Priloga 1/2025 • vol. 68 • SI01−SI110 ISSN 0351-3386 (tiskano / printed) UDK 677 + 687 (05) ANALIZE analize v skladu z svetovno priznanimi standardi analize igrač analize v okviru sodelovanja z raziskovalnimi inštitucijami STORITVE načrtovanje in simulacije tekstilij pletenje na ploskem votkovnem pletilniku vzorčno tkanje na elektronskem žakarskem stroju plemenitenje in nega tekstilij RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST Med osnovnimi dejavnostmi inštituta so izvajanje analiz po veljavnih standardih, reševanje reklamacij, podajanje strokovnih mnenj in ocen. Raziskovalno in razvojno delo poteka v opremljenih laboratorijih na OTGO in vključuje področja tekstilstva, grafične tehnologije in oblikovanja. IZOBRAŽEVANJE Izobraževanje poteka v okviru seminarjev in delavnic, ki jih organiziramo na našem oddelku ali pri naročniku. Program se izvaja glede na zahteve naročnika ali po predhodnem programu. SODELOVANJE Z GOSPODARSTVOM Inštitut sodeluje s slovenskim gospodarstvom v okviru razvojno-raziskovalnih projektov. KONTAKT Časopisni svet/Publishing Council (ISSN: 0351-3386 tiskano, 2350-3696 elektronsko) je Barbara Simončič, predsednica/President Katja Burger Kovič, Univerza v Ljubljani znanstvena revija, ki podaja temeljne in aplikativne znanstvene informacije Manja Kurečič, Univerza v Mariboru v fizikalni, kemijski in tehnološki znanosti, vezani na tekstilno in oblačilno Tatjana Kreže, Univerza v Mariboru tehnologijo, oblikovanje in trženje tekstilij in oblačil. V prilogah so v Gašper Lesjak, Predilnica Litija, d. o. o. slovenskem jeziku objavljeni strokovni članki in prispevki o novostih v Nataša Peršuh, Univerza v Ljubljani tekstilni tehnologiji iz Slovenije in sveta, prispevki s področja oblikovanja Petra Prebil Bašin, Gospodarska zbornica tekstilij in oblačil, informacije o raziskovalnih projektih ipd. Slovenije Melita Rebič, Odeja, d. o. o. Tatjana Rijavec, Univerza v Ljubljani Simona Strnad, Maribor, SI (ISSN: 0351-3386 printed, 2350-3696 online) the scientific Helena Zidarič Kožar, Lisca d. o. o. journal gives fundamental and applied scientific information in the physical, Vera Žlabravec, Predilnica Litija, d. o. o. chemical and engineering sciences related to the textile and clothing industry, design and marketing. In the appendices written in Slovene language, are Glavna in odgovorna urednica/ published technical and short articles about the textile-technology novelties Editor-in-Chief from Slovenia and the world, articles on textile and clothing design, Tatjana Rijavec information about research projects etc. Namestnica glavne in odgovorne urednice/Assistant Editor Tatjana Kreže Področni uredniki/Associate Editors Matejka Bizjak, Katja Burger, Andrej Demšar, Mateja Kos Koklič, Alenka Pavko Čuden, Andreja Rudolf, Barbara Simončič, Dunja Šajn Gorjanc, Sonja Šterman, Brigita Tomšič Izvršna urednica za podatkovne baze/ Executive Editor for Databases Irena Sajovic Dosegljivo na svetovnem spletu/Available Online at https://journals.uni-lj.si/tekstilec Urednica strokovne priloge/Editor of the professional supplement Alenka Pavko Čuden Mednarodni uredniški odbor/ International Editorial Board Matej Bračič, Maribor, SI Inga Dāboliņa, Riga, LT Tekstilec je indeksiran v naslednjih bazah/Tekstilec is indexed in Andrea Ehrmann, Bielefeld, DE Emerging Sources Citation Index – ESCI (by Clarivate Analytics): Petra Forte Tavčer, Ljubljana, SI Journal Impact Factor (JIF) for 2024 = 1 Jelka Geršak, Maribor, SI Journal Citation Indicator (JCI) for 2024 = 0.27 Marija Gorjanc, Ljubljana, SI Category Quartile for 2024: Q3 Lubos Hes, Liberec, CZ Aleš Hladnik, Ljubljana, SI Leiden University‘s Center for Science & Technology Studies: Svjetlana Janjić, Banja Luka, BA Source-Normalized Impact per Paper (SNIP) for 2024 = 0.650 Mateja Kert, Ljubljana, SI SCOPUS/Elsevier: Petra Komarkova, Liberec, CZ Q3, SJR for 2024 = 0.28 Mateja Kos Koklič, Ljubljana, SI Cite Score for 2024 = 1.7 Mirjana Kostić, Beograd, RS H Index for 2024 = 16 Manja Kurečič, Maribor, SI Ei Compendex Boris Mahltig, DE DOAJ Subhankar Maity, Kanpur, IN WTI Frankfurt/TEMA® Technology and Management/TOGA® Textile Małgorzata Matusiak, Łódź , PL Database Ida Nuramdhani, ID World Textiles/EBSCO Information Services Alenka Ojstršek, SI Textile Technology Complete/EBSCO Information Services Željko Penava, Zagreb, HR Textile Technology Index/EBSCO Information Services Tanja Pušić, Zagreb, HR Chemical Abstracts/ACS Ivana Salopek Čubrić, Zagreb, HR ULRICHWEB – global serials directory Snežana Stanković, Beograd, RS LIBRARY OF THE TECHNICAL UNIVERSITY OF LODZ Jovan Stepanović, Leskovac, RS dLIB Antoneta Tomljenović, Zagreb, HR SICRIS: 1A3 (Z, A‘, A1/2); Scopus (d) Ustanovitelja / Founded by • Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije / Association of Slovene Textile Engineers and Technicians • Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo / Chamber of Commerce and Industry of Slovenia – Textiles, Clothing and Leather Processing Association Revijo sofinancirajo / Journal is Financially Supported • Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije / Slovenian Research and Innovation Agency • Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta / University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering • Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo / University of Maribor, Faculty for Mechanical Engineering Sponzor / Sponsor Predilnica Litija, d. o. o. Izdajatelj / Publisher Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta / Revija Tekstilec izhaja šestkrat letno (štirje University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering znanstveni zvezki in dve strokovni prilogi) / Journal Tekstilec appears six times a year (four Revija Tekstilec izhaja pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani / scietific issues and two proffessional supplements) The journal Tekstilec is published by the University of Ljubljana Press Revija je pri Ministrstvu za kulturo vpisana v Naslov uredništva / Editorial Office Address: razvid medijev pod številko 583. Uredništvo Tekstilec, Snežniška 5, SI–1000 Ljubljana Letna naročnina za člane Društev inženirjev in Tel. / Tel.: + 386 1 200 32 00, +386 1 200 32 24 tehnikov tekstilcev je vključena v članarino. Faks / Fax: + 386 1 200 32 70 Letna naročnina za posameznike 38 € za E–pošta / E–mail: revija.tekstilec@ntf.uni-lj.si - študente 22 € Spletni naslov / Internet page: https://journals.uni-lj.si/tekstilec; - za mala podjetja 90 € za velika podjetja 180 € http://www.tekstilec.si/?page_id=266 - za tujino 110 € Lektor za slovenščino / Slovenian Language Editor Milojka Mansoor Cena posamezne številke 10 € Lektor za angleščino / English Language Editor Glen Champagne, Barbara Luštek Preskar Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi revija Tekstilec med proizvode, od katerih se Oblikovanje platnice / Design of the Cover Tanja Nuša Kočevar obračunava DDV po stopnji 5 %. Oblikovanje / Design ENOOKI Kraft, Mitja Knapič s.p. Imetnik računa / Account holder: Tisk / Printed by DEMAT d.o.o. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniska fakulteta, Askerčeva 12, Copyright © 2025 by Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, 1000 Ljubljana, SI-Slovenija Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Transakcijski račun / Bank Account: SI56 01100–6030708186, Banka Slovenije, Noben del revije se ne sme reproducirati brez predhodnega pisnega dovoljenja Slovenska 35, 1000 Ljubljana, SI-Slovenija izdajatelja / No part of this publication may be reproduced without the prior written SWIFT / SWIFT Code: BSLJSI2X permission of the publisher. LETNIK 68 • Priloga SI1 • 2025 • ISSN 0351-3386 (tiskano / printed) UDK 677+687 (05) • ISSN 2350-3696 (elektronska / online) Tekstilec, 2025, vol. 68 (Priloga 1) IZVIRNI ZNANSTVENI SI 5 Lara Može, Urška Stanković Elesini, Barbara Luštek Preskar, ČLANEK Anna Jedrejčič, Tanja Medved Vadbene karte za izvajanje aktivnih odmorov med dolgotrajnim sedenjem Exercise Cards for Taking Active Breaks During Prolonged Sitting RAZSTAVE SI 26 NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI Kristi Komel Bienale tekstilne umetnosti BIEN 2025: Zrak SI 33 Petja Zorec NTFashion DAY v sklopu LJFW – Ljubljanskega tedna mode SI 39 Arijana Gadžijev, Katja Burger Kovič, Marija Jenko, Nastja Sagadin Grmek Niti & kode SI 51 Boris Beja Interpretacije prostorskih spominov. Razstava študentov NTF v Zasavskem muzeju Trbovlje SI 56 Petja Zorec Razstava ČUTi v Mali galeriji Banke Slovenija SI 60 FAKULTETA ZA DIZAJN UNIVERZE NA PRIMORSKEM Damjana Celcar in Jana Mršnik Tekstilna dela Fakultete za dizajn na mednarodnem bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2025 SI 65 Damjana Celcar Modna revija Fakultete za dizajn na ljubljanskem tednu mode – LJFW 2025 NAGRADE SI 69 Katja Burger Kovič Tasja Videmšek – prejemnica Univerzitetne Prešernove nagrade SI 72 Katja Burger Kovič Glavna nagrada v kategoriji Oblikovanje tekstilij na trienalu YTAT SI 74 Damjana Celcar Priznanje Perspektivni 2025 in Daljnogled za diplomantko Fakultete za dizajn Gajo Zadravec Mirjam Leskovšek SI 76 IZOBRAŽEVANJE Poročilo praktičnega usposabljanja študentov tekstilstva Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med študijskima letoma 2021/2022 in 2023/2024 Julija Volmajer Valh in Sonja Šterman SI 79 Strokovna praksa študentov visokošolskega študijskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru od študijskega leta 2021 do leta 2024 Jelka Geršak SI 81 Deseta, jubilejna mednarodna CEEPUS zimska šola DESIGN WEEK 2025 Preteklost v nitkah prihodnosti: Kulturna dediščina kot navdih za inovativno oblikovanje Damjana Celcar SI 90 Tekstilna šola AlpTextyles na Fakulteti za dizajn Damjana Celcar SI 94 Avtentično in trajnostno turistično doživetje na slovenskem podeželju – projekt PUŠ na Fakulteti za dizajn MEHANIZEM NEXTGENERATIONEU IN NAČRT ZA OKREVANJE IN SI 97 PROJEKTI ODPORNOST (NOO) Matejka Bizjak in Klara Kostajnšek Pridobitev nove opreme na Katedri za tekstilno in oblačilno inženirstvo v sklopu projekta ULTRA ERAZMUS+ SI 102 Erasmus+ projekt TexUnite: 3. mednarodno projektno srečanje in 1. diseminacijski dogodek na Katedri za tekstilno in oblačilno inženirstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Nina Čuk SI 105 KONFERENCA Mednarodna konferenca AUTEX 2025 v Dresdnu Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 5–25 SI 5 Lara Može,1 Urška Stanković Elesini,1 Barbara Luštek Preskar,1 Anna Jedrejčič,2 Tanja Medved1 1 Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 UNO Elektronika d. o. o., Dolenja vas 1b, 6224 Senožeče, Slovenija Vadbene karte za izvajanje aktivnih odmorov med dolgotrajnim sedenjem Exercise Cards for Taking Active Breaks During Prolonged Sitting Izvirni znanstveni članek/Original scientific article Received/Prispelo 8–2025 • Accepted/Sprejeto 12–2025 Korespondenčna avtorica/Corresponding author: Prof. dr. Urška Stanković Elesini E-pošta: urska.stankovic@ntf.uni-lj.si ORCID iD: 0000-0003-4280-0615 Izvleček S posledicami dolgotrajnega sedenja se soočajo tako delodajalci kot tudi delavci sami. V članku so podane ugotovitve iz statističnih poročil in znanstvenih raziskav o negativnih vplivih dolgotrajnega sedenja na zdravje delavcev ter posledično pomen vpeljevanja kratkih aktivnih odmorov. Iz ankete, izvedene med zaposlenimi Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je bilo ugotovljeno, da kar 88,3 % anketiranih svoje delo opravlja v sedečem položaju v povprečju 2,9 ure/dan. Kljub temu da je več kot polovica (55,9 %) anketiranih telesno aktivna, pa zaradi sedenja najpogosteje občutijo bolečine v hrbtu, vratu, zapestjih itd. Skupno izvaja- nje aktivnih odmorov na fakulteti ni organizirano, imajo pa zaposleni možnost samostojnega izvajanja le-teh, kar jim glede na rezultate ankete tudi ustreza. Večina sodelujočih (76,0 %) namreč želi izvajati vaje takrat, ko potrebujejo odmor. Čeravno se polovica anketiranih (50 %) zaveda, da bi omenjeno nelagodje (bolečine) zaradi dolgotrajnega sedenja lahko odpravili z izvajanjem aktivnih odmorov, to storijo le redko. Tisti, ki ak- tivne odmore izvajajo individualno (20 % na vsake pol ure, 10 % na vsake 2–3 ure), vaje izvajajo večinoma prosto, brez navodil. Da bi tekom aktivnih odmorov zaposleni izvajali ustrezne vaje, torej tiste, ki preprečujejo negativne posledice dolgotrajnega sedenja, smo v raziskavi razvili vadbene karte za aktivni odmor. Večina respondentov je karte ocenila kot vizualno privlačne (izgled, barvna paleta, izbira tipografije itd.) in uporabne. Tretjina respondentov je zatrdila, da bo vadbene karte zagotovo uporabljala za izvedbo kratkih aktivnih od- morov pri daljšem sedenju med delom, nekaj več kot tretjina pa je bila glede uporabe neopredeljena. Večina respondentov (64,5 %) tudi verjame, da bi pogosta izvedba aktivnih odmorov s pomočjo vadbenih kart pri daljšem sedenju med delom dejansko prispevala k povečanju njihove telesne aktivnosti. Vadbene karte so bile v začetku študijskega leta razdeljene zaposlenim skupaj z informacijo o posledicah dolgotrajnega sede- nja, vendar pa to zagotovo še ne bo dovolj. Za uvedbo kulture rednih aktivnih odmorov bo potrebno nadalj- nje osveščanje zaposlenih, pri čemer so vadbene karte vsekakor dober začetek. Ključne besede: dolgotrajno sedenje, sedentarno vedenje, aktivni odmor, vadbene karte Abstract The consequences of prolonged sitting are faced both by employers and by employees themselves. This paper presents the findings from statistical reports and scientific studies on the negative effects of prolonged sitting on employees’ health and consequently, on the importance of introducing short active breaks. A survey conducted Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. SI 6 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 5–25 among the employees of the Faculty of Natural Sciences and Engineering of the University of Ljubljana revealed that as many as 88.3% of respondents perform their work in a seated position for an average of 2.9 hours per day. Although more than half (55.9%) of the respondents are physically active, they still most frequently experience discomfort caused by sitting, e.g. pain in the back, neck, wrists etc. While no structured group implementation of active breaks is organised at the faculty, employees still have the option to take such breaks independently, which, according to the survey results, suits them well. The majority of respondents (76.0%) prefer performing exercises whenever they feel the need for a break. Even though half of the respondents (50%) are aware that the discomfort (pain) caused by prolonged sitting could be alleviated by taking active breaks, they rarely do so. Those who do take active breaks individually (20% every half hour, 10% every two to three hours) generally perform the exercises freely, without guidance. To ensure that employees perform appropriate exercises during active breaks – especially those that prevent the negative consequences of prolonged sitting – we developed exercise cards as part of the study. Most respondents rated the cards as visually appealing (design, colour palette, typographic choices etc.) and useful. One third of the respondents stated that they would certainly use the exercise cards to take short active breaks during extended periods of sitting at work, while slightly more than one third were undecided. The majority of the respondents (64.5%) also believe that frequent active breaks supported by the exercise cards during long periods of sitting at work would indeed contribute to increasing their physical activity. The exercise cards were distributed to employees at the beginning of the academic year, together with information on the consequences of prolonged