VEČEDNIK
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI B8S5S8HI ^tHSiPr K'. Ul					
1 Lete XIV. j Štev. 135	TELEFON UREDNIŠTVA: UPRAVE: 25-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3 TELEFON LJUBLJANA:	26—67 in 28-67 tel. 260 46-91	Maribor, ponedeljek 17. junija 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali po pošti 14 din, Dostavile« na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409	Cena din 1.—
Petainova vlada v Franciji
Tekom noči je Reynaudova vlada odstopila - Novo je sestavil maršal Petain, podpredsednik
je pa postal general Weygand - Pred usodnimi sklepi nove vlade
LYON, 16. junija Havas. SINOČI OB POLNOČI JE OBJAVIL FRANCOSKI RADIO, DA JE BILA ZADNJA SEJA FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA SVE TA, KI SE JE ZAČELA OB 22. URI, KONČANA OB 23.30 URI. VLADA REYNAUDA JE ODSTOPILA, PREZIDENT LEBRUN JE POVRNIL SESTAVO NOVE VLADE MARŠALU PETAINU. V NOVO MINISTRSTVO JE VSTOPIL KOT PODPREDSEDNIK GENERAL WEYGAND,
Sestava nove francoske vlade
LONDON, 17. jun. Reuter. Po sinočnji zadnji seji francoske vlade, ki ji je predsedoval prezident republike Lebrun, je bil izdan sledeči komunike: TL ozirom na tre-notne okolnosti je ministrski svet na pred log ministrskega predsednika Reynauda sklenil poveriti sestavo vlade visoki oseb posti, ki je deležna nedeljenega spošto. vanja celokupnega naroda. Potem ko je prezident Lebrun ta predlog sprejel in se zahvalil v imenu naroda odstopajočemu Reynaudu za izreden trud zadnji dobe, je poveril sestano vlade maršalu Petainu, ki Je v teh težkih trenotkih francoske zgodovine še enkrat vzdel na avoja ramena vse brem« odgovornosti. Za tem je bila sestav J Jena nova francoska vlada, ki ji načeluje maršal Petain. Podpredsednik in minister za narodno obrambo je general Weygand Vojni minister je general Colson, minister za vojno in trgovsko mornarice je admiral Darian. Takoj po sestavi nove vlade,
se je sestal novi ministrski svet na prvo sejo, da sprejme prvo daljnosežno odloči tev, ki bo storjena že v najbližjem času. Prva seja ministrskega sveta se je sestala takoj po prispetku odgovora prezidenta Roosevelta. Doslej še ni bilo mogoče Izvedeti nobene podrobnosti o stališču, ki ga bo zavzela z ozirom na to francoska vlada, ki pa bo vsekakor najdaljnosežnej-šega pomena. Tudi nobenih komentarjov o tem še ni. Treba pa je vsekakor vzeti v poštev sinočnjo deklaracijo angleške vlade, ki je odločena nadaljevati boj do konca.
PRED USODNIMI SKLEPI
LONDON, 17. jun. Reuter. Nedvomno bo nova Petainova vlada že tekom današ njega dneva sprejela odločilne sklepe. Francoski radte Je Javil davi, da ni potreba posebej podčrtati, da bodo ti sklepi imen težke posledice.
BORDEAUX, 17. jun. Havas. Nova francoska vlada je imela pod predsedstvom Lebruna svojo prvo sejo in razpravljala o občem vojnem in diplomatskem položaju.
IZPOPOLNJEVANJE VLADE LONDON, 17. junija. Reuter. Francoska vlada se še sestavlja. Tako sta bila imenovana še 2 državna podtajnika, in sicer 1 pri ministrskem predsedniku z imenom AHbert, doslej častni prlsednik državnega sveta, drugi pa za begunce poslanec Schumann. Nadalje so stopiti v vlado senator Chautemps, Premioourt, prvi predsednik kasacijskega sodišča, po slancl Pommaret, Riviere, Rivaud (Rlge-aud) profesor na Srbonski, poslanec Fro-saard, Fe*rie la Ybarn6geray,
LONDON, 17. jun. Reuter, Po objavi novah članov Petainove vlade je sipiker v francoskem radiu, naglasil, da bo v vlado najbrž vstopil tudi admiral Abrial. Reynaud je sprejel v presledku vladne
Rusi zasedli s svojo vojsko Litvo in poslali enake zahteve Estonski in Letonski - Litvanski prezident pobegnil v Nemčijo - Pogajanja med Sovjetsko zvezo, Anglijo in Francijo?
MOSKVA, 17. jun. Reuter. Uradno javljajo, da je sovjetska vlada zahtevala poiačanje posadk v Litvi, Estonski in Letonski in da se sestavijo vlade, ki bodo sposobne izvesti sklenjeni pakt o nenapadanju. Kakor Litva sta tudi Estonska hi Letonska sprejeli ruske zahteve.
TALLIiN, 17. jun. Reuter. Sovjetska vlada je poslala Estonski ultimativne zahteve, ki jih je estonska vlada sprejela, takoj nato pa podala ostavko. Preds. republike je poveril mandatarja s sestavo nove vlade. Rusi so zahtevali od Estonske pojačanje svojih posadk.
LONDON, 17. junija. Esohamge Telegr. V soboto je sovjetska vlada poslala litvanski vladi ultimatvno noto, v kateri je zahtevala od nje pristanek na to, da sovjetske čete zasedejo Litvo. Litvanska vlada je zahtevo sprejela in ob 17.10 so se sovjetske čete že pričele pomikati preko meje na določene položaje. Zasedle so tudi Vilno in Kaunas. Prezident litvanske republike Smetona je takoj v soboto z nekaterimi člani vladi pobegnil v Nemčijo, njegove funkcije pa je takoj nato prevzel po določilih ustave ministrski predsednik Merkls. Merkls Je imel včeraj govor po radiu, v katerem je dejal, da so sovjetske čete zasedle Litvo samo zaradi tega, da povečajo varnost Sovjetske zveze, pa tudi varnost Litve same. Zato jih je treba sprejeti kot prijateljsko In zavezniško vojsko. Red in mir se morata ohraniti in delo se mora nemoteno nadaljevati. Zasedba Utve po sovjetskih četah ja vzbudila po vsem svetu ogromno pozornost. V Angliji so jo sprejeli % zadovoljstvom in splošno se naglaša, da le Sovjetska zveza Izvojevala s tem svo* lo drugo veliko zmago v tej vojni, in to brez vsakega prelivanja krvi. Sovjetska zveza ustvarja z vso nagHco svoje baze za defenzivo b ofenzivo, kar dokazuje tudi dejstvo, da zbira vedno večje čete
vzdolž Baha in vse sovjetsko-nemške, kakor tudi sovjetsko-madžarske meje. Po raznih vesteh se Sovjetska zveza ni odrekla svojemu načrtu, dobiti v tej vojni zadnjo besedo, vprašanje je le, kdaj bo smatrala najprimernejši trenutek za pričetek svoje akcije.
KAUNAS, 17. jun. Reuter. Sovjetske čete in letalske sile prihajajo še dalje v LHvo. V pogajanjih za sestavo nove vlade so nastopile neke težkoče. Namestnik šefa države, predsednik vlade Merkis je prepričeval narod, da ne bodo nastopile faspremeanlbe v notranjih prilikah države. Prihod sovjetskih čet je bil potreben zaradi varnosti Litve.
MOSKVA, 17. jun. Reuter. Po vesteh iz nemškega vira je predsednik Utve Smetona z nekaterimi člani litvanske vlade prišel v Nemčijo. Nemška vlada jih je internirala.
MOSKVA, 17. junija. Reuter. Na severovzhodu Evrope je Sovjetska unija te-
kom včerajšnjega dneva, storila nove korake, ki kažejo na to, da negotovost v razmerju med Sovjetsko unijo in Nemčijo narašča. Dočim so Rusi predvčerajšnjim zasedli glavno mesto In vse važne kraje Litve, je Rusija včeraj pod istimi okolnostmi in pogoji postavila enako kratkoročni zahtevi Estonski in Letonski. Estonska je zahteve v celoti takoj sprejela. Sovjetska vojska koraka v Estonijo. Letonska , pa do včeraj na ultimativno noto še ni odgovorila. Zato je ruski radio v obliki uradnega poročila agencije Tass vsebino sovjetskih zahtev sinoči ponovil. Glavno, kar zameri Sov, unija je, da so omenjene 3 baltske države pripravljale vojaško zvezo, o kateri trdi sovjetsko poročilo, da je bila naperjena proti Sov, uniji. Splošno smatrajo postopanje Sov. unije najpram omenjenim 3 baltskim državam kot posledico splošnega položaja v Evropi.
seje angleškega poslanika CampbeHa ter generala za zvezo z Veliko Britanijo, Spersa. Vladni seji je ves čas prisostvoval general Weygand- Reynaud se je dalje časa posvetoval z njim in predsednikom republike Lob runom.
NEW YORK, 17. jun. Reuter. Ameriška radijska postaja »Columbia Broad-casting« javlja, da sta Laval in Marque odklonila vstop v novo vlado Petaina ter da sta bila na njuni mesti delegirana Bon net in Flandin, ki pa sta tudi odklonila sodelovanje v novem kabinetu,
LONDON, 17, jun. Reuter, Novi francoski zunanji minister Baudoin je bil član tajništev mnogih finančnih ministrov. V zadnji vladi je bil podtajnik ,v ministrskem predsedništvu in zunanjem mlnistr stvu ter tajnik vojnega ministrstva. Novi notranji minister Maraue prihaja na svoje mesto z županstva v Pordeaujcu, V Doumergueovi vladi je bil minister za dela.
MOSKVA, 17. junija. Exchange Telgr. Nova veleposlanika Anglije in Francije sta že stopila v stik s sovjetsko vlado in pričela so s« važna pogajanja, ki bi utegnila precej spremeniti sedanji položaj. Sovjetska vlada zahteva v teh pogajanjih od Anglije In Franclje, da pristaneta na velike koncesije Sovjetski zvezi V čem vsem obstojajo te zahteve, javnosti ni znano, vendar je gotovo, da zahteva Moskva pred vsem priznanje nebda nje Curzonove črte za bodočo mejo med Sovjetsko zvezo In Poljsko. (Ta črta je približno identična s sedanjo razmejitvijo na Poljskem med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Op, ur.) Dalje morata prepustiti Sovjetski zvezi proste rake pri do* končni ureditvi besarabskega vpreganja. Tretja važna zahteva so Dardanele, v katerih zahteva Sovjetska zveza poseben položaj, ki M bo dopuščal svobodno razpolaganje s to morsko ožino. Zdi se, da bosta Anglija in Francija sovjetske zahte ve v celoti sprejeli. Pogajanja bodo pospešena, ker ni časa za zavlačevanja.
MVASHINGTON, 17. junija. United. Press. Sovjetski veleposlanik v Washftig tonu je protestiral pri zunanjem ministru Hullu zaradi zadrževanja dobav sovjetskih naročil v Zedinjenih državah Sev. Amerike.
Prvi napad na Egipt
Pričakuje se, da bo Egipt Se tekom denainjega dneva napovedal vojno Italiji Spopadi med zavetniki in Italijani
KAHIRA, 17. junija. Reuter. Včeraj so italijanska letala napadla 2 eglptskl trdnjavi. Takoj po tem napadu je kralj Faruk z letalom odpotoval Iz Alexandrije v Kahlro, kjer se je sestal na posvet z ministrskim predsednikom in vojnim ministrom. Takoj za tem sta sc oba zadnja imenovana sestala s poveljnikom angleških čet v Egiptu generalom Wflsonom. Kakor znano, je Egipt zapretil, da bo stopil takoj v vojno prt prvem napadu na egiptsko ozemlje.
