Poštnina plačana v gotovini
MarHtorslU
a
Cena 1 Din
Leto lil. (X.), štev. 213 Maribor, četrtek 19. septembra 1929	tUTSC/-%±
M
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pošlnam Čak. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo In up ra vat Maribor, Aleksandrova ceata it 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra11 v Ljubljani, Prešernova ulica it, 4
Ogromno bogastvo
pomeni za vsak narod jaclonalno mle karstvo. Tembolj za našo državo — in tudi za nas Slovence, ki imamo živinorejo že. na precej visoki stopnji, vendar pa še daleč ne tako razvito, kakor bi bilo v danih prilikah mogoče, da bi nam dona-šalo primerne dobičke za naše narodno gospodarstvo.
Glasom zadnjih statističnih podatkov ministrstva za kmetijstvo imamo v celi državi okrog 1,200.000 krav, katero število bi se dalo brez težav razmeroma zelo hitro in zelo močno povečati. Današnje Število krav v državi zadošča potrebam domačega prebivalstva. Z izboljšanjem živinoreje tako potom prehrane kakor potom zboljševanja pasem in z zvišanjem števila živine bi imeli znaten presežek dobrega mleka, ki bi se zlasti v krajih, kateri so oddaljeni od prometnih središč in velikih konsumnih centrov, predelovalo v maslo, sir itd. V to svrho imamo zlasti v Sloveniji, pa tudi ponekod drugod po državi mlekarske zadruge, vendar so vsi ti poskusi v primeri z mnogimi zlasti v tem pogledu naprednimi državami šele v povojih. Ameriška Unija n. pr. proizvaja letno za krog 180 milijard Din mleka, Nemčija za 50 milijard, mala Danska za 10 milijard,- Švica za 6 milijard itd. Te Številke nam govore dovolj jasno, kako ogromno bogastvo pomeni za vsako državo umno mlekarstvo.
Avstrija, kamor smo pred vojno izvažali svoje mleko in mlečne izdelke, nam j® klasičen zgled, kako sistematično izboljševanje gotovih gospodarskih panog vodi do nedoglednih uspehov. Avstrija je dočakala konec vojne v gospodarskem zlomu. Vse je morala uvažati, tudi mle-v a 1921 3e nstanovlla svojo mlekar-f ° družbo, ki je s polno paro začela de-‘ JI* P,0vzdigi lastne produkcije, da se osvobodi Odvisnosti od zunaj. Danes u-
glavn™rii? samo še specijalitete, v mleku m mlečnih S3ma ‘S P°treb° “
p. “ v“ ‘:cnin proizvodih, ti. • i n .v® smo tudi še P° Prevra-
mT
naza*d^°° °^°	katastrofalno
nazadovanje našega izvoza mleka za sko-
ro 30 milijonov Din je imelo težke posle-dice za naše mlekarstvo.
Zato je postajalo vedno bolj jasno da J1® smemo več pričakovati bogvek-ii’ od izvoza mleka, ampak da se treba prilagoditi prilikam in iskati zvez z napredu-l°co industrijo za smotreno uporabo našega mleka. Tudi v tem pogledu se mo-arno učiti od drugih gospodarsko naprednih držav. Da je pa mogoče vse to eio po celi državi sistematski organizi-VAim biIa nujno Potrebna ustanovitev naši »dr2avne centrale, ki bi v zvezi z Str ™ zadružnimi organizacijami na eni luk ” PPmagala dvigati kvaliteto in s tem Šega i ,ost na5itl krav-mlekaric in na-!a Ve?lekarstva, na drugi strani pa iskalo Vf-I1't»unove in°žtiostl za uporabo ve-v Svrk« , rtin°žin vedno boljšega mleka industrijske predelave.
Veliki mednarodni šahovski turnir v Rogaški Slatini
VSEH 16 TEKMOVALCEV NAVZOČIH.
STOM.
BANKET NA ČAST GO-
ROG. SLATINA, 19. septembra. Danes se prične tu veliki mednarodni Šahovski turnir, ki se ga udeležuje 16 mojstrov, 5 Jugoslovanov in l1 tujih državljanov in sicer:	B	fin	ck-
m an n in S a m i s c h za Nemčijo, C a n.a 11 za Peru, F 1 o r za ^SR, dr. Geiger, G r ii n f e 1 d in H o r-linger za Avstrijo, Maroczy in Takaes za Madžarsko, Vasja P i r c, J o v a n o v i č, K o n i g, R o-ž i č in dr. Sin g er za Jugoslavijo, P r z i e p o. rkainRubinstein za Poljsko. Vodstvo turnirja je v rokah g. sodnika. K r a m e r j a iz Maribora. Turnir traja do 6. oktobra. Igralo se bo dnevno od 9. do 13. ter od
15. do 19. ure. Nagrade so: 6000, 5000, 4000, 3000, 2500, 2000, 1500 in 1000 Din.■
Turnir je priredil s pomočjo ostalih domačih klubov mariborski šahovski klub. Mariborska oblastna samouprava je votirala 30.000 Din.
Večina udeležencev je prispela že včeraj. Sinoči se je vršil na čast udeležencem v zdraviliški restavraciji banket, na katerem je pozdravil goste kot domačin ravnatelj zdravilišča g. dr. Šter.
Ker sta dva udeleženca radi zamud vlakov prispela še le danes, se prične turnir danes šele popoldne.
Noue senzacije u bombni aferi u Nemčiji
V	afero upleteni visoki častniki in uradniki.
BERLIN, 19. septembra. Komunistični in socialdemokratski tisk ostro napada vlado radi njenega milega postopanja proti nacijonalističnim organizacijam, ki so izvršile znane bombne atentate na državna poslopja. Listi objavljajo korespondenco zaprtih napadalcev, iz katere izhaja, da so v afero vpleteni visoki častniki netnške državne brambe in uradniki državnih zavodov. Razkritja so zbudila v javnosti in med prebivalstvom veliko pozornost.
Poldrugo leto car pod zemljo
Romantična pustolovščina v Ukrajini.
KOVNO, 19. sept. »Pravda« poroča o dogodku iz Ukrajine, ki se čita kakor pravljica. V vasi Mankova se je spomladi 1. 1928 nenadoma pojavil mož, ki je proglasil, da je car Mihael in da je nezakonski sin umorjenega carja Nikolaja II. Zbral si je tudi svoj dvor, ki mu je bil skrajno udan. Da bi ga obvarovali pred sovjetskimi oblastmi, so njegovi podaniki izkopali pod nekim studencem veliko votlino, kjer so v sredino postavili carski prestol. V tej podzemski prestolni dvorani so se njegovi zvesti podaniki večkrat na teden zbrali, in car jim je obljubljal zlate gore. Napovedoval je tudi skorajšnji konec sovjetskega režima. Na stenah so Visele slike carja Nikolaja in angleškega kralja. Da bi ne bil sam, si je dal car poiskati tudi carico. Našli so mu Jo v lepem vaškem dekletu Olgi, ki je ponosno sedela na prestolu ob njegovi strani.
Carska slava je trajala poldrugo leto. Našel se je nedavno »izdajalec«, ki je o« blasti obvestil o tajinstvenem novem ruskem carju. Oblasti so vdrle v podzemsko dvorano in carja Mihaela kratko-malo ustrelile.