sitting; however, this will certainly not be sufficient. To develop a culture of regular active breaks, further awareness-raising among employees will be required, with the exercise cards representing a promising starting point. Keywords: prolonged sitting, sedentary behaviour, active breaks, exercise cards 1 Uvod Hitri tehnološki napredek v zadnjih desetletjih je denje v času budnosti, ki ga zaznamuje nizka poraba preoblikoval ne le naš način življenja, temveč tudi energije (≤ 1,5 MET1) in pri katerem je posameznik v organizacijo dela, delovni čas in tudi delovna mesta. sedečem položaju, se naslanja ali leži [3]. Okolja, v katerih delamo, preživljamo prosti čas ali se Na podlagi statističnih podatkov [4] prebivalci prevažamo, nas pogosto silijo v dolgotrajno sedenje. Slovenije v povprečju presedimo 5 ur/dan v delov- Postajamo pretežno sedeča družba, kar prinaša nove nem tednu in 4 ure/dan med vikendom (sedentarno izzive tako na ravni psihosocialnih obremenitev kot na vedenje). Čas sedenja v delovnem tednu s starostjo področju fizičnega zdravja zaposlenih. Da dolgotrajno upada, pri čemer največ časa (6 ur) presedijo prebi- sedenje postaja v sodobni družbi resen problem, na- valci, stari od 25 do 39 let. Rezultati analize razkri- kazuje tudi število znanstvenih objav, ki se je od leta vajo, da na količino sedenja najbolj vplivajo stopnja 2010 do leta 2020 povečalo za več kot 15-krat [1]. izobrazbe, vrsta zaposlitve in vrsta dela (podobne European Agency for Safety and Health at Work ugotovitve so podane tudi na ravni članic Evropske (v nadaljevanju EU-OSHA) [2] definira dolgotrajno unije v meta-analizi avtorjev Beller et al. [5]). Kot je sedenje (poimenovano tudi kot sedentarno vedenje) kot vedenje, ki traja najmanj dve uri in ima tri pogla- 1 MET (angl. Metabolic Equivalent of Task; slo. pres- vitne lastnosti: nizko porabo energije, sedeči položaj novni ekvivalent), predstavlja energijo, ki jo posa- in obremenitev zaradi omejenega obsega gibanja meznik potrebuje za določeno dejavnost. 1 MET (telesni napor za ohranjanje nepremičnega položaja). predstavlja energijsko porabo (količina porabljenega Nekoliko natančnejša in splošno uporabljena defini- kisika) povprečnega moškega v mirovanju s težo 70 kg cija pa sedentarno vedenja definira kot vsakršno ve- (3,5 ml O2 kg–1 min–1) [44]. Vadbene karte za izvajanje aktivnih odmorov med dolgotrajnim sedenjem SI 7 zapisano v poročilu, se čas sedenja skozi leta raziskav v različnih panogah. Dolgotrajno sedenje (na 64 % linearno povečuje. V letu 2020 je tako čas sedenja v analiziranih delovnih mestih) ter ponavljajoči se gibi povprečju na delovni dan višji za 0,4 ure v primerja- zapestja/prstov ali celotne roke (na 63 % analiziranih vi z letom 2012, medtem ko ob koncih tedna ostaja delovnih mestih) sta v zadnjih letih definirana kot relativno enak. Pri tem ne smemo pozabiti, da je svoj najpogostejša dejavnika tveganja, povezana s ko- »davek« k dolžini časa v sedečem položaju dodala stno-mišičnimi obolenji. Avtorji Daneshmandi et al. tudi epidemija covid, saj se je večina dela odvijala [12] ugotavljajo, da je dolgotrajno sedenje povezano v domačem okolju, v običajno sedečem položaju z izčrpanostjo med delovnim dnem, zmanjšanim pred ekrani računalnikov. In ker imajo podjetja z zadovoljstvom z delom, hipertenzijo in kostno-mi- delom od doma pogosto tudi ekonomske koristi, se šičnimi obolenji v ramenih, spodnjem delu hrbta, je po pričakovanju in potrjeno z rezultati raziskave stegnih in kolenih pisarniških delavcev. V raziskavi EU-OSHA [6] število delovnih mest, na katerih se avtorjev Gao et al. [13] je bilo ugotovljeno, da za delo opravlja od doma v EU, od leta 2019 skoraj delavce, ki v službi večinoma sedijo, velja 16 % višje podvojilo in leta 2024 doseglo 23 % (na Finskem in tveganje za umrljivost ne glede na vzrok (all-cause Nizozemskem celo preko 40 %). Ta delež se razlikuje mortality risk) ter 34 % višje tveganje za umrljivost med panogami, pri čemer najvišji deleži ustrezajo zaradi srčno-žilnih bolezni (cardiovascular disease informacijskim in komunikacijskim dejavnostim risk) v primerjavi z zaposlenimi, ki v službi niso samo (53 %), nekoliko nižji delež pa poklicnim, tehničnim sedeli. V sistematični meta-analizi avtorjev Nasir et in znanstvenim dejavnostim (39 %). al. [14] je bilo ugotovljeno, da je dolgotrajen sedeči Najpogosteje se z dolgotrajnim sedenjem sreču- položaj na delovnem mestu povezan s povečanim jejo pisarniški in administrativni delavci, delavci v tveganjem (od 34 % do 85 %) za težave z duševnim transportni dejavnosti, izvzeti pa niso niti delavci v zdravjem, kot so psihološka stiska, depresija, stres, tekstilni panogi – konfekciji, kjer dolgotrajno sede- globoka žalost, izgorelost, pa tudi tesnoba. nje ob npr. šivalnih strojih močno vpliva na zdravje delavcev (predvsem v primerih, ko delovna mesta 1.2 Aktivni odmor z namenom spodbujanja niso ustrezno ergonomsko urejena) [7‒9]. V raziska- zdravja na delovnem mestu vi avtoric Šajnović et al. [10] je bilo ugotovljeno, Vsakodnevno večurno sedenje mora biti uravnote- da so slovenski tekstilni delavci ogroženi tudi zaradi ženo z ergonomskimi načeli (priljubljen primer so kostno-mišičnih obolenj (bolečine v hrbtu, vratu, aktivne delovne postaje [12]), med katerimi so tudi ramenih ipd.), kar se kaže v višji stopnji bolniškega redni krajši predvsem aktivni odmori, skozi katere staleža, hospitalizacijah in delovni invalidnosti. Kot poskrbimo za ustrezno telesno aktivnost delavcev. predlagajo avtorji študije, bi bilo ta obolenja možno Aktivni odmori ali pogosto imenovani tudi zmanjšati z ergonomsko ureditvijo delovnih mest mikro-odmori so, kot navajajo Fritz et al. [15], in učinkovito reorganizacijo delovnega časa, ki bi načrtovani počitki tekom delovnega časa, ki lajšajo vključevala pogostejše in krajše (aktivne) odmore. utrujenost in fizično nelagodje delavca. Lahko so O učinkovitosti izvajanja razteznih vaj tekom delov- različno dolgi – od nekaj sekund do nekaj minut, nega časa tekstilnih delavcev poroča tudi raziskava vsi pa so namenjeni ohranjanju dobrega počutje avtorjev Ismayenti et al. [11]. delavcev, njihovega zadovoljstva in odnosa do dela. Raziskava avtorjev Fischetti et al. [16] je pokazala, 1.1 Posledice dolgotrajnega sedenja da sta 10-minutni odmor za telesno dejavnost na Dolgotrajno sedenje ima številne negativne posledi- prostem ali z usmerjeno vadbo učinkovita pri izbolj- ce. V raziskavi, ki jo zadnja leta izvaja EU-OSHA [6], šanju selektivne pozornosti in izvršilnih funkcijah se ugotavljajo dejavniki tveganja na delovnih mestih zdravstvenih delavcev. V raziskavi Wayne et al. [13] SI 8 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 5–25 je bilo ugotovljeno, da, če se dolgotrajno sedenje dele, kar nam olajša njihovo razumevanje [20]. prekine vsake 20–30 minut z le nekaj minutnimi V analizi trga, ki smo jo izvedli v sklopu razis- lahkimi aktivnostmi (npr. hojo ali raztezanjem), se kave, smo ugotovili, da vadbenih kart v slovenskem v zelo kratkem času (npr. čez dan) lahko izboljšajo jeziku na slovenskem trgu ni, medtem ko je ponudba ravni glukoze, inzulina, krvnega tlaka in drugih vadbenih kart v tujem jeziku bistveno večja. Večina presnovnih parametrov. Raziskava Chang et al. [17] vadbenih kart je splošnejše narave za fitnes ali jogo, razkriva, da kratki odmori zmanjšajo tveganja za medtem ko kart, ki bi bile usmerjene v vadbo v času razvoj različnih bolezenskih stanj (npr. rak, srčno- aktivnih odmorov, nismo našli. Med najdenimi vad- -žilnih bolezni, bolezni dihal), pri čemer predlagajo benimi kartami smo izbrali pet primerov, navedenih individualizacijo vaj glede na telesno stanje delavca. v nadaljevanju, ki so namenjeni vajam in meditaciji Delovno mesto, na katerem delavci preživijo med delom v sedečem položaju. vsaj tretjino svojega dneva, je primerno okolje za Karte »Desk Yoga Deck« (slika 1A) so bile prvič