DELAVSKA POLITIKA UreuaiStvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, teUfon 2326, Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, D«l. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo, Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim. Malih oglasov, Id služijo v posrsdovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan« Din 1.—, Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D, 1.50, Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne frankirajo, Štev. 101. Sobota, 19. decembra 1931. Leto VI. 18. december 1921 — 18. december 1931. Historične beležke k desetletnici SSJ. ... Zato proglašamo, odgovarjajoč enodušni želji svojih organizacij in svojih članov, zedinjenje svojih doslej samostojnih strank v eno samo stranko, ki naj se naziva Socijalistična stranka Jugoslavije (Socijalistička partija Jugoslavije) ... Pred desetimli leti, dne 18. dec. 1921. se je ustanovila Socijalistična stranka Jugoslavije in s tem1 dnem so prenehale obstojati dotedanja JSDS na bivšem avstrijskem ozemlju, so-cijalno-demokratična stranka na Hr-vatskem in Srbska socijalistična stranka. Tega dne so se namreč zbrala načelstva vseh treh navedenih soci-jalističnih strank na skupno sejo, na kateri sta bila soglasno sprejeta programi in statut in se je sklenilo, da prenehajo dotedanje stranke in da se ustanovi ena in edinai socijalistična stranka za celi državni teritorij. S posebnim Manifestom zedinjenja so se razglasili ti sklepi socialističnemu delavstvu. Z ustanovitvijo Jugoslavije so se znašle tedaj obstoječe socijalistične stranke pred samoumevno nalogo, da se čimpreje zedinijo v eno samo politično stranko. Saj bi bilo s so-cij ali stičnega stališča nezmiselno, da bi v eni državi obstojalo več socija-lističnih strank. Poleg tega so itak vse tri stranke že iz časa pred vojno smatrale zedinjenje Južnih Slovanov za tudi iz socialističnega vidika važno etapo historičnega razvoja, ki so jo ne samo predvidevale, temveč tudi želele. V resnici so vse tri socijalistične stranke že od oktobra 1918, od prevrata dalje nastopale solidarno in so-drifžno, zlasti tudi v Začasnem, narodnem predstavništvu in v Ust^vo-tvorni skupščini. Vendar so bili šele Po treh letih, v decembru 1921, podani potrebni predpogoji za ustanovitev enotne stranke, čeprav je bila vedno na vseh straneh živa volja za zedinjenje. In celo po treh letih se je zedinjenje izvršilo v obliki nekako oktroiranega sklepa vseli treh^ načelstev in so kongresi prejšnjih strank zedinjenje šele naknadno odobrili. — Postopanje pri ustanavljanju SSJ je lep primer, s koliko obzirnostjo in s koliko previdnostjo jc treba pristopati k zedin j ovalnim akcijam. Napačna metoda lahko samo škoduje in razjedinjuje, ne pa zedi-njuje. Prostor in razmere nam ne dopušča.*, da bi ocenjevali politično delo SSJ od nje ustanovitve pa do nje razpustitve. Vsak objektiven opazovalec našega javnega življenja v prvih desetih letih pa bo moral priznati, da je SSJ izmed vseh strank Še najdosledneje čuvala svojo politično linijo in da je za delavstvo dosegla tudi nekaj realnih uspehov. Kljub žalostnemu razkolu med delavstvom in kljub vsem sektaškim, šar-latanskim in psevdokomunističnim agitacijam med manj zavednimi de-avskimi množicami. Kdinole socija-istični stranki se ima delavstvo zahvaliti, da še danes z njim računa "°t s političnimi faktorjem. Poljska opozicija pred sodiščem. roti opozicijonalnim voditeljem na oljskem se vrši že več tednov raz- ie državni pravdnik Predlagal sodišču, da se obdolženci ^aznujejo še po starem ruskem ka-(M-i , T zahonu, ki predvideva za p i el, katerega so obdolženi vodite-m opozicije, do 15 let ječe. Udarec za udarcem. 500 steklarjev v Hrastniku za praznike na cesti. Cela vrsta industrijskih obratov je ustavila ali omejila svoje obrate. Nihče ne vprašuje, kam naj gredo ti delavci, nihče se resno ne pobriga, kako naj se socialna katastrofa, delavstva odpravi ali vsaj bistveno omili. Obrat se ustavi ali reducira. Tako poročajo in le včasih dodajo nekaj pomilovalnih besed, ki nimajo prav nikakršnega pomena. V vseh slučajih, ki so se v zadnjem času dogodili, smo slišali samo platonično tolažbo. Sedaj pred božičem imamo dva velika udarca za delavstvo. Prvi je pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, drugi pa je pri Združeni steklarni v Hrastniku, kjer je odpovedana služba vsemu delavstvu in izstopi iz dela dne 24. t. m1. Steklarna v Rogaški Slatini in v Paračinu, ki sta last te družbe, že stojita nad štiri tedne, sedaj izgubi delo še 500 steklarskih delavcev v Hrastniku. Predvsem hoče družba znižati plače za 30 odstotkov, češ, da v cenah ni konkurenčna. Nedvomno pa je tudi ta družba kartelirana ter je postopanje tovarne politika kartela. Hrastniška steklarna je nedavno pokupila steklarne v državi ter prevzela vse njih dolgove.’ Mogoče je torej, da primanjkuje finančnih sredstev za obratovanje, ali verjetneje je, ker se družba ne poteza za zaščitno carino na steklarske izdelke, da hoče s tem le poceniti produkcijo. čeprav ne obstoja dejanska potreba. Slabejši finančni položaj je družba dosegla z odpisi, predvsem z odpisom) od zaloge, s čimer se prikrije dobiček, ki je bil doslej vedno razmeroma lep. Uvoz torej steklarski industriji ne škoduje mnogo, zlaisti, ker se je blago podražilo; konzum doma pa je nedvomno ostal skoraj normalen. Ni torej iskati vzroka toliko v gospodarskih razmerah družbe, kakor v tendenci, da se produkcija še bolj poceni na račun delovne sile. V vseh teh velikih sporih s*e delavstvo ne more obrniti nikamor kakor na svoje organizacije, ki so pa danes zaradi silne nezaposlenosti v jako težavnem položaju. Vsi ti dogodki so težka šola za delavstvo. Bridka je ta šola, ki pa naj uči: organizacija in zopet organizacija tudi v teh! težkih časih, da bo delavstvo pripravljeno. Danes težko branimo svoje socijalne in družabne pravice; toda pride čas, ko dobi tudi delavstvo besedo. Socialni demokrati proti razpustu nemškega državnega