SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo |in ekspedlolja v .,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 79.
V Ljubljani, v soboto 6. aprila 1895.
Letnik XXIII.
Vabilo
na osnovalni shod in prvi občni zbor „Leonovc družbe".
Osnovalni odbor »Leonove družbe" naznanja prečastitim in preblagorodnim slovenskim domoljubom, da je visoko ministerstvo za notranje stvari z razpisom z dne 9. januvarija 1895, štev. 33652 potrdilo pravila »Leonove družbe".
Vsled tega vršil se bode v četrtek po Veliki noči, to je dne 18. t. m. ob poldvanajsti uri v Ljubljani, in sicer v knezoškofijski dvorani, osnovalni shod in prvi občni zbor »Leonove družbe" z nastopnim vsporedom :
1.	Pozdrav predsednika osnovalnega odbora;
2.	slavnostni govori štirih gospodov govornikov, nastopajočih v imenu bogoslovja, modroslovja, pri-rodoslovja in pravoslovja;
8. govor predsednika katoliškega akademičnega društva »Danice" ;
4. volitev odbora v smislu § 11. društvenih pravil.
NB. Po občnem zboru bode ob 2. uri popoldne banket pri „Maliču". Tisti gospodje, ki se žete tudi banketa udeležiti, naznanijo naj to tajniku osnovalnega odbora (g. Josipu Sišks, kn. šk. tajniku v Ljubljani) vsaj do 16. t. m. ter vpošl|ejo ob enem 2 goldinarja za kuvert.
Posebna v ab i 1 a s e n e r a z p o š il j a j o.
V Ljubljani, dne 2. aprila 1895.
Osnovalni odbor ..Leonove družbe".
Iskre.
Srečni kmet! Vse se razgovarja o tebi. Prošli mesec so se sešli na Dunaju avstrijski agrarci. Princi, grofi in baroni so sklepali z drugo visoko gospodo vred o srečni bodočnosti kmečkega stanu. — Poljedelski odsek državnega zbora je dne 29. marca sklenil, da se skliče kmečka enketa in izvolil je pododsek 11 udov, ki naj pripravljajo vprašanja izvedencem. Sedaj pa zboruje na Dunaju sladkorna enketa, koder se tudi ne morejo izogniti kmečkemu vprašanju. Na Nemškem je razburil Kanitz s svojim predlogom celo državo. Nemški cesar je sklica' navlašč državni svet, da se dogovarja, kako bi bilo pomagati kmetom, da bi dražje prodajali svoje izdelke. Govorilo se je sem in tja, a sklenilo se ni nič. Kanitz je propadel. Njegov predlog diši vladi po socijalizmu in državnemu kance-larju se zdi velike Nemčije nedostojen. Lakota kmečkega stanu je pa menda dostojna. Mi ne zagovarjamo Kanitzevega predloga, češ, da bi se ž njim rešil propadajoči kmečki stan. Toda, če se kapitalizmu hoče do živega, je njegov predlog jedina, vsaj nekaj časa trajajoča krpa.
Cena žitu pada, — kmet pa potrebuje vedno več denarja. To dvoje se ne da vzdržati. Na dve strani trgajo kmeta, kako more torej ostati cel ? Kanitz je hotel prvo stvar popraviti. Dejal je: Vladanajsama k u p u j e v i n o z e m s t v u žitoinmoko, ki j o p o t r e b u j e n em š k a država in naj jo sama prodaja. Cena žitu bodi srednja povprečna cena izračunjena od leta 1850 do 189 0. Kar ima dobička vlada, naj ga nekaj vtakne v državno blagajno, drugo naj pa uporabi za skladišča v času sile in za rezervni zaklad, iz katerega bo dobivala državna blagajna svoj dohodek ob času, ko
zavoljo visokih žitnih cen ne bi bilo nič dobička. Državna blagajna naj potegne vsako leto vsaj toliko, kolikor ji sedaj nese žitna carina.
To je Kanitzev popravljeni predlog. Prvič ga je predložil dne 7. aprila 1894. V tem predlogu je že določil, po kateri ceni naj bi država prodajala žito. Proračuna! je po letih 1850 do 1890 te-le cene: pšenica . . . 215 mark za 1 tono,
rž.....165 » » 1 „
ječmen ... 155 » » 1 „ oves .... 155 » » 1 » sočivje ... 185 » » 1 » slad .... 175 » » 1 » turšica . . . 155 » » 1 » Za moko bi se določila cena po žitnih cenah in po zakonito določenem razmerju, koliko da vsaka vrsta žita — moke.
Kanitzev predlog je sicer že v drugič pokopan, toda — mrtev še ni. Pojavil se bo še vedno o priliki, ko bodo kje moževali o kmečkem stanu.
Sam Kanitz ga je že več let pripravljal. Popolnoma neodvisno od njega je predlagal posl. Jaures dne 8. februvarija 1894 v francoski zbornici bistveno ravno tisto. Jauresov predlog se glasi: »Država ima sama pravico uvažati žito in moko iz inozemstva. Žito prodajati je po vsako leto določeni ceni, moko pa po ceni, ki se preračuna po žitni ceni in tudi zakonito določi."
Varstvena carina ali svobodna trgovina, politična in gospodarska odvisnost od inozemstva, trgovske p o g o d b e i n p o t r e b e nižjih stanov — vse to buta vedno na površje in se pri posvetovanjih o kmečkem stanu ne da prezreti. Slepci ne vidijo, da je propad nižjih stanov v zvezi z najvažnejšimi političnimi vprašanji, v zvezi z zunanjo politiko, v zvezi z oboroženo silo--— —
LISTEK
„ Narodna marela".
IV.
Gospod vrednik! Zadnjič sem se poslovil od vas z obljubo, da se zopet prikažem s polimano ma-relo, kadar se pod njo kaj streliva nabere. No, pa kaj se je zgodilo? Lim na mareli je odjenjal in pustil ploho skozi, ki je š<* tisto strelivo pokvarila, kar ga je že bilo nakopičenega. Eksplozije se nam torej ni bati, če prav nekoliko z lučjo posvetimo pod njo.
Največji narodni marelar, dr. Slane, katerega smo že zadnjič precej označili, pomagal je s tem, da je zavalil pod marelo skalo ali tnalo, katero bo treba razstreliti, da pokaže, kaj ima v sebi. No, razstreljaval jaz ne bom, ker že moje ime kaže, da bi utegnili kamenčki, oziroma iveri leteti kri2-kraž na vse strani in bi morda komu v oči sfrčali ali pod nos dali. Iu nasledek bi bilo brez dvoma hudo javkanje ali pa kihanje. Naj se torej poloti kdo tega zabavnega dela, ki ume politično kemijo; veselje bo napravil vašim čitateljem in prijateljem.
Jaz okorni Ligaš Križ - Kraš sem si površno ogledal to skalo in tir, odkod je priletela. Spoznal sem, da je bila moja polimana marela precej vzrok, da se je utrgala ta teža s še težjega antiklerikal-nega srca. Zato se moram vendar le malo opravičiti
ali prav za prav pohvaliti; saj*tistemu obteženemu srcu je gotovo zelo odleglo, ko se mu je ta skala odvalila. Naj mi bode slavni gospod hvaležen, da sem mu tako radikalno medicino ponudil. Menim, da mu je sedaj treba le še nekoliko pod nos dati, da se skiha, potem bo popolnoma zdrav. Duhana pa naj mu ponudi tisti, ki bo skalo drobil. Jaz hočem kamen pod polimano marelo le nekoliko pre-motriti kar z vrha; ako bi se ga lotil bolj v živo, očital bi mi oni gospod iz nova, da sem jezen. Dr. Slane piše namreč v tem »kamenitem" poročilu,*) da premagano stranko »jeza kolje", da jeza »roke vije" itd.
Citatelji, ki ste trezno čitali moj trojni popis, kako gre pod marelo vse na »šviga-švaga" in marela sama na »cigu-migu", smejali ste se najbrže tistim vrsticam; o jezi ni bilo sledu. Zato smem mirnodušno izjaviti o oni trojni mareli: »Von Ingrimm ist hier keine Spur, Das Trio dient zum Gaudium nur!"
Kdo neki bi se smel resno jeziti nad politično deco, ki željno čaka podobic? Kaj čemo : »Sunt pueri, pueri et pueri puerilia traetant." Jeza tu ni umestna, kjer je treba le mrvo bridke šale.
Najnovejši marelar dr. Slane, ki je skalo valil pod marelo, domislil si je celo na copernice. V tem »poročilu" citira znane besede:
*) Brošura: »Poročilo o dolenjski volitvi".
„llat der alte Hexenraeister Sieh doch einmal wegbegeben! Und nun sollen ssine (Jeister Auch nach meinem Willen leben."
Torej, Šuklje — »der alte Hexenmeister"! Ta je res malo prežaltova! Ne verjamem, da se je'gospod dvorni svetnik razveselil tega najnovejšega častnega naslova, če prav mu ga je nadel jeden naj-zvestejših famulusov. S tem »Hexenmeistrom" je brez dvoma v najtesneji zvezi tista stara metla z umazano cunjo vred, kateri so našli pustni torek zjutraj na vodnjaku pred metliškim farovžem; saj pravijo ljudje, da copernice metle jahajo, ko gredo na Klek »in die Hexenkiiche". Ko pa sem vse to premišljeval in v tem Slančevem poročilu tudi čital, »da ima Dolenjska vse, kar je treba na mizo postaviti", šel sem nehote gledat v mohorski koledar, kak god je bil pustni ponedeljek 25. februvarija. In o čudo! Tam čitam ime »Valburga"! To pojasni do cela vse dogodke, ki so se ta večer godili. »Wal-burgisnacht" je bila!! To pa vsakdo v4, da v tej noči je glavna svatovščina »in der Hexenkiiche". Iz vsega tega sklepamo lahko s popolno gotovostjo, da je tisto metlo pustila na metliškem vodnjaku kaka copernica, ki jo je prijahala s Kleka in jo tam pustila kot strašilo, zraven pa tudi umazano kot svoj simbol. Metličani bodo morali še večkrat klicati: »Die ich ritf, der Geister werd' ichnun nichtlos!", kakor je zadnjič že klical tamošnji „Slovenčev" do-
Sredstva, ki samo po vrhu malo zamažejo, ne hasnejo dosti, kak groš za vodovode ali za zboljšanje zemlje, ali za uravnavo kake vode, se že še časih dobi in če se, je dober. Toda kmeta ne bo rešil. Kmečko vprašanje je vprašanje o sestavu cele družbe in se ne da rešiti tudi z dolgotrajnimi enketami ne.
Nam se zdi denarja za take enkete škoda. Papirja se sicer ob takih prilikah obilo popiše, gospodjejiz-praševalci se dobro naseda, »izvedenci" z nekim ponosom in s hvalevredno samozavestjo razvijajo svoje misli, — a vspehov ni nič. Samega pripravljanja za delo je preveč, dela premalo ; zdravniških poizvedovanj v obilici, zdravila — nobenega.
2e v seji poljedelskega odseka dne 29. marca se je pokazalo, kako po ceni so besede. Rolsberg je povdarjal, da je vzrok slabim kmetijskim razmeram v konkurenci. Ghon je trdil, da se m o r a s silo znižati obrestna mera, sicer ni pomoči, Marchet se je temu vstavljal, itd. — Posameznih odsekovih udov je imel skoraj vsak svoje želje. Zato se je pa tem odločnejše čulo očitanje, ki je je izrekel poljedelski minister, povdarjajoč, da je organizacija kmečkega stanu po zadrugah nujni in prvi pogoj pomoči. Vlada je zakon v ta namen že zdavnej predložila, ii odsek se o njem dosedaj še ni posvetoval. Hic Rhodus, hic salta!
Kaj se je pa že storilo, da bi misel zadružne organizacije prevela kmečki stan ? — Nič, je odgovor. In kako daleč je že drž. zbornica s tem zakonom ? — Se začela ni. — Kaj hočejo torej z enketo, bes vedi. — V neki gostilni so se pošteni pivci raz-govarjali nekega večera pri pivu in vinu o — soci-jalnem vprašanju. Pijača in duhoviti razgovori so tako razvneli jednega izmej zbranih reševalcev sveta, da je v svetem navdušenju odprl usta in se glasno ozval : »Pri moji veri, nocoj moramo rešiti socijalno vprašanje in če tudi črez polnoč tukaj ostanemo". — Po naši sodbi ima ta junak mnogo posnemalcev. Ljudje, ki se iz klubovih ozirov dajo vjeti pri glasovanju o borznem davku, o trgovskih pogodbah, pri valutnem vprašanju, pri davčni preosnovi, pri podporah za razne kapitalistične družbe, so ob druzih prilikah polni skrbi za kmeta. A ne pomislijo, da je čas ie minol, ko so mogli kaj storiti. Z vsemi sklepi, s katerimi se je podpiral kapitalizem, denarna špekulacija, ali liberalna socijalna politika, se je kopal grob kmečkem« stanu. In če se mu kasneje tudi vrže par drobtin, mu te morejo le za malo časa podaljšati mučno življenje. Dne 3. t. m. je dejal pri sladkorni enketi Ceh Janda, da je borzna igra z žitom jeden glavnih vzrokov kmečkemu propadu. Mož jo je v črno zadel; kedo ga posluša?
Kaj torej ? — Po sedanjih izkušnjah je izven-zborniško delovanje za kmeta nujnejše in važnejše, nego vsi odseki in enkete. Svobodno gospodarsko zadružno življenje bo pripravljalo pot zakonodavnim določbam. To življenje se bo pa vzbudilo s poukom na shodih v društvih, listih in knjigah. Živeli vsi, ki ljubijo kmeta in delo zanj !
pisnik: „In die Ecke Besen, Besen seid's ge-wesen!"
Pa jaz sem trdno prepričan, da se Dolenjci ne bodo zbali, če tudi jim sam „Hexenmeister" ali njegov famulus še 99 metla in cunj pošljeta. Vem dobro, da so Dolenjci pametni ljudje, ki takim »duhovom" liberalnim nič več ne bodo verovali, temveč poslej »po svoji volji" živeli. Gospod Slane pa ima, kakor se kaže, Dolenjce za jako neumne. Pravi, da že 20 let med njimi živi, pa samo to ve, da Dolenjci niso neumni. Menda mu še ni znano, da, ako se zopet in zopet le to poudarja, kar je priznano, o čemur nikdo ne dvomi, potem ravno se vzbudi pri razumnih ljudeh sumnja, da morda to ni res, kar se zatrjuje, kakor tudi človek samega sebe izda kot tatu, ako brez povoda poudarja, da ni kradel.