ANGLEŠKO POROČILO
LONDON, 17. junija. Reuter. Vojno ministrstvo je izdalo poročilo, po katerem so angleške čete, ki prodirajo Iz Egipta, zavzeli v italijanski Libiji trdnjavi Capuz-zo in Maddalena. Ujeti so bili 4 častniki in 100 mož. Italijanska letal« so bombar-
dirala v Egiptu obmejne straže In Satom, a je škoda le neznatna.
ITALIJANSKO POROČILO
NEKJE V ITALIJI, 17. junija. Stefani. Včeraj so se trikrat spopadla italijanska in sovražna letala. Sestreljenih je bilo 44 sovražnih letal.
ANGLEŠKE LETALSKE AKCIJE LONDON, 17. junija. V teku včerajšnjih dni je bilo več letalskih bitk. Narednik vodnik Leblerand je sam sestrelil med nekim Izvidnllklm poletom tri italijanska lovska letala In dva bombnika.
LONDON, 17. junija. Reuter. Angleško letalstvo je včeraj bombardiralo italijanska oporišča v Diredaui, Makasi In v Kis-majyu. Razrušeni so bili hangarji in vojašnice. V zadnjih 48 urah ni bilo sestreljeno nobeno angleško letalo. Malta je
Nadaljevanje na 2, strani!
Alzacija in Lorena obkoljeni
Po zadnjem nemškem poročilu so Nemci dosegli že švicarsko mejo pri Pontalierju — Po zavezniških poročilih so vrgli Nemci v boj tri milijone mož
BERLIN, 17. junija, DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je danes od pol dvanajstih izdalo posebno poročilo, ki glasi: Naši brzi odelki so dosegli pri Pontar-
padel na vsej fronti. Zahodno od Pariza lierju, južnovzhodno od Besancona, švi
lo javljeno iz Francije: Sovražnik jo na' vojsko v Alzaciji ki Loreni.
Nemška vojna poročila
BERLIN, 17. junija. Vrhovno poveljstvo poroča: Na vsej fronti od Kanala do švicarske meje je nemška vojska v zmagovitem pohodu v svoražno ozemlje. Sovražnika zasledujemo proti Loiri z motoriziranimi in nemotoriziranimi oddelki, število ujetnikov se stalno množi. Naše letalstvo izvršuje dalje napade na sovražne umikajoče se kolone. Južnovzhodno od Pariza in ob gorenji Mami napredujejo naši motorizirani oddelki prolt jugu. Visoka planota Langres je prekoračena. Umik sovražnika od Rena je presekan. Zavzet je Verdun z vsemi utrdbami. Ma-ginotova črta je na širokem odseku pri Saralbeu prebita. Prav tako je prekoračen Ren v smeri od Kalmarja in je linija
sovražnika zrušena. Letalstvo in mornarica uspešno podpirata bojne operacije. Sovražnik je izgubil 40 letal, mi pa jih pogrešamo 7.
BERLIN, 17. junija. DNB Nemški tisk prinaša pod velikimi naslovi včerajšnji komunike vrhovnega poveljstva. »Volki-scher Beobachter« pravi, da besede komunikeja navdajajo s ponosom slehernega Nemca. Zgodovina vojn pozna kaj malo primerov tako naglega napredovanja, kot ga je pokazala nemška vojska v Franciji po prej izgotovljenih načrtih. List zaključuje z ugotovitvijo, da se odigravajo zdaj usodni dnevi o odločitvi novega stanja v Evropi.
Angleška vojna poročila
LONDON, 17. jun. Reuter. Snoči je bi-so francoske čete pri Laigleu La Ferte Vidame prešle v protinapad. Južnovzhod no Pariza predira sovražnik dalje in je prešel Se bo pri Melunu in Fontehi-bleauju.
LONDON, 16. junija. Reuter. Tekom včerajšnjega dneva se je položaj na fronti skrajno poslabšal. V zadnjih 24 urah je sovražnik metal na fronto neprestano popolnoma sveže čete in nov material. Pričel se je hud napad na visoko planoto Langres. Sovražniku se je posrečilo s pospešeim napredovanjem na vsej dolži-
ni Maginotove črte, tej priti za hrbet. Na severu je sovražnik v višini Verduna le še 50 km na jugu pa v višini Dijona le še 120 kd oddaljen od Magginotove črte.
LONDON, 17. junija. Reuter. Vojno ministrstvo je davi izdalo zopet svoj prvi' konmiiku o vojnih operacijah angleške vojske II, BEF na francoski fronti. Komunike na kratko ugotavlja, da j esovra-žni naval vzdolž cele fronte, ki jo drži angleška vojska deloma zadržan, deloma ustavljen.
Francoska vojna poročila
BORDEAUX, 16. junija. Havas. Sinočnji francoski vojni komunike se glasi: Skozi ves dan se je bitka z naraščajočo silo nadaljevala na celi fronti. Zahodno od Pariza se.je posrečilo s protinapadi sovražnika ustaviti ob krajih Laigle in Vidames Jugovzhodno od Pariza pa se je sovražno prediranje nadaljevalo. Sovražnik je prekoračil Seino pri Melunu in Fontainebleauja nakar je dospel do krajev Clamecy in AvaHoa. V Champa-gni je sovražnik z oklopnimL divizijami nadaljeval svoj naval ter dosegel predel okoli Dijona in kraj Gray. V Alzaciji in Loreni so naše čete izvršile gibanja, kakor jim je bik) predpisano od vrhovno komande. Naše letalstvo je bHo aktivno ves dan in doseglo uspehe. Eno samo naše letalo je sestrefilo 5 italijanskih letal.
BORDEAUX, 16. junija. Havas. Francosko letalsko ministrstvo je izdalo sinoči sledeči komunike. Enote našega letalskega brodovja so nadaljevale včeraj skozi ves dan svoje delovanje na celi fronti. Neprestano so z letalskimi topiči in bombami uspešno obdelovale sovražne kolone in komunikacije. Tudi naše lovsko letalstvo je uspešno delovalo. — Podnareddnik Lebloit je sam sestrelil 5 italijanskih letal: od teh 3 lovska letata in 2 bombnika.
NEMŠKI NAPAD NA TOURS
TOURS, 17. junija. Reuter. Včeraj so nemška letala trikrat mesto Tours strašno bombardirala. Kakor znano se je več sto-tisoč beguncev iz Pariza zateklo v Tours, ki je majhno provincialno mesto brez potrebnih zaklonišč. Nemška letala so izvršila prvi množestveni bombni napad ob
London: Vojna se bo nadaljevala
Tučli ako bi bila zavezniška stvar v Franclji igubljena, bi se vojna nadaljevala, četudi bi trajala leta in lela
LONDON, 17. junija. United Press. Tu odločno demantirajo vse možnosti kapitulacije. Ako bi bila tudi Franclja popolnoma izgubljena, se bo Anglija sama bojevala naprej. Toda tudi Francija bo vojno nadaljevala. Francoski položaj je obupen, a upanje še ni izgubljeno, čeprav so sedaj po neki vesti tudi Italijani vdrli čez Alpe v Savojo na severu od Nice. To se jim je posrečilo s posebnimi, doslej neznanimi tanki, ki plezajo lahko tudi postrmem gorovju.
Angleška deklaracija
LONDON, 17. junija. Reuter. S britske uradne strani je bila izdana naslednja deklaracija: V sedanjih težkih dneh ni nič čudnega, če se pojavljajo vesti o nekakem separatnem miru, ki prihajajo iz zelo slabo poučenega vira. Velika Britanija je krepko odločena, da nadaljuje z bojem, dokler ne bo izvojevana zmaga. Tudi če bi bil odpor Francije na kopnem resno ogrožen, ima za Veliko Britanijo na morju najmočnejšo mornarico v Evropi. Velika zavezniška vojna mornarica je sposobna, da poostri blokado, ki bo postala po vstopu Italije v vojno še efektnejša. Nemčija je vrgla v prve ofenzive ves svoj cvet vojaštva, njene rezerve bodo izčrpane, iz-gledi za zmago zaveznikov vedno večji. Ako se Nemčiji ne posreči, v enem mesecu poraziti zaveznikov, je njena igra izgubljena. Ogromne rezerve angleškega 'n francoskega imperija se skupno s po-
močjo Amerike stavijo na razpolago za-,zaveznikom ter bodo od tedna do tedna igrale vidnejšo vlogo. V zadnjih petih tednih je bilo pritegnjenih k delu za vojno več moči kalkor kdaj koli v zgodovini. To število delovne obremenitve pa še ni popolno, doseglo bo še višje potence, ki bodo nudile zavezniškemu odporu daleko sežen elan. Proizvodnja streliva, letal, topov in tankov se z veliko naglico nadaljuje in sproti stopnjuje s pošiljkami USA. Te prihajajo in bodo prihajale še hitreje v tempu, ki mu bodo naše luke kos. Brez ozira na sovražnika, katerega edini račun je, premagati nas v nekaj tednih, smo trdno odločeni, nadaljevati vojno, da zrnu čimo nasprotnika, pa če treba zato več let vojne. V nepremagljivi volji, doseči zmago za vsako ceno, razpolaga vlada Velike Britanije s podporo vseh narodov Imperija.
metropoloma in njunimi kolonijalntmi posestvi.
Nadaljevanje s 1. strani!
imela včeraj 3 zračne napade t. j. v zadnjem tednu že 25 zračnih napadov.
BITKE NA MORJU
LONDON, 17. junija. Reuter. Angleška admiraliteta je včeraj objavila, da je od začetka vstopa Italije v vojno do včeraj
zori, drugi napad ob 10. uri dopoldne, tretjega pa opoldne, šele pri tretjem napadu se je posrečilo francoskim lovcem nemške bombnike dokončno pregnati. Razdejanje je strašno. Mesto je razrušeno. število žrtev je največje v dosedanji vojni.
IZJAVA VOJNEGA MINISTRA
BORDEAUX, 17. junija. Reuter. Predstavnik francoskega vojnega ministra je dejal, da je celokupen položaj zelo težak. Nemško napredovanje od Evreuxa proti Chratresu je otežkočeno, ker je sovražnik uporabil le del edinic, ki so zasedle Pariz. Nemci so vrgli večje napore v ravnine Champagne in pri Chateau Thierryju. Francozi imajo težak posel že s tem, da morajo pri umiku varovati svoj bok in material.
Tuja poročila
BERN, 17. junija. Ag. Suisse. List »Tribune de Lausanne« priobčuje sledeči brzojav iz Francije: »V krogih, ki stoje blizu francoske vrhovne komande, prevladuje naziranje, da Nemci sedaj napadajo z več kakor 3 milijoni mož ter z ogromnimi množinami tankov in vojnega materiala. Napram toki ogromni premoči je francoski odbor vsak trenutek težji. Smatrajo ,da bo francoska vlada že dnes izdala usoden sklep.
NEW YO!RK, 17. jun. Reuter. Predstav nik »Columbia Brad casting« je izjavil, da so po poročilu francoskega vrhovnega poveljstva vrgli Nemci na bojišče vse razpoložljive oklopne divizije, ter vojsko 150 divizij. Na fronti pri Parizu se Francozi umikajo k jugu. Nemci jih ne preganjajo več, temveč so se utaborili v okolici Pariza.
miško broBovJe na SrdBožemlju, potopilo že 4 italijanske podmornice.