zbora. Počakati je treba vsaj še na parlamentarne volitve v Franc iji. Nemški nacionalisti predvsem zahtevajo razpust nemškega državnega zbora, da bi pri volitvah delali propagando za fašizem. Socijalni demokrati odklanjajo sicer odgovornost za zasilne odredbe ter protestirajo proti obremenjevanju delavstva ter kršitvi kolektivnih pogodb. Na vlado socijalni demokrati ne morejo misliti, ker stranke, ki so v opoziciji, ne čutijo prav nobene odgovornosti, torej bi z njimi bilo nemogoče napraviti kaj boljšega. Razpust parlamenta bi poostril krizo, zbudil nezaupanje v inozemstvu ter preprečil nadaljnja mednarodna pogajanja. Poslanski klub zahteva predvsem znižanje cen sporedno z dosedanjim znižan j gjn plač. Ako se to ne zgodi, bo socijalna demokracija o položaju iznova sklepala. Izredni odnosi so glede volitev med Francijo in Nemčijo. Nemci upa- jo, da bo v Franciji doživela reakcija spomladi pri volitvah poraz ter da bod‘o socijalisti in drugi levičarji dosegli uspehe. Zato francoski nacionalisti žele volitve v Nemčiji, ker pričakujejo uspeh nacionalistov. Ce se bodo vršile volitve v Nemčiji prej, bodo francoski nacionalisti lahko pokazali na nemško politiko, čim dosežejo večje uspehe nacionalisti. Tedaj^ bi iz sovraštva do Nemčije tudi v Franciji bili sedanji nacionalisti si-gurneji glede volilnega uspeha. Nemški socijalni demokrati so torej logično proti razpustu parlamenta, ker bi razpust ustvaril dvomljive politične razmere. Ali bo imelo odlaganje razpusta parlamenta kak uspeh ali ne, je pa odvisno zlasti od tega, koliko bo delavstvo konsolidirano. S sklepom parlamentarnega kluba soglašajo tudi strokovne organizacije. Nezaposelni demonstrirajo tudi v Ameriki Grozeče dviga hidra brezposelnosti svojo glavo. V Washingtonu je bilo 7. t, m. otvorjeno 72. zasedanje kongresa. Med formalnimi sejami senata in reprezentančne zbornice se je zbralo pred parlamentom 1400 nezaposlenih, ki so prepevali revolucionarne pesmi ter zahtevali uvedbo zakonite državne podpore za nezaposlene. De-putacijo nezaposlenih, ki je hotela posredovati v senatu in reprezen-tantski zbornici, policija ni pustila v zbornico. * Narodna skupščina je verificirala vse mandate razen mandata dr. Gjor-gje Brankoviča. Glasovalo je 259 poslancev, od katerih jih je bilo za verifikacijsko poročilo 168, proti pa 91. Nato se je izvršila prisega poslancev. Nova Španska vlada. Predsednik vlade Azana je sestavil novo vlado. V vladi so: Azana (predsedstvo in vojna), Lerroux (zunanje), Largo Caballero (delo), Fer-nando de los Rios (prosveto), Prieto (javna dela), Domingo (trgovino in industrijo), Albornoz (justico), Giral (mornarico), Cesares Quirosa (notranje), Garner (finance) in Barios (promet). Na Japonskem vladna in denarna kriza. Prokletstvo vojne. Japonci pravzaprav še pričeli niso vojne s Kitajsko. Dobili so novo vlado, za svojo valuto nimajo zlatega kritja. Mnogo zlata so poslali v Zedinjene države, sedaj so pa zaprli borze. Direktorji borz so izjavili, da ne bodo mogli preprečiti grozeče inflacije. Japonska kriza je dosegla skoro isti učinek v Kanadi. Francifa in nemške reparacije. Pogajanja v Baslu. — Amerika in Anglija proti Franciji. Proklamacija Hoovrovega moratorija je dala Nemčiji upanje, da bo vprašanje reparacij enkrat za vselej pokopano. Ali Lavalu je uspelo prepričati Amierikance, da se postoje-če ugovore ne more ukiniti brez pre-judica za ostale pogodbe, posebno pa ne brez težkih posledic na mednarodne odnose, ki slone na mirovnih pogodbah. Tako je morala Nemčija pristati na to, da se mednarodna politična akcija v njeno pomoč začne po formalnih predpisih Youngovega ugovora. V pismu, v katerem je zahtevala. da se skliče posvetovalni odbor Banke za Mednarodna plačila, pa je povdarila, da treba vsled krize, ki jo je prisilila k temu koraku, proučiti vprašanje njene sposobnosti plačanja v celoti, vzemajoč v obzir tudi privatne dolgove nemškega gospodarstva v inozemstvu. Franciji to mi bilo po volji. Ali v strahu, da Nemčija proglasi moratorij, ni protestirala proti nemškim zahtevam, če tudi ni nanje pristala in tako je prišlo do sestanka posvetovalnega odbora v Baslu začetkom tega tedna. Francoska teza, da privatni dolgovi Nemčije ne spadajo pred forum1 tega odbora, je imela le formalen uspeh. Komite upnikov, ki se bo sestal v Berlinu v petek pod vodstvom Wigginsa, bo pač proučil vprašanje kratkoročnih kreditov posebej, ali pregovori v Baslu bodo v mnogočem odvisni od rezultata berlinskih pogajanj, in nasprotno. Francosko stališče je sledeče: Politični dolgovi Nemčije morajo dobiti prednost pred privatnimi. Angleška in Amerika niso trebale posojati Nemčiji brez potrebnih garancij kratkoročne kredite, katere je le-ta vporabljala za dolgoročne investicije. Če Nemčija sedaj ne more plačati, naj se podaljša Hoovrov moratorij še za dve leti. Brezpogojni, ko-mercijalizirani del reparacij mora Nemčija plačati brezpogojno: o zmanjšanju pogojnega dela more biti govora le v toliko, kolikor Amerika pristane na zmanjšanje francoskih vojnih dolgov. Kar sc tiče kratkoročnih kreditov, predlaga Francija, da se pristni trgovski kratkoročni krediti podaljšajo; krediti, katere bi nemške firme pač rade odplačale alt vsled deviznih težav Nemške narodne banke ne morejo odplačati, naj bi sc posebej garantirali. Krediti pa, katere so Nemci vporabili za investicije, ali pa v to, da so Rusiji dali kredite do 24 mesecev, naj se povrnejo 29. februarja 1932. Firme, ki bi tega ne mogle storiti, naj kratkomalo gredo na boben. Jasno je, da se temu stališču upirata Amerika in Anglija, pred vsem pa Nemčija, ki trdi, da bi rešitev problema kratkoročnih kreditov na ta način povlekla v prepad ne le prizadeta nemška podjetja, ampak tudi še zdrave banke; take katastrofe nemško gospodarstvo ne bi moglo prenesti. Zaupanje vlagateljev je že danes močno podkopano in bi šlo popolnoma po vodi. Nastal bi kaos, nemiri In zlom.., ki bi ne mogel ostati brez posledic na gospodarske in politične razmere v