Ameriška Domovi ima 7* h \ I WJ AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 47 National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH' 8, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Skupnost narodov se zbira k posvetovanju Danes se začne v Londonu zborovanje predsednikov vlad članic britske Skupnosti narodov. LONDON, Vel. Brit. — Vodniki bralske Skupnosti narodov so prišli sem delno že konec tedna, ostali so napovedani za danes. Trdijo, da bo glavno, oziroma najibolj sporno vprašanje na enotedenskem posvetovanju ra to a: pojlitika v Južnoafriški unjji. Tam j,e v veljavi popolna ločitev ras. Beli imajo vse politične pravjce, črni so čisto brez njih. Imajo le samoupravo v za nje določenih ozemljih. Južna Afrika se bo s L majem proglasila za republiko. S tem bo dejansko prenehala biti član Skupnosti. Misli pa kot neodvisna republika prositi za ponoven sprejem. V tem slučaju bodo drugi afriški in azijski člani-brez dvoma ostro obsodili južnoafriško rasno politiko. Doslej so se proti njej odločno izjavili že Nigerija, Malaja, Ceylon in Pakistan. Isto bosta storila nemara tudi Gana in Indija, verjetno tudj Kanada. Članice Skupnosti bodo razpravljale seveda tudi o vseh drugih vprašanjih, gospodarskega in političnega značaja. V britsko Skupnost spadata poleg že omenjenih držav tudi Avstralija in Nova Zelandija. Trenutno je v Skupnosti .ravnotežje med, državami, kjer prevladuje bela rasa, in onjmi, kjer gospodarijo doma. čtni druge barve kože. En sam človek na čelo gradnje raketni oporišč WASHINGTON, D. C. — Kongresni pododbor, ki je razi-skaval zastoj v gradnji oporišč za rakete, je ugotovil vrsto napak in slabega vodstva, ki po nepotrebnem povišuje stroške. Odkril je napade v načrtih, napake v cenitvah. Na nekem oporišču so postavili naprave, ki so stale milijon dolarjev, pa jih nato zopet odstranili, ker “ne bi delovale.” Pododbor predlaga, naj bo postavljen na čelo gradnje oporišč en sam človek, ki bo znal pospešiti delo in gledati, da se napake, bot so omenjene v poročilu, ne bodo ponavljale. Castro trdi, da je sestrelil dve letali HAVANA, Kuba. — Fidel Castro je včeraj zjutraj v govoru članom levičarske delavske organizacije pripovedoval, da je njegova milica streljala na tuja letala, ki so priletela nad Kubo ali opazovat ali pa dovažat o-rožje. Eno od teh letal naj bi Kubanci sestrelili nedaleč od Bara-coa, drugo pa se je kljub temu da je bilo zadeto, rešilo na Ja-fnaico. Castro je seveda zopet ostro napadel Združene države, ki da so v ozadju vseh nastopov proti njegovi vladi. Novi grobovi Josephina Ladiha V ponedeljek zvečer je umrla v Mt. Sinai bolnišnici Mrs. Josephine Ladiha, p. d. Trebčeva, z 924 E. 150 St. Stara je bila 67 let, rojena v vasi Lokev pri Di-zači, od koder je prišla pred 50 leto. Bila je zadnja ustanovna članica Društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ in Podr. št. 25 SŽZ. Njen mož John je umrl v letu 1943. Tukaj zapušča hčer Josephine A. in sina Johna, v Wickliffe, O., sestro Frances Glazer, v starem kraju pa brata Karla Ban in sestro Roso Maver. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajskovega pogreb. zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. -----o----- Nova kriza v Keniji K nemirnim deželam Afrike se je v zadnjem času pridružila še Kenija, ki jo poznamo najbolj po uporu “Mau-mau” pred nekaj leti. NAIROBI, Ken. — Angležem se je posrečilo po dolgi in krvavi borbi streti upor Mau-mau, ii pa se jim posrečilo ukloniti domačinov. Videli so, da je zahteva po samostpjnosti dosegla tak obseg, da ji bo treba postopno ustreči. Tako so dovolili deželi novo ustavo, ki daje domačinom v zakonodaji večino. Nova ustava domačinov ni zadovoljila, beli pa trdijo o njej, da je šla predaleč v poipuščanju domačinom. Po njej' so izvedli plošine volitve, pri katerih je debila večino Kenijska Afriška narodna zveza. Ta bi naj skupno z predstavniki belega prebivalstva prevzela upravo v roke. Njeni vodniki so udeležbo v via. di odklenili, če ta ne izpusti takoj na svobodo Kenyatte, ki je na splošno smatran za početnika ■m vodnika upora Mau-mau. Angleške kolonialne1 oblasti Kenyatte ne marajo izpustiti, ker se boje, da bi to povzročilo nove nemire. Svobodo so mu pripravljeni vrniti šele, ko bo Kenija že dobila trdno domačo upravo in ne bo nevarnosti, da bi prišlo do notranjega kaosa. -------------o----- Predsednik japonske vlade 'pride v juniju WASHINGTON, D. C. — Bela hiša je objavila, da bo prišel 20. junija na dvodnevne razgovore s predsednikom Kennedy-am in člani vlade predsdenik japonske vlade Hayato Ikeda. Kennedy in De Gaulle se bosla le sestala! Predsednik ZDA bi se rad sestal s predsednikom Francoske republike. To se bo nemara zgodilo na sestanku vodnikov NATO. WASHINGTON, D. C. — Pretekli teden se je mudil tri dni v Franciji posebni odposlanec predsednika Kennedya A. Har-rdman. Sestal se je tudi s predsednikom republike1 De Gaul-lom. Prerešetala sta vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi in govorila tudi o možnosti in času osebnega sestanka vodnikov obeh dežel. Kennedy bi se z De Gaullom po vesteh iz njegove okolice rad osebno sestal, vprašanje je le, kje in kako. De Gaulle ni posebno navdušen za pot v Washington, Kennedy pa ne more v Evropo samo v Pariz. Če bi bil že tam, bi se moral brez dvoma o-glasiti tudi v Londonu in Bonnu, tega pa za, enkrat še ne mara. Tako sodijo, da bodo nemara organizirali sestanek vodnikov NATO sil, kjer se bo imel Kennedy priložnost pomeniti z De Gaullom, pa tudi z drugima vodniki Zahoda. Kennedy za pospešitev gradnje stanovanjskih h’š WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je poslal kongresu svoje predloge glede gradnjo stanovanjskih hiš. Po tem predlogu bo federalna agencija za gradnjo mogla potrošiti v prihodnjem proračunskem letu bilijon dolarjev. Predlogi olajšujejo tudi pogoje za kredite in zmanjšujejo obrestno mero za posojila. Vse ima namen spraviti v gradbeni promet čim več denarnih sredstev, da bj se hitreje zmanjšali učinki gospodarskega zastanka in brezposelnosti. Predlogi tudj pospešujejo prenovitev zanemarjenih predmestij. Rdeča ekonomska pomoč v 7 letih — 3 bilijone! DUNAJ, Avstr. — Po tukaj zbranih podatkih so vse komunistične države s Sovjetijo in rdečo Kitajsko vred dale drugim državam od 1. 