VOJNA V ABESfNfJI
LONDON, 17. junija. Reuter. Davi je izdalo južnoafrikansko letalsko ministrstvo nov komunike, po katerem je južnoafriško letalstvo včeraj izvršilo nove letalske napade na italijanske kolonialne posesti. Komunike javlja podrobnosti o petkovem panadu na vojno oporišče Ba-dale pri Giubi v italijanski Somaliji. P'1 tem je bil velik hangar na letališču zadet v polno. V petek ponoči so angleške in južnoafriške čete na 6 krajih prekoračile Guajan, provinco italijanske vzhodne Afrike. Vseh 6 garnizij je postojanke za* pustilo, pri čemer so angleške čete zaplenile veliko količno orožja in opreme.
OSTALA BI BLOKADA
LONDON, 16. junija. United Press. V poltičnih krogih sc govori, da bi v primeru francoske katastrofe francoska mor narica vzdrževala blokado na Sredozemlju proti Italiji, dočim bi preostala vojska prišla v Anglijo, od koder bi zavezniki nadaljevali vojno, pa četudi bi trajala leta.
STRABOLGYJEVA IZJAVA
LONDON, 17. junija. Reuter, član lord skc zbornice, znani opozicionalec lord StraboIgy je včeraj izjavil, da še bo ta vojna odločila končno le v zraku in na morju. Tudi, če bi Nemčija zasedla vso Evropo, ki se morala ž vedno spustiti v
boj z združenima vojnima hfrodovjema Vel. Britanije in Francije, preden bi mogla reči, da je dokodčno zmagala, čeprav so se sicer letala izkazala za zelo nevarna v boju z vojnimi ladjami, pa so še vojne ladje gospodarice morja. Pri tem je treba upoštevati, da razpolagata Anglija in Francija z 21 linijskimi ladjami napram 8 nemškim in italijanskim, od ka trih so 4 zastarele. Rezmerje med križar kami in rušilci pa je celo 3 proti 1. Tudi nemška invazija na Britanski otok, če tudi bi uspela, bi ne mogla biti trajna ne da bi bilo poraženo angleško brodovje. Na drugi strani pa bosta obe zavezniški brodovji na Sredozemlju vsak čas v stanu zavarovati zveze med zavezniškima
Rooseveltov odgovor Franciji
WASHINGTON, 17. jun. Reuter. Pre. zident Roosevelt je poslal v soboto kablo gram francoskemu ministrskemu Reynau-d’u, v katerem je kot odgovor na zadnji apel zagotovil Franciji svo pomoč Zedi. njenih držav in izjavil, da bodo dobave podvojene. Ta izjava pa ne pomeni prevzemanja vojaških obveznosti, katere prev zamo lahko samo kongres. Dalje je Roosevelt izjavil, da Zedinjene države ne bodo priznale rezultatov ovajanja potom vo jaških akcij Nemčije ali kršitev integritete
Franciji potom nasilja.
WASHlNGTON, 17. jun. Reuter. Vsebina kablograma Reynaudu je bila sporočena veleposlanikoma Anglije in Francije ob priliki njunega obiska pri Ro°®e" veltu. V tukajšnjih političnih krogih javjalo, da kongres v sedanjem tremi ne bi sprejel sklepa v vstopu Zedinjen držav v vojno, da pa bo storjeno vse, se povečajo dobave in kapaciteta ame ške vojne proizvodnje.
Seja angleške vlade
LONDON, 17. junija. Reuter. Sinoči se je sestala angleška vlada na izredno sejo pod predsedstvom Winstona Churchilla. Tej seji je prisostvoval tudi francoski veleposlanik Corbin. Ministrski pred sednik bo na torkovem zasedanju parlamenta podal podrobno poročilo o zgodovinskem potekanju dogodkov tekom včerajšnjega in današnjega dne, zlasti o stikih med francosko, angleško in ameriško vlado v toku sinočnjih dramatičnih dogodkov med sejam] zavezniških vlad.
NAGLI VPOKLICI V ANGLIJI
LONDON, 17. junija. Reuter. Predvčerajšnjim je bilo vpoklicanih 280,000 re-
krutov 28 let starih. To soboto bosta vpoklicana letnika 29 in 30. V teku eneg tedna bo stopilo pod orožje okoli mdij mož.
ABESINSKI PROSTOVOLJCI DŽIBUTI, 17. jun. Reuter S«* 1 ‘ dospeli štirje poglavarji Abertncev m vstopili v francosko vojsko. MedInN je tudi Kanjaz Mac Mokrla, bivši pov^ nik garde abesinskega cesarja. Franco patrulje so na meji Abeslnlje stalno v dotiku s sovražnikom.
TUDI ALBANIJO V VOJNI _
TIRANA, 17. jun. Stefanu A,b®"8*‘ hovni fašistični svet, kii se j*> včeraj| sestal, je sklenil, da vstopi tudi Albanija v , proti zaveznikom na strani Ital je.
kovice
Šola naj vzgoji mislečega in iniciativnega človeka
- V soboto je bila na Pragerskem uradna učiteljska korafernca. Kljub izrednim časom je učiteljstvo s svojo veliko udeležbo pokazalo veliko zanimanje za pereča vzgojna in šolska vprašanja, ki so se . u a tem zboru obravnavala.
Veliki učiteljski svet je otvoril in vodil 'šolski nadzornik g. C ep ude r Leo, ki je svoje uvodne besede zaključil z živijo vzkliki kralju Petru II, nakar je spontano zabučala pesem »Hej Slovani...« Obširen program je vseboval vse točke paragrafa 148 zakona o ljudskih šolah, ki govori o pretresanju pedagoških vprašanj, o poslušanju in ocenjevanju vzornih predavanj, dela na strokovni izobrazbi svojih članov, govori o ovirah v šolskem delu, o vzgoji naroda ter še o drugih perečih vprašanjih.
Kot prva je predavala učiteljica ga. Meško Marija in Črešnjevca o temi . »Moj razred«. Njena izvajanja, ki so nas seznanila z nekaterimi posebnim^ doživljaji otrok iz njenega I. oddelka so ponovno utrdila že staro resnico, kako potrebno je, še posebno na telj stopnji nujna zahteva' sodobne šole. Z velikim zanimanjem- je poslušalo nato učiteljstvo predavanje g. Ledineka Miloša, znanega pedagoškega delavca, učitelja iz Teznega Predaval je o »Sodobni šoli«, pri čemer je na poljuden in stvaren način obrazlo-
žil in raačtenil temelje sodobne šole, kot so sociologija, psihologija in učna snov. Učenca, kd ga imamo pred seboj, je treba razumeti in do dna spoznati. Šola naj bi dala naši kmetski mladini mislečega iniciativnega človeka in čutečega človeka. Uvodoma se je dotaknil raznih napak pri šolskem delu, ki ne sme biti življen-sko in psihološko nemogoče, o prenatrpanosti snovi (snov je treba otroku psihološko približati), o enostranskem uporabljanju skupinskega dela, katere dejstva je često podkrepil z otipljivimi primeri.
Obema predavateljama se je zahvalil g. šolski nadzornik Cepuder, ki je po kratki razpravi nato še sam dodal nekaj nasvetov glede vzgoje in šolskega dela v šoli, ter spregovoril o ovirah in na-
predku učiteljskega dela. Uspehi dela, ki ga od učiteljstva zahteva narod so v splošnem pozitivni. G. nadzornik je bodril učiteljstvo k nadaljnjemu delu. Priporočal je v še večji meri medsebojne hospitacije ter poudaril velik pomen nacionalne vloge, ki se da prav lepo izvajati pri petju in telovadbi, ki se naj vadi sistematično.
Glede skrajšanega pouka, ki se bo začel v prihodnjem šolskem letu izvajati, je podal šolski nadzornik g. Cepuder v .posebnem referatu točna navodila ter re den podrobni učni načrt in se dotaknil tudi metodične strani, oziroma načina pouka.
Končno so bili stavljeni še nekateri umestni predlogi, ki zadevajo stan in šolo, nakar je bila konferenca zaključena.
Učiteljska konferenca v Ormožu
Učiteljstvo ptujsko-ormoškega okraja se je zbralo v soboto v Kletarski zadrugi v Ormožu na letno uradno konferenco. Okrajni šol. nadzornik Rafael Zazula je otvoril konferenco. Referat »Samo-izobrazba učiteljstva« je izčrpno podal šol. upravitelj Majhen Aleksander iz Ptuja. Kritiziral je razne nedostatke učit. šol. predizobrazbe ter prikazal nujnost samoizobraževanja. — Učit. Klemenčič iz Vel. Nedelje je v krasnem
Kongres jugoslovanskih novinarjev
V Beogradu je bil kongres jugoslovanskih novinarjev, ki ga je vodil predsednik Jugoslovanskega novinarskega udru-ženja dr. Sokolič'iz Zagreba. Po pozdravu zastopnikov kralja, vlade in drugih ustanov je bilo sklenjeno, da se JNU spremeni v Novinarsko zvezo kraljevine Jugoslavije, v kateri bodo včlanjene dosedanje sekcije iidruženja v Beogradu, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu Novinarsko društvo banovine Hrvatske. Sedel? bo izuicnoma v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Po banketu beograjske občine se je kongres nadaljeval. Sprejeta je bila obširna resolucija, ki izraža sta-novajske težne jugoslovanskih novinarjev. Nadaljevati se mora delo za čimprejšnje uveljavljenje .uredbe o novinarjih. Obsoja se nezainteresiranost lastnikov listov izven Slovenije, ki se niso
odzvali pozivu sooialnega ministra za ureditev položaja novinarjev. Dotacijo za novinarsko starostno zavarovanje naj dr žava poviša. Uvedejo naj se spet legitimacije za vozne olajšave tudi za žene in deco novinarjev. Ker je draginja vedno večja, naj uprava nove zveze podvzame vse potrebno, da bodo lastniki listov povišali novinarjem plače.
Pri volitvah je bil izvoljen za preds. Novinarske zveze Andrej Milosavljevič iz Beograda, za podpredsednika pa Stanko Virant iz Ljubljane in dr. Sokolič iz Zagreba. Za tajnika in blagajnika je bil izvoljen Zivodin Mitrovič iz Beograda. Po končanem kongresu so se novinarji odpeljali v Arandjelovac, kjer se bodo razprave nadaljevale.
Težka prometna nesreča nad Poljčanami
Včeraj popoldne sta se peljala brata Martin m Alojz Jagodič iz Kostrivnice z motorjem proti Rogaški Slatini. Nad Poljčanami jima je pripeljal na prelazu Pečica nasproti mariborski mehanik Rupert Draksler s svojim avtomobilom. Zaradi ozke ceste in nepreglednega ovin ka je bil kararabol neizogiben .Alojza Ja-
godiča je vrglo v obrabno šipo avtomobila, da je dobil smrtnonevarne poškodbe na glavi in pretres možganov, Martin pa je dobil lažje poškodbe. Ranjencema je nudil poljčanski zdravnik dr. Hronov-s k y prvo pomoč ter odredil takojšen prevoz v mariborsko bolnišnico.
Obvezno cepljenje proti davici
predšolske
Mestno poglavarstvo je odredilo na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni obvezno cepljenje proti davici. Cepljenje je obvezno za vse otroke od končanega drugega leta do dopolnjenega desetega leta starosti. Vrši se dvakrat cepljenje, ker je le enkratno cepljenje brezuspešno. Tega obveznega cepljenja je oproščena le ona deca, pri kateri ugotovi uradna zdravniška preiskava upravičen vzrok oprostitve.