svetu. Nemčija po-vdarja, da hoče odplačati vse privatne dolgove, ali da ji to ni mogoče, če politični dolgovi obstoje v sedanjem obsegu. Narod pa zahteva, da se sploh vsa politična plačanja ukinejo. Nasprotja so velika in nihče še ne ve, na kakšen način bo prišlo do sporazuma. Zaključki posvetovalnega odbora bodo predloženi politični konferenci narodov, ki se bo morda sestala v drugi polovici januarja. Mogoče je, da se pogajanja zavlečejo; tedaj bodo morali privatni upniki Nemčije zaključiti provizoren sporazum in podaljšati kratkoročne kredite še za tri mesece. Vladimirov. Gospodarska kriza in nezaposlenost. Skrajšanje delovnega časa edinosredstvo proti krizi in nezaposlenosti. Težka kriza, ki je nastala zadnja leta v svetovnem gospodarstvu, v zadnjih mesecih ne obeta, da kmalu mine. Razni ukrepi le kažejo. da bomo to zimo in proti spomladi dosegli rekordno število nezaposlenih. Nalahno oživljenje gospodarstva v poletmh mesecih je bilo sicer pripisovati sezoni, a je takoj nato kreditna kriza, ki se je razvila v svetovno krizo, uničila vse znake izboljšanja gospodarskega položaja v kali. Razveljavljenje angleške zlate valute, ki so ga izvedle tudi druge države, in pa angleška varnostna carinska politika je prineslo v mednarodni zamenjavi blaga nove tež-koče. Tudi poostritev politične situacije je v mnogih nacionalnih državah pripomogla temu, da se je poslabšal tudi domači trg zaradi kratkovidne in neodgovorne politike neobzirnega zniževanja mezd. V takih razmerah je po cenitvi mednarodnega urada dela mogoče, da bo v tej zimi prizadetih po neza-poselnosti direktno ali indirektno okoli 70 Kiilijonov ljudi. Toliko ljudi, najbrže pa še več, bo izročenih v veliki meri zaradi krive politike'najhujši bedi. Menimo, da L. Jouhau.v, voditelj francoske strokovne zveze, ne sodi preoptimistično, če je na seji upravnega odbora mednarodnega urada dela oktobra meseca rekel, da bo zaradi nesposobnosti kapitalističnih gospodarskih voditeljev to zimo 70 milijonov ljudi pahnjenih v proletarsko bedo nezaposlenosti ! Seveda ni mogoče točno ugotoviti števila mednarodne nezaposlenosti ; ugotovljeni statistični podatki pa jasno kažejo, da armada ne-jraposlenih narašča, kil pa se ne da utemeljevati samo z nazadovanjem konjunkturelne produkcije in prometa. Indeks svetovne produkcije, ki ga je ugotovil tozadevni nemški urad na podlagi podatkov o produkciji Severne Amerike, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Rusije, Japonske, Kanade, Švedske, Poljske in Avstrije, to je, za 77 odstotkov celotne produkcije sveta, kaže, če vzamemo leto 1928 s 100, da je znašala svetovna produkcija 108 v letu 1929 in 94 v letu 1930 ter 80.8 odstotkov jeseni leta 1931. Torej je produkcija padla za 10 do 12 odstotkov, še nižje kakor je bila 1925. Kako je v primeri s temi podatki z nezaposlenostjo? Industrijska rezervna armada je torej mnogo bolj narasla, kakor bi bila morala narasti z ozirom na padec produkcije. Uganka je hitro razrešena, če upoštevamo racionalizacijo in si ogledamo številke, ki pokažejo izpremiembe v produktivnosti človeške delovne sile. Tudi v ta namen je težko dobiti potrebni številčni materija!. Moramo pač biti zadovoljni s številkami tipično visoko kapitalistične Nemčije, ki nam lahko služijo kot primer. V‘napredovanju večje produkcije v različnih industrijah na osebo, če vzamemio za leto 1925 število 100, se nam pokaže v Nemčiji naslednji rezultat: V rudarstvu (premog) so producirali 1929 132.5 odstotkov, rjavi premog 139, kalij 137, železna veleindustrija povprečno 138, plavži 175, jeklarne 150, valjarne 125, strojna industrija okoli 120, električna industrija okoli 130, avtomobilska industrija skoro 200, cementna industrija 151, tekstilna in oblačilna industrija povprečno 125 do 130, zrcalna stekla 250, živilska in sorodna industrija (sladkor, margarina, cigarete) 135 do 150 odstotkov. Po poizvedbah je bilo v industrijah za produkcijska sredstva leta 1925 več kot 2 in pol milijona delavcev zaposlenih, produkcija se je Cr&pe de Chine meter po Din 50'- dokler ne zmanjka zaloge v eKstilnem bazarju! dvignila do leta 1929 okoli 30 odstotkov; v industrijah za porabne predmete je pa bilo zaposlenih okoli 600.000 delavcev, in v teh obratih se je povečala produkcija za okroglo 24 odstotkov. Za celotno industrijo se torej lahko izračuna, da je produktivnost delovne sile porasla povprečno vsako leto za 5 odstotkov. Tudi po ameriški statistiki je povprečno narasla produktivnost dela v Zedinjenih državah v letih 1920 do 1929 vsako leto za 5 odstotkov. Ta raziskavanja kažejo, da povzroča racionalizacija, da kljub dviganju produkcije število zaposlenih delavcev vedno pada. Iz tega nastaja potreba, da pri presojanju današnje splošne nezaposlenosti razločujemo dve stvari: konjunkturelno nezaposlenost, katere je predvsem kriva nezadostna prodaja blaga, in se zaradi tega produkcija omejuje z nasilnimi pomočiti', to je, z odpuščanjem delavstva v množicah, ter strukturelno nezaposlenost, ki dobiva vedno več pomena. Strukturelna ali kakor pravijo Ainerikanci »tehnologiška« nezaposlenost delavcev obstoja v tem, da se ob enaki produkciji zaradi večje izrabe strojev polagoma izloča vedno več ljudi iz produkcijskega procesa. Jasno mora biti vsakomur, da se mora strukturelna nezaposlenost pobijati načelno z drugimi pomočki, kakor konjunkturelna nezaposlenost, ki je nastala zaradi krize. Da bo mogoče nezaposlene zopet uvrstiti v produkcijski proces, je predvsem potrebno velikopotezno poiskati priliko za delo z javnimi deli, da se najhujša kriza prebrede. Toda tudi tedaj, če bi se posrečilo s pričetjem velikih javnih del doseči, da se začne gospodarsko kolo vrteti v redu, in celo, če bi se posrečilo uveljaviti produkcijsko udejstvovanje, kakršno je bilo pred izbruhom vojne, bi vendar še ne odpravili nedostatka, ker bi one nezaposlene, ki so ostali na cesti zaradi napredka racionalizacije, ne mogli še uvrstiti v produkcijski proces. Najzanesljivejši pomoček za