201. številka. Trst, v torek 3. septembra 1901. Tečaj XXVI ..Edinost „ iz 3*ia eakrst ta Jas. razun Mdelj \a prit likov, ob 4. ari ive^pt. Varovalna zna*«: ea e*io leto........24 kron ca po! ieta.........13 » za četrt leta........ 6 „ za en meaec ........ S kroni Naročnino i® plačevati naprej. 3i» ra-t^f^Mt brst priioiorif n»mA»in» »a oprava • • rtilr a. _ Po tobakamah » Trutu ae prodajajo po imeme Številke po »> arotink (3 nvč.l; . vca Trata i»a po 8 atotink (4 ■«£.) Telefon Stv. *T0. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Oflati ■e računajo po vrntah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, oumrtnice in javne zahvale domač! oglani it«!. računajo po pogodbe Vsi dopisi naj ae pošiljajo urednlAtvu Nefrankovani doitiii se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema npravnlftifo. Kitočnino in oglase je plačevati loco Trst. CrednIStvo in tiskarna ne uabajata v aiici Carintia Stv. 12. 1'praTiiištvo, in sprejemanje inserutuv v ulici Mulin piccolo šiv. 3, II. iihii"tr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni Lastnik konaorcij lista „Kdinoat4 Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. let sledil le nekoliko e k s p a n z i v n e m u Načrti na sanje VeliKonemcev. i. To pot sporočim slovenskim čitateljem nekaj izrednega, kar se a stališča celokupnega površja naše zemlje ne da več prekositi niti z najživahniso domišljijo. Kdor je zadnjih 30 pazljivo nemškemu mišljenju, videl je, kako se je želodec velikonemške požrešnost: širil, rekli bi, od leta do leta. Ko smo slišali povdarjanje cd velikonemške strani, da prueki politiki treba prodreti do Adrije, zdelo se nam je to že nekaj velikega in posebnega. Potem smo izvedeli, da se je v svoj čaB Bismarck j>ogovarjal s knezom Gorčakovim, kako bi se razdel'la habsburška monarhija. Bismarck se je gledč na tak načrt držal romansko-germanske kulture in je torej rekla-moval za Velikonemčijo vse tiste pokrajine našega cesarstva, v katerih ?abijo latinske xr Črke iu se drže zapadnih cerkva, torej kato- j licizma (brez unijatov) in pa protestantizma. Gorčakov se je čudil takemu argumentova-nju, ali vse kaže, da v Nemčiji stoje tudi ! danes na istem stališču, in Wolfovci v Avstriji si hočejo delo olajšati še s tem, da bi poprej kar možno izpodkopali katolicizem med avstrijskimi Nemci in kolikor možno: tudi avstrijskimi Slovani, ker Wi takim potom olajšali pozneje delo velikonemški ekspanzivno« ti. Dalje smo pozneje slišali večkrat, da Nemčiji bi Avstr«-Ogerska ne zadoščala, potrebna da jej je tudi vsa zapadna Kusija, in danes, vidimo, ne gledč na Kitaj in južno Afriko, je začel nemški kapital zaeezati Malo Azijo in zidati Bagdatsko železnico, vse z namenim, da bi Velikonemčija tudi od v stočne strani zasegla ves Balkan in tako združili avstro-ogerske dežele z Balkanom, Malo Azijo in dalje dežele, ki se raztezajo tikoma od Male Azije proti Vstoku. Vodotoki, ki »e zidajo ali bo se že dovršili na Nemškem, niso le gospodarstvenega, temveč tudi strategičnega značaja in za to stran so se vstvarili radi bodočih vojen zlasti proti Rusiji. Ponovno smo zadnjih let in še te dni čitali razprave po nemških zaresnih revijah in tednik'h, katere pišejo v tem smislu, da bi Nižezemska (Holandija) stopila kar v najtesnejšo gospodarstveno politično zvezo z Velikonemčijo. V teh spisih se posredno celo žuga Hola nd i j i z repres-aliiami (Brr, grda beseda to, kakor smo čuli na Krškem. Op. stav-čeva.), ako bi se z lepa ne uklon la nemškim pretenzijam. Iz dejanskega delovanja velikonemške politike in iz raznih pojav moremo presoditi, da se pruska Nemčija, ne gledć na oddaljene naselbine, hoče silno razširiti v Evropi sami in v bližnji zapadni Aziji. Vse naprave, da se poveča poleg trgovinske tudi vojna mornarica Velikonemčije, dokazujejo brez vsake dvombe to, da se Nemčija pripravlja za velika dela, za razširjenje svojih sedanjih mej v Evropi in v drugih svetovih. Značilno je tudi to, kar sem jaz poslednji čas za|K>redtima zapažal in bolj nego poprej. V nemških, angležkih in tudi ruskih listih sem čital izjave, da Nemčija deluje na to, da bi se utrdila — Turčija, ker močne Turčije potrebuje Nemčija, ali je bo potrebovala proti — svojima s o b e-d ama, namreč proti Avstro-Oger-s k i pa Rusiji. Analogno moremo soditi tudi o vedenju Velikonemčije nasproti Ogerski. Madjarom se Nemčija dobrika in podpira njih politiko, da toliko laže zatirajo nemadjarske narodnosti. Kolikor bolj se oslabč nemadjar-ski narodi na Ogerskem, tem laže delo bo imela Nemčija v — bodočnosti obizvrševanju s v o j i h n a črtov!! Kjer nasaja Nemčija svoje naselbine, tam se nadeja pozneje nacijonalno političnih vspehov, in ni davno temu, kar je neki nemški politik zapisal stavek, da kolonije brez bodočnosti za vstvarjenje p o 1 i t i š k e o b 1 i-k e so prav za prav bez pomena. Ta trditev razodeva več, nego more biti drago našm in ruskim diplomatom pa Slovanom v obče! Le premišljujte jo tudi na Slovenskem! No, pa preidimo k specijalnemu predmetu naše namere. Fiat applicatio! VII. (Zvršetek.) Opozicija je neizogiben sestaven del parlamenta. Brez opozicije ni življenja, a kjer pojema življenje, navstaja — močvirje. Brez opozicije ni kontrole, brez kontrole pa ni ambicije in ni tekmovanja. Kjer pa ni tekmovanja, ni delovanja in brez delovanja ni vspehov, ni sadu. Parlament, skupščina, ki je brez opozicije, torej brez kontrole, mora postati sterilna. To je psihologično utemeljeno, to izhaja iz človeške nravi. Zibel kon-stitucijonalizma je, pravijo, Anglija ! In odličen angležki državnik je bil, ki je storil PODLISTEK i Gospodje iz Trsta. Spisal Ivo Troftt. — Ti, kako daleč je na Nanos? — Kdaj bo večerja ? — Ali dobimo še drugačnega vina? — Pa po čem ? — Štiri prašanja hkrati ! Potrpite, go-sj oda, da odgovorim po vrsti, kar štirim obenem odgovarjati se nisem učil in tudi ne znam. Torej : Na Nanos je tako daleč kakor lani. Večerja bo gotova kmalu potem, ko jo prineso na mizo. Drugačno vino pa dobimo, ko je naročite — seveda — po žepu... — Veš, če ne boš odgovarjal vsaj za mrvo bolj krščansko, te zamale-hudičam kar po laško, da bcš vedel! se je jezil prijatelj Grm, a dr. Kove ga je svaril: Što se babi htilo, to se babi snilo. Ako meniš, da ti mora odgovarjati tako, kakor ti misliš, je to prazno delo: misli raje sam in molči, pa ne boš na nerodna vprašanja dobival nerodnih odgovorov. Večerja ! Nande je odjenjal na pasu tri luknje in primaknil