SESTANEK NA KRTIN!
Ko si je Tito nataknil očala na nos, se ozrl po kodrih, plešah, ka= picah in kučmah okrog sebe ter z rahlo tresočim glasom otvoril 1. septembra konferenco nebiokovskih držav v Beogradu, se je nedvom= no počutil najvažnejša oseba na svetu. Vsaj toliko veselja mu je povzročil petdnevni sestanek kot ga fantičku električni vlak. Ge bi jugoslovansko zunanjo politiko sodili po tem, koliko srčnih že Ija izpolni Titu, bi ji morali priznati odličen uspeh. Toda drugo vprašanje je, kakšne koristi prinaša ta politika in kolikšna je cena, ki j o morajo plačati Jugoslovani. Med te Jugoslovane se šte jemo tudi mi, čeprav smo daleč od doma. Zato imamo polno pravico, da konferenco kritično ocenimo. Ne moti nas niti obzirnost do go= s,tov, ki jih nismo povabili, niti pretirana vljudnost ZaPada, ki se noče zameriti nevezanim državam. Cb povodnji omledne hvale, ki kipi iz titovskih propagandnih vrelcev, je nekaj odkritih besedil neprizadete sodbe na mestu.
Samo sklicanje konference je bilo nedvomno težavno zaradi sitno = s ti nekaterih (kot Kube) in kratkovidnosti drugih. Sukarno,Naser in Tito, ki so pokrenili zamisel, so opravili precejšnje delo, da so zbobnali 28 držav.
Tito jih je pregovoril, naj bo konferenca v Evropi (in torej v Ju= goslaviji), ker da evropksi problemi še vedno najbolj ogrožajo ta svet. Naser bi vsekakor raje videl, da bi s e sestali v Kairu in bi svet občudoval Združeno arabsko republiko, a se je dal pregovori= ti; ob prejšnjih obiskih je bilo Egipčanom v Jugoslaviji zel o všeč in s o upali, da se bo konferenca vršila na Bledu. Toda kljub vsem hotelom bi bil Bled premajhen in preveč od rok; Jugoslovani so se odločili, da le v Beogradu lahko pripravijo vse potrebno za kon = ferenco, nastanitev..udeležencev in časnikarjev in zveze s tujino. Namesto v dolini pod Triglavom se je konferenca na vrhuncu odigra la pod Kalemegdanom.
Razlika med takozvanim vrhuncem in stvarno dolino je simbolična. Kajti čeprav je bilo samo sklicanje že uspeh, le ne smemo pozabi= ti, da konferenca ni bila sama sebi namen in da jo je treba soditi po sadu. Uspeh tudi ni mogoče meriti po tem, koliko so titovci ža roli od ponosa, ker so dobro izvedli tehnično stran konference, ni ti po tem, koliko d.omače propagande so uspeli skovati. Še manj je mogoče reči, da je konferenca uspela, ker so za tiste dni z beo = grajskih ulic počistili smeti, pocestnice in kr ošn j-.ar j e, posadili svetlice, okrasili izložbe in postavili svetilke. Beograd ga je pihnil, kot je bilo videti na televiziji po svetu. A za uspeh kon ference to le še ne zadostuje.
Meriti jo treba rezultate. Cilj konference naj bi bil utrjevanje miru. To je tako splošna fraza in tako nedoločeno delovanje, da ga na kratko dobo ni mogoče niti čutiti, kaj šele izmeriti. Včasih ia fraza pomeni le medsebojno trepljanje po ramenih, ki ga je bilo v Beogradu na pretek. Mogoče je namreč preprosto sklepati, da se ne zlažeš pretepati, dokler se trepljaš po ramenih; tor ej utrjuješ mir.
Kaj več. Ido potrebno, da bi bil mir res utrjen. Države, ki se baha= jo, da ne pripadajo k blokom, bi utegnile imeti precej vpliva in bi res pomirjevalno vplivale na mednarodni položaj, če bi razumno in strogo nepristransko presojale razmere, pravično sodile oba bloka in kazale zlato srednjo pot k miru.
0 vsem tem je bilo v Beogradu dovolj govora. A od samega govorje= nja bi le pes poginil. In še med samo konferenco smo žalostno po= grešali razuma, nepristranski presoje in pravične sodbe. Kdo bi rekel, da se je nekaj miši zbralo na krtini, pa so mislile,da so se povzpele na Triglav. Tako zlobna ocena beograjske konferenčen upravičena, -a je opravičljiva, če pomislimo, da so tfb'ögi"Jugös 1 o= vani pet dolgih dni poslušali, gledali in brali govor za govorom iz dvorane v 3 eogradu, pravega zaključka pa ni bilo. Deklaracija, ki je v glnvncm trobila o kolonializmu in takih zadevah (gl.poro= čilo na 14.strani), pač nima tako pretresljivega pomena, da bi bi= lo treba zaradi nje hoditi v Beograd iz daljnih krajev Azije in Afrike.
Ce kaj, je konferenca pokazala, kako omejeni s o mnogi voditelji teh nevezanih držav. S težavo odtrgajo oči od domačega ognjišča . Premajhni so, da bi videli preko plota; le skozi špranjo v plotu se ozirajo na svet okrog sebe. Kolonializem jim ne gre iz glave ii jim še dolgo ne bo šel, ko ga že nikjer več ne bo, z izjemo Sovjet ske zveze in Kitajske? kjer ga pa ne vidijo.
Presneto malo je manjkalo, da se ni konferenca pogreznila v moč = virje lokalnih problemov - Palestine, Sahare, Nove Gvine j e, ab es in ske Somalije in podobnih umišljenih in r-sničnih nezaceljenih ran posameznih udeležencev. Hladno, a.iztreznjevolno deluj e.misel, da so Koroške in Primorske raztresene po vsem svetu.
Kar čudno se je zdelo, ko se je oglasil na primer U Nu iz Birme in pozival k umerjenosti in realizmu. Nehru je sploh mož druge bi re in opazuje svet s filozofskega orbita. Ni čudno, da je skušal usmeriti konferenco k vprašanjem, od katerih je odvisen obstoj te ga sveta. Ni čudno, da ga zdaj Kitajci napadajo, da je sluga impe rializma, ker da je potiskal borbo proti kolonializmu v kot. Vse= kakor je imel dovolj pameti in dovolj poguma, da je postavil sve= tovna vprašanja v vrstni red po nevarnosti in važnosti. Baje se je treba predvsem njemu zahvaliti, da je konferenca poslala za = stopnike k Hruščevu in Kennedyju in se zavzela za mirna pogajanja med njima.
Tudi Tito je dovolj pameten, da ve,kaj jo.najbolj važno.Zaveda se - kot je že nekajkrat rekel - da bo tudi Jugoslovane odneslo z ob ličja zemlje, če se Sovjetska zveza in Združene države začneta ob kladati z vodikovimi bombami. Pameti mu ni manjkalo. Manjkalo pa mu je poguma, da bi to tudi’ odkrito povedal. Več kot pol svojega givora je posvetil marnjanju o hudobnih kolonialistih in podobnih zadevah, kar mu ni služilo v čast kot poštenemu in razgledanemu državniku, Recimo,, da je bilo to gostom na ljubo in zato opravič= Ijivo. Tako opravičilo pa ne volja za krajši prvi dol govora o blo kovskih sporih.
Glede Nemčije je ubral enostavno sovjetsko pesem, ki jo poje že dalj časa. Pregraje preko Berlina ga pač ne motijo. Öe bi mu kaza lo in če bi bilo izvedljivo, bi tudi okrog Jugoslavije postavil podoben-zid, kot so ga komunisti proti "zahodnemu Berlinu.Treba je vendar braniti socializem, čeprav smrdi od pokvarjenosti, kot pred nekaj loti na Madžarskem. Kar se Tita tiče, je Makarios s Cipra žaltavo razdrl, ko je rekel, da Berlin no sme postati koncentra = cijsko taborišče. Zakaj pa ne? Za blagor socializma je vse dovo = Ijeno. V tem oziru je bil Tito vsaj zvest svojim starim nazorom , čeprav so pokvarjeni in čeprav niso pametni, ker bodo Sovjeti -stara reč! - tudi njega pohrustali, če s e preveč okrepe in če za= Čne Zapad popuščati.
O jedrskih poskusih se 'je pa Tito iznebil tako gorostasnih izjav, da jih navajamo v celoti: "Razpravljanje o prekinitvi atomskih po skusov je tudi zašlo v slepo ulico. Še :slah še: ena od zapadnih dr žav,ki se nahaja v Atlantskem paktu -'Francija - se ne ozira na resolucije Združenih narodov o prekinitvi atomskih poskusov,tem = več jih vrši še dalje. A druge .zahodne države,ki ne posedujejo -ki posedujejo atomsko orožje, ne zavzemajo kakih energičnih ukre= p.ov proti temu. Zdaj je stvar prišla tako daleč, da je sovjetska vžada objavila odločitev o obnavljanju ekpe-e-e eksperimentalnih eksplozij nuklearnega orožja. Nas ne preseneča toliko naznanilo o obnavljanju poskusov z atomskimi in vodikovimi bombami, ker bi mo glir razumeti razloge, katere navaja Zveza socialističnih sovjet = skih republik; bolj nas preseneča, da je to storila na dan zaČet= ka te konference miru. Vse to je še poglobilo zaskrbljenost vsega sveta. Smatramo, da so potrebni skrajni napori, da bi obnovili po gaj anj a o tem vprašanju z vso resnostjo in konstruktivnostjo, ker je sedaj odločilen čas, da bi podvzeli nujne ukrepe, da bi prepre čili najhujše."
Tako torej. Ko so Francozi spustili tiste bombe v Sahari,so jih titovci obsojali. Oe bi Amerikanci začeli s poskusi, bi se Tito penil od svetohlinskega ogorčenja.Ko pa jih začno Sovjeti, bi pa "mogel razumeti njihove razloge"! Načelnost brez načel pa taka!