pobijanje te strukturelne nezaposlenosti je skrajšanje delovnega časa, kar mora predvsem zahtevati delavski razred po vseh državah in mednarodno potom mednarodne strokovne internacionale. Strokovna internacionala je zahtevala zaenkrat 40-urni delovni teden, ki bi zaenkrat vsaj nekoliko zalegel. Sistematično skrajšanje delovnega časa postaja nujna potreba, ker tehnični in gospodarski razvoj zadnjih let po zmagi trenutne krize ne bo počival, am-. pak bo nadalje napredoval in s svojo strukturelno preosnovo vsega gospodarstva ustvarjal vedno večjo nezaposlenost. TVORNICA CIKORIJE Naša prava Kolinska cikorija. V današnji krizi mora delavski razred napeti vse sile, da se zasnujejo zaenkrat velikopotezne akcije za prilike dela v omiljenje silne bede nezaposlenih in pa da se obenem sistematično skrajšuje delovni čas, da se čimvečji odstotek morda že več let nezaposlenih delavcev in nameščencev zopet uvrsti v produkcijski proces, to je, zaposli. Obstrukcija v pariški zbornici. Proti spremembi volilnega reda. Francoska desničarska vlada je predložila parlamentu načrt za nov volilni zakon, po katerem naj bi bil izvoljen že oni poslanec, ki bi pri prvem glasovanju dobil 40% glasov, medtem ko je bila dosedaj za mandat potrebna absolutna večina glasov. To je naperjeno predvsem proti radikalni in socijalistični stranki, ki gresta navadno ločeni v volilni boj, medtem ko se desničarske stranke navadno koalirajo. Proti takemu poslabšanju volilnega zakona nameravajo socijalisti nastopiti z vsemi sredstvi, ki jim jih dovoljuje parlamentarni poslovnik, to se pravi, z najostrejšo obstrukcijo. Vnesli bodo večje število predlogov za odložitev kakor tudi 200 predlogov za dodatke in izpremembe. Vseh 107 socialističnih poslancev se bo javilo k besedi, ki bodo skušali svoje govore zavlačevati. Radikalna parlamentarna frakcija namerava zavzeti podobno stališče. Na ta način se bo debata o načrtu zavlekla najbrž na 15 zasedanj. Bivši ministrski predsednik dr. Anton Korošec je s kraljevim odlokom upokojen. Boris Lavrenjev — Iv. Vuk: Enoinštirideseti. 22 Ruski roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji. Nekoč je sedel poročnik na pragu koče in se grel na solncu. Pogledal je na Marjutkine prste, ki so vlekli s privajeno hitrostjo luskine z mastnega karpa. Zgrbančil je čelo in stresaje z ramami rekel: — Hm... kakšna neumnost, vrag vzami! — O čem govoriš, dragi? — Neumnost, rečem ti. .. celo življenje samo je popolna neumnost. Vojevanje, ustvarjanje idej!? Neumnost! Slike, kakor na fotografski karti. Gardni poročnik? K hudiču gardnega poročnika. Živeti hočem. Sedemindvajset let sem na svetu in sedaj šele vidim, da še pravzaprav sploh živel nisem. Mnogo denarja sem izdal, po svetu sem potoval — iskal sem nekakšen ideal. V srcu pa je vedno vsled praznote vrtala nezadovoljnost in silno nerazumljivo hrepenenje. No, zdi se mi, če bi mi takrat kdo povedal, da bom doživel svoje najbogatejše dni tukaj na tem pustem peščenjaku, sredi bedastega morja, bi tega ne verjel. — Kaj si rekel? Kakšne dni? — Najbogatejše, Ne razumeš? Kako ti naj razložim? Torej takšne dni, ko ne čutiš v sebi, da stojiš svetu sovražno nasproti, ko se ne čutiš kot nekak njegov del, ki je določen za samostojno borbo, nego ko se čisto ves — razširil je roke — spojiš s to svetovno maso. Sedaj čutim, da sem nerazdružljiv vznik iz te mase. Njen dih je moj dih. Čuj, kako kipi: Šu . . rf šu . . rf. . ., šurf. Ni to zagon valov; jaz sem, moja duša, moje telo! Marjutka odloži nož- — Učeno govoriš. Ne razumem vseh tvojih besed. Povedala bom priprosto: — Srečna sem sedaj. — To je samo razloček v besedah, drugače pomeni isto. Zdi se mi sedaj ... da bi bilo dobro, če bi tega bedastega, vročega peska ne zapustila, da bi ostala za vedno tukaj in se veselo in brezskrbno, kakor riba v vodi, igrala pod solnčnimi žarki. Marjutka je zamišljeno gledala v pesek, kakor da se je spomnila nečesa važnega. Prizadeto in ob enem nežno se je začela smejati. — Ne... kaj še! Tu ne bi rada ostala... Življenje tu je preveč gnilobi podobno. Nikogar ni. da bi mu pokazala svojo srečo. Samo' gnile ribe vseokrog. Mora biti pač že konec marca. Tako hrepenim po živih ljudeh. — Ali midva nisva živa? — Živa sva pač; ker pa nama je ostalo plesnive moke samo še za en teden in ko naju skorbut (gniloba, dlesen) razje ... kaj potem? Poleg tega, dragi, moraš tudi vpoštevati, da sedaj ni čas ležati na peči. Tam nekje se gotovo bijejo naši in se preliva kri. Vsaka roka je potrebna. Vendar ne smem tako mirno sedeti in udobno živeti. Nisem zato prisegla zastavi. Poročnikove oči se zasvetijo vse začudene. — Kaj? Hočeš mar zopet k vojakom? — Kaj pa si mislil? Poročnik je molčal za trenotek in sukal trsko, ki jo je odtrgal z vrat. Nato pa je rekel počasi in enakomerno: , 3^ — Kako čudna mačka si ti. Kaj sem ti že mislil reči, Marjutka? . . . Da. Vsa ta neumnost mi je zrasla preko glave. Koliko let morije in krvi? Saj vendar nisem kar iz plenic prišel k vojakom. Tudi jaz sem nekoč poznal človeško, dobro življenje. Do nemške vojne sem bil dijak; študiral sem filologijo. Živel sem za svoje drage, zveste knjige. Mnogo knjig sem imel. Tri stene moje sobe so bile do vrha pokrite s knjigami. Večkrat zvečer, ko je petrograjska megla za mojim oknom lovila z vlažno šapo ljudi in jih žvečila s® svojo enakomernostjo, v sobi pa je gorela peč in svetila luč skozi modri senčnik, sem vzel knjigo. Vse-del sem se na stol in občutil sem — kakor sedaj — popolno brezskrbnost. Duša je cvetela in slišalo se je šelestenje cvetlic. Veš tako, kakor šeleste pomladi mandlnova drevesa? — Hm — je odgovorila Marjutka in prisluškovala. — No, in nekega usodepolnega dne se vse to razbije, razleti in skotali v prepad . . . Kakor da se je zgodilo danes, vidim ta dan pred seboj. Sedel sem na verandi vaškega dvorca in čital. Celo knjige se spominjam. Škrlatno je zahajalo solnce in je obdajalo vse s krvavim sijajem. Moj oče se je pripeljal iz mesta po železnici. Novine v rokah so mu drgetale, tako je bil razburjen - - • Izpregovoril je samo eno besedo. V tej besedi pa je ležala svinčena mrtva teža . . . »Vojna!