promocijo zdravja [18]. Aktivne odmore z vključeno izdane leta 2021 preko založništva Chronicle Books telesno aktivnostjo na delovnem mestu lahko izvaja- [21]. Pri celotni izvedbi sta sodelovala ljubitelja joge mo na različne načine, kot so npr. odmori na zraku, Darrin Zeer in Daisy Talleur-Zeer. Ilustracije so sprehodi po prostorih, raba stopnic namesto dvigal bile delo ilustratorke Subin Yang. Leto kasneje je set in izvajanje določenih razteznih vaj. Za slednje ne kart prejel srebrno nagrado na tekmovanju Society potrebujemo dodatnih vadbenih pripomočkov ali za of Illustration 65 v kategoriji produktni dizajn. [22] to namenski prostor, saj lahko za izvajanje vaj upora- Karte so razdeljene v 4 kategorije, in sicer »Chair bimo stol, mizo, zid itd. yoga« oz. joga na stolu, stoječe vaje, meditacija in Strokovnjaki s področja (npr. kineziologi, športni Pranayama in Mudra vaje, ki se osredotočajo na pedagogi, fizioterapevti itd.) priporočajo razdelitev dihanje in gibe rok. Vaje so primerne za pisarniške vaj pri dolgotrajnem sedenju v tri kategorije, in sicer delavce in nimajo starostne omejitve. najprej izvedbo razteznih vaj, krepilnih vaj, nazadnje »Desk workout cards for home and office« (slika pa še izvedbo sprostitvenih vaj, s katerimi globoko 1B) so blagovna znamka vadbenih kart Zinsk, ki jo je zadihamo, se umirimo in ponovno začnemo z delom razvila skupina oblikovalcev pod imenom Upgraded [19]. Aktivni odmor se lahko izvaja individualno ali us [23]. Podjetje je pod omenjeno blagovno znamko skupinsko. Predvsem v prvem primeru je priporo- izdalo več setov kart za telesno dejavnost, pri čemer čljivo, da delavci izvajajo vaje, ki ustrezajo vrsti in je preučevani komplet kart namenjen izrecno raz- obremenitvam pri delu. gibavanju na delovnem mestu. Paket je sestavljen iz 75 kart, opisane vaje pa so razdeljene v dve kategoriji, 1.3 Vadbene karte za izvajanje telesne in sicer kategorija vaj, ki jih izvajamo z lastno telesno aktivnosti težo, ter kategorija vaj, ki so namenjene lajšanju bo- Karte so kombinacija slik, besedil, simbolov ali lečin in sproščanju. številk. Za razliko od mobilnih aplikacij so karte »Animal moves office fitness deck« (slika 1C) enostavne, dostopne, prenosljive, ne zavzamejo ve- so vadbene karte [24], katerih vaje, zasnovane po liko prostora, ne vsebujejo motečih dejavnikov, niso živalskih gibih, sledijo knjigi »Animal moves book« odvisne od internetne povezave in podajajo jasna avtorja Darryla Edwardsa [25]. Set kart vključuje 54 navodila. So medij, ki omogoča fizično interakcijo, kart, namenjenih gibanju, zabavi in igram. Tako 41 saj jih lahko premešamo in razvrščamo na način, ki kart opisuje izvedbo vaj med sedenjem ali stanjem se nam zdi primeren, privlačen, predvsem pa vedno ob mizi, pet kart vsebuje izzive, na zadnjih sedmih nekoliko drugačen. Na kartah so informacije kratke kartah pa so navedene igre. Vaje so namenjene tako in jedrnate ter logično razdeljene na posamezne začetnikom kot tudi tistim bolj izkušenim. Vadbene karte za izvajanje aktivnih odmorov med dolgotrajnim sedenjem SI 9 »The work wellness deck« (slika 1D) so karte, ki jih Set kart »Desk yoga card deck« (slika 1E) [28] je je razvila poslovna svetovalka in mentorica dobrega razvila inštruktorica joge Maria Rojas [29]. Set vsebuje počutja Landre Bickley Eliopoulos, izdala pa založba 106 kart, ki vključujejo vaje, namenjene predvsem Chronicle Books [26]. Set vključuje 60 kart, ki so raz- delavcem v pisarnah, ki se soočajo z dolgotrajnim deljene v tri kategorije, pri čemer je kategorija Refresh sedenjem, pa tudi stresom in duševno izgorelostjo. namenjena duševnemu zdravju (npr. dihalne vaje), Set je razdeljen na šest kategorij, in sicer zavestno kategorija Connect odnosom na delovnem mestu gibanje za lajšanje napetosti in izboljšanje drže, di- (npr. praktične vaje za vzpostavljanje dobrih delovnih halne vaje za umiritev uma, meditacije za ponovno odnosov), kategorija Flow pa fizičnemu sproščanju osredotočenje, kratke vaje za povečanje jasnosti in (tj. gibalne/raztezne vaje za ohranjanje ustrezne teles- ustvarjalnosti, mantre in afirmacije za pozitivno ne drže). Tri ponavljajoče se ilustracije na prvi strani motivacijo. Ilustracije so delo grafične oblikovalke vsake kategorije so delo ilustratorke Gracie Lam [27]. Irene Izquierda [30]. Slika 1: Primeri vadbenih kart: »Desk Yoga Deck« (A) [21], »Desk workout cards for home and office« (B) [23], »Animal moves office fitness deck« (C) [24], »The work wellness deck« (D) [26], »Desk yoga card deck« (E) [28] Namen pričujoče raziskave je bil analizirati sta- podlagi pridobljene ankete in raziskave trga nje aktivnih odmorov med zaposlenimi ter razviti in smo v zadnjem koraku postavili smernice izdelati vadbene karte in s tem spodbujati k rednej- za oblikovanje vadbenih kart. šemu izvajanju aktivnih odmorov zaradi dolgotraj- 2. Proces oblikovanja vadbenih kart je pote- nega sedenja na delovnih mestih. kal v več korakih, ki so podrobneje opisani v poglavju 2.2. 2 Metodologija 3. Analizo izgleda in uporabnost kart smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika Raziskava je bila vodena skozi tri faze, pri čemer so (podrobnejši opis faze je v poglavju 2.3). bili v vsaki fazi določeni delni cilji, ki so pripeljali do končnih rezultatov. 2.1 Preliminarna analiza 1. Preliminarna analiza je bila izvedena v 2.1.1 Anketni vprašalnik o ugotavljanju dnevne treh korakih: v prvem koraku smo med aktivnosti zaposlenih zaposlenimi izvedli anketni vprašalnik o Uporabljena programska oprema in izhodišča dnevni aktivnosti zaposlenih (podrobnejši vprašanj. Anketni vprašalnik o ugotavljanju dnevne opis je v poglavju 2.1.1); v drugem koraku aktivnosti smo izdelali v programu Arnes 1Ka (Cen- smo analizirali slovenski trg vadbenih kart tre for Social Informatics, University of Ljubljana). ter preučili pet izbranih setov tujih vadbenih Vprašanja smo razvili na podlagi rezultatov internega kart (podrobnejši opis v poglavju 2.1.2); na anketnega vprašalnika o zadovoljstvu zaposlenih na SI 10 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 5–25 UL NTF (vsako leto ga izvede fakultetna Komisija za odmore med delovnim časom (1 – vsake pol ure, 2 kakovost in samoevalvacijo UL NTF) in dejstev, da – vsako uro, 3 – vsake 2–3 ure, 4 – redko, 5 – nikoli). ima fakulteta zakupljen termin telovadnice, v kateri Če so zaposleni odgovorili z možnostmi od 1–4, so lahko zaposleni telovadijo enkrat na teden, vendar odgovorili tudi na vprašanje, ali za izbiro vaj v okviru pa te možnosti ne izkoriščajo, da fakulteta nima or- kratkih aktivnih odmorov uporabljajo kakšna navo- ganizirane telovadbe za zaposlene, da fakulteta nima dila, priporočila ipd. Če so odgovorili z možnostjo organiziranih aktivnih odmorov za zaposlene in da 5, pa so podali pisne odgovore na vprašanje, zakaj najverjetneje večina zaposlenih glede na naravo dela, si tekom delovnega časa ne vzamejo čas za kratke le-to opravlja v dolgotrajnem sedečem položaju, za- aktivne odmore. radi katerega se lahko pojavljajo določene telesne ob- Na koncu so zaposleni odgovorili na vprašanje, remenitve. Z anketnim vprašalnikom smo tako želeli ali bi želeli spremeniti delo, delovno mesto ali delov- izvedeti, kako zelo so zaposleni obremenjeni s svojim no okolje. delom glede na zahtevnost dela, ki ga opravljajo, ko- Ciljna skupina. Anketa je bila aktivna od 11.–19. liko časa preživijo v sedečem položaju na delovnem 3. 2025. Ciljni skupini, tj. vsem zaposlenim, je bila mestu ter ali zaradi tega posledično čutijo bolečine v poslana povezava do ankete preko elektronske pošte. posameznih delih telesa. Zanimalo nas je tudi, ali so Anketo je prostovoljno izpolnilo 59 zaposlenih, tj. telesno dejavni med delovnim časom v obliki aktivnih 33,5 % vseh zaposlenih (po pričakovanju je to obi- odmorov oz. po delovnem času. čajni delež zaposlenih, ki se odzove na anketne Anketni vprašalnik je na svoji seji 10. maja 2025 vprašalnike). Med respondenti sta bila enakomerno odobrila Komisija za etičnost v raziskavah UL NTF. zastopana oba spola (50,8 % žensk in 49,2 % mo- Struktura anketnega vprašalnika. V prvem delu ških). 