Po poitl prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , - , fletrt ,	-
mesec
6„50, I »20,
V upravnIStvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , - , četrt , , 5,-, mesec „ 1 „ 70 B
Zafpošiljanje na dom 20 h na mesec.
L0VENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inierato
sprejema upravslitv* v Katol Tiekarni, Kopitarjeve ulice fit. 2.
Rokopisi ie ne mfiajo, nefrankovana pisma ne Tiprejeroajo.
Uredništvo je ▼ Semenskih nlieah It. S, I., 17.
lakaja vsak dan,iztiemSi nedelje in praanike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 90.
V Ljubljani, v ponedeljek 21. aprila 1902.
Letnik XXX.
Govor posl. Žitnika.
(V drž. zboru dne 15. aprila.)
Celje
Visoka zbornica ! Dovolite, da najprvo kratko odgovorim na besede prevzvišenega g. ministerskega predsednika, katere je zadnji torek izgovoril glede celjskega vprašanja.
Dotične besede so na levici visoke zbornice vzbudile živahne ugovore. U tega pa nikakor ne sledi, da je morda slovenski narod zadovoljen z mislijo g. ministerskega predsednika. Nasprotno : Slovenci se nikakor ne moremo sprijazniti s stališčem visoke vlade v tem vprašanju. (Pritrjevanje.)
Gospod ministerski predsednik je namreč izjavil, da glasovanje dne 21. sušca na stvari sami ni prav nič izpremenilo. Ta trditev je nas morala opravičeno iznenaditi, ker glasovanje 21. sušca je v istini na stvari sami mnogo izpremenilo.
Prvič je zbornica odobrila postavko v proračunu za nemško-slovensko nižjo gimnazijo v uelju. Drugič je zbornica odklonila Stvirgkhovo resolucijo, in s tem izrekla, da niti govora ni o tem, da bi se nižja gimnazija v Celju opustila.
Iz tega pa mora visoka vlada za-se izvajati ustavno dolžnost, da ne maje obstanka te gimnazije in ga tudi ne pusti omajati.
Zato povemo visoki vladi: Mi smo dne 21. sušca zmagali v javnem, poštenem parlamentarnem boju in si zmage ne pustimo kratiti.
Ako pa se visoka vlada morda boji, da bi vsled tega trpelo parlamentarno delo, potem naj ne prezre, da more parlamentarno delo motiti tudi ta stran visoke zbornice in ne samo leva.
Zato ne tirajte slovenskega naroda v tako pozicijo, da bi moral uporabili najskrajnejša sredstva. (Živahno odobravanje.)
Gospod ministerski predsednik je sicer rekel, da mi Slovenci sami nismo veseli te gimnazije. Jaz ne vem, o d k o d je g. min. predsednik dobil to sporočilo. Jaz moram le konstatovati, da je bil slovenski narod vesel te gimnazije, da se veseli tega učnega zavoda in se ga hoče tudi v bodoče radovati.
Nočem in pri tej priliki tudi ne smem obširneje odgovarjati na izvajanja g. min. predsednika, ker smo že v razpravi o ljudskih šolah. Dovolj je, da sem označil ono stališče, katero mi zagovarjamo in jo tudi samo ob sebi umevno. To sem moral storiti z ozirom na znane spletke v zadnjih dneh, da še enkrat v imenu tovarišev jasno, odkrito in odločno označim našo stališče. (Pritrjevanje).
Naloga ljudske Sole.
Visoka zbornica! Prevzel sem nadalje jako sitno, pa tudi nehvaležno nalogo, da vorim o ljudski šoli. Govorim torej, oprostite, ako bodem. govoril tudi o stvareh, o katerih se je v tej zbornici že večkrat govorilo. Gotovo ni prijetno, ako treba poslušati že stare stvari. Toda tudi nam ne na-pravlja veselja, ako moramo vedno ponavljati stare pritožbe. Vendar je moja dolžnost, da ponovim vsaj nekatere pritožbe. Ko bi molčali, mogla bi javnost in vis. vlada sklepati, da smo morda zadovoljni z ljudskimi šolami v slovenskih pokrajinah, ali da je opešala moč našega naroda v boju za dragocene koristi in da smo ustavili svoje skromne in pravične zahteve. (Pritrjevanje.) In sedaj k stvari 1
Naloga ljudske šole je v smislu zakona
in zdrave pedagogike, da vzgaja otroke versko-nravno, da razvija in pospešuje njih duševno delavnost, da jih soznani s potrebnimi elementarnimi vednostmi in ročnostmi za nadaljno izobrazbo ter ustvari trdno podlago za vzgojitev vrlih državljanov in ljudi. Šolski in učni red pa še dostavlja: »Namen vsake mladinsko vzgoje je odkrit in plemenit značaj. V ta namen mora učitelj posebno paziti na lepo nravno vedenje mladine, vzbujati in utrjevati čustvo dolžnosti in časti, vzajemnosti, uljudnosti in ljubezni do domovine«.
Ljudska šola je sicer zadnja desetletja jako napredovala, vendar pa se vsiljuje prepričanje, da se polaga največ važnosti na znanje in ročnosti in da se nekako prezira naloga vzgoje V času pa, ko pešajo vera in nravnost, čustvo za pravičnost in avtoriteto, ko se vedno grozneje razvijajo socialne nevarnosti za državo in družbo in ko so onemogle vse policijske naredbe proti rastočim zlom, je naloga ljudske šole, da več stori za vzgojo značaja in srca. (Pohvala.)
Prosim pa, da nam v tem oziru ne podtikate namenov, katerih nimamo in ne moremo imeti. Mi želimo in zahtevamo, da se vprašanje versko-nravne vzgoje v ljudski šoli presoja po pravih namenih, katere mi v istini gojimo, a ne po onih, ki se nam krivo podtikajo.
Četudi ne soglašamo v političnih vprašanjih, v eni točki moramo biti edini, da namreč ljudska šola razlivaj luč prave kršč. omike čez vse narode, da z zdravo vzgojo ogrevaj srca za dobro in plemenito ter vspod bujaj moči za skupno delo v duševni in gmotni blagor domovine. Ce smo enkrat v tem edini, potem se zjasnijo pojmi in bode, kakor upam in želim, tudi mogoče, vspešao rešiti preporna politična in narodna vprašanja. Seveda, vsega ljudska šola sama ne more doseči. Treba je, da vzajemno delujejo družina, šola in cerkev, pa tudi tisti ki vplivajo na javno mnenje.
Gospodarsko vprašanje.
Prezreti pa tudi ne smemo gospodarske strani tega vprašanja. Meni se vedno dozdeva, da so državni zakon za ljudske šole ustvarili preveč lahkomiselno. Prvič je uprava preokorna; krajni, okrajni in deželni šolski svet so prevelik upravni stroj. Okrajni šolski nadzorniki so tako preobloženi z raznimi bi-rokraškimi posli, da jim preostaje jako malo časa za potrebno nadzorovanje šol. Mogoče, da ima stalno nameščen je okr. šolskih nadzornikov tudi svoje slabe strani, kakor ie naglašal že prvi govornik v tej razpravi. Vendar sodim, da govore jako važni razlogi za stalno nameščenje okr. šol. nadzornikov. V tem oziru je tudi kranjski dež. zbor opetovano sklenil resolucije.
Dalje omenim, da si je država glede ljudske šole prisvojila vse pravice, toda bremena je zvrnila na dežele in občine, katere v tem oziru navzlic najboljši volji ne morejo izvrševati svoje naloge. Učiteljstvo toži še v mnogih kronovinah, da je slabo plačano in da ga tarejo gmotne skrbi. Na drugi strani pa zopet kmečko prebivalstvo ječi pod raznimi bremeni, izmed katerih šolska bremena niso najmanjša in še vedno naraščajo.
In zato prav veselo pozdravljam resolucijo g. poslanca dr. pl. Fuchsa, ki je tiskana kot prva v poročilu in Be glasi: »C. kr. vladi se naroča, da primernim potom prepusti deželam potrebna državna sredstva, s katerimi bodo mogle dežele zmagovati rastoče stroške za ljudske šole.«
Dalje je tudi splošen glas, ljudska šola bodi praktična za kmečko prebivalstvo in v tem oziru naj goji več pouka v kmetijstvu. Gospoda moja! Res se večkrat čujejo glasovi, da je ljudska šola premalo praktična za deželo, ker je ustvarjena po enem kopitu za mesta in kmete. Ako se v tem oziru zboljšajo razmere, potem utihnejo tudi pritožbe. Zato z veseljem pozdravljam tudi peto resolucijo, ki jo je sprožil tovariš g. P o v š e. Ta se glasi: „C. kr. vlada naj na učiteljskih pripravnicah za naravoslovne predmete uporablja v poljedelstvu izvežbane učne moči. Kjer pa je to sedaj nemogoče, naj po možnosti namešča za kmetijski pouk poljedelske veščake."
Nočem o tem dalje govoriti, marveč vladi le priporočam, da upošteva te želje. Učni jezik.