« — B»a *ie strašna beseda, krvava, kakor zahod solnca-In oče je dodal: »Vadim, tvoj praded, tvoj ded »n tvoj oče so se odzvali prvemu klicu domovine. Upam?....« Ni upal zaman. Zapustil sem knjige. Takrat sem jih zapustil, da, zares .. . (Dalje prihodnjič) Hitler. V Nemčiji pomeni to ime program, ki je sestavljen iz samih lah-koumljivih šlagerjev, ki ga tudi politično nešolani človek z lahkoto razume. Prva točka tega programa je Francija, ki je kriva vseh nesreč. Treba jo je torej premagati, ukiniti versajsko in senžermensko mirovno pogodbo in z njo plačevanje reparacij, izgnati iz Nemčije vse Žide, pridobiti nazaj izgubljene kolonije, odpraviti obresti na ta način, da bo prevzela država hranilne vloge, katere bo posojala brezobrestno, ker tudi hranilcem' ne bo plačevala obresti. Program privošči tudi delavcem udeležbo na dobičku, zato pa po-vdarja nedotakljivost zasebne lastnine in predvideva ustvaritev zdravega srednjega stanu. Program, kakor je videti, je sestavljen iz vseh mogočih parol in programov, četudi si med seboj še tako nasprotujejo. Nekaj je fašističnega, nekaj pa specijelno dunajskega — program Židov — kar kaže, da ljubi Hitler še ni pozabil na one srečne čase, ko si je šegavi Dunajčan predstavljal višek političnega udejstvovanja, če je — recimo v dobrem razpoloženju — pripovedoval »vice« o zakonskih dogodivščinah židovskega Morica in njegove ljubljene Sare. Posebnost Hitlerjevega programa je pa v glavnem ta, da je sila lahko in hitro izvedljiv. Nabunkati je treba nekaj socijaldemokratičnih Reichsbannerjev, ki bi slučajno zašli med gručo vnetih Hakenkreuzler-jev. Srednjemu stanu je treba dopovedati, da Hitler mora zmagati, sicer da bo zmagal boljševizem, ki bo posekal glave vsem, ki imajo le malo prevelik trebušček. Ustavitev plačevanja reparacij slednjič tudi ni tako težka stvar. Zagotoviti si je treba le nevtralnost Anglije in Vatikana, kamor se odpošljejo posebni odposlanci. Italija, Madžarska in sploh vse premagane države so pa itak na nemški strani. Ali ni torej zločin plačevati Franciji reparacije ali se z njo celo sporazumevati? Baš te dni je vzkliknil nek ugleden Hitlerjev poslanec: »Sporazum s Francijo je blaznost, z njo je mogoča le vojna.« No in vojna s Francijo je v takih okoliščinah in po teh predpripravah vendar tako lahka stvar. Sicer je res, da bo stalo nasproti Hitlerjevim pištolam stotine francoskih tankov in nasproti nemškim ribiškim čolnom hipermoderne oklopnice s 70 cm debelo jekleno zaščito in osemdesetimi topovi na vsaki. In Eckenerjev Zeppelin bo imel opravka s tisoči francoskih bombarderjev. Nemški 10 cm topovi se bodo pomerili s francoskimi havbicami in slednjič bo tudi rentna marka pokazala francoskemu franku, kdo ima hlače in kdo krilo. Najprej je treba seveda prerna-J1.otraniega sovražnika, socijali-ste, ki bi utegnili v vojni s Francijo pomagati Francozom. Saj je znano, da se zavzemajo za sporazum in so prav oni krivi, da je Nemčija podpisala sramotni mir. Kappov puč, ko je nemška socijalna demokracija v dobrem tednu z generalno stavko, odločno, temeljito in disciplinirano kakor svet še ni videl, strla oholega generala, je k sreči pozabljen. Socijalna demokracija je sedaj od Hitlerjevega grmečega ognja zabav-Ijivk, psovk in žaljivk vendar tako omamljena, da se sploh ne bo branila, ko ji bodo rezali jermena s telesa. Pa pustimo šale na stran, čeravno (e vse sjkupaj, kar uganja Hitler in čemer na žalost pritrjujejo velike mase nemške inteligence in polinte-ligence, podobno aprilski šali lahkoživega Dunajčana. Če človek mirno motri vse te tirade, sc mu vsiljuje nehote vprašanje: Koliko časa bo še nemški socijalni demokratski slon prostodušno prenašal ščegetanje Hitlerjevih pritlikavcev in Bruningovo »zgodovinsko« cincanje, ki je močno Podobno vladanju Kerenjskega. Te nebeške potrpežljivosti bo slednjič UKh enkrat konec in tedaj bo od pdolfa Hitlerja ostalo kvečjemu ne-imj __ mastnih madežev. Obrov. Veliki strokovni sestanek ljubljanskega delavstva. Strokovna komisija za Slovenijo sklicuje za nedeljo, 20. t. m. ob 9. uri zjutraj velik strokovni sestanek vsega delavstva. Govorila bosta ss. Čo-bal in Likar. Dnevni red sestanka bo protest proti zniževanju mezd. Organizacija kapitalistov je organizirala veliko ustavitev obratov; kapitalizem je naskočil delavstvo. Mezde hoče znižati. Delavstvo je proti znižanju že itak nizkih mezd! Stanovanja so še vedno zelo draga. Špekulacija s stanovanji se vrši na račun revnih slojev. Zahtevamo znižanje najemnin! Zato, sotrpini, vsi na strokovni sestanek. Naj ve sleherni, da smo vstali v odločno obrambo svojih pravic! Doma in po svetu. karjeve družbe s tem, da takoj nakaže članarino 20 dinarjev za prihodnje leto. Enkrat treba dati teh 20 dinarjev, zato je za Cankarjevo družbo koristnejše, če se da sedaj takoj. Ker, dvakrat da, kdor hitro da, — ta pregovor ima za razvoj in uspeh Cankarjeve družbe še poseben pomen. Zato Vas vse vabimo, plačajte članarino za Cankarjevo družbo za prihodnje leto sedaj, še ta mesec. In s tem boste Cankarjevo družbo zelo podprli. Ali bo ta naš poziv našel odziv v Vaših srcih, člani Cankarjeve družbe, člani razrednih strokovnih organizacij, člani delavske kulturne zveze »Svobode«, člani Konzumnega društva za Slovenijo in čitatelji »Delavske Politike«? — Odbor Cankarjeve družbe. Celjska avtobusna katastrofa. — Prejeli smo iz delavskih vrst: Čudimo se raznimi komisijam, ki pregledujejo mesto nesreče v Medlogu in ugibajo, kaj bi utegnilo biti vzrok nesreči, pa se ne morejo zediniti. Državna cesta vodi tod že več sto let, državna železnica pa šele komaj 'petdeset let. Slične nesreče v manjšem obsegu so se pripetile že večkrat. Merodajni faktorji so bili torej že davno opozorjeni na to, da bi bilo treba prehod zavarovati. Niso pa ničesar ukrenili. Sedaj se vsi sklicujejo na usodno meglo, ki je