25,4 % respondentov je bilo mlajših od 45 let, vprašalnika so zaposleni s pomočjo 5-stopenjske Li- medtem ko je bila večina (74,6 %) starejših od 45 let. kertove lestvice ocenjevali obremenjenost zaradi dela Statistična analiza. Rezultate ankete smo uredili v (1 – popolnoma neobremenjujoče, 5 – zelo obreme- programu Microsoft Excel, medtem ko smo nekatere njujoče) in zahtevnost njihovega dela (1 – popolnoma podatke s pomočjo Chi-square testa statistično ana- nezahtevno, 5 – izjemno zahtevno). lizirali v programu IBM SPSS Statistics. V nadaljevanju smo vprašalnik razdelili na od- govore glede dela v sedečem oz. stoječem položaju 2.1.2 Analiza trga vadbenih kart za vaje pri dol- na delovnem mestu. V obeh primerih so zaposleni gotrajnem sedenju zapisali povprečno število ur na dan ter vrsto del, V analizi smo se najprej omejili na slovenski trg. ki jih opravljajo v sedečem oz. stoječem položaju. V Pregledali smo spletne trgovine, ki ponujajo vad- primeru sedečega položaja so vpisali tudi morebitne bene karte in ugotovili, da so le-te namenjene posledice, ki jih občutijo zaradi dolgotrajnega dela v predvsem vajam za izvajanje joge (npr. Libristo.si tem položaju. (https://www.libristo.si), Temu (https://www.temu. Anketo smo nadaljevali z vprašanji o pogostosti com), Nakitko.si (https://www.nakitko.si) itd.) ter in vrsti izvajanja telesne aktivnosti v prostem času. da je večina v angleškem jeziku. Izjema so nekatere Pri pogostosti so zaposleni izbirali med odgovori 1 vadbene karte za jogo tujih avtorjev, ki so preve- – pogosto, 2 – občasno, 3 – redko, 4 – nikoli. Če so dene v slovenski jezik in jih dobimo v spletnih odgovorili z možnostjo 1, 2 ali 3, so morali označiti trgovinah, npr. »Joga karte za otroke od 3 do 103 tudi, kolikokrat izvajajo telesno aktivnost (1 – 1–2× na let« v spletni trgovini Food for the mind (https:// mesec, 2 – 1–2× na teden, 3 – 3–4× na teden ali več). foodforthemind-si.com), »Avocado joga karte za Sledila so vprašanja o aktivnem odmoru. Zani- dva in psa« v spletni trgovini Avokado (https:// malo nas je, kako pogosto izvajajo kratke aktivne www.avocado-center.si/), Joga za otroke – kartice Vadbene karte za izvajanje aktivnih odmorov med dolgotrajnim sedenjem SI 11 gibalna abeceda v spletni trgovini Jogaline (https:// značilnosti. Rezultati so podani v poglavju 3.2. www.jogaline.si) itd. Našli pa smo tudi izjemo Po izvedeni anketi o ugotavljanju dnevne aktiv- med kartami, tj. Joga kartice Mali Ganeša (https:// nosti zaposlenih ter po izvedeni analizi setov kart maliganesa.si), ki so delo slovenske avtorice Maje smo postavili smernice za oblikovanje vadbenih Podpečan, ilustrirala pa jih je Urška Kalčič. kart, ki so natančneje opisane v poglavju 3.2. Ker vadbenih kart za izvajanje vaj po dolgotraj- 2.2 Proces dela pri oblikovanju vadbenih kart nem sedenju v slovenskem jeziku nismo našli, smo Proces oblikovanja vadbenih kart je prikazan v pre- poiskali angleške primere v tujih trgovinah. Med glednici 1. Kot je razvidno iz preglednice, smo na najdenimi kartami, ki narekujejo vaje pri dol- podlagi postavljenih smernic začeli z zbiranjem idej gotrajnem sedenju smo za analizo izbrali pet setov, glede vsebine in oblikovanja vadbenih kart za aktivni in sicer karte »Desk Yoga Deck«, »Desk workout odmor. Ilustracije smo oblikovali na poenostavljen cards for home and office«, »Animal moves office način, pri čemer smo uporabili dvodimenzionalni fitness deck«, »The work wellness deck« in »Desk način ilustriranja. Po dokončanem izrisu ilustracij je yoga card deck«, katerih kratek opis smo že podali sledila izbira barvne palete in pisav. Sledila je še do- v poglavju 1.3. ločitev kompozicije med tipografskim in grafičnim V analizi kart smo izpostavili osnovne lastnosti delom, oblikovanje sprednje in hrbtne strani kart, kart (velikost škatle in kart, število kart), elemente, ki prelom in priprava za tisk. V proces je v zadnji fazi so prisotni na kartah (slike, besedilo, simboli ipd.), vključeno tudi oblikovanje podobe škatle, ki smo jo slog ilustracij, barvno paleto ter morebitne druge oblikovali skladno s celostno podobo igralnih kart. Preglednica 1: Proces dela pri izdelavi kart Uporaba strojne / Faza procesa Kratek opis programske opreme Določitev števila kategorij vaj, izbira vaj po kategorijah ter zapis Kategorije in vaje / navodil (v sodelovanju s fizioterapevtko). Zbiranje idej za oblikovanje vadbenih kart na podlagi postavljenih Ideje / smernic. Na podlagi simulacije resničnih človeških gibov izris začetnih skic z Wacom tablica/Adobe Skice ustreznim razmerjem telesne strukture, oblike glave in dolžine rok. Photoshop Oblikovanje končne Računalnik/Adobe Vektorizacija skic in določitev osnovne podobe; oblikovanje vse podobe likov in Photoshop, Adobe Illustrator preostalih likov. dodatnih elementov CC Oblikovanje in prelom Določitev osnovne mreže za prelom kart; izbira pisav in barv ter Računalnik/Adobe InDesign kart določitev kompozicije med tipografskim in grafičnim delom. CC Prilagoditev dimenzij standardne mreže škatle; oblikovanje škatle v Oblikovanje embalaže Adobe Illustrator skladu s celostno podobo kart. 2.3 Anketni vprašalniki o izgledu in (ilustracij, tipologije, barvne palete), razumljivost uporabnosti kart prikazanih vaj in uporabnost kart pri končnih upo- Uporabljena programska oprema in izhodišča rabnikih. Pri postavljanju vprašanj smo izhajali iz vprašanj. Anketni vprašalnik o izgledu in uporab- oblikovanega prototipa. nosti vadbenih kart smo izdelali v programu Arnes Anketni vprašalnik je na svoji seji 10. maja 2025 1Ka (Centre for Social Informatics, University of odobrila Komisija za etičnost v raziskavah UL NTF. Ljubljana). Z anketnim vprašalnikom smo želeli Struktura anketnega vprašalnika. Vprašalnik smo preveriti ustreznost vizualne podobe vadbenih kart razdelili na šest delov. V prvem delu so respondenti SI 12 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 5–25 ocenjevali splošni izgled kart in embalaže na 7-sto- mnenju pogosta izvedba aktivnih odmorov s po- penjski Likertovi lestvici (1 – izgled mi nikakor ni močjo vadbenih kart pri daljšem sedenju med delom všeč, 7 – izgled mi je zelo všeč). V naslednjem delu so povečala njihovo telesno aktivnost (možni odgovori: respondenti ocenjevali razumljivost vaj v vseh treh da, mogoče, ne). kategorijah na 5-stopenjski Likertovi lestvici (1 – se Ciljna skupina. Anketa je bila aktivna od 19.–25. nikakor ne strinjam, 5 – se popolnoma strinjam), pri 3. 2025. Poslana je bila večji ciljni skupini, in sicer čemer so ocenjevali naslednje trditve: »Zapisana na- zaposlenim in študentom na UL NTF. Za večjo vodila za izvedbo vaje so razumljiva.«, »Navodila so ciljno skupino smo se odločili iz dveh razlogov: 1) predolga.«, »Ilustrativni prikaz pripomore k boljše- vadbene karte so prvotno namenjene zaposlenim mu razumevanju izvedbe vaje.«, »Na podlagi ilustra- UL NTF, kasneje pa bomo omogočili dostop do kart tivnega prikaza je tudi brez pisnih navodil mogoče tudi študentom, ki v svojem učnem načrtu nimajo izvesti vajo.« in »Vajo je mogoče izvesti na mojem športne vzgoje; 2) povečati število odgovorov, pri delovnem mestu.« V nadaljevanju so respondenti čemer so vključene tako mlajše kot starejše generaci- na 7-stopenjski Likertovi lestvici ocenili vizualno je respondentov. Ciljni skupini, tj. vsem zaposlenim podobo ilustracij (1 – Ilustracije mi niso privlačne, in študentom, je bila poslana povezava do ankete 7 – Ilustracije so mi zelo privlačne) ter pri vprašanju preko elektronske pošte. Anketo je prostovoljno z več možnimi odgovori označili, kakšni se jim zdijo izpolnilo 138 respondentov. V anketi nismo zbirali liki na ilustracijah (zabavni, profesionalni, realistični demografskih podatkov. ali preprosti). V naslednjem delu vprašalnika smo Statistična analiza. Rezultate anket smo uredili v respondente spraševali o primernosti izbrane barv- programu Microsoft Excel, medtem ko smo podatke ne palete. Štiri trditve (»Barvna paleta kategorij je analizirali v programu IBM SPSS Statistics. dovolj nazorna za razlikovanje kategorij.