Spedlrione ta lUmnmnio postali Poštnina plačana v gotovini Prezzo - Cena Ur 040 V Tjjubljani, v soboto, 25. aprila 1942-XX Leto VII. | Urednlltva la «pr»v«: Kopitarjeva 6, C|nbl)tii | Coneeicloaarla eaetativa pet la ptibblldU dl proresleasa ftaltana = ttedazione Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lnbiana. I ed eaterai Union« fobb ličiti tiallana & i. Milan* Stev. »3. likllata« poofilaKenfca ca ogtaievaa]e Italijanskega In tujege Isrorai Union« Pobblicit* Itallana Si A_ Milana Vojno poročilo st. 692: Zmagoviti ogledniški spopadi v Cirenajki Uradno vojno poročilo št. 602 prani: Na cirenajžkem bojišču so se spopadi med oglednižkimi oddelki odločili v našo korist. Naša ogledniška letala so dohitela in zažgala en Blenheim, ki je bil prej poškodovan in je moral pristati za našimi črtami. Angleška letala so bombardirala B e n g a z i, kjer sta med muslimanskimi prebivalci dva mrtva in dva ranjena. Močne letalske skupine so spet hudo bombardirale Malto in letališčem na otoku so bila povzročena nova razdejanja. V bojih z nemškimi lovskimi letali je angleško letalstvo izgubilo pet Spitfirejev in en Hurricane. Sovražnik je v pretekli noči izvedel dvojni napad na C o m i s s o , ne da bi povzročil škodo ali žrtvej blizu V i 11 o r i j e ter v okolici A c a -t e je protiletalska obramba zadela in sestrelila dva bombnika, ki sta se udeležila tega napada. Bombe, vržene na hiše v V i 11 o r i j i (Ragusa), so ranile majhno deklico ter poškodovale nekaj stavb. Načrti za ojačenje japonske napadalne in obrambne sile Mobilizacija vseh narodnih virov, ojačenje protiletalske obrambe, ukrepi za preskrbo vojnih surovin Tokio, 25. aprila, s. Japonska vlada ]e imela včeraj redno sejo ter je v glavnem razpravljala o različnih ukrepih za povečanje oborožitve, za izdelavo novih ladij, za ojačenje protiletalske obrafnbe in za preskrbo poglavitnih surovin, potrebnih za nadaljevanje vojne. Pretresali so tudi ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev preskrbe prebivalstva. Preučevali so načrte o možnostih, kako bi uvažali petrolej iz pokrajin na jugu, katere je zasedla japonska vojska. Tokio, 25. aprila, s. Vsi listi močno poudarjajo vladni načrt za mobilizacijo vseh narodnih virov, da bi Japonska bila kos zahtevam vojne. Ta načrt bo znatno ojačil vojno pripravljenost in preskrbljenost bodisi napadalno, bodisi obrambno ter spravil do veljave vse najboljše sile japonskega naroda. Poseben pomen pripisujejo načrtu za razvoj, prometa z zasedenimi kraji na jugu in načrtu za izdelavo trgovskega ladjevja. Tokio, 25. aprila, s. Zastopnik propagadnega Obisk načelnika italijanskega generalnega štaba v Zagrebu Zagreb, Z5. aprila, s. Listi poročajo, da bo danes dopotoval v Zagreb načelnik italijanskega generalnega štaba grof Ugo Cavallero, da vrne obisk, ki ga je pred nedavnim naredil vrhovni poteljnik vseh hrvaških oboroženih sil maršal Kvaternik v Rimu. General Cavallero bo med bivanjem v Zagrebu gost maršala Kvaternika. i Nemško vojno poročilo Nemški uspehi v Rusiji, na Sredozemskem morju in ob ameriških obalah Hitlerjev glavni stan, 24. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na južnem delu vzhodnega bojišča so bili v donškem področju uspešni nemški napadalni in udarni nastopi. Na morju so bombe poškodovale pri Novorosijsku eno sovjetsko petrolejsko in dve trgovski ladji. Na severnem delu vzhodnega bojišča je bila pri Vol kova po večdnevnih bitkah uničena in izločena sovjetska skupina/ Bojna letala so napadla pristanišče pri Murmansku ter z bombami poškodovala neko trgovsko ladjo. Pri čiščenju zaledja so madžarski oddelki uničili močno oboroženo boljševiško tolpo. Na Laponskem so nenfeki lovci odbili več sovražnih napadov in prizadeli nasprotnika težke izgube. Na Sredozemskem morja so nemške podmornice potopile tri prevozne ladje s 13.600 tonami ter tri obalne jadrnice. Vojaške naprave v La Valetti ter letališča na Malti so bila zopet hudo poškodovana po letalskih napadih. Ob vzhodni ameriški obali in na Karibijskem morju so nemške podmornice potopile šest sovražnih trgovskih ladij s 35.000 tonami. Tik pred nekim ameriškim pristaniščem je podmornica napadla vlačilec s tremi čolni ter je s topniškim ognjem vse potopila. Zadnjo noč so skupine bojnih letal z rušilnimi in zažigalnimi bombami bombardirale pristanišča na južni angleški obali. V noči na 24. april so angleški bombniki na-prdli stanovanjske predele v različnih krajih ob severni nemški obali. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj izgub. Štirje napadajoči bombniki so bili sestreljeni. V časa od 11. do 20. aprila Je angleško letalstvo izgubilo 161 letal; 46 jih je bilo sestreljenih na Sredozemlja in v Severni AfrikL V istem časa je bilo v boju proti Angliji izgubljenih 23 nemških letal. Dalmatinsko delavstvo se poklanja in zahvaljuje Duceju Rim, 25. aprila, s. Dalmatinski guverner je i Duceju poslal tole brzojavko: »Med vsemi sloves- » nostmi, ki so bile na praznik dela 21. aprila po vseh podjetjih in po vseh dalmatinskih mestih, je posebne omembe vredna ustanovitev pokrajinskega sveta za korporativno gospodarstvo. Ta svet, ki je prvi, kar smo jih ustvarili na naših priključenih ozemljih, sestavljajo štiri odseki: poljedelski, industrijski, trgovski in pomorski. K ustanovitvi so prišli predstavniki, ki so vsi splitski meščani, in tako pokazali, kako cenijo politično, socialno in gospodarsko vrednost ustanove, ustanovljene z Vašo pomočjo. Splitske delovne sile so s tem dale dokaz, kako se strinjajo z Vaso vlado, medtem ko jih Vi z nenehnim bojem proti komunizmu odtegujete sili, s katero je strahovlada komunistične stranke nanje vplivala v preteklosti. Predvčerajšnjim smo dobili ponovno potrdilo za to miselnost med delavci, ko se je splitski general odpravil v ladjedelnice, ki so nekdaj bile moč- na komunistična postojanka, da bi jim z navdušenjem govoril o vrednosti dela. Nepričakovano in vzneseno ga je sprejelo 800 delavcev, ki so se sami od sebe poklonili našim junaškim padlim, s tem da je neki delavec zapovedal enominutni molk in pozdrav Vam. Po svečani kmečki proslavi pred devetimi dnevi v Zadru ta delavska manifestacija splitskih delavcev zdaj globoko izpričuje veliko delo, ki ga je fašizem opravil po vaših navodilih. Včeraj so začeli z gradnjo prvih motornih čolnov za našo mornarico, večjo ladjedelnico pa smo uredili na Krču, kjer je bilo pred nekaj tedni naročenih sedem motornih čolnov. Hkrati Vam tudi sporočam, da so splitske cementarne po dolgem delu, ki ga je vodil tovariš Scar-piotti, podeseterile proizvodnjo, šibeniške železarne in tovarne aluminija delajo z vso silo za naše zmagovito orožje. To naj bo poklon fašistične Dalmacije ustanovitelju sreče naše domovine.