Gospod Slane pa zopet piše: »Vi drugi" (kdo? mi že ne; saj smo sami na Dolenjskem!) »smatrate nas Dolenjce za prav neumne ljudi in mislite, da se lahko z nami dela, kakor hoče. Se jako motite." Res se zelo moti gospod Slane sam! Dolenjci so bili in so še vedno povsod na dobrem glasu kot nadarjeni, pametni ljudje. »Klug und gemiithlich — keine Flegel sind eehte Krainer in der Regel!" A on jim hoče ta sloves po sili vzeti.
,.So gikt er selbst mit offnem Munde
Ven aeiner Geistesarmuth Knnde,
Za volilno svobodo.
V	zadnji seji poslanske zbornice dne 4. t. m. so stavili poslanci K u š a r in tovariši na ministra notranjih del naslednjo interpelacijo:
V	seji zbornice dne 17. decembra 1894 sem se podpisani obrnil na gospoda ministra notranjih del z naslednjo interpelacijo:
»V trški občini Tržič v političnem okraju Kranjskem 6e že delj časa vrš6 volitve v občinski zastop. Prva volitev, ki se je vršila, se je razveljavila. Tudi proti drugi volitvi, ki se je vršila 30. oktobra 1894, so se podale pritožbe in najbrž se bo tudi ta volitev razveljavila.
Kakor se je javno pisalo (»Slovenec" št. 261.), je c. kr. okrajni glavar njemu podrejenima uradnikoma, katera sta volila zoper stranko, katero on fa-vorizuje, prepovedal udeležbo pri volitvi s svarilom: »Pričakujem, da se prihodnje volitve ne boste udeležili, če bipato vendar storili, skrbel bodem, da boste to čutili"; — in jednemu uradniku, ki je sopodpisal pritožbo, je rekel: »Ogorčen sem bil, ko sem Vaš podpis čital nareku r z u."
.Ker se bo volitev najbrž še jedenkrat, tretjič, vršila, vprašajo podpisanci Nj. ekscelenco g. ministra notranjih del:
Misli li Nj. ekscelenca ukreniti, kar treba, da se uradnikom, podrejenim c. kr. okrajnemu glavarju v Kranju, zavaruje svobodna volilna pravica?"
Na to interpelacijo še ni došel odgovor, čeravno so poizvedbe, katere so se ukrenile zarad nje, že davno dognane. — Če na kako interpelacijo ni odgovora, je to navadno nezmotljivo znamenj e, dasopritožbe, izraženevinterpelaciji povsem opravičene. Na to interpelacijo je pa bilo temveč pričakovati odgovora, ker se je v njej pritoževalo zaradi vtešajevanja iu kratenja najvažnejše ustavne pravice, namreč volilne pravice in svobode.
. Prišel pa je na to interpelacijo drug odgovor.
Jeden izmej uradnikov, katera je imela interpelacija v mislih, namreč davčni kontrolor g. Fran P r e d a 1 i č bil je te dni prestavljen iz Tržiča v Črnomelj — v oni Črnomelj, iz katerega je bil pred nekolikimi leti iz ozirov na zdravstveno stanje svoje rodbinenalastnoprošnjo premeščen v Ljubljano.
Stvar ima pa še drugo velepomembno stran. Zgodilo se je to, kar je interpelacija z dne 17. decembra prorokovala ; tudi druga volitev se je razveljavila in sedaj se vrše priprave za tretjo volitev. Stranki stojita v hudem boju mej seboj in v prvem volilnem razredu gre oni stranki, .kateri nasprotuje c. kr. okrajni glavar, znabiti samo za jeden glas večine. Fran Predalič je volilec prvega razreda. Z njegovim premeščenjem se to hoče doseči, da se ne udeleži volitve. Se li ne pravi to, naravnost kvariti in ponarejati volilni izid po javnih oblastvih ? In
Wo Roh- Hnd Dummheit sich verbinden, Da liisst sich nur ein Schimpfwort llnden."
To se tudi nad njim uresničuje, ker »Slovenec" še nikoli ni trdil, da je na Dolenskem »par escellence" neumnost doma. Da so pa nekateri »neumni" ali vsaj malo prifrknjeni, tega pa tudi on ne bo tajil in — kar naravnost mu povemo — če bo on še take kvasil brez povoda ustmeno ali pismeno v člankih in knjižurah, reči bomo morali, da je tudi on med temi vsaj kot častni član, če prav je dr. jur.
Kot takega so ga menda tudi pod marelo spoznali, če prav bi ga že davno mogli in morali. Lani še so pisali (št. 59.), da je on jeden najmarljivej-ših sotrudnikov »Narodovih", letošnji predpust, ko je strastno agitiral za Višnikarja, hvalil se je sam, da je »Narod" izvolil njega kot prvega zaupnega poročevalca z Dolenjske. Sedaj pa je najedenkrat prišla kriza. „Narod" njegovih člankov niti ni hotel sprejeti; sramoval se jih je. Namignili so mu: »Beherzigen Sie unsere Lehre: Ihr Unsinn macht uns keine Ehre!" In prav so imeli! Saj to »poročilo" je nov dokaz, kakšen mišmaš poteka že 20 let s tega peresa!
Pokazati je hotel svojo moč in duhovitost, svoj diplomatiški talent; morda se je hotel vaditi v slovenski pisavi in pokazati, kaj zna v tem oziru. A jaz mu povem:
naj imajo takšen uspeh utemeljene interpelacije poslancev ?
Kolika nevolj aje v deželizavladala zaradi tega, kaže to, da vodilni glasili obeh slovenskih strank, kateri si sicer hudo nasprotujeti, ožigosata to postopanje oblastev z d o s 1 o v n o j e d-nakimi ostrimi članki.
Podpisani torej vprašujejo:
Je li Njegova Prevzvišenost minister notranjih del voljan, to vsa ustavna načela sramotečepostopanje lokalnih oblastev na Kranjskem brez odloga ustaviti?
Hentzijev spomenik v Budapešti.
Dne 14. aprila 1849.1. je proglasil ogerski re-volucijski zbor v Debrezcinu po predlogu Košutovem, da je rod habsburško-lotrinski na večne čase oropan ogerske krone in da je za vselej izgnan iz ogerskega kraljestva. Ogri so kmalu na to pognali cesarko vojsko iz dežele. Slik in Jelačič sta bila poražena pri Hatvanu in Godollo. Tudi iz Buda-Peste se je umaknila cesarska vojska pustivši v budinski trdnjavi ge-neralmajorja Henrika viteza Hentzi-ja s 3000 možmi.
Hentzi je bil vojaško dete, rojen leta 1785 v Debrecinu. 2e od mladih nog je služil pri vojakih, vdeleževal se je vojsk 1. 1805, 1809, 1813 in 1814. Pozneje je bil poveljnik petrovaradinske trdnjave, kjer pa se je moral Ogrom vdati in še le 1. 1845, ko je Windischgraetz dobil Pešto, je bil tudi Hentzi oproščen. Hentzi torej je imel nalog braniti Budimpešto. Branil se je čvrsto, dokler ga niso nekateri njegovi vojaki zapustili in z oblegajočimi Ogri potegnili. Hentzi se je pogumno boril na čelu svojih še ostalih zvestih vojakov za cesarja, a naposled je v krvavem boju padel in poleg njega tudi 418 njegovih vojakov.
Umrlega junaka za cesarja je kapitelj reda Marije Terezije odlikoval po njegovi smrti z viteškim križem imenovanega reda in cesar je v vrstil njegovega sina med barone ter mu dal 1. 1852 postaviti spomenik v Budapešti.
In ta spomenik cesarja zvestega junaka bode v oči revolucijonarne Ogre, nanj se zaradi občutljivosi ogerske ne smejo pokladati venci in dne 2. t. m. je vrednik tednika »Olvard" Adorjan Szeles, ki je bil obsojen zaradi razžaljenja cesarja v polletno ječo, zažgal ob spomeniku petardo, ki pa v srečo ni napravila one škode, katero je zloč nec nameraval.
čas bode pač skrajni, da se v vplivnih krogih prične resno razmišljati, kaj treba storiti, da se tudi Ogerska spravi zopet v one meje pokorščine nasproti svojemu vladarju, katere pristojajo tudi Ogrom kot podložnikom našega cesarja in kralja.
Politični pregled.
V L j u bij an i, 6. aprila.
Državni »bor. Včerajšnjo poročilo o zadnji seji državnega zbora je še spopolniti v nekaterih stvareh. Glede krošnjarstva v nedeljah dolo-
»Um im Style sich zu iiben,
llat er allerhand gesehrieben,
Doch was plump, ist noeh nicht plastiseh,
Was flegelhaft, ist nicht sarkastiseh."
Svoj spis sklepa z besedami: »Zmagali smo tudi v tem oziru!" A zelo se moti, če si to do-mišljuje, ker
„ . . statt die Gegner zu verderben, Geht ihm der eig ne Kopf in Scherben, Der Grossenwahn hat ihm zerfetzt, Das ist der grosse Kracht zuletzt!"
Za danes dovolj! Le konstatovati moram še, da je ta najnovejši marelar že izključen izpod polimane marele; zato ga sedaj ploha moči, ker ga tambor ne brani. Tekom teh tednov, kolikor časa je bil pod njo, pridobil si je vendar-le jedno zaslugo, katero moram tu zabeležiti iz hvaležnosti. Koncem »marele II." sem izrazil vtščilo: »Veliko srečo, toda polimano marelo — rdečo!" On si je tolmačil ta poziv v pravem pomenu besede in je zato takoj tisto marelo rdeče zarobil in znotraj počez višnjevo pre-pregel z mikavnimi napisi ter tako komentirano razpostavil v novomeški kavarni na ogled občinstvu. Tudi nekaj! Ut desint vires, tamen est laudanda volunt&s!
Svojega tovariša podlistkarja, ki piše o „speci-jalistih" le še opozarjam ua prvi stavek tega Slan-čevega »poročila o dolenjski volitvi", kjer pravi, da so kranjski klerikalci »evropejska politična specija-
čilo se je, da veljajo glede nedeljskega počitka za krošnjarje iste zakonite določbe, kakor za druge trgovce in obrtnika, ker bi sicer trgovci od krošnjar-stva imeli še večjo škodo, kakor jo imajo že sedaj. — Na koncu seje je stavil dr. Lueger nujni predlog, naj se pozivlje trgovski minister, da vladne predloge glede obrtne novele predloži zbornici še v tem zasedanji, ter da se naj skliče permanentni obrtni odsek pred zasedanjem v takem času, da bo mogel svoje delo dovršiti pravočasno. Trgovski minister grof Wurmbrand je nato izjavil, da je obrtni poštevni načrt dovršen ter da ga bo vlada še v tem zasedanji predložila državnemu zboru. Po tej ministrovi izjavi je bil predlog Luegerjev proti glasovom levičarjev in Poljakov vsprejet.
Poljski vseučiliščniki v Gradcu za slovensko celjsko gimnazijo. Posl. Kopiczyn-ski izročil je poljskemu klubu prošnjo graškib poljskih visokošolcev, v katerej zahtevajo, da glasuje poljski klub pri reševanju celjskega vprašanja za Slovence. Dalje pojasnjujejo prosilci v svoji peticiji, kako brutalno se obnašajo Nemci proti Slovencem, in pravijo, da bi se vsaka krivica, ki bi se zgodila Slovencem, jako hudo maščevala tudi nad Poljaki. Konečno pojasnjujejo pravične zahteve Slovencev in izražajo nado, da bo poljski klub gotovo glasoval glede gimnazije Slovencem v korist. Dober nauk, četudi pride iz mladih ust.
Občinske volitve v Solnogradu. V Solnogradu vršili so se zadnje dni pri občinskih volitvah veliki volilni boji med nemško-liberalno in krščansko stranko, pri katerih je prva sijajno propadla. Nemškoliberalna stranka, ki je poprej imela veliko večino, propadla je že preteklo leto, in letos spodleteli so jej zopet vsi poskusi, spraviti se znova na noge. Vso mestno upravo, ki je, kakor sama trdi, tako prekrasno cvetela v njenih rokah, posebno še pod vodstvom prejšnjega »neumorno delujočega in zaslužnega" župana, prepustiti bode morala krščan-sko-socijalni in antisemitski stranki. Ta propad nemško-liberalne stranke mi najprisrčnejše pozdravljamo, s pristavkom, da se bo tudi v novej mestni upravi gotovo našlo mož dovolj, ki bodo gotovo še bolje delovali za blagor občinstva.
Rusija. List »Novoje Vremja" je te dni objavil dopis, v katerem se vladi priporoča, da si na vzhodu ob Koreji pridobi pristanišče, ki je vse leto brez ledu. Sedaj povodom vojne kitajsko-japonske bi bila ugodna prilika. Na drugem mestu isti list opozarja rusko vlado, naj obrača svojo pozornost na Perzijo. V vzhodni Aziji ne more Rusija iskati posebnih koristi), p-č pa v Perziji, kjer si lahko pridobi isti vpliv, kakor Angleži v Egiptu. Preko Perzije pride Rusija do morja, približa se Indiji, in če to dosežp, potem morska pot skozi Dardanele za Ruse nima nobenega pomena.
V Belgiji se še vedno ni polegel vihar proti vladi zaradi nameravane premembe občinskega volilnega reda. Socijalni demokratje povsod hujskajo delavce, zato toliko nemirov in pobojev zadnje dni. Toda vlada noče odjenjati, pritrdila je le nekaterim
liteta". Bodi 1 A ta proslula Slančeva logika je še kaj več! Ta je pa »svetovna specijaliteta", katera brez dvoma izvira le iz .neusahljivega v>ra politične Hipokrene na klasičnem Honolulu.
Piše sicer mej drugim: »Saj se ne štejemo drugi za ničle!" 2e lani je povedal, da noče biti ničla, čemu zopet to poudarja? Mi mu radi pustimo veselje, da postane »lapidarni M" t. j. tisoč, ali pa še kaj več, ako si želi. Toda, da se mu ta želja vresniči, naj v bodoče ne piše mnogo takih člankov ali knjižur, kakoršuo je pričujoče »Poročilo", sicer ga bodo Dolenjci in sploh Slovenci, morda celo nemškutarji smatrali kot »politično ničlo I" Gospod dr. Slane, verujte mi, da je to res ! „Denn alles was Sie bisher gesehrieben, lat tief unter dem Nullpunkt geblieben; Darum wiederhole ieh emstlich raein Gesuch : Treiben Sie was Sie wollen — nur schreiben Sie kein Buch!"