«, »Barvna paleta je vizualno privlačna.«, »Barve se med seboj 3 Rezultati z razpravo dobro ujemajo.« in »Barve so igrive, vendar sproš- čujoče.«) so respondenti ocenili na 5-stopenjski 3.1 Rezultati ankete o dnevni aktivnosti Likertovi lestvici (1 – se nikakor ne strinjam, 5 – se zaposlenih popolnoma strinjam). Naslednja kategorija odgovo- V anketi nas je zanimalo, ali obstaja povezava med rov se je nanašala na primernost pisav. Štiri trditve zahtevnostjo dela in obremenjenostjo zaposlenih (»Besedilo je ustrezno čitljivo.«, »Kontrast med be- (slika 2). Za preverjanje povezanosti med preuče- sedilom in ozadjem je ustrezen (omogoča nemoteno vanima kategorijama, smo izvedli hi-kvadrat test branje).«, »Izbira pisav se ujema s celostno podobo neodvisnosti. Na podlagi Pearsonovega hi-kvadrat kart.« in »Oblikovna hierarhija med naslovi in be- testa (χ2 = 34,91, p < 0.001) smo zavrnili ničelno sedilom je jasna/ustrezna.«) so respondenti ocenili hipotezo, da sta spremenljivki neodvisni, saj rezul- na 5-stopenjski Likertovi lestvici (1 – se nikakor ne tati kažejo, da obstaja statistično značilna povezava strinjam, 5 – se popolnoma strinjam). V zadnji del med zaznano obremenitvijo na delovnem mestu vprašalnika smo umestili vprašanja o uporabnosti in zaznano zahtevnostjo delovnega mesta, tj. višja kart. Skozi vprašanja z enim možnim odgovorom stopnja zahtevnosti delovnega mesta sovpada z višjo smo želeli izvedeti, ali bi respondenti karte uporabl- zaznano obremenjenostjo zaposlenih. jali za izvedbo kratkih aktivnih odmorov pri daljšem Iz rezultatov smo ugotovili, da 11,7 % zaposlenih sedenju med delom (možni odgovori: da, mogoče, delo opravlja stoje, medtem ko jih večina (88,3 %) ne), na kakšen način bi izvajali aktivne odmore opravlja delo v sedečem položaju. V stoječem po- (možni odgovori: kot timski odmor ali individu- ložaju opravljajo npr. delo v laboratorijih (priprava alno), zanimalo pa nas je tudi, ali bi po njihovem vzorcev, vaje, upravljanje z aparati itd.), delo v drugih Vadbene karte za izvajanje aktivnih odmorov med dolgotrajnim sedenjem SI 13 Slika 2: Zahtevnost dela (A) in obremenjenost zaradi dela (B) zaposlenih prostorih, kjer se izvajajo različne vrste vaj, predava- dejavnosti smo primerjali z rezultati raziskave Euroba- nja, korekture s študenti, pa tudi ostalo tehnično pod- rometra [32], iz katere je razvidno, da je 11,0 % pre- poro ipd. V sedečem položaju najpogosteje izvajajo bivalcev Slovenije redno telesno dejavnih, skoraj redno delo z računalnikom in analitskimi napravami ter os- (pogosto) telesno dejavnih je 41,0 % in redko dejavnih tala dela, ki se izvajajo za pisalno mizo (pregledovanje 23,0 %, medtem ko je popolnomatelesno nedejavnih seminarjev, izpitov, člankov, korekture ipd.), sestanki kar 25,0 %. Iz navedenega sledi,da so zaposleni v naši itd. Delo v stoječem položaju opravljajo v povprečju anketi bolj telesno dejavni kot v povprečju prebivalci 2 uri/dan (x = 2,0 ure/dan, SD = 0,58 ure/dan), med- Slovenije. Pri tem dodajamo, Slika 2: Zahtevnost dela tem ko v sedečem položaju opravljajo delo v pov prečju (A) in obremenjenost zaradi dela (B) zaposlenih da 2,9 ure/dan (x = 2,9 ure/dan, SD = 0,77 ure/dan). 10,2 % anketiranih izvaja telesno aktivnost 1–2 krat na Rezultate izvajanja dela v sedečem položaju smo mesec, 39,0 % od 1–2 krat/teden, medtem ko jih 50,8% primerjali z rezultati raziskave Eurobarometra iz leta izvaja telesno aktivnost od 3–4 krat nateden in več. 2022 [32], iz katere je razvidno, da 19,0 % prebivalcev Kljub dokaj visoki poročani telesni dejavnosti Slovenije preživi v sedečem položaju 2 h 30 min ali izven delovnega časa, pa le 7,5 % anketiranih ne manj, kar 43,0 % jih preživi v sedečem položaju od čuti posledic dela v sedečem položaju. Kar 30,2 % 2 h 31 min do 5 h 30 min, 27 % od 5 h 31 min do 8 h sodelujočih čuti bolečine v hrbtu, 18,1 % bolečine v 30 min, ostali (11,0 %) pa več kot 8 h 30 min. Iz re- vratu, 14,7 % jih ima, predvsem zaradi dela za ra- zultatov je razvidno, da respondenti v naši raziskavi čunalnikom, suhe in pekoče oči, 13,8 % jih občuti v sedečem položaju preživijo približno enako kot bolečine v zapestjih, 12,1 % bolečine v nogah, 11,2 % največji delež slovenskih prebivalcev. sodelujočih pa ima glavobole. Rezultati ankete so pokazali, da anketirani izvajajo Bolečine, ki jih omenjajo anketirani, bi lahko telesno dejavnost v prostem času, in sicer 55,9 % pogos- odpravili s pogostejšimi aktivnimi odmori, ki se med to, 28,8 % občasno in 15,3 % redko. Rezultate telesne zaposlenimi redko izvajajo. Le 1,7 % anketiranih izvaja SI 14 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 5–25 aktivne odmore na vsake pol ure, 20,0 % na vsako uro, in dajejo občutek sodobnosti, za naslove pa na vsaki 2–3 ure pa 10,0 % anketiranih. Zelo redko iz- pisave s serifi. vaja aktivne odmore kar 50,0 % anketiranih, medtem • Pri oblikovanju grafičnih elementov in njih- ko 18,3 % anketiranih aktivnih odmorov ne izvaja. ove kompozicije bo upoštevana doslednost Vaje, ki jih izvajajo tekom aktivnih odmorov, anketi- (postavitev grafičnih elementov, enoten rani delajo prosto, brez navodil, le eden od sodelujočih izbor pisav in enotna barvna shema). jih izvaja po predlogu fizioterapevta. Anketirani, ki Sprednja stran karte bo omogočila hitro seznanitev aktivnih odmorov ne izvajajo, navajajo, da nanje poza- z vajo, zato bodo vključene naslednje informacije: bijo ali si ne vzamejo časa zaradi obilice dela, nekateri ime vaje, enostavna in razumljiva ilustracija, ki bo pa menijo, da aktivnih odmorov ne potrebujejo, saj so prikazovala izvedbo vaje ter zaporedna številka, ki bo dovolj aktivni že v svojem prostem času. služila enostavnemu razvrščanju kartic, pa tudi lažjemu 48,9 % anketiranih ne želi spremeniti svoje delo, iskanju kartic v primeru, ko gre za vnaprej pripravljene delovno mesto ali delovno okolje, medtem ko si programe vaj. Celotna stran bo oblikovana z jasno ostali želijo uravnotežiti delo in počitek, manj časa nakazanimi razdelki, ki bodo omogočili hitro prepo- preživeti za računalnikom ter imeti več aktivnih znavanje vsebine. odmorov, nekateri pa si želijo primernejša delovna Zadnja stran karte bo vključevala podatke za izvajanje sredstva, predvsem po višini nastavljivo mizo pa tudi vaj. V ta namen bodo na zadnjo stran vključene nasled- ergonomski stol. nje informacije: krajši, razumljiv opis vaje (predvidoma oštevilčen po korakih), nasveti o pravilni drži ali izo- 3.2 Rezultati analize izbranih setov vadbenih kart in postavitev smernic za oblikovanje gibanju pogostim napakam, priporočene ponovitve in vadbenih kart za aktivni odmor čas izvajanja vaje. Tudi na zadnji strani kart bo vsebina Rezultati analize petih izbranih setov vadbenih kart oblikovana z jasno nakazanimi razdelki, kar bo omogo- so prikazani v Prilogi 1. Na podlagi pridobljenih re- čalo hitro in intuitivno razumevanje in prepoznavanje zultatov smo nadalje podali smernice za oblikovanje vsebine. vadbenih kart. Embalaža – škatlica za karte je v direktnem stiku s Načrtovanje vsebine in števila vadbenih kart: kartami in jih varuje pred odrgninami in poškodbami. • Izbira ustreznih vaj za izvedbo aktivnih od- Je glaven tržni element in prvi stik z novim uporabni- morov pri dolgotrajnem sedenju ter predlog kom, zato mora biti oblikovana skrbno in premišljeno. krajših vadbenih programov. Embalaža bo enostavne oblike z odpiranjem na vrhu. • Na podlagi števila vaj se določi število vad- Dizajn na embalaži bo sledil oblikovnim elementom benih kart. Dodana bo karta krajših progra- na kartah: pisava, barvna paleta in grafika. Na embalaži mov in karta z informacijami o uporabi bo zapisano ime seta kart, dodana bo ilustracija izbrane vadbenih kart. vaje ter predmetov iz pisarne, ki bodo uporabnika in- • Vadbene karte bodo funkcionalne velikosti formirali o namembnosti kart. Vključen bo krajši opis, (predlog dimenzij 70 × 110 mm). ki uporabnika informira o vsebini/tematiki kart, kot na Splošni vidiki oblikovanja: primer »33 vadbenih kart za gibanje med delom«. • Uporabljen bo sistem razporeditve kart v Na podlagi izdelanih smernic smo oblikovali konč- kategorije, pri čemer bo vsaka kategorija ni prototip vadbenih kart. označena s svojo barvno shemo. • Barvna shema vadbenih kart bo prilagojena 3.3 Oblikovanje prototipa vadbenih kart ciljni skupini (moška in ženska populacija). 