19i53 do vključno leta 1960 okoli trii bilij one dolarjev gospodarske pomoči. Največ sta jo dobili Indija in Združena arabska republika. V jstem čaisu sc) komunistične države poblale v tujino tudi za $750,000,000 orožja. Od treh bilijonov kreditov je bilo doslej uporabljenih le okoli 555 milijonov. Glavni del pomoči je dala Sovjetija $2,740,000,-000, ostanek pa odpade na češkoslovaško, Kitajsko, Poljsko in Vzhod. Nemčijo. SHOWERS Vremenski prerok pravi: Lani 14 novih držav v Afriki LONDON, Vel. Brit. — Tekom leta 1960 je dobilo 14 bivših kolonij v Afriki neodvisnost. Postale so samostojne države, ki pa jim za samostojno gospodarsko in politično življenje večinoma veliko manjka. Večmo novih držav predstavljajo bivše francoske kolonije, ki so tudi kot svobodne države ostale v tesnem stiku s Francijo. Ta jim je za tak slučaj obljubila vso potrebno pomoč. Nikita zopet grozi Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev grozi, da bo “napadalce* Sovjetija pometla s sveta. MOSKVA, ZSSR. — Nikita Hruščev se rad baha in rožlja z orožjem. Zadnja leta so mu posebno pri srcu rakete. Nekaj tednov je molčal, sedaj pa je v Sverdlovsku' pripovedoval svojim poslušalcem, da ima Sovjetija dovolj orožja in raket, “da zbriše napadalce z obraza zemlje”, če bi Zahod poskusil začeti vojno. Hruščev je govoril pred nekaj dnevi, govor pa je “Pravda” objavila šele včeraj. Sovjetski vodnik je trdil, da bo komunistični sistem zmaaal tako ali tako, mirnim potom ah z vojno, ker je marksistično-leninistična ideologija primernejša času kot kapitalizem. Thompson k Hruščevu Poslanik Združenih držav L. Thompson se je vrnil še pretekli mesec iz Washingtona z osebnim s p o ročilom predsednika Kennedya za predsednika sovjetske vlade Hruščeva. Ta je bil tedaj v Moskvi, pa se ni zganil, da bi ameriškega poslanika sprejel. Poslanik se je končno obrnil na sovjetsko vlado in dejal, da se je pripravljen s Hruščevim srečati kjerkoli že, da mu izroči poslanico ameriškega predsednika. Včeraj so objavili, da se bo Thompson danes opoldne odpeljal na sestanek s Hruščevim. Kje bo ta sestanek, ni bilo javljeno. Hruščev je bil po zadnjem poročilu v Novosibirsku več tisoč milj od Moskve. ŠTEVILO BREZPOSELNIH JE PORASLO NA 5.7 MILIJONA Brezposelnost je v februarju porasla za nad 200,-000 in dosegla nov rekord v zadnjih 20 letih. Tudi število zaposlenih je doseglo nov rekord za mesec februar — 34,655,000. Delavski tajnik je izjavil, da je to znak v bistvu zdravega gospodarstva, ki pa je v zastoju. WASHINGTON, D. C. — Gospodarski položaj v deželi je postal osrednje vprašanje debate med vlado in republikanci. Vlada trdi, da je gospodarstvo v precej težavnem položaju in da še ni gotovo, da bo zastoja skoro konec, republikanci in njihovi gospodarski strokovnjaki pa zatrjujejo, da je zastoj dosegel dno in se bo skoro začel položaj izboljševali. Številke o zaposlenosti in o številu brezposelnih, ki jih je včeraj objavil delavski tajnik, dajejo osnovo obema mnenjem, število zaposlenih se je dvignilo za mesee februar na novo rekordno višino 64,655,000, število brezposelnih pa je v istem času doseglo nov rekord v zadnjih 20 letih — 5,700,000. , Delavski tajnik Goldbeg sam — - , , je priznal, da so številke znak jLiCICirilC X)CStl v osnovi zdravega gospodarstva, .d pa je začelo zastajati. Namen vlade je pognati gospodarstvo zopet v živahnejši tek, da bo moglo sprejeti vase vse nove delovne sile. Del predlogov je 'e v Kongresu, del pa bo poslanih tja v naslednjih dneh. V odstotkih je brezposelnost tekom februarja porasla za dve desetinki in dosegla 6.8 odstotka celotne delovne sile v deželi. Iz Clevelanda in okolice Ne denar, moštvo! WASHINGTON, D. C. — Nekateri bji radi pospešili gradnjo atomskih podmornic, opremljenih s Polaris raketami. V celoti jih nameravajo baje zgraditi 45 tekom naslednjih pet ali šest let. Poznavalci razmer trdijo, da bi bilo pcdmormice same mogoče zgraditi prej in jih tudi opremiti, viprkšamje je le, kje dobiti potrebno! moštvo. Vsaka izmed c nun jenih podmornic potrebuje dve pcpclni posadki, skupno okoli 1000 mož, ki jih je treba na službo temeljito pripraviti. Počasi se je začelo gibati DETROIT, Mich. — Avtomobili letošnjo zimo kar niso šli v denar. Zastoj je bil tolikšen, kot ga v povojnih letih nismo poznali. Sedaj se je počasi začelo odpirati. Pretekli teden je postalo v trgovinah z avtomobili živahnejše. Če bo pri tem ostalo, se bo avtomobilska industrija morda le še zganila. Ne smemo pozabiti, da je pri trgovcih na drobno in v skladiščih tovarn še vedno preko en milijon neprodanih novih avtomobilov. Oblačno, vetrovno in topleje. Najvišja temperatura 50. Mexico City, Mex. — Dve veliki konvenciji sta te dni v prestolnici Mehike. Ena je komunistična, druga protikomunistična. Prvo so organizirali komunisti srednje in južno ameriških držav in so ji dali velik naslov: Konferenca za narodno suverenost, gospodarsko neodvisnost in mir. Protikomunistična konvencija je zbrala kakih borih 300 delegatov iz vseh delov Mehike. Ti so korakali k spomeniku Angela Neodvisnosti in tam polomili venec. K istemu spomeniku je kasneje prikorakalo tu-id nad 2000 delegatov komunistične konvencije. Na protikomunistični konven ciji so ljudje iz samih mehiških pokra jin, na komunističnem zborovanju pa komunisti in njihovi podporniki iz vseh držav Komunistična manifestacija v mehiški prestolici Latinske Amerike. Zborovanje i delovnega ljudstva in zatiralca komunistov je očitno močnejše malih in revnih narodov, ne samo po številu udeležencev,! Naj večji aplavz so dobili tisti ampak zlasti po živahnosti, navdušenju in skrbni pripravi, ki se čuti pri vsaki točki zborovanja. Komunistično zborovanje s.e je takoj v začetku izjavilo proti Združenim državam in za Castrov režim na Kubi. Manifestacije v tem smislu se ponavljajo pri vsakem govoru in ob sprejetju vsake resolucije. Očitno je, da ima komunistično zborovanje namen popularizirati Fidela Castra kot nosilca priljubljene ideje neodvisnosti vseh malih držav Latinske A-merike in kot glasnika sovraštva proti Združenim državam, ki jih ves čas zborovanja označujejo govorniki za izžemalce govorniki, ki so najhuje tolkli po Ameriki, zavračali Monroe-vo doktrino in se očitno izjavljali za uvedbo komunističnega sistema na našem kontinentu. Zborovalci so večinoma mladi, izobraženi ljudje, ki so znali odlično manifestirati in napraviti vtis, da je to zbor prepričanih in navdušenih zagovornikov no- nje mlajših rodov, ki bodo bližnji prihodnjosti odločali med svojimi narodi in državami. Ta mladina je pokazala, da nas sovraži, da je zaljubljena Moskvo in v vse, kar prihaja od tam pod firmo revolucije in komunistične preobrazbe družbe. Policija obe konvenciji, ki bosta predvidoma končani nocoj skrbno nadzira, da ne bi prišlo do javnih izgredov in nemirov. Predsednik Narodne protikomu- Pozdravi— Pvt. Frank Kožar Jr. US 52510948 Co. C. Spec. Tng. Regt. USATCA Class 462 Fort Knox, Kentucky pošilja najlepše pozdrave iz daljne države Kentucky, kjer je pri vojakih In se vsem zahvaljuje za mnoga pisma, ki jih je prejel. Seja— Društvo sv. Cecidije st. 37. SDZ bo imelo jutri, v četrtek, ob 7:30 zvečer v šoli sy. Vida redno mesečno sejo. Zadušnica— Jutri ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Pirih ob 3. obletnici smrti. Visoka starost— Včeraj je praznival Joseph „T I Salomon St. z 1152 E. 63. St. WASHINGTON, D.C. _ Pred- ^ rojstnj dan. c,sUtamo rednik Kennedy je poslal vče- jn mu že]lmo še veliko zdravja raj Kongresu predloge za uza- n zadovoljstva! konitev štipendij za 212,000 vi- ,.. . sokosolcev m za uzakonitev Clanice podr št_ 25 sžz s0 posojil za gradnjo dijaških vab]jene nocoj 0,b 7:30 v Zakraj-stanovanj pri univerzah. skov p0grebni zavod k molitvi EDWARS AIR FORCE BASE, za pok. Jožefino Ladiha. Calif. —i Raketno letalo Xla1 ------0------ je včeraj doseglo brzin« 2,650 ŠfeVŠIC ZlOSIKOV {JGraSlfO milj na uro, nov rekord. WASHINGTON, D. C. — Po LEOPOLDVILLE, Kongo. — poročilu