Basta! Še jedenkrat pa opomnim, da teh vrstic nisem pisal v jezi, temveč pri najboljši volji. Naj-brže je tudi večina čitateljev židane volje, ko to čita ; morda se celo kdo izmej tistih muza, ki pod polimano marelo stoje, češ, prav se ti godi!
Gospod vrednik ! Sedaj več ne škropi dež, zato smem zapreti marelo. Ko pa postane oblačno, menda ne boste zamerili, ako jo izuova pokaže in razprostre Vaš	poredni
Ligaš K r i ž - K r a ž.
manj važnim premembam. Mnogi ministri so nekda dobili pisma, v katerih jim pretč z dinamitom, ako obvelja načrt zakona.
Srbska vlada se je učila pri Mažarjih, kako naj se delajo volitve. Nieni organi in pristaši so delali z vsemi sredstvi za vladne kandidate. Tako so v Čački črtali do 140 volilcev, ki plačujejo po 15 goldinarjev davka; v Knjažavcu so opozicijonalnega kandidata zaprli; v dveh okrajih niti naznanili niso volitve, temveč skrivaj povabili k volitvi zanesljive vladne pristaše; v Pirotu je volilna komisija zahtevala od finančnega ministerstva potrjeni izkaz predpisanih davkov itd. Cemu so neki »proste" volitve? Namesto te komedije naj vlada kar imenuje poslance.
Francoska vlada priporoča k vojaškemu kazenskemu zakoniku dostavek, da se s smrtjo kaznuje vsakdo, ki kaki tuji državi izda ali prodil načrte, spise ali sploh stvari, katere morajo z ozirom na varstvo drugače ostati tajne. Povod temu predlogu je dala zadnja pravda in obsodba žida Drey-fusa, ki je bil izdal važne spise. — V senatu je vlada pri razpravi o proračunu slišala ostre besede. Senator Hugot je naglašal, da bode država zopet morala najeti posojila do 1000 milijonov. Tako gospodarstvo, pravi govornik, se ne strinja z obljubami vlade, ki je nastopila z geslom: »Nobenih novih davkov, nobenega posojila, temveč prihranek!" . Se huje je prijemal vlado rojalist Ohesnelong, češ, da bode primanjkljej znašal nad 300 milijonov; pobijal je odločno državni socijalizem, ki se širi vsled rastoče brezverske vzgoje francoske mladine.
Portugalske volitve. Te dni je potrdil portugalski kralj nov volilni zakon, v katerem so te-le poglavitne določbe: Število poslancev, ki je bilo dozdaj 180, znaša poslej 120. Število advokatov in zdravnikov v zbornici ne sme biti nad 20, uradnikov ne nad 40. Pravni zastopniki takih družb, ki so v zvezi z državno upravo, ne morejo biti voljeni; ravno tako tudi ne ravnatelji njihovi. Aktivni vojaki, razven generalov, se tudi ne morejo voliti. Volitev ne presoja zbornica, marveč posebno sodišče. — Glede gosposke zbornice veljajo prejšnja določila.
Norveški radikalci še vedno nagajajo svojemu kralju. Zbornica je po večini radikalna in zato hočejo, naj bi kralj Oskar II. poklical v ministerstvo njihovo stranko. Toda še nedavno se je izrekel vodja te stranke Steen, da je kralj »tuj mož iz tuje dežele". Takemu človeku pač ne more kralj zaupati. Zato je hotel sestaviti zmerno, nestrankarsko ministerstvo in več zahtev radikalcem dovoliti. Toda radikalci niso zadovoljni in kako se bo končal ta prepir, še nobeden ne more vedeti.
Anglija. Kakor poročajo „Times", se je Gladstone vrnil z juga v svoj zavičaj Havarden ter prinesel mnogo podatkov o turških grozovitostih v Armeniji, katere hoče objaviti. Razgovarjal se je že o tem vprašanju s člani armenskega odbora, ki se pripravlja za izjavo v korist zatiranim Armencem, kakor leta 1878 za osvobojenje Bolgarov. Demonstrativna izjava se bode vršila dne 7. maja.
Cerkveni letopis.
Okrožnica svetega očeta Leona XIII. škofom v Zveznih državah severne Amerike.
(Dalje).
Dolžnosti vernikov.
Zato pa želimo, da se katoličani dan na dan globeje vtisnejo v spomin prepričanje, da ne more nikdo bolje skrbeti ne zase, ne za občni blagor, kakor da ostane še nedalje Cerkvi zvest podložnik in iz srca pokoren sin.
Sicer pa jih v tem oziru skoro ni treba spominjati : zakaj drže se iz lastnega nagiba in s hvalevredno stanovitnostjo katoliških naprav. Na eno napravo, ki je najvišjega pomena in v vsakem oziru blagonosna, na tem mestu opozarjamo, da pri Vas, kakor je prav, splošno v veri in nravnosti vestno ravnate po njej: To je krščanska verska resnica o enotnosti in nerazvezljivosti zakona. V tej dogmi je podana ne samo družini v ožjem, marveč tudi druž-binskemu bivanju ljudij v državi najtrdnejša vez. Izmed Vaših sodržavljanov, tudi onih, ki se sicer z nami ne skladajo, občuduje in odobrava jih ne malo, ta naš nauk in ta nravstvena načela, ker jih straši svojevoljna ločitev zakonov.
Tako sodijo, ker jih ne vodi manj ljubezen do domovine, kakor modre razsodnost. Zakaj težko si je misliti, da bi bilo državi kaj bolj pogubnega, kakor če dopušča raztrgati vez, ki je po božjem za-
konu večna in nerazvezljiva. Radi ločitev zakonskih »so zakonske zveze nestanovitne, medsebojna dobrohotnost se slabi, pogubno se vabi v nezvestobo, na škodi je varovanje in vzgajanje otrok, prilika se daje, da se družine razdružujejo, seje se med družinami seme nesloge, zmanjšuje iu ponižuje se čast ženil, ki so v nevarnosti, da jih mož zavrže, kadar so ustregle njegovi pohotnosti. Ker pa družinam ni nič pogubnejše in držav nič bolj ne slabi, nego pokvarjena nravnost, je lahko razvidno, da zakonska ločitev naj gorje škoduje blagostanju družin in držav." (Okr. »Arcanum".)
Kar se tiče državljanskega življenja, je znana in dognana resnica, da je zlasti v ljudovladni državi, kakoršna je Vaša, nenavadno veliko na tem ležeče, da so državljani pošteni in nravno dobri. Ako se v državi, kjer vlada svoboda, ne goji v ljudstvu pravičnost, ako se množica večkrat in skrbno ne opo« zarja na ukaze evangelija, utegne postati prav svoboda sama pogubna. Zato naj vsi duhovniki, ki se bavijo z ljudskim poukom, zlasti to državljansko dolžnost korenito obravnavajo; potem bodo vsi umeli in prepričani, da morajo v vsaki državljanski službi ostati zvesti, nesebični, neomadeževani; zakai kar ni dopuščeno v zasebnem življenju, tudi v javnem ni dovoljeno. O vsem tem predmetu so, kakor veste, v okrožnicah, katere smo med Svojim vladanjem od časa do časa spisovali, nauki, po katerih naj se ravnajo katoličani. Človeško prostost, glavne krščanske dolžnosti, državno oblast, vredbo krščanske države smo razložili po nauku evangelija in načelih razuma. Oni torej, ki hočejo biti pošteni državljani in zvesto izpolnjevati svoje dolžnosti, iz Naših okrožn.ic lahko posnamejo vodila poštenosti. — Prav tako naj tudi duhovniki opomnijo ljudstvo na ukrepe tretjega baltimoreskega cerkvenega zbora, posebno na oni ukrep o krepostni zmernosti, o katoliškem pouku mladine, v pogostnem prejemanju svetih zakramentov, o pokorščini nasproti pravičnim državnim postavam in vredbam.
Delavska društva.
Tudi pri snovanju društev je skrbno na to paziti, da nikdo ne zapade zmoti. In to velja zlasti o delavcih ; ti imajo vsekakor pravico združevati se, da si stanje zboljšajo; to želi cerkev in ne prepoveduje naravno pravo: toda veliko je na tem ležeče, s kom se zvezujejo, da ne pridejo ondi, kjer iščejo sredstev za zboljšanje svojega stanja, mnogo višje stvari v nevarnost. Najbolje se zavarujejo proti temu, ako trdno sklenejo, nikdar in nikjer ne pripustiti, da se žali pravičnost. Društvo torej, katero vodijo in na katere vplivajo take osebe, katerim nedostaje čuta pravice, ki niso prijazni veri, more veliko škodovati javno in zasebno; koristiti ne more. Iz tega sledi, da se ni ogibati le onih društev, katera je cerkev izrečno obsodila, marveč tudi onih, katera so po sodbi razsodnih mož in zlasti škofov sumljiva in nevarna.
Vendar pa naj se poskušajo katoličani pridruževati katoličanom; izvzemši, ako sili potreba drugače ravnati, to bode zelo pomagalo vero ohraniti. Na čel o s v o j i m d r u š t v o m naj papostav-1 j a j o d u h o v n i k e ali poštene spoštovane n e d u h o v n i k e , ter naj se mirnim potom potezajo za svoje koristi; posvetujejo naj se z omenjenimi, zlasti pa se ravnajo po navodilih , katera smo podali v okrožnici »Rerumnovarum«. Nikdar pa naj ne pozabijo, da je prav in želeti, da se branijo in zagotavljajo ljudstvu pravice, vendar pri tem ni prezirati dolžnostij. Glavne dolžnosti pa so : ptuje lastnine ne se dotakniti, vsakemu pustiti, da prosto razpolaga s svojo lastnino, nikogar ovirati, da ponudi za delo svojo moč, kjer in kadar mu kaže. Lanska nasilstva in zmede v Vaši domovini so mig-ljej, da preti tudi ameriški družbi smelost in raz-brzdanost prevratnikov. Okoliščine časa same opominjajo toraj katoličane, naj se potezajo za družabni mir in zato izpolnjujejo postave, sovražijo nasilje in ne zatevajo več, kakor je prav in pošteno.
_(Konec sledi.)__
Slovstvo.
Uredništvu došle nove knjige in listi:
Knjižnica za mladino, snopič 3. »Basni za otroke" in »Iz mladih dnij". Izdajatelj in odgovorni vrednik Andr. Gabršček. Cena 20 kr. V Gorici. Tiska in zalaga »Goriška Tiskarna" A. Gabršček.
Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda 8. snopič. Izdalo in založilo vodstvo. Tisk I. Blasniko-vih naslednikov. 1894.
Slovansky obzor, časopis politicky, poučny a zabavny. Majitel, izdavatelj a redaktor Karel \Volf. Kočnik I. Cislo 3. Nakladem »Matice Slovanske" v Olomouci.
Bible a najnovejši objevy v Palestine, Egypte a Assyrii. Sepsal Pr. Vigouroux, reditel seminafe sv. Sulpicia v Pariži. Pfeložil dr. Ant. Podlaha, ad junkt c. kr. bohosloveske fakulty češke v Praze. Sešit 2. Oena 20 kr. V Praze 1895. Cyrillo-Metho-dejska knihtiskarna V. Kotrba.
Abbe C. Touard: Svaty Pavel a jeho apoštol-ske cesty. Preložil knčz Jan. Ev. Hulakovskf. Sešit 3, cena 50 kr. V Praze 1895. Cyri!lo Methodejska knibtiskurna V. Kotrba.
Vrtec. Številka 4. s prilogo: Angeljček štev. 4.
Duhovni pastir, XII. letnik 4. zvezek. Vrejuje prof. Anton Kržič.
Glasba.
Društvena. — Zložil »katoliškemu društvu za delavke" v Ljubljani dr. Jan. Ev. Krek. Vglasbii P. A n g e 1 i k Hribar, O. S. Fr. — Samozaložba. Tisek »katol. tiskarne". Cena 5 kr. — To lahko, melodijozno skladbo priporočamo kar najtoplejše, kajti uverjeni smo, da jo bodo povsod sprejeli z veseljem. Upravljena je za štiri ženske glase in torej pripravna slovenskim dekletom, ki naj jo pojejo radostno bodisi v katoliškem društvu , bodisi pri svojih opravilih v družbi. Ženjice, prpdice so časih tako lepo pele! Ta pesem je kakor nalašč za take prilike, ker ima tudi krasne, osemkitične besede, katerih refren je: V imenu našega Boga! — Slovenke sezite po njej!	K.
Tedenski koledar.
Nedelja, 7. aprila: 6. postna (cvetna) ; evang. : Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21.; Herman spok. Ponedeljek, 8. aprila: Albert šk. Torek, 9. aprila: Marija Kleofa. Sreda, 10. apr.: Mehtilda op. Četrtek, 11. aprila: Vel. četrtek; Leon I. Vel., pap. Petek, 12. aprila: Veliki petek; Zenon šk. Sobota, 13. aprila: Vel. sobota; Hermenegild spoz. — Lunin s p r e m i n : Šip 9. aprila ob 2. uri 41 minut popoludne. — Solnce izide 10. aprila ob 5. uri 26 minut; zaide ob 5. uri 37 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. aprila.
(Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) so se danes popoludne vrnili z brzovlakom od škofovskih posvetovanj z Dunaja v Ljubljano.
(Imenovanja.) Za poštne asistente v okrožju tržaškega ravnateljstva so imenovani praktikanije: K. Schuerrer, R. Vitek, A. B e r g e r, V. Aprile, Jos. Božja, H. HregliČ, Jos. Simšič, Fr. Petrašek, J. Podgornik, Jos. Funtek, E. Ahčin, E. Burijan, F r. D o s e in J. Eržen.
(Dar) Cesaričinja-vdova Štefanija je za sirotišnico v Kočevju darovala 100 gld.
(Občina Sodražka) je po svojih zastopnikih danes izročila svojim častnim občanom blag. gospodu Otonu D e t e 1 i deželnemu glavarju in gosp. Ivanu Murnik-u, cesarskemu svetniku častne diplome.