« Česa bo manjkalo Angliji in Ameriki v letu 1943 Rim. 25. aprila, s. Bivši angleški minister za letalsko 'izdelavo lord Beaverbrook je v Newyorku imel govor o krizah angleškega in ameriškega vojnega vodstva. Leta 1940 je Angliji in Ameriki manjkalo oklepnih vozil, leta 1941 letal, leta 1942 jima manjka ladij, in leta 1943 jima bo najbrž manjkalo surovin. Slika, ki jo je narisal lord Beaverbrook še kar zadosti odgovarja resničnosti. Ni pa Beaverbrook pojasnil vzroka za to nepretrgano pomanjkanje tega ali onega pri oboroženih silah bogataških držav. Vzrok je v dejstvu, da ima trojna zveza v rokah pobudo za strategične in taktične nastope že od prvega dne vojne do danes. Zaradi tega je trojna zveza tista, ki leto za letom določa, kakšna vrsta nastopov s6 bo odigrala v tistem letu in s tem določa tudi vrsto orožja, ki bo tisto leto igralo glavno vlogo. Zaradi tega se bogataška vrhovna poveljstva vrte v zmotnem krogu, ki se od leta do leta zapleta. Kakor napoveduje lord Beaverbrook, bodo do leta 1943 bogataškim državam manjkale surovine, s čimer bo angleško in ameriško vojskovanje zadeto v svoji poglavitni točki, t. j. v teoretični možnosti za izdelavo zadostnega orožja ali streliva. V tem primeru se bodo podrli ne samo vsi angleški in ameriški načrti, temveč tudi vse možnosti, da bi I Amerika in Anglija mogli vojskovati se vsaj z najmanjšo mero upanja na uspeh. Japonski vojak umira s smehom na ustnicah Stockholm, 25. aprila, s. Kakor javlja londonski poročevalec lista »Aftonbladet« je neki londonski list objavil dolg dopis svojega poročevalca iz Colomba na otoku Ceylonu. Ta pravi, da se je pri napadu na otok Ceylon videlo, kako se Japonci srdito in nevarno bojujejo. Vsak japonski vojščak, pravi poročevalec, ve, kakšna usoda ga čaka, ve tudi da je treba ali zmagati ali umreti. Nikakor pa se Japonec ne more sprijazniti z mislijo, da bi bil ujet. Poročevalec ve povedati, da je bil neki japonski letalec prisiljen s svojim letalom pristati zasilno, a tovariši iz istega letalskega oddelka so začeli nanj streljati s strojnicami In so ga ubili, da bi ga tako rešili pred ujetništvom. Japonski vojak umira s smehom na ustnah, njegovi tovariši pa smatrajo take vrste smrt kot ne- kaj najbolj naravnega. Zavoljo svojega poguma in svoje hladnokrvnosti uživajo Japonci ugled tudi med indijskim prebivalstvom. Češki kmetje zbirajo staro železo za nemško vojsko Praga, 25. aprila, s. Češki kmetovalci so takoj odgovorili na razglas, oblasti in kmetijskega ministrstva v protektoratu, in so sami od sebe darovali velike količine starega želez ja in jeklenih predmetov. V prvih 14 dneh so nabrali tako 11.830 ton. Praški časopisi razpravljajo o tem uspehu in menijo, da je to najboljši odgovor, ki ga je češko ljudstvo moglo dati na nasprotnikovo propagando. S tem prostovoljnim dejanjem so kmetovalci v protektoratu pa-kazali, da so zvesti državljani tudi kar se tiče njihovega odnosa do Nemčije. Italijanski vojni pohabljenci v Berlinu Berlin, 25. aprila, s. V Berlin je prispela skupina italijanskih vojnih pohabljencev pod vodstvom generala Baccarinija. Pri sprejemu so bili navzočni predstavniki italijanskega veleposlaništva in nemških organizacij. V različnih nemških krajih je ljudstvo vselej prisrčno sprejemalo italijanske goste, pokrajinski vodje in krajevni župani pa so nanje naslavljali ognjevite govore in se sklicevali na tovarištvo v orožju. Vsi so poudarjali nezlomljivost trojne zveze in osi. Poslanske volitve na Japonskem Tokio, 25. aprila, e. Predvčerajšnjim opolnoči je bilo končamo vpisovanje kandidatov za splošne volitve. Vseh je bilo vpisanih 1.060. Takšnih oseb, ki tokrat prvič kandidirajo, je 646, poslancev sedanje zakonodajne skupščine 367, bivših poslancev pa 367. Novih kandidatov je približno 60 odstotkov, kar daje glavno značilnost sedanjim volitvam. Poslančev, ki pripadajo »Družbi za pomoč prestolu«, je prav toliko,’kolikor je razpoložljivih mest, t. j. 466. Bivši poslanci, ki jih je 367, pa 60 po skupinah takole porazdeljeni: 263 jih pripada »Nairodni službi«, ki je danes najmočnejša politična skupina v japonski poslanski zbornic; 27 »Zvezi za razvoj Azije«; 13 poslanskemu klubu, 36 pa je neodvisnih. »Družba za pomoč prestolu*, o kateri računajo, da bo kakih 80 odstotkov njenih poslancev tudi izvoljenih, je sklicala za 27. april velik 6hod v dvorani Hibiya. Tega 6hoda ' * bo udeležil tudi ministrski predsednik. Nove gospodarske zbornice v Nemčiji Berlin, 25. aprila, s. Ob odprtju gospodarske zbornice v Gradcu je najavil nemški gospodarski minister Funk s posebno uredbo, da se bodo vse industrijske, obrtniške in trgovinske zbornice strnile v vsaki pokrajini v enotno organizacijo. Ta nova organizacija se bo imenovala »Gauwirtschaftskammer«. V celoti bo v Nemčiji 41 takih združenih gospodar, zbornic. Smrtne obsodbe v Parizu Pariz, 25. aprila, s. Pred državnim sodiščem v Parizu je bil obsojen na smrt neki stavec, ki sc je lotil tiskanja ponarejenih živilskih nakaznic. Dva njegova pomagača sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Vsi trije so že spravili v promet tri tisoč ponarejenih nakaznic, doma pa so imeli potrebnega materiala za izdelavo novih 25.000 nakaznic. Davčne spremembe v Nemčiji Berlin, 25. aprila, s. Državni podtajnik v finančnem ministrstvu dr. Reinhardt je govoril v Frankfurtu in dejal, da bo v Nemčiji odpravljen dopolnilni davek, pač pa bo istočasno nekoliko zvišana davščina na premično imetje. S tem bi državna uprava rada poenostavila davčni sistem zlasti glede mezd in plač. kajti na tem področju je imela državna