stol v primerno oddaljenost od mize, kar je prišla natakarica : — Prosim, gospodje, izvolite morda v sobo. Tukaj bo mr?lo. — Pa ne bo to na mestu večerje, prosim ? je pozabavljal Nande nevoljno in pristavil, da je kar pretrgan od glada. V njegovem želodcu bi baje niti Rontgenovi žarki ne našli — sence. Boljše sobe so že vse zasedli laški leto-viščarji, zato smo se morali zadovoljiti s tako nazivano družinsko sobo, kar se nam je tako kadilo, da smo svalčic ogorke takoj pometali v kot. Nič ni zaleglo niti to, da se je oglasil sam dr. Kovc : — VTraga, že dvainštirideset pomladi slišim kukovico peti, pa sem šele danes doznal, da nisem za med gospodo — jaz, pomislite: jaz, čegar oče je v Trstu svoj živi dan presajal solato tam, kjer bi nekdaj na mestu »hotela Evropa« moral stati »Narodni hotel«. Toliko je pomagalo kakor bi zapodil Žida v — Galicijo. znameniti izrek: če bi ne imel opozicije, bi si jo ustvaril. Mož je klasična priča vsem o potrebi opozicije v vsakem parlamentu, v vsakem zboru, kjer razpravlja več ljudi, upravlja tuje imetje, skrbi za javni interes. Če na vse to tu našteto, notorično, nepremično in neoporečno resnico primerjate sedaj z načinom, kakor v deželnem zboru istrskem postopajo z manjšino in kako totalno odtezajo temu parlamentu, česar neizogibno potrebuje vsaki parlament za vspešno delovanje, namreč — kontrolo; če uvažujete, da se s tem deželnemu zboru *in tako tudi vsej deželi odtezajo eminentne delavne sile, ! sestavljene iz obilega solidnega znanja, celih zakladov vsakdanjih skušenj, najbolje volje za delo in velike ljubezni do ljudstva, čegar splošni vseukupni interes je poverjen v oskrbo temu deželnemu zboru; in če ne pozabimo slednjič, k&ka jc večina v tem deželnem zboru : kak<5 grozno nesrečno roko ima vzlasti v administrativnih stvareh, ker nje členom, vsled njih vzgoje nedostaje zmožnosti, in jim vsled tradicij, v katerih bo vzrasli, nedostaje tudi zmisla za javne potrebe in za pravo druzih. zbok česar sta kontrola in tekmovanje še stokrat veča potreba, nego kje drugje — ako torej primerjamo in uvažujemo vse to, moramo priti do sklepa, da je to zločin na javni blaginji, v materijalnem in etičnem pogledu, to, kar se dogaja v deželnem zboru istrskem : to ziste-matično, principijelno in brutalno izključanje manjšine od parlamentarnega delovanja, od kontrole na javni upravi ! Ali škoda je neznanska še na drugo stran. Razmerje med obema narodnostima v deželi postaja že katastrofalnega značaja. To so viharji, ki donašajo v deželo atmosfero, v kateri ne more vspevati nič dobrega. Outstva so razdivjana in tudi najmirneja srca so ogorčena. Vse je kakor da je zakovano v led : trdo. Misel je naperjena le na uničenje nasprotnika. Tako stanje je grozno. In vendar smo uverjeni v globini duše, da bi bilo pomirjenje možno. Seveda bi trebalo popred ustvariti gotove predpogoje, iz katerih bi rasla polagoma boljša dispozicija v čutstvovanju, da bi se duhovi jeli spopri-jaznjevati z mislijo miru, sprave, modusa vi-vendi. Ljudje naj bi začenjali slutiti, kako grdo, nevredno človeka je to, ako misli le na uničenje sočloveka, ako si ne more misliti drugačnega rešenja konflikta, nego s propadom, b pogubo nasprotnika. Začeti pa bi moral s tako akcijo pomir-jenja duhov v deželi ravno — deželni zbor. Od tu naj bi prišel dobri izgled. A da ne Drugega prostora ni bilo, in golaš s pristnimi makaroni — pravo narodno delo — najboljša jed — kosilo in večerja — iz Ilirske Bistrice, se je »čuhal« na mizi in molčć trobentn.l: Pridite, vživajte ! — Tudi natakarica je nekako tako golčala, dasi je bilo j golaševo nemo vabilo vsek ako bolje. — No, ker »mo v navadni sobi, bo večerja tudi ceneja; spodobi se nam kakor navadnim prihajaČem, tudi cenrje vino. Tako je ukrenil Tone Grm in namignil črnooki Vi pavki, naj prinese vipavca, veliko mero vipavca, da sem se zares prestrašil. Prijatelj Nande se je oglasil imenitno : — kdo bo prodajal na drobno? — Ti moraš, ti ti! so silili va-me od kraja, da sem se komaj ubranil sitnega posla, češ: gospodje iz Trsta, Vi ste trgovci že po svojem stanu; ne bilo bi torej Bpodobno, da bi sedaj le prezirali svoje navadno .»pravilo. Prosim! To je obveljalo. Dr. Kovc je molčal in jedel, zopet zajel, pa jedel in molčal, kakor da ne zna druzega. more priti do tega, je — po našem uverjenju — glavni vzrok ravno v tem, ker je med nasprotniki premalo osebne dotike. Osebna dotika dela včasih čudeže. Beseda, izgovorjena v ožjem, zaupnem krogu, izda često več nego cele skladniee korespondencij ali tudi najblesteja retorika v odprtem govorniškem boju, kjer ima navadno besedo le srce se svojim ognjem in se svojo strastjo. Javno pred vsem svetom je težje človeku pripoznati lastno zmoto, nego pa v zaupnem pogovoru. Po viharnih debatah v plenumu le prerad narašča konflikt, dočim bi se po neposredni osebni dotiki morda stvar pojasnila in bi se nasprotnika uverila, da si vendar nista taka strašno oddaljena, kakor se je videlo. Po teh-le izvajanjih nas — nadejamo se — čitatelj umeje, kolika škoda navstaja tudi za razmerje med strankama v deželi, za medsebojni mir — to dragoceno, neprecenljivo dobro — od tega, da večina izključa manjšino iz vseh odsekov v deželnem zboru in ne dopušča, da bi nasprotniki prišli v tesne jo osebno dotiko. Pa še nekaj. Tu ne bi se seznanjali le z osebnimi dispozicijami in z nameni drug druzega, ampak videli bi tudi drug drugega — na resnem pozitivnem delu, začenjali bi ceniti vrednost zmožnosti nasprotnika, njegovo delavno silo in — korist, ki bi prihajala javnosti od delovanja te sile. Ljudje bi se začeli osebno ceniti in spoštovati, a osebno spoštovanje bi tudi stvarnemu nasprotstvu dajalo, če ne druzega, vsaj uglajeneje forme! Ce bi n. pr. Italijani istrski videli, da intelektuvelne sile, da delo manjšine v deželnem zboru pomno-žuje in povspešuje skupno delo skupni pokrajini, torej tudi njim samim, Italijanom, na korist, ne bi mogli drugače, nego da bi odnehali od strupenega sovražtva tudi do onih, ki so to manjšino poslali v deželni zbor. Tako bi lahko deželni zbor blagodejno vplival na razmerje med strankama v deželi. Nismo toli najivni, da bi si domišljali, da bi nasprotstvo ponehalo, ali ublažilo bi se gotovo v toliko, da bi razmere postale znosljive. S polno pravico smemo torej reči, da je dosedanje postopanje večine v deželnem zboru zločin na razmerah, na javnem miru po vsej deželi. Je-li nade, da signori večine v dogled-nem času