Nihče ni pričakoval od JugQölavi j e, da .bo govorila v prid Zap.adu, pa čeprav je jasno, da bi Tito s svojimi pribočniki pred dobrimi trinajstimi leti bingljal z vislic, če bi Stalinu šlo vse po sre = či in če ne bi Jugoslavi j a uživala zaščite zapadnega bloka; pa če prav je jasno, da bi’ Jugoslovani bili še danes lačni, če bi ne do= bili moke od Amerike; pa čeprav je jasno, da bi bilo konec, samo = stojne jugoslovanske politike in celo samostojne Jugoslavije ti = s tega trenutka, ko bi bil zahodni blok prešibak, da bi držal rav= notežje. Važna lekcija, katero bi morala Jugoslavija naučiti osta le neblokovske države, je ta, da si nevtral-ci in nebiokovci lahko privoščijo razkošje svobodnega mišljenja'in govora edino le zato, ker je zahodni blok dovolj močan, da kroti vzhodnega.
Vsaj tiho naj bi bil maršal! Toda kar je sejal, .to bo tudi žel..
Z njegovim govorom je padel ugled ne le pri tistih zapadnih čini= tel j ih, ki so doslej vedno imeli kakšno dobro b.esedo zanj, ampak je ves svet videl, da so marsikateri poglavarji bivših kolonij go vorili in sodili trezneje in objektivneje. Njihov ugled in vpliv je vsaj na zapadu zrasel, medtem ko je ugled konference kot celo= te padel, dasi so od nje pričakovali mnogo več. '■.
REŽISERJI NAŠEGA PORAZA
"Kairska afera",o kateri piše v stalni rubriki g.Farkaš,j e zares odkritj e,zakaj smo izgubili vojno najprej na političnem polju,kar je potem pripomoglo,da smo jo izgubili še vojaško.Medtem ko se je odločala na bojiščih usoda vsega sveta, so naši politični pigmej= ci v Londonu smatrali kot naj važnej še,kdo bo koga komandiral.Sod= ba o teh medvojnih vladah in politikih je tako porazna,da je po pravici iz sramu vzdihnil pok.Dr.Kuhar, da je ta doba tako žalost na, da bi jo moralo pokriti debela plast zemlje. Knjigo toplo pri= poročamo.
. UREDNIŠTVO
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga "Slovenska Prav= da". Njeno mišljenje predstavljajo le tisti prispevki,ki so podpi sani od izvršnega odbora. Naš naslov: BM/TRIGLAV, London. W.0.1.
or.france jVjar zQ	nevrozo?
Globinska- psihologi j a pozna ne le individualno nevrozo j marveč tud kolektivnoo S tem ni rečeno-s da so člani kakega kolektiyas recimo naro da, kot poedinci nevrotiki» Vsaj treba ni, da bi bili» Če niso nevrotiki mnogi Avstrijci, zlasti v ponemčenih krajih, ni raziskano, a bi bil zanimivo vedeti. Gotovo pa je, da najdemo ne/rottke tudi med njimi» Vs' tp nam pa ne brani, da bi ne-našli na Avstrijcih kot kolektivu znako1 ki kažejo na kolektivno nevrozo»
Ta nevroza se kaže na razne načine, od katerih hočem navesti sam< nekatere» Eden teh znakov bi bila megalomaniia in neprestano hvalisanje povzdigovanje samega sebe na raven drugih, velikih narodov ali celo nač nje. To hvalisanje gre tako daleč, da se postavljajo za središče vsegž sveta tako v gospodarskem kot kulturnem oziru» Da, celo tako daleč sc šli, da so hoteli, da se prenese sedež Združenih narodov na Dunaj.To j; eden od simptomov nevroze in znak kompleksa manjvrednosti, ki ga zakri' vajo s poveličevanjem samega sebe.»
Istočasno pa je ta znak tudi posledica narcizma, ki je tudi oblika nevroze. Je pa v pretirani zaljubljenosti vase, v ogledovanju svojih resničnih in namišljenih prednosti, a obenem v nesposobnosti, najti pravilne odnose do drugih- narodov in jih ljubiti» Prav ta nesposobnost dokazuje da gre v tem primeru .za nevrozo. Le ta onemogoča odpreti se nap-ram drugim narodom, marveč povzroča, da se kdo zapre sam vase»
Da je temu tako, vidimo iz oostopan j a z drugimi narodi, ki jih srna' trajo za manjvredne; po nj ihovem mnenju le ti, zlasti Slovenci, niti mo' liti ne znajo,» Oe hočejo, da :j ih Dog usliši, morajo nemškutariti. Slo' venci ne morejo biti zvesti državi, marveč morajo postati Nemci, da ji bodo zvesti» Pri lem pozabijo, da so prav Velenemci že dvakrat porušili državo: najprej v prvi svetovni vojni, potem pa za časa Hitlerja» Niso bili Slovenci in Slovani, marveč Nemci sami»
Tretji simptom kolektivne nevroze je strah» ;,Angst-angtna;,o Ta je na dnu vsega njihovega napačnega, nevrotičnega zadržanj a napram manjšinam- V čem. se kaže ta strah? Ce dobe Slovenci in.Hrvati svoje pravice, je država' v nevarnosti» le dobe Slovenci, pravico učiti v šolah slovenščine in se morajo tudi •'Nemci'1 (v resnici poturice) učiti jezika, ki so ga zatajili, da izgine i nemščina i država» le se vseli kak Slovenec na slovensko ozemlje,, je to ''Unterwanderung'', torej nekaj takega kot torpediranje države in. nemškega naroda. Ne recite, da govore tako iz hudobi-je;_ o ne 1 Oni so prepričani, da je tako» In prav to je dokaz, da v njihovi duševnosti ni nekaj v redu» Ta neopravičen strah je znak kolektivne nevroze»	' :	, s
četrti znak je nesposobnost obiektivno presojati položaj in objektivno, z odprtim srcem srečati drug narod, s katerim živijo v isti državi» Objektivno presojati položaj» Niso Slovenci, ki hočejo posloveniti Nemce, marveč Nemci, ki ponemčujejo Slovence» Pa kaj vidimo?. Vpijejo, da je njih narodnost v nevarnosti, ker' da hočejo Slovenci posloveniti Nemce» Tak pojav je znan iz .globinske psihologije. Imenujemo ga proiek-ci jo ali projeciranje lastne notranjosti in lastnih namenov na drugega.. To, kar je v meni, pripisujem drugemu. Saj je znana prilika o volku in jagnjetu ob potoku»
Prav tako ne presodijo kako nedosledno je njihovo početje: za svoje rojake na Južnem Tirolskem zahtevajo.vse pravice, da celo ločitev od Italije; sami pa onim, do katerih bi mogli pokazati pravičnost, kažejo samo krivičnost, ker jim ne*dajo niti del tega, kar zahtevajo zase» Pa je že Kristus povedal kot znak:resničnega, normalnega človeka, da je do bližnjega tak, kakor želi, da bi bili drugi do njega» Pravim za normal-nega človeka, tudi za narod, ki je uravnovešen. Prav ta nesposobnost pri Avstrijcih pa dokazuje, da niso normalni, marveč duševno bolni, nevrotiki» Izgovor: na Južnem Tirolskem so drugačne razmere, je prazen.
Pred sto leti so bile na Koroškem. take, kot so danes na JužnerrČ Tirolskem» Pa so se sprementle radi krivičnega postopanja Avstrijcev, Normalen narod. b.L priznal to dejstvo in bi skuša-l krivico popraviti» Tu pa ni soo-sobnostL to spoznati; oni so prepričani? da je tako^ pravilno gledati ne morejo, ker jim kompleksi branijo»
Kaj šele objektivno presojati sonarodl Objektivno presojati se pravi: gledati na sonarod z božjimi očmi* z očmi Stvarnika;, ki ga je poklical v bivanje* mu dal sposobnost življenja* priznati mu pravice* ki mu jih je dal Stvarnik in priznati njegovo samobitnost kot dar božjioOj kako daleč.so Avstrijci* tudi cerkvene oblasti (pa tudi■Italijani)od te sposobnosti! Oni vidijo samo sebe. Ko gre zanje* tedaj zagovarjajo samo-določbo* željo naroda; ko gre za druge* to tajijo» Hočete boij šega .dokaza* da gre za kolektivno nevrozo? Ce pa zanikate to* morate pa priznati* da gre za kolektivno zlobo»	.:
Kompleks manjvrednosti
Zanimivo bi bilo raziskovati* odkod prihaja le ta nevroza*kaj jo je povzročilo» Pa to ni naše delo» To naj bi napravili avstrijski psihologi* saj jih je dovolj in so analizirali že nevrozo Nemcev* Hitlerja in vedo povedati o nevrozah drugih narodov* o sobi pa ne* ker se imajo za normalne! Pa že to je znak nevroze, Le bi pa se tega lotili in pripravili pedagoge v vrstah laikov in duhovnikov do spoznanja resničnosti, bi storili največjo uslugo sebi in svojemu narodu. Potem bi se utegnilo zgoditi* da bi postala Avstrija centrum in žarišče,okoli katerega bi se zbirali drugi narodi. Takšna pa* kakršna je, je le ječa za vse*.ki so še pod njo, ker jim ne prizna pravic, ki jim po naravi gredo, Samo odprto srečanje z narodi* s katerimi živim pod isto državno streho* omogoča uresničiti božjo zamisel o narodu in vršiti poslanstvo, ki mu je dano od Stvarnika. Ne pa govoijenje,_
čeprav se ne spuščam v raziskovanje vzrokov in virov kompleksov» ki ovirajo Avstrijce postati to, kar žele* da bi biti, hočem vseeno pokazati na enega* ki se mi zdi zelo važen. Je to nepristnost* neresničnost naroda samega» Vemo* da je večji del avstrijskega naroda ponemčen, potujčen. Narodnost in materinski jezik sta božja darova,; ki spadata k' naravi človeka in sicer k onemu delu narave, ki je človek ne sme menjati, ne da bi postal neresničen» Resničnost pa je prvi pogoj za pravilni razvoj osebnosti. Kdor pripada po rojstvu enemu narodu, pa se izdaja za drugega* ni resničen in s tem onemogoča razviti se v resnično osebnost. Posledice so sicer v podzavesti, pa tem bolj nevarne. In prav ta podzavest je ona sila* ki povzroča nemir, nepristnost* neznačajnost* vihravost* ^pripravi j enost k izdaj stvu* brutalnost napram narodu, iz katerega so tzsU» . Nastij e je. samo maska* pod katero se skriva ta zavest nepristnosti tn, torej kompleks manjvrednosti.