uprava največ nepotrebnega dela. Nemci so ie od spomladi leta 1940 dalje delali velikanski obrambni pas vzdolž zahodne atlantske obale, piše nemški polkovnik Schramm. Ob atlantski obali so postavili baterije težkega in najtežjega topništva, pozneje pa tudi baterije ladijskega topništva. Pod vodstvom posebnih strokovnjakov so sezidali takoimenovani obrambni pas »West-wall«, ki ga praktično smatrajo za neza-vzetnega. Iz Južne Afrike poročajo, da ie vlada Južnoafriške zveze sklenila pretrgati diplomatske stike s francosko vlado v Vichviu. Romunska vlada zanika govorice, da bo del neromunskega prebivalstva izseljen iz po-> krajine Izmailije v Besarabiji in da bodo v te pokrajine naselili kmete romunske narodnosti. Vlada je izjavila da bodo lahko narodne manjšine v vsej Besarabiji nadaljevale delo brez skrbi. urada pri japonskem vrhovnem poveljstvu je razlagal dejstvo, da ni nobenega ameriškega poročila o ameriškem letalskem napadu na Tokio prejšnjo soboto. Dejal je, da se ameriškemu poveljstvu v Washingtonu igra ni posrečila in ni moglo dobiti zveze z nobenim ameriškim letalom, ki nastopa v vzhodni Aziji. Agencija Domei pravi, da se najbrž nobeno ameriško letalo od tistih, ki so sodelovala pri bombardiranju Tokia, ni vrnilo v lastno oporišče. Tokio, 25. aprila, s. Cesar je osebno razdelil visoka odlikovanja 42 generalom, ki so se posebno odlikovali v vojni na Kitajskem. Slovesnosti se jo udeležil tudi ministrski predsednik general Tojo. Tokio, 25. aprila, s. Japonski oddelki so končali očiščevalne nastope na filipinskem otoku Pa-naju. Vse vojaško važne točke vzdolž obale so Japonci zasedli. Nasprotnikove skupine pa. ki so se zatekle na gore, so bile spravljene iz boja. Lizbona, 25. aprila, s. Posebni dopisnik »Daily Mailat poroča o vojaškem položaju v Bir-maniji in toži, da doživljajo Angleži poraze na vseh birmanskih bojiščih. Takole piše; Angleško letalstvo si' ne more priboriti premoči v zraku, Angleži niti malo ne morejo zaupati domačemu prebivalstvu, angleška tajna obveščevalna služba se je povsod v vzhodni Aziji izkazala za nesposobno, vsak dan postaja vedno težje vprašanje hrane, med kopnimi, letalskimi in pomorskimi silami ni nikakega sodelovanja, poleg tega pa se med vojaki v bojni črti meša na milijone bežečih beguncev in jih ovirajo pri vojskovanju. To so težave, s katerimi se morajo boriti Angleži pri bojih v Birmi. Poročila zveznih tajnikov Duceju Rim, 25. aprila, s. V palači Venezia je bila včeraj pod Ducejevim predsedstvom seja, na kateri so se nadaljevala poročila zveznih tajnikov. Na seji so bili tudi predstavniki narodnega sveta. Poročali so tajniki iz Mantove, Brescije, Bergama, Sondrija, Cremone in Vareseja. Poročila so trajala do 17.20. Najvišje italijansko odlikovan]« za vrhovnega poveljnika nemške vojske In mornarice Rim, 25. aprila. s. Na Ducejev predlog je Nj. vel. Kralj in Cesar podelil veliki križec savojskega vojaškega reda, najvišje italijansko vojaško odlikovanje velikemu admiralu Raderju, vrhovnemu poveljniku nemške mornarice, in maršalu Keitelu, vrhovnemu poveljniku nemških oboroženih sil. Odlikovanji sta po nalogu načelnika generalnega štaba ekscl. Cavallera izročila italijanski vojaški odposlanec _ v Nemčiji general Marras in odposlanec mornarice kapitan vojne ladje Deangelis. Vesti 25. aprila Hitler je odlikolal letalskega stotnika Ihlfelda z meči na viteškem križu s hrastovim listom vrh reda železnega križa Stotnik je peti nemški častnik, ki je dosegel že sto letalskih zmag. Ihlfeld je v tej vojni sestrelil vsega skupaj 101 nasprotnikovo letalo. Predsednik Združenih držav Roosevelt je za prihodnji teden sestavljal zadnje izpopolnitve za svoj načrt proti inflaciji. Zadnje poplave so na Madžarskem uničile 10.000 kmečkih hiš, poškodovale so jih pa 36.000. Glavna naloga Madžarske danes je utrditi notranjo fronto zaradi voijne ter uveljaviti narodne, moralne in politične veore. Madžarsko ljudstvo je strnjena enota in bo znalo rešiti težavne naloge, ki mu jih postavlja vojna, pa tudi naloge miru, iz katerega bo vstala nova Evropa. Angleška letala so predsnočnjim letela nad mnogimi danskimi pokrajinami, ne da bi bila metala bombe. Bolgari so zadnje čase zelo ojačili svojo protiletalsko obrambo. Ustanovili bodo še posebne protiletalske oddelke, ki bodo imeli službo pri vseh vojaško važnih stavbah. Te oddelke pa bodo še posebno izvežbali v ambulančni službi kakor tudi v pionirskem delu. Bolgarski guverner za zasedeno Macedonijo, ie izdal _ odlok po katerem bodo v bodoče kmetje v Macedoniji sadili tobaž in riž svobodno po lastnem preudarku in v neomejenih množinah. V neki londonski bolnišnici ie umrl španski vo- jaški odposlanec zaradi ran, ki jih je dobil med vojaškimi vajami, ko je neko angleško letalo po pomoti vrglo bombe na skupino vojaških zastopnikov, ki so opazovali potek letalskih vaj. V Srbiji so se pokazali ponarejeni 20 dolarski bankovci, katere so prodajali po višji ceni, kakor znaša uradni tečaj. Bankovci so slabo ponarejeni in imajo serijo in številke iz leta 1928 s podpisom finančnega ministra Mellona. Leta 1800 je imela zemlja okoli 873 milijonov prebivalcev, sedaj pa je naraslo število že na 2216 milijonov. Samo v Evropi se je povečalo prebivalstvo v 140 letih od 187 na 423 milijonov. Španska policija v Bilbau, San Sebastianu In Madridu je aretirala večje število francoskih državljanov, ki so delovali v degauli-stični vohunski službi in prejemali zato visoke vsotedenar ja. Ugotovili so tudi, da so ti ljudje bili v zvezi v Londonu z gaulistič-nimi krogi. Gospodinjski tečaj v Dolenji vasi končan Razstavo je obiskalo nad 700 ljudi Dolenja vas, 24. aprila. Prateklo nedeljo so v Dolenji vasi zaključili z driavnim petmesečnim gospodinjskim tečajem. Obiskovalo ga je 21 deklet iz Dolenje vasi, Prigorice, Blata in Rakitnice. Dekleta so rada prihajala v iolo in % velikim veseljem in ljubeznijo sledila praktičnemu in teoretičnemu gospodinjskemu pouku, ki je bil v zimskem času od 8 zjutraj do pol 5 popoldne, ko so postali dnevi daljši, pa od 7 zjutraj do 5 popoldne. Tečaj je vsesplošno uspel in dosegel »voj cilj. Voditeljica šole gdč Je-zoviek Leopoldina in