Govoriti moram nekoliko obširneje še o eni točki, kateri se žal v tej zbornici vedno nasprotuje. Ako namreč hoče šola z uspehom vzgajati, potrebuje potrebnega sredstva, in to je poleg veronauka, zgodovine in do-movinoznanstva pouk v materinskem jeziku. Središče tega pouka je berilo. To otroka šele seznani ž njegovim materinskim jezikom, vzbudi in okrepi plemenita čustva, zjasni mu misli ter voljo obrača na dobro.
Ljudska šola brez ljudskega jezika je spaka. Ako hočete skrbeti za omiko ljudstva, dajte mu najprvo ljudsko šolo ž njegovim jezikom. (Tako je!) V vseh državah in pri vseh narodih je to samo ob sebi umevno, le v Avstriji še ni prodrlo to edino pravo načelo.
Mnogo se zahteva od naše ljudske šole. To pa je le tedaj mogoče doseči, ako se mladina poučuje v onem jeziku, ki ga raz ume, v katerem se ji razvijajo pojmi življenja. Pouk v materinskem jeziku je torej največjega pomena tudi za vspešno vzgojo, česar mi menda ni treba šele dokazovati.
To načelo priznava tudi državni zakon. Saj pravi člen XIX. drž. tem zakona v odstavku 3.: »V deželah, ko. prebiva več narodnostij, morajo biti javne šole tako uravnane, da vsaka teh narodnostij dobi potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku in da se ne sme nobena siliti, naj se nauči tudi drugega deželnega jezika.«
Ta splošna določba bi morala v prvi vrsti veljati za ljudsko šolo. Možje, ki so leta 1867 sklenili ta zakon, so bili gotovo v veliki večini čisto nemške krvi.
Visoka zbornica! Jaz javno priznam, da mi Slovenci nismo nasprotniki nobenemu kulturnemu jeziku, gotovo ne nemškemu in italijanskemu. Praktično razmere med Slovenci celo zahtevajo, da so omikani krogi — in to naglašam — popolnoma zmožni nemškega jezika.
Toda elementarne ljudske šole bi vendar ne smele biti čisto jezikovne šole, kakor je to, žal, še mnogokje v slovenskih in hrvaških krajih. Zato ni naša krivda, ako morajo elovenski poslanci že leta in leta na-učno upravo opazarjati na te kričeče nedo-statke. Mi se gotovo ne bojujemo lehkomi-selno za slovensko ljudsko šolo v slovenskih pokrajinah, ampak z ono zmernostjo, kakoršne doma javno mnenje večkrat ne odobruje.
Naše zahteve na šolskem polju so bile z ozirom na obstoječe razmere in gledč na takozvane državne koristi vedno skromne in pohlevne, toda povsem opravičene. Tudi jaz svojim govorom nočem olja vlivati na ogenj, temveč hočem v imenu svojih so-
mišljenikov le stvarno in mirno pojasniti razmere ljudskih šol v nekaterih slovenskih pokrajinah._(Dalle prih.)
Obnovitev trozveze.
Iz Berolina dohaja dunajskim listom vest, da je imelo zadnje B(ilowo potovanje povoljen vspeh v zadevi obnovitve trozveze. Dogovorjeno je bilo mej Prinettijem in grofom Goluhovskim o vseh načelnih vprašanjih, in je torej vsa zadeva rešena, čeravno dotične predlogo še niBo parafirane in podpisane. Trozveza se obnovi pod enakimi pogoji in določbami, kikor je bila doslej v veljavi, in tudi Z3 enako dobo let. — Vse torej kaže, da so vlada bržkone ni ozirala na opravičene zahteve avstrijskega parlamenta.
Bolgarija se opravičuje.
Oficialna AgenceTelegr. Bolgare javlja:
V	zadnjem času so so z gotove strani s po-sobno marljivostjo razširjale napačne in ten-denciozne vesti o delavnosti makedonskega odbora in stališču bolgarske vlade nasproti temu odboru. Tako se mej drugim trdi, da je bilo razdeljenih v državnih orožarnah med Makedonce veliko število pušk zistema Carnisset. Pušk tega zistema pa v Bolgariji sploh ni. Nadalje se govori, da je bolgarska vlada tolpo, ki so je razpršile turške čete, oborožila s puškami Gras-ovega zistema. Tudi takega orožja ni v bolgarskih skladiščih, ta zistem je uveden edino le v Crnogori. Neresničnost teh vesti dokazuje pa še posebno okolnost, da se zasledujejo in aretirajo agentje makedonskega odbora, ko se jim dokaže nezakonito dejanje, ter da je vlada zapretila makedonskemu odboru v Zc fiji, da ga takoj razpusti, če bo zakrivil taka dejanja. Konečno pravi vlada, da je v vseh obmejnih okrajih prepovedala prodajo orožja ter se je po naročilu policijskega prefekta v Zofiji in okolici zaplenilo veliko število orožja.
V	očigled tem odredbam je popolno neutemeljena vsaka trditev, češ da vlada iz državnih zalog oborožuje makedonske vsta-ške čete. — Kdove, če bodo vsi dotični krogi verovali tej vladni izjavi, ker jim nikakor ni jasno, odkodi bi se mogli vstaši preskrbeti z vsemi vojnimi potrebščinami.
Razmere v Belgiji.
Položaj v belgijskem kraljestvu se je po znanem sklepu poslanske zbornice že znatno zboljšal, ker so uvideli vsi količkaj trezno sodeči voditelji, da se s silo res nič ne opravi. Delavska stavka se z malimi izjemami daneskonča in delavci bodo pričeli delati pod prejšnjimi pogoji. Ta sklep bruseljskega osrednjega delavskega vodstva pozdravljajo posebno razni liberalni krogi, ki so bili vsled stavke najbolj oškodovani. Pravijo namreč, da bi ravno stavka zelo ovirala ugodno rešitev zahteve po premembi volivnega reda in ustave. Tej misli so dosedaj nasprotni poleg zagrizenih socialistiških vodij le še radikalni liberalci, ki so iz gotovih razlogov podali rogoviležem vsa sredstva za revolucijo, meneč, da bi imeli od nje sami največje koristi.
Vkljub temu se pa napetost še ni popolno polegla. V občinskih zastopih, kjer imajo večino socialisti in liberalci, se sklepajo adrese na kralja, naj s svojo besedo poseže vmes in napravi mir. Taki adresi sta se sklenili v Antvverpnu in v bruseljskem predmestju Schaerebeeku. — V Lvlt*
tichu je na nekem shodu govornik zaklical demonstrantom: »Mirujte 6e nekaj dni; če kralj ne bo posredoval, potem naj atori vsak, kar hoče«. — Stavkujoči so dobili posebno velike podpore iz Nemčije. Ondotna aoo. demokracija jim je obljubila pet poSiljatev po 10.000 mark.
Krvava bitka bo je vršila v soboto v Loewenu. Demonstrantje bo se spoprijeli a policijo in mešč. gardo pred hišo zbora, predsednika. Streljalo se je na obeh straneh. Ubitih je bilo 8, ranjenih 17 oseb. u druge strani se pa zopet javlja, da se stavka po zadnjem sklepu v zbornici še vedno širi in da stavka sedaj še 400 000 delavcev. Ta vest je odločno pretirana, ker je bilo poprej v stavki k večjemu 200.000 delavcev, a so mnogi že šli na delo.
Nemške zahteve.
Povodom pogajanj mej vLdo in strankami glede dovolitve podpor praškemu mestu so prišli, kot znano, tudi Nemci s svojimi zahtevami. Poleg celega milijona kron, ki ga zahtevajo za razna nemška mesta, se nahajajo za Štajersko in Koroško tudi naslednji postulati: Gradec mora dobiti novo juBtično poslopje in novo gimnazijo, Celje nemško obrtno šolo, Celovec pa popolno nemško učiteljišče. O nujni potrebi teh zavodov so kajpada popolno prepričani samo — Nemci.
Iz brzojavk.
Volitev trgovskih uslužbencev na Dunaju. Liberalni listi vedo poročati, da je namestništvo zavrnilo odlok magistrata proti izvolitvi soc. dem. odbora. — Ogrski trgovski minister Horanszky umrl je v soboto ob pol 10. uri zvečer. Rojen je bil leta 1838 v Erlavi. V parlament je prišel leta 1872 in se pridružil Deakovi stranki. Trgov, minister je postal 4. marca letos kot na slednik Hegedilsa. — V poslanski zbornici prideta še mej budgetno razpravo na vrsto zakona o davku na vožne karte in pocenjenju živinske soli. — Kriiger za mir? Neka doslej nepotrjena vest javlja, da se Kriiger strinja s pogoji, ki so jih sprejeli delegatje v Južni Afriki, — Kriza v N o r v e g i j i. Sostavo novega kabineta je prevzel državni minister Plehr. — Novi ruski notranji minister pl. P 1 e h w e je rojen 1. 1848 in je bil že kot senator pomočnik notranjega ministra, časopisje pravi o njem, da je prijatelj Durnowa in Pobjedonosceva ter velik nasprotnik Židov, Nemcev in pa dijakov-nemirnežev. — Vojni minister Krieghammer se je že povrnil z dopusta. Tozadevne vesti so bile torej prezgodnje. — Grško pravoslavni srbs k o-naro dni cerkveni kongres se snide 8. junija v Karlovcu. — Vladajoči knez Henrik Reuss Greiz umrl je v soboto zvečer v Greizu.