pridejo do tega spoznanja ? In : ali je ta večina jedini kri%*ec ? Nima-li morda sokrivcev? Na ta vprašanja odgovorimo v prihodnjem članku. Začeli smo siliti vanj, naj zine katero — ka-koršno koli. Ko se je oglasil še bezgoviški Jože, nategnil in zasukal brke ter ga pogledal tako ljubeznivo, da bi s takim pogledom pridobil tudi zlato srce, je pogrel dr. Kovc anekdoto o barkovljanskem kopališkem avtomatu, o katerem je baje mislila neka »signo-rina«, daje — živ fabriški dimnik. Potem je povedal v tržaški laščini o kaštelu de kam-panil in se slednjič obregnil v mene: — Ti, ti — pa tudi molčiš, misliš, filozofiraš, fantaziraš! Ali veš, kaj je fantazija? Hm! — Će gre kdo na zvonik, zajaha metlo ter se na nji spusti doli, trdć, da je komet — vidiš: to je fantazija. — Da ni treba veče. Toda Nandetov tobak je vsem dišal izborno, še izborneje pa vipavsko vino. Zato je Nande le iztežka več krotil svojega notranjega sitneža, ki je vsekako hotel se nocoj doneti in bučati iz pretesne notranjščine. Tudi drugi smo jeli poskušati, če bi »šlo«. In kmalu je »šlo«, pa še kako ! (Pride še). Politični pregled. V TRSTU dne 3. septembra liM)l Socijalist Ferri v Trstu (Dalje). Ferri je }>otem v kratkih potezah podal pregled kulturnega razvoja narodov do zmage buržoazije nad fevdalnim in duhovniškim gospodstvom. Povdarjal je, da socijalisti nikakor ne smejo sovražiti buržoazije, kerje buržoazija mati socijalizma. ni buržoazija prema- gala fevdalnega in duhovniškega gospodstva tudi eoeijali^tično gibanje ne bi se bilo moglo razviti. Kulturno delo buržoazije za soc. idejo, tako potrebno, da se mora tam, kjer še ni buržoazije, i-ta prej ustvariti in se jej mora pustiti, da prej ona izvrši svoje kulturno delo, predno stopi socijalizem na f>ozorišče. Narava ne dela skokov, temveč napreduje stopinjo za Ptopi-njo in naj si isti, ki mislijo, da socijalistične ideje zavladajo v 24 urah, le izbijejo to iz glave! Socijalno vprašanje se l>o razvijalo le polagoma in poteče še mnogo časa, predno se preosnuje sedanji socijalni red. Že sedaj vidimo uresničene nekatere začetke socijalizma, kakor eeste, ki so last vseh in nikogar (nekdaj bile so tudi ceste privatna last), |»otera javna razsvetljava |>o mestih, javni vodovodi, javne knjižnice itd. Socijalističua vlada mora dovesti do tega, da bo moral in mogel vsakdo delati, komur telesne moči dopuščajo to, ker vsakdo ima pravico do življenja, torej tudi do dela, in ker vsakdo nekaj konsumira se svojim življenjem ter mora to nadomeščati se svojim delom. Socijalizem stremi za ekonomično in jw»litično jednakopravnostjo, s tem pa ne misli socijalizem na jednako razdelitev posesti, ker s tem bi prvič ne bilo nikomur pomagano, ker bi vsejedno moral vsakdo delati. drugič bi pa gotovo že v jednem letu imeli zopet na jedni strani izkoriščevalce, na drugi strani pa izkoriščanje, ali posestnike in neposestnike. Gospodarsko in politično jedna-kopravnost si socijalizem predstavlja tako, da bo vsakomur z jednakim pravom in po svojih močeh mogoče dosezati gospodarsko blagostanje in javna mesta. V državi, vrejeni po socialističnih nazorih, bo vsakomur bolje: revežu, kateremu se bodo zboljšale razmere in bogatašu, ker ne bo imel več — strahu pred revežem. Volilno gibanje na Kranjskem. V nedeljo je katoliško-narodna stranka priredila volilne shode v Št. Petru na Krasu, v St. Vidu pri Za ti čini, Podgabrom in v Vipavi. Zavod sv. Jeronima. Rektor Pazman je do poslal kraljevemu komisarju, kateremu je laška vlada začasno izročila zavod, protest, v katerem ne priznava laški vladi pravice, da bi mu smela odvzeti administracijo zavoda. Avstrijsko poslaništvo pa noče izročiti kraljevemu komisarju ključev do blagajne zavoda. Komisar preti, da da blagajno odpreti se silo, ako se mu ne izroče ključi. Kanonika Viticha, ki se je pridružil Alace-vichu, ko je isti udri v zavod, je škof barski suspendiral »a divinis«. Po vsej Dalmaciji vlada silno razburjenje radi laškega nasilstva na zavod sv. Jeronima. Po dalmatinskih mestih prirejajo burne demonstracije proti Lahonoin in avto-nomašem in se pripravljajo na proganjanja istih. Hrvatski listi pišejo silno ogorčeno proti laški vladi, ki je dovolila, da se je pod njeno zaščito izvršilo tako brigantstvo na tujo lastnino ter poživljajo hrvatskega bana, naj zastavi ves svoj upliv, da se da hrvatskemu narodu zadoščenje za tako žaljenje. V Sisku so zasnovali akcijo za prireditev mee-tinga, ki sklene ojstre resolucije ozirum na zločinstvo v Kimu. Tudi v Zagrebu pripravljajo baje shod, ki naj sklene, da se vsi Italijani, katerih je kakih 200.000, izženejo iz hrvatskih pokrajin. Potovanje carja na Francosko. V Remiremontu je bivši francoski minister Mćline na banketu bivših tovarišev o orožju v svojem govoru proslavil francozko vojsko. V najhujih viharjih revolucije — je rekel — je ostal nedotaknjen jeden čut: ljubezen do domovine in vojske. Le moderni revolucijo-narci se navdušujejo za zmanjšanje vojske, katero hote potisniti na Btopinjo milice. Ali čim bolj jo napadajo, tim odločneje jo brani dežela. To čutstvo se vidno pokaže o obisku carja Nikolaja. Sovražniki uvidijo, da so obnemogli za izpodkopanje vojske in one zveze, ki ustvarja varnost Francije. Govornik je izrazil svoje veselje na tem, da so o sestanku predsednika Loubeta s carjem Nikolajem vsi oni, ki ljubijo Francijo, jedini in tvorijo jedno stranko — stranko domovine. Rnska diplomacija. Vsi resnejši politiki priznavajo, da je sodobna ruska diplomacija na višini svoje naloge. Ves politični svet gleda se zanimanjem na šahove poteze spretne ruske diplomacije, ki igra sedaj najvažnejši« ulogo v svetovni politiki. Ruski finančni minister "VVitte, jeden najznamenitijih sedanjih politikov, bavi se j?ko intenzivno z rusko trgovinsko |»olitiko. Najnovejši njegov načrt je seaaj, kako priklopiti tudi Spanjsko k dvozvezi, kar bi bilo velike važnosti za rusko trgovinsko politiko s posebnim ozirom na prekomorsko trgovino z Ameriko. Španija nima sedaj sicer nobenega pomena, v zvezi s Francijo in Rusijo pa bi bila velike važnosti, ker je najpripravnise iztočišče za trgovino z Ameriko. Tako vidimo, kako se ves romanski svet klanja sedaj mogočni slovanski državi, silni Rusiji. Francija je v zvezi z Rusijo in vedno pazi na to, da ne bi se jej s kakim činom zamerila ; sedaj utegne pristopiti v to zvezo tudi Španjska in še celo ista Italija sama, ki je bila vedno najhujša sovražnica slovanskemu svetu, čuti ruski upljiv. Francija, Balkan, Španija, Italija in tudi velikanska Kitajska so odvisne kolikor toliko od politike slovanske Rusije. In vendar se še cel<5 med Slovani samimi nahaja marsikdo, ki noče prav ceniti mogočnega povzdigovanja Rusije. Da ne govorimo o naših madjarsko - nemških diplomatih ! Madjarsko-nemških, če tudi so slučajno — poljskega pokoljenja. Le-ti so se menda začeli pripravljati prav zares, da bodo iskali Bvojo srečo v konfliktih zRusijoinso menda uverjeni, da za zgubljeno sporazum-ljenje z Ru.