Prvo cepljenje predšolske mladine bo v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Celju v dneh 20., 21. in 22. junija od 8, do 12. ure. Prvo cepljenje šoloobvezne mladine se bo vršilo v šolah.
Drugo zaščitno cepljenje mladine se bo vršilo v neh 11., 12 in 13. julija od 8. do 12. ure v sejni dvorani mestnega poglavarstva.
Šoloobvezno mladino bodo o dnevu, uri in kraju drugega cepljenja poučila šolska upraviteljstva. Le dvakratno zaščitno cepljenje ima uspeh. Cepljena mora biti tudi vsa ona mladina v starosti od drugega do desetega leta, ki je davico že prebolela.
Cepljenje je življenjske važnosti in m združeno z nobeno nevarnostjo za zdravje. Neupravičen izostanek ali prekinitev cepljenja bo pa zakonih strogo kaznovana.
c Umrla sla: Na Miklavževem hribu 18 7!) letni viničar Mihael Mlinarič, na Sp. Hudinji 41 86 letni delavec Mihael Grosck.
e Avlo ga J® podrl. 59 letnega davčnega oficiala v pok. Alojza Tevža je v Liscah na cesti podrl neki osebni avto. Zlomljena mu je bila desna noga v gležnju.
c Stopalo inu Je prerezala. 10 letnemu siim malega posestnika Francu Pečniku
iz Poljane pri Rečici ob Savinji, je sestra po nesreči prerezala stopalo desne noge. Oddali so ga v celjsko bolnišnico.
c Vrtne Jagode so se v precejšnji količini pojavile na celjskem trgu. Prodajajo jih po 4 din liter. Gozdne jagode sc dobe po 7 din liter. Precej je tudi gob, ki so mali krožnik po 5 din.
MALE OGLASE
-nbotni „Uečernlfc“, °aAa|»e
S	40	,a	ure
referatu o narodno obrambnem delu učiteljstva podal zdrave iniciative za odpravo osebnega, odnosno še bolj narodnega čuta manjvrednosti Učiteljstvo in duhovščina bi morala delati roko v roki za narodne vitalne interese ter jim podrediti vse ostale Nato je šol. nadz. Zazula podal metodična navodila za računski pouk v ljudski šoli. Pri slučajnostih so se obravnavali razne predlogi posameznih šoli.
c Sokolski jubilejni zletai znaki. — Sokolsko društvo Celje matica je poslalo vsem bratskim društvom v naši banovini prošnje, da bi naročila in razpečala zletne znake v dehio kritje stroškov, ki jih je društvo imelo s pripravami za zlet. Nekatera društva so že popreje naročila znake in pbslala večje zneske, kakor Ljubljana II, Sevnica, ko še niso vedela, da 1» zlet preložen in ko je bila cena znakom različna po pripadnikih. Niso pa ta društva do sedaj sporočila, ali bodo za vso nakazano vsoto naročila znake ali le za gotovi del zneska. Sokol Celje matica prosi dotična društva, da bi mu sporočila', kako se naj porabi poslani denar. Ob lej priliki moramo omeniti, da so nekatera
društva hvalevredno podprla jubilanta in naročila večje število znakov. Tako na primer so naročila po 50 znakov društva Ljubljana matica, Maribor malica, Ljutomer, po 40 Vojnik, po 30 Jesenice, Sodražica, Tržič, Koroška Bela, po 28 Brezovica, — nr T>*J—;‘J malica ga .
zleta, ako bi ga tudi ostala naša društva enako podprla. Tu je na j lepši dokaz, da se lahko prebredejo vse težkoče, če vlada povsod smisel za skupnost, za ono plemenito lastnost, ki vsikdar in povsod zmaguje. — Zdravo!______________________________
* Slovenski javnosti! Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, prireja I. efektno loterijo. Glavni dobitki so: avto „Opel“, motor „Triumph“, 250 ccm, spalnica, šivahii stroj, kuh. oprava, kolesa itd. Žrebanje bo 21. julija t. 1. Srečke so po 5 din ter sc dobe pri vseh krajevnih odborih Legije koroških borcev, poverjeništvih, sokolskih društvih, fantovskih odsekih, v Celju pa po trafikah in uredništvih dnevnikov ter v tajništvu LMB, Dečkov trg 6. Segajte pridno po srečkah, ne zavračajte jih. Š tem boste pripomogli organizaciji. ki je to nedvomno zaslužila.
Ptuj
p Nezavestna starka na pokopališču. Na
mestnem pokopališču so v soboto našli nezavestno starko. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je včeraj izdihnila. Doslej še niso mogli ugotoviti njenega imena.
p Naložen voz jo je zmečkal. Strelec Jera, 70 letna dninarica iz Bukovcev pri Sv. Marku je peljala voz sena. Pri tem so sc ji muhaste krave pognale v dir. Starka je padla pod kolesa, ki so jo hudo zmečkala.
p Puška inu je eksplodirala. Kclc Jože, viničar iz Korenjaka pri Zavrču je zasačil tatu, ki mu je hotel odnesti kure z grede. Ko je naperil nanj staro zarjavelo puško, mu je eksplodirala in raztrgala roko.. Tat je seveda med tein srečno odnesel pete.
p Zastrupil sc je Brumen Franc, 13 letni sin kočarja iz Kukave pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., ko se je ranil na pluž-nem rjavem železu. Zdravi sc v bolnišnici.
PROMETNI MINISTER V SV. PAVLU PRI PREBOLDU
Šentpavelčani v Savinski dolini so imeli v nedeljo visok obisk. Pripeljal se je prometni minister inž. Beslič, ki je obiskal svojo soprogo in sina, ki sta na letovišču v Sv. Pavlu pri Preboldu. G. minister se je danes vrnil v Beograd.
LjubHmna
Zborovanje slovenskih planincev
V soboto zvečer je imelo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani svojo letno skupščino planinsko društvo, ta največja naša turistična organizacija in po svojem ustroju in delu sploh prva v državi. Na skupščini se je zbralo veliko število članov in delegatov iz vse Slovenije ter predstavnikov civilnih in vojaških oblastev in raznih korporacij ter sorodnih ustanov.
Po pozdravnem nagovoru predsednika dr. Pretnarja Josipa je podal tajnik dr. A. Brilej obsežno in zelo vestno sestavljeno poslovno poročilo o preteklem društvenem letu. Poročilo izkazuje pred vsem napredek v-članstvu. Leta 1939 je štelo društvo 8116 rednih članov, 1947 mladinskih članov, članov akademikov pa 1071, skupaj 11.134, torej 483 članov več proti 1. 1938.
Kar zadeva delovanje je skušal glavni odbor sestaviti delovni načrt, ki pa še ni izdelan, ker niso še zbrani vsi podatki. Vprašanje gradnjee novih planinskih koč mora spričo sedanjih nestalnih razmer zaenkrat počivati. Glede sprejemanja članov poudarja poročilo, da je dolžnost SPD skrbeti, da bodo imeli izkaznic le nacionalno povsem zanesljivi ljudje. Nekatere podružnice so tazadevno čistile vrste svojih članov. Podružnicam se ponovno naroča, da pazijo, komu izdajo člansko izkaznico. Glavni odbor je povzel tudi akcijo, da morajo podružnice SPD paziti na čistost slovenskega jezika, kar je zlasti važno pri obisku naših planinskih postojank, ki morajo vedno kazati izrazito slovenski značaj.
Važnejša prireditev je bil planinski tabor na Stojni pri Kočevju, če bodo spet dovoljena javna zborovanja.
Poročilo podaja nato pregled delovanja posameznih podružnic in omenja, da se za kulturno znanstveno delo posamezne podružnice premalo brigajo. Dokaz temu je, da je število predavanj lani padlo na 40 proti 62 leta 1938. Bolje je s knjižnicami in znaša število knjig v društvenih knjižnicah podružnic in planin-skih kočah že 4517. Vso skrb je osrednje
društvo posvečalo »Planinskemu vestniku«, ki je imel lani 2090 naročnikov. Letos ob 401etnici SPD je izšla posebna slavnostna številka.	*
Pohvalno omenja poročilo razveseljivi razvoj zimske alpinistike, zlasti se Pohorske podružnice marljivo udejstvujejo v planinskem smučanju. Propagandno delo je v zadnjih letih pri posameznih podružnicah že dobro urejeno in je SPD postalo eden najvažnejših činitfrljev v tujskem prometu.
Gospodarsko stanje izkazuje na premoženju SPD skupna aktiva od din
19,160.000.	Postavka pasiv znaša din 3,933.797 in se je proti stanju 1. 1938 znižala za 630.669 din.
Revizor g. Ferlinc Eimerik je po poročilih odbornikov dal razrešnico odboru s pohvalo. Sledile so volitve novega odbora, ki je sledeči: predsednik dr. Pretnar Josip, tajnik Trgovske zbornice, Ljubljana; podpreds. I. dr. Hra-šovec Milko, odvetnik Celje; podpred; II. Zor Vinko, ravnatelj Prosvetne zveze, Ljubljana; odborniki: dr. V r a t a č-nik Alojzij, odvetnik, Ljubljana, Kveder Janez, uradnik, Ljubljana; dr. Mrak Anton, Ljubljana; Dolinšek Lavoslav, Ljubljana; dr. Brilej Ar noš ti Ljubljana; Kunaver Pavel, Ljubljana; Gajšek Božidar, Maribor; Pučnik Adalbert, Kranj; dr. Potočnik Miha, Jesenice; Grmovšek Miha, Slovenj-gradeč; dr. Tominšek Stanko, Ljubljana; Hodnik Janko, Srednja vas v Bohinju; Beg Ante, Trbovlje; dr. Bohinjec Valter, Ljubljana; dr. Brecelj Bogdan, Ljubljana; namestniki od--bornikov: Bat te lino Angelo, Ljubljana; ing. Avčin France, Ljubljana; M a r s e 1 Ivo, Ljubljana; K o s Vinko, No vo mesto; dr. Frantar Svetozar, Kem-nik; računski pregl.: Ferlinc Emerik; Ljubljana; Ule Martin, Mežica.
Po volitvah je bilo sprejetih še nekaj samostojnih predlogov, nakar je predsednik g. dr. Pretnar zaključil z izbranimi besedami uspelo zborovanje.
Maribor
Sodobni in zgodovinski Maribor v freskah
Akcija mestnega magistrata in njego-v>e namestitve v primernejše prostore je spražita idejo: ohranitve mariborskega gradu.
Z velikimi zaprekami in materialnimi jSprami je iz misli dozorelo dejanje, da sp. se nekdanji temačni prostori kina S4weme™i^v-^i^zentaočno mestno dvorano.
.ifefeor so se po zamisli naših oditočttjo-čŠi obraniti in rekonstruirali vsi grajski Prostori v muzejske razstave, tako se je srečno ohranita. tudi grajska klet. Vrnjene soji bile stare oblike obsežnosti izpopolnjene s ,principi sodobne, higienske ure-dSfewe ppostora. Ker je tudi grajska klet pfedsiavtiik starega in novega kulturnega Maribora, se je odtočilo, da jo okrasijo s freskami.