Federal Bureau of In-Kongoška vlada predsednika vestigation (FBI) je število res-Kasavubuja je izjavila, da bo nih zločinov tekom preteklega dovolila povratek čet ZN v '.cta v velikih mestih očitno po-Mutadi in v Banano le, če pri- .aslo. stanejo Združeni narodi na Število repov je poraslo za 18 kongoško nadzorstvo letalske- dstotkov. število vlomov za 15, ga prometa in strategičnih vo- iteviio tatvin za 11, število tat-jaških oporišč v deželi. Izgle- vin avtomobilov za 7, število da, da ZN na to ne mislijo pri- umorov in posilstev za 4 in šUvi-stati. V Leopoldville so začeli lo težkih telesnih poškodb za 3. dovažati vojaške okrepitve iz c. , 7 7°| 7~ ly- Katange, tja pa bodo skoro ■ SudailCI.se bodo IZ Konga prišle tudi nove tunizijske' umaknili, čete. KAIRO, ZAR. — Tukaj trdijo, rrANTA v-,vr»iTr/t „« , ... . da so se v Sudanu odločili uma- T ANANAR1V A, Mad. — Včeraj , . . ... . , . ’ .... , .J, ■.nih svojih 400 vojakov iz Kon- zjutraj so ZN sporočili, da pri- , , J Ida, ker aa so jin Združeni narode rem na sestanek kongoskih h. , , , ..... .. ... „ ,? ,,. di tekom boja s kongcsikimi o pohticmh vodnikov tudi Gi- , A ,, . , . v. tarn preteklo nedeljo pustili na zenga, sinoči je bilo to sporo- ddu čilo preklicano. ■ y boju za Matadi ob reki NEW YORK. N.Y. — Predscd-1 Kongu so se sudanske čete branik Gane Nkrumah je včeraj nile nad 24 ur, ne da bi jim v tem kot prvi govoril pri otvoritvi' času poveljstvo čet ZN poslalo nadaljevanja zasedanja glav-! pomoč. y bojih sta bila dva sune skupščine ZN. Pozval je danska vojaka mrtva, 13 ranje-ZN, naj nastopijo v Kongu nih, 12 pa pogrešanih. Sudanski odločnejše in vzpostavijo tam oddelek je štel 135 mož, med tem red in mir, skličejo parlament, ko je bilo domačega vojaštva izvedejo volitve in kaznujejo okoli tisoč mož. Ko je Sudan-odgovorne za smrt — Lumum- ce.m zmanjkalo streliva, so se be. Kazni za druge politične morali predati. umore ni zahteval. Izjavil je, .. . j • i’ im- i j da njegova država priznava LioIanuCl sledili Zgledu vlado Gizcnge kot edino zako- Zah. Nemčije nito v Kongu. — Danes popol- HAAG, Hol. Koncem tedna dne pojde Nkrumah na razgori ie Zah- Nemč ja objavila, da bo vo,- s Kcnnedyem v Washing- 3 'Pc,nedeljkOTn zvišala vrednost ton j marke tako, da bodo v bodoče 4 i marke za en dolar namesto 4.20. LONDON, Vel. Brit. zdravie | Holandska zelo veliko trguje z Elizabeth Taylor se je popra-|Zah Nemčijo in bi imela v slu-vilo in zdravniki upajo, da bo čaju, če bi ohranila dosedanji še tekom današnjega dne iz nevarnosti, če ne nasto- ven pijo kake nove komplikacije. vega komunističnega oznanila,'nistične stranke, katere konven- ki ga vsi smatrajo za odrešilnega za svoje narode. Ce moremo kaj soditi po teh cije se udeležujejo zastopniki iz 22 mehiških držav, je predložil, naj bi vse komuniste izgnali iz zborovanjih, je politično stanje'dežele. Da take skrajne zahteve v Srednji in Latinski Ameriki1 ne predstavljajo stvarne politi-resno nevarno in kaže, da je ke, je lahko razumljivo vsako- komunistično rovarjenje že temeljito razgrizlo družbeni sestav in zlasti zastrupilo mišlje- mur, ki pozna le malo razpoloženje politične javnosti v Mehiki. Varčevanje z dolarji WASHINGTON, D. C. — Da bi se uporabilo manj dolarjev v tujini, je predsednik omejil trošenje vojaških uslužbencev in njihovih svojcev v tujini. Po tej odredbi ne bodo mogli vojaki več brezplačno pripeljati domov avtomobilov, ki jih kupijo v tujini. Carine prosita darila so znižana na vrednost 10 dolarjev. Vcjaki in član j njihovih družin bodo v bodoče mogli sprejeti službe, ki so jih doslejj opravljali tujci. tečaj v trgovini z Zah. Nemčijo težave. Zato je enostavno objavila, da bo tudi ona dvignila vrednost svoje valute za pet odstotkov, kot so storili Nemci. Nemški ukrep so v Ameriki in drugod v svobodnem svetu u-godno sprejeli, ker upajo, da bo zmanjšal kopičenje zlata in deviznih rezerv v Zah. Nemčiji. Angleška kraljevska dvojica zopet doma LONDON, Vel. Brit. — Kraljica Elizabeta II. in njen soprog princ Filip sta se vrn'la s šest-tedemkega obiska v Indiji, Pakistanu in Iranu. Povsod sta bila navdušeno sprejeta, prav posebno pa v Indiji. /lMERi$Kyi Domovin/i /%• /%/l E >11 zdi in nekam vse tako kaže, da se bodo pojavljale gotove posledice. Kako bomo te posledice čutili je seveda edvisno od tega, kako bo tok rsizmer, ki ga je malomarnost za splešnost ustvarila zadeva v nas. Dalje je odvisno tudi od tega, prav pa nič : ka!k0 bodo novi voditelji mogli piav, bi rekel kdo na Koro-j^a tek zaustavljati in kontrol iraškem. Računaj to kakor znaš in veš, na koncu je vedno — nič prav! Tako smo zadnjih osem let bredli skozi življenje tudi v naši Ameriki. Niso bili ravno pre. slabi časi, dasi tudi ne taki, ka-koišne bi radi tisti, ki menijo, da še kdaj bi merali zdaj leteti pečeni golebje in piške v usta. Bi rekel, da nekaterim so resnično v tej zadnji osemletni dobi leteli pečeni golebje in piščanci v usta, pa če se tega zavedajo ali ne. Vsem pa seveda niso in mno. gi smo bili kar zadovoljni, da smo sploh megli ugrizniti v “bot deg” zaležke. Zopet mnogi so pa robantili, češ, če Abrahamom tam na Wall Streetu ne smrde pečeni golobje in pečeni piščanci, zakaj naj bi meni, ali nam? Toda kje so tisti pečeni golobje ti, da ne bo prestopil bregove in s svojim zagonom vse račune in upanja odnesel in odplavil, nam pa pustil le grenka razočaranja. Take posledice so se pojavljale že večkrat v naši zgodovini. Cela vrsta jih je. Tako grenke posledice smo doživeli n. pr. pred 80 leti. Mnogi se jih še spominjajo. Dal Bog, da bi se ne pojavilo kaj takega več! * ZIMA SE JE LETOS Z NAMI RES IGRALA in šalila po njeni volji. Po naših brdih in zsoekah je bilo mrzlo, da je še “Uraga” zeblo. Res, prav tako je bilo. Neko poročilo iz Altu-ne pravi, da so neke noči koncem januarja pripeljali v zapor nekega “hribovca” tam z alleghenskih hribov in da je bb ves premra-žen od hudega mraza, skoro kar trd. Ko so ga v zaporih malo pokrepčali z gorko kavo, so ga poprašali kako je njegovo ime. Mož je povedal, da njegovo ime je “Uraga.” V Ameriko je prišel pred kakimi 40 leti iz Oger-ske. Obogatel v Ameriki menda ni, drugače bi ga ne našli v takem položaju, kakor so ga, kakor pravi vest. Dalje pa sem bral prav tam, da je bilo menda 24. januarja v “Paradižu” bolj mrzlo, kakor pa v “Peklu.” No, to bi že bilo bolj za verjeti, ker v peklu bi vsaj po pomenu med omenjenima imenoma res moralo tako biti, namreč v peklu bolj “vroče,” kakor v “paradižu.” Se. veda, da se bo pravilno razumelo je potrebno pa povedati, kje se nahaja v naši “Maleriki” ta paradiž” in ta “pekel.” Mesto Paradise (po naše Paradiž) se nahaja v državi Michigan in tam je bilo tisti čas okrog 24. januarja mrzlo 20 stopinj pod ničlo, pravi vest. Tam nekje blizu Detroita pa pravi vest, da je naselbina Hell (po naše Pekel), tam je bilo pa mrzlo samo 5 stopinj pod ničlo. Tako stoji črno na belem, če je pa to vse prav tako res, pa jaz ne vem. Ampak to pa vem, da je nas zima letos res cukala ne samo za ušesa, ampak tudi za nas in brado. Vsaj jaz sem tako čutil. . . * V FILADELFIJI SO “KUN-ŠTNI” LJUDJE. — že od nekdaj gre glas, da filadelfskih advokatov, nihče ne prekosi na svetu. Zgovorni so in zmožni še vse kaj drugega, kakor pa “delati iz komarje v slone.” Pred davnimi leti je bilo, talko vedo to še danes povedati, da je stal pred sodiščem neki nepridiprav, ki ni znal ločiti med onim, kar je last koga drugega in onim, kar je res njegovo. Kadar koli je imel pri. liko je kradel, kakor krokar in radi tega tudi Stalno imel posel s policijo in sodnijskimi oblastmi. Baje je več kakor polovico svojega življenja presedel in prebil po raznih “špehkamrah.” In zaloten je bil tudi pri nekem večjem ropu na neki banki. Kajpada zopet’so ga odpeljali na počitnice v ‘špehkamro.’ Ko so ga na policiji izpraševali, je delno priznal da je res kriv, talko kakor ga so obtoževali. A to le na polici ji. Ko je pa prišel dan o-bravnave pred sodiščem, ga je zagovarjal neki spretni filadelf-ski advokat tako spretno, da so navzoči v sodni dvorani vsi verjeli, da ni res kriv, kakor ga prikazuje obtožba. Ko je advokat zaključil svoj obrambni govor, je sodnik pozval obtoženca, naj stepi predenj. Obtoženec stopi preden in sodnik mu napravi resen govor: “Ta sedanji zločin in številne j. ši prejšnji, radi katerih ste stali pred menoj potrjujejo, da ste krivi in da zaslužite ostro kazen. Priznali ste delno krivdo že po-licistcm, zdaj je vse še1 bolj dokazano. Torej ah pristanete na to, da ste krivi?” Obtoženec se izvravna pred sodnikom in krepko odgovori: “Tega pod nobenim pogojem ne morem!” “Ne!” glasno povdari sodnik, “In zakaj ne?” “Gospod sodnik, ali ne vidite, da sem poštenjak, kakoršnih je malo na svetu? Ali niste poslušali mojega zagovornika, gospoda odvetnika, kako je vse dokazal, da nisem nič kriv. Tega jaz še sam doselj nisem vedel. Vi drugi me pa črnite in bi me radi v žlici vode utopili!” Kako je sodnik sprejel ta pouk c d obtoženca in kako je potem sodil mi ni znano. Bral sem pa prav pred kratkem o drugem slučaju v Filadelfiji, da je neki prebrisan Armenec trgovec, imel v izložbenem dknu kurja jajca, ki so zgledala izredno debela, najmanj še enkrat tako debela, kakor navadna jajca. Ljudem, ki so hodili mimo trgovine je to začelo padati v oči im vsak se je ustavil in malo pogledal odlkod tako debela jajca, cena pa ista, kakor v drugih trgovinah za skoro še enkrat bolj drobna jajca. Moški so začeli to pripovedovati doma ženskam im jim prigovarjati, tja Napovedi in resnica Za začetek leta so napovedovali znižanje cen tekstilnega blaga na splošno za okoli 10 odstotkov. Sredi tega pričakova- pojdite po jajca, bo kaj za v usta dati, ker so debela. In res, bolj in bolj so začele ženske posečati njegovo trgovino. To je trajalo kake dva tedna. Potem so se pa nekateri moški začeli čuditi, da mora biti nekaj narobe. Jajca na krožniku s-o bila pa taka ali celo še manjša, bolj drobna, kakor kje drugje kupljena. V oknu so pa zgledala tako debela. Kaj je to? O tem je zvedel neki detektiv im je stopil h Armencu v njegovo trgovino in ogleduje' izložbeno okno in blago v njem. šel je ven na hodnik, od tam so jajca zgledala še enkrat bolj debela, kakor pa notri v trgovini. Kaj je to? Kar zapazi, da k šipi je prislonjena druga šipa, ki je imela lastnost povečalnega stekla, skozi katerega sie vidi vse večje in debelejše, kakor je že tako steklo izibrušeno za tak namen. “Ha,” je dejal. “Zdaj ga pa imam tiča goljufa,” in napovedal mu je aretacijo. Armenec se je detektivu udal, le poprosi! ga je, naj mu dovoli poklicati njegovega advokata, kar mu je slednji dovolil. Odvetnik je dejal, kar z detektivom pojdi na policijsko postajo, jaz bom tam v par minutah. In tako je bilo. Tam so mislili, da imajo dober vzrok proti Armencu, da ga pripro in postavijo pred sodišče. A v istem hipu se pojavi njegov odvetnik in vpraša policijskega komisarja: “Predno sploh se kdo upa izreči kako žalno obtožitev proti mojemu kllijieihitu, vas pozivljem, da mi pokažete zakon, ki prepoveduje trgovcu postavo pred njegovo blago v izložbeno okno po-večalno steklo?” “Komisar in policisti so se na pelicijski postaji spogledali, listali nekaj časa sem in tja po vseh paragrafih postav, a takega zakona res niso mogli najti nikjer. Odvetnik je potem oštel policiste in komisarja, da si sploh kaj takega dovolijo, nadlegovati dobre in poštene državljane. Vehementno je.povdaril: “To je nekaj tako drznega, kakor bi prepovedali človeku skozi očala gledati! Menda so vsi tisti, katerim je ta odvetnikova pridiga veljala nekam pod klop zlezli in skoro 3 prosečimi pogledi prosili, naj zadeve odvetnik ne bobna naprej v svet, da to ne pride v caj-tenge. A prišlo je vse eno in ljudje so se smejali. Če ima tisti prebrisani Armenec še povečevalno steklo pred njegovimi jajci, pa vest o tem ne pove. Vidite, pa recite, da med nami “pansiovančani” ni vedno kaj novega? In še koliko! Vesna čitateljem lep pozdrav in zdravi bodite! Stari Majk. Pristopite k D31! Cleveland, O. — V nedeljo, 12. marca, bo v cerkvi sv. Lovrenca med sv. mašo ob sedmih zjutraj sprejem novih članov v Društvo Najsv. Imena. Vsi, ki ste se vpisali, pridite malo pred sed. mo v cerkev, da vas bodo sprejeli v društvo. Kateri še niste vpisani, pridite vseeno z drugimi ob sedmih k sv. maši. Ni vam treba drugega, kot da pri sprejemu vstanete v klopi, kjer sedite. Po sv. maši gremo vsi v šolsko dvorano. Tam dajte tajniku svoje ime in naslov in sprejem je getov. Tudi drugi člani pridite v dvorano, kjer bo skupni zajtrk in kratka seja. Duhovni vodja želi, da bi bili vsi farani od 1.6. leta dalje elani Društva Najsv. . Imena. Nihče ni prestar za spre- nja je bila javnost neprijetno iz-nenadena z novico, da je večje število tekstilnih tovarn svoje izdelke z novim letom dejansko podražilo za 10 do 25 odstotkov. Med njimi je kranjska “Tiskani-na.” Tekstilne tovarne so po sodbi ljubi jamskega; lista “Delo” napravile z napovedjo o znižanju tekstilnega blaga neprijetno — šalo. Le eno četrtino slovenskih V ljubljanskem Delu j© sprožil neki M. T. debato o tem, čemu ima le četrtina filmov, ki jih kažejo v Slovemijd, slovenske podnaslove, vsi ostali pa srbo-hrva-ške, ki jih posebno podeželsko prebivalstvo ne razume. Podeželski ljudje menda prav zaradi tega ne zahajajo v kino, ker filma ne morejo v celoti in podrobnostih razumeti. “Delo” je mnenja, da je to vprašanje treba rešiti v korist slovenščine in slovenskega človeka. Slovenske podnaslove naj bi oskrbela filmska podjetja sama, če hočejo filme prodati v Slovenijo. “Bela krajina” Malo pred, koncem leta so splovili v ladjedelnici “Uljanik” v Pulju novo tovorno ladjo “Be. la krajina” za Splošno plovbo v Piranu. Nova ladja bo šla na svojo pot letošnjo spomlad. Njena nosilnost je okoli 18,000 br. reg. ton. Dolga j© 173, široka pa 22 .metrov. Njena največja hitrost je 15 vozlov na uro. V aprilu popis prebivalstva V Jugoslaviji bodo od 1. do 7. aprila letos izvedli splošno ljudsko štetje. Poleg samega števila prebivalstva bodo skušali ugotoviti in popisati tudi stano-vnja in gospodinjstva. Jugoslavija je izvedla, po vojni dve splošni ljudski štetji, prvo 1. 1948, drugo leta 1953. Zadnje predvojno ljudstvo štetje je bilo izvedeno 1. 