Cerkveni letopis.
Slovesna tridnevnica v uršulinski oerkvi.
Krasen je bil četrti govor o delovanju uršulink. Govoril je preč. g. P. Emil V o 1 b e r t D. J. Nevesta Kristusova sprejme pri vstopu v red mirtov venec; odpove se svetu, daruje pa se popolnoma Bogu, svoje premoženje, svojo voljo, samo sebe izroči Zveličarju. Zato pa prejme nebeški mir, ki je vreden več kot milijoni zlata, zato pa je deležna čudovitega blagoslova pri vsem svojem delovanju. Poleg slave božje skrbi edino le za zveličanje ne-umrjočih duš. Vestno in temeljito poučuje gojenka v slovstvu in zgodovini, v matematiki in fiziki, a v izobraženi mladini hoče pred vsem ohraniti lepo, čisto dušo. Molitev vsega samostana se strinja v prošnii: Bog daj blagoslov vzgoji, molitev vsega samostana prosi zmage bivšim gojenkam v boju s strastmi, v boju s hudobnim Bvetom. Zato. je srečno mesto, ki ima v svoji sredini take učiteljice in vzgojiteljice, srečni otroci, ki se tukajo vzgajajo, srečni stariši, ki imajo svoje hčere v tako dobrih rokah! Redovnicam pa se premeni po končanem sedanjem življenju mirtov venec v zlat venec nebeške slave.
Vrhunec slavnosti je bil apostolski govor presvetlega knezoškofa dr. A. B. Jegliča o delovanju sv. Duha v rodovih, zlasti v uršulinskem redu. Sv. D..h vodi sv. katoliško cerkev, ko sestavlja in potrjuje pravila redovom. Sv. Duh vzbuja ustanovnike samostanov, sv. Duh daje poklic, da se napolnijo samostani in prično
s svojim blagonosnim delovanjem. Z« delovanje v redu je treba posebne božje pomoči; redovnice jo dobe kot plačilo zato, da so se posvetile Bogu z obljubami. Pa tudi v redu se je potreba neprestano boriti in bojevati, da se srce očisti in gori edino za Boga. Milost sv. Duha doseže to v redovnicah, ki potem lahko izpolnjujejo svoje dolžnosti in se posvete neprestanemu delovanju v čast božjo in blagor bližnjega.
Takemu delovanju daje Bog uspeh, uršulinkam torej vspeh pri vzgoji in pouku; daje jim vnanji vspeh — ravno za dvestoletnico so dobile pravico javnosti svojemu učiteljišču in s tem lepo priznanje z najvišjega mesta —, daje jim notranji vspeh: v gojenkah in učenkah začne krepko delovati milost božja, da se vrlo vzgajajo za naravni in nadnaravni namen. — Kakor sv. cerkev, tako vodi sv. Duh tudi redove do zmage; čim hujši so boji, tem večja je pomoč sv. Duha, tem lepša konečna zm»ga.	(Konec sledi.)
Narod slovenski!
Letos, ko se je vsa slovenska domovina v lepi slogi zavzela za najvišjo šolo, za slovensko vseučilišče, hočejo naši nasprotniki brezpogojno zatreti še celo naše srednje šole, zlasti celjsko slovensko gimnazijo. Kljub naporom naših poslancev in kljub jasno izraženi volji večine ljudskih zastopnikov cele Avstrije rujejo sovražne sile ravno sedaj z vso silo na tihem zoper ta slovenski zavod.
V trenutku, ko je ves slovenski narod ene misli, da se ne smemo brez boja udati sovražnemu navalu, oglasil se je iz narodnih vrst glasen klic, da ustanovimo v Celju za dijake slov. gimnazije »Dijaški dom«, s katerim utegnemo najzanesljivejše zagotoviti obstoj slovenske celjske gimnazije. V Celju, ki stoji na slovenskih tleh sredi popolnoma slovenskega ozemlja, postavili so naši sovražniki za nemčurske in odpadniške nemške gimnazijce »Studentenheim«, kateri se vzdržuje z davki v dobri tretjini slovenske dežele in za katerega so Be nabirali in se še nabirajo denarni doneski po vsej Avstriji in Nemčiji.
Ali bi ne bilo naravno, da se združi tudi vsa slovenska domovina v ta namen, da z dejanjem pokaže, koliko ji je za obstanek slovenske gimnazije v Celju, v tem kulturnem sred.šču štajerskih Slovencev, kateremu blovenci ne smemo nikdar priznati izključno nemškega značaja! Ali ne doka-žemo Slovenci svoje odločne volje za nadaljnji povoljni razvoj celjske gimnazije na najlepši in najizdatnejši način, ako vsak po svojih močeh z denarnimi prispevki omogočimo ustanovitev »Dijaškega doma« v Celju, predno se našim sovražnikom posreči slovensko gimnazijo odpraviti.
Ustanovilo se je v Celju društvo za nabiranje denarnih prispevkov za »Dijaški dom«. Mnogi odlični rodoljubi darovali so že izdatne vsote, ki pa žalibog še ne zadostujejo. ^ato smo Be obrnili mi slovenski akademiki, ki v borbi za slovensko vseučilišče najbolj občutimo tudi nedostatke srednjega šolstva zlasti na Štajerskem, s pozivi na vse znane nam rojake, da blagovolijo vsak po svojih močeh prispevati za ustanovitev »Dijaškega doma« v Celju. Imena vseh darovalcev zapisala se bodo v spominsko knjigo »Dijaškega doma«, ter objavila tudi v slovenskih listih. Imena U6tanovnikov, ki plačajo najmanj 200 K, zabeležila bodo se pa v večen spomin na borbo Slovencev za celjsko gimnazijo leta 1902 z zlatimi črkami na spominski plošči.
Pozivamo torej še enkrat potom slovenskega časopisja vse rojake, katerim je za naš napredek na polju narodnega šolstva, da pokažemo to svojo željo ne samo z mnogimi besedami, ampak tudi z odločnim blagim dejanjem. Spominjajmo se pa, da dvakrat da, kdor hitro da, ter se podvizajmo, da ne zamudimo pravega trenutka! Nemudoma torej na delo za »Dijaški dom« v Celju !
Vsi denarni prispevki naj se pošiljajo naravnost na naslov : »Dijaški dom« v Calju.
Gradec, 20. malega travna 1902.
Akademiški agitacijski odbor.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. aprila.
Župnik Janes Babnik f. Umrl je včeraj 20. aprila č. g. Janez Babnik, župnik v Toplicah na Dolenjskem. Pokojnik je bil rojen v Št. Vidu pri Ljubljani 22. dec. 1836, v mašnika posvečen 20 jul. 1860 ter je služboval kot kapelan v Št. Lovrencu ob Temenici, v Žužemberku, v Št. Jerneju in Dolenji vasi. Od 1. 1873 do 1883 je bil župnik v Soteski, odtlej pa v Toplicah. Svoj čas je bil tudi predsednik katol. političnega društva za Dolenjsko. Pogreb bo v t o -rok, 2 2. a p r i 1 a ob 4. u r i. R. I. P.!
Občinske volitve v Ljubljani. Ob velikem dolgočasju so se vršile danes obč.
volitve v Ljubljani za III. razred. Katoliško-narodna stranka se jih ni udeležila. Od 2283 volivce* je prišlo na volišča 667 volivcev in so dobili kandidatje lib. Btranke skupno s pooblastili: Dimnik 603, Kenda 507, Proseno 602, Vidmar 500, Turk 498 glasov. Od kandidatov socijalne d-mokracije
—	soo. dem. niso imeli pooblastil — so dobili Dachs 153, Paviiček 153, Mlinar 150, Koman 144, Kralj 142. Doma je ostalo 1616 volivcev. Nekaj glasov je bilo razcepljenih in so dobili posamne glasove Tosti. Kunčič, Erzin, Vospernig, Umek, Bizjak Ivan, Iv. Mohar, Gorše Ivan, Haupt-man Ad, E1. Tavčar, Pock itd. Lani je bilo v III. razredu 2117 glasov in je bilo od danih 649 glasov. Dobili so liberalni kandidatje pa od 528 do 546 glasov, socijalno demokratični pa od 95 do 103 glasov.
Osebne vesti. Fml. pl. Chavanne se je sinoči vrnil iz Gradca. — Centralna komisija za umetnost in historiške spomenike je dovolila 400 K subvencije suplentu g. K o matarju za arhivalične preiskave.
—	Novim mestnim inženirjem v Gorici je imenovan neki Bresadola, južni Ti-rolec. — G. M Sankoviču v Buzetu je umrla omožena hči. — Služba poštnega odpravitelja v Prestraneku je podeljena g. Fr. D e k 1 e v a.