gospodinjska učiteljica gdč. Otovic Milica sta se v polni meri zavedali, da ni cilj gospodinjskih tečajev izučiti poklicne kuharice, služkinje in pomočnice, temveč vzgojiti gojenke za marljive, umne gospodinje in dobre matere-vzgojiteljice. Dekleta so pri predavanjih in pri praktičnem pouku dobila dovolj podlage za ureditev smotrnega gospodinjstva in bodo lahko s svojim znanjem mnogo storilci tudi za svojo okolico, zlasti pa za svoje družine. Da j« tečaj uspel In da so dekleta res mnogo pridobila, j« pokazala nedeljska gospodinjska razstava, katere se je udeležilo nad 700 ljudi. V Soli sta bila dva razstavna prostora: v prvem so bili razstavljeni sladki izdelki iz koruzne, enotne in bel« moke, različno drobno pecivo, torte, kolači, rezine in druge dobrote. Drugi razstavni prostor je obiskovalce kar presenetil. Tu smo videli krasne prte v narodnih motivih, lepa ročna dela, blazine, kuhinjske in čajne garniture v narodnem slogu, perilo, volnene izdelke in praktične izdelke iz ostankov blaga itd. Šolski nadzornik g. Peterlin Alojzij in ustanovitelj tečaja duhovni svetnik g. Škulj Karel sta se o znanju gojenk zelo pohvalno izrazila. Dekleta so pri izkušnji res odlično odgovarjala. Dekleta so hvaležna vsem, ki sp pripomogli, da se je vriil tečaj v Dolenji vasi, pofeebno pa so hvaležna požrtvovalnima učiteljicama, ki sta jih s toliko ljubeznijo učili, hvaležna pa tudi oblasti in dolenjevaški občini, ki je s svojo podporo 1000 lir tudi prispevala nekaj za gospodinjski tečaj. V Dolenji vasi se že sedaj navdušujejo za drugi tečaj, ki naj bi bil v jeseni. Zanj se je prijavilo že lepo število deklet. Ta tečaj pa naj bi se pričel prej, da bi lahko dekleta pridobila na znanju praktičnega konzerviranja zelenjave in sadja. Ko poročamo o tem uspešnem gospodinjskem tečaju, dodajamo misli gojenke tega tečaja gdč. Zobec Ivane, kakor jih je sama napisala v svoji šolski nalogi: »Zakaj sem se vpisala v gospodinjski tečaj? V naši vasi smo priredili gospodinjski tečaj, v katerega sem se vpisala tudi jaz. Večkrat sem že brala o raznih tečajih, v katerih se dekleta izobražujejo in vadijo v kuhanju, šivanju, spoznavanju pravil lepega vedenja v družbi in drugo, kar mora vedeti vsaka dobra gospodinja. Posebno današnji slabi časi terjajo zelo veliko od gospodinje. Biti mora zelo iznajdljiva, spretna, da iz živil, ki jih lahko dobimo, pripravi svojim članom dobro in tečno hrano. Dekle, ki živi v današnjih časih, mora vedeti mnogo več, kakor v prejšnjih. V teh tečajih se mlado dekle nauči vsega, kar potrebuje bodoča gospodinja in mati. Za mater pa je važno, da zna vzgajati otroke in jih pripraviti za življenje. Ker bi se vsega tega rada naučila tudi jaz, obiskujem tečaj.« Državni gospodinjski tečaji imajo to prednost, da je njih pouk brezplačen, prav tako kosilo, kar je zlasti važno za revnejše sloje, zato jih ljudstvo še posebno pozdravlja. Če bodo te šole oziroma tečaji, postali stalni, da bo vsaj v vsakem okraju en tak tečaj ali šola, bodo gospodinjske učiteljice lahko mnogo storile za ljudstvo. Prav in koristno bi tudi bilo, če bi gospodinjski tečaji imeli v krajih, kjer se vrše, tudi nekaj zemlje in malega gospodarstva, kjer bi dekleta lahko dobila tudi prak> tična navodila. V I C T O R (Brevettato) Nuovoappaivcchio rima-gllacalzt*. Nes-nn con-u-(iio ni enorgia. Kend imen to masnimo. - Affidiamo conoessione (Patentirano) Nov apurat za krpanje nogavic, brez porabe bake energije, zmojrlii-vo.it kar naj večja. Oddajamo dovoljenja Soc. An.P. i.M A,-Via Confalonieri36-MiHUlO n n b1‘> ■orrnsi S*. ^ ™ 30. APRILA NEPREKLICNO ZADNII DAN 5 H 10 Maggio puoi svegliarti milionario se acquisti oggi un biglietto della Lot-teria di Tripoli. — Non essere sordo all’offerta che la fortuna ti fa con la Lotteria di Tripoli. — Spendendo solo gjj? 12 lire puoi guadagnare qualche milione. mirnim .... ■ ■■■■. mi— 525 Desetega maja se boš lahko zbudil mi- lijonar, ako kupiš danes srečko Loterije Sgjj di Tripoli. — Ne bodi gluh za ponudbo, sottoserizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d’Italia: Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale fascista per 1’Assicurazione coniro gli infortuni sni lavoro — Banca d’ltalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito Ser le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco i Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d’America e d’Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societn Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicnrazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicnrt?i — La Fondiaria Compagnia di Assicnrazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Banca Nazionale dell’Agricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Lignre — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societž Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gandenzio Sella & C, Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Snd — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Indnstriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mntua Popolare, Verona — Banca Mutna Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mntua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tntte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iseritte alle Federazioni di Categoria, nonche gli Agenti dl Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. *‘U>. rf- Od 15. do 30. aprila bodo emitirane nove serije 9 letnih 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti in Premile so oproSčene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENAs lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis, PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4.800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vse\ podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, ood vodstvom zavoda Banca d Italia. di Roma Banca Meridiona Riunione Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Banca Nazionale deirAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Comm^rriale Milano q • s* n V - Banca Agricola Milanese - Banca Provinciale Lombarda - Banco di Chiavari ” delTa R viera Ere T Vnnim« r“ l?