TRST, sreda 2. februarja 1955 Leto XI. - Št. 27 (2956) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel 94.638. 93*808, 37*338 UREDNIŠTVO: DL. MONTECCH1 št. 6, Ul. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. st. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, fina-nčno-opravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA. Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 »gr-—; NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FederaL ljudska rfi^i!SCMa'tfsk a'^Državna'° založba °Slovemje, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ: Agenc.ja dernokratičneg^ S"£> tiska D. ZOZ - Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja zaioznis vo Pred konferenco v v* o pristanišču Optimistično razpoloženje v OZN v pričakovanju odgovora kilajske vlade Sodeč po izjavah poslanika Ujjtdinija, bodočega predsed-a italijanske delegacije mednarodni konferenci o tzaskem pristanišču ob njegovem obisku v Trstu, bo ta onferenca po vsej verjetnosti p sredini tekočega mese-Ca t> našem mestu. Do se-0] je znano, da sta bili na onferenco povabljeni Av-®trtja in Jugoslavija, med-je udeležba CSR in zarske zelo malo verjetna, Konferenca mora formalno okviru sporazuma o trža-kern pristanišču uskladiti o očbe mirovne pogodbe o Prosti luki in sedanje dejan-o stanje. Istočasno pa pred-ja konferenca izredno aztto priliko, da se na njej Porazumno z vsemi zainte- siranimi državami rešijo f’novna vprašanja, ki zavi-tnet TazVoi tržaškega pro- Avstrijske zahteve so v tej czt najbolj zanimive in jih ■ 'zrazila trgovinska zbor-OO V Gradcu v sledečih 12 ‘oclcah; tri' .?rav*ca d0 soupravljanja paškega pristanišča s po- ^v«°-n'e^narodne komisije, komi--* mora imeti v tej 1Sli' prednost ali vsaj iz-2 0 Pomemben glas. skiB*to ravnanje z avstrij-,0 kot z italijanskim bla-2 Slede taks in tarif, ske oboden tranzit avstrij-ga blaga proti tržaškemu ^stanišču. o, ‘ .^vizija sedanjega siste-Se Zelezniških tarif, tako da siti uPravičenim avstrij- r.u«odi S‘m zahtevam. Plet ^nova svobodnega pro-. 8 Po Južni železnici, ai-’ Ugodna ureditev prista-. 'h in nakladalnih tarif. sk 'Okrepitev rednih pomor-v1? Prog zlasti proti Indiji, jaJ1' Ameriki, Severni Arne-} in južni Afriki. W' Dovolienie avstrijskim ran*1"' da so lahko registri- čen3rtl anovitev avstrijskega 10. p*®8 zavoda v Trstu, slitvj °Se*’ni ukrepi o zapo-Pti « Sirijskih državljanov Promg^nrstvu, trgovini in 11, d nici janska podpora zbor-^vstrjjQ Iazvo-i prometa med 12, *lružnj^s*anovitev tržaške pobi Se rimskega inštituta, 10 Trstonj. kuhUrpiU*cvarja z avstrijsko 4i>, str*jslc e zahteve vse bu- lejo . oist o er .pru r®zprap[U^° kot osnova za tržašv~n bistvena vprašanja pristanišča in zato nanašajJan*e' ^e zu-hteve se t>prašanja na tri bistvena ^auČdJtev PRISTANI-A,,,dne države (ne sa-. s rijci) žele sodelova- lno ko ,ja uVravi pristanišča, ta-Pale n"h *e vedno upošte- Ta zahtnejjfe ,n ukinitev vseh Pristanj,‘. tedanja ureditev Btnemi?Ca Pa ie P° odredbi ^9 „ r,,le^a komisariata št. Paraj .asKr°tju s temi zahte-°taenj„n n° Pr'mer V. člen va še odredbe predvideno nad* 10 ornejilev in stro-i<'ZlrHvo nad prometom 6 Prvi Vrst blaga. Tu gre l«reB 20 blago, ka- zi Trst zeleh uvažati sko-*f°tere ln Madžarska in an,aa.PV°bodo prepovedu-t« l9^niski Battle Act iz tele >„■ K temi zahtevami pa ie V€i drugih posebno nv-^bt«, “ eonnsko skladišče, 'hi J1 znižanju 111 ure- // ta^f itd. KOPNIH iite^KTNlH ZVEZ. Uresni-P^nopi avstriiske zahteve po iflezni Ul Prometa po Južni te9hite 1 b' orn°0očila prt-Pio ” znatnega dela ne sa-,^St,r!-ie’ temveč tudi ,st°časn džarske. To ,e l kolT. °lavni tržaški adut Keki , Urenčni bitki proti JuH)tt «'\ velik promet po !,°v«nskrlZntCl kor,!l iugo-*bloh BOspodarstou v a *i®bo , ? odpravil sedanje knr Ji . , ni* 1(1 Proge. Tal>lja n Vani. spveda upo- strijskp Za Pri,egnitev av- tr*nzitn m madžarskega ^tta proti Reki. bpraianie bt bil° treoa rešiti V°rnega ^ Tbihkea<‘. ‘o. tako osebnega prome- Pt0osloj! P°i lla )anstem kot nja . vanskem ozemlju. Bliž- *°>nobiUk V moderne av-IjubUnl C6S,e Itfaribor -l«Wco .?i;_:T.rst in tehnično nih vprašanj v korist Trsta. III. OKREPITEV POMORSKIH ZVEZ. Zahteve zaledja so v tem vprašanju tako jasne, da ne potrebujejo nobenega komentarja. Vendar v Trstu do sedaj v tej smeri ni bilo govora o drugem kot o potrebi, da se povečajo redne proge FINMARE, kar je sicer popolnoma upravičeno, vendar pa v praksi zaradi nasprotovanja vsemogočne Genove malo verjetno. Mednarodne možnosti obstajajo tako v povečanem sodelovanju jugoslovanske mornarice (interesi Reke, Trsta in Benetk so tu isti) kot še koristneje v ugoditvi avstrijski zahtevi, naj se omogoči avstrijskim ladjam registriranje v Trstu. Vseh teh vprašanj seveda mednarodna konferenca ne bo mogla avtomatično rešiti. Dob eršen del rešitve teh vprašanj bo seveda padel na pleča italijanske vlade, ki mora brezpogojno okrepiti tržaško trgovinsko mornarico, omogočiti znižanje pristaniških tarif, povečanje in modernizacijo pristaniških naprav itd. Razumevanje in določene žrtve bodo morale prinesti v obojestransko korist tudi zaledne države in zlasti Jugoslavija. Vendar pa upamo, da vsa ta vprašanja v duhu mednarodnega sodelovanja in v ozračju krepitve prijateljskih odnosov ne bodo naletela na nepremostljive ovire. To pa bi hkrati pomenilo resen korak k reševanju krize tržaškega gospodarstva kot tudi v ustvarjanju osnov za trajno mednarodno sodelovanje v tem delu sveta. S. B. Hammarskjoeld poslal brzojavno vabilo v Peking - Britanska vlada upa na pozitiven odgovor Pekinga - Winston Churchill označuje kairsko deklaracijo za „izjavo o namenih" NEW YORK, 1. — Na podlagi včerajšnjega sklepa Varnostnega sveta je glavni tajnik OZN Hammarskjoeld sinoči poslal kitajski vladi vabilo, naj se udeleži razprave o Formozi. Vabilo so poslali brzojavno po zvezi, ki deluje med New Yorkom iri Pekingom, odkar je Hammarskjoeld navezal stike s Cuenlajem. V februarju bo predsedstvo v Varnostnem svetu prevzel perujski delegat Victor Andre Belaunde, ki bo moral zopet sklicati sejo, ko bo kitajska vlada odgovorila na vabilo. V zvezi z glasovanjem o vabilu kitajski vladi postavljajo v krogih OZN najrazličnejše ugibanja. Sovjetski delegat se je namreč vzdržal glasovanja o vabilu kitajski vladi, ker je to vabilo bilo poslano v zvezi z novozelandsko resolucijo, medtem ko je sovjetski delegat zahteval, naj bi se poslalo v zvezi s sovjetsko resolucijo, ki zahteva umik ameriških čet s Formoze in «prenehanje ognja«, zato da se olajša ta umik. Tudi današnji pekinški «Ljudski dnevnik« poudarja, da bi morali čimprej začeti razpravo o sovjetski resoluciji, poudarjajoč, da je novO' zelandska resolucija samo kritje za ameriški napad proti Kitajski. Po trditvah lista odstranjuje sovjetska resolucija ameriško vojno grožnjo in odgovarja «skupnim težnjam in skupni želji vseh tistih, ki jim je res pri srcu mir«. V istem smislu piše tudi današnja moskovska «Pravda». Vendar pa so v londonskih krogih optimistični in menijo, da bo kitajska vlada sprejela vabilo za udeležbo pri razpravi v Varnostnem svetu. Ker je bil na dnevni red sprejet tudi sovjetski predolg, bo to omogočilo kitajski vladi sprejem vabila, čcptav morda s pripombo, da se bo udeležila razprave le v zvezi s to resolucijo. Na splošno pa so v krogih OZjg optimistično razpoloženi in zaupajo, da bo realistično presojanje sedanjega položaja narekovalo pomiritev v skladu s splošno težnjo v svetu po ustvarjanju pogojev za mirno sožitje in mirno reševanje sporov. V Londonu se poudarja, da Velika Britanija nima za sedaj namena prevzeti drugih pobud, razen če ne nastanejo novi zapletljaji. Z druge strani vidijo opazovalci v naglem odzivu Molotova na korak, ki ga je pretekli petek napravil britanski poslanik Bavter, znak, da je Sovjetska zveza prav toliko kakor Velika Britanija zaskrbljena nad mož-npstjo razširitve spopada na Daljnem vzhodu in to v sedanjih okoliščinah želi preprečiti. Na splošno so v Londonu prepričam, da se je pot za nadaljnje razgovore dokaj ugla-dila, m s tem v zvezi poudarjajo: 1. da je bil ton sovjetskih napadov na ameriško politiko relativno zmeren; 2. da se ZDA niso uprle sprejemu sovjetskega predloga na dnevni red. Z indijske strani pa dajejo razumeti, da je mnogo verjetnosti, da bo Cuenlai prišel v New York. Tudi Churchill je danes v spodnji zbornici na zadevno vprašanje odgovoril, da njegova vlada resno upa na pozitiven odgovor kitajske vlade na vabilo Varnostnega sveta. «Mi, je izjavil Churchill, vidimo v tem vabilu iskren poizkus, da pride do mirne rešitve«. Laburistični poslanec Hughes je tedaj vprašal Churchilla, ali se mu ne zdi umestno, predočiti Eisenhowerju. da je razvoj položaja na Daljnem vzhodu «zadeva, pri kateri ni Velika Britanija na noben način udeležena«. Churchill je odgovoril negativno. razstava, fotografij JLA. Odkritju razstave so prisostvovali člani etiopske vlade in diplomatskega zbora ter številni oficirji etiopske armade. Med otvoritveno svečanostjo je jugoslovanski poslanik V Adis Abebi Zdenko štambuk govoril o borbi jugoslovanskih na- prav tako je zavrnil predlog i rodov za osvoboditev in za bivšega laburističnega mini-1 ustvarjanje ljudske armade, stra Stracheya, naj bi javno Razstavo je otvoril brigadm izjavil, da bi po sodbi londonske vlade takojšnji umik Cangkajškovih sil z manjših otokov ob Kitajski obali bil res konkreten korak za premirje v Formoškem prelivu. Laburistični poslanec Soren-sen pa je Churchilla vprašal, ali kairska deklaracija od 1. decembra 1943 (na podlagi katere se mora Formoza vrniti Kitajski) izraža še vedno politiko britanske vlade o teni vprašanju. Churchill je izjavil, dn so kairsko izjavo podpisali Roosevelt, on in Cangkajšek, ter je dodal, da gre za navadno «izjavo o namenih«, in je i nato prebral izjavo, ki jo je o i Formozi podal leta 1351 te- i danji laburistični zunanji mi- | nister Herbert Morrison. V | tej izjavi je Morrison ppuda-rii, da se je po kairski izjavi marsikaj zgodilo, da se je položaj spremenil in da se zaradi tega ne more vprašanje prihodnosti Formoze rešiti v okviru mirovne pogodbe z Japonsko. Churchill je tudi zavrnil predlog bivšega laburističnega ministra Noela Bakera. naj bi se zunanji minister Eden osebno udeležil v Neiv Yorku razprave v Varnostnem svetu- general Abije Abebe. ki je poudaril skupno borbo Etiopije in Jugoslavije