1931. O motelih v Sloveniji Še leta 1958 so sklenili, da bodo zgradili v Sloveniji štiri motele: v Postojni, Kranjski gori, pri Mednem in v Otočcu. Vsi bi morali biti dograjeni tekom lanskega leta. Pri izvajanju načrtov so napravili toliko napak, da so se stroški ponekod več kot podvojili. V Mednom niso izbrali pravega zemljišča, v Kranjski gori načrt ni odgovarjal ostremu podnebju. Naročili so novega, ki je predvidene stroške dvignil od 34 na 68 milijonov. Pri tem so baje garaže za poldrag meter prekratke, kot se nekdo norčuje v ljubljanskem “Delu.” Motel v Mednem bo menda dograjen šele letošnjo pomlad. Delavci so se zjezi’i V Kranju je tovarna Iskra, ki izdeluje razne električne in druge aparate. V zadnjih letih se dosti lepo razvija. Ustvarila je podružnice v Novem mestu, v Novi Gorici in Otočah. Lani so bili delavci Iskre po zaslužkih prvi v Kranju. Letos so zdrsnili na tretje mesto in to jih je razkačilo. Ne sestanku delavskega sveta so se odločno uprli pianu delitve dobička, ki ga je izdelala partijska celica brez njihovega sodelovanja. Odklonili so ‘‘tarifni pravilnik” in zahtevali, da se jih “nagrajuje po delu . . .” Delavski protesti so vodstvo tovarne prisilili, da je “tarifni pravilnik” umaknilo, čeprav šele po trdovratnem odporu. jem! Vsi smo podvrženi tudi božji postavi, da moramo umreti. Zavarujemo svojo hišo proti požaru, avtomobile proti nezgodam in kraji, pa zavarujmo še naše duše, zavarujmo jih proti pogubljenju pri Društvo Najsv. Imena. Pozdravljeni! Jakob Resnik. I B i SEDEM PRELEPIH DNI V JUGOSLAVIJO s Cunard veleladjami do Cherbourga ■ ■ Za hitro in prijetno prekomorsko vožnjo potujte v Evropo na veleladjah Queen Elizabeth in Queen Mary! Vašd petdnevne počitnice na morju se zaključijo -s pristankom nekaj ur od Jugoslavije ... in priliko, da spotoma obiščete Pariz! Vaša karta vključuje izvrstno postrežbo in hrano (glejte za vaša priljubljena jugoslovanska jedila!) — in tudi prijetno druž- bo in zabavne aktivnosti na ladji. Pa dovoljenje za dosti proste prtljage (275 Ibs.) Poslužite se znižanih sezijskih cen in 10% popusta pri obratni vožnji za potovanje v Evropo pred 15. aprilom ali po 23. avgustu; povratek pred 22. junijem ali po 1. novembru. Turistični razred do Cherbourga in nazaj od $362; Kabinski razred od $476; Prvi razred od $763 (z dodatno francosko prista-niščno takso za vse.) P ^ , .j: , , . , „ ^ i i ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA Čas 1. Razred II. Razred Beograd 31 ur $40.55 $26.55 Zagreb 24 ur $35.40 $23.10 Ljubljana 21 ur $33.40 $21.70 DOBITE VAŠE DRAGE V AMERIKO! Cunordov« predplačana alužba jo priročna, zanesljiva. Pomaga vam z ureditvijo vseh podrobnosti odhoda, prihoda, potnega Prostora — nudi osebno pomoč emigrantom. Znižane cene za bona fide emigrante na vseh potovanjih na zapad, razen od 1. julija do 14. oktobra. CUNARD I I ■ I Obiščite vašega lokalnega potniškega agenta, da vam posreduje potovanje prav do vašega cilja! Aleksander Petofi: KRVNIKOVA VRV ROMAN “O, kako blagodušni ste, gospod!” , “Blagodušen baš ne. Polovica tega zaklada je bila last tvojega deda, zato je po vsej pravici tvoja. Drugo polovico Pa ti dam kar tako, za obresti.” “Kako naj se vam zahvalim?” “Ni se mi treba zahvaljevati. Tega nisem storil za zahvalo. Ali ti zadostuje toliko, kaj?” “če mi. zadostuje? Ali sem doslej upal, da bom kdaj pri-alužil le stotino tega, jaz ubogi rokodelec?” “Vedi, da je denar okrogel, človek se niti prav ne zave, že izgine. Toda jaz hočem na vsak način zagotiviti tvojo bodočnost. Kadar boš to porabil. . . ” “O, kako bi mogel toliko porabiti, gospod?” “Toda če vendar porabiš... čakaj, spomnil sem se na nekaj. Ne bom ti dal zdaj vsega v roko. Varneje je, če ostane pri meni. No, ali si zadovoljen, če dobiš za sedaj petdeset tisoč goldinarjev?” “Tudi z manjšo vsoto se zadovoljim, gospod. Naravno, kakor hočete, tako storim.” “Torej tu imaš petdeset tisoč goldinarjev. Ko ti poidejo, se zopet vrni. Dal ti bom prav toliko, ali še dvakrat toliko, kakor se mi bo zdelo vredno. Ne pravim baš, da rooraš zapravljati, toda le skopariti nikari, za božjo voljo, zakaj ni ga gnusnejšega hiudeža na človeški duši, kot jo skopuštvo. Kaj boš storil najprej?” “Takoj bom napravil moj-sterski izdelek, postal mojster in si postavil lastno delavnico.” “Le ne bodi tako neumen! Toliko denarja in delavnica! ^a vraga, čemu bi bil roko-doloc, če si lahko samostojen gospod?” ^es> prav govorite. Moj lazum je čisto pri kraju. Da, gospod postanem. . . nato se oženim.” i ° je že pametno govorje-no. Ali si že katero izbral?” La, neko zelo pridno dekle.” “Prav. Oženi 'olika sreča.” . ‘La, oženim jo.” Kako izbiramo otroške igrače se. Zakon je se, vzamem lorej Bog s teboj. Kakor L čeno, ko ti poide ta denar, n‘0<( ^ar obišči, dobiš /še več.” Pridite z menoj, plemeniti dobrotnik, stanujmo skupaj!” Odvadil sem se ljudi in /Job enojega sina me veže na ‘l kraj, zato ostanem tu. . . '/da ne rečem, da te kdaj pa kdaj ne bom obiskal.” in ali mi je treba zatrje-vaii, da vas bom vsak čas rad sprejel?” Prav. Bodi srečen! Zdravstvu.) !” Bog z vami, Bog z vami... hvala, hvala. . . ” In je odšel. Počakaj”, sem zaklical za njim. “Počakaj! Ne povej nikomur, kdo ti je dal denar. Ne pravi nikomur, da še živim. . . Ljudje so hudobni, poiskali bi me in ubili radi denarja, ki ga imam pri sebi. Zato molči. . . Radi svoje lastne blaginje. Zdaj lahko greš. Veš kaj? Reci, da si zadel v loteriji. Ali da si dobil denar na kak drug način. No, Bog s teboj!” 28. Po preteku nekaterih mesecev sem obiskal svojega varovanca, Ternjejevega vnuka. Njegovo stanovanje je bilo čedno, a ne razkošno. Vse pri njem je pričalo o varčnosti. Bilo je pogrnjeno za obed, ko sem vstopil, mladi mož je sam sedel za mizo in pričakoval jedi. Planil je kvišku in se mi vrgel v naročje. “Pozdravljeni dragi... stric. Dovolite, da vas imenujem strica ali očeta. . . ” “Ostaniva raje pri stricu, dragi nečak. No, kako ti gre? Res, ali si govorni s kom o meni?” “Z nikomer, niti z ženo.” “Torej si se oženil?” “Pred enim mesecem, in sem najsrečnejši mož.” “Kje je tvoja žena?” “V kuhinji.” “Kaj dela v kuhinji?” “Pripravlja večerjo.” “Nesrečen človek! In zakaj nimaš kuharice ali kuharja?” “Moja žena je prav tako preprostega rodu kot jaz, navajena dela, poleg tega pa gospodarim kot morem. . . ” “To je nečuveno! Ali ti nisem rekel, da bodi raje vse, le ne stiskač! Ti ljubi Bog, svojo ženo pošlje v kuhinjo! In to stanovanje. . . Ni ravno slabo, to je res, a vendar ne tako, kot bi se zate spodobilo. Sicer pa je za začetek prav tako, da ne bodo preveč opazili tvojega naglega obogatenja. A preseli se iz tega stanovanja prej kot mogoče. Najmi si lepšega, In poišči si služinčadi, si razumel? Začni vendar živeti kot gospod. Mislil sem že, da ti je pošel denar, zato sem ti prinesel novih petdeset tisoč goldinarjev. . . ” “Hvala, dragi stric, toda jaz jih še ne potrebujem.” “Nič ne de. Ker sem jih že prinesel, ti jih pustim. Tu so, shrani jih.” Dal sem mu vsoto. Vrata so se odprla, vstopila je žena mojega varovanca — prijetna, ljubka, nežna, svetlolasa ženska. 