Seveda pa niso brez krivde. Slovenci^na Koroškem in Primorskem» -Ustimo ob strani Jugoslavijo* ki noče vršiti svojega poslanstva kot materne dežele».Nima interesa na Slovencih* ker je komunizem v Jugoslaviji v službi velesrbstva, nima interesa na Koroških Slovencih, ker niso komunisti (če bi bili, bi jih pognala v avstrijsko socialistično stranko) in ker doživlja gospodarski polom» Gospodarstvo Jugoslavije je kljub vsemu kričanju na tieh. Cebi ne bilo* bi radio ne bil poln poročanja o produkciji* marveč bi producirali, pa molčali.* bi ne gonili vedno obljub o zvišanji- standarda* marveč bi ga zvišali. Ker pa so na tleh* jim je šiling ljubši kot narod. Zato molče! Pa ne le molče: sami sebe tolčejo po ustih: na zborovanju neblokovcev zagovarjajo tezo o samoodločbi narodov v Afriki, Aziji, so pa tiho, ko gre za samoodločbo lastnega naroda* ki sosednji narod kljub obljubam in obveznostim zatira» Kakšna ironija!
r,T _ Krivda, koroških Slovencev je osnovana v naravi in pa pridobi i ena ia era strani mehak, nestanoviten* negotov značaj* brez hrbtenice pri-^ Pravi j en klecniti pred Nemcem* na drugi strani čut manj vrednosti, ko gre za.stik z Nemcem» Le bi bili koroški Slovenci vsaj toliko zavedni knt
oblmw^kl alL forlški> bl bUa Koroška drugačna» Potrebno bi se bilo
nÄÄoblU v vzroke pojavov’ kl smo jlm prlža °r' ÄH*
sebej obravnaval)"	S,
Xo obnašanje se da psihološki razložiti,	^
to	J'e n“.Ne rečem” kdo Jo? ker ni osebnost. Ni nič!
j-o, Kar je* ker noče biti; ni to, kar bi hotel biti, ker ne more biti ^ človek* ki se dela* da je. nekaj, kar ni. Bog pa’hoče la je nekaj
Ni
Postavil ga je v okolje In hoče^ da se v njem znajde,, da v nj em s pomočjo darov* ki mu jih je dals njegovi Individualnosti lastno raste? se razvija v čim popolnejšo osebnost*
K okolju pa spada tudi pripadnost nekemu narodu In jeziku» Tega sl človek ni Izbral sam In tudi nima pravice sl ga sam Izbirati ter menjavati? ker mu je dano od narave In torej od Boga» če pa to vseeno stori? je lažnlk? je neresničen človek? se dela nekaj drugega kot pa je v resnici»
Že tako je vzet pogoj za Izoblikovanje resnične osebnosti» Vsak narod Ima svojskosti? posebnosti? ki so samo njemu lastne In te ostanejo? čeprav se človek Izjavi? da pripada drugemu narodu» Menjava jezika nič ne spremeni? ker spremeniti notranje nastrojenosti ni dano človeku» Tako ostane človek v notranjosti pripadnik _	naroda v katerem je
bil rojen? na zunaj pa se dela za pripadnika drugega naroda» Mar to ni neresničnost? Tak človek ne more nikoli razviti resnične osebnosti? ker je že v korenini lažnjlv»
Posledica tega je konflikt v notranjosti duše; konflikt med podzavestjo? ki se dela? da pripada drugemu. Tako nastajajo v duši? v globini duše kompleksi» In en tak je kompleks man 1 vrednosti» Tak človek je negotov? podzavest mu očita lažnjlvost? je sam v sebi razdrt? razdvojen»
To kaže na eni strani v klečeplaznostl napram narodu, h kateremu se zavestno Izjavlja; na vse mogoče načine skuša zakriti svoj Izvor In se dela bolj papeškega kot je papež sam; pojavlja se šovinizem? na drugi strani pa odpor? sovraštvo do naroda? h kateremu v resnici pripada» Ta ga žene v dejanja? ki merijo v uničenje tega naroda» S tem upa Obrisati resnico? pomiriti podzavest? pa nadomestiti? kar mu manjka? da bi bil enakopraven član naroda? ki se mu je zapisal» Seveda je vse to nedostat-no» Nič zavestnega ne more nadomestiti tega? kar jev naravi In tak človek ne bo nikoli enakopraven član naroda? za katerega sl prizadeva»
Ker pa se narava prisiliti ne da In naravni darovi tudi stoletja ostanejo? zato tudi razvoj In stoletno pripadanje drugemu narodu stvari ne spremeni» Pojavi se posebnost takega prisiljenega vnarodovanja v tuj narod: neodkrltost, potuhnjenost? sebičnost? nezanesljivost? kot vidimo pri pripadnikih odpadlih? v krajih? kjer so se alt naravno asimilirali? se pomešali med seboj? kot n»pr» v Vzhodnih Tlrollh? zlasti v Iseltalu (dolini Zale)? pa tudi po Koroškem? kjer se sami ponemčujejo ali so prisiljeni se ponemčevatt» Tl ljudje so skozi rodove pripravljeni menjati svoje mnenje? svoje prepričanje, ker nlkakega nimajo tn ga ne morejo l-metl» 3o v notranjosti razdrti tn jim tega razdora nihče ne more odvzeti Izgubili so dragocene sposobnosti svojega naroda (izgubili: ne puste j IT-do veljave)? niso sl pa pridobili lastnosti drugega naroda. Zato je treba več kot nekaj deset - ali stoletij, In še krt se mora mešati»
Prvi pojav? ki ga vidimo zlasti na Koroškem je? odpad od vere; pot v liberalizem» Nekdaj polne cerkve po Slovenskem? postanejo prazhe?ko je kraj ponemčen» Jasno: človek? ki je zatajil svoj narod? je pripravljen zatajiti tudi svojega Boga In odpasti od Cerkve» Drug pojav j e'pripravljenost stopiti v skrajne organizacije? ki Imajo namen? pripomoči do ne-omejne oblasti narodu? za katerega se Izjavljajo. In med udi teh organizacij so odpadniki najhujši priganjači? najbolj strupeni In zagrizeni šovinisti» To je razložljivo s čutom manjvrednosti? z nemirom In negotovo s t j o v no t ran j osti du s e» Ko ro sk a nam ie lep dokaz za i- p.
seunosLL oapaam.Ki.? janrcarj l nikoli ne bodo» Osebnosti, ki eledain in
Neznačajno st
„štev-^es^_________________KLIÖ_TRIGim________________---S tran__7i__
sovraštva do naroda iz katerega so izšli, pa čeprav vsak dan molijo k Bogu ljubeznio
Tudi to vprašanje se mi zdi zelo važno. Lotili naj bi se ga psihologi in se ga oprijeli vzgojitelji» Gre za grehe in ovire, ki- onemogočajo izvršiti nalogo, ki je izročena in zaupana človeku od Stvarnika» Lotili naj;bi se ga politiki, ki v svoji kratkovidnosti podpirajo potujčevanje, a s tem delajo svoji državi in narodu dvojno škodo: najprej si vzgajajo nesigurne in pa odurne državljane, nepoaobne objektivnosti in človeškega dostojanstva, na drugi strani pa'nezveste državljane, ki so pripravljeni ob vsaki priložnosti uskočiti, če jim-le kaže»
Pred kratkim sem bral, kako si prizadevajo Avstrijci dokazati, da so povsem drug narod, kot pristni Nemci iz ''rajha1'» Kažejo na jezikovne svojskosti, na svojskosti običajev itd, Skoda, da ne pokažejo na resnično razliko: večinoma niso pristni Nemci, ker imajo v sebi slovansko kri in duševno razdvojenost, ker so zgrajeni na neresnici; niso,kar se delajo, da so» Odtod vedno manjša zvestoba državi in sploh interes na nj ej »
Zdaj, pa še eno misel nernčurjem in itaiijanašem: Mar menite, da vas zavedni Nemci in Italijani spoštujejo? Nel Rabijo vas, rabijo, ne pa spoštujejo» Saj neznačajnež; in poturica je neznačajnež, ne zasluži svojo narodnost in jezik, je pripravljen storiti isto, kadar se mu bo ponudila priložnost» Največjo škodo pa imate sami, ker ste si in se,če v tem vztrajate, še vedno onemogočate postati polnovredni ljudje, osebnosti, marveč ste maske, pseudopersone, paosebnosti»
A kaj, ko ste nesposobni-spoznati pomen povedanega in pravilno presoditi položajl	. •
; PISMA UREDNIKU
SODELOVANJE V TRSTU: G-.urednik! Položaj v Trstu se mi zdi mnogo bolj -nevaren,kot je poročal Vaš dopisnik in kot ste Vi komentirali v uvod= niku (KT 266) , Zaradi političnih nasprotstev, prepirov in pomanjkanja sodelovanja med slovenskimi političnimi voditelji se navadnim ljudem vsa>stvar.dozdeva neumna.in brez smisla. Zato izgubljajo zanimanje za politiko.in posredno tudi ugaša narodna zavest. Saj koncem koncev naj bi bil cilj politike izboljšanje življenja.Ge se od manjšinske politi ke zaradi nasprotij, ki ste jih še vse premalo opisali, ne more priča kovati, da bo pripomogla k temu cilju, je jasno, da ne bo. privlačevala ljudi. Izumiranje Slovencev je nujna posledica tega dejstva. ,r
,	■	V .P.