proti fašizmu in ugotovil, da uživa JLA zaradi svojih slavnih tradicij velik ugled v svetu. BEOGRAD, 1. — Danes je prispel v Beograd iz Pariza novi francoski veleposlanik v Nov demokristjan s ki udarec po socialnik demokratik Članek v demokristjanskem glasilu JI Popolo" ponovno govori o demo-kristjanski .potrpežljivosti" z manjšimi strankami - Udgovor glasila PSLU (Od našega dopisnika) RIM, 1; — Jutrišnja izdaja demokristjanskega glasila «11 Popolo« bo objavila kratek kurziv, ki v Fanfanijevem tonu nadaljuje lekcijo social- nim demokratom in republikancem. Kurziv se glasi: «Fanfanijev govor je povzročil jezo glavnega urednika «Giustizie», ki je očitno slabo prečital in še slabše tolmačil besedilo, ki smo ga objavili v ponedeljski izdaji. Izključimo lahko, da bo ta članek dobil odgovor, kajti nanj je že vnaprej odgovoril Fanfani v svojem govoru v Aosti, ko je dejal, da nerazumevanja in zbodljaji s šilom ne bodo pripravili krščanske demokracije do pustolovščin. Članek v «Giustizii» doka- . zuje, da se zbodljajem in ne- Beogradu Francois Coulet, razumevanju nočejo odpove- bivši francoski veleposlanik v | dati nekateri socialni demo- Iranu. krati, ki zahtevajo zase mo- Počasen napredek razgovorov o načrtu oboroževalne agencije Za borbo o proceduralnih vprašanjih se skrivajo politična nesoglasja - Ustanovitev delovne podskupine za standardizirale oborožitve - Angleži napovedujejo svoj protinačrt Ljubljana6. Zd°ernTeSniČljWa ljubim* CeSle b-jubeljrKranj- ^JranL°TOBOČa Hev'h'° r°dne ? ° • * n Demonstracije v Lilie PARIZ, 1. — Vlada Mendes- predložil demokristjanski po-Francea se pripravlja na no- slanec Cayeux, in s katero se vo preizkušnjo med razpravo zahteva odložitev razprave fi-o Severni Afuki. ki se bo za- nančnega proračuna te>- se čela jutri v narodni skupšči- vlada poziva, naj predloži na-ni. Izid razprave bi utegnil črt zakona o reorganizaciji biti usoden za vlado. plač državnim nameščencem. Nasprotniki Mendes-Francea Se prej je skupščina s 320 bodo verjetno načeli tudi glasovi proti 220 zavrnila po-splosno vladno politiko in s dobno resolucijo o odložitvi, tem razvili na vseh frontah | ki sta jo predložila kominfor-ofenzivo proti vladi. Mendes- j mist Lamps in progresist Meu-France je že sporočil, da bo nier. povezal obstoj vlade s predlogom o ureditvi severnoafriškega vprašanja in bo postavil vprašanje zaupnice, o kateri bo skupščina glasovala v soboto. Prvi znaki razpoloženja skupščine so se pokazali včeraj, ko je nasprotnikom vla-dt- uspelo poraziti vlado s 325 glasovi proti 286, ko so glasovali o začasnih kreditih proračuna za februar. Proračun za leto 1955 m bil namreč še odobren in zaradi tega je vlada prisiljena od meseca do meseca zahtevati izglasovanje začasnih kreditov. Danes pa je skupščina zadala vladi rov udarec, čeprav gre. Kakor včeraj, le za ((tehničen« poraz. S 580 glasovi proti 34 ie skupščina izgla-resolucijo, ki jo je Današnje glasovanje, ki sledi že omenjenemu včerajšnjemu negativnemu glasovanju, je zapustilo v parlamentarnih krogih globok vtis, ker kaže, da so Mendes-Franceovi nasprotniki odločeni voditi ostro borbo proti njemu, ko se bo jutri začela debata o Severni Afriki. Opoziciji so se te dni pridružili tudi prijatelji Renč Ma.verja. ki pripada radi-kalsocialistični stranki. Proti vladi so danes glasovali tudi socialisti. Pri tem pa je treba poudariti, da so socialisti od začetka izjavili, da so napovedani poviški državnim nameščencem nezodstni, in da gre sedaj le za odložitev raznrave. dokler vlada ne predloži novega načrta zakona. Pozneje je skupščina odobri- la proračun ministrstev za zunanje zadeve, za prosveto in kmetijstvo. Za vlado je medtem prišla še nova nadloga. Danes je več tisoč kmetov demonstriralo v Lilleu proti politiki vlade na področju kmetijstva. Med demonstracijo je prišlo do spopadov s policijo, ki je uporabljala solzilne bombe. Bivši vladni predsednik Rev-naud je v skupščini predložil interpelacijo, v kateri zahteva od vlade pojasnila »zaradi brutalnosti policije«. Enako interpelacijo je predložil tudi poslanec Paul Antier, ki pripada kmečki stranki. V zvezi z depato o Severni Afriki, ki se bo začela jutri, pa se je Mendes-France danes razgovarjal z glavnim tajnikom socialistične stranke Guy Molletom. O včerajšnjem razgovoru med vladnim predsednikom in delegacijo socialistične stranke je Mol-let izjavil, da stališče socialistov glede Severne Afrike ni isto kakor dela večine. Ce ta del večine namreč trdi, da je politika vlade v tem oziru preveč «predzna», so socialisti prav nasprotnega mnenja. Medtem vlada nadaljuje pogajanja s tunizijskimi pred- stavniki. Pogajanja bi se u-tegnila zaključiti morda še tik pred začetkom debate ali pa morda tudi med debato, žtatrjuje se. da ugodno potekajo. Voditelj tunizijske nacionalistične stranke Neodes-tur, Burgiba je dopisniku lista’ «Le Monde« izrazil prepričanje, da tunizijsko ljudstvo «upa na modrost in na čut odgovornosti Francozov ter da goji vse zaupanje vanje, toda s svoje strani pričakuje enako zaupanje s francoske strani«. Danes se je Mendes-France udeležil tudi seje senatnega odbora za zunanje zadeve, kjer je sporočil, da je predsednik podpisal dekret o ratifikaciji ruandskega pakta. Na kritiko nekaterih članov komisije je Mendes-France iz javil, da pakt ni bil predložen v odobritev skupščini, ker na podlagi francoske ustave to ni potrebno. Na vprašanje o položaju Formoze je Mendes-France odgovoril, da Formoza ni ((predvidena v Seato« in da nima nič kaj opraviti s tem paktom. Mendes-France je poročal tudi o svojih razgovorih z Adenauerjem, Hansen imenovan za predsednika danske viade KOPEN H A GEN, 1. — Dan ski krali je danes uradno imenoval za novega vladnega predsednika H. C. Hansena, ki bo še dalje ostal tudi zunanji minister. Hansen je izjavil, da ne bo sprememb v vladni politiki in da bo obrazložil svoj program prihodnji torek v parlamentu. Hansen je že o-pravljal posle vladnega predsednika od sobote, ko je vladni predsednik Hedtoft nenadoma umrl. Vodstvo socialdemokratske stranke je danes Hansena soglasno izvolilo za voditelja stranke. Hansen ima 47 let in je v sedanji vladi od leta 1953. Hatojama o odnosih s Kitajsko TOKIO, 1. — Cesar Hirohito je uradno potrdil razpis volitev za 27. februarja. Nad tisoč kandidatov se je prijavilo za 467 poslanskih mest. Opazovalci napovedujejo, da bo Ha-tojamova demokratska stranka dobila največje število glasov, da pa ne bo dobila absolutne večine. Ministrski predsednik Hatojama je da;res na tiskovni konferenci izjavil, da se mu zdi gotovo, da kitajska ljudska republika zeli normalizirati svoje odnose z Japonsko. Dodal je. da je prepričan, da se bodo odnosi med obema državama izboljšali v bližnji prihodnosti. «V tem primeru, je pripomnil, bo potrebno upoštevati stvarnost in priznati istočasno komunistično Kitajsko in nacionalistično«. nopol politične znanosti, jas-novidstva in demokratičnosti. Toda zaradi tega krščanska demokracija ne bo opustila svojega namena, da jih obravnava z De Gasperijevo potrpežljivostjo, seveda dokler ji bosta to dovoljevala nacionalni interes in težnje njenih volivcev!« Ta ostri člančič odgovarja na dokaj pohleven članek, s katerim je na Fanfanijev govor odgovorila danes «Giusti-zia«, glasilo PSDI. Članek Je napisal ravnatelj lista Borgoni, pripisujejo ga pa Saragatu. Članek protestira proti Fan-fanijevemu namenu, da-izvaja politiko katoliškega integraliz-ma in pravi, da politični tajnik DC na eni strani sicer napada kominformiste, na drugi strani pa vodi ((neobčutljivo« politiko, ki nudi kominformistom »usodno orožje Ljudske fronte«. Na Fanfanijeve napade na manjše vladne stranke odgovarja »Giustizia« nadalje ((Pustimo ob strani ton, ki nas pušča ravnodušne, in povejmo, da se Fanfaniju na žalost izmikajo vsa dejstva italijanskega političnega položaja, zlasti pa smisel za resnično demokratično solidarnost. Ker no-ziva Fanfani svoje zaveznike, naj ne zganjajo dvoumja glede dejanskih namenov njegove stranke v zvezi z njeno resolucijo, ki je ponovno načela polemiko med fašizmom in antifašizmom, ga mi pozivamo, naj ne hlini, da ne razume, kadar mu pravimo, da ni mogoče voditi dveh politik obenem; politiko katoliškega integralizma in politiko demokratične solidarnosti. Treba se je odločiti... Resolucija demo, kristjanov o primeru D’Ono-frio je tipičen primer one egoistične strankarske politiko, ki jo sestavlja dvoumno koketiranje z desnico, kateremu odgovarjajo na drugi strani dvoumni pozivi, ki jih od časa do časa naslavljajo na zaveznike komunistov in pe-posredne nasprotnike socialne demokracije«. Najlepši pa je zaključek članka, ki poziva Fanfanija naj skrbi za »razvoj laičnih strank«, kar pravzaprav res ni naloga demokristjanov, še manj pa je to očitno mogoče pričakovati od Fanfaniia kot ((katoliškega integralista«, zla* sti še po njegovem zadnjem govoru. Saragat je danes obiskal Scelbo in verjetno z njim razpravljal tudi o položaju, ki postaja za socialne demokrate če hočejo ohraniti količkaj dostojanstva, počasi res nevzdržen. Namesto da bi se izpolnile nekatere njihove zahteve ki so jih včasih postavljali zelo kategorično, morajo dopuščati. da jim daie Fanfani dobesedno po glavi. 