“T,Tofsc.0"a Venezia - Credito Romagnolo - Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano * S Prosnern" "S™ 1°^‘.1 7 Cred'n° ln(lu,1tr.lale' Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino _ A^e »n?non ~ Banca Unione, Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Frinli — Ram o S Pnnln RnL • ®r5sc,nnor,— j*an<;n Sella & C„ Biella - Banca A. Grasso e Figlio, Torino - Banca MobilVare Piemontese - Banca del SudLpfti? rlJBanca Gandnenz,° ~CSBanca°d/CMabria; ~ BnnC° PriV°ta FinanZi°ria’ MHan° “ BanCa Mi,anese Ai Credito - Banca Industrije Gallaratese - BancoTfto Milanese Banca Popolare Cooperativa, Ravenna Banca Agricola Mantovana Consorzio Rišp. e Prestiti‘per Commercio e 1 n d ust r iaTBoTz a~n o *— Baiiča Popoka™ Pesarese? ' Credlto’ Bologna Banca Popolare' Vicenza “ Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menialnični aaenti ki člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«. 6 J ’ menjainicm agenti, ki «o Koledar Danes, sobota, 25. aprHa: Marko ev. Nedelja, 26. aprila: 3. povel. Obvestila Nofno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10, in mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 81. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra št. 7, telefon 41-52. conn. AiroNzo camagna Casa ondata nel 1901 (.ommissioni - Espor-tazioni - Kappresen-tanze- Depositi - Tra-sporti - Assicurazioni Ustanovljeno 1. 1900 Poverjeništva - Izvoz-ništva • Zastopstva -Skladišča - Prevozništva - Zavarovanja napoli • Via Arte della Lana 10 Pridni fantki in srčkane punčke iz okolice tromoetovja se vsak večer, ko odidejo delavci, zbero v še nedodelanih mestnih ribnicah. Zabavajo se z zdravimi igrami in telovadbo ter športom, da jih občudujejo množice pasantov ter se pri pogledu nanje taja srce staršem. Potebno pa občudovalce presenečajo, duhoviti zamisleki novih iger in zabav, ki veselo učinkujejo na vso okolico. Majhni junaki razkladajo skladovnice opeke in tekmujejo, kdo bo po športnih pravilih najlepše vrgel opeko v vodo. Toliko so ie že zmetali v vodo, da bi skoraj z njo tlakovali dno Ljubljanice. Kaj k temu pravi podjetnik, si lahko mislimo, saj je sedaj opeka redka in draga. Na to mokro pot je pa minulo soboto zvečer najbrž na ta način ila tudi vsa delovna obleka pri ribnicah eaposlenih delavcev. Kdo jim bo napraWl drugo, naj pa premišljujejo starši teh dobro vzgojenih otrok. Prahtitna birmansko darila kakor lepa nalivna peresa, krasne spominske knjige, albumi in pisalne garniture po zmerni ceni kupite v PAPIRNICI LJUDSKE KNJIGARNE Pred Škofijo 5 - L|lll)l|ana ■ Miklošičeva e. 5 Javno obvezno cepljenje zoper koze bo v ljubljanski občini, kakor je razvidno iz lepakov, od 4. do 9. majnika. Prav tako je tudi kraij in čas cepljenja razviden iz lepakov, k; so na vseh občinskih razglasnih deskah, na cerkvenih vratih, na živilskih trgih itd. Posebno pa opozarjamo, da je cepljenje obvezno za vse 1. 1941 rojene otroke, Erav tako pa tudi za vse nad tri mesece stare 1942. rojene otroke. Cepljeni morajo biti tudi otroci, ki so bili doslej opravičeni cepljenja. Mod solističnimi instrumentalnimi koncerti so pri nas najbolj redki koncerti virtuozov na čelo. Pred leti smo slišali največjega čelista sedanje dobe Gasparja Cassadoja, ki je že dvakrat koncertiral v Ljubljani. Ponovno je nastopil pri nas hrvatski čelist Juro Tkalčič. Pri nas sta konter-tirala že čelista Popov in Mainardi, v minulem letu tudi Bonucci, poleg nekaterih priznanih domačih čelistov. V Četrtek, dne 30. t. m. bomo slišali enega najboljših sodobnih italijanskih čelistov Nerija Brunejlija, ki je profesor čela na akademiji Sv. Cecilije v Rimu. Na klavirju bo spremljal Umetnika-, njegov stalni spremljevalec, pianist Simoncelli.. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani,- Začetek ob pol 7 zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. ..PAPRIKA MARICH" Pepe rosso italiano. Italijanska paprika* Garentitopuro. In vendita Zajamčeno Čista. Dobi presso negozianti di Generi se v vseh trgovinah z AlimentarieCommestibili živili. DITTA M. MARICH TORRI ANNUN. CENTRALE (Napoti) Retrospektivna razstava Matije Jame. V počastitev 70 letnice rojstva Matije Jame, člana Akademije znanosti in umetnosti, prireja Narodna galerija obsežno retrospektivno razstavo njegovih slikarskih del. Otvoritev razstave bo v nedeljo, 26. aprila ob 11 v Jakopičevem paviljonu. K po-setu in ogledu' najznamenitejših mojstrovih uinel*-nin vabi najvljudneje Narodna galerija. Ljubljansko gledališče Drama: Sobota, 25. aprila, ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven. Zelo znižane cen« od 12 lir navzdol. Nedelja, 2č. aprila, ob 14: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Cene od 15 lir navz. Ponedeljek, 27. aprila: Zaprto. O vera: Sobota, 25. aprila, ob 15: Don Pa6quale. Izv. Znižane cene od 18 lir navzdol. Nedelja, 26. aprila, ob 15: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izv. Znižane cene od 15 lir navz. Ponedeljek, 27. aprila: Zaprto. KRIMINALNI ROMAN s. S. van Dlne >Vaš strah je razumljiv,« je pripomnil Vanče slovesno. Potem pa je spremenil glas in dejal: »Mislim, da nimate nič proti, če dr. Drumm na-daljtiie z zdraviljenjem,« »Nadaljuje? Me razumem. Malo prej ste rekli.. .« »Da je bila Ada zastrupljena in da k sreči ni mrtva.« »Hvalabogu!« »Sicer pa vas prosimo,« je nadal jeval Markham, »da nesreče nikomur ne omenjate. Pokorili se boste torej našim ukazom.« »Dobro, in... ali lahko vidim Ado?« Markham je omahoval. »Če_ 6e vam mudi. gotovo,« ga je uščipnil Vanče. »Doktor Drumm, ali bi hoteli spremljati svojega tovariša?« Drumm in Von Blon sta skupaj odšla. »Prav^jiič se ne čudim njegovi preplašenosti,« je dejal Mnrkham. »Res ne more biti nikomur prijetno, če iz- ve, da je bil kdo zastrupljen s strupom, ki ga je on izgubil.« »Mnogo manj je v skrbeh za Ado, kot pa za Šibilo.« »Da, nevarnost, ki jo je prestala Ada, ga je mnogo manj zadela, kot pa morebitno Sibilino nerazpoložeuje. Takšno njegovo čustvovanje se mi zdi čudno. In, kar je še hujše, moji razlagi o tem zločinu spodnaša tla.