(V Pulj) se je včeraj zjutraj s posebnim vlakom pripeljalo z Dunaja 60 državnih poslancev. Gospodje se gredo razvedrit po trudapolnem delu.
(Barjanom v pomoč.) Mestni magistrat ljubljanski razposlal je včeraj nasledni oklic: .Naše barjane zadela je z nova huda nesreča: od 26. marca tega leta leže že njih poslopja in zemljišča pod vodo! — Voda poškodovala jim je poslopja, uničila jim ozir. spravila jih ob vse, kar so še premogli! — Tem revežem je posebno sedaj, ko je čas za obdelovanje polja, potreba pomoči. Ker pa sredstva, ki stoje v ta namen magistratu na razpolaganje, nikakor ne zadostujejo, obrača se isti do blagodarnih prebivalcev Ljubljanskih s prošnjo, naj s primernimi milodari pripomorejo, da bo magistratu mogoče nakupiti nekoliko semen ter jih razdeliti med revne in po kruti povodnji občutno zadete barjane". — Naj bi ta oklic ne ostal brez odmeva v usmiljenih srcih stanovnikov ljubljanskih I
(Bismarckovanje na Koroškem.) Piše se nam: Kar je vsakdo pričakoval, se je tudi zgodilo. Ko so po vsem »nemškem svetu" (?) proslavljali moža „krvi in železa", seve niso marali zaostajati Koroški veliki »Nemci" in »avstrijski drmoljubi"! Oni, ki
vsakemu Kranjcu hofpjo zabraniti vhod na Koroško, ki nemške Mihelj-ne tolikokrat strašijo s — »pan-slavisti", katerih nikjer najti ni, sedaj kar po trebuhu lazijo, da bi pokazali »spoštovanje" svoje do Bismarcka. Prvo besedo imajo v tem sevč liberalni listi! »Freie Stimmen" n. pr. kar besne, da nemški drž. zbor Bismarcku ni čestital ob 80. rojstnem dnevu! Dn4 30. marca objavil pa je ta list bombastičen članek, v katerem se ua prestuden način z bobnečimi frazami proslavlja stari nasprotnik Avstrije! Ko bereš to, zdi se ti, da nisi več v lepem, hvala Bogu še avstrijskem Korotanu, marveč tam kje v saksonskem gozdu, kjer se valja na medvedovi koži kak „urgerman" ter opeva starca »altreichskauclerja"! — Po raznih krajih Koroške napravljali so te dni, več ali manj hrupno, razne slovesnosti, po nekod, n. pr. okrog St. Vida, so prižigali kresove. O nezgodi, ki seje prigodila ultranemškim Celovčanom, slavečim Bismarcka, vam je sporočil že brzojav. Kot zanimivost te slav-nosti vam sporočim za danes še, da je predsedoval »urgerman" s poštenim kranjskim imenom dr. Krajnc, slavnostni govor je govoril drugi veliki »urgerman" s poštenim slovenskim imenom Dt» b er n i k, deklamoval pa je »urgerman" s pristnim »nemškim" imenom T s c h e b u 11, kar se pravilno menda piše Čebul j. Takih slavilcev se mora veliki starec v Friedrichsruhe vendar veseliti, — kaj ne! Toda za danes bodi dosti zanimivostij.
(Novi zvonovi.) V tukajšnji dvorni livarni g. S a m a s s e posvečenih je bilo danes 5 novih zvonov. Od teh je namenjen 1 za otok C res (Cherso) v Krški škofiji, 1 za podružnico v Tupljaku v Istriji, župnija Kerbune; 2 za Ogersko, lza Koroško. — Dalje vlila je ista tvrdka čvetero-glasno zvonenje za opatijsko cerkev Trapistov M a-r i a h i 1 1 v Natalu v južni Afriki, vsi štirje zvonovi tehtajo 1500 klgr. in 4 manjše zvonove za podružnice te opatije ter 2 večja zvona za severuo Češko. Meseca januvarja pa je poslala eden zvon za katoliško cerkev sv. Tomaža v Weerapandiam-patuamu na otoku Ceylonu v vshodni Indiji.
(Iz bolnice usmiljenih bratov v Kandiji.) V preteklem mesecu so sprejeli 56 bolnikov, tako da jih je bilo z onimi, kateri so ostali iz meseca februvarija, skupaj 82. — Od teh' jih .je 46 ozdravelo, 6 zboljšalo, 1 umrl, 26 pa jih še v bolnici.
(Iz Planine) 5. aprila: Povodenj raste vseskozi in je od včeraj do danes — petka — vzkipela zopet za 14 cm, tako, da je dosegla nenavadno visokost 508 cm. Voda že pljuska do niže ležečih hiš v Dolenji Planini. Z vodo raste tudi bkrb in strah prebivalstva. Kdaj se bo seme v zemljo dejalo, ko so njive več metrov globoko pod vodo ? Tožen pogled v prihodujost I
(Hrib se je utrgal) dne 4. t. m. pri Podsredi na Štajerskem. Zemlja se je utrgala okolu 210000 k. metrov, udrtina je do 90 m široka in 350 m dolga. Iz Ptuja so poklicali vojake na pomoč. Usad je pod-sul jedno celo kmetiško posestvo : hišo, dva hleva in 10 oralov njiv in travnikov. Okrajni glavar iz Brežic je takoj odposlal orožnike in prostovoljni gasilni društvi iz Rajhenburga in Kozjega ua kraj nesreče. V sredi udrtiue se je uagloma uabralo mnogo vode, katero treba odpeljati. Ker je usad zajezil potok Bistrico, treba je izkopati novo 150 m dolgo strugo. Škode je več tisočev.
(Prečastiti abbe Pij Marija Mortara,) daleč znani ljubljenec Pija IX., laterauski kanonik avgu-stinski itd., je v petek dospel v Ljubljano in se bode par dnij mudil tukaj. V nedeljo bo ob 7. uri zvečer v rokodelskem domu poročal o svojih dogodkih in misijonskih potih. Vstop je vsakemu dovoljen.
(Ogenj.) Dne 28. min. raes. zjutraj so gospodarju Ign. Premerju iz Primostka v črnomaljskem okraju pogcrela gospodarska poslopja z vozovi, stroji in krmo. Škode je do 3000 gld.
(Iz Mokronoške okolice): Dne 21. marca napotim se v trg Mokronog, da se vdeležim rednega občnega zbora »ondotne okrajne posojilnice" ; radovednost me je gnala, da se nekoliko prepričam, kako deluje ta za občni blagor koristen zavod ! Reči smem, da mi ni žal, da sem »e vdeležil tega zborovanja, kajti slišal sem marsikaj znamenitega. Uvidel pak sem tudi, da je posojilnica za naš okraj jako potrebna bila — in le škoda, da jo niso že poprej ustanovili.. . Vdeležba občnega zbora bila je mnogo-brojna — posebno priprostih posestnikov iz sosednih župnij: Trebelnega, Šent Ruperta, Šmarjete in od sv. Trojice je bilo veliko. Izmed domačinov jih
je bilo prav malo ! Ne vem , kaj nameravajo tržani s tacim postopanjem doseči ? Zdi se mi, da so neka-terniki rajše pri društvu »heruševcev", kakor pa pri koristnih narodnih družbah! Sploh pa me je zadnji zbor prepričal popolnem, da so okoliški kmetje bolj narodni, kakor pa ponosni tržani v Mokronogu! Ne smem pa trditi, da bi bili vsi taki, ker povsod se nahaja kakšna častna izjema — in tudi v trgu je še nekaj mož, ki mislijo in čutijo narodno. No, kar se tiče posojilnice same in delovanja načelstva, moram javno pripoznati, da vrlo deluje ter da se je njeni ndbor jako trudil povzdigniti jo I Dokaz temu, da je imela že v prvem letu — če tudi ima mnogo nasprotnikov — nad 37.000 gld. prometa in 57 gld. čistega dobička! Nekaternikom je bajei posojilnica radi tega trn v peti, ker posluje sloveuski. V obče pak je v naši okolici ša nekaj skritih nemškutarjev. V tem se posebno odlikuje Sent-Rupertski gosp. občinski predstojnik. Žal za »izključljivo" slovensko občino, da jej načelu-je naš odločen nasprotnik! — Drugim posojilnica zopet zato ni po godu, ker imajo pri njej besedo tudi gospodje duhovniki. Tistim nasprotnikom povemo kar naravnost v brk, da je ravno duhovščina jeden najvažnejših činiteljev pri vseh narodnih podjetjih, ki je stala vedno in še stoji na naši strani kot trden steber nasproti vsem klevetni-kom slovenstva I Toliko o nasprotnikih narodnih društev! Omeniti mi je dalje, da se je načelstv o posojilnice nekoliko premenilo! Izvoljeni so bili gg.: Jože Rohrmann, kot načelnik, Janez Virant, namestnik, Jtrnej Ravnikar, tajnik, Jernej Sbil, blagajnik in Karol Tomšič, odbornik; namestnika pa gospoda : Janez Rihtaišič in Eduvard Vohinc. Za nadzornike in preglednike računov so bili voljeni gg.: Janez Mervec, Viktor Rozina in Fr. Zupančič iz Rakovnika.
—	Pri druzih posojilnicah je običaj, da se načelstvo ne menjava — temveč, da ostane stari, kar je tudi bolj umestno in za zavod koristno. Nasvetoval bi pač, da bi se v prihodnje menjavalo nadzorstvi', kakor delajo druge posojilnice. Povedati še moram, da se mi je prijatelj moj, ki se je največ trudil za posojilnico, jako smilil zavoljo grdega napada od tistega gospoda, ki ima največ dobička od posojilnice. Seve, vsi ne moremo biti »bogati", ker nismo bili rojeni pod tako srečno zvezdo, kakor on. Vsled tega pak menda še nima »privilegium" tako robato postopati! Svetoval bi pač nekojim izobražencem, malo več takta — in odkritosrčnosti nasproti svojim bližnjim !
—	Moja želja je, da bi se jednako očitanja poravnavala mej osebno , ne pa nosila v javnost — pred nerazsodno ljudstvo ! Kaj si sploh more pri-prosto ljudstvo misliti, ako čuje take napade! ? — Kar mi jo bilo na srcu, to sem povedal — ali iz dobrega namena, da bi se jednacega ne ponavljalo nič več! Poslujočemu načelstvu posojilnice moramo pa le zahvalo izreči za trudapolno in požrtvovalno delovanje! Somišljenike pa prosimo, da delajo povsod na korist posojilnice!	Liga 81.
(Nesreča v premogokopu.) Dne 2. t. m. je posuio tri delavcu v rovu sv. Jožefa v Voitsbergu na Štajerskem. Dva so rešili — jeden je umrl.
(Orožno zločinstvo) zvršilo se je v Benetkah v noči od 2. do 3. aprila. Ntznaui tatovi priplazili so se v cerkev »bosonogih bratov", odprli tabernakelj ter vzeli iz njega nad 200 posvečenih hostij, katere so potem raztrosili po cestah. Duhovstvo pobralo jih je v slovesni procesiji. Ondotni patrijarh zapovedal je po vseh cerkvah službo božjo v zadoščenje iu ta dogodek naznanil Vatikanu.
(Nov trotoar) sličen onemu ob levi strani položil se bode tekom letošn'ega leta tudi ob desni strani Poljanske ceste.
(Iz Prage) 31. marca: V Chotešovu pri Plznu so imeli učitelja Weissa, ki je izneveril 7000 gld. in ušel. Svojo gospo je zapustil in ji pustil otroke in 1(3 gld. za potrebe. Svoje dni je adoptiral od neke bogate Dunajčanke otroka za precejšnjo svoto. Vse je ostavil, le svoje dolgove je pustil upnikom v tolažbo. Imenovani učitelj je Nemec, radi česar nemški časopisi lepo molčijo. Kakšen vrišč bi bil ako bi to storil učitelj Ceh ? — Okrajni šolski svet v Kolinu je izdal naredbo, v kateri se nalaga učiteljem, krajnim šolskim svetom dolžnost, paziti na šolske otroke, da ne bodo hodili po krčmah in plesiščih. Nasledki tega so hudi. Za to naj se kaznujejo nespametni stariši, krčmarji, ki nered trpijo. Kakor videti, so sedanje šole zelo pomanjkljive, ko ie treba boriti se zoper take izgrede. Išče se pomoč zoper rastoče zlo, a le po pravem sredstvu se ne seže, po verski šoli. Ali pride kmalu čas, da spozna višja gospoda, da je vera najboljša zaslomba poštenosti
in nravnosti? — Letošnje pomladi se je vse balo, da bode voda grozno razsajala. Izvršile so se vse potrebne priprave, a hvala Bogu, nevarnost je minula, nesreča se ni zgodila, če prav je voda zelo bila narastla. Sneg je počasi skopnel.
(Z Dolenjskega) se nam piše: Najlepša iu najimenitnejša božja pot na Dolenjskem je na Žalostni gori pri Mokronogu. Vsako leto v osobito na pomlad prirejajo se skupni izleti na razna »pota božja" kakor: na Brezje, Svete Višarje, itd. Mari bi ne bilo namestu, da bi se prirejevatelji tacih izletov spomnili tudi »Žalostne gore" na Dolenjskem ? Vdeleženci vam bodo gotovo hvaležni — še bolj pa naša nebeška kraljica, žalostna Mati Božja. Zdaj, ko imamo Dolenjsko železnico, je prav pripravno za to. Tudi okolica okoli Žalostne gore je tako krasna in slikovita, kakor malokje na Dolenjskem. Potrudimo se in idimo tudi na Žalostno goro počastit našo Mater Božjo 1
(Občinske volitve na Dunaju) so za letos končane in sicer s sijajnim vspehom združenih antilibe-ralcev in krščanskih socijalistov. Liberalci so zgubili 18 mandatov, katere so pridobili antisemitje, ki štejejo sedaj 64 zastopnikov mestnem zboru. Postali so najmočnejša stranka, kajti židovski lioeralnona-predni klub šteje le še 52 do 54 mož, ostali so »divjaki", ki bodo večinoma v gospodarskih vprašanjih glasovali z antisemiti. Odklenkalo je torej liberalcem na Dunaju, kakor upamo za vedno, kajti absolutna večina znaša 70 glasov. Liberalni klub je sicer v četrtek sklenil, da bode kot jeden mož soglasno postopal proti antisemitom. No, naj se tolaži do prihodnjih volitev. Naravno je, da je ta poraz jako poparil liberalno stranko. »N. Fr. Pr." tarna in kliče vlado na pomoč, kajti boji se jedna-kega poraza pri prihodnjih volitvah v nižjeavstvij-ski deželni zbor. Liberalna stranka se ruši in ž njo tudi glavni steber koalicije. Zato taka poparjenost. Vsak prijatelj Avstrije in njenih narodov mora želeti, da se že pri prihodnjih državnozborskih volitvah sesuje v razvaline in ž njo židovska predrznost.