3.3.1 Izbira kategorij in vaj • Za daljše besedilo bodo uporabljene večino- Po priporočilu fizioterapevtke smo vaje razdelili v ma linearne pisave, ki so čitljive, preproste tri kategorije: vaje za razteg in krepitev nog, vaje za Vadbene karte za izvajanje aktivnih odmorov med dolgotrajnim sedenjem SI 15 trup, vaje za zgornji del telesa, tj. vrat in roke. Vsaka imajo isti slog postavitve (slika 3A), spreminja se kategorija je vključevala 11 vaj. Navodila za izvedbo jim zgolj barvna paleta, vezana na kategorijo vaj. vaj so bila pripravljena na razumljiv način v največ Na sprednji strani smo znotraj zaobljenega okvirja štirih alinejah. Pri določenih vajah so bile dodane še izpostavili ilustracijo vaje, v širši zgornji rob smo opombe za lažjo izvedbo vaje v primeru, če bi bila za umestili številko karte, v širši spodnji rob pa ime uporabnika prvotna izvedba pretežka. vaje. Na zadnjo stran znotraj zarobljenega okvirja V setu vadbenih kart smo tako načrtovali 33 kart, smo dodali ime vaje in njen opis, v širši zgornji rob dodali pa smo še dve karti, in sicer karto z navodili smo umestili številko karte, v širši spodnji rob pa za uporabo ter karto z navedbo vnaprej pripravljenih število ponovitev in čas izvedbe vaje. Dve dodatni vadbenih programov. karti (sliki 3B in 3C) sledita predvideni postavitvi, le da ne vključujeta ilustracij. Na prvi karti so na eni 3.3.2 Postavitev elementov na kartah strani zapisana navodila glede izvedbe vaj, na drugi Pri postavitvi elementov na kartah smo sledili pa je podana informacija o vsebini paketa. Na drugi smernicam, navedenih v poglavju 3.2. Vse karte karti je podan opis vnaprej pripravljenih sklopov vaj. Slika 3: Sprednja in zadnja stran vadbene karte (A), karte z navodili (B) in karte s priporočenimi programi vaj (C) 3.3.3 Ilustracije Ilustracije (slika 4) so izdelane v enostavnem Pri ilustriranju figur smo upoštevali raznolikost: ploskem slogu ilustriranja, brez uporabe tekstur in osebe ženskega in moškega spola se razlikujejo na senčenja. Raba linijskega risanja ilustracij s krivul- podlagi velikosti telesa, strukture glave, drugačnih jami zagotavlja, da je vsak narisan gib preprost in oblačil, frizur itd. Izrazi na obrazih so nevtralni in razumljiv za izvedbo. Poleg so dorisane še puščice, sproščeni. V večini je likom izrisano celo telo, razen ki omogočajo lažje razumevanje izvedbe vaje in pri kategoriji roke in vrat, kjer je osredotočenost na prikaz poti gibanja. Namišljeni liki brez pretiranih zgornjem delu telesa. podrobnosti omogočajo uporabnikovo osredotočen- Figure so umeščene v prostor, s čimer je upo- je na izvedbo vaje. Z uporabo svetlejših in temnejših rabniku predstavljena možnost izvajanja vaj v vsa- tonov smo izrazili, katera okončina je v ospredju in kdanjem okolju (pisarna, dom). V ta namen smo v katera v ozadju. Liki so v večini narisani s stranskega sivi barvni paleti dodali elemente, kot so stoli, mize, pogleda, zaradi česar so bolj razvidne poteze gibov. stena, računalnik in rastline. SI 16 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 5–25 Slika 4: Raznolikost oseb in elementi v ozadju (stena, stol) 3.3.4 Barvna paleta Izbrana barvna paleta je sestavljena iz 19 barv, kategorija vaj za roke in vrat je označena z zeleno večinoma pastelnih, ki delujejo sproščujoče za oči barvo, ki predstavlja zdravje in vitalnost, medtem ko (slika 5). Za ločevanje treh kategorij smo uporabili je kategorija vaj za trup označena z roza barvo, ki tri različne barve. Kategorija vaj za noge je označena odraža toplino in pomirjujoč občutek [33]. Sivo smo z modro barvo, ki asociira mirnost in sproščenost, uporabili za predmete, prikazane v ozadju. Slika 5: Izbrana barvna paleta 3.3.5 Tipografija Celostno podobo kart zaznamujeta dve pisavi, in vaje v krepki različici in v verzalkah, pisavo Roboto, sicer pisava s serifi Dashiell Bright za naslove ter ki omogoča dobro čitljivost pa za navodila izvedbe linearna pisava Roboto za daljše besedilo (slika 6). vaj ter ponovitve (v tanki in krepki različici). Obe Pisavo Dashiell Bright smo uporabili za zapis imena pisavi smo uporabili tudi pri oblikovanju embalaže. Slika 6: Izbrani pisavi Dashiell Bright in Roboto Vadbene karte za izvajanje aktivnih odmorov med dolgotrajnim sedenjem SI 17 Slika 7: Škatlica za karte (embalaža) 3.3.6 Škatlica za karte Za vizualno podobo škatlice smo uporabili isto pisavo kot na kartah ter isto barvno paleto (slika 7), pri čemer je bila izbrana modra za osnovno barvo škatlice. Na sprednjo stran smo umestili ime vadbe- nih kart in ilustracijo osebe, ki izvaja vajo. Na stranske ploskve smo umestili potrebne logotipe ter zapis o projektu, v sklopu katerega so se karte tudi fizično izdelale in uporabile. Na zadnjo stran smo prav tako umestili ilustracijo osebe, ki izvaja vajo in zapisali, koliko vaj vsebuje posamezna kategorija. Embalaža je oblikovana minimalistično in urejeno. Plašč škatlice je klasične oblike z zgornjim in spodnjim zapiranjem z jezičkom. Načrt plašča smo izvozili s spletne strani Templatemaker [34], kjer je možno določiti dimenzije embalaže ter prilagajati velikosti jezičkov. Plašč je velikosti 113 mm × 72 mm × 20 mm. 3.4 Rezultati ankete o izgledu in uporabnosti kart Izdelani prototip seta kart smo evalvirali s pomočjo Slika 8: Porazdelitev ocen splošnega izgleda seta kart anketnega vprašalnika. Splošni izgled kart in em- po Likertovi lestvici (1 – izgled mi nikakor ni všeč, 7 balaže so respondenti na Likertovi lestvici ocenili z – izgled mi je zelo všeč) (n = 129, Mo = 6, SD = 1,94)) visoko povprečno oceno (x = 5,51). Kot je razvidno s slike 8, je koncentracija odgovorov pri višjih ocenah razumljivost zapisanih navodil za izvedbo vaj v vseh (5, 6 in 7), kar kaže na izrazito pozitivno mnenje treh primerih kart ocenili z visokimi povprečnimi respondentov glede splošnega izgleda seta kart. ocenami (x = 4,55/4,69/4,55), kar kaže na dobro za- Jasnost in razumljivost prikaza in zapisa vaj smo snovane besedilne opise pri vajah. Da ilustrativni pri- ocenili na izbranih kartah iz posamezne kategorije kaz pripomore k boljšemu razumevanju izvedbe vaje, (slika 9). lahko potrdimo z dodeljenimi visokimi povprečnimi Kot je razvidno iz preglednice 2, so respondenti ocenami (x = 4,66/4,75/4,65), kar potrjuje pomembno SI 18 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 5–25 Slika 9: Izbrane karte iz posameznih kategorij, na podlagi katerih je bila podana ocena jasnosti in razumljivosti prikaza vaj »Počep na stolu« (A; modra), »Trikotnik« (B; roza) in »Sklece na mizi« (C; zelena) vlogo ilustrativnih prikazov pri učinkovitem posredo- vaja morda bolj odvisna od specifičnih prostorskih vanju navodil. Glede na nizke povprečne ocene (x = ali tehničnih pogojev. 