8. januarja je na primer glavni tajnik PSDI Matteo Matteotti po zadnjem sestanku sekretarja štirih strank o vprašanju zemljiŠKih pogodb, na katerem so to vprašanje prepustili v reševanje ministrskemu svetu, izjavil, da socialni demokrati ne bodo dopustih nobenega odlašanja V vprašanju zemljiških .pogodb in da mislijo, da ga bo treba rešiti čimprej, najkasneje do konca januarja. Dejal je tudi, da PSDI glede zemljiških pogodb, zlasti glede načela »upravičenih razlogov«, ne more delati kompromisov. Ko so ga novinarji vprašali, kaj bi se zgodilo, ko vprašanje zemljiških pogodb do 31. januarja ne bi bilo rešeno, je Matteot-odgovoril: ((Napravite a- strezne sklepe«. _ Januar je prešel. «ustrezmh sklepov« PSDI pa nL Nasprotno so bili socialni demokrati potisnjeni v defenzivo pred demokristjanskim izsiljevanjem, ki ga današnjo članek v »Popolu« še bolj poudarja, A. P. Brosio v Washingtonu W A SHIN G TON. 1. — Novi italijanski veleposlanik v ZDA Manlio Brosio je prispel včeraj zvečer z vlakom iz New Yorka v Washington. Na^ pb; staji ga je pozdravil začasni namestnik državnega podtajnika \Vahvorth Barbour. Brosio, ki ga je ameriški tisk že včeraj pozdravil * precejšnjimi slavospevi, bo v četrtek predložil poverilnice predsedniku Eisenhowerju, kmalu nato pa namerava začeti razgovore s predstavniki državnega tajništva, predvsem v zvezi z možnostmi ameriške gospodarske pomoči Italiji in z bližnjim obiskom ministrskega predsednika Scelbe in zunanjega ministra Martina v Washingtonu. Iz New Yorka je nameravala danes odpotovati v Rim C) are Luce, veleposlanik ZDA v Washingtonu. Vkrcala se je na letalo družbe TWA. ki vozi na liniji iz New Yorka v Pariz. Toda zaradi okvare na motorju se je moralo letalo po enournem letu vrniti na nevvvorško letališče. Clare Luče je zaradi tega odložila odhod iz New Yorka do jutri. V Rim bo prispela v soboto ali nedeljo, ker se namerava nekoliko ustaviti v Parizu. Čistka „berijevcev' na Poljskem LONDON, 1. — Kakor je poročal 27. januarja list «Tri-bunaludu«, so bili trije visoki voditelji v ministrstvu za državno varnost odstavljeni. Ti so: ravnatelj preiskovalnega odelka v ministrstvu za državno varnost Jacek Rozan-ski, ki je bil že aretiran in ki ga bodo prijavili sodišču «zaradi zlorabe oblasti in ker je uporabljal nezakonite metode pri svojih preiskavah«; orugi je načelnik odelka istega ministrstva Anatol Feygin, tretji pa namestnik ministra za javno varnost Roman Romkovvski; oba sta bila :z-ključena iz partije pod obtožbo »partiji škodljivega obnašanja«. Nehru kritizira pogodbo SEATO M. Pavičevič predstavnik FLRJ v tajništvu balk. zveze BEOGRAD, 1. — Z ukazom predsednika republike je bil postavljen za predstavnika FLRJ v odboru stalnega tajništva ankarskega sporazuma Miša Pavičevič, jugoslovanski veleposlanik v Ankari. Sovjetsko vabilo švedskim poslancem STOCKHOLM. 1. - Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR je poslal obema zbornicama Šved-skega parlamenta vabilo, naj bi delegacija švedskih parlamentarcev prišla na prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Domneva se. da bo vabilo sprejeto in da bo švedska delegacija odpotovala v Moskvo začetku poletja. LONDON, 1. — Druga seja konference vladnih predsednikov Commonivealtha je bila danes od 12 do 14.10. Popoldne so se ministri ponovno sestali in na tej seji so govorili o vprašanjih, ki so v zvezi z obrambo, Te seje pa se niso udeležili ministrski predsedniki Indije, Pakistana in Ceylona, ker niso pri tem vprašanju neposredno zainteresirani. Kakor poročajo v obveščenih krogih, so danes zjutraj zaključili razpravljanje o For-rnozi. Ze včeraj pa je Nehru obrazložil svoje stališče v zvezi s položajem na Daljnem vzhodu. Med drugim je izjavil, da so obrambne pogodbe, kakršna je pogodba SEATO, ((zastarele«. Baje je Nehru tudi dejal, da je prepričan, da se Kitajci ne bodo «zatekli k vojaškim napadom klasičnega tipa«, pač pa da bodo poskušali pridobiti ((naslanjajoč se na socialno agi tacijo in na nacionalistične zahteve«. Dalje je Nehru dejal, da je treba po njegovem mnenju Formozo, ki je kitajska zemlja, vrniti Kitajski in da tudi sedež v Varnostnem svetu pritiče pekinški vladi. ((Delali bi si utvare, je baje poudaril Nehru, če bi mislili, da lahko preprečimo povratek Formoze Kitajski«. V istih krogih poročajo, da je Churchill v svojem otvoritvenem govoru podal obši ren pregled mednarodnega položaja ter je poudarjal, ka ko velika nesreča bi bila za človeštvo nova vojna, ki ni uničila na milijone ljudi. Uradno poročilo, ki so ga objavili zvečer, pravi, da so se ministrski predsedniki na jutranji seji seznanili z razgovori v Varnostnem svetu o položaju na Daljnem vzhodu in so pozneje nadaljevali splošno razpravo o mednarodnem položaju, zlasti pa o zadnjem razvoju položaja v Evropi in na Srednjem vzhodu. Popoldne pa so ministrski predsedniki Velike Britanije, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Srednjeafriške zveze ter južnoafriški ministrski podpredsednik proučili razne obveznosti, ki so bile sprejete v okviru NATO v Evropi. Afriki in v Južnem Pacifiku. Senat ZDA odobril pogodbo o SEATO W AAHf NGTON. 1- — Ameriški senat je danes z 82 glasovi proti l odobril manilsko pogodbo. Proti je glasoval republikanski izolacioilistični se-nato Langer, ki je med debato izjavil, da bi morale ZDA misliti same nase in se držati izven mednarodnih zapletlja-jev. Izmenjava ateste dotemeittie med SZ. Aneliie in Francijo KOPENHAGEN, 1. — Britanski znanstvenik Dennis Taylor je v razgovoru z dopisnikom danskega konservativnega lista «Dagens Nyhe-aer« izjavil v zvezi z vestmi, objavljenimi v Vzhodni Nemčiji, da so v Sovjetski zvezi izdelali atomski avtomobil, izjavil, da po njegovem mnenju sedaj še ni mogoče izdelati takega avtomobila predvsem zaradi tega, ker ne bi bilo mogoče preprečiti_ nevarnosti radioaktivnih izžarevanj reaktorja, tudi če bi v ta namen uporabili posebne kovine. Taylor je poleg tega povedal. da si že nekaj mesecev med Sovjetsko zvezo na eni strani ter Francijo in Veliko Britanijo na drugi strani izmenjujejo atomske dokumentacije. HONGKONG, L — Agencija »Nova Kitajska« javlja, da bodo letos zgradili na Kitajskem 21 velikih industrijskih podjetij, med katerimi bodo prve kitajske tovarne avtomobilov in traktorjev. »HOM0KKI OMKVI Na današnji [l * Tržaški pristaniški delavci se pripravljajo na stavkovno gibanje, s katerim bodo podprli svoje delovne tovariše iz Prometna nesreča pri pokritem trgu Ko je včeraj dopoldne hotel 49-letni Bruno Fedel prečkati cesto pri pokritem trgu se je nenadoma znašel pred avtomobilom, ki mu je prizadel hude poškodbe na desni nogi. Voznik avtomobila znamke «Fiat 1100» TS 4439 50-letni Giuseppe Nardelli iz Ul. Belpoggio 13, je sicer opazil da Fedel prečka cesto, toda čeprav je takoj pritisnil na zavore avtomobila ni mogel preprečiti nesreče. Prvo kolo fluorografiranje, saj je v in. teresu vsakega posameznika, da ve, ali je zdrav ali ne. sebno v gleženj, ter bo moral zaradi tega ostati v bolnici vsaj teden dni. MED VEŽBAMl NA SMUČARSKEM TEČAJU Tragična smrt Tržačanke na smučanju v Bardonecchiji cjhq ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 5. februarja 1955 ob 20.30 uri v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH Roger Ferdinand 3 1 II -I- ena V nedeljo 6. febr. 1955 ob 16. uri v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH Hans Tiemayer GLEDALIŠČE V KRIŽU V petek 4. februarja 1955 ob 20.30 uri V nedeljo 6. febr. 1955 ob 15. uri Jan de Hartog «Sopotnika» Nesrečnemu dekletu se je pri padcu zlomila palica in se ji skozi oko zarila v možgane - Pogreb najbrž jutri Tržaško javnost je včeraj hudo pretresla vest o tragični smrti komaj 23-letne študentke Marije Penkofer iz Trsta, k: je obiskovala zadnji letnik fizkulturnega zavoda, Farnesi-na v Rimu. Marija Penkofer se je namreč po srednješolski maturi v Trstu odločila, da postane profesorica telovadbe in se je zaradi tega vpisala na omenjeni fizkulturni zavod v Rimu. Se za praznike je bila doma v Trstu pri starših in bratu, potem pa je skupno z ostalimi študentkami odpotovala v Bardonecchijo, kjer so se dekleta udeležile smučarskega tečaja pod vodstvom prof. Lo-catellija in Collija. V ponedeljek popoldne je Penkoferjeva odšla na smučišče imenovano «Pian del Sole« in se spustila v dolino. Pri spustu pa je nenadoma padla in ni več vstala. Eden izmed profesorjev, ki so sledili vajam mlade Tržačanke je skočil do nje, toda z grozo je ugotovil, da se je Mariji pri padcu smučarska palica zasadila v oko in se ji zarila v možgane. Nesrečno dekle je bilo na mestu mrtvo. O tragični smrti so voditelji tečaja takoj obvestili starše pokojne športnice in brat se je včeraj podal na pot, da pripelje v rodni kraj mlado Marijo. ki je bila pridna dekle, priljubljeno med prijatelji in znanci in v posebno tolažbo bolnemu očetu. Pogreb Marije Penkofer bo najbrž jutri. jih začeli izvajati z dosedanjimi gospodarskimi načrti. Do sedaj še ni znano če bo ta načrt sprejet tako kot so ga predložili, ker se še vedno vodijo pogajanja med generalnim komisariatom in za- ' kladnim ministrstvom v Rimu, ki mora odobriti zahtevana denarna sredstva. Omenjeno je bilo tudi, da bo sedanja socialno-podporna ustanova za brezposelne delavce SELAD postopoma ukinjena s tem, da bodo vsaj odgovarjajoče število sedaj zaposlenih delavcev pri SELAD vključili v nova javna dela vladnega načrta v okviru izrednega nakazila 30 milijard lir. Dr. Caffarelli je priznal, da krizo tržaškega gospodarstva in predvsem zaposlitev velikega števila brezposelnih ni moč reševati samo z javnimi deli in izrazil željo, da bi se v Trstu razvilo delo v ladjedelnicah in sploh v industriji ter da bi se povečalo delo v pristanišču. Genove in protestirali proti ravnanju delodajalcev v genovskem pristanišču. Delavci se namreč zavedajo, da se lahko jutri pripeti njim, kar se je danes pripetilo genovskim delavcem. * * * Tudi med delavci Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Marka je nastalo vrenje, ker je Delavska zbornica eno-stranko sklenila z ravnateljstvom sporazum, po katerem naj bi se malenkostno zvišali akordni dodatki, in sicer samo za pet lir na uro- Proti temu so se uprli tudi sami 1 člani Delavske zbornice ter se skupno z drugimi delavci predvčerajšnjim vzdržali četrt ure dela. Vse pa kaže. da se ravnateljstvo za protest delavcev ne zmeni, kar pomeni tu di kršitev določb o delovanju in kompetencah tovarniških odborov. Odpor delavcev je vsekakor prisilil vodstvo Delavske zbornice, da se je začelo izmikati, češ da sporazuma še ni dokončno podpisalo ter ua je šlo le za predlog ravnateljstva. Brezvestni avtomobilist povozil pešca in odbrzel Včeraj zvečer je 31-letni I.uigi Rodini iz Ul. lžiacono 28, našel na križišču Ul. Tor-rebianca in Ul. Zonta na tleh negibno ležečega moškega. Ko ga je od bliže pogledal, je IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Vesten nočni čuvaj preprečil vlomilčeve namene Italo Montanari, znani nočni čuvaj, ki je z vestnim izpolnjevanjem službe že večkrat zalotil, zlikovce pri delu, je tudi decembra lani opazil nekega neznanca, ki se je sumljivo kretal okoli avtov na Trgu sv. Katarine. Toda tudi neznanec je opazil čuvaja in je zaradi tega takoj izginil. Ker pa je čuvaj opazil na avtomobilih znake vdora, je o zadevi obvestil policijo. Medtem pa so agenti letečega oddelka srečali na Vogalu Ul. Mazzini z Ul. S. Spiridione znanega 33-letnega Marija Grandusa iz Ul. Gozzi in ker je imel krvavo roko, so ga seveda odpeljali na poveljstvo. Montanari je kasneje v njem spoznal neznanca, ki je krožil okoli avtov in vdiral vanje. Grandus je seveda moral pod težo dokazov priznati, da je hotel krasti a ni ničesar našel. Pri razbijanju šip nin in 37-letni Rolf Eichem-berg iz Ul. Franca sta potrdila, da jima ni nič zmanjkalo, vendar sta vseeno utrpela 13.000 lir škod« Tretji avto v katerega je Grandus vdrl, vsaj tako je pojasnil Montanari, pa je pripadal italijanski misiji, ki ima svoj sedež v Ul. sv. Katarina 2. Šofer je sicer pojasnil, da je tudi on nekaj sumil ker je našel v avtomobilu izvod časopisa »Messaggero Veneto«, katerega on ni pustil v vozilu. Sicer je bil avto v najlepšem redu brez znakov vdora. zaradi česar je sodišče Grandusa oprostilo te točke obtožnice, obsodilo pa ga je za preostali poskusni tatvini in sicer na leto in 15 dni zapora ter na 6.300 lir globe, Preds.; Fabrio, tož.: Visalli, zapisn.; Petrocelli, obramba: odv. Falcorfer. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU priredi v nedeljo 6. febr. 1955 ob 16. uri v Avditoriju Prešernovo proslavo združeno z revijo pevskih zborov. Vljudno vabljeni k polnoštevilni udeležbi. Jutri 3. februarja 1955 ob 17. uri bo v Ul. Roma št. 15/11 priredil LUTKOVNI ODER pravljico v slikah PETER PAN Vabljeni k prijetni zabavi vsi mladi in stari prijatelji. . Nazionale. 16.00: »Cigan«, B* 1 Corcoran, W. Bond. . Filodrammatico. 16.00: «Dvob0j v džungli«, J. Crain, D. An-drews. Supercinema. 16.00: »Američan T Rimu«. M. P. Casilio. Arcobaleno. 16.00: «Nočni škandal«, S. Halloway, K. Kendail; Astra Rojan. 16.00: »Izgubljet” paradiž«, F. Gravey, M. Prešle. Capitol. 16.00: »Rdeče sence«, J' Wayne. . Cristallo. 16.00: «Bratje br« strahu« R. Taylor, A. Blytn. Grattacieio. 16.00: «Američan * Rimu«. M P. Casilio. Alabarda. 15.30: »Sladka groza” J. Wyman. Ariston. 16.00: «Tero-r Londona*' P. Lavvford . , „ Armonia. 15.00: «Skobec trdnjav« Niagara«, L. Barher. Aurora. 16.00: »Cirkus presene- čenj«, P. CVBrien. Garibaldi. 15.30: «Zakoinska P0-sredovalmica«, Macario. Ideale. 16.00: «Meje prepovedanega«, D. Mac Rae. . In. pero 16.00: »Francoska linija«, J. RusseU. Mladoletnim prepovedano. ltalia. 15.30: «Pandora», A Gardner. , , S. Marco. 16.00: «Sedmorie» * 'velikega voza«, E. Rossi. Kino ob morju. 16.00: »Brez- končna noč«, R. Mitchum. Moderno. 16.00: «Jamajfca«, k’ Milland. Savona. 15.30: «Parada sijaJ3” E. Pinza. Viale. 16.00: «Jezdi vaouero” R. Taylor. Vittor>o Veneto. 16.00: »Sombre* ro» R. Montalban. Azzurro. 16.00: «Mali ubežnik” R. Andrusco. Betvedere, 16.00: »Jetniki P*' teklosti«, R. Colman. Marconi. 16.00: «Mambo». s' Mangano. . Massimo. 16.00: «Otroci ljube3: ni«. V. Tessier. Mladini izf*" 16 'let prepovedano. ... Novo Cine. 16.00: «LukreciF Borgia«, M. Carol. Odeon. 16.00: «Zenake usode” E. Rossi. Radio. 16.00: «Hočemo shujsau” B Hope. j Secoio. 16.30: «Plašč». R. Rascf*' Venezia. 15.30: »Tajni sokrive1-” J. Mac Crea. . Skedenj. 18.00: «Prodana živllp nja«. ,- Kino na Opčinah. 18.00: «Pie^ je samo eno poletje«, L Jacobsson, Folke Sunquiist. Medini izpod 16 let prepovedano. avtomobila je šlo če^. Fe delijevo desno nogo in mož'pa se je ranil, je moral takoj v bolnico, kjer j Tudi lastnika dveh s silo so mu nogo obvezali in ga odprtih avtov in sicer 42-let-zatem poslali domov. ni Emil Goriup iz Ul. Roma- Kot gobe po dežju iz meseca v mesec, pa če je sezona ali ne, se množe po mestu napisi: «Likvidacija», «ftaz- prodaja«, «Beli teden — znižane cene«, «Najnižje cene«, itd... Ni skoraj več trgovine, ki ne bi uporabila tudi to sredstvo, da pritegne vsaj nekaj kupcev in tako razproda vsaj del blaga. Uradna poročila trgovinske zbornice pa ugotavljajo, da so postale razprodaje kaj malo učinkovite iz preprostega razloga, ker prebivalstvo nima denarja, da bi kupilo blago. Tako so postali kričeči napisi na trgovinah samo eden izmed tolikih znakov krize in bede, ki vlada v mestu. h nekaj kosov prenroga bo moral sedeli 8 mesecev Zaradi tatvine majhne vreče premoga bo moral 55-letni Alberto Gherardi, stanujoč v občinskem ogrevališču, sedeti 8 mesecev v zaporu in plačati 8.000 lir globe. Moža je namreč 30. decembra lani aretiral neki agent, kateremu je Gherardi pojasnil, da je prišel na kolodvor, kjer je nameraval nabrati nekaj kosov lesa, katere bi nato prodal in si tako zaslužil nekaj malega za življenje. Ker pa je v bližini nekega vagona opazil premog in nedaleč tudi vrečo, je vse skupaj pobral in se hotel oddaljiti. Toda posrečilo se mu ni, zaradi česar bo moral zimo in tudi del poletja presedeti. Preds.: Gnezda, tož.: De Franco, zapisn.: Magliacca, obramba; odv. Padovani, Preveč so si ga privoščili V ponedeljek so policisti ustavili v mestu 4 vinjene osebe in jih odpeljali na policijsko stražnico. Istega dne so aretirali in prijavili sodnim oblastem tudi 50-letnega Giacoma Figarja iz Ul. Gozzi št. 5 ter 60-letnega Domenica Ferro iz Ul. Corridoni 19, ki sta v pijanem stanju nadlegovala mimoidoče in motila promet. Človeške kosti so našli 2e več dni se dogaja, da naletijo delavci, ki so zaposleni pri kopanju zemlje pri Sv. Soboti na človeške kosti, ki so bile v zemlji najmanj sto let. Tudi včeraj so našli delavci nekaj ostankov človeških kosti, katere so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnice na ogled pristojnim oblastem. Nesreča na ladji V ponedeljek ob polnoči so v glavno bolnico pripeljali 32-letnega mornarja Giovan-nija Cinzija, uslužbenega na ladji «Resi», ki je zasidrana ob pomolu Duca D’Aosta. Cinzi je ob 22. uri nenadoma padel z zadnje stopnice ladijske lestve. Pri padcu si je zlomil levi gleženj. Akademski klub „Jadran" priredi v soboto 5. februarja 1955 ob 21. uri Hredfmslni ples v niali Rossettijevi dvorani. Vabljena vsa slovenska javnost ! Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju. Jutri, 3. t. m. posluje društvena knjižnica od 18 do 20. ure. Ponovno prosiimo članstvo, da se javi v društvenih prostorih zaradi obnove društvene izkaznice za leto 1955. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. u-čitelja Avgusta Praprotnika darujejo kolegice hčerke Danice 1000 lir za Dijaško Matico. SREDA, 2. februarja 1955 1' 1C N I 1 I. 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Pf£ davanje iz kraljestva PriT2?rfi 12.10 Za vsakogar nekaj; U.v; Glasba po željah; 14.00 V3-!;. kvintet; 14.15 Kulturni obzorn>Jj 17.30 Plesna glasba; 18.00 Ru?.„v Bermett: Koncert za violJG 19.00 Zdravniški vedež; 1=.‘, Pestra glasba; 20.00 Šport; 20" Škerjanc: 3. del iz kantate »PL nebni venec«; 20.30 Predav tercet JMetuiljček; 2i.05 Ivan novič: Kvartet v F-duru; Predavanje o Cankarjevih .45 ni h delih: 22.00 Brahms: cert za klavir in orkester; Serenade. T lt S r I. 11.15 Lahka glasba: 18.15 Komorni k<>n<*ert: 19.20 V Vj kovem tempu: 21.05 G .13 lcd-ije iz pretekle dobe; l",i «Aroldo», opera v 3 de]., ^ gent F. Capuana. K O V K It 254.6 m ali 1178 kc . Slovenska poročila: 8.30, T* 13.30. t4.30, 19.30 in 23-30., .» Hrvaška poročila: vsak dan 20.00 Italijanska poročila: 6.15, 17.00, 19.00 in 23.00, Slovenski pregled tiska: vsr dan (razen nedelje in poiied« kal ob 6.50. .ji Italijanski pregled tiska: 75« dan (razen nedelje in poneo" Ital ob 6.15 6.40 Jutranja glasba: 7.00 KNJIŽNIČARJI in DRUŠTVENI GOSPODARJI! Oskrbite svojim članom prijetne zimske večere s tem, da jim nudite PRIMORSKI DNEVNIK. Najbolje bo, da se nanj kar naročite. Zadostuje, da telefonirate na štev. 37338. ( gledališča ) VERDI Četrtek: 4. predstava - Mozart: »Don Juan«. TEATRO NUOVO DaDes: ob 21. uri »Ljubimec v mestu«. Red B leoar - vremenska napoved: L Nasveti za gospodinje; 11.00 Mendelsohn: Simfonija St. 3 zT 1201 L3l'- fonija St. 4 v d-molu op. 12.50 Lahka glasba; 13.45. - »p ka glasba: 14.00 Od melodij* nm melodije; 14.40 Spored naro«1^ pesmi; 15.00 Od Triglava |fl. Jadrana; 15.15 George GerStm ■ Rapsodija v modrem: 15.30 G> . bena kronika doma in po sv’feti; 15.40 Igrajo znani viol'5/U; 16.00 Zdravstveno predavajm. 17.00 Najlepše izbrane P,<,50 18.05 Komorni koncert; . 1 Šport: 19.15 Igrajo majhni sambli; 20.15 Znane dalfh31-ske melodije; 20.40 20 minut vijskih melodij; 21.05 Nočni K*" cert operne glasbe. n 1.0 V I'. i« 9 ,1 A 254,6 m ali 1178 kc J Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 1^' 15.00. 17.00, 19 00 in 22.00. . 11.00 Radijski koledar^J^ ,r*k* Glasbena medigra; 11.45 si<<; ske narodne pesmi poje Strgar s harmoniko aPre,,iiH • ■ 12.15 V valčkoTf- Stanko; rOt1’ ritmu; 13.00 Jezikovni po£Ovju-13.15 «V pesmi ' im plesu P° nAclhiM i i - tzl 1 fl i i r 7.3 .1 rt goslaviji«; 14.10 Melodije za vedrilo; 15.15 Igra trio lA'-i-Skoberne; 15.30 Andre D?,* son: «Levinja Uara«; 16.00 V ;« Lesen tram mu je padel na nogo Včeraj ob 11,45 se je v mizarski delavnici «Toso» v Trstu v Ul. Gambini 5, ponesrečil pri delu 15-letni vajenec Claudio Chiacchi iz Ce-rejev. Pri prenašanju lesenih tramov, mu je eden zdrsnil in padel na levo roko, ter mu poškodoval gornji del prstov. Fant se bo zdravil nekaj dni. Rossetti. 16.00: «Bratje brez stra-hu». R. Taylor, A. Blyth. Excelsior. 16.00: »Tragična izipo-ved«, W, Birgel, 1. Steppat. Fenice. 15.00: «Cut». A. Valil, r. Granger. on včerai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne i, februarja t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 16 oseb, poroke pa so bile 4. PoROCILI SO SE: delavec Josip Franch in gospodinja Liljana Giusto, brivec Pasquale SiriiPni.on?0 lahko dosegli ures-Uudi v stiski zaradi pomanj- ure" I pouk. Slovenski industrijski strokovni tečaj na Opčinah je ln« j ‘ & ‘I lUUl V hllisKl ididUl puittatlj 8,3 bomn i°n ga sP°razu' kanja prostorov. Vsak razred delavci m 2 ,? vs' prosvetni (e šole je namreč dva dni v 4“'e naši - V posvetiti v b°- tednu brez pouka. Do danes ^ mnn„S°11 m njenemu raz- se stanje na tej šoli kljub i3sa Le i Vec Pozornosti in I vsem posredovanjem še ni iz-5° lahko a °.ven®ka šola nam boljšalo. ■»o jn , a slovensko mla- g posredovanjem dr. Dekle-dalje ni-, 2 pl° bomo še na- ve nam je uspelo, da je dvo-obstoi sv°3 nacionaH letni industrijski tečaj v Do- , Do se(iJh , , hni postal triletni. Potrebno m smisl , glavno delo v bi bii0 da uspemo prav tako S<> svet v- opravili roditelj- «;e za ostale šole, da se bo Ju in in?