« »Ne čutimo prav nobene potrebe več o kakšnih razlagah,« je dejal He-ath. »Ko bomo slišali izpoved gospodične Ade, bomo lahko že kar jutri prijeli zastrupljevalca.« »Upamo, gospod narednik,« je pripomnil Vanče. Drumm se je vrnil saria. »Doktor Von Blon je ostal v sobi druge gospodične.« »Dobro, kako je kaj z Ado?« »V redu. Kmalu bo okrevala. Je precej odporna.« V tem hipu smo zaslišali, da so se odprla vrata Sibiline sobe. potem pa korake po stopnicah. »No, gospod doktor,« je dejal Vanče, čim je Von Blon stopil v salon, »ali ste videli Oppenheimerja?« »Da, dopoldne ob enajstih. Ko 6em odšel odtod, sem se takoj podal k njemu in sva se zmenila za posvet jutri ob desetih.« »Je gospa Greenejeva privolila?« »Da, z njo sem govoril danes dopoldne in n.; prav nič ugovarjala.« Nekaj minuit potem smo odšli. Von Blon nas je pospremil do zunanjih vrat in videli smo ga, da se je odpeljal z avtomobilom. »Jutri ob tej url bomo že nekaj več vedeli!« je vzkliknil Markham kot bi vzdihnil. Zelo rad bi zvedel, kakšno je Oppenheimerjevo mnenje.« Toda dr. Oppenheimer ni imel več časa, da bi svoje mnenje izrazil. Ponoči med prvo in drugo uro je gospa Greenejeva umrla ob silnih krčih. Zastrupljena je bila s strihninom. XXI. poglavje. Razdejana družina. Petek, 3. decembra, opoldne. Markham nam je žalostno novico prinesel pred deseto uro. Novo žalolgro je prva opazila postrežnica, ko je pri- nesla v sobo čaj Heath je to takoj sporočil Markhamti, ki je potem prihitel k Vanceju, da ga obvesti o nenadnem dogodku. Vanče in jaz sva takoj odšla z nj>im. »To nam je prekrižalo vse naše načrte,« je dejal Markham, ko smo bili na aveniji Madison. »Težko sc je bilo sprijazniti s strašno domnevo o krivdi stare gospe, ker sem se tolažil z mi-slijo,_ da je nora. Toda rajši bi videl, da bi bilo tako, kakor pa tla sem se znašel zdaj pred še strašnejšo skrivnostjo.« Heath in dr. Drumm sta nas pričakovala v salonu Na spremenjenem narednikovem obrnzu smo brali obuip. Le Drumm je kazal kakor iz poklica neko nezadovoljstvo, ker ni mogel uveljaviti svojih sposobnosti. Heath nns je pozdravil razmišijeno ter nam takoj poročal o dogodku. »0'Brien je našla staro gospo ob devetih dopoldne že mrtvo in je opozorila takoj Sproota, naj da dogovorjeno znamenje, potem pa telefonirala meni, naj obvestim vas in dr. Dore-musa. Prispel sem semkaj morda ka-kšnih dvajset minut potem in sem takoj pregledal sobo.« »Ste obvestili Von Blona?« »Telefoniral sem mu, da odpovedujem dogovorjeni sestanek in mu dejal, da »i pozneje govoril z njim, po- t?m pa sem jireKirr' zve?o, preden bi me on mogel prositi, naj mu stvar razložim.« Markham je prikimal in se obrnil k dr. Drummu. »Zdaj nam pa vi poročajte, gospod doktor.« Drumm ee je vzravnal ter naredil važen obraz. »Bil sem v jedilnici v hiši tu nasproti, ko me je Heminesev priM obvestit da so se »pustile zavese na oknih. Tedaj sem pograbil svoj ročni kovček in hitel sem. Majordora me je pričakoval in me peljal v^sobo stare gospe, kjer sem našel postrežnico. Takoj sem spoznal, da je že prepozno. Zelo močna doza strihnina je stari gospe prihranila dolgo trpljenje. Mislim, da jo je omotica prevzela naglo. Prestara je bilo ženska, da bi se ji mogla uspešno upirati.« »Morda je vpila, prosila pomočij*« »Ne bi rekel. Zaradi hudih bolefin najbrž ni mogla več govoriti. Gotovo pa je, da je nihče ni slišal. Verjrtno se je gospa takoj onesvestila*« »Kdaj mislite, da je verjetno zaužila strihnin?« Andrejčkov 3 o 2 e: Žalost in veselje o m o n slikah Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik on m ✓ Trnu« M »j y 568. »... Davi so me pa že zgodaj zbudili. Šest čuvajev z /dolgimi sulicami me je odvedlo v gozd do velikanskega drevesa. Dali so rry skrhano sekiro in moral sem mahati z njo po deblu, da je vse teklo z mene. Drevesu se je pa ,• poznalo toliko, ko da bi ga zajec glodal...« 569. » ... Med delom sem nenadno zaslišal iz daljave strel. Varuhu so planili pokoncu in gledali na vse strani. Ker je bilo streljanja več in več, so me odvedli proti domu. Korakal sem med njimi vesel. Trdno sem stisnil sekiro v roki ter mislil na rešitev ...« 570. » ... ko smo prišli na hrib pred vasjo, se je eden izmed divjakov vstopil predme ter mi malo po špansko, malo z rokami povedal, da me bodo na poglavarjevo zapoved umorili, ker so jim moji ljudje prizadeli veliko škodo. Mrzel pot me je oblil, šlo mi je za življenje...« Od radirke do gumijastih cevi... Zanimiva zgodovina kavčuka, ki so ga v Evropo prvi prinesli Španci Tudi kavčuk ima za seboj dokaj zanimivo zgodovino, če je le točno, kar o tem pripoveduje poročevalec iz Amsterdama. Pravi, da se je v Evropi pojavil kmalu po odkritju Amerike, torej vsaj že v začetku 16. stoletja. Prinesli so ga najprej na Špansko, kar je razumljivo, saj so bili Španci tisti, ki so pod zastavo Krištofa Kolumba odkrili Novi svet. Zgodovina pravi, da so v prvih časih kavčuk nekateri od sile drago plačevali: zanj so ponujali baje enako težo srebra. Z njim so se brž začeli baviti tudi razni učenjaki in skušali predvsem ugotoviti, kakšnega izvora je. Slednjič je med njimi prevladalo prepričanje, da je to proizvod živalskih ostankov v zemlji, kot je na primer razno zemeljsko olje. Nihče pa tedaj še ni znal poiskati načina, kako bi se kavčuk dal s ipridom uporabljati. Začeli so z radirkami Že dve stoletji potem je nek angleški mehanik'spoznal, da ima kavčuk to posebno lastnost, da izbriše s papirja s svinčnikom napisane znake. Tako je prišlo do prve praktične uporabe kavčuka, ko so začeli izdelovati gumijaste'radirke. • l ’ ^jPlašči, ki so se ravnali po vremenu Leta 1791 je nek drugi_ Anglež in letu 1801 nek Nemec izumil plašč, ki je bil prevlečen z gumijem in je bila njegova posebnost v tem, da je bil nepremočljiv. Tisti, ki so takšne plašče nosiili, pa so kaj kmalu spoznali tudi njihove slabe strani. Plašči namreč niso ostali vedno enaki, pač pa so menjavali svojo obliko z vremenom. Kadar je bilo zunaj vroče, so 6e tako rekoč kar prijemali telesa in [»ostali človeku naravnost neznosni, če pa je bilo mraz, so postali trdi kot bi bili iz lesa, poleg tega pa še zelo mrzli, da je človeka v njih še bolj zeblo kot sicer. Šele mnogo pozneje se je nekemu kemiku, po imenu Macintosh u, posrečilo