ob času nesreče pokrivala vso dolino. To je pač čisto jalov izgovor. Ker če bi to držalo, bi milijonsko mesto London že davno izumrlo. Znano je, da vlada v Londonu megla, da bi jo lahko človek rezal in zavijal v pakete. Potemtakem bi se londonski prebivalci morali že davno vsi pobiti, kar bi jih slučajno ne povozila železnica, cestna železnica in avtobusi. Zaenkrat ne zahtevamo od merodajnih faktorjev, da začno boj proti megli, pač pa, da odločno nastopijo proti železniški upravi in zahtevajo od' nje, da napravi v Medlogu pri prehodu čez progo — zapornice. F. J. Opozorilo cenjenim naročnikom. Vsled božičnih praznikov bo izšla št. 102 in 103 našega lista v skupni izdaji in sicer namesto v torek, v sredo dne 23. t. m. Vljudno opozarjamo na to vse cenj. naročnike in čitatelje, s prošnjo, da vzamejo to na znanje, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Ogrožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo z dnevno nego medicinsko učinkujočih obrambnih sredstev, kot so: Feller-jeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Skozi 35 let preizkušene. Za v naprej poslanih 40 Din se dobi 2 lončka brez daljnih stroškov v Elsafluid-tovarni Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina. * Dijaški pretep zaradi Cankova. Liberalni profesor Cankov je bil ministrski predsednik v Bolgariji. Prišel je zopet na vseučilišče, a je moral predavati ob varstvu policije. Kljub temu so priredili agrarski in komunistični študentje velike izgrede. Hočejo mu preprečiti predavanja, ker je leta 1923. izdal odredbe proti agrarcem iti komunistom'. V pretepu je bilo ranjenih okoli 30 študentov; med njimi trije težko. Prepovedano zborovanje brezposelnih v Budimpešti. Delavske strokovne organizacije v Budimpešti so sklicale za četrtek, dne 17. t. m. protestno zborovanje brezposelnih, katero pa je oblast prepovedala. Ker se je kljub temu zbralo večje število brezposelnih na kraju, kjer bi se naj bil shod vršil, je policija udeležence s silo razgnala. Ustanovitev nove stranke. Po uradnem poročilu je klub narodnih poslancev te dni sprejel začasni program1 in statut nove stranke, ki se bo imenovala Jugoslovanska radikalna seljačka demokracija. Kakor že ime stranke kaže, so se sprejeli v njen program elementi prejšnje radikalne, seljaške in demokratske stranke. Glasom programa, ki je bil objavljen v »Jutru«, inta stranka namen boriti se med drugim tudi za tajno volilno pravico in za čistost volitev. Zahteva tudi, naj bi bila vlada odgovorna enotnemu narodnemu predstavništvu. S tem zahteva celo več kakor pa daje sedanja ustava. V socijalnem oziru bo — glasom programa — skušala omiliti razredno borbo, s tem implicite priznava, da je razredna borba dejstvo, s katerim mora vsaka realna politika računati. Ustanovitelji Jugoslovanske radikalne seljaške demokratične stranke bodo sedaj predložili svoj program in statut ministrstvu notranjih del v predkoncesijo in bodo potem začeli organizirati stranko po državi. Nova stranka bo torej ustanovljena na podlagi društvenega zakona iz privatne inicijative in kot privatna politična stranka ne vživa posebne zakonske zaščite, ki velja za državne institucije. Jugoslovanski kralj Aleksander je odpotoval z rodbino v Pariz, kakor naknadno poročajo. Kandidati za jugoslovanski senat v dravski banovini. Ljubljanski župan dr. D. Puc je sklical volilni sestanek, na katerem so se domenili za te-le kandidate za senat: odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, dr. Miroslav Ploj, Janko Rajer in odvetnik dr. Franc Novak. — Namestniki so: celjski župan dr. Alojzij Goričar, Jakob Zadravec, Ivan Sancin in Ciril Pirc. — Volitve bodo 3. januarja 1932. Volijo te može župani, poslanci in banovinski svetniki. Druge kandidatne liste najbrže ne bo. Razen teh štirih kandidatov sme imenovati kralj največ štiri senatorje za dravsko banovino. Proti premodemi socijalni politiki, Poslanec dr. Miroslav Stojadino-vič je te dni imel govor v novoustanovljenemu poslanskemu klubu, pri čemur je ostro nastopil proti preveč moderni socijalni politiki. Ta nastop g, poslanca bo delovnemu ljudstvu ostal še dolgo v spominu. Gospodu dr. Stojadinoviču je seveda socijalna politika nepotrebna. Stomilijonsko posojilo Jugoslaviji. Med jugoslovansko in francosko vlado je bila podpisana pogodba, po kateri dobi Jugoslavija v Franciji 100 milijonov frankov posojila, za kar zastavi dohodke tobačnega monopola. Podpredsednik Narodne banke se poda te dni v Pariz na dogovor o nadaljnjem kratkoročnem posojilu. Letošnje knjige Cankarjeve družbe so že vse pošle. Naročnikom, ki se še sedaj vedno oglašajo, ni mogoče več postreči. Naj bo to vsem v opomin in v pouk, da je v korist Cankarjevi družbi in posameznemu članu Cankarjeve družbe, če takoj vsak za prihodnje leto plača članarino 20 dinarjev. Tako se bo lahko pravočasno določilo, koliko knjig se naj tiska, da ne zmanjkajo. Da so knjige Cankarjeve družbe lepe in pisane v delavskem duhu, ni treba, vsaj tako mislimo, več povdarjati. To je sedaj gotovo že vsak spoznal in se prepričal. Samozavest in sodelovanje pa bi vsak dokazal najlepše s tem, če bi pokazal svojo voljo in ljubezen do Can- m' ena t delu: ma- i sa^a- pro9 P°* *ainhaWanDiana raz-UvanZ° vVOdlD'ano l redčenaW m°ra 1,nCU £\0vek. vSak kultur TodavresntctP^ Ota*'0 [\COŠfcP itfanje Cena: Majhne steklenice Din 10.—, srednje steklenice Din 26.—, velike steklenico Din 52.