--.ijo dobe zadostno odškodnino v vojni konvenciji z — Romunijo. Ti naši državniki posnemajo pač Nemčijo po opičje v vsem, le v enem ne: v iskanju naklonjenosti Rusije. Kako srečni in veseli so Nemci, da jim car Nikolaj pride v Gdansko, kako ju-biiirajo vsi uplivni nemški listi! Tako srečni so, da radi pozabljajo celo na potovanje carjevo v Pariz in se delajo celo kakor da se veselč tega potovanja, ki vnovič povzdigne in utrdi veljavo Francozov ! Vojna v južni Afriki. Čitatelji! Najprej vas prosimo, naslonite se kamor-si-bodi, da ne padete v znak, in potem čitajte: »Brez strahu, da provzročim oporekanje, si upam reči, da mora vsakdo, ki pozna zgodovino vojne, priznati, da se ni še n i k d a r v vojnah minolosti postopalo s sovražnikom tako obzirno in dobrotni, kakor se je postopalo z Buri od strani Anglije, nje generalov in vojaštva. Da, ako bi bili generali nastopali s tisto strogostjo, kakor se jim očita, bi bila vojna že davno minola. Jedino, kar se more očitati Angliji, je, da je bila p r e-velik-odušna na račun in škodo svojega lastnega naroda. Nikdar v analih zgodovine ni kaka dežela tako sočutno in obzirno postopala z ženami in rodbinami mož, ki so se borili proti njej . . .« Ali vam je zadosti — čitatelji ?! Tako je govoril člen angležke vlade lord Londonderrv. Ti spoštovani lordi so padli že na nižino navadnih zavestnih lažnikov. Temu, kar je tu — lagal plemeniti lord, stoje nasproti izjave očevidcev, a ne morda kakih sovražnikov angležkemu narodu, ampak poštenih — Angležev :n Angležkinj samih, ki so navajali, s konkretnimi podatki, uprav grozne izglede o barbarskem postopanju Angležke soldateske z burskimi ženami in otroci. Ti poslednji kar cepajo kakor muhe vsled silnega trpljenja. Ijažnjivi lord hvali še kakor čin {»osebnega velikodušja, da so Angleži tlačili v svoje tabore na tisoče burskih žen :n otrok. Njegova lažnjivost naj bi raje priznala, da Angleži so žene in otroke Burov se silo tirali z njih domovij — upepelivši jim ista — in jih pustili v svojih taborih trpeti grozne muke, ker so se nadejali, da to bo to najhuji pritisk na Bure. da iz usmiljenja tlo svojcev polože orožje! To je bil vzrok » velikodušjuc Angle zev do burskih žen in otrok! To »veliko-dušje«, od bližje ogledano, pa se ti kaže barbarstvo, ki je na veke omadeževalo angležko ime. To je resnica, ne pa, kar lažejo lažnjivi lordi ! Ti novodobni barbari niso le zgubili zadnje vsledi čuta vsmiljenja, ampak tudi zmožnost — sramovanja. Sicer si ne bi upali tako biti resnici v obraz pred vsem svetom. Tržaške vesti. Imenovanji. Poštnima vežbenikoma sta imenovana doučeni trgovinski akademik, Dra- gotin Kavčič, v Gorici in gojenec vinogradske šole, Josip Rzehak, v Gradiški. Spremembe nčiteljstva na srednjih šolah. Minister za nauk in bogočastje je podelil glavnemu učitelju na učiteljišču ko-perskem, g. Josipu Z i 1 i h u, mesto na državni realki v Gorici; provizoričnega učitelja na občinski realki v Trstu, dra. Karola S c h r i f 1 a, je imenoval pravim učiteljem na državni realki v Mariboru, suplenta državne realke, dra. Maksimilijana Soštariča, pravim učiteljem na državnem gimnaziju v Pazinu in suplenta na državnem gimnaziju v Gorici, Ivana C u m i n a, provizoričnim učiteljem istotam. Odprto pismo gospodu namestništve-neinu poverjeniku za okolico dr.u Emiliju pl. Fabrizzlju. Veleblagorodni gospod doktor ! Podpisano uredništvo si ne more kaj, da ne bi se tu, na javnem mestu, obrnilo do vas z nujnim pozivom, da enkrat obrnite svojo pozornost razmeram na Prošeku in da ukrenete potrebno, da se neha na Prošeku — škandal. Na Prošeku skoro ni več možno govoriti o kaki javni varnosti osebe. Zla3ti, ko je nastopila noč, ni več varen človek pred izvestnimi subjekti, ki postajajo drzneji od dne do dne. Kar se je letos dogajalo na Prošeku povodom glasovite šagre — ko so pretepali do krvavega mirne ljudi, razgrajali vso noč in grozili še naslednjega dne : kaj tacega mora biti izključeno v državi z urejenimi odnošaji. In to se nadaljuje od elementov, zavedenih od dobro poznane strani. Minole nedelje n. pr. se je trojica omikanih mirnih oseb vračala s Prošeka proti Barkovljam. Bilo je okolo 10. ure z v. Dva sta šla spredaj, eden njih nekoliko korakov za-dej. Bili so v mirnem prijateljskem razgovoru. Kar se je malo niže od gostilne proseškega capovile za-gnala neka divjaška prikazen v jednega od rečene dvojiee in je zamahnila proti njemu, z vso silo. Da je imel uapadalac kako orodje v roki, ne morejo napadeni trditi pozitivno ali sumljivo je bilo vsakako. S kako silo je divjak zamahnil proti mirnemu človeku, je razvidno iz tega, da je napadalec — ker se je napadeni okretno in srečno izognil — grozno telebnil ob tla in se je moral pobiti na vsaki način. V temi ob zidu p a j e stala cela tolpa temnih pri — kazni, ki so gotovo čakali, da bi se vnel prepir. Naša dvojica, videča situvacijo in sluteča namen nista črhuila ni besedice in šla dalje. Tretjega, ki je šel nekoliko za njima, je zopet jedna teh prikazni grdo in-sultirala, a tudi ta je bil previden in je molčal.... Tako je prošla stvar, ker so se oni trije gospodje premagovali in niso reagirali. Ali kaj bi se bilo lahko zgodilo, da ti niso bili tako pametni kakor so bili ? Poboj, hud poboj bi bil nastal gotovo 1 To so žalostne razmere. Da je to posamičen, sporadičen slučaj, bi mu mi ne pripisovali nobene važnosti. Kaj tacega se tu pa tam dogaja povsodi po deželi. Ali v nočnih napadih, kakor se dogajajo na Prošeku že precej časa sem, tiči zistem inje kar vi deti, kako mora biti neka roka, ki vodi in naroča. Baš zato morda ni brez pomena tudi okolnost, da so oni trije gospodje prišli iz hiše gospoda Ivana viteza Naberg oja! Veleblagorodni gospod doktor! Zdaj se bliža čas trgatve, torej čas, ko bodo ljudje ob nedeljah kar trumoma vreli na Prosek pokušat novo vino. Ne treba praviti torej, do kakih dogodkov lahk* pride ob takih prilikah, ako je kdo, ki