- S0 v aPrilu* ma‘ stanje vseh slovenskih indu- ‘)rek Starš3U lanske£a leta strijskih in trgovskih strokov-s°lske muT in Prijatel3ev nih šol izenačilo z italijanski- mesta skn pe po vseh de h mi industrijskimi šolami, ki Vlti vni cim več opra" so postale že vse triletne. no sni« ■ ^ slovensko osnov-1 g0]ski odsek posveča svojo krepko uvel javlja Glasbena Matica bodisi z lastno glasbeno šolo, šolskim orkestrom in pevskim zborom bodisi s koncertnim oziroma glasbenim posredništvom. Glasbena šola ima letos 135 učencev. Okrepila se je s tečajem za pevovodje in s povečanjem orkestra. Letos je Matica odprla tudi podružnico glasbene šole v Nabrežini. Najvažnejša gostovanja v njeni priredbi so bila: gostovanje zbora Slovenske filharmonije, Mladin-kega simfoničnega orkestra iz Ljubljane pod vodstvom Oskarja Kjudra, pevskega zbora Bratstvo in jedinstvo iz Zagreba. Ljubljanskega godalnega kvarteta, solistični koncert Rudolfa Francla, večer operne glasbe z gostovanjem Bukovčeve, Brajnika, Merlaka, Smerkolja ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije, večer narodne in zabavne glasbe, gostovanje Komornega orkestra pod vodstvom Karla Rupla in Slovenskega okteta iz Ljubljane ter nastop pianista Solerja iz Argentine in članice zagrebške Opere Put-tarjeve. Posebej je treba omeniti gostovanje ljubljanske Opere. Tov. Jelinčič se je nato pomudil pri tržaških slovenskih likovnih umetnikih. Kljub številnim oviram, med katerimi solo vrtce , * dijaškemu domu v Trstu. Danes je v zavodu 89 notranjih luipi lCK°čem šolskem letu de-1 in 30 zunanjih dijakov. Di- h°,. otroški vrt ‘ tam kier jaški dom je neposredna usta- ">>ifteŽe lansko' leto. Danes | nova podpornega drurtv«_«D.- vttce Ss.5* 0sta°lna Sihorbaa -za I naše" mladine._ Dijaški dom pa slovenske otroške jaška Matica« in opravlja ze se lo uspesno delo pri vzgajanju borba oritev „ in!t'i 02en'liuVil? TrtCti ž.m,iu. Letos bi moral' , Potrebno ie ob- - stalno preživlja gospodarske llalaiČ-e’ katerega fe^priprav" Incviti mventar, vsakdanje uredive ZVU inso že takrat vzdrževanje zahteva visoke svnratini. denarnih vsote, cesar pa ne bomo mog-h > h to ustanovo Pouk H 'zPeljat' . sami. .. Potrebna t,0veo, ,°ral pričeti že okrog nam je pomoč in Dijaška Ma-zarJ> leta, vendar pa se je tiča bo morala z vaso pomoc-stvgj ,pr'hoda novih oblasti jo, s pomočjo prosvetnih de-niso 0T,yv'ekla in prostori še lavcev in po prosvetnih dru voljeni. 19. aprila lan- štvih svojo akcijo poglobiti ,n ^ je pričel pouk razširiti. Pričakujemo, da bo-knku-V wptnem vrtcu na Pro- mo naleteli na razumevanje L ,°trok ,reSa se je vpisalo saj mora biti uspesen razvoj • ,bil nš.^etos jo. januarja I slovenskega dijaka^ skrb vsa- hod iz zagat. Potrebno je ob tudi vrtec v Sem- kega zavednega Slovenca. Pa bij; bie slojno' obiskujejo otroci Med pozitivnimi uspehi de 2ojih vasi. Ostane la slovenskih solnikov mora- ven.u” odprto' vpraša- mo ugotoviti izdajanje nove-V okoliš« ga otroškega vrt-1 ga mladinskega lista »Galeb« k ,v UlbfuUl- sv. Frančiška ki je izšel že z drugo števil-Donadom ter aa I ko in se je kljub začetnim -.«C , -a slovenski otro- težavam dobro zasidral med ZVlJ r Ul. sv Frančiška slovensko mladino, " ’ Slovenski šolniki stalno vo- f' vrteČCU' Za fr^odob-na“-r---»yei __________________________________ _ _ P Prosto? Vrtec ustanovljen, dijo med svojimi vrstami gr hr°snja ^0v zanj ne najdejo, banje za enotno organizacijo BiVcu čaka V-rtec na Kolon- šolnikov. Uspehi pa zal do ?? rešita Ze pet mesecev danes se niso vidni, ker ne-Z®'atičnV' prav tako je pro- kateri z raznimi pomisleki tee .stanje za otroški ovirajo uresnmttev te za na- Vp;„ ^lcibanjih še tržaške solske razmere fen°v>te ^ v slovenske nujno potrebne enotne orga-t Pešneti ole je letos bilo nizacije. S w kot lani saf se e Ob tem kratkem poročilu V V(č ntSS'° v Slovenske šo- 0 stanju naših šol nam ne Smo H kot lani čeprav bo, težko ugotoviti in dolo-k>h kar v treh sloven- Niti nadaljnjo pot našega de- u OiUVtil i 1__^e clotrcnclf h cr»l n nje, so naši likovni umetniki pridno ustvarjali. Tako je večina slovenskih slikarjev, organiziranih v Artklubu priredila zelo lepo uspelo skupno razstavo v Ljubljani. Avgust Černigoj je razstavljal na Reki in v Beogradu, Bogdc Grom v galeriji Rossoni Trstu, Robert Hlavaty v Sloveniji, Lojze Spacal pa v Beo gradu in z retrospektivno raz stavo na Reki, ki jo bo prenesel tudi v Ljubljano. Zadnje tedne je z uspehom razstavljal v galeriji Rosson škedenjski rojak Silvester Godina. V tujini pa je častilo zastopal tržaške Slovence mladi nabrežinski kipar Celo Pertot, ki je v Stockholmu kjer deluje kot profesor na umetnosti akademiji in restavrator v tamkajšnjih muzejih, priredil dve osebni razstavi. Mrtvilo v založniški dejavnosti, ki je nastala kot posledica majhnega obsega knjižnega trga, se je skušalo vsaj nekoliko poživiti z Obnovo literarne revije Razgledi, ki naj bi po želji izdajateljev postala kulturni obzornik vseh zamejskih Slovencev• Seveda bi to uspelo le ob splošni podpori vseh tukajšnjih izobražencev, kot seveda naročnikov. Posebno živahna je postala srednješolska mladina bodisi s svojimi «Literarnimi vaja- OKMJM UUOSKI OOBOR •toran RAZGLAS « «t4m RriMMfli Wk* *■» » rmut thtam CCMTTIT0 POPOLME MSTRHTUALE šH m I «• Ittart CMMN* CAPOOISTRIA AVVISO Imuca Mh mM « mn < « mm bmadt ilcodkh« ml nunnii A . m vuju* n i«« a C >/ r COHITATO rO#OLA*l O*. COHUHf LJUDSKI ODBOB HBSTNf 1*01» CERT1F1CATO D IMPOSTA • DAVČNO POTRDILO Sl conlerm* rhr U U co«"P Potonemo, d* druimi lov ce N ro____________ non riftulU m*critt» qM»c roninbueni« ' it m vptuna koi d»v^ni nveuntt ne ruolt Mir.mpo«. .ul «ell>-----len™ -;--------- v ra/.poredih d-vks n* dohoOek po obliki pod »lev ,n dm che le ^ lino »cceriato prt l anno 195 Hreddito d'dm.------------------------^merjen d*vck v ine%ku d>n ‘ d. „ je bil «go«ov.,en M leto dohodek v znesku din m «dmenen ^ ^ ^ ^ ^ II presenie terlilicalo viene nlascia.o m CA«* ----------------------------- po flenu Vev To potrdilo ii».»vlj»mo .akte deli'ordmsni« sulle t«s»e. »u richirst* deH mlerew«to ad ••• _ uredbe o tak4»h. na iahlevo »Iranke v »vrho -Ate*.. * ' LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE IZOLA COMITATO POPOLARE DEL COMUNE 0ELIA*CITTA Dl ISOLA Pub servire ad »Ilci u»» ammm.slrativi »olamente *e Lahko Sluli V druge upravne »vrhe sawo. tt je kolkovano po pr p M P. • L P - S- P. - S- N t capa št«v je največja pomanjkanje pri-j mi» kot s tradicionalnimi L-merne dvorane za razstavlja- | terarnimi večeri. Vabimo Va* da »e Kglasue pri tukajlnjem L-Si«ie invitato • presentarV ;re*»o questo Co- dne U giorno i seboj prinesite to vabilo tevleLu 1948 tam ni bilo statut ‘“"donsirega sporazu-Up,, vasi so- Merila- ,na m°ra biti osnovna podla-ke Osn ln> Slivno V Sloven ga naše borbe, saj so v njem U(i2 otrl"6 šole je vpisanih tofno vključene in določene i* Slovenske osnov- naše zahteve in nase pravice. kjetS01* čv, — biliUie3°. p?vsod tam, I ‘Bilji^venski o‘- °dpadli sta « občin °Snovni šoli v| >ia). ‘ hnenskih eri!8 Ured ktiS.n pQllVm ^škodljiva za | Jelinčič „ - v "eg^.iti 'Ifif? ureditev raz- \ likovnih umetnikov in založ-»i „ števn mestltev zadost-a učiteljskih moči -ie -»vo Tako je bila Pri k.?1 raP^alelk ne-1 z zadovoljstvom ugotovimo t”I ‘tev,l‘a‘T*?«t?v zadost-1 niški dejavnosti. iinVojih i , UBiteijskih moči' šolah jerin, Ivr-- ■ _, .. , O SNG je med ostalim de- iako je bila ^al; Pri dramatiki in SNG lah- Jako2h?,dT ®olah I njegov neprestan dvig in uve- bol;,.ab > Sv. Ivanu, na njavljanje, tako da danes na Proseku. VI Ia°tab<;u in c rroseku. v I ve^ ljudi v dobri veri. ki bi JaZdelitL jrlzu pa bi 0Sp0rauali njegovo upraviče-P^tiaK skuonimZ uzene raz" nust, njegovo potrebo in kul-_ 0Soji 5 . ■ Poukom v (Urno poslanstvo med tržaški- bialn ta 7 most°jne razrede.1 -tli Ured°itl0Jnf J**"«* Im' Slovenci in tudi drugod. A S s» bil nn, eh/en°J' s») danes menda lahko trdi-!Xrižu ¥g°d mo brez pretiravanja, da je lo - ' .ker ^5iPa !n . v I ravno zasluga SNG v Trstu, pravaCilt>icfe ta"1..Primanjkuje- I Upi8 j? odklonila SrešiteUv'lli’ani d°-sv?ie°a <!nSekuJ8Lejmo le Pfinier kJe- U, t‘c primer na «ti-'na šola lma 'talijanska ko de z-a 34 otrok 4 .lma slovo umtelje, medtem 2 r Boiu,!enska osnovna šo- S?Zrede m \ ** - 56, otrok le Severji, n 3 učitelje SSf. ,n,2Je 'n višje Sl^lbjejn ,er slr°k°vne šo-la-bo lnJ razmeroma nor-S5*»ih n" Ppuk se razvija v ti8-Cej i,?°Jlh dokaj uspešno. V 3 star o h1”0 i1.0 Prizadela loKirju ° Plače- fin "je šli Pristojbin 7a višale i!’ k‘ »o se zelo iP ke taksodV ’ K0 ze'° L n»no«es® na univerzi, kar Ju’ da Ro y‘snkos°lee prisili-, ^®slayi|o. 1 na Študij v l? klasif'n' ch'o v* "! Lazzarelto ki ju obiskuje 238 ročju 26.471 gledalcev. Od teh je bilo 10 premier m nekaj ponovitev iz prejšnje sezone Pri tem pa niso všteta gostovanja SNG v Sloveniji, niti gostovanja gledališč 'Z Jugoslavije v 'Trstu, med katerimi Je treba predvsem omeniti prvo gostovanje Slovenskega dramskega gledališča iz Ljubljane s tremi prireditvami Cankarjevih Hlapcev in Linhartovega Matička. Tov. Zorko Jelinčič je v nadaljevanju svojegu poročila ugotovil, da še vedno ni reše no vprašanje primerne dvora ne v mestu za naše gledališče v smislu določb Posebnega statuta, vendar pa se je povečala možnost nastopanja v dveh novih dvoranah v Skednju iv Sv. Križu. Na glasbenem področju se mm 600 i sr A? d te (*«.n Ar d k Ocean v.'V" ~Nfirveegian NQRWAY ^SWED£N f L Bartsnh $co Karo Sto flNLANO •?? SOV/ET t enmgr UNION ^ MO SC O W K trav Kazanl. A *, -"i *» - ■ ?L žf v« Stalingrad Turgat t^cAVAN W7S Ust Uri Bolkhash CHINA S ama tkano F »man IRAN Af C>HAN)CJ AN Tako si zamišljajo ameriški strokovnjaki morebitno novo morje, ki naj bi ga nameravali ustvariti Rusi v zauralskih pokrajinah s pomočjo atomskih eksplozij, da bi ublažili tamkajšnje ostro podnebje. vodnjo žitaric, ki predstavljajo temelj za mnoge panoge proizvodnje. S povečanjem posejanih površin se bodo u-stvarile nove rezerve hrane, se bo zagotovila krma za živino, ustvarile se bodo zaloge za izvoz, nekatera področja Ukrajine pa, kjer se je doslej gojilo žito, bodo posejana s sladkorno peso in drugimi di kar je bilo več, kot se je pričakovalo. Ljudi se je prijavilo toliko, da jih niso mogli vseh sprejeti. Toda sedaj, v začetku novega leta, je vprašanje delovne sile na teh področjih ponovno postalo pereče. Komsomolska organizacija je v zadnjih tednih okrepila svojo agitacijo za navajanje mladine na odhod v Kazakstan pa, v kolikor se lahko opremo na podatke, ki so bili objavljeni, je dobra žetev na novih obdelanih površinah preprečila pomanjkanje žita, ki bi se bilo lansko leto občutilo zaradi velike suše v nekaterih predelih Ukrajine. Osvajanje doslej neobdelanih pokrajin in zapuščenih površin :— kot so uradno ime- Aziji — zahteva vlaganje znatnih investicijskih sredstev in. omejevanje nekaterih prej predvidenih načrtov v poljedelstvu. V intervjuju Bernai-lu je Hruščev izjavil, da se namakalni načrti na jugu ne bodo pustili -vnemar, toda iz njegovih besed se ie dalo razumeti, da bodo ti načrti vendarle omejeni Pozivu komsomola za odhod nove žitorodne kraje se je ponovno odzvalo nekaj deset-tisočev mladincev. V moskovskem gledališču Boljšoj je bilo pred kratkim zborovanje moskovskih mladincev in mladincev iz bližnje okolice Moskve, ki so se pripravljali na nove naloge. Ko so na tem sestanku «stari» naseljenci Kazahstana in Sibirije, ki so bili odšli tja že prejšnje leto, opisovali prvo žetev, so uporabljali zelo lepe, žive barve. Sekretar CK Hruscev pa je na istem sestanku uporabljal povsem drugačne besede. Mladince je opozoril, da «tam ni bilo vse tako veselo«, kot to govora njihovi tovariši, am-pak da se je potrebno pripraviti na težkoče- «Novi naseljenci v žitorodnih krajih bo do v prvih dveh treh letih primorani odreči se marsičemu, na kar so navajeni. Primorani bodo graditi in ustvarjati sami. Graditi bodo morali naselja od materiala, ki jim bo na razpolago, in sicer od ilovice, trsja ali česar koli.