Odlikovanje. Minulo nedeljo točno ob 11. uri dopoldne vršilo se je v uradnih proBtorih tukajšnjega državnega pravdništva pred okusno okrašeno podobo Njeg. Veličanstva cesarja odlikovanje gospoda oficijala Lindtnerja s zlatim zaslužnim križcem v navzočnosti gospodov uradnikov in njegove ožje obitelji. Vjedernatem, uprav moj-sterskem nagovoru omenil je gosp. državni pravdnik Fr. T r e n z razne zasluge gospoda odlikovanca, ter med drugim tudi naglašal, da naj bode to odlikovanje ob enem tudi ponos celemu uradu, vključil je svoj lepi govor s trikratnimi slava-klici cesarju in g. Lindtnerju nato lastnoročno pripel na prsi zlati zaslužni križec. Gospod Lindtner Be je vidno ginjen s toplimi'besedami zahvalil za to njemu izkazano čast, a ob enem prosil, da se naj ta njegova zahvala poroča na Najvišje mesto. S ponovljenimi trikratnimi slava-klici cesarju končala se je ta prelepa slavnoBt. Tudi mi zakličemo: Gosp. Alojzija Lindtnerja naj Bog ohrani še mnoga leta!
Koncert pevskega društva »Sme tana" iz Plzna, kateri je že napovedan za časnikarski shod, se bo vršil na binkoštno soboto zvečer. Predvčeranjim je bil v Ljubljani g. prof. K u b e š , ki se je glede tega že dogovoril. Želeti je, da se slovensko občinstvo številno udeleži te glasbene prireditve. Pevale se bodo češke pesmi.
Volitev v okrajno bolniško blagajno ljubljansko za III. mestni oddelek, v katerem je bila prvotna volitev razveljavljena, se vrši 27. t. m. od 8. do 11. ure dopoludne v pisarni boln. blagajne na podlagi imenika volivcev po stanji z dne 31. marca.
Reprodukcija slik. V »Slov. plan. društvu« je v soboto zvečer predaval gosp. Gregorec o reprodukciji slik. Izučil se je v , Monakovem in v Frankobrodu. Razlagal je fotografiČni in kemični proces, po katerem se delajo plošče, ki služijo za tiskanje elik. Cinkografijo in avtotipijo je pokazal tudi z vzgledi y raznih fazah, ki jih prestane slika, predno je godna za tisk. G. Gregorec namerava ustanoviti v Ljubljani umetniški atelje za klišeje.
Umrl je v Gorioi odvetnik dr. Angel Canetti, star 54 let
Osmina za f č. o. Ladislavom, c. kr. gimn. prof. v p. in zlatomašnikom bo v torek 22. t. m. v frančiškanski cerkvi v Novem mestu ob 'lt8. Slovesno mašo zadušnico bo imel mil. gosp. prošt dr. Seb. Elbert.
Občinska volitev v Ratečah na Gorenjskem se je izvršila dne 28. sušca. Izvoljen je bil enoglasno župan Jože Pint bach, posestnik v Ratečah, kateri je že 31 let nepretrgano županoval, svetovalca pa Jan. Kavalar, posestnik in gostilničar v Ratečah in Janez Jalen, posestnik in gostilničar.
Smrtna kosa. Umrl je 19. t. m. ob 10. uri zvečer v Kandiji poleg Novega mesta gospod Franjo P in t ar, posestnik, gOBtilni-čar in mesar, v 63. lotu svoje dobe, previden s svet. zdkr menti za umirajoče, po kratki mučni bolezni. Rajni bil je mož trd-
nega značaja in užival vseskozi spoštovanje. Bil je ud občinskega sveta iupanije Šmihel-Stopiče, poročnik c. kr. priv. umf. meščanske garde, starosta »Sokola« in ud mnogih narodnih društev. — Pogreb je danes ob 6. uri popoldne, bveti mu večna luč!
Ljubljansko barje. Včeraj je g. dež. inženir S b r i z a j nadaljeval svoje zanimivo predavanje o ljubljanskem barju. Poleg regulacijskih del pri Ljubljanici in Gruberjevem kanalu za odtok vode, kar amo zadnjič omenili, bode treba še uravnati stranske pritoke, katerih je na barju 34, in potem ostanejo še dela, katera bodo morali udeležniki potom vodnih zadrug sami izvršiti. Uravnava stranskih pritokov Be izvrši šele po glavni regulaciji Ljubljanice in Gruberjevega kanala. Eksperti so glede uravnave teh pritokov izrekli, da se ta ne sme smatrati za tako, da bi se morali vsi ovinki i. t. d. odrezati, ampak da se morajo le bolj izlivi v Ljubljanico primerno urediti. Nekaj je posebno nujno, da se izvrši prej ko mogoče, to so z a -gradbe hudournikov na Grada-š;ci in na Iški, da Be ustavi dovoz gramoza in druzih snovi. Potrebščina za to delo, ki bi se moralo vršiti vsporedno z glavno regulacijo, znaša 200.000 kron, troški za uravnavo vseh stranskih pritokov pa 370.000 kron. V razmerju z znižano visoko vodo se, kolikor bo spl^h dopustno, šota z barja odpravi. Gotovih mej zaradi odstranitev šote bo bo zaradi obdelovanja strogo držati, ker bi sicer, če se šota na takih mestih preveč odstrani, nastala nevarnost novih delnih poplavljenj. Na barji so pa tudi površja, katerih spodnja (mineralna) plast le malo pod znižano visoko vodo leži. S teh površij se bo pač smela šota popolnoma odstraniti, če se jih bo z nizkimi nasipi pred povodnijo zavarovalo. V te nasipe se bodo morale vzidati male zatvor-nice, potom katerih se bodo odvajale padavinske vode z~dotičnega površja. To bi imele izvršiti vodne zadruge. Strokovnjaki enkete in ministerstvo so se izrekli za Pod-hagskega načrt, kar bi be gotovo ne zgodilo, če bi bili najmanjši pomialeki proti načrtu, posebno pa taki, da Be nameravano zboljšanje obstoječih razmer ž njim ne bo doseglo. G. predavatelj je potem s strokov-njaškega stališča temeljito pobijal nasprotna mnenja (več o tej točki bomo o priliki obširneje izpregovorili) ter je dalje razpravljal o sposobnosti barja za kulti-v i r a n j e. Vrednost sveta se poviša — po računu iz 1. 1882 — za 5,762.000 kron. Enketa se je izrekla, da ta Podhagskega svota za zvišanje vrednosti barjanskega sveta ni preoptimistična, kampak, da se bo vrednost istega s primernim obdelavanjem za najmanje 100 odstotkov pomnožila. Lahko se reče, da bo barje po regulaciji sedaj za najmanj 6,000.000 kron več vredno. Ako se primerjajo vsi stroški za regulacijo, ki bodo največ 5,000.000 kron, tedaj je gotov dobiček 1,000.000 kron. Kje pa so še druge pridobitve, zboljšanje zdravstvenih razmer, nove prometne proge ob Ljubljanici na obeh straneh od Št. Jakobskega do jubilej-skega mostu in vse, kar je s tem neposredno spojeno, da se kanalizacija spravi v potreben sistem itd. — Tri četrt te svote ostane gotovo v deželi, najmanj polovica pa gotovo v Ljubljani sami. Ljudstvu je treba dati zaslužka, posebno če se nudi za to ugodna prilika. (In dr. T a v č a r , drž. poslanec Ljubljane, se upira tej regulaciji. Kako spravlja to v sklad s svojimi posla-niškimi dolžnostmi? Opomba poročevalca.) — Ljubljana bo prispevala k stroškom le 418.400 kron, t. j. komaj dobra polovica troškov za dela, katera s$ imajo izvršiti v korist mesta, kakor obrežno zidovje, novi mostovi itd. Predavatelj je končno podal eliko, kako se v takozvani siromašni Italiji skrbi za melijoraeije, in kar je Italiji mogoče, to naj bi bilo tudi nam. Upajmo, da vidimo v kratkem času v naši Ljubljanici vse polno pridnih delavcev z raznim orodjem za poglobljen je.