namenoma išče konflikte. Apeliramo torej do Vas, da v interesu obiskovalcev in v interesu vasi proseške same, obrnete varnostnim razmeram na Prošeku vso pozornost svojo in da ukrenete potrebno, da ne b« tolpa ničvrednih subjektov kvarila dobro ime dobrih prebivalcev na Prošeku. Konečno Vam naznanjamo še, veleblagorodni gospod doktor, da so Vam imena one trojice v našem uredništvu na razpolago. Ured. »Edinosti«. Tudi-slovenskc popisne pole. Iz Skednja nam pilejo: Policijsko ravnateljstvo je slednjič vendar enkrat ugodilo našim zahtevam in izdalo letos popisne pole (Ruolo) tudi se slovenskim tekstom, katere pa se — seveda ; — dajejo strankam le na izrecno zahtevo, sicer silijo vedno one s samolaškim tekstom." Poživljamo torej vse somišljenike, naj izrecno zahtevajo popisne |>ole se slo- venskim tekstom, da ne bo mogla policija imeti ni kakega izgovora, da nihče ne zahteva slovenskih tiskovin. Moža poštenjaku v spomin. Pišejo nam: Dne 1. t. m. je umrl na svojem posestvu v Italiji Peter Maro, ki je bil poštenjak skozi in skozi. Da-si Italijan po rodu in mišljenju, je govoril rad slovensko in ni sovražil našega naroda, kakor delajo to današnji lažiliberalci in odpadniki! Pisec teh vrstic je svoječasno nagovarjal pokojnega Petra, naj skrbi, da se mu otroci nauče, zraven materinega jezika — tudi slovenski, kar jim bo le koristilo, kakor koristi to tudi njemu. Obljubil je, da stori tako, a ne vem, da-li se mu je posrečilo to. Ven: p i za gotovo, rja njega otroci ne zaničujejo našega naroda, kakor delajo to — premnogi (žali-bog!) sinovi slovenskih starisev ! Čutil sem nekako potrebo, da napišem te-le vrstice v počeščenje spomina pokojnega moža. Prijatelj. Lepo zdravite! Od Sv. Mar. Magd. spodnje nam pišejo: Minolega torka je šel Josip Kobec k okrajnemu zdravniku v Skednju, dr. Lavrinsichu (reete Lavrenčiču) ter ga naprosil, naj pride k bolanemu Franu Luinu. Zdravnik je nekoliko nagrbančil čelo iu je mrmraje obljubil, da pride. To je bilo ob 2. uri popoludne. In prišel je tudi res, a se-1 e o b — 9. uri zvečer, dasi je od njega do bolnika kornaj četrt ure hoda. Pri-šedši v tej pozni uri v hišo bolnika se je zdravnik silno jezil, čemu da ga kličejo ven, češ, bolnik naj bi prišel k njemu! V svoji razburjenosti je za svetilko s katero je hotel iti v bolnikovo sobo, prijel s tako jezo, da je o tem ubil stekleni cilinder. Ko si je bolnika nekoliko površno ogledal, jo izjavil, da to ni niicaka bolezen in ni hotel izdati spričevala, da je Luin bolan. Luin je bil na-to prisiljen poklicati druzega zdravnika iu ga — seveda — tudi plačati, dasi je upisan v bolniško blagajno in je redno plačeval svoje prinose. Sedaj ostane sf.mo še usodno vprašanje, ali je bil Luin res bolan, ali ne? In res, Luinova bolezen je bila bržkone le izmišljena, ker se mu ni zgodilo prav nič druzega posebnega nego to, da je — umrl tekom 7 dnij. Tako izvršuje ljubljenec tržaške camorre, okrajni zdravnik dr. Lavrincich svojo službo. Ferri in — Hortis. Ne zveni ravno harmonično, ako ti dve imeni imenuješ v eni sapi. No, ves svet je danes jedna sama velika — disharmonija. Zato se ne smemo čuditi, da je tudi naš Attilio prišel poslušat, Fer rij a in da mu je, sedč v loži, — ploskal. Seveda počasi, na rahlo, dostojanstveno, kakor zahteva dostojanstvo poslanca in očeta domovine. Ali tu nam vstajajo hudi mučni dvomi, katero prepričanje Hortisovo je pravo? Ali mu prihaja iz srca tedaj, kadar služi ca-morri, ali pa tedaj, kadar ploska Ferriju l Ali je prepričan, da ima pest ljudij pravico: zatirati. šikanirati, tiranizirati in izkoriščati vse druge? Ali pa je prepričan o nasprotnem, o tem, kar je trdil Ferri : da smo namreč vsi jednaki in imamo vsi jednako pravo?! Ali pa ima morda gospod Hortis — dve prepričanji ? ! Jedno za potrebe v camorri, drugo pa....?! Do takih le čudnih misli zavaja takov-le Hortis človeka, če hodi Hortis namreč — poslušat Ferrija in mu ploskat! Slovensko romanje na Brezje. Vse priprave za romanje so dovršene. Dospel je tudi vozni red za železnico. Odhod iz Trsta dne 4. t. m. točno ob 10. uri zvečer. Sv. Križ 10. uri 22 minut, Nabrežina 10. uri 30 minut, Prosek 10. uri 58 minut. Općina 11. uri 8 minut, Sežana 11. uri 21 minut, Divača 11. uri 43 minut, Sv. Peter 12. uri 27 minut, Ljubljana 2. uri 28 minut. Prihod na Otoče ob 4. uri zjutraj. Odhod iz Otoč dne 5. sept. ob 6. uri zvečer. Nazaj v Divačo ob 10 uri 4 minut, Sežana ob 10. uri 18 minut, Opčina ob 10. uri 30 minut, Nabrežina eb 10. uri 49 minut; nazaj v Trst ob 11. uri 20 minut.. Priporoča se udeležnikom, da pridejo v sredo po 9. uri zvečer, pravočasno na postajo. Vozne listke bo delil voditelj Marijine družbe. Prihod na Brezje je lepo urejen in ostane vsem v spominu. Posebno lep bo izlet na rajnki Bled. V ladjicah »po jezeru bliz' Triglava«, bo odmevalo veselo slovensko petje. Vozni listki se bodo razdajali do ^rede opoludne. Na ve« selo svidenje! Iz-pred na>ih sodiič. V gostilni Magdalene Degra^si sta pila dne '21. maja t. 1. ribič Josip Pugliese in težak Adolf Perini. Ko je slednji zaspal, ukradel tnu je Pugliese novčarko z 1>$ kronami in je izgini L Krčmarica pa, katera je bila opazila tatvino, naznanila je stvar jx>lieiji in ribiča rib in tujih novčark spravili so pod ključ. Sodni dvor je obsodil Piigliesa na 8-mesecno ječo. 3^-ietn! Viktor Cante iz Trsta in Artur Zigoi pta bila obdolaena sledečega čina : Dne 7. avg. sta odnesla iz krčme Frančiške Pouh nekaj |>e.-ila, na kar sta šla v krčmo Josipi ne fkmar v ulici Molin a v en to, kjer je Zigoi pretil krčmarici >n metal stolice proti njej. Ko so prišli redarji, da bi ga aretirali, se je Zigoi branil, kolikor je mogel ter jih je pso-val. Z:tr<»ia ni bilo na razpravi, ker ga sodišče ni moglo dobiti. Sodni dvor je oprostil Can-tet-i obtožbe tatvine, ker se ni moglo dokazati, da je ravno on ukradel; obsodilo pa ga je radi ostalega na 6 mesečno ječo. S»dni dvor je dalje, radi večkratne poulične tatvine obsodil 2'2 letnega Petra Cobau na tritedensko, 19-Ietnega Silvija Sacehi na ^tirimesečno in li^-letnega Marijana Rocoo na trimesečno ječo. Drobne vesti. Vojaški begun. Včeraj je j»odal kapitan c. in kr. vojne mornarice, g. \Volf, ovadl>o na policiji, da je vojak I. razreda i-te Iadije pobegnil. O k r a d e n. Minolo noč je Josip Mar-kovič, nekoliko vinjen, zaspal v neki veži v ulici Commereiale. Med spanjem je sanjal ubogi Markov i č, da so ga ukradli — in glej, kadar se je prebudil ni našel več listnice s 62 kronami. Stvar je naznanil policiji. Ljubitelji kumar. 