« «Spremljamo vas, je rekel Hruščev mladincem, s spoštovanjem, če pa se boste vrnili, vas bomo sprejeli brez veselja, brez spoštovanja.« Prve skupine mladincev, ki so odšle v Kazakstan in Sibirijo, niso zapustile svojih domov za vedno, toda pri tem se postavlja zahteva, da je te nove kraje treba naseliti dokončno; tam je potrebno o-snovati domove, družine, stalno prebivalstvo pač. Družinski človek, je opozoril Hruščev mladince, si želi ostati na enem kraju, želi si osnovati družino, Hruščev je omenil. da je on v času Stalina sestavil zakonski načrt o ob davčenju neoženjenih in dru žin ki imajo manj kot tri otroke. Zakon je bil sprejet in danes je v veljavi. Ta za^ kon je po njegovem mnenju dober in koristen. «Ko bi poleg dvesto milijonov ljudi ime li je sto milijonov, bi bilo še vedno premalo« je rekel Hru-š-čev ob koncu. Posredno je Hruščev dal novim naseljencem žitorodnih področij nalogo, naj le kraje naselijo boli na gosto in trajnejše. Po koncu obiska Kitajski je Hruščev skupno s članoma prezidiuma CK KPSZ Miko-janom in Bulganinom v oktobru lani obiskal tudi tiste predele ZSSR. ki mejijo na Kitajsko. Kot je sam pozneje omenil mladincem, je videl, da je Vladivostok ((kraj iz bajke«. Da se tam ljudje ((sprehajajo v poletnih oblekah, medtem, ko je v Moskvi že hladno«, da 'ma Sahalin sicer nekoliko bolj vlažno klimo, vendar pa da tudi fam žive sovjetski ljudje itd- Treba je torej iti dalje v Sibirijo, proti vzhodu. Po tej izjavi se je meja področja, za katero se v zadnjem času v Sovjetski zvezi kaže mnogo več zanimanja, pomaknila kot se zdi, še mnogo dlje proti vzhodu. Poljedelski načrt osvajanja novih žitorodnih področij je s tem dobil nove vidike. Ne gre le za povečanje proizvodnje ži taric, ampak tudi za povečanje števila prebivalstva v redko naseljenih predelih v Srednji Aziji in na Daljnem vzhodu. «Odporna mladina, pripravljena na žrtve«, ki se bo naselila v novih krajih in osnovala tam svoje družine, bo najlaže prebrodila težkoče in ugodila zahtevam prvega sekretarja CK KPSZ, da je potrebno' misliti ’ tudi na bodočnost. «da nas ne bi mogel nihče izkoreniniti«. i>. C. lijanščini. Uradnica se je z njim razgovarjala v italijanskem jeziku, prilepila na prošnjo kolek in ga uničila. Moža-kar je pozdravil in odšel. Kdor je govoril italijansko, so mu odgovorili v italijan-ščini, kdor je zahteval informacije v slovenščini, je dobil odgovor v istem jeziku. Tajnik nas je ljubeznivo sprejel. Pokazali smo mu članek »Piccola«, ki v naslovu pravi, da so bila s prvim januarjem ukinjena vsa imena ulic. ki so bila imenovana po raznih italijanskih osebnostih. «Piccolo» našteva v podnaslovu imena Verdija, Volte. Mazzinija, v članku pa še Garibaldija. Besenghija in drugih. Ce izvzamemo Lovisatija. je <(Piccolo» zopet natvezal veliko lažT Sami smo se prepričali. da je v Izoli še vedno Verdijeva ulica, da je še vedno Garibaldijev trg, da je še vedno Besenghijeva ulica. V nazadnje omenjeni ulici je tudi Besenghijeva palača, ki so jo do polovice 1952. leta uporabljali za stiinovanja duhovniki izolske župnije- Tajnik nam je pokazal fotografije. ki so prikazovale notranjost palače potem, ko so se duhovniki iz nje izselili. Čudili smo se. da niso duhovniki posvetli vzdrževanju notranjih’ prostorov vej pozornosti, saj so bili v nemogočem stanju. Po njihovi izselitvi je ljudska oblast vložila v popravilo in restavracijo te zgodovinske palače 4 milijone glasbena šola, sedaj pa urejujejo še ostale prostore, kamor se bo vselilo italijansko prosvetno društvo. Se besedico o preimenovanju ulic. Res so preimenovali nekatere ulice, ki nimajo nič skupnega z jugoslovansko stvarnostjo. To so bile v glavnem one ulice, ki so nosile imena raznih svetnikov itd., medtem ko so imena italijanskih osebnosti ostala. Tako mimogrede naj še omenimo, da niso bile preimenovane samo ulice z italijanskimi imeni, temveč tudi nekatere druge: Ulica maršala Tita se sedaj imenuje Cankarjeva ulica itd. Seveda pa so vsi napisi dvojezični! Sprehod skozi Izolo prepriča vsakega obiskovalca, da se dvojezičnost u-veljavlja n a t vsakem koraku; vsi napisi nad raznimi trgovinami. gostilnami, trafikami, ustanovami, javnimi uradi, obrtniškimi delavnicami itd. so dvojezični. V. vsaki trgovini, v vsakem uradu, v vsaki ustanovi odgovorijo stranki v onem jeziku, v kakršnem je' pač ta postavila vprašanje. Zanimalo nas je še, kako je z izstavljanjem raznih u-ita' radnih potrdil. Potrdila se — kot smo se zopet prepričali — izstavljajo dvojezično, kot pač najbolje dokazujejo razni formularji, ki nam jih je ponudil tajnik mestnega ljudskega odbora v objavo. Podobno je v Kopru. Predsednik mestnega ljudskega odbora, kateremu' smo prav tako pokazali člonek iz «Picco-la», nam je sprva dejal, da se na take očitne laži ne splača odgovarjati, končno pa nam je le povedal, da vsi uslužbenci mestnega ljudskega odbora v Kopru obvladajo slovenščino in italijanščino, da e uradovanje strogo dvojezično itd. Kot v Izoli, tako so tudi v Kopru vse ulice opremljene z dvojezičnimi napisi, napisi nad trgovinami, ustanovami itd. so dvojezični, prodajalci, natakarji in drugi odgovarjajo strankam v slovenščini ali italijanščini. . Vsem onim, ki so bili ali ki še hodijo v Koper in Izolo ter druga obalna mesta, je vse to, kar smo sedaj našteli, dobro znano. Da je tako, ve na pr. tudi italijanski konzul v Kopru, ki morda dnevno hodi po Verdijevi ulici, ki se pri svojih opravkih poslužuje .izključno italijanskega jezika, 'rie da bi mu bilo treba najeti tolmača. Da je v Kopru in Izoli uveljavljeno načelo dvojezičnosti, je dejstvo, ki ga ne more nobeno tendenciozno poročilo fašističnih listov ovreči. Kaj pa v Trstu? ZANIMIV POIZKUS UREDITVE sonlalff Ma naspliuit Kaj bo povedal praktični poizkus v Bocnu Delež, ki ga doprinaša gospodinja, mislimo pri tem v prvi vrsti na zakonsko ženo in družinsko mater, v vsakodnevnem življenju, je precejšen. To sicer malo komu pade na misel, ker se njeno delo splošnem smatra kot nekaj tako samo po sebi razumljivega, da o tem ni vredno razpravljati. Toda vse, kar je potrebno za normalen in urejen razvoj družine mora biti pravočasno opravljeno, za vse — od hrane, stanovanja, nege in vzgoje otrok do najneznat-nejših potreb in skrbi na pr. v zvezi z boleznijo, najrazličnejšimi nakupi, obveznostmi itd. — mora skrbeti in se pobrigati gospodinja. V to svojo delo mora vložiti dobršen del telesnih in umskih energij, torej elementov, ki določajo pravico kateregakoli delavca do njegove nagrade in določenega socialnega položaja. Ali ni potemtakem velika socialna krivica, da se tudi gospodinjam ne da pripadajoče jim materialno, socialno in, če hočete, tudi moralno priznanje ki bo enakovredno njenemu delovnemu doprinosu in socialni funkciji, ki jo v družbenem življenju dnevno o-pravlja? Ce pa to zaradi določenih okoliščin danes še ni mogoče, bi pa vsekakor bilo že danes mogoče in tudi pravično, da se ženi-gospodinji zagotovi vsaj možnost preživljanja na starost, ko bi prenehala biti za delo sposobna in bi se znalo zgoditi, kakor se večkrat tudi zgodi, da bi ostala brez sleherne eksistenc ne možnosti in pomoči. Gre v kratkem za to, da bi se gospodinjam zagotovila neka vrsta starostne pokojnine, ki bi jo začele prejemati, ko b za delo ne bile več sposobne. Toda postavlja se vprašanje, kdo bi bil, ki bi za to svrho zagotovil potrebne fonde, odnosno, ki bi te fon de ustvaril. Država, zakonski drug, odnosno odgovorni član družine, kdo drugi? S tem v zvezi nastajajo težave, vendar bi se gotovo našli način in sredstva, ki bi se z njihovo pomočjo vprašanje da lo rešiti. Potrebna je samo dobra volja in pa razumevanje, ki bi ga pri tem motali pokazati določeni druž beno in državno odgovorn činitelji Pred kratkim je bil stor- ISIS KBIBIT jen s tem v zvezi zanimiv poskus. V imenu ženske organizacije «Fidapa» (La federa-zione delle donne nelle arti professioni affari) iz Milana, je odvetnik Giuseppe Tofano imel zanimivo predavanje, v katerem je bila iznesena zamisel, kako bi se gospodinjam zagotovila sredstva, da se na starost mogle preživeti. Zamisel je nova in res zanimiva. Potrebna sredstva bi se zbrala tako, da bi trgovci pri vsakem nakupu določene količine sredstev široke potrošnje izdali gospodinji neke vrste bon, predstavljajoč ekvivalent za popust, ki bi ga gospodinje ob tej priliki bile deležne od strani trgovca. Vrednost teh bonov bi bila vložena v skupen fond, katerim bi upravljala država. Iz tega fonda bi na starost gospodinje prejemale potrebna sredstva za preživljanje. V poštev pa bi ne prišle gospodinje, ki že prejemajo kako pokojnino, one, ki so gospodarsko dobro stoječe, kakor tudi vdove, ki prejemajo pokojnino po možu. Da bi se ugotovilo, kakšna je praktična vrednost omenjene zamisli, so v Bolzanu napravili poskus. Rezultati še niso znani, toda pričakovati je, da bodo dobri, vsaj tako menijo vsi, ki so se za stvar zavzemali. Zamisel, odnosno