Deto, K obsega 21 slikanih zidnih’ ploh, se-.“je poverilo mojstru Mateju S t e r-n|*. (Razpisa mi bilo!) Za mojstra, Hii|je soustvarite^ našega modernega sli-ka&skva, gotovo lahka zadeva; tembolj ker ima Sterilen za seboj naivečjo :ano zidno ploskev v Sloveniji, v Frančiškanski cerkvi v Ljub-
;3)’ckm in nosilci stropa naj bi se posipali z v zgodovini in sedanjosti važni-m elementi v razvoju Maribora. Temama je bila jasno določena s katero je izala, da ima zgodovinsko slikarstvo s-voj pomen.
a slovenska zgodovina je v upodabljajoči umetnosti borno zastopana. — Gubec in kralj Matjaž sta bila še edina vredna snov kiparja in slikarja. Na ne-dpSsijo pobudo razpisa okrasitev drž. ^prniee v Beogradu pa je tudi pri nas c|pjek>. Banska uprava je razpisala likovno upodabljanje dogodkov iz slovenite agodovine. Nato je bila tekma za okrasitev hodnika v .banski palači, ki nam. je daia v umetniški osebnosti G. A. Kjgts-a važen spomenik slovenskega zgodovinskega slikarstva. Vsa dosedanja d^a so se nanašala na last celokupne ^venske zgodovine. Maribor pa je iz-pl za snov svojim prostorom izključno tzorila iz svoje zgodovine.
SVod kleti se naslanja na dva masivna v kazematskih oblikah-rastoča stebra. Snov upodabljanja je razdeljena; na severnem stebru so na štirih straneh prikazani odlomki našega tipičnega gospodarskega inventarja: vinogradništvo. — Vrste se od vzhodne strani proti zapadu. Obiranje grozdja, prešanje in pretakanje Mošta, škropilec trsa in kopači v vinogradu. Na drugem južnem stebru je simbolizirano poljedelstvo ki je razdeljeno: oiSč z okolico Sv. Urbana, žitno klasje kalvarijo, obiranje sadja in na severni strani pomlad, prikazana v cvetočem sadnem drevju. Na polstebru, ki sloni na iuŠni steni prostora, je prikazan promet ki industrija. Ta zanimiv komunikacijski vozel nam slika državni železniški most z- Dravo, katerega prečkajo pohorski splavi z lesom. V ozadju slike pa se razločijo silhuete naših tekstilnih tovarn.
Zapadna stena je arhitektonsko razdeljena na tri korespondentne slikane plohe, ki so idejna os poslikane kleti. Po redu se vrste: Minoritska cerkev na sedanjem vojašniškem trgu, katero je Jožef H, s svojimi radikalnimi cerkvenimi reformami zapisal smrti. Tu so prikazani meščani, berači in romarji s procesijo kot ogledalo verskega življenja ob koncu 18. stoletja. Srednja, pokončna freska, po dimenzijah manjša, predstavlja mariborska grajska vrata v dobi knježjega absolutizma. Naslikane noše so časovno V skladu z arhitekturo. Tretja slika, ki fzpolnuje to steno, je mariborski most, ki je vezal levi in desni breg Maribora še do začetka 20. stoletja. Na mostu so Vozniki z vinom, kot ozadje pa je prikazano staro magdalensko predmetje, kjer še med samimi travniki samuje nekdanja cerkev Sv. Magdalene z lesenimi hišami. Ta predstava naj bi označila vinogradništvo kot temeljno gonilno silo Maribora še pred 19. stoletjem.
Vzhodna stena, -ki je razbita z okni, je kljub temu posrečeno rešena. Prva večja freska prikazuje Maribor z mestnim zidom v letu 1700. Mojster Sternen jo ravno končuje. Med oknom in pečjo sle-
di še ena manjša, kjer bo ovekovečen mariborski magistrat kot središče mestne avtonomije.
S tem bo v nekaj dneh dvorana grajske kleti zgotovliena. Sledijo pa še dela v stranskih prostorih, o katerih bo še gotovo govora.
Freske so formsko in idejno gotovo dovršene in je nesporno, da za kakovost kvalitete jamči ime slikarja, ki je že zgodovinsko • povezan z usodo slovenske umetnosti. Kljub temu pa nastaja vprašanje: zakaj mestna občina mariborska ni razpisala natečaja? Naj bi slovenski slikarji, in še posebej mariborski, dokazali svoje zmožnosti. Gotovo bi bil po-
zitiven kažipot v progresu likovne umetnosti na severnem ozemlju. Naj bi sedaj dobil delo ta ali oni. Mi mladi bi obogateli za eno izkušnjo, brez. katerih v življenju ni razvoja. Kdor je trši in močnejši, bo zmagal; vse kar je pa nezrelo, se bo s plevelom očistilo zdrave zemlje. Z olji, s kabinetnimi distancami, ne bomo zajeli monumentalnost časa niti dosegli rasti kulture, katero terja od nas — z našim bitjem.
Gotovo pa je; da bo odslej mariborski grad predstavnik ne samo preteklosti, temveč tudi oznanjevalec rastoče kulture na meji v naši lepi Sloveniji.
Franjo Golob.
Mariborski zgodovinami so zborovali
Na včerajšnjem izrednem občnem zboru Zgodovinskega društva v Mariboru, ki ga je vodil predsednik prof. Baš, je ta poročal, da je banovina potrdila nova društvena pravila. V primeru razpusta ali prenehanja društvenega delovanja se
prenese društveno premoženje na podlagi določil novih pravil na Jugoslovansko zgodovinsko društvo, dokler se ne bi ustanovilo v Mariboru društvo z istim ali sorodnim delovnim območjem. Naši zgodovinarji so ta sklep sprejeli.
Izredni občni zbor mariborskih pekov
V Gabrinovi dvorani je bil včeraj dopoldne izredni občni zbor Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru, ki ga je vodil predsednik g. Jakob K o r e n. Zborovanja sta se udeležila poleg delegatov iz Radencev, Gor. Radgone, Ljutomera in Ptuja tudi zbornični svetnik in častni član tega združenja g. Zadravec ter glavni tajnik pekovske organizacije g. Bašič iz Zagreba. Ponovno so obsojali samovoljno postopanje pri razpustu obrtniških združenj. Predsedstvo obrtnega
odseka pri zbornici za TOI bo moral pre vzeti g. H o hn j e c, ki naj bi razveljavil neutemeljene razpuste. Zato je bil tudi odobren računski zaključek obrtnega odseka. Nato je bilo sklenjeno, da ptujski peki pristopijo k mariborskemu združenju. Naši peki bodo 1. julija povišali pomočnikom mezde za 5%. Z apelom, naj mojstri upoštevajo sedanjo draginjo pri odmeri mezd je predsednik zaključil zanimivo zborovanje'.
Huda ura nad Mariborom
Že sinoči se je na severu močno bliskalo, davi pa je prišla huda ura v zgodnjih jutranjih urah nad Maribor in v dravsko dolino. Vrstile so se zaporedne frontalne nevihte s strahovitim treska-njem, saj je bilo tako, kakor da bi grmeli
na j večji topovi. Takšnega grmenja niti stari Mariborčani ne pomnijo. Kje in koliko je napravila strela škode, še ni znano, ker še ni poročil v Mariboru. Dež je lil kakor iz škafa, toče pa k sreči ni lilo.
Tisočaki privabili mnogo ljudi na sokolsko tombolo
Včeraj popoldne je bila na letnem telovadišču Sokola matice velika sokolska tombola, ki je privabila ogromno ljudi iz mesta in okolice. Vsakdo si je želel prvo tombolo — 12 tisočakov. Sreča je bila naklonjena posestniškemu sinu Leopoldu Krevhu, ki je dobil kuverto in v njej
12.000	din; drugo tombolo v znesku 5000
din je dobil železničar Filip Pečjak iz Maribora, tretjo v znesku 3000 din pa zasebnica Berta Božičkova iz Maribora. Šivalni stroj je dobil Konrad Prešel s Fale. Ostale večje in manjše dobitke je tombolska sreča razdelila skoraj izključno med revnejše ljudi.
Strela oddrobila pol zvonika
O strahoviti nevihti, ki je divjala davi •nad Mariborom, poročamo na drugem mestu. Sedaj so prispela že prva poročila o posledicah tega neurja. Burja je po trgala mnogo telefonskih žic, tako da je več aparatov v mestu brez zveze. Najhuje pa je orkansika nevihta prizadela cerkev v Razvanju, v katero je okoli 5.15 udarila strela. Strela je oddrobila pol
zvonika. Od treh zvonov je eden takoj padel na tla, ostala dva pa še visita v tramovju, ki je pričelo goreti. Na pomoč so takoj prihiteli domači gasilci, ki so ogenj omejili samo na zvonik. Zgorelo je tramovje, dočim je ostala cerkev nepoškodovana. Dopoldne je razvanjski zvonik še gorel in so imeli gasilci nad človeški napor, da so ogenj lokalizirali.
ŽIVO SVINJO UKRADLI IZ KLAVNICE
V noči na soboto se je pripetila v mestni klavnici zanimiva drzna tatvina. Neznani zlikavci so se vtihotapili v hlev mestne klavnice in ukradli 110 kg težko živo svinjo, ki je bila last mesarja Franca Friguie. Okradeni ima okoli 1.500 din škode. Zanimivo je, da ni nihče slišal trušče pri spravljanju ukradenega prašiča.
m Prof. dr. Kotnik je premeščen v Ljubljano. Za slovo so mu pripravili elani Angleškega kluba prisrčno 'oclhodnico. Odhajajoči profesor je bil predsednik lega kluba in ie vložil mnogo truda v njegovo uspešno delovanje.
m Premestitve. Iz Košakov v Studencc pri Mariboru jc m-emcščen za vodjo postaje žand. narednik g. Joža Gornjak.
m Francoski otroški tečaji so se v soboto popoldne zaključili z lepo prireditvijo v Vesni. Nastopili so naši mladi »Francozi" z recitacijami, peljem in igro. Tečajnike in slarše je nagovoril francoski konzularni zastopnik dr. Rapolec. Otroci so bili po ljubki prireditvi pogoščeni.
m Vlom v trafiko. Na Tržaški cesli je 33 letni delavec J. S. vdrl v trafiko Ivana Poločnika in odnesel več stvari. Vlomilca so že prijeli.
in Sest nesrečnih padcev s kolosa. V lukajšnjo bolnišnico so pripeljali šesl ponesrečencev, ki so padli s kolesa in se leže in laže poškodovali.
m Napad na vasovalca. Ko jc bil 23 letni posestniški sin Janez Markuš od Sv. Ane v Slov. gor. pod oknom svoje izvoljenke, so ga napadli fantje in ga s sekiro ter noži zelo nevarno obdelali, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
m Z motorja je padel pri vožnji s Pohorja 35 lelni mizarski pomočnik Josip Bornšek iz Maribora ter se hudo pobil na glavi. Zdravi sc v bolnišnici.
m Strojepisne in stenografske tekme na enoletnem trgovskem tečaju „IIermes“ v Mariboru. Na tukajšnjem enoletnem trg. tečaju „IIermes“ so bile tekme v stenografiji in strojepisju, v petek v navzočnosti posebne komisije. Snov stenografske lekme so bila poslovna pisma in tožba v skupnem obsegu 928 zlogov. Narekovanje se je vršilo v sloprijevalni hitrosti 100, 180 in 200 zlogov na minulo. Najlx)ljše prenose so napravile: 1. S tras er Mara, 2. Androjna Zofija in 3. Ribarič Dana. Tekma v strojepisju je obsegala diktat do štiri udarce ha sekundo ter hitrostno prepisovanje. Zmagovalke: 1. Vrečko Sonja,
2.	Nemec Silva in 3. Golo'b Anastazija. Lastnik tečaja ,,Hermes" Slovensko trgovsko društvo v Mariboru pripisuje lein tekmam velik pomen hi obdari zalo koncem šolskega leta zmagovalke z lepimi spomini.
m Veliko izbiro v modnih journalih Vam nudi: »Knjigarna Tiskovne zadruge", Maribor, Aleksandrova e. 13. Telefon 25-15.