IZPRAZNITEV DRUGE CONE V PORENJU.
KOBLENZ, 19. septembra. Nemške oblasti v zasedenem Porenju so dobile od francoskega poveljnika v Mainzu obvestilo, da se je pričelo izpraz-nenje druge cone dne 16. t. m. in bo trajalo do 30. novembra. Izvedeno bo v dveh etapah. Do srede oktobra bodo odvozili vojaški materijah nato se bodo umaknile čete. Izpraznitev tretje cone se bo izvršila šele po ratifikaciji Youngovega načrta.
ORGANIZACIJA REPARACIJSKE BANKE.
PARIZ, 19. sept. Odbor za organizacijo reparacijske banke se sestane šele 7. okt. Med vodji posameznih emisijskih bank se menjavajo mnenja o kraju, kjer se naj odbor sestane.
BRIAND NA ODDIHU.
PARIZ, 19. sept. Min. pred. Briand je prispel s svojim kabinetnim Šefom na o-tok Millano v svrho kratkega oddiha.
ŠPANIJA PRISTOPI K MEDNARODNEMU RAZSODIŠČU.
MADRID, 19. sept. Vlada je sklenila, da pristopi Španija k mednarodnemu razsodišču.
Dvokolo padlo z avtobusa.
Včeraj popoldne je padlo z avtobusa, ki obavlja promet med Gornjo Radgono in Mariborom, dvokolo nekega potnika in se dobesedno razbilo. Te vesti ne bi objavljali, a ker je v interesu lastnikov dvokoles in tudi potnikov, ki spravljajo na strehe avtobusov svoje blago, bodi pripomnjeno, da se mora prevozna prtljaga primerno privezati oz, tako zavarovati, da se taki slučaji, ki so naravno
v	škodo avtobusnega podjetja in tudi lastnikov prtljage, ne bodo več dogajali.
V	nedeljo 15. tm. se je v Zagrebu izvršila ustanovitev nove državne centrale za mlekarstvo in njega povzdigo, Mlekarskega društva za Jugoslavijo, ki sije stavilo nalogo, da z vsemi mogočimi sred stvl deluje na vzpostavitvi našega mle-
karstva potom organizacije, pouka, praktičnih tečajev, ojačanja mlekarskega zadružništva itd. Upamo, da imajo vodstvo organizacije v rokah resni in vztrajni gospodarski delavci, ki bodo imeli pred očmi interese vseh pokrajin naše države.
Kolonija brezstanovanjcev pod mostom se množi.
Pod mostom si je poiskala strehe Ulbl Marija s svojim sinom. Stanovala je v hiši Pavla Herička v Židovski ul. Št. 12. Dan pred prisilno deložacijo je sama izpraznila svoje stanovanje, ker se je zbala stroškov, ki so v zvezi Z deložacijo. Hišni gospodar je namreč vložil predlog za izvršbo na prisilno izpraznitev stanovanja, rubež, shrambo in prodajo premičnin. Da bi ne prišla Še ob svojo sobno opravo, je šla pod državni most, ker drugje nikjer nt mogla dobiti stanovanja. Sedaj Sta pod mostom dve stranki.
Na mestnem fizlkatu
se v soboto, dne 21. t. m. ne bodo spre jemale stranke radi snaženja uradnih prostorov.
Pevski zbor Glasbene Matice prične jutri v petek zopet z rednimi pevskimi vajami. Novi člani prisrčno dobrodošli.
»Mislila sva, da Je veselica«.
Kakor je orožništvo ugotovilo, se je dogodek, o katerem smo pod gornjim naslovom poročali V št. 210 od 16. tm., odigral povsem drugače: Tam navedeni Miha Žlinko je šel v spremstvu Martina Novaka, Štefana Gregorinčiča in Štefana Husjana po Tržaški cesti na Tezno. V bližini gramozne jame so zagledali ob cesti ležati navidezno pijanega človeka. Da ga ne bi kdo povozil, so ga vzdignili in hotel odnesti s ceste. Možakar pa je začel robantiti in preklinjati. V tem sta priskočila dva neznanca in eden od njih je zavihtel nož ter zabodel v hrbet Žunka in Gregorinčiča. Husjan je stekel na orožniško postajo, ostala dva pa sta držala enega izmed napadalcev, dokler niso prišli orožniki, ki so ga aretirali in odpeljali na sodišče. Izjavil je, da je France Erkl, da pa z nožem ni zbadal on, temveč njegov svak Stefan Černe iz Razvanja. Tu di tega so izsledili. Pri zaslišanju je priznal dejanje, vendar se zagovarja, Cel da je mislil, da hočejo napasti njegovega svaka Erkla, ki je ležal na cesti. Sodišče bo afero do konca razčistilo.
Iz krčevinskega kota
smo prejeli: Ko ste se Že v Mariboru lotili tako dosledno čiščenja jezikovnih cvetk, vam prispevamo tudi nekoliko predmestnih. Nedavno se je zglasil ptf vinogradniških posestnikih v Krčevini poljski čuvaj, kateremu je služil za legitimacijo pripet znak z napisom: Po!sky čuvell — Malo neprijetno spričevalo za občino, pri kateri tajnikuje bivši državni uradnik. Kasneje zopet se Je zglasila pri hišnih posestnikih »komisija«, ki le pregledovala dimnike. Mariborski dimnikar in domači občinski odbornik sta uradovala seve v nemščini. — Trgovec Ivan An-dražIČ, doma iz ptujske okolice, izdaja le danes blagajniška potrdila: Hans Andra-schitz, Eisenhandlung, Marburg. Takoj ob prevratu je še imel nekaj časa nad trgovino napis I. Andražič, a ga Je kasneje odstranil. Bržčas se sramuje slovenskega imena in je sedaj trgovina brez napisne deske. — Obrtni oblasti bi priporočali, da se pobriga tudi za Krčevino.
Mariborske Glasbene Matice redni občni zbor
bo v petek, dne 27. t. m., ob polosml url zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcionarjev in volitev novega odbora. O tem se članstvo obvešča v smislu 61. 7. društvenih pravil.
V Rogaški Slatini
je bilo v času od 25. avg. do 6. sept. še nadaljnih 550 gostov. Cela letošnja sezo« na do tega dne izkazuje 6550 gostov,
Sirta &
V P f P P V | K T*fra
V	Mar;boru. dne 10. T-C. 19*).
StatiitjkamariboMkihT,fed"iih | Mariborski in dneoni drobi
OGROMEN NAVAL, VSE ŠOLE PRENAPOLNJENE. — GIMNAZIJA IMA NAJ-VEČJE ŠTEVILO UČENCEV. — POMANJKANJE PROSTOROV NA VSEH KONCIH IN KRAJIH. - NA VSEH SR EDNJIH IN MEŠČANSKIH ŠOLAH 2825
UČENČEV IN UČENK.
Tolikega navala na srednje šole v našem mestu kakor v pravkar začetem šolskem letu 1929-30 pač ne pomnimo. Vse šole sp prenapolnjene, čeprav so meščanske šole zavrnile otroke z dežele. To je ravno vzrok tolikega navala na državno realko, ki je v veliki zadregi radi pomanjkanja šolskih prostorov.