18-letni Ivan M. in eden njegovih prijateljev sta hotela napolniti in **inesti v zgornji C jarboli dve vreči kumar; ali ua njiju nesrečo prišla sta blizu dva redarja, ki jima *ta vse račune zmešala. Ivana M. sta ga aretirala, drugi pa jiraa je utekel. Dražbe preaiieaiu. V sredo, dne 4. ■septem. ob 10. uri preopoiudoe se bodo vsiod aaredije t»k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče draž'*«1 premičnin : na Prošeku, seno; ulica del Pešce 261 in ulica Sebasiiano hišna oprava; ulica Barriera vecchia 17, kolo in pohištvo; ulica Fontanone 1, hišna oprava. V reraeiltki fe-«mii£ Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 21 0. ob 2. uri popoludue 21.5 C«. — Tlakom*" ot» 7. uri zjutraj 760 5. — Danes plima ob 11.35 predp. in ob —.— pop.; oeeka oh 5.20 predpoludne iu ob 6.54 popolodne. Trstu, c 4324.93 Darovi za »Narodni dom v Dne 28. avj* izkazanih . K G. Janko Trošt dobiček od razprodaje razglednic aa veselici ,Slovanskega [»evskega društva' dne 1. septembra t. 1. pri Sv. Jakobu......... 5.62 gospod I. M. daruje jhj gospodu Žitku ......... 10.— gospod Crne Ivan, krčmar v ul. Knssetti......... 10.— ^uS{kx1 Rajmund Kariš ,, L— Skupaj K 4351.55 V Trstu dne 3. septembra 1901. Opomba: U=tanovnina ni obsežena v em izkazu. Nadaljne darove, deleže in tilnino sprejema g. Josip Ulčafcar, tajnik »Tržaške posojilnice in hranilnice« v Trstu, ulica S. Francesco št. 2, kjer se dobivajo tudi kamenčki za »Narodni dom« v zvezkih s 50 lističi po 20 stotin k. Za iuo>ko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu. O priliki obletnice po rojukem Matiju Grku v Skednju se je nabralo med sorodniki in drugimi prijatelji 4 K dO st. Vesti iz ostale Primorske. X Dvojna mera in ti vojne oči za občino dekansko. Iz Črni kala nam poročajo, v kakem razburjenju se nahaja vse prebivalstvo občine dekanske radi vesti o sedanji ol>činski upravi. Razburjenje je tem veče, ker se zavedamo, da onemu, ki je provzročil vse, mu ni možno do živega, ker ima za seboj tisto glasovito, v deželi gospodovalno stranko, kateri je geslo : Osar tutto ! Javnosti je znano, da smo bili šli dne 29. minolega julija, kakor deputacija občinskih odbornikov, pred okrajnega glavarja in pred deželnega glavarja, ki je bil slučajno v isti čas v Kopru. — Zahtevali smo, naj suspendirajo župana vsaj dotlej, da se pregledajo občinski računi, oziroma, da se pojasnijo stvari, katere je bivši tajnik očital županu. Oba omenjena glavarja sta nam obljubila, da pride k nam deželni računski nadzornik Bradečič pregledat račune, in da če je kaj resničnega na tem, kar je tajnik i>čital županu, bo ta poslednji takoj odstranjen. Predno je prišel obljubljeni uradnik, dne 5. t. m. je bila občinska seja, v kateri je odbornik S'škovic — na podlagi tega, kar se je doznalo — predlagal, naj se županu izreče nezaupnica in naj se suspendira istega, dokler pride obljubljeni računski nadzornik. Ta predlog je bil vsprejet z vsemi glasovi proti . dvema. 10 dnij je, odkar je prišel nadzornik Bradečič, ki je našel nič manje nego <>-J toček, ki odgovarjajo temu, kar je bivši občinski tajnik govoril proti županu. Ali ukljub vsem tem 63 dokazom — kakor veli zapisnik od dne 23. m. m. pod štev. 302, podpisan od treh mož-pregledovalcev v navzočnosti deželnega nadzornika — ž u p a n u j e še vedno župan M a h n i č v naši b e ti n i občini! Lahko je u meti torej, ako so vsi obči-narji razburjeni. Izvolili so deputacijo, sestavljeno iz 10 občinskih odbornikov, ki seje predstavila večkrat omenjenemu deželnemu nadzorniku s prošnjo, naj on prepriča župana, da se odpove, da ne bomo prisiljeni obrniti se do namestništva in do sodnih oblasti. O tem se je deputacija še posebno sklicevala na § 25. občinskega pravilnika in na tožbo Josipa Andrijašiča radi porabljanja občinskega denarja v svrhe volilne agitacije. Odgovor nadzornika deputaciji pa je bil ta, da je može iztiral iz občinskega urada, češ, da oni u«e morejo županu nič, ker da seje poslednji zavezal povrniti vse, kar je škode u a občinskem imetju ! Sedaj Vas pa prosimo, gospod urednik, povejte nam. do katerih svetnikov naj apeliramo radi krivic, ki se gode tu ? ! Za vse krivice ga ni najti zadoščenja, vsi nasi občinski sklepi ostajajo brez praktičnega efekta, pač pa se poštenja ki-obči uski odborniki, poklicani, da branijo naše pravice, tirajo iz občinskega urada ! ! Otijte, gospodine Bradečič : bolje, pravilneje in zakoniteje bi bilo, ako bi župana iztirali iz občinskega urada ! Kaj pravite n. pr. k temu? Neki pristaš županov je bil od sodišča v Kopru obsojen na 5 gld. globe ubogim občine na korist, župan pa je to svoto vrnil — kaznovanemu ! Župan je imel tudi toliko drznosti, da je členom deputacije zažugal, da jih spravi v ječo. Huha ! To ga je gotovo naučil njegov intimni prijatelj — Bennati, katerega je dne 19. m. m., povrnivšega se iz Trsta, pričakoval v luki koperski z odprtimi rokami ! Našemu županu je Bennati Bog — vse ! Bennati je faktični načelnik naše občine. Ali g. ž'ipan naj se ne udaja nikakim iluzijam! Vsi nasveti Bennattijevi in vse obrambe Bradečičeve ne preprečijo tega, kar mora priti ! Kluke v knjigah so konstatirane, a mi narodni sokoli, mi sinovi naroda, ne bomo mirovali, dokler naš župan ne stopi s trona doli ! Eden v imenu vseh odbornikov. X Deček seje utopil. 4-letni deček MarinSić Juri v Umagu (Istra) padel je po nesreči v morje in se utopil. Poklicani zdravnik je poskušal, da bi dečku rešil življenje, ali bilo je že prepozno. X Podružnica družbe sv. C i -j rila in Metodija za Istro v Pod-J g rad u vabi na veselico s tamburanjem in pretlstavo šaloigre »Lokavi Bnubač«, ki se bo vršila v nedeljo, dne 8. septembra t. 1. v gostilniških prostorih g. Dragotina Vičič-a v Podgradu. Po dovršenem vsporedu bo prosta zabava, srečolovstvo in šaljiva pošta. Vstop ni na za osebo 50 stot., sedež 80 st. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Ker je čisti dohodek namenjen v korist družbi, se predplačila s hvaležnostjo sprejemajo. Na obilno udeležbo vabi najuljudneje odbor. X Potrjena obsodba. »Slovenec« je izvedel, da je najviši sodni in kasacijski dvor potrdil razsodbo deželnega kakor kazenskega sodišča v Trstu v znani Gabrščekovi aferi. Da li je — »pravična stvar« na Goriškem kaj pridobila s tem?! X I r r e d e n t a. Iz Tržiča (Monfal-cone) nam pišejo: V nedeljo, dne 1. t. m. je bila tukaj dirka laških biciklistov. Po dirki so se Lahoni zbrali v gostilni »Alle antiche mura«, kjer je znano shajališče irre-dentarskih življev. Odveč bi bilo piipovedo-vati, da so pri čaši vina navdušeno napi vali laškemu Trstu in Tržiču, kar bi jim človek nazadnje niti ne zameril toliko, ako ne bi bili ti vskliki bolj podobni divjim krikom razbojniške tolpe, nego vsklikanju vesele družbe. Navdušenje pa jim je dospelo do vrhunca še le pozno v noč, ko so se skupno podali k razvalinam starega gradu, kjer so kakor srake upili v nočno temo: »Evviva 1'Italia«, »Evviva il re d'Italia«, »Evviva il nostro re Vittorio Emanuele« itd. Policije seveda ni bilo blizu, ker jej je v takih prilikah v navado, da si z vato maši ušesa. Ogleduh. X Za po toči ponesrečene v S a borju sta darovala gg. Anton Nardiu in Miloš Pahor, narodna zidarska podjetnika v sv. Mariji Magd. spodnji znesek 2 K. Bodi izrečena vrlima gg. darovalcema v imenu ponesrečenih iskrena zahvala. Nadaljne darove sprejema hvalzžno županstvo v Mare-zigah. Potreba je velika. Vesti iz Kranjske- * G. Jakob A lešo v ec, bivši urednik »Brenceljna«, v nekdanjih »boljših« časih precej duhovit feljtonist in spreten novinar, je v ljubljanski bolnišnici — kakor posnemamo iz -Slovenca« —nevarno obolel. In sicer se mti je omračil duh. Blede se mu tako silno, tla so ga morali privezati na posteljo. Blede se mu o hoji po raznih ulicah. Lastne žene, ki ga je obiskala, ni več spoznal. * Električna železnica v Ljubljani. Včeraj predpoludne se je vršil ko-misijonalni pregled električne železnice. Pregled je izkazal, da je železnica dobro izvršena v vsakem pogledu. Železnica se najbrže v petek izroči prometu. Vesti iz Štajerske. — Nemci v P t u j i so zopet enkrat pokazali svoje s »vražtvo do slovenskega življa. Obema katehetoma na mestnih ljudskih šolah so odtegnili renumeracijo, ki se jima je redno izplačevala do sedaj, edino zato, ker sta o ljudskem štetju napovedala slovenski obče-valni jezik! Torej maščevanje, nizko, umazaio maščevanje zato, ker rečena dva gospoda nista hotela zatajiti svojega materinega jezika. »Slov. Narod« ima prav, ko piše: »S tem se je ptujski občinski svet postavil na stališče uajfanatičnejših in najzagrizenejših nemških radikalcev ter si snel sam krinko z obraza.« Ali vsklika v ljubljanskemu listu: »Dobro, da se poznamo, nasledki ne izostanejo« — ne utnejo prav. Nasledki, kaki ?! Saj smo slišali nedavno, da misel o represalijah se more poroditi le v kaki — zmedeni glavi ! vačica — je skočila za njim, oblečena, v jezero in ga je z največim trudom izvlekla na obal. Čevlji so ju izdali. Te dni sta v Badenu dva lopova udrla v neko vilo. Prej nego sta udrla v sobe, sezula sta si čevlje, da ne bi delala ropota. Med tem je gospodar vile nekaj slišal in vstal, tla vitli, kaj je. Lopova sta na to pobegnila zopet skozi okno. Hišni našli so na to preti salonom čevlje, katere je hišni gospodar postavil na najnižje okno, prepričan, da se tatova povrneta po nje. Oa sam je z družino vred skril na vrtu, kjer so skupno pričakovali lopova. In res sta se tatova povrnila po svoje čevlje ; tako so ju prijeli in spoznali v njiju svoja — soseda, o katerima ne bi bili nikdar niti sumili, tla se bavi ta s takim rokodelstvom. Brzojavna poročila. Cesar na strelnih vajah. DUNAJ 3. (B.) Cesar se je podal danes zjutraj v Felixdorf, tla bo navzoč na strelnih vajah s poljskimi topovi avstrijske konstrukcije in z Erhardtovirai topovi. V spremstvu Njegovega Veličanstva so : vojni minister baron Kriegharamer, korni poveljnik Uexkuell-Gvllenband iu generalni inspektor topništva Kropatschek, O poludne se cesar povrne v Schonbrunn. Kitajsko odposlanstvo v Berolin. BASEL 3. (B) Kitajsko oposlanstvo »v zadoščenje« je odpotovala v Berolin sinoči ob 11. uri. Spor nted Turčijo in Francijo. PARIZ 3. (B.) Privatne depeše »Matina« iz Carigrada hočejo vedeti, da je sultan od neke velesile dobil vspodbudo v sporu z Francijo, in sicer po zagotovilu, tla se ne uporabi nikaka sila. Zbok tega da je sultan sedaj manje pri volji, nego kedaj, tla bi o Inehal. »Ma-tin* pridaja k tej vesti, da se sultan pač kmalu prepriča, da se nahaja v hudi zmoti. CARIGRAD 3. (B) Govorici, ki se širi tu, tla se namreč kmalu zopet zaprično diplomatičai odnošaji meti Francijo in Turčijo, oporekajo na francozkem poslaništvu najodločnejše z zagotovilom, da Turčija nadaljuje se svojim odporom in da zthteva, da se zahteve franeozkih podanikov Lorando in Fabini, izdatno skrčijo. Romarski vlak na Brezje vstavljen. Vodstvo državne železnice je odpove dalo te-legrafično romarski vlak iz Ljubljane do Otoft v zatlnjem trenotku, akoprem je bilo že izdalo vozni red. Uzrok bodo velike vojaške vaje. Romanje na Brezje je torej preneseno na drugo polovico meseca septembra. Trst, dne 3. septembra 1901. ODBOR. Vesti iz Koroške- <& Obžaljuje, da se ni bolje zadel. Dne 30. avgusta se je v Grabštajnd ustrelil mladi učitelj Pikel. Ustrelil se je iz samokresa v usta, tako, da je krogla obtičala v glavi. Ali ostal je živ. Ljudje so poklicali dekana, da bi ga spovedal. Pikel pa je na prošnjo dekana, naj obžaljuje svoj čin, odgovoril : »Hvala na vasi uljudnosti, jaz pa obžaljujem, da se nisem bolje zadel.« feMsanfler Levi linzil S) Prva in največja tovarna pohištva Tseh rrst. -ml TRST - SJ SV TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea I Razne vesti. S klobaso zastrupila. V Florisdorfu pri Dunaju je nedavno zbolela kuharica neKega gostilničarja, Marija Svoboda ; začela je blju-vati in krč jo je lomil. Kmalu je izgubila tudi zavest. Naslednjega dne je umrla, ne da bi se bila zopet zavedla. Zdravniki so izjavili, da je kuharica umrla vsled zastruplje-nja ; mislili so, da se je sama zastrupila. Toda Iv njenem žepu so našli košček klobase, kije bila tako pokvarjena, da je imela v sebi strup. Obdukcija je tudi dokazala, da se je kuharica zastrupila s tem, ker je jedla pokvarjeno klobaso. Proti gostilničarju in drugim eventualnim krivcem se bo seveda postopalo kazensko. Junaška žena. V dunajskih listih čitamo to le vest: Slikar Ivanovič mudil se je te dni na Celovškem jezeru v obisku pri slikarju Ferreriju. Te dni se je Ivanovič sprehajal ob obali jezera z gospo in otroci Ferierija. Nenadoma se mu je noga izpodtaknila in padel je v jezero. Gospa Ferreri — izvrstna pla- ZALOGE: Piazza Rosario št 2 SV (šolsko poslopje) ^ff in Via Riborgo št. 21 gj ---Sf /A Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- £21 vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. a*v Cene brez konkurence. gj ^ ILUSTR9VANJ CENIK ZASTORI II FRANKO gj ~ Predmeti postavio se na parobrod jgj ali železnico franko. gjv XXXXXXXXXXXXXXXX Pozor na ta užig na zamašku T T T m * * **************** elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izven redno ugodne U U U cene. K \t K % VILJEM DALLA TOItKE !' v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ■i MoJe pohifttvo donese srečo. ■ " Trgovina z Izretorljenlmi oblekami. Salarini. Ponte della Fabbra st. 2. vogal ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare *tev. 1, druga podružnica ..Alla t-itta di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove 3 (Bruneijera hi^ai. Zaloga Ugotovljenih oblek iw moške in dečke in r-ieer: obleke za moške od gl 6.50 do 24, za de«-ke od gl. 4.50 do 1*2, suknene jope v velikem izW>ru od gld. 3 do H, suknene hlače od gld. 