Boru malega človeka: mali oglasi v .Veterniku'I
MARIBORSKI OBRTNIKI IMAJO SVOJ PEVSKI ZBOR
Naši obrtniki gojijo poleg stanovskega tudi prosvetno delo. Slovensko obrtno društvo v Mariboru ima že dalje časa kulturni ods.ek, ki ga vodi slikarski mojster g. Pahernik. Ta je ustanovil tudi obrtniški pevski zbor, katerega vodi učitelj g. Cibic. Obrtniški pevci so že dobro prestali svoj krst v splošno zadovoljstvo vseh, ki so jih poslušali. Ker pripravlja kulturni odsek za jesen večjo prireditev, je potrebno še več pevcev. Zato naj bi obrtniki, tako mojstri kakor pomočniki in vajenoi, vstopili v kulturni odsek oziroma k pevskemu zboru, saj je to v interesu obrtniškega stanu. Pesem na;j še bolj zbliža obrtnike med seboj, naj še tesneje poveže mojstra in pomočnika tudi izven obrtniške delavnice. Prijave sprejema tajništvo Slovenskega obrtnega društva v Vetrinjski ulici.
GLAS ŠIVILJSKIH POMOČNIC
Že dolgo se vršijo pogajanja med krojači in pomočniki, a o nas šiviljskih pomočnicah ni nikjer nič omenjenega, čeprav ni tako sramotno zapostavljena nobena stroka. Smo mar manj vredne od tovarniških delavk? One imajo brez daljše učne dobe in brez izpita 3—5 din na uro in tudi 8 umi delanik. Ali morda za nas ne velja zakon o minimalnih mezdah, delavnem času in nadurah?
Draginja je taka, da se pošteno res ne ■da več živeti in smo zato prisiljene delati kasno v noč in ob nedeljah, da nak-nadimo to, kar nam naše mojstrinje prav slabo plačajo. Torej »šušmarimo«. Pri tem trpi naše zdravje in gine volja do dela, ki je iz leta v leto bolj komplicirano, plačano pa isto ali pa celo slabše.
Zato zahtevamo ureditev razmerja in zakonito določeno plačo in delovni čas.
-a-si
* NAŠI — VASI IZLETI! Plitvička jezera
—-Crikvenica .od- 27.-30» jun. (4 dni), po-polen aranžma' 710 din, vožnja z luksuznim avtokarom. — V krasno Logarsko dolino 29.—30. jun. Vožnja z avtobusom 150 din. — Na Sotlo m v šmarski okraj dne 30. jun. Vožnja z vlakom in avtokarom 68 din, — Informacije in prospekti pri Pulniku, Maribor. — Spoznavaj našo lepo domovino!
Kino
*■ Grajski kino. Danes veliki WarnerBros film „Angeli zatemqelih lic“, najboljši film o socialnih problemih. Svetovni lisk trdi, da je ta film najboljše delo te vrste, kar jih jc ustvarila filmska industrija.
* Kino Union. Do vključno torka „Iz-dajalci prerije", velikopotezna kovbo.jska igra najsijajnejših senzacij z znamenitim George O Brien-om.
* Esplanade-kino. „Baskervilski pes“, najsenzacionelnejši, velenapeli roman Sherlock Holmesa. — Sledi „Ninočka“, edini film zadnjih let božanstvene Grete Garlw.
Radio
Torek, 18. junija
Ljubljana: 7 poročila in veseli zvoki; 12 poskočnico; 12.30 poročila in napovedi; 13.02 koncert Ro; 14 poročila; 18 vsakemu nekaj; 18.40 gostinstvo in turizem; 19 poročila; 19.50 deset minut zabave; 20 kon; ccrt orkestralnega. društva GM; 21 naši zbori; 21.30 francoska glasba; 22 poročila; 22.15 za dobro voljo. — Beograd: 13.50 koncert na čelu; 14.20 koncert slavnih pevcev; 14.40 poročila; 18.20 romance Čajkovskega; 19.10 poročila; 20.10 Ro; 20.40 ura kompozicij dr. Milojeviča; 21vj“ poročila; 22 lahka glasba. — Sofija: 18’J mali orkester; 20 vokalni koncert; 22 la*1" ka glasba. — Praga: 20 koncert orkestra;
21.30	zabavni koncert; 22 dela čeških k°Jn" ponislov. — Kaiundborg:	20.20 vartcic,
21.20 popularni koncert; 22.20 lahka g-
— Itadio-Andora (274 m): 20.45 pesmi; odlomki iz operete „Vcsela vdova“; španske pesmi; 23 lahka gl.; 23.45 P*e ‘ glasba. — Milano: 20.30 lahka g'a, „i Mulejeva opera „Danfi“; 23.30 \al,. jv
— Firence: 19.30 harmonike; 22 *a ‘
— Budimpešta: 18.45 godba na
20.25 zabavni koncert; 22.10 lahka £> -	•
— Bukarešta: 18.15 komorna glasba,,1^' zabavni koncert; 21.45 komorna, g •	•
— Bratislava: 19.40 Zarali Leandcr poje,
20.20 vokalni koncert; 21 zabavni • Beromiinsler: 19.45 klavirski konc , -u.ij zabavni koncert; 21.25 lahka ~
o 50 letnico rojstva slavi danes priljubljeni občinski tajnik mesta Slovenj Gradca g, Kranjc Slavko.
o Težka nesreča pri postavljanja kozolca. V petek so poslavljah Pf1 Juvanu v Gu-Stanju nov kozolec. Pr* delu je bil zaposle ludi 67 letni jeklarniški. delavec v pokoj« Mežnar Jakob is Gustania. Ko je stopil na neko dilo, se jc ta izvila iz trama, (la je padel ponesrečenec v globino m zadobtf več težjih poškodb.
Zanimivosti
Vzpon poljedelske proizvodnje v sovjetski Rusiji
Motorizacija setve in žetve - Izsuševanje potopljene, močvirne zemlje - Osvajanje visokega severa s »polarnim poljedelstvom" - Rudno bogastvo in težka industrija
Rusija je Tiajvečja poljedelska država na svetu. Še 1. 1913. je bilo v njej posejane površine 105,000.000 ha, 1. 1937. jo je bilo že 139,000.000 ha. V službi poljedelstva je biilo 1935. nad 450.000 traktorjev z 8,302..800 konjskimi silami in 121 tisoč kamioni. Avtomatičnih poljedelskih orodij je imela sovjetska Rusija: 42.600 motornih strojev za žetev, 285.000 traktorjev plugov, 56.000 sejalnih strojev za žito, 8.100 strojev za sejanje bombaža, 2.400 istih za setev lanu, 7.300 za setev sladkorne pese. Lan so želi s 3.300 stroji, sladkorno peso rezali s 7.300 napravami, 2.600 traktorjev je pomagalo pri pospravljanju krompirja, 9.600 traktorjev vejalo žito. Po vseh republikah je 5.617 postaj za izposojanje modernega poljedelskega orodja. Državna posestva štejejo 51,100.000 ha kolektivnih gospodarstev, kolhozov je 243.700. Z motornim pogonom obdelujejo 91.5% plodne zemlje. Z žitom posejane površine je bilo 1. 1937. nad 103,000.000 ha, z bombažem
2,100.000,	s sladkorno peso 1,200.000 ha.
Močvirna zemlja pokriva še 90,000.000 potopljene grude, ki jo bo še treba rešiti za polja. Doslej so izsušili 5,000.000 ha. V letih hude suše izgube po 100,000.000 kvintalov žetve. Zadnja leta so začeli z umetnim namakanjem in pridobili velike ploskve zemlje. Uspehi so se pokazali ob Volgi, kjer je na pr. bilo po namakanju kljub hudi suši 1933. 22,700.000 kvintalov, dve leti prej pa le 11 milijonov kvintalov žita.
Rusija osvaja polagoma za žito tudi
»Naš boj za večjo Nemčijo"
Koroški »Slovenec« piše pod gornjim naslovom: V Linču je govoril član zveznega vodstva društva za nemštvo v tujini, Wagner, o važnosti nemškega šolstva za Nemce v tujini in med drugim dejal: »Danes živi še 20 milijonov Nemcev izven Nemčije. Imajo pa svoje nemške šole, katere delno vzdržuje nemška država, tako v Mehiki, Španiji, Madžarski, Jugoslaviji in Bolgariji, kjer imajo pet nemških državnih šol. Iz Volinije so došli Nemci, ki so govorili samo še poljski, a so bili kljub temu čisti Nemci, katerih očetje in dedje so še poznali Nemčijo. Njihova sita a želja, da se vrnejo domov v Nemčijo, je najboljši dokaz ži-fevosti in odpornosti Nemcev v tujini.
visoki sever. S posebnim načinom »polarnega poljedelstva« pridobivajo korak za korakom težke grude za kulturno obdelavo. Kljub nagli motorizaciji države šteje Rusija 21,800.000 konj, 65,000.000 govedi, 96 milijonov ovc in 43 milijonov svinj. Važne za njen razvoj so rezerve
rud. Ruske zaloge železa obsegajo 52% svetovne produkcije, nafte 32.1%, premoga 15, bakra 14.4, cinka 14.8, mangana 73.4, potasiuma 83, fosforita in apati-ta 62, treseta 72.7, svinca 8.7, niklja 9 in vodnih sil 35.7% svetovne energije.
V težko industrijo je vložila država
Moštvo neke angleške podmornice, ki seje srečno vrnilo z uspešnega manevriranja po Severnem morju, je zadovoljno, ko ga je vzel na piko neki fotoreporter
Kdo Je angleški inidator v Moskvi
dič aristokrata lorda Barmoora ima letnih dohodkov 30.000 funtov šterlingov.
Sir Stafford C r i p p s, ki ga je angleški premjer Churchill poslal kot zaupnika vlade v Moskvo, spada med najzanimivejše osebnosti angleškega političnega življenja. Po svoji zunanjosti ne kaže 51 letni mož z ozkim obrazom, visokim čelom, energično brado, hladnim pogledom in grenkimi potezami na debelih ustnicah ,da bi ga sojenice že v zibeli izbrale za veliko kariero, ki jo je dosegel. Kajiti, celo v Angliji, kjer prihajajo sinovi do najvišjih položajev in kjer so tudi sinovi največjih konservativcev zastopniki delavske stranke, smatrajo Crippsovo življenjsko pot za nekaj izrednega. Kot de-
74,694.000	rubljev. Leta 1913 je znašala celokupna proizvodnja ruske industrije 10.3 milijarde rubljev, zdaj znaša že 83.6 milijarde rubljev na leio. Premoga so nakopali 1913. 29.1, zdaj 243 milijonov ton na leto. Produkcija nafte je znašala pred svetovno vojno 9.2, zdaj 54 milijonov ton. Litega železa je dala carska Rusija 1913. v promet 4,2, 1. 1937. 22 milijonov ton na leto, jekla prej 4,2, zdaj 28 milijonov ton na leto. Leta 1913. so izdelali 1900 lokomotiv, 1. 1937. pa 2340.