—. Dobiva se povsod. Spremembe v Kini. Čangkajšek odstopil. Kanton zopet aktiven. Dijaški izgredi v Nankingu. Čangkajšek je kot predsednik republike odstopil, obdrži pa še nadalje vojno poveljstvo. Njegovo mesto je zavzel predsednik zakonodajnega sveta, Lingsen. Tudi minister za zunanje posle, dr. Wellington-Koo je odstopil. V novo vlado je vstopil tudi dosedanji zunanji minister v Kantonu, dr. Eugen Šen, kar pomeni, da je levičarsko orijentirana južno-kitajska republika zopet odločilno posegla v usodo celokupne Kine. To je znak, da se hoče Kitajska zopet približati Sovjetski Uniji, s katero je svoj čas Čangkajšek prekinil vse zveze. Veliko število kitajskih dijakov, ki so se pripeljali v ta namen tudi iz Pekinga, je vprizorilo v Nankingu hude izgrede: naskočili so palačo zunanjega ministra in razbili vso opravo. Nato so šli pred sedež vladne stranke, kjer so razbili vsa okna. Policijo, ki jih je prišla razganjati, so razorožili. Po drugih vesteh je pri teh izgredih bilo 30 dijakov ubitih. Dijaki so objavili svoje zahteve: prekinitev vseh diplo-matičnih zvez z Japonsko; takojšnjo vpostavo normalnih razmer s Sovjetsko Unijo; takojšnjo reorganizacijo armade za boj z Japonsko; odstavitev zunanjega ministra in najostrejši bojkot Japonske. — Vzhod se drami. Reakcijonarno študentovsko pravo namerava uvesti avstrijska vlada na svojih univerzah. Novi načrt tega prava predvideva študentovske organizacije po nacijonalni pripadnosti, za katero odločuje plemensko poreklo in materinščina. To je koncesija nacijonalnemu dijaštvu, ki hoče izločiti iz skupnega organizacijskega življenja vse inorodce, predvsem židovske in socijalistične študente. Proti temu načrtu, ki ga bo prihodnje dni vlada predložila parlamentu, so nastopili vsi napredni časopisi in korporacije. Za kaj imajo denar v Avstriji. Avstrija je uboga, majhna državica, ki ne bo vodila vojne. Zakaj torej rabi 49 generalov, 169 oberstov, l generalnega vojnega inšpektorja, 1 generalnega inšpektorja pionirskih čet, 1 vojnega urejevatelja, 1 generalnega konjeniškega inšpektorja s 1200 jahalnimi konji, 40 vojnih psov, 2100 vojnih golobov, 4361 častnikov in vojaških uradnikov ter 18.300 vojakov, tako da pride na vsakih 4 ali 5 vojakov en častnik ali namestnik. Vojna stane na leto 80 milijonov šilingov (640 milijonov Din) brez drugih stroškov. K temu pa še pride zvezna policija in žandarmerija. Vse to velja 175 milijonov šilingov (1400 milijonov Din). Gajdo, znanega češkega fašista, je volilno sodišče obsodilo na izgubo PRAVA METODA. uspešnega negovanja lepote počiva na uipo-rabi takšnih pripomočkov, kateri se izdelujejo ia sestavin, ki medicinsko učinkujejo, kot so to: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnjih stroškov 40 Din), ELsa-mila lepote in zdravja (5 kosov franko 52 Din) pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina, Če si z naroSnino v zaostanku, Jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. poslanskega mandata, ker je bil od rednega sodišča obsojen na dva meseca zapora. Nezaposleni v Franciji. V francoski zbornici je povedal minister dela Landry, da je v Franciji okoli 300.000 delavcev nezaposlenih, samo deloma zaposlenih pa okoli 2 in pol milijona. To število je veliko, če se pomisli, da je industrijskih delavcev okoli 6 milijonov. Položaj je slab in se vsak teden slabša. Po najnovejši odredbi dobivajo nezaposleni podporo 180 dni. Minister se tolaži, da je še večja nezaposlenost v Nemčiji, Angliji in v Zedinjenih državah. Demonstracije brezposelnih v Londonu. V Westminstru je velik sprevod brezposelnih povzročil nemire; zbrali so se v vseh londonskih okrajih, da pošljejo v mestni svet depu-tacijo. Proti njim je nastopila policija na konjih. Demonstranti so nosili rdeče zastave s sovjetskimi emblemi. Godba v sprevodu je zaigrala internacionalo. Predsednik kitajske republike Čangkajšek je bil prisiljen k odstopu Proti predsedniku so se uprli študenti. Zahtevali so avdijenco pri njemu, ki pa ni bila dovoljena. Ob ogromni demonstraciji so v Nankingu udrli v predsednikovo palačo in jo razdejali. V boju s policijo so zahtevali tudi odstop zunanjega ministra. Francoske čete prekoračile kitajsko mejo. Kakor poročajo iz Kantona, so francoske čete prekoračile kitajsko mejo med francosko Indokino in Kitajem na več krajih z izgovorom, da zasledujejo kitajske roparje. Tudi Japonska je opustila zlato valuto. Nova japonska vlada je izdala ostre odredbe v deviznem prometu. Vsako izvažanje zlata je podvrženo strogim kaznim. Mednarodni finančni krogi računajo z inflacijo v Japonski in z velikim gospodarskim kaosom. Enostaven račun znanstvenega strokovnjaka ameriške velebanke. (I. G. B.) Norman E. Towson, znanstveni strokovnjak banke Wa-shington Loan and Trust Company, je sestavil z ozirom na vprašanje delovnega časa naslednji račun: »V ameriški industriji je v normalnih časih zaposlenih 48 milijonov delavcev. Število nezaposlenih cenimo sedaj lahko na 6 milijonov, tako da ostane zaposlenih še 42 milijonov. Vzemimo, da je teh 42 milijonov zaposlenih v šestih dneh po osem ur, torej 2016 milijonov ur na teden. Ce bi pa bili zaposleni po osem ur samo pet dni, bi delali le 1680 milijonov ur na teden. V slučaju, če bi torej delali le pet dni, bi se potrebovalo za isto delo 50.4 milijone delavcev, to je, znatno več kakor v onem času, ko o nezaposlenosti še ni bilo mogoče govoriti. S tem bi bilo ustreženo obenem naraščanju prebivalstva in napredujoči tehniki.« Ta račun se skoro popolnoma ujema s cenitvami, ki jih je sestavila zveza ameriških strokovnih organizacij, ki pravi, da bi ob zaposlitvi vseh delavcev in vpoštevajoč vse potrebne ukrepe, ki se tičejo notranjega konsuma, kakor tudi ekspor-ta, zadostovalo 35 ur dela na teden za vsakega delavca. N. E. Towson komentira svoje številke takole: Pravi cilj človeškega stremljenja je gospodarska neodvisnost. Namen neodvisnosti je, da se pridobi prosti čas. Ta s tehniko in racionalizacijo doseženi prosti čas naj prihaja vsem v prid in ne le nekaterim bogatim in prostovoljnim nedelovnim parasi-tom, ki žive od dobička, dočim armada neprostovoljno nezaposlenih pada v breme dobrodelnosti! Maribor. Koncert rudarskih otrok iz Trbovelj ki se je vršil v nedeljo, dne 12. decembra v dvorani »Union« je, kaikor je bilo tudi pričakovati, nadvse lepo uspel. Pri nobeni prireditvi, kau >M O m o G cL o C/D 03 ® ’3o O o « G cx 5 a > o >N3 O. 03 D. N O. v £*• M Ul O o 3(upujte svoje potrebščine pri naših inserentih. Sirite naš list! Književnost. »Literatura«. Šesti zvezek tega mesečnega časopisa za