'Predstavljen sem ji bil za daljnega sorodnika. Večerjal sem z njima, nato sem se poslovil. Mladi mož me je pospremil. “Zdi se mi”, sem mu rekel na hišnih vratih, “zdi se mi, da ima tvoja žena nekak odpor do mene. Ves večer me je komaj pogledala. Če je govorila z menoj, se ji je poznalo, da je njena prijaznost le prisiljena.” “Ne mislite tega, dragi stric”, je opravičeval svojo ženo, ne mislite tega. To je samo sramežljivost, ne odpor. Moja žena je prav taka boječa mala Stvarca, kot vse mlade ženice. . . ” (Dalje prihodnjič) Igračka mora otroka razveseliti, primerno zaposliti ter nuditi čimveč pobud za nadaljnji duševni razvoj. Neredko se zgodi, da otrok novo, včasih drago igračko že drugi dan odloži. Takemu početju se čudimo. Prav je, da nekoliko globje osvetlimo razne probleme glede izbire otrokovih igrač. Igrača mora ustrezati stopnji otrokovega duševnega razvoja Če iščemo vzroke otrokovega odklonilnega vedenja do novih igrač, moramo priznati, da smo za to največkrat sami krivi. O-troku smo prinesli igračo, ki ne ustreza njegovemu duševnemu razvoju. Otrokove sposobnosti in zanimanja so v raznih obdobjih otrokovega življenja različna. 3-letnemu otroku ne bomo kupili obleke za 6-letnega. Take napake pa so pogostne pri izbiranju igrač. Otrokova telesna velikost je dostopna našemu o-pazovanju in merjenju. Veliko teže je pri ugotavljanju duševnega razvoja. Zato ne preostane nič drugega, ko da opazujemo vedenje otroka, predvsem njegovo igralno zmogljivost. Ob takem opazovanju ugotovimo, da je nesmiselno podariti šahovnico petletnemu otroku. Šahovske figure porabi kot potnike v svojem avtomobilu ali vlaku ter jih seveda v taki igri tudi kaj kmalu izgubi. V takem primeru ne gre samo za praktično škodo — s takim ravnanjem, škodujemo samo otroku. Če o-troku damo igračo, ki je primerna za starejše otroke, otrok ne ve, kaj bi z njo počel. Otrok z nepravilno izbranimi igračami se v igri tudi ne more sprostiti — kar pa lahko negativno vpliva na otrokov čustveni svet. Nepravilno je tudi, da n. pr. 6-let-nemu otroku damo živali jz gume, ki piskajo, lopatko in vedr-ce in podobno. S takimi igračami na tej stopnji razvoja pri o-troku ne pride do sproščene igre, ki bi otroka zadovoljila. Ali naj pri izbiri igrač upoštevamo otrokovo zanimanje? Otrok hoče določeno igračo, mi pa mu želimo kupiti ali sami narediti drugo. Nastane vprašanje, ali naj pri izbiri igrač upoštevamo otrokove želje. Pri izbiri igrač ni dovolj, če starši ali vzgojitelji upoštevajo svoj interes in se prav nič ne ozirajo na otroka. Otrok se sicer skuša podrediti zaradi discipline in poslušnosti, vendar taka igra ne sprošča njegovih notranjih napetih doživetij in želj, temveč zavira otrokovo o-sebnost. Zanimivo je tudi vprašanje, ali. naj pri izbiri igrač izključno izhajamo iz otrokovih interesov in želj? Razumljivo je, da otrokovih želj in zanimanja ne smemo popolnoma prezreti, prav tako pa je napačno, če bi se pri igri izključno ravnali po trenutnih otrokovih interesih. V takih primerih moramo praktično presoditi, ali je pametno kupiti triletnemu otroku veliko in drago porcelanasto pu-po, proti kateri steguje roke. Praktično lahko predvidevamo, da bi mu takšna igrača, čeprav bi ga ž njo zelo razveselili in bi jo imel rad, prinesla razočaranje. Ne bi je mogel položiti v majhno posteljico, bali bi se, da se ne bi umazala, ne bi je mogel obleči in sleči — in kmalu bi se razbila. Ne samo otrokovo zanimanje, tudi objektivne finančne možnosti so važne pri izbiri igrače. Čeravno si otrok želi igračo iz trgovine, vendar lahko njegovo zanimanje in željo zadovoljimo z igračo, ki jo sami naredimo. Stalne in priložnostne igrače Stalne igrače imenujemo tiste igrače, ki jih odrasli poklanjamo otrokom in se otroci z njimi delj časa igrajo in zaposlujejo. To so žoge, slikanice, medvedek, matador, razno majhno orodje itd. Poleg teh igrač, ki so tudi sorazmerno drage, če jih sami ne naredimo, poznamo še mnogo priložnostnih igrač. Sem spadajo razne ladjice iz papirja, papirnati zmaji, balončki iz milnice, živali iz raznih sadežev itd. Prav te igrače, ki jih sami naredimo pred otrokom, imajo za otroka posebno vzgojno vrednost. Otrok nas namreč pri takem delu opazuje in vidi, kako igrača nastane, kar je zanj zelo zanimivo in pomeni zanj nekaj novega. V takem primeru otrok tudi občuti, kako se oče ali mati trudita, da bi izpolnila njegovo željo. Vzdržljivost in trpežnost igrače Tudi vzdržljivost in trpežnost je važen vidik pri izbiri. Ni prav, če mora otrok pri igri prav posebno paziti na to, da igrače ne poškoduje. Računati moramo tudi s tem, da otrok igračo pri igri na razne načine preizkuša. Če je močna, raziskuje njeno notranjost, kako so pritrjeni razni deli in podobno. Tako se dogaja, da štirileten otrok po treh dneh razstavi avtomobilček, čeravno je pri nakupu prenesel11' silo odraslega. Kdo bi mogoče resno ugovarjal takim pomislekom, češ saj otroka vzgajamo, da mora paziti in primerno ravnati z igračo. Res je vzgoja v tej smeri potrebna in koristna, vendar ne sme iti tako daleč, da bi otrok s strahom uporabljal igračke. Taka igra ne bi vodila k sprostitvi in vzgojnim namenom, ampak bi povzročala včasih motnje pri o-troku. Napačno bi bilo, če bi tako o-trokovo ravnanje označevali kot uničevalni nagon. Otroka žene k temu razdiranju radovednost, težnja po spoznavanju, pri tem pa sploh ne pomisli, da bo igračo uničil ali pa pokvaril. Res se včasih dogodi, da otrok igračo v posebnem čustvenem stanju, v razburjenosti ali jezi razbije in uniči, vendar ne smemo iz takih osameljnih primerov prehitro posploševati in o-troku pripisati posebne lastnosti, recimo napadalnost. Vedeti namreč moramo, da se otrok komaj uči obvladanja samega sebe, da mu tu in tam tudi v tej smeri spodrsne. Poleg drugih vidikov, o katerih smo pravkar govorili, ne smemo pri izbiri igrače prezreti tudi zdravstvenih zahtev. Pri dojenčkih, ki imajo v začetku navado, da vsako stvar nesejo v I usta, pride pogosto zaradi ne-| umite in neočiščene igrače do infekcij. Zato izbiramo za dojenčka take igračke, ki jih lahko umivamo. Pravtako lahko pride do raznih ran in poškodb pri otroku, če ima igrača ostre robove. Zlasti so nevarne razne lesene igrače z žeblji, ki bi jih otrok, kolikor bi popustili, nesel v usta, nos ali ušesa. Pravtako so iz istega vzroka nevarni manjši predmeti, na primer gumbi, kockice in podobno. Tudi barva igrač ne sme biti strupena. Pri izbiri je treba upoštevati tudi telesno moč in zmogljivost otroka. Igrača, ki bi ogrožala o-trokove telesne moči, bi tudi škodovala otrokovemu razvijajočemu se organizmu. datkih se je polovica tako preseljenih mačk spet vrnila v Rim. Potem ni rimskih mačk nadlegoval nihče več. Začele so se naglo razmnoževati. Sčasoma so se razvile prave mačje naselbine. Okoli 2000 mačk, ki se potikajo po razvalinah Koloseja, o-značujejo kot “mačje reveže”, vendar jih zaradi dotoka novih ni mogoče zatreti. Rimljani namreč puščajo v Koloseju mlade mačke, ki se jih hočejo iznebiti. Nekoliko više na “lestvici” rimske “mačje družbe” so tiste mačke, ki živijo na Forumu Romanu, medtem ko stanuje rimska “mačja elita” okoli Piazza Navone in v ulici Margutta, kjer večinoma živijo rimski u-metniki. Mačke se brezskrbno sončijo