iznajti takšne gumijaste plašče, ki prejšnjih slabih lastnosti niso več imeli. Kolesu z gumijastimi cevmi so se smejali... Leta 1859. torej pred dobrimi sto leti, je Amerikanec Goodyear iznašel način vulkani-zacije gumija. Kmalu potem je proizvodnja kavčuka poskočila od 350 na 3000 ton letno. Uporabljanje kavčuka na dosti širši podlagi pa se je začelo tedaj, ko so začeli izdelovati ni-cikle. Leta 1890 se je pri neki kolesarski dirki pojavil na startu nelepo z bicikljem, ki je imel gumijaste obroče na kolesih. Med gledalci je vzbudil precej veselja, oziroma boljše rečeno posmehovanja. Niso se pa ti gledalci malo začudili, ko so po desetih minutah vsi 06tali dirkači od6tppili in niso hoteli več tekmovati, kajti morali so' spoznati, da ne bo mogoče zmagati, ker jih je tisti tekmec s kolesom na gumijaste obroče že takoj v začetku dirkanja prehitel za nekaj rund. Ža iznajditelja gumijastih cevi na kolesih velja Irec Dunlop in se po njem še danes imenuje posebna znamka bicik’ov V tej panogi industrije so odslej porabili vedno več gumija, oziroma kavčuka, še neprimerno več pa tedaj, ko so začeli izdelovati tudi avtomobile s takšnimi kolesi. Danes je kavčuk ena najtežje pogreši jivih surovin. Posebno zanimivo je, kako so Angleži prišli do kavčuka Takole piše o tem agencija »Centraleuropa«: V začetku je imela Brazilija popoln monopol nad proizvodnjo gumija. Izvažanje semena kavčukovega drevja je bilo najstrožje prepove- " 11 a ivegn . ... dano. Anglija je z zaskrbljenostjo gleda vedno bolj _ naraščajoče potrebe po tem proizvodu, ki je bil izključno v brazilskih rokah. Ker ni kazalo, da Im mogla na pošten način rešiti to vprašanje, 6e je lotila prepovedane poti. Nekega dne v novembru leta 1876 je lastnik kavčukovega nasada v Braziliji, angleški trgovec Henry Wickman-Arkins, ki je bival v Braziliji, prejel Iz ministrstva za narodno gospodarstvo v Londonu pismo, ki mu je bilo do- pa stavljeno kar po posebnem kurirju. V njem ga je angleška vlada nagovarjala, naj naredi svoji domovini in njeni bodočnosti to uslugo, da ukrade seme kavčukovca in ga pošlje v Anglijo, da Im to koristno drevje potem zasadila po svojih kolonijah in ji tako gumija ne bo treba kupovati drugod. Wickman se ni dosti pomišljal. Nanj se je vendar obrnila domovina in treba je bilo njeno prošnjo uslišati, saj je bil Wiokman zaveden in ponosen Anglež. »Seme orhidej« Čez nekaj časa so se carinski uradniki ob meji Para silno začudili, kako to, da znani mi-ster Wickman pošilja stalno v Liverpopl tolikšne količine semena — orhidej. Nekega dne — bilo je meseca marca — sp je angleška tovorna ladja »Wellington« zasidrala na kraju, kamor je Wickman pošiljal svoje vreče »rožnega semena«. Čudno je bilo le to, da je bila vsa 'posadka tiste angleške ladje do zob oborožena. 19. marca je Wickman dal. kot vedno_, brazilskim carinskim oblastem dve polni vreči na pregled. Kar osupnili pa so tisti Braziljanci, ko so videli, da v vrečah ni seme orhidej, pač pa seme kavčukovca. Takoj so odhiteli Štirje cariniki na kraj, kjer je čakala angleška ladja, da bi ji preprečili odhod. Na mostičku pa so zagledali mornarje, oborožene s puškami in samokresi. Ni preostajalo brazilskim carinikom drugega, kot da so od daleč ošteli tistega častivrednega »Wickmana« in vso posadko na la- dji z najslikovitejšimi psovkami, kar so jih imeli v svojem besednem zakladu. Tako je 66 tisoč semen kavčuka »Hevea« prišlo neovirano v Anglijo. Iz njih so sčasoma zrasli ogromni angleški nasadi kavčukovega drevja v Indiji, na Daljnem vzhodu jn zlasti na Malajskem polotoku, ki je zdaj v japonskih rokah. Pomen lesa v nemškem gospodarstvu čimveč lesa naj bi ostalo izključno za pridobivanje umetnih tekstilnih vlaken, špirita, bencina in sladkorja Med tistimi surovinami, ki so za nemško narodno gospodarstvo bistvene važnosti, za- j vzema drugo mesto, takoj za premogom, brez j dvoma les, ki je bil z vedno večjim razvojem j industrije in uiporabe kamenja, cementa in železa, že mnogo izgubil na svojem pomenu kot gradbeni material, je v zadnjih petdesetih letih zavzel spet eno prvih mest v nemškem gospodarstvu kot surovina, iz katere se prideluje celuloza in iz nje papir. Celulozna industrija — pravi neko berlinsko poročilo — je po prejšnji svetovni vojni doživela nepričakovan razmah, zlasti kar 6e tiče izdelovanja razstreliva, umetnih tekstilnih vlaken (rayon, umetna volna, celofan, razni laki itd.). Samo na tem polju je — piše »Centraleuropa« — poskočila v Nemčiji poraba lesa od 5 milijonov kubičnih metrov v letu 1922 na 10 milijonov v letu 1936. Važen pa je les tudi zato, ker pridobivajo iz žaganja sladkor in alkohol. Nemški gozdovi, iz katerih dobivajo ogromne količine raznega lesa, prispevajo danes celih 10 odstotkov k celotnim dohodkom nemškega narodnega gospodarstva. Kubični meter smrekovega lesa, ki stane 8 mark — nadaljuje berlinski poročevalec — je vreden, če iz njega naredimo časopisni papir, 40 mark, lahko pa se iz enega kubičnega metra smrekovega lesa naredi za 120 mark pisemskega papirja, za 3500 mark ravona in kar za 5000 mark umetne volne. Kljun velikemu bogastvu, ki ga ima Nemčija v svojih gozdovih, skušajo Nemci čim bolj omejiti porabo lesa za kurjavo, da bi ga čim več ostalo, oziroma da bi ga lahko uporabljali izključno samo za izdelovanje umetnih tekstilnih vlaken ter za pridobivanje umetnega špirita in bencina. ;iuu Edina slaba at ra n lesa pa je v tUih1, da drevje ne raste tako hitro, kot naraščajo potrebe po njem. V najrazličnejše namene zdaj v Nemčiji že uporabljajo zlasti tiste rastline, ki hitro rastejo, kakor na primer trst, krompirjevo bilje in nekatera žita. Posebno uporanne so te rastline za izdelovanje časopisnega papirja. (Ce.) Čevljar odnesel prvo književno nagrado »Pri delu z dreto in smolo so se mi porodile najboljše domislice« Pariški časopisi so te dni precej pi6ali o skromnem čevljarju, ki se piše Morgravou in stanuje na Montmartreu. Čeprav je mož že precej v letih — šest križev si je že naprtil na so o njem šele zdaj ugotovili, da ni ramo samo navaden čevljar, pač pa tudi pisatelj, čigar romani res niso kar tako. Bilo je lani poleti, ko je pariš-ka