Slavnost 251etnice tukajšnje dijaške in ljudske kuhinje se je vršila včeraj v lepo okrašeni in razsvetljeni dvorani starega strelišča zelo f='ovesno ob številni udeležbi najodličnejr p občinstva in gostov-dijakov, ki so jim b > tem povodom mize bogato obložene. Opazili smo mej dru-
gimi odličnjaki deželnega predsednika barona Heina, knezofikofa dr. Jegliča, gener. majorja Bal da s a in pl. Anger* h o 1 z e r j a, deželnega glavarja O. pl. De-tela, prelata dr. Kulavioa, kanonika Ka-lana, deželnega sodišča predsednika Levi č n i k a, dvornega svetnika rav. Lubeo a, deželnega šolskega nadzornika Končnika, župana Hribarja itd. G^ste odličnjake je sprejemal pri vhodu društveni odbor. Točno ob 11. uri je zaigrala vojaška godba 27. peš-polka Wagnerjevo »Cesarja Frana Jožefa koračnica«, potem pa je gospica Pavla pl. Radics deklamirala nemški slavnostni prolog, ki ga je tem povodom sostavila in društvu poklonila Natalija pl. Eschstruth in ki se je razdeljeval pozneje mej udeležence. Slavnostni tgovor je govoril nemško dru štvoni načelnik g. Avg. Drelse sam. Ko je gospod govornik z iskrenimi besedami pozdravil navzoče in Be jim zahvalil za udeležbo, podal je kratko zgodovino eminentno humanitarnega zavoda, ki mu načeluje cd leta 1897. Priprave za ustanovitev ljudske kuhinje so se vršile v hiši mnogozaslužnega načelnika gospoda tovarnarja Avg. Drelse-ta, dežel a vlada je dne 16. sušca leta 1877 potrdila načrt pravil »Ljubljanske ljudske kuhinje« in dno 8 aprila se je društvo prvič sešlo h glavni seji. Pri tej priliki se je skazalo, da ima društvo že 189 plačilnih udov. Prvi odbor, v katerem so bili m. dr. gg. Eberhardt, Zakrajšek, dr. Stare, Drelse, Alb. Aohtschin, C. Achtscbin, in dame Vesel, Murnik, Kellner, Eder, je razposlal okl e na znane človekoljube, kateremu se je odzvalo l«po število ustanovnih in podpornih udov. Že dne 15. aprila se je mogel zavod slo vesno otvoriti. Ta dan je bilo razdeljenih 400 celih po 20 vinarjev jn 116 polovičnih deležev po 12 vinarjev. Žo od začetka je bila udeležba gosj d in gospodičen velika, katere so prostovoljno opravljale kuhinjska opravila. Izprva je znašalo nj h število 27. Pozneje se je število skrčilo vsled izstopa, vendar se je ohranilo število 18 do 20 dam. Te so v tedenskih dnevih po dve, ali kakor se je v zadnjem času potrebno skazalo, celo po tri menjaje opravljale opravila jedne nad-■zorovateljice in jedoe, oziroma dveh bufet nih dam Ob zaključku prvega leta 1878 je bilo vseh dohodkov 7854 gld. 90 kr. in žtevilo v prvem društvenem letu prodanih deležev je bilo 77.406 a kruhov se je prodalo 105 030 kosov. Že v prvem letu svojega obstanka je imelo društvo ljubljanske ljudske kuhinje večkrat priliko, patrijotično mišljenje svojih udov pokazati s tem, da je napravilo ob slovesnih prilikah brezplačno kosilo. Prvo tako kosilo se je napravilo ob srebrni poroki cesarja Franca Jožefa I- in cesarice Elizabete. Ob tej priliki je bilo 500 mestnih revežev brezplačno pogoščenih. Leta 1878 in 1879 so bili pogoščeni vojaki, ki so se vrnili iz Bisne in Hercegovine. Taki obedi so bili tudi na vsak slavnosten dan naše vladarske hiše. Vse to pa ja mogla dijaška in ljudska kuhinja storiti le s pomočjo svojih velikih dobrotnikov, v prvi vrsti kranjske hranilnice, ki je poleg prostorov dala na razpolago tudi velike denarne prispevke. Ob potresni dobi leta 1895 je darovala 3795 gld., da se je moglo razdeliti nad 50.500 brezplačnih deležev. Ker je došlo v teku let ljudski kuhinji mnogo oporok in drugih prispevkov, katerih vsota naj bi se porabila za pogoščenje revnih dijakov, in ker se je s tem pridružil prvotnemu namenu ljudske kuhinje, da namreč preskrbuje samo mestne reveže z živežem novi namen, se je po preteku prv( ga desetletja z gosposkinim dovoljenjem prvotno ime »Liub-ljanska ljudska kuhinja« spremenilo v sedanje »Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja«. Radi tega so se morali tudi prvotni prostori razširiti. Govornik se je potem spo minjal raznih dobrotnikov, umrlih odbornikov in odbornic, ter pripomnil, da sta si za razvoj kuhinje stekli največ zaslug odbor-nici gospe Kosova in F1 ei s ch m a n ova. Desetletnico je obhajalo društvo 6. maja 1887. Sklenil pa je svoj govor g. Drelse s spominom na slavnostni dan 14. jul. 1883, ko je cesar s svojim obiskom počastil zavod in se o njem zelo pohvalno izrazil, ter mu zaklical »Hoch« in »Slava«, kateremu klicu so se odzvali vsi navzoči, godba pa je zasvirala cesarsko himno. — Nato jo sledila zahvala dijaka VIII gimnazijskega razreda g. Rud. Eata. Govornik se je v slovenskem jeziku zahvalil v ime sedanjih in bivSih di jakov vsem dobrotnikom, damam in gospodom, ki so žrtvovali vse, da so preskrbeli dijaštvu, ki bi sicer ne moglo nadaljevati svojih študij, drugo mater Marsikak mladenič, ki zavzema danes častno mesto, je tu našel potrebno pomoč. Cut hvaležnosti vsled tega ne bo zamrl v dijaštvu. S prošnjo, naj vsi dobrotniki učeče se mladine i nadalje podpirajo ta humanitarni zavod, sklene dijak svoj izborni govor. — Zatem je še gospod vitez Zitterer po domače ponovil to, kar je v nemščini govoril gospod načelnik, opo minjajoč mladino, naj ne pozabi zavoda tudi takrat, ko jo bo srečala sreča. Zaklical je trikratni »Slava« svetlemu cesarju. — Močan dijaški zbor je k sklepu proizvajal Beethovnovo »Čast Bogu«. Dolgotrajno ploska-nje je pričalo, da Be jo petje izborno po-
neslo. Ofioielen del je bil s tem končan, udeleženci so jeli odhajati, koncert vojaške godbe se je pričel, mej dijaštvom pa se je pričelo živahno gibanje, ker so neutrudne ijospe in gospodične jele streči z ukumimi jedili in pijačo. — Povodom 251etnice je odbor imenoval naslednje gg. častnimi člani dijaške in ljudske kuhinje: deželni predsednik baron H e i n , slavna kranjska hranilnica, ravnatelj dr. Josip S u p-p a n , kanonik Andrej K a 1 a n , gospa Natalija pl. Eschstruth, gospa Karo-lina A h n in gdč. Jenny R e c h e r. Mej obedom je damski odbor izročil načelnici prospej K o s o v i in nje namestnici gospej Fleischmannovi krasna šopka s trakovi. Načelnik gospod Drelse je prejel povodom 251etnice več brzojavnih in pismenih čestitk.
Shod v kazini Včeraj dopoludne so priredili ljubljanski soc.-dem. shod v kazini. Na shodu so razpravljali o reformi volivnega reda v ljubljanski občinski zastop in o občinskih volitvah. Sprejela se je soglasno resolucija za razširjenje volivne reforme v obč. zastop ljubljanski na doslej brezpravne delavske sloje ter se je mnogo zabavljalo slov. liberalcem, ki »simpatizirajo« z belgijsko revolucijo, doma pa, kjer imajo moč, nočejo o razširjenju volivno pravice nič slišati. O tem in o obč. volitvah je poročal g. Linhart, ki je razpravljal potrebo opozicije, kajti ako bi kdo v obč. svetu zaklical: »Kaj za vraga pa delate s tujim denarjem«, potem bi se v istini ne vedelo, ali je prišel vrag v obč. zastop. Proti sedanji večini v obč. svetu mora veljati brezobzirnost, in kmalu bo ta trdnjava padla. Naprednjaki bodo zmagali pri obč. volitvah, ne vsled tega, ker bi imeli večino, ampak radi tega, ker imajo več sredstev, da terorizirajo ljubljansko ljudstvo, in lagali se bodo, da so zmagali proti vsem trem strankam, dasi je v boju lo soc.-dem. stranka. Zanimiva je bila posebna definicija »liberalca« in »klerikalca«, katero je podal »Narodov« so-trudnik g. Linhart: »Liberalec ta je proti Bogu proti farju, klerikalec z Bogom in s farjem«. G. D a c h s se je na shodu predstavil kot kandidat ter omenjal, da mu »Narod« podtika, da je bil nemškutar, potem klerikalec, in da jo sedaj soc.-dem. Nemca govornik spoštuje in tudi liberalcem so bili dobri pri potresni katastrofi Kar se tiče klerikaistva, je pa on volil z mnogimi delavci krščanskega kandidata proti liberalcem, kar javno pove, in kadar bo treba izbirati med liberalnim in krščanskim kandidatom, volil bo vedno tako, liberalca pa nikdar. Govornik se je nato obširno pečal z obč. gospodarstvom, novim »puklastim« mostom, kritiziral je, daje artilerijska vojašnica tako daleč oddaljena od mesta, s postopanjem liberalnih agitatorjev (Klici »Kadunc, ki je obsojen na 7 mesecev ječe«) in je povedal, da je med liberalnimi agitatorji tudi nekaj postopačev. V ponedeljek bomo liberalcem rekli: Zmagal je vaš denar, zmagal je go-laš ! Shod so je zaključil okolu poludneva.