Na realki je letos vpisanih v celoti 611 učencev in učenk, dočim je humanistična gimnazija po števiju učencev najmočnejši srednješolski zavod v Mariboru. Vsi razredi imajo po eno ali dve paraleiki, razen osmega. V celoti ima danes gimnazija 17 razredov, dočim jih je leta 1919. imela le devet. Leta 1919, je bilo na slovenski in nemški gimnaziji okrog 500 u-čencev, letos pa j;'h je na zavodu 687. Pr-
vi	In četrti razred imata t>o dve paralelki; drugi, tretji, peti, šesti in sedmi po eno, osmi pa je brez paralelke in ima 38 učencev.
Tudi na gimnaziji je pomanjkanje prostorov prav občutno. Za šolski sobi sta uporabljeni celo risalnica in fizikalna dvorana. Zavod bi moral razpolagati še najmanj z dvema ali tremi učilnicami. Lani je že bilo na gimnaziji tesno, a je bilo vpisanih le 648 učencev. V prvem razredu je 149 učencev iz vseh delov oblasti: iz Solčave, Brežic, Ormoža, Laškega, Murske Sobote, Gornjega grada itd.
Državno moško učiteljišče ima vsega 180 učencev v štirih razredih, dočim Število učencev prvega razreda (38) še ni fiksno, ker mora prosvetno ministrstvo še rešit! nekatere prošnje.
Na državno žensko učiteljišče je bil
naval mnogo večji in imajo vsi razredi po eno paralelko. Prvi razred ima 70 učenk, drugi 78, tretji 70 in četrti 59. Skupaj torej 277 učenk. Pri sprejemanju v prvi razred je bilo odklonjenih nad 100 kandidatinj.
Trgovska akademija ima pet razredov s 173 učenci in učenkami. Samo četrti letnik ima paralelko. Pri sprejemanju v prvi razred pa je bilo odklonjenih 30 u čencev radi pomanjkanja prostorov.
Na treh meščanskih šolah je vpisanih
v celoti 897 učencev. Deška meščanska šola v Krekovi ulici jih ima 372 in enajst razredov. Prvi, drugi in četrti razred imajo po dve paralelki, tretji eno.
Dekliška meščanska šola v Miklošiče'
vi ulici ima 318 učenk v osmih razredih. Vsak razred ima po eno paralelko. Radi odloka mestnega šolskega sveta, ki izključuje od obiska meščanskih šol otroke, katerih stariši ne stanujejo v Mariboru, sta na zavodu letos dva razreda manj.
Dekliška meščanska šola v Cankarjevi ulici ima 207 učenk. V prvem razredu, ki nima paralelke, je vsega 40 učenk, o-stali razredi pa imajo po eno paralelko.
V celoti je letos vpisanih na srednješolskih zavodih 2825 učencev in učenk, torej števjlo, ki je preseglo vse dosedanje, a bi se še znatno povečalo, ako bi posamezni zavodi, predvsem pa meščanske šole in žensko učiteljišče, razpolagali s primernimi prostori.
Mariborska porota
Maribor, 19. septembra.
Oue nezakonski materi detomorilki
Malokatero porotno zasedaftje konča brez razprav o detomorih, ki so najčešči pri nezakonskih materah. Današnja porota obravnava kar dva primera materinske brezčutnosti, katere žrtev je postalo dvoje nedolžnih izven zakona rojenih nebogljenčkov.
Pri današnji prvi razpravi se je zagovarja 351etna dekla Julijana Ferk, radi hudodelstva umora svojega 13 dni starega otroka.	I
Julijani je v osmem letu umrla mati in je kot otrok odšla služit h Kocbekovim v Apače, kjer je službovala do 30tega leta: Od tam pa je odšla v Avstrijo, kjer je pričela z nekim znancem ljubavno razmerje. Porodila je nezakonskega otroka, ki ga je poslala Kocbekovim v oskrbo. Ljubezen pa se je nadaljevala in Julijana je ponovno zanosila. Ker pa je skušala odpraviti plod, jo je spdišče v Leobnu obsodilo na 10 tednov ječe. V februarju 1. 1929 je porodila v Gradcu v porodnišnici zdravo dete ženskega spola, ki ga je odnesla k očetu, kateri pa haje o svojem otroku ni'hotel ničesar slišati. Nato je o-troka pri Cmureku prenesla Že z mejo in ga vrgla v potok, ki teče skozi Grabe, kjer so naslednjega dne tudi našli kmetje otrokovo truplo.
Obdolženka je prvotno tajila dejanje, končno pa je vendar priznala in sp /ago-varja, da se je za brezvestni čin odločila Sele, ko je prekoračila mejo in to v hipni zmedenosti. Obtožnica pa temu nasproti trdi, da Julijana ni kazala po dejanju prav nlkake zmedenosti, ko je na mostu v Cmureku govorila z orožnikom,'ki jo je vprašal po otroku. Samozavestno mu je zatrjevala, da je otroka pustila v vasi Pri znancih.	-
Julijana Ferk je pred porotniki svoj zagovor ponovila. Med razpravo je bila stelo potrta in je jokala vse predpoldne.
Porotnikom so bila stavljena štiri vprašanja. Prvo vprašanje glede krivde umora so porotniki zanikali, potrdili pa so tretje glede detomora. Ker so potrdili tudi četrto, da je Julijana izvršila idetomor v zmedenosti in da se dejanja ni zavedala, Je bila oproščena.
Objokana nezakonska mati se je po prečitani razsodbi nemo, s sklenjenimi rokami zahvaljevala porotnikom za iz kazano milost. Bila je takoj puščena na prosto.
Po prvi razpravi, ki je končala ob pol 22. predpoldne je porota takoj pričela drugo razpravo proti Mariji Ciglar, ki sedi na zatožni klopi pravtako radi deto mora.
*
Druga se je zagovarjala 271etna poljc-delka Ciglar Marija iz Borejcev pri Murski Soboti.
Lani je odšla na sezonsko delo v Avstrijo, kjer se je seznanila s svojim rojakom, ki je bil že oženjen, kar ju pa v lju bežni ni motilo in prepovedana ljubezen je obrodila grenak sad. Marija ^e je vrnila domov in ni mogla prikriti vidnih posledic intimnega razmerja. 29. aprila t. 1. je porodila zdravega otroka moške ga spola, ki ga je, kakor je sama pri zaslišanju priznala, zadavila in mu potisnila še kepo papirja v goltanec. Nato ga je zavila v cunje in skrila v hlevu v gnojnem jarku, ki je bil pokrit z desko. Njene navedbe so bile resnične, zagovarja pa se, da je bila »Čisto nora«. Strašen sklep, da usmrti otroka se je porodil v njej baje v popolni zmedenosti, dočim trdi obtožba, da Je iz njenega brezčutnega postopka razvidno, da je zločinsko dejanje izvršila popolnoma premišljeno.
Razprava se še nadaljuje.
Kle bi bile električne ure potrebne?
Sedaj, ko se je mestna občina odloči a, da zgradi kandelaber s prvo električno uro na križišču Aleksandrove in Sodne ulice, se oglaša naša javnost z raznimi predlogi. Seveda vsem ni mogoče ustreči, a eno je gotovo: električne ure 50 potrebne (radi nezanesljivosti obstoječih stolpnih ur) na Glavnem trgu pri začetku drž. mostu, dalje na Grajskem trgu in pred glavnim kolodvorom. Merodajni krogi naj o tem razmišljajo. Z ozirom na vedno bolj naraščajoči tujski promet v Mariboru je uvedba večjega števila električnih ur na prometnih križiščih nujno potrebna.