2,52/2,39/2,34) lahko sklepamo, da so se respondenti Respondenti so nadalje ocenili vizualno podobo večinoma strinjali, da navodila niso predolga, pri treh ilustracij na vadbenih kartah (slika 10) na 7-sto- čemer pa ne smemo zanemariti visoke vrednosti stan- penjski Likertovi lestvici. Vizualno podobo ilustracij dardnih odklonov (SD = 1,52–1,63), ki kažejo, da so so v povprečju ocenili z visoko povprečno oceno bila mnenja respondentov razmeroma raznolika ter (x = 5,89, n = 116) in z najpogostejšo oceno 6 (Mo). da so morda navodila nekateri respondenti doživljali Čeprav so bile ocene pretežno visoke, pa razmeroma drugače kot večina. visok standardni odklon (SD = 1,53) kaže na to, da Na podlagi rezultatov v preglednici 2 lahko so se mnenja med respondenti nekoliko razlikovala zaključimo, da je ilustrativen prikaz brez pisnih na- in vizualna podoba ilustracij ni bila enako privlač- vodil zadosten za izvedbo vaje. Največje strinjanje na vsem respondentom. Iz diagrama na sliki 10 je s to trditvijo je zaznati pri vaji »Sklece na mizi« razvidno, da so respondenti ilustracije najpogosteje (x = 4,41, Mo = 5,0), saj so bile ocene v tem primeru dojeli kot preproste (42,3 %) in zabavne (29,5 %), v tudi najbolj konsistentne (SD = 0,73). Tudi za vaji manjših deležih (14,1 %) pa tudi kot realistične in »Počep na stolu« (x = 3,79, Mo = 4,0) in »Trikotnik« profesionalne. (x = 4,10, Mo = 5,0) so udeleženci podali visoke oce- Ocene primernosti barvne palete vadbenih kart ne in s tem strinjanje s trditvijo, pri čemer pa so bile (slika 11) so v povprečju zelo visoke. Trditve so bile v njihove ocene nekoliko bolj razpršene (SD = 1,11), povprečju ocenjene med 4,31 in 4,52 na 5-stopenjski kar lahko kaže na to, da ilustrativen prikaz pri razu- Likertovi lestvici, pri čemer je bila najpogostejša mevanju vaj ni vedno zadosten. ocena (Mo) pri vseh postavkah 5. Udeleženci so Respondenti so ocenili, da je večino prikazanih barvno paleto ocenili kot dovolj nazorno za razliko- vaj mogoče izvesti na njihovem delovnem mestu, kar vanje kategorij, vizualno privlačno ter barvno uskla- potrjuje visoka povprečna ocena izvedljivosti pri vaji jeno. Barvno paleto so respondenti ocenili tudi kot »Počep na stolu« (x = 4,31, Mo = 5,0). Podobno velja igrivo in sproščujočo. Nizke do zmerne vrednosti za vajo »Trikotnik«, pri kateri pa je bila zaznana ne- standardnih odstopanj kažejo na razmeroma visoko koliko večja variabilnost odgovorov (SD = 1,24), kar konsistentnost odgovorov. lahko nakazuje na razlike v prostorskih ali ergonom- Primernost izbrane pisave (tipografije) na vad- skih pogojih med delovnimi mesti. Najnižja ocena benih kartah so respondenti ocenili z večinoma izvedljivosti je bila podana vaji »Sklece na mizi« visokimi povprečnimi ocenami (slika 12). Čitljivost (x = 3,94, SD = 1,31), kar lahko nakazuje, da je ta besedila je bila ocenjena s povprečno oceno 4,47 Vadbene karte za izvajanje aktivnih odmorov med dolgotrajnim sedenjem SI 19 Preglednica 2: Ocene trditev v sklopu razumljivosti Delež posameznih ocen po Likertovi Kategorija lestvici (1 – se nikakor ne strinjam, 5 – se Trditev n a) kart popolnoma strinjam) x b) SD c) Mo č) 1 2 3 4 5 Modra 130 0,00 0,77 6,15 30,77 62,31 4,55 0,42 5,00 Zapisana navodila za Zelena 124 0,00 0,00 2,42 26,61 70,97 4,69 0,27 5,00 izvedbo vaje so razumljiva. Roza 121 0,00 0,00 6,61 32,23 61,16 4,55 0,38 5,00 Modra 129 27,13 24,03 24,03 19,38 5,43 2,52 1,52 1,00 Navodila so predolga. Zelena 125 31,20 28,80 15,20 19,20 5,60 2,39 1,60 1,00 Roza 121 33,06 28,93 16,53 14,05 7,44 2,34 1,63 1,00 Ilustrativni prikaz pripomore Modra 129 1,55 0,00 6,98 13,95 77,52 4,66 0,55 5,00 k boljšemu razumevanju Zelena 124 0,81 0,00 4,03 13,71 81,45 4,75 0,37 5,00 izvedbe vaje. Roza 121 0,83 0,83 8,26 12,40 77,69 4,65 0,55 5,00 Na podlagi ilustrativnega Modra 130 1,54 12,31 21,54 34,62 30,00 3,79 1,11 4,00 prikaza je tudi brez pisnih Zelena 124 0,81 2,42 12,10 24,19 60,48 4,41 0,73 5,00 navodil mogoče izvesti vajo. Roza 121 3,31 4,13 18,18 28,10 46,28 4,10 1,11 5,00 Modra 130 1,54 5,38 12,31 22,31 58,46 4,31 0,97 5,00 Vajo je mogoče izvesti na Zelena 124 4,03 6,45 25,00 20,97 43,55 3,94 1,31 5,00 mojem delovnem mestu. Roza 122 0,82 10,66 19,67 14,75 54,10 4,11 1,24 5,00 a) število respondentov, b) aritmetična sredina ocen, c) standardna deviacija, č) najpogosteje izbrana ocena (SD = 0,49), kar kaže na jasnost tipografije ter pri- kart, pri čemer pa bi jih morali dodatno informirati merno velikost in razmerja črk. Relativno nizko in motivirati, da bi se dokončno odločili za redno standardno odstopanje odraža konsistentno mnenje uporabo. 16,5 % respondentov vadbenih kart ne bi respondentov. Kontrast med besedilom in ozadjem uporabljali. Razlogi so lahko povezani z osebnimi je bil ocenjen z najvišjo povprečno oceno (4,66, SD = preferencami, delovnim okoljem ali pomanjkanjem 0,38), ocene med respondenti pa so bile precej enot- interesa za tovrstne aktivnosti. ne. Ujemanje izbire pisav s celostno podobo kart 76,0 % tistih, ki bi karte zagotovo ali mogoče je bilo ocenjeno z nekoliko nižjo povprečno oceno uporabili za izvedbo aktivnih odmorov (n = 100), bi (x = 4,18, SD = 1,10), pri čemer so bile tudi posa- odmore raje izvajali individualno, ko bi potrebovali mezne ocene bolj razpršene. Omenjeno je bilo odmor, medtem ko bi jih 21,0 % vaje raje izvajalo v pričakovano, saj gre za bolj subjektivno oceno, ki sklopu timskega odmora. Majhen delež responden- je povezana z estetskimi preferencami posamezni- tov (3,0 %) pa bi vaje izvajalo individualno in v timu. kov in smiselno skladnostjo vizualnih elementov. Večina respondentov (64,5 %, n = 121) verjame, Povprečna ocena oblikovne hierarhije med naslovi da bi pogosta izvedba aktivnih odmorov s pomočjo in besedilom je visoka (x = 4,53, SD = 0,55), kar vadbenih kart pri daljšem sedenju med delom de- pomeni, da so respondenti prepoznali strukturo in jansko prispevala k povečanju njihove telesne aktiv- razlikovali med posameznimi besedilnimi elementi, nosti. 28,9 % respondentov sicer ni povsem prepri- kot so naslov, podnaslov, osnovno besedilo. čanih, vendar možnost povečanja telesne aktivnosti Približno tretjina respondentov (40,5 % od n ne izključujejo. Pri tej skupini obstaja potencial, da = 121) bi vadbene karte zagotovo uporabljala za bi se ob ustrezni predstavitvi ali pozitivni izkušnji izvedbo kratkih aktivnih odmorov pri daljšem tudi sami pogosteje odločili za aktivne odmore. Le sedenju med delom. Največ respondentov (43 %) manjši delež (6,6 %) vprašanih meni, da aktivni od- se je odločilo za odgovor »mogoče«. Ta skupina je mori ne bi vplivali na njihovo telesno aktivnost. ključna, saj kaže na odprtost za uporabo vadbenih SI 20 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 5–25 Slika 10: Ilustracije treh vadbenih kart (levo) in dojemanje ilustracij s strani respondentov (desno) (n = 220) Slika 11: Primernost barvne palete 3.5 Končni izdelek Prototip vadbenih karte smo po pridobljenih rezul- obojestranska mat plastifikacija, zaobljeni robovi. tatih ankete o izgledu in uporabi vadbenih kart ob- Tisk in dodelava škatlice za karte: gramatura mat likovali v končno obliko ter jih pripravili za tisk. Pri premazanega papirja 250 g/m², enostranski digitalni izbiri materiala smo upoštevali trpežnost, občutek tisk, končni izsek plašča in lepljenje. pri rokovanju, videz in funkcionalnost. Končni izgled seta kart in škatlice je prikazan na Tisk in dodelava kart: gramatura mat premaza- sliki 13. nega papirja 300 g/m², obojestranski digitalni tisk, Vadbene karte za izvajanje aktivnih odmorov med dolgotrajnim sedenjem SI 21 Slika 12: Primernost izbranih pisav (tipografija) Slika 13: Set vadbenih kart za Aktiven odmor med dolgotrajnim sedenjem (foto: Lidija Svetek) SI 22 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 5–25 4 Zaključki njihovi večji telesni aktivnosti tudi med delom. Pri tem bi zaposleni aktivne odmore najpogosteje izvajali Rezultati raziskave potrjujejo, da dolgotrajno sedenje individualno ter si s tem sami odrejali čas, ki bi bil pomembno vpliva na počutje zaposlenih, ter poudar- primeren za njihove odmore. jajo potrebo po uvajanju kratkih, strukturiranih aktiv- Rezultati potrjujejo, da imajo vadbene karte velik nih odmorov. Rezultati ankete o ugotavljