nad 2000 let. Tu na teh častitljivih rimskih tleh občutim vso tragiko usode, ki med dvema tako velikima narodoma ni potegnila jasne meje. Trpljenje celih generacij je bilo posledica. Danes, po 2.000. letih, se dviga po vaši zaslugi rimska država v novo življenje. Severno od vas je nastala iz številnih plemen nova germanska država. Upoštevajoč izkušnje 2.000 let, hočem sedaj, ko smo postali neposredni sosedje, priznati ono naravno mejo, ki nam jo je dala usoda. Ona ni samo jasna ločitev življenske meje, nego je obenem most, ki naj služi sodelovanju, medsebojnemu podpiranju in medsebojni pomoči. Moja neomajna volja in moja oporoka nemškemu narodu naj bo, da smatram od narave ustvarjeno mejo na Alpah za večno in nedotakljivo! Vem, da je s tem zagotovljena velika in srečna bodočnost Rimljanom in Germanom.
Duce! Kakor ste vi in vaš narod v naj-odločilnejših dneh ostali zvesti našemu prijateljstvu, tako bova jaz in moj narod v težkih urah dokazala svoje prijateljstvo do Italije. Silen vtis, ki sem ga dobil v teh dneh o moči in duhu nove ItaUje, mi bo ostal neizbrisno v spominu. Nikdar ne bom pozabil prekrasne slike pogleda na črne srajce in zmagoslavno italijansko vojsko, njeno sijajno mornarico in neprekosljivo letalstvo. Vse to mi daje gotovost, da to vaše delo, ki ga spremljam z najboljšimi željami, vodi do uspeha. Zato dvigam čašo in pijem na vaše zdravje, na veličino in srečo italijanskega naroda, in na naše neomajno in nespremenljivo prijteljstvo.
Godba je zaigrala italijansko in fašistično himno, zbrani gostje pa so burno aklamirali Hitlerja in Mussolinija.
Odpovedani letalski manevri
Rim, 7. maja. h. Zaradi hudega deževja, so bili za danes napovedani manevri letalstva in vojske, ki »o jih nameravali prirediti na čast Hitlerju, odpovedani, če se bo vreme izboljšalo, se bodo vršili jutri. To spremembo programa je kancelar Hitler izkoristil za ogled raznih znamenitosti Rima. Ponovno si je ogledal razstavo v Augusteu. in je obiskal tudi Pantheon.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po števila malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima
444
malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno Število interesentov.
Konec zagrebške
škofovske konference
Izdano bo skupno pastirsko pismo jugoslovenskih Škofov katoliškim vernikom
Zagreb, 7. maja. o. Po Štiridnevnem zasedanju Je bila snoči končana spomladanska konferenca jugoslovanskega katoliškega episk opata. Večina nadškofov in škofov Je že odpotovala domov, med njimi tudi oba slovenska škofa. Ljubljanski škof <±r. Rožman je odpotoval že v petek. Danes je razpravljal le še poslovni odbor škofovske konference pod predsedstvom nadškofa dr. Stepinca, da izvede vse sklepe škofovske konference. Razen službenega komunikeja, ki je bil izdan popoldne, so udeleženci škofovske konference odklonili vsako izjavo. Episkopat bo objavil še posebno deklaracijo na duhovšči-
no in poslanico vernikom; ta bo preči tana v vseh cerkvah, j Ni še znano, ali in kako je episkopat reši' dolgoletni spor med obema strujama v hrvatski katoliški akciji. Podrobnosti bodo znane čez nekaj časa, ko bosta o sklepah efpiskopata obveščeni »veliko križarsko bratstvo« in katoliško starešinstvo. Naposled se je zvedelo, da se je episkopat izrekel proti predpisovanju posebnih cerkvenih doklad in da bo poizkusil najti nova pota za rešitev gmotnega položaja duhovščine in nujnih potreb raznih župnij.
Dogovor z Irsko
soglasno odobren
Nenavadna solidarnost v angleški spodnji zbornici
London. 7. maja. d. Izid razprave v spodnji zbornici o angleško-inskem dogovoru je pokazal toglasje. kakršno je v zgodovini britanskega parlamenta zelo redko. Pogodba je biLa namreč soglasno odobrena. Celo opozicija je morala priznati, da predstavlja sklenitev te pogodbe mejnik v zgodovini Anglije Ln Irske. Zato tudi ni stavila nobenih protipredlogov, temveč si je osvoiila Chamberlaiinove argumente, da bi bila sovražna Inska za Anglijo stalno ogrožanje. Splošno Je bilo izraženo tudi prepričanje, da bo prišlo eeda> do prav prisrčnih odnoša-jev med obema državama.
Edini, ki je dogovor kritiziral, je b9 Win-ston Churchill' ki je obžaloval, da ni bil sklenjen tudi voiaški dogovor med obema državama. Kakor ie pokazala parlamentarna debata vlada ne samo v parlamentu, temveč tudi v narodu največje zadovoljstvo da je končno prišlo do bistvenega zbližanja med ob t? in a narodoma. Seveda pa so si pri tem tako v Angliji kakor na Irskem na jasnem. da je glavno sporno vprašanje •le odprto, namreč vprašanje združitve obeh iivtkih držav, kar je ena izmed glavnih zahtev de Vaiere.
Imredy — bodoči mož Madžarske ?
Zanimanje angleških gopodarskih in finančnih krogov
za Madžarsko
Budimpešta, 7. maja. b. V političnem in gospodarskem življenju madžarskega naroda je mogoče opažati v zadnjem času prav tako nagel kakor pomemben razvoj. Prihodnji teden bo parlament izglasoval nekaj važnLh zakonov, ki utegnejo bistveno spremeniti vojaško, gospodarsko, kulturno in socialno organizacijo države. Gre predvsem za zakon o zopetni oborožitvi, zakon o tisku in že večkrat omenjeni protižidov-ski zakon. Vsi ti zakoni so več ali manj avtoritarnega značaja, zamišljeni pa so v glavnem samo kot okvir, v katerem se bo v bližnji bodočnosti razvijalo madžarsko javno življenje. Izvedba tako obsežnega programa pa po mnenju zmernih političnih krogov ne bo mogoča ako se poprej ne doseže mirnejše ozračje in ako se z vso silo ne nastopi proti skrajni desničarski propagandi, ki postaja bolj Ln bolj nevarna. Ni izključeno, kakor zatrjujejo na poučenih mestih, da utegne priti po sprejemu navedenih zakonov do večjih osebnih sprememb. Razširjajo se že govorice, ki za sedaj še niso ootriene in ki jih ni mogoče kontrolirati, da utegne v kratkem nastopiti nova. močnejša vlada pod predsedstvom Imredyja. sedaniega predsednika madžarske narodne banke in prometnega ministra.
Veliko pozornost je v tukajšnjih politič-
nih in gospodarskih krogih zbudila vest, da bo v kratkem prišlo v Budimpešto večje odposlanstvo angleških bančnikov in vele-trgovcev, medtem ko bo bivši finančni minister Thamer Babingo, ki je predsednik Splošne kreditne banke, z mnogimi gospodarskimi strokovnjaki odpotoval v London. Ti medsebojni obiski dokazujejo, da se zanimanje angleških gospodarskih in finančnih krogov za Madžarsko veča. V Budimpešti se seveda v tej zvezi pojavlja velik optimizen, ker se bolj in bolj uveljavlja mnenje, da bi angleški gospodarski vpliv obenem z italijansko pomočjo ojačil madžarski položaj.
Kritika madžarskega revizionizma
Budimpešta, 7. maia. b. V snočnfi razpravi o protižidovskem zakonu je poslanec Se<chenyi zelo ostro obsodil madžarski le-vizionizem Nedavno revizionistično manifestacijo morajo vsi pravi Madžari najodločnej-še poffraia.fri. Se ve?'o pnzornost je zbudil orotirevizionistični članek poslanca Zsilin-skega v listu »Masrvarszag«. ki pravi, da Madžari ne smeio rušiti češkoslovaške samostojnosti. kaitf ohranitev češkoslovaške državne suverenosti je tudi v interesu Madžarske same.
Protituberkulozni teden otverjen
Ljubljana, 7. maja.
Za otvoritev protituberkuloznega tedna se je nocoj vršila v okusno okrašeni mestni zbornici svečama akademija, katere spored je deloma oddajala tudi radijska positaja m ki je bila posebej še po zaslugi sodelujočih umetnikov resnično lep, manifesta-tiven uvod v vrsto prireditev, ki naj bi te dni združile vso javnosir v borbi proti aaj-za vratne j ši sovražnici naroda. Razen zastopnikov socialnih in humanitarnih organizacij ter zdravstvenih zavodov in ustanov so akademiji prisostvovali tudi ban dr. Natlačen, podpredsednik mesite občine dr. Ravnihar. dekan medicinske fakultete univ. prof. dr Kainsky načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje Kosi s šefom zdravstvenega odseka dr. Avramovičem načelnik prosvetnega oddelka prof dr. Su-šnik. mestni fizik dr. Rus predsednik Zdravniške zbornice dr. Meršol. šef zdravilišča na Golniku dr. N-utvn-er, zastopniki vseh srednjih in meščanskih šol in predstavniki državnih uradov.
Zbrane goste je pozdravil predsednik Protituberkulozne zvrze, ki je organ i o c Ua protituberkulozni teden, direktor O UZD
dir Bohinjec, ki je v prepričujoči^ izvajanjih utemeljil devizo, naj milijon Slovencev v tem tednu zbere milijon dinarjev, s katerimi bi bil položen temeljni kamen organizaciji prorituberkulozne borbe. Ban dr Natla ■cen je poudaril pomen sodelovanja občin, banovine in države v borbi proti je-tiki in se iskreno zahvalil zvezi in njenim sodelavcem. Radijski kvartet je ubrano zaigral Mozartov kvartet za violino, flavto Ln čelo v D-duru, podpredsednik mestne oSčrne dr Ravnihar pa je v toplih besedah povabil slovenska mesta itn občine k čim intenzivnejšemu sodelovanju v tej plemeniti akciji. Za zaključek sta nastopila še č-lam Narodnega gledališča Frain Lipah in Sav-ka Severjeva. Lipah, ki je bil nedavno sam nekaj mesecev pacient zdravilišča na Golniku. Je v prisrčno Iepti, miselno bogati reportaži ocrtal dejanje in nehanje bolnikov v sanatoriju za j etične in je tako prispeval najgloblji, najpomembnejši del sporeda. Severjeva je s toplim občutjem recitirala dvoje pesmi. Klopeičevo »Deževno pomlad« in Kosovelovo »Razočaranje«. Oba umetnika sta za svoje prcdnašanje žela mnogo iskrene pohvale.
Koroški drobiž
Celovec, 5. maja
Nove oblasti so tudi na Koroškem pod-vzele korake, da se zmanjša število brezposelnih. Zaenkrat so zaposlili največ ljudi pri popravah in gradnjah cest. Med drugimi se preureja cesta iz Pliberka v La-bud preko žvabeka. Cesta med Celovcem in Gradcem se popravlja hkrati na več mestih in bo za promet sposobna že do 1. junija. V južnem delu dežele se bodo začele popravljati poti v območju Karavank, tako da bodo tudi gorske vasi bolje zvezane s svetom.
V št. Jakobu v Rožu je umrla gdč. Marica Zwitterjeva, ki je pred leti s šentjakobsko igralsko družino gostovala v ljubljanski drami. Igrala je naslovno vlogo v narodni igri »toiklova Zala«. V priznanje za njeno iskreno občuteno podajanje ji je posvetil Oton Župančič krasne verze, ki jih je nedolgo tega objavilo tudi »Jutro«. Nekoč cvetoča »Miklova Zala« je podlegla jetiki, stara komaj 28 let.
Na Letini je umrl Dolfe Karničnik, po domače Jakoparjev oče. Bil je napreden in vzoren slovenski gospodar,
Čeprav se v boroveljski fari rodi na leto komaj kakih 20 otrok, je slučaj hotel, da so prav na rojstni dan kancelarja Adolfa Hitlerja dobili tam novorojenčka. Delavcu Jožefu Katniku se je rodil krepek fant, kateremu je bil za botra sam kancelar. Prj krstu ga je zastopal koroški deželni glavar Vladimir Pawlowsky. drugi boter pa je bil Jakob Cekoni iz Borovelj. Po botrih je dobil novorojenček tri imena: Adolf, Vladimir in Jakob.
Pri letošnji razdelitvi umetnih gnojil, ki jih bodo kmetje plačevali šele po žetvi, se je izkazalo, da je strokovna izobrazba koroških kmečkih gospodarjev še precej pomanjkljiva, ker večina interesentov ni vedela, katera umetna gnojila naj naroči in kako naj jih uporablja. Oblasti so zato napovedale, da bodo priredile celo vrsto poučnih tečajev o pomenu in uporabi umetnih gnojil.
Nova žen«?kfli ^smnaiija
Beograd, 7 maja p Na predlog prosvetnega ministra se s kr ukazom osnuje s pričetkom šolskega leta 1938/39 v Karlov-cu popolna ženska realna gimnazija.
Beležke
Tožbe krščanskih socialcev
Kršoonsko-socialna »Delavska pravica« objavlja članek z naslovom »Kdo bo dal zadoščenje«. Najprej ugotavlja, da je morala Jugoslovanska strokovna zveza (JSZ) pretrpeti zadnja leta težke napade m prenašati hude očitke Nato nadaljuje:
»Vsi katoliški časopisi — z redkimi častnimi izjemami — 90 se bavili z JSZ in dopovedovali svojim bralcem, da je JSZ neka toliška da je zavrgla papeške okrožnice, da odbija od sebe slovensko duhovščino, da ne spada v slovensko katoliško občestvo, skratka: da je dovodni kanal v marksizem in komunizem Nešteto sestankov, preda vanj »n tečajev se je vršilo, na katerih so predavatelji napadali JSZ in njene funk cionairje v vodstvu. Vršile so se konference in pogajanja, ki naj bi likvidirale nastali spor v delavskih vrstah, teda brez uspeha. Zadnji čas pa je dokazal, da ni bil boj proti JSZ naperjen zaradi katoliških načel, ali zaradi pa pešk ih okrožnic, ampik zaradi tega, kar smo mi vedno trdili, to je zaradi strankarskega vprašanja Sedaj ob popolni jasnosti pa le pričakujemo človeka, ki bo dal JSZ zasluzeno zadoščenje za krivice, kri jih je pretrpela in z njo njena člani.«
Iz ^Samouprave"
Glavno glasilo JRZ »Samouprava« polemizira z nekimi izvajanji »Obzora« in pravi, da bi tudi »Obzor« že moral priti do prepričanja, kako »neumestno je ustanavljanje posebnih hrvatskih'in sličnih front danes, ko se celo narodi, ki štejejo po 40 in več milijonov duš zbirajo ter postavljajo v ozadje ne samo razredna, temveč tudi pokrajinska in plemenska nasprot-stva« Nato »Samouprava« ugotavlja:
»Tudi če se jugoslovenski narod ves zbere, mora napeti vse sile, da bo lahko zavaroval svojo bodočnost v današnji ne-izvestnosti v celem svetu. Razdeljen na Srbe, Hrvate in Slovence, nesložne med seboj, že kot celota malo pomeni. A vsaka teh treh skupin za sebe ne pomeni nič Kakor izgleda, se gotovi krogi te resnice še vedno premalo zavedajo kljub vsemu, kar se godi danes po svetu.«
Svojevrstna namigovanja
»Domoljub« objavlja celo vrsto dopisov o sestankih in prireditvah fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Med drugim objavlja na članice dekliških krožkov oklic v katerem pravi, da »nekateri črnogledeži s strahom gledajo nasproti dnevom mednarodnih mladinskih prireditev v Ljubljani junija meseca«. Dekleta pa se teh dni ne bojijo, ker »komaj dušijo ogenj, ki si želi duška po dolgih letih suženjstva. Pokazati hočemo pred onimi, ki so nas pred devetimi leti vklenili v verige, misleč, da ni sile. ki bi te verige zlomila, da so se naše moči v tej dolgi dobi še podvojile«.
Iz Vodic zopet pišejo, da »kar ne morejo verjeti, ko gledajo svojo navduSeno mladino, da je za njo toliko suhih let. ko nam naš narodni sovražnik ni pustil prosto dihati«.
Koga mislijo slovenski fantje v svojih namigavanjih, je težko ueaniti ljudem, ki poznajo vsaj malce politično zgodovino zadnjih deset let.
Zagrebške polemike
V	zagrebških listih se nadaljuje zanimiva razprava o stremljenju gotovega dela organiziranih hrvatskih katoličanov, da si ohranijo za vsak slučaj možnost poznejše ustanovitve lastne stranke. V razpravo se je seveda vmešal tudi »Obzor« in vzel v zaščito ideologa tega stremljenja, splitskega kanonika Pilepiča. Takoj pa se je oglasil »Hrvatski dnevnik« in strogo posvaril »Obzor«, češ da se vmešava v stvari, ki jih ne razume in jih sploh ne more pravilno oceniti. Nato dr. Mačkov organ še enkrat ugotavlja, da je kanonik Pilepič napadel ne samo dr. Mačka, temveč tudi vso HSS ter ji očital, da je liberalna in protiversko razpoložena. Zato je mnenja, da je treba Pilepičevo akcijo že v korenu zadušiti in onemogočiti tako zanašanje snorov in nesloge v strnjene vrste hrvatskega narodnega pokreta. katerega edina predstavnica je danes pred vsem svetom HSS.
Prekrščena občina
»Službeni list« banske uprave objavlja kraljev ukaz. s katerim se dosedanje ime občine Jakobski dol v srezu Maribor levi breg spremeni v »Sv. Jakob v Slovenskih goricah«.
Odlikovanje Jana Bat'e
V	petek na pravoslavni Djurdjev dan, ki ga delavci Bafevih tvornic v Borovu že več let praznujejo kot svoj praznik, so letos to običajno svečanost združili s posvetitvijo in otvoritvijo nove osnovne šole, ki jo je zgradilo podjetje. Zato se je proslave udeležil tudi prosvetni minister Dimitrij Magaraševič, ki je ob tej priliki v znak priznanju za zasluge na prosvetnem polju izročil dr. Janu Bat'i red Sv. Save I. razre-reda in direktorju borovskih tvornic Tomi Maksimoviču red Jugoslovenske krone m. razreda.
Važna razsodba
beograjske kasacije
Občina Pepelište v Južni Srbiji se je bila zadolžila pri Državni hipotekami banki. Občina je bi'a kasneje kot samostojna ukinjena in priključena sosednji občini Kri-lovac. Kriilovsko občino je sedaj tožila DHB za plačilo dolga bivše pepeliske občine. Okrožno sodišče je tožbi ugodilo, apelaoij-sko sodišče v Skoplju pa jo je nato odbilo Postavilo se je na stališče, da občina Kri-lovac ni zavezana k plačilu tega dolga, ker ob združitvi te obveze ni izrecno prevzela.
Zadeva je končno prišla pred kasacijsko sodišče v Beogradu To je odobrilo stališče apelacijskega sodišča in mu dodalo, da se po novem zakonu o občinah vasi smatrajo kot posebni deli občine in da so lahko pravne osebe, ki morejo samostojno pridobivati pravice in prevzemati obveze Zaradi tega sme DHB zahtevati plačilo dolga samo od vasi Pej>ellšta, a ne od cele občine.
Codreann obtožen veleizdaje
»Politika« poruča iz Bukarešte, da je državni tožilec pri sodišču za zaščito države definitivno sestavil obtožnico proti Korneliju Codreanu, voditelju razpuščene
Javni telovadni nastop ljubljanskih srednjih šol
Pred mnogimi tisoči gledalcev je včeraj z lepim uspehom nastopilo 5000 mladih telovadcev in telovadk
Ljubljana, 7. maja.
Na Stadiona ob Tyrsevi cesti so danes
ob 15. z javno telovadbo nastopili dijaki vseh ljubljanskih srednjih in učiteljskih šo4. Namen takega vsakoletnega skupnega telovadnega nastopa, ki so se že pred leti uvedli po srednjih šolah, je ta, da ob zaključku vsakega šolskega leta prikaže telesno-vzgojno kulturo in njen napredek med našo šolsko mladino. Za današnji telovadni nastop se je iz ljubljanskih srednjih šol zbralo okrog 5.000 mladih telovadcev in telovadk. Organizacija nastopa je bila v rokah telovadnih učiteljev s posameznih zavodov, nastop sam pa je vodil telovadni učitelj g. Kozak. Treba je priznati, da so telovadni učitelji v kratkem roku od februarja. odkar so pričeli vežbata za nastop, mladino odlično disciplinirali in i z vež bali, cako da so se vaje izvajale točno in v redu. Pri vsem tem pa so »meti dijaki le eno skupno vajo. ker jih v času pouka pač ni bilo mogoče pripraviti več.
Že okrog 2. ure so čete mladih telovadcev in telovadk veselo korakale iz svojih šol proti Stadionu, kmalu za njimi pa »o se zvrstile cele procesije svojcev in drugih, ki so si želeli ogledati lepo prireditev. Zbralo se je več tisočev gledalcev.
Prireditev je potekla točno po sporedu. Ob 15. je že bilo na telovadišču vseh 5 000 nastopajočih strumno postrojenih, ko je dal voditelj g. Kozak s poveljniškega odra znak za »mirno«: pozdrav državni zastavi. Godba je zaigrala državno himno in na visok mlaj so potegnili veliko državno troboj-nico. Takoj za uvodno slovesnostjo je ti-sočglava armad« zapustila telovadtšče, na katerem je ostalo le 600 učenk višjih razredov gimnazij m učiteljskih šol. Vzorno so izvajale proste vaje s priključenim kolom. Točnost izvajanja gibov je poudarjalo še vzorno kritje.
Za drugo točko so nastopili učenci nižjih razredov klasične gimnazije pod vodstvom učiteljev telovadbe gg. Miiloševiča in Piraa-
ta ter v šestih skupinah izvajali razne vajo in igre.
Sledile so vaje in igre učencev nižjih razredov I. državne reaLne gimnazije pod vodstvom telovadnih učiteljev čopa. Kozaka in Zaletela, nato one učonk I. in II. razreda vseh gimnazij. Prav tolibr razgibanosti «o prinesli na zeleno polje učenci nižjih razredov III. državne realne gimnazije pod vodstvom telovadnega učitelja g. Kovaiske-ga-
Šesta točka sporeda po je gledalce navdušila kakor na velik: Lahkoadetski tekmi: šlo je za »čast« med moškimi gimnazijami, ki naj bi jo reševal statetni tek. Za favorita je veljala štafeta III. državne realne gimnazije, ki je imela na svoji strani tudi največ navijačev. Nu, pričakovanja so se izpolnila in tekači III. realne gimnazije so zmagali z lepim naskokom v času 48 sekund na progi 400 m. torej v prav odlačnem času. Drugo, tretje in četrto mesto so zasedle po vrsti štafete I. državne realne gimnazije, drugo moštvo III. državne realne gimnazije in učiteljiščnikL Zmagovalno štafeto so pozvali pred tribuno, kjer so ji izročili lepo izdelano diplomo, delo učencev prof. Antona Koželja s I. državne realne gimnazije.
Poslednji dve točki sporeda so izpolnilo tretješolke vseh gimnazij, ki so, oblečene v pestre dečve, izvajale nri srbska kola in dva češka plesa, ter učenci višjih gimnazijskih razredov in učiteljišča, skoro 800 po številu. ki so nastopili s prostimi vajami, dokaj težkega sestava. Biili so prav tako odlični ▼ vseh pogledih, kakor njihove enakovrstne tovarišice, ki so nastopile s prostimi vajami za prvo točko.
Tehnična organizacija nastopa je bila brezhibna. Brez odmora 90 si sledile točka točki, tako da je bili dokaj obsežni in pestri spored zaključen že v poldrugi uri. Nastopajoči fanti in dekleta so se razhajali enako zadovoljno kakor množice gledalcev. Bil je to pravi praznik naiše srednješolske mladine, ki naj bi se redno ponavljaj ki stopnjevali od leta do leta.
Očitki beograjskega »Vremena« dr. Mačka
Pod naslovom »Ozlovoljenost v Zagrebu zaradi zadnjega nastopa dr. Mačka« pri-občuje beograjsko »Vreme«, glavno glasilo JRZ zanimivo poročilo iz Zagreba Najprej trdi, da naraščata med zagrebškim prebivalstvom, zlasti v vodilnih gospodarskih krogih, kritika in nezadovoljstvo z akcijami in zadržanjem dr. Mačka Nato »Vreme« nadaljuje:
»Posehno močno ozlovoljenje Je izzval zadnji letak dr. Mačka. Splošno prepričanje Je, da dr. Maček to pot ni postopal po lastni iniciativi, temveč po vplivih s strani, ki nima ni kakih zvez z ideologijo dr. Mačkovega pokreta. V krogih, ki so zainteresirani na zadnjih dogodkih, izzvanih po letaku dr. Mačka, se mnogo govori, da je dr. Maček izdal ta letak na prigovarjanje dr. Rudolfa Bičaniča, direktorja in enega glavnih organizatorjev Gospodarske sloge, številni hrvatski politiki in gospodarski činitelji že dolgo obtožujejo dar. Bičaniča, da je v zvezah z židovskimi
krogi Zaradi tega Je prišlo na zagrebška ulicah celo že do vzklikov proti dr. Biča-niču, od dr. Mačka pa so že mnogokrat zahtevali, naj se odreče njegovemu sodelovanju.
V zagrebškem javnem mnenju prevladuje sedaj prepričanje, da bi ti židovsiki krogi v zadnjem času, po priključitvi Avstrije, zelo radi vnovčili svoje premoženje. Da bi ljudje prišli do denarja, s kar terim bi mogli kupovati židovsko blago, so Židje s posredovanjem dr. Bičaniča dosegli pri dr. Mačku, da je objavil oni fa-mozn; letale. Zanimivo je v tej zvezi, da javnemu mnenju ni ostalo prikrito tesno sodelovanje med dr. Mačkom Ln zagrebškimi Židi, ki se jih tu držijo tudi vsi levičarski elementi. Znano je, da je nedavno eden glavnih predstavnikov zagrebških Židov javno izjavil, da bodo zagrebški 2id-je moralno in matei ^alno podpirali pokret dr. Mačka«
vodijo 2:1
Zagreb, 7. maja. o. Pred rekordnim števi. lom občinstva — na teniškem igrišču ASK na Šalati se je zbralo 3000 gledalcev — se je danes popoldne nadaljevala borba za Davisov pokal med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Ce: ska dvojica Menzel-Cetinar je premagala na šo dvojico Punoec-Mitič po težki torbi 11:9, 3:6. 10:8, 6:2 in vodi zdaj Češkoslovaška 2:1. Igra je biila izredno zanimiva in napeta od začetka do konca. V prvem in tretjem setu sta Punčeč-Vliitič obakrat imela odloČil-ni žogi za set in zmago, a nista uspela. Pun-eeč je bil ves čas izvrsten. Mitič pa slabši kakor se je pričakovalo, zaradi česar sta napravila vtis nevigranega para. Nasprotno sta se Cehoelova-ka dobro razumela in je bil zlasti Menzel sijajen, a tudi Cejnar je le malo zao-ntaial za nji: m.
Jutri sta na sporedu še dva singila in sicer med Menzlom in Punčečem ter med Hechtom in M i tiče m. Slednjega je naš savezni kape-tan določil, ker je Pallada v igri z Menzlom popolnoma odpovedal Izgledi Jugoslavije za končno zmago eo minimalni. Zaradi odlične igre gostov splošno pričakujejo, da bo končno stanje 4:1 v korist Ceškoslovalke. *
MIlan, 7. maja. AA. (Štefani). Danes se je tu začela 26. kolesarska dirka okoli Italije. Prva etapa Milan — Torino znaša 282 kilometra. Odhodu 500 biciklistov je prisostvovala velika množica in kolesarje navdušeno pozdravljala.
Duhlln, 7. maja. AA. (DNB). Pri današnji tekmi za Davisov pokal med Italijo in Irsko je zmagala italijanska dvojica Ta-roni In Quintavale v 4 se tih, z izidom 6 :3, : 6, 6:1, 6:2. Italija vodi 2 : 1.
Predsednik vlade pri ministru Cvetkovicu
Beograd, 7. maja. AA. Proti večeru je predsednik vlade dr. Stojadinovič obiskal v k'rurgičnem oddelku beograjske državne bolnišnice obolelega ministra za socialno politiko DraglSo Cvetkoviča.
Seja vodstva JUU
Beograd, 7. maja p. V ponedeljek m torek bo v Beogradu seja glavnega odbora JUU, na kateri bodo razpravljal? o raznih aktualnih učttelj-skih stanovskih zadevah.
ljudske fronte. Codreanu bo obtožen veleizdaje Razprava proti njemu bo še ta
mesec.
Bukareški listi obširno pišejo o obtožbi proti Codreanu in med drugim navajajo, da je prodajal zaupne državne dokumente neki tuji državi. Po zatrjevanju listov bo sodna razprava prinesla na dan stvari, ki bodo izzvale izredno senzacijo po vsej Evropi.
Sondermajer v avdienci
Beograd, 7. maja. AA. Danes popoldne ob 6. je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdieneo zastopnika predsednika Aerokluba Tadijo Sondermajerja. Ob tej priliki mu je Sondermajer poročal o organizaciji mednarodne letalske razstave v Beogradu, ki jo bo jugoslovenski Aeroklub priredil pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Knez Pavle je pokazal živo zanimanje za to važno pro. pagandno prireditev našega zrakoplovstva
Otvoritev letalske zveze z Sofijo
Sofija, 7. maja p. V ponedeljek bo slovesno otvorjena potniška letalska zveza med Sofijo in Beogradom Na tej prog! bodo vozila letala jugoslovenskega A-ro-puta. Prvo letalo bo odletelo iz Sofije r Beograd v ponedeljek ob 10 dopoldne in sicer z uradnimi predstavniki ter novinarji.
Ivan Vesenjak umrl
V petek zvečer je umrl v Krčevmi pri Mariboru bivši minister in poslanec g. Ivan Vesenjak. star 57 let. Zadela ga je kap.
Pokojni prof. Vesenjak je bil doma rt Moškanjcev pri Ptuju Dostudiral je za pro-fesorja in služboval najprej na ljubljanskem. pozneje na mariborskem učiteljišču. Po prevraitu je šel čisto v politiko, bil ponovno izvoljen za poslanca bivše SLS in bil 1. 1924 v Davidovičevi vladi minister za agrarno reformo. V svojih miadih letih se je udejstvoval tudi na novinarskem polju in je urejeval glasilo dr Ploia »Slogo«. Pozneje se je priključi,! SLS, v kateri je igral precej vidno vlogo. Pokopali ga bodo danes v Mariboru.
Naj v miru počival Žalujočim svojcem naše sožalje.
Vremenska nauoved
Zemunsko vremensko poročilo: Visoldt
pritisk nad Sredozemskim morjem je vzrok, da pritiska topli zrak čez Balkanski polotok v srednjo Evropo, kjer je pretežno oblačno vreme z visoko toploto. Hladni zrak iz arktičnih predelov se spušča čez britansko otočje in Skandinavijo v vzhodno in srednjo Evropo ter ustvarja precej« šnjo oblačnost s plohami. V Jugoslaviji prevladuje oblačno vreme z dežjem od časa do časa. Temperatura se je dvignila. Najnižja Osijek 3, najvišja Mostar 19 C.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme s plohami V severni polovici se bo nekoliko ohladilo.
Zagrebška: Zmeren porast temperatur«, oblačno deževn, močni vetrovi.
Dunajska: Povečini oblačno, ed časa do dež. nekolik« hladneje, —
»JUTRO« 8L 20&
Ifedrija, 8. V. 1938 K
Naši kraji in ljudje
Prebivalstvu dravske banovine
Kakor vsako leto, bo tudi letos r tem
mesecu po vsej naši kraljevini protituber-kulozru teden, ki ga prireja Protituberku-k>zna zveza. Namen protituberkuloznega tedna je. da se narod pouči o bistvu jetike in nje nevarnosti ter o tem. kako treba živeti in ravnati, da se jetike obvarujemo; po drugi strani pa je namen protituberkuloznega tedna, da se zbere čim več sredstev za zdravljenje tistih, ki so za jetiko oboleli, a sami nimajo potrebnih sredstev, da bi se mogli primerno zdraviti.
Podprimo vsi — vsak po svojih močeh — Protituberkulozno zvezo v tem njenem res nad vse potrebnem in plemenitem delu za zdravje našega naroda! Sodelujmo pri tem njenem delu. a prispevajmo tudi za njen plemeniti namen od svojih sredstev, kar zmoremo! Protituberkulozni teden se prireja v sporazumu z državno oblastjo in naročam zato vsem podrejenim oblastvom in institucijam, naj stoje v tem tednu Protituberkulozni zvezi ob strani z vso podporo Vsem. ki se bodo pri tem udejstvovali — bodisi v propagandi, bodisi pri nabira nju prispevkov — izrekam že v najJrej svoje priznanje in zahvalo.
Ban di. M. Natlačen
Tebi, M rodiš!
(Ob današnjem materinskem dneva)
Beseda mati sladka Je ko mana,
kil Je rosila Sioncem iz neba, očakov rodu bila je potreba na potu v raj, v deželo Kanaana.
Vodnica zvezda si otrokom, mati,
trn spremljaš jih na cestah vseh v življenje, žrtvuješ materinsko vse trpljenje, da bili bi vsem Tvojim dnevi zlati.
Sladkosti keifh mane v sebi nosil
hi ko dojiš, Ti dete grudi boža, Boga za srečo že takrat izprosiš.
Ti lnč si, iiva, čudovita roža, misterlj, ki pod srcem bitje ustvarja, življenja vir, ljubezni večna zarja.
Mara J. Tavčarjeva.
Janko Potah
Skrit pred javnostjo je pred nekaj dnevi prazno\>ai šest deset letnico rojstva eden izmed naših najboljših vzgojite!jev-pisateljev. Janko Polajk je bil rojen 2. maja 1878 v Višnji gori Že s sedmim letom je v teku 11 dni izgubil očeta in mater. Zanj se je zavzel pokojni tvornic ar Karel Pollak, ki je bil njegov stric, in ga je dal v Ijubljan-sl:o Marijanišče. Tu se je Janko spoprijateljil z Jožetom Murnom, poznejšim pesnikom Aleksandrovim, in to intimno prijateljstvo je trajalo vse do smrti mladega poeta. Po dovršeni nižji gimnaziji je stopil na učiteljišče in je naptavil zreiostm izpit leta 1897. Služboval je na več krajih, na Dolu pri Hrastniku, v Hrastniku. Poljča-nah, pri Sv. Duhu v Halozah, bil trinajst let šolski upravitelj v Št. Vidu pri Stični, Oiikoder je prišel za upravitelja na deško šolo na Grabnu v Ljubljani, kjer je ostal do svoje upokojitve leta 1936.
Janko PolAk je bil vsa leta dober in uspe-ien delavec na našem kulturnem polju. Bil je sotrudnik skoro vseh naših listov od
l
Zvona, Slovenke, Zvončka, Vrtca pa do Odmevov in Mladega Jutra. Njegove pesmi so sicer v formi preproste, a jih odlikuje svežost in občutenost. Vidi se jim, da jih je pisal le po srčni potrebi. Anton Aškerc ga je napotil na pedagoško polje, ki je bilo tokrat še neizorano in pusto. Tu
! se Je Janko PolAk izkazal pravi učitelj, ki mu je napredek mladine vse in h hoče iz otroka ustvariti pravega, svobodnega in naprednega moža. Študiral je dela največjih inozemskih pedagogov, a je v svojih delih ostal zvest idejam Švicarja dr. O. Messmer-ja. Napisal je neštete članke v Popotnika in Učiteljskega tovariša, ki so vedno zbujali pozornost. Napisal je več učnih knjig, ki zaradi smotrne sestave uživajo velik ugled. Za svoje zasluge je bil odlikovan s redom Sv. Save tn Jugoslovanske krone.
V pokoju ne pozna mira, temveč dela neumorno naprej, ker si je znal v vsem življenju ohraniti pristno fantovsko či-lost. Uglednemu šolniku in književniku, priljubljenemu družabniku in naprednemu možu želimo ie mnogo let plodovitegp dela in zdravja!
kdor*	ajzcll
hpi večkrat radi neredne stoll-ce. Dobro odvajalno sredstvo je D a r m o I. Je dobrega okusa in deluje brez bolečin. Vzemite zato tudi Vi D e r m o I.
rhr"
M.RS.UU00*-D2«J/3i

Dom Ferijalne zveze v Ljubljani
Osem let se je dravska oblast Ferijalne Zveze v Ljubljani prizadevala in zahtevala od centrale v Beogradu, da zgradi ali kupi lastni dom v Ljubljani. Sprva po svojih delegatih na raznih kongresih v Zemunu, Bledu, kjer so bili ustanovljeni fondi za gradnjo domov v Beogradu, Ljubljani (160.000), Zagrebu (100.000 din) in Sarajevu (100.000 din), pozneje pa, ko Je prišel F. S. pod neposredno nadzorstvo ministra prosvete, po svojem dolgoletnem predsedniku na številnih sejah plenuma, kjer ni bilo lahko prepričati zastopnike drugih krajev, da ima Ljubljana ne samo najvišjo potrebo gradnje doma temveč tudi pravico, do njega. Energičnemu prizadevanju seda-
ga je pooblastil, da izvrši nakup po predhodnem strokovnem ogledu, kjer so ljubeznivo sodelovali inž. Fatur, profesor tehnične srednje šole. g. profesor Andro Ku-ljiš, profesor Franc Vrhovnik. predsednik nadzornega odbora, in profesor Vinko Ko-šak. Na podstavi tega je bila 28. aprila kupna pogodba podpisana, lastninski prenos pa se izvrši te dni.
Kupljeno zgradbo namerava dravska oblast Jj\ S. nekoliko adaptirati, zlasti pa namerava iz kletnih prostorov, ki so zelo ugodno grajeni, napraviti stanovanje za oskrbnika in kopalnice. V pritličju bo z majhno adaptacijo na razpolago pet velikih sob, ravno tako v L nadstropju.
njega predsednika dravske oblasti čl. Josipa Mihelaka gre zahvala, da smo dom vendarle dobili.
Vodstvo J. S. Je predložilo g. ministra prosvete gradbeni pravilnik, po katerem se fondi ukinejo, ves kapital se zlije v en sam fond, iz katerega naj se leto za letom garde domovi, kjer so potrebni in kjer imajo oblasti že nekaj imovine prihranjene. V tem pravilniku je bilo tudi določeno, da se gradi prvo leto v Dubrovniku in Ljubljani. G. minister je podpisal gradbeni pravilnik z odobravanjem in priznanjem. Nato je plenum dne 21. in 22. aprila sprejel predlog predsednika dravske oblasti F. S. dr. Mihelaka, da kupi F. iS. v Ljubljani vilo in vrt ge. Magdalene Battelino, Ljubljana, VH. Drenikova ulica 22 za 350.000 din in
Hiša ima krasen vrt tn dvorišče, tako da Je najldealnejSa rešitev ljubljanskega ferijalnega doma, ki bo lahko dnevno sprejel po 100 dijakov. Odveč Je povdarjati veliki pomen in potrebo po takem lastnem domu. V Ljubljano in skozi njo potuje med počitnicami veliko število dijakov in dijakinj. Poleg tega potujejo v Ljubljano in skozi njo tudi med šolskim letom večje skupine dijakov, ki jim je zelo težko Iskati prenočišča. Dravska oblast se Je obrnila zdaj tudi na mestno občino in na bansko upravo in na Higienski zavod za podpore. Razumljivo je, da je blagajna Dravske oblasti, ki je morala posoditi centrali 70.000 din za nakup te hiše, izčrpana in da je treba F. S. podpreti s podporami za nakup odej in postelj in za adapcijska dela.
Slovenski umetnik iz Nemčije
Josip Slovnik je po treh letih spet doma
Ljubljana, 7. maja.
V jeseni pred tremi leti je po svojem 241et. delovanju v Nemčiji obiskal svojo do movino slikar g. J. Slovnik, ki se je rodil leta 1881. v št. Vidu nad Ljubljano ter se je po dovršeni domači ljudski šoli učil v Gotzlovi rezbarnici v Ljubljani že kot otrok je kazal veliko slikarsko nadarje-
nost, z njo pa je bala združena tudi ne-ugnana želja po izpopolnitvi Napotil se je v tujino ter dal kmalu dober primer ( žilavosti našega rodu, ki se v najtežjih razmerah tudi daleč od doma uspešno uveljavlja^ V Monakovem je dovršil obrtno šoto, v Karlsruhe pa slikarsko šolo. že pred vojno so bile njegove slike deležne
«. „ r--„_ R) TU^li Se Je lUUMn ▼
Dttaseldarfu, kjer Je dovrtt umetniško floto ki akademija Svoje sumje rt Je izpopolnil na potovanjih po Nizozemski, Poljski, Danski in ftvtd Na obrtni Mi v DQs-seldarfu je 4 leta poučeval kot honorarni strokovni učitelj, potem pa ae Je popolnoma posvetfl svoji slikarski umetnosti.
Pred tremi leti Je >Jut*rxx oglednemu rojaku posvetilo daljši članek ter ▼ njem tudi navedki, da je za. državni muzej v Dtlssefctorfu izvršil za oddelek »Jeklo in železo« dve stenski dekoraciji ▼ dnžžlrt 8
tn v širini 4 metrov, ki predstavljata veličastno skupino strojev. Za te dekoracije Je bil razpisan natečaj, tekme se je udeležilo kakih 50 slikarjev, naš rojak g. Slovnik pa je dobil prvo nagrado. G. Stov-nika je uvedla njegova neumorna delavnost tudi v publicistiko. Razne pomembne revije so objavljale njegove razprave o ureditvi in okrasitvi modernih domačij. Po ocenah stroge kritike je odličen slikar pokrajin in tihožitij. Pred tremi leti, ko je bil na obisku v domovini. Je razstavljal svoje slike v svoje rojstnem kraju št. Vidu in tudi naši kritiki so ga pohvalno ocenili Svoj oddih je porabil prav izdatno za upodabljanje lepot svoje domovine sebi v srčno radost kn spomin, a tudi za obogatitev mnogih razstav v tu-
Poizkuslte WRIGLEY (B3gH5 gumo a žvečenje. Ugoden
■h)
7T- -
/ 1 okus Vam bo prijeten. Odlit
g a -"5 T - ">h<> <n nrohivc
A- Ozmo, Zagreb, Vlaška 72/a
Jtol Njegov motiv te St Vida. je nte*J nastavljen v Izložbi Tiskovne zadruga t 8e-leaburgmi ulici
G. Josip Slovnik bo tokrat med nami več tednov ln udeležil se bo tucB pomladanske razstave slovenskih likovnih umetnikov V Mariboru. Pri obisku v našemi uredništvu Je izjavil, da so za umetnike v Nemčiji napočili boljši časi in da je zar radi tega lahko spet obiskal svoje domače kraje.
Dobrodelne znamke za zaščito otroka
Kakor že nekaj let po vrsti je tudi letos izdala naša poštna uprava v začetku maja posebne dobrodelne znamke, katerih prebitek je namenjen Uniji za zaščito otrok. Letos so bile te znamke prvič izdelane po natečaju, in lahko rečemo, da so dokaj boljše, kakor so bile v prejšnjih letih. Pa še nekaj drugega je: nove znamke
so tiskane na novih strojih v bakrotisku in zaradi tega tehnično mnogo bolje izdelane, kakor so bile vse dosedanje.
Serija obsega štiri vrednote, in sicer temno sepiasto po 50 par, jekleno zeleno po 1 din, cinobrasto pa 1.50 din in kar-minasto vijoličasto po 2 din. Znamke se prodajajo po dvojni nominali, torej precej dražje kakor lansko leto, ko je znašal pri-
bitek pri vsej seriji din 2-50, med tem ko Je letos 5 din.
Serija ima dva črteža. Na enem so tri otroške glave, na drugem pa otrok, ki leži v postelji Vsaj tako se vidi s slike, čeprav je bilo vnaprej objavljeno, da kaže slika otroka ob morskem obrežju. Prva slika je na vrednotah po 50 par in 1-5*j din, druga pa na ostalih dveh.
Zelo slabo je pri znamkah zobčanje. Ce Je markarnica vrgla težke milijone za nove tiskarske stroje, bi pač lahko žrtvovala še nekaj stotisočakov za perforirne stroje.
Znamke so velike 30 X 24 mm, in sicer prva in tretja v podolžnem, druga in četrta pa v pokončnem formatu. Papir je močan, zobčanje pa 12% grebenasta
Znamke se bodo prodajale en mesec, frankaturno veljavo pa imajo do konca septembra. Naklada znaša za vso serijo 150.000 kosov in je prav verjetno, da bodo vse znamke že v nekaj dneh prodane, ker so zbudile dosti zanimanja. Ljubljanska glavna pošta je dobila 5000 serij, ostale ljubljanske pošte pa 3000 serij. Najbrž pa bo zanimanje za znamke tolikšno, da bodo prišle čez nekaj časa na ljubljanske pošte še tudi vse tiste serije, ki na dežefl morda ne bi bile prodane.
Kakor smo s tiskom lahko zadovoljni, pa moramo pripomniti nekaj k umetniški izgledbi znamk. Pozna se jim, da so delali osnutke zanje umetniki, ki v tej grafični panogi še niso doma. Slika, ki je morda v velikem formatu učinkovala prav dobro, je v pomanjšanju dokaj groba. Zlasti se to opazi na pokončni sliki ki kaže otroka v postelji Lasje tega otroka so tako zarisani kakor bi bili vzeti z reprodukcije kipa. Grdi so tudi napisi, ki bijejo vse preveč v oči. Ali res ni mogoče napisa tako zliti s sliko, da ne bi črke učinkovale pla-katasto in prisiljeno?
Žene morejo po večkratni nosečnosti s dnevno rabo pol kozarca naravne Franz-josefove grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda je davno pre-skušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogi. re». br. 15. 485/33
Ko Santje plačujejo fantovski krst
Življenje po vaseh je utihnilo, umirilo se je, zamrlo ter se spravilo v hrame in leglo k počitku, na pokrajino pa je sipa! topel majniški večer svojo sivkasto temoto, ki se je od trenutka stopnjevala, kakor bi hotela zakriti vse to pisano krasoto zelenja in cvetja ki ga je pričaral iz spočitih trat maj, a tema je bila preslabotna in se ji nakana ni posrečila, zaikaj prodrl jo je smehljajoči mesec, ki se je zibai na modrem, kakor svila bliščečem se nebu, kjer so migljale zvezde, se užigale in zamirale, mežikale jasneje im čvrsteje pa se zopet umikale nazaj, kakor b-. se sramovale razkazovati svojo lepoto. Mrak se je jezno zale-faval v svetlobo, ^ boril z njo za sleherno P'-d zemlje, za sleherno bilko trave, ali mora se je umikati pred njeno svežo silo, in ko je videl, da ji bo popolnoma podlegel, če ne popustil, se je hinavsko stisnil v sence drevja, hramov hribov, — strašil je za cerkvenim' zvoniki ir, se režal v kronah jagn ledov ki so rasli obakraj ceste po vaseh Mesec tw se je smehljal s svojim re-jenim obličjem Mirno je plaval na nebu in tu pa tam pogledal nekoliko globlje v kakšno 9enco da se je mrak stisnil še tesneje v kot, pobesil oči in trepetal, in mesec se ga je usmrtil, pustil mu je kot kjer j« lahko preživel noč.
Pred vaško kapelo, kjer se ob nedeljskih večerih zbira mladež k čaščenju maja so prihajali fantje. Počasi so onhaiali od raz nib strani: po eden ali k večjemu po dva. Bogati posebej, železarski posebej, in oni viničarsid zase, pred kapelo pa so se združili, kak<y bi ne bilo razlike med njimi. Vsi so hodili tiho. Ne vriska, ne petja »i bilo čuti, še oeLo govorili so tiho in dostojan-
stveno, kakor bi b Sla ta noč nekaj nenavadnega, svečanega in prazničnega.
Prvi so bili pred kapelo oni najmlajši, ki bodio morali to leto plačati krst, fantovščino, btrez katere običajni fant ne more skozi življenje. Gorje mu, če bi se ji hote odtegnil! Ne seme ponoči mimo na vas, ne k dekletu, zakaj izza plotov lete nanj oblikovri in kamenje. Izpodnesejo mu lestvo, ko visi na oknu in kliče dekle, nastavijo rreu pred vrata lonec gnojnice, ki se polije po njem. ko pride ven. in še veliko drugega se mu laihko zgodi, kar jim pač pride na pamet. Kak smešen bogatin, težak gruntar, se je hotel časih krstu izmakniti. Ne zaradi skoposti, ampak tako, — ker bi ne bil rad v družbi onih siromašnih, ko pa so ga vse leto podili za plotovi, lomili zaradi njega lese in mu mazali z drekom prelaze, je prihodnje leto plačal krst, da je bil mir v vasi. Novinci so bili tihi. resni in zamišljeni Tu in tam se je kateri sklonil k ušesu svojega soseda iin mu za.šepeual kakšno vpra šanje. in ona je prikimal, ali je pa odkimal, kakršno je bilo pač vprašanje, vselej pa je zmigal z glavo tako močno, da se mu je zavrtela za polovico na okrog, ali pa se mu je brada dotaknila prsii, če je prikimal, potem pa se je umiril m gledal po vasi. če morda že prihajajo najstarejši, ki bodo nocoj vodili.
Prisili so Kakor strogi sodniki so obšli skupino, povpraševali to in ono, in dogovorjeno je bilo Nobeden izmea mladih ni bil tal ne nesposoben za fantovanje. vsi so bili sprejeti.
»Ste se naučili peti florjanovico?« jih je vprašal nekdo, in prikimali so
»Tisti, kn pojete prvi glas, v sredino I« je
ukazal eden od starejših, ko so se ustavili pred Janžekovo hišo. kjer sc začenjali s florjamovanjem sleherno leto. »Drugi glas na desno, basisti pa proti srvinjakom! — Oni, ki niste pevci, bodite tiho in ne krulite! Šamprli, ti pa ne moti petja s svojimi oslarijami im ne pripevaj s svojim meketa-jočim glasom! — Zdaj!« je ukazal vodja, in nad zaspano vasje je zapiavala pesem. Rahlo se je zibala nad hrami t&i postajala močnejša in močnejša, in se slednjič razlezla daleč okrog po Slovenskih goricah, da so se glasovi lovili med vejami zelenega vrbja ob Pesnici, in se lomili na klokotanju vode pri mlinu Ps na vasi so zalajali. Mačka pri Janžekovih je od strahu pobegnila z ležišča in konji v hlevu so zarezgeta'i, famtje pa so mirno peli:
»Hvaljen bodi Jezus Kristus to je naš ti prvi glas. Vi pa čeč'te, na vse vefct bodi Jezus Ti pri nas.
Hitro vstan'tc no poglejte, kaj 9e v kamr vam godi Maček s tiinje zaba vlači no baruse si masti.«
Potem so še pel' o svetem Florijanu, ki je trpel za svojo ver«.' in \ ognju umrl, o njegovem sovraštvu do požarov in o skrbi, ki jo posveča kmetijam, hramom, ljudem in živini, in ko so odpeli:
»Ljubi oča. ljuba mati. da bi daroval' kaj! Mi 'mo vzeli kaj te dali, če do jajca al' meso,«
je stopil najstarejši k okno, se prijel za železne križe in spregovoril:
»Dober večer 'no sveti Florijan! Zdaj je prišel en jajčev cigan. Bog vam blagoslovi vinske gore 'no žitno polje, meni pa pet m dvajset jajec gre.«
Gospodinja v hramu se je oglasila. Kakor senca tiho je prišla k oknu, stisnila fantu v roko par jajec klobaso in nekaj drobiža. »Naj vas sveti Florijan varuje ognja, vaše hrame in živino,« so se ji zahvaljevali in šli dalje od hiše do hiše. Povsod so peli o Florijanu, povsod so jim dali, kar so imeli in tij j>a tam so jih klicala k oknu tudi dekleta. Včasih enega, "pa zopet drugega, da sta pri petju manjkala po dva. Ko sita se tiho pridružila gruči pri sosednji hiši. sta rahlo nasmihala in se veselila lepe noči
Ko so obšli vso vas, ko je iztegnila poslednja gospodinja roko skozi okno, so posedli za vasjo na trato, i zložili nabrane stvari ter jih prešteli. Bilo je par sto jajc, nekaj desetim klobas, in kak stotak drobiža. Sto jajc so določili za cvrtje, ostale pa so nesli k trgovcu, ki je vstal kljub pozni uri, in so mu jih prodali. Kupil je tudi klobase, dodal za florijanovico še on, in fantje so odšli.
Sredi vasi je stala Valentinova hiša, pri kateri so bila tri dekleta. Tn seveda po števiilu. vredna pa 90 bila deset drugih, — kakšnih onih. s širni jankami iz sosednjih far Dogovorjeno je bilo da oodo pražile cvrtje one Zbudil: so jih, jim izročili jajca s<ami pa so posedli v prikletju za družinsko mizo. kjer jedo težaki, ko jih je veliko pn hiši Nekateri, tisti, ki se radi smukajo okrog belrh jančjaikov. pa so smeg-niin v kuhinjo ter segali dekletom z« rokav-ce. m časih je kateri dobiil * *ajasto roko tako zaušnico, da 9C se mu saje razmazale po vsem licu; jezno se je držal in se umival. v prikletu pa so se mu smejali Domači sin, ki je bil med novinca, je šel v klet.
prinesel na mizo dole viko jabolonice in pitje se je pričelo Nekaj denarja bodo zapravili ta dan, ostalo pe na binkoštni ponedeljek, ko bodo imeli veselico na račun krstov in flori j anovskega zaslužka.
»Dobro ste se odrezali, pebari!« je pohvalili novince najstarejši fant, in oni so se muzali. Nekdo izmed njih mu je hotel nekaj odgovoriti, ali glas mu je le medlo p iskal, tako je bil hripav od petja, in ostali so se mu smejali.
»Zdaj pa položi vsak izmed vas, novjaki, na mizo dvajset dinarjev za krst! Na binkoštni ponedeljek se dobimo pri Rolu. Vsak si lahko prižene tudi dekle seboj, zakaj zdaj je krst za vami.«
Ko je zvonilo pri fari jutrnioo. so se fantje razšili. Okajeni so bili in siti cvrtja. Peli so vesele pesmi, vriskali m se hrupno razhajali, po vaseh pa 90 se zbirali ljudje, ki nameravajo romati k Sveti Trojici zakaj tam je Florijanovo žegrutnje, in ta dam vodijo procesijo k Trobci sam gospod faj-mošter, da bodo odpustki večji — Mladina že nerada hodi na romanja, zakaj človek bi moral imeti pri sebi pohiio mošnjo denarja, ko pa prosijo za vse za Afriko in Ameriko. za Jeruzalem in Rim, kakor bi doma ne imeli dovoli siromakom. Ko bodo stari izumrli, se bo romanj«* morda opustilo, nehalo bo biti vir dohodkov nabira tel jem mi-lodarov, in Afrika se bo morala preživljati z lastnimi rokami
Tako so praznovali god svetega Fk>rdj»-na, ko se plačujejo fantovščine, v Slovenskih goricah pred leti Zdaj pa je legel na hrame nekak nemir io skrb, kakor bi jih tepla šiba božja. Ampak tudi šiba božja ae enkrat odvrne od človeka, le 'verovati je treba v ta
t
Gospodarstvo
Znižanje poslovnega davka pri uvozu stroje za nove tvornice
Kakor Je znano, Je bila letos ukinjena carinska prostost pri uvozu novih strojev, ki se ne izdelujejo v naši državi Zaradi tega je prenehala tudi prostost glede plačila skupnega davka na poslovni promet, in je treba od 5. februarja t. 1. plačati poleg carine 2 zL din za 100 kg še 8% prometnega davka S tem so težko prizadeta vsa industrijska podjetja, ki si hočejo nabaviti nove strojne in druge naprave in modernizirati svoje obrate. Industrijske korporacije v naši državi so zaradi tega zahtevale, da se novi stroji, če že niso več carine prosti, vsaj oprostijo prometnega davka.
Iz Beograda sedaj poročajo, da je finančni minister v sporazumu s trgovinskim ministrom izdal na osnovi zakona o skupnem davku na poslovni promet uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet, ki pravi naslednje:
V pripombi k tarifnim številkam 648 do 654 flokomotive, lokomobile, parne sesal-ke, parne turbine, parni stroji, eksplozivni motorji, vodne turbine, motorna kladiva, motorna dvigala, kompresorji, hladilni stroji), 654 (stroji za obdelovanje lesa, ko-
vin in kamna), 657—659 (tekstilni stroji, stroji za razne industrijske panoge, stiskalnice) 662 in 663, točki 1. in 2. (ostali stroji ter dinamo stroji in električni motorji preko 500 kg) se doda naslednja določba:
Novi stroji po poreklu iz pogodbenih držav, za katere se s potrdilom trgovinskega ministrstva dokaže, da se ne izdelujejo pri nas in da se uvažajo za tvornice, ki se grade kot nove, se plača pri uvozu 25% skupnega prometnega davka To se bo izvajalo od dneva razglasitve v »Službenih novinah«. Za blago, ki bo na dan razglasitve neocarinjeno na carinarnah, se bo izvajala nova tarifa skupnega davka. Za vse nabave na račun države in samoupravnih teles ki se bodo vršile po razglasitvi teh sprememb na podlagi sklenjenih pogodb, se bo do tega dne plačal skupni davek po dosedanji tarifi.
Kakor je iz gornjega besedila razvidno, velja znižanje skupnega davka na poslovni promet pri uvozu novih strojev na eno četrtino le za nove stroje in naprave, ki se uvažajo za opremo tvornic, ki se grade kot nove.
Nemške marke za potnike v Avstrijo in za dijake
Nemška državna banka je obvestila našo Narodno banko, da je promet z nemškimi register-markami s 1. majem 1938 razširjen tudi na področje bivše Avstrije.
S tem v zvezi se od 1. maja 1938 lahko prodajajo potnikom, ki odhajajo v Avstrijo, potrebna plačilna sredstva v nemških markah, in sicer na isti način in pod istimi pogoji, kakor je bilo to že do sedaj urejeno za Nemčijo. Dovoljene zneske v nemških markah in v mejah, predvidenih v odredbah, ki so veljale do sedaj za Nemčijo, smejo prodajati samo oni domači pooblaščeni zavodi, ki imajo dovoljenje za turistične račune pri svojih korespondentih v Nemčiji ali oni, ki si to dovoljenje za otvoritev turističnih računov v Avstrijo naknadno pribavijo. Ugodnosti, ki jih imajo dijaki v Nemčiji, uživajo od 1. maja t. 1. na isti način in pod istimi pogoji tudi na£i dijaki v Avstriji. Na ta način smejo od 1. maja 1938. naprej pooblaščeni zavodi sprejemati v predvidenih meiah dijaška nakazila v nemških markah tudi za naše dijake v Avstriji, v kolikor ti izpolnjujejo vse predpisane pogoje za dijake v Nemčiii.
Novi strogi predpisi o davšalh potrdilih pri izda]aafa potnih listov
Finančno ministrstvo je glede davčnih potrdil za potnike, ki potujejo v inozemstvo, izdalo nove predpise, ki so bili preko banskih uprav poslani oblastvom ki izdajajo potne liste. V bodoče »e potni listi ne bodo smeli izdajati v nobenem primeru brez davčnega potrdila, tudi ne v času letne sezone, preko katere so bili doslej veljavne izjeme. Nove določbe o davčnih po trd i lili, ki jih je treba predložiti prošnji za potni list. se glase takole:
1) Za vidi ran je potnih listov za potovanje v inozemstvo je treba zahtevati davčno potrdilo one osebe, ki zahteva potni list; če pa je ta oseba žena, ki ne plača davka, tedafj je treba zahtevati davčno potrdilo njenega moža; če gre za mladoletno osebo, je treba zahtevati davčno potrdilo starcev, če so še živi odnosno zapuščinske mase. ne gtede na to, zakaj potuje dotična oseba v inozemstvo. 2) Osebe, ki so v službenem odnosa ju (nesamostojno delo ali nesamostojni poklici) in ki potujejo po po?lih v inozemstvo, so dolžne, kadar zahtevajo potni list, predložiti davčno potrdilo, ne samo svoje, temveč tudi potrdilo o plačanem davku delodajalca, če ne dokažejo, da potujejo za svoje lastne potrebe; le v tem drugem primeru se zahteva davčno potrdilo le od osebe, ki zahteva potni list in ne tudi od delodajalca, 3) V primeru, kjer se vidi, da dotična ose.ba ne plača davka, je treba proučiti, s kakšnimi sredstvi potuje in je potem zahtevati potrdilo o plačanem davku od one osebe, ki je dala sredstva za potovanje.
Medsaffcžaa ®&rtna
razstava v Berlinu
Med našim obrtništvom vlada veliko zanimanje za Mednarodno obrtno razstavo v Berlinu, kjer bo tudi poseben jugoslovanski oddelek. Ker se obračajo številni interesenti za pojasnila na Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI, pod kakšnimi pogoji bi mogli posetiti razstavo, prisostvovati raznim strokovnim kongresom ter si ogledati tudi razne znamenitosti in naprave, ki so zanimive tudi s strokovnega stališča, daje zavod za pospeševanje obrti v naslednjem kratka pojasnila na podlagi podatkov, ki smo jih dosedaj prejeli.
Poset razstave je mogoč ali s potovanjem posamično, ali pa v skupinah. Posamezniki, ki si nabavijo vozni listek v naši državi, imajo na nemških železnicah 60% popust in bi znašala cena vožnje z brzovla-kom III. razred preko Munchena do Berlina in nazaj 930 din. Vsekakor je treba računati, da na vožjo tja in nazaj odpadejo skupno štirje dnevi, na poset razstave in kongresov, ki bodo med 28. majem in 3. junijem, pa odpade šest dni. Za prehrano in prenočišče je treba računati še okrog 200 din na dan.
Skupinska potovanja po železnici se do otvoritve razstave ne morejo prirediti, ker je treba za priprave več časa. Računati je da bo taka potovanja organiziral Putnik šele v dru-gi polovici meseca junija; poskrbel bo pri tem tudi vse potrebno za prenočišča, prehrano in oglede. To skupinsko potovanje bo lahko nekaj cenejše, zlasti če bo bivanje v Berlinu nekoliko skrajšano. Vršiti pa se bo moglo seveda, le. ako bo dobil Pufcnik zadostno število prijav.
Pač pa je dobil Zavod za pospeševanje obrti informacije, po katerih bi Putnik lahko priredil skupinsko potovanje tudi za otvoritev razstave in za poset kongresov,
ako se najmanj 30 interesentov prijavi in se potovanje izvršii z avtobusom. V tem primeru bi šla pot iz Ljubljane preko Miin-chena. povratek pa bi bil preko Prage in Dunaja z ogledi teh mest. Potovanji bi znašalo tri dni tja in tn dni nazaj, bivanje v Berlinu pa 6 dni. Cena vožnje in oskrbe brez opoldanske in večerne hrane bi v tem primeru znašala za eno osebo 1.500 din, skupni potni stroški s prehrano torej okrog 2.700 din. V tem primeru bi bil odhod iz Ljubljane 25. maja, povratek pa 5. junija zjutraj. Vsi interesenti naj se obrnejo za podrobnejša pojasnila na biljetar-nice Pufcnika. kjer naj se tudi prijavijo.
Glede kongresov, ki bodo v gori navedenem času v Berlinu, omenjamo, da je predviden med drugim mednarodni kongres mizarjev, krznarjev, klobučarjev in rokavi-čarjev, slaščičarjev, krojačev, fotografov, pekov, frizerjev, mehanikov, kleparjev, elektrotehnikov, mesarjev, čevljarjev, slikarjev, urarjev in optikov.
Interesenti, ki se odločijo, da se udeleže berlinske razstave, naj zaradi evidence obvestijo tudi zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani, ki bo dal tudi potrebne informacije, kolikoi so mu na razpolago.
Prijavite prenočišča za vse-državni trgovski kongres
Priprave za III. kongres trgovstva kraljevine Jugoslavije, ki bo v Ljubljani v dneh od 10 do 13. junija t. 1., so v polnem teku. V Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici, kjer ima svoje pisarne Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino, ki ji je poverjena organizacija kongresa, je od dne do dne bolj živahno Ker bo udeležba trgovstva na kongresu, kakor kažejo prijave, izredno velika, ima posebno kongresni stanovanjski urad te dni izredno veliko dela. Ni namreč lahko preskrbeti v Ljubljani in še za časa velesejma, nad 5000 primernih prenočišč.
Kongresni stanovanjsk odsek računa pri preskrbi prenočišč za trgovce iz vse države in sosedne Bolgarske,, ki bodo prišli na kongres, na priznano gostoljubnost ljubljanskega trgovstva in vabi tudi tem potom prebivalstvo mesta Ljubljane in okolice, da priglasi vsa prenočišča, ki jih lahko proti plačilu da na razpolago za časa trgovskega kongresa. Dobrodošlo nam je vsako prenočišče, tudi zasilno, in po več postelj v eni sobi
Prenočišča se lahko prijavijo najbližjemu trgovcu ali pa neposredno Zvezi trgovskih združenj dravske banovine, Ljubljana, Trgovski dom, Gregorčičeva ul. 27, tel. 31-97.
Beograjski velesejem
Prejšnjo soboto je bil otvorjen prvi pomladanski beograjski vel esejem. Čas mu ni ugoden. Vreme je krmežljavo in Madno in splošne prilike baš ne zapeljujejo mnoio h kupčijski živahnosti. Kljub temu je obisk še dokaj po vol j en in je. kakor ugotavlja jo beograjski listi, do srede posetilo ve-lesejem okrog 40 000 ljudi. Razstavljale! še niso prišli čisto na svoj račun, ah proti koncu tedna pričakujejo znatnejših kupčij. Toliko je pa že gotovo, da pomladanski ve-lesejem po obsegu posilov ne bo dosegel svojega jesenskega vrstnika. Tokrat je i no- • zemstvo — kar je naravno — slabeje za- i stopano. Njegova pozornost se koncentrira pač na pomembnejšo jesensko prireditev. Italijanski paviljon je ostal trgovsko nezaseden. V njem je nameščena carinarnica. V češkoslovaškem pavilj^/nu so razstavljeni predvsem izdelki češkoslovaške steklene in porcelanske industrije V njem se nahaja tudi zastopništvo Jugoslovenske-čcškosilova-ške gospodarske zbornice. Rimmnski paviljon je ostal na višini-jesenske prireditve. Madžari prikazujejo v svojem paviljonu madžarske kuilturne filme in nazorno pred-oeujejo razne panoge gospodarske delavnosti v svoji državi. V velikem paviljonu št 5.. kjer je bila lami posebna avtomobilska razstava, je nameščeno domače obrtništvo skupaj z galanterijo. Tekstilna industrija je zavzela paviljon št. 2., kovinska pa paviljon št. 3. V paviljonu št 4 je razstava našega kmetijstva, vinogradništva in mlekarstva V Spašičevem paviljonu so razstavljeni izdelki našega monopola. Tam je tudi lepa razstava žensJcih ročnih del, oddelek P u trnka s turistično razstavo in nekaj slik starega Milovanoviča. Mnogo poljedelskega orodja in strojev so razstavile domače tvrdke zunaj paviljonov pod milim nebom.
Nov je paviljon beograjske BayIonijeve pivovarne. Od inozemskih tvrdk so predvsem zastopane nemšike. Čehi imajo svoj paviljon, a poleg tega je podjetje Škoda lepo nameščeno v paviljonu št. 3. Bolgari razstavljajo predvsem svojo keramiko V osrednjem paviljonu občudujejo obiskovalci razkošne izdelke milanske svile/ne industrije.
Kar se Slovencev tiče je tokrat kovinska
industrija izostala Tudi naših usnjarjem ni. Pač pa so tekstilne tvornice zeJo reprezentativno zastopane. Tu vidimo predvsem izdelke velikih mariborskih tvrdk Hutter in drug, Doctor jn drug, Torra in drug, Tekstilne družbe Košaki in druge. Tu je vrvar-na in pl ©tarna iz Grosuplja im Industrija platnenih izdelkov iz Jarš. Mariborska tvrd-ka Meinl in Herold razstavlja harmonike in druga glasbila V paviljonu št. 3. so lepi izdelki prvi šamotne tvornice Celje—Štore. Tam sta tudi »Sem peri t« iz Kranja Ln Mariborska tiskarna. V paviljonu št. 5 je zelo reprezentativno nameščena naša domača tvornica »Peko«, tvomica pohištva Remec in drug iz Kamnika pa ima svoj lastni paviljon.
V Spašičevem paviljonu je Putnik med svojimi slikami razobesil tudi nekaj lepih slovenskih pokrajinskih slik. Velesejem bo zaključen v ponedeljek 9. t. m.
Poslovni uspehi „Putnika"
Družba »Putnik« objavlja v svojem poročilu za lansko leto zanimive podatke o svojih poslovnih uspehih in o naši turistični propagandi. Družba je lani žrtvovala za propagando 4.2 milijona din, v petnajstih letih obstoja pa 24 milijona din (od tega samo v zadnjih treh ietih 11 milijonov). »Putnik« je lani izdal 500.000 komadov turističnega materiala (prejšnje leto 150.000), s pomočjo »Putnika« pa so turistične zveze izdale 450.000 komadov turističnega materiala (prejšnje leto 440.000). Te znatne izdatke za turistično propagando je »Putnik« kril iz svojih dohodkov izven prodaje železniških vozovnic. Dohodki od prodaje vseh vrst voznih kart so lani dosegli 2.2 milijona din, dočim so upravni stroški znašali 2.3 milijona din. Železniških kart za jugoslovenske državne železnice je »Putnik« lani prodal v Jugoslaviji za 61 milijonov din in v inozemstvu za 56.5 milijonov din in je pri tem zaslužil na čisti proviziji 1.93 milijona din ali povprečno 1.64%. Prodaja naših železniških kart se je v Jugoslaviji povečala za 11.9%. v inozemstvu pa za 20.6%. Skupaj je »Putnik« prodal za 160.9 milijona din železniških, avtobusnih in ladijskih voznih kart (prejšnje leto za 137.7 milijona din). Stroške za turistično propagando pa je »Putnik« kril iz dohodkov od ostalih poslov v zvezi s turističnim prometom (devizni in valutni posli, organizacija specialnih vlakov, zlasti na pariško svetovno razstavo).
Občni zbor Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani
V torek 26. aprila 1938 popoldne se je vršil v veliki posvetovalnici Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani redni letni občni zbor tega največjega slovenskega zavarovalnega zavoda. Zborovanje, ki se ga je udeležilo lepo število članov, je vodil dolgoletni in zaslužni predsednik stolni kanonik Ivan Sušnik. Iz obširnega in zanimivega poslovnega poročila posnemamo: Zmerno zboljšanje gospodarskih razmer je ugodno vplivalo na rast poslov ter omogočilo prav ugoden poslovni uspeh. V elementarnem oddelku je Vzajemna zavarovalnica izdala v 1. 1937. vsega 15.588 novih polic, a premija se je povišala od 10,730 637 din v letu 1936. na 11,508.363 din v letu 1937. — Posebno velik porast pa beleži Vzajemna zavarovalnica v svojem življenjskem oddelku. Tu je bilo v letu 1937. na novo sklenjenih 1.621 normalnih zavarovanj z zavarovalno glavnico 55.015.372 din ter 7.661 ljudskih »Karitas« zavarovanj z zavarovalno glavnico 25,752.910 din. Čisti prirastek je v letu 1937. znašal 5.601 polico z zavarovalno glavnico 42.896.245 din. Ko-; nec leta 1937. izkazuje življenjski oddelek 26.007 zavarovanj z 230.896 875 din zavarovalne glavnice. — Za tekoče in bodoče obveznosti napram zavarovancem razpolaga Vza jemna zavarovalrica s sredstvi v višini 79,230.905 din ter so se jamstvena sredstva samo v 1. 1937. zvišala za 8,941.821 din. — Zanimivo je, da je Vzajemna zavarovalnica v letu 1937. navezala poslovne stike z brati Bolgari in sklenila pozavarovalno kvotno pogodbo z zadružno zavarovalnico »Činovričcsko družestvo« v Sofiji. — Zaradi zvišanja števila zavarovancev je morala zvišati naklado svojemu g^silu »Na®a moč«, ki sedaj izhaja mesečno v 105.0C0 izvodih.
Občni zbor delničarjev Jadranske zavarovalne dnsžbe v Trstu
Pod predsedstvom g. Gr. Uff. Dr. Ar-nolda Frigessija di Rattalme se je vršil v Trstu dne 30. aprila t. 1. 99. občni zbor Jadranske zavarovalne družbe, ki je odobril bilanco za poslovno leto 1937.
Poročalo o delovanju naglaša, da so razmere. ki so vplivale na razvoj družbinega delovanja v Italiji in na precejšen porast produkcije v vseh vrstah zavarovanja, ugodne. Tudi v inozemstvu kaže elementarna skupina nadalinji napredek, čeprav tega ni toliko opaziti zaradi zmanjšanja vrednosti nekaterih inozemsk;h valut. Nasprotno so bile škode v nekaterih področjih manj ugodne, stalno naraščanje pa kažejo stroški in davki.
Poslovni promet v letu 1937. kaže, primerjan s predlanskim letom, sledeče številke :
V življenski skupini je bilo izstavljenih polic za Lit. 1,090.878.000.— nasproti Lit. 1,042.356.000.— v preteklem letu; že ob-stoieča zavarovanja so se povišala od Lit. 4.803,475.000,— na Lit. 5.018,925.000.—. Pre-miiska vplačila so se v življenski stroki povišala od Lit 187,662.000.— na Lit 227 milijonov 325.000, v požarni od Lit 173 milijonov 9.000 na Ltt 174.179.000.—, v transportni od Lit 25,669.000.— na Lit 41 milijonov 850.000, v stroki za zavarovanje proti toči, vlomu in drugih sporednih skupinah od Lit 71.030 000,— na Lit 75,163.000. Skupni donesek v premijah in pristojbinah se je v vsrh vrstah zavarovania dvignil na Lit 562.fi8i.000.— proti Lit 498,596.000.— v letu 1936.
Iz bilančnih postavk se more razbrati povišanje blaea miške gotovine in bančnih vlog od Lit 87.664.000— na L't 98 475 000, posesti nenremičnin od Lit 421.220.000.—
na Lit 44i.967.000__, efektov od Lit 534
mili iona 661.000 na Lit 619.952.000.—, hi-potekarnih poso1'l in terlatev do držav in občin od Lit 53 897 000 na Lit 71.9?6 000, nosoiil n» živl-ienske police o-i T,'t 108 mi-l i ionov R99 000 na Lit 110.863 000.
računi irkimleio Lit 12 mili-ionov B<n Roo s<>	ki ^ovoHule do-
taeiio	rez»rve z Lit 2 000 000 ka-
kor turi* izplačilo riiv'rienrie kakor v odteklem letu. t. i. Lit 100 na delnico nlAČ.liiv«
potešil s 10. V. 1988, med tem ho a
2,097.767,— prenese na novi račun. Jamstvena sredstva družbe aiaJajo:
delniška glavnica (plačano Lit 50,000.000.—) . . Lit 100,000.000.— premož. rezerve ... Lit 85,046.965.65 tehnične rezerve . . . Lit 1282,950.587.01
skupaj . . . Lit 1467,997.552.66 t. J. za Lit 108,663.492.50 več kakor preteklo leto.
Dne 9. maja t 1. poteče 100 let obstoja družbe. Kakor je navada se bo stoletnica proslavila ob priliki predložitve stote bilance naslednjega leta. Za spomin na ta jubilej pa bo v kratkem v krogu uradni-štva otvorjen od družbe počitniški dom v Portorose d'Istria za italijanske in inozemske nameščence družbe.
Gospodarske vesti
= Vprašanje nalaganja rezervnih fondov v državne papirje. Včeraj je bila pod predsedstvom Vladiimirja Arka seja upravnega odbora Udruženja industrijcev za savko L činov i no. Generalni tajnik Marko Bauer je ob tej priliki poročal o akciji udruženja v zvezi z vprašanjem uredbe o nalaganju rezervnih fondov v državne papirje, ki jo bo izdal finančni minister na osnovi § 104. finančnega zakona. Udiruženjc je opozorilo finančnega ministra na važnost in koSljivost tega vprašanja za industrijo, ki nima denarnih rezerv, ker je rezerve naložila v investicije, kolikor pa ima likvidna sredstva, služijo za prometni kapital. Predsednik Vladimir Arko ie nato poročal o svojih razgovorih z merodajnimi krogi v Beogradu in je izjavil, da je dobil vtis, da to ta zadeva rešena tako, da bodo vpoštevani interesi industrije. O tem se je razvila živahna razprava, po kateri je bil sprejet sklep, naj se nadaljujejo prizadevanja, da se bo rešilo to vprašanje s popolmm vpoštevanjem posebnega položaja industrij'-.k:ih podjetij. Nadalje je bilo preloženo poročilo o akciji udruženja za povečanje izvoznega kontingenta za les v Francijo, o akciji glede novih predpisov glede delavskih legitimacij, o razširjenju odgovornosti za devizno valutne prekrške o akciji zaradi banovinekih trolarin na obutev iz imitaoii.je finih kož. o sejah tarifnega olbora ter o zborovanju Centrale industrijskih korporacij.
= NaraSčanje hranilnih vlog pri slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugo-slovenskih hranilnic v Ljubljani so hranilne vloge na knjižice pri hranilnicah v dravski banovini narasle v marcu za 3.92 na 625.97 milijona din, vloge v tekočem računu pa so nazadovale za 3.27 na 427.62 milijona din. V celoti so torej vloge narasle za 0.65 na 1053.6 milijona din. V resnici pa je bil prirastek vlog znatno večji, namreč 11.6 milijona din, ker je neka hranilnica prenehala v marcu voditi svoje rezerve kot vlogo pri čemer gre za znesek 10.95 milijona din. Stanje vlog je v teku marca naraslo pri 10 hranilnicah. Skupno število vlagateljev je znašalo v marcu 134 960. Gornje številke dokazujejo, da je tudi v marcu napredovalo zaupanje v naše hranilnice in denarne zavode sploh. Tudi prvi podatki za april obetajo v tem mesecu nov prirastek vlog.
= Kmetijska anketa. Kraljevska banska uprava dravske banovine priredi v dnevih od 30. maja do 3. junija 1938 veliko kmetijsko anketo, ki bi imela namen ugotoviti današnje stanje slovenskega kmetijstva ter njegove naloge v bližnji bodočnosti. Po otvoritveni seji se bo anketa razdelila na štiri odseke, in sicer; agrarno-polit i eni odsek, agrarno-tehnični odsek s pododsekoma o poljedelstvu in živinoreji ter kulturno-socialni odsek. Te ankete se bodo mogli udeležiti samo oni, ki prejemajo za to posebno vabilo. Interesenti se tedaj vabijo, da prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 20. maja t. 1. neposredno kraljevski kmetijski banski upravi dravske banovine, in sicer oddelku za kmetijstvo. Na poznejše prijave se kraljevska banska uprava ne bo mogla ozirati. V prijavi naj vsak interesent navede dneve udeležbe in odsek, v katerih želi prisostvovati predavanjem. — Kraljevska banska uprava dravske banovine.
= Znatno zmanjšanje ametriške produkcije avtomobilov. V prvem letošnjem četi ti* t ju je znašala ameriška produkcija avtomobilov le 619.210 vozov, to je za 50% manj nego v lanskem prvem četrtletju. Produkcija osebnih avtomobilov se je zmanjgala za 530'0, produkcija tovornih avtomobilov pa za 35<>/o.
= Dobave. Uprava vojno-tehničnejgn. zavoda v Kragujevcu sprejema do 10. maja ponudbe za dobavo svilenega platna, do 11. maja za dobavo centrifugalnih ventilatorjev, do 12. maja za dobavo jeklenih trakov in tehtnic, do 14. maja za dobavo svinčenih plošč za akumulatorje. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 11. maja ponudbe za dobavo dvigal, jeklenih režet, žarnic, kopalne banje, umivalnikov itd. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 11. maja ponudbe za dobavo manometrov, kolofonije, ščetk. portlandskega cementa, strojnega olja, pisarniškega papirja kosceptnega papirja, vinjet in kon-z:£tentne masti, štab mornarice Kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 11. maja ponudbe za dobavo lan enega platna.
= Licitacije. Pri upravi vojno-tebnične-ga zavoda v Kragujevcu bo 9. maja otfert-na licitacija za dobavo dušikove kisline, 13. maja pa licitacija za prodajo starega traktorja. Pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu bo 14. maja ofertna licitacija za nabavo zimskih mornarskih maj.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 6.69 nvlijona din na-szroti 5.85, 7.34, 7.12 in 5.29 milijona din v prejšnjih štirih tednih. V minulem tednu je bil tečaj avstrijskega šilinga v privatnem kliringu precej stabilen in se je gibal na višini 8.60 — 8.65. Na svobodnem deviznem trgu so se trgovali ameriški dolarji po 47.75. angleški funti po 238 in švicarski franki po 11. Francoski franki stanejo sedaj po izvršeni ponovni devalvaciji okrog 1.33.
DEVIZE
Cnrih. Beograd 10. Pariz 12.211, London 21.77, New York 436.625. Bruselj 73.4750, Milan 22.9750. Amsterdam 242.65 Berlin 175.50 Dunai 47, Stockholm 112.20. Oslo 109.40 Kbbenhavn 97.20 Praga 15.19 Varšava 82.30. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Lep dar: Zgodbe brez groze
Blagovna tffišča
uro
+ Chicagv, 7. maja. Začetni tečaji: pfle-nica: za maj 81, za julij 79; koruza: za
maj 68, za julij 59, za sept. 60.125.
-f- VVinnipeg, 7. maja. Začetni tečaji: pSenica: za maj 116.50. za julij 109, za okt. 88.50.
BOMBAZ
-f- IJverpool, 6. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 4.53 (prejšnji dan 4.57), za julij 4.61 (4.65), za okt. 4.72 (4.76).
+ New Tork, 6. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 8.67 (8.54), za julij 8.70 (8.57), za okt. 8.73 (8.60).
Žalost In veselje ob »kritiki"
Vsako človeško dejanje in nehanje je podvrženo kritiki. Kdor se je boji, se ji najlepše izogne z brezdeljem. Dokazov je dovolj v mojem življenju da se kritike ne bojim. Tudi »Slovenčevo« sem pričakoval za mojo knjigo »Vesela pisanja«. V sami knjigi so dokazi tega pričakovanja. Toda nisem bil nikoli tako domačija v, da bi pričakoval tako hudo in brezglavo jezo. Res je v knjigi tendenca, ki je zadela. Pravilno so raztolmačili. Tudi je res, da sem jo namenoma položil. In zato je tudi res, da nisem pričakoval lepih odi in sladkih besed. Do tu je vse v redu. Toda zakaj se jezijo na mene baš zavoljo lepih pregovorov slovenskega ljudstva, pa ne razumem. To je vendar najčistejše narodno b-la-go, višek filozofije naših prednikov! Ali ga je mar znašla moja pokvarjena fantazija? Ne, ne! Tako ima vse v knjigi žive vzornike in junake.
Toda vse to je prav za prav še t reda.
Žalost pa je doživelo moje srce v stavku: »Zasluge g. Janeza Puclja na mesarskem polju naim niso podrobneje znane in g. B. B. ne mrtremo postreči s podrobnimi podatki.« Tiko torej! Tu. kjer sem pričakoval edino pomoč, kjer jim edino priznavam resnično strokovno znanje in bogate skušnje, tu so pa čisto odrekli in se zatajili. Cerna ta sramežljivost?! Naturalia non simt tur-pial Pet farovžev je takrat stal/no kupovalo pri meni meso. In za vsakega še danes vem, kaj je najbolj obrajtal. Ta gospod Nace govedino od repa »za dobro župo in domače nudelce«, oni gospod Andrej telečje kr-menatelce in za god, božič in veliko noč telečjo glavo, gospod Janez »ta debele vampe in briželc, pa telečje nogce,« gospod Tomaž prašičev šinek pa krvave klobase, g. Matevž »ta debel f lam ček pa bačenček itd.« Zdaij. ko je po vašem mišljenju treba g. B. B. teh strokovnih podatkov, pa pobegnete s terena. Tega sem resnično žalosten.
Toda je v žalosti tudi veselje ob tej »kritiki«. Zdaj ko je vihar za menoj, iahko junaško priznam- Bal sem se, da bo stvar vzel v svoje roke g. Fertaučkou Gusti, priznani »Slovencev« humorist, pa našel v kurji slepoti sem iin tam kakšno duhovitost, jo priznal ali celo pohvalil. Vidite, takšne sramote pa res ne bi prebolel. Zato je veliko veselje ob tej »kritiki« zame, da ie stvarco tako srečno pograbil sam gospod Smrdo-kavra iz sedme mojih »Domačih«.
F renče Feržov, vulgo Ivan Pucelj al i a se: ator Janez iz Lašč.
Iz živlfanfa na deželi
BOROVNICA. Na sv. Florjan je naša gasilska četa blagoslovila novo motorno brizgalno. Slavje se je začelo zjutraj. Iz Škofje Loke je prispela kumica učiteljica ga. Amalija Lendovškova. Ob vstopu v vas je pričakal kumico načelnik domače čete g. Potočnik, med tem ko je bila množica ljudstva z uniformiranimi gasilci iz vse Seliške doline, pa tudi iz škofje Loke in Stare Loke zbrana okrog lepo okrašene nove motorke. Godba je veselo igrala koračnice, med tem pa je učenka Marica Finkova pozdravila s prisrčnim nagovorom kumico in ji poklonila šopek lepih nageljnov. Ko je opravil selški župnik g. šuišteršič blagoslovitev, je izpregovoril obširno o razvoju bukovške gasilske čete šolski upravitelj g. Oton Fink, za njim kumica ga. Lendovškova, ki je četi Iskreno čestitala, zatem župni načelnik g. Lov-ro Planina, župan iz Selc g. Megušar tn župnik g. šušteršič. Ob pok Ioni tvi Nj_ Vel, kralju in pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. Tomislavu se je igrala državna himna, ki jo je množica poslušala odkritih glav. Po razdelitvi odlikovanj so se zvrstile gasilske čete v mimohod. Sledila je uspešna gasilska vaja, zatem prijetna zabava.
RIBNICA. Sokotaki zvočni kino bo predvajal danes ob 15.15 in 20 30 velezanimiv zvočni film, »Hadži M ura t« (Beli vrag). Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik.
ROGATEC. Naš trg in njegova okolica so malo prometni in siromašni kraji Zaradi slabih stanovanjskih prilik in pogosto nezadostne prehrane je tudi pri nas precej razširjena jetika. Leta 1934. je bil v Rogatcu ustanovljen protituberkulozni dispanzer, pred dvema letoma pa Protituberkulozna liga. ki je 6 podporo Protituberkulozne zveze v Ljubljani in krajevnih činiteljev prevzela tudi dispanzer. Letos bo dispanzer popolnoma opremljen, ker dobimo od zveze rentgenski aparat in je liga zbraiLa tudi potrebni denar za nakup ostalih priprav. Tako bo dispanzer pod vodstvom specialista lahko nudiil vso zdravniško pomoč jetienlm. Da bo pa liga lahko izdatno podpirala siromašne jetične bolnike tudi s hranili in oblačilom, darujte v času tuberkuloznega tedna obilno za tukajšnjo ligo. ker so za uspešno borbo proti jetilci potrebne velike vsote.
ST. ILJ v SLOV. GORICAH. Trojno proslavo bomo imeli na binkoštni ponedeljek 6. junija.. Ta dan namreč proslavimo 1501etnico ustanovitve prve šole* 70 obletnico nove Šole in 20obletnico mile nam domovine Jugoslavije. Za to proslavo so imeli delegati vseh tukajšnjih društev z učiteljstvom že posvetovanje in ie delo v polnem teku, da združeni dostojno proslavimo ta trojni pomembni jubilej. Omeniti je treba tudi, da nosi šola že od lanskega leta na predlog krajevnega šolskega odbora ponosno ime rešitelia severnega ozemlja, pokojnega generaia Maistra. Njemu gre največji del zaslug, da je št. Ilj ostal v Jugoslaviji. Zdaj je št. Dj trdna prednja straža na naši meji. Prosimo bližaa narodna društva, da ta dan upoštevajo,	^^
<Po/e1onStev V.M<D
Ko so se preteklo soboto zvečer odpravljali Cirilmetodarji na Oplenac, se je k slo-jresu zhrala velika množica svojcev in prijateljev. Bilo je na glavnem kolodvoru vrvenje kakor- ob velikem prazniku. Vsi, ki Jim ni bilo dano poromati na kraj, kamor Vlečejo želje slehernega Jugoslovena, so občudovali dotgi posebni brzovlak, okrašen z tz-stavicaml. Za slovo so poželeli izletnikom mnogo sreče. Zelje so se hvalabogu Izpolnile, izletniki so se vrnili v torek opoldne sicer utrujeni, toda brez sleherne hude nezgode. V teku dveh dni se je v njihovem življenju naenkrat zgostilo toliko doživljajev in vtisov, da jih ne bodo nikoli pozabili.
Poklonitev na Oplenca
Kolikor je pač le bilo mogoče vodstvu Izleta poskrbeti, je bila vožnja v 11 pulma-nih udobna. Marsikateri izletnik ni zadremal, a ne zaradi pomanjkanja prostora, temveč ker je prvikrat gledal prostrano ravnino, v nedogled se raztezajočo žitnico naše države, ki je prav zdaj v najlepšem, najpestrejšem pomladnem krasu. Vožnja od. Ljubljane do prestolnice je marsikomu biia vsaj približno merilo razsežnosti naše države. V Zemunu so izletnike pozdravili prvi znani obrazi. Iz prestolnice je prihitel narodni poslanec Rajko Turk, ki je predsednik šentpetrske organizacije CMD, pobudnice tega izleta, in z njim skupina akademikov in zasebnih uradnikov, pa nekaj radovedne slovenske mladine. Ko je vlak zavil od Zemuna čez most naravnost proti Topčideru, so izletniki lahko občudovali edinstveno lego prestolnice, obsijane od ju-trnje luči. Topčider z neštetimi novimi vilami in mogočnimi vojašnicami kraljeve garde, kraljevsko Dedinje na najlepšem razgledniku beograjske okolice, nekaj dalje od tam Beli dvor kneza namestnika, Košutnjak, Rakovica, južna predmestja prestolnice — vse je šlo naglo mimo kakor v filmu. Vlak je sopihal med položnimi, valovitimi pobočji zelene šumadije. še skozi dva dolga predora in že smo se ob devetih ustavili v Mladenovcu. Pred kolodvorom so stali pripravljeni veliki avtobusi Putni-kz. pod vodstvom ravnatelja Paraviča in vcdje Tanasijeviča, tu je bil tudi vojaški kamion s klopmi. Vozil je bilo dovolj, da bi treh skupinah prepeljali visoko število izletnikov na 29 km oddaljeni Oplenac in nazaj. Toda nestanovitno vreme, ki je grozilo z rošenjem, in pa nestrnost. da bi čimprej bili vsi na željenem kraju, sta povzročila prehud naval na avtobuse. Bilo je nekaj zmede, ki se pri valovanju takšne množice ni dala kar hitro uravnati v prvotni red.
Ko je bil pretežni del izletnikov zbran v gosti skupini pred kraljevsko zadužbino na Oplencu. je prvomestnik CMD inž. Janko Mačkovšek izpregovoril s stopnišča nekaj toplih spominskih besed v počaščenje Viteškega kralja in njegovih slavnih prednikov. Vsa skupina se je potem podala v cerkev in naravnost v kripto, kjer je prvo-mestn:k položil na grob Viteškega kralja srebrni lovorjev venec, lepo delo ljubljanskega zlatarja Fuxa. Nato je prižgal veliko voščeno svečo, težko polčetrti kilograma. ki jo je poklonila ljubljanska svečama Pax, okrasila pa po motivih starega mrliškega pregrinjala gospodična lika Pre-slova iz Kamnika. Težko je popisati vtise romarjev ob grobu nepozabnega kralja. Ni bilo očesa, ki se ne bi bilo ob tihi molitvi
zasolzilo. Cirilmetodarji to nedeljo niso bili sami na Oplencu. Prepričali so se, da je grob yiteškega kralja res pravi romarski kraj vse Jugoslavije. Culi so lahko ganljivi govor pravoslavnega prote, ki je iz Ražnja v južni Srbiji, nad 100 km daleč, privedel veliko skupino romarjev, zlasti mladine. Tužno je odmevala pod oboki kripte žalni-ca pravoslavnih romarjev, do groba se je sklanjala mladina in poljubljala hladni marmor, ki krije Viteškega kralja. Majsko solnce, ki se je p re bo rilo skozi oblake in pogledalo skozi okna v kripto, je ustvarjalo čudovito simfonijo barv in odbleskov dragocenega mozaika.
Ko so si romarji prav natanko ogledali vse grobnice in se tako najnazor-neje poučili o vejah dinastije Karadjordje-vičev so se vrnili v cerkev, pokupili vodiče in razglednice in občudovali, strmč občudovali razkošno okrasje. Kraljevska zaduž-bina, ki je edinstvena galerija srednjeveške umetnosti, posnete po vseh znamenitih srbskih samostanih ln zadužbinah srbskih vladarjev od Nemanje do kralja Petra Osvoboditelja in Viteškega kralja, mora vsakogar očarati. Silne vtise je mogel izpopolniti le še muzej najdragocenejših poklonitve-nih daril, darovanih na grob Viteškega kralja. Nad 650 srebrnih vencev, lavorje-vih in palmovih vej pa najrazličnejših izdelkov fine cizelirske umetnosti je zbranih po vitrinah v vili, ki je prva služila poletnemu bivanju blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja. Več ko 4700 daril, vencev, trakov, spominskih knjig in žar se je že zbralo na Oplencu in Je del tega so mogli namestiti v štirih sobah muzeja. Med najvidnejšimi je velika žara s slovensko zemljo in z Župančičevimi stihi.
Z Oplenca v prestolnico
Izletnikom je bilo dovoljeno, da so si v skupinah ogledali tudi velik del kraljevskega posestva. Opravili so kratek sprehod med vrtovi in vinogradi, šli so mimo kraljevske vile in dalje po alejah mimo prin-čevske hiše, zgrajene v čistem šumadij-skem slogu. Občudovali so lahko krasno ekonomijo, obenem pa tudi prelestno lepoto pokrajine, ki ni bila ustvarjena za sužnost in kjer je pred 130 leti počila prva puška za svobodo. Večina izletnikov se je potrudila tudi do starega konaka. da vidi prejšnje počivališče vožda Karadjordja in čudoviti drvorez, ki ga je blagopokojni Viteški kralj kupil od treh rezbarjev iz južne Srbije za 280.000 din. Del izletnikov se je nato okrepčal v restavraciji kraljevskega posestva, ostali so se čimprej vrnili v Mla-denovac, kjer je bilo kosilo pripravljeno v več restavracijah. Sodeč po cenah ob tej priložnosti ni mogoče trditi, da bi bilo življenje v šumadiji ceneno. No, upajmo, da bo smisel za tujski promet polagoma prodrl tudi v te kraje, ki bodo po izgraditvi široke asfaltirane kontinentalne ceste v neposredni zvezi z Evropo.
V Beograd smo se vrnili z dveurno zamudo, ne po krivdi vodstva, marveč iz prometnih vzrokov. In ti dve uri zakesnitve sta precej bridko hodili navzkriž. Na beograjskem peronu je bil vrvež, da so se izletniki komaj preborili na prosto in se razvrstili v skupine, ta in oni jo je mahnil na svojo pest iskat prenočišča. No, naposled so -vsi bili spravljeni pod streho in pokrep-čani z dobro večerjo v ogromni jedilnici Nabavljalne zadruge, če se ta in oni že s prenočiščem ni pohvalil, je pa prav gotovo
ceneno pogostitvijo. Predsednik Nabavljal-zadruga res vestno potrudila z izvrstno ln ceneno pogolstitvijo. Predsednik Nabavljalne zadruge Miloš štibler, ravnatelj Zonič in blagajnik ženko, ki sleherni dan skrbijo za prehrano 800 ljudi, so radevolje prevzeli v oskrbo še par sto Cirilmetodarjev.
Ponedeljek je bil namenjen ogledovanju Beograda. Redkokdaj se ponudi takšna izredna prilika, da lahko gost v prestolnici ogleda celo vrsto znamenitosti. Deloma v skupinah pod vodstvom akademikov in drugih ožjih rojakov, deloma posamič so izletniki lahko videli toliko, da je bilo skoro preveč za en sam dan. Prva pot je slehernega Cirilmetodarja vodila na krasno preurejeni Kalemegdan, odkoder se jim je odpiral čudoviti razgled na prestolnico, na stočje Save in Dunava in na nedogledno banatsko ravnino onkraj Zemuna in Pan-čeva. Vojaška uprava je ljubeznivo odprla vojni muzej, ki je sicer ob ponedeljkih zaprt. Ponovili so se prizori z Oplenca: Cirilmetodarji so se v dolgi procesiji pomikali po dvoranah, občudujoč res z vzorno skrbjo zbrane spomine iz svetovne vojne, potem pa se nikakor niso mogli ločiti od soban, ki bridko spominjajo na življenje ln tragedijo Viteškega kralja. Lovska obleka, za klobukom znački SLD in SPD, fotografije Viteškega kralja in njegove družine z lovskih pohodov po Gorenjskem, kopica dragih spominov, — a tam poleg okrvavljeni avtomobil, okrvavljena admiralska uniforma, morilsko orožje, skromna pisalna miza, kakršno, je .Viteški kralj zapustil, ko se je 6. oktobra 1934 poslovil od prestolnice, velike slike, ki dramijo bolestni spomin na dni kraljevega povratka v domačo zemljo ... Presunieni so Cirilmetodarji zapuščali Kalemegdan.
Saborna cerkev s stilizirano novo patri-jaršijo, parlament, velike trgovine, trgi, parki in ponosne palače pa edinstveni kontrasti mesta, ki se prerašča z ameriško brzino iznad ostankov stare balkanske prestolnice — to je bilo vredno ogleda in tru-dapolne hoje po valovitih ulicah. Popoldne ste Cirilmetodarje našli v kraljevskem dvorcu, ki zdaj služi za muzej kneza Pavla in prav te tedne varuje v sebi neprecenljivo razstavo italijanskega portreta. Med gospodo in dijaštvo in med številne preproste šumadince, ki v opankah drsijo po dvorskem parketu, so se pomešali slovenski izletniki iz najrazličnejših krajev in slojev. Vsi so se z občudovanjem opajali ob viru najžlahtnejše umetnosti. Razen italijanske razstave so seveda vsi ogledali tudi ostali dve nadstropji, ki sta jim nudili pregled umetnosti od davnine, predstavljene z dragocenimi arheološkimi najdbami na srbskih tleh. do zbirk sodobne upodabljajoče umetnosti, katere krona so veličastne mojstrovine Ivana Meštroviča.
V avdienci na Dedinja
Tudi na velesejem so pohiteli izletniki in vsaj kolikor toliko povečali število redkih obiskovalcev. Nekatere je pot vodila v Ze-mun, drugi so pohiteli na Avalo, večina pa tudi v okolico Dedinja, da ob bliže spoznajo bivališče kraljevske družine. Ta. njihova želja je bila tem večja, ker je Nj. Vel. kraljica Marija blagovolila sprejeti v av-dienco prav številno predstavništvo CMD.
Pod vodstvom prvomestnika inž. Janka Mačkovška in tajnika ravnatelja Mirka Grudna so se ob poldvanajstih zbrali v starem dvoru naslednji zastopniki podruž-
ega je odločilna za lepoto vsake ženel
DA®

nlc: učitelj Franc Javšovec in Bogdana Prekorškova iz Celja, Mara Stepčeva iz Črnomlja, Minka Košeninova iz Gornjega grada, Alojz Bizjak in Marija Rupn;kova iz Kamnika, ravnatelj dr. Simon Dolar iz Kranja, učitelj Vekoslav Benko iz Laškega, Zenica Rebčeva iz Litije, učitelj Slavko Strmšek iz št. Lenarta v Slov. Goricah, nadalje iz Ljubljane: ravnatelj Fran štrukelj z gospo Tončko za Šentjakob, Nilka Potočnikova in železniški uradnik Miha Steiner za šentpeter, Anica Tavčarjeva za Moste, inšpektor Albin Adlešič in Ivanka Prelčeva pa za šiško, dalje zdravnik dr. Ciril Porekar iz Ljutomera, nadzornik Ivan Tomažič in učiteljica Ang«la Womerjeva iz Maribora, trgovec Ivan Malešič iz Metlike, brivec Janko Zupan iz Moravč, Mim-či Ivanetičeva iz Novega mesta, Štefka Sadnikova iz št. Pavla pri Preboldu, Marija Vodenikova iz Petrovč, učiteljica Štefana Jeršetova iz Ptuja, industrijec Anton Polanc iz Radeč, učiteljica Cilka Trobejeva iz šoštanja in Anica šerkova z Vranskega.
V šestih dvornih avtomobilih se je vsa deputacija odpeljala izpred dvornega mar-šalata na Dedinje. Tu sta Cirilmetodarje sprejela v knjižnici dvorna dama gospa Hrističeva in tudi adjutant Nj. Vel kraljice Marije g. polkovnik Branko Pogačnik. Med prijaznim razgovorom sta poved-la vso deputacijo v sprejemno dvorano. Točno ob dvanajstih so se odprla vrata in v dvorano je stopila Nj. Vel. kraljica Marija. Prvomestnik inž. Mačkovšek jo je pozdravil z naslednjim nagovorom:
»Vaše Veličanstvo! Družba sv. Cirila ln Metoda, ki ima v okrilju svojih 120 podružnic preko 10.000 članov, je včeraj v depu-taciji obiskala Topolo, oni naš zgodovinski kraj, kjer se je pred skoraj poldrugim stoletjem, pričela z oboroženo narodno vstajo oblikovati tudi današnja Jugoslavija. Na prekrasnem Oplencu smo se z globoko hvaležnostjo spominjali vsega izvršenega ogromnega dela in napora, pa tudi strašnih žrtev, ki so padale zanj. V najgloblji pieteti smo se poklonili spominu naše najdragocenejše žrtve — blagopokojnega Viteškega kralja Uedinitelja. Vtis, ki ga je naredila na nas prekrasna zadužbina, ostane neizbrisen v srcih vseh. Danes pa se ožja deputacija naših podružnic vsa srečna poklanja Vašemu Veličanstvu, ki blagovoli sprejeti izraze najglobokejše vdanosti ter iskrene ljubezni in zvestobe od vsega našega članstva.«
Nj. Vel. kraljica Marija je najpozorneje poslušala slovensko besedo. Z vidnim vzra-doščenjem je nato sprejela prekrasni šopek nageljnov, ki ga ji je izročila v imenu CMD gospa Nilka Potočnikova. Prvomestnik je nato predstavil kraljici zapovrstjo vse člane deputacije in slehernemu izmed njih je kraljica podala roko. Ponovno je nasproti svojemu adjutantu izrazila nekatere želje glede CMD. nato pa se je prijazno poslovila. Trenutki avdience so minili kakor sen.
Slovo in vrnitev
Napori dveh dni, ta in ona nevšečnost na poti — vse je bilo pozabljeno, zabrisano od vtisov z Oplenca in iz Beograda. V prostrani restavracijski dvorani hotela »Petrograda« so se zvečer zbrali Cirilmetodarji in v njihovo družbo so prišli beograjski ožji rojaki, ki so se povsod trudili, da bi kakorkoli izkazali ljubezen in uslugo. Državni svetnik g. Ivan škarja, ki je s svojo gospo (po rodu Josinovo iz Ljubljane) duša podružnice CMD v Beogradu, predsednik društva beograjskih Slovencev dr. Gorišek, ravnatelj nabavljalnih zadrug g. Ferjančič in tajnik Slavko Ferjančič, posamezni slovenski narodni poslanci, in-dustrijci, akademiki, umetniki — vsak je našel svojo družbo in tako so naglo mi-
nile ure do odhoda brzovlaka. Ko je ob 1.30 krenil dolgi brzec izpod strehe nazaj proti Sremski ravnici, se je oglašalo burno poslavljanje. še so strmeli izletniki ob oknu, občudujoč krasno sliko razsvetljene prestolnice, potem pa je vsakdo poiskal svoj kotiček za oddih. Noč je naglo minila, že je spet novo solnčno jutro razkazovalo ob progi proti Zagrebu slikovite, tihe pokrajine z gaji in vinogradi Moslavine. Gospa Marčanova in sodnik Miiller in družba razigrane mladine je poskrbela za fletno bud-nico in je brž še nabrala dobre tri sto take drobiža za CMD. Potem nas je spet sprejela draga slovenska domovina, vsa odeta v zelenje in cvetje. Na ljubljanskem kolodvoru je v pozdrav zadonela krepka dobrodošlica vojaške godbe — in že so se izletniki razšli s stiskom rok in s splošnim zagotavljanjem: Bilo je lepo, da, nepozabno lepo... To pa je tudi edino in najlepše plačilo prirediteljici CMD in izletnemu odboru pod vodstvom ravnatelja Grudna in potnega maršala čotarja. Izlet tako številne skupine ob skrajno možnih nizkih troških pa s tolikanj koristno vsebino je bil velika šola za morebitne bodoče izlete Cirilmetodarjev. Predvsem pa je odkupil moralni dolg, storjen s sklepom na lanski skupščini v Kočevju in je v današnji nemirni in preizkušenj polni dobi lepo učvrstil veljavo naše častitljive obrambne družbe.
R. L. Petelinova:
Mater slovenskih podoba
Naslikala rada bi mater slovenskih podobo: ženo ob čistem studencu stoječo, ki z modrim nasmehom zre živo kipeči vir, kakor da v njem se zrcali zdravih nje
[grudi moč. V tople zenice bi sen položila ji sladek o ded. ki njene krvi je razcvet je, in silno zavest ji začrtala v čelo, zavest, da vsak cvet po pravici življenja iz polnega satja nebesnega pije, iz sonca svobodnega zlati svoj med. In v roke bi dala ji vedro leseno, ki vonja še ni izgubilo po soku gozdov, in ki ga mali njen dečko porisai je s samimi sončnicami. In v nogi, ki z njo bi na kamen stopila bila bi izražena samozavest, kakor da kamna ne liže studenec, nego da vzidan v križišče je cest. Naslikala rada bi mater slovenskih podobo in vsaka poteza nje stasa in lica bilš bi naj lepa, mogočna resnica.
Na veleseimu v MIlanu
Kratek sprehod po velikem razstavišču
Fiera campionaria, to je milanski velesejem ki se je prav te dni končal. Zal vam je, da ga niste obiskali? Le z menoj! Aero dinamična pošast, v katero vstopimo, je navaden tramvaj — saj menda niste užaljeni, če «»as ne povabim s svojim Alfa Rcmeo-Gran sport-avtomobilom? Na žalost je namreč vselej ravno v popravilu, kadar kdo vpraša po njem.. Spotoma se naš »tram« ustavi in moramo počakati, da prekorači četa mladine v vojaškem kroju (avanguardisti) tračnice. Čemu vse to? Kralj je v Milanu. Slednjič lahko vožnjo nadaljujemo. Med veličastno stolnico in kraljevsko palačo (Palazzo reale) gre naša pot. Tu že marsikaj pripravljajo. A prosim vas, potrpite še malo in krotite velecenjeno radovednost. Saj boste imeli zvečer še dovolj časa, da boste videli vladarja na balkonu palače.
Morje ljudi buči na razstavišču, pljuska zdaj pa zdaj proti izhodom odkoder se razlije k raznim tramvajskim postajam. Skozi čeri in ožine ograj, blagajn in vratarjev pa derejo v ta gromko šumeči ocean vselej novi hudourniki, ki hite iz »tramov«, avtobusov in s prostorov za parkiranje. Manjši tokovi žuborijo še dokaj miroljubno skozi razne nacijonalne in indu- . strijake paviljone, mogočne struje pa se
vale z vseh strani proti zabavišču, ki jih kakor ogromen požiralnik srka vase v vrtoglavih vrtincih.
Zvočniki tulijo iz vsega tega kakor sirene potapljajočih se ladij, v radijskem paviljonu čuješ kar po več različnih godb iz zapovrstjo razstavljenih sprejemnih aparatov in gramofonov, napovedovalci hreščijo spretno in hripavo. Divje bije pi-janist z bujno briljantinirano grivo na moderni, bleščeče črno pobarvani klavir v razstavi glasbil, tu pa tam krikne kaka abesimka zver iz lovske razstave ali za-vrešči deklica na letečih »toboganih« (otto volante, kakor Hochschaubahn v Pratru); ravnokar je zarjulo električno trobilo, ker je potekel čas pri pravih bencinskih avtomobilčkih. kjer morate zdaj doplačati 3 lire, če hočete vožnjo ponoviti. Zabrnijo motorji smrtnih vozačev na vertikalni steni in trobijo in zvonkljajo električni vlaki vozičkov, ki vozijo skozi razstavišče. Koncert zbesnelih elementov ...
Le brez strahu! Saj od znotraj že vidite, da ni vse tako hudo, kakor se vidi na prvi pogled. Nikar se ne čudite gospodu, ki je tam ob stojnici z največjo mirnostjo porcijo »»ravioli« (testenina kakor makaroni, s sokom pripravljena) s papirnatega krožnika. Njemu se zdi ta jed ravno tako
na mestu, kakor vam v sličnih okoliščinah hrenovke z gorčico. Tudi to si lahko kupite, če vam ni ljubši črni kruh s salamo v madžarskem paviljonu. Še bolj pa bi vam svetoval dehteče rezine Motta-kolača. Motta je znano slaščičarniško in barsko podjetje, ki. ima v Milanu v vsaki četrti mesta velik in eleganten lokal in izvaža svoje kolače (panettone) tudi v inozemstvo. Tudi na razstavi ima svoj paviljon, kjer vam po želji tudi postrežejo z aperi-tivom ali cocktailom ali z oranžado in slič-nim. Ker pa smo že v Italiji, bi bilo skoro bolje priporočljivo, da greste v paviljon Vini e liquori, na pokušnjo težkega, sladkega ali pa tudi »suhega« laškega vina.
V bližini so zgradbe italijanske tekstilne industrije. Raion (svila). Snia Viscosa, Lanital Tkanine iz stekla in volna iz mleka (kazeina). V znamenju avtarkije. Avtarkija, avtarkija — ni napisa brez te besede in ni reklame, ki se ne bi nanašala nanjo. Vam se to vidi morda čudno, v Italiji pa smo propagande za avtarkijo že tako navajeni, da takih stvari sploh ne opazimo več. Vidimo, kako ste se tam ob-čudovaje ustavili pri okusnih razporeditvah blaga. Pa pridite, rad bi vam pokazal zanimiv in za laško avtarkično gibanje značilen oddelek razstave. Tam vidite, kako vlivajo mleko v stroje, potem pa lahko na eni strani zasledujete njegovo pretvarjanje v čedno zavito surovo maslo, na drugi pa v — volnene niti. Zraven pa nadaljevanje: iz niti nastajajo razne tkanine. Pri Montecatiniju, vodilnem podjetju
v italijanski kemični industriji, vidite lahko vse, kar si le morete predstavljati iz tega področja: od bakelita in galalita vse do odvajalnih sredstev, od barv in umetne smole, od raznih mineralnih produktov do vseh mogočih zdravil. Za razstave strojev pa boste morali žrtvovati poseben dan, sicer bi lahko do prihodnjega jutra tod pete brusili.
Zdaj pa v nacionalne paviljone! Med razstavljajoče države spadajo: Belgija (premog, islandski dvolomec, čipke ...), Poljska (les. premog, izdelki iz lanu in konoplje), Češkoslovaška (svinčniki, prav čedna keramika), Nizozemska (zračni promet. kolonijalni izdelki), Južna Afrika (reja ovac in nojev). Finska (smuči, snež-ke itd.)... Državi s sličnimi zastavami, Francija in Jugoslavija, obe prijetno presenečata Francija, ker nima industrijske reklame kakor večina, marveč razstavlja svoje velike znanstvenike in iznajditelje — sicer ne nagačene kakor južnoafriška noja in oven — vsekakor pa črno na belem in s komentarjem na steni. V sredini dvorane vidimo miniaturni model prvega avtomobila, ki ga je izumil Francoz Cug-not leta 1771 Brez vsake patriotske preti-ranosti pa lahko rečem, da je jugoslovan_ ski paviljon med najlepšimi, če že ne trdim, da je najlepši izmed nacionalnih paviljonov. Krasni pokrajinski posnetki, narodne vezenine in noše, vsaka z odgovarjajočo lutkico. Nekaj prostih delov sten je obloženih z vzorci lesa, tu so preproge, predvsem pa učinkuje otaana razporedi-
tev in velika prostornost. Tudi na zunaj je paviljon med največjimi, bel, z modrimi okraski in zgrajen v modernem slogu. Narodne noše kaže poleg svojih znamenitih ur tudi Švica. Madžarska ima nekoliko krepek propagandni film in prodajalno razstavo z neizbežnim tojkacem in Herzovo salamo. Manjše razstave raznih laških provinc razkazujejo predvsem keramiko, vezenine, južno sadje in vina. Raztresene med velikimi industrijskimi paviljoni, s pestro živahnostjo prijetno oživljajo celot_ no sliko.
Težko vino iz Sardegne nam je nekoliko omeglilo možgane, zato se gremo bistrit v brazilijanski paviljon s skodelico črne kave. Skozi Palazzo dello šport proti izhodu! Prosim vas, nikar ne postajajte nestrpni, gospodična, če se ustavljam pri mnogih (krasnih!) motornih čolnih in barkah, smučeh in drugih športnih potrebščinah! Če mislite, da sem vam prej z navdušenjem sledil v megle azijskih dišav razstave parfumov, se tudi motite, gospodična! In vi, gospod, ki ste se prej očitno zaljubili v par športnih čevljev na raz_ stavi usnja! Na srečo vsaj modna razstava ni bila pomembna, sicer bi si lahko zdaj kupili tukaj šotor in spalno vrečo in ju preizkusili na licu mesta. Tako, če zdaj hočete videti vladarja na Stolnem trgu, vstopite v oni veliki avtobus! Jaz pa se se vam lepo zahvaljujem za prijetno družbo in pozornost in se peljem s cestno železnico številka 37 naravnost domov.
FRANCI PREIS
i
IVAN PIELICK
trgovina z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na debelo
LJUBLJANA
SkladiSče ln pisarna: Lingarjeva ulica
(knezoškofijska palača) TELEFON INTERURBAN ŠT. 25-84
Račun PoStne hranilnice Stev. 70706 Brzojavi: PIELICK, LJUBLJANA Poštni predal št. 335.
OTVORITVENO NAZNANILO.
Vljudno naznanjam, da sem z dnem 1. maja 1938 na novo otvoril trgovino z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na debelo pod gornjim naslovom.
Zagotavljam nizke cene, točno in solidno postrežbo, ter se priporočam za cenjena naročila.
Uomače vesti
* Odkritje spomenika kralju Aleksandru pri Sy. Juriju ob Stavnici bo 15. t. ui. ob 11.
Ob 10. bo zbiranje sokolokib društev pri Domu Matije Gubca, gasidcev pri Gasilskem domu, članov Zveze slovenskih fantov in deklet in ostalih deputacij pri Domajnkovi gostilni. Ob pol 11. bo odhod na slavnostni prostor, prostore bodo odikazali reditelji in prosimo (ia se tem pokoravate. Slavnostni govor bo imel univ. prof. rojak dr. Fran Ilešič. Med slovesnostjo bodo todelovaii vojaška sodltt. domači pevdki zl>or, šolska mladina in narodno železniško pevsko dru-žtvo »Drava« iz Maribora. Po odkritju bo polaganje vencev pred spomenik. Po končani slovesnosti bosta na trgu koncert vo;aške srodbe in nastop pevskega društva *Dravec Naša dolžnost ie. da pohkimo ta dan k Sv. Juriju ob Ščavnici in pokažemo svojo zavednost im spoštovanje do veJikega kralja, ki je padel kot žrtev za našo domovino. Udeleženci iz Maribora se naj poslužijo avtobusov. Vožnja tja in nazaj 30 din. Prijave sprejema g. Senčar, avtobusna postaja, Maribor,. Glavni trg.
LJUBLJANA Komenskega uL 4. Telefon 36-23
Dr.Franc Derganc
šet prlmarlj Idrurg. odd. v p. Ordinlra 11.—1?
*	Četniške slaynosti v Skopi ju. Kakor smo že poročali, je združenje četnikov na Djur-djev dan. 6. L m. v Skoplju proslavilo 35 letnico četniške akcije, ki ima ogromne zasluge za osvobojenje srbskega mga. V svetišču sv. Save v Skoplju so posvetih spominsko ploščo, v katero ie vklesanih preko 200 imen pokojnih četni kov-ju na kov in nacionalnih delavcev ki so se žrtvovali za osvobojenje Južne Srbije. Po lepi spominski slavmo-eti v svetišču, so se delegati četmiškega združenja zbrali v Oficirskem domu h konaresu svojega združenja. Temeljito so razpravljali o delovanm združenja ter ugotovili, da je bilo v vsakem cziru zadovoLjivo. Združenje ima v vsei državi nad 1000 krajevnih organizacij' snujejo pa se se nekatere nove Mnogim pokornim članom je združenjp postavilo dostoine spomenike. izdatno pa je tudi podpiralo revne rodbine svojih članov. Vse ovire ki so se organizaciji pri njenem deiu stavile na pot. so od strani, na katere združenje ni moglo imeti nobenega vpliva in jih tudi ni moalo preprečiti. Z velikim odo-bravaniem vseh zborovalcev je bi« spet izvoljen za predsednika četniškega združema četniškj vojvoda Kosta Pečanac in tudi Usta odbornikov ie bila v lepem soglasju sprejeta.
*	Split slavi zaslužnega svojega rojaka. V dobi narodnega preporoda v Dalmaciji je stal v prvih vrstah splitski knjigarnar Vid Morpurgo Rodil se je 7 maja 1. 1838 v Splitu kjer je dovršil gimnazijo, umrl pa je v Splitu 31 januarja 1 1911 Čeprav židovskega porekla, se je uvrstil med naj-požrtovalnejše borce za narodno stvar Ne samo Split, temveč tudi drugi dalmatinski kraji se morajo njemu zahvaliti za ustanovitev in za uspešno delo mnogih nacionalnih in kulturnih organizacij in ustanov Te dni je bil v Splitu ustanovljen odbor ki je prevzel nalogo, da bo pripravil lepo proslavo v spomin zaslužnega rojaka ob lOOletnici njegove smrti.
*	Prosvetno delo Cehoslovakov v Slavoniji. Prosvetne organizacije češkoslovaških državljanov, ki živijo v naši državi in njihovih prijateljev imajo od leta do leta večje uspehe in dokaze svojega velikega kulturnega udejstvovanja Zdaj gradi »Češka beseda« v Daruvarju svoj dom. ki bo dobil ime po češkoslovaškem ministru Bradaču, ki je bil vedno zelo naklonjen v drugih državah živečim rojakom Odbor je dobil iz Prage za svoj gradbeni sklad 400.000 čeških kron, ostala sredstva za zgradbo lepega doma, ki bo stal 1.200.000 din, pa je zbral sam. Člani društva so brezplačno sodelovali pri izvršitvi načrta Arhitekti so napravili načrte, podjetniki pa so prispevali material Prosvetni češkoslovaški dom bo služil tudi socialnim svr-ham V njem bo kuhinja za revne šolarje, velika knjižnica ter dvorana za predavanja Stavba bo do jeseni pod streho in bo tako še pred koncem leta otvoritev največjega češkega doma v naši državi.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
B A S K A
vodeče kopališče na otoku Krku. Največja prirodna plaža na našem Jadranu. — 15 komforL hotelov in pensionov Informacije daje TurisUčki Odbor, hoteli in potniški uradi.
OTOfTKRlT
ALEKSANDROVO
Zelo omiljeno Kopališče domače in modemske publike, ki išče sonca, morja in miru. Dobri hoteli ln lepe privatne sobe. Ribolov prost. Informacije daje; Kupaiišno govjerenstvo.
*	Novo vodstvo zdravniške zbornice za
dravsko banovino. Minister za socialno politiko in uarodno zdravje je sprejel ostavko odtora zdravniške zbornice v Ljubljani ter imenoval za komisarje: dr. Leopolda Ješe-ta, dr. Aiojziia Kunsta in dr. Franca De-bevca. Imenovani so se konstituirali takole: predsednik dr. Leopold Ješe, tajnik dr. Franc Debevec blagajnik dr. Alojzij Kunst.
*	Iz Legije koroških borcev v Ljubljani Glavni odbor legije sporoča krajevnim organizacijam poverjeništvora im članstvu v Ljubljani, da 6e je preseli) iz dosedanjega društvenega lokala Pred škofijo 18; v nove društvene prostore v Ljubljani. Cankarjevo nabrežje 7-1. Uradne ure bodo kaikor doslej vsak dan od 17 do 19. ure. Danes v nedeljo
8.	t. m. bo ustanovni zbor krajevne organizacije v Zasrradcu na Dolenjskem v Gasilskem domu. Prav tako bo danes ustanovni zbor kraievne organizacije v Tržiču, ki se prejšaio nedeljo ni mogel vršiti. Začetek ob
9.	dopoldne. Zbor bo v restavraciji hotela »Pošte« Na obeh zborih bo poročal delegat glavnega odbora. Zbor naj se v polnem številu udeleže koroški borci.
*	Praktični učiteljski izpiti so se vršili od 28. aprila do 7. t. m. pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učitelji-pripravnik (ce): Gurman Viktor (z odi.). Kobai Viljemina (z odi.). Ferjan Miroslava, Ferlinc Borislav, Funtek Danica, Kofjač Lojze, Lužnik Frane, Nežič Ql.impi.ja, Pihler Alojz Povoden Marija Repe Marija, Serpan Edvard- Toroš Lju-bomil Verderber Justina. Veršič Mihael Vidmar Franc. Bajde Janko, Bakovnik Ljudmila, Briol Julijana. Horvat Hermina, Ka-stelic Ljudmila. Kelenc Verona, Mrak Bro-nislava. Šinkovec Viktor, Tušek Cirila, Zorn Olmar
Ajour, entel, predtisk, vezenje. »Vezenina«, prej Leitgeb — Jurčičev trg
*	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca aprila: I. Podružnice: Mokronog 60 din; Novo mesto m. 950 din. Novo mesto ž 843.75 din, Ormož ž 50 din, RogašKa Slatina 1.060 din; Beltinci 260 din, Litija 200 din, Radeče 125 din, Slovenj Gradec 330 din; Kamnik ž. 100 din; Gornjigrad 310 din; Laško 500 din; Muta 300 din, Beograd 48 din, Slov. Konjice 12 din; Ljubljana, mestna ž. 6 693 25 din; Ljubljana šentp. m. 846.50 din; Ljubljana, šentp ž. 1100.50 din; Ljubljana šentjakobska trn. m. 187 din; Ljubljana, šentjakobska trn. ž. 505 din; Ljubljana. 1 ljub m 12 din; — II. Tomo Zupana sklad: Podružnica Kranj 100 din; — III. Obrambni sklad Jos. Rudolf, Slov. Konjice 100 din; — IV Razni prispevki: R. Uršič. Loka 25 din; M Lajovic, Ljubljana 100 din; Mirko Gruden in soproga, Ljubljana 200 din; L. Savnik, Kranj 100 din; rodbina Pretnar, Zemun 309 din; Iv. Rus, Loški potok 200 din; M. Velepin, Ljubljana 50 din; nadalje občine: Sodražica 30 din; Dobrunje 50 din; Rajhenburg 50 din: Kranjska 50 din; Rala 25 din; Prečna 100 din; Brežice 100 din; Gradac 50 din; mestno posla varstvo Ljubljana 2.500 din. Skupaj 18.623 din.
Pisalna ui računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana, Dvora kova ul 3. telefon 24-07.
*	Rim>ka najdba v Planini pri Rakeku. Ko so v Planini pri Rakeku delavci te dni kopali kanal, so na dvorišču pred rojstno h.iso pesnika Vilharja naleteli na veliko, 70 cm dolso Ln 40 cm široko kamenito ploščo z latinskim napisom. Plošča je bila s železnimi žeblii pritrjena na kamenje v tleh. Začasno so jo shianili v Demšarjevo gostilno, obenem pa so zaprosili Narodni muzej v Ljubljani, da se strokovnjaki pozaniimajjo za najdbo.
TIVAR OBLEKE, moda, kakovost in cena en pojem. — Glavna zaloga Anton Bruraec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte.
*	Tri smrtne žrtve eksplozije metana v rudniku. V rudniku »Montanika« pri Ma-jerici blizu Tuzle so izgubili življenje trije rudarji Rudniški rov št 21 je bil že nekaj dni zaprt, ker se je tam pojavljal najnevarnejši plin metan. Naposled pa je uprava rudnika odredila skupino rudarjev, ki naj rov preišče ter po možnosti spet prevzame v njem delo Najprej so poslali v rov rudarja Martina Geršaka. ki je rov obhodil in se nepoškodovan vrnil. Takoj za njim so poslali v rov 6 rudarjev Komaj so ti rudarji prišli v rov, je nastala eksplozija. med katero so izgubili življenje trije rudarji, vsi doma iz okolice Tuzle. Vzroke nesreče ugotavlja zdaj komisija.
*	številke, Kj nas svarijo. Statistična ugotovitev, da samo 3 do 10 oseb nimajo zobnega kamna, nas ne bi tako skrbela če posledice zobnega kamna ne bi bile tako škodljive. Res pa je, da so se že mnogim ljudem zaradi zanemarjanja te bolezni tudi najbolj zdravi zobje začeli majati in so končno izpadli. Zato naj bi za nego zob načeloma uporabljali vsi Sargov Kaiodont, edino zobno kremo v naši državi z učinkovitim sulforicin-oleatom proti zobnemu kamnu.
*	Društvo za raziskovanje majavih gob — Arpa Jugoslavica — ima dne 15. t. m. ob pol 15. uri v Unionu v Celju svoji, ob-tai zbor. Odbor,
•	Tihotapska iznajdljivo«*. Tihotapci so
čudovito iznajdljivi, a mnogi triki, kakor nenavadna debelost, bolan otrok v povojih s tobakom napolnjeni hlebi kruha, zaklano jagnje, ki ima poln trebuh tobaka, itd., ao že odrekli pred iznajdljivostjo finančnih organov, ki v premetenosti vodijo uspešno tekmo s tihotapci V nekem avtobusu, ki je te dni vozil na progi Imot-ski—Mostar, pa ao bih finančni organi vendarle iznenadeni pri odkritju novega tihotapskega trika. V avtobusu so namreč našli veliko kanto, iz katere Se je olje kar cedilo. Kanta pa se jim je zdela sumljiva in, ko so jo preiskali, so ugotovili, da je iz dven delov: Iz zeio majhnega vrhnjega, v katerem je bilo olje, spodaj pod pločevinastim dnom pa je bil najboljši tobak. Tudi tri metle, ki so nekaj običajnega v velikih potniških avtobusih, so postale sumljive. Držaji so bih nenavadno debeli, metle same pa zelo košate Ko so jih pregledali, so ugotovili, da so votline držajev polne tolike. Moža, ki je imel tobak v teh nenavadnih skrivališčih, so pozneje zasačili v neki krčmi .
•	Potres v Beranah. V kratki dobi so občutili že četrti potresni sunek, ki pa ni povzročil nobene gmotne škode, v Be ranah v Črni gori. Prvi in tudi najmočnejši potresni sunek je bil tam v noči od 19. na 20. aprila. Takrat je bilo poškodovanih več hiš in ljudje so bežali iz svojih domačij. Vsi potresni sunki so bih šibkejši.
•	SploSnl strokovni adresar velike Ljubljane je izšel. Znnna založba »Saturn« v Ljubljani je izdala »Splošni strokovni adresar velike LJubljane«, ki je prva tovrstna publikacija, odkar so bile Ljubljani priključene okoliške občine. Adresar je zelo skrbno in natančno sestavljen ter vsebuje v 30 preglednih skupinah natančne podatke o vseh državnih uradih in javnih ustanovah, društvih, hišnih posestnikih, ulicah, ima pa tudi po strokah urejene naslove vseh trgovcev, obrtnikov, industrij in ostalih pridobitnikov. V njem imate pregled industrije vse banovine ln posebni oddelek za letovišča in zdravilišča v Sloveniji Adresar obsega 272 strani ter stane vezan 120. broširan pa 100 din. Pri naročilih Izven Ljubljane se računa poštnina. Adresar se naroča pri založbi »Saturn«, Ljubljana, Gosposvetska c. št. 5. in v večjih ljubljanskih knjigarnah.
•	Nova slovenska knjiga je dotiskana in jo boste te dni dobili v vseh boljših slovenskih knjigarnah. Knjiga je D. Ravlje-nova kronika »črna vojna« ln nam opisuje usodne dogodke pred 20 leti. Obsega 120 strani ln stane v platno vezana 15 din, broširana pa 10 din. Naročite jo pri založbi »Cesti«, Ljubljana. Knafljeva 5.
Na splošno željo!	Po znižanih
BELI JORGOVAN
_KINO MATICA 21-24. — Ob 14.30, 17., 19.15 in 21.30 url!
•	Počastitev demir-Kapijskega Junaka. Po avstrijski vojni napovedi Srbiji se Je vsa sovražna premoč obrnila proti Beogradu in v gigantski osvobodilni borbi je bil najvažnejši položaj na . Demir Kaplji Tam ej bil poveljnik male peščice branilcev Beograda takratni kapetan Velizar Antlč. Po dvodnevni borbi je bil hudo ranjen sodeloval pa je pozneje v vseh najvažnejših borbah za osvobojenje. v osvobojeni domovini je bil nazadnje komandant divizije v Sarajevu in zdaj ob 40-dnevnid njegove smrti ga mnogi listi upravičeno slavijo kot demir-kapijskega Junaka. Generala Velizairja Antiča je, kakor znano, med službenim potovanjem zadela kap.
•	Udruienje nosilcev albanske spomenice. Borci, ki so preživeli umik srtske vojske preko albanskih gora, so dobili v spomin na strašno pot kolajno — albansko spomenico. Pred meseci so bojni tovariši v Beogradu ustanovili združenje nosilcev albanske spomenice. da bi tako manifestirali tovarištvo in bratstvo, preizkušeno v najhujših, časih, in da bi vzajemno pomagali revnim sobor-cem. Prva krajevna organizacija združenja, ki se bo razširilo po vsej državi, Je bila zdaj ustanovljena v Ni5u. Na ustanovnem občnem zboru se je ▼ organizacijo vpisalo nad 120 članov.
mmm
^^^ TRIKO PERILO
kakor hitro ga le enkrat oblečete
* Korektura vozn1ta jadranskih paro-brodov. Od prometnega ministrstva še niso odobreni vozni redi, predloženi od Jadranske in Dubrovniške plovbe. Promet se sicer že izvaja po teh voznih redih, od raznih primorskih občin pa so bile poslane prometnemu ministrstvu pritožbe, zdru žene z novimi predlogi za ureditev stalnih zvez. V prvi vrsti se zahteva boljša zveza z Biogradom ln s pristanišči severne Dalmacije Ravno tako se zahtevajo tudi boljše zveze z Boko in Hvajrocm. Nova pa je zahteva zveze Jelše, Starigrada ln H vara.
1
KINO UNION TeL 22-21
Willy Forsteva
Danes ob 10.30 dop. Isti film pri globoko znižanih cenah.'
Serenada
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri t
s Zahtevajte spored izletov za mesec ■ xnaj Zveze za tujski promet v LjubljanL ; Prijavite se v vseh biljetarnah »Putnika«. j * Odpočili se boste od dnevnega dela,
1 obenem boste pa videli še veliko zanimi-j vosti pri osemdnevnem potovanju v Dolo-1 mite, Miinchen in Glocknerstrasse V auto-karu lahko sedite na dobrem mestu, če si Vaš dopust že sedaj rezervirate za to zanimivo potovanje od 24. do 31 julija Prijavite se takoj v Izletni pisarni M Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, teL 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
I
j * Poroka. Dne 3. t m. sta se poročila
! v narodni starokatoliški cerkvi v Ljubljani j g. Lrdvik Sever, posestnik v Malih LLpljenih j pri Skočijanu, in gdč. Anica Zeleznikar iz : Selnika, župnije Golo nad Igom, oba člana ' zavednih naprednih družin. Poročil ju je župnik g. Ferdo Lavrinc. Kot priči sta bila ! gg. Josip Skrem pisarniški oficijal, in Ra-| zimiir Draži ar, carinski deklarant. oha a j Ljubljane. Novoporočencema želimo obilo ] sreče!
* Nova skladba. Na prošnjo pevskega dru-i štva Oljke v Celju je uglasbil s skladatelj Zorko Prelovec na besedilo Jožeta Cvelbar-ja. mladega slovenskega skladatelja, ki je : padel na fronti v svetovni vojni, moški zbor z t ari tonskim soloin. »Narodno« (Jaz pa pojdem v daljne kraje). Društvo »Oljka« bo zelo pevno itn v narodnem tonu zJožano pesem razmnožilo in razpošiljala
Slovenija Vas vabi
x>-
Rimske toplice:
Radium-termalno kopališče - jugoslovenski Gastein. — Indikacija: 2ivčne, ženske bolezni, giht, visoki krvni pritisk itd. Nizke paušalne kure za 10 dni 650 do Din 1000.— Državni uradniki popust! — Prospekti pri Putnlku ali pri Zdraviliškem ravn. Rimske toplice.
SLATINA
RADENCI
^^^^ 300 sob, 180 novih s tekočo ^^ vodo Ves komfort. Muzika itd. Srce, ledvice, živci, jetra, želodec, ženske
motnje, notranje žleze. Maj 710, junij 750 din za 10 dni vse vračunano: stanovanje, hrana (izvzeinši kruh) viravilne kopelji, l zdravniški pregled,
takse, postrežba. Obširni prospekti pri Putniku ali upravi.
2e 300 let zdravi
ROGAŠKA SLATINA
s svojo čudodelno močjo vse bolezni želodca, čreves. ledvic žolčnlh kamnov Itd.
Vsa sredstva za zdravljenje. Najmodernejše urejen nov hotel s 86 sobami Plavalni bazen popolnoma preurejen Prvovrstna godba Razne prireditve za zabavo ln razvedrilo. Tenis ln dr
V pred ln posezoni popusti. Posluje vse le to.
Znameniti zdravilni vrelci: TEMPEL	STYRIA	DONAT
Prospekte in informacije brezplačno. Zdravilih Boga&k* Slatina,
*	Borba proti raku. Jugoslovensko društvo za proučevanje in pobijanje nevarne bolezni raka, ki je pod najvišjo zaščito Nj. VeL kraljice Marije, bo imelo v nedeljo 8. t. m. v prostorih Kolarčeve narodne univerze v Beogradu akademijo, na kateri bo več važnih predavanj. Akademija bo razdeljena na dva dela: v prvem delu bodo predsednik društva univ. prof. dr. An-tič in drugi predavatelji razložil organizacijo in uspehe borbe proti tej bolezni ki predstavlja največje zlo človeštva, v drugem delu pa bodo prikazani s filmi in z drugimi pripomočki napori borbene organizacije. Društvo za pobijanje raka bo na dan svoje akademije razdelilo med narod veliko število brošur, ki opisujejo društveno delovanje in velike nevarnosti raka.
*	Rudnik slata v Bakoričih pri Fojnici je dal že mnogo gradiva sarajevskim in drugim listom- Pred kakim letom 90 pisali, da 6e je eksploatacije tega rudnika lotila velika družba iPndonskih podjetnikov in finančnikov. Se dosti več pa so seveda Dišali o tem Fudmiku mnogi angleški listi. Rudnik v mali bosanska vasi so orisali kot veliko zakladnico zlata in so vsi ti opisi živo spominjali na nekdanjo »zlato mrzlico« v Ka-lifornijL Pred tedni pa se je z rudnikom združila čudna afera. Nekateri uradniki, ki so prav razkošno živeli, so se zadolžili pri sarajevskih trgovcih in. ko so trgovci postali nestrpni, 6e je izkazalo, da dohodki rudnika niti približno niso taki, kakor 6e je razglašalo. Rudnik je bili kar naenkrat v krizi iin iz Londona je prispel neki Sklnev List da preišče poslovanje in da rudnik sanira. Mož je pooolažil upnike, da bo podjetje kmalu sanirano, ker pride v roke novih podjetnikov. Sarajevska javnost se je za to sanacijo zanimala Ln kmalu se je ugotovilo, da je Sidney List zagonetna osebnost ki je znala pričarati angleškim bofptašem bajno bogastvo malega rudnika. Sidnev List je po londonskih listih razširil bajko o bogastvu v Bakovičih in njegove tajke so bile tako učinkovite, da so delničairji večkrat iz Londona brzojavili v Fojnico in Bakoviče naj se jim tam pripravijo najboljše sobe v hotelih. Vpraševali 60 tudi, de so z rudnikom letalske zveze. Zdaj so se vse te bajke razpršile, njih povzročitelj je izginil in rudnik je spet v rokah nekdanjih skromnih podjetnikov.
. * »Savski čuvaji« in »savska univerza«.
Kaikor znano, je bilo v Zagrebu že pred letom iz čistega altruizma ustanovljeno društvo mladih ljudi, ki rešujejo a savekih valov neoprezne in nespretne kopalce ter obu-pance. Društvo, ki Šteje danes kaikih 130 aktivnih članov, je rešilo lani iz vode 00 oseb. katerim je bila že »duša na jeziku«. Dalje ei je društvo nabavilo s pomočjo mestne občine in nekaterih dobrotnikov tri velike reševalne čolne z vsemi pripravami. Med kopalno sezono todo člani društva vršili stalno kontrolo na savski obali Pozimi so savski čuvaji ustanovili tudi šolo, toi zasluži ime »savske univerze«. Naraščaj društva poučujejo in vežbajo v vsem kar je potrebno za izvrševanje težke naloge čuvajev, povabili pa «0 tudi strokovmiake. ki predavajo o vodnem pravu, o regulaciji rek, o grad-bi nasioov itd. Mestni socialni urad pa je poslal v sareko univerzo kakih 200 vajencev. da se naučijo plavati. Letos med kopalno serono bo društvo postavilo na najnevarnejših mestih ob Savi 15 stalnih čuvajev. Samo 5 od njih bo dobilo Aromno dnevnica ostali pa bodo opravljali službo iz čistega človekoljubja.
*	Novo postajno poslopje na Homen pri Kamniku. Poslopje te najmanjše postaje na kamniški pro<ri je bilo taiko majhno, da je komaj zadostovalo za zatočišče nekaj potnikom. Promet na homški postajii pa je z vsakim letom večji in je bilo treba poskrbeti potnikom za dovolj veliko zatočišče pri čakanju vlaka, zJatiti ker je postaja precej ven iz vasi. Staro poslopje postajališča so zda i podrli m bodo ne istem metsio. gradili novo približno v istem stilu kakor na Ježici. Tako da bodo zdaj od Kamnika do Domžal kar tri nova poslopja na po-iajališčih: nc. Duplici, na Homcu in v G robi ja,h. Poslopie na Homcu bo dobiio tudi električno razsvetljavo. Kakor doznavamo. bo tudi postališče Kamnik -mesto dobilo prepotrebno postajno poslopje. Nekaj kredita je že zagotovljenega, gre zdaj samo še zato, kakšno zgradbo naj postavijo. Vsa t<i pač želeli, da se osvoji znani Plečnikov načrt, po katerem bi bilo poslopje z klano in bi zelo lepo izpopolnilo prostor pred prodorom
*	Gradba novega sanatorija za železničarje. železničarji področja zagrebške železniške direkcije gradijo z lastnimi sredstvi sanatorij za svoje člane na Strmcu. Ta sanatorij bo v prvi vrsti služil lečenju in okrevanju ot Pak članov arg-arrizacije. Sanatorij bo imel nad sto bolniških postelj in urejen bo na najmodernejši način Udruženje si prizadeva, da bi bilo le-čilišče še letos popolnoma opremljeno ta izročeno svojemu namenu. Na Strmcu so premožni Slavonci zgradili več lepih vil in je zdaj ves okotiš podoben kakemu švicarskemu modernemu letovišču in zdravi-
lišču.
Iz Litihliane
u— Ne pozabite na današnje predavanje, ki ga prireja banovinska ženska zveza v dvorani mestnega poglavarstva ob pol enajstih. Pod naslovom »Skrbimo za sta/rost naših mater« bo govorila g. S^e-bi-Pleško o starostnem in materinskem zavarovanju pri nas in v drugih državah.
Creppe de chiite
v krasnih vzorcih in zelo poceni prt
BRATA VLAJ
WOLFOVA UL. 5.
Nabiranje prispevkov za Prešernovo rojstno hišo. Kakor smo že obvestili Javnost, je knjigarna Tiskovne zadruge v feelenburgovi ulici prevzela nabiranje prispevkov za končno ureditev rojstne hiše pesnika Prešerna v Vrbi Opozarjamo, da
v	knjigarni sprejemajo proti potrdiLu tudi najmanj'ši dar, odnosno izdajajo položnice za nakamla darov po pošti. Ljubljančani, zavedite se svoje kulturne dolžnosti in priskočite na pomoč za ureditev originalnega Prešernovega muzeja v Vrbi.
u— Prleški večer priredi Društvo prijateljev Slovenskih goric v soboto 14. t m ob 20. v prostorih hotela štrukelj v Dalmatinovi ulici. Na družabnem večera Prlekov bo več pevskih točk, prleške popevke, prleške pogače, prleško veselje ta ples, ki bo dobrodošel posebno mladinL Vsi v Ljubljani živeči ljubitelji Prlekov so najiskreneje vabljeni.
u— »Slovenska scena mladih« ponovi dre-
vi	ob 20. Mrakovo bimnično dramo »Čajkovski«. Ker je bila prva predstava razprodana. opozarjamo cenjeno občinstvo, da si preskrbi vstopn.ice že v prodaji danes od 10. do 12. Ln od 3. do 5. ure pri blagajni Delavske zbornice. Predstava bo v Delavski zbornici!
d— Poročila sta se včeraj v cerkvi sv. Petra g. Marko Frlan. odvetniški oripravnik-in gdč. Mihaelca Dečmanova. Mlademu paru čestitamo!
Nakup foto-aparata
zaupajte nam, ker Vara
1.	strokovnjaško nasvetujemo,
2.	zavežemo se Vas naučiti fotografirati, 8. vsak pri nas kupljen fotoaparat tudi zamenjamo, ako z istim ne bi bili zadovoljni, ali pa če pride iz tovarne nov model,
Na Vašo zahtevo razvijemo film in napravimo slike v 3 urah.
Za prvovrstno Izdelavo jamči
Foto Tourist — Lojze Šmuc,
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 8
Modni atelje
Kancler Irena
se fe preselila na Aleksandrovo cesto 3-III*
Priporoča se cenjenim damam za nadaljnjo naklonjenost.
TRAJNO ONDULACIJO BARVANJE LAS
Vam tzvrši vestno tn lepo salon FETTICH-FRANKHEEVI Erna, Ljubljana, Kongresni trg 1 — »Zvezda«.
Š. § LIB A R,
KROJAŠKI SALON, English vvorkmanship ALEKSANDROVA C. 5, L
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v maju po stoletnem koledarju — Dan je dolg 14 ur 30 minut ia naraste do konca meseca za 1 uro 15 minut N. 8. Prik. Mihaela, Budislav P. 9. Gregor i j Nic
Ervinica T. 10. Antonin
Dvo . A S. 11. Frančišek
H.. Ljerka Č. 12. Pankracij
Stojmir P. 13. Servacij
Jasna S. 14. Bonifacij A&POb9.3a
sončno, topleje, ponekod dež in nevihte
krajevnJ nalivi, precej hladno

^Sr Bell tovor
Mračna zločinska filmska drama lz najbolj dušečega človeškega ozračja: iz trgovine s belim blagom. — Najnovejši žurnal: Hitler v Rimu, Svatbena svečanost albanskega kralja. — Predstave danes ob 10.30, 15., 17., 19. in' 21. uri!
Bibitičevj »Palčki« t ljubljanski operi. T slovenski mladinski odrski literaturi nimamo razen Ri biči cev e pravljične igre s petjem >V kraljestvu palčkov« drugih obsežnejših deL, ki bi tako temeljito odkrivala mističen svet in ki bi potrebovala za izved-to večji ansambel. Avtor nas sicer popelje v mističen svet palčkov in vil, vendar je težišče igre: ljubezen otroka — človeka do matere. Prav radi velike pestrosti in vzgojne tendence je Učiteljski pevski zboi Emil Adamič v Ljubljani izbral to delo za proslave' letošnjega materinskega dne. V ponedeljek 9. t. m. zvečer nastopi v ljubljanskem ot^rnem gledališču v »Palčkih« 70 otrok — na l>ol|ših pevcev in igralcev — z ljubljanskih Imdskih šol deklice — vile z meščanske šole pri Sv Jakobu ter učenke opernega baleta. Pri predstavi sodeluje tudi orke--'fei vojaške godbe Prireditelji igre so se potrudili. da bo dve uri trajajoča predstava rec losegla svoj namen Prireditelji hočeio - to prireditvijo proslaviti materinski dan v iVmvečiem krogu javnosti istočasno oa nabrati nekai gmotnih sredstev, s katerimi bodo rodnrli de!^ina šolske kuhinje v Ltuol.;a-ni ieloma pa prispevati v fond za odkup Prn-sern ve rojstne hiše To plemenito strem-lienje prirediteljev naj podpre javnost od svoie stranu tako. da ho v ponedelfek zvečer do zadnjega kotička napolnila operno gledališče
BuSfe »Rio«
Srna express kava 1.50 Din.
BuSte »Rio«
zendvlči po 1 Din.
BuSSe »Rio« Cez ulico 2 Din cen.
n— Spored koncerta opernega in koncertnega basista Franca Schiflrerja-Navigina,
ki bo jutri 9 t m. ob 20.30 v veliki filharmonični dvorani I. del koncertnega sporeda prinaša skladbe nemških klasikov, najboljših in najizrazitejših skladateljev pesmi in sicer: Schubert: »Glasbi«- »Vrama«, »Snu-1, in deklica« »Popotnik«. »Bivanje«. Brahms: »Na pokopališču«, »Pridi kmalu«. »Pot k ljubici«. VVolf: »Pešpot«, »Vrtnar«. Po odmoru sledijo dela italijanskih avtorjev in sicer zapoje Scarlattijevi: »O eessate di pia-garmk in »Chi vuole inamorarsi«, dailje Marcella: >13 mio bel fooo«, Bononcimija: >L'esperto noc-ciero« in končno Martinija: »Plaisir d'amour«. Tretji nastop je posvečen slovenskim skladbam b pevec bo izvajal Ipavčevega »Meniha«. Lajovčevo »Iskal sem svojih mladih dni«. Pavčičevo »Mlado pesem«. Adamičev samospev »Kot iz tihe za-b-Ijene kapele«. Koncertni spored zaključuje Musorgskega »Pesem o bolhi«. Klavirsko epremljevanje je prevzel kapelnik Niiko Stri-toi. Opozarjamo na točen začetek ob pol 9. kakor tudi na to, da so sedeži v prodaji v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah.
Največja tombola
v Slovenjem Gradcu, dne 19. Junija — Glavni dobitek popolnoma nov avto
»Opel Kadet«
in še 699 lepih dobitkov.
u— Studijski tečaj Ženskega Pokreta se
nadaljuje v ponedeljek 9. t m. v običajnih prostorih. Začetek ob 20.
n— Dve nesreči na cesti. Včeraj so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 25-letnega posestnika Antona Juvana z Rašice Pred Strojnimi tovarnami in livarnami na Tyrševi cesti je malo pred poldnem padel pod vojaško dvokoLnioo, da mu je šlo kolo čez obe nogi pod kolenom. Na Zaloški cesti pa -e 18-letna vrisokošolka Vida Kože-lieva iz Mahničeve ulice na Kodeljevem tako nesrečno nadla s kolesa, da je dobila hude poškodbe po glavi in po životu.
FotoamaterjI!
VSE ZA FOTOGRAFIJO — kvalitetna amaterska dela v specijalni fototrgovini
Janko Pogačnik
Ljubljana, Tyrševa cesta 20
Obvezni zdravniški pregled vseh lastnikov in osobja obratovališč in trgovin
z živili je bil po prvih razglasih 23. aprila končan. Ker se niti do danes še ni odzvalo veliko število obvezancev, poziva mestno poglavarstvo (mestni fizikat) vse zamudnike, da se do 14. t a v svrho zdravniške preiskave javijo od 8. do 12. ure v mestnem fizikatu v poslopju Mestnega doma. Zamudniki plačajo za enkrat mesto kam i za zdravniško potrdilo po 10 din v korist fonda za brezposelne. Proti onim, ki se tudi temu pozivu ne bodo odzvali, se bo postopalo po § 61 zakona o nalezljivih boleznih, ki določa kazen od 1000 do 5000 dinarjev
J ur je vanje. Kakor smo že poročali, bo tradicionalno jurjev&nje na Gradu v nedeljo 15. t. m. Naij vsa društva upoštevajo koristno delo CiriJ Metodovih podružnic in naj na ta dan opustijo vse druge prireditve. Narodno zavedni Ljubljančani in okoličani, prihodnjo nedeljo vsi na Grad.
a— Občni zbor krajevne organizacije jugaslovenske nacionalne stranke za spod-nješišenski okraj bo v četrtek, 12. t. m. ob pol 20. v prostorih hotela Bellevue z običaj, niim dnevnim redom. Udeležba članstva ob-
vezna
/.VOCJNl »vL.NO dOfeOLSHJ IHi Al V ŠIŠKI. TELEFON 41-79
Loretta £oung in Kobert Iaylor
v krasnem filmu
DEMON LJUBEZNI
(Iz dnevnika lepe sobarice) Film v nemškem jeziku
Dopolnilo Paramount. zvočni tednik in barvana šaloigra.
Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob pol 9. uri.
Prihodnji spored: PREMIERA — Žarah Leander
u— Danes pa vf>i na tombolo: Za mal denar lahko dobite motorno kolo, lepo novo spalnico, žensko ali moško kolo Mladina čaka na foto aparat ali krasen šivalni stroj Za staro in miado so še različni lepi in koristni dobitki. Zato ne zamudite te izredne prilike, ki se vam le enkrat v letu nudi. Na svidenje danes ob 15. na Kongresnem trgu!
n— Dijaki drž. klasične gimnazije prirede jutri ob 20. akademijo v frančiškanski dvorani. Pod vodstvom profesorja Kramolca bo gimnazijski -sbor zapel tri pesmi: beneško narodno neseni »Barčica«. koroško »Tam kjer teče bistra Zilja« in Jobstovega »Pevca« za eolo in mešani zbor s spremije-vanjem klavirja. Dalje bosta zapeli osmosolki dvosj^ev »Visoki? rej pod lipo« v Kramoloevi priredbi. Recitacije osmošolca Pavčniika in zaanu-tek plesa, ki ga je pod vodstvom ge. Nadje Golijeve nastudirala mlada dijakinja Milena Šuklje. bosta poživila akademijo. Z izvajanjem na klavirju nekaterih del priznanih skladateljev Novaka. Chopina. Schuberta bo zaključen prvi del programa V drugem delu bo godalni orkester izvajal dela domačih skladateljev: Osterčev »Raligioso«, ki ga doslei še niso igrali in Škerjamčev »Cyramo de Bergerac« Občinstvo, pa bosta gotovo zanimali deli najmlajših skladateljev, članov našega zavoda Ramovša in Osane. Ramovš se bo predstavil občinstvu s Pieoe symtpho-t»iQue v štirih stavkih in Osana bo z intro-dukcijo in fugo gotovo presenetil posiušav-stvo. S klasično Serenado nesmrtnega Mozarta bo spored končan. Dijaki pričakujejo, da se bo občinstvo odzvalo vabilu in s tem pokazalo, da spremlja z razumevanjem mlada stremljenja.
u— Jngoslov. kirurško društvo, sekcija Ljubljana, ima 10 t m ob 18 strokovni sestanek v predavalnici bolnice za ženske bolezni Spored: dr Manzoni Aleksander z odtoped klinike v Zagrebu: Sodobna medicina in šport.
V JUNIJU SE PRESELI TVRDKA
S. REBOLJ G DRUG,
KOLESA - OTROŠKI VOZIČKI - IGRAČE
NA MIKLOŠIČEVO CESTO
JNAK »Edinstvo« Jutri bo v lokali .redna, za vse odbornike strogo obvezna odborova seja.
u— Amaterski šahovski klub je odigral 5. t. m. brzoturnir za prvenstvo maja z naslednjim izidom: 1. in 2. Longer in Požar 12 točk od 13 možnih; 3. in 4. Jakulin in Žerjail 8 in pol, 5. in 6. Pirjevec ki Stopar 7; 7. do 9. Habič. Uršič in Kovač 6; 10. Ka-čer 5 in pol. Amaterski Š. K. ima na programu še nekaj prijateljskih matehev pred xa kljuSkom sezone. Člane opozarjamo na si-multanko. ki jo bo odigral klubov prvak Longer v ponedeljek 9. t. m. ob 8. zvečer v klubovean lokalu. Šahe prinesite s eetojf
Salon steznikov
L SALAJ
se je preselil v
v GAJEVO 8, pritličje
Za na daljni obisk se priporoča cenj. rtan-mm
u— Štiridnevni avtobusni Izlet na bojišča ob Soči z ogledom Gorice, Gardskega jezera, Milana, Padove, Benetk, Trsta, se ceneno udeležite s popolno oskrbo in potnim listom za 775 din od 25. do 30. t. m. Prijavite se takoj pri Rozina, Tyrševa cesta 14.
D— Nepopisna navdušenje jt vladalo v
Ljubljani pred 5 leti, ko so prvič korakali po ljubljanskih ulicah in nato nastopili v koncertni dvorani bolgarski pevci iz Plovdiva Njihova pesem nam je prišla kot razodetje, novo in izredno prijetno, seznanila nas je z dušo bolgarskega naroda. Odlično interpretirana in zapeta iz grl navdušenih Plovdivčanov Isti bratje pevci bodo v Ljubljani v petek 13 t m in prirede v veliki filharmonični dvorani svoj koncert Na praznik bolgarske pesmi v beli Ljubljani opozarjamo Vstopnice so od jutri naprej v prodaji v knjigarni Glasbene Matice.
MED. UNIV.
dr. LUKA BEZIČ
SPECI J ALIST ZA OTROŠKE BOLEZNI
ordinlra od 13—15% ure, v ponedeljek ln četrtek pa od 13.—14. ure.
TURNOGRAJSRA ULICA 4/L Tel. 88-39. (nasproti dramskega gledal.)
u— Letovanje v Kraljeviči. Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani opozarja, da se bo otvoril Dečji dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči dne 15 maja za goste-člane j Dnevna penzija za odrasle 35 din, za otroke do 6 leta 15 din. od 6 do 14 leta 25 din Odrasli plačajo še 3 din občinske takse dnevno Prijave sprejema uprava doma v Kraljeviči
n— Krajevna protitnberknlozna liga » Ljubljani oriredi ob priliki proti tuberkuloz nega tedna naslednja predavanja: v četrtek 12. t m ob 20. v dvorani Delavske zbornice predavanje za vso javnost predavajo g? zdravniki: dr. Prodan: O razvoju in zdrav Ijenju tuberkuloze (predavanie z diapoziti vi); dr Mis. Tuberkuloza in družina, di Rupnik Socialno zavarovanje v borbi pro ti tuberkulozi Vabimo vse. ki si žele o te; med našim narodom razširjeni bolezni po duka. V petek 13 t m. ob 20 bo istotam predavanje za vse vajence s filmom in dia jsozitivi. Predaval bo dr Krisr>er Tuberku loža in vajenci. Prosimo vse delodajalce, da 9voje vajence na to predavanje opozorijo an jim priporočil jo udeležbo.
a— Lepe in dobre moške obleke lastne ga izdelKa priporoma po zeio zmernih cena: A. Kune, Ljubljana Gosposka ul. 7.
Lep spomenik —
dar pokojnim Ogled spomenikov
dolžnost interesentov Stalna razstava —
nizke cene
FRANJO KUNOVAR. kam noseStvo Tel. 49-09. Sv. Križ — Ljubljana
n— Spored L javne produkcije gojencev šole Gla.-bene Matice, ki bo jutri ob četrt na 7. v veliki filharmonični dvorana. 1. Nastop mladinskega zbora šole Glasbene Mati oe pod vodstvom prof. Šanoa in s spremlje-van jetrn prof. Mahkota Manice. Pojejo: Sa.tt.ner: »Tiho je legel mrak«. Kogoj: »Kaj ne bila bi vesela«- Premrl: »V Jeruzalem« Štivie: »Dete ne mara .»pati«, Tajčevič: »Pjev ma dodolska«. Premrl: »Trije angeli«. Nato zaigra na klavirju Faikin Marija Hellerjevo »Spravo« in »Lov«. Valand Janko igra na violina IL stavek Sittovega »Koncertina« v e-mohi, pni klavirju kons. Osana Jpsip. Gorjanc Frane igna na klavirju »Kolombina pleše«, »Ples krt-k«. kar je napisal skladatelj Martinu. Dolmovič Slavko zaigra na vio lomi Gavoto Francoza Rameau-a. pri klavirju kons Kuštrin Josip. Laurenčič Otrnur zaigra na klavirju Moszov.skega »Elegijo* in Russijevo »Predico«. Sklepno točiloo sporeda ima mladinski orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja, zaigra Premrlovo »Fugo« za godalni orkester, Smetanovo »Uspavan ko« iz opere »Poljub« in Jerajeve »Odlomke iz slovenskih oper«. Podrobna spored se dobi v Matični knjigami, stane 3 din in velja obenem kot vstopnica v dvorano
Obleke kemično čisti, parno lika ŠIMENC, Kolodvorska al. 8.
Pevsko društvo Krakovo - Trnovo
priredi v petek 27. L m v veliki filharmonični dvorani svoj vsakoletni koncert pod vodstvom dirigenta prof. M. Avsenaka
Tri produkcije drž. konservatorija.
Se tekom tega meseca bo priredilo ravnateljstvo našega prvega glasbenega zavoda s svojimi gojenci 3 produkcije. V petek 13. t. m. bo takozvana »Poljska produkcija«, na kateri se izvajajo izključno le dela skladateljev poljskega naroda Teden za tem| 20. 1 m bo produkcija del slovenskih avtorjev. Obe ti dve produkciji sta v veliki filharmonični dvorani ob zvečer, v ponedeljek 16. t m. pa bo v opernem gledališču operna produkcija ob 20. Podrobne sporede objavimo.
Telovadni nastop ljubljanskih srednješolcev
Slike z glavne skušnje v petek popoldne na Stadionu
(Poročilo o včerajšnjem javnem nastopa prinašamo na drugi strani)
600 <«j»irfnj višjih razredov gfrnnarij in učiteljskih šol Izvaja proste vaje jga ob	rtrtavntr l^i" drigajp dijaki državno zastavo na jambor
Naše nagradno
tekmovanje
Naša četrta naloga
Na deželo pridejo skavti letovat in njihov vodnik se zglasi pri župana, da bi dobil potrebna prenočišča. Zupan ga vpraša, koliko vas pa je prav za prav.
Skavtski vodnik, nabrisan in šaljiv, kakor vsi veseli skavtski fantje, pove župana: če bi nas bilo še enkrat toliko, kolikor nas je, in še polovico toliko kolikor nas je in še četrtino toliko, kolikor nas je pa še vi zraven, potem bi nas bilo natančno 100. No, pa izračunajte!
Zupan se je malo počehljal za ušesom. Ker pa tudi on ni bil od muh, je račun hitro razrešiL Storite tudi vi tako in nam povejte.
Koliko skavtov je prišlo v vas?
Rešite tudi to četrto nagradno nalogo in rešitev shranite skupaj z rešitvami naših prvih treh nalog.
Izrežite in shranite
Ta četrti del sestavljenke, ki velja kot kupon, izrežite in dobro shranite, skupaj s prvimi tremi deli, kj ste jih izrezali iz velikonočne številke, iz številke od 24. aprila in iz številke od L maja
■■■■■DnBnanBHa
R našemu nagradnemu tekmovanju
V današnji številki prinašamo četrto nagradno nalogo v okviru nagradnega tekmovanja, ki smo ga razpisali v velikonočni številki »Jutra«. Doslej smo objavili tri nagradne naloge, ln sicer prvo v velikonočni številki »Jutra«, drugo v številki 24. aprila m tretjo v številki od 1. maja. Poleg današnje četrte naloge bomo objavili še po eno nalogo v nedeljskih številkah dno 15. in 22. maja. Kakor Je našim čitate-Ijem že znano, objavljamo v vsaki teh številk vrhu tega še izrezek velike sestavljenke, ki bo dala na koncu, če bo pravilno sestavljena, zanimivo sliko.
Rešitve naših nagradnih nalog si skrbno zabeležite In tudi črne dele sestavljenke Izrežite ter dobro shranite, da boste lz njih lahko na koncu sestavili sliko V nedeljski številki 22. maja bomo poleg poslednje naloge in poslednjih delov sestavljenke priložili obrazec, na katerega boste vpisali rešitve posameznih ugank, posamezne dele sestavljenke pa boste nalepili na papir. Vse rešitve in na papirju naJep-Ijeno sestavljenko boste v dneh od 22. do 25. maja oddali na pošt) aH pa pri upravi »Jutra« v Ljubljani, oziroma pri njenih podružnicah. Rešitev nam torej sedaj še ne pošiljajte, ker nam jih boste ob zaključku tekmovanja vse skupaj poslali obenem s sestavljenko. V vsaki kuverti sme biti samo ena rešitev. Od naročnikov in čitate-Ijev izven Slovenije bomo sprejemali rešitve do sobote 28. maja opoldne.
loo lepili nagrad
Med one, Id bodo pravilno zložili sestavljenko in pravilno rešili vseh šest nalog, bomo z javnim žrebanjem razdelili 100 lepih nagrad, ki so bile razpisane tn podrobno opisane v velikonočni številki
Prva nagrada je popolnoma nov avtomobil škoda-Popular, tipa* 420-OHV, Id stane
40.000 din. To je 4sedežna limuzina, ki predstavlja najnovejši Izdelek slovitih Škodo vih tvornic. Avtomobil ima 4 cilinderski motor (27 konjskih sil) * visečimi ventili, ki omogoča pri izredni štedljivosti z gorivom (8 litrov na 100 km) veliko brzino do 100 km na uro. Karoserija Ima najmodernejšo aerodinamično obliko s udobnimi štirimi sedeži.
Druga nagrada je motorno kolo z dvotaktnim motorjem dveh konjskih siL To motorno kolo je prvovrstni izdelek nemške tvornice NSU in se odlikuje po nizki potrošnji goriva (1.8 do 2 litra na 100 km). Doseže brzino do 60 km na uro. Kolo Je vredno 6.300 din.
Tret ja nagrada je nor pisalni stroj, četrta moderna jazz harmonika Hohner, nadaljnje štiri nagrade so moška ali ženska kolesa znamke Axo, potem pa še zapestna ura, fotoaparat, 2 poletni garnituri za vrt, 2 garnituri finega angleškega blaga za moško obleko, turistovska oprema, 4 zlata nal;vna peresa, nogometna žoga, krasni »Jutrovi« albumi ter po trije »Jutrovi« romani, kakršne si jih bo dotičnik sam izbral.
Žrebanje bo javno in ga bo vodila posebna komisija, sestavljena iz zastopnika? uredništva in uprave našega Usta ter bs zastopnikov naročnikov in inserentov »Jutra« pod predsedstvom ln vodstvom kr. javnega notarja dr. Andreja Kuharja v Ljubljani, žrebanje bo v soboto dne 28. maja ob 3 popoldne v dvorani Kazine.
Kaj pravijo naši ugankarji
2e zadnjo nedeljo smo na tem mesta navedli nekaj dopisov lz vrst naših naročnikov in čitateljev v zvezi z našim nagradnim tekmovanjem Med drugim smo objavili tudi zanimivo nalogo, ki nam jo je poslal neki čitatelj. Naloga se je glasila: Koliko je 9 na 9 potenco in vse skupaj še enkrat na 9 potenco? Povedali smo že, da človeško življenje ne zadostuje za lzračunanje tega števila, kajti naloga daje kot rezultat število s 369 milijoni mest in bi potrebovali 1848 km dolg kos papirja, če bi hoteli to število napisati.
Tudi v minilem tednu smo dobffi lz vrst naših čitateljev in naročnikov več dopisov. Sedaj tekmujejo z novimi predlogi za uganke in naloge, ki pa Jih žal ne moremo upoštevati, že zaradi tega ne, ker bi predlagatelji potem v naprej vedeli za rešitev, kar ne bi bilo pravično nasproti ostalim ugankarjem Tako se Je sedaj stvar obrnila in mora »Jutro« reševati uganke, ki mu jih stavijo čitatelji in naročniki.
Pazite, da se vam ne zmešat
Kakšno je zanimanje za »Jutrov« avtomobil Skoda, nam kaže zanimiv dopis nekega naročnika, ki je sam sestavil naslednjo nalogo:
JUTROVŠKODA JUTROVŠKOD JUTROVŠKO JUTROVŠK J U T R O V Š JUTROV JUTRO J U T R JUT J U J
Vprašanje se glasi: kolikokrat lahko v gornjem trikotu citate na različne načine »Jutrov Škoda«, če pričnete čitati z »J« in končate v zgornjem desnem kotu z »A«. Citati lahko pričnete v katerikoli vrsti in lahko poljubno preskočite poševno navzgor v naslednje vrste, dokler ne končate v desnem kotu pri A.
Rešitev te naloge ni enostavna, sa) Je v resnici toliko možnosti, da se na različen način čitata besedi »Jutrov Skoda«. Poskusite tudi VL, toda pazite, da se Vam pri tem ne zmešal Pripominjamo, da za rešitev te naloge ne dajemo nfkalrfh nagrad in da je ta naloga izven okvira našega nagradnega tekmovanja tn le za zabelo in za pomirjenje onih, ki si želijo najtrših orehov. Na koMko različnih načinov se lahko čitata gornji dve besedi, pa bomo povedafi v prihodnji nedeljski številki.
Dopisovanje sa šolo in obvecno Mesno vzgojo. Po zakonu o ljudskih šotah mora kmeti vsaka občina seznani šoloobveznih otrok, enako pa tudi Htfkon o obvezni t©-, tesni vzgoji naroda zahteva seznani vseh mktdeničev v starosti od dopoiknjenega 14.
do dopolnjenega 20. leta Ker takega seznama mestna občina ljubljanska doslej ni imela, mora popisati vse šoloobvezne otnoke ▼ starosti od 6. do dovršenega 14. leta m pa vse mladeniče pravkar navedene starosti. Popisaiti je treba prav vse obveznike, ka bivajo na ozemlju mestne občine ljubljanske. V ta namen prejmejo hišni lastniki in hi-šnd upravitelja od mestne občine tiskovine, namreč hišne popisne pole in toliko evidenčnih listov, kolikor je v hiši takih otrok m mladeničev. Izpolnjene evidenčne lasrte morajo stranke najkasneje v treh dneh po prejemu vrniti hišnemu lastniku aili upravitelju hiše ki naj jih s hišno popisno pok) odda mestnemu alužitelju, ko se zglasi pri njem. Mestno poglavarstvo začne razpošiljati tiskovine za popisovanje po svojih elužitefljih ie v ponedeljek 9. t m.. Stranke naj pišejo po-da tke 8 črnilom in razločno. Posebno pa mestno poglavarstvo prosi sa natančno iz-
polnite* rubrik, da £h m bo treba As
boj loftritl v urad zaradi dopolnite* poda*-; kov. Z natančnim popisom se otnmfce tudi »ognejo nepotrebnim potom ln posledicam.
n— Di Savna Vola ■
Ljubljani je razpisala natečaj za sprejem gojenk. Natečaj je objavljen v Službenem listu štev. 36. Rok za vlaganje prošenj poteče 15. junija
u— Tečaj bi sendviče pri Zvezi gospodinj bo že IS. t m. ob 19 namestu 17., kot Je objavljeno v »Gospodinji«. — Prijave dnevno do 12. maja
Badiotermahte,
, znane, za
priporočljive
Tt« bolezni
šmarješke toplice 27°R
sprejemajo t predsezonl od L maja do SO. Junija na 10-dnevno penzijo (S krat na dan dobra, domača hrana, stan ln kopel j) za Din 400.—. V glavni sezoni od L julija do SL avgusta na 10 dni Din 490.— n osebo.
Dolenjske Toplice 38° C
■ L majem odprta, pod vodstvom
uprave kopališča. — Izborna oskrba, krasna okolica za izlete ln izprehode. — Izvanredna zdravilna moč vode. — Zmerne cene, morejo popolnoma zadovoljiti vse, ki so potrebni zdravljenja od posledic prehladov, ievme, ženskih-kostnih in drugih bolezni. Voda je visoko radioaktivna Kopeli so direktno na vrelih. Penzion s kopel jo že od Din 45.— dalje. Zahtevajte prospekte od uprave kopaličča. Za izkate na razpolago avtot
>JUTROc št. 106.
8
Nedelja, 8. V. 1938
MATINEJA ob 11« url dop.
BENJAMINO GIGU
tenorist
bo pel nesmrtne arije iz oper Aida, Tosca, Manon Lescaut itd. v krasnem
glasbenem filmu
TI SI MOJA SREČA
KINO MATICA
—u Plafilri nalogi za vodovodno naklado, gostaščrno. pristojbine za kanale in vodo-meršcino za proračunsko lelo 193S/30, ki jih ravnokar razpošilja mestno poglavarstvo, so požrešni, ker je odinerna podlaga, kosmata najemnina nepravilna in zaradi tega vse navedene vsote. Vsakemu hišnemu gospodarju ie na prvi poglt>d jasno, da ena ln ista vsota ko&moite najemnine mestni občini ne more služiti za oimerno podlago njenih davščin kar za tri proračunska leta, to ie 1936-37, 1937-38 in 1938-89. Hišni gospodarji se opozarjajo na to napako.
u— Občni zbor Narodne galerije bo v soboto 21. t. rn. ob 17. v društvenih prostorih.
Iz Celja
e— Ljudska akademija Celjskega kulturnega tedna se bo pričela danes ob 16. v Mestnem gledališču. Sodelujejo vsi celjski pevski zbori, orkester Glasbene Matice ter solistki ge. Helena Rajhova in Anica Mikelncva m solista gg. prof. Mirko Močan in Janko Žagar. Izvajana bodo dela celjskih skladateljev. Svoja dela bodo aecitirali Vladimir Levstik, Fedor Gradišnik, Danica Grudnova, Jernej Stante, Fran P.oš, Jožko Jurač in France Frece. Vsi. ki imajo vstopnice za ljudsko akademijo, imajo danes prost vstop na likovno in tiskovno razstavo. Tako je odbor omogočil najširšim slojem udeležbo pri svojih prireditvah ob izredno znižani vstop nini
KINO METROPOL. — »GASPARONE«. Matineja »IZGUBLJENO MESTO«.
e— Na Djurdjev dan 6. t. m. Je krenilo vojaštvo z oficirskim zborom pod vodstvom poveljnika 39. p. p. polkovnika g. Mihajloviča zjutraj skozi mesto na Stari grad, kjer se je razvila prijetna zabava. 3-Djoirdjevdanskega uranka« so se udeležili tudi civilni prebivalci.
e— Starokatoliš^a služba božja bo danes izjemno že ob 8.
e— Beli raj na Korogici. Nepregledne planine, pobočja in vrhovi okrog Kocbekovega doma na Korošici so sedaj pokriti z debelejšo snežno odejo nego vso zimo. V preteklem tednu je zapadlo nad 1 m snega, ki je pokril že itak debelo snežno piast. Smučarjem se nudi še ves mesec maj najugodnejša smuka. Iz Luč do Kocbekovega doma na Korošici vodi zimska markacija. Dom je stalno oskrbovan in nudi gostom udobno zavetje.
FOTOAMATERJI! Filme, ki Vam omogočajo, da dobite brezplačno fotoaparat, kupite v drogeriji F. VRTOVEC, CELJE. — Citajte naše prospekte!
e— Požar pri Trenerju. V petek kmalu po poldnevu so se v dimniku na hiši posestnika Konca, 3u stoji ra hribovitem terenu v okolici Tremerja, vnele saje. Ogenj se je kmalu razširil na. slamnato streho in zajel vso hišo. Na kraj požara so prispeli i gasilci iz Laškega in Celja, ki pa niso mogli več rešiti hiše. Zaradi močnega vetra se je bil ogenj razširil tudi na bližnji gozd. Gasilci so izkopali jarke okodi gorečega gozda in tako po požrtvovalnem in napornem delu omejili požar. Ogenj je uničil okrog deset juter gozda, v katerem je bilo po večini hrastovo drevje. Zaradi požara je poleg Konca oškodovanih več drugih posestnikov in tudi mestna občina celjska. Končeva hiša in gczd nista bila zavarovana.
e— Likovna in tiskovna razstava ostaneta odprti še do četrtka 12. t. m. Dosedanji obisk je izredno lep. Poleg domačinov je obiskalo razstavi tu-di mnogo tujcev. Te dni obiskujejo obe razstavi tudi vse celjske in mnoge zunanje šole.
KINO UNION.
Danes »UJETNIK DVORCA ZENDE«. —
Ob 10. in 14. uri matineja »POŽAR NAD »ANGLIJO«.
e— Nove telefonske imenike ima v zalogi telefonska centrala v Celju. Ker je povpraševanje po telefonskih imenikih zelo živahno, naj se interesenti čimprej obrnejo zai-adi njih rta telefonsko centralo.
e— Cerkvena siava. Pravoslavna cerkev sv. Save bo. slavila v torek 10. t. m. svojo hramovsko slavo v spomin na dan sežiganja relikvij svojega patrona, prvega srbskega arhiepiskopa in prosvetitelja sv. Save na Vračaru L 1549. Jutri ob 18.30 bo v cerkvi bdenije. V torek, na dan slave bo ob 10. liturgija, pri kateri bo imel propoved ljubljanski protojerej g. Gjorgje Budimir. Po liturgiji bo procesija, nato pa rezanje slavskega kolača.
Iz Maribora
a— Slavnostna otvoritev nove ceste Sv. Peter — Ložane še začne danes že ob 2. popoldne pri Turški kapeliei nad Sv. Petrom. Avtobusi bodo vozili z Glavnega trga samo od 13. do 13.30. Slavnost bo ob vsakem vremenu.
a— Uspel literarni večer je bil v petek 6. t. m. v nabito polni dvorani Ljudske univerze. Uvodoma je tajnik Ljudske univerze 7>rof. Bunc pozdravil mlade pisatelje in re-ritatone prof. A. Ingoliča. Milana Kajča, Miška Kranjca in prof. Branka Rudolfa. Božo Vodušek pa se je zaradi nujne zadržanosti opravičil Večer naše proze in poezije je otvoril glasnik našega Prekmurja g. Miško Kranjec, ki je bral svojo najnovejšo črtico o starem Dobošu, ki se z novo vero v življenje vreča iz Amerike, zaradi svojega najmlajšega sina. Milan Kajč je čiital svojo £e neoobjavljeno črtico »Ivan Šebjanič« avtor »Lukarjevt prof. Ingolič pa prvo poglavje svoje »Vinske noči«, dočim je prof. Rudolf Branko izpolnil zaključni del lepo uspelega literarnega večera z odlomkom komedije 2'Uiireka pomlad«. Iz vseh teh del je vel duh domače grude, na katero je navezan naš človek, duh ljubezni do zemlje, ki oblikuje usodo in značaj našega človeka. Vsi nastopajoči so bili deležni toplega in prisrčnega aplavza.
_CENA DIN 3.50—6.50. g
a— Svojo tradicionalno slavnostno akademijo priredijo dijaki mariborske trgovske akademije v sredo 11. t. m. v Narodnem gledališču. Prireditev bo v znamenju proslave 180. obletnice rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Na sporedu so razne pevske točke, ki jih je z dijaškim mešanim zborom naštudiral prof. V. Mirk, Nušičeva cnodeianka »Nahod« in dr. Cisti dobiček je namenjen ekskurzijskemu fondu.
a— Ljudska univerza. V ponedeljek 9. t. m. ni prireditve. V petek 13. t. m. bo predaval o učinkih bijnih plinov na človeški organizem zdravnik dr. Davorin Cijan iz Maribora.
a— Tombola Ženskega društva v Maribo.
ru v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju bo 15. t. m. Oglejte si dobitke v izložbi trgovine >Weka<.
a— Šahovske novice. Na šahovskem brzo-turnirju U.!NŽR za me=ec maj je od 11 udeležencev dosejjel prvo mesto Rupar z 8 in pol točke, nakar sledijo Kuster s 7 iu pol, Reinsberger in Mišura 7, Peče 6 in pol Dobriila 6, Andič 5. Pliberšek 4. Danilo 2 in pol. Nowot.ny 1 in Vodušek brez točke. Zanimiv dvom a teh bo v torek v prostorih I1JNŽB " Pokojninskem zavoda, lro se boota v brzopotm turnirju srečali moštvo S. K. Železničarja in U.INŽB.
a— Mariborski biijardisti imajo v ponedeljek klubske tekme za svoje člane v II. in III. skupini v kavarni »Jadran«. Od jutri naprej partije vsak večer.
a— Zaradi poškodovanega konja v smrt. V Trgoviču je bil pri posestniku Ivanu Ro-biču uslužfc-en kot hlapec 24-letni Franc Petek. S konjema je na njivi oral in ko je prišel zvečer domov, je en konj šepal. zaradi cesar ga je gospodar oštel. Hlapec si je to tako vzel k srcu, da se je v hlevu obesil. Zjutraj eo sa naSli m^tveea.
Iz Škofje Loke
šl— Predstavniki tujskega prometa iz
Nemčije, Češkoslovaške, Danske, Švice* Italije, Grčije in Norveške, ki so na študijskem potovanju v naši državi prispejo v torek v Škofjo Loko. Odličnim gostem bo prirejen sprejem na Mestnem trgu ob 9.30. Pridejo z avti iz Ljubljane. Po ogledu mesta pojdejo na Kranrelj in si todo še istega dne ogledali Poljansko dolino do Gorenje vasi. Organizacijo sprejema ima v svojih rokah predvsem Tujskoprometno društvo pod vodstvom mag. pharm. g. Otena Burdicha.
šl— Velik simfonični koncert škofjeloške vojaške godbe bo v petek, v telovadnici državne šoie v Škof j i Loki/Pridite!
Iz Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes, in v ponedeljek ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Čair bohemov«. Med dodatki tudi glasbeni film »Orfej v podzemlju« in Paramountov zvočni tednik. Sledi »Peter v snegu«.
Iz Kranja
r— Sokolski nastop v Kranju. Sokol v Kranju ima danes v nedeljo ob 16. na letnem telovadišču javni nastop. Izvajane bodo praške vaje za vsesokolski zlet v Pragi, na sporedu so še hkratne vaje na treh bradljah, orodna telovadba ter raznoterosti in igre. Nastopijo samo oddelki domačega društva, ker je letos izvedla gimnazija svoj nastop ločeno od društva. Posetimo prvi letošnji sokolski javni nastop!
Iz Hrastnika
h— Protituberkulozni teden. V protitu-berkuloznem tednu od 8. do 14 t. m. bo šolska mladina prodajala dinarske bloke. Izvedla pa se bo tudi nabiralna akcija s polarni. V ponedeljek 9. t. m. ob 20. bo v dvorani Solcolskega doma predavanje o jetiki kot socialnem problemu. Predavanje bodo pojasnjevale s le optične slike. Predavanje o pomenu tedna bo v četrtek 12. t. m. ob 16. uri v Delavskem domu, v petek 13. L m. ob 18 pa bo v društvenem lokalu steklarjev. šolski mladini bo tolmačilo protituberkulozno gibanje učitelj-stvo. Ne odklanjajte nabiralcev!
h— Lep dar. Ob priliki SOietnice službovanja v Hrastniku je izročil tukajšnji ravnatelj g. inž. Friderik Drclz občinski upravi za občinske ubožce 1000 din, gasilski četi v Hrastniku in rudniški godbi pa vsaki po 500 din.
h— Smrtna kosa. Umrl je 74-letni Karel šrenk, delavec v steklarni. Pokopali so ga na Savi pri stari brodarski cerkvici sv. Miklavža. Na zadnji poti sta ga spremljali steldarska godba in velika množica ljudstva- — Pri rudniku pa je za večno zaspala 73-letna vdova po rudarju Marija Bed en kova. K večnemu počitku so jo spremljali z rudniško godbo številni pogrebci, posebno rudarske žene. Naj v miru počivata! Prizadetim naše sožalje!
h— ProtipPnska razstava je še danes v nedeljo na hrastniški postaji. Včeraj si jo je ogledala šolska mladina. Danes od 8. zjutraj do večera bo odprta za odraslo prebivalstvo. Prebivalstvo lahko tu spozna zaščito pred napadi iz zraka. Brez vstopnine.
h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film »Konfeti«.
Iz Novega mesta
n— Mraz na Dolenjskem. 2e nekaj dni sem je ozračje tako ohlajeno da je v petek zjutraj kazalo živo srebro 2 pod ničlo. Tako hladnega vremena z burjo v maju ljudje že dolgo ne pomnijo. Vsako jutro po lepi in jasni noči dobimo močno slano, ki uničuje nežne vrtnarske in poljske sadike. Razno sadje pa ie mraz že itak pokončali v muhastem aprilu. Če se ne bo vreme v kratkem zboljšalo, bo morala Dolenjska uvažati na poletie ne samo ako. temveč tudi zelenjavo.
ORDINARIJ MOŠKE BOLNICE EN BANOVINSKI ZDRAVNIK
Dr. Polensek Marijan
se je vrnil s Studijskega potovanja in zopet
redno ordlnira
a— Podražitev moke. Te dni eo trgovci tudi pri nas šli s oeno pri moki navzgor za din 0.25 pri kg. Podražitev zav;si od povišanja cen žata v Banatu, naši trgovci pa ve. činoma dobavljajo žito in moko iz onih krajev.
n— Kino »Dom* v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni velefilm »Dolomiti v Plamenu«. Predigri: Paramountov zvočni tednik in »Alfa« kratki film. Prihodnji film: »Mayerling«.
Iz Ptuja
j— Predstavniki tujskega prometa iz osmih držav so se na poučnem potovanju skozi Slovenijo v četrtek tudi pripeljali v Ptuj. Ko so predstavniki izstopili iz velikega avtobusa, jih je v imenu Ptuja pozdravil župan dr. Remec. Gostje so si ouledali erad grofa Herbersteina in muzej. Po prigrizku v restavraciji g. Beiliča so se odpeljali proti Rogaški Slatini.
j— Zvočni kjno Ptuj predvaja v sredo 11.
t. m. in v četrtek 12. t. m. obakrat ob 20. film »Kanadski petorčki«* za dodatek pa Paramountov žurnal.
Iz Krškega
—k Kulturno gibanje se je v Krškem in okolici znatno poživilo, odkar imamo v prenovljenem Sokolskem domu na razpolago primerno dvorano z aparaturo za zvočne filme. Prejšnji ponedeljek je bila dvorana ob priliki češkoslovaškega večera nabita do zadnjega kotička. Ob sodelovanju domaČega sokolskega orkestra je predaval o Češkoslovaški njen doler poznavalec g. Vekoslav Bučar iz Ljubljane tei nam je piedvajal petero filmov o lepoti Češkoslovaške, obeh
prezidentih, fisiL narodni vojski ter o narodnih nošah in kmetiškib običajih v ČSR. Te den prej so nam pa zaigrali na samotojnem koncertu mali han: oniikarji iz Maribora pod vodstvom g. Vilka Sušterliča okoli 40 slovenskih in srbohrvatskih narodni pesmi in plesov. Naval na to prireditev ie bil tolikšen, da so morali odpreti glavna vrata ter dati tudi onim- ki niso mogli več v dvorano, priliko videti in slišati marljive malčke glasbenike. V kratkem se nam obetajo nove prav zanimive prireditve v Sokolskem domu.
Iz Gornje Radgone
gr— Odlični gostje na meji. Predstavniki inozemskega in našega tujskega prometa so v četrtek dopoldne prispeli 6 svojim velikim avtokaTom v Gornjo Radgono, kjer jih je v imeuu občine pozdravil alan uprave g. Joža hraetelj. Odlični gostje so si nato ogledali obmein' nrv* t; mik veže z Radgono, nato pa so bili gostje tuk. in d ustnica in tvorničarja sekta g. Clotarja Bouvier. kjer so si ogledali ogromne kleti pod vodstvom lastnika samega, ki je nalo odlične goste pogostil. Z avtokarom so se nato podali še na grajski grič, od koder se jim ie nudil krasen razgled daleč onstran naših meja. Iz Gornje Radgone so se podali v zdravilišče Slatino Radence. kjer jih je pogostil lastnik zdravilišča g. dr. Antc Šarič. Tuji gostje, ki teh krajev doslej še niso videli, so se naravnost divili lepoti obmejnega koščka.
gr— Opozorilo obmejnemu prebivalstvu. Po vesteh zadnjih dni je Nemčija ukinila za naše potnike vizum, ki ie veljal poprej za Avstrijo. Vkljub temu pa nemški obmejni organi ne dovoljujejo vstopa na nemško
Bad Glelchenberg
(Steiermark) neprekosljivo zdravilišče zoper KATARE,
_ Edinstvena klima, preskušeni zdravilni
ASTMO, EMFIZEM, SRČNE BOLEZNI, vrelci, naravne ogljikovokislse kopeli, pnevmatične celice, inhalatoriji.
Kopališčna sezona: maj—september. — Polna sezija od 4 RM. Zahtevajte prospekt!
ozemlje brez vizuma. Zato se opozarjajo vsi, ki hočejo potovat i čez mejo. da si do nadaljnjega o skrb i jo v svoje potne liste vizum, aili pa običajne obmejne izkaznice, ki veljajo za 10 km cono.
Iz Šoštanja
&— Igra »Učiteljica«, ki jo je v soboto in nedeljo uprizoril Rdeči križ. je privabila v obe dvorani mnogo občinstva. Pred začetkom igre ie govorila o pomenu in nalogah Rdečega križa društvena podpredsednica ga. Senica. Posegla je tudi v zgodovino šoštanj-ske organizacije, ki ie izvedla že lepo število dobrodelnih akcij. Izvajanje ge. Seniče-ve je sprejelo otčjnstvo z odobravanjem. »Učiteljico« so isrrali prav dobro. Lahko rečemo vsi. Naš Rdeči križ ima poleg neutrudnih karitativnih delavcev tudi odlične igralce. Še večkrat naj se zato dvigne zavesa v korist Rdečemu križu!
š— Šolarska kuliinia more biti ponosna na svoje nedavno zaključeno delovanje. V zimskih mesecih je razdelila med otroke obeh šol 4475 litrov mleka. Zdaj je nastopil spet čas zbiranja sredstev, da bo mogla Kuhinja v bodoči »sezoni tako in še bolj uspešno vršiti svojo nalogo.
Dvojni obraz modeme Evrope
Zgodovinska zemljepisno politična os Odra — Trst, ločnica dveh svetov
in bodočnost pomorske in celinske Evrope
- Preteklost
»Prečka, ki drži od jadranskega morja do baltskega, ta je tista os, ki loči germansko kulturo proti zapadu, slovansko proti vzhodu. Mi in Cehi stražimo, bojišča naša so deželni in državni zbor, naše uradni je, naše šole itd...«
Tako je napisal naš jubilant, »Slovenski Narod« pred 70 leti, 11. novembra 1868., ko je iz obmejnega Maribora polagal temelje prvemu slovenskemu dnevniku. Zemljepisna analiza prometno politične lege slovanskih dežel na krajnem zapadu je v nadaljnjih desetletjih potrdila urednikove besede in v najnovejši dobi so ugotovitve uvodničarja postale žgoč problem. Od dobe preseljevanja narodov ni bila Evropa še nikoli v takšnem duhovnem vrenju, kakor je dandanes. Ustanavljajo se nove državne oblike, uničujejo dolgoletne vrednote, rušijo priznane stare resnice.
Moderna geografija posveča zadnje čase mnogo pažnje vsestranskemu študiju narodno političnih, kulturnih in gospodarskih prilik v kopici držav razkosane Evrope. Proučavanje zemljepisnih prilik dokazuje, da obstojajo razlike med pomorsko in celinsko Evropo in naš kontinent se lahko vzporedi kot enotna celina edinole v primeri z drugimi deli sveta. Z obzirom na njen položaj, njeno celotno sliko, politične, klimatske prilike in rastlinstvo se deli Evropa v glavnem v vzhodno celinsko in zapadno pomorsko polovico, obe pa spaja prehodni pas, v katerem se elementi obeh delov mešajo in dopolnjujejo
Znani italijanski geograf Danielli je potegnil prvo mejo med glavnima polovicama Evrope od izliva Odre v Baltskem mor-do Trsta na Jadranu, drugo, ki loči prehodni vmesni pas od izključno kontinentalnega, od izliva Visle pri Gdansku do ustja Dnjestra pri Odesi. Odtod na vzhod, daleč do Urala se razprostira prostrana celinska ploskev, dočim se rapadno od črte Visla-Dnjester Evropa naglo zožuje in prehaja, razčlenjena na številne polotoke, otoke in zalive v pomorsko mejo na Atlantiku. Zapadna meja ob Oceanu je bila zmerom varna pred zunanjimi vplivi in vpadi neciviliziranih narodov ter v neprenosljivi meri pospešila širjenje evropske kolonizacije po vsem svetu. Iz pristanov zapadne Evrope so jadrali raziskovalci po oceanih, odtod so šli osvajalci in ko-lonizatorji na vse celine sveta m podredili Evropi in njeni civilizaciji sto in sto milijonov ljudi.
Nasprotno je bila vzhodna meja v zgodovinskem razvoju Evrope kakor široka vrata odprta navalom notranjeazijskih tolp. Skozi nje so vdirali na zapad Huni in Avari, tod so prišli predniki Bolgarov, Madžari, Turki in Mongoli. .Ti narodi so v teku zgodovine izgubili etnične in kulturne značilnosti ali so jih, ko so se kakor n. pr. Madžari, trajno naselili v Podonav-ju, pomešali s svežimi vrednotami podjaf-mljenih narodov.
Vpadi azijskih ljudstev na zapad so bili tako pogosti in so se javljali tako naglo, da jih ni bilo mogoče ustaviti. Kakor vihar so preplavili veliko rusko ravan se spustili v drugi, prehodni pas in ko so prekoračili črto Odra-Jadran, je njihova moč splahnela. Posledica teh vpadov so bile v prvi meri usodne za rasno primešani element azijskih narodov v veliki ru-ki ravnini, na drugi strani pa stoletja zadržanem kulturnem razvoju slovanskih narodov, ki so morali stati na braniku na mejah svoje domovine ter bili tako neposreden obrambni ščit za zapadno kulturo.
Vpadi tujih narodov na zapadno polovico Evrope so bili zelo redki. Le na Španskem je ostalo nekaj sledov za kulturno visoko razvito civilizacijo Mavrov, ki so pa prinesli neprecenljiv napredek. Zato je naravno, da je treba razvoj dvolične evropske politične in kulturne miselnosti oceniti le po teh zgodovinskih dognanjih.
Razvoju zapadnih najodov je bilo tudi podnebje povoljnejše. Pozimi vlada nad Azijo močan anticiklon, nad Atlantikom nasprotno ciklonalno vreme. Poleti je razmerje obratno. Posledica tega so, da vejejo pozimi ledeni in ostri vetrovi iz Azije daleč do srednje Evrope, dočim so atlantski vetrovi vlažni, blažji in prinašajo zadostno vlage na celino. Še večja razlika je med obema polovicama v pogledu temperature Mraz. je na isti zemljepisni širini na vzhodu mnogo večji kakor na zapadu ter v smeri od zapada proti vzhodu naglo narašča. Dočim vlada pozimi zapadno od črte Odra-Trst povprečno 6 — 7 stop. mraza doseže odtod na vzhod 20 in več stop. pod ničlo. Zato so na zapadu relativno ali sploh zelo blage zime, na vzhodu ostre ali zelo ostre zime. Poleti je spet obratno Brest v francoski Bretaniji ima na obali Atlantika srednjo temperaturo 18, Praga 19, Kazan v Rusiji, ki leži mnogo severneje. 20 stop C nad ničlo Na za-padni obali Irske imajo poleti povprečno
8, v severni Nemčiji 16, v Varšavi 23, v Kurski 29, v Orenburgu v vzhodni Rusiji že 35 stop. C vročine!
Poleg klimatskih so važne tudi površinske razlike v Evropi. Velika ruska ploskev se vzpenja največ do 300 m nad morjem, zapadna Evropa je nasprotno po večini zelo gorata. Prav zaradi tega se na zapadu ravna podnebje po krajevnih prilikah, ki pospešujejo tujski promet določenih okolišev. Poljedelstvo, rastlinstvo in način življenja je tod pestrejši, na vzhodu enoličnejšl.
S klimo je v tesni zvezi vegetaciia. Tako zvana pontska vegetacija se razprostira na zapad do Velebita in Alp ter poljske ravnine na severu. V ruski ravnini je razvit tip stepe, ki nepovoljno vpliva na razvoj civilizacije. V vzhodni polovici je še zelo razvito nomadstvo, na zapadu se je človek v pomanjkanju prostora povzpel z živinorejo visoko v hribe. Posledica tega je prenaseljenost zapada, možnost velikega razvoja v še redko poseljeni vzhodni Evropi. V Belgiji, Holandski, Veliki Britaniji, Nemčiji, Češkoslovaški in Italiji pride po 100 ljudi na 1 km' v Franciji, Danski, Poljski in Madžarski 50 — 100, v Jugoslaviji, Rumuniji, Bolgariji in Portugalski 50 — 75, v Grčiji Albaniji, Španiji, Litvi in Lotiški 25 — 50., v Skandinaviji, Finski in na gromnem prostoru Rusije izpod 25 ljudi na 1 km*!
Razlika v obeh evropskih polovicah je tako v pogledu gradnje hiš in v industrializaciji Prenaseljenost zapada kaže razmerje, da pride tod na vsakih 100.000 km1
že 60 mest, v vzhodnem delu le 10! Razmerje meščanskega prebivalstva napram kmečkemu je v slednjem zelo majhno.
Vzhod je svojo kulturo črpal po večini od bizantinizma. Loči se od zapada tudi po veri, vzhod je pravoslaven, zapad katoliški in protestantski. V jezikovnem pogledu prevladujejo v zapadni polovici ger-mansko-latinski jeziki, na vzhodu v daleč pretežni večini slovanska govorica, s pomešanim finsko-madžarsko-latinskimi in azijskimi jeziki vzdolž Urala.
Takšne so bistvene razlike dvojnega lica Evrope, če odstranimo vse politične meje. V pogledu razvoja držav se je kulturna stopnja vzhoda po vojni zelo dvignila in slovanski narodi so znatno pospešili svoj napredek. Moderna geografija ne bo mogla zamolčati gigantskega razvoja ruske industrializacije ter gospodarskega in prometnega napredka slovanskih držav, ki kulturno-politično razliko v obeh polovicah postopoma zmanjšuje Vzhodno od črte Odra-Jadran prebiva številnejši del evropskega prebivalstva, v katerem daleč prevladuje slovanski živelj. Pred davnimi stoletji so Slovani sicer segli še preko te črte in dosegli v Pustriški dolini na Tirolskem, v Poanižju, ob Labi in še zapadno od nje, krajne meje. Nasprotno so se Nemci kot kolonisti naselili vzhodno od te zgodovinske prečnice, v Prusiji in priključeni Avstriji, kot raztreseni kolonisti po Kočevskem, Pcdonavju in daleč v Rusijo, v Povolžju. Redko naseljene slovanske manjšine na zapadu so izginile v germanskem morju, za niimi so ostala le še številna kraievna imena, v češkem otoku in slovenski zemlji na jugu je pa branik med zapadom in vzhodom ostal na zemljepisno politično važni stari prečki.	—ine
Iz Julijske Kr
Stroga cbsodba zaradi spora z mllični- t zolini se je pred karabinerji izgovarjal, da ki. jGazzettino« poroča o procesu, ki je j na 10 korakov, kolikcT jih je bilo med av-bil pred dnevi na tolminskem sodišču pro- i tomobilom in nesrečnim čevljarjem, ko ga
ti Francetu Klecu iz Grahovega, ki so ga karabinerji ovadili, da se je spri z obmejnimi miličniki, ko so ga nekje ustavili, ter se jim je s silo uprl. Klec je pred sodnikom izjavil, da spora ni zakrivil, kara,b'njerski podčastnik iz Grahovega, vsi prizadeti miličniki ter še nekateri drugi, pa so ga kot priče precej obremenili. Državni tožilec Bior.di je menil, da bi bilo treba Kleca zaradi pomanjkanja dokazov oprestiti po cbtožibi o nasilju in ga obsoditi le na 2 meseca zapora zaradi ostalih prestopkov. Njegov branitelj odv. Vogrič se je zavzel za to, da bi bil Klec vobče opreščen Sodnik Schcber ie Kleca proglasi za krivega po celotni obtožnici in ga je obsodil pogojno na 7 mesecev zapora.
Knjižni darovi. Fa?istična mladinska organizacija (GIL) v Cerknem je prejela te dni od nekega tamkajšnjega častnika v dar 100 izvodov knjige, ki vsebuje, kakor poroča »Gazzetti.no«, vse glavne in najnovejše himne ter patriotične in faži-cija v obliki nagrad razdeliti med domačo se" poveličuje fašizem ter neki Mussoiinl-jev govor. Te knjige namerava organizacija v cbl:ki nagrad razdeliti med domaČe cerkniško mladino.
Nova odlikovanja. V teku pičlih dveh me?ecev so bili tržaški višji uradniki in fašistični funkcionarji že drugič odlikovani. V marcu eo prejeli na predlog dr. Sto-jadinoviča visoka jugoslovanska, sedaj pa še nemška odlikovanja. Odlikovani so bili spet prefekt, pokrajinski tajnik stranke, jpodestat, prejšnji in sedanji policijski upravnik, predsednik prizivnega sodišča, rektor trgovske visoke šole, glavni urednik »Piccola« Nordio ter še nekateri dru-gt
Naročila stavbnega gradiva TroSarin-ski urad v Gorici je opozoril vse gradbenike in druge prizadete, naj najkasneje do 10. maja prijavijo pri tem uradu naroč;la stavbnega gTadiva. kakor je to v zadnjem času predp'sano, in plačajo predvideno na ročnino. Pozneje bodo morali doplačati 6°/« zamudnih obresti.
Smrtna nesreča. Na Kuclju se je v Četrtek pripetila huda nesreča. Anton Ob-ljubek iz Pevme se je odpravil v gozd po drva. pri delu pa mu je postalo slabo, tako da se je onesvestil. V takem stanju je prebil noč v gozdu in je zmrznil.
Smrtna nesreča v Kobaridu. Velik tovorni avto nekega idrijskega podjetja je pred dnevi v Kobaridu do smrti povozil 41 let starega čevljarja Franc«sa Stresa ki je stopil izza neke hiše čez cesto, baš ko je avto privozil tam mimo. šofer Bož-
je opazil, nesreče ni mogel več preprečiti. V torek je bil čevljarjev penreb in se ga je udeležilo mnogo kebariških domačinov.
Avtobusna nesreča, v ponedeljek okrog poldneva se je v Labinščini na nekem ostrem ovinku prevrnil velik avtobus, poln rudarjev, ki so se iz Kanfanara pripeljali na delo v labinskih premogovnikih, šofer je avto prenaglo okrenil in tako se je nesreča zgodila. Od rudarjev je bilo 6 hudo, 20 pa lažje poškodovanih. V popoldanskih urah so prvih šest rudarjev prepeljali v pulsko bolnico. Oblasti so uvedle preiskavo, da se dožene morebitna voznikova krivda.
Požar v Sempa»u. V noči od ponedeljka
na torek je nastal na posestvu Terezije Peliconove v šempasu požar, ki ji je prizadejal prav veliko škodo. Ogenj se je iz doslej še ne pojasnjenih vzrokov pojavil v kleti pod stanovanjskim delom hiše in se je od tam naiglo razširil v prostore drugega trakta poslopja, ki so služili za shrambo poljskega orodja in raznih pridelkov. Ta del hiše je pogorel do tal. Poleg tega je bilo uničsno vse orodje in okrog 10 ste tov sena. Na pomoč so prihiteli tudi goriški gasilci, ki jim je skupno z vaščani po nekaj urah napornega dela uspelo požar omejiti, škodo, ki jo je imela Pelieoaova, cenijo na 10.000 lir. Posest-nica je bila zavarovana.
SOKOL
Glavna skupščina Saveza Sokola kra. ljeviiie Jugoslavije. p0 soglasnem sklepu uprave Saveza SKJ z dne 12. februarja Id V m. redna glavna ekuSčina Saveza SKJ v nedeljo 15. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih Sokolske ga doma, Beograd-ma-tica, Deligradska ulica 27. v zvezi s skupščino bo 12. t. m. seja nadzornega odbora, 13. t m. ob 9. dopoldne seja plesnima v saveznih prostorih, 14. t. m. ob 16. pa redni sestanek župnih delegatov in članov savezne uprave v prostorih Sokola Beo-grad-matica. V dnevih 13. in 14. t. m. bodo letna zborovanja župnih načelnikov in župnih prosvetarjev v saveznih prostorih. Vse bratske župe pozivamo, da se skupščine zanesljivo udeležijo. Prav tako naj se župni načelniki in prosvetarji udeleže obeh zborovanj. Podrobna navodila so vse župe že prejele.
Postani in ostani član Vodnikove družbeS
Skrivnosti iz dobe razcveta
Tajne cvetnih poganjkov sadnih dreves — Narava niti od daleč ne misli na smrt — Zimski sončni obrat ustvarja novo pomlad — Notranje sposobnosti rastlin — Neodvisnost življenjskih pojavov
od temperature
Po novejših raziskavah se deli razvoj cvetnih poganjkov sadnih dreves v
dve strogo ločeni dobi. med katerima leži čas zimskega mirovanja. Toda ta čas mirovanja ne traja tako dolgo kakor brezlismi čas, ki ga mi smatramo za mrtvi čas castlin.
V naših krajih traja »doba brez razvoja« nekako od konca oktobra do začetka decembra
Prva doba cvetne rasti začenja dosti prej. nego bi jo povzročili liudje. če bi bila prepuščeni njihovi volji. Se preden so se razvili cveti l. 1938., je sadno drevo pripravile vse potrebno za cvete l. 1939 V najskrivnejšem kotičku popkov dozoreva cvet
kot nežna oteklinica
množi svoje stanice, jih prelaga m ureja tako da jih nekako v juliju opazi tudi ne-oboroženo oko kot skledico. ki ni večja od bucike. Na dnu te skledice poganjajo spet majhne nabuhline. Dvignejo se nežne glavica, pretenki lističi se razširijo kot zaščita preko njih i.n v skritem osredju
se vzboči popek, ki ima v sebi že za oploditev pripravljeni semenski popek To nepozornemu očesu nevidno razvijanje traja vse poletje in še pozno v jesen. Še dolgo potem, ko so jesenski viharji odnesli zadnje 'iste z dreves in s«; nam to vidi mrtvo in izsušeno, pripravljajo tisoči in tisoči popkov cvetni
praznik bodoče pomladi. Narava jeseni niti od daleč ne misli na smrt. kakor menimo kratkovidni ljudje. Nikjer se to bolje ne očituje nego pred navideznim zimskim mirovanjem rastlin.
Ob koncu oktobra nekako popki otrpnejo in se zbudijo šele pod motnim februarskim soncem. Tako vidijo naše oči. Toda nova kal navzlic snegu in mrazu
v resnici ni spala. V njej so se zgodile silne spremembe, ki jih mi dobro niti ne umemo. Spoznamo jih šele po posledicah. Prvi botanik, ki je to spoznal, je izrazil svoie spoznanje z besedami- »Iz mojih poskusov je razvidno, da se v črešnjevih cvetnih popkih med oktobrom in koncem decembra
dogodi sprememba, ki se ne kaže v porasti teže in velikosti poedinih delov, temveč samo v različni občutljivosti nasproti višji temperaturi.«
Ta različna občutljivost se nam pokaže z zanimivim poskusom Pred decembrom bi »mirujoče« veje črešnje zaman nosili v tople rastlinjake, da bi se »zbudile«. Če pa napravimo isti
posku3 okrog božiča, nam bo to brez nadaljnjega uspelo. Zimski sončni obrat uvaja v resnici novo pomlad. Od tega časa dalje so rastline za pomlad pripravljene in potrebujejo samo ugodne temperature, da poženejo svoje cvete in liste
Pri vedeževalki
»Zdaj vam bom začela pripovedovati o vaši preteklosti.. «
»Prosim prej še besedico; Ali nihče ne prisluškuje ?«
(»Ric et Rac«)
s čarobno naglico. Pred božičem pa bi bilo vreme lahko še tako toplo, mč bi ne pomagalo, kajti rastline bi čakale negibne na notranjo spremembo, ki jih napravi sposobne za nov razcvet m ki jim jo ne prinaša toplota, temveč edino čas.
V prvih toplejših vigrednih dneh 9e pričenja za vsa sadna drevesa
doba na j s i l n e j še g a razvoja.
Cveti rasejo glede velikosti in teže spočetka sicer le počasi, pozneje pa hitreje in na zadnje s čudovito hitrico. V zadnjih šestih do desetih dneh pred razcvetom podvojijo črešnjevi cveti svojo težo. V zadnjih treh postaja peresno lahki črešnjev cvet vsak dan
za tridesetinko grama težji, in to pri 200.000 cvetih, kolikor jih šteje srednje veliko drevo, že nekaj pomeni! V ljubeznivem čaru spomladanskega cvetnega morja se razodeva tako znanstveno opa-zujočemu očesu
tehtna uganka življenja. Trenutno se nam vidi, da imajo rastline neke notranje sposobnosti, ki jih delajo od razvoja zunanjega sveta neodvisne.
Vidimo razločno, da poletna temperatur ra ne vpliva na razvoj sadnih cvetov, a tudi v pomladnem času spremembe temperaturi nimajo posebnega vpliva na tempo rasti Cveti se v marcu
razvijajo vedno hitreje
nego v februarju in pri tem je vse eno, da-li je februar toplejši nego marec, kar se včasih dogaja. Samo na oelotni potek cvetenja ima temperatura vpliv in vlažna ter pri tem topla pomlad okrasi deželo prej s cveti nego hladna in suha. Prav posebno pa se kaže
neodvisnost življenjskih poj a vov
od temperature v tem, da popki od oktobra dalje mirujejo, pa naj bo pozna jesen še tako krasna in topla, v aprilu pa se sadna drevesa razcvetcjo, pa naj bo pomlad lepa ali grda.
Filmska tfhra m
ralf železniških podgan"
Aretacija prevejanega zločinca v Varšavi — Drzen zmikavt, ki Je kradel v vlakih
Nekemu varšavskemu detektivu je uspe lo v bližini glavne postaje ujeti prevejanega zločinca, ki so ga v podzemlju poznali pod imenom »kralja železniških podgan«. Mož je nastopal vsakokrat z novim obrazom. Včasih si je pridobival zaupanje svojih žrtev kot posestnik, včasih kot ključavničarski mojster, včasih kot državni uradnik in včasih tudi kot gasilski stotnik. Zdaj je bil plavolas, drugič rjavo-las, tretjič je nosil črne lase in črno bradico. Vsaka izmed žrtev ga je policiji drugače opisovala, zato ni čudno, da je policija dolgo časa menila, da gre za celo tolpo železniških tatov, šele ko so ga prijeli, se je ta skrivnost odgrrrila.
Kralj železniških tatov je bil nekoč igralec neke šmire. Uloge, ki jih je tam igral pa mu niso prijale in razen tega so donašale premalo Zato je nekega dne ukradel nekoliko kovčegov lasulj, oblačil, šminke in raznih gledaliških rekvtizitov, pa je začel svojo novo kariero kot železniški zmikavt. Zločinec pa se ni omejeval samo na to, da bi plenil svoje žrtve v vlakih. Svojo spretnost v maskiranju je izkoriščal tudi pri nakupih v trgovinah,
50 tisoč dolarjev za pohabljeno nogo
Pred kakšnimi leti se je ponesrečila znana nemška plavalka Gertrude Ederle, ki je svojčas kot prva ženska preplavala Rokav-ski preliv. Padla je v Newyorku po stopnicah in si pohabila nogo. S tem je bila njena karijera v plavanju pri kraju. Proti lastniku hiše je ponesrečenka nastopila s tožbo. Zahtevala je od njega 75 tisoč dolarjev odškodnine. Proces se je vlekel več let in je bil te dni končnoveljavno zaključen. Sodišče je priznalo ponesrečeni plavalki 50 tisoč
Nekaj za ženske
V preteklih stoletjih se je med ženskami vedno znova pojavljala moda, da so v kritičnih trenutkih omedlevale. Zadnji takšen val omedlevanja je šel prsko Evrope 1. 1930. Takrat je veljalo med ženskami za posebno odlično, če so imele blede obraze in če so se hranile tako rekoč samo z zrakom ,ki so ga vdihavale...
Poraba cigaret je na svetu tako ogromna. da odpadejo na vsakega človeka, vštev ši ženske in otreke, po tri cigarete na dan
Neko štetje domačih živali na Angleškem je ugotovilo, da imajo tam 20 milijonov mačk in 4 milijone psov. Kakor kaže ta statistika, so Angleži oziroma Angležinje posebno naklonjene mačkam.
kjer je ukradel mnoge stvari. Eden najljubših njegovih grehov pa je bdi ta, da je iz hotelov, v katerih je prebival, izginjal ves spremenjen — seveda ne da bi plačal, kar bi moraL
De&na JLiuruuiova je ena izmed reaKin viinn»kih igralk, ki se pokaže občinstvu v privatnem življenju tudi na biciklu
Židovski oče, atrijski sin...
Problem, ki ga je sprožila šele priključitev Avstrije
k Nemčiji
židovski upokojenec Adolf K. z Dunaja, ki je poročen z Arijiko, je vložil pri deželnem sodišču tožbo, ki stremi za tem, da bi se razveljavila legitimnost rojstva njegovega 321etnega sina Leopolda. Gre tudi za to, da bi se temu sinu priznalo čisto arijčiko pokolenje .
Leopold K se je rodil pet mesecev potem, ko sta se njegova starša poročila. Stari avstrijski zakonik ima svoje posebne odredbe o tem, v kakšnem primeru je priznati takšnemu otroku, ki je bil spočet pred poroko, naslov zakonskega ali nezakonskega otroka. Ce mož njegove matere namreč najpozneje v treh mesecih potem, ko je zvedel za rojstvo, ne osporava svojega očetovstva in ae dokaže, da ni oče, tedaj velja 'otrok za njegovega zakonskega sina.
Na razpravi je branilec otrokove legitimnosti, ki ga je po starem zakoniku imenovalo sodišče, (postavil predlog, naj se tožiba takoj zavrne, ker si je Adolf K. šele 32 let po rojstvu sina izmislil, da bi ga prikazal kot nezakonskega otroka in sina tujega moškega, ne pa že tri mesece po rojstvu, kakor je zahteval paragraf .Nasproti temu pa- je zastopnik tožbe opozarjal na nemški državni zakon z etne 12. aprila t. 1. ki določa, da je očetovstvo in legitimnost kakšnega otroka mogoče osnoravati leto drai potem ko mož zve, da ni sin njegov zakoniti sin. To pa se je zigodilo v tem primeru, kajti tožite-ljeva žena je svojo skrivnost skrbno čuvala vseh 32 let in šele sedaj, ko je nastala nevarnost, da bodo oblasti smatrale Leopolda za židovskega mešanca, je svojemu možu priznala da otrok ni njegov, namreč da je sin nekega Arijca. Novi za-
DOBRO MILO
se obilno peni in dolgo traja! Tako lastnost
ima
kon ščiti arijsdd izvor poedlncev četo tako daleč, da ima državni pravdnik sam pravi co zahtevati razveljavi jen je zakonitega rojstva kaikšnega otroka, če meni, da je to potrebno za varstvo javne ali otrokove koristi.
Ta izvajanja so dala sodišču povod, da je kuratorjev predlog zavrnilo in da je odredilo postopek, ki naj pokaže, ali je Leopold K. res Adolf ov sin ali ne, z drugimi besedami ali je Arijec ali rte. Rešitev tega vprašanja je za Leopolda K. važna, kajti mladi mož je v državni službi in po novih odredbah v tej službi ne bi mogel obstati, če se izkaže, da je napol židovskega pokolenja.
Samega sebe je obglavil
V Oldrisu na Češkoslovaškem je izvršil 261etni Jan Kolar, sin Žagarja, strašen samomor. Položil je glavo na tnalo, ki premika hlode na žagi in naravnal žago na največjo brzino. V trenutku mu je žaga ločila glavo od telesa. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen.
Ali ste že mislili....
na pomladno obleko ali plašč ?
Tvrdka DRAGO SCHWAB,
LJUBLJANA
Vam je pripravila krasne pomladne vzorce. Radevolje Vam poslužimo samo z blagom, na željo pa izgotovimo oblačilo po meri. Precizna izdelava — moderen kroj!
v globini 25© m
Junaški reševalni čin na morskem dnu pri Krfu

milo, res naše, domače milo!
Pesniki trdijo, da so zvezde dovršen simbol stalnosti in mornarji so odkrili, da morejo po teh nepremičnih svetlobnih točkah določati dolžinske in širinske stopinje, tako da jim je mogoče s sigurnostjo krmariti ladje. Astrofiziki pa izjavljajo, da zvezd stalnic sploh nI
Vzemimo za primer znameniti zvezdi Kastorja in Poluksa ,ki so ju imenovali Dvojčka še pred starimi Grki Tako sta si blizu, tako enako svetita in ne spreminjata svojega medsebojnega položaja, na zbujata res vtis dvočkov. Toda teleskop, spektroskop in fotografska plošča nam povedo. da si nista ti zvezdi v nobenem medsebojnem odnosu. Imata popolnoma različna tira in Kastor je skoraj za polovico bolj oddaljen od zemlje nego Poluks.
Ce pa osredotočimo našo pozornost z daljnogledom še poeebe na Kastorja, moramo ugotoviti, da to sploh ni samo ena zvezda, temveč da sta dve. Ti dve zvezdi sta si več stokrat bolj daleč, nego znaša razdalja med zemljo in soncem! To pa še nI vse. Ce uporabimo namreč še boljše razločnejše daljnoglede zvezdam, se nam pokaže, da je to .kar se prostemu očesu kaže kot ena sama zvezda in v navad-nem daljnogledu kot dve zvezdi, v resnici skupina šestih zvezd po tri dvojice. In vsaka teh šestih zvezd se giblje po svo-jeaa tiru in s svojo brzino!
Nebo, ki se najn vidi tako pokojno, označujejo moderni astrofiziki za divji, neskončen kaos, v katerem je polno nasprotij in po katerem divjajo nešteta sonca
posamez in v ogromnih sistemih v vse smeri Nekoliko primerov: Vega, ena najsvetlejših zvezd, se giblje z brzino 13 km na sekundo v eno smer, Aldebaran pa v nasprotno smer z brzino 53 km, Arkturus pa divja poševno na njiju smeri z brzino 193 km na sekundo. Obe končni zvezdi Velikega voza se gibljeta v eno smer, druge zvezde tega sozvezdja pa s silno brzino v nasprotne smeri Kakšne poti premerijo zvezde pri tem. si lahko izračunamo, če upoštevamo ,da ima dan 86.000 sekund, teden 604.800, leto pa 31,449.600 sekund.
Vse v vesoljstvu se kaže opazovalcu tako, kakor je nekoč bilo. ne pa kakor je v tem trenutku. Sonce vidimo tako, kakršno je bil pred osmimi minutami, Plejade, kakršne so bile pred 500 leti. V jasni noči brez meseca lahko opazimo v ozvezdju Aedromede oblaček slabotne svetlobe, nič večji nego luna To je spiralna megle-nica, ena nam najbližjih — in ta se nam kaže tako. kakršna je bila pred 800.000 leti. Kaj se je odtlej zgodilo z njenimi neštetimi zvezdami .ve sam Bog ...
Andromedina meglenica je približno zadnje, kar še lahko opazimo s prostim očesom. Toda s teleskopom nam je mogoče prodreti še milijone svetlobnih let dalje v preteklost. In če oborožimo najmogočnejši teleskop z občutljivo fotografsko ploščo. lahko premostimo stotine milijonov svetlobnih let. žarki teh najbolj oddaljenih nebesnih teles, kar jih še moremo na
ta način ugotoviti, imenujemo »fosilno« svetlobo in v resnici so starejši nego večina fosilij, kar so jih našli na naši zemlji-
Čuditi se je, da se more svetloba, ki jo zadrti vendar že lahko plinska plast a3i peščeno 2mo, gibati s stalno brzino kakšnih 300.000 km na sekundo, ne da bi se na njej pokazali znaki izroda Ti žarki pa dokazujejo samo relativno praznoto svetovne prostornine in silno njegovo razsežnost.
Samo s primeri si lahko predočimo vsaj približno to razsežnost.
Vzemimo, da bi se zemlja skrčila na velikost pike ob koncu tega stavka. Vse druge razsežnosti naj bi se skrčile v istem razmerju Ta mala pika ima premer približno pol milmetra in zemlja bi se potemtakem zmanjšala na eno 25 mili-jardinko svoje resnične velikosti. Ce bi ae vse ostale razsežnosti zmanjšale v istem razmerju, bi dob'li soace v oddaljenosti 6 m, najbližja stalnica v oddaljenosti 1617 km, premer Rimske ceste bi znašal približno 40 milijonov kilometrov, oddaljenost najbolj oddaljenega megleniškega sostava, kar so jih do danes posneli na fotografsko ploščo, pa bi znašala približno 138 bilijonov 548 milijard 903 milijone kilometrov.
2e te zadnje oddaljenosti si ne moremo več predstavljati in tem manj si seveda lahko predstavimo dejansko oddaljenost. A vse to še davno ni meja vesoljnoeti Kdor bo v jasni noči dvignil svoje oči zopet k zvezdam, bo imel nemara še bolj nego prej občutek, da je njegovo pojmovat nje prostorja to odnosov v prostorju zašlo malo v nered...
Po kratkem uradnem sporočilu je zvedela italijanska javnost o junaškem reševalnem dejanju, ki se je primeril pred kratkim v bližini Krfa.
Šolska ladja »Patria« se je mudila pred velikonočnimi prazniki z gojenci tržaške pomorske akademije v Jonskem morju na vežbah. Med drugim so delali tudi potapljaške poskuse. Tako je tud; neki gojenec tretjega letnika dobil povelje, naj se spusti v potapljaški opravi v globino in naj tam izvrši predpisane vaje. Po nekem nesrečnem naključju pa se je vrv, s katero so gojenca spuščali v morje, pretrgala. Teža potapljaške oprave je mladega moža potegnila nezadržano v globino, dokler se ni ustavil na dnu. 250 m globoko.
Bilo jc jasno, da je mladi mož zavoljo strašnega pritiska vodnih mas izgubljen, če ne bo uspelo, da ga spravijo čim pcej na površje. V prejšnjih letih, ko so bili na razpolago še manj popolni pripomočki, bi bil vsak reševalni poskus sploh odveč. A tudi za potapljače z najmodernejšimi pripravami pomeni globina 250 m izredno težko in nevarno okoliščina
Izgubiti niso smeli niti minute časa. Poveljnik šolskega broda je odredil takoj vse potrebno, izbral je najsposobnejše potapljače na krovu. Prvi poskusn pa so se končali brez uspeha. Čeprav »o reševalci napeli vse svoje sile, te sile niso zadostovale. Drugega za drugim so morali zavoljo strašnega vodnega pritiska, ki ga niso vzdržali, potegniti na površje, ko še davno niso dosegli morskega dna. Nekateri so izgubili zavest in so krvaveli iz nosa in ust
Položaj je bil videti obupen. Poveljnik je iskal z očmi med krepkimi, mladimi ljudmi zadnjega, ki bi še prišel v poštev za reševalno delo. Nenadno je stopil pred njega eden izmed kadetov. Bil je neki Vereš, edini madžarski gojenec tržaške pomorske akademije, gojenec tretjega letnika kakor ponesrečenec. Prosil je, da bi smel napra-viti poskus za rešitev svojega tovariša.
»Ali se zavedate nevarnosti te naloge?« ga je vprašal poveljnik. Vereš je pritrdil. Ko je poveljnik pristal na njegovo prošnjo, je odšel mladi mož nemudoma na delo. Z bojaznijo v srcu so gledali drugi, kako je v svoji brezoblični potapljaški opravi izginil v globino
Tri dolge, počasne minute so prešle brez vsakega znaka. Potem se je oglasil teiefon, s katerim je bil pogrezajoči se kadet zvezan, m nato so v enakomernih presledkih sledila njegova sporočila 50 m. 100, 150... Globlje ni prišel nihče izmed prejšnjih reševalcev ... 200 m, 220 ... Nekoliko minut tišine. In potem navdušeni vzkliki: Vereš je dosegel morsko dno!
Več nego pol ure je minilo, odkar se je začol potapljati. Dolgo bi v tei globini ne j mogel adrf+ti. tudi 6e bi bila njegova plju-
ča iz železa. Končno se je spet oglasil glas iz telefona. Zdelo se jc le, da prihaja iz silne daljave, da je utrujen in spremenjen. Toda sedaj so si vsd oddahnili Potapljač je sporočal, da jc ponesrečenega tovariša našel in naj ju potegnejo v višino.
To se je zgodilo z veliko previdnostjo. Telesa potrebujejo nekaj časa, da se privadijo razlik v pritisku. Končno se je pokazalo pokrivalo potapljača na površini. Dve težki telesi so potegnili na krov. Tu je vse kričalo od ves&ija. Medtem se je ladijski zdravnik tru-dil z obema potoplja:e-ma. Trajalo je neka i časa, da sta se zbudila iz omedlevice, kaj t' tudi reševalec se je bil od prevelikega napoia onesvestil.
A N E~1K~lT© T E
Vojvodimja de Broglie se je spoved ovala nekoč zelo radovednemu župniku, ki jo je vprašal po imenu. Vojvodinja se je prisebno i2anaiaalla iz zadeve z odgovorom;
»Velečastiti — moje ime ni noben greh!« *
Mah, grbasti Talleyramd je bil zaljubljen v neko grofico, ki je pa slabo ravnala z njim. »Morda tedaj, če bi bili tako zra-ščeni...« je dejala nekoč in pokazala na vitkega plesalca.
»Nikdar se ne navdušujte za visotke hiše,« je odvrnil Tallejnrand s porogljivim, smehom. »Najvišje nadstropje je običajno bedno opremljeno...«
VSAK DAN ENA
»Koliko pa stane oznanilo zaroke?« »Vsaka petitna vrsta 6 din.« »JežaS! In moj zaročenec meri v no dna irnetra!.—«
X»yaxt Besne)
VJUTKO* 91. SW.
Nedelja, «. «88
JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
F. k. V mu Sk AH bnto pravico do odloga za atefliB tav&ega »oatonka, ker sta Vat%tal f»¥rt dveh rodbinskih Članov	Y«tike stroške? —
Po zakolu «saa&	pf&viee do odloga
za plačil	tak s&te se ne more nihče
uspešno sklicevati aa tako pravico. Vendar pa	oblastvo v opravičenih primerili = Vaš primer je vsekakor takšen — Ifavmi Odlog tako, da se vrši plačevanje V e&rofcih s pridržkom, da prestane veljati dovoiitev takoj, Čim in ako davčni zavezaaeo ne položi dospelega obroka do določenega roka. Vložite torej z 10 din taksš?%M> prošnjo za plačilno olajšavo z navedi?^ razlogov in finančna direkcija ji bo brez dvoma ustregla. Prošnjo daste §udi lahko pri davčni upravi na zapisnik.
J. M. v D. Kolikšna je davčna stopnja pri rentnini, ki jo boste morali plačevati od obresti svojemu sosedu danega posojila in če povračilo mitntne lahko zahtevate od soseda? — Ce so predmet davka obresti od posojenih denarnih zneskov in če ni dogovorjena obrestna mera a vsemi ostalimi odškodninami vred višja od 12%, znaša davek 12%, t. j. 12 din od vsakih 100 din davčne osnove. Povračilo davka sicer od dolžnika lahko zahtevate, je pa odvisno od njegove proste volje, če on nanj pristane.
F. K. v M. 8. Ali imate pravico do odloga za plačilo davčnega saoatanka, ker sta Vam bolezen in smrt dveh rodbinskih članov povzročila tako velike stroške? —
Nihče nima pravice do odloga za plačilo davka. Vendar pa sme davčno oblastvo na utemeljeno, z 1 din kolkovano prošnjo dovoliti odlog tako, da se vrši plačevanje v obrokih s pridržkom, da prestane veljati odgoditav takoj, čim in ako davčni zavezanec ne položi dospelega obroka v določenem roku. Ker je Vaš primer tehten, vložite pri davčni upravi prošnjo za obročno plačevanje.
J. M. v D. Kolikšna jo davčna stopnja pri rentnini, ki jo boste »»orali plačevati od obresti svojemu sosedu danega posojila? — 12%, če dogovorjena obrestna mera z vsemi povračili in odškodninami vred ni višja od 12%.
A. K. v R. 6% rentnino plačujejo med drugimi tudi vse blagajne podjetij (delniških družb, komanditnih družb na delnice, družb z o. ».—itd.), kolikor so ta podjetja zavezana javnemu polaganju računov ter imajo svoj sedež v naši državi. Ako torej Vaše podietje ustreza tem pogojem in je skladno s tem dejstvom zavezano plačevanju družbenega davka (torej ne pridobnine), potem bi moralo plačevati od obresti Vašega v kontokorentu naloženega kapitala 6% rentnino, ki ni zavezana ni* kakršnim samoupravnim dokladam. V nasprotnem primeru pa bi bilo stališče davčne uprave pravilno.
D. B. v K. Točen odgovor na Vaše zapleteno vprašanje glede uvrstitve gotove parcele v pravilni kulturni razred oziroma glede ugotovitve pravilne površine druge parcele je tem težji, ker ie v naši banovini katastrska izmeritev s katastrskim popisom zemljišč že izvedena. Ker pa ste po odseku za kataster in drž. posestva pri finančni direkciji vendarle dosegli, da je geometer na terenu dognal utemeljenost Vaše pritožbe, ki nanjo doslej še niste prejeli administrativnega rešenja, Vam svetujemo da to rešen je pri omenjenem odseku urgirate. Ako je Vaša pritožba oprav-dana« — geometer Vam je to zagotovil — potem bo f;nančna direkcija izdala odločbo, po kateri se Vam bo razlika, pokazana v Vašo korist, smatrala za preplačilo in kot taka tudi kniižno obračunala.
»Kozjak«. Zakon oprašča plačevanja pridobnine med drugimi tudi domače rokodelstvo (domaČi obrt) pri onih. ki ga opravljajo samo 3 svojimi domačimi ter ne najemajo posebnih delovnih moči, če delajo po naročilu in za račun drugega. Pravilnik k zakonu pa pravi: Za hišne obrtnike se smatrajo oni, ki skoraj brez lastne obratne glavnice ne morejo poslovat! kot samostalni obrtniki ter delajo samo po naročilu in na račun drugega z lastno hišno delovno močjo v lastnem stanovanju (brez odprtega prostora), n. pr. pletenje nogavic, vezenje itd. Dotična vdova naj, sklicui4 se na to določbo, intervenira pri davčnem odboru, čim bo zasedal. in naj zahteva oprostitev. Pod »itd«, fco morda davčni odbor, uvažujoč druge, nam neznane okolnosti, subsumiral tudi to šiviljsko obrt. (Na druga vprašanja Vam odeovori ^Pravna«.)
V. A. v St. V. p. S. — Delni odgovor na Vaše vprašanje najdete v št. 78 od 3. IV. pod šifro F. P. na T>. Za Vaš primer pa je obdavčba hiše Vaše žene odvisna od pravnega naziranja oziroma od tolmačenja zakona. ki pravi. r!a se zgradarme opraščajo zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in nfih kmeti ?cdkrm delavcem za prebivanje po vaseh in selskih občinah ... Po pravilniku pa je treba smatrati za kmetovalca tistega, ki sam ali s svojimi rodbinskimi člani obdeluje svojo ali v zakup vzeto zemljo, odnosno ki je kot kmetijski dela-vee v službenem razmerju, če se ne bavi trajno z nobenim drugim poklicem. Za kmetovalca se smatra tudi, kdor obdeluje svoje posestvo tudi s tujo delovno močjo; vendar pa mora tudi sam ali morajo njegovi rodbinski člani sodelovati pri tem delu. Zgradba, ki jo ima kmetovalec v skupni posesti s kom, ki ni kmetovalec, je zavezana plačevanju davka. — Vprašanje je torej, ali je Vaša žena v pravem pomenu besede kmetovalka. Vi Izvršujete trgovino v drugi hiši, prebivate pa v hiši, ki je posest (last) Vaše žene. — Poskusite s pritožbo, morda boste uspeli!
J. L. na š. Vaš mlin stoji ob potoku, ki ima samo »včasih« dovolj vode, drugače pa »delate le za silo«. Kaj Vam je storiti, da Vam bo davek odpisan ali vsaj znižan? •— Ako meljete samo na dva kamna ln potok v poletnem času prezušuje, potem si preskrbite od svoje občine uradno potrdilo o dejanskem stanju ter ga s prošnjo za odpis pridobnine predložite davčni upravi. Pridobnine boste oproščeni vse dotlej, dokler boste pod pravkar omenjenim pogojem izvrševali mlinarsko obrt.
T. P. v C. Davčna uprava je izvedela, da se nameravate izseliti. Zato Vam je dostavila odločbo, s katero se je radi neplačanega davka na nekaterih Vaših premičninah zavarovala. Ali je za takšen postopek upravičena, kdo trpi stroške in kako M odločbo razveljavili ? — Zoper odločbo o zavarovanju smete vložiti pritožbo, ki nI zavezana taksi, neposredno pri finančni direkciji (odsek za neposr. davke), ki odMSt o njej dokončno. Vložena
pritožba pa ne jemlje odločbi o zavarovanju izvršne moči. Ce finančna direkcija v 90 dneh ne izda odloka o vloženi pritožbi, iagubi odločba o zavarovanju veljavnost; prav tako pa jo izgubi tudi zavarovanje s&mo. — Stroški zavarovanja obremenja-jo državo. Pri tej priliki Vas opozarjamo, da Vam politična oblast brez potrdila o plačanih davkih ne bo smela izdati potnega lista.
A. M. v a. Ali Ima Vaš kraj značaj letovišča. kar bi vplivalo na odmero zgradari-ne? Kdo proglaša posebne kraje za letovišča? — Vaš kraj nima značaja letovišča. Značaj kopališč in letovišč določata ministrstvo za narodno zdravje in ministrstvo za trgovino in industrijo.
Pravna
J, M- L j- Vaš sin je bil pri sodišču pred tremi leti pogojno obsojen na denarno kazen radi »prometnega« prestopka. Izvršitev kazni je bila odložena oa dve leti. Ne preje ne pozneje ni bil še obsojen. Kako vpliva danes taka sodba na juridične izpite, na bodoči poklic v državni ta zasebni službi? Izbris ta prošnja? — Delate si res nepotrebne skrbi, če je doba pogojne sodbe minila brez prikora (predkazni) je bila obsodba že izbrisana brez prošnje obsojenca. Taka obsodba, ki je pa izbrisana in je smatrati, da Vaš sin sploh ni bil obsojen na kazen ne more vplivati ne na izpite, ne na kakršnikoli poklic. Ca pa morda pomotoma Se ni bila izbrisana stopite do kazenskega sodnika in mu izravrite Vaše tozadevne želje, ki jih bo seveda takoj upošteval, čitajte tudi odgovor vprašalcu J. H. v K. v »Jutru« od 24. 4. 1938.
»Ptuj«. Hčeri ste izročili že več kot V, premoženja, glede ostalega nepremičnega premoženja imate starši željo, da bi ga podedoval drogi Vajin otrok. Hči se temu upira in ne veste, kaj bi ukrenili za primer nagle smrti. — Napravite lahko veljavno pismeno ali ustmeno oporoko. Oporoko morate izjaviti tudi pri sodišču ali pri notarju. Tudi s pogodbo morete izročiti del ostalega premoženja drugemu otroku, četudi je še nedoleten. V tem primeru gi lahko pridržite gospodarstvo do amrti. Starejša hči Vam nikakor ne more zabranjevati takih poslov. Najbolje pa bo, da Vam vse po želji uredi notar, ker sami ne poznate postav. Stroške si bo računal po tarifu, ali pa se preje dogovorite glede višine računa.
R. A. >1. p. St. R. I.. 1923 je poslal Vaš brat iz Amerike Vašemu očetu domov 100 dolarjev, da mu jih naloži v tuk. hranilnico. Brat je pa pred naložitvijo denarja privolil v to, da se denar izroči Vašima bratoma za potne stroške v Ameriko. Enemu od teh je izročil denar oče, drugemu pa namestu očeta, mati. Oče je umri. Brat, ki je denar poslal iz Amerike, hoče za vrnitev denarja, ki ga je izročila drugemu mati, tožiti mater. —- Tožiti bo mogel le drugega brata, ki mu denarja ne vrne in sicer v naši denarni veljavi za vrednost, ki so jo predstavljali dolarji v času, ko jih je drugi brat prejel. Matere ne bo mogel s pridom tožiti in se naj tožbi, če bi jo res prejela, kar upre. Lahko tudi potom odvetnika in bo moral le-temu plačati stroške, materine obrambe tekom pravde — dotičnik, ki bo pravdo izgubil.
»Leve«. Radi bi v policijsko službo v Beograd, Zagreb: kakor se glasi urad ? Ali morete prositi v slovenščini? Koleld, Ali bi bilo boljše stopiti v službo kot bolničar pri drž. javni bolnici v Ljubljani ? — Svetujem Vam, da se najpreje sam odločite, kateri poklic si nameravate resno izbrati. Pošljite nato zopet vprašanje in boste dobili zaželjeni odgovor. Na več krajev na enkrat prositi ne kaže, že zaradi stroškov za koleke, prav pa je tudi, da ste si sami na jasnem za bodoči poklic.
»S. S. S.« Vaša hčerka ima nezakonske-ga otroka, ki je sedaj star l»/2 leta. Nezakonski oče je bil že tožen pri sodšču in je takrat izrazil (obvezal), da bo poslal din 100.—- pa-eživnine; poslal je do sedaj le din 100. Kako si naj pomagate? — Ce ste varuhinja, stopite k varstvenemu sodišču, kjer Vam bodo sestavili za nedoletnega otroka izvršilni predlog, na podlagi katerega bo sodišče zarubilo nezakonskemu očetu, ki je trgovski pomočnik v Zagrebu premično imovino ali morda tudi plačo za dolžne preživninske zahtevke in za one, ki bodo zapadli v bodočem letu. še preje pa pišite nezak. očetu in ga spomnite na njegovo dolžnost, morda bo pa prostovoljno spoznal, da mora skrbeti sproti za svojega otroka.
K. B. Nv. M. Kot diplomirani jurist želite stopiti v državno službo; kje je največ izgledov? Najraje bi v sodno službo. Kam se Vam je obrniti? — Vprašanje sicer ne vsebuje pravdnih razmerij, vendar Vam odgovarjamo: Polje Vašega udej-stvovanja v bodočnosti je zelo široko. Četudi trenutno ne bi bilo praznega mesta, kot si ga želite, boste mogli s pridnostjo in vestnostjo najti primeren poklic. Ko-liko in če so sploh prazna mesta, v politični ali drugi upravni gram, Vam ne moremo odgovoriti. Tozadevno vprašajte z vlogo na dotično oblastvo (Kr. banska uprava, Fin. direkcija, Dir. železnic in kam drugam). Za sodnega pripravnika boste mogli uspešno prositi le, če bo mesto na razpolago in zasledujte torej razpise v časopisih ali pa poizvedite pri apela-cijskem sodišču. Vaši tovariši, ki nočejo izgubljati časa, so večinoma že v praksi pri sodiščih, kot notarski ali advokatski pripravniki, kar jim vsekakor mnogo koristi.
Prijavite vstop v eno teh zbornic. Pojasnimo pa, da znaša vstopnina za notarsko komoro din 250.—, advokatsko pa din 1.000.—. Potom komore morete nato prositi pri sodišču za sprejem v sodniško prakso. Nova uredba še ni izšla v Službenem listu.
»M. R. Maro«. Najemnik lokala Vam je lokal odstopil sporazumno z lastnikom hiše. Najemnik je zatrjeval, da je popoln lastnik inventarja v lokalu fn jamčil, da ne prevzamete razen plačila kupnine, nobene obveznosti; sedaj se je pa oglasil bivši najemnikov družabnik, češ, da je on laat-niik inventarja in da je bil nasilno odstranjen. Ali more od Vas kaj zahtevati? — Glede najema bo stvar — kot opisano —-v redu. Glede kupnine inventarja bo pa za Vas najbrže izpadlo neugodno, seveda le v primeru, da bo družabnik dokazal (s tožbo pri sodišču) svoje pravice do lastnin« inventarja. Tožiti bo pa moral najemnika, ki Vam je inventar prodal. Prodajalec inventarja Vam pa odgovarja za vso Škodo, ki Vam je bila s tem povzročena, predvsem pa Vam je dolžen povrniti kupnino. Zdi se nam, da Vas je prevaril ,zato morate tudi VI iskati svoje pxa«lee aa način, kot me
ga svetovali danes vpraševalcema »Združena« zgoraj, i »Mladost 1920« V letu 1920 ste bili kot J 91etni mladenič obsojeni radi poneverbe na niesec dni zapora. Oškodovanec je prijavil odškodnine din 5.000.— pa je bil zavrnjen na redno pravdno pot. Do danes Vas še ni tožil. Prošnja za izbris kazni Vam je bila zavrnjena, ker niste predložili potrdilo, da je vsa škoda poravnana. Oškodovanec Vam potrdila brez plačila 5.000.— noče izstaviti. Pravite, da je višina njegove odškodnine pretirana in še ni dogna-na. — Kazen sme sodišče izbrisati po preteku 5 let po prestani kazni na Vašo ponovno prošnjo, če ste bili 1.1920 prvič obsojeni, — z vsemi njenimi posledicami, če ste se med tem dobro vedli in ste oškodovancu po možnosti povrnili škodo. V novi prošnji obrazložite sodišču Vaše stališče radi pretiranih zahtev oškodovanca in bo sodišče izdalo rešitev nato. ko bo po-izvedelo o resničnosti Vaših trditev. Tudi morate navesti, da je dobil oškodovanec del utajenega blaga povrnjen že v času obsodbe. Oškodovanec nikakor ne sme izrabiti priložnosti ln sme zahtevati le to, kar mu res gre radi Vašega ka.7. dejania.
B. L. G. I. — Ali veljajo tudi v Jugoslaviji pogoji in pravila, ki ste jih dogovorili v pogodbi, s katero ste prodali hišo v Italiji, kupec je pa sedaj v Jugoslaviji? — Kupca vaše hiše obvezujeio v pogodbi, ki ste jo z njim skleniM celo pred notarjem, prav povsod, kamorkoli se naseli, vsi pogoji in s pogodbo dogovorier.a pravila. Ce bi vam prejete "oine odškodnine ne izročil v smislu dogovora, ga boste mogli prisiliti s tožbo, ki jo bo vložiti pri sodišču v onem kraju, kjer sedaj stanuje kupec.
T. C. V. — Odškodnino naj vam plača krojač, ki je čistil vašo obleko? Ali mora porasti, če blago drži barvo? Ali odgovarja za kvaro, nastalo pri čiščenju z ne kim kemičnim sredstvom? — Vaše pojasnilo h gornjim vprašanjem je zelo neiaz-umljivo. Ako je krojač izrecno izjavil, da bo čistil obleko na vašo odgovornost, re morete zahtevati od njega odškodnine Tudi on je morda »nasedel« lepemu priporočilu in reklami za ono kemično čistilo. Najbrž res ni mogel poznati, če blago drži barvo ali ne, saj ni kemik. Po opisanem dejanskem položaju vam ne bo odgovoren za škodo.
»Novo mesto«. — Kupili ste od soseda služnostno pravico poti čez njegov travnik in jo vknjižili na njegovem in svojem zemljišču. Ker je del svojega travnika prodal, Vam hoče pot prestaviti tako, da bi bila mnogo neugodnejša. — Zakon ne dopušča, da bi vam sosed smel svojevoljno prestaviti pot Tudi ne bo mogel brez vašega izknjižnega dovoljenja izročiti kupcu travnika bremen prosto, ker je vknjižena na njem vaša služnostna pravica. Morda bi vam plačal zahtevano odškodnino in nudil v zameno za odstop od služnosti v sedanji smeri novo primemo pot na neprodanem delu travnika. Poskusite z lepa! — Za koliko metrov b! vam sosed mogel prestaviti pot, ki je vaša služnostna pravica na njegovem zemMi-šču? Le toliko, da bi vas v vaši pravici ne prikrajšal in vam ne pripravil poti, ki bi bila za vaše zemljišče občutno manj ugodna. Ce je prodal oni del travnika, po katerem poteka vaša pot, vam je kupec dolžan dopustiti izvrševanje vaše služnostne pravice, ker ostane služnost vknjižena na tem delu zemljišča.
Zdraviliški
Slavfiek; znakov, ki jih opisujete sklepam, da imate rano na želodcu. Kri v blatu lahko izvira Iz želodca, možno pa je tudi ,da krvavite iz tako zvanih hemero-ldov (zlata žila). Zdravniški pregled bi bil vsekako potreben. Ako ste siromašnega stanja, pojdite s tozadevnim izkazom v ambulanoo splošne bolnice, kjer vas bodo pregledali zastonj. V slučaju, da bi se to krvavenje ponavljalo ,bo treba eventualno misliti na operacijo.
L. J. R.: Bili ste v bolnici, pa vam niso mogli adrajvniki ugotoviti točno bolezni, Rentgen je bil negativen. Iz znakov, ki jih opisujete, sklepam z veliko verjetnostjo, da imate rano na dvanajstniku. Ti znaki so važnejši, kot rentgenološki, ki je lahko negativen, dassi imate rano Svetujem, da se začasno držite navodil'in dije-te, kot vam je bilo naročeno v bolnici. Ako se vam pa stanje kljub vsemu poslabša,, pojdite ponovno v bolnico. Verjetno je namreč, da bo potrebna operacija. Pred tem poskusite seveda z drugimi sredstvi.
Isti: 2e leto dni trpite na angini. Bojim se, da se boste morali tudi v tem primeru odločiti za operativni pt«seg. Z grgranjem z raztopino hipermangana ,ali pa s 3"/o vodikovim prekisom, verjetno' namreč ne boste imeli mnogo uspeha.
F*. V.: Zelo dvomim, da bi v vašem primeru dosegli s pomirjevalnimi sredstvi kaj uspeha Uspešnejše bi bilo da bi vsak večer telovadili do izmučenosti, kar bi vam sigurno pripomoglo do boljšega spanja V ostalem je vaše pismo dokaj nenavadno. Rešitev tega problema je vender zelo enostaven, razen v slučaju, da vas ve že princip, odnosno zaobljuba. Iz teh razlogov vam tudi ne morem nič določnega svetovati, ker ne poznam dovolj razmer, v katerih živite.
S. K., Slov. Bistrica: Obrnite se tozadevno na kako mlekarno, da vam izda točen postopek.
S. S.: Obstoja možnost, da obstoja neka zveza med preostalim strahom in pojavi, ki jih opisujete. Ogibljite se začinjenih jedi, ki jih dolžite, da so ozrok vaših težkoč. Kasneje, ko ohladi spomin na prestani strah, bodo verjetno izginili tudi ti pojavi.
VSfiarje: Bolezen, na kateri trpite, je že a priori akoro vedno dolgotrajnega značaja. K načinu dosedanjega zdravljenja n« bi imel ničesar pripomniti in moram reči samo to, da je povsem pravilno. BcBno, kar se mi zdi čudno, je to, da bi vnetje trajalo tako dolgo. Bolj verjetno se mi zato zdi, da imate poleg drugega tako zvane krčae žile, ki jih je treba tudi zdraviti. To pa seveda samo v času ko oteo vnete. Radi tega vam seveda ni treba hoditi na kliniko, temveč se obrnite bodisi na dermatologa, ali pa kirurga
Vpffafialec: Imate rano, ki se nikakor noče zaceliti. Čudim se vam, da tako dolgo odlašate z zdravniškim pregledom. Pojdite taikoj k zdravniku, da vas preišče, in da ugotovi značaj rane. šole, ako bo progled ugotovil, da ni posredi kaka spol-
na bolezen, se je možno razgovarjati o
ostalih vprašanjih. Brez zdravniškega pregleda bi bili torej odgovori iluzorni. Zato ne odlašajte .ker je ž» itak skrajni čas!
R. F. D. R: Z mnenjem vašega zdravnika, ki pravi, da niste živčno bolni, ne morem soglašati Povsem normalnega človeka namree ne mučijo take misli, kot jih imate vi. Mogoče je. da se zdravniku niste tako odkritosrčno izpovedali kakor meni, vsled česar vas smatra on za zdravega. Pojdite ponovno k njemu, in mu povejte odkritosrčno vse. Mogoče bo sedaj njegova sodba drugačna. Eventualno
naj vas pošlje na nadipregtled k apeciah-
J stu za živčne in duševne bolezni.
Bolezen: Vsled pomanjkanja prostora vaan ne morem obširneje opisati vseh možnosti Zato je najbolje, da se držite navodil domačega zdravnika ,ki vam je sigurno povedal, kar misli, da je potrebno, Vsako razglabljanje je odveč. Povsem pogrešilo pa je Sklepati iz poteka bolezni pri drugih, navidez enakih 'slučajih, na svoj slučaj. Tega lajik ne more pravilno presojati .ker mu manjka za to potrebnega znanja in izkustva Vaše skrbi so torej popolnoma odveč.
mrha proti nepismenosti
V ljubljanskem rotarskem klubu je predaval g. ravnatelj Ljubič o nepismenosti v naši državi in borbi proti njej. Opozoril je na nerazveseljivi položaj, ki ga še vedno vidimo v mnogih pokrajinah Jugoslavije, in na izredni pomen sistematičnega dela za osnovno izobrazbo ljudstva. Iz njegovih zanimivih izvajanj posnemamo: časopisju se je preteklo jesen precej pisalo o pokretu za pobijanje nepismenosti na Hrvatskem, že kot mlad jurist sem sodeloval v takem pokretu in sem vodil več analfabetskih tečajev ter tako naučil veliko število nepismenih čitati in pisati. Leta 1905. smo visokošolci osnovali na zagrebškem vseučilišču klub ABC. Uvideli smo potrebo, da se vseučillška omladina ne peča z dnevno politiko, marveč naj začne s pozitivnim delom med narodom. To je bil odraz pokreta hrvatskih in slovenskih akademikov v Pragi in na Dunaju, kjer si je mladina stavila za geslo: »Iz naroda za narod!« Naš pokret je bil znatno ojačan leta 1911, ko je začela na Hrvatskem močno delovati kmečka stranka pod vodstvom bratov Radičev in ko je začela prevladovati tako zvana »seljačka teza« za pobijanje nepismenosti, pri kateri je bilo potrebno, da pismeni kmetje poučujejo nepismene svojce in sosede. V tem smislu se je začel med hrvatskim kmečkim svetom v Bosni in Hercegovini velik pokret pod vodstvom znanega fratra Vidaka Bun-tiča. Leta 1912. je pokret za pobijanje nepismenosti na Hrvatskem zaradi nekih vnanjih razlogov prekinjen, nakar je bil obnovljen v letih 1920. in 1929., v večjem obsegu pa lansko jesen, ko je ta pokret zajel ves hrvatski narod. Statistični podatki kažejo, da se je nepismenost v banski Hrvatski v razdobju od leta 1905. do konca leta 1931. zmanjšala za kakih 28 odstotkov. To je znaten uspeh.
Slepota zdravih oči
Človek, ki ne zna čitati in pisati, je pri zdravih očeh popoln slepec. Ne more uživati dobrin, ki jih lahko uživa pismen človek, ne more napredovati Taka slepota je še hujša za narod, če je njegova večina pri zdravih očeh slepa. Kakor uživa pismen človek večji ugled pri drugih ljudeh, prav tako uživa pismen narod pri drugih narodih svojo veljavo, saj tudi veliko lažje rešuje svoje kulturne, družabne in politične probleme, že leta 1910. so bili na Francoskem od 100 prebivalcev nepismenih samo 3, na Angleškem in Nizozemskem po eden, v Švici od 1.000 prebivalcev komaj 5, na švedskem 3, na Danskem 2, v Nemčiji celo od 10.000 samo 2. Od Slovanov so tolikanj napredni samo Cehi, pri katerih je znašala nepismenost v letu 1930. samo 7.4 odstotke, d očim znaša danes samo 8.7 odstotkov. Za Cehi pa pridejo v prvi vrsti Slovenci, ki imajo samo 5.54 odstotkov nepismenih.
Na Hrvatskem je bilo po sedmih popisih v letih od 1869. do 1931. ugotovljeno žalostno stanje nepismenosti. Bilo je na primer v letu 1869. 80.6 odstotkov, v letu 1900 54.4 odstotke, v letu 1921. 32.8 odstotkov in leta 1931. 26.6 odstotkov nepismenih. Nepismenost se je torej znižala za okroglih 34 odstotkov, kar pomeni, da letno ni padla niti za en odstotek. Največji napredek se je pokazal v razdobju 1890 do 1900 in 1910 do 1921, ko je iznašal okroglo 13 odstotkov, dočim je znašal porast v prvih dveh razdobjih okroglo 7 odstotkov. Najmanjši napredek za okroglih 6 odstotkov je pokazalo razdobje 1921 do 1931.
1 A B I 0
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAŠ VAL«, Ljubljana, Knafljeva uL 5.
Nedelja 8. maja
Ljubljana 8: Tamhuraški septet (plošče). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. G. Rant).
—	10: Veseli zvoki za mesto in vas (plošče). — 11: Otroška ura (Gašperček). — 11.30: Koncert Radijskega orkestra in solistov — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Plošče po željah. — 17; Kmetijska ura: Gospodarska navodila za maj. — 17.30: Veselo popoldne. Sodelujeta g. Drago Zupan in Radijski šramel. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Naša skednja šola. — 19.50: Prenos šmarnic. — 20 30: Večer skladb Viktorja Parme. Sodelujejo: zbor in godba »Sloga«, gdč. Poldka Zupanova, g. Banovec, Roman Pe-trovčič in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Reproduciran koncert plesne muzike.
Ponedeljek 9. maja
Ljubljana 12: Slovanske uverture (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi.
—	13.20: Zvoki z vsega sveta (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Bojni strupi (dr. Ladislav Kline). — 18.20: Fibich: šarka (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Valentin Zamik ob 501etnici smrti (prof.Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Zakaj moramo vsi v borbo proti tuberkulozi. — 19.50: Bolezenski razplet jetike (dr. Fr. Debevec).
—	20: Koncert Radijskega orkestra. — 21: Nekaj samospevov Pavla Robesona (plošče). — 21.10: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert operetne glasbe (Radijski orkester).
Beograd 17.05: Klavirski koncert, orkester, violinske skladbe, plošče. — 20.30: Ibsen: Peer Gynt (z Griegovo glasbo). — 22.15: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Popoldanski koncert — 20: Solisti. — 20.30: Klavirski koncert. — 20.50: Pesmi. — 22.20; Godba na harmoniko. — Praga 19.25: Kabaretni program. — 20.40: Skladba za čelo in orkester. — 21.30: Komorna glasba. — 22.15: Plo3če. — 22.35: Koncert v pnoalaanp
Vzroki nepismenosti med Hrvati
Kaj je vzrok te črne slike nepismenosti na Hrvatskem? Odgovor je kratek. Pomanjkanje šol in učiteljev. V šolskem letu 1934/35 zaradi pomanjkanja šol ni bilo mogoče sprejeti v uk 12.944 otrok ali 4.55 odstokov. V po edinih mestih in srezih je ta odstotek še veliko večji. Tako izkazuje sam Zagreb 9.07 odstotkov šoloobveznih, ki niso mogli biti sprejeti v ljudsko šolo, Osijek pa 7.90 odstotkov. 19 mest z Zagrebom na čelu izkazuje 9.13 odstotkov nepismenih.
V	69 srezih, kolikor jih danes šteje savska banovina, je nepismenih 29.83 odstotkov, v vseh srezih in mestih, koder prebivajo Hrvati, pa 26.60 odstotkov (od tega 19.19 odstotkov moških in 33.61 odstotkov žensk). Zdaj se vodi statistika po banovinah in šele po tem bo mogoče podati popoln pregled. V dunavski banovini se suče nepismenost med 9.10 in 32.05%, v vrba-ski banovini, potem v enem delu drinske banovine (torej v večjem delu Bosne in Hercegovine) in v najjužnejši dalmatinski Hrvatski je bilo leta 1931. preko polovico nepismenih, katerim je več ko 10 let. Najvišji odstotek ima srezCazin (84.94%).
V	primorski banovini, ki obsega Dalmacijo, del Bosne in Hercegovine in kjer živi okrog 77% Hrvatov 7% muslimanov in 15% pravoslavnih je znašal odstotek nepismenosti 56.38%.
Sedsnfi pokret
So pa seveda tudi hrvatski kraji, kjer ni nepismenih. Iz službene statistike se ne da ugotoviti število vseh nepismenih Hrvatov, toda dobri poznavalci trdijo, da jih je gotovo cel milijon. To je ogromna številka, ki povzroča veliko škodo. Zato se je lani pričela splošna narodna akcija za pobijanje nepismenosti med Hrvati in sicer pod pokroviteljstvom dr. Vladimirja Mačka. Namen pokreta je, da pismeni sami pomagajo svojim znancem nepismenim: kmet kmetu, delavec delavcu, brat bratu, sestra sestri, sosed sosedu. To je najhitrejši način poučevanja. Društva Seljačka Sloga, Napredak in ABC pa skrbe. da dobe nepismeni zastonj ali za neznaten denar abecednik kakor tudi vse pisalne potrebščine.
Nepismeonst v \*sej državi se suče med 6 in 73%. Leta 1931. je bilo v državi vseh nepismenih 44.61%, v letu 1921. jih je bilo še 51.55%. V 10 letih se je torej nepismenost zmanjšala komaj za 7.1%, to je vse premalo. Ker imamo danes v državi nekaj manj od polovice vseh prebivalcev, katerim je več ko 10 let — a nepismenost pri ženskah presega še vedno polovico vseh žena — mora biti ta pojav resno svarilo za našo državno prosvetno politiko. Državni proračun mora mnogo bolj skrbeti za povzdigo ljudskih šel in za nastavitev novih učnih moči, kakor pa za srednje šole in univerze. Dokler ne bo vsaka večja vas v naši državi imela svoje ljudske šole, ne bomo doživeli večjih uspehov v ljudski pro-sveti. Pri tem pa ie tudi naša dolžnost, da bo vsak izmed nas napravil, kolikor mu je največ mogoče. Rotarstvo ne bo opustilo nobene prilike, da ne bi stavijalo tega perečega vprašanja na dnevni red.
Občinstvo opozarjamo, da drevi Ob 20. ne bo koncerta opernega basista Franca Schiffrerja v veliki filharmonični dvorani. Koncert bo prihodni ponedeliek 9. t m. ob pol 21. v isti dvorani. Sedeži in spored v knjigarni Glasbene Matice.
romunskega nar. praznika. — Varšava 20: Koncert orkestra in solistov. — 22: Simfonični koncert — Sofija 18: Lahka in narodna glasba. — 19.15: Klavir. — 19.45: Simfonični koncert. — 22.10: Lahka glasba in ples. — Dunaj 10.30: Pesmi. — 12: Orkestralni koncert — 15.30: Sonate. — 16: Popoldanski koncert. — 17.10: Dunajske fantazije. — 19.10: Zabaven ponedelj-ski spored. — 21.10: Operna glasba. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 24: Nočni koncert in ples iz Kolna. — Berlin 20: Ci-tre, mandolina in harmonika. — 21: Uverture in baletna muzika (plošče). — 22.20: Vedre melodije. — 23: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert
Torek 10. maja
Ljubljana 11: šolska ura: Brodogradnja na naši obali (g. Vekoslav Mlekuž). — 12: Dvorakovi Slovanski plesi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra.
—	14: Napovedi — 18: Pesmice izpod južnega soLnca (plošče). — 18.40: Vpliv pri-rode na življenje in značaj sredozemskih narodov (dr. Val ter Bohinec). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje inšpekcije zemaljske odbrane. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Bizet: zbori lz opere »Carmen« (plošče). — 20.15: Paternost Pavla: Očkov * god — zvočna igrica. — 21: Zvoki v oddih (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: °.eger: Variacije na Mozartovo temo (plo-flče) •
Beograd 16.45: Narodne pesmi in orkestralni koncert. — 18.20: Pesmi in plošče.
—	20: Romunska glasba. — 20.30: Komorni koncert. — 21.45: Narodna glasba in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.40: Vojaška godba. — 20.15: Romunski koncert — 22.15: Plošče. — 22.35: Romunske klavirske skladbe. — Sofija 18: Vojaška godba.
19.15: Narodna glasba. — 20.4*5: Pesmi _
21.15: Ruske romance. 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Lahka godba. 15.30-Klavirski koncert. — 16: Dopoldanski koncert. — 18.20: Schubertove pesmi — 19.10: Iz štajerskih gora. — 20: Večer lahke gias-
be. — 22.30: Lahka in plesna muzika. _
24: Nočni koncert — Berlin 19.10: Iz starih časov (plošče). — 20: Lahkokrile melodije. — 21: Pesmi in plesi od povsod. —
22.30: Plesna muzika__24: Nočni koncert
sOusaja,
r
Kraljestvo mode
Nagubane obleke
<5e hoče moda zopet uvesti posebno preprosto in mladostno linijo, seže vselej tu« di po priljubljenem in pogosto preizkušenem motivu vsakovrstnih gub. Kajti gube s svojo klasično enostavno, ravno linijo, nikdar ne učinkujejo vsiljivo. Nagubana. obleka se nikdar ne zdi preobložena ,dasi je lahko krog in krog nagubana in ji segajo gube od ovratnika pa do spodnjega roba krila. Gube tudi zakrijejo razne nedostatke postave, jo navidezno zožijo in podaJjšajo — skratka: store jo mlajšo. Posebno letos, ko so krila tako kratka, učinkujejo nagubane obleke izrazito mladostno in zato je naravno, da se je moda tako vneto zavzela za nje.
Gube vseh širin so torej moderne, kakor že dolgo ne in menda je ni obleke, ki ne bi mogla biti nagubana. Športno platneno obleko, obleko iz finega volnenega blaga, popoldansko obleko iz imprimeja ali iz marokena druži isti motiv gub. Seveda dopuščajo sestave z gladkimi ploskvami različne zanimive variacije, ki ubranijo modo nagubanih oblek pred enoličnostjo.
Najbolj preprosta in tudi najbolj mla-
široke proge
doetna oblika nagubane obleke je dvodelna obleka z nagubanim krilom in dolgim, ozkim »sweaterjem«. Krilo je lahko precej široko nagubano, da tembolj izstopi kontrast med širokimi gubami in gladko ožino sveaterja. Posebno elegantno
Redna stotica
Moda črtastih in progastih tvoriv nam .je prinesla zanimivo in originalno novost: jopice in bluze, sestavljene iz širokih prog različnih barv. Posebno takšne progaste bluze učinkujejo jako okusno, če jih znamo pravilno sestaviti, dočim so široko progaste jopice precej neobičajne in se sigurno ne podajajo vsakemu ženskemu tipu. Progasta jopica na naši skici ima hrbet in rokave iz črnega blaga in je samo sprednji del barvasto sestavljen, progasta bluza pa je vsa barvasto sestavljena
Oglas ret. S Be. 314?0 dne 24. XIT. 1933.
učinkuje takšna obleka, če je narejena iz finega, temnomodrega blaga in opremljena z belo garnituro. Obleka na naši skici ima zanimive, trikotne žepke, ki izhajajo iz šivov izpod vratnega izreza. Ovratnik in žepna rutica sta iz belega pikeja. dočim je pas iz finega, belega usnja (1. skica).
Najbolj podaljšajo gube postavo, če so vstavljene kakor dolg, ozek del spredaj v krilo. Tako vstavljene gube navadno se končujejo pod pasom, kadar pa obleka nima pasu, jih je treba na tem mestu primerno zaključiti. Prav originalno so zaključene takšne gube na obleki, ki jo pre-dočuje naša skica na drugem mestu. Tu se končujejo gube v vdelani pentlji iz bleščeče svile, dočim je obleka sama izdelana
MODNI SALON EOZMAN
DVORNI TRG 3 (poleg univerze) izdeluje
DAMSKE KROJE PO MERI
iz najnovejših žurnalov, ki so damam na razpolago. Cena kroju od Din 14.— do 30.—.
iz motne, lahke svile. Enak obrobek iz bleščeče svile zaključuje spredaj zaokroženi ovratnik (2. skica).
Gube, ki se razpustijo že pri bokih, ne učinkujejo lepo, ker po nepotrebnem razširijo postavo ravno tam. kjer bi morala učinkovati ozko. Zato takšno krog in krog nagubano krilo navadno skoraj do polovice prašijemo, bodisi z vodoravnimi, vzporednimi šivi, bodisi navpično ob robu gub. Obleka na' naši skici je vodoravno prešita, tukaj so šivi izdelani s kontrastno svilo in tvorijo nekakšno okrasje, ker so iste barve, kakor svileni vložek v životu (3. skioa).
Rafinirano elegantno učinkuje obleka, ki je vsa nagubana, ki ima torej poleg krila naguban tudi život. Takšen naguban život zaključuje navadno gladko sedlo s preprostim dečjim ovratnikom. Obleko na naši skici izpopolnjuje majhen odprt bolero, ki mu trije gumbi ob strani rabijo bolj' za okras, kakor za zapenjanje (4. skica).
Posebno originalno se odražajo nagubani deli od gladkih na oblekah iz imprimč-ja. Nagubani vzorec učinkuje namreč bolj zgoščeno in zato temnejše od gladkega. Nagubana imprimč-obletka se zdi sestavljena iz dveh različnih tvoriv Obleka, ki jo vidite na naši skici, je izdelana iz pro-
Stanovitna ženska
Ko je Jim Howard spoznal očarljivo Ano
Darringtonovo, ni niti za trenutek podvomil, cia pomeni to srečanje zanj uro usode. Ta usoda pa je bila po naziranju njegovih prijateljev in tovarišev zelo pozna, kajti Howard je bil človek v letih in moral bi se zgoditi več nego čudež, če bi Ana.Dar-ringtonova samo prisluhnila njegovim besedam
Vendar na svetu se še vedno dogajajo neverjetne stvari in tako je Howard imel dovolj poguma, da je lepi Ani Darringtono-vi izpovedal svoja čustva. Po tistem sestanku sta se sešla še trikrat. Ko na Ana ponudbe niti sprejela, niti odklonila, je smatral Howard. da je dovolj dolgo čakal. Pokazal se je deklici od prave strani. In tedaj je imel občutek, da ga mlada dekle gleda nekako z viška. Zaradi tega se posihmal nista več sesrtajala. Howard pa je šel kljub temu naslednji dan v park, ker je vedel, da prihaja Ana dnevno tja. Ana je res prišla, ampak ne sama, temveč v spremstvu mladega kavalirja. In sprehajala se je z njim tako vešče po parku, da ni Howard tega niti zaslutil.
Tedaj se je Jim Howard vrnil domov ter je napisal Ani poslovilno pismo. Nakopičil je v njem vse polno obtožb in očitkov proti Ana Darrmgtonovi. Na koncu je dosta-9* Mtpu/A m tate	m ofc-
dar več ne vidiva. Zato vas prosim, da se mi v bodoče ne približate v nobenem položaju.«
Naslednje jutro. Jrm ni verjel lastnim očem, je prišlo pismo. Naslov je bil napisan lastnoročno od Ane Darringtonove. Poznal je njeno poldrobno in zrnato pisa-vo.
»Zaman!« se je rotil Howard, »zaman! Bajka je končana!« Zalepil je pismo in ga poslal Ani Darrmgtonovi.
Štiri in dvajset ur pozneje mu je prinesel poštni sel novo pismo. Naslov je bil napisan zopet z roko lepe Ane. .»To pa je neverjetna žilavost!« je menil Howard, vtaknil pismo kakor ga je bil prejel v novo zalepko in ga poslal neprečitanega nazaj. In tako je pismo romalo od enega do drugega dokler ni prišlo do svoje osme postaje.
Ko je poštni sel osmič pozvonil pri vratih Jima Hovvarda, se je v srcu starega samca le zgenilo nežno čustvo. Ljubezen, ki mu jo je izkazovala Ana Darringtono-va. ga je močno presunila. Dejal je: »Sicer me je ta ženska nekaj časa prezirala, pa naj bo. Odpuščam ji. Odprl bom njeno pismo.«
In je pomolil zalepljeno pišimo prijatelju Hobsonu, ki je bil ravno tedaj pri njem
gastega imprimčja in ima pel krilu drobno nagubana stranska dela, ki sta na notranji strani približno do tretjine nevidno prešita .tako da ne r&Kširjata bokov. Oba dela izhajata iz koničasto sestavljenih prog, ki se nad paeom zaključujejo na životu in sicer tudi v konloo. Vratni izrez je podolgovat in rtfclo dnpiran (zadnja skica).
Med tem ko je bilo zanimanje naših ša-histov v aprilu pač skoro popolnoma osredotočeno na domači ljubljanski turnir, so bile še tudi na mnogih drugih »bojiščih« v toku velike šahovske borbe.
Najvažnejši je bil turnir za prvenstvo USA, ki je razen Marshalla zdruiil vse vodilne severno-ameriške mojstre, 17 po številu Zmagal je zopet dosedanji prvak Reshevsky. ki je dosegel 13 točk izmed 16 možnih. Ta ponovni uspeh ojačuje kandidaturo Reshevskega za svetovno prvenstvo. Drugi v turnirju je bil Fine z 12 in pol Remis med obema vodečima v zadnjem kolu je odločil vprašanje prvenstva. Na tretje mesto se je presenetljivo plasiral mladi Simonson z 11, ki je dolgo časa celo vodil v turnirju. Slede Horowitz 10, Kashdan 9%, Dake. Polland 9, Kupchik 8 in pol, Bernstein 7%, Santasiere, Trevs-man 7, Cohen. Hanauer, Reinfeld 6%, Shainswit 5%, Morton 5, Suesman 2. — Prva nagrada v turnirju je znašala 600 dolarjev.
Nekaj dni po veliki noči je bil v Milanu zaključen mali mednarodni turnir. Poleg velemojstra Eliskasesa se je na prvo mesto plasiral z 8 točkami iz 11, brez poraza Italijan Monticelli. Monticelli je že pred desetletjem v Budimpešti na močnem turnirju odnesel prvo nagrado, pozneje pa je imel slabše uspehe. Na 3.—4. mestu je zaostal s točkami mladi italijanski prvak Castaldi. skupno z Madžarom Havasijem. Slede na tabeli: Let Koblenz 7, Švicar Grob 6, Stalda 5, Sacconi 4%, Romi, dr. Seitz 4. Ferrantes 2%. Riello 2.
Od 20. do 29 aprila se je vršil v Marga-
teu vsakoletni velikonočni šahovski kongres, z obligatnimi turnirji po 10 udele-cev. Letos je bilo kar 20 skupin, torej skupno rekordno število 200 igralcev! Med narodni mojstrski turnir je imel svojo atrakcijo v udežbi dr. Aljehina, ki je sedaj prvič nastopil v Evropi po ponovni osvojitvi svetovnega prvenstva. Dospel je v Margate šele tik pred začetkom turnirja iz Južne Amerike, kjer je v Montevi-deo zmagal na turnirju južnoameriških mojstrov. Tudi v Margateu je pokazal dr. Aljehin formo svetovnega prvaka. Poleg slučajnega poraza proti Petrovu je oddal samo še remija s Spielmannom in Ale-xandrom; vse druge partije je dobil in s 7 točkami sigurno zasedel prvo mesto. Ostale nagrade so, kakor navadno na angleških turnirjih, istotako odnesli inozem-d. Drugi je bil, brez poraza, s 6 točkami Spielmann, ki je po dolgem premoru zopet nastopil v Angliji ter bil deležen posebno prijaznega sprejema. Ni še znano, katero stalno bivališče si bo Spielmann izbral po izselitvi z Dunaja. Petrov je bil tretji s 5 in pol, Finec Book pa s 5 točkami 4.—5. skupno z Angležem Milner-Barryjem, ki že nekaj mesecev odlično vodi šahovsko rubriko v »Times«. Slede Golombek s 4%, Alexander 4(1), Sergeant 3%, Menehik-Stevensonova 3, Thomas 1%. Alexander ni utegnil ponoviti lepega uspeha s Ha-stingsa. — Rezervni mojstrski turnir je imel tri skupine. V prvi je zmagal bivši dunajski, sedaj v Londonu živeči mojster Klein s 7 točkami iz 9. Njegova udeležba je imela svojo posebno predigro Lani je namreč skupina nad 20 mojstrov z dr. Aljehinom na čelu v Margateu podpisala izjavo, da se ne želi več sestati z g. Klei-nom. Klein pa je vse podpisnike tožil in pred angleškim sodiščem proces ni stal ravno ugodno za tožence. Tik pred letošnjim turnirjem v Margateu pa je prišlo do poravnave: Klein je bil zopet vabljen na turnir, zato pa je umaknil tožbe. — Drugi v turnirju je bil s 6% točkami poljski mojster Najdorf. lanski zmagovalec v Rogaški Slatini. Ko že preseneča, da se je Najdorf sploh udeležil mani pomembnega rezervnega turnirja, je tem bolj čudno, da si v njem ni znal zaMgurati zmage. Po Lo-dzu je Margate za Najdorfa ponoven neuspeh. Slede: Anglež Abrahams in Rus
Nova tvoriva in moda
Odločilni modni krogi uvidevajo vedno bolj, da zavis; uspeh novih modelov pri občinstvu v največji mer^ od njihovega tvoriva in od barve bega tvoriva Oblačilo samo je lahko še tako enostavno izdelano, pa bo izredno učinkovalo, če je blago dovolj efektno. To spoznanje je privedlo do pravega tekmovanja v izdelavi novih tvoriv, ki jim v bogastvu barv in vzorcev še ni bjlo enakih. Letoe Se moda ne straši niti najbolj živih barv, niti najbolj nenavadnega načina tkanja pri blagu.
Toda takšna ekskluzivna blaga zahtevajo posebne krojaške umetnosti, ne toliko v izdelavi, ki je lahko enostavna, kakor v izberi prave oblike, kj mora biti v skladu s posebnostjo tvoriva. Danes vam pckaž mo nekaj primerov, kako je treba pojmovat; skladnost novih tvoriv z novo modo.	_
Srebrno sivi frjsč n. pr. ja kakor ustvarjen za moderno, lahno zvončasto redin-goto, Id jo od pasu pa do roba poudarja proga lahkega, dolgodlakega krzna. Druga posebnost te redingote je okroglo upognjena fasona. V pentljo zavezana, si-
va svilena vrvica nadcmestuje gumbe
»Shtland« blago temno rožnate barve pa zahteva večje stvarnosti v izdelavi. Tu pride v pcštev lep, raven kroj, ob straneh okrašen s trojno prešitim šivom, ki se ponavlja na rokavih. Na rokavih in na postrani vrezanih žepih so prjšlti veliki gumbi, dočim zapnemo plašč sam 3 patentno zadrgo. Spodnji rob je zaokrožen.
Za elegantne pomladne kostume predlaga moda belo blago v različnih, komaj zaznaivaih cdtenkih od ^aonokoš^ane do zelenkasto bele. Ideal takšnega belega kostuma predočuje naša skica. Ta je letos moderni, klasični kroj poživljen z nekaterimi originalnimi domislicami, tako s podolgovatimi, trikotnimi zaklopkami na vodoravnih pranih in na poševnih stran skih žepih, jc^pica sama pa je spredaj izrezana in sicer pod podolgovatimi rever-ji, ki jih ob pasu stikoma zapnemo.
Vee tri skice smo posneli po modelih, ki so vzbudili posebno pozornost na modni revijj ugledne ljubljanske tvTdkie Souvan & C o.. Mestni trg.
»Prijatelj!« je rekel. »Prosim te, odpri zalepko! Ti si pri tej stvari neinteresiran.«
Hobson je prereza! zalepko, da je padlo na tla devet ovitkov. Slednjič so v zadnjem našli pismo.
Howard je tedaj nestrpno vprašal:
»Kaj pa piše? Daj meni, da prečitam!«
Hobson mu je izročil pisanje in Howar-dov obraz se je strašno podaljšal.
Bilo je pismo, ki ga je on sam poslal Ani Darringtonovi in mu ga je naslovljeoka vrnila, ne da bi ga odprla ir preči tal* ...
Klobuk
Lucien Vanadier je bil ves iz sebe. Bil je znan kolerik, zdaj pa je žena zahtevala od njega, naj se z njo odpelje v morsko
kopališče.
»Za nobeno ceno in pod nobenim pogojem!« jo je zavrnil. »Jaz za svojo osebo ostanem v Parizu in ti tudi!«
Žena je tedaj zahlipala:
»Tako torej, v Parizu ostaneva? Vei najini znanci in prijatelji se pripravljajo za odhod na počitnice!«
»Zaradi mene odrinejo lahko tudi na mesec!« je dejal Vanadier. »Zapomni si, kaj sem odločil Jaz ne grem nikamor, ti pa boš ostala pri meni!«
Gospa Vanadiercva je tedajci začela ce-frati robček in je nevtolažno ibtela. Vanadier je zbežal v sosedno sobo, kjeT si je ušeaa ter dirjal is kote r kot, d*
ne bi slišal hlipanja. Deset minut je trajala ta dirka v diagonalah, Vanadierova pa še ni končala. Ihtela je še vedno. Zato je odprl vrata njene sobe ter se ji približal s prošnjo, naj vendar neha igrati mučno sceno. Na koncu je rekel:
»Dragica, sej som ti povedal, da ne greva na morje. Klobuk, ki sva ga videla v izložbi Tussier, pa ti kupim, če hočeš.«
»Ampak klobuk stene celih sedem sto frankov!« je pojasnila žena.
»Nič zato. imenitno ti pristaja!« je dejal Vanadier in se od srca nasmehnil. Bil je prepričan, da je premagal trmo svoje žene. Zato je zadovoljno godel zase, ko je naslednji dan odhajal v pisarno na delo.
»To je vendar strašno,« je dejala uro po Vanadieaovem odhodu njegovi ženi prijateljica Tereza Mouchyjeva. »Kako pa ravna tvoj mož s teboj? In ti dovoliš, da ta barbar uganja takšne krutosti s svojo zakonsko polovico?«
»Draga moja, ko bi ga ti poznala, bi dejala, da ni boljšega mota v celi Franciji« je odvrnila Vanadierova. »Kaj misliš, kaj mi je obljubil? Kupil mi bo pri TussUsru klobuk za sedem sto frankov!«
»In s tem si ti zadovoljna?« ae je začn-aik Mouchyjeva. »Kaj pa potovanje?«
»Na morje sploh nisem imela namena potovati. Izbrala sem si ga samo za pretvezo,
da dobim klobuk--in ta mi je zdaj
zagotovljen!«
SCHERK
Scfcerlc Foc® Lofion (Scherkovavoda)zD nego lica bo pomagala tudi Vam, a sa-mo ce jo redno uporabljate. Čisti lice od zajed a I cev ter mu daje svež in mlado« sten videz. Dobi se v vseh boljših strokov-prodajalnah po din. 18-35.-,56.-itd.
Lotion**
Scberkovo vodo
Rossolimo 6, Litvanec List 4%, Anglež A-R. Thomas 4, Mehikanec Conde ter Belgijec Van Seters Anglež Wood 2%, Colt 1^2. — v drugi skupini je zmagal holand-ski prvak Landan s 7 ¥2. Slede Belgijec Koltanovvski 7, Holandec Prins 6%, Ceh Opočensky 6, naš mojster Konig 5 ter Angleži Winser 4, Collins 3%, Dewing 2%, 11-lingworth in Eva 1V2. Konig ni igral tako dobro kakor o Božiču v Hastingsu, ko je bil v rezervnem turnirju prvi. — V tretji skupini sta zmagala Holandec Van Does-burgh in Anglež Meyer s 6%. Slede Holandec Schelfhont 5%, gdč. Sonja Graf, Ires Reilly in Anglež Heath s 5 itd.
Keres in Stahlberg sta se v Goteborgu spoprijela v matchu 8 partij. Po 6. partiji je stanje 3%:2% za Keresa. 1. partijo je dobil Stahlberg; šele v 4. je Keres izenačil, v 6. pa prišel v vodstvo.
Zanimiv obrat je nastal pravkar zopet v vprašanju tekmovanja za svetovno prvenstvo. Dr. Aljehin je prinesel iz Južne Amerike važno novico, da do njegovega matcha s Capablanco, ki so ga tam projektirali, ne bo prišlo. Capablanca je stavil prirediteljem pretežke finančne pogoje. Sedaj se namerava dr. Aljehin le sporazumeti z oficielnim kandidatom FIDE, Floh-rom, za match. ki bi se vršil že prihodnje leto na Cehoslovaškem. Radi^ podrobnih dogovorov pride dr. Aljehin že te dni v Prago.
Katalonska otvoritev.
Beli: Petrov. Črni: dr. Aljehin.
(Margate, 5. kolo, 25. aprila.)
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	e7—e6
3.	g2—g3	d7—d5
4.	Lfl—g2	d5:c4
5.	Ddl—a4+	Sb8—d7
6.	Sgl—f3	a7—a6!
7.	Sbl—c3	Ta8—b8! Črni se drži sistema, ki sem ga pred mesecem priporočil v »Šahovskem Glasniku«. Vse do 10. poteze črnega je partija identična z mojo s Petrovom iz Lodza.
8.	Da4;c4	b7—b5
9.	Dc4—d3	Lc8—b7 10. 0—0 c7—c5
To je menda še bolje nego Ld6, kar sem igral v omenjeni partiji. Ze svojčas sem tudi v tej rubriki opozoril na možnost cS.
11. d4:c5 Manj jasno je 11. Lf4, c4.
11.	—	S<T7x5
12.	Dd3:d8+.	Tb8:d8
13.	Lcl—f4	b5—b4
14.	Sc3—dl	Sf6—d5 Črne figure stoje zelo dobro, tako d•
ima črni celo nekaj	pozicijske prednosti.
15.	Tal—cl	Sd5:f4
16.	g3:f4	Lf8—d6
17.	Sf3—e5	Lb7:g2
18.	Kgl:g2	b4—b3! Razbije belo damsko krilo.
19.	a2:b3	f7—f6 Slo je pač tudi	Sb3:. Aljehin pa na
zanimiv način poskusi komplicirati pozici-
jo.
20.	Se5—cb
21.	Sc6—d4
Td8—c8 Ke8—d7?
To pa je težka napaka, po kateri se položaj naenkrat popolnoma obrne v korist belega. Pravilno je bilo Kf7, 22. e3, g6 ter event. e5 s prednostjo za črnega.
22.	Sdl—e3!	Ld6:f4
23.	Tfl—dl
Beli zelo hitro izkoristi napako črnega: nesigurna pozicija kralja na d7 je omogo-
čila napad.
23.	—	Kd7 v-e7
24.	b3—b4!	Lf4:e3
25.	f2:e3	Sc5—d7 Nič bolje ni Se4, 26. Tal. Ta8. 27. Sc6+',
26.	Tel—al	Sd7—b8
27.	b4—b5!
Sedaj postane napad belega nevzdržen
27.	—	a6:b5
28.	Tal—a7 +	Ke7—d6
29.	Sd4:b5+	Kd6—c5 Manj strašno je bilo Kc6 Tako zaide črni
v mat
30.	Sb5—d6	Tc8—c6
31.	b2—b4+!	Kc5:b4
32.	Ta7—b7+	Kb4—c3 Ali Kc5, 33. Se4+, Kc4, 34. Td4 mat. 33. Sd6—e4+ Kc3—c2
34 xb7—bi	črni se vda.
Saj sledi v naslednji potezi 35. Tdcl mat Slo je tudi 34. Tdbl ter nato 35. T7b2 mat
Vasja Pire.
ZAGOTOVILO Naposled ga je Micka uslišala. Po mnogih prošnjah in izgovorih se je omehčala. Pisala mu je:
»Pridi nocoj ob devetih v park. čakale
te bom«
Mladi mož je prišel. Toda 1» sam. S seboj je privedel dekle, ki ga je počakale deset korakov od kraja, kjer je tel z Micko domenjen.
Micka je to opazila. Jezna ga je vprašala: »Kaj pa pomeni to dekle?« »Veš,« je odvrnil on, »privedel sem jo a seboj za slučaj, da tebe ne bi bOo.<
Mislite v teh dneh na CMD In darujte za n\en skladi
Državna
banka
kraljevine Jugoslavije
(prej Uprava fondov osnovana 1862 1.)
Banko upravlja neodvisen upravni odbor.
Centrala je v Beogradu.
GLAVNE PODRUŽNICE:
Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi
Sad, Niš, Skoplje in Banja Luka.
AGENCIJE:
Kragujevac, Valjevo, Cačak, Zemun, Petrovgrad,
Bitolj in Prijepolje.
Glavni bančni posli: Upravlja vse državne in javne fonde, depozite, pupilni in cerkveni kapital, samostanski, občinski in zadužbinski denar i.td. — Emitira obveznice in zastavnice — Sprejema hranilne vloge — Daje posojila na nepremičnine, a občinam in samoupravnim telesom na davek in dohodke — Eskontira menice denarnih zavodov, lombardira vrednostne papirje, delnice Narodne banke in Priviligirane agrarne banke ter blaga niške zapise ministrstva financ, eskontira prihodne kupone svojih nostrificiranih zastav-nic (Seeligmann) in državnih obveznic — Za vse bančne obveznosti jamči država. — Za vsa pojasnila se je obrniti na naslov:
Državna hipotekama banka, Beograd
ali na njene podružnicc.
Bilanca Iz zimskih dni
Nekaj zgoščenega pregleda o minuli smučarski sezoni
Letošnja zimsko-sportna sezona, o kateri hočemo, čeprav že nekoliko pozno, podati v naslednjem nekaj zgoščenega pregleda, je potekla predvsem v znamenju dobrih snežnih razmer. Naši klubi, ki so zdaj že nekaj let po pravici tarnali nad slabimi sezonami in se zmerom trkali, da bi bili s snegom izvedli tudi ogromne načrte. pa prav za prav te dobre sezone niti niso izrabili do skrajnih možnosti. Saj so minile nekatere nedelje v prvih treh mesecih letošnjega leta, ko so naša smučali-šča ostala brez tekmovalcev. Nič ne rečemo, najboljših in najbolj znanih, ki so morda nastopali na važnejših tekmah drugod, toda tudi brez vseh onih, ki njim sledijo in bi morali izkoristiti vsak razpoložljivi termin, da bi jih čimprej dosegli. Torej taka je ta stvar, da smo zdaj že nekaj let tožili zaradi nekakšnega nereda med letnimi časi, letos pa klubi in tekmovalci le niso izpolnili vseh pričakovanj. Kakor povsod, so pač tudi tukaj izjeme. Nekateri so delali mnogo in pridno, nekateri pa kljub izboljšanju tudi še niso imeli prave sezone. Dejstvo pa je. da naše tekmovalno smučarstvo ni vzdržalo koraka z razvojem tega športa v splošnem in bo treba temu vprašanju v bodoče posvetiti večjo pozornost.
Naši nastopi na tujem
Ne glede na vse to pa je letošnja bilanca uspehov v zimskih športih še zmerom dovolj zadovoljiva. Najvažnejši dogodek na tujem so bile letos FIS tekme v klasičnih disciplinah v Lahtiju na Finskem, na katerih je nad vse častno zastopal naše smučarstvo edini jugoslovenski udeleženec, olim-pijec Franc Smolej, član jeseniškega Bratstva. Dvakrat je šel tamkaj na start, v tekih na 18 in 50 km in obakrat je postavil moža in pol; saj je v obeh disciplinah v konkurenci z več sto najboljšimi tekači vsega sveta dosegel drugo najboljše mesto med Srednjeevropci. To je bil uspeh, za katerega nas je po pravici zavidala marsikatera država, ki je za priprave za Lahti storila precej več kakor naša.
Enake tekme za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah v režiji FISe so bile v Engelbergu v Švici. Tamkaj naših žal ni bilo in so vsa boljša mesta pobrali večinoma Nemci. Sicer pa za to prireditev po žalostnem odmera iz Garmischa, kjer se je pri smuku do smrti pobil italijanski tekmovalec Sertorelli, ni bilo pravega razpoloženja in tudi vreme takrat ni bilo posebno ugodno.
Pa so vendarle naši letos kljub skromnim sredstvom in načelnemu sklepu save-za, da hoče v tej sezoni predvsem dvigniti zanimanje za domače tekmovanje in dati novega poleta toliko potrebnemu naraščaju, imeli še nekajkrat priložnost, da so pomerili svoje sposobnosti tudi v tujini.
Prvi so kmalu po novem letu odšli v švicarski Villars naši akademiki na tekme za akademsko smučarsko prvenstvo vseh držav. Mnogo jih ni bilo, hudo konkurenco so imeli'med kolegi in slabo je bila organizirana ona zgodnja prireditev s prevelikim sporedom, pa so le še prav častno zastopali nr.še barve. Najmanj v stiski je bil skakač Edo Bevc, ki se je prerinil do prvega mesta, pa tudi v alpskih disciplinah so imeli naši akademiki nekatere močne zastopnike.
Naslednji naš start v tujini je bil v Ga-Pa v mednarodnnem zimsko-sportnem tednu. Premalo so bili pripravljeni naši udeleženci in prepozno so prišli na kraj tekmovanja. Nemci pa so na domačih tleh poslali v boj res skoraj nepremagljivo vrsto najboljših specialistov za vsako disciplino. Zadnji dan je pri skokih udarilo po vseh še slabo vreme in tako je bilo neizbežno, da nam letošnji start v Ga-Pa ni prinesel posebnih lavorik.
Izlet v Sofijo na otvoritvene skakalne tekme je dobesedno »šel po vodi«, kajti močan jug je takrat čez noč onemogočil prireditev.
Razveseljiv dogodek je bila nato mednarodna skakalna tekma v Celovcu, kjer so po dolgem prišli do besede naši skaka-či, ki so to pot pokazali bogate sadove večletne šole. S pičlo razliko so ostali v skupni oceni na tretjem mestu za odličnimi Nemci in Avstrijci, kar je bil uspeh, ki je spadal še pred nekaj leti v deželo fantazije.
Potem so bili še enkrat na vrsti naši akademiki, to pot kot gostje avstrijskih kolegov na domačem prvenstvu v Hofera-ste nu. Prav dobro so se držali na teh tekmah v vseh točkah, naibolje spet odlični Edo Bevc. ki mu v skokih ni mnogo manjkalo do najvišjega naslova.
Zadnji nastop v tujini so imeli naši v prvi polovici aprila, prvič na italijanskih tleh v težki mednarodni tekmi v smuku na Kaminu. Precej številno in z najboljšimi močmi so bili zastopani in tudi pravočasno so bili tamkaj, toda nekaj je storilo vreme, nekaj pa pomanjkanje rutine in vsa prva mesta so šla domačinom. Pa če drugače ne, bili so tam in dokazali, da gredo lahko v vsako konkurenco in navezali nove športne stike.
Domači tekmovalni spored
je potekel brez pravega viška. Saj je res, da so se prav dobro obnesle nekatere klubske prireditve, večinoma v gornjesavskem kotu, in tri večje prireditve za podsavezno odn. savezno prvenstvo na naših klasičnih smuških tleh v Bohinju, toda vse je poteklo kakor za zaprtimi vrati, brez močnejšega odziva med smučarskim svetom, brez pritoka tekmovalcev iz mnogih krajev, kjer so letos že pridno prirejali vse mogoče tečaje in brez pravega zmagoslavja, ki ga je prejšnja leta ob takih prilikah slavilo vse. kar misli in čuti z našim mladim športnim rodom. Lep propagandni namen je dosegel poznejši I. izlet gorenjskih smučarjev v Bohinju, ki pa tudi ni segel dovolj v globino. Tekmovalci in funkcionarji pa so takrat še enkrat dokazali, da se naše športno smučarstvo lahko loti še tako težke naloge. Za primate v alpskih disciplinah so se udarili — predvsem Jeseničani ln Tržičani — precej pozneje na Pustovem rovtu nad Jesenicami. Bila je le-
pa prireditev, ki je dokazala, da nam tudi v teh disciplinah vzrašča med Gorenjci odlična tekmovalna garda.
Mesec marec je že po tradiciji jyihra-njen za planiške skakalne tekme. Letos so bile tamkaj tri pomembnejše prireditve, in sicer najprej tekme za savezno prvenstvo v smuških skokih, dalje nekajdnevni treningi na veliki skakalnici z novimi najdaljšimi skoki na svetu in pa velika zaključna svečanost mlade skakalne garde ob triletnem jubileju obstoja skakalne Sole. Prireditev za savezno prvenstvo je privabila lepo število gledalcev, zato pa s športne strani ni prinesla pričakovanih uspehov, ker so naši najboljši kljub izdatnemu treningu in čeprav so skakali »na svojem« vsi ostali za vsemi inozemci. Treningi z letalnice so bili najbolj umesten odgovor
na brezplodne razprave pred FISo, ali so poleti res poleti in nekaj drugega kakor skoki.
3redi marca je bila na Pokljuki še znamenita preizkušnja naših maratoncev, ki jo tamkaj vsako leto prireja SK Ljubljana. Udeležba je bila pičla, rezultati pa skoraj senzacionalni, kajti Smolej je ostal na drugem mestu. Toda na progi ni bilo vse v redu, France je zašel in tako je prišlo, da je ša vezni prvak v tej njegovi disciplini postal drugi.
Zaključna prireditev je bila kakor že nekaj let »Triglavski smuk«, ki se je končal z zmago inozemca. Letošnja udeležba je nekoliko zaostala za napovedmi, toda kljub temu je bila ta tekma gotovo ena najlepših v vsej sezoni in se bo v teku let gotovo dvignila do ene največjih v Srednji Evropi.	•
H kraju se ne moremo ogniti smučarskega spora med JZSS in Sokolom, ki je najbolj razburil naše najidealnejše sokol-ske in športne delavce na Gorenjskem. O zgodovini tega spora je bilo napisano že mnogo in ni treba, da bi jo zdaj ponavljali. V velikem interesu našega smučarstva, športnega in sokolskega, je samo, da bi se oba foruma čimprej našla na skupnem temelju, s katerega bo mogoče podvojiti delo za procvit te naše najbolj udomačene in že narodne športne panoge. Upajmo, da jima bo to uspelo vsaj do prihodnjega snega.	S.
Današnja prvenstvena nedelja
V	prvenstvu LNP bodo danes tri glavne prireditve v I. razredu, in sicer v VIII. kolu tekmovanja za naslov prvaka LNP. To nedeljo bodo igrali:
V	LJUBLJANI HERMES — KRANJ OB 16. NA IGRIŠČU HERMES A,
v Mariboru : Železničar — Celje ob 15.30 na igrišču Železničarja in
v Cakovcu : ČSK — Maribor ob 16. na igrišču ČSK.
Razen teh glavnih tekem za točke pa bo še vrsta prvenstvenih nastopov v nižjih razredih in tudd med juniorji. Tako bodo to nedeljo nabirali točke se
v Ljubljani : Slavija — Moste ob 8.45, Mladika — Grafika ob 10.15. vsi štirje na igrišču Mladike, dalje Adrija — Korotan ob 16. na igrišču Adrije ter dva junioreka para, in sicer Mars — Reka jun. ob 14. na igri-
šču Reke in Korotan — Mladika jun. ob 14. na igrišču Korotana- dalje
v Mariboru : Železničar — Rapid jun. ob 14.15 na igrišču Železničarja,
v Celju : Jugoslavija — Hrastnik ob 16.30 na igrišču Jugoslavije ter slednjič v Žalcu : Žalec — Laško ob 15. in v TOržišu : Ljubelj — Kovinar ob 15. Kljub temu, da to nedeljo ne bo ligaSkih tekem in bo vse čakalo na rezultat iz Bukarešte. bo vendar za nogometne prijatelje tudi med temi prireditvami nekai takih, ki jih bo za vsako ceno treba pogledati.
FINALE ZA POKAL PRVORAZREDNIH KLUBOV. Na igrišču SK Reka ob Tržaški cesti ob popoldne od 15. dalje konec tekem za pokal prvorazrednih klubov. Najprej bosta zaigrala Jadran in Svoboda (za tolažbo), nato pa prva finalista Mars in Reka (za pokal).
Uspela kolesarska dirka Beograd-Borovo
Velika udeležba — Športna senzacija Batinih proslav v Borovem
V okviru velikih proslav in športnih prireditev Batinih podjetij v Borovu je bila včeraj tudi velika kolesarska dirka senior-jev in juniorjev. Seniorji so tekmovali na 168 km dolgi progi Beograd-Borovo, juniorji so pa iz Rume v Borovo premerili 97 km.
Na seniorski progi so tekmovali kolesarji klubov Bate, Fortune in Avale iz Beograda, NAKa iz Novega Sada. Start je bal ob 6.10 na zemunsikem mostu. Odlični kolesar Bate, Erdelji, se je iz skupine 62 tekmovalcev odtrgal žc spočetka ter vodil na vsej dolgi, ponekod zelo težki progi do cilja. Med potjo so zaradi defektov in utrujenosti mnogi odstopili. Prvi je prispel na bil Lavrič (Fortuna) v času 5.12.23, drugi je bil Lavri (Fortuna) 5.12.26, tretji Pavldk
(NAK) 5.33.25, četrti Zd. Zrnošnik (Bata) 539, 5. SI. Anergog (Fortuna).
Rezultati juniorjev so bili naslednji: 1. An.te Matejič (Fortuna) 3.22.26, 2. Milan Ačimovic (Avala) 3.33..28, 3. Ratko Boškovič (F) 3.33.36, 4. Cvetko Zorič (A) 3.3338, 5. Radomir Nedič (Bata) 334.
Praznik dela v Borovem je na športnem polju izpopolnila tudi majhna senzacija. Ko>t najzanimivejša točka športnega programa sta nastopila dva tima nogometašic v modrih in belih dresih. Občinstvo je burno navijalo in s šaljivimi medklici posegalo v drugače sriccr lepo igro, v kateri so modre nad vladale bele v razmerju 1 :0.
Ludvik Starič spet »leteči Kranjec"
Toda novega motorja mu je nujno treba!
Na kratko smo zabeležili že pred par dnevi, da je bil naš znani dirkač z moto-ciklom in Hermesov »as« Ludvik Starič v nedeljo že drugič na startu v tujini. Tudi to pot, kakor še bolj na dirkah na Dunaju, mu sreča ni bila najbolj mila, toda preden ga je dohitela smola v najvažnejši konkurenci v dirki za srebrno čelado na mednarodnih motociklističnih dirkah v Plznu, je vendarle še lahko dokazal svoje velike sposobnosti. Starič je v kategoriji solo-motorjev do 500 ccm po dveh izločilnih vožnjah in divjem finalu zasedel prvo mesto kot edini udeleženec iz Jugoslavije. Glede na njegovo izborno formo so ga že kar tam povabili na naslednjo večjo prireditev te vrste, na motociklistične dirke za Masarykovo nagrado v Pragi.
Starič in njegov spremljevalec g. Rupe-na sta zdaj spet v Ljubljani in vesta kajpa mnogo povedati o bohotnem motociklistič-nem življenju, ki sta ga videla na teh češkoslovaških dirkah. Konkurenca ni bila majhna, okoli 30 dirkačev je bilo, večinoma Cehov, pa nekaj Nemcev (med njimi znani Gunzenhauser) in naš »leteči Kranjec«. Trikrat je šel Starič na start; v dveh predtekih v svoji kategoriji je zasedel tretje odnosno drugo mesto, v finalu pa je s krastiim časom, ki so ga organizatorji še dolžni sporočiti pismeno, bil prvi V finalu vseh finalov dirki s handicapom za vse kategorije za srebrno čelado, je že prehi-
na Bledu. Pri teh športnih srečanjih se manifestira medsebojno prijateljstvo in še tesneje povežejo vezi, ki so ukoreninjene v širokih plasteh naroda	,
Zadnje srečanje Jugoslavije s Češkoslovaško je bilo leta 1932. v Ljubljani, kjer je zmagala reprezentanca ČSR v vseh treh orožjih. Takrat je bil ta šport pri nas šele štiri leta star in borilci niso obvladali potrebno tehniko, kaj šele turnirsko rutino. Upajmo, da bo po šestih letih drugače. Turnir bo pod pokroviteljstvom predsednika republike dr. Beneša. Organizacijo kakor tudi izvedbo ideje, ki je bila že nekaj let želja vseh treh sabl jaških zvez, je s požrtvovalnim delom uresničil predsednik češkoslovaške sabljaške zveze gen. ravnatelj dr. ing. Jan Tille, večletni državni prvak in reprezentant v meču. Tekmovanje samo bo izvedeno v zelo slavnostnem okviru.
Naša ekipa odpotuje danes z opoldanskim brzovlakom.
Prvo ocenjevalno vožnjo notoristov
bo priredil danes Moto Hermes na skoro 100 km dolgi progi Ljubljana — Jeperca — škofja Loka — Kranj — Kamnik — Ljubljana. Start ob pol 10. pred Narodnim domom.
V nekaj vrstah
Danes se spoprimeta v Bukarešti naša in rtrmunska enajstorica v tekmi za Be-nežev pokaL Rurnimi so svoje moštvo oja-, . . - , , ... . ...... ... čil' s štirimi mlajšimi igrači, da nadomeste
tel dirkače obeh šibkejših kategorij in | tovariše, ki so izven forme. Doslej so za to
53- ZlSHo°\ k°- 83 36 1P° IT1?1 ** I važno tekmo prodali že 25 000 vstopnic. Ka-
vrglo z motorja in je moral iz konkurence, i,_ „ . . K,. ..	, . F
Vsem ip hiln žal mni naihnii na co	P°">cajo listi, so romunski nogometni !
Vsem je bilo žal zanj, najbolj pa se je ustrašil njegov »družabnik« Rupena, toda na srečo ni bilo hudega Starič je ostal cel in bo spet startal pri prvi priložnosti.
Posebno pozorno sta našp dva potnika ogledovala krasne tekmovalne naprave na sokolskem stadionu v Plznu in zavidala tekmovalce in prireditelje za ogromni obisk j na tej prireditvi. Mnogo sta videla novega
krogi uverjend, da bo njihova pomlajena enajstorica odnesla zmago. Revainžna tekma med obema državama bo 6. septembra v Beogradu, 8. oktobra bo nastopila rumim-ska reprezentanca proti Češkoslovaški v Pragi, še isti mesec pa Čehoslovaki proti nam v Beogradu. — Afera, ki se je zapletla j okrog srednjega krilca zagrebške Concor
Mrakov »Čajkovski« v dvorani DZ
Ljubljana, 7. ma%.
Po gostovanjih v Celju, Kamniku in Jesenicah je ansanibl Slovenske scene mladih v petek zvečer nastopil z M rakovo himnlčno dramo »Čajkovski« Ae v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Zanimanje za predstavo je bilo Izredno živino, dvorana je bila razprodana in številni gledalci so morali oditi praznih rok, da 2fe pe uprava scene v zadnjem hipu odločila, današnjo nedeljo ponoviti nastop. Ne more dvoma, da je bilo med občinstvom mnoeo radovednežev, ki jih ni privabil čisti interes za umetniško snovanje avtorja in igralcev, temveč so prišli s pritajenim upanjem, da utegnejo dogodki preiti okvir gledališkega večera in bo publika deležna kakršnekoli resnične ali namišljene senzacije. Literarno delo Ivana Mraka predstavlja v našem kulturnem občestvu svojevrsten pojav, ob poti njegovega razvoja je brez konca in kraja padcev pod križem — fanatična vera v samega sebe in izredna ravnodušnost, s katero hodi mimo vseh odporov in zaprek, pa sta dala, da vztraja pri delu in da si z mukami in žrtvami prebija pot do odra in do sveta. če stvarno pretehtamo dosedanje M rakove nastope v javnosti .moramo priznati, da pomeni »Čajkovski« nasproti njegovim prejšnjim delom uvaževanja vreden napredek v literarnem oblikovanju, in za objektivnega opazovalca danes eno že drži: tu srečujemo človeka-oblikovalca, ki se v resnem delu bori za doseao svojega stila in za zmago svojega duha.
O »Cajkovskem« samem nam najbrž ni treba podrobneje razpravljati — o delu je bilo že nekajkrat govora v »Jutru«. V svoji himnični drami nam je pisatelj nanizal šest prizorov iz življenja velikega mojstra, tragično samoto, na katero so redki duhovi obsojeni sredi družbe, njegovo razočaranje nad svetom in njegovp oživljeno vero pred koncem vsega Približal nam je Caikovskega, čeprav je treba reči, da nam ni utegnil odgrnitl poslednjih korenin, iz katerih je zrasla njegova etična, človeška podoba: samo bežno sov drami skicirani odnosi Cajkovskega do nečaka Vladimirja, do zavržene ljubezni Jevgenije Aleksandrovne in do me. Mele. človek ima vtis, kakor da pisatelj na mnogih mestih ni mogel prikriti svojih osebnih trpkosti — tako vsakdanje stvarno, brez distance je Čajkovski kdaj pa kdaj stopal pred nas. V celoti pa je drama vendar lepj, z resno umetniško voljo grajeno delo, polno pekočega doživetja in napora, najti vprašanju človeškega obstanka pod solncem razumne, z lepoto in dobroto blagoslovljene rešitve.
Prijetno nas je presenetila Igra ansambla, v katerem se je zbralo nekaj simpatičnih talentov in iz katerega utegne polagoma zrasti standardna skupina amaterskih igralcev, če se bo izpopolnil še z nekaj mladimi močmi. Spričo skromnih razmer, v katerih je Slovenska scena mladih započela svoje delo, je bila uprizoritev po zunanji opremi enolična in preprosta, v igri — režiral je pisatelj, ki je obenem kreiral naslovno vlogo — pa smo doživeli mnogo iskrene topline in svežo-sti. Mrakov Čajkovski je bil v gesti in v glasu stilno ubran, podoba Jevgenije Aleksandrove je našla v Citi Potokarjevi talentirano, polnokrvno igralko. Vladimirja in njegovo zaročenko Olgo Filipovno sta simpatično podala Grebene in J. Slovenska ki jo pozna že izza nastopov v drami ln je tokrat ponovno izpričala svoj izraziti igralski dan. Silotija je predstavil i Dolinar, me Mele Mlekušova, v ostalih vlogah pa so nastopili še Rojčeva, Mer-ljak, Močan in Sarnjavsky.
L. M.
in še vse bolj živo jima je stopilo pred oči, die, se je razbistrila v toliko da je sedaj !
kako nehvaležno in težko je pri nas orati ledino v motociklističnem športu.
Najtežje pa je še zmerom Ludviku Sta-riču, ki mu kljub vsem sposobnostim od dirke do dirke ubija voljo in prekrižuje načrte njegov slabi motor. Cas bi že bil, da bi se tako ali tako našla sredstva, da bi vsaj ta naš edini motorni vozač in dirkač mednarodnega razreda dobil motorno vozilo, s katerim bi se lahko pokazal v vsaki konkurenci.
SabljaSki turnir Male antante v Pragi
V dneh 10., 11. in 12. t. m. bo v Pragi prvič sabljaški turnir Male antante v vseh treh orožjih Od desetih, ki bodo reprezen-tirali našo državo v tem športu, so trije Ilirijani in to gg. ing. Edo Marion, Marjan Pengov in Maks Ferlan.
Prihodnje leto bodo prireditelji Rumuni, leta 1940. pa bo prireditev v Beogradu ali
Eibel sam podal beograjskemu dopisniku »Politike« izjavo, da se že danes preseli v Beograd. Pristopil bo k BSK, ki mu je z zelo dobrimi denarnimi pogoji zagotovil nadaljevanje študij na trgovski šoli Denar tudi v športu zmore vse... — Ba-sJc igra danes v Subottici, v Splitu pa nastopi proti Hajduku siloviti SK Milano.. Praška Sparta je gostovala v Lipskem in porazila Fc Tura s
-5:1 (2:0). _
Kolesarska podzveza. Jutri ob 20 seja v prostorih kavarne Vospernik. Sigurno vsi, važne zadeve!
SK Mars. Redna odborova seja bo jutri ob 20 v gostilni Zaje, Poljanska c. Strogo obvezno in točno!
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
Kaj je resnica
o žeraldini
Ko so ljubljanski listi delali reklamo za film »Irene« z glavno junakinjo Ljubljančanko 2eraldino Katnikovo in se je to nadaljevalo tudi po drugih mestih Jugoslavije, je žeraldina nazadnje novosadske-niu l;stu povedala resnico, da nima ničesar skupnega z Ljubljančanko. V »Jutru« od minilega tedna sem pojasnil, da je to res ln da bi jo kvečjemu mogli imenovati Goričanko, kakor igralko Noro Gregor. To pa po njenem očetu, ki se je rodil in bil vzgojen v Gorici in je danes ugleden član dunajske naše kolonije, ker je delaven odbornik edinega slovenskega društva, na Dunaju in ravnatelj jugoslovenskega turističnega biroja, ki ima za naš tujski promet velike zasluge.
Na to potrebno konstatacirjo je neki dopisnik z dežele v »Jutru-« od preteklega torka objavil povsem netaktno notico v tem snr-slu, da je žeraldina toliko časa pustila veljati svoje slovenstvo, dokler ji je to kazalo. Obregnil pa se je tudi še ob očeta češ da je za svoje delo za naš tujski promet dobro plačan in da se piše z nemškim pravopisom. To je napad na uglednega našega človeka v tujini z ve-lik!ml zaslugami za domovino, ki je v najtežavnejših razmerah ustvaril za našo državo velevažno ustanovo, od katere imajo vsi naši kraji velike dohodke. Namesto da bi se ga domovina spomnila s primerno zahvalo, je doživel brco.
Naj zavrnem pisca z naslednjo resnico: žeraldina Katnikova je nedolžna za vso tisto reklamo, s katero so naši kinematografi polnili svoje dvorane in bodo še imeli priliko, da jim bo žeraldina polnila prostore, kajti angažirana je za več novih filmov. Oče njen je in ostane zaslužen delavec za vso našo državo in posebej za Slovenijo, kajti od leta do leta pošilja nešteto polnih vlakov k nam na jug, od česar imajo vsa naša letovišča in kopališča milijonske dohodke.
Kako je prišlo do tega podjetja na Dunaju, se bodo čitatelji spominjali iz mojih dunajskih dopisov preteklega desetletja, ko sem često bridko tožil, kako Italija dela reklamo po Dunaju in vseh nemških mestih za svoje kraje, le Jugoslavija ne stori ničesar, in ker ni hotelo biti odniko-der pomoči iz Jugoslavije, je prišel železniški uradnik južne železnice g. K. na misel, da bi kot strokovnjak ustanovil za. naš tujski promet prepotrebno agencijo. Ali za to je potreboval koncesijo, ki jo morejo dobiti samo avstrijski državljani. Srečno naključje je hotelo, da je g. K. po očetu koroškega pc kolen ja, kjer ima domovinsko pravico. Oče je prišel namreč
kot mlad fant ▼ Gorico s krstnim lirtom, ki je nosil ime z običajnim nemškim pra^
vopisom, kar se je obdržalo tudi v goriških knjigah. In tako je dobil tudi naš goriški g. K. ki«taii in domovinski U»t s
takim imen<>m. Naravno je, da se oficiel-no tako tudi podpisuje, ali v domači rabi je ostal to, kar je bil v Gorici, in podpisuje se pravilno. To je bik) srečno nar ključje, ki nam je pomoglo do tako odlične naprave v tujem mestu, ki nosi naši državi ogromne dohodke. Nam paft ne preostaja drugo, kakor da smo temu nar ključju samo hvaležni, ne pa da brcamo v odličnega rojaka na tako neumesten nafrin, kakor je to storil omenjeni dopisnik. Ako g. K. danes s svojim turističnim birojem že kaj zasluži, je to naravno to morajpo mu biti hvaležni, ne pa mu očitati, da je za svoje delo dobro plačan. Nikoli ni dobil iz Jugoslavije kakega plačila. Naj mu bo od naše strani izrečena topla zahvala za vse njegovo veliko delo t korist našega tujskega prometa preko Dunaja-	-A- G.
Za obrambo
proti pozebi
Gornja Radgona, 6. maja 1938.
Ko je v petek počil prvi topič na grajskem griču v Gornji Radgoni, so se prebivalci pričeli plašno izpraševati, če mogoče ni kakega konflikta. O tem seveda ni govora, pač pa je šlo za opozoritev vinogradnikov in posestnikov na nevarnost pozebe v nastopajoči hladni noči. Ze pomladi 1936 je vinarska podružnica organizirala na svojem področju obrambo proti pozebi v vinogradih in sadonosnikih z ustanovitvijo opazoval niških postaj. Vse potrebne aparate je dala na razpolago banska uprava. Tako poslujejo od onega časa tri take postaje in sicer: na grajskem griču v Gornji Radgoni in sicer na vino-gradnem posestvu firme Clotar Bouvier za okoliš Gornjo Radgono, Hercegovščak, Crešnjevce, Police, Aženski vrh in Plit-vički vrh; dalje na vinogradnem posestvu firme Kl?inoschegg v Zbigovcih za okoliš Zbigovci, Orehovci, Orehovski vrh, Ptujska cesta, Jančev vrh, Stavenski vrh in Ivanjski vrh, ter slednjič pri banovinski trsnici na Kapeli za okoliš Kapelo. Radenski vrh, Murščak, Rožički vrh, Okoslavski vrh, Dragotinski vrh ter za vse na tem južnem deKl ležeče kraje.
Za slučaj nevarnosti pozeba opozarjajo vse tri navedeni opazovalne postaje in sicer: z enim strelo^i iz možnarja med 17. in 18. uro, kakor je bilo to v petek- Pri opozoritvi s prvim strelojjn je potrebno, da vinogradniki in posestniki pripravijo potrebno gradivo za kurjenje in kajenje. Ako pa se nevarnost poveča, sledita dva nadaljnja strela med 23. in 24. uro, kar je znak. da morajo biti zadnje priprave za kurjenje in kajenje dovršene. Ako pa ©a-stopi mraz. so oddani na teh postajah med 3. in %4. uro 3 streli kot znak, da je treba pričeti s kurjenjem in kajenjem.
Ker pa ima obramba proti pozebi s kurjenjem in kajenjem pomen le tedaj, če vsi ogroženi delujejo vzajemno, je dolžnost vsakogar, da vrši živahno propagando tudi pri onih, ki bi zanemarjali vsa dela in pomoč pri tej akciji na breme in škodo svojih sosedov. Kdor nima na razpolago katrana, ki je najbolj učinkovito sredstvo, naj za kurjenje in kajenje uporablja mokro listje, vlažno dračje. slamo ali svež gnoj. Kurjenje pa se sme končati šele nekaj časa po solnčnem vzhodu. Ako nastopi proti jutru močnejši veter ali pa se nebo poprej zoblači, se lahko ognjišča pogas;jo tudi prej. Važno je pač, da se gosta megla drži do solnčnega vzhoda. Dokler je nevarnost pozebe. zlasti v letošnjem mrzlem maju, dokler n:so ledeni možje mimo, je pač nujno potrebno, da ima vsak pripravljeno vse potrebno za obrambo proti pozebi. To je bil ravno primer minuli petek, ko je po hladni noči pokrila in morila gosta slana po> vinogradih in sadonosnikih, zlasti v nižavah'.-
Sobarica ln sln^a
sta izginila iz Ptuja
Ptuj, 7. maja
Z večernim avtobusom, ki privozi iz Maribora v Ptuj ob 19.30, se je pripeljala v petek zvečer iz Gradca veleposestnica gospa Ussarjeva. V spremstvu je imela sobarico, 201etno Herto Gotzhaberjevo, ovalnega obraza, rjavih oči, plavih las spletenih v kite. Prinesli sta precej prtljage, katere ni mogla sobarica sama nositi. Za pomoč je gospa Ussarjeva najela hotelskega slugo Alojza Božiča, ki je star 24 let in pristojen v Cezanjevce. Sluga je šel po voziček, na katerega je vso prtljago naložil in lepa Herta je šla z njim. Od tega trenutka ie za njima izginila vsaka sled.
Rodbina ge. Ussarieve je seveda nestrpno pričakovala služkinjo in prtljago. Ker ni bilo sobarice, sluge in ne prtljage od nikoder, se jim je vsa stvar takoj videla močno sumljiva. Prijavili so zadevo policiji in orožn kom. Kljub vsemu poizvedovanju pa se še ni moglo dognati, kam je izginil dični parček. Nenavadno čudni nesta-nek obeh mladih liudi je povzročil v Ptuju veliko senzacijo. Ugiba se najrazličnejše. Na vozičku, na katerem je imel sluga naloženo vso prtljago, so bile vžgane črke »Hotel Osterberger«. Kdorkoli more kaj povedati o obeh pogrešamh mladih ljudeh, naj blagovoli to takoj sporočiti ptujski policiji.
Naše 0le*?ališče
DRAMA
Nedelja. 8.: Pokojnik. Izven. Znižane cene
od 20 din navzdol. Ponedeljek. 9.: Zaprto.
Valo Bratina, član naše drame, to praznoval o priliki prve uprizoritve Šnuderlovih skečov »Lopovščine« dne 13. t. m. jubilej svojega ?5-letnesra dela na odru. Jubilant je znan kot vnet kulturni delavec. Bil je lečasno intendant in ravnatelj mariborskega gledališča, vodil je Mestno gledališče v Ptu. ju. deloval na Koroškem kot organizator di-letantekih odrov itd. Na našem odru je oživil marsikak krepak karakterni lak ter doprinesel s svojim delom v teku let svoj delež na polju slovenske kulture.
OPEKA
Nedelja. 8.: Grofica Marica. Izven. Globoko
znižane cene od 24 din navzdol. Ponedelif-k. 9: V kraliestvu palčkov. Proslava Materinskega dne Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
»I It t tt« m< n .. . iHI.IftCK
Nedelja. 8.: ob 15. Efksneranent dr. Celesti-na. Prireditev protituherkulozne lige. Ob 20. 860 žena. V korist Združenja gledaliških igralcev.
NRPOLEONOUR TFDNR UUBEZEH
»Duroc tega. ne razume in ti takisto ne, dete... Delo mora biti — nocoj, jutri in zmerom. Toda za moje zdravje se nikar ne boj. Delo me ne utruja. Narobe! Mnogokrat sem že presedel vso noč za svojimi papirji in zemljevidi, pa sem bil zjutraj tako čil in spočit, kakor da bi bil spal v svoji postelji dvanajst ur. Ne vem, ali je to zasluga moje koroške krvi, toda počutim se, kakor da bi bil železen... Torej z Bogom, Marija, dobro spi. Nasmehni se mi, da bom imel potem, ko te ne bo več pri meni, milo in srečno sliko svoje Marijice. Jutri te obiščem pri Pavlini. Kdaj, še ne vem natanko Najprej sprejmem diplomatski zbor, potem tain-gvet, in potem imam avdijence... Vsekako pridem v večernih urah; pošljem ti sporočilo.«
»Tega ni treba, sire. Ne dajte se motiti v ničemer; saj ne po j dem zdoma. Nič mi ne more biti ljubše kakor čakati vas.«
»Ne, ne, vsekako moraš kam, da ti lica in ustnice ne oblede; ne, le jaši s kneginjo na izprehod. ali se pa daj zapeljati v Boulogne ali v Saint-Cloud.«
»Pričakovala vas bom, sire«, ponovi ona.
In cesar odneha: »Nu prav... A čuj, nekaj mi je prišlo na misel. Z navadnim vozom pridem.
I brez Hvreje, pred vrtna vrata. Cezar me bo vozil i Skupaj se popeljeva na kmete... Zdrava ostani, ljuba, do svidenja jutri.«
Skrivaj ji stisne roko, vstane in z naglimi koraki krene skozi salon. Raztreseno pozdravi več dam, ki se umikajo, in vrie Hortenzi, ki je s cesarico vred vstala pred njim, prijazno besedo ... Jo-žefina se skuša brzdati Toda ne more se Živci jo puščajo na cedilu. Solze ji silijo v oči.
Med vladarsko dvojico se razvije nagel pogovor.
»Kaj ti je, Jožefina? Si bolna? Kakšen obraz kažeš nocoj.«
»Nič mi ni, nič. Samo utrujena sem...« Obotavlja se, preden doda: »In potem... nevšečne reči sem doživela.«
Cesar jo nekaj trenutkov gleda, potem skomigne z rameni.
»Človek ne sme biti nikoli žalosten«, reče mirno. »Ali sem jaz žalosten? Saj ne bi utegnil biti.«
Ona ne odgovori. Kaj bi mogla reči, da ne bi bilo nevarno?
Napoleon nadaljuje: »Jožefina, bod idobre volje, ako mi hočeš biti všeč. Pred vsem pa nikoli ne jokaj. Solze se ti ne prilegajo.«
Obrne ji hrbet in pokliče svojega državnega tajnika: »Maret, močno sva se zakasnila. Zdaj je treba dohiteti izgubljeni čas. Pojdiva gor.«
Grof de Segur se nagne k gospodu de Remu-satu, velikemu bledemu bedaku, ki je videti utelešeno dolgočasje, prav na uho.
»Ubogi Maret! Spet bo moral prečuti noč. Ali je ootem vredno imeti tako lepo ženo?«
Napoleon odide, z ministrom za petami. Sam pri sebi brunda med zobmi in je srečen, da se more
ki papirjem, k |
vrniti k svojim načrtom,
svoji veliki, žarki radosti.
Kakor je rekel Mariji Walewski: delo ga ne
utruja. Nikjer se ne počuti bolje kakor v svoji, s papirji napolnjeni pisalni sobi, kjer koraka s po-bešeno glavo sem ter tja, skrivaje roke pod polarni suknje, in narekuje Menevalu ali Maretu, ki sedita za svojima mizama in pišeta, vročično, brez mini, s krčem v prstih. Tam se čuti Napoleon na vrhuncu.
Gospod de Sčgur ima prav.
Sveče na cesarjevi mizi bodo ugasnile šele ob jutrnjem svitu.
Marija Walewska
»Samo vas sem videl, samo vas sem občudoval, samo po vas hrepenim! Hitro mi odgovorite, da potolažite moj nestrpni žar.	N.«
To pismo, napisano z naglo, skoraj nečitljivo pisavo, je bila našla Marija Walewska doma, po vrnitvi s plesa, ki ga je bil priredil knez Jožef Poniatowski* v proslavo cesarjevega prihoda v Varšavo. Vrgla ga je v ogenj. Kaj je Napoleon neki mislil, s kakšno žensko ima opravka?!
Legla je v posteljo, pa ni mogla zaspati. Zdaj je cesarja zaničevala, studil se ji je. Ona, ki ga je
* Jožef Poniatowski general, poljski narodni junak (1762—1813). Odlikoval se je proti Rusom 1 1794.;
1. 1807 ga je Napoleon imenoval za divizijskega generala Utonil je L 1813 v narasli reki Elsteri, ko je po bitki pri Lipskem kril francoski umik Zaradi njegove viteške hrabrosti so ga imenovali »poljskega Bayarda«.
prej tolikanj občudovala ln si ga delala n Junaka, ona, ki je bila hitela v Bronje na poštno postajo, da bi ga vsaj za trenutek videla, ko se je peljal mimo, ona, ki mu je ob njegovem vkorakanju v poljsko glavno mesto v globoko izrezani obleki metala cvetlice z balkona, čeprav je bilo dvajset stopinj mraza!... Vzdignil je bil oči do nje, se ji nasmehnil s svojim očarljivim smehljajem in v dolg pozdrav vzel kučmo iz kunjega krzna z glave... Mislila je, da bo od veselja umrla.
In zdaj jo je žalil. Prisegla si je, da ga ne mara več videti.
•
Vse to se je godilo januarja meseca leta 1807 Podjarmljena in razkosana Poljska se je bila po pruskih porazih vzdignila kakor ena duša in en glas ter vriskaje pozdravila osvoboditelja. Milijon ljudi je tvoril Napoleonu spremstvo, kakršnega težko da bi še kdaj imel kak osvajalec. Čeprav je bil ves prevzet od svojih političnih načrtov, mu je šlo pobožno drhtenje tolikih src, ki ga je čutil okrog sebe, vendar do živega.
»To je narod, bogme,« je rekel Durocu, »vreden da se človek zavzame zanj.«
Drugi dan je na veselici kneza Jožefa srečal Marijo Walewsko. Ko so mu jo predstavili, je obstal pred grofico, ki se je globoko priklonila, ter izrekla stavek, katerega v svoji zmedenosti ni razumela. Nato je šel dalje. Dvakrat se je ozrl, da bi si vtisnil sliko nežne žene v spomin Okrašena s poljskimi barvami, si je pritiskala eno roko na prsi, kakor da bi hotela potlačiti silno razbijanje svojega srca.
»Kdo je?« je vprašal Napoleon.
ZANESLJIV VODIČ
mmmrA
ELECTION
IZID
glasovanja in nagradnega natečaja za najboljši naziv nage tvrdke:
Ime „Ta-Pa-Tau je dobilo 152, t. J. največ glasov. S tem
prejme g. Rudolf PUC, Ljubljana, Prekmurska 2, ki nam je nasve-toval to ime, L nagrado v obliki 3.20 m prvovrstnega češkega štofa 8 podlogo za moško obleko.
Med glasovalci pa je bil izžreban g. Franc ČERNE, jurist, Ljubljana, univerza, ki prejme štof za moški površnik.
148 glasov pa je bilo oddanih za ime 99Ma"lll"CaM (Manu-faktura nizkih ceni), To ime si je izmislil g. Vlado KOVACIC, gt_ Jernej na Dolenjskem, ki mu pripada IL nagrada. (2.75 m mo dernega volnenega blaga za damsko obleko).
IL nagrado med glasovalci pa prejme g. Marijan KORN, LJubljana, Zaloška c. 49 (vzorčasto svileno blago za damsko obleko).
Za ime ^KvalltelCS*4 P® Je 1)110 112 glasovalcev. Ime si
Je zamislila gdč. (ali gospa?) Tončka STANCAR, Ljubljana, Dreni-kova ul. 31, ki dobi HL nagrado v obliki 23 m finega Sifona.
Glasovalcu g. Henriku AVANCINIU, Dev. Mar. v Polju, pa je žreb naklonil 6 lepih brisač.
Žrebanje se je vršilo pod nadzorstvom gosp. Ivana Ušlakarja, javnega notarja v Ljubljani.
Kljub temu, da je prejelo ime »Ta-Pa-Ta« za 4 glasove več, kakor ime »Ma-ni-ca«, smo se vendar odločili izbrati slednjega za nov naziv naše tvrdke. To pa radi tega, ker je to ime pristno domače in pa, ker je ob enem zloženka iz besed Manufaktura nizkih cena. To ime najbolj odgovarja dejstvu, ker vsakdo, ki je samo enkrat kupoval pri nas, ve, da prodajamo dobro, kvalitetno blago po nizkih cenah.
ODSLEJ SE BO TOREJ NASA TVRDKA NAZIVALA
MANUFAKTURA
komanditna družba,
Ljubljana, Mestni trg 17
nakar že sedaj opozarjamo javnost.
irafffiifmmmmturanmirBmiBmflrBmrmiimfflmffl
SAMOSTOJNEGA
KORESPONDENTA
z znanjem slovenskega, srbohrvatskega in nemškega Jezika, slovenske in nemške stenografije ln strojepisja IŠČE industrijsko podjetje. — Ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod »Samostojen koiespondent«.
ZAKAJ
samo biološka nega lepote s Schrdder-Schenke t
ker so to najstarejše, na-_ a _ ravne m zajamčeno zares liutv uspešne metode negovanja lepote.
CISTO POLT brez mozoljev, so jedcev, maščobno se bleščečih jamic, ove-nelosti kože m znakov staranja dosezate samo z biološko kuro za čiščenje obraza. Garnitura din 120. ZA PREHRANO KOŽE in zoper drobne gube samo Pasta Regis! Dovršeno negovane dame jo dobro poznajo, a mi izdamo tudi Vam njihovo »tajnost lepote«. Din 18.—, 36.—, 40.— in 60.—. RAZŠIRJENE ZNOJNICE (PORE), maščobo in ogrce odpravlja man-deljno mleko »Aslamlc. Odstrani obenem tudi šminko. Izdatna steklenica din 50.— in din 30.— SUH OBRAZ poživlja in pomlajuje črte obraza voda iz kumaric. Odlično odstrani tudi šminko. Steklenica din 50.— in 30.—. GUBE POO OČMI (vrečice) izginejo z uporabo dragocenega olja »Mu-skelol« najmodernejše in najuspešnejše. Steklenica din 45.—. NEPRIJETNE DLAČICE na obraza odpravi s korenino vred »Rapldenth« Garnitura din 50.—. Zahtevajte brezplačna navodila In
naše velike ilustrirane kataloge! # Razvitje grudi # Okrepitev grudi Intimna higijena žene s Zaščitna # sredstva s Stezniki in pasovi Parf. in kozmetika »OMNIAc, oddelek 1/2, Zagreb, Gunduličeva 8, visoko pritličje. Pošljemo tudi po pošti proti naplačilu poštnine.
TELEFON 97-67
VRTNE SOLNČNIKE
izdelujem pofenSl od O in SO—
BELA FETTMANN
Zagreb, Masarykova 9
o e
S *!
r
a
ss
> o
11
^□□□□□□□□□□□□□□□ULJUULJIJLJLIIJLILLJ
V vili oddam 5 sobno stanovanje,
poselsko sobo, verando in vsemi pritikli-nami. — Blizu centra in Tivolija. — Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.
NSERIRAJTE V „JUTRU"!
f
Umrla nam je naša ljubljena soproga, sestra in teta, gospa
LUDOVKA HANDLER
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 8. t. m ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnica na pokopališče k Sv Križu.
LJUBLJANA, dne 7. maja 1938
ŽALUJOČI OSTAL?
MOŠKI!
ZA ZDRAVLJENJE SPOLNIH SLABOSTI.
SEKSUALNE IMPOTENCE,
ter za ojačanje spolne funkcije, poskusite originalne hormonske
VI-HA-GE pilule
Dobite jih v vseh lekarnah: 30 pilul Din 84, 100 pilul Din 217,
300 pilul Din 560. Diskretno po povzetju pošilja: Mr. Gavrančič lekarnar, a glavni depo: Farm. Kem. Laboratorium VIS-VTI Zagreb, Langov trg 3.
Posebne novosti,|
v se O oblačil, šport amgarn, obleke, pum pari ce. perilo j i C. d najceneje
PRESKER,
Sv Petra e 14
Reklamne cene, velika Izbira pri
Tjrševa c. 51, Ljubljana, Bežigrad
Od Vas je
odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnic« — Sredotikaloica
Cunje
sroja&ke odrezke stan papir tekstila« odpadke jvejo volno govejo dia ko (aravco) - kupi vsa ko množino ARBEITER vlariboi Diavska ul 16
Novi naslon Frančiškanska al. &.
iakekiraJ I Jfc
% ..JI I K|I*
Zanesljiva vožnja
s KRUPP- tovornikom s KRUPP- avtobusom
nenačkriljh; materf]al! močna konstrukcija! Ekonomičen pogoni Cene ugodne!
Zahtevajte ponudbe pri zastopstva:
Hago Dittersdorf, Split, Jurga Biankinija ulica 15, O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica IL, Krupp-Teretnih Zastopstvo Automobila, Zagreb, Hlca 158 Auto Office d. (L, Vuka Karadžiča ulica br. 18, Beograd, Banaz & Rusko, Dubrovnik II, Bra6a Popovic, Skoplje, Fruškogorska 19, Nemški auto-service, Vojvoda Mišica 12, Beograd, telefon br. 25-650. Skladišče originalnih rezervnih delov
KRUP
i
^očttc piacu; r,JuCf*u" naročnin« porui svojcem zaraforainmo/
Naš predragi soprog ln oče
FRANCE TOMŠIČ
MESTNI URADNIK
je danes ponoči po težki bolezni, spravljen z Bogom, umrL
Pogreb bo v ponedeljek 9. t m. ob L. popoldne iz splošne bolnišnice k Sv. Križu.
Maša zadušnica za nepozabnega pokojnika se bo darovala v soboto, dne 14. maja, ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra. V LJUBLJANI 7. maja 1938.
žalujoči: MARIJA, roj. SUSNIK, žena; FRANCI, MARJAN, JANEZ, otroci; TOMAŽ, oče; VERA LN LOJZE, sestra in brat
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je umrl naš ljubi mož, oče, brat. stric, svak, gospod
prof. IVAN VESENJAK
MINISTER V POKOJU IN ZUPAN
po težki bolezni, potolažen s sv. zakramenti, danes, dne 6. maja 1938.
K zadnjemu počitku ga spremimo v nedeljo 8. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti v Krčevini, Lešnikova 4, skromno in tiho, kakor je bila njegova želja. Prosimo tihega sožalja.
Krče vina pri Maribora, Teharje, Moškanjci, 6. maja 1938.
Žalujoče rodbine VESENJAK, SKULJ


(r?*

y'\
as® s* r ?
■HBEšil
•••V
v .'^V-V- , ,
ggS« • »SKftVtf




30
V
denarnih NAGRAD
H kote	ri točki navodi	la o uoorabi
C Radion ■ i - ., .. • > •• •/• .' -	i .. >V ' ' t- a spada posai ;• '••' * : • •■ • ' A 'si ' / •* ' . •	nežna slika?
Navodilo za pranje z Radionom, M je tiskano na hrbtni sfrant vsakega zavitka, ima 6 točk. Potrebno je, da točno doženete, katere točke Radion navodila predstavljajo te slike. Vzemite v roko zavitek Radiona in prečitajte pazljivo vsako točko navodila, pa ga primerjajte s temi slika mi. Nato vnesite v prazne kroge na teh slikah Številko tiste točke» ki po VaSem mnenju spada k posameznim slikam. NapiSete v spodnjem desnem kotu tega oglasa čitljivo Vaše ime in natančen naslov, Izrežite cel oglas in ga poSljite kot tiskovino v odprti kuverti frankirano s 25 para brez vsakega drugega obvestila na: Jugoslavensko d. d. Schichf* Lever, oddelek reklama, Osijek.
POZOR: Poslednji rok za vpošiljatev je 31. maj.
»in.
tt
to.ooo.-5.ooo.-
3. ooo.-2.000.-
f/ i S
1.	nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
4.	nagrada 2oo nagrad po
Skupaj Din. 40.000.- za pravilno reSifev!
Ugotovitev pravilnosti rešitev, žrebanje in delitev dobitkov Izvrfl posebna
ocenjevalna komisija, katere Člani so:
Dr. Mato Peric, kr. javni notar
Ka milo Krvaric, direktor „Hrvatskega Lista"
Inž. Ante Safner, direktor Jugosl. d. d. Schicht-Lever
Dragan Gregurovič, šef reklame Jugosl. d. d. Schicht-Lever
Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija.
Navodilo o uporabi obeta pri nagradnem tekmovanju dobitek, točna izpolnitev istega pa prinaSa uspeh pri pranju perila!


x\o
pere sam-pere prizanesljivo
gorko
m
rz\o
Ue in Kraj*
Ulica »«
Banovin?«
Številka*
14
-' ■ ■ ■ - ■
_
' s-:
CENE MALIM O G L A S 6 M
Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—<. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
MaUoglasi
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« JJ^	V Znamkah
odgovor, priložite
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana.
Leiovišca
Nova gostilna
v Vojniku nudi več le po opremljenih sob za letovanje. Dobra kuhi :aja, izbrana vina, soln čna lega brez prahu, gozdni sprehodi. Ves pension od 25 din naprej. Avto zveza lz Celja. Se priporoča pos. Anton Ban.
11303 38
Beseda i Din. da vet 3 Din za šaro ali dajanje Ziiuiova o um Najmanj ži znesek 17 Din.
Danes pridite na
veselo zabavo
V	gostilno k PANJU. To čimo lz. borni uo;3njsni cviček in lna šu ierska sortirana vina, ob i£a-kein času razna g< rka ln mrzla jedila. Eur.es in vsak večer igranje klavirja, petje itd. Zato Sah>.'ajte ob vsa«; priliki le v Vegovo ul. 10. kjer se boste najbolje In najceneje zabavali. Be priporoča ln vas va I»1 Tone Huč.
11394-18
Gostilna »Napoleon«
Tržaška c. 4 Vsako nedeljo koncert mrzla in topla jedila na razpola go. Vsi vljudno vabljeni.	11515-18
Gostilna Martine,
Zg. Šiška
Danes koncert s plesom Fini ljutomerski rizling Ocvrt kozliček, vrt-
11584-18
V	restavracijo Frankopanski dvor
(Reininghaus) na koncert prvovrstnega jazza »Akor-deon«. Izborna vina, pivo v vrčkih, kuhinia dobra. — Mladi kozlički, pečeni na rižnju D:n 28 kg.
11675-18
Ob priliki otvoritve
in novo preurejene restavracije »TRIGLAV«, nova re-miza, vabim vse stare in nove goste za danes na dobro kapljico in dobro gorko in mrzlo jedačo. Pri vsem tem pa vas bo zabaval tudi radio in godba na pihala. Sprejemajo se tudi abonenti oa hrano. Se priporoča Urh.
11730-18
Vsakdo ve
da Je pri Kramarju na
Dolenjski cesti veselje doma. Tudi danes vese lica.	11685-18
eehhhe|
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šlrro ali da)anje naslova 5 Dtn Najmanj §1 znesek 17 Din
Spretno modistko
sprejme salon Ivanka Steg-nar, Stritarjeva ul, 9.
11427-1
Kuharja
prvovrstno moč, sprejme manjši hotel na Gorenjskem Letna in zimska sezona. Ponudbe oa ogl. odd. jutra Dod »Prvovrsten 65«.
11313-1
Samostojnega
livarja
ki dela po šablonah, sprejme Livnica Kraus, Pančevo.
11302-1
Gospodično
i veliko maturo, staro 18 fb 22 let, simpatično, sprei-nemo kol začetnico v služ oo za ves dan. Imeti mora Jar opazovania in pripovedovanja (eventualno smisel 'A žurnalistiko). P:av dobro nora obvladati slovenščino n vsaj pasivno dva tuja ie aka. Vestne in iniciativne naj pošljejo ponudbe s cur-'iculum vitae na ogl. odd lutra pod šifro »Ambiciozna 100%«.	11272-1
Izložbeni arangeur
modne stroke, vojaščine prost, dobi takoj mesto. Ponudbe z referencami, z zahtevki in navedbo starosti pod »Samostoien« na podružnico Jutra Maribor.
11133-1
Natakarja in
natakarice
strokovno izobražene, sprejmem tako) za stalno službo. Ponudbe s sliko je poslati na Hotel »Novi svet«, Maribor.
11343-1
Sposobnega
kontrolorja
šče avtobusne podi.erie v Sloveniji za nadzorovanje prometa na progah. V po-štev pridejo zdrave, strogo solidne osebe v starosti 30 do 40 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ABC«.
11342-1
Iščem krojača
za mesto Split, z lastnim obrtnim dovoljenjem, mladega, neoženjenega. Ponudbe na Jožica Smauc, Split, Bosna, ulica 5a.
11334-1
Prodajalka
manufakturne stroke, ki zna tudi aranžirati, do bi mesto. Ponudbe po možnosti s sliko na ogl odd. Jutra pod »Zmožna prodajalka*.
11463-1
Frizerko
dobro sprejmem. Plačam 400 din ln vso oskrbo. Žerjav, frizer, Kranj.
11490-1
Službo dobi
trgovski pomočnik, — mlajša moč, špecerist in železninar. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Na deželi*	11447-1
Brivskega in friz.
pomočnika
sprejmem takoj al) poz neje v stalno službo. Naslov v vseh posl Jutra.	11469 1
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE
Pekovskega
pomočnika
mladega, poštenega, ki bi tudi raznašal kruh. Išče pekarna na DolenJ skem. Služba stalna, na stop takoj, prednost z lastnim kolesom. Naslov v vseh posl. Jutra.
11458-1
Elektropodjetje
brezkonkurenčno. dobro vpeljano, v večjem pod. mestu išče mladega stro kovnjaka. tudi začetni ka. kompanjona s kapitalom v svrho povečanja obrata Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Takoj*
11450-1
Slaščičarski
pomočnik,
prvovrstna moč, samostojen delavec se takoj sprejme. Možna je stal na zaposlitev Naslov v vseh posl. Jutra.
11466 1
Krojaškega
pomočnika sprejmem. Predstaviti se še danes. Lindič, De-vinska 7, Trnovo.
11448 1
Mala družina v vili
sprejme postrežnico za vsa hišna dela, Eventuelno služ kinjo, ki zna kuhati in malo šivati. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11551-1
Krojaškega
pomočnika
za velike koee sprejme Stanko Bedene, krojač Kranj.	11650-1
Frizersko vajenko
sprejmem takoj Lom bar Gllbert, Ljubljana VIL, Celovška 34.
11336-1
Dekle 14—16 let
sprejmem takoj k otro ku Lavrenčič, Dobrunje 41.	11279 1
Služkinjo
za vsa hišna opravila Iščem. Trgovina J. M. Rebec, Litija.
11316-1
Pr op agandistko
za propagando Industrij sklh izdelkov prj prlvat nlh strankah sprejmemo Pogoj: mlajša moč dober nastop, zgovorna Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Pridna«
11375 1
Dopisnika
za hrvatski ln nemški jezik verziranega v vseh pisarniških poslih, Išče večje podjetje v Zagre bu. Samo prvovrstne močj naj pošljejo last noročno pisane ponud be ob priložltvi slike pod 49732 na Publicitas Zagreb.
11366 1
Praktikanta
absolventa trg. šole sprejme tekstilna tovarna za svoje tovarniško skladišče. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Bodočnost 272«. Ž	11535-1
I-
Fant
za vsa hišna dela, ka kor tudi za pomoč v go stilni dobi mesto. Pred nost imajo delavoljni. pridni in pošteni fant je Ponudbe na Hotel— Pension Osvald, Žirovnica.	11432-1
Asistentko
sprejme zdravnik. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Začetnica«
11517-1
Sedlarskega
pomočnika
mlajšo moč, ki je vešč pri vozovih in nekoliko tapetniškega dela takoj sprejmem. Naslov v ogl odd. Jutra.	11514-1
Ključavničarskega pomočnika
takoj sprejmem. Prav tako tudj krepkega vajenca za kleparsko obrt V pošte v pridejo samo osebne ponudbe. Klepar stvo ln ključ. Kavčič t Skofji Loki. 11521-1
Kuharica
strogo poštena, stara 25 do 35 let čedne zu nanjostl. zmožna samo stojno voditi kuhinjo in gospodinjstvo na go stilni dobi takoj mesto Ponudbe na ogl. od. Ju tra pod »Zmožna voditi«	11494-1
Leso-strugarski
pomočnik
se sprejme takoj ali po dogovoru. Obširne ponudbe po siati pod »Strugar« na podružnico Jutra v Celju.
115-13-1
Prodajalka
modne stroke z večletno prakso ter zmožna kavcije za vodstvo podružnice se sprejme. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ljubljana 88«.
11511-1
79
Po blatu so pribredli na drugi breg, kjer so drgetaje zlezli na suho. Razgrnili so obleko po travi, da bj se osušila, in se ta čas skrili v grmovje. Ker je solnce močno pripekalo, je bila obleka kmalu suha.
80
Potem so jo mahnili na kmetijo ter zapeli m zaigrali svoje najlepše pesmi. Ko so končali, je oče potrkal in poprosil za majhen dar. A kmet, ki je bil tisti dan nasajen, jih je grdo nahrulil in zapodil.
Prodajalko
dobro moč, sprejme z takojšnjim nastopom večja trgovina z nešanim blagom. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Pridna in poštena«.
11430-1
Pekovski pomočnik
in vajenec z dežele dobita službo takoj. Naslov: Alojz Henigman, Toplice 29, Dolenjsko.
11454-1
Natakarico.
z nekaj kavcije takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepe zunanjosti« 11456-1
Samostojno
kuharico
veščo vseh gospodinjskih del, tudi nekoliko šivanja z vealetnimi spričevali v starosti od 30 do 35 let, sprejmem t-»KOi k manjši J ružini na deželi Nasl. v \sth posl. Jutra.	11173-1
3 krojaške
pomočnike
sprejmem takoj. Anton Krček, Aleksandrova 23 Studenci, Maribor.
11344-1
Konjar
25 do 50 let star, sam skl, ki Je vajen voziti po hribih in les z gozda. z večletnim spričevalom dobi službo. Pla ča do 300 din mesečno ln vse v hiši. Vprašati Ivan Keršič. Hoče.
11297-1
Krojaškega
pomočnika
za boljša dela sprejme Slavko Vodovnlk, Topli ce, Zagorje.
11378-1
Kuharja
prvovrstnega perfektne ga v dunajski, franco skl ln srbski kuhinj) po trebuje hotel KO OP v Gozd Martuljku (Kranj ska gora).
11365-1
Krojaškega
pomočnika
sprejme takoj ali poz neje Sevnšek A. Dol pri Hrastniku	11400-1
Kleparskega
pomočnika
sprejmem takoj Plača po dogovoru. Hrana in sta novanje v hiši. Tomo šušteršič, klepar So dražlca.	11368-1
Prodajalka
samost. manufakturl-stka se sprejme v večjo trgovino z mešanim bla gom na dežeU. Hrana in stanovanje v hiši. Na stop 1. junija. Ponudbe na podr. Jutra Celje pod »Marljiva«
11356-1
Gospodična
išče službe kot praktl-kantinja ali slično. Ima završni izpit >r< trgrv-sko šolo. Odlična spričevala. V primeru zaupnega mesta (blagajni-čarke) položi kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena ln skromna«	11361-1
Kmečko dekle
pridno, zdravo, samostojno Iščem za lepe kmečko posestvo v ne-oosredni bližini Bleda. Na posestvu samo samski gospodar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena*	11425-1
Kovaški
delovodja
potrebno pred izobrazbo in mojstrekim Izpitom z daljšo prakso ter vojaščine prost se sprej me. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Pošten mojster«
11421-1
Postrežkinja
za ves dan mlajša, kolesarka naj se predstavi po 10. url. Narodni maga cin, Mestni trg 11 II
11631-1
Krojaškega
pomočnika
dobro lzvežbanega za velike komade sprejme takoj za stalno Gerje vič. krojač, Brežice. Vsa oskrba v hiši.
11614-1
Pisarniško moč
z znanjem slovenskega, srbohrvatskega ln nem škega Jezika, ki Ima ve selje do trgovine, prid no ln pošteno sprejmem Ponudbe pod »Pisarni ška moč* na ogl. odd. Jutra.	11608-1
Snažno postrežnico
pošteno, sprejmem. Sv. Petra cesta 28.
11647 1
Služkinja
samostojna kuharica, ki govori nemško ali italijansko dobi stalno službo. Nasl. v ogl. odd Jutra.	11636 1
Gospodično
trgovsko naobrazeno — prikupne zunanjosti za vršitev propagande (rekla me) v mestu in po de želi Iščemo. Pogoj zna nje nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Propaganda«
11642-1
Strojepisko
izvežbano, z znanjem hrvatskega jezika, sprejmem za dobro plačano honorarno delo za popoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popoldne 109«.
11682-1
Krojaškega
pomočnika
za mala dela, sprejme L. Knol, Litija.
11674-1
Elektromonterja
prvovrstnega, sposobnega za zavijanje stroiev in ki se nekaj razume na ključavničarstvo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »343«.	11678-1
Mlada verzirana
natakarica
išče mesto v boljšem lokalu. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Lepa Go-renjka«.
11563-2
2elezninar
mlad, dobro izvežban išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Železni nar«.
11566-2
Mesto v pisarni,
trgovini
ali blag&jnlčarke prosi absolventka trg. tečaja s polletno pisarn, prak so čmlprej. Gre tudi za pomoč v gospodinjstvu ali k otrokom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zaslužek 8* 11525 2
Perica
vzame perilo na dom Pere lepo ln poceni. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Perica«
11525 2
Trgovski pomočnik
mešane stroke lzučen na deželL želi premenltl mesto s 1 junijem. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Agllen proda jalec«	11504-2
Manufakturist
vojaščine prost, želi name-ščenja v špecerijski trgovini v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Praktilcant«.
11499-2
Za slugo,
skladiščnika
pisarniškega uradnika, inka-santa ali slično išče mesta 23 letni fant z odsluženo vojaščino, absolvent meščanske šole z prav dobrimi izpričevali, zmožen blagajno-vodstva, zanesljiv in nastopi takoj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Kavcija 10.000«.
11501-2
Natakarico
mlado, čvrsto in dobro ervirko ter dobro kuha rlco iščem za takoj. Po nudbe s sliko pod »Poštena« na ogL odd. Ju tra.	11689-1
Krojaškega
pomočnika
za male kose in vajenca sprejmem takoj. — Drago Brus, Sv. Petra c. 51.	11687-1
Natakarico
mlado, simpatično takoj sprejme gostilna Vi tea. Breg 18. 11728 1
Frizerko
dobro ondulerfco sprejme takoj salon Vreček. Ljubljana 7, Celovška cesta 30a.	11726-1
Lesostrugar
dobi službo. Slapšek, Sv. Jurij ob Juž. žel.
11724-1
Šiviljo
z mojstrskim Izpitom sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
11423-1
Boljšo natakarico
ki bi samostojno vodila hotel v večjem Industrijskem trgu blizu Ma ribora sprejmem takoj v stalno službo. Reflek-tiranJ samo na pošteno dobro moč. Trgovsko naobražene Imajo pred nost. Majhna kavcija in znanje jezikov zaže-ljeno. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Dobra jslužba«
11418-1
Dva mizarska
pomočnika
za fino pohištvo sprejme Trebar Anton, mizarstvo, Zadraga, p. Kri že.	11445-1
Brivski pomočnik
mlajša moč dobi stalno službo. Nastop takoj. Ci e-lenečkl, Šmarje pri Jel šah.	11436 1
Samostojna
gospodinja
dobi mesto na deželi. Ponudbe pod »Trg« na ogl. odd. Jutra.
11440-1
Uradnico
daljšo prakso zmožno samostojnega knjigovodstva ln koresponden ce z znanjem nemščine in srbohrvaščine takoj sprejmem v stalno služ bo. Ponudbe s prepisi spričeval poslati na ogl edd. Jutra pod »Uradnica«	11600-1
Uradnico
z znanjem nemščine ln po možnosti tudi itali janščine takoj sprejme mo. Pism. ponudbe na ogl. odd. Jutra P°d šifro »Mirje«
11623-1
Fotografskega
pomočnika(co)
sprejme takoj Foto Ja-pelj, Maribor, Gosposka ul. 28.	11710-1
Pomočnika
kleparsko vodovodno in stalaiterskega, samostojnega sprejme takoj Peter Kavčič, kleparstvo, škof j a Loka.
11443-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 pai davek 3 Din za Slfrn ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din.
Trgovski potnik
kolonialne stroke z več ietno prakso, dobro vpe ijan želi stalno službo Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Soliden« _196 2
Sodarski pomočnik
spreten, pošten v starosti 19 let, želi primerne zaposlitve Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Energičen« 11348-2
Kuharica
zmožna srbohrvaščine in nemščine, išče mesta za črez poletje. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Kuharica«.	11544-2
Dobra kuharica
zmožna samostojnega gospo dinjsH-!i želi spremeniti službo k boljši družini. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zanesljivi 32«.
11428-2
Trgovski
korespondent
v slov., francoskem. Italijanskem in nemškem jeziku, splošno naobra-žen. 30 let, zmožen kav cije išče zaposlitve v Ljubljani ali Mariboru. Ponudbe pod »Vesten ln marljiv* na ogl. od. Jutra.	111782
Din 500 dam
osebi, ki mi preskrbi stalno službo inkasanta slyge ali kaj sllčnega kjerkoli. Nastop takoj Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod «Stalna služba». 113412
17 letno dekle
pridno, ki zna tudi kuhati, želi mesta v bolj šl družini brez otrok. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena ln delavna«
11347-2
Mlad, pošten fant
vojaščine prost Išče stal ne službe. Vešč tudi mizarstva ln pleskarstva Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Nagrada 400 din«	11245 2
18-letna šivilja
s 31etno učno dobo ter 4 mesečno krojno šolo želi službo v Ljubljani Gre tudi za sobarico. Angela Čuden. Cešnjlca 36, Srednja vas, Bohinj 11382 2
Gospodična
z maturo in trgovsko šolo. s perfektnim znanjem nemščine ln ste nografije žel( namešče-nja k otrokom boljše družine Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok« na ogl. odd. Jutra.
11360 2
100.0 Din nagrade
Grem kot točaj (Schank burseh) sluga lnkasant ali nočni čuvaj. Kavcija povoljna. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Poštenost 222«
11587 2
Učiteljica
s 3 letno prakso Išče mesto vzgojiteljice. Ponudbe na oel odd Ju tra pod »Brezpose'na.
11620 2
Mehanik
šofer, dober delavec, v« 1en Diesel motorjev — Išče službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Delaven«.
11628 2 Pek, slaščičar
prišel od vojakov, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11684-2
Natakarskega
vajenca
boljših staršev sprej mem v uk. Ponudbe po sla ti: Riter. Maribor. Slovenska ulica.
11377 44
Pošten fant
kmečkih staršev se želi izučiti v avtomehanlki Naslov v vseh posl. Ju tra.	H363 44
Trgovski pomočnik
špecerist, manufakturist, železninar itd želi po 7-letnem službovanju izpremeniti mesto. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«.
222-2
E3MEM
I oin davek
Din za šifro ali daianje naslova 5 Din Najmanj S» znesek 17 Din
Solidno in poceni
prevzame zidavo, renovira-oje, ter adaptacije manjših zgradb v Ljubljani in okolici, kakor tudi napravo načrtov in proračunov konc. gradbeno podjetje. Delam z malimi režijami, ter se vsled tega poceni. Dopise poslati na ogl. odd. Jutra pod »Solidna gradnja«.
11548-3
Tisoč dinarjev
in več zaslužite z delom doma Pošiljam ma ,erlai. prevzamem goto-^'"»•»o. Mil kapital potreben. Zahtevajte pro spekte. priložite znamko za odgovor. Hemipa. Pančevo. Trg kralja — Aleksandra 3.
11325 3
Stavbeniki,
trgovci
ln privatniki poz»r- — poceni prevažanje pre vzame Tone Huč, Vego vi ul 10.
11395 3
Gostilniška
kuharica
zmožna samostojnega vodstva ln prvovrstne kuhe želi službo takoj. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod -38« 11718-2
Službo natakarice
najraje na dežel] v bolj šo restavracijo Iščem Službo lahko nastopim 15. maja ali 1. Junija Naslov v vseh posl Ju tra.	117162
Mesto natakarice
Išče mlada kuharica. Nastopi takoj. Ponudbe podr. Jutra Maribor pod »Začetnica«
11707-2
Šivilja
se priporoča damam na dom. Vprašati: Trafika Pugelj, Miklošičeva 34.
Gospodična
meščansko ln gospodinjsko šolo. zmožna nemščine, srbohrvaščine želi mesto blagajnlčarke v restavraciji, kavarni aH trgovini. Sla bi tudi za gospodinjo. Ponudbe pod »Blagajni čar ka« na ogl. odd. Jutra
11449 2
Mlada moč
s perfektno blagajniško ln pisarniško prakso 20 let star. vojafičtne prost išče službo Inkasanta, skladiščnika, plamlško ali službo stalnega hišnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Št. 222« 112552
Mesarski pomočnik
mlad, dobra moč, zmožen sekanja pri čoku, prekajevalstva. lzdelova nja vseh mesnih Izdelkov. kaikor tudi dret j a prašičev ln klanja gove di, želi službe najraje za kuhinjskega mesarja v večji restavraciji ali zdravilišču za čas sezone. Sprejme službo tudi pri boljšem mojstru.— Naslov J. Polner, Celje Zg. Hudlnja 51.
11293 2
Odgojiteljica
in otroška vrtnarica, ljubezniva, nemški govoreča s 4-letnimi spričevali išče mesto z 1. junijem v Zagrebu, Splitu ali Beogradu pri fini rodbini k dojenčku ali večjim otrokom. Ponudbe na Ella Cukale, Stara Vrhnika 7. pri Ljubljani.
11526-2
f
Natakarica
išče službo v boljši gostilni ali restavraciji. Ponudb« pod šifro »Plačilna« na ogl. oddel. Jutra.
11550-2
Kot praktikant
želi nameščenja absolv. dvorazr. trg. šole, s pre cejšnjlm znanjem nem ščine ter pasivnim znanjem francoščine ln lta lijanščlne. Ponudbe pod »Mlad ln sposoben« na ogl. odd. Jutra.
11483-2
2 pekovska
pomočnika Iščeta stalnega namešče nja za predpečnika ali mlšera. Ponudbe z navedbo plače nasloviti "i Jožef Gosak, Slov. Konjice
11135-2
Prodajalka
vajena mešane stroke z malo maturo, agllna pro si zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena ln zanesljiva« 11383-2
Šivilja
m priporoča na dom aa perilo ln obiske. Pccud i ?L cdd. Juti * pod »Vešča« : 1385-2
Bivši šef stanice
srednjih let zdrav, dober komercialist. vešč slovenščine. hrvaščine, nemščine želi mesta kot pisarniška moč. skladi ščnlk. ekspeditor ali les ni manlpulant priprav nlk. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Zelo vesten«.	11315 2
Dekle
z gospodinjsko šolo želi službe. Nasl. v vseh posl. Jutra. 11453-2
pomočnika Trgovskega
zmožen kavcije, vojaščine prost, sin veletr-govca. verziran v vseh strokah, zmožen pisarni šklh del ln samostojnega vodstva trgovine želi službe. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kavcija*	11472 2
Postrežnica,
kuharica
Išče zaposlenja čez dan Poizvedbe Kongresni — trg 3-IV.	11479-2
Pouk
Beseda i Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje
il ih	Li
ši znesek 17 Din.
Dekliški dom Hinterbruhl b. Wien
Letni m počlf alški d^m Klimatično. zračno zera vilišče Krasna lega. ve lik park izvrstna pre hrana, pouk vsake vrste zimska ln poletni šport Najboljše reference pre spektL	185-4
Gospa
želi pouk v angleščini, kon-verzacijo v francoščini, — prednost visokošolke. Ponudbe na ogl oda Jutra pod »Mujno 774«. _
11208-4
Nemško
konverzacijo
nudi iskušena učiteljica. Poskus brezplačen. Grem na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11547-4
English Lessons
yoong englishman ex — Oxford unlverslty con-versation. Ponudbe pod »77* na ogl. odd. Jutra.
11311-4
Potniki
Beseda 1 Din. davek a Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj ši znesek 17 Din.
Zastopnik
dobro uveden z ženskim in moškim blagom za obleke dobi mesto kot podzastopnik za draivsko banovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro >Agilan«
11331-5
Hrastove
vrtne stebre
v vseh dimenz jah in vsaki količini dobavlja z vagonom ali lastnim tov avtom Ivan Verčec, trg., Podčetrtek.
11095-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen ugodno prodam. Poizve se: Mirje 25-11.
11545-6
Kromatično
harmoniko
novo, 96 basov 34 tipk prodam za polovično ceno. — Mestni trg 11-1, Ciglič.
11564-6
Otroški vozički
najnovejši, skoraj popolnoma novi
ŠIVALNI STROJI Slnger. Pfaff in razni drugi, ki štikajo ln što pajo ter
KOLESA najboljših znamk po za res nizkih cenah proda Ja:
PROMET nasproti križanske cerkve.	11486-6
Lepa vrtna
ping-pong miza
se poceni proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11507-6
Stare moške obleke
čevlje, perilo pohištvo, kupujem. Pišite Drame Alojzija. LJubljana- Gal lusovo nabrežje 29.
11585-7
Peč
Zephlr ali Lutz malo, dobro ohranjeno kupim Batistlč, Pražakova 17.
11596-7
Električni števec
220 volt, kupim. — Ton« Huč, Vegova ul. 10.
11672-7
ragocenosti
i
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanj® naslova 5 Din Najmanj-trjQ ti ^asana
Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih
cenaD CEKNE — juvelir, Ljubljana VVolfova uL.
Odpadke
parjenega orehovega lesa po din 0.50 za kg prodam. — Ipavčeva 11. Celje.
11419-6
Prodam
Ljubljanski Zvon 1893. 1895. 1900 do 1920 (pol-usnje vezano) Slovan. .1 1908 do 1915, 1917 (plat no vezano). Planinski Vestnik 1899 do .914 in Alpsky Vestnik 1899 do 1914 (platno vezano). Ponudbe pod »Poceni* na ogl. odd. Jutra
11183 6
Kočijo
dobro ohranjeno prodam. Ljubljana VH. Sv Jerneja 47.	11595-6
Kompletno opremo
za špecerijsko trgovino ter 2 bakrena kotla 315 lit. ln 53 lit. za sirarno prodam po prav nizki ceni. Jesenice, Gosposvetska c. 12. Gor.
11656-6
Nemška
Reichsmarka
na prodaj. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
11708-»
Otroški voziček
dobro ohranjen prodam 8taničeva 12-pr. Bežigrad.	11621-6
Štedilnik
dobro ohranjen prodam Poizve se pri Kobilica, taipetnik, LJubljana, — Tyrševa 36 ali 100.
11644-6
Salonsko kredenco
lepo, dobro ohranjeno — prodam. Čopova c. 1 -III., vrata 37. (Ogled od 11. do 4. ure).
11570-6
Otroška vozička
globokega in športnega — ugodno prodam. Ogledati Rožna dolina, Cesta IV. štev. 2-1.	11572^
Abs. akademik
— šofer
Išče zaposlitve kot šoten- ln osebni tajnik, ali uradnik avrovoza". že od svoje rane mladosti. Zmožen visoke ga ranclje. Ponudbe na ogl. odd. Ju*"a pod šifro »Športnik*
11481-2
•mttnn im——HIIiiii—11 iiiiiiiiiiiiii m
Vajenci (ke)
,iiwjmiiiinuii!ii!Bnti!iiWMijitwtitim";iiiir'[;t'-
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj Al znesek 17 Din
Učenca
sprejmem takoj 15 do 16 let star'-- " —krba v hiši. Adam'i» Franc, splošno klobučarstvo, Trbovlje.
11451-44
Vajenka
se »prejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi Reflektira se samo na močno, zdravo dekle, ki je dovršila 4 razrede meščanske šole. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Vajenka«.
11460-44
Vajenca
za slikarsko ln pleskarsko obrt sprejmem. Egl dlj Setina. št. Vid nad LJubljano 28 11471 44
Potnika
zanesljivega in dobro lzvežbanega s kavcijo prodajo manufaktu-re pri vpeljanih strankah iščem. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Zanesljiv«
11422-5
Beseda i Um. davek j Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Siromašna mati
odda otroka za svojega. Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zdrava deklica«	11611-14
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prodam
»Hochglanzpresse« 30 X 40, skoraj novo. Cena Din 1500 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra .
11226-6 Lipovih plohov
suhih, 5 do 10 cm debeline prodam 15 kub. m. Franc Potočnik, Žiri.
11355-6
Štiridelno stojalo
za kavo, moško kolo — Waffenrad — motorček HP 1 '8. Volt 220 Tour 2000. 500 ključavnic raz ličnih po 2 din prodam Gllnce VIII 3.
11518 6
2 roleti
2.60X2 in 3X70 ugodno naprodaj ter dobro ohranjen globok voziček. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11676-6
3 pisalne mize
dobro ohranjene, — proda ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, teiefon 24-44, poleg gorenj, kolodvora.
11679-6
Sv. obhajilo -
sv. birma spominjata na tvrdko Dolenc. Ljubljana. Wol fova 10.	11697-6
Salonska garnitura
skrinje. mize, omare Itd. radi selitve ugodno napioarj Ponudbe poa »Jutro selitev 1938« na ogL od. Jutra.
11706-6 Športni čoln
dobro ohranjen. ugodno naprodaj. Naslov v posL Jutra.	11444-6
Beseda i Din. davex 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Interesantno knjigo
dobite brezplačno, ako i'" pošljete 100 točnih naslovov Vaših znancev. Knjigarna Ant. T ur k natl^
Ljubljana, Tyrševa 36.
11391-a
PREPOVEDANA
LJUBEZEN
je nori IjuDrtcoski roman »Družinskega tednika«. Zahtevajte ga brezplačno oa. ogled. »Družinski tednik«, Ljubljana, predaj 345.
10722-«
Citraši, citrašinje!
Slovenske narodne pes-smi zvezek I. za ciUe in petje je pravkar izšel v šesti pomnoženi izdaj L Zdaj so na razpolago vsi zvezki. £esml se lahko spremljajo tudi z gosli, kitaro in a tamburico. Pišite po novi seznam! Priporoča se Ivan Kiferle. Ljublja na. Gosposka 9.
11519-8
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio
8 cevni. Deso tipa 3C L izmenični tok. moderna skala, naprodaj s 50% popustom. Naslov v poslov. Jutra.	11408-»
Philips radio
nov ugodno prodam aH zamenjam za motorno kolo. Kome S. Apače 87 11431-9
Dinamični zvočnik
odličen, angleške znam ke. ugodno prodam. Hli bert, Povšetova 1.
11639-9
mala
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dame pozor
prodam krznen plašč za 2*.
trtinsko vrednost. Naslov ¥ vseh poslovalnicah Jutra.
11508-15
Damski plašč
temno moder, popoinaoM nov, za vitko postavo, prodam zelo ugodno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11667-13
Kupim.
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din.
Sesalko za bencin
odgovarjajočo sedanjim predpisom s steklom od 5 do 10 litrov s števcem kupim. Ponudbe na ogi >dd Jutra pod »Bencin« 11239 7
Zlato uro
z verižico kupim. Ponudbe na og; odd. Jutra pod »Do 700«
11185-7
Beseda 1 Dfn. davek 3 Dtn za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. NaJmanJ-6< znesek 17 Din.
Osebni avto
kupim, 4 sed. model lete 1937, v brezhibnem stanja. Grajžar, Kranj.
11155-10
Avto,
dobro ohranjen. Lupim ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ekonomičen«.
11552-10
Motor
250 ccm dobro ohranjeno in moško kolo, ugodno prodam. Ciril-Metodova 13 pridičje desno.
11556-10
Transmisijo
cca 9.50 m, premer 60 do 75 mm z ležaji kupi parna žaga Rog d z o. z. Podstenica. Topil ce pri Novem mestu.
11648 7
NSU 350 ccm
OHV skoro nov zelo ugodno naprodaj. Per-kon, Nunska 3. __11516-10
Motorno kolo
s prikolico radi bolezni ugodno nrodam. Kupim Fiat Topol ino. Naslov y vseh poslov<Jnicah Jutra.
11452-10
Gnojnične črpalke razpršilce
Travniške brane — pluge — okopalnike — osipalnike — sejalnice Lt.d. Vam nudimo po izrednih cenah
strojno podjetje	Vid "^Lj,
Zahtevajte brezplačne in neobvezne ponudbe!
A. KREMŽAR
t
■ _	-»J l I Ko* X lt>M
___JU? J JU.
rs
-ss
Hefls!Jft, 8. V. 1338
Adler junior,
eebjlo limuzina f zelo dobrem stanju prodam radi nakupa večjega vo za- Gašperšlč. mehanična delavnica Dobrunje pri I4ubljanl
11532-10
BSA 350
Bine Star Special komplet, proda Jenko Boris. Dalmatinovi 1.
11524-10
Motorno kolo
BSA, 350 ccm novejše poceni naprodaj. Restavracij prt postaji D. M. v Polju.
11527-10
Chevrolet-avto
6 cil., 4 sedežr.i z 4 ?rati, — v izvrstnem stanju po ceni na prodaj. Ing. Schmauz, Hrastnik.
11465-10
Kolesa NSU
najnovejši letolnji model m rame druge znamke dobite edino pri Pepi Krmelj. Ce-'ovška 141.
11317-11
Harley Davidson
750 z moderno športno pr.Kuilco ugodno napro daj radi bo.ezm. Nasiov v vseh posl. Jutra.
11353-10
Oppel 2-sedežni
8 1. 6 cilindrsiu, po nizki ceni prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
11340 10
Motor
novejše tipe kupim pro ti takojšnjemu p.ajilu Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje placlK>«	11330-10
Več koles
rabljenih ln novih pr vovrstnlh znamk poceni proda Llpar Cerklje.
11310-11
Moško kolo
dobro ohranjeno napro daj. Pokopališka 25 1 — desno.	11583 11
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje
m
ši znesek 17 Din Hrastov les
10 m' 30 in 50 mm. Širok do 60 cm prodam. Bonča Franc, Št. >fid 24.
10706-15
Sax motor
rabljen kupim takoj Plaoam v gotovini. v račun dam lahko fino Adler kolo s tremi pre stavbna, f-onuao^ z na vedl o i'f.,t' ci-nt- 4 ti šljite na M. Jagodič, Ro ga-ec.	11362 10
Motorno kolo
od 200 uo oou ccm ku plm najraje NSU no vej al model. Plačam takoj Osredkar M. Domžale.
11412 10
Le~ čebelnjak
e 16 obljudenim j panji tn 14 praznimi prodam edl zamenjam za motor no koio 500 ccm Oaw dobro ohranjeno. Po nudbe na ogl. odd. Ju ua pod »2000 gotovine« 11432 10
Avto »ADLER«
Se nov vožen cca 3000 km ekonomičen, upora ba bencina 7 do 8 1, 4 sedežen, moderen, eie gauten. ugodno naprodaj Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Adler čStnTlolet«	11599 io
Avtomobile
tovorne, osebne m avto buse dobro ohranjene, vseh Jakosti kupite naj ceneje pri O- Žužek Krupp zastopstvo. Ljub Ijana. Tavčarjeva 11.
1165510
Harley Davidson
s prikoiico v odličnem stanju ugodno naprodai Kačič Milan. Celovška" 67, LJubljana 7.
11610 10 Motorno kolo
350 ccm tipa Sarolea kompletno, novo. vože no 2000 km prodam Na fcJ v vseh posi. Jutra.
11609 10
Prodam
poltovorni. luksuzni avto znamke Ford in bi-clkel s pomožnim mo torjem znamke Diamant po zelo ugodni ceni Viktor Roje. Vel. Col narska ul. 15. 11654 10
Motorno kolo
Dian.am 98 ccn., naprodaj. Tržaška 90.
11668-10
Karl^y Davidson
750 ccm malo vožen na prodaj Naslov v vseh posl. Jutra. 11701 10
Motorno kolo
\Vanderer popolnoma no vo ugodno prodam Tu Sek. Ljubljana, Jurčko va pot 55.	11688 10
Sanitetni avto
poceni naprodaj. Bre
r/
Beseda 1 Din davefc Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj Si znesek 17 Din
Vsakovrstno
pohištvo naiceneiše. oaimoderneiie. t priznano »olidni izdelavi — te dobi ume » veliki zalogi Cvrdke »OPRAVA« Ljubljana, Celovška 50 Spreieiua'0 se naročila
73 12
Pohištvo
aovo m že rabljeno, ki ^a želite prr>dati ali sa mo dati v shrambo -sprejmemo v posebni oc deiek v komisijski pro dajo po zeiu ugodnlb pogojih Kupcev je ' tem oddelku vedno do voij za dobro ohranjene pohištvo Vso reklame preskrbimo sami S po -očlte nam na dopisnic: ali ustno Prevoz pohi štva v naš komisijski odde.ek preskrbimo sa ml Ivan Mathian Ljub ijana. Tjrševa cesta 12 79 I'/
Pohištvo
moderno, spalnice, kuhiat ske oprave in drugo pohi štvo po nizki ceni prodata Kurnik )ože, mizarstvo, Zg Šiška 51 pod hribom Spre-lemamo naročila. 10634-12
Klavirsko
harmoniko
kolo iti violino, prodam ali zamenjam za motor 90 200 ccm. Sv. Peter ff tli fe gličeva 10, D in tet.
11673-26
S
v/saka beseda 2 Din davek S din sa dajanj« naslova 5 Din najmanj SI znesek 20 Din
Novost za dame!!!
izvršujem trajno ondu acljo ha najnovejšem n najlažjem aparatu se danjostl posebne pri poročljlv za občutljive dame Frizerski saion-»Rakar« Prešernova ul 7 nasproti slaščičarne Sošak. vežnj vhod
140 31
<\vtobu3no poHt«
iobro Idoče v letovi iketti kraju Slovenije ■srez konkurence ugod no naprodaj Interesen naj se javilo na ogl •>dd Jutra pod »Red <cost«	11237 31
Slava G ril
Kreme tn knjige o koz -n etiki Cesta na Ro^niJ* 29.	11630 3f
Ključavničarsko
delavnico
vpeljano, odstopim v centru nesta Orode prodam Iz -iedi za obstoi oubnM Ponudbe pod »Potrebne 10.000« na ogl. odd lutra 11659 30
I Din ^avpk Din za Sllro ali dajanjf iasiova 5 Din Najmanj Si znesek 17 Din
Polnojarmenik
45 cm in špaltgater poce ni naprodai Galie, Bistra pošta Borovnica.
11509-29
Motor
Diamant 100 ccm skorc nov naprodaj. Nasl. v vseh posl. Jutra.
11605 21
Šivalni stroj
dobro ohranjen napro daj. Kolodvorska 35 1. desno.	11607-29
Pohištvo
moderno in solidno' spalnice din 1550.—, kuhinie din 650.— pri novi tvrdki Rad-nia pohištva, Linhartova 3.
1036-12
mec Celje.
11719 10
Beseda 1 Din davek a Din za šltrc ali dajanje naslova 5 Din Najmanj Si znesek 17 Din
Prvovrstna kolesa
najnovejši letošnji modeli, v naivečn izbir- že od Din 55(1 naprej. Nova trgovina, Ljubliana. Tyrševa cesta 56 (Dunajska c ) nasproti Gospodarske zveze.
11390-11
Kolesa in
šivalne stroje
prvovrstnih znamk Diirkopp Anker in nemŠKe nove m rabliene od din 250 naprti dob te v trgovini Triglav, Reslieva 16.
11575-11
Vsakovrstno pohištvo
moderno
Od najfinejšega do naj
cenejšega
Spalnice že od 1.600—
kuhinje .....800.—
madraci .....190 —
žični vložki . . . 90,— Dobite samo v vellkj za logi pohištva
»SAVA« Mizarstvo Rožna dolina c. 4. št 13 Trgovina po hlštva. Nebotičnik Ga Jeva.
11590-12
Spalnice, jedilnice,
kuhinje
po danih ln lastnih na črtih po jako ugodni ce nI. Strojno mizarstvo D. Lancoš. WolfovR 12 219 12
Kuhinjsko opremo
dobro ohranjeno in samsko sobo prodam po nizki ceni rzd: selitve. Vprašati med 11. in 14 uro • Staničeva ul. 12. pritličje. lev>.
11660-12
Moderne spalnice
in kuhinje tei drueo pohi štvo po nizKih cenah priporoča mizarstvo Velkavrh.
ul 7. t>ri Emon-ski cesti 13 (Krakovo - Trnovo) Spreiema naročila.
11661-12
Prodam
dobro ohranjeno spalni -o ln kuhinio po ugod nI ceni zaradj selitve lz Llubljane Kern Va ljavčeva 19. KolerMa
11442 12
Pletilne stroje
8. 100 cm in razne male stroje za rokavice pro dam. Naslov v vseh po slov Jutra.	11606 25
n
Beseda 1 Din davek 3 Din za Šifro ali dajanje uasiova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din
Klavir
po ceni takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11558-26
Dunajski klavir
rabljen, prvovrsten ugodno prodam. Ogled samo od 10 do 11 ure Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11528-26
Violino
staro, koncertno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11677-26
Kolesa ter lahka motorna kolesa
„Brennabor"
najugodneje kupite pri
»Tehnik"
J os. Sanjal — Lfubljana,
MIKLOŠIČEVA 20. Zaloga radloaparatov, tenis raketov. nogometnih žog itd.
2 šivalna stroja
Slnger krojaški z okrog lim čolnlčkom ln dam ski 300 din prodam ter nekaj pohištva. Kolo dvorska 11 -IL 2, stop nlšče levo.	11699 29
Novi električni
brzovrtalnl stroji dospe li Zahtevajte ponudbe Bremec, Celje.
11720 29
Pozor
ključavničarji!
Več strojev, aobro ohra-menih, na pogon, prodamo po nizki ceni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod značko »j. K.«
11664-29
Novo!	Novo!
Mizarji!
Najnovejši Elektro-univer-žalni stroi 610 mm skobelne širine, freza v lastni mizi, z dvema močnima elektro-motorema, brez termena v podaianiu. 1600 kg netto teže in druge prednosti, katere si lahko ogledate v ibratu. Cena samo 36.000 Jin franko ocarinjen Liub-Ijana. Dobavita v 6 tednih I.udvik Ileršič. tehnična pisarna. Ljubluna, Cesta 29 oktobra 13 (Rimska cesta).
11690-29
Mehaniki,
ključavničarji!
Vse vrste strojev: kakor: moderne stružnice. Shaping stroje, rezkalne stroje, elektro in autoger.ične varilne naprave, glave in stroje za izbrušenje cilindrov, ekscen-terpreše. elektromotorje. — Dieselmotorje, splošno orod ie itd dobavila po absolutno konkarenčnih cenah s kratkim dobavnim rokom od renomiranih nemških tovarn Ludvik Ileršič, — Liubljana, Cesta 29. oktobra št. 13, (Rimska cesta) 11691 29
Nujno potrebujemo
Šivalni in pisalni stroj kolo. dve tehtnici, ra dio. in razno rabljeno pohištvo. Interpromet. Florjanska 26.
11695 29
Ugodno prodamo:
pisalne stroje, akumulator. razno pohištvo, kolo. Smirna preprogo 3x4 in razne druge efekte. Interpromet. — Florjanska 26."
16696 29
Pletilne stroje
raznovrstne ln special ne šivalne stroje za tri kotažo prodam Naslov v vseh posl. Jutra
11470 2r
Pridelki
Cvetlični med
domač nudi najcenejp I Menart Domžale '
204 33
Slamo
pšenično. prešano. vagonske pošiljke, proda Eksport Ko-ražija, Maribor.
11714-33
W2ms
Beseda 1 Din. davek i Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj št znesek 17 Din
7 knjižic Kmetske
od 6 do 50 tisoč skup no 200.000 prodam naj boljšemu ponudniku — Ponudbe pod »Tekom J maja« na ogl. od. Ju tra.	11354 16
| Ureditev dolga
potom tadaifa ifi izrfcntodnib poravnav. NaaMb * fceefcetznih za
dragih trgo»-4n> obrtnih poilih. Stro kovne knjigovodske revizije. Sestava in aprobacija bilanc. Preskrbe kreditov. Nasveti glede hranilnih vlog in pUsirani« istih. Vsi posli kmefkt zaščite. Edina koncrsionirana komercialna pisarna.
LOJZE ZAJC
Ljubljana, Gledal išks 7. TELEFON 38-1«.
Družabnika(co)
zi ustanovitev rentabilnega orezkunkurenčnega podietja ;ščem. Potreben kapital dio >0.000. Obratovanie takoj 4me. " - na ogl. odd jutra pod šifro »Zelo rentabilno«.
11252-16
Kdo bi posodil
Johri industriji kapital. Po nudbe pod »Zajamčeno« na ogl. odd. jutra.
11211-16
Posojilo ali
knjižico
Ljubljanske ljudske posojilnice do 55.000 din iičem. Dam dobre obresti. Dopise na ogl. oddel. Jutra pod »Sigurnost 55«.
11539-16
Družabnika-(co)
n resen in dobičkanosen pc sel iščem z malim kapitalom. Dame, ki znajo stroje-p:s imaio prednost. Ponud be pod »Fides« na Publici tas, Zagreb.
11549-16
Imam 120.000 din
v gotovini in bi pristopil Kot družabnik k trgovini ali kakemu drugemu zdravemu podjetiu. Mlad energičen, simpatičen ter podjeten in tudi ženitev m izključena Ponudbe je poslat' pod »Uspeh ie v podjetnosti« na igl. oddel. Jutra
11462-16
Knjižico Mestne
100 do 200 tisoč kupim Ponudbe na ogl ood Tutra pod »Neodložno« 10951-lfc
Posojilo 10.000
do 15.000 din
iščem. Nudim hlpote karno kritje. Odplačeva aje postopno. Do po polnega odplačila lahko tudi stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Dobra prilika«
11413 16
Hranilne knjižice
zaščitenih zavodov vred nostne papirje, delnice kupone, dobropise
3°/o obveznice
kupujemo po najvišjih cenah
Različna posojila
Obl dovoljena pisarna
Rudolf Zore
LJUBLJANA Gledal, ul. 12. Tel. 38 10 11634-16
Mlin
vzamem v najem i kapaciteto od i do 5 ton v dobrem stanja. Ponudbe z mlinsko napravo pod iHro »Mlin« na podružnico Jutra Maribor.
11712-17
Gostilno
iiiem v najem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poročena«.
11665-17
Mesnico
oddam takoj v naiem. Ivan Bal, Kodeljevo, Povšetova.
11484-17
Vinotoč
bufet ali gostilno vza •nem takoj s 1. Junijem Pogoj koncesija v hiši Naslov v vseh posl. Ju tra.	11330 17
msmm
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din
Špecerijsko
trgovino dobro vpeljano, ptodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Promet«.
11407-19
Dva večja
trgovska lokala
na Tjrševi cesti nasproti Figovca oddamo v najem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
11540-15*
Skladiščne prostore
obsežne, nahaiaioče se v >redim mesta oddamo takoi v naiem. Pmu iot n3 ogl odd. Jutra pod »Skladišče« 11541-19
Posest
dewxia i Din. da ve* . Din za Sllro ali dajanje naslova 3 Din Najmanj 41 znesek 17 Din.
Svetuje se
kupiti 3-stanovanjsfco apvo
vilo z zelo veliko r' d za 450.000 dn. Por u ogl. odd. Jutra p. 4 Iv »kentabilitcu«.
iic.- 20
Hišo — vilo
trgovske oz. gostilniške niše, stavbne parcele in posestva kupite ali prodaš te Se ved-o naj ugodneje najhitreje ln aajsolidneje le potom enoje pisarne. P. rnsta vec. reai. pisarna Ljut ijana. Erjavčeva e. 4a. leiefon 23 81.
141 21
SiP »ene parcele
«iasuo ležeče, ob Večn roti, nasproti Kollmanove ga gradu, pocem naprodaj Mayer, Rožna dolina, Ce sta IV. 28.
11349-2L
Enodružinska hišica
poleg cerkve, 3 sobice, kuhinje, vrt, elektrika, vodvod za ceno 58.000 din prodam. Naslov v trafiki v pasaži nebotičnik.
11562-20
»Hubertus«
nahajaioč se v sredini mesta Celja, takoj prodamo ali oddamo ev. v najem. Po nudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Hubertus«.
11542-1&
Posestvo
v Banjaluki,
15 minut od središča me sta, 12 odnosno 20 hektar jev veliko z masivnimi stavbami, silosi, vinogradom, shvnsji, labolčnim, breskvi nim naSa^iom, »e z vsem orodjem in /ivino, ki dait dnevno 100 3o 140 litrov mleka, poceni proTK- Intor maci|c daie inž. Dušan-Kan Jič, Banjaluka.
11 =.38-20
Kodak
Box 620
FORMAT 6x9 cm
Enostavno ali precizno izdelana kamera, popolnoma iz kouine z dobro lečo in Kodafc-zaporom za moment- in časoune posnetke. Ima trojni zoslon, ki se more izmenjati. Rparat je opremlien z čuema optičnima iskaloma za uočorauni in pokončni format, matico za sprožilo in matico za statiu. Urejen |e tudi za uporabo pankromatskih filmou. Enostavno upravljanje, ostre in br ijantne slike.
Din
Trafiko
na prometnem kraju oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11522 lfa
Trgovski lokal
kompietnun špecerij sklm inventarjem m s kletjo na prometnem kraju Gorenjske oddam Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši ro »Kranj«
11248 19
Trafiko ali
mlekarno
dobro idočo v Ljubljani na prometni tolkj vzamem v najem ali kupim Ponudbe na podr. Ju tra v Celju pod »Garan cija«	11291 19
Lepo lokal
takoj oddam. Emonska cesta 2.	1139S 19
V vseh denarnih
trgovskih, gospodarskih ln zavarovalnih zadevah se zaupno obrnite name Ne odlašajte na zadnji as.
Posojila
preskrbim točno in ku lantno brez vsakega predplačila.
Oblastveno dovoljena pisarna: •
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka ulica 12 Priložite znam ko. Telefon št. 38-10 11633-16
Hranilne knjižice
3% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO
v n o v č u j e po najvišji ceni in takojšnjemu izplačila Koncesijonirana trg. agen-tura T3 bančne posle AL. PI ANINŠEK. Ljubljana. Beethovnova 14. Telefon 35-10
220-16
■SHHHKIP A MhJUIM
.Seseda ' Din daveK j Din za šltro ali dajanjt nasiova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din
Lesni trgovci!
aga veneclanka se od ia v najem. Naslov v vseh posl. Jutra.
11240 17
Prometno gostilno
"Zamem v na.en li na račun v Liuhljam ali okolici Ponudbe na jgl odd. jutra pod »Kavcijam
11376-17
Boljšo gostilno
dobro vpeliano bi prevzela lasmo obrtno pravico v mestu ali v bližnji okolici, nairaie na Goreniskem. Po-udbe na ogl odd. jutra pod »Pnjen lokal«.
9720-17
Rc.tavracijo
gostilno ali bife, vzamem najem kjerkoli. Cement ponudbe pod na ogl. odd. jutra pod »Gostilničar«.
11327-17
rgovino in gostilno
večjo, v industrijskem kra-u ali zraven farne cerkve zamem v najem. Poznei; sto kupim. Obširne ponudbe poslati na podr. jutra Maribor pod šifto »Promet 50.000«
11414-17
Frizerki,
samost moč, oddam takoj na em kompletni damski i.ddelck po ugodni ceni. Oglasiti se ie osebno, pri Oton Heimgartner, Slov. Bistrica.
11457-17
Pekarno
LJubljani dobro vpe lja.no, na prometnem tra Ju vzamem v najem Ev zamenjam pekarno na Goren-skem Naslov v ogl. odd. Jutra.
.1257 17
Buffet
večjega obsega prodam na prometnem mestu v Zagrebu. Mesečni pro met- 100.000 Vpeljana stara trafika, čisti za služek 12.000 mesečno, dobra eksistenca. Proda Ja se radi prevzema dru gega podjetja. Potreben kapital 80.0C0. Ponudbe na Ivan Mavec, Zagreb BecLajanska 17.
11163-19
Branjarijo
s prazno ali opremljeno sobo ugodno prodam. Nasl. v ogl. odd Jutra 11591 19
Mlekarno
oddam v centru. Naslov v ogl odd. Jutra.
11589 19
Stavbeno parcelo
po ugodni cen> prodam. Poizvc se v Rudniku 72.
11533-20
Week-end hišico
v bližini Liubliane (8 km) prodam. Informacije Tel. 20—37.
11537-2C
Posestva — hiše
— gostilne
trgovine, milne velepo sestva na Štajerskem prodaja Realltetna pisar na, Maribor. Aleksan čirov a cesta 33.
11496 20
Hiša
s trg. lokali in več stanovanji, novejša zgradba v brezhibnem staniu s sigurnim rentabilnim donosom v Ljubljani na prodaj Dopise pod »Dobra naložba« na ogl. oddel. Jutra.
11512-20
Enodružinsko hišo
v St. Vidu nad Ljubljano, tik tramvaja prodam za din 20.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11510-20
Vila
nova, moderna z vsem kom-fortom se proda za gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »218.000 din«.
11500-20
Mesarijo
brez konkurence v več jem trgu oddam takoi. Ponudbe na ogl. od de lsk Jutra pod »Vdova 11578 19
Gostilno
dobro vpeljano s krasni mi prostori takoj cd dam. Ponudbe na ogl. cdd Jutra pod »V Llvb ljani.	11603 19
Lep lokal
skupno s stanovanjem oddam. Ponudbe na og! o-^d. »Jutra pod »Tvrše va«	11640 19
Trgovski lokal
v Liubljani, vogal Mestnega trgi n Pod Trančo št. 2, oddam v naiem I. lunna 1938. Pojasnila daje tvrdka Fel.ks Urbane v Ljubljani.
11569-19
Brivnica
naprodaj radi bolezni v letovi kem kraju. Okoli oa Kranja. Naslov v vseh posl. Jutra
11692-19
Trgovino
skopaj novo v centru Savinjske doline, brez konkurence radi smrti predam ali oddam \ ra 1em. Naslov v vseh po slov. Jutra. 11721 19
Trgovina
z mešanim blagom na prometnem kraju na deželi, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Trafika« na podružnico Jutra Maribor.
11715-19
Trgovina
dobro vpeliana, z obrtno pravico, sredi Ljubljane, že 60 let na istem mestu obstoječa in vpeliana, radi selitve ugodno naprodaj. — Piedzname nepotrebno. — Vprašati pod ->Jutro 250« na ogl. odd. lutra.
11705-19
Mesnico
ki obstoja že 40 let se v sredini mesta odda z \11 brez opreme Naslov v ogl. odd. Jutra
11491 19
tNSERIRAJ V „JUTRU"!
Enonadstropno hišo
komfortno, blizu Rakovnika piodam 2000 m2 vrta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11498-20
Solnčne parcele
gramozne, zdiav okrai, radi nujr ega v; roka prod in 309č pod vrednostjo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11529-20
Krasno posestvo
20 minut od Celia ugodno
naprodaj. ?.T--'~i» vseh poslovalnicah Jutra.
11420-20
Dvodružinsko hišo
novo, prodam. Studenci. Kralja Petra c. 51 pri Mariboru. Gost.lna PliberšeK.
11415-20
Vogalno parcelo
prodam. Rožna dolina cesta
VI št. 26.
11468-20 Prodam ugodno
novo hišo z krasn.m vrtom 7 sob in ostale pritikline 5 min. od postaje Lesce Bled, i.b	Primerno za obrt
n.ka, upokojenca. Resni re-fiektanti naj pošljejo po-nudDe pod »i udi za leto-v ščarje« na oglasni oddelek Juua.
11461-20
98.
Enonadstropno hišo
z vrtom, v hiši gostilna in mesarska obrt. pro dam. Franc F is ter. Zaloška 10	11429 20
Parcelo
do 600 m2 na perlferl
Ji LJubljane kupim. Ponudbe pod ^ila 22« na ogl. odd. Jutra.
11433-20
Komfortno hišo
novozgrajeno 3 nadstr. 9 stanovanjsko prodam. Cisti donos 12",«, cena 530.000 blizu centra — LJubljane. Isto prodam 9000 m2 parcelo za din 30.000 na Večni poti bil zu Kolmanovega grada. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Res usrodno 11645 20
Novo hišo
dvostanovanjsko prodam Hiša podkletena, vodovod. elektrika, poleg — tramvaja. Rožna dolina c. XIX 14.	11598-20
7-stanovanjska hiša
v Ljubljani izredno — ugodno naprodaj. Nasl. v vseh posl. Jutra.
11594 20
Parcela
okrog 870 m2 velika ob Ljubiianici v bližini sa natorija »Leonlšie« od (taljena 5 min. od tram vajske postaje po ugod n| ceni naprodaj. Ob parceli obstoja plinovod in kanalizacija Infor macije T Bricelj. Slom kova 19
11601-20
Nova enonadstrop.
hiša
4 sobe 2 kuhinj!, kloze tt. vrta 600 m2 v Ljub Tanl predam ev. s hi -oteko. Potreben kioltal iO 000 d*n ^ens OOft Poizve se Zg. Slika v t-gorini Možina blizu Gasilskega doma.
11478 20
Dvostanovanjsko
hišo
novo kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod ši-ito »Takoj denar«
1131620
Hiša z gostilno
gospodars-tim poslopjem vinogradom, gozdom. — travniki in njivami naprodaj. Naslov v vseh posiov. Jutra.
11290 20
Hiša oz. vila
fivostanovanjska s sad nim in zeienjadnim vrtom '.epa soln na lega v bližini Kamnika na prodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.
11398-20
Vogalno parcelo
krasna v Tivoliju v neposredni bližini mesta takoj ugodno prodam za gotovino. l'olzve se v pi sarni dr Grablovlca, od vetnika. Dalmatinova 2 11379 20
Hiša s trgovino
j mešanim blagom na prometnem kraju v Slo .'eni j j (kopališče) napro daj. Cena Izpod 500 00<" "T)-i«atl: Gostilna Ro senberger. Maribor, Sod na ul. 16.	11416 20
Lepa hiša
s 4 stanovanji tn vrtom ugodno naprodaj. Stu dencl. Vodnikova 28 pri Mariboru.	11417-20
REALITETNA PISARNA
A. ADAMIČ
Ljubljana, Gosposvetska cesta 7.
proda:
VILO 4 • stanovanjsko, novozidaaio, rentabilno Cena 1C0.000. Bežigrad HISO. 7 stanovanjsko, novozidano, netto donos 55 000. Cena din 720.000. Mesto HISO. 4 stanovanjsko, novozidano. Cena din 110.000. Zg. Šiška. PARCELO za 4 nadstrop no palačo v stoogem centru Ljubljane. Cena ugodna. Poleg velika izbira vsa kovrstnlh hiš. posestev, in parcel.
UPRAVA HI3 Informacije brezplačne 11624 20
Zamenjam hišo
Kolodvorska ul. v Ljub ljanl enonadstrop na trgovski lokal 9 sob. ku hinja. pritikline, plin, toplovodna naprava, ko palnlca. telefon, vse izvrstno ohranjeno, bremen prosto, za samo6ta. novanjsko hišo ▼ Ljub ljanl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Etazllko doplačam«.	11618 20
Ugodna prilika
za nakup moderne eno družinske vUe. severni del Ljubljane. Cena din 90.000 v gotovini ln din 46.000 hipoteke. Naslov v vseh posl. Jutra.
11403 20
Družinsko hišo
elektrika vodovod, velik zelenjadnl vrt, prlprav-io za upokojenca ali za *	* mln"t od
Zvezde prodam Ponud.
. jut-- ood »Priložnost« 11593 20
5-stanovanjsko hišo
v sredini mesta prodam Naslov v vseh posl Ju tra.	11638 20
Večja parcela
na Mirju, naprodaj. Vprašati v trgovini Triglav. Res-ljeva 16.
11376-20
Malo hišico
kupim v Ljubljani ali okolici za ceno 25.000 din do 35.000 din. Ali pa malo parcelo do 10.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po šifro »Takoj denar«.
11577-20
Lepa vila
dvostanovanjska, z obsežnim gosp. poslopjem, 130 kv. m bet. skladiščem, vrtom, v celotni izmeri • 2300 kv. m na Kodeljevem, v bližini tramvaja, ugodno naprodaj. Primerno za večjo obrt ali manjšo industrijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 500.006«.