Prošnja našim Prekmurcem
Kdo ni opažil silnega napredka, ki ga je doživela Murska Sobota v zadnjih desetih letih? Poprej sicer sedež nekaterih uradov, je ostala vendarle vasica, ker je bila konkurenca drugih mest prevelika! Sedaj je Sobota tudi to dosegla, kajti postala je kultlirno in gospodarsko središče jugoslovenskega Prekmurja!
Prepričani smo, da se z nami veselite tega napredka tudi Vi, ki niste sicer rojeni tu, a ste bivali v teh desetih letih kdajkoli v Prekmurju.
Naše društvo se je odločilo letos h koraku, ki bo kronal dosedanji napredek Sobote! Pričelo je graditi svoj Sokolski Dom. S to stavbo dobi naša občina to, kar nujno rabi: prostore, kjer se bodo mogle dostojno vršiti vse prireditve, kulturne, humanitarne družabne!Sokolski Dom bo poleg tega stavba, ki bo v okras Soboti že po svoji zunanjosti.
Ogromne so žrtve, ki si jih je naše članstvo nadelo. Obremenilo se je z njimi v svojem Svetem sokolskem idealizmu. Saj bo Dorii tudi ognjišče, ki bo služilo narodovi duševhi in telesni kulturi.
Ponosni smo, da so nas Sobočani pri tem delu s prispevki podprli! S tem so dokumentirali, dš uvažujejo naše napore pri delu, ki je namenjeno v korist Soboti in Prekmurju.
Ali vsega ne zmoremo sami! Treba pomoči tudi od drugod. Prosimo jo pri Vas vseh, ki nas požriate. Podprite nas sedaj s prispevki! Vsak dar nam je dobrodo-šel, vsak dar bo s hvaležnostjo našo In ‘ tukajšnjega ljudstva vpisan v knjigo »Graditelji Sokolskega Doma v Murski Soboti«.
Pošljite Vaš dar naravnost nam. Spominjajte se pri vsaki priliki, v vsaki družbi dejstva, da gradimo v Soboti Sokolski Dom. ki potrebuje sedaj Vaše pomoči. Spodbujajte drug drugega k prispevkom, prosite za nje Vaše znance in prijatelje! Priredite zbirke! Podprite nas z Vašimi darovi čimpreje ,in Čim izdatneje!
»KARO« naiboljši čevlji.
Zdravo!
Murska Sobota, 12. septembra 1929.
Sokolsko društvo.
fpomiiiialte te CND
Zdravstveno stanje pisatelja Josipa Kostanjevca,
katerega je nesrečni slučaj priklenil za več tednov na bblnlško posteljo, je ko i-kor toliko zadovbljivo. V sobi št. 13 — v I. nadstropju klrurglčnega oddelka Splošne bolnice leži In čaka obiskov svojcev, prijateljev in znancev. Na levo nogo so mu sedaj privezali 5-kilogramski utež, kateri nateguje njegovo strto levo nogo. Naš Joža, katerega že daij časa (14 dni) pogrešajo mariborske ulice, bo moral predvidoma ostati v bolnici še kake 3 tedne. Stari pisec naših ljudskih romanov in novel pogreša v svoji samoti obraze svojih številnih prijateljev in znancev iz mesta. Naj bi se svoje krščanske dolžnosti spomnili in obiskali seniorja naše knjige!
Imenovanje.
Načelnik mestneua zdravstvenega urada, mestni fizik dr. Ljudevit N 0-v a k. je imenovan sanitetnim nad-svetn ikotn.
Smrtna kosa.
V Rušah jo 18. trn. umrl posestnik in pek Roman Beigot. Pogreb bo jutri ob 16. uri. ~ V "Studencih je zadela kap 59-letnega strojevodjo v p. Jos. Šterna, ki je sinoči izdihnil. Bil je zelo priljubljen med tovariši in sosedi in v službi zelo vesten. —- V,Mariboru so umrli: Terezija Sadiha, vdova po kovaču, stara 82 let, doma iz Trebnja na Dolenjskem: v Vojašniški ulici 23. je umrl 71 letni zasebnik Ivan Šiebinger; v Kettejevi ulici pa hišni posestnik in iesni trgovec Engelbert Devetak. Naj v miru počivajo.
Redno naknadno cepljenje v I. 1929. Mestho županstvo razglaša: Redno brezplačno naknadno cepljenje, ki je obvezno za vse prebivalce mesta Maribora, ki še niso bili cepljeni in so stari nad 6 mesecev, se vrši V času od 23. do 25. septembra t. 1. Vsak (dan od 9. do U. ure na
mestnem fi^ikatu, Frančiškanska ul. 8. j
Opustitev cepljenja se kaznuje, kakor to • določa 7akon o obveznem in prisilnem cepljenju. *............................. I
Mariborski gledališki abonma
se letos vpisuje v velikem številu, kar priča o zaupanju, ki ga ima naše občinstvo do prihodnje sezone. Opozarjajo se nadaljnji interesenti, da se priglasi sprejemajo še do sobote, 21. septembra. Obsodba Pukšiča.
Ob 7. uri zvečer je bila razprava zaključena. Porotnikom so bila stavljena štiri;vprašanja: na umor, na uboj, ali je imel Pukšič dolžnosti napram ženi in ali je izvršil dejanje v zmedenosti. Potrdili so vprašanje na uboj in pa glede dolžnosti do žene, obe ostali vprašanji pa zanikali. Sodni dvor ie na podlagi tega krivdore-ka obsodil Pukšiča na 6 let težke ječe Češki koncert v Mariboru.
Dne 8. okt. bo v Mariboru koncert pevskega udruženja češkega Sokola iz Moravske Ostrave. Mariborski sokolski župl se je posrečilo, dobiti za ta koncert dvorano Uniona. Koncert se bo torej vršil v Unionski dvorani in ne v Narodnem domu, kakor je bilo prvotno nameravano za 12. oktobra.
Koncert mariborske vojne muzike v mestnem parku
v nedeljo 22. tm. od 11. do 12. ure ima sledeči program: 1. Japifanov 20. vek (koncertna koračnica), 2. Svoboda: Pla-nula zora (narodna davorija), 3. Rossini: Viljem Tell (uvertura k operi), 4. Puccini: Fantazija iz opere »Manon«, 5. Jaki: Slovenski biseri (potpuri), 6. Fučik: Florentinski koncertni marš.
VELIKA KAVARNA
Calrtek 19., petek 20. sept.
kabaretna veiera
Zborovanja hišnih in zemljiških posestnikov v Mariboru
se bodo vršila po sledečem redu: v soboto, dne 21. t. m. ob 16. uri bo glavna skupščina Glavnega saveza društev hišnih in zemljiških posestnikov iz cele države. Isti večer bo v veliki dvorani pivovarne Union pozdravni večer na čast delegatom in v proslavo 301etnice društva hišnih posestnikov v Mariboru. V nedeljo ob 9.30 uri dopoldne bo redni občni zbor delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov za Slovenijo. Ob 11. uri v veliki dvorani Union* manifestacijsko zborovanje vseh pocestnikov v Mariboru. Prosimo vse delegate in ostale posestnike zlasti iz Maribora in okolice, da se teh zborovanj udeleže v obilnem številu. Za vse zborovalce je dovoljena polovična vožnja in se dobe doti-Čne legitimacije pri vseh društvih Klinih posestnikov. Preskrbljeno je tudi za prenočišča v Mariboru. Tudi iz krajev, kjer še ne obstoje društva hišnih posestnikov, naj pride vsaj jeden zastopnik.