predlog, naj bi se pristopilo k njeni širši realizaciji s podporo države, je bil izročen tudi ministru Vigorelliju. On sam se je o tem izrazil po-voljno. Hkrati je zagotovil, da bo predlog skrbno proučen, posebno, ko gre za to, da se tako potrebni in koristni kategoriji delavk kot jo predstavljajo gospodinje zagotovi njihova bodočnost. Pripomnil je, da se bo zaenkrat počakalo na rezultate poskusa v Bolzanu, nakar bi se pristopilo, če bi se poskus pokazal uspešen, k širši izvedbi zamisli, ki jo je sprožila «Fi-dapa«, oziroma v njenem imenu odvetnik Giuseppe Tofano. Ce bi se ta oblika pokazala kot neprimerna, je rekel minister Vigorelli, bomo morali poiskati kako drugo, zakaj ko je že bilo vprašanje postavljeno, ga bo treba čim-prej tudi rešili. Želel bi, da bi se to zgodilo že v tem letu. Upati je, da ne bo ostalo samo pri besedah. Hans Hedtoft, danski predsednik vlade in voditelj danskih socialdemokratov, je umrl nepričakovano preteklo soboio zvečer v Stockholmu, kjer se je udeležil zasedanja nordijskega sveta. Za Hedtoftom ne žaluje le danska socialna demokracija, dansko ljudstvo in mednarodno socialistično gibanje; tudi v Nemčiji ne bo nihče pozabil tega danskega državnika, ki se je za- \A HANS HEDTOFT vzel za poravnavo z danskim južnim sosedom, ko se je po nemškem porazu leta 1945 razbohotilo na Danskem nacionalistično gibanje v Južnem Schlessvi-gu. Hedtoftovemu pomirjevalnemu' vplivu se imamo zahvaliti, da ni bilo v tistih letih ustvarjeno novo žarišče stalnih nemirov med obema narodoma. Sinu pohabljenega krojača Han-sena, ki se je rodil 21. aprila 1903 v revni četrti mesta Aar-hus, ne bi bil nihče prerokoval, da bo nekoč na čelu svoje dežele Z 19 letom je mladi tiskar postal tajnik mladinske socialdemokratske organizacije, s 26 letom pa je bil izvoljen v glavno vodstvo socialdemokratske stranke svoie dežele. Po izvo it-vi v poslansko zbornica je prevzel ime Hedtoit, ker je bilo v parlamentu več poslancev z imenom Hansen, ki je na Darsken zelo razširjeno. S 36 lelom prestane voditelj d: nskih socialistov. Njegov veliki predhodnik Stau-ning, ki je bil že zgodaj spoznal njegove sposobnosti, ga je sistematično pripravljal za to vodilno mesto. Ze kot mladenič je gojil ožje stike z nemškimi socialisti; v Nemčiji si je skušal pridobiti znanje za svojo bodočo politično dejavnost. Od takrat je datiralo tudi njegovo prijateljstvo z Eri-chom oilenhauerjem in drugimi nemškimi socialisti, ki jih je sedaj njegova smrt globoko pri. zadela. Leta 1947 Je postal prvič ministrski predsednik v socialistični manjšinski vladi, leta 1953 pa je sestavil drugo so ialistič-no vlado, ki ji je predsedoval do svoje smrti. Glavna smernica njegove politike je bilo sodelovanje s skandinavskimi državami, poravnava z Nemčijo in podpora evropski zamisli. Njegova izguba ni le izguba za danski socializem: občutila jo bo tudi vsa Evropa, 2. februarja GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK SPOR MED DELAVCI IN RAVNATELJSTVOM TOVARNE MOCCH Ul Pokrajinski predsednik nai posreduje vhorist delavcev Po zadnjem pismu ravnateljstva tovarne za izdelavo nogavic v Gradiški nekaterim delavcem, s katerim jih odpuščajo zaradi njihovega odločnega nastopa proti nameri delodajalcev, da bi svojevoljno in protizakonito odpuščali ljudi, ki so v proizvodnji neob-hodno potrebni, se stanje okoli tega tako važnega vprašanja ni nič izpremenilo. Z namenom, da bi se stvar premaknila z mrtva točke in da bi se delavcem priznala pravica do dela, sta opozicijska pokrajinska svetovalca poslala pokrajinskemu predsedniku pismo v katerem mu sporočata, da se spor v tovarni vleče že od 24. decembra lani, ki je toliko bolj neumesten, ker tovarna popolnoma obratuje in ni nikjer v državi ta sektor proizvodnje v krizi. Ker spor hudo vpliva na socialno in gospodarsko stran Gradiške, svetovalca pozivata pokrajinskega predsednika, naj posreduje v sporu, čigar rešitev pričakuje vse javno mnenje. S tem posredovanjem bi bilo mogoče prisiliti ravnateljstvo tovarne Mocchiut, da bi opustilo svoje diskriminacijsko stališče, ki je poleg tega tudi v nasprotju z ustavnimi, pogodbenimi in sindikalnimi predpisi. V enem Izmed naših člankov v prejšnjem tednu smo že omenili, naj oblasti posredujejo v sporu, kajti oblasti ne smejo biti pristranske, še celo pa ne smejo omelovaževati hudih razmer, v katerih so se znašli številni delavci in delavke po odpustu. Upamo, da bodo vsaj tokrat pristojni krogi zastavili odločno besedo v prid delavcem, ki ne zahtevajo nig drugega kot delo in zaslužek. I8-letnega Jožefa Tronkarja iz Ul. degli Scogli 53 pa je policija zasledila v Ventimigli, ravno ko sta mladeniča skušala zbežati v Francijo in se tamkaj verjetno pridružiti tujski legiji. Policija je pri imenovanih dobila 90 tisoč lir. Oba sta bila aretirana in nato pripeljana v goriške zapore. Pri zasliševanju sta priznala, da sta zakrivila več tatvin, med katerimi tudi tisto pri Kumarjevi in pri lastniku «Cor-sa», kjer sta odnesla 25.000 lir ter nekatere zlate predmete. Ko sta se zavedla, da jima je policija na sledu, sta sklenila oditi v tujino. Oba kakor tudi Brescio je policija prijavila sodnim oblastem zaradi tatvine- Sodna policija nadaljuje preiskavo. Važno za neposredne obdelovalce Opozarjamo neposredne ob-obdelovalce, da so vse občine razobesile sezname oseb, ki pridejo v poštev za izvolitev občinskih odborov Vzajemnih blagajn. Ker se je ugotovilo, da so seznami pomanjkljivi, predvsem velja to za goriško občino, kjer je menda izpuščenih iz seznamov skoraj polovico prizadetih kmetov, naj se vsakdo potrudi in ugotovi, če je v seznamu in če bo torej imel bolniško oskrbo. Ce ugotovi, da ni vpisan, naj takoj izpolni potreben formular in napravi prošnjo, da se mu popravi krivica. Pojasnila se dobijo na županstvih, zaradi tega naj vsakdo pohiti, ker je čas za reklamacije odmerjen. Mladi lafiči za zapahi Pred dnevi je goriški policiji uspelo, da je prišla na sled trem članom tako imenovane «bande s svedrom«, kakor je goriška javnost imenovala tolpo tatov, ki je svoj čas vznemirjala Goričane, zaradi številnih tatvin, ki so se dogajale v mestu. Saj je vsem znana tatvina pri trgovcu Kumarju iz Ul. Arcivescovado, kateremu so iz trgovine odnesli 100.00Q lir ter bencinske nakaznice za 140 1 bencina; nadalje so g- Kumarjevi z grozilnim pismom hoteli izsiliti I milijon lir. Potem so izvršili tudi tatvino v kinodvorani «Corso» in druge. Kakor omenjeno, je goriška policija takoj uvedla preiskavo in najprej aretirala v Gorici 22-letnega Marcella Brescia iz Vicolo Trinco i. ki je zakrivil več tatvin. Ostala dva, in sicer 19-letnega Laura Goriana iz Ul. Levada 47 in Devetakov konceit v Vidmu Slepi pianist Gabrijel Devetak iz St. Mavra, ki je 30. novembra koncertiral v Gorici, pred tedni pa je imel uspel koncert v Ljubljani, je v nedeljo nastopil v koncertni dvorani uTomadini» v Vidmu-Koncert je organizirala ljubiteljica glasbe in kulturna delavka g. Paola Virginia, vd. Hein. Pianistu Devetaku, ki dosega tako lepe uspehe doma in po svetu, želimo, da bi se čim više povzpel v svojem umetniškem igranju. 0 f) z rezultatom Tnestina in Gira sta se zo-pet vštric pomaknili za dve • 1 ❖ * ❖ Nogometna reprezentanca Kolumbije je premagala v Me-delinu dunajsko nogometno SMUČARSKO PRVENSTVO V CORT1NI j NEJASNOST 0 PRVEM MESTU V KOŠARKARSKEM PRVENSTVU Maffhews ob 40-letnici . . rt I * -l.lbl ititf prejel Puskasovo česlilk1 LONDON, 1. — Za 40-letnico je dobil Stan “ thews, veliki angleški taš, ki še sedaj igra, češ tudi od Ferencza Puskasa. h petana madžarske repr tance. «Iskrene čestitke, P1*1 Puskas v svoji brzojavki. W mo. da boste imeli še t®* uspehov v športu«. je dejal, da ga je brzoja^ zelo presenetila, ampak d* gotovo ni zaslužil. Med 90 najboljšimi tekmo-valci iz skandinavskih držav I * avla točki naprej. Tržačani so imeli v gosteh beneško moštvo Re-yer, ki je dobro igralo. Tržačani so pa vendar znali igrati tudi dovolj inteligentno, da so razliko zopet povečali tudi tedaj, ko se je že blizu konca zmanjšala na same tri točke. Nevarnega nasprotnika iz Pe-sara je Gira v dobri igri nad-vladala in se tako utrdila na 14 7 0 7 831 806 14 , prvem mestu poleg Triestine. 15 7 0 8 900 927 14 i Moštvi sta se zavedali, da je 15 6 1 8 837 940 13 10d tega rezultata mnogo od dolga 1 km z 220 m vil. razlike « ®e?SfkMne^ki je I Stel™Azz. 15 5 2 8 886 968 12 j ^sno^Kdor bi bil poražen bi in 80 vrati. V prvi vožnji je lani naVdUsil tisoče na prire-! Reyer 14 5 1 8 812 886 11 » zaostal. Gira seveda ni hotela GttO i dosegel najboljši čas - - ditvi v planici skoči" jeziti Cantu Mil. 15 5 0 10 721 788 10 j pustiti neizkoriščene priložno-j Gluck z 1:25,9. Zeno Colo je ^m ler ^,‘222 8 točk Za ^"ghans 15 2 2 11 731 839 6 sti. da igr.i pred domač™ ob- bil sele peti s ce ima verna n..m sn sp ivrstni. Beremann | 7>Jtli. bnln košarkarskega «"* k°0™arkarske tekme zaradi I nekih odločitev oblasti, po ka- | terih ni bilo dovoljeno igrati I v običajnem prostoru. (Sedaj so pa menda nekaj preuredili in tako zadostili predpisom in tekme se v osporavani dvorani vršijo naprej. Sedaj je upati, da bo tudi Virtus kmalu spra- bil sele peti s celima dvema njim so se zvrstili; Borgmann Zadnje kolo košarkarskega sekundama zaostanka. V drugi (NorveŠKa) 221.6 (56.5 in 58.5 prVonstVa se je končalo z dve- voznj, pa je Colo vozil tako. 0snM (NorVeska) 218.4, | rezultatoma, ki ju lahko da so mu gledalci ploskah kaf že ima v imel za nasprotnika Junghans. i l,. zadniega v lestvici. Igra pa je - »ostanku). potekala tako. da bi celo ne bilo nemogoče, da bi zmaga sploh ostala v Benetkah. Benečani so zaigrali kot se sploh ne v tem letu. Zelo napeta je bila tekma med Varese in Virtus. V prvem polčasu so gostje uspeli postaviti rezultat 28-21, toda domači so v drugem polčasu kmalu izenačili in celo že vodili. Potem se je igra v napetosti na- si su . SOUTHAMPTON. L — Arne- .c„. jv ------—, Slalom — moški: 1. Zeno | riška hekejska reprezentanca i daljevala. Tik pred koncem so Colo 2'46"3; 2. Otto Gluck je premagala angleško repre-i gost je spet v malenkostni 2’46”6; 3. Gino Burrini 2'47”5; zentanco z 8:2 (1:2, 5:0, 2:0), prednosti, toda v zadnjih tre- Roma in Pavia sta svoja gosta odpravili, kakor je bilo pričakovati. Stalni napredek lahke atletike Potrjeni svetovni rekordi madžarska reprezentančna ekipa. Tata (Madžarska) 21.7.54. Krogla: 16.27 m, G. Zybina (SZ). Kijev 14.9.54. Petoboj. 