(Divjih rac) se je to pomlad ob naših rekah in potokih zlasti pa ob močvirnastih in poplavljenih krajih nenavadno mnogo naselilo in lovci jih prav pridno podirajo!
(Povodeuj) pri nas polagoma upada. Včeraj je bila Sava le samo še 0 6 m. nad normalom; Ljubljanica pa za 2 28 m. Na Ogerskem pa reke vedno naraščajo. Maroš in Gergoli ste poplavile okolico mesta Siichsisch-Begen in podrle železnični most. Mala Tisa je predrla jezove pri Nyiregihacu in poplavila 20.000 oralov polja.
(Astronomična posebnost.) Na letošnji veliki petek bodo planeti, kateri se sučejo okoli solnca, med njimi tudi naša zemlja, imeli ravno tisto stanje, kakor oni petek, ko je naš Izveličar na križu umrl. To se bode letos prvikrat-zgodilo od smrti Gospodove. Luna pojde ta dan ob 4. u. 20. m. mimo nSpica" — velike zvezde iz ozvezdja. »Devica" bode vsled tega jedno uro temna.
(Star meč) je posestnik Franc Kuhar v Domžalah v Bistrici pod mostom v gramozu našel in ga deželnemu muzeju podaril. Meč je 74 cm. dolg in 6 cm. širok, po jednemu robu ojster in brž ko ne iz XVII. stoletja, tedaj kakih 200 let star.
(Papirnih goldinarjev) so do konca marca uničili nad 25 milijonov; v prometu jih je bilo še 5,321.159.
(Semnji po Slovenskem od 8.—13. aprila.) N » Kranjskem: 8. na Dobrovi, v Moravčah, Slapu pri Vipavi, Višnji gori; 9. v Črnomlju ; 10. v Idriji; 11. v Zatičini, Senožečah; 12'. pri St. Gothardu (Berdski okr). — Na slov. Štajerskem: 8. v Sevnici (na Dravi); 9. pri Sv. Barbari, v Vildoni, Podčetrtkom, Šoštanju, v Luči Muti, pri Novi Štifti (na Ptujski gori), pri sv. Duhu v Ločah ; 11. pri sv. Mariji v Jarenini (v slov. Goricah), Konjicah, na Laškem, Rajhenbergu. — Na Koroškem: 12. v Strasberci. — Na Primorskem: 9. v Rifen-bergu.
Društva.
(Katoliškadelavskadružbavldriji) imela je na tiho nedeljo 31. marca t. I. svoj prvi iz-vanredni občni zbor v gorenjih prostorih mestnega župana gosp. Franc Didič a. Dasi se ima redni občni zbor po § 16. družbinih pravil vršiti le vsako tretje leto, ukrenil je odbor z ozirom na to, da se je že v prvih 17. mesecih, odkar obstoji družba, nagromadilo obilo gradiva, o katerem bi bilo vse-kako dobro posamezne družabnike obvestiti, naj se skliče vsako leto izvanredni občni zbor. Zanimanje
za letošnji prvi izvanredni občni zbor bilo je jako živahno. Prvi načelnikov namestnik gosp. Jakob Likar pozdravi vse navzoče s prisrčnimi besedami in ua kratko označi namen in pomen današnjega zborovanja : družbini odborniki polagali bodo poročila o svojem delovanju, tako da bode vsak družabnik imel lepo razvit pregled o vsem družbi-neni gibanju pred sabo. Najprvo poroča blagajnik g. Leopold T r o h a o finančnem stauju družbe, katero se mora imenovati gledd na težave, katere ima vsako društvo prvo leto svojega živl|enja, jako ugodno. Dohodkov imela je družba do konca 1. 1894 1103 gld. 86 kr., stroškov pa 937 gld. 96 kr., čistega prebitka ostane torej 165 gld. 90 kr. Da pa družba tako trdno stoji, zahvaliti se je rednemu vplačevanju mesečuih [doneskov; družbini udje zaslužijo radi svoje točnosti vplačevanja očituo pahvalo, nikedar ni bilo nobenih neprijetnih sitnostij radi tirjatve; družabniki so z veseljem vplačevali svoje z velikim trudom iu potnim obrazom prislužene doneske; kakor navadni udje, tako pa so tudi dobrotniki in podporniki, ki vplačujejo nekaj več nego ravno v § 6., točka 4. določeno mesečno svoto, pripomogli, da stoji družba na tako trdnih nogah, Tainik g. Janez Brus poroča o delovauju svojem, katero je imel kot aranžer veselic in s spisovanjem zapisnikov od-borovih sej, katerih je bilo dosedaj 25. Ti zapisniki pričajo, da se vsi vkrepi v prid družbe vrše po treznem in pametnem premotrovanju; da je slehernemu odborniku prospeh družbe visoka čast in važna skrb. Knjižničar č. g. Leopold P i c i g a s poroča o stanju knjižn ce, ki je, dasi dovolj mlada, vender že precej obsežna; da je pa temu tako, zahvaliti se je onim gospodom, ki so družbi mnogo knjig v dar podelili, in ti so v prvi vrsti preč. gosp. dekan Jožef Kogej, deželni poslanec gosp. Feliks Stegnar, č. g. Jožef Strnad, g. Fran Osvvald in prerauo zamrli č. gosp. Fran Božič. Knjižničar meni, da zasluži družba, dasi ne bi bila ona v teku svojega obstanka prav nič druzega dobrega storila, že zaradi tega posebno priznanje, ker je po njej prišlo na stotine dobrih, poučnih knjig ljudem v roko. Dobra knjiga pa je včasih boljši kakor dober prijatelj. Starosta g. Janez K o 1 e r poroča o družbinem inventaru, kateri ie v resnici za naše razmere velikansk. Pohištva, podob, dekoracij za dramatiške predstave, zastav in druzih priprav omislila si je družba za lepo svoto 381 gld. 59 kr. Starosta vodi sploh vse gospodarske reči in pripoznati se mu mora, da je veščak v svoji stroki. Razni predlogi ob sklepu zborovanja donesli so sem ter tja mnogo smeha in dobre volje mej zborovalce. Govorilo se je tudi o zidanju doma, v katerem naj bi imela svoj sedež vsa idrijska slovenska društva. Zborovalci so se jednoglasno izrekli, da na kaj takega sploh misliti ni, dokler se stvari ne razjasni. Mili Bog nakloni dmžbi blagih dobrotnikov, da si sezida lastno ognjišče : Katoliški delavski dom!
(,Glasbeni Matici") naklonili so dobitkov za efektno srečkanje naslednji gospe in gospodje (II. izkaz): Aljaž Jakob, župnik na Dovjem; Pollak Vilko, inžener itd. v Ljubljani; dr. Mogolič J., župnik v Spielfriedu; dr. Čebašek Andr., prelat itd. v Ljubljani; Gnjezda Ivan. c. kr. profesor v Ljubljani; Bulovec Miha, mestni kapelan v Ljubljani; Domicelj Al., trgovec in posestnik v Zagorju; Klodič vitez Sabladoski, c. kr. deželni šolski nadzornik v Gorici; dr. Elbert Sebastijan, kanonik v Ljubljani; Moos Minka v Ljubljani; Cirheimb Zeno baron, kanonik v Ljubljani; Bleivveis Mar. pl. Trste-niška v Ljubljani; Kollmann Fran, trgovec v Ljubljani ; Souvan Uršula, trgovčeva soproga, .v Ljubljani ; Kump Marijana, graščakinja na Polniku; Hribar Ivan, deželni poslanec itd. v Ljubljani; Rulic Franjo, lastnik tiskarne v Zagrebu; Aljančič Valentin, župnik na Dobravi; Predovič Ilija, veletržec v Ljubljani; Rutar Simon, c. kr. profesor v Ljubljani; Foerster Anton, profesor glasbe v Ljubljani; Sešek Ivan, magistratski svetnik v Ljubljani; Rodd Ivan, posestnik in trgovec v Ljubljani; Majdič Marija, veleposestnica v Jaršah; dr. Volčič Edvard, c. kr. agr. komisar v Ljubljani; Kukelj Anton, župnik v Šenčurju; Petričič Vaso, veletržec itd. v Ljubljani; nekateri gg. deželni poslanci kranjski; dr. Munda Fran, odvetnik v Ljubljani; dr. Triller Karol, odvetnik v Ljubljani; Truden Miha, veletržec v Trstu ; dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani; Terček Marija, posestnica v Ljubljani; Treo Viljem, arhi-in posestnik v Ljubljani; Tavčar Franja, odvetnika soproga v Ljubljaui; Arce Josipina, zasebnica in posestnica v Ljubljani; Mencinger Mici v Krškem; Bavdek Helena, posestnica v Vodmatu; Lavrič Justina, učiteljica v Ljubljani; Velkovrh Ivan, c. in kr. nadporočnik v pok. v Ljubljani.
(Okrajnahranilnicainposojilnica v Idriji) je v dobi svojega delovanja od 4. novembra 1894 do 4. aprila 1895 imela 318.273 kron in 09 vinarjev prometa.
(Družba sv. Cirila in Metoda) se Vam Slovenci, ginjena zahvaljuje za Vaše dobro srce. Darovi, ki je donašate za punčico v našem očesu — za Velikovsko šolo — so pogosti in večkrat obilni. A ob vsem tem vender le še ne jenjamo s prošnjami. Vsakemu Vas je jasno, koliko da stane zgradba navadne naše hiše. Kolikošni bodo torej še le stroški ob obširnem šolskem poslopju, zato nas, prosimo, ne pozabite zlasti bližajoči se čas velikonočnih praznikov: za koje sprejmi vsak Vas — stanujoč v krasnem dvorci ali pa v zadnji
kočici na selu — naša najboljša, naša domorodna voščila.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Ljubljanska srednje mestna ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) napravila bo dne 21. aprila na belo nedeljo v prostorih deželnega gledališča veselico z igro, petjem, živimi podobami, na kar podružnično vodstvo že sedaj opozarja družbine prijatelje. Natančen vspored objavimo pozneje.
(Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta) je nabrala na Igu vrla učiteljica A n a Praprotnikova 41 kron. Darovali so gg.: Jakob Dolenc, župnik 10 kron ; Josip Knific, kate-het, Alojzij Minatti, trgovec in Fran Trošt, nadučitelj po 4 krone; Janez Gams, kr. šol. nadzornik, Franc Virant, predsednik kr. šol. sveta, Jernej Toni, župan, Martin Novak, ud kr. šol. sveta, Martin Zdravje, ud kr. šol. sveta, Josip Reich učitelj in nabiralka po 2 krone; gospa Ahu, Fran Justin, Janez Grbec, Luka Tominc in Anton Debevc po 1 krono. Bog povrni tisočkrat, društvu pa nakloni še mnogo tako vnetih učiteljskih prijateljev!
Narodno gospodarstvo.
Sladkorna enketa.
Dunaj, 3. aprila.
Izvedenec Doblhoflf pravi, da je težko se posvetovati o tem, kako naj se zniža pridelovanje pese. To bi bilo vedno hudo. Frommel, zastopnik lvovske kmetijske družbe pravi: Splošna kriza v sladkorni industriji je odtod, ker že dalje časa vlada nizka obrestna mera in so vedno višji davki. To je povzročilo, da se od zemljišča več zahteva, nego se je preje in zato morajo mali in veliki posestniki proizvajati čim največ blaga, ki se mora naravnost prodati. Zavoljo visokih zahtev na železnicah bi bilo težko začeti kako drugo podjetje, namesto pridelovanja pese. — Kolaček, tajnik šleske kmetijske in gozdarske družbe, misli, da ni nobene rastline, ki bi mogla namestiti peso. Hodek, predsednik združenih čeških sladkornih industrij pravi: Glavni vzrok krize je propadanje žitne cene. Premije za izvoz niso samo varstvo tekmujočih izdelkov pesnega sladkorja, marveč so podpora v boju pese proti kruhu. Če hoče država sploh imeti sladkorno industrijo, mora sama začeti ta boj; vsi drugi ga ne moremo več. Pravijo, da so karteli nenravni. Soditi se mora potem, čemu se sklepajo karteli, ali v varstvo iz samoobrambe, da bi se ognili propadu, ali lahkomiselno samo zavoljo dobička. — Hjros, vodja sladkorne tvornice v Češkem Brodu, pravi, da sta proti preveliki produkciji samo dve sredstvi: zvečanje porabe ali zmanjšanje produkcije. Janda, namestni predsednik češkega deželnega kulturnega sveta omenja zadnji govor fin. ministra Plenerja o borzni igri. Veselo je, da se je od tako odločilne strani popolnoma po pravici čula britka pritožba zavoljo tega. Toda kmetje imajo tudi dovolj vzroka pritoževati se proti žitni borzni igri, ravno tako sladkobni tvorni-čarji proti sladkorni. Ta hazardna igra je tudi vzrok agrarne krize in sedanje sladkorne krize. — Razprava je trajala 7 ur. Jutri se nalaljuje ob 10. uri dopoludne.
Zemljiščni-davčni kataster.
(Spisal državni poslanec Fr. Povše.)
III.
Stvar čistega zemljišnega prihodka, ki je odvisen od tarifnih nastavkov, pa ima še drugo stran, ki se ima vpoštevati. Visoki čisti katastralni prinos prouzročuje visoko obdačenje; a on je tudi navadno podlaga za presojevanje, v koliko je zemljišče vredno, in v koliko se zamore dobiti nanj kredita, posojila. Ogromno zadolženje zemljišč je znano in vsled slabih letin in krize, ki je nastala v avstrijskem kmetijstvu, marsikater gospodar mora iskati posojil in, kakor sem slišal, bil je ta ozir merodajen in vodil one može na Štajerskem, ki so ocenjevali zemljišča, da so visoko cenili katastralni čisti prinos zemljišč z ozirom, da postanejo štajerska zemljišča visoka v vrednosti in vredna ter sposobna za višje kredite! Istina je, da je Štajerska s tem mnogo višji zem-ljišni davek odmerjen dobila, kakor bo iz naslednjih
tabel razvidno.