na Piazzi Navona, pretegujejo se na starih spomenikih in na cerkvenih stopniščih. Vedejo se, kakor da bi vedele, da v bližini čez opoldne zapro prodajalne rib in mesa, saj ob točno določenem času navalijo in poberejo odpadke. ------o------ KRATKOVIDNI REKRUTI Švedski rekruti najmlajših letnikov imajo slabše oči kot njihovi starejši vrstniki, ugotavljajo vojaški zdravniki, člani nabornih komisij. Pravijo, da je to med drugim posledica televizije ... Neff Rd. 185 St. Zelo lepa 6-sobna kolonialna hša, dnevna soba, jedilnica in kuhinja spodaj, 3 veiike spalnice in poploščena kopalnica zgoraj, polna klet, garaža. Takojšnja posest. RAY NAUSNER E.. 280 Lake Shore AN 1-1990 WH 4-4411 Holmes Ave, — Dvodružinska Posestvo z dobrim dohodkom. Samo $3,800 naplačila. Cena $18,900. LAKELAND REALTY KE 1-6681 IV 1-8088 (8,10 mar) PRIJATELJA — Joann Galland in njen kuža na razstavi “domačih ljubljenčkov” v Middletown, Conn. MALI OGLASI SREDI ZIME V KOPALNI OBLEKI! — V Detroitu, Mich.', so pred dnevi, ko je to-plometer kazal komaj 18 F, dekleta razkazovala na visokem odru novo letno kopalno modo. Ljudje so se začudeno ustavljali, kako je tq mogoče. Dekleta so varovale pred mrazom posebne infrardeče luči. Milijon rimskih mačk Rimske mačke, slovijo prav tako kakor sedem rimskih gričev, na katerih stoji mesto. Že v Cezarjevih časih so živela rimskem Koloseju in na Forumu Romanu pravcata krdela teh domačih četveronožcev. “Naselja” mačk so uspešno kljubovala napadom barbarov, ki so uničili rimsko cesarstvo, prenesla so kugo, dve svetovni vojni in — tudi fašizem. Po približnih ocenah strokovnjakov živi v Rimu vsaj mili jon mačk, torej polovica toliko, kot šteje Rim človeških prebivalcev. Za razliko od psov in ptičev uživajo mačke pri Rimljanih veliko pozornost in skrb. Potepuški pes se v italijanskem glavnem mestu ne more dolgo obdržati; vsakdo ve, da imajo Italijani zelo radi ptice pevke v okusni omaki, za mačke pa je Rim “odprto mesto”. Za časa fašizma je izdal neki minister odlok, da je treba iz Rima “preseliti” vse mačke za zgodovinske znamenitosti, predvsem za Kolosejv za Forum Romanum, za Panteon in za druge spomenike, starega Rima. Takrat so začeli mačke loviti in jih s tovornjaki odvažati na podeželje južno od Rima, kjer so jih izpustili. Po približnih po- išče se varuhinja otrok, brez otrok ali enim otrokom, v bližini sv. Vida. Kličite od 6. do 7. zv. EN 1-7500. —(48) Soba se odda 4 sobe se oddajo na E. 63 St., severno od St. Clair Ave. Kličite VI 2-5132. (50) V najem Oddajo se 4 sebe z garažo, plin, gorkota, zgoraj, $65,00. LI 1-0368. Na 952 E. 141 St. (49) Hiša naprodaj Hiša s 6 spalnicami, polno kletjo, ogrevom na vročo vodo, v dobrem stanju je naprodaj na 1400 E. 49 St. EX 1-2405 za $111,500. Posebno primerno za oddajo sob! —(8,9,10,15,17 mar) 4 spalnice — ranch hiša 1-nadstropna ranch hiša, 1 Mi kopalnic, lot 100x195. Richmond Heights. $7,000 naplačila. Cena $28,500. LAKELAND REALTY KE 1-6681. KE 1-3662 (8,10 mar) Naprodaj Zelo poceni hitremu ku pohištvo za 2 spalnici, dm sobo, kuhinjo in TV, vse za ! Si lahko ogleda v četrtek, p in soboto na 1574 E. 36 St., 1-1269 ali pa KE 1-7962. Sobe se odda 3 sobe in kopalnica se oddajo spodaj na 1035 E. 70 St. HE 1-6488. (49) Mis. M. V. i/. Svoboda Ave., Clev., O , piše: Pošljite mi še etlo steklenico LOVIAN CAPSULES. Prva steklenica, ki sem jo sedaj potrošila, mi je čuaovito pomagala! Umirila je moje živce, olajšala moj revmatizem in se sedaj počUtim prav srečna. Vsem in vsakem« priporočam LOVIAN CAPSULES. LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Ed., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! I 25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49 ^5 <^S Karel Mauser: 1 LJUDJE POD BIČEM Š ' I. del I Šž> mwwmwmwwwmtmwmmfmmmmmmmm “Lari-fari,” mahne z roko Blaž. “Pesniški rekvizii. Ali ni lepši borovec na levi?” “Mislite zato, ker se ob Vsaki sapi krivi?” Žalar je ošinil Silvo. “Pozna se, da ste učitelj. Ste brali Kačurja?” “Malo manj, da ga ne znam na pamet,” vzdrži nadučitelj Blažev pogled. “Meni se zdi idiot.” Blažev glas useka, da se Silva zdrzne. “Med idealizmom in idiotiz-mom je včasih res samo za nož meje,” počasi govoriči Žalar. “Toda je včasih tudi med genijem in idiotom komaj še meja. Toda le za tistega, ki misli, da je vse, kar njemu ni dostopno, v drugem svetu. Toda mislim, gospod Bregar, da genija ne morete krstiti za idiota.” “Tega nisiem mislil reči,” rdi Blaž. “Toda Kačur s svojim idealizmom ni pri pravi.” Potlej Silva preokrene pogovor. Nadučitelju je všeč. Nemara je Bregarja preostro zavrnil. V koči so se spočili. Tudi na pomenek so pozabili. Blaž je postal razigran, da se je še Zalar razgrel. Silva se je prav čudila. Kje le je njegova resnost? Zvečer so se dolgo v noč menili. Pogovor je načela Silva. Rada bi malo odgrnila zastor, ki je zakrival Žalarja. “Gospod nadučitelj, kaj mislite, ali more življenje zlomiti človeka?” “Sentimentalnost,’ se našobi Blaž. ' “Ne bi rekel,” je resen Žalar. “Mnogo jih zlomi, ker si sami želijo.” “Torej mislite, da nekaterih ne more?” zgrabi Silva besedo. “Jasno, da ne,” useka Blaž. “Mene ne bo nikoli.” “Dvojni ljudje so, ki zdržijo. Pa je vendar razlika nied njimi,” počasi pribija besede Žalar. “Jaz je ne vidim.” Blaž je kratek. “Vam jo bom povedal. Viharnik ste videli. To so eni. Borovec vam je všeč,” švrkne nadučitelj Bregarja. Silvi gori čelo. “Ne razumem vas,” tiplje Blaž. i “Viharnik vzdrži, ker ima korenine do pekla, borovec pa se uklanja.” Blaž se smeje. “Zdržita pa vendar oba. In borovec je v svoji zmagi lepši. Se vam ne zdi, gospodar Žalar?” “Ne bi si upal reči. Morda po zunanjosti.’ Potlej so legli. Silva se je bala, da se bosta sporekla in skoraj ji je bilo žal, da je silila v Zalarja. Vendar je v srcu pritrdila nadučitelju. Ko so se drug dan vračali, je Žalar viharnika prezrl. Nalašč. Silva mu je bila hvaležna. * Jesenski dež je oplaknil ceste in drevje, spral vročino in prinesel tihoto. Silva si jo je prav želela. Morda še nikoli tako. Dišalo je po vojni. Vsak dan so korakale kolone po državni cesti, v zraku je viselo nekaj težkega. Blaž je pisal dolgo pismo, polno nacionalnega navdušenja, ki ga je pobral s političnih lepakov. Silvi se je uprlo. “Nemara ni daleč do vojne. Naj se raznese, da se očisti o-zračje.” Potlej kopica izrazov, ki Silvi niso pomenili prav nič. Konec pisma jo je udaril. “Končno, pa pravici rečeno, si vojne ne želim. Navadil sem se umerjenega življenja, ki sem ga prilagodil svoji trezni filozofiji. Naj bo že tako ali tako, upanje imam, da mi v vojsko ne bo treba. Saj veš, človek nima dveh glav.” Kakor bi ji zlil na glavo le-denomrzlo vodo. Silva je strgala pismo na kosce in ga zagnala v peč. Tako je prišla zima in z njo mir, ki je bil videti hinavski. Nadučitelj je skrbno zasledoval dogodke. Videlo se je, da ga skrbi. “Kako se vam zdi?” “Ležimo na sodu smodnika in mnogi brez skrbi kadijo.” Za sveti večer je odšla Silva v Ljubljano. Sprva ni mislila Iti, pa jo je Žalar silil. “Nemara boste kaj zvedeli. Vse me zanima.” Šla je, toda na Štefanovo se je že vrnila. “Kako?” “Vse živi v nemirnem pričakovanju. Nisem dlje zdržala.” Na Novega leta dan Blaža ni bilo, čeprav je obljubil. Silvi ni bilo žal. Tako so tekli dnevi. Vsak se je začel s strahom, pa minil kakor drugi. Žalar jim ni verjel. “Na pomlad bo bruhnilo.” In res je. Kakor bi z bičevnikom oplazil preko dežele. Mobilizacija! Za samo Veliko noč so Nemci zasedali. Zalar je bil bled kot zid. Silva je vekala. 