_VER-A, CERKEV IN^NARQD: .G. urednik! Dr .Kisovec je menda eden od tistih romantičnih duš,ki jih napihuje samo navdušeno slovanstvo, Temu pri= pisujem dejtsvo,da ni nekoliko bolj razumno raziskal svojo trditev, da bi,uvedba staroslovenskega jezika v slovenskih cerkvah preprečila od= narodovanje v mešanih krajih. Tudi č.g.Rekar, čeprav dolgovezen,ni do jel bis'tva. Treba je vendar razlikovati med liturgičnim jezikom in je zikom, v katerem duhovnik občuje z verniki. Kar se liturgičnega jezi= ka tiče, mi je nerazumljiva staroslovenščina prav toliko pri srcu kot nerazumljiva latinščina; na žalost namreč nisem tako bister kot dr.Ki sovec,ki razume staroslovenski- jezik, niti kot č.g.Rekar,ki razume latinščino. Toda na srečo. je mogoče kupiti mašne bukvice, v katerih je cela maša natisnjena v slovenščini. A kakršenkoli liturgični jezik je v veljavi, .za narodno zavest ali za odnarodovanj e je vendar edino va= zen le živi jezik, v katerem duhovnik pridiga, spoveduje, uči in glas no.moii, saj.v latinščini večinoma le momlja. Kako naj bi starosloven s»ci jezik, pri tem pomagal, mi ni jasno in mi dr .Kis o ve c ni razložil. Ali res misli, da bi bilo narodno vprašanje rešeno, če'bi ha Koroško Pripeljali cel vlak bradatih unijatskih popov iz Ukrajine? Po izkuš = Rjah iz begunskih taborišč sodeč bi se ti popi preje naučili nemščine kot slovensščine.
P.K.
_	l.nrednik! Ugotovitev g.Jamnika (KT 263), da med jugoslovansko
vlado m Vatikanom po dolgoletnem pogajanju sestavljen in sklenjen konkordat ni bil ratificiran od Beograda, je pravilna. Toda navedel ni Vaznega državnopravnega razloga za tako postopanj e.Večina narodnih po=
slancev je Lila namreč mnenja,da Li se dala z ratifikacijo katoliški Cerkvi kot izvendržavni internacionalni organizaciji prevelika eks = teritorialnost in priznalo preveč suverenih predpravic napram os ta = lim krščanskim, židovskim in muslimanskim verskim skupnostim v državi. Enako je pozabil navesti, da tudi Rim ni ostal dolžan s politič= no represalijo, ker se je v tem primeru hitro in spretno poslužil starega rimskega načela "do ut des".
Ker tedaj parlament, s to j eČ na načelu enakopravnosti vseh verskii organizacij, ni mogel odobriti postopanja vlade, je tudi Vatikan kot politična in državna organizacija, v svoji posvetni državni politiki a ne v svojem božjem poslanstvu spremenil taktiko in odpovedal ver^ sko koncesijo odnosno "pozabil" obnoviti v principu po božjem navdah njenju že pred več kot tisoč leti dovoljeno bogoslužje na staroslos venskem jeziku.
Nikar se ne varajmo, da je v današnji napredni dobi narod res še tako zabit in naiven, da ne bi razumel in pravilno ocenil takega po= stopanja rimskih božjih namestnikov. Öe pa ljuds tvo molči, je to samo zato, ker se v svojem kulturnem napredku ne mara vmešavati v pri= vatno versko življenje posameznika ali pa ker j e, na žalost, vera in dosledno temu tudi latinščina večini postala že deveta briga.
Toda vsakemu razumniku in rodoljubu je danes jasno, da takšno neprijazno postopanje italijanskega Rima ni neko božje poslanstvo ampak navadna politična ali diplomatska "chantage" odnosno politični "kš-eft" in neokusna trgovina z verskimi čustvi in obredi,kako je to bilo v srednjem veku z odpustki ali pa za nas nesrečna politična zavojevana gonja nemških škofov in oblastnikov proti slovenski litur -giji apostolov sv.Cirila in Metoda.
Mene ne bo nihče z nobenimi sofizmi prepričal onumestnosti la -tinske (staroitalijanske) liturgije,pa tudi ne pomiril s tem,da .se v zadnji dobi že sme, baje na podlagi neke posebne milosti Rima, čita= ti v cerkvi tudi slovenski prevod latinskega evangelija. To je za me ne samo še en dokaz več,da se nas kot pohlevno in ponižno ljudstvo hoče odpraviti z drobtinicami,ker nam ne privoščijo kruha.
Pri stalnem napredovanju narodne zavesti in ponosa se bo pa to preziranje stare prdvice do narodnega obreda in s tem nepravično po= tujčevanje in odtujevanje najsvetejših verskih opravil v bodočnosti' kruto maščevalo ne samo na škodo rimske latinske Cerkve ampak, na ža lost, verjetno tudi na škodo vesoljnega krščanstva, ki gre vsled pro tiverske gonje že danes težkim časom naproti.
Dobri in pravi kristjani zato ne bodo prenehali z borbo za obno vitev in vzpos tavitev-narodne liturgij e, saj bi samo na tale način ljudstvo ostalo bolj navezano na verske, vsaj v glavnem razumljive obrede in krščanstvo bi mu tako zares postala prava,narodna vera.
Dr .T.Kisovec
NAJBOLJŠI ŠAH IST
Bruno Parma, vnuk Viktorja Parme,skladatelj a "Mladih vojakov" in o= krajnega glavarja,ki s,o ga Avstrijci med prvo svetovno vojno prega= njali zaradi njegovega slovenstva, j e na svetovnem mladinskem šahov= skem turnirju v Haagu, postal svetovni prvak. Rojen 1941.v Ljublja= ni. Smatrajo ga za najbolj nadarjenega mladinskega šahista v Jugo = slaviji. Zdaj sodeluje na mednarodnem veleturnirju na Bledu.
V Ljubljani sta bankrotirala oba zavoda, za. s tanovar^sko izgradnjo,za družni in okrajni.Sredstva za stanovanja so bila porabljena drugod: javna skladišča,opekarna,komunalne naprave. Kaže, da bodo pri za = družnem zavodu opeharjene stotine vlagateljev-naročnikov za stano = vanja, ki so že v celoti ali deloma vplačali svoj delež.
,Dočim je doslej veljala republiška registracija avtomobilov (oznaka republike in številka avtomobila),bodo odslej vsi avtomobili regi = strirani zvezno: oznaka okraja in številka vozila. Nekateri sprav = Ijajo to spremembo v zvezo z napovedano ustavno reformo.	(ds)
Št;ev.2§8_.________________.KLIG_TRIGLiYi__________________S tran _9„
V---
VEKOSLAV FARKAŠ
RAZGLEDI
Ante Smith Pavelič: KAIRSKA AFERA,, .
Savremenücove Sveske 2> Paris I96IS 120 stranio
GoAnte Smith Paveltcs avtor na splošno dobro sprejete in obširne študije ^DroAnte Trumbić - Problemi hrvatsko-srpskih odnosa'1 (izdanje ''Hrvatske Revije"s I959)s je nedavno objavil v izdanju pariškega neodvisnega SAVREMENIKA novo delo, ki obravnava tako zvano kairsko afero iz leta I942o Uvodoma pravi pisec sledeče; "Politična5 diplomatska in vojaška dejavnost jugoslovanske vlade in ostalih uradnih činiteljev jugoslovanske vlade in o.stalth uradnih činiteljev jugoslovanske politike v izgnanstvu za časa druge svetovne vojne je širši javnosti slabo pozna-na» Vzrok jev temp ker niso vladne in politične osebnosti ali pa tisti, ki so ppučent, ničesar temeljitega objavili o celi zadevi, V vrsti številnih in težkih spopadov, prepirov in afer uradne jugoslovanske emigracije je imela tekom leta 1942.posebno mesto afera, ki so jo v Londonu imenovali kairsko, v Kairu pa londonsko. Čeprav je imela ta afera odločilni vpliv na razvoj političnih in vojaških prilik v jugoslovanski emigraciji, pa tudi na odnošaje v sami vladi, se je doslej o njej pisalo sorazmerno malo, tisto, kar pa je bilo objavljenega, pa je bilo le delno in enostransko, ali najpogosteje iz čisto osebnih pobud. Tako je ta afera še vedno zavita v neko čudno tajnost. Namen te knjige - dejansko le poglavja iz širšega dela o jugoslovanski emigraciji za časa minule vojne - je sine ira et studio prikazati Kairsko afero na podlagi doslej razpoložljivih verodostojnih podatkov in dokumentov, ter s tem vzpodbuditi one, ki vedo še kaj zanesljivega, da to obj avi jo, ,,
Ob zaključku razprave citira g,Pavelič knjigo Sir George Rendel-a "The Sword and the Olive" (str,215; London 1957,) z naslednjim komentarjem; ", o o sodbo, ki jo je izrekel o Kairski aferi Sir George Rendel,britanski ambasador na jugoslovanskem dvoru, je najbližja zgodovinskl resnici in popolnoma osvetli ves mrak okoli te afere in njene porazne posledice za usodo kraljevine Jugoslavije, Na nekem mestu v svojih spominih je veleposlanik Rendel zapisal, da je zaradi Kairske afere 'ugled jugoslovanske vlade stalno padal in da so bile s tem postavljene osnove tistega nezaupanja in nespoštovanj a v pobegle jugoslovanske politike,ki so nam (Britancem), pa tudi večini jugoslovanskega ljudstva omogočile, da smo jih po dveh letih gotovo brez očitka vesti zapustili in sprejeli Titovo proti-monarhistično revolucijo,' "
Med uvodom in gornjim zaključkom je g,A, Smith Pavelič povezal goro zaupnih dokumentov in sejnih zapisnikov ministrskega sveta, navajajoč ponekod knjige, kot ono■ ambasadorj a Sir Georgea, celotna podoba je porazna, Dokumente je goPavelič dobil neposredno od enega glavnih sodelavcev v tej aferi, generala Bore_Mirkoviča, ki živi zdaj v^Londonu,
Močem navajati podatke iz te knjižice; smatram, da j e nujno za vsakega bralca KLICA TRIGLAVA, ki bi rad dobil jasen odgovor, kako da je Jugoslavija postala komunistična in da smo se mi znašli v emigraciji,da jo prebere od začetka do konca. Predvsem je to tudi važno, ker je to delo šele. začetek vrste takih razprav, ki nam bodo pojasnile, kaj se je dogajalo v jugoslovanski emigraciji od leta 1941, V intervjuju, ki sem ga imel pred časom s tajnikom HSS g,dr,Krnjevičem, je ta izjavil, da pripravlja svojo verzijo o dogodkih v medvojnih vladah. Podobno delo pripravlja tudi g,Radoj e L,Kneževič, Ni izključno, da to delajo tudi drugi soudeleženci teh dogodkov. Pravkar objavljena "Kairska afera" utegne ta proces pospeši ti o
Do nedavnega se je skoro nam vsem zdelo, da smo bili mi ki smo se med vojno nahajali v domovini, v glavnem krivi, za nesrečo, v .kateri sc zdaj nahaja naš narod, 0 medvojnih dogodkih smo v emigraciji pisali veliko, ničesar nismo skrivali ali smatrali kot zaupno, 0 dogodkih v londonski emigraciji.za časa vojne oa je vedel eden več drugi manj, toda
vse skupaj je.bilo precej-megleno, "Kairska afera" meče .svetlo luč na col teh dogodkov.