V kemično industrijo so vložili 5 milijard 300 milijonov rubljev kapitala.
(Iz knjige: V. Dragovič, SSSR; Beograd)
plesišče nenadoma nagnilo. Plesalci so se spodtikali ob noge in popadali na tla, z njimi vred pa steklenice in kozarci ? miz. Fregata se je močno nagnila in se je zdelo, da se bo prevrnila. Bojazljivci so poskakali v vodo ter potegnili še dame za seboj. Panika bi bila še večja, če bi takoj ne posegla vmes pristaniška policija in preprečila večjo katastrofo. Preiskava je dognala, da je udrla voda v neki strohneli ponton, na katerih je fregata ležala.
Fotoreporter »Pariš Soira«, zdaj v službi francoske vojne mornarice, je prejel odlikovanje vojnega križca.
Film o bitkah v Frandriji predvajajo Nemci. Posebno so prikazani boji pri Ostendu, Ypernu, Lilleu, Amiensu, Bou-logneu, Cambraiu, Calaisu in Duriker-queu.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 78.
Vodoravno: koša, Amon, oko, orel, Ra, obad, elil, bo, Nazor, lai, mak, vol, rov, tenis, ar, šoja, noga, oh, Alila, lina. Ziiia, urar, Ana, era, no, Anilin.
Navpično: koran, ramazan, oka, Aihor, Tine, so, Ezav, Nina, o lok, šola, Obir, loga, en, Aral, veja, Uri, med, Tona, Ural, il, Bali, ona, kot, saharin.
Vsa Anglija je edina v tem, da predstavlja Cripps, preizkušeni revolucionarni teoretik in ljudski tribun kapaciteto prvega reda. Kolikšne so njegove diplo-matiene sposobnosti tudi v praksi, bodo pokazali njegovi uspehi v Moskvi. Ni še znano, ali ima Cripps tudi politične naloge na svojem novem poslaniškem mestu, vsekakor je pa okolica Edena, Duffa Cooperja in Churchilla izbrala pravega moža, če hoče ugladiti nova pota v stikih s sovjeti.
Stara fregata - plesni bar Dancev
V zabavnem parku v Kjevenhavnu imajo na jezercu staro fregato, s katero so se Danci pred sto leti borili proti Angležem. Neki podjetni gostilničar je fregato odkupil ter postavil nanjo bar. »Fregatni
bar« je bil vedno zelo dobro obiskan, plesalo in rajalo se je pozno v noč.
Nekega plesnega večera je pa prišlo do burnih scen na ladji. Ko so se plesalci podjetno vrteli z brhkimi dekleti, se je
m.
— Človek božji, beživa. S človekom, ki stanuje tu, se ni šaliti...
Sergiusz Piasecki
,* LJUBLJENEC ZVEZD
Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
£5
Dal mi je denar. Saša mi je z druge strani priložil še dvesto rubljev. Ko sem to videl, sem šele razumel, da bi fantje radi razbili banko. Havranek je dal petdeset rubljev. Jaz sem vložil sto rubljev. Krisa je pristopil k meni:
»Ali lahko položiš zame dve sto rubljev? Če izgubim, ti jih jutri vrnem.«
»Velja.«
V celoti sem vložil dve sto dolarjev in šeststopedeset rubljev. Alfredu so se tresle roke. Krisa se je naslonil na mizo in ga prebadal z očmi.
Alfred je vzel karte; potlej je nekoliko časa okleval, ko mi je dajal drugo kamto. Krisa je ostro in nepremično sledil vsakemu gibu njegove roke. Bila je desetica. Dobil sem.
Alfred mi je s tresočim glasom odštel denar .
»Imenitno,« je vzkliknil Lord. »Fant, srečo imaš!«
Banka se je zmanjšala za polovico. Po nekaj igrah pa je spet narasla. Igra je prišla do Saše. Odsekano je rekel:
»Za banko!«
»Kako?« je vprašal Alfred in prebledel.
»Pravim popolnoma jasno — za celo banko!«
»Za vse?«
»Da.«
Saša je položil denarnico na mizo. — Alfred je preštel denar v banki in dejal: »Tu je tisočštirideset rubljev in tristo-scdemdeset dolarjev.«
»Za vse grem!« je odločno dejal Saša. Alfred je s tresočo roko dal Saši karto. Potem je dal karto sebi. Potom je dal Saši še drugo in tretjo. Saša jih je vrgel na mizo. Imel je štiriindvajset. »Izgubil sem!« je dejal in segel po denarnici, da bi Alfredu izplačal zaigran denar.
V tem hipu se je zgodita nekaj nepričakovanega. Krisa je iztrgal Alfredu karte iz rok in zakričal:
»Fantje! Karte so zaznamovane!«
Alfred je bil ko okamenel. Zivic je položil svojo veliko dlan na denar v banki. Saša se je sklonil.
»Zaznamovane karte? Kaj?« je mračno rekel.
Alfred je tresoče rekel:
»Laže, ničvrednež, falot!«
»Tii si falot in baraba!« je nad njim zavpil Krisa.
»Sovraži me, pa zato neprestano išče priliko!«
Havranek je pograbil z mize steklenico in skočil pokonci:
»Tako torej ti igraš s fanti?«
S steklenico je udaril Alfreda po glavi. Alfred si je z rokami zakril glavo, ker je Havranek znova nameril. Bratje Alinču-kovi so skočili bratu na pomoč. Eden je pograbil Havranka za vrat. Krisa je v tem togotno zamahnil z nožem in zavpil:
. »Proč odtod, falotje!«
živic je skočil mednje in jih z nekaj krepkimi sunki razdružil.
»Pamet, fantje, pamet!« jim je mirno svetoval.
Saša je vstal izza mize in dejal:
»Dovolj je tega. Takoj se bomo prepričali... Alfred pride sem!«
Alfred je pristopil k mizi. Z robcem si je s čela otiral kri.
»Ali so te karte zaznamovane?« je vprašal Saša.
»Ne vem ... Kupil sem jih ...«
»Karte je že kupil, toda zaznamoval jih je sam!« je zavpil Krisa.
»Kje si kupi! te karte?« je vprašal Saša.
Alfred se je oziral naokoli po navzočih.
»V Vilni sem jih kupil!«
Krišna je prasnil v smeh. Saša, Lord in Bolek Komet so pazljivo pregledovali karte.
»Da, zaznamovane so!« je ugotovil Saša.
»Saj sem vam rekel!« je spet zavpil Krisa in se hotel pognati na Alfreda. Saša je udaril z nogo ob tla. Krisa se je zadržal. Saša pa se je ostro ozrl po navzočih.
»Ne dovolim, da bi napravili iz mojega doma navadno krčmo! Ali razumete?
Kdor ima poravnati kakšne medsebojna račune, naj to stori kje drugje!... V banko si vložil dvesto rubljev?« se je slednjič obrnil k Alfredu.	*
»Da.«
Saša je vzel iz »banke« sto dolarjev. »To je tvoj denar.« Potlej pa se je obrnil k ostalim fantom:
»In sedaj, fantje, pošteno povejte! Kdor je kaj v igri z Alfredom izgubil, dobi nazaj! Kdor je dobil, ta naj vrne. Toda pošteno in častno! Mi nismo dojenčki, a tudi ne sleparji!«
Fantje so soglašali in pritrjevali.
Prešteli so denar v »banki«, najprej vsega skupaj, nato izgubljenega in priigranega. Saša je razdelil »banko« in priigran denar med one, ki so zaigrali. Nato je vzel sto dolarjev in se obrnil k Alfredu:
»In to je tvoje!«
Alfred je molčal. Saša je stopil h Krisi.
»Zažgi te smeti!«
Ko je Krisa zažgal bankovec, se je Saša spet obrnil k Alfredu:
»POslej pa se varuj in ne igraj več s fanti! Razumeš? Sicer ti posvetimo drugače! Fantje, vas pa prosim, da ne govorite o tem, kar se je bilo zgodilo... To je naša zadeva, ki naj ostane le mecl nami!«
Alfred je hotel nekaj reči, a ga je Saša zavrnil:
»Molči! Pasje oči in pasji jezik imaš!«
Saša je nekaj trenutkov molčal. Nato je spet pričel govoriti, zroč v brate Alir-čukove-
fOal.ie'
Ljubljana
Cenjene ljubljanske naročnike, čitateljp in oglasnike opozarjamo, da ima naša ljubljanska podružnica „Veeernika“ (Frančiškanska ulica 6) zdaj telefonsko številko 46-91. Ker se dogaja, da se ljubljanski interesenti naročajo na „Večernik“ pri naši centralni upravi v Mariboru, opozarjamo, da sprejema za Ljubljano vsa naročila, naročnine kakor oglase, naša ljubljanska podružnica in daje tudi vse zadevne informacije. Poslovalnica v Frančiškanski ulici je odprla redno od 8. do 12. in od 14. do
18.30	ure.
a Logarski izpiti za čuvaje nedržavnih gozdov. Kdor želi letošnje poletje delati logarski izpit za čuvaja nedržavnih gozdov, naj predloži pravilno opremljeno prošnjo za pripustitev k izpitu najkasneje do 30. t. m. pristojnemu mestnemu poglavarstvu, oziroma sreskemu načelstvu.
a Izredno slabi uspehi so letos pri zrelostnem izpitu na III. drž. realni gimnaziji. Samo pri pismenem izpitu je bilo odklonjenih 10 kandidatov. Ustni izpiti sc še vrše. — Starši sc s strahom vprašujejo, kaj je temu vzrok? Ali je krivo neznanje ali vojna psihoza ali...
a V galeriji Obcrsnel na Gosposvetski cesti vzbuja že cel teden upravičeno zanimanje brezplačna razstava našega popularnega umetnika Hinka Smrekarja. Njegove slike in karikature, bodisi iz humoristične, pravljične, zgodovinske, živalske in vseli mogočih snovi, nudijo obiskovalcem obilo zabave, a tudi umetniškega užitka.
o Izpili za eleklroinslalaterje. sc bodo vršili julija. Prošnje je vložili do 25. f. m. pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani polom Združenja elektrotehniških obrti v Ljubljani.
o Cestna dela ob meji napredujejo. Že dalj časa so v teku cestna dela na novih banovinskih cestah Žice—Sv. Ana v Slov. gor. in Sv. Lenart—Sv. Benedikt v Slov. gor. Omenjeni cestni zvezi bosta za kraje ob naši severni meji ogromnega gospodarskega pomena. Z dograditvijo ceste Sv. Lenart—Sv.
Benediki, bo znatno uravnana in skrajšana proga Murska Sobota—Marilior.
o V spomin hlagopokojnc ge. Ane Pln-terjeve sta darovala Sokolskemu društvu v Slov. Bistrici g. Alojzij Pinter iz Slov. Bistrice 500 din in g. Josip Plalner iz Ljubljane 100 din.
o Osebna vest. Za asistenta uradniškega pripravnika na medicinski fakulteti Ljubljansko univerze je imenovan zdravnik-pripravnik v javni bolnišnici v Slovenjenj Gradcu dr. Lenče Peter.
Spori
ISSK Maribor in Železničar — finalista
ISSk Maribor in Železničar-
Dejstvo, s katerim smo računali, da bosta naša nogometna kluba dala vse iz sebe, da sc plasirata v finale, se je uresničilo. Včeraj sta se vršili povratni tekmi in sicer je imel Železničar v gosteh SK Kranj, 1SŠK Maribor pa se je boril na vročih eakovečkih tleh.