4704 točk. A. Cudi-na (SZ), Bukarešta 8.8.54. Mednarodna atletska zveza je potrdila sledeče svetovne rek°rde: Moški: PO MNENJU NOVINARJEV 5000 m: 13’51”2, Vladimir AnaleŽ BalUliSter Kuts (SZ), Praga 23.10.54. 3 ^ 3 milje: 13'26"4, Vladimir SnOrtlllK SL 1 V lVjH Kuts (SZ), Praga 23.10.54. r 880 yard: 1’48”6, Gunnar «United Press« je novinar- Nielson (Dan.), Kopenhagen jem raznih držav postavil tole je Wes Santee premagal, trdi, da je Anglež Bannister sposoben premagati bivšega kansa-škega cow-boya tudi na pokritem tekališču. Pa tudi Avstralec Landy se ne bi mogel u-stavljati Angležu. Santee pa je dejal, da namerava v soboto v Madison Square Gardenu teči miljo pod 4 minute. V naslednjih dveh letih upa doseči 3:58 na pokritih tekališčih in 3:55 na odprtem. 30.9.54. 100 m: 10**2 (izenačen). H. Fiitterer (Nemč.), Yokohama 31.10.54. 1000 m’ 2’19”5, A. Boysen (Norv.) in Gavle (Sved.), 18.8.54. 1500 m: 3’42”8, W. Santee (ZDA), Compton (California), 4.6.54. 440 yard ovire: 51”3, J. Litu-jev (SZ), London 13.10.54. Štafeta 4 x 110 yard: 40”5, Univerza Texas, Los Angeles 22 5.54. Štafeta 4 x 880 yard: 7'27”3, Univerza Fordham, Los Angeles 21.5.54. štafeta 4 x 1500 m: 15*21**2, Honved (Budimpešta), Budimpešta 14.7.54. Krogla: 18.55 m, P. 0’Brien (ZDA), Los Angeles 11.6.54. Kladivo: 63.34 m, M. P. Kri-vonosov (SZ), Bern 29.8.54. Zenske: 220 yard: 24”, M. Nelson Jackson (Avstral.), Vancouver 5.8.54. 880 yard: 2’08”4, N. Otkalen-ko (SZ), Mgskva 18.7.54. 800 m: 2’06”6, N. Otkalenko (SZ), Kijev 16.9.54. Štafeta 3 x 880 yard: 6’32”2, vprašanje: Kaj je bil največji dogodek tega leta po vašem mišljenju? Največ glasov je dobil Bannister za svoj rezultat 3:59.4 na eno miljo. S tem rezultatom je Bannister postal prvi človek, ki je eno miljo pretekel v času pod štiri minute. Dobil je 181 glasov. 154 glasov je dobila zmaga Nemčije nad Madžarsko v finalu svetovnega nogometnega prvenstva. Na tretje mesto pa se je uvrstil svetovni rekorder na 5000 m Rus Vladimir Kuc z nepričakovano zmago na evropskem prvenstvu Berna. Dobil je 68 točk. Zmaga Chatawaja nad Kucom v Londonu in svetovni rekord Landyja na eno miljo in 1500 m v Turkuja sta dobili 66 točk. Svetovni rekord dvigalcev uteži Schemanskija v olimpijskem triatlonu in zmaga Bobeta v Tour de France sta dobili 46 točk, zmaga Rusije na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu je dobila 42 točk, svetovni rekord 0'Briena v metanju krogle 18.54 m in zmaga Drobnega v Wimbledonu pa 27 točk. * * * Danec Gunnar Nielsen, ki ga ROGER BANNISTER Košarkarski furnir v Viareqqiu od 6. do 10. II. V nedeljo se prične v Via-reggiu 8. mednarodni košarkarski turnir za karnevalski pokal Viareggia. Na turnirju bo igralo pet tujih moštev in eno italijansko. Spored tekmovanja: Nedelja. 6. II.: Darby Lions S. C. Vela Viareggio; Crvena zvezda - Servette (Ženeva). Ponedeljek, 7. II.: Servette -Aris (Solun); S. C. Viareggio -Borac (Cačak). Torek, 8. II.: Borac - Darby Lions; Aris - Crvena zvezda. Sreda, 9. II.: semifinali in finale za 5. in 6. mesto. Četrtek, 10.11.: finale za 1. in 2. mesto ter za 3. in 4. mesto. predvaja DANES 2. t. m. z začetkom ob 18. uri fil®: s'* sp; GORIŠKI NOGOMET Saici-Pro Gorizia 0:2 Pro Gorizia je v nedeljo dosegla na zunanjem igrišču nepričakovan uspeh, uspeh, ki jo je potegnil iz nevarnih voda na koncu lestvice. Ta uspeh je tembolj značilen, ker je SAICI ekipa, ki dela marsikateremu močnemu moštvu preglavice. Gole sta dala Brancolini v 2. minuti in Mazzero v 44. minuti prvega polčasa. Goriški igralci so pokazali v tej tekmi lepo skupinsko igro in kar je najvažnejše pokazali so, da znajo kombinirati lepe in hitre akcije, ki lahko privedejo do uspeha. To smo sicer opazili že pri zadnjih tekmah Pro Go-rizie. Upati je, da bo Pro Gorizia sedaj nadaljevala po tej poti. * * * Za vojaško nogometno reprezentanco so med drugimi pozvani za 10. februarja v Fro-sinone sledeči igralci moštev serije A: branilci Vincenzi (In-ter), Corradi in Garzena (Ju-ventus), krilci Zanier (Atalan-ta), Delfino (Genoa). Fontana (Milan), napadalci Gratton in Zambaiti (Fiorentina), Sandri (Roma), Benelli (Pro Patria). ijl BSK je v nedeljo premagal v glavnem mestu holandske Gvajane Paramaribu tamkas-njo mestno reprezentanco z rezultatom 5:1 (2:1). To je bila lqralci: Ulla Jacobsson in Folke 5unqUlil Film, ki je odnesel prvo nagrado v Cannesu Film o veliki ljubezni dvoje mladih nordijskih ^ Film, ki ga ne bo sle pozabili Mladini izpod 16 lel vstop prepovec/an 4 525332 ONGER dnom pozlačen jeklen vodotesni Vladimir Bartol s MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE IS. = Prvo poglavje, ROJSTVO, DOM, STARCI Njegov smisel za humor se je Izživljal žal v neki smeri, ki je močno prizadevala mojo mamo. Bil ^je namreč ta humor, stopnjevain do ironije, njegovo orožje zoper mamino živčnost, zaradi katere je moral sam največ trpeti. Med njima se je razvil v teku let nekakšen strlndbergovski kompleks, nekakšna borba za nadvlado enega nad drugim, ki bi se ji bil moj oče očitno najrajši izognil. Velikokrat na mamine izpade sploh ni reagiral in je rajši molčč odšel z doma. Nekoč mi je mama rekla; «Oee ni bil vedno tak, namreč kar se strupenosti do žensk tiče. Pokvarila ga j® njegova tržaška družba, slovenski odvetnik dr. A., ki sta bila nekoč velika prijatelja«. . .. . Očetov humor, stopnjevan do ironije, se je namreč najhuje uveljavljal nasproti ženskim slabostim Mislim, da tej očetovi jedkosti ni bil kriv niti vpliv prijatelja dr. A, niti ji di dila kriva očetova hudobija. Ce kdo. potem je bilo krivo stvarno stanje s katerim sta se oba moza srečala v življenju. K sem se po vojni povrnil v Trst in je bila mama ze mrtva, sem nekoč očetu v Ljubljani omenU dr. A. »Sporoči mu moje najbolj tople pozdrave«, mi je naročil zanj. Ni mogel pr kri ginjenosti. »To je bil vse Življenje pošten ta odkritosrčen moz telo žal mi je, da se ne bova nikoli več videla«. Mislim da je bila mama očetu prepovedala občevanje s tem simpatičnim in duhovitim možem. Mama je imela namreč v veliki meri tisto lastnost, ki eem jo bil ob drugi priložnosti označil kot primorsko naivnost. Nikoli se ni mogla prav sprijazniti s svetom, kakršen je. Po naturi je bila nepoboljšljiv idealist in si je nat kala zdaj rožnate. zdaj črne ooale, skozi katere je gledala v svet. Oče Je bil stoodstotno stvaren realist. O življenju in svetu si ni delal nikakih utvar. Morda se mu njuna ureditev mi zdela najboljša, toda vzel jo je tako, kakršna je bila. Mama bi bila rada svet poboljšala, oče kvečjemu porušil in v temeljih izpre-menil. Ce tega ni mogel, ga je vzel takega, kakršen je. Mama je bila neizrečno občutljiva za mnenje drugih. Oce je bil do sodbe ljudi povsem ravnodušen. Kot nepoboljšljiv kvartač je tudi v tem pogledu držal vse adute v rokah. Nikoli ni izrekel ene same laži ta če ni smel ali ni mogel z resnico na dan, je molčal. In molčal je veliko. »To Je tista tvoja hostarsika trma«, mu Je mama večkrat očitala. Toda oče se za to ni zmenil. Bil je do skrajnosti resnico- in pravicoljuben. Mislim, da razen mami, in še to povedni v samoobrambi, ni storil nikomur na svetu krivice. Vse svoje življenje Je bil v vsem do skrajnosti dosleden. Dolgov ni nikoli poznal. Imel je z vsakomur čiste račune- Sovražil je sleherno obliko opravljanja in tudi klepetanja. »Trača« ni poznal in ga ni poslušal. Tudi mami sta bila obrekovanje in opravljanje tuja. Tudi klepetava ni bila, samo preveč stvari ji je težilo dušo, da bi bila mogla vse zapirati vase. Mama je bila proti očetu zafrkljiva, oče nasproti njej ironičen. Kot pristna Primorka v svoji naivnosti ni ničesar tako težko prenašala kot ironijo. In očetova je bila take vrste, da je vselej pogodila v črno. Spominjam se, kako se Je nekoč mama v Ljubljani, in ne po svoji krivdi, malo dlje zamudila s sosedo pri vratih. Oče, ki je hodil kadit ven, da bi mame ne dražil cigaretni dim, se je tudi tokrat sprehajal po predsobi. Sel sem mimo in ujel njegovo tiho opazko: «2ene na oknu so sove, pri vratih —■ srake« Na glas takrat ni več stresal .svoje ironije. Obdržal jo je zase. Mamina zafrkljivost Je bila redkokdaj duhovita, bila je predvsem žaljiva. Oče je bil strupen, kadar se je branil, toda s humorjem, To pa je mamo dvakratno pogodilo. Ce bi se bila zbadala pred drugimi neprizadetimi, kar se nista nikoli, bi bil nedvomno oče imel smejočo se publiko na svoji strani. 18. Mama Je bila verna, toda nikoli pobožnjaška. Zlasti ko smo bili še v Trstu, Je bila v verskem pogledu široko liberalna po vzgledu naših okoličanov, ki so jim vera ta cerkveni obredi bolj ustaljen običaj ali tradicionalna navada kot pa neizprosna notranja zapoved. V poznejših letih, po prihodu v Ljubljano, je pokazala nekoliko globljo versko prizadetost, ne da bi bila kdaj koli netolerantna do ljudi z -nasprotnimi nazori. Oče ni bil samo izrazito protiklerikalen — saj tudi mama ni bila nikoli klerikalna —, ampak je bil tudi izrazito akonfe-sionalen in nasprotnik sleherne konkretne veroizpovedi. Ver>-val Je v veličino in mogočnost kreativne prirode, ne da bi bil prepričan darvinist, iskal v njej boga. Bil pa je prav kakor mama glede svetovnega nazora do skrajnosti toleranten ' t.)l; ževala Tolstoja, Turgenjeva, Dostojevskega in Pušk'11’ £0 • je oboževala vse. kar je prišlo iz Rusije, tudi — car.'3' Pl-Avstrija praznovala godove vladarja in članov vladars*cflF( je mama zaprla okna in intonirala veličastno — ruf*° j,#1 himno. Mislim, da sem poznal besedilo in melodijo t* prej, preden so me v šoAl naučili avstrijsko himno. Oče je bil kot v vsem ostalem, tudi v političnem čanju realist. Bil je morda še trdneje kot mama PJ da je treba črnožolto monarhijo razbiti. Toda do RusiJ do njenega reakcionarnega sistema, ki ga je 1{0t' {jilj poznal, ker je veliko čltal, je bil skrajno skeptičen-^ lj navdušen za malo Srbijo in je trdno veroval, da 510' j tista, ki bo podrla avstrijske okove in združila jo2’1® j« 41 v eno državo. Ce se je mama označevala za rusof11 oče izrazit srbofil. Pri tem je mama prav tako vP ^\j. očetovo vero v malo In Junaško Srbijo, kakor oče ni pjl y bodočnost zključeval združitve vseh Slovanov. Toda j\> a list je bil prepričan, da je treba najprej združiti rfu Slovane v eni državi in šele potem, ko bi bila enkrat trdna, bi se dalo misliti in pogledati naprej. ta, - (Nadaljevanje s