Treba pa je opozoriti na nekaj, kar naj ima vsak bralec te knjige stalno pred očmi: glavni igralci v Kairski aferi so bili Srbi, srbski
_Stran_lO_.___________________KLIC^TRIGLiVi.................■ ^Štev«268j.,
ministri, gcnorati, majorji itd», na eni in na drugi strani» V nekem pogiedu je kairska afera tipična in tradicionalna srbska afera ; površen bralec utegne priti do zaključka, da Hrvati in olovenci niso imeli ničesar zraven» Vsekakor niso imeli neposredne vloge, posredno pa prav gotovo» Krivčno bi bilo zaključevati, da so samo Srbi krivi cele sedali j e naše nesreče. Kairska afera je, kot g»Smith Pavelič pravi, le ena '''v vrsti številnih in težkih spopadov, prepirov in afer uradne jugoslovanske emigracij e o11	...
Ni dvoma, da bodo gotovi hrvatski krogi' skušali izkoristiti to knjižico, da bi z njo ;,dokazali'', da so Srbi bili in ostali imperialist bizantinci in mnogo drugega» Takim Hrvatom bo ;,Kairska afera'1 nudila pomemben material, za verbalno masakriranje Srbov. Takim Hrvatom bo povsem razumljivo in pravilno stališče hrvatskega dela uradne jugoslovanske emigracije v Londonu, ki je hotela vsako in najmanjšo ''afero'1 med. Srbi izkoristiti ''za dobro hrvatskega naroda'1, nadaljujoč s tem predvoj' no politiko dr.Mačka, ki je enkrat bil v Združeni opoziciji proti knezu Pavlu, drugič pa ob knezu Pavlu proti demokratski opoziciji.
Mas Slovence kajpak zanima, kaj je počel slovenski del .uradne jugoslovanske emigracije za časa vojne, v prvi vrsti dr.Miha Krek» Zelo verjetno je, da sam g.dr.Krek ne bo kaj kmalu izdal spominov o teh dogodkih, čeprav mu priznavajo, da je poskušal pomiriti vročekrvne srbske in hrvatske glave v jugoslovanski vladi»
Prvi leti, 1941. in 1942., ko so bili Britanci in zavezniki v glavnem v defenzivi, iz okupirane Jugoslavije pa so prihajali glasovi o bratomorilni vojni, o Pavelićevi NDH itd, je obstojalo v britanskih vplivnih krogih mnenje, da je Jugoslavija nemogoča in da je treba oživiti nekakšno novo Avstro-Ogrsko, ustvariti nekakšno podonavsko federacijo ali nekak Intermarij od Haitijskega do črnega morja» Kaže, da je tudi med Slovenci ''uradne emigracij e'1 obstojala slabotna vera, da bo Jugoslavija obstala. To je bilo do neke mere razumljivo, saj so imeli dovolj prilike, videti strašne prepire med londonskimi Srbi in Hrvati» Ta nevera v bodočo Jugosl avi j o . j e izzvala željo, da se nekako ''zavaruje bodočnost slovenskega naroda'1, pa se je na pisarni g.dr.Kreka v Kingston Kouse v Londonu pojavil napis ''Slovenski narodni odbor1'! Nekateri jugoslovanski usmerjeni Srbi so protestirali, ker jim ni bilo jasno, da podpredsednik jugoslovanske vlade ustanavlja poseben nacionalni odbor,ki ga niso niti Hrvati imeli» Da bi 'zavaroval bodočnost slovenskega naroda1' še bolj, je g.dr.Krek, podpredsednik jugoslovanske vlade, postal predsednik Intermarija, organizacijo, ki je zahtevata vzpostavo federativne ali konfederativne evropske države med Nemčijo in Sovjetsko zvezo; na tem položaju je g.dr.Krek ostat še dolgo časa po vojni. Intermarium je zanikal obstoj Jugoslavije in bi naj bil federacija ali konfederacija v glavnem Poljakov, Cehov, Slovakov, Avstrijcev, Madžarov, Slovencev in Hrvatov, medtem ko Srbi niso bili navdušeni za to idejo»
Vse to, kar se je dogajalo na ozemlju okupirane Jugoslavije in v medvojni jugoslovanski emigraciji, je preteklost. V kolikor bomo več in boljše poznali to preteklost, toliko boljše bo za bodočnost» Čitalec ■'Kairske afere1' bo pogrešil, če si bo privzel vlogo sodnika in izrekal sodbo nad jugoslovanskimi.politiki, generali in majori. Kakršen je narod, takšni so tudi politiki, generali in majorji! Brez potrebe je tudi razbijanj e.glave s špekulacijami, kaj bi bilo, če ne bi bilo afere in vseh ostalih številnih spopadov, prepirov in afer»
Ante Smith Pavelič:
KAIRSKA AFERA
10/-
pri Poverjeniku "Savremenika"
Mil orad Marcetič 7 Chesterford Gardens London M .V/,3.
Tudi letos lahko voščite Božio
in Novo leto v svojem jeziku !
Pišite po. cenik in prospekt s
slovenskimi, hrvatskimi,srh3ki =
mi (cirilica!),poljskimi in an
gleškimi voščili.
PICA PRINT, 416 Southhury Rd. s	E n f i e 1 d,Middx
Štev,. 268^
KL I TRIGL iVA____________________S tr an_ll ^
LJUBO SIRC“
OBSOJEN NA SMRT
(Po angleškem Izvirniku priredili sodelavci KLICA TRIGLAVA)
Koncem maja 1947 je OZNA zaprla skupino droNagodeta» ki je Iskala stlkovz opozicijo v Zagrebu In Beogradu In upala v zahodne zaveznike» Zaprli so tudi Ljuba 3lrcas ki je bil eno leto pri partizanih; kasneje pa prijatelj z angleškim konzulom» V Centralnih zaporih Slovenije?blv-šl umobolnici za Ljubljanico; so ga pričeli zasliševati»
ZASLIŠEVANJE IN ZLOM
Anbrož; ki me je tretji dan po aretaciji prijel v roke, me j e zasliševal še tistega večera In nato vsako nočs noč za nočjo» Pojasnil je, da podnevi nima časa za zasliševanje, ker je preveč zaposlen» Meni podnevi niso dovolili spati» Komaj pa sem zvečer zatisnil oči, me je stražnik zbudil In me z veliko naglico odvlekel na zasliševanje»Ne spominjam se več točnega zaporedja dogodkov tistih dni» Vse se ml je nekoliko pomešalo» Le posamezni prizori so se ml globoko vtisnili v spomin» Ambrož je hotel vedeti, ali je Nagodetova skupina Pravda med vojno Imela obveščevalno službo» Povedal sem mu, da jo je organiziral Zupan, ki so ga pa fašisti zaprli leta 1941» In je umrl v Italiji» Za njim se nihče ni posvetil temu delu» ''Kje pa,'1 je oporekal Ambrož» ‘'Prav gotovo ste Imeli obveščevalno organizacijo'v1 celo noč sva se prerekala o tem vprašanju»
''Povejte ml o ljubezenskih odnosih vaše zaročenke z I tal l j anl,''ml je ukazal neke noči» Zavrnil sem ga, da je bila Katja stara 12 let, ko se je začela vojna» Ambrož je za trenutek umolknil, nato pa.je začel na novo: ''Kaj je vedela o vašem kriminalnem početju?1' "Nič,“ sem odvrnil, kar mu ni zadostovalo In me je pričel razvlečeno zasliševati o Katji In njenih starših» Dekle v resnici ni Imela pojma o moji politični dejavnosti] vendar so jo aretirali In zasliševali cel dan»
Nekoč ml je med zasliševanjem Ambrož dovolil, da grem na stranišče» Luč je bila pokvarjena, pa sem se zaletel ob vrata In sl polomil očala» :'Zdaj bo pa vaša mati rekla, da smo vas pretepli,'1 se je jezil Ambrož» Rekel sem mu, da to pač ne bi Imelo smisla, 'Zakaj pa ne?'1 se je pomembno nasmehnil Ambrož, ‘'Včasih je zelo učinkovito,'1
Nekajkrat so me zasliševali,.o denarju Pravde, o čemer nisem Imel dosti pojma In sem le vedel povedati, da sta leta 1941 prispevala za Pravdo Dušan Sernec, kasnejši član ; regentskega sveta, In trgovec Jelačin, čigar sin je bil komunist» Ambrož pa ml je naznanil, da je dr »Nagode razpolagal ___ z velikimi vsotami denarja, kar ni bilo res» Nekajkrat je med zasliševanjem stopil v sobo nekdo v uniformi polkovnika Ozne In Ambrož je vsakokrat vstal In se mu spoštljivo priklonil» Mož je bil Niko, tedanji šef Ozne za Slovenijo,	i .