pouk in umetnost ima zanimive prispevke; Novelo zastopa znani pisatelj Avg. Cesarec. Med esejističnimi članki je treba omeniti K, Racinovo študijo o F. Heglu, Joffejev članek o tehniki bodočnosti, Galogažev prispevek o moderni pedagogiki itd. Ilustracije prikazujejo Hegla, kmet iško vas, ribarje iz Komiže in pa karto Mandžurije, Tudi med beležkami najdemo samo aktualne novice. Delavski šport. SK »Svoboda« Maribor : SK »Rapid« 0:4 (0 : 2). V nedeljo so v skoraj enakovredni igri izgubili mariborski »Svobodaši« prvenstveno tekmo z zgornjim rezultatom. Precej se je poznalo, da je bilo nekaj igralcev pri prejšnjih igrah blesiranih in jih je bilo treba nadomestiti z onimi iz rezerve in mladine. Sodil je g. dr, Planinšek dobro in objektivno. — V predtekmi so igrali naši juniorji z Rapidovimi. Rezultat 6:2 (0:0) za Rapidovce. — Redni tedenski treningi pod strokovnim nadzorstvom naj vas napravijo jake in odporne! —bp. Studenci pri Mariboru PODRUŽNICA »SVOBODE« V STUDENCIH priredi dne 20. decembra 1931 v gostilni Mraz božični večer: Spored: 1, Nastop naraščaja ob 15. (3.) uri z igro »Povodni mo?« v treh dejanjih. Režisira s, Bukovšek Romi. Cene: I. prostor Din 6.—, II. prostor Din 4.—, stojišče Din 3.—. 2, Petje, deklamacije, nastop citra-! ške sekcije in razdelitev daril. Darila se sprejemajo isti dan v društveni sobi. Po sporedu društveni večer. Vozički 50 lutke, Eksportna hiša „LUNA“, Maribor. komad po Din 70*—, 100-— in 115--. STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA »DELAVSKI DOM“ —ss=== V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ==— Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 delavske domove, 2 v Trbovljah, kakor tudi 3 prodajalne in 2 gostilni v Trbovljah in 1 prodajalno in gostilno v Senovem pri Rajhenburgu, v katerih se oddaja blago najboljše kvalitete po najnižjih cenah. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino; delež znaša Din 50*—, vpisnina Din 2‘50. NAČELSTVO. E E E E E e ti ti ti ti ti ti E Civar obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogocuie nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti oo najnižjih cenah/ CENA OBLEK ZA GOSPODE.............................. Din 240*— do 750*—; ZA DEČKE:........................................... Din 200*— do 330*—; GAMBETA OD 11 DO 14 LET:........................... Din 210*— do 270'—; MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET: . . . . . . . Din 130'— do' 150-—; OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET............... Din 110*— do 270*—; RAGLAN:.............................................. Din 650'—; HLAČE:.............................................. Din 90-— do 180'—. Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvorniško cenoi Vrsta Tek. štev. Pazite gornjo ceno Pazite se ored ponaredbami! ■ v nalagajte svole prlhranhc v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6. Posojila dajemo po ugodnih pogojih! Vloge ohreslBJetno m sv, » proti trimesečni odpovedi. Izkoristite naše znižane cene obutve za božično darilo. Opremili smo naše prodajalnice z vsakovrstno obutvijo in smo pripravljeni, da Vas strokovno postrežemo in da Vam dobro priporočimo PRAKTIČNO DARILO VSAKEGA RAZVESELI Vrsta 240 Čeveljčki za Vašo bebo iz enobarvne klobučevine in z mehkim podplatom. Za Vaše ljubljenčke, ko so v vozičku in za po hiši. Vrsta 2861-01 Gumaste deške snežke s toplo podlogo. Vašim otrokom vsekako potrebne za blatno in deževno vreme. Vrsta 1075-25 ii. Jako tanki in obenem topli zimski gumasti čevlj Pozimi so Vam neobhodno potrebni. Najbolje Vam čuvajo zdravje. Vrsta 9315-03 Evo Vam za neverjetno nizko ceno lepih ženskih čeveljčkov iz klota. Za malo denarja velik luksus. Vrsta 3661-00 Visoki čevlji iz finega boksa z gumastim pod-petnikom. Imamo jih črne in rjave barve in v kombinacijah raznih barv. Vrsta 2851 -05 Praktični čeveljčki iz laka ali rjavega telečjega boksa. Dovršeno se prilegajo nogi. Hoja v njih je jako udobna. Vrsta 205 Jako lahki in udobni domači čevlji iz klobučevine z usnjatim podplatom. Za Vašo udobnost po delu. Vrsta 7047 Za gospode smo pripravili udobne copate mikada. Za prijeten odpočitek po delu. V njih se Vam bodo noge najbolje odpočile. Vrsta 9817-61 Po največjem dežju in največjem blatu Vam bodo noge v njih vedno suhe. Prodajamo jih z jamstvom po samo Din 69'—. Vrsta 9775-03 Vedno so elegantni in vedno moderni preprosti čevlji s spono. Imamo jih iz svilnatega črnega ali belega atlasa, ki jih barvamo v istem tonu Vaše toalete. Isti iz pavolnatega atlasa ali žameta za Din 69'—. rrr*.i,>..; Evo za Vas neobhodno potrebnih čevljev za delo. V njih lahko hodite po blatu in ob vsakem vremenu, pa Vam bodo noge vedno suhe. Čevlji za vso druiino 9 parov za Din 601'— Vrsta 9977-27 Čevlji iz finega telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Polšiljasta oblika daje čevljem osobito eleganco. Nosijo se navadne dni in ob praznikih. Model športnih čevljev iz rjavega dullboksa z močnim dvojnim podplatom. Ne prepuščajo vode. Zlasti dobri za lovce in za vse vrste turizma Po delu obujte te tople in udobne copate. Bodo Vam neprecenljive koristi za prijeten odmor. Otrokom: Tople volnene copate . ................ Gumaste snežke • ■ • • ■ Usnjati čeveljčki z gumastim podpetnikom 3 pare skupaj . . Din 29-— Din 49 — Din 49--. Din 127-— Mami: Tople mlkade . . . .........................Din 39’- Snežke Iz gabardena.............................Din 69'- Čevlji Iz lastina , Din 69’ 3 pare skupaj . Din 177'- Tistim, ki so po svojem poklicu prisiljeni delati ol> vsakem vremenu, so te meltonke vsekakor potrebne- Očku: Copate za doma . Din 59^ Galoše . . ■ Din ______ Čevlji iz boksa z gumastim podplatom . Din log^ 3 pare skupaj Din 297_" Vrsta 218 DANES LAHKO OBUJEMO VSO DRUŽINO ZA DENAR, KI STE GA PRED DEVETIMI LETI MORALI DATI ZA EN PAR ČEVLJEV Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!! Jošln Ošlak v Mariboru. - Za konzorcil Izdala In ureiule Viktor Erfen v Maribora