Razburjenost. Iz Krškega se nam poroča : Včeraj je bilo tu silno veliko ljudstva iz okolice. Župan Romih je razdelil državno podporo. Ljudstvo splošno pravi, da nepravilno. Zaradi tega ogorčenost in razburjenost proti županu. Sreča njegova, da se je pravočasno umaknil; godilo se mu bi bilo slabo. Ljudstvo je napovedalo, da pride prihodnjo nedeljo zopet v Krško.
Abstinenoa itajarskih slovenskih deželnih poslancev. »Stidsteir. Presse« poživlja v uvodnem članku štajarske slovenske deželne poslance, naj za prihodnje zasedanje štajar. dež. zbora opuste abstinenco in naj z vsemi sredstvi, s katerimi morejo razpolagati, preprečijo 14milijonsko posojilo Gradcu. To so dolžni sto riti radi tega, ker iz Gradca prihajajo vse krivice, ki se Slovencem gode. Odločno morajo nastopiti proti tej predlogi, kakeršna je sedaj.
Blejski grad — darilo S posebne strani z Bleda se poroča nekaterim listom, da podari ali je žo podaril g. Adolf Muhr, dosedanji lastnik gradu z jezerom na Bledu, ta grad in jezero novoporočenccma, Njeni cesarski Visokosti nadvojvodinji Elizabeti in njenemu soprogu knezu Otonu "VVindisch-graetzu. Pridržal pa si je zemljišče, na katerem stoji zgodovinski blejski grad. Ali bi ne bilo bolje, da je podaril tudi zemljišče,
ki je potemtakem ie nadalje — židovska po sest? Tako pravi tržaški »Novi List«. Tudi mi mislimo, da bi bilo bolje.
Požar v Moravčah Iz Moravč se nam piše včeraj: Nocoj malo pred polnočjo zbudil nas je glas požarne brambe, ki je klioal ude na pomoč pri pogorišču. Unela se je v Podstrani št. 34 »pri Tinetu« lesena stena v kuhinji in naenkrat bila je vsa lesena hiša v plamenu. Le s silo rešila se je družina iz ognja in sta se pri tem mati in en otrok nevarno opekla. Zgorelo je popol noma vse, vsa c prava in obleka; zgoreli ste tudi 2 svinji in 15 mladih prašičkov. Hitro na pogorišče prihitela požarna bramba rešila je obe, le nekaj sežnjev oddaljeni, s slamo kriti hiši, ki bi bili sicer brezdvomno pogoreli. Sreča, da je bilo jbrez vetra, ker bi bilo sicer, ker je manjkalo vode, vse delo zastonj.
Nesreča. V Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem je 17. t. m. pri postavljanju novih stranskih oltarjev, katere je za tamkajšnjo novo župno cerkev jako okusno izdelal gospod Valentin Subio, podobar v Poljanah, padel tako nesrečno pri njem že dalje časa službujoči Franc Potočnik iz Stare Loke, da jo dva dni pozneje, previden s svetimi zakramenti, v dobi krog 28 let umrl. Prijatelju sotrpinu kličemo: Bodi ti žemljica lahka!
Klavnica v Kranja. Gradnja nove mestne klavnico v Kranju je oddana stav beniku g. Juriju J e n k o t u , ki je na pravil najnižjo ponudbo, za 37 943 K 51 v.
V Ricmanjih je bila včeraj slavnostna sv. masa v staroelovonskem jeziku in obredu.
Deželni zbor istrski. Kakor hočejo vedeti italijanske novine, se istrski deželni zbor skliče v Poreč kot stalno zbirališče deželnega zbora.
Prvi maj. Z raznih krajev se poroča o jako živahnem gibanju za prvi maj. V Gorici prirede socijalni demokratje obhod po mestu. V Ljubljani se je nekaj govorilo o splošni stavki, a spoznali bo takoj, da tu še ni izvedljiva. Glede praznovanja 1. maja v Ljubljani socijalno demokratični odbor še ni objavil svojega sklepa. Čuje se, da vre posebno v Bohinju in da so ondi baje pripravlja stavka radi čudnega postopanja z domačimi delavci.
Stavka v Trstu. O stavki v ladjedelnici »S. Marco« se .poroča: Vsled stavke delavcev v oddelku »Navali«, odslovila je direkcija ladijedelnice »S. Marco« 1200 druzih delavcov za 8 dni z motivacijo, da za te delavce ni dobili dela, ker je njih delo baje odvisno od dili stavkujočih delavcev. Direkcija arsenala je o tej priliki postopala jako brezobzirno, ker se ni, kakor sa kaže, skoraj nič pogajala b Btavkujočimi delavci gleda zahteve istih po zvišanju dnine za 40 stotink. Bati se je, da bo imela stavka težke posledice, ako vodstvo ne ustreže zahtevi delavcev.
Elektrika v Gorici. Z deli za električno razsvetljavo v Gorici prične v kratkem dunajska družba. V ulici Usina postavijo potrebne priprave in zgradbo, od koder pojde električna luč po mestu.
Ljubljanske novice — Wolf v Ljubljani. Mej ljubljanskimi Nemci se govori, da pride 3. maja v Ljubljano govornik Wolf. Ta bi pa bila lepa 1 Človek, ki ga niti lastna stranka več ne mara, naj bi zadoščal ljubljanskim Nemcem! — Vožnja za življenje in smrt. Včeraj se je splašil konj g. Jos. Perdana, ko se je peljal na sprehod. Konj jo od Vodnikovega trga bliskoma dirjal po Mestnem trgu skozi Flo-rijanske ulice. G. Perdan je ohranil čudovito prisotnost duha, ni skočil z voza ampak je na vso moč zaviral konja. Bila je prava pravcata vožnja na življenje in smrt. V Fio-rijanskih ulicah je privozila nasproti elektrika. G. Perdan je potegoval z vso silo konja nazaj in ko je voz trčnil ob električni voz, se ni dogodila druga nesreča, nego, da se je konj poškodoval. — Štrajk zidarjev. »Narod« je trdil, da se danes prične stavka zidarjev. Stavka se ni pričela. Na stavko bo hujskali scc. demokratje, no da bi jo prej organizirali. Nekateri delavci so opustili delo, ker se jim je reklo, da so zanje uprizori splošna stavk- delavstva. Delavci so jako jezni na soc. -.temokracijo, ki se na tak način igra z delavci. — Pročelje u r a u
linske eekve je bilo včeraj zvečer krasno razsvetljeno. Vsa okna so se svetila v neštevilnih lučicah. —■ Aretiran je bil pisar Kap« 1 radi tatvine. — Konji spi a-š i 1 i so se v soboto ponoči kočijažu hotela »pri Maliču« K. Mlinarja. Z omnibusom so dirjal: s kolodvora proti hotelu. Pred »Evropo se je voz s toliko silo zadel ob tir električne železnice, da se je strlo eno kolo. Voznik je padel s kozla in se poškodoval, potniku in slugi Bončarju se pa ni pripetila nikaka nezgoda. — Kolesar povozil je včeraj Jak. Križaja, paznika na Radeckega cesti, v Lingarjevi ulici. Dobil je nekaj poškodb na glavi. — Demoliranje »špehkamre«. Radi poneverjenja aretirana natakarica Anžur je v rotovškem zaporu pobila vse posode in okno. Posebne škode ni in ljubljanske barabe ji bodo hvaležne, da dobe nove posode.
Straien umor v Saležu. O umoru v Saležu ae še poroča podrobneje to le: V ponedeljek zjutraj okoli 9. ure je vstal 541etni vdovec Škrk Ivan ter pride v hišo, kjer je bila sama 251etna sinaha, hišna gospodinja Marija Škrk. Kakor sam Škrk trdi, je vprašal sinaho, da mu da zajutrek, ali ta mu ga ni hotela dati. Naenkrat pograbi veliki nož in jo prične mesariti; sinaha mu je utekla na dvorišče, kjer jo je vnovič vlovil, jo prijel za lasa in jo 28krat z n<žem močno udaril; največja rana je bila zadaj za desnim ušesom skozi goltanec v pljuča in skozi pljuča. Priče ni bilo nobene razun sedemletne Pavli oe županove in dvanajstletnega dečka. Pavlica priteče po očeta rokoč: Tata, pojte gledat, kako nune Frenckov nuno Marijo z velikim nožem udarja in za lase po »borjaču« vlači, in vsakikrat, ko jo udari, kri daleč skoči. Ona pa joče in ga prosi, da naj jo pusti. — Fantič je tekel v prodajal-nico in povedal dogodek prodajalničarki Katri Kocman, katera je hitela po župana. Med potjo sreča morilca, rekoč mu: Janez, kaj sta napravili? — Kar sem mislil, je bil odgovor. Župan Grilanc in Katarina Kocman, ko prideta na lice mesta, sta zagledala vse dvorišče krvavo in uboga žena je ležala na drvih z v zemljo obrnjenim obrazom že mrtva. Mipan je odredil stražo in poslal nekaj mož za morilcem, kateri so ee koj vrnili in povedali, da je morilec skočil v neko jamo blizu vasi, kjer so opazili kamen z nad jame odvaljen. Uro pozneje dospe poročilo iz Zgonika, da jo bil morilec v Zgoniku in da je povedal, da je neveBto ubil ter da je hotel skočiti v jamo, pa da se je premislil in da gre sam k sodniji v Sežano, in je tudi nož tam kazal. Ne dolgo potem so ga orožniki s Proseka prijeli in seboj peljali. Ob 3. uri popoldne je prišla komisija in je dala mrtvo truplo prenesti v mrtvašnico v Zgonik.
Smrt nevarnega blaznika. V goriški bolnišnici jo umrl te dni zblazneli kamnosek France Purič iz sežanskega okraja, katerega so prepeljali v norišnico dne 31. decembra 190). Znorel je vsled ljubosumnosti proti svoji ženi. V tej svoji strasti in blaznosti je v svojem kraju ranil več oseb, predno so ga prepeljali v norišnico. Ta nesrečnež je bil najnevarnejši norec v goriški norišnici. Posrečilo se mu je tudi dvakrat uteči il norišnice; ker je bil jako močan, je z rokami zrušil zid in šel. Pri neki drugi priliki so mu je posrečilo na način divjakov z drgnenjem lesa ob les, da je napravil ogenj in res zažgal svojo slamnico in je tudi hotel zažgati vso norišnico. Pazniki so aoveda pravočasno zapazili njegovo vedenje in so mu preprečili namero.
Mrknenje lune. Jutri mrkne luna po polnoma. Mrk bo trajal od 7'10 min. zvečer pa do 8 35 min. Videlo se boda nekoliko tudi pri nas.
*
* #
Najnovejše od raznih strani P o-
t r e s so imeli zopet 10. t. m. v Šemahi. — A r i s t o k r a t pred porotniki. Pred dunajskimi porotniki je bil obsojen bivši komornik Marian pl. Bogdanovits radi poneverjenja in krid na šest mesecev težke ječe in izgubo plemstva. — Hrvaško gledališko društvo se je ustanovilo v Zagrebu, da podpira nadalnji obstanek hrvaške opere. — Z Reke sc poroča, da je med lekarniškimi farmaceti in lekarnarji doseženo sporazumljenje. — Samomor odvetnika. V Pragi se je vtopil v VI-tavi odvetnik dr. Karol Popper. — Splošna stavka mornarjev in dclavcev v
lukah se prične na Danskem 25. t. m., ako se do tedaj ne ugodi stavkujočim v Kodanju. — Stavka poljskih delavcev v okolici Narui na Laškem postaja vedno resnejša. 8tavkujoči so odpeljali okolu 1000 glav živine.
ljubljanske klobase. Ne daleč od Gorice je umrl mož, kateri je kot vojak pokazal slepo pokorščino. Služil je v Gorici in bil častniški sluga. — Nekega dne mu ukaže stotnik: „Janez, prinesi mi dve ljubljanski klobasi!" — Janez pogleda prestrašen svojega predstojnika in vpraša začudeno: „ljubljanske klobase?" — »Seveda, glej, da se mi pobereš izpred očij!" zagrmi ukaz. Bilo je okolu 9. ure zjutraj. „Pa vroče morajo biti", zakliče stotnik Janezu, ki je hitro dobesedno ubogal. Preteče pol ure, cela ura, poldne, nastopi noč, in Janeza ni še. Stotniku so prihajale vsakovrstne misli v glavo; javi, da Janeza ni, nato so preiskovali in izvedeli, da se je Janez spustil v tek skozi vhodni del mesta in na vprašanje svojih tovarišev odgovoril, da mora prinesti vroče ljubljanske klobase. — Slednjič pride Janez druzega dne ves moker kot miš domov. Zvesti vojak je tekel iz Gorice v Ljubljano in nazaj, da bi vestno izpolnil ukaz predstojnikov. — Janeza so predstojniki od sedaj naprej jako radi imeli. Ali kadar so ga poslali po kranjske klobase, ni šel več v Ljubljano, ampak jih je kupil raje pri prvem mesarju na trgu.
„Fetišizem." V Pragi so aretirali, kot smo že omenili, dijaka tehnika, dvaindvajsetletnega moža, katerega obnašanje je vzbujalo pozornost. Hodil je na izprehod, in kjer je srečal mladega dečka, ga ie prosil, naj mu pusti, da mu osnaži čevlje z žepno rutico. Posebno rad je gledal in snažil lakirane čeveljčke, in če se mu je kateri posebno dopadel, ga je gladil in poljubljal. Vsakega otroka je prosil potem, naj mu pove svojo ime. Tako je imel celo knjigovodstvo. V zapisniku so našli imena 130 otrok, ki so si dali od njepa csnažiti čeveljčke, in 70, ki niso puBtili. Zavedal se je, da to ni prav in zdelo se mu je samemu, da mora biti nekaj nenormalen. Zato je pokupoval psihopatiške knjige in študiral, kje bi dobil popisan svoj slučaj. A ni ga dobil in nadaljeval je sna-ženje čevljev. Zdravniki so ga preiskali in dognali, da ima dušno bolezen Bfetisizem". Njegov „fetiš" so otroški čeveljčki. V blaz-nici mu bodo ti »fetiš« izgnali iz glave.
Vojna moč na morju. Najmočnejša na morju je med vsemi državami Anglija, ki ima 421 vojnih ladij z 1,584 596 tonami potem pride Francija z 289 ladijami in 670 203 tonami, zanjo Rusija s 170 ladijami in 434 875 tonami, njej sledi Nemčija s 193 ladijami in 415 920 tonam'. Severna Amerika ima 100 voinih ladij z 286.292 tonami, Italija 164 z 254 382 tonami, Japan 110 z 224.159 tonami in naša monarhija 58 vojnih ladij z 98 740 tonami. Po preračunu za mornarico za tekoče leto je zopet prva Anglija (637 milij. mark), potem Amerika (323), Rusija (314), Francija (249), Nemčija (208), Japcn (125), Italiji (97) in Avstro-Ogrska (39 milj. mark (
Potovanje v krompirjevi vreči.
V navadni krompirjevi vreči je dospel v Cikago mašinist Mart n J Klansdigger iz Kansas City. Ko so odvezali na kolodvoru vrečo, v kateri je bil on zavezan, so ga našli skoro popolnoma v nezavesti. Ko je prišel toliko k sebi, povedal je novico o zanimivi stavi: S svojimi prijatelji je stavil za 300 dolarjev, da se upa priti iz Kansas Cily v Chicago v navadni krompirjevi vreči in poslan po železnici kot vreča krompirja. Svojo pot je Klansdigger nastopil s samo enim kvartom vode in nekaj kruha. Ko še ni bil jeden dan na potu, se mu je zlila voda in to bi moral kmaiu plačati z življenjem. Prah v vreči in prah, ki je došel od drugih tovorov, bi ga bil kmalu zadušil. Nekje v malem kmečkem trgu so njegov voz premaknili na stranski tir. Po noči je začel padati dež in skozi šprajno se je vreča toliko namočila, da je mogei srkati njeno mokroto in si tako hladiti hudo žejo. Ako bi so to ne bilo zgodilo, bi bil Klansdigger gotovo umrl od žeje.
Časnikarstvo na Japonskem šteje sedaj 500 dnevnikov, smoter in perijod čnih listov. Stavljenje teh listov z japonskimi črkami je jako težko in zamudno, zato na Japonskem vedno več prijateljev pridobiva misel, naj bi se tudi v japonskem časnikarstvu rabile latinske črke.
Izgubljena vojna ladij a Angleško oficijelno se naznanja, da ni nikakega upanja več, da bi se še kedaj dobilo vojno ladijo »Condor«, ki se je pred dvema mesecema izgubila brez sledu v tihem oceanu. Na krovu je bilo 130 pomorščakov in te je sedaj admiraliteta proglasila za mrtve.
Kako se živi v deželi slata. Iz
Klondyke se poroča, da se ondi najdeno zlato tudi" lahko zapravi. Za snaženje čevljev se plača 1 krona, 20 v, brivcu za obriti 2 K 40 v, za kozarec mleka 1 krono 20 v, tri mehko kuhana jajca veljajo ondi 7 kron 20 v, steklenica vina 36 kron, kos ovčjega mesa 7 kron, kdor najame za cel dan voz, mora
platiti 480 kron na dan. Delavska plača znaša 48 kron na dan, kar je pač malo pri toliki draginji.
Stražnika skladatelja ima mestna
policijska straža v Potsdamu. Mož je ugla-sbil tako dobre koračnice, da jih ondotna vojaška godba kaj rada igra. V svojem pro stem času vedno piše nove skladbe.
Posebne vrste naznanilo. Nek podjetni An.eričan je za časa vojske na Kubi ustanovil ondi podjetje, katerega namen je, balzamovati po dobljenih naročilih v boju padlo ameriške častnike in vojake in jih tako »prirejene« prepeljati k sorodnikom. To podjetje C. C. Kiplinger tedaj v angleških listih priobčujo velike inserate, v katerih se pravi, da je svojo podružnico otvo-ril v Kimberleyu ter se ponuja Angležem, da jim proti dobremu plačilu tudi rad ista posla opravlja.