Kadar me niso zasliševali, je vladalo pravilo popolnega molka»Celo brivec v uniformi, ki me je bril enkrat na teden, ni govorit z mano»Zelo so tudi pazili, da zaporniki ne bi videli drug drugega In je bilo prav smešno, kako me j e stražnik včasih porinil v kak kot, da se ne bi srečala z nesrečnežem, ki so ga tudi gnali po hodniku» Le na zasliševanju nikdar nisem dovolj povedal.
‘'Koga poznate v Švici?1' Navedel sem švicarsko družino, pri kateri sem bil v gosteh med vojno» ''Čigavi agenti so?'' so hoteli vedeti, kajti 'vsadko je agent tega ali onega1', kot so ml zatrdili» Tudi Ciril je bil prisoten In smo Imeli dolgo razpravo o agentih» ‘'Koga ste še poznali?1' so me vprašali» Navedel sem dr»Anlča, njegovega tajnika Senekoviča In njegovega švicarskega advokata. Zatrjevanje, da niso bili vohuni,ni nič Pomagalo» V končni obsodbi je bilo zapisano, da sem preko švicarskega odvetnika .pošli jal napačne podatke vohunom Anlču In Senekoviču»
Vpraševali so me, kaj vem o tekstilni Industriji» Ker je Imel moj oče pred vojno tekstilno tovarno v Kranju, po vojni pa je delal v ministrstvu v Ljubljani, me je bilo sram priznati, da presneto malo vem,ker Le tekstil niti malo ni zanimal. Napenjal sem možgane In jim povedal se, kar ml je prišlo na misel» Spomnil sem se recimo na pomanjkanje Eel za pletilne str0je, za katere je Jugoslavija moledovala UNNRO» Kot Dl- mignil, so me obtožili, da sem vse, kar sem vedel o tekstilu, nosil
StraSjLS*________________■__^KLIC^TRIGLAV^________________Jtev^göe,.
na nos angleškemu konzulu» Oporekanje, da nisem vedel nič--pomembnega,ni pomagalo» Obsojen sem bil, da sem zbiral in izročil tujcem podatke o stanju tekstilne industrije» :•
Včasih so me med zasliševanjem zaprli v prostor pod stopnicami, grozovito luknjo, kjer sem sedel na baročnem stolu.in bral napise, s katerimi so bile počečkane stene» Mnogi so iz te sobe odhajali v smrt tn 'so se s stenskimi čačkami poslavljali od svojcev in življenja».
Potem se je zasliševanje nadaljevalo»
■ ;,Kaj vam je konzul dal za vaše delo?'1 - ''Nič M1 "Cisto nič?" - "Nekoč mi je prinesel nekaj limon iz Trsta»"
"Kaj vam je obljubil za informacije?" - ''Saj mu jih nisem dajal o'1 "Kaj vam je obljubil?" - ''Nič mi ni obljubil„ "
"Kaj vam ni obljubil, da vam bo pomagal, če bi bili v nevarnosti, da vas zapremo?"
"Kako pa naj bi vedel, kdaj me boste zaprli?'1
"Angleški konzul ve vse» Najbrže so engleški vohuni celo med nami’ "0," sem rekel»	■
"Torej vam je obljubil, da vam bo pomagal čez mejo?"
''Ni ne, saj mi spočetka sploh ni zaupal»''
"Zakaj ne?"
"Ker je mislil, da sem vaš agent?"
"Ha, saj sem vedel, da je bilo z vami vedno nekaj narobe»"'
To mi je vzelo sapo, a Zasliševalec ni odnehal» Zato sem mu rekel» da leta 1945 sploh ni bilo potrebno dovoljenje za prekoračenje meje v irsto Angleški konzul je takrat peljal z avtom čez mejo neko gospo Prpič in hčerko iz Hrvaške in se je jezil, da si ni preskrbela dovoljenji čeprav so jo z_malo sitnosti pustili čez» Ko je potovala skozi Ljubljano, sem go»Prpič videl prvič in zadnjič in nisem vedel, da namerava o-stati v Italiji» V sodbi pa j e bilo zapisano; ''je nudil zatočišče na s^ j-em domu iz Hrvatske pobeglima Prpičevi in njeni hčerki z namenom, da jima nudi pomoč pri pobegu preko meje s pomočjo predstavnika tuje države»»» "
Hvaležen naj bom OZNI'.
_Po kakih desetih dneh se j e zasliševanje zaostrilo» Preje sem med zasliševanjem lahko sedel, tedaj pa mi je Ambrož ukazal, naj stojim kake štiri metre pred njegovo mizo» Karkoli sem odgovoril, mu ni bilo prav in vsakokrat mi- je zabrusil; "Lažete' Ali da ne boste užaljeni; Ne govorite resnice, gospod Sire»"
Zdelo se mi je, da sem izgubil spomin» V življenju s-em imel doslej vedno opravka z normalnimi ljudmi, ki so si dali kaj dopovedati»Zdaj sem.se znašel pred čisto hudobijo» 'Neznanci so med zasliševanjem prihajali v sobo, nekaj . časa posedali ha stolu in poslušali, nato pa odhajali z besedami; "No, Sire, popolnoma jasno je, da ste čisto navaden špi-jon.' Prigovarjali so mi, naj bom lepo hvaležen za priložnost, da se iz" nebim grdega bremena s svoje duše»
Nekega.večera me j e Ambrož pustit samega z enim .od teh obiskovalcev, prijaznim fantom,, ki. mi je povedal, da sva bila kolega na univerzi-Kasneje sem odkril, da j e bil Drago, sin bogatega štajerskega trgovca» 'Ali kaj pogrešaš Katjo?" me je vprašal» Nekaj sem zamrmral, on pa je nadaljeval; "Vidiš, kakšen norec si bil, da si se mešal v politiko, namesto da bi se zanimal le za Katjo? če bi nas pustil pri miru, ti nihče ne bi skrivil lasu» Tako pa dolgo, dolgo ne boš videl Katje»"
Tako mi je sladko govoril, dokler nisem pričel jokati kot otrok* Jezil sem se sam nase in si dopovedoval, da sem histeričen, a solze so mi' lile po licu» Ko sem se vrnil v celico, sem začel sanjariti, kako bi bilo lepo, če bi šla s Katjo na počitnice, kot sva nameravala»
Ambrož je neusmiljeno nadaljeval zasliševanje» Oči je imet večkrat zabrekle in zdelo se mi je, da je bil pijan» Imel je počutne nosnice in široka usta» Mnogokrat ga-j e popadel bes in imel sem vtis, da ga muči kaka neözdravljiva bolezen» Nekoč sam na njegov jezni napad odvrnil; "Morda se mi meša, a prav: zares ne razumem, kaj mislite reči»" Zaradi teh.besed se je razpenil od besa» Zelo je moral biti občut-Ijlv, ksr se očitkov zdrave pameti tiče» A smatrali so ga za enega od najboljših zasliševalcev» V resnici me je v kratkem pripravil do obupa» Nekoč je sredi noči izjavil;
''Dovolj je teh laži' Naj. vas obesijo. Ne bom vas več zasliševal.'1
Poklical je stražnika* naj me odpelje, živci so mi popustili.Vrgel sem se na tla in prosil nekega zasliševalca* ki je baš takrat šel mimo:
Prosim* recite mu* naj me.še zaslišuje*.
Se in še se je vleklo zasliševanje vsako noč. Dolgi, pusti dnevi pa so se vlekli v brezdelju v celici. Hodil sem sem in tja in premišljal brez konca in kraja. Končno sem zaprosil*.naj mi dajo Zgodovino VKP(b) in Marxov Kapital. Mislil sem, da bom napravil dober vtis. Toda ko sem bral ti dve knjigi, so se mi pričeli porajati dvomi in čim bolj sem bral, tem bolj me j e mučilo vprašanje: '!Kaj * če imajo prav?"
Oče v sosedni celici?
Lakota me je vedno bolj mučila. Takoj spočetka sem dobil dva paketa, potem pa nič. Zjutraj smo dobili skodelico kave, opoldne in zvečer pa porcijo juhe, ki je bila kakor klej in je kljub lakoti nisem mogel spraviti vase. Edina dobrota je bilo četrt kile kruha, ki sem ga pomla-til, čim so ga razdelili- Ko sem vprašal zasliševalca, zakaj ne dobim paketov, mi j e odvrnil: "Najbrže vam nič ne pošljejo."
Skrbelo me je, kaj se je zgodilo z mojo materjo. Kasneje sem zvedel, da so jo nagnali iz stanovanja v Ljubljani in poslali v Kranj, a jo nekajkrat klicali v Ljubljano na zasliševanje. Paketov ji kljub predpisom niso dovolili pošiljati.
Zasliševalci so nekajkrat opazili, da sem lačen, pa so si dali prinesti hrano in so jedli v moji navzočnosti. Bil sem tako lačen, truden in zbit, da mi je Ambrož nekajkrat dovolil spati tudi čez dan. A pazniki so neprestano odpirali vrata, da bi me nadzorovali ali da bi razdelili dnevne obroke, tako da sem se zelo slabo odpočil. Nekega jutra sem pil črno žlobodro, ki so ji rekli kava, ko sem zaslišal znane glasove.Nekdo je kašljal in si umival zobe prav tako, kot oče svoje dni doma. Srce se mi je stisnilo. Kaj so zaprli očeta? Zakaj neki?