Na stadionu S K Železničarja sc je vrši-21a včeraj popoldne povratna tekma med SK Železničarjem in SK Kranjem. Zanimanje ni bilo prevveliko, saj se je zbralo komaj -100 ljudi. Z naskokom enega gola je šel Železničar v borbo. Tekma ni imela preveč prvenstvenega značaja. Bila je sicer borbena, pač pa v mejah dovoljenega n fair. V prvem polčasu je imel Železničar igro v svojih rokah. Goli so padli v 10. min po Konjaku za 2., v 13. min pa je Kranj izenačil. V 37. min je Slanekar povišal na
« *	 -^slavil	Turk
drugem pol-
-finalisla — Železničar—Kranj 4:1 (3:1) — ISSK Ma-rlbor-CSK 2:2 (0:2)
niso znali izkoristili nekaj lepih prilik. O igri sami pa se ne da dosti povedati. Sodil je sodnik Nemec.
2:1, minulo pozneje pa jc postavil rezultat prvega polčasa 3:1. v drugem pol času je Železničar vidno popustil. Sele v 32. min se je Roji jak it posrečilo, da je postavil končni rezultat 4:1.
Beče pa se lahko o Kranju, da ae jc res trudil in bil kljub rezultatu 4:1 enakovreden nasprotnik. Da niso zabili več golov, so v glavnem krivi napadalci, ki
Mnogo večje zanimanje za tekmo pa je bilo v Čakovcu. CSK se ni posrečilo, da bi izravnal naskok dveh golov in sc s to tekmo poslavlja od Slov. nogometne zveze. CSK je takoj prevzel iniciativo v svoje roke in zabil v prvem polčasu tudi dva gola. Enajslorica jc bila ^enačena in Maribor se jc moral res trudili, da ni bilo hujšega. Pri Marilx>ru se je posebno odlikovala krilska vrsta, ki je lepo podajala napadu. Obramba se je izkazala zlasti v drugem polčasu. Ko je v drugem polčasu obramba CSK jpopustila, jc to Maribor izrabil in zabil dva gola. Ker se je s skupnim rezultatom plasiral v finale, bo moral igrali končni tekmi z Železničarjem. Tekmo je sodil sodnik Veble iz Celja.
S tema tekmama sla mariborska kluba poslala finalista in se bo končni zmagovalec izkristaliziral na naših igriščih v naslednjih dveh nedeljah.
Gradjanski—Jugoslavija 2:1 (2:0) — BSK —Hašk 4:0 (2.*0) — Slavija—Hajduk 2:1 (0:0)
Gradjanski - prvak
Po včerajšnjih tekmah je končno padla odločitev v nogometnem prvenstvu državne lige 1940-11. Gradjanski si je z včerajšnjo zmago nad Jugoslavijo iz Beograda osvojil ponosen naslov državnega prvaka 1940-41, Po nekaj letih je Zagreb ponovno dobil prvenstvo. Da vlada največji interes vprav za tekme državnega prvenstva, je znano. To leto so se prvič srečali predstavniki srbskega in lirvatskega saveza. Izgubljeni tekmi na lastnih tleh proti BSK 3:2 in sarajevske Slavije 2:1 sla sicer zmanjšali izglede Gradjanskega, toda povratni tekmi sta končali s popolnim uspehom in Zagrebčani so tako poslali vodeči na tablici. Včerajšnja tekma je bila zelo važna in odločilna, saj se do včeraj ni moglo prav za prav vedeli, kdo bo prvak. Gradjanski jc bil boljši od Jugoslavije. Poseduje naročiti sistem igre in ima internacionalno rutino. V Zagrebu je vladalo veliko veselje. Gradjanski jo prejel mnogo čestitk odličnih osebnosti.
Nekaj o tekmi sami: Že v začetnih minutah Jugoslavija pritiska na vrata Gradjan-skkega. Toda Urch brani v krasnem stilu.
Gradjanski počasi zbere svoje vrste in izvede nekaj lepih akcij v glavnem s krili. Do 28. min jc Gradjanski boljše moštvo, mreža pa sc ne strese. V 29, min vzame W61fl žogo Andjelkoviču in jo plasira v mrežo. 1:0 za Gr. 2. min pozneje Lešnik preigra več igralcev in zviša rezultat na 2:0. Sledijo zopet lepe akcije, osta-
nejo pa neizkoriščene. Do konca prvega polčasa je Gr. gospodar situacije .V 2. min drugega polčasa je diktiral sodnik zaradi roke Brozoviča 11-meterko; žogo Urc h krasno brani. Ko je vratar še na tleli, prihiti Petrovič in jo zabije v mrežo. 2 1 za Gr. Jugoslavija napenja vse sile, da vs;ij izravna. Toda vse akcije se razbijejo na obrambi Gr., ki jo naravnosl briljirala. Sodil je madžarski sodnik.
Veliko zanimanje je vladalo tudi za tekmo med BSK in Haškom, ki se je končala s 4:0 za BSK. '
V Sarajevu sta se srečala Slavija in Hajduk. Goli so padli v drugi polovici polčasa. Bezultat 2:1 za Slavijo.
Tablica je sedaj sledeča:
1. Gradjanski	10	8	0	2	25:11	16
2. BSK	10	7	1	2	25:5	15
3. Slavija	10	7	0	3	16:16	11
4. Jugoslavija	10	3	2	5	19:19	8
5. Hajduk	10	1	3	6	11:28	5
6. HAŠK	10	1	0	9	12:32	2
s. Gradjanski — Ujpest; Ker je Gradjanski včeraj zmagal in postal državni prvak, bo odigral v sredo prvo tekmo za SE-cup z Uj-pestom. Vršila se bo v Zagrebu.
s. Hermes — SK Celje 4:3. Včeraj se je vršila na Glaziji v Celju prijateljska tekma med Hermesom iz Ljubljane in SK Celjem. — V Gaberju je ljubljanska mladina premagala Jugoslavijo iz Celja v razmerju 4:1 Predtekma med Mladiko in Jugoslavijo (mladino) je končala	istotako s 4:1.
s. SK Slavija	(Maribor) je 16.	t. m.	od-
igrala prijateljska tekmo v Ptuju proti _SK Dravi in zmagala s 4:0 (0:0). Obe moštvi sta nastopili z nekaj rezervami, ki so se v splošnem dobro	obnesle. Dočim	je	bila	igra
v prvem polčasu	izenačena, so v	drugem	pol-
času prevladovali Mariborčani. Tekmo je sodil g. Murko iz Maribora.
Gorska dirka kolesarjev
PRVENSTVO MARIBORSKE KOLESARSKE PODZVEZE NA POHORSKI CESTI.
Na novi pohorski cesti, in sicer na 6 km dolgi progi med gostilno Lobe v Reki in križišču dovozne ceste k »Mariborski koč.i« je priredila včeraj Mariborska kolesarska pod-zveza letošnjo prvenstveno gorsko dirko. Izvedena je bila v dveh kategorijah, in sicer za juniorje in seniorje. Zmagovalec seniorjev je Karl Sodec, juniorjev pa Oskar Rosman. V naslednjem rezultati:
Seniorji:
1. Karl Sodec (Maraton) 22.42,
2. Štefan Rosman (EdelweiB) 24.38,
3. Ivan Sojč (Maraton) 25.54,
4. Kurt Schlander (EdelweiB) 30.03,
5. Ivan Stingl (Maraton) 30.35.
Juniorji:
1. Oskar Rosman (EdehveiB) 23.05,
2. Anton Grmek (Železničar) 24.58,
3. Albin Horvat (Maraton) 25.27,
4. Avgust Amon (EdehveiB) 27.15,
5. Anton Svenšek (Maraton) 32.53.
Vodstvo dirke je bilo y rokah predsednika
podzveze Hlebša, dočim je bil tekmini vodja dirk šapec. V vodstvu so se udeležili še: Jenko, Kebrič, Lešnik in Matela.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. nalmanJSa pristojbina za te oglase ie din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1.— po besedi. Najmanjši znesek za 1e oglase Je din 12.— Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga Je vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na Čekovni račun (t, 11.409,
Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
SLUŽBO DOBI
MIZAR
za strojna dela se takoj sprej me. Zelenka* Ulica 10. oktobra.	4466-2
STANOVANJE IŠČE
IŠČEM
DVOSOBNO STANOVANJE
z vsemi priklinami. do možnosti na levem bregu Drave in sredi mesta za 1. Julij. Kopalnica zaželena. Ponudbe z navedbo cene na od. odd. »Večemika« pod »Sončno«.
4354-6
SLUŽBO IŠČE
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se odda. Jerovškova (Magdalenska) ni. 50.	4487-8
SOBO ODDA
SOBO
s štedilnikom za 2 osebi oddam 1. julija. BoHenkova 19, Nova vas.	44S4-8
POSEST
V najem oddam
NOVO HIŠO ■z velikim vrtom drž. uslužbencu v bližini postaje Slivnica. Pripravno za upokjen-ce. Naslov'v ogl- odd. »Večer nika«.	4485-11
POHISTVO-OPREMA
Dobro ohranjene
VLOŽKE (MADRACE)
za dve postelji in tnalo kredenco kupim takoj. Naslov \ ogl odd. »Večemika«,
4483-17
Blago za zavete
vedno najnovejše prinaša
teksfilana Biidefeldt
Maribor, Gosposka ni. 14
V1IZOA
AVTO EIFEL
(Ford) limuzina, vozen samo 16.000 km. z dvojno rozer vo se po ugodni ceni Droda. Oskrbništvo veleposestva Langental. p. Pesnica. 4342-22
TOVORNI AVTO
Chevrolet-Truick, 2 in pol tonski, v prav dobrem stanju ter z malo rabljeno prevmati ko. vožnje 36.000 m, prodam za din 20 000 v gotovini. — Ana Kavčič, Sp. Polskava.
4480-22
SVEŽE FILME,PLOŠČE,PAPIRJE IN OSTALE FOTO-POTREBŠCINE KJUJJTE NAdCENEJŠE
V DROGERIJI
GriC
RAZNO
Prodam
40 LETNIKOV
»Ljublj. Zvona« in 36 letnikov »Dom in Sveta«. Naslov v ogl- odd. »Večernika«.
4456-28
MODBRNI VOZIČKI
po v««h cenah __
cx
'o-o
0OOOMM DIVJAK
Ulic« kn*zf Koclja 4
Ako
želite oglaševati, pokličite telefon:
I
25-67
SPOMNITE SE CMD1
Zahvala
za vse iskrene izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadomestlijivi izgubi naše ljubljene soproge, mamice, sestre, gospe
Joseplne Jaki, rol. Jerii
soproge okrajnega tajnika
se najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo pevskemu društvu »Jadran-Nauos« za v srce segajoče petje, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so v tako velikem številu spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti.
Prav posebno hvalo dolgujemo gg. zdravnikom in čč. sestram za njihov trud, s katerim so lajšali trpljenje drage pokojnice in vsem, ki so jo obiskali za časa njene težke bolezni.
Maribor, Trst, 15. junija 1940.	ŽALUJOČI OSTALI.
INDUSTRIJE
OBRTNIKI
TRGOVCI
Itse
ftA MS&tkO
kupite najceneje pri • > *
Tiskovni zadrugi
Maribor, Aleksandrova
cesta 13 — Telefon 25-45
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA * Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se ue vračajo. — Uredništvo In upruvu: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva itev. 25-67 la oprav« Ust, 98-67« «■* Poftnl Čekovni rafun štet 11 409.