Moderna. Po Pešti se je zadnje tedne postavljala neka S i m 1 i M a r i š k a , katera se je predstavljala za literatko moderne smeri. Ta »literatka" je te dni odvedla 16 letnega sina neke baronice in ga skrila. Baronica je literatko tožila. Policiji se je posrečilo dobiti v pest Simli Mariško. Ma-riška je bila obsojena v 10 dnevni zapor in za 10 let izgnana iz Budimpešte.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 21. aprila. Državno sodišče je razsodilo, da so vsled prepovedi ustanovitve zveze vlakovodij avstrijskih železnic ne kisi zakon.
Budimpešta, 21. aprilu. Lireralno časopisje slavi večino ogrskega državnega zbora, ki je pripoznala zasluge Morica Jokaya in mu določila 8000 K letne častne nagrade iz deželnih sredstev.
London, 21. aprila. V Meksiki je bil potres, ki je trajal 19 sekund.
London, 21. aprila. Burski voditelji so odpotovali iz Pretorije in se bodo mirovna pogajanja pričela zopet v treh tednih. Nekateri, ki ne verujejo, da so burski voditelji v principu pritrdili angleškim predlogom, komentirajo to tako, da so se mirovna pogajanja izjalovila in da se torej sploh ne bodo nadaljevala.
Umrli »o:
18.	aprila. Ivao Kern, sprevodnika sin, 1 dan, Cegnarjeve ulice 12, življenjska slabost.
19.	aprila. Frančiška Pavšek, nadsprevodaika hči, 3Vt leta, Resljeva cesta 25, jetika.
20.	sprla. Edvard Razpotnik, nadučitelja sin, 6 mesecev, Poljanska cesta 43 življenjska slabost.
V bolnišnici:
17. aprila. Jakob Mihelič, mizar, 55 let, srSna hiba. — Lucija Baloh, delavca hči, 9 let, morbilli pneumonia crouposa.
Dunajska borza
dn6 21. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101-80
Skupni državni dolg v srebru.....101-66
Avstrijska zlata renta ......12045
Avstrijska kronska renta 4%.....S9b6
Ogerska zlata renta 4%.......119 95
Ogerska kronska renta 4%......97-65
Avstro- ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1598-—
Kreditne delnice, 160 gld..............673'—
London vista......................240 30
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-321 a
20 mark........................23*44 '
20 frankov (napoleondor) ......	19-07
Italijanski bankovci. . . •.....93 20
a kr. cekini...........11-28
Meteorologldno porodilo.
(fiSina nad morjem 306 2m. t>r»drm zračni tlak 736-One.
1 a	Cm 0; r.-»vaiiin	atinje barometra r mm.	Tompfl-ratura po Celzija	V«tT»Tl	H»t»	si. ► rf <1 0u
19| 9. zveč.		740-1	11-4	sr. sever	jasno	
20	7. zjutr. 2 popol.	741 4 7402	57 191	■ sl. vzh. sr. jvzb.	jasno »	00
201 9. *ve«		710-1	12-9	sr. svzh.	jasno	
21	7. zjult. 2. popol.	740-0 737-2	68 221	sl. jvzh. sr. jjvzh.	jasno ti	0,
Srednja temperatura sobote 12 6", norm.: 10'4° Srednja temperatura nedelje 12'6°, normale: 10-6°.
!Zitn© cene
dnč 19. aprila 1902. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov.
K 9 03	do	9 04
„ 8-90	,	8-91
„ 7.93	„	7-94
7-35	,	7-36
7-16	„	7-17
6-74	,	6-75
6-06	.	6-07 6-21	„	6-22
7-04	„	7-05 7-02	.	703
Piemca za pomlad.....
, „ maj.......
, » jesen.......
Rž za pomlad........
M n maJ..........
„ „ oktober.........
Koruza za maj-jonij......
„ „ oktober........
Oves za pomlad........
„ . oktober........
Na budimpeitanski borsi:
Plenica za april.......K 8 90 do
> > maj.......
oktober......
Rt za april „ „ maj , , oktober Oves za april . . » , maj . . „ „ okltber . Koruza za mai
■ julij •
„ „ oktober
8 90 8 79 7'JO 7" 16
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Plenica banalka...... I
južne žel........
R« . . .......
Ječmen „ r	. . . . ,
„ ob Tisi	.....\
Koruza ogerska, stara......
.	, nova .....
Cinkvaut , stara ....
• » nova .....
Oves srednji........,
Fižol ...........
6 60 6 93
6-66 4 77
4-95
9-10 9 25 7-45 7-20 685 5-75 515
635 7-20 7-75
8 91 8-80 781 7-17
6-M 6-94
5-66 4-78
4 97
do 10-55 , 10 65 , 7-70 , 830 „ 7-75 , 6Gi , 5-20
' 6-70 , 740 , 1076
499 1-1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, d* je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod
Franjo Pintar
posestnik, gostilničar, mesar itd. v Kandiji pri Novem mestu
dnč 19. aprila ob 10. uri zvečer v 63. letu svoje dobe, po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predrazega rajneega bode v ponedeljek, 21. t. m., ob 6. uri popoldne na pokopališču v Novem mestu k večnemu počitku položeno.
Svete maše zadušnice brale se bodo v mnogih cerkvah.
Drazega pokojnega priporočamo v blag spomin in molitev.
K and ija pri Novem mestu, 21. aprila 1902.
Alojzija Pintar, soproga. — Btloi, Fanl, Rudolf Pintar, otroci.
šmvmtv — -i ; • • -	S
Zahvala.
502 1—1
Ob smrti prerano umrlega našega priljubljenega sina, oziroma brata, strica in svaka, gospoda
Radoslava Rovšek-a|
fotografskega pomočnika pri svojem bratu
čegar zemski ostanki so bili včeraj ob 3. uri popoldne iz rojstne hiše prenešeni na tukajšnje pokopališče in položeni k zadnjemu počitku, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo preč. duhovščini, pevovodju nadučitelju g. Tomanu, gospodom pevcem za lepo ganljivo petje, in vsem, ki so se v tako velečastnem in tako zelo obilnem številu udeležili pogreba preljubega rajnkega, dalje vsem onim, ki so bili v bridkih urali nam v pomoč in tolažbo.
Mir njegovi blagi duši in nepozaben spomin.
Gaberje pri Moravčah dnč 21. aprila 1902.
Globoko žalujoči ostali.
j _ venecijanske in španske. Najcenejše ima i^OOH, v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	22 11—8
popolna oprava
za
špecerijsko trgovino
in 1 porfal (vhod) je na prodaj na
Tržaški cesti št. 47 v Ljubljani. 437 3-1
!!„Češeena Kraljica"!!
15 Marijinih pesmi za mešan zbor, solo in orgije, zložil
Ign. Hladnik, op. 45.
Partitura in 4 glasi 3 K, posamezni glas 30 vin., poštnina 10 vin.
1[ gp^i ^u^ii	^
17 Marijinih pesmi za mešan zbor solo in orgije, zložil 423 8-6
Ign. Hladnik, op. 25, drugi natis.
Cena partituri 2 K.
Dobiva se v Jfatolij^i Jju^varni in pri $chwentnerju v Ljubljani ter pri skladatelju v Novem mestu, Dolenjsko.
„Slava Bogu!"
II. zvezek. Cerl^uene pe^mi.
23 Marijinih za meSan r bor, zloži 1»
P. Angelik Hribar in P. Hugolln Sattner.
II. natis 484 6--4
Cona partituri 2 K. vsak glas 30 h, za pošto 20 h več.
Dobiva se pri vratarju frančiškanskega samostana fr. Petru Rešeta v Ljubljani.
Na račun se oddA ped ugodnimi pegoji dobro znana
h!
na Gorenjskem, tik farne cerkve in velike ceste na lepem pn štoru, s hlevom in vrtom. Pripravna je za oženjenega krojača, urarja ali druzega rokodelca.
Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo »Slovenca".	601 3—1
lekarna piccoli
„pri Angelu" 1.2(50-16)
Ljubljana. IDunajska. ©psta
LEKARJA
Piccoli-ja
v Ljubljani.
Dobiva sevlekarnah .
krepža malokrvne, nervozne in slabotne osebel
Pollitrska steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 17 16
alkalična kislina
Td voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
Izvirek: Giesshufol Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varit-. Prospekti zastonj in /muko,
V LJnbjani se dobiva v vseli luk;irn»h. večjih špecerijskih piodajalnicah in trgovinah z jbstvinaiui in. vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v LJubljani.
dvajsetega stoletja 1901 - 2000
i načelno podobo v barvah In Jako
zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor GreftorU Pečjak. «
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več.
lidajateij: Dr. Ev|M Laaf«,
Odgovoru vradnikt lv?*~RaXoveo.
Tisk ,Katoliftk« Tiskarn« v Ljubljani.