Neke noči je Ambrož pripel jaj sabo Oznovca Rotarja, ki me je pričel izpraševati o profesorju Furlanu, ki me je poznal z univerze in od dr.Magodeta. Rotar mi je najprej vsiljeval izjavo, da je bil Furlan moj nadrejeni "agent". Nato me j e vprašal, kdaj sem ga zadnjič videl. Povedal sem mu, da kak teden pred aretacijo, ko sem zvedel, da mu je umrla žena.
"Ali je angleški konzul vedel za smrt?"
"Moral je vedeti, ker je bil s svojo ženo na pogrebu."
"Aha! Ali ni to značilno?"
"Zakaj neki?" sem se čudil.
"Furlan je umoril svojo ženo in konzul je vedel za to."
Kar vrglo me j e pokonci in vzkliknil sem, da je preneumno.
"Ne poznate še Furlana. Ženo je umoril, ker je vedela preveč o njegovih zločinih," je z vso resnobo trdil Oznovec. "Furlan je.pravi vodja vohunske grupe. Nekemu železničarju je plačal v dolarjih, da bi stel bencinske cisterne, ki so šle proti Trstu."
Nato^so me spraševali o anketi, katero je baje sprovedel prof.Fur-lan. Razložil sem, da je nek Amerikanec od Rdečega križa hotel kot zgodovinar pisati o jugoslovanski osvobodilni borbi in je prosil prof.Furlana, naj mu preskrbi odgovore na nekaj vprašanj. Prof.Furlan se je odločil, da mu bo raje daj neko brošuro, katero je izdal v ZDA med vojno. Mislil sem, da je prof.Furlan Ozni vse to razložil, toda v resnici je Lil mnogo pametnejši in je vedel, da bodo kakršnokoli izjavo izkrivili v_priznanj e zločinov. Zato je na vsa vprašanja odgovarjal: "Se ne spom-ntm. Moj spomin je bila moja žena in ta je umrla pred tednom."
DVE MUHI NA EN MAH,
|	- razveselite prijatelja,
i ~ podpirate neodvisni tisk.
oe podarite prijatelju za Božič j KLIC TRIGLAVA po znižani ceni za pol leta: 10/- y Angliji,
1.50 v Ameriki 10/- r Avstraliji in še božična karta povrhu.
OD KESECA DO "lESECA
■	SESTANEK GOVORNIKOV
Beograjsko konferenco se mi zdi dosti lažje komentirati kot pa opisati, ker je do sti lažje povedati ono, kar ni bilo rečeno - pa bi moralo biti rečeno - kot pa ono,ks; je bilo rečeno in ponavljano skozi petnajst in pol ur od 27 govornikov iz 26 dežel.Bö . da, ker je moja naloga opisati potek konference, se bom moral pač potruditi, da čitat Ije tudi s tem dolgočasim. Zlasti še, ker so o tem brali že v svojih dnevnih časopisi, širom sveta v vseh mogočih jezikih, čeprav mogoče ne v tako zgoščeni obliki.
Konference tkzv. neouredeljenih odn. neblokovskih dežel (Titovci se raje drže tes ga drugega izraza, ker sami sebe ne smatrajo za "neopredeljene" ampak samo za "zunaj blokov") so se udeležili: afganistanski predsednik vlade Daud, novi predsednik začass ne alžirske vlade Ben Khedda, burmanski predsednik vlade U Nu, cejlonska predsednica vlade ga.Bandaranaike, ciperški predsednik metropolit Makarios, etiopski cesar Haile Selassie, ghanski predsednik Nkrumah, guinejski zunanji minister Beavogui v imenu prd sednika Sekou Toureja, indijski predsednik vlade Nehru, indonezijski predsednik Sukal5 no, iraški zunanji minister Jav/ad v imenu predsednika Kasema, jemenski princ Al-Hasar v imenu jemenskega imama (kralja), jugoslovanski predsednik Tito, kambodžanski predse1] nik princ Sihanouk, kongoški predsednik vlade Adoula in podpredsednik G-izenga (Lumum=. bin naslednik), kubanski predsednik Dorticos, libanonski predsednik vlade Salam, mali-ski predsednik Kelta, maroški kralj Hassan II., nepalski kralj Mahendra, somalijski predsednik Osman, sudanski predsednik vlade gen.Abbud, tunizijski predsednik BourguW saudijsko-arabski zunanji minister As-Suwayyil v imenu kralja Ibn Sauda, in predsednl Združene arabske republike Naser s svojimi delegacijami. Skupno predstavniki 25 dežel'
V jugoslovanski delegaciji so bili poleg Tita še Kardelj, Koča Popovič, Vladimir Bakarič, Veljko Vlahovič, Veljko Mičunovic, Dobrivoje Vidič, Bogdan Crnobrnja in Josip Djerdja.
Poleg teh "rednih" članov konference, o katerih so se domenili na predhodnem se= stanku v Kairu, so bili še "opazovalci" iz Anglije (laburistični poslanik John Stone-honse v imenu pokreta za svobodo kolonij), Angole (kjer se domačini bore proti portugalskim kolonialnim oblastem), Bolivije (minister vzgoje Velarde), Brazilije (trije diplomati), Ekuadorja (veleposlanik iz Zah.Nemčije), Francije (predstavniki združene socialistične stranke), Italije (direktor AVANTI-ja Pieracini in Vittorelli, šef odd. za zun,zadeve socialistične stranke), Japonske (šef odd. za zun.zadeve socialistične stranke in nek predstavnik sindikatov), Kenije (šef kairskega odd. afriške nacionalne unije Kenije), Malte (dva člana izvrš.odbora laburistične stranice), Mozambiquea (dva voditelja lokalnih pokretov za svobodo), Ruanda-Urunde (šef kairskega odd. nacionalne unije R-U), južne Rodezije (šef kairskega odd. nacionalno-demokratske stranke), sever ne Rodezije (trije voditelji združene stranke nacionalne neodvisnosti), Ugande (dva voditelja nacionalnega kongresa Ugande), južnovzhodne Afrike (gen.tajnik organizacije južnovzhodno-afriškega ljudstva) in federacije afriških sindikatov (Tom Mboya).
Poleg 15 in pol ur javnih govorov, je bilo še okrog 11 ur govorov na tajnih sejah? kjer so razpravljali o tekstu resolucij odn. izjav, ki naj bi jih podali na podlagi izraženih mnenj, ki ga je pripravil poseben odbor sestavljen iz vseh rednih članov konference. Kako težko se je bilo sporazumeti v pogledu besedila, jasno kaže dejstvo, da je zadnja tajna seja trajala od petih popoldne do četrt čez eno zjutraj, čeprav se je že večini šefov delegacij mudilo bodisi domov (Haile Selassie je zapustil Beograd recimo Že ob deveti zvečer) bodisi na obiske v druge dežele (Nehru, Dorticos, itd.). Nuja je bila taka, da se je zadnja javna seja, na kateri so brali sprejete dokumente, izjavo in poziv velikim silam - zlasti Ameriki in Sovjetski zvezi - vršila potem ob dveh zjutraj.
Konferenci je prisostvovalo tudi okrog tisoč novinarjev, od katerih 650 je bilo tv-jih. 90 jih je prisostvovalo konferenci v sami dvorani, t.j. v zvezni ljudski skupščš" ni, medtem ko so ostali spremljali konferenco v posebnem tiskovnem centru, kjer so poslušali govore s slušalkami in gledali televizijski prenos na platnu. Vse delegacije, ki so prisostvovale konferenci so enako poslušale govore s slušalkami, ker so bili u= radni jeziki govorov omejeni na srbohrvatski, angleški, francoski, arabski in španski jezik in so govore prevajali istočasno v vse tuje jezike s pomočjo prevajalcev Združe nih Narodov. Oni prevajale.O, ki recimo ni razumel arabščine, je poslušal francoski pie vod ali angleški prevod in nato prevajal v svoj jezik. Edina izjema, ki se temu pravilu ni pokoril, je bil abesinski cesar, ki je govoril v svoji domači amharščini. Opazil sem tudi, da so nekateri prevajalci bili dokaj slabi in včasih izpuščali kar cele sta'r ke. Beograjske FILMSKE NOVOSTI so posnele 117.000 metrov dolg film za "filmski tednik'
a posebni filmi so bili posneti in sinhronizirani v vseh uradnih jezikih ter razposlan ni v 21 dežel. Za Sasa konference je izhajala revija "Beograjska Konferenca" v angle= ščini in francoščini, ki je vsebovala govore, izjave in drugo snov s konference.
DCKUIIBFTI KOHFEKENCE
Dnevni red, ki je bil določen že v Kairu in snrejet na začetku konference, je bil sledeč: l) Izmenjava mnenja o mednarodni situaciji; 2) Upostavitev in ojačitev medna= rodnega miru in varnosti: a) spoštovanje pravice ljudstva in narodov do samoodločbe, borba proti imperializmu, likvidacija kolonializma in neokolonializma; b) spoštovanje suverenosti in teritorialne nedotakljivosti držav; nevmešavanje in neinterveniranje v notranje zadeve držav; c) rasna diskriminacija in apartheid; d) splošna in popolna ra zorožitev; prepoved jedrskih poskusov; problem tujih vojaških oporišč; e) mirno soži= tje med državami z različnimi političnimi in socialnimi sistemi; f) vloga in struktu= ra Združenih Narodov in izvrševanje njihovih resolucij; 5) Problemi neenakega gospodar skega razvoja; razvijanje gospodarskega in tehničnega sodelovanja; 4) Slučajnosti; 5) Komunike konference.