Omejitev avtobusnega promola.
V	prihodnje bo omejen avtobusni pro-, met. ki ga je mestno avtobusno podjetj® vzdrževalo ob nedeljah za obiskovalce Kozjaka med Glavnim trgom in Sturmovim grabnom, tako, da nedeljski avtobusi ne bodo več vozili do Sturmove gosti'ne pri Fali, ampak samo do Selnice, do kamor je itak reden avtobusni promet.
Razne nezgode pri delu.
Na prstih leve roke se je pri delu p<>' škodoval 16Ietni kolarski vajenec Franj**
| Vanetnik. —^ Z levo dlanjo je prišel v ;skobeInik 23 letni mizarski pomočnik Ff' 'lajhman. — Obema ponesrečencema ie rešilna postaja nudila potrebno pomoč__
»»Ufa11	»Ufa"
SESTRA MARIJA
Monumentalni velefilm v pripremi z* svečano otvoritev nove sezone. - Pride*
2233 Kino Union _
Gospod Svengali,
ki je na polju telepatije in sugestije sve-
tovno znan, se nahaja sedaj na d°PuS^0
v svojem rojstnem kraju Mariboru in d priredil prihodnji teden nekaj sv0^*'Jfn" čerov v Veliki kavarni.	^
Otvoritev kavarne.
Popolnoma prenovljena kavarna tral« bo zopet otvorjena v soboto 2u	'
V Mariboru, ane 19. IX. 1929.
Mariborski V F C F R N I K Infra
Sfran 3.
Meščanska Sola in srednje
Šolstvo
NOVI ŠOLSKI ZAKONI. - PREOSNOVA MEŠČANSKIH ŠOL. -NJE PRESTOPA IZ MEŠČANSKE NA SREDNJE ŠOLE.
VPRAŠA-
Po desetih letih negotovosti in najrazličnejših eksperimentov na področju osnovnega, meščanskega in srednjega šolstva, se uzakonjujejo te dni novi šolski zakoni, ki hočejo dati naši mladini enotno vzgojo, šoli pa trdno in stabilno podlago za dolgo dobo bodočih let. Izdelujejo in izdajajo se zakoni o osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah in pouk v novem šolskem letu se ima pričeti že Po teh novih smernicah. To je vsekakor razveseljivo, posebno pa še zaradi tega. ker je zakonodajalec stremel v prvi vrsti po tem,' da se čimbolj dvigne nivo splošne temeljne izobrazbe našega naroda. V tem smislu je bila enotno določena obvezna doba za deco osnovnih šol, študij na učite-' • IjiŠčih, je bil podaljšan za eno leto, meščanske šoje pa so se prilagodile .Potrebam večje strokovne izobrazbe ..Širših plasti, katerim so’v prvi vrsti flaimenjene, v mestih sinovom in hčeram trgovcev, obrtnikov in delavcev, na deželi pa poljedelcev, vinogradnikov in gozdnih posestnikov.
■ Problem meščanske šole je tvoril dolgo vrsto let, tako pri. nas kakor tudi drugod v kulturni Evropi, nedoločeno sliko smernic glede njenega pomena in namena. Nekateri pedagogi ih. javni delavci so bili sploh nasprotni meščanski šoli, ker so jo neupravičeno smatrali za nekakšno inačico spodnje srednje šole, drugi so jo za-go.varjali, ker more lažje in cenejše nuditi ubožnejši in podeželski mladini temeljno srednjo izobrazbo, tretji Pa so zahtevali, da se preosnuje v šojo, ki bo posvečala več pažnje strokovni obrtniški, trgovski in gospodarski kakor pa splošni izobrazbi. Pri nas je sedaj, kakor pred leti na Češkoslovaškem, zmagalo to tretje stališče. Meščanska šola postane pri nas bolj strokovna šola in preneha s tem biti to, Rar je vsaj v glavnem bila doslej— nekakšna bolj Splošna varijan-ta nižje srednje šole.
S tem pa, da se naša meščanska šola preosnuje v gori navedenem smislu, izgubijo njeni absolventi možnost prestopa na srednje šole,
učiteljišča in slične zavode. Kakor pa je to bilo že z ozirom na omejitev hi-perprodukcije srednješolske in visokošolske inteligence, ki išče eksistence le v državnih in sličnih službah, nujno potrebno, tako bo nameravana popolna onemogočitev prestopa na srednje šole in. na učiteljišča najmanj nepravična in nepravilna. Popolnoma prav je, da se da meščanski šoli značaj vzgojevališča za bolje naobražene širše plasti, a vendar je vsaj istotako potrebno tudi, da se omogoči onim absolventom, ki so v meščanski šoli pokazali posebno nadarjenost in sposobnost za višje, študije, možnost na-daljevanja teh študij. Iz prakse je že davno znano, da so oni, ki so se sami odločili za ta ali oni poklic in ki so si sami zaželeli višje naobrazbe, v živ ljenju mnogo več dosegli kakor tisti, ki so bili že v naprej brez lastne volje določeni in prisiljeni postati to ali ono. V času hiperprodukcije, inteligence pa. je selekcija nujno potrebna in iz nje nikakor ne smejo biti izvzeti vsaj najsposobnejši absolventi1 meščanskih šol.
Pomisliti pa je treba pri tem v prvi vrsti tudi na to, da imamo osobito v Sloveniji neprimerno več meščanskih kakpr srednjih šol in da so te šole po pretežni večini v krajih, kjer srednjih ni. Nje lahko posečajo tudi sinovi in hčere revnejših staršev, ki ne zmorejo stroškov, ki bi bili potrebni za osem- ali devetletno študiranje ' na srednji šoli v oddaljenem mestu, zmorejo pa toliko, da bi jih eventhel-no lahko vzdrževali štiri leta V višjih letnikih gimnazij in realk ali pet let na učiteljišču. Po novem bo všem tem siromakom, četudi bodo najbolj nadarjeni in daleč pred svojimi srečnejšimi tovariši po mestih, nadalini višji študij onemogočen. Potrebno je tedaj, da se tudi tu najde primeren' izhod, ki bo omogočal zares nadarjenim absolventom meščanskih šol prestop na* višj.e srednje šole, seveda pa tako. da se s tem ne bo spreminjal osnovni cilj in namen meščanskih šol samih, ki morajo prejkoslej ostati to, kar so sedaj postale:
Nemški nacijonalltem
PORAZ NEMŠKEGA NACIJONALIZMA V SVETOVNI VOJNI.- PRVi RE-STITUCIJSKI POSKUSI. - NAJNOVEJŠA AKTIVNOST IN NEVARNOST.