2. V Ljubljani so Italijani. To je Žalar zvedel. “Presekali nas bodo kakor deževnika.” Ljudje so se potegnili vase. Še na delo so šli neradi. Kakor da jim od povsod preti nesreča. CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. HELP WANTED — MALE MACHINE DESIGN ENGINEERS Grow With a Dynamic Corporation CROWN ZELLERBACK Leading National Paper Manufacturer Now offers challenging positions with excellent future in machine design development center. San Francisco bay area at Antioch, Calif. In the interest of your future, investigate this unusual opportunity for progress in a permanent industry. Salary will be based on your experience and potential. Must have security clearance and proof of citizenship. Please send complete resume to: Mr. J. A. GALEN, Crown Zellerbach Corporation Box 3475, Rincon Annex, San Francisco 19, California Openings also available at west coast locations for Electrical, Mechanical, Industrial and Chemical Engineers Nekega večera proti koncu aprila je Žalar potikal pri Silvi. Koj mu je odprla. “Čudno se plete. Dobrega nič. Zdi se mi, da bodo inteligenco pometli. Z duhovniki in učitelji najprej.” Govoril je z ihto. “Kaj mislite vi?” Silvi so se začele tresti roke. “Jutri po južini bom zginil proti Ljubljani. Tam bomo vsaj nekaj časa varni. Vsaj zdi se mi tako.” “Peš?” “Peš. Vse bo treba pustiti.” Silva se ne more znajti. “Če vam je prav, pojdite z menoj. Pri Ježici kje se nemara zrineva preko. Laže jutri kot pojutrišnjem. Da bi ostali, vam ne svetujem. Silim pa ne. Napravite po svoje.” Potlej Silva pripravi za čaj. Žalar sedi in bobna s prsti po mizi. Ne more skriti nemira, čeprav bi ga rad 'pred žensko. “Prišel je čas za borovce,” se je skušal nasmehniti. Silva mu je vrnila nasmeh. Ko se je spomnila Blaževega pisma, je zardela. Potlej sta pila in klepetičila pozno v noč. Ko je Silva zaprla vrata, je dolgo prisluškovala stopinjam, ki so se oddaljevale po stopnicah. Šele čez čas se je zajedla, da se mora pripraviti za jutri. Izginila sta koj po kosilu. Kakor da gresta na izprehod. Z aktovko. Ljudje ju še kmari niso imeli. Šla sta čez Duplje in naravnost v Kranj. V Kranju na vlak do Medvod. Dalje se nista upala peljati. Bog ve, kako je v Št. Vidu. Na Ježico sta prišla v trdi noči. Žalar je omahoval. Ni vedel, ali bi počakal jutra ali bi še v noči šel preko. Po dolgem obotavljanju se je odločil za zadnje. Silvi je bilo prav. Izbrala sta si pot, ki se jima je zdela najbolj gotova. Žalar je koračil naprej rahlo sklonjen. Koj za njim Silva, Bala se je, da bi ga v temi zgrešila. Pri zvegani šupi sta se ustavila. Žalar je šele zdaj začutil, da je moker od potu. j “Naprej ne moreva radi policijske ure. Če vam ni nerodno, bova prenočila kar todle.” Silvi je bilo vse prav. Saj spala nista. Preveč je bilo hladno in do kraja se nista mogla znebiti nemira, ki ju je še vedno grizel. V prvih jutranjih urah sta šla skupaj po Miklošičevi cesti proti frančiškanom. Kam? “Vi imate vsaj sestro in Blaža,” se smehlja Žalar. “Sicer pa na cesti ne bom ostal. Nekaj znancev imam. Menda se me bo kdo že usmilil za noč ali dve.” Pred frančiškani sta se razšla. Žalar se je obrnil v Wolfo-vo’ ulico, Silva pa v levo. Samo HVALEŽNA? — Gorila Knorke v živalskem vrtu Zah. Berlina se je vrnila iz živalske klinike. Prijatelji so ji potisnili v “roke” šopek cvetja in jo fotografirali. Napravlja kar dober vtis. Mar~ne? —....................*~ naslov mu je še dala. “Takoj popoldne se oglasite. Nasvidenje.” In utonila sta v prvih ljudeh, ki so hiteli po ulicah. Dva viharnika! * Nekaterih življenje ne more zlomiti. Oklesti jih, osami, toda v bistvu jih ne more spremeniti. Preveč so vrasli vase, preveč so svoji, da bi jih življenje moglo obračati. Žalar se je koj znašel. V enem tednu je imel službo in stanovanje. Ni izbiral. Zgrabil je za prvo, ki se mu je ponudilo. Hlapec v Stepanji vasi. Silva ni mogla razumeti. “Kmečki sin sem in dela navajen. Rinil bom.” Na Blaža se ni mogel zanaša- ti, čeprav je veliko obljuboval. Boljše nekaj kakor nič. Tudi Silva je iskala. Imela je srečo. Dobila je službo kot učiteljica ročnih del v Krekovem domu. Blaž se je namrdnil, ko mu je povedala. Žalar je bil pa vesel. “Sreča se vas drži, gospodična. Mojo prošhjo za učiteljsko službo so odbili. Nič zato. Kar dobro se počutim.” Silvi je žal, da mu ni uspelo. “Ne ženem se zavoljo tega. Hrano imam. Več ne potrebujem, ker sem sam. Ob nedeljah sem tudi kos organista. Človeku vse prav pride.” Žalar se od srca smeje. Še Silva sc mora. “Na Blaža se nisem mogel za- Holmes Ave. Market 15638 Holmes Avenue Cleveland 10, Ohio IMA Liberty 1-8139 ZA VELIKO NOC! odlične DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO! ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste o VELIKO NOČI potrebovali! RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne SPECI J ALN OSTI! Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta! mmammttmmmmmsmittnmattjrammtuJtttttiKMtmimanumanamKtmj GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St..D 002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-208,S KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene ZA RAZISKAVO LUNE — Inženirji Garrett Corporation v Los Angelesu so izdelali načrte za napravo na sliki, ki naj bi pod nadzorstvom z Zemlje ugotavljala sestavo površine na Mesecu. nesti. Saj veste, borovec. Veliko obljubi. Pa vas nisem hotel žaliti, verjemite.” Nerodno mu je zaradi Silve. “Vem, Blaž ni značaj.” Sram jo je pred Zalarjem. “Vsak ima svojo filozofijo, Bog pomagaj,” zamahne nadučitelj z roko. “Danes je sploh čas različnih teorij, ki si nasprotujejo. Ljudje zgubljajo tla. So nekateri, ki so padli tako globo- ko, da te prodajo za Judeževc groše. Verjamete?” Žalar govori z ihto. “Danes biti nekomu tekmec je toliko, kot sebi škodovati. Na površje prihaja to, kar je bilo pred časom še na dnu. Gnoj. Ne moreš si pomagati. Imate še Kačurja v srcu, gospodična?” Žalar bode vanjo z vodenomo-drimi očmi. (Dalje prihodnjič) £3 s,vr; 'V.;* V hiag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE IN LJUBLJENE MATERE MARY GERM ki jo je Bog poklical k večnemu počitku 8. marca 1956. Žalujoči otroci: VERA, hči RUDOLPH, MAXIMILIAN in ALPHONSE, sinovi Cleveland, Ohio, 8. marca 1961. % 3 l ■s Z a vaš pomembni i dan! s % S % % Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Jglasite se pri rias in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA fill? St. Clair Ave. Cleveland 1, Oklo HK 1-06211 I ! tj % i PRESKUŠANJE RAKETE POLARIS — Predrto je bila raketa Polaris gotova za naše atomske podmornice, je morala prestati vrsto preskusov. Na desni je slika modela rakete pri spuščanju v cev za poskusni strel, na desni vidimo “Žabarja,” ki pomaga raketo po preskusu dobiti iz morja, pri vežbanju v bazenu.