Konferenca, katero je otvoril Tito 1.septembra, je končala svoje delo okrog tri= četrt na tri zjutraj 6.septembra. Izdala je "Izjavo o nevarnosti vojne in poziv za mir" ter "Deklaracijo voditeljev neopredeljenih držav in vlad" in naslovila pismo na Kennedya in Hruščova, da naj velesile obnovijo svoje razgovore- za mirno rešitev spor= nih problemov in da zlasti onadva stopita v neposredno zvezo s tem ciljem. To pismo sta dostavila Hruščovu predsednika Nehru in Nkrumah, a Kennedyu predsednika Sukamo in Keita.
V "Izjavi o nevarnosti vojne in pozivu za mir" je konferenca poudarila nujnost,da vse prizadete strani, a zlasti ZDA in Sovjetska zveza, takoj prenehajo s svojimi voja skimi pripravami in da ne podvzamejo nobenih ukrepov, ki bi poslabšali sedanji položaj ter da obnovijo razgovore za mirno ureditev obstoječih razlik med njimi v skladu z na čeli listine Združenih Narodov in da nadaljujejo s temi pogajanji dokler ne dosežejo splošne razorožitve in trajnega miru. V svojem pismu Kennedyu in Hruščovu je poudarjeno, da ključ vojne odnosno miru leži predvsem v rokah ZDA in Sovjetske zveze kot naj= močnejših sil na svetu.
"Deklaracija voditeljev neopredeljenih držav in vlad" poudarja med drugim, da je potrebno, ako naj se svet izogne vojni katastrofi, predvsem odpraviti imperializem in kolonializem v vseh svojih oblikah in pridrževati se načela mirnega sožitja. Glavna ka rakteristika sedanjega svetovnega položaja je obstoj različnih socialnih sistemov. Ne= opredeljene dežele smatrajo, da te razlike ne predstavljajo nepremostljivo prepreko za upostavitev miru pod pogojem, da ni vmešavanja in intervencije v zadeve drugih naro .= dov. Vsi narodi naj rešujejo probleme svojih političnih, gospodarskih in kulturnih si= stemov v skladu s svojimi potrebami in možnostmi. Vsak poskus nasilnega vsiljevanja socialnih in političnih sistemov drugim narodom od zunaj predstavlja direkten napad na mir v svetu. Principi miroljubnega sožitja predstavljajo edino alternativo, hladni vojni in možnosti splošne atomske katastrofe. Ideološke razlike predstavljajo del raz= voja človeštva. Voditelji neopredeljenih dežel ne podajajo konkretnih predlogov za re= šitev vseh mednarodnih sporov, posebno sporov med obema blokoma, toda želijo njihovo rešitev, da bi'se izognili nepopravljivim posledicam. Pri tem poudarjajo veliko potre bo po realizmu, kajti razni problemi so rezultat razlik, ki obstojajo med različnimi sistemi.
Voditelji neopredeljenih držav dalje smatrajo, da je potrebno še nadalje razširiti, področje neopredeljenega dela sveta kot nujno alternativo delitvi sveta na bloke in po litiki hladne vojne. Potrebno je podvzeti korake proti vsem oboroženim meram naperje= nim proti drugim narodom, da bi s-e tem narodom omogočila svoboda akcije in spoštovanje njihove nacionalne integritete-. Kakršnokoli drugačno stališče bi bilo v nasprotju z listino Združenih Narodov. Pri tem neopredeljene dežele opozarjajo na situacijo v Al= žiru, Angoli, Tunisu, Kongu in Južni Afriki. Pravice palestinskega naroda je treba upostaviti v skladu z resolucijo Združenih Narodov. Vojaška oporišča na tujem ozemlju, zlasti na ozemlju dežel, ki jih nočejo, morajo biti ukinjena kot prispevek k miru v svetu. Vsi narodi imajo pravico do samoodločbe in neodvisnosti brez vsakega pritiska in preprek.
Voditelji neopredeljenih držav dalje smatrajo, da je razorožitev najnujnejši cilj ki ga je treba doseči z ozirom na sedanjo oborožitveno tekmo. To je možno doseči samo z likvidacijo vseh oboroženih sil, orožja, tujih oporišč, proizvodnje orožja in usta= uov za vojaško vežbanje in z nadzorstvom nad tem. Dalje je potrebno prepovedati proiz vodnjo, posedovanje in uporabo jedrskih orožij in sredstev za bakteriološko in kemično
vojskovanje ter uničiti vso opremo in naprave za proizvodnjo teh sredstev. Vse deze naj bi prevzele nadzorstvo nad vsemirjem. Potrebna so kolektivna sredstva za mednar no sodelovanje pri miroljubni uporabi vsemirja. Neopredeljene dežele prosijo velesi da čimpreje podpišejo sporazum o splošni razorožitvi, a razgovori o tem naj se vrše okviru Združenih Narodov. Popolna razorožitev mora biti zagotovljena z učinkovitim • stemom nadzorstva, v katerem naj bi sodelovale tudi neopredeljene dežele. Dokler se ne doseže, naj se. ponovno proglasi prekinitev jedrskih poskusov, ki ga morajo sooštć ti vse dežele.
Kar se tiče neenakega gospodarskega razvoja v svetu. Združeni Narodi naj ustano'* jo fond za industrijski razvoj, a vsem nerazvitim deželam naj se omogoči trgovanje enakopravni osnovi in uporabo sadov znanstvene in tehnične evolucije za dosego gosp darske in socialne pravičnosti.
Struktura Združenih Narodov se mora prilagoditi razmeram, ki so nastale izza 19^ leta, zlasti v pogledu sestave varnostnega sveta in ekonomsko-socialnega sveta. Neopj deljene, dežele priporočajo sprejetje kitajske ljudske republike v organizacijo ZN. i opredeljene dežele končno apelirajo na prizadete strani, da ne uporabijo sile za re£ tev nemškega in berlinskega problema.
Za časa zasedanja so vlade Afganistana, Ghane, Jugoslavije in Kambodže tudi de i" re priznale začasno alžirsko vlado, a malijski predsednik je pozval vse države, da s de temu primeru. Konferenca je med drugimi pozdravi dobila pozdrave tudi od Hruščova Kennedyja, Chou En-laia in Ho Chi Minha.
To je kratka vsebina dokumentov te konference, s katerimi so se strinjali vsi ud ležencr na njej. Vsi govorniki so se na en ali drug način izjavili o teh stvareh, a prostor mi ne dopušča, da'bi posnel posamezne govore. Tudi če bi jih hotel posneti,K moral citirati v nedogled, da bi prikazal finese v govorih posameznih državnikov, ki so jih razlikovale med seboj v pogledu tekočih svetovnih vpraša:..j. Rečem edino, da je takih fines bilo precej in da se zato ni bilo čuditi, da je bilo "neopredeljenim" dik žavnikom potrebno enajst ur, da se sporazumejo o končnem besedilu svojih izjav. "Spo1 je bil v glavnem v tem, ali je treba dati prednost reševanjh vprašanja miru in vojne ali pa likvidaciji kolonializma in imperializma, ki ga je večina delegatov videla boi na Zahodu kot na Vzhodu. Kompromis je verjetno v tem, da je konferenca izdala deklah cijo in še posebno izjavo o nevarnosti vojne in pozivu za mir.
''i* *.* -J • j* »v'
Poleg Titove izjave na konferenci neblo-kovskih držav, da razume sovjetske razloge za obnovitev jedrskih poskusov, čeprav ne razume zakaj so jih morali obnoviti baš na dan začetka beograjske konference, je Koča Popovič podal uradno izjavo, da ’jugosl.vla da močno obžaluje to obnovitev, ki utegne voditi k splošni obnovitvi poskusov v sve= tu. To skrbi vse narode in novi napori so potrebni, da se prepreči tak nevaren razroj.
Predsednik ciprške republike metropolit Hakarios je povabil Tita naj obišče Ciper. Tito je povabilo sprejel. Ciprski časopisi so. za časa konference kritizirali Makario= sa, da je nastoual na konferenci samo kot državnik ne pa tudi kot duhovni vodja cipr škega naroda. Mogoče se je Makarios hotel izogniti"nevšečnosti", ki jo je povzročil na konferenci jemenski princ, ko je začel svoj govor z "V imenu Alaha, Mohameda in vseh prerokov..."
Ko je bil Zdenko Štambuk postav]jen za šefa protokola predsednika republike, sem omenil, da je bilo to storjeno zato, ker je otambuk bil jugosl.diplomatski predstav nik v raznih azijskih deželah, a Tito se je takrat pripravljal na potovanje po Aziji, na katerem ga je spremljal Štambuk. Sedaj,
kQ-se_..yr.šljo počasi priprave za Titovo po! tovanje po južni Ameriki, pa je Štambuka nadomestil Dalibor Solda tič, dosedanji jll; veleposlanik v Meksiku. Toda te priprave so sedaj morda nekoliko iz tira zaradi od stopa Quadrosa v Braziliji. Poleg tega so nas zadnje čase dosegle iz..-Bra.zi,!ije novi ce o medsebojnem obračunavanju tam med jü goslovanskimi emigranti. Hrvatnki .. usta ši in "Jugoslovansko patriotsko združenje' ne morejo koeksistirati in ustaši včasih mečejo Molotove koktalje v patriotsko dvo rano v Sao Paulu. Na intervencijo jugosl-generalnega konzula je šef policije izja^ vil-j da bo za časa Titovega obiska stavil pod ključ nekaj najbolj poznanih ustašev. Hrvatska kolonija v Sao Paulu šteje 4.000 duš, od katerih samo manjšina pripada Pa= veličevcem.
Hugh Gaitskell, šef britanske laburi= stične stranke,1 in njegova družina so bili spet na počitnicah v Dubrovniku. Na po vratku so se ustavili v Zagrebu, kjer je Gaitskell imel "zelo zanimive razgovore" z Bakaričem o beograjski konferenci in mednarodni situaciji.
Sestri predsednika Kennedya,Mrs.Jean Smith in Mrs.Eunice Shriver, sta bili "na kavi" pri Jovanki Broz. IVAN STANIČ