Negativni izid svetovne vojne je nemški nacijonalizem, tako v Avstriji kakor v Nemčiji, hipoma potisnil v stran. Državni posli so v obeh . novih republikah prešli na socijaliste in vati tna ^evi^arJe- fr s° morali reše-^ar so desničarski in monar-i,m:i5 „■nacU°nalisti zavozili. Toda kaiti ^ , i°nalistov je bil le začasen, reliji6 malu po -sklenitvi mirovnih pogodb so se pričeli zopet organizirati formacije, ki so v prime-™"a j/tl.f,?1 Šasu zavzele tak raz-,vsak trenutek pričako-L v f vojne. To je bilo v žitrfJn f	e	v Italiji nastopil fa-
hlifT v n™? v*e evropske nacijo-naliste k novi poživiieni aktivnosti.
2ri x Smx° Č posebno v Nemčiji več pučev, kakor Kappovega, Htitt
lerjevega m druge, ki so pa vsi bili
Pravočasno zatrti.
Po tej vroči In strastni borbi nemškega nacijonahzma proti levičarjem Je nastopila doba nekakšnega premirju. ko je izgledalo, da so namere nacionalistov. polastiti se Nemčije in Av strije potom revolucije, definitivno Pokopane. Le tu in tam se je še pojavila v časopisju kakšna vest o eksistenci nacljonalistov in njihovih bojnih organizacij, o prejšnji aktivnosti Pu ni bilo ne duha ne sluha več. Tako Je zunanji svet navadil smatrati nemški nacijonalizem za premagano
člnar IT ’e bil zato tembolj prešene-. n sedaj, ko so se nenadoma pojavi-St_,y.cstl o izredno, resnem notranjem ju v obeh nemških državah.
V	ospredju se je pojavila tokrat najprej naša soseda Avstrija. Sprva sporadične vesti o pripravah Heimvvehra, se niso sprejemale tako resno kakor . bi bilo treba, ko pa so izncnadila svet, poročila o pripravah za državni udar, se je pozornost vse evropske javnosti obrnila na Dunaj in zvezne avstrijske dežele. V koliko je vprašanje izbruha državljanske vojne v Avstriji zares, že zdaj aktualno ali ne, še hi mogoče točno ugotoviti, brez vsakega dvoma pa je, da je pokret nacijonalistov v Avstriji vlil zopet novega poguma jn nove aktivnosti nacionalizmu v Nemčiji. Vodja nemškega Reichsbannerja je nedavno odkrito izjavil, da nemški nacijonalisti v slučaju državljanske voj ne v Avstriji ne bodo stalr ob strani, ampak da bodo odkrito priskočili na pomoč Heimwehru. Kako resno je to mislil, dokazuje dovolj jasno nenavadno pojačena aktivnost nemških nacijonalistov v Nemčiji, s katero so v najtesnejši zvezi tudi zadnji atentati na levičarske državne funkcionarje, institucije in voditelje. Atentatorjem so sicer zaenkrat prišli na sled in bodo brez dvoma sojeni in kaznovani, aktiv nost nacijonallstičnega gibanja pa s tem nikakor ne bo zaustavljena, temveč bo, kar je docela razumljivo, še pojačana.
Obe nemški državi, Avstrija in Nem Čija, se nahajati tedaj pred novo, in kakor izgleda, zelo resno nacionalistično ofenzivo, ki je v stanju, da popolnoma preokrene potek dosedanjega desetletnega političnega razvoja v
srednji Evropi. Ako pride v Avstriji do nacionalističnega udara, se bodo v to akcijo zapletli tudi nemški nacijonalisti iz Nemčije, a brez dvoma je. da tudi levičarji ne bodo držali rok križem. Avstrijska državljanska vojna bi tedaj ne ostala omejena samo na to državo, temveč bi se razširila na ves nemški narod. Ogromnost in daleko-sežnost posledic takega razvoja avstrijske in nemške notranje politične krize pa je tako evidentna, da o njej skoraj ni treba posebej razpravljati.
Nas notranje zadeve v Avstriji in Nemčiji kot državo sicer ne zanimajo
neposredno, v kolikor bi pa utegnile spremeniti zunanji položaj, sedanjega stanja, zahtevajo tudi od nas neprestane budnosti in čuječnosti. Kot neposredni sosedje republike Avstrije, smo kot Slovenci in osobito še prebivalci ob severni meji, ne samo neposredno, temveč deloma tudi posredno interesirani na dogodkih tam preko. Mimo tega imamo v Avstriji preko sto tisoč naših bratov, katerih usoda .nam je prav tako sveta kakor naša lastna, in je naša sveta dolžnost skrbeti tudi zanje.
Ulomilska komedija u Uaršaui
Poljski tisk se bavi zadnje dni s prav smešno dogodivščino, ki se je pripetila v centru. Varšave. Znani varšavski odvetnik dr. Markovski se je v noči vrnil domov in opazil iz spalnice, da je v njegovi pisarni prižgana luč. V trenutku je razvozljal zagonetko, zgrabil samokres in nenadoma odprl vrata, svoje pisarne. Nudil se mu je prizor, kakršnega je pričakoval. Pred njim je stal eleganten gospod, ki je bil zaposlen pri železni blagajni. Z dleti je lomil kovinske plošče in se veselil obilnega plena, v, tem pa je zapazil senco, ki se je pojavila v sobi. Z dvignjenimi rokami je prosil odvetnika in ga prepričeval, da ni ■ imel slabih namenov, temveč da gre za nedolžno šalo. Stavil je namreč s svojimi tovariši, da se bo v noči vzpel na fasado kake višje stavbe in se vtihotapil v tuje stanovanje, ne da bi ga kdo opazil. V ta namen je ravno volil odvetnikovo hišo. Rafinirani lopov se je nato. opravičeval, češ, da.ni hotel kaliti nočnega miru ter prosil odvetnika, naj ga pusti, da se vrne, Po isti poti, po kateri je našeLV šta-novanje. Toda odvetnik ga je s samokresom prisilil, naj počaka v stanovanju. Komaj pa se je obrnil k telefonu, da bi poklical policijo, je vlomilec skočil na balkon in se zavihtel pre ko ograje, čeprav se je nahajal v dfU-gem nadstropju. Drzno akrobacijo, V katero ga je prisilil odvetnikov nej nadpi prihod, je opazoval z ulice straž, hik, ki se je nahajal tik pod usodnim .balkonom. V prepričanju, da je neznanec skočil s tolike višine v samomorilnem namenu, je iztegnil roki, da prestreže , obupanca. Teža neznanca je podrla na tla tudi stražnika, vendar sta oba odnesla zdravo kožo. Požrtvo valili mož pbstave je nato odpeljal prestrašenega vlomilca do prve ulične svetiljke in ugotovil, da mu je prišel v roke že dolgo zasledovani gen-tlemen-vlomilec Josip Zakarzevskl, ki bo sedaj lahko v varšavskih zaporih izmišljal nove trike in vratolomnosti.