Vsekako mora se čisti katastralni prinos preračunati. Poglejmo, kako si to misli od vlade predloženi zakon. Vlada trdi, da je nemogoče vse z novega pričeti in meni, da naj se revizija tarifnih nastavkov omeji na odpravo očividnih, dejanskim prihodnin-skim razmeram ne več odgovarjajočih nejednako-mernostij toliko v celih okrajih, kolikor v raznih kulturnih vrstah istega okraja. Po tem takem bo mogoče tarife za nekatere kulture, pri katerih nikakor več ni mogoče doseči tistega čistega prihodka, kakoršen se je pred 15 leti za dotično kulturo izra-
čunal, vendarle premeniti in davčnega odbora skrb bo morala biti, da se določila v § 15. bolj jasno glase, ne tako zvito iu dvoumno, kakor sedaj, ko pravi zakon, ako so premembe v prihodkih »trajno in »čez mero" nevgodnejše postale. Kedaj bo davčni referent privolil, da so prihodki res trajno in čez mero nevgodnejši postali I Vzlic temu bodo deželne komisije imele priliko in mogočost jasno dokazati tudi »trajne in čez mero" nevgodnejše postale pri-hoduinske razmere, na pr. pri njivah, na katerih velja kot glavni pridelek žito, katero je v ceni tako silno nizko, da bi človek pred 15 leti še misliti si ne upal, da bo kedaj veljal mernik pšenice komaj poldrugi goldinar, la dokazati bo mogoče, da je žitu cena tako nizka ne slučajno ampak »trajno", žalibog trajno iu ni upati, da bi se zopet zboljšala — in tudi »čez mero" neugodna, kar lahko vsakter dokaže, da je taka cena res „čez mero" nizka, in nikakor ne povrne gospodarju, osobito onemu, ki obdeluje svoje polje k z uajetimi posli — stroškov za pridelovanje žita.
Prav ta*o bo kaj lahko mogoče dokazati, da vinogradi ne douašajo onega čistega prinosa, ka-koršen se je pred 15 leti izračunal, ko še ni bilo trtne uši, ko se vinogradarji niso imeli boriti s pe-ronospero i. t. d.
Zato se bodo davčni uradniki in zastopniki finančnega ministerstva z vso silo vrgli dokazovati, da pa so njive vendarle aktivne, če se obsejejo z deteljo, s krmskimi rastlinami, in živinoreja ima sedaj visoko ceno. Prav tako bodo skušali trditi, da so dohodki iz travnikov višji i. t. d.
Ne bom ponavljal dokazov proti takim trditvam, ampak se v tem oziru sklicujem na svoj dotičui govor v deželnem zboru, ko sem utemeljeval (če se ne motim 11. januvarija t. I.) predlog, da se deželni odbor poprimi dela in poskrbi, da se naše kmetsko ljudstvo pouči o reviziji zemljišnega katastra. Smelo trdim, da osobito po Kranjskem je ogromna večina travnikov v zelo revnem stanju in ne bojim se trditi, da naši travniki pešajo od leta do leta. Saj tudi ni čuda, nihče ne skrbi za nje; leto za letom se iz njih jemlje, ne da bi se jim kedaj z gnojenjem povrnilo. Zato tudi nahajamo, kako mah prerašča travnike in udušuje še itak pičle boljše trave v rasti. Rekel bi kedo, svet ni kriv, zemlja travnika ni slaba, to zakrivi le maloskrbnost gospodarjeva. Deloma res, ali pozabiti ne smemo, da prav zaradi obilnih davkov skuša kmetovalec kar najbolj mogoče izsiliti iz njive, da mu daje večjih pridelkov, to pa z gnojenjem in ne ostane mu gnoja za travnike; umetnih gnojil pa zaradi revščine iu denarnega pomanjkanja ne more kupovati. Prav tako postopa vinogradar, da ves gnoj znosi v vinograd, ker vč, da le z obilnim gnojenjem obrani trte še en čas v življenju, da jih trtna uš ne ugonobi tako naglo. Ako pa je ameriške trte uasadil, pa zopet ve, da te vspevajo le pri obilnem gnojenju. Odtod torej prihaja, da so naši travniki tako revni in tako malo sena donašajo.
Vendar pa bo po § 15. mogoče vsaj nekaj doseči olajšav pri raznih kulturah. V poslednjem odstavku tega paragrafa glasi se : Ako se presodi, da v svrho oziranja na prihodninske razlike istega okraja z 8 bonitetnimi razredi ni shajati, zamore deželna komisija tudi pomnožiti bonitetne razrede.
To daje tedaj komisijam moč, da smejo tudi več bonitetnih razredov nastaviti in osobito za one okraje, za katere so pred 15 leti komisije zamudile uvrstiti parcele in kulture v več razredov, je sedaj prilika ono krivico popraviti. Na vsak način pa naj deželne komisije vsaj v toliko ta paragraf izkoristijo, da bodo ondi, kder pri poslednji ocenitvi že pripu-ščenih osem bonitetnih razredov niso izkoristili, vseh 8 razredov porabili in tem primerno tudi spremenili tarifue nastavke. S tem, da niso nekatere komisije porabile vseh osem bonitetnih razredov, nastale so »nujeduakomernosti" v ocenitvah, kakeršne finančno ministerstvo samo priznava, katere so pa v toliko za dotičnega posestnika krivičnejše, v kolikor so se slabšale žitne in drugih pridelkov cene.
(Dalje slčdi.)
Telegrami.
Dunaj, 5. aprila. Cesar obišče 7. t. m. nadvojvodo Franca Salvatorja in nadvojvo-dinjo Marijo Valerijo v Lichtenegg-u, in se povrne 8. zopet na Dunaj.
Dunaj, 5. aprila. Cesar je sprejel kardinala grofa Schonborna ob 11. uri dopoludne v posebni avdijenci.
Dunaj, 5. aprila. Predsednika državnih železnio Bilinski šel je danes opoludne nadzorovat železnice v Krakov ter se poda od tod v Opavo in Brno.
Dunaj, 6. aprila. Ogerski ministerski predsednik Banffy je bil danes ob 11. uri pri cesarju v daljši avdijenci, ter mu predložil načrt parlamentarnega dela v državni in gosposki zbornici.
Trst, 6. aprila. Italijanski politični veljaki so se včeraj tukaj posvetovali, kako jim je postopati pri prihodnjih volitvah. Kakor se čuje, zmagala je zmerna stranka, katera zahteva, da Italijani pri reševanju političnih vprašanj nastopijo drugo zmernejšo pot. Kakor se kaže, hočejo si Italijani tem potom pridobiti pri volitvah vlado na svojo stran, ker bi sicer ne imeli vzroka ravno sedaj pred volitvami poudarjati, da ima italijanska iredenta namen stopiti na lojalna tla.
Kozje, 6. aprila. Hrib pri Podsredi se še vedno podsiplje. Podsut prostor je dolg 500 metrov in 120 metrov širok. Včeraj so prišli štirje častniki in 90 pijonirjev, ki so danes poskušali nakopičeno vodo odpeljati.
'Budimpešta, 5. aprila. Zbornica rešila je več manj važnih točk in preložila nadaljne razprave do 23. t. m.
Budimpešta, 5. aprila. Ministerski predsednik baron Banffy odpotoval je na Dunaj.
Novi Orlean, 5. aprila. Danes zjutraj bila je v nekej pivnici velika eksplozija, vsled katere je bilo 15 ljudij ubitih in več ranjenih. Tudi nek most se je porušil.
Stookholm, 5. aprila. Kralj Oskar povrnil se je danes zvečer iz svojega potovanja in je bil slovesno vsprejet. Nad deset tisoč ljudij ga je čakalo na kolodvoru in ga s hurra-klici spremilo v grad.
HieroBhyma, 5. aprila. 30 ljudij je umrlo za kolero.
Hieroshyma, 5. aprila. Kitajci so streljali na oddelek japonskih čet, kateri jim je hotel naznaniti, da je nastopilo premirje. Sploh se dvomi, da bi Kitajci v Mandschu-riji kaj vedeli o premirju, ker se njihovo vedenje ni nič spremenilo.
Umrli so:
5. aprila. Marjeta Podboršek, delavčeva vdova, 77 let, Vegove ulice 12, ostarelost. — Avgust Lakner, mizarjev sin, l"/4 leta, Kurja Vas 4, katar v črevih.
V bolnišnici:
3. aprila. Valentin Mašek, gostač, 64 let, jetika.
Tržne cene v Ljubljani
dnč 6. aprila.
Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, ., . Maslo, kgr. Mast,
Speh Bvež, „
gl.	kr.		gl.	kr.
7	30	Špeh povojen, kgr. .	—	64
6	20	Surovo maslo, „ .	—	84
6	50	Jajce, jedno . . .	—	2
e	30	Mleko, liter . . .	—	10
6	65	Goveje meso, kgr.	—	64
7	50	Telečje „	—	66
7	60	Svinjsko „ „ .	—	8U
3	40	Koštrunovo „ » .	—	44
12	_	PiSčanec ....	—	70
10	_		—	25
11	—	Seno, 100 kgr. . .	2	14
—	94	Slama, 100 „. .	1	96
_	66	Drva trda, 4 kub. m.	9	—
—	56	„ mehka, 4 » „	6	
Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
7. n. zjut. 2. n. pop. 9. ».zveč.
Stanje
zrokomera t mm
toplomer, po Celziji
737'0 7401 738 6
2-2 44 34
Veter
si. svzh.
Srednja temperatura 3-3" za 50* pod normalom.
Pod varstvom.
Martin Gradnik, bivši posestnik v Poljšieah, radi zapravi j i voiti ; njega varuh je Martin Prime iz Poljiice (okr. Radovljica).
Vpis tvrdek.
Pri c kr. dtželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je v zadružnem registru izvršil vpis tvrdek:
Komanditnazadružna tvrdka rLaibacher Torfitren-u n d Torfmullfabrik O. M. Roberte van Son & Go." — v pridobivanja šotnih zemljišč za tvorniško izdelovanje in spečavanje šotne stelje in šotne poalpke. Družba stoluje v Ljubljani; javni družnik je Owen Mavricij Robert* van Son, kr. nizozemski generalni konzul na Dunaju.
Mestu umršega Jos. Ogoreutza, imejitelja trgovine, bila je vpisana njega soproga Marija Ogoreutz, trgovka v Novem Mestu.
»Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani". Zadruga se opira na pismena pravila z dne 24. februvarja 1894, ima svoj sedež v Ljubljani in namen preskrbovati svojim udomvsako v gospodinjstvu potrebno in oblačilno blago dobre vrste (baže) in po nizkih cenah, kar se bode doseglo s pogodbami, sklenjenimi z zakladalei, s kupovanjem in lastnoročnim izdelovanjem konsumnega blaga ter s prodajanjem istega zadružnikom. Predstojništvo sestoji iz devet od občnega zbora na tri leta voljenih zadružnikov. Tačasni člani predstoj-ništva so: 1. Josip Gostinčar, paznik v predilnici Ljubljani, kot načelnik; 2. Ivan Pliberšek, paznik v tobačni tovarni v Ljubljani, kot načelnikov namestnik; 3. Henrik Zalesjak, paznik v tobačni tovarni v Ljubljani; Josip Zaje, paznik v predilnioi v Ljubljani; Josip Potočnik, delavec v predilnici v v Ljubljani; Ivan Rakovec, paznik v tobačni tovarni v Ljubljani; Valentin Bahar, delavec v tobačni tovarni v Ljubljani; Josip Aubel, delavec v Tschinkelnovi tovarni v Ljubljani, in Ivan Tomažič, kurjač v usnjarski tovarni g. Ivana Janeseh-a v Ljubljani, kot odborniki; 4. Jakob Golmajer, delavec v predilnici v Ljubljani; Filip Smrekar, komisijonar v Ljubljani, Rožne ulice št. 27 in Josip Jeriha, zidar v zvonarski tovarni g. Alberta Samasse v Ljubljani, kot namestniki.
Pri vpisani tvrdki »Posojilnica v Radovljici, registrovana zadruga z omejenim poroštvom", izvršil se je a) izbris izstopivšega člana ravnateljstva Antona Treuna in b) vpis novovoljenega člana ravnateljstva Janeza Vurnika, posestnika in podobarja v Radovljici.
»Hranilnica in posojilnica v Blokah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo". Zadruga se opira na pismena pravila z dne 11. februvarija 1896, ima svoj sedež v Blokah in namen: a) prejemati denar (hranilne vloge) na obresti; b) dobivati denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom in o) dajati posojila. Načelstvo obstoji iz načelnika in iz štirih udov načelstva, katere izvoli občni zbor za eno leto. Tačasni udje načelstva so: Načelnik: Janez Pakiž, župan v Blokah; odborniki: Jakob Koritnik, župnik v Blokah; Janez Drobnič posestnik v Blokah; Jakob Otoničar, posestnik v Blokah, in Karol Lenasi, kapelan v Blokah.
»Hranilnioa in posojilnica v S t. Petru, registrovana zadruga z neomejeno zavezo". Zadruga se opira na pismeaa pravila z dne 20. februvarija 1895, ima svoj sedež v Št. Petru na Krasu in namen: a) prejemati denar (hranilne vloge) na obresti; b) dobivati denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom in c) dajati posojila. Načelstvo obstoji iz načelnika in sedmih udov načelstva, katere izvoli občni zbor za eno leto. Tačasni udje načelstva so: Načelnik: Matija Penko, posestnik v Gradcu št. 1; odborniki: Josip Vodopivec, posestnik v Petelinah št. 46; Ivan Zupan, kurat v Št. Petru it. 21; Mihael Kalan, nadučitelj v Št. Petru št. 20; Valentin Ambrož, posestnik v Slavini št. 44; Karol Dekleva, posestnik v Selcu št. 36 ; Anton Kernel, posestnik v Radohovi Vasi št. 16, in Andrej Rebeo, posestnik v Trnji št. 74.
Izbris tvrdek.
Pri c. kr. dež. kot trgovskem sodišču v Ljubljani izvršil se je izbris tvrdek :
»H. R i e t e r in T. H o 11" v likvidaciji v vršbo pivovarne in sladne tvornice v Senožečah.
»Josef Svoboda", lekarski obrt v Ljubljani.