revija »Toute la vie« razpisala natečaj za najboljši novi roman in določila za najboljše delo nagrado 10.000 frankov. Natečaja se je udeležil tudi čevljar Mor-gravou z Montmartru. Napisal je roman, ki mu je dal 'naslov »Rdeči gad«. V njem zelo duhovito in zabavno, kot ne zna vsak, popisuje sodobno življenje v Parizu. S tem svojim delom je pri natečaju tudi zmagal ter dobil prvo nagrado, čedno vsoto 10.000 frankov. Morgravou je bil vse življenje čevljar in se je s tem poslom zelo vneto bavil, v prostem času, zlasti zvečer, pa je tudi pisateljeval. Vsega skupaj je dozdaj napisal šest romanov. Štiri in dvajset let pa je preteklo, preden se mu je posrečilo najti človeka, ki bi mu njegova dela založil. Čeprav se je Morgravou vsaj s svojim zadnjim romanom, zaradi katerega je dobil pri omenjenem natečaju _ prvo_ nagrado, uveljavil kot duhovit in nadarjen pisatelj, je v neki svoji izjavi, ki jo je dal pred kratkim, modro dejal: »Književna slava, ki sem si jo s tolikšnimi napori slednjič le priboril, me nič ne moti, da ne bi še naprej templal čevljev svojim strankam, kajti vprnv pri svojem delu z dreto in smolo eo se mi porodile najboljše domislice.« I IIIIIII 'ih 11 pili iiiiiii I 'mm H luni II iiiiiii II Umni iiiiiii P II 20 ). RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA »Tn kaj ti .počenjaš tu, kujon, da imaš solzne oči? Stavim, da si bil kregan in da stojiš za kazen tu. Poslušaj, jaz nisem tvoja stara mati, ampak mislim si, kar si mislim, in te obžalujem, revček ubogi, zakaj menim, da ti ni ravno z rožicami postlano.« * Korenček se prepriča z naglim pogledom, da ga mati ne more slišati, in reče stari Moriji Nunetti: »Tn potem? Ali vas to kaj briga? Brigajte se za svoje reči 'ut dajte mi mir.« Kakor Brutus. Gospod Lepic: »Korenček, v miinulem šolskem letu nisi delal, kakor sem. upal. Razredna sporočila mi povedo, da bi se lahko mnogo boljše učil. Sanjariš, prebiraš prepovedane knjige. Izvrsten spomin imaš in dobro odgovarjaš za ustne rede; pač ipa se zanemarjaš pri nalogah. Korenček, treba bo resnosti.« , Korenček : »Zanesi se name, papa. Priznam ti, da sem se v preteklem letu res malo zanemaril. Zdaj pa čutim dobro voljo, da bom krepko garal, Ne obljubim ti, da bom v vseh predmetih prvi v razredu ...« Gospod Lepic: »Poskusiš lahko.« Korenček: »Ne, papa, preveč zahtevaš. Zemljepis mi ne gre, nemščina tudi ne, fizika in kemija tudi ne, v vseh teh predmetih 60 pred menoj trije ali štirje tipi, ki za druge predmete niso, ampak se teh gulijo. Ni mogoče, da bi jih prehitel. • . ________________________________________________________ do od Hočem pa — poslušaj, papa — hočem pa pri francoskem spisju kmalu priti na prvo mesto in ga obdržati, in če kljub prizadevanju pe uspem, si vsaj ne bom imel nič očitati in bom ponosno lahko vzkliknil kakor Brutus: O krepost! Samo ime si!« Gospod Lepic: »Ah, dečko, mislim, da boš uspel.« Feliks: »Kaj pravi, papa?« Ernestina: »jaz nisem slišala.« Gospa Lepicova: »Jaz tudi ne. Ponovi no, da slišimo, Korenček.« Korenček: »Ah, nič, mama.« Gospa Lepicova: »Kako? Nič niki rekel in si vendar pridigal ves zaripel in z dvignjeno pestjo, da so te •slišali konca vasi! Ponovi tisti stavek, da bomo imeli vsi nekaj njega.« K o re n č e k i-»J5aj se ne izplača, daj no, mama.« Gospo Lepicova: »Pač, pač, govoril si o nekom. O kom si govoril?« Korenček: »Ne poznaš ga, mama.« Gospa Lepicova: »Tem rajši bi vedela zanj. Sicer te pa prosim, da premisliš, kaj jezikaš. Ubogaj.« Korenček: »No, mama, pomenkovala sva se s papanom, ki mi je dajal prijazne nasvete. In ne vem, kako sem se domislil, da sem se mu zahvalil z obljubo, kot jo je storil tisti Rimljan, ki so ga imenovali Bruta, ko se je skliceval na krepost.« Gospa Lepicova: »Bežii, beži, beži, beži, ne žežnjaj. Prosim te, da ponoviš, ne da bi spremenil eno samb besedo, in poveš *z istim glasom tisti stavek, ki si ga pravkar izgovoril. Zdi se mi, da te ne prosim za nič nemogočega in da s tem lahko ustrežeš svoji materi.« \ Feliks: »Ali hočeš, da ponovim jaz, mama?« Gospa Lepicova: »Ne, najprej on, potem ti, potem bomo primerjali. Daj, Korenček, podzivaj se.« Korenček (jeclja, jokavo): Kre—po—post, sa—mo i—d—i —ime s—s—si.« Gospa Lepicova: »To je strašno. Nič ne izvlečeš iz tega paglavca. Rajši se da pretepsti, ko da bi ustregel svoji materi.« Feliks: »Glej, mama, takole je govoril (zaobrača oči in htido gleda). Če ne bora prvi v francoskem spisju... (napihne lica'in udari z nogo ob tla) bom vzkliknil kakor Brutus (dvigne roko proti stropu): O krepost! (spusti roko k bedru) Samo ime si! — Tako je rekel.« Gospa Lepicova: »Bravo, imenitno! Čestitam ti, Korenček, in tem bolj obžalujem tvojo trmo, ker posnetek nikoli ne doseže izvirnika.« Feliks: »Ali, Korenček, mar je res Brutus izgovoril te besede? Ali ni bil Katon?« Korenček : »Dobro vem, da je bil Brutus. Potem se je pognal v meč, ki mu ga je držal eden izmed njegovih prijateljev, in je umrl.« Ernestina: »Korenček ima prav. Spominjam se, da se je Brutus delal blaznega, ko je nosil zlato palico.« Korenček: »Oprosti, sestrica, motiš se! Zamenjavaš mojega Bruta z nekim drugim.« Ernestina : »Mislila sem. Sicer ti pa povem, da nam narekuje gospodična Zofija tečaj zgodovine, ki je ravno toliko vreden kakor tečaj tvojega profesorja na liceju.« Gospa Lepicova: »Prava reč. Ne kregajta se. Glavno je, da imaš Bruta v družini in mi ga imamo Ker imamo Korenčka, nas lahko zavidajo zanj. Še vedeli nismo za odliko, ki rmm je dana. Občudujte novega Bruta. Govori po Tatinsko kakor škof, a za glušce ne mašuje drugič. ZasuČitc ga: od spredaj kaže madeže po telovniku, ki ga ima danes prvič na sebi, od zadaj pa kaže raztrgane hlače. Bog nebeški, kje si se pa spet nataknil? I Nak, samo poglejte si tega Korenčka Bruta! Teslo teslasto, izgini!« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: Inž. Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vTačamo - »Slov dom« izhaja ob delavnikih >b IJ Me. sečna naročnina b lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvu; Konitorjeva ulica 6/111 — Uprava; Kopitarjeva olica 6. Ljubljana - Telefon štev. 40-01 do 40-05 - Podružnica; Novo mesto