Šport
V	uišini 45.000 metrou
Te dni so v Chicagu izvršili zanimiv poskus.preiskave gostote zraka v velikih višinah. Tamošnjemu meteorološkemu' institutu se je posrečilo, da s pomočio gumijevega balona preišče gostoto in kvaliteto zraka v višini 45 km. Seveda je bil balon brez ljudi, opremljen samo z aparati za registriranje gostote in kvalitete zraka. Dozdaj se je balon z ljudmi mogel dvigniti samo do višine 13 km. Višje človek ni mogel, ker ni mogel prenašati zmanjšanega zračnega tlaka. Rer kord 13 km je dosegel neki francoski pilot. Prazni baloni so se dozdaj mogli dvigniti do 36 km nad zemeljsko površino. Sedaj so učenjaki v Chicagu izdelali balon, ki je prišel do višine 45 km. V tej višini je barometer kazal tlak pol milimetra napram normalnemu tlaku na zerh-Iji, ki znaša 760 mm. Zrak je torej v višini 45 km 1500krat redkejši nego zrak na zemeljski površini.
Konec roparske zgodbe v Tesali ji.
Poročali smo pred dnevi, kako je pro-sluli grški bandit Gudsc dne 8. tm. zajel vse kopališke goste v Trikali in. odpeljal s seboj 7 najuglednejših gostov visokih položajev kot talce za odškodnino. Grška vlada je sklenila, da se odškodnina pošlje, obenem pa da pošlje za razbojnikom vojaštvo. Sedaj poročajo, da je razbojnik po prevzemu odškodninske svote talce izpustil. Vlada pa je umaknila čete, ki jih je poslala nad razbojniško četo.
Reprezentanca Maribora v Celovcu.
V nedeljo bo reprezentanca Maribora odigrala medmestno tekmo z reprezentanco Celovca. MO je že nominiral postavo, ki ni povsem posrečena. Nastopila bosta dva desna beka, krilska vrsta. ni najidealnejša in tudi napad ni tak, kakor bi ga Mariborlahko .postavil. Hreščak je mogoč samo na centru, Venka pa bo v desni zvezi. Levo krilo Bertoncelj, ki je najboljša moč napada, ne bo mogel nastopiti. Kje je nadomestilo? Kdo bo igral desno krilo?
Ptuj ne nastopi za prvenstvo bazene.
Družina SK Ptuja v nedeljo ne bo nastopila v prvenstveni tekmi proti družini SK Maribora.	’	' ■	’
Rapld v Celju.
V nedeljo gostuje moštvo SK Rapida v Celju proti tamkajšnjemu prvaku SK Celje.	•	i	•
Balkanske igre v Atenah.
Naša lahkoatletska reprezentanca je yen-dar odpotovala v Atene,, kjer se bo udeležila balkanskih iger. Odpotovali so atleti Haška: Helebrandt, Rittig, Schreiber in Nessner; atleti Concordije:. dr. Naran-čič, Buratovič, Predanič, Praumsperger in Madjarevic. Iz Ljubljane so se reprezentanci priključili: Režek, Stepišnik, Spprn, Korče in Skok. Iz Zagreba sta odpotovala tudi Koren in Zemljak, dočim bo Beograd dal Plavšiča, Novakoviča, Stefanoviča in Teleska.
Ženska kaznilnica — gnezdo nemorale
Državno pravdništvo v Aurichu se Je moralo nedavno baviti z zelo neprijetno afero: s preiskavo proti nameščencu v ženski kaznilnici v VVilhemshafenu. Prišlo je v javnost, da so mnogi uslužbenci kaznilnice na neverjeten način zlorabljali kaznjenke. K državnemu pravdniku je prišla ženska, ki;je bila nedavno, odpuščena iz kaznilnice in je dvignila obtožbo proti uslužbencu. Izvršena je bila preiskava, ki je dognala strašne stvari. Zgodili so se slučaji, da so kaznjenke,prišle v drugi stan in da so jim 'uslužbenci pomagali pri odstranjevanju plodih V vrtu kaznilnice so našli več trupel novorojenčkov. Državni pravdnik je dal aretirati nadzornika kaznilnice Prelila in njegovega pomočnika Millera, ki pa-tajita vsako krivdo. Vendar jih obremenjujejo izpovedbe kaznjenk. Tajnik kaznilnice Ba-cker se je ustrelil, ko je izvedel, da bo tudi on aretiran. Ždi se, da je v afero vpletenih mnogo oseb, tudi nekatere . izven kaznilnice. Aretiran je tudi ugledni trgovec Balck, ki je nagovarjal neko kaznjenko k krivemu pričevanju.
Coolidgejeu milijonski honorar
Bivši predsednik Zedinjenih držav, Coolidge, se bavi,-odkar Je zapustil Belo hišo in se posvetil,privatnemu življenju, razen z lovom tudi s pisanjem člankov za razne liste in revije. Njegova soproga ga podpira v tem delu in sta i oba izjavila, da sta zadnje ieto zaslužila na honorarjih lepo vsotico 100.00Q dolarjev (skoro 6 milijonov dinarjev). Ako se upošteva, da znaša plača predsednika Zedinjenih držav letno 75.000 dolarjev. potem je jasno, da je novinarstvo v Ameriki mnogo bolj dobičkanosno. Seveda pa je pri tem pogoj: da mora biti novinar vsaj enkrat — predsednik iZedinienih držav.
Hnffisrslti VFCFRMTK Jutri
V Mari Boru, 'dne 19'. IX. 1929',
TVORITEV KAVARNE
2294
Dovoljujem si naznaniti cenj. občinstvu in cenjenim stalnim gostom, da bom otvoril popolnoma prenovljeno kavarno ,,Central" v Mariboru, Gosposka ulica, v SObOtO 21. sep!. - Za mnogoštevilen obisk in naklonjenost cenj. občinstva se priporoča
FRANC STICKLER
Mihaal Zovaco
Beneška ljubimca
Zgedevlnskl roman iz starih Benetk 171
Blanka je zaprla oči. Bliskoma se ji je zasvetilo v glavi, da jo hoče mati nemara umoriti.
»Bianka!« je zaklicala kurtizana.
Deklica je počakala par trenotkov; nato je odprla oči.
»Slabo ti je prišlo,« je dejala Imperija, »a ne boj se, nič nevarnega ni.«
»Ne, ne, vem, da je brez pomena.«
»Na, pij,« je povzela Imperija in ponudila hčeri požirek krepčilne pijače.
»Ne, ne!« je vzkliknila Bianka z grozo, ki si je mati ni vedela kako razlagati.
»Torej nočeš piti?«
»Ni mi treba; čutim se zopet pri popolni moči, le verjemite mi. .. Toda kaj sva se menili, preden sem se onesvestila? Ah, da, že vem: da je nocoj pri vas velika veselica, kaj ne?«
»Res je, dete moje. A govorila sva tudi o drugih rečeh.«
»Ne govoriva o ničemer drugem, kakor o tej veselici; rotim vas, mati.«
»Saj ne maraš na veselico.«
»Ali sem rekla? ... Eh, no, zmotila sem se ... Premislila sem si . . . Vseeno pojdem nanjo . . . da si ogledam ...«
»Ali res?« je vzkliknila Imperija osuplo.
»Da, da, zares . . . Dajte, odidite, naj se oblečem ... da bom lepa, kakor ste dejali «
imperija je odšla, vsa presenečena; ni pa opazila, da Bianka ne rabi več nagovora m a 11, ki se je vračal drugače vsak trenotek na njene ustnice. Tudi vročične naglosti hčerinega govorjenja ni opa zila. Sicer pa je imela preveč skrbi s tem, kar se je godilo v njeni lastni notranjosti. In z vsem gnevom nasprotujočih si ljubosumnosti je zamrmrala:
»Zakaj je izpremeniia svoj sklep?... Zakaj hoče zdaj b i t i 1 e p a in se udeležiti veselice?«
Prvo kar je storila Bianka, ko je ostala sama, je bilo, da je zaklenila vrata svoje sobe.