Prepis tvrdke.
Prepisana je tvrdka rMih. Kastner", prodajalnica špecerijskega, barvnega blaga in železnine v Ljubljani na Dvornem trgu št. 1 na oba zadružnika Jul. Elberta in Gust. K a s t n e r j a , oba trgovca v Ljubljani; dosedanja imejiteljica te trgovine, gospa Jakobina Kastner, je pa izbrisana iz zadružnega registra.
Praktikant.
Pri podpisanem generalnem zastopu sprejme ae slovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolnoma vešč praktikant. Prednost imajo prosilci z lepo pisavo in tisti, ki so dovršili trgovsko šole.
Pismene prošnje vložiti je do IS. aprila 1.1. osebno.
Ljubljana, dne 1. aprila 1855.	208 3—3
C. kr. priv. zavarovalno druitvo
AVSTRIJSKI PHOENIX na Dunaju.
Generalni zastop t Ljubljani.
T Jfove 6marnice. "mm
Ravnokar so izšle nove lične od visoko-častitega knezoškofijstva ljubljanskega potrjene ŠMARNICE z naslovom:
Hail pre&n&Ra
Šmarnice
Sestavil J. 3?. Toussalnt
duhovnik luks. škofije Z dovoljenjem pis. poslovenil
Viktor Steska.
Cena v platno vezano t rnd. obrezo 60 kr.f zlato obrezo 70 kr.
Dobivajo se v Katoliški Bukvami in pri H. Ničman v Ljubljani.
domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev. katera paj oenj naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati,
S' KI' JZSJ' tfiS H&L iti SS? &H'S$i ♦ ftt Ttt\ ;iit[ ttS, SS, |I$5. KJ. Hi. E
(t »t r« iJt.J« 1*5 r«' rit r« rtijS
Valentin Accetto
zidarski mojster v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55
priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa
= y zidarsko stroko spadajoča dela =
bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih Sledilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni.
Valentin Šubie
podobar ln pozlatar v Poljanah nad Škofjo Loko
priporoia se prec. duhovščini in cerkvenim predstojnik voin v izvišavanj« vsakovrstn h
tfiST podobarskih del "JUU
•l zagotovilom poštenega in solidnega dola po možno nizki ceni.
I JOSIP ŠUBIC 5
kipar v Gorenji vasi nad Škofjo I.obo S
J priporoča se prečast. duhovščini in slav. J %	občinstvu za izdelovanje	5
$ kipov iz lesa in kamena, novih % J oltarjev iz lesa in marmor-cementa ~
J v vsakojnkem slogu; dalje v prenavljanje ^ starih oltarjev in drugih predmetov z»go-% tiivljajoč kar namat.tčnejšo izvršitev in S	ni/.ko, delu primerno eeno.
•D - JML <» i® d' 9 j
svečar v Gorici,	]
Voščarna	Prodajalnioa |
Solkanska oesta 9, Oospodska ulica 1
priporoča veleč, duhovščini crkv. oakrb- | ništvom ter sl. občinstvu garantirane, pristne ,
čebelno-voščene sveče
klg. po gld. 2 45 Sveče slabejših vrst za 1 pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, j
okrašeni in preprosti po najnižji ceni.
Aloj zij Zorman
trgovina z moko	^
v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 £ priporoča vsakovrstno moko po različni V ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. r
Prodaja na drobno in debelo ter zago- J* tavlja uljudno postrežbo.	a
j Kh rol l>ostal |
tapetnik	[!}
v Ljubljani, Sv. Petru cesta 31 J
I se pripi.roSa v na.ikulantnejše izvrševanj« ffl A vseh v svojo stroko spadajočih del. kakor fi [ modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. l|
y »r c o 11« 11 i v. 1» o.
Janez Dog.in li
mizarski obrt in zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu ■I svojo izvrstno urejeno
zaloge divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko ua razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
Mati j ji Horvat f
* čevljarski mojsterv Ljubljani, sv. Petra oesta 32
^ priporoča so prečast. duhovščini in slav. občinstvu ^ v naročanja raznovrstnega
J Bf obuvala fc t
•S katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga I' od najpreprostejše do naj fl noj še obliko.	SS
0000000000000000000000000000
o 1 Tj^neni lir ne:
Q « HH najboljše kakovosti, dobiva so pri 0" 6
0f
<^3 tovarna za firnež G*-0
A || v Ljubljani, Sv. Potrn, coHta.
.2, llustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za 'S	doni zastonj in franko
0U i	-
>£g-	W Prodaja na debelo ln drobno.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16
pnporuča se čast.duhovščini in sl. občinstvu za izdelovanje v«akovratne obleke
V zalogi ima tudi narejene obleke
gospod« in dečke. — Oblek« od 7 gld. kr. do 24 sld., površnike od 6 gld. kr. do 22 gld, nepremočijive haveloke od 7 g'd . 50 kr. d-" 12 gld.. haveloke i/, veljbiodove dlake (Kaiueelliaar) od 12 gld. do 17 «ld„ mantile in plašče za gospe itd.
Naročila za i/delovanje < blek po meri izvršujej i se točno in po poljubnem kroju. Za dob'0 blago se jamči.
^HSHSH
SO Ur
JHSHSHSHSH5H5Č Uradne Kin trgovske
s Urino priporoča [}j
KAT. TISKARM
v Ljubljani.
1	Josip Tomec l
ji usnjar ln zaloga usnja j
v Ljubljani
J Streliške ulice 5
; priporoča preč. duhov- '5 5 Sčini in slav. občinstvu $
2	trpežno doma strojeno
i usnje za vsakovrstno * porabo, po nizki ceni. ?
S
"« ■".'... ■............ ■■■..■■■..
V najem se da
vinska klet z dvema velicima sodoma 213 3-1
v Todmatu h i m. št. 38.
PATENTE.
IVluster-und Markenschutz »
o
erwirkt	t«
A.v.STERR.ING. Z
W i E N , VI.
w Mariahilferstrasse 9.
Razprodaja knjig
raznoterega obsežka. luej temi ,,Arohiv far Heimatskunde Krains" mesto 16 gld., samo 1 gld. 50 kr.; Letopisi „Matlce" po 15 kr itd.
Razprodaja je v Soteski nili ulicah 5t. 10, II. nadstropje, 2. vrata.	209 3-3

Proda se iz proste roke
ipgr It i
na Št. Peterskem predmestji v Ljubljani
pripravna za izvoščeka ali mesarja. — Natančneje po\e up avu šivo »Slovenca".	211 3—3
St. 8652.
Razpis službe.
221 3—1
M---tna 1 brina 1 ubljanska oddaje službo
zadnja cena "liBS
J
v Ljubljani. Špitalske ulice št. 5
222 2 naznaj? da je ravnokar prejel
mnogo novega blaga
za letna oblačila. Posebno priporoča prav lepo sukno (štof) in cajg za moške obleke itd. v	160 10-6
Dobil je tudi posebno lepo in trpežno
volnato blago
za ženska oblačila. Prav lep cajg gladek in na kitice izdelan, dalje krasne svilnate rute najnovejše l>aže za velikonočne praznike.
s
1
o ©
5
a
zadnja cena
s katero e spojen adiiittim letnih 480 gld.
Kdor Ii 6h to elufcbo dobiti, mora dokazati po;- tv splošoe vsposobljenusti, da se ju izšolal ali na velikem gimnaziju »h n« veliki realki, ali ua zavodu jimu jednp.ln m ; kdor dohode sbižbo. ji' za»«zau narediti izpit z drzainega n.i'uu..r»t>a iu blagajniški izpit v dveh letih ml dno kedar nastopi službo
Prešine, opremljene z omenieninn ter z dokazili o starosti, zuaniu jezikov in osobnih razmerah, je vložiti
do 22. aprila letos
pri podpisanem magistratu.
Magistrat dež. stol. mesta Ljubljane,
5. dan aprila 1895.
Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-jiteljem konj pripor. « ati je, da ohranijo obuvalo
suho, konjsko opravo in usnje pri vozovih lično in Čedno, uporaba
J. Kcndika
v Št. Valentinu
patentovane nepremočne
masti za usnje in likalne tinkture za usnje,
niuice ku konje in kopita.
Vporabljajo vse te predmete pri 485 216 181 5-4 najvišjem dvoru, pri c. inkr. vojaščini in največjih obratnih prumetih. Dobiva te po v: »h avstr. deželah. V Ljubljani pri Karolu W.neru, v Olju pri Tammu in Btiegerjn, v Mariboru pri HoU/oku in Martfncn
ii | i Želodčne kapljice i
koje p n. občinstvo navadno zahteva pod imenom
Mariiinceljske kapljice.
Te kapljice so zelo pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz. so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenosti preobloženemželodclz Jedili in pijačami itd.
Steklenica z rabilnim navddom velja 20 kr., tnoat 2 gld., 3 tucate samo 4 gld. 80 kr.
a i i i i
j I liti	'"lil	Priporoča jih
j Lekarna Tsafeo^F
I 479 30 zraven rotovža v Ljubljani.
Lr
Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. ^
filife piiil?§
■ J i pri ISOi-«"*' BB i«-a
se proda iz proste roki-. Pogoje pove lastnica Marija Borštnik v
Ljubliani.
2j.2 3-2
t/NAAAAAAA
i
Leopold Tratnik
prej M. Schreiner, pa sni* in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljue urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsakalero narnči'o izvr^i kar možno hitro natančno po cerkven'li pravilih in lepili v/.orcih v raznih slogih, — N:i željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte aH že izgotovliene predmete rad vsakomur na ogled
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	6bl 52—14
Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katero naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati.
Velika zaloga vina.
v
jo o> TJ
d a
a
"-a d
O U
Pl
Antonija Gosar.
V Gorici, Travnik št. 13 I.
priporoča so posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki želo imeti v resnici zanesljivo	81 (16—9)
ur dobro in naravno -mu
€*l*IfiO 1' IIIII
Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje ceno in najboljše blago. Vsa naročila, pismena in ustmona, sprejema edino le zgoraj podpisana!
JPoku.šnja jtošlifa se prosto.
V
s»
M •O O
BM
P
B
p
4 m
(D p
Naravni istrijanski, črni teran.
¥

<4	Brnsko
■■ k ■■ o
moderno blago in ostanki za gospoda in gospč!
Najcenejši vir za nakupovanje najmodernejšega in najtrpežnejšega pomladnega in zimskega blaga.
Zahtevajte 106(10-9) izborno sestavo vzorcev najnovejše izdelave sukna, kamgarna ševiota in lodna iz zaloge c. kr. priv. tovarne
Moriza Schwarza, Zwittau iBrno).
Tudi najmanjši košček se dopošlje, nevšečno blago pa nazaj vzame. Vzorci fraoko. Pošlje po povzetju.
1
1
_	1IUUUJ liiitiuvi	»	VI II uonu, A ugijb ^v/	v > uu IJ w •	^
KOSHETJCKE
Creme Venus"
Prostfedek k zušlechieni pleli.
Tekutypudrjugenie''
Červene tekute ličidlojogenie" Pudr;/Eugenie"
vbiie,ružove akremove barve.
Barva na vlasy
Kavkazka
essenze na kniry.
^fKtShuMt - I
f.
C'l'£ltl*» ViiMiu*' sredstvo za konzerviranje ,, ICIIIC » tllllS polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuie, da polt ne postane raskava in se ne sveti. Polt postane sm-žno-bela. nima gub in ostane sveža. „Creme Venus nima maščobnih tvarin. ne postane žaltav in se more u porabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V interesu občinstva je, d:» natanko pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld.
Tekoči puder „Eugeiiie"
šavo obrazne barve, katero ohrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, rainpnom in rokam mehkost in mra morju slično čistost, odstranjuje vsako raskuvost kož« in pege. Cena 2 gld.
Rdeče tekoče ličilo „Engčiiie"Ppoi-
uonia neškodljivo. Daje licem, ustnem in ušesom lepo naravno tudi pri eb-ktrioni razsvetljavi rožasto bojo in se drži tri dni polti. Cona 1 gld 50 kr.
„Puder Fjis-euie" l%r:Z\otZ'alrl\
se kuj opa/.ilo ln daje polti naravno mehkost in mladostno svežost. Cena 1*20, s čopom 1*50.
„Trixogeii"
prhaj. Cena 1 gld. 60 kr.
v\i^ritine Ve»eta!e' barva za lase
črna in rujava. Lasje obdrže bojo fi tednov iri je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr.
Tekoče kavkaško mazilo za brke
pospešuje njih rast in je konservira. Žigalo pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr.
Edino zalogo za Kranjsko
ima 622 26-18
FRAN STAMPFEL
v L j ubij ani,
Kongresni trg ,Tonhalle- Kongresni trg,
izborno sredstvo za rast lasij, jači la-jti lAiF^ui fišče in ubranjuje, da se ne napravi
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta že 25 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in p.iporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kaielj, pomanjiuje pftt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo jail in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki no v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenici Her-babnjjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr več ta mvijanje. (Polovičnih steklenic ni.) 196 20—8
Kvnriln' Svarimo pred po-klVttl 1IU. naredbami, ki se
pojavljal pod jednakimi ali podobnimi ime ii, a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinka popolnoma različne od našega originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-ieleznega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej Uradno Herbabny-Jev apneno- železni slrnp. Pasi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 627 20—17
Osrednja rupošiijalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „znr Barmherzigkelt" Neubau. Kalserstrasse 76. Prodajajo ga gg.: lekarnižarji: V Ljubljani J, Svoboda. G. Piccoii, Ubald pl.Trnkoozy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kuplersciimied. Baumbaehovi dediči. na Reki: J Gmeiner, O. Prodam, A. Schindler, A Mizzam. lekarničar. P. Prodam M. Mizzam. drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Gmiind): E. Mflller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Ko-metter, A Kgger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu : A. Reichel; na Trbi/.u ; A. Siegl: v Trstu: E Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. F. Scholz, dr. E. Kumpf; v Črnomlji: J. Blažek ; v Velikoveu: J. Jobst; v Wolfsbergu : J. Huth.
Pripnročpn od pollklinlike dlreko^e.
Uporablja se proti duiljlvemu kailju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim.
Konjaka sladni izvleček
Neutrpen za prebolele.
Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52 36
Tovarna konjak-sladnega izvlečka
v Leipniku.

Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c.kr. dež.	priv. to
varne.	ustanov,
leta 1835	na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Radi preu.nogik malovrednih ponarejam pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernoleildt.
Priporočam tu^j ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepretnočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo m pismeni pečatni vosek.	10 52—12
Ferruginosa
„ rloitico Febbrifugo-RiMshtiieiile
JgBji^rjraitalujtsttnttrhsraBruLiCIiitinjfSif^iju^kilt!
IpieuA toL^&ZaSfcufatfaLoffiMUii
mijaSerramio Jri J®j
Lekarna Serravallo v Trstu.
Vizit niče
priporoča
KatoL Ti:
l
Ohina Serravallo z železom
neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri.
Srebrna svetinja:	XI. zdravniški kongres v Rimu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Benetkah 1894
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Kielu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Amsterdamu.
Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr. M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-marij dr. vitez N i c o I i c h itd.
To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske.
Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah.
578 30-30
Razpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavno zalogo v Ljubljani ima: Grečelj, Mardetschlaeger, Mayr in Trnkoczy.
Zajamčeno pristne "^$90?
sveče iz čebelnega voska in zanesljivo pravo vino
«» «1 g -»
ALOJZIJ BADER
lastnik voščarne na par in veleposestnik v Gorici, Primorsko.
Cenike pošilja brezplačno.	170 12-8
ooooooooooooooooooooooooooo o Domača narodna fcvrdka!
Največjo svojo in izborno zalogo najrazno-vrstnejših zlatih, srebrnih, nikclnastih
švicarskih žepnih nr,
stenskih in ur s stojalom, zlatih, srebrnih in nikelnastih verižic, uhanov, murčkov, prstanov, okraskov, žlic fn vilic iz pristnega srebra in kineškega srebra
zanesljivih nr hiiriilnic
priporočam preč. duhovščini in slavnemu občinstvu pod jamstvom po najnižji ceni ter vabim uljudno v obilno odjemanje. Velespoštovanjem
f
Wiiiea
urar v Ljubljani, Glavni Trg
(nasproti rotovžu.) 222 1 Vzgledna zaloga najraznovrstnejših bici-klov, triciklov in drugih pristrojev za voza-renje slovite tvrdke Puch v Gradcu.
Lapi ilustrovani nov! ceniki so franko na razpolago.
tOOOi
Vele
častiti
duhov-
v v
semi
usojatri si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato
zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd.
Izdelujem sama paramente v poljubnej obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena.
Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil.
Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovole vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " prod tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo nalatično kemično preiskati.
Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 178SI. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej moram postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo direktno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili.
Velespoštovanjem
cfina t2Cof6auar
vdova dež. tajnika,
v Ljubljani, Gledališke ulice.
M
%
Alojzij Vodnik
kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34
priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov is mramora, granita, sijenita; križev s cvetloaiui iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz v>ako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od «ld 20'— naurej.
Edina zaloga: Forflr kot priznano najtrši materijal
za hodnike, veže, dvorišča in kleti; mramormozalk za tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe imlrgeloament-ploičo od gld. 2'— □»» naprej.	173 34—4
Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavbe in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago.
Pomladni Glasi
posvečeni slovenski mladini.
Uredit in založil
c Frančišek Finžgar.
Illlll
miihiiihiiiiiih...............................
a

min
Krasna mladinska knjižica!
5. zvezek.
T-U9"
Cena vezanim 35 kr, broširanim 25 kr.
-— Po pošti 5 kr. več. ——
Dobivajo se v semenišču pri Fr. Finžgarju, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa pri lan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se lahko še dobi II., III. in IV. zvezek.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah I
i milimi m imun i m mu ihm
IP* t
Pozor!
Protokolirana firma in tovarna za
1 I
1
te

s, zalega r Mgnaka in rib
naravnega m,
na Moravski in v Istri
Frant. Ptašinski
Valaš. Mezerič (Moravsko) via Hullein Sv. Ivan od Sterne, pošta Visignano (Istra)
pripiroča svoje izdelke, posebno iz vina napravljen, popolno naraven kognak in rumkognak za čaj, najboljše zdravilo proti bolestim, mrzlici in lnfiueacl, kateri pošilja v posodah držečih po pet litrov.
Velečastitl duhovščini računa kognak ln vino 20 % ceneje. Ceniki so tranko n:i razpolago. VU
flrllll/TlVOTlCl zarac*i njenih zdravilnih lastnostij iu mnogovrstnih UUllJi.UVfllidi slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu.
Tinktura za želodec
lekarnarja
Piceolija v Ljubljani
je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre.
To tinkturo za želodec razpošilja izdelovatelj lekarnar Picooli v Ljubljani proti povzetju.
Zaboj po 12 stekleni« velja gld. 1*36, po 55 steklenic gld. 5'26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr.	617 50-19
Najboljši in najcenejši vir nakupovanja
239
strojev injrodja|
"""strojev "
za vinarstvo
vsakovrstnih h c m n 1 li'
pralnih strojev ovijalnikov,' zravnalnikov perila
patentovani
m lino v|;
za domačo upo- H rabo, 5
na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri
(52-51)
JELWgUStll Kolb, tovarna strojev Dunaj, II., Pasettistrasse 39—31.
Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje.
W Ilustrovani cenilci zastonj in franko. Id£eni pi-eltn|»ovalco hi i>owteno anstopiillte.

Priporočilo.
'/. nairaznovrstnejšimi štirikrat na dan svežimi ukuBnimi, zdravimi in slastnimi
v slaščičarski in pekovski obrt
spadajočimi izdelki postreza točno in zanesljivo tvrdka
•Jalto t> Zalaznik v Ljubljani, Stari trg št. 21.
Tu so dobiti vsakovrstna velikonočna darila, naiboljče domače potvice in najfinejše laške pince, vsakovrsten kruh na vago, rže kruh in prepečenec (Vamlle- Zvvieback).	215 3—2
9 wmw v|« "I* •M1' •	▼	»S* %	*lw 1
milijonkrat
mnogo liiiiajvHaJL mmw
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše
zobe čiščeče in ohmijujoče sredstvo.
Dobiva se povsodi.	620 40—18
r ^ !_r ^ .ri ri j r^ riin .n irvn ■ nir i r,,-* > r ^ j r i i r ■'i.' ^ . '	r
A A A A A A A A A A A XX A A A A A A A A A z
Podružnica za Avstrijo: | Podružnica za Ogersko:
DnnaJ, Masten 1, i Pešta, Franz-JosefDlatz
v hiši društva.	| št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dno 31. decembra 1893 .........kron	131,435.657 —
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1893 . .	„	23,942.149'— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).............■ . . .	„	237,452.809--
Mej letoiu 1893 je društvo izpostavilo 9633 polic z glavnico . .	„	73,023.675 —
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor	tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
503 (12—8)	pri
Gvidonu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje.
^oooooooooooooooc
g P r i m e r n a priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
nrar,	fi4 26~6
na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vseh vrst
bt žepnih ur -w
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in hudilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah.
Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi, ajjf Poprave se dobro in solidno Izvršujejo.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schatteras
Wien,
I. Bezirk, tefansplatz
Nr. 11, Parterre.
m ife
k S
23
q S
V „Katol. Tiskarni" je izšla 52 strani v 12° obsegajoča knjižica:
Večna luč.
Novela.
Angleški spisal kardinal Wiseman.
Iz nemščine prevel V. Steska.
Dobiva se v „Katol. Bukvami" broš. izvod po 10 kr., karton, po 12 kr.
Po deset izvodov skupaj razpošilja poštnine prosto za I gld. tudi V. Steska, kapelan v Kočevju.
195 5-4
asseacaeasaesE:
idifi
■J
delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobarskih proizvodov v St. Ulrihu, Groden, Tirolsko,
priporoča prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvoni, patronoin in cerkvenim daritcljem
oltarje, leče, vsakovrstne svetnike, statve, križeva pota, križe , Kristuse, božična jaslica itd.
vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši
izvršitvi. 604 11-rf W llustrovani ceniki na željo zastonj in franko.
Za dobro delo se jamči.
v«
M K M H H N H M M H M H H
»4
M
M
Ustanovljeno lotu. 1H7(>.
Izdelava perila
za gospode, gospi in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
o >
a
u
P*
o
o
>—I
<u o
X*
M
n
O
Srajoe za gospode,
boli clnffon, gladko na pršili, brez ovratnika, brez inunšet, 27 vrst jcilna oil gld. 110 do 2'70 šost „ „ (1-85 „ 15-— Srajoe za dečke, v4 velikostih, siccr kakor gornjo jodna od gld. 1-— do 1'40 »ost „ ,, 5-75 ., 7-75 Svitlce za gospode, (i vrst
jedno RO kr. do gld. 1-40 šost gld. 1 f>0 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 180 do 2-20. Dvanajst maniet od gld. 3'30 do -» IIO. 12 predlog (Vorheiuden) V odgld.3-2:>do5-—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
•J. O Ilamaim
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in c. in kr. mornarico.
Cenike nemške, slovenske, laske pošilja na zahtevo brezplačno. 206 2
Najboljša, izredno okusna je
župnika Kneipp-a sladna kava
,	v rudečih štirioglatih
v rudeč h okroglatih zavitkih. 24=7
Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo.
Dobivata se v vsaki boljši prodajalnici.
Kjer ni zaloge, pošljo Je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po v zavojih po 639 24—17
* t-gs
§1.
cS.S s
t
st ^ o. ~ o ° ©
fuji ■>.
=3 o s
J2 w
W>
I
O«!
.. ST f
M M
►jI O
t -
Š 2
OLAVN O
—----najčlstiie lužne
proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočane, katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.	6 14 II.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Zavarovalna in štedilna banka
v Ntuttgartu.
(Lebensversicherungs- und Ersparnis-Bank in Stuttgart.)
Ustanovljena 1854. — Pod državnim nadzorstvom.
Ves prebitek pripada zavarovancem.
Prebitek leta 1893: mark 3887417.
Zavarovani kapital..............mark 410,000.000 —
Bančni fondi . . . •..............115,000.000 —
Ekstra rezerve ............... „ 18.000.000 —
Najnižje premije.	Visoke dividende.
Po planu A. II. 40$ od dosmrtne in posebe še 20 "Jo od alternativne dopol. premije. Po planu B. 3% rastoča dividenda od cele premije.
Najugodnejši zavarovalni pogoji. — Gospodom duhovnikom in zdravnikom se dajejo bonifikacije. Ilitnka daje tudi posojila po 4, 4'/„, 4'U",«-
Vsa pojasnila o zavarovalnih in posojilnih zadevah daje radovoljno
II. Hohrmanii,
višji nadzornik za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko, v Ljubljani, Florijanske ulice št. 19.
Zastopniki na Kranjskem: J. Lininger, trgovec v Ljubljani; Iv. Gruden, umirovljeni c. kr. davkar na V r h n i k i; A. Vremšak, občinski tajnik v Kamniku; Fr. Kramer. učitelj v Š k o f j i Loki; Iv. Mali, posojil, tajnik v Kranju; Iv. Pollak, gostilničar v Tržiču; Fr. Jurca, blagajnik v Postojini; J. Kos, gostilničar v Idriji; K. Rosmann, gostilničar v Novem Mestu ; Fr. Pleničar, c. kr. kancelist v Trebnjem; Iv. lerše, not, uradnik v Žužemberku; Iv. Tausik, not. uradnik v Metliki; Ferd. Štovic, not. uradnik v Črnomlju; E. Faber jun., trgovec v Kočevju.
Zastopniki na Štajerskem: 1. Cardinal, mestni uradnik v Celju; J. Gspaltl. urar v P t u j u ; vJ. Belle, pot. učitelj v Mariboru; I. Simonitsch, trgovec v Radgoni; los. A. Černy, trgovec v Gradcu.
Zastopnik v Trstu: Avg. Haas & Co., via St. Nicolo 8. Zastopnik v Gorici; Fratelli Cossovel. Zastopnik v Pulju : Evgen Scharff, knjigotržec, via arsenale. Zastopnik v Celovca: Ed Bartel, agent, Siidbahnstrasse 7. 66 7
iti§ mik
z varstveno znamko labuda, je ne-oporekljivo najboljše sredstvo, da dobiš snežnobelo perilo, za
čiščenje volnenega, svilnega^ in barvastega blaga,
kakor dokazano najboljše razku-ževalno sredstvo za vsakeršno perilo iu pri tem popolnoma neškodljivo za perilo in roke. 155 11
Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi
Schicht-ova štedilna jedrčna mila,
katerih ne presega noben konkurenčni izdelek. Ta mila imajo po tem, kake vrste da so, jeduo teh-le varstvenih znamk:	302 12—12
Jurij Scliicht, Ustje ob Labi (Aussig a. d. E.J,
tovarna za milo, sveče in palmovo jedrčno olje.
Dunajska borza.
Dnč 5. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	55 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	,	65 „
Avstrijska zlata renta 4%......123	„	35 „
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	45 „
Ogerska zlata renta 4%..............123	„	56 „
Ogerska kronska renta 4 200 kron . .	99	„	35 „
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1082	„	— „
Kreditne delnice, 160 gld............403	„	30 „
London vista ...........122	„	25 „
Nemški drž. bankovci zalOO m.nem.drž. velj.	59	„	72'/»,
20 mark........................11	„	93 „
20 frankov (napoleondor)............9	„	68l,,„
Italijanski bankovci........46	„	15 „
C. kr. cekini........... 5	„	73
Dne 5. aprila.
4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3 % .
„	„ južne železnice b% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
162 gld.	—	kr
164 „	75	
197 „	50	
99 „	50	n
152 „	25	
133 „	—	
108 „	75	
HI n	25	
99 „	26	
99 n	90	
223 „	50	
175 „	90	
133 „	35	
98 „	60	n
Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 25
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	150
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................71
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......54
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	170
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3650
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	573
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	112
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	—
Montanska družba avstr. plan.....86
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	167
Papirnih rubljev 100........130
50 76
25
50
70 50 76
W Nakup ln prodaja IS
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Ka varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka galantna izvršitev naročil ni borzi.
Menjarnična delniška družba
„H E R C U
Vfollzsile it. 10 Dunaj, Ririihilferstrassi 74 B.
6*
&JT Pojasnila £S v vseh gospodarskih in *nančnih;stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni 7arnosti M* naloženih jf larnio,
Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič.
•dgovorni vrednik : Andrej Kalan.
Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.
11061285