11567-20
Hiša z gostilno, mesarijo, trafiko
vrt za goste, 3 johe zemljišča v industrijskem kraju, blizu kolodvora in avtobusne po staje z napolnjeno lede nico. hlevi. klavnico, (prekajevalnioo, elektriko in tekočo vodo zelo ugodno prodam ali tudi oddam v najem podjet nemu mesarju in gostil ničarju (tudi ločeno).— Primerno tudi za trgovi no ali industrijsko pod jetje. Naslov v vseh po slov. Jutra.
11725-20
Enodružinska hiša
v najboljšem stanju na šolnini legi naprodaj. Hrib sv. Jožefa 20, Ce IJe.	11723 20
Hiša
s sadnim vrtom in njivo, elektriko in lastnim vodnjakom, 10 minut od Kočevja poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11680-20
Hiša
s 3.500 kv. m zemljišča, nekaj sadnih dreves, ugodno naprodaj. Zg. Radvanje pri Mariboru, Firmova 18.
11713-20
Redka prilika!
Enonadstropna hiša, gostilna, trgovina, mesarija s 35 oralov zemlje, 2 vinograda, 2 viničariji, sadonosniki tik cerkve, telefona, telegrafa in avtobusne zveze, ugodno naprodaj zaradi zapuščinskih zadev. Vprašati Reicher, Sv. Barbara, Haloze in Reicher, mesar — Tetno. Manbor.
11711 20
Tovarna
za bučno olje
s stanovanjsko hišo, dober donos, kapaciteta 450 kg olja v 12 urah, realna vrednost Din 625.000, prodam rad bolehnosti in -;ca.os'i za Din 475.000. Strjtiv-nega znanja ni treba. Ponudbe na: Tovarna olja, Maribcr. "rahorska.
117^-20
Parcelo
kupim za Bežigradom do
Stadiona. Ponudbe ' na ogl. odd. Jutra pod »Za denar« 11662-20
Hiša na prodaj
na južni strani periferije Ljubljane. Prevzem hipoteke Din 80.000. Dobička-nosna Din 20.000 letno. Poizve se v trafiki: Tržaška cesta 64.
11729-20
Dve stanovanjski
hiši
v bližini Industrijskega kraja Jesenic prodam. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Ugod no«	11446 20
Novo poslopje
20x10 pripravno za tovarno, delavnice, stano vanja, prodam pod ugod nimi pogoji. Vprašan gostilna Crnugelj. črnu če.	11475 20
Z nad 1.000 objekti
poljubne velikosti in oddaljenosti od 10.000 Din navzgor razpolaga posredovalnica »TRIGLAV«, Maribor; Aleksandrova c. 12, Maribor.
11717-20
Družinska hiša
enonadstropna, lepa. na prodaj pod zelo ugodni rni pogoji v prijaznem mestu na Dolenjskem, letoviščarskl kraj z lepi mi izletniml točkami. Ugodna prilika za upokojenca. obrtnika, ker je ob železnici je pripravna tudi onim, ki se vozijo v službo z vlakom. Bližina Ljublja ne. Nasl. v vseh poslov. Jutra.	11459-20
Dvostanovanjsko
hišo
podkleteno z vrtom pro dam za 100.000 din. Po lovlca denarja takoj, po lovico v obrokih. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Center LJubljane« 11474 20
Travnika-(i)
15 do 20 tisoč m2 kupim v Mestnem logu za kravjo krmo. Alojz Ramovž. Savlje.
11488-20
Hiša, vila
v Boh. Bistrici naprodaj. Poizve se pri dr. Petrlt, Boh. Bistrica.
11492 20
Krasna vila
tristanovanjska z vsem komfortom ln centralno kurjavo z obširnimi pro stori ln gospodarskim po slopjem. garažo in kras nim vrtom, nekaj minut od centra Maribora ugodno naprodaj. Psmi be na ogl. odd. Jutra pod »Srečen dom 22«
11464-20
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Komfortno
stanovanje
svetlo, v centru mesta, oddam avgusta v Gaievi ulici Štev. 6.
11386-21
Trisobno stanovanje
v palači Dunav oddam 1. avgusta. — Informacije pri upravitelju istotam.
11381-21
Trisobno stanovanje
solnčno, komfortno, z vsemi pritiklinarm, oddam avgusta mirni stranki v Ko-lizeiski ulici 38 Trnovo, I. nadsropje. Ogled od 11. do 3. ure.
11358-21
3-sobno stanovanje
oddam za avgust — Kralja Petra trg 8-III., desno, istotam oddam 1. junija 1-sobno kletno stanovanje.
11339-21
Dvosob. stanovanje
v Sp. Šiški, v vili, oddam linija event. pozneje. Odoa Koutnv. Ljubljana VII., Medvedova 28.
11321-21
Dvo- in štirisobno stanovanje
moderno, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«.
11554-21
Dvosob. stanovanje
oddam za avgust v Podmil-ščakovi 16. Vpraia se pri hišnika istotam.
11534-21
V sredini mesta Ljubljane so naprodaj:
prvovrstne stavbne parcele
odobrene od Mestnega poglavarstva.
Leže ob Poljanski cesti, Zarnikovi in Ciril-Metodovi ulici, ulici Stare Pravde, ob samostanu 00. jezuitov in cerkvi Sv. Jožefa; njih okolica je že vsa zazidana.
Stavbišča merijo:
a— 6 parcel od 500 do 700 m*, predpis: strnjena zazidava za tri nadstropne visoke stavbe.
b— 3 parcele, 500, 500 in 900 m*, predpis: odprti sistem ca vile.
Krasna sončna lega, Cist zrak. V bližini ni večjih prometnih cest, ne tovarn in ne železnic; tedaj ni prahu, saj in okuženega zraka.
Prvovrsten, suh, peščen svet, ne močvirnat in ne ilovnat. Na licu mesta je dovolj peska za zidanje in gramoza za betoniranje, vsled tega velik prihranek pri stavbnih stroških. Deloma izpeljan vodovod, električna in plinska napeljava ter kanalizacija.
Naprodaj je tudi več parcel v Rožni dolini.
Pojasnila daje tvrdka F. P. Vidic & Komp., Ljubljana, Prešernova uL
Trisobno stanovanje
v centra oddam. Ponudbe iu ogl. odd. Jutra pod »Mirno«.
11555-21
En oso b. stanovanje
oddam mirni stranki. Lepo-dvorska 3. pd hišniku.
11564-21
Trisobno stanovanje
v I nadstropju v rili za Bežigradom oddam za avgust. Poizve se Podmilšča-kova 7, parter, Bežigrad.
11536-21
Stirisob. stanovanje
• kopalnico se odda xa avgust. Resljeva 13.
11506-21
Dvosob. stanovanje
lepo, nolnčno v podpritličju rile v Levstikovi ulici 22 od dam s 1. avgustom.
11485-21
Dvosob. stanovanje
»olnčno oddam za avgust. Poizvedbe v Kopa Hfikl ul. 2 (Kolezlja) od 12. do 14.
11307 21
Družinsko
stanovanje oddam čez poletje v Go rlčamah pri Medvodah. Naslov t vseh posl. Jutra.	11406-21
Enosob. stanovanje
oddam. Rožo* dolina, cesta VI-4.	11401-21
2-sobno stanovanje
mirno T novi hiši 850
din o Kurjavo za avgust. Drogerlja Hermes Miklošičeva 30.
11359-21
Dvosob. stanovanje
oddam. Stari trg 24-11.
11437-21
Dvosob. stanovanje
oddam malt družini za 1. J unij. Božna dolina C. XIX-14.	11597 21
Dvosob. stanovanje
b kopalnico in pritikii-aaml oddam z junijem Stožice 165 blizu kisar-ne Produkt. 10965-21
Stanovanja
T novi hiši, tro ln dvo-eobra ter samska- najmodernejše Izvršena od damo za 1. avgust. Garaže v hlžL Informaci je: Slomškova 19. telef. 25-27	11602-21
Dvosob. stanovanje
oddam mirni strank v sredini mesta za 1. junij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11681-21
Dvosob. stanovanje
pritlično, oddam 1. avgutsa mirni in čisti stranki. Bolgarska 32.
11663-21
Na Gorenjskem
najraje v Radovljici ali Žirovnici, iščem za celoletni najem lepo solnčno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snaga I«.
11703-21
4-sobno stanovanje
v Tavčarjevi 4, 2 sobno dvoriščno in 2 sobi za pisarno alj samca v — Slomškovi 1 oddam za avgust. Več pri kamnoseku Vodnik, Kolodvorska 34.	11702-21
Dvosob. stanovanje
moderno na Mir ju oddam za avgust. Mar montova 13.
1144121
Trisob. stanovanje
komfortno t L nadstr. oddam s 1. Junijem v Ilirski ulici 12. Pojasni la pri g. Tavčarju.
11473-21
Trisob. stanovanje
oddam za avgust. Ogle datj od 15 do 17.. Rož na dolina c. IV-25.
11489-21
Enosob. stanovanje
s kuhinjo oddam 1. Junija. Medvedova 36.
1149521
Stanovanja
Boljša stranka
Išče enosobno stanova nje s kabinet, za julij II) Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Re den plačnik«
11374 21a
Stanovanje
enosobno ali majhno 2 sobno, čisto, snažno — išče mirna ln mažn« uradniška stranka (dve 06ebi) za takoj ali kas neje. Ponudbe z naved bo najemnine na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali kasneje«. H581-2ia
Enosob. stanovanje
oddam s 1. junijem. — Prednost starejša gospa gospodinja. Staničeva 21 11635-21a
Dvosob. stanovanje
suho in sončno s kopal nlco ln po možnosti s kabinetom išče mirna stranka za 1. Junij. Po nudbe na ogL odd Ju tra pod »Točna mirna stranka«	11632-21a
Stanovanje
d to ali trisobno za ta koj adl kasneje Iščem. Ponudbe s navedbo ce ne na ogL odd. Jutra pod »Zračno, sončno«.
11651-21«
2-sobno stanovanje
komfortno, z nemi pritikli-nami za mesec avgust, išče samcat boljši gospod v mestu ali neposredni bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesec avgust«.	11666-2la
Trisobno stanovanje
v pritličju oddam 1, av gusta. Polzve se Cesta 29. oktobra 6.
11622-21
iŠtirisobno
stanovanje iKmčno. brez prahu, s kopalnico ln drugimi prltlkllnaml oddam za avgust. Pojasnila daje Dolar. Gorupova 3.
11615-21
Enosob. stanovanje
visoko pritličje. Bleiwei sova 11 oddam za junij Pojasnila daje Dolar. Gorupova 3.
11616-21
Mirni in
boljši stranki
oddam eno dvo ali tri Bobno stanovanje v St. Vidu za 1. Junij. Albin Novak, Tacen 72.
11612-21
Dvosob. stanovanje
komfortno za avgust ipoceni oddam v Star nlčert ul. 20. Vprašati od 10. do 12. pri hišni icu Isto tam. ___ 11604-21
Enosob. stanovanje
s kuhinjo ln predsobo oddam junija mirni rtrankl. Celovška 142 Ogled od ia do 12.
11649 21
Dvosob. stanovanje
•olnčno oddam v vili nasproti Leonlšča Nekaj pohištva prodam. Koblarjeva 15.
11694-21
4-sobno stanovanje
komfortno oddam Nas! f ogL odd. Jutra.
11693-21
Dvo in trisobno
stanovanje
•olnčno na Miklošičevi osstl oddam mirni — stranki ali za pisarno. Naslov t vseh posl. Jutra.	11704 21
Dvosob. stanovanje
r I. nadstropju, Resljeva c. 30, oddam za avgust.
11671-21
Reseda 1 Din davek 3 Din za šifro aH dalanje naslova 5 Din NalmanJ šh znesek 17 Din
Komfortno
stanovanie
dvosobno, z vsemi pritlkii-nami v neposredni bližini rr,esta, išče boljša samska oseba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanie v mestu«.
11308-21a
Enosob. stanovanie
s kuhinjo, iščeta novopo-ročenca. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Plačnik točen«.
11404-21a
2-sobno stanovanje
blizu centra, s kopalnico, za avgust išče mirna stranka brez otrok. — Če je cena ugodna, plačam tudi pol leta naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Privatni uradnik«.
11102-21a
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, komfortno, iščem v bližini centra za iulii ali prei Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dve osebi«.
11322-21a
Zakonski par
brez otrok išče za 1 avgust stanovanje 2 ali 3 sob. Naslov Dr. Svoboda, Tavčarjeva ul.
11560-21a
Trisob. stanovanje
solnčno z vrtom iščem za avgust ali september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdravnik«.
11289-21a
Enosob. stanovanje
s kopalnico in pritiklinami išče za julij ali avgust zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Snažno 77«
11476-21a
Dvosob. stanovanje
po možnosti • kopalni co Išče mala družina za Julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod &1 fro »Redno plačujem« 11467 21a
Lepo sobo
opremljeno, sončno, s posebnim vhodom kopalnica. oddaim za 220 — din. Gerblčeva 40, Kolezlja.	10663 23
Solnčno lepo sobo
poceni oddam takoj. Medvedova 3-IH, desno 11580-23
Prazno sobo
z uporabo štedilnika — oddam starejši gospodič nI ali gospe. Naslov v ogl odd. Jutra.	:
11586-23
Lepo solnčno sobo
opremljeno s posebnim vhodom ln ev. tudj s hrano oddam takoj Po Izve se: Operna klet — Gledališka ul.
11583-23
Solnčno sobo
opremljeno čisto oddam sred) mesta stalni osebi. Poseben vhod s stop nlc, elektrika, parket. NaSlov Prečna ulica 8, nasproti kopeli.
11617-23
Sončno sobo
t novi hiši opremljeno, ali prazno s souporabo kopalnice oddam 15 ma j a. Jesenkova 2-II, sred nja vrata.	11613-23
Beseda i Din. daven o Din šifro ali dajanje naslova S Din Najmanj Š4 znesek 17 Din
Opremljeno sobo
s kopalnico, in posebnim vhodom, takoj oddam stal ni solidni osebi Strel iška ul. 22, phdičje, desno.
11411-23
2 prazni sobi
2 prazni sobi v centru, dvoriščna velika in manjša v I. nadstr. Primerno za pisarne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11207-23
Sobo
lepo opremljecu, s posebnim vhodom, oddam. Smar-tinska cesta 10.
11318-23
Opremljeno sobo
preprosto oddam cel dan odsotni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11559-23
Sobo
pripravno za pisarno ali lažjo obrt oddam za Ju ni J. Beethovnova 14.
11531 23
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico, iščem po možnosti v Šiški za luiij ali prej. Ponudbe na ogl. oddel. jutra pod šifro »Štiri odrasle osebe«.
11487-2 la
Mala družina
Išče stanovanje 2 sob s prltlkllnaml v sredini mesta za avgust. Ponud be pod »avgust« na ogl. odd. Jutra.
11301 21a
2-sobno stanovanje
s kopalnico, suho. sončno v sredini mesta Išče mirna stranka dveh odraslih oseb za julij ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z naved bo cene pod »Stalna stranka, točna plačnica« 11387 21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom ln kopalni co Iščem za 1. avgust. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Solnčno«
Sobo
lepo opremljeno oddam Gregorčičeva 17a-n.
11520-23
Veliko prazno sobo
ulično parketirano bližina magistrata, pripravna za vsako obrt, pisarno ali stanovanje, oddam. Mestni trg 11-I.
111505-23
Sobo
strogo separlranhn vhodom lepo opremljeno sončno takoj oddam solidni osebi. Uradnice Imajo prednost. Gregor člčeva ulica. Naslov v veeh posl. Jutra.
11026-23
Spalnice
kuhinje ln drugo pohl štvo po solidnih cenah priporoča Andlovlc, ml zarstvo. zaloga pohištva ln posteljnih žičnih vlož kov Komenskega ul. 34.	11619 23
Veliko
separirano sobo
v sredini mesta oddam takoj 1 aH 2 osebama. Sv. Petra c. 62-1.
11637 23
Opremljeno sobo
lepo s posebnim vhodom oddam v vili boljšemu gospodu.
11686 23
Izgubljeno
i um. aavea Din n turo ali dajanje naslova S Din Najmanj i, znesek 17 Din.
Listnica
s rasnimi potrdili, 3 sil kami ln večjo vsoto denarja Je zgubil reven fant od gostilne Lovšin do restavracije Derenda Izguba Je tem občutnej ša, ker denar nI njegova last. Najditelj se naproša, naj ga proti nagrad) Izroči v ogl. od Jutra.	11592 28
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj di znesek 17 Din
Nemško »Dogo«
po ugodni ceni prodam. F. Mohar, Bernekerjeva nI. 9 Moste.
»553-27
Ilišnoosebnega
čuvaja
psa, »redno lepega prodam. NaeL r vseh posl. Jutra.	11338-27
Modra mala papiga
Nlko je ušla. Odda naj se Pražafcova ul 17-n, Jeruc proti nagradi
11582-27
Foksterijerko
resaste dlake, z rodovnikom dresirano za lov, oddam ▼ dobre roke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lovski fox«.
11574-27
Psa volčjaka
dobrega čuvaja z močno hišico ugodno pro dam radi selitve. Koče nova 6 za tobačno tovarno.	11698-27
Zeleni papagajček
ki 81151 na Ime Piki. Je ušel. Najditelj naj ga odda proti nagradi Ko L 16. Gfttza 11480 27
| ' Železničar 1
' upokojen se tok poroči! U s poštenim ^"-'"trun Ponudbe pod »V lepo bodočnost« na ogl. odd. Jutra.	11256-25
Gospodična
stara 48 let, s lastno hi ttco ln vrtom se želi poročiti najraje z želez nlčarjem ali »lično, ki Ima pravico do pokojni ne starim od 50 do 55 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša« 11629 25
Poročim
dekle iz mesta aH deže le ▼ starosti do 25 let značaj no ln vajeno gospodinjstva s 60.000 d Id premoženja. Sem drž. uradnik z lepim lastnim domom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Srečni maj«
11643-25
Boljši dri. uradnik
poroči dobrega in poštenega dekleta z nekaj premoženja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zadovoljstvo«.	11573-25
Mlad gospod
akadem. naobražen, bi poročil simpatično gospodično z nekaj gotovine do 26 let staro, ki ima veselje do ostilne. Natakarice so iz-ljučene. Resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod značko »Čustvena«.
11657-25
Obrtnik
boljše stroke, srednjih let poroči pridno ln po šteno gospodično ali pa vdovo s 30.000 din. Ka pital potreben za pove Sanje obrta. Dopise na ogl. odd Jutra pod »Lepa bodočnost«
11722 25
menskega ul.
Dražbe
Beseda 1 Din, davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din
Na javni dražbi
v Laškem se proda dne 28 maja 1938 posestvo z dobro vpeljano restavracijo v Trbovljah, trg blizu cerkve. Interesenti se vabijo.
1110-32
Na javni dražbi
pri sodišču ▼ Šoštanju bo naprodaj dne 25. t. m. lepo rentabilno posestvo ▼ bližini Velenja. Pojasnila dobite pri Cok Anton, trg Šoštanj, Družmlrje.
11305 32
Dražba
zarublJenih odnosno — transfertmnih predmetov bo vršila podpisana davčna uprava lz proste roke dne 11. t. m od pol 9. dop. dalje na Po ljanskem nasipu 40. (Cu krarna). Prodajalo se bo razno pohištvo, slike, šlvalnf stroji, kop. kadi Itd. Davčna uprava mesto v Ljubljani.
11493-32
Sobo
s posebnim vhodom, oprem Ijeno za dve osebi, oddam Resljeva cesta 30.
11670-23
Dopisi
</saka beseda 2 Din iavefc 5 Din za da1am< naslova 5 Din najmani šl znesek 20 Din
Samostojna dama
srednjih let išče prijatelja. Dopise na ogl. oddelek Jut ra pod šifro »Smarnica«.
11561-24
Gospodu
oddam zelo lepo, strogo separirano sobo na Mirju. Marmontova 27.
11658-23
Kabinet
v oentru oddam. Naslov v ogiL odd. Jutra-
11435 23
Opremljeno sobo
poceni oddam 2 oseba ma. Koman, Cankarje vo nabr. 7-n.
11434-23
Lepo sobo
oddam gospodu. Cesta 29. oktobra 9 11. (Rim ska c), vrata 15
11455-23
Opremljeno sobo
strogo separirano oddam eni ali dvema osebama. Nebotičnik V.
11477-23
Sobo
s posebnim vhodom v centru poceni oddam. Naslov v vseh o,>si. Ju tra.	11309 23
Sončno sobo
opremljeno (ev prazno) oddam. Cesta 29. oktob ra (Rimska) 21a, II. le vo.	11388-23
Dve prazni sobi
s souporabo kopalnice. b podstrešjem ln kletjo takoj oddam. Grubarje-vo nabrežje 141.
11389 23
Solnčno sobo
opremljeno s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice oddam takoj boljši osebi. Tabor. So-kolakl dom I, nadstr. levo.	11372 23
11424-21a jutra.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom souporabo kopalnice oddam gospodu ali dami Naslov v vseh poslov.
11646-23
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š< znesek 17 Din
Separirano sobo
želt gospod, ki pride mesečno parkrat v Ljub ljano. Plača za dobo uporabe. Ponudite pod »Separatna soba« na ogl odd. Jutra. 11399 23a
Opremljeno sobico
Izrecno šolnino in suho, ne previsoko po stopnicah išče stalna solidna gospodična pri mirni stranki za 1. junij v centru ali bližini mesta po zmerni ceni. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Stalna ln redna plačnica«
11727 23a
Prazno sobo
okoliš sodišča, pritličje, prvo nadstropje, prost vhod iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. lutra *od šifro »Pisarna 109«.
11683-23a
Informacije
Informacije
trgovske in privatne, poizvedovanja itd., vrši strogo diskretno. Informacijski zavod, Ljubljana, Kolodvorska 41.	11568-31 1 den«.
Prijateljico
v Ljubljani, išče 28letna pr-e prosta in mirna uradnica Gorenjka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obiski — >zleti«.
_ 11497-24
Resnega znanja
z dostojnim. dobrim ženskim srcem želi slm patičen državni uslužbenec Dopise pod »Potujem na morje« na ogl odd. Jutra. 11108-24
Malda dama
lnteresantna Išče prija telja. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Gentl-men«	11627-24
Starejšega
upokojenca
žen gospa za skupno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miroljubna« 11571-24
. Upokojenka
želi spoznati osamljene ga lnteligenta od 50 do 60 let za skupne lzpre hode. Neanonimne ponudbe pod »Posestnica* na ogL odd. Jutra.
11700-24

Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din
•9 8ij ijbjs '«nEliqn(-j '»VXSOX« *Ajsdois*2
j posAod TS a»i»A3iqE2 — -jtb ssa ijiun oumSjs
»peuien«
•33A08 -n |»A »ono 3$ t8
»pomen«
o^ttmiz z c;cqnq rJfoj -(loqli!U oueuzud jpp -joza 9)iqop oujE[dzsjg
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
lz lekarne dr. G. PICCOLUA v Ljubljani se priporoča bledim ln j slabotnim osebam
Imam te rada Met tako lepo igraš...
lahfeva/fe brezp/ačen a?niJ(
HEINEL-HEROLR
d.z&z. /a/, rtvrfi/ce g/asbi/
MARIBOR stfOf
Parne stroje,
tiotle, turbine, vodne urbine, pogonske motorje montira, preure-1 ia, popravlja, Inducira ter izdeluje kurišča, Mstilce za vodo, zrak] in olje
DOMALE
Beseda 1 Din davek 3 Din za Slfro al', dajanje naslova 5 Din Najmanj š< znespk 17 Din
Vdova
stara 48 let, posestnica z mesarijo in 14-letnim sinom se želi poročiti z gospodom starim nad 50 let, z gotovino nad 60.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobno življenje«.
H 579-25
Vdovec
premoženjem Išče že
no dobro kuharico, po motnost) z nekaj pri hrankov. Ponudbe pod Oba srečna« na ogl odd. Jutra. 11314 25
34-letni ločenec
brez otrok, i«mt.ni* ma. nufakture v Avstrlj) žc U znanja a rojakinjo do 27 let. zdravo, strogo moralno, častne pretek lostl. lepe. vitke po starve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra najkasneje do 15. maja pod »Soli 11429 25
Najnovejši blagovi
la DAMSKE in MOŠKE obleke Velika izbira -Ugodne cene'
MIIK
Cr. iKOfli
UKANAM
JflGAfra OLK/
m »Mm-
Nov vozili red
V noči od 14. na is. maja bo stopil v veljavo na vseh naših in tudi sosednjih železnicah
V noči od prihodnje sobote na prihodnjo nedeljo bo na naših železnicah uveljavljen nov vozni red, ki bo ostal z majhnimi omejitvami v veljavi do prihodnjega poletja. Z istim dnevom bo uveden nov vozni red tudi po vseh sosednjih državah, kjer bo prav tako veljal eno leto razen v Nemčiji, ki bo z 2. oktobrom dobila poseben zimski vozni red.
Velikih sprememb novi vozni red ne bo prinesel. Brzi in torej mednarodni vlaki bodo skoraj vsi ostali v dosedanjih trasah razen popoldanskega iz Maribora, ki je preložen za 15 minut prej.
Na progi proti Zidanemu mostu sta nanovo uvedena dva para osebnih vlakov do Litije (ob 12.45 in 18.10 s povratkom ob 14.45 in 19.48). Izletniški osebni vlak proti Zagrebu bo odhajal pol ure pozneje (ob 23.00). Lokalni vlaki bodo po tem voznem redu vozili tudi med Poljčanami in Mariborom.
Na gorenjski progi je edina novost, da bo popoldanski lit odhajal 45 minut prej (torej ob 15.00). Izletniška vlaka bosta odhajala ob 5.08 in 5.56, vračala pa se bosta ob 22.15 odn. 22.45.
Proti Kamniku sta namesto popoldanskega para vlakov (okoli 16.) uvedena dva večerna vlaka s prihodom v Ljubljano ob 20.40 in odhodom ob 21.05.
Nova sta dalje dva osebna vlaka na progi Ljubljana—Rakek, kjer bo dopoldne prihajal ta novi vlak ob 9.05, vračal pa se bo na Rakek nekaj pred gorenjskim nočnim ob 23.26.
Na Dolenjski bo stanje nespremenjeno, skupno z novo uvedenim lokalnim vlakom do Grosuplja. Odhoda popoldanskih vlakov sta precej premaknjena, česar pa so potniki na tej progi vajeni že iz lanske sezone.
Po en vlak v vsaki smeri je pridobila tudi koroška proga od Maribora do Preval j.
V naslednjem nekateri podrobnejši podatki:
Po novem bodo torej vlaki iz Ljubljane odhajali:
proti Zagreba odn. Mariboru ob 0.35 (10 min. prej), 4.40 (10 min preje), 5.30 (kakor dozdaj), 8.00 (po starem), 9.10 (3 min. prej), 12.45 (nov vlak do Litije), 13.07 (2 min. prej), 13.32 (3 min. prej), 18.10 (nov vlak do Litije, 18.30 (7 min. pozneje brez postankov do Litije). 20.00 (po starem), 21.48 (simplonski, po starem), 22.00 (sezonski brzi vlak, 1 min. prej), 23.00 (izletniški vlak, 28 min. pozneje), 23.56 (1 min. pozneje). — Samo do Zaloga vozi še posebni vlak ob 19.13 (3 min. pozneje);
na Gorenjsko (v Bohinj in Planico) ob: 5.08 (L izletniški vlak, 2 min. prej), 5.43 (osebni vlak do Tržiča ob delavnikih, 7 min. prej), 5.56 (H. izletniški vlak, 4. min. prej), 7.12 (3 min. prej), 7.58 (sezonski brzi vlak, 3 min. pozneje), 9.44 (po starem), 11.45 (3 min. prej), 13.30 (kopalni vlak i>o odredbi direkcije, 55 min. pozneje) 15.00 (45 min. prej), 17.30 (do Tržiča, po starem), 18.40 (po starem). 20.50 ( 2 min. pozneje), 23.35 (nočni osebni vlak, 5 min. pozneje);
proti Kamniku ob: 5.28 (1 min. prej), 8.05 (po starem). 11.28 (2 min. prej), 13.50 (5 min. pozneje), 18.25 (po starem) in ob 21.05 (nov večerni vlak);
na Vrhniko ob: 7.42 (3 min. prej), 11.42 (2 min. pozneje), 14.00 (po starem), 18.35 (5 min. pozneje), 22.25 (izletniški, 5 min. pozneje);
na Notranjsko (do Rakeka in proti Trstu) ob: 1.34 (6 min. prej), 5.59 (1 min. pozneje), 6.15 (po starem), 8.37 (simplonski, po starem) 10.00 (po starem), 13.40 (kakor doslej), 16.56 (11 min. prej). 18.17 (3 min. prej), 23.26 (nov nočni osebni vlak);
na Dolenjsko (v Karlovac in Kočevje) ob: 5.22 (izletniški, 3 min. prej), 7.48 (2 min prej), 11.05 (vlak do Grosuplja ob delavnikih), 12.03 (1 uro 30 min. prej), 14.07 (2 uri 8 min. prej do Novega mesta), 19.10 (20 min. prej — do Karlovca).
Prihajali pa bodo vlaki v Ljubljano po novem naslednje:
iz Zagreba odn. Maribora ob: 5.17 (Izletniški, 3 min. prej), 5.51 (3 min. prej), 7.03 (po starem), 7.26 (sezonski brzi vlak, 6 min. prej), 8.26 (simplonski, 3. min. prej), 9.01 (1 min. pozneje), 9.30 (4 min. prej), 13.18 (kakor doslej), 14.45 (nov vlak iz Litije), 16.45 (16 min. prej), 18.05 (4 min. prej), 19.48 (nov vlak iz Litije), 20.20 (4 min. prej), 22.01 (1 min. pozne-ie), 1.16 (11 min. prej). — Samo iz Zalo-
ga bo prihajal te posebni vlak ob 6.32 (kakor doslej), z Gorenjskega (lz Bohinja ln Planice)
ob: 6.55 (samo ob delavnikih iz Tržiča, 15 min. prej), 7.38 (2 min. prej), 8.50 (kakor doslej), 11.38 (39 min. prej), 16.11 (33 min. pozneje), 17.58 (2 min. pozneje), 18.49 (kopalni vlak po odredbi direkcije, 1 min. pozneje), 19.25 (iz Tržiča, kakor doslej),
19.42	(po starem), 20.30 (5 min. prej,
21.43	(sezonski brzi vlak, kakor lani), 22.15 (I izletniški vlak, 3 min pozneje), 22.45 (H izletniški vlak);
iz Kamnika ob: 6.45 (1 min. prej), 7.30 (samo ob delavnikih, 5 min. prej), 10.50 (4 min. prej), 13.25 (3 min. prej), 17.35 (33 min. prej), 20.40 (nov vlak namesto popoldanskega ob 15.43) in 22.20 (izletniški, 25 min. prej);
z Vrhnike ob: 6.50 (5 min. prej), 9.28 (8 min. pozneje), 13.14 (po starem), 17.45 (5 min. prej), 21.25 (izletniški, 5 min pozneje) ;
z Notranjskega (a Rakeka in od Trsta)
ob: 4.13 (4 min. prej), 7.06 (po starem), 9.05 (nov dopoldanski vlak), 12.59 (po starem), 13.22 (1 min. prej), 19.05 (10 din. prej), 21.38 (simplonski, po starem), 22.08 (kakor doslej), 23.50 (po starem);
z Dolenjskega (iz Karlovca ln Kočevja) ob: 6.42 (8 min. prej), 8.53 (12 min. prej),
12.42	(vlak lz Grosuplja ob delavnikih), 14.52 (8 min. prej), 18.44 (mešani vlak iz Grosuplja do Ljubljane doL kolodvora), 20.38 (1 min. pozneje) to 22.40 (izletniški, 30 min. pozneje).
Iz postaje Maribor gL fcoL bodo pa od 15. maja pdhajall vlaki:
proti Ljubljani odn. Zagrebu obe 2JJ0 (kakor dozdaj), 5.00 (5 min. prej), 9-16 (4 min. prej), 13.05 (nov vlak do Poljčan),
13.43	(15 min. prej), 14.17 (2 min. kasneje), 18.01 (1 min. prej), 21.10 (sezonski brzi vlak, kakor lani) in 21.40 (po starem);
proti Cakovcu odn. Mnstd Soboti otr.
5.32 (nespremenjeno), 8.37 (prav tako), 11.38 (26 min. pozneje), 16.55 (5 min preje), 21.40 (po starem);
na Koroško ob: 4.00 (do Rufi, SO mt^ prej), 5.41 (1 min. pozneje), 10.40 (nov dnevni vlak), 13.38 (18 min. pozneje), 14.30 (do Ruš, 2 min. prej) ln 18.46 (2 min. prej);
v St. Oj In Avstrijo ob: 8.13 (kakor dozdaj), 7.00 (8 min. prej), 8.12 (sezonski brzi vlak, kakor lani), 10.00 (kakor prej), 13.00 (5 min. prej), 16.30 (po starem), 18.41 (ob delavnikih do St. nja, 3 mtn pozneje) ta 20.50 (po starem).
V Maribor pa bodo po novem prihajaJl: iz Ljubljane odn. Zagreba ob: 2.53 (kakor doslej), 5.13 (1 uro 23 min. prej, brez daljšega postanka v Celju), 7.34 (nov vlak iz Poljčan), 7.48 (sezonski brzi vlak, 1 min. prej), 9.13 (5 min. prej), 11.44 (4 min. prej), 16.08 (1 min. prej). 17.20 (2 min. prej), 22.16 (1 min. pozneje);
iz Čakovca odn. Murske Sobote ob: 6.10 (26 min. prej), 8.50 (2 min. prej), 14.05 (16 min. prej), 18.36 (3 min. pozneje), 21.57 (1 min pozneje);
s Koroškega ob: 4.55 (samo do Rufl, 29 min. prej), 7.29 (1 min. prej), 12.29 (3 min. pozneje), 16.45 (nov dnevni vlak), 20.35 (2 min. prej). — Samo z Ruš do Mariborskega kor. kolodvora vozi te posebni vlak s prihodom ob 15.26.
iz St. Dja ta Avstrije ob: 2.30 (nespremenjeno), 738 (samo ob delavnikih iz St. Ilja, kakor doslej). 8.22 (1 min. prej), 21.14 (kakor po starem), 13.18 (16 min. prej), 17.40 (kakor dozdaj), 20.42 (sezonski brzi vlak. 1 min. pozneje) ta 21.25 (1 min. pozneje).
Dobro ta koristno je, če si človek, ki ga pač vsak dan lahko zadene, da mora na pot, vsaj površno ogleda, kako je sestavljen ta preklicani vozni red ta kje ga vse čakajo morebitne nevšečnosti, kadar se mu bo najbolj mudilo. Za poletno sezono je takšen pogled še večjega pomena ker v teh meseceh ne potujemo samo tedaj, kadar je neobhodno potrebno, temveč — kolikor ta kakor se pač da — tudi tedaj, kadar se nam zahoče ven lz mestnih zidov v prirodo ta na sotace.
čitajte in Širite »J U T R 0«!
to^cN\
coenanj aAi.vai caj
>pei "Miča. (tamn e
n bolezni ftotčnega neburja aoblt* pri aavnetr 'astopmicu: *karm on S» IV»NU, .agreb Kaptm st 17 ^roepezu- « edrsvije-1 )u pošljem« zastonj.
Ogl rag & ar 27870
i INSERIRAJTE V „JUTKU"!
Radi ogromne zaloge in pomanjkanja prostora odprodamo
iz skladišča
več sto koles nemškega izvora.
JERŠE LEO
Kotnlkova ulica Poleg Mestne elektrarne.
Javno skladišče TURK,
Telefon 30-73.
Industrijsko podjetje ▼ Ljubljani
IŠČE
za knjigovodstvo mlajšega pridnega trgovsko naobraženega
URADNIKA
Zaželjena je parletna praksa ni pa neobhodno potrebna.
Pismene ponudbe s prepisi spričeval in navedbo referenc na: Reklam Rozman, reltlamno podjetje Ljubljana, Pražakova 8.1.
z vdelano rumenico. . ^ ^^ ^	Dva ISOCHROM drobnozrnata
dia 199* mma*Vsak **** M16 p°snetkov
DOBIVA SE V VSEH FOTOTRGOVINAH.
§oCdnetjevt
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE
mes&rsfii
L
Osnovano 1906
BRATJE GOLDNER
S U B 0 T 1 e A
Kupimo
DVA DIESEL MOTORJA
po 200—350 KS po možnosti z odgovarjajočim generatorjem od 3000 in 6000 voltov napetosti, 50 period. Ponudbe poslati na Elektro-MakiS a <L, Beograd, Karadjordjeva 51.	4511
JEKLENITE ŽIVCE,
pa boste ponovno poeta 11 energični ln za delo sposobni. iKA LE FLULD«, (ekstrakt lz žlez zdravih živali) regulira Izločevala o delo vseh žlez. krepi ves organizem in uravnoveša žlvial sistem tako. da postane človek zopet aktiven v življenju tn sposoben za delo. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masa-rykova 9, Miloš Markovih. »KA LE FLUID« 6e prodaja v lekarnah.	8 br. 10537'33
TA ZAŠČITNI ZNAK NA STEKLENICI
%
i/mtCMM
Otroški vozički	UvoKolesa	Bivalni »troji
najnovejših modelov	motor j L uicikljl	pogrezljlvl
Po zelo nizki ceni! Ceniki frankol
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4.
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
PRESELILA SE JE TVRDKA
DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE
KOVIN, ZRCAL IN OKEN, PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO
ki po svojem kemičnem sestavu predmete
SIJAJNO OČISTI, SVETLO POLIRA, TRAJNO VARUJE, DESINFICIRA
PAZITE NA ZAŠČITNI ZNAK
Gostilno in hotel
V ROGATCU
z vsem inventarjem oddamo v najem. Sredi trga, 10 tujskih sob, 4 gostilniški lokali, velika dvorana z gledališkim odrom, veranda avtogaraža, kleti, shrambe, obsežen zelenjadni vrt. Ponudbe z navedbo jamstva poslati na
CELJSKO MESTNO HRANILNICO V CELJU.
Bokal Anton
ki Vam dobavi in položi PARKETE
DOMAČE IN SLAVONSKE IHHHBH
LJUBLJANA — RESLJEVA CESTA — TELEFON 49-82 Zmerne cene!	Solidna postrežba!
»UKOD« VEZANE PLOŠČE (Šperrplatte) po brezkonkurenčni ceni, dobavi JOS. ZALTA & CO, LJUBLJANA — Tyrševa 9, poleg »Figovca«.	Zahtevajte ponudbe !
Hotel Vila Lucija
Aleksandrovo otok KRK
Pension z vsemi taksami od Din 45.— naprej. Prospekti se dobijo brezplačno pri Putniku in pri upravi hotela
Preproge
razne vrste kupite najceneje pri
SEVER — Marijin trg Z
Naznanilo!
Preselil sem svojo trgovino s kožuhovino na
Jurčičev trg 3
Priporočam se cenjenim damam za shrambo kožuhovine, popravila in moderniziranje čez poletje po konkurenčnih cenah ter barvanje vseh vrst kož.
Krznarstvo Franc Kenk — Jurčičev trg j
KOLESA
v prvovrstni izdelavi, solidni okvirji, zunanje lotani, z obojkami, poniklani ali k romani znamke A X O kupite ugodno pri
H. SUTTNER. LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6.
Zahtevajte brezplačen cenik!	Ugodni plačilni pogoji!
»JUTRO« ZAVARUJE!
Komercijalni, reprezentativni
uradnik,
kot pomoč ravnateljstvu ali privatni sekretar, (mlajša moč)
z akademsko in trgovsko naobrazbo, vešč slovenščine, srbo - hrvaščine, nemščine, angleščine, ter francoščine
išče m e S t O ▼ industriji ali velepodjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« na naslov: »Nastop«.
Točno plačuj »Jutra« naročnino, varuj svojcem zavarovalnino!
i- # *
.v, -5-is >:,;-/.'-i
ZAHVALA
Vsem, ki so nam izrazili svoja topla sočutja ob smrti našega nepozabnega
dr« Borisa Krištofa
izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini za pogrebne obrede, upravam državne bolnice v Novem Celju, državne bolnice na Studencu in v Ljubljani, dravski diviziji za častno spremstvo, oficirskemu zboru, zdravniški zbornici, zastopnikom zdravstvenih korporacij, vsem gg. zdravnikom za požrtvovalno zdravniško pomoč, čč. sestram in strežnikom za vestno in požrtvovalno nego ob bolezni in spremstvo, pevskemu zboru uslužbencev umobolnice, Ljubljana-Studenec za ganljive žalostinke.
Nadalje se zahvaljujemo njegovemu kolegu prijatelju dr. Alfredu Fischerju za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so pokojnega spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti v prerani grob.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v kapelici Splošne državne bolnice V Ljubljani v ponedeljek, dne 9. maja 1938 ob 6.30 zjutraj.
LJUBLJANA, dne 7. maja 1938.
JOVANKA KRIŠTOF in ostalo sorodstvo
ON SPI NEMOTENO!
ušesa proti hrušču. Din 24.— v lekarnah in drogerijah.
PRODAMO
OPREMO M KMflfliOlOM
1 drobilec 40x60 cm, 1 drobilec 30x40 cm, 1 bobenj za sortiranje tolčenca, 1 kompl. prevozni trak (Fbrderband) dolžine 12 m, širine 0.5 m, 1 Benz-Dieselov motor 60 ks MWM, 1 kompresor na dve stopinji za5m' zraka v min., z zračnim rezervarjem in cevnim vodom fabr. Flottmann, 3 kladiva za vrtanje š. 15 kg, znamke Bohler,
1 centrifugalna sesalka (4 stopinje), 1 dinamo 12.5 KW istosmerega toka 220 V, 1 elektromotor 10 KW istosmernega toka 220 V,
1 elektromotor 3 KW istosmernega toka
220 V,
1 elektromotor 1.1 KW istosmernega toka 220 V,
13 komadov vozičkov (huntov) a prostornino 0.75 m»,
Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod St. »18«.
Odiicite naie (printerje
Aialins/ca f®«e£ JCrC)
priljubljeno morsko kopališče. Peščena plaža. Večkratna zveza s Sušakom. Popoten pension z vsemi taksami dnevno: od 50.— do 70.— din. Informacije: Turistički odbor.
©r i/cvetlica
morsko kopališče in letovišče v Hrvatskem primorju. Informacije: kopališče in uradi Putnika.
Ts h erapia — *M ir am a r e
vodeča hotela v Primorju. Ista uprava: Palače Hotel, Zagreb.

paCace HioUt Slišan} Jlovi (<v:»odota&)
leži tik na plaži. Topla in mrzla voda. Dnevno koncert z zabavo.
Sušatc
izhodna točka za vse kraje na Jadranu. Prijetno bivališče v vsaki letni dobi. Moderni hoteli in kopališča. Izleti na Platak. Informacije: Gradski turistički odbor.
Jtah
čarobni, najlepSI otok na hrvatskem Jadranu. Idealno morsko kopališče in letovišče. Informacije: Turistički odbor.
Veliko podjetje
išče stavbenika
z dovrSeno srednjo tehnično flolo in daljšo
prakso za nadzorstvo ln ohranitev več stavb v Beogradu ln provinci. Nameščenje stalno. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in službovanja in prostim prepisom dokumentov dostaviti pod Šifro »Gra-djevinar« najkasneje do 15. maja t. L »Sedmi sili«, Beograd, Poenkareova ul. 2L
Oglasi v „JutruM imajo vedno največji uspeli S
Zahvala.
Ob bridki uri ločitve od moje srčno ljubljene tenke
LUDMILE
sem bil deležen mnogo sočustvovanja ki mi bo ostalo v tihem in trajnem spominu.
Kljub temu pa čutim Se dolžnost, da se toplo in iskreno zahvalim gg. zdravnikom SploSne ženske bolnice, ki so se zaman trudili, da bi pokojnici rešili življenje, čč. sestram za vso skrb in nego male Milice, Gorenjelogaškemu Sokolu za častno spremstvo tn krasni venec, gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke, vsem, ki ste obsuli krsto pokojnice s krasnim cvetjem in Številnimi venci, vsem Vam, ki ste z osebno udeležbo pri pogrebu dali izraza svojim srčnim čutom ter končno vsem, ki ste pismeno ali osebno izrazili sožalje — izrekamo tem potom svojo globoko občuteno zahvalo.
Blekova vas — Logatec, dne 6. maja 1938.
GOSTISA JAKOB, soprog, v Imenu hčerkice ln ostalega sorodstva.
NOVOSTI — Izvanredno nizke cene! Najboljša in trpežna rinmaka >11 moška kromirana in poniklana
kolesa od din 500.—
naprej, zajamčen nemški izdelek, z večletnim jamstvom.
Tovarniška zaloga svetovno znanih tovarn: WANDEBEB — STTRIA — DtlBKOPP — AOLER — VICTORIA — AUTOMOTO — BISMARCK ITD.
TOVARNIŠKA ZALOGA MOTORNIH KOLES WANDERER.
V največji izberi po ugodnih plačilnih pogojih dobite najceneje pri
JOS. JERNE Jčlč, Vrhnika
Kdor želi poceni dobro damsko ali moško kolo, naj si pred odločitvijo nakupa v lastnem interesu brezobvezno ogleda našo zalogo.
TEL- 45-60
STROJNO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA
ING. OGNJESLAV BORSTNAR
LJUBLJANA — ŠIŠKA, SV. JERNEJA CESTA ŠT. 18
izdeluje razne stroje, strojne dele, transmisije železne konstrukcije, žagine in mlinske opreme
VODNE TURBINE
zatvornice itd. Montira in popravlja parne kotle. Izvršuje načrte, proračune in ekspartize
iMt;itin«iiimnitiiiiiU'Uflittimi<4mtHN«M
| „ A C Z O L"
C
najidealnejše sredstvo | za impregnacijo in konserviranje lesa.
I Nenadkriljiva in najsigurnejša zaščita.
Zahtevajte prospekte in vzorec. I »FERROSTIT«, Zagreb, Račkoga ul. 3.
imHiiiiiiuniitiiN
K JL S iu
V zapuščinski zadevi po dne 19. m. 1938 umrli SMOLE JULIJI, posestnici v Ljubljani, Kolezijska ulica hšt. 34., se bo v zapuščino spadajočo nepremičnino vlož. št. 1562 d. o. Trnovsko predmestje, ki obstoji iz visoko pritlične hiše z vrtom, vsled tus. sklepa z dne 21. aprila 1938 opr. štev. I O 344/38/5 prodalo na
PROSTOVOLJNI SODNI DRAŽBI,
ki se bo vršila v petek, dne 13. maja ob
11. uri dopoldne v pisarni UŠLAKAR IVANA, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg hšt. 8.
Cenilna vrednost, ki je tudi vzklicna
cena, znaša 177.142.— Din.
Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti kot vadij 18.000.— Din.
Natančnejša pojasnila se poizvedo v pisarni podpisanega javnega notarja kot sodnega komisarja, kjer so na vpogled tudi dražbeni pogoji.
UŠLAKAR IVAN, javni notar kot sodni komisar.
Vsem, ki rabijo reklamne koledarje!
Za vsako industrijo, podjetje, trgovino in obrt je najkoristnejša »reklamna novost« enkratna obdaritev svojih odjemalcev s stenskim odnosno namiznim
»Večnim koledarjem«
Najučinkovitejša reklama a vendar velikanski prihranki z ozirom na dosedanje izdatke pri nakupu reklamnih koledarjev in sicer:
Pri od jemu 100 kom. prihranite z Večnim koledarjem v 5 letih 2.800.— Din, pri 250 kom. 6.000.— Din, pri 500 kom. 10.600.— Din; pri 1000 kom. 19.600 Din; pri 2000 kom. 36.000.— Din; pri 5.000 kom. 75.000.— Din; pri 10.000 komadih 140.000,— Din.
Ne samo, da ima obdarovanec pri rokah Večni koledar, ampak je dovolj prostora na koledarju za vplivno reklamo vsakega podjetja v najizrazitejši obliki, sliki in besedi, ki ostane stalno pred očmi obdaro-vančeve okolice.
Cenjene interesente opozarjamo, ki razumejo pomen učinkovite a vendar cenene reklame, da nam čimpreje javijo pismeno svoj naslov z navedbo obrata in event. število potrebnih izvodov, če hočejo biti pravočasno postrežem vsled predvidenega obilnega dela.
Ne odlašajte na poznejši čas, ker Vam hočemo najprvo predložite podrobno ponudbo, načrte in morebitne nasvete. Izvršimo vsako delo po predloženem osnutku, sliki, tekstu, panorami, i. t. d. po isti ceni z Večni m koledarjem. Prodajna cena se suče med Din 3.50 in 7.— Din za komad.
Založništvo reklamne novosti Ljubljana I., Miklošičeva 6.
Naročniki ,Jutra4 so zavarovani za lo.ooo Din.
izdeluje in dobavlja po nizki ceni
LE© PAULIN
(HRASTOVE, BUKOVE, JAVORJ^^E) MIZARSKE PLOŠČE (Panelplattf VEZANE PLOŠČE (Sperrplatte)
parna žaga, tovarna parket in vvsJrja _
pošta Straža pri Novem mestu — žel. postaja Straža-Toplice — Telefon Straža 2
Javljamo tužno vest, da je 6. t. m. ob 15. umrl zaslužni
gospod
Janko Zalokar
član nadzornega odbora Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Jerneju na Dolenjskem
Pogreb bo v nedeljo 8. t. m. ob pol 16. izpred hiše žalosti na tukajšnje farno pokopališče.
Pokojnika bomo ohranili V najčastnejšem in najhvalež-nejšem spominu.
V ŠT. JERNEJU, 7. maja 1938.
Načelstvo
■Hihauai MtUiaGMj^HHHHHHHHBHMHHHHI			j	m m
	Miail^SIMIMBBaM—			i
ZAHVALA
Vsem, ki so našega nepozabnega, ljubljenega soproga, brata in strica, gospoda
FRANCA SEVERJA
spremili na njegovi zadnji poti ali nam kakorkoli izrazili svoje sožalje izrekamo našo najglobljo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gosp. dr. F. Ambrožiču iz Postojne za njegov dolgoletni trud, veleč. g. dekanu iz Postojne, preč. gospodoma župnikoma iz št. Petra in Trnja, vsem darovalcem prekrasnih vencev, gasilcem iz št. Petra, pevskemu društvu iz št. Petra za ganljivo petje, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili spomin blagega pokojnika.
Bog povrni vsem!
St. Peter na Krasu, Hrastje.
Žalujoča soproga MARIJA SEVER in ostalo sorodstvo
MAJ 1938
45.300-404
Za lepe dneve najcenejši in najprlprav-nejši platneni čeveljčki z gumastim podplatom. VeL 27-34 Din 19.—, štev. 35-42 Din 25.—, moški din 29.—. Izdelujemo jih v beli, sivi in drap-barvi.
48421-6608
Otroški gumasti čeveljčki na zaponko, praktični za šolsko deco, ki Ima daleč v šolo. VeL 27-30 Din 25.—; 31-34 Din 29.—; ženski Din 85.—.
2961-43864
Dobrim otrokom za spomlad te fine, pregibljive sandale z okraskom in sponko preko rista od št. 27-30 Din 49.—; štev. 31-34 Din 59.—; štev. 35-38 Din 69.—.
2861-63665
Lepi otroški lak-čeveljčki z okrasnim jezikom preko rista. št. 27-30 Din 69.—; št. 31-34 din 79.—; isti Iz belega nubuka za isto ceno.
63995-1492
Za odpočitek nog elegantni lahld in udobni poletni čeveljčki iz belega ali drap lanenega platna.
4975-16181
FinI ženski šol nI Iz belega usnja z rjavo kombinacijo, usnjenim podplatom sponko preko rista.
in
0995-46120
Udobnost nad vse! Izkrojeni v ristu ln bogato okrašeni čevlji. Vežejo se z okusnimi pentljami. Zelo so lahki, za to jih kupite za izprehod.
4365-16168
Zelo elegantni in okusni čeveljčki lz belega semiša. Udoben kalup, elegantna oblika in nizka peta nudijo nogi udobnost in lahkoto pri hoji.
1305-94220
Elegantni čeveljčki iz modrega semiša. Priporočamo jih damam z visokim listom. Pentlja je okusno okrašena z rdečim usnjem.
8467-2675
Moške sandale, izdelane lz sivega diftlna z usnjenim podplatom in usnjeno peto. Zelo udobne in lahke.
9837-8642
Novi model! Elegantnemu gospodu poleg spomladne obleke ti fini čevlji v drap-rjavi kombinaciji.
9039-24673
Bogato okrašeni moški čevlji, izdelani iz sivega semiša ali drap-usnja z usnjenim podplatom. Podajo se vsaki poletni obleki.
c mučile se
s popravljanjem nogavic! Izpuščene nitke popravljamo naglo, strokovnjaško in poceni. Varujte svoje oči, čas in denar, dajte nam <voje nogavice v popravilo!
Za naglo in praktično zapenjan je čevljev na gumbe, itane samo Din L
»LALA«
Vsaka elegantna ln varčna dama pozna našo »LALO«. Prej smo jo prodajali za din 19.— a sedaj stane samo Din 15___
Nič več plešavosti.
Javne zahvale.
Z uporabo »MORANE« sem zelo zadovoljen. Izginil mi je prhljaj in prenehalo izpadanje las, pa sem vam za to zelo hvaležen.	Franjo Bunjak, Gračani kbr. z. p. Zagreb.
Nimam besedi, kako bi se vam zahvalil, ker mi je s pomočjo vaše čudežne vode »MORANE« izginil prhljaj in ki je preprečila izpadanje las, pa so mi že začeli rasti mladi in zdravi lasje.	Ivan Borojevič, Slatina.
Z veseljem vam javljam, da so mi začeli rasti mladi in zdravi lasje in da je izginil prhljaj. Ona zasluži vsako pohvalo.
Jovan Jovanovič, trdnjavska artiljer. Basič B. K. Z uporabo prve steklenice »MORANE« sem zelo zadovoljen, prhljaj je izginil, a lasje so dobili svoj naravni blesk.
Niko Prestor, Gorjuše ž. p. Bohinjska Bistrica. Ker sem zadovoljen z »MORANO«, jo še nadalje uporabljam in povsod priporočam.	Najdan VeUč, Barbatovac.
»MORANA« tekočina je vredna hvale, na sebi sem jo poskušal in jo morem vsakomur priporočiti.
Svetolik Ljubič, Jasenovac.
Z zahvalami nadaljujemo v nedeljo, dne 15. t. m. »MORANA« se dobiva v vseh trgovinah te stroke.
RAZPIS
PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA V CELJU razpisuje dobavo avtobusne šašije: motor 6 cii. bencinski, 60 KS, električna Bosch-razsvetljava, nosilnost 2 tone, brzine 4-f 1, minimum 60 km na uro, kolesa: 2+4 + 1 rezerva, spredaj in zadaj enaka dimenzija, razmak koles 4.15. — Rok za vložitev ponudb 8 dni, direktno na Prostovoljno gasilsko četo v Celju.	4473
BRZOPARILNIKI
z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom
KOTLI ZA ŽGANJEKUHO
vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminjasti kotli za sadne soke, tovarniške naprave itd. — najceneje pri tvrdki
dr. z o. z. LJUBLJANA, Kolodvorska 23, TeL 37-92.	Zahtevajte prospekte!
„Kotlarka"
ta napreduje t
M. ŠTELE
TRGOVINA Z JUŽNIM IN DOMAČIM SADJEM, ZELENJAVO IN DEŽELNIMI PRIDELKI NA DEBELO
Ljubljana - škofijska palača,
vhod Pogačarjev trg
NA ZALOGI ZMEROM SVEŽA POVRTNINA (SOLATA, ŠPARGLJI, GRAH, NOV KROMPIR. ARTIČOKE, KARFIOLE), SADJE, ORAN2E — ITALIJANSKE, GRŠKE IN JAFFA — LIMONE, ROZINE, FIGE VSEH VRST, MANDLJI,
LEŠNIKI, OREHI L T. D.	v
TOČNA POSTRE2RA.
TELEFON 25-47
SOLIDNE CENE.
SKLADIŠČE TABOR 2
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Noigk. - Vsi y Ljubljani.