In ko so njene služkinje prišle trkat na vrata, hoteče ji pomagati pri oblačenju, jim je dejala, da se obleče sama in da je torej naj ne motijo pod nobeno pretvezo.
Nato je začela spravljati raznovrstne reči, ki jih ni hotela pogrešati, v majhen sveženj.
Vse to je počenjala z največjim mirom; bilo je le, kakor da se sama čudi svojemu sklepu, ki ga je storila tako nenadoma.
Oblekla se je gorko, zavila si glavo v ogrlnjač in previdno odprla vrata, ki so vodila na hodnik, po katerem je Bembo že enkrat prodrl do nje. Ta hodnik je ločil Biankino stanovanje od ostale pa* lače. Na desno je vodil v shrambe, kuhinje in razna služabniška stanovanja; na levi pa se je končaval z ozkimi stopnicami, ki jih je Bianka dobro poznala : po njih je hodila nekdanje čase z materjo na tiste samotne večerne izprehode, ki so ji tolikanj prijali — ob nabrežjih Lida, ob pravljičnem čaru pokrajine z bežečimi črtami.
Hodnik je bil prazen in zapuščen.
Vse prebivalstvo palače je bilo zaposleno s poslednjimi pripravami za veselico.
Z naglimi in drhtečimi koraki je deklica stekla po hodniku, dospela do stopnic, spustila se po njih in obstala pred nizkimi vrati, ki so bile zapahnjene od znotraj z ogromnimi zapahi. Blanki ni bilo treba drugega kakor odpahnitl, in vrata so se odprla; trenotek nato je bila zunaj. Oddaljila se je naglo, z edino mislijo in željo, da bi Čim najbolj povečala razdaljo med materjo in med seboj.
Ura je utegnila biti devet zvečer; noč je že ležala nad Benetkami, toda ulice in nabrežja kanalov so bile še vedno skoraj brez življenja.
Bianka je obstala kakih petsto korakov od palače v majhni uličici, ki je vodila k neznanemu kanalu.
Srce ji je začelo silno utripati; zavedla se je vse groze svojega položaja.
Kam naj gre? Kaj naj stori? Kaj bo z njo?
Nobenega prijatelja, nobene matere, niti doma nima več!
Sama je, brez pomoči, izvzemši nekaj denarja in par dragocenosti, ki jih je vzela s seboj.
Zagrabila jo je tesnoba.
2e ji je bilo na umu, da bi krenila nazaj fn se vrnila v palačo, zoperstavila se materi in se ma-gari s silo ubranila njenih zahtev.
Toda neobičajno močno se je obnovil v njeni duši strašni spomin, kako je videla spačeno Impe-rijino lice dva palca daleč od svojega obraza in slišala brezsrčne besede:
»Oh, da bi bila mrtva!«
In tisto, kar je tako kruto ranilo njeno srce v nedavnem razgovoru, je zdaj pritlralo njen nemir do skrajnosti: kaj je njena mati? Kurtizana! Sama ji je povedala. Sama je rekla in priznala. Kurtizana? Bianka je že slišala govoriti o tem poklicu in površni pojmi o razkošnem, nečistem Življenju kurtl-zan ji niso bili neznani! Njena mati — kurtizana!
Toda kaj! Vse to bi prenesla njena duša Še brez mržnje in obsojanja. S kakšno radostjo bi tolažila svojo mater; V koliko srečo bi ji bilo, delati se, kakor da ne pozna te njene preteklosti, ali kakor da jo je pozabila ....
Toda njena mati ni samo bila kurtizana; on* je tudi ravnala kot taka!
»Oh, da bi bila mrtva!«
V	strašni zmešnjavi svojega srca je Bianka stekla naravnost tjavendan ter dospela naravnost do kanala.
Tam je nenadna misel razsvetila njen obup.
Pristopila je k prvemu gondolirju, ki ga je zapazila.
»Ali me hočete prepeljati čez veliko laguno?«
»Jaz ne, gospa; moja gondola je premajhna, na laguni pa včasih potegne krepka sapa. Iti morate k Velikemu kanalu; tam najdete, česar vam je treba.«
»K Velikemu kanalu?« je zajecljala Bianka .. »Pa kod je trebi iti, da se pride tja?«
(Nadaljevanje sledi).
litfaN egM, m	P***
M- 11 * lM ^ L«
IBOVOinO el evwja*ne nffl?ef>w
BfeMetfret mlM b—dt>Ops
Ote ~
g Mali oglasi
2aetM.dopiM«ee}e in ogla« •i trgeiofcage ril r«Mxn««gt metoje: w»he bc*«da 60 p, etJiMeJB >mwI Ote tO’—
Vsak dan ruski koncert
v kavarni Park.
Za Ktau-bulet
se sprejme takoj simpatična gospodična, vešča nemščine. Vprašati v Kino Union. _________________2296
Lepo, mebllrano sobo
s posebnim vhodom oddam s 1. oktobrom. Trg Svobode 3 II, levo, vrata št. 14._________________ 2299
Učenca za brivsko obrt
se takoj sprejme pri Fr. Novak. 2260
Bučno olie
takofinja dobava, zajamčeno čisto, priporoča
J. HochmOller Maribor
tovarna bučnega olja, Taborska ulica 7
2221
Trisobno stanovanie
s pritiklinami in moderno kopalnico v sredini mesta se takoj odda. Naslov pove uprava lista. _____________2287
Učenko za ilvanje belega perila,
ki dobi vzdrževalnino se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Večernika«.
2269
Popravila ur in gramofonov
izvršujem po nizki ceni A. ECCARIUS, MARIBOR
Slomškov trg 5. uh
Iščemo lokal
ali prazno stanovanje za uporabo od 7. do 26. oktobra t. L, v katerem je prostor za 100 šivalnih strojev In 100 učenk v svrho pouka v krojenju, vezenju itd. Ponudbe pod značko »Zračno* na upravo lista.	2300
MEDO
KAVA
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik
Klavir in teorijo
poučuje konservatoristka, Levstikova ulica 29, Jemec.	2290
Nova spalne In jedilne sobe
po najmodernejših vzorcih ugodno prodam. Aleksandrova cesta 48.	2295
Frizerka ali brivski pomočnik,
ki zna tudi ondulirati, se sprejme takoj. Polegeg, Tržaška cesta 63.	2298
Meblirano sobo
oddam s 1. oktobrom boljšemu gospodu. Jože-Vošnjakova ulica 21 II. 2297
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je danes za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod
Roman Beigott
posestnik in pek v Rniah pri Maribora
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 20. septembra ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Rušah.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 21. tm. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Rušah.
RuSe pri Mariboru, dne 18. septembra 1929.
Alojzija Beigott, soproga
Lojze, Tone, Franjo, Ivan in Jnlij, sinovi Anica Prebil, roj. Beigott, Marica PiSčanec, roj. Beigott, hčerki in vsi ostali sorodniki
izdajatelja in urednik: F r Stanko Det
an Btoiovii v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik e i a v Mariboru.