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.~«0 do 9- Velik izbor površnih sukenj v mo. Durator. Podplati so zastonj, ako vsakdo ■ mi m »vb ■ rabi rDurator" ter žnjim 3—4 tedne maže svoje podplate, kateri trajajo 5 krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni škatljici z navodilom vred 1 in 2 kroni. _l>urator- se prodaja v mi-rodilnicah, špecerijskih prodajalnicah, trgovinah z usnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj se ga z 1 K 20 stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko. Istro in Dalmacijo: J. Mi-chalup v Trstu, ulica Rossetti št. 12. J a k ob Jellen Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane ŠL 13. priporoča 3 krat na dan -vež hruh in velik izl>or sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. Josip Bizjak urarski mojster v Trstu ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za [»opravljanje ur vseh vrat, bodisi žepnih najfinejših kakor tu
  • jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drol »no. — Cenike razpošilja franko. Priporoča t»e pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami. Novo tržasKo poefino podjetje se je premestilo s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza deile Legna 4. To podjetje si je pred kratkim nabavilo nove in elegantue vozove, potrebščine, in obleke, vsprejelo v svojo službo novo in praktično osobje ter vsprejema |M»grebe kateregakoli razreda po lastni tarifi. Podjetje preskrbi tudi kolikorsilmdi vozov pri spremljevanju pogrebov na pokopališče. Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24 nč. Okolćansko in istrsko vino po 40 nč. Os. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnie, čelad, cevjj, pasov ili prva moravska mehanična tkalnica tvrdke Czecb pri Prostjevi iMomsko.i R. A. SMEKAL-A podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani votlo sesajo in mečejo. Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati; izučba lahka in brez maši-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po 16 kron. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako posto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni. lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — "Tgodni plačilni pogoji — S pošt«1 v a nje m A. SME K AL v Zagrebu. Podružnica R. ;xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ Najboljše stiskalnice » grozdje in OLJKE so nase stiskalnice najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo ; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. Najboljše aiitoiiiatlčne paten-tovane trt lic brizgalnice proti peronosperl „S Y P H O N I A" ki delujejo same od sebe, r.e da jih bilo treba goniti. Stroji za grozdje, sadje iii oljke, mlin za mastiti in obirati grozdje, stroji za su- tiskalnica za grozdje. genje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Automatićna briz-galnica. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. ročni mlini z;i žito v raznih veli- kostih in vsi drugi stroji na poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo edino le tovarnarji A IT F A R T H & O o c. kr. izklj. privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje. I Mi n«ij II./1. Taborstrasse št. 71 Odlikovani v vseh državah sveta z nad 4-50 zlatimi fn srebrnimi kolajnami in pohvalnimi pismi . Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. F.azproiajaici in zastopniki se iščejo povsoii. kjer še nismo zastopani. Čuvati se pred ponarejanjem". Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelll štev. 12, priporoča preeast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Anton Pečenko Vrtna ulica 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje uvstro-ogerske monarhije v sodili od oli litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tudi nzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Remeljni v velikem izboru, bukove debal orehovimi, jelovina, trd les vsake vrste, dogiee za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stop nj i ee. Cene zmerne. "^G Viktor IKEikla/vez v Trstu Via Fonderin št. 10. Julij Redersen aga Velika zaloga Lnloc P° najnižjih IVUICO cenah. Nova kolesa I. vrste od Kron 150—200, vže rabljene kolesa po K 80, 90, 100. Pneumatiki, dobre vrs*e K 9.—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deM jednako po ceni. ir K 18. Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejSi šivalni stroj na roko „The juvel" šiva vsako anov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, lino poliran, s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno se v 36.— nnvnct f Dustrovani dunajski koncertni ročni akordeon n d J Vctjd IlUvUol. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk, 2 registra. dvojnih glasov. 2 pridržavalca, 2 dvojna meha z okovi od jekla, odprt klavirtjat od nikelja, močen, širok, krasen glas, 35 cm velik krasen in^tiumect. jan;čeno brez napake, 75 najboljših okev, od niklja, godi a jednaku 2 koirm, lahka priučba. Cena s šolo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. Nainnvpičp vpliIta nnvncH Fotografični popolen stroj Kr. 3.80 9 IlaJIIU VCJOC, VCIII\a IlUVUOl. kojim zamore napraviti vsak brez prej-šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost 5X^ Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno skatljico Kr. 3.80 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami Kr 6-—■ zunanje naročbe se zaračuna zaboj 70 vin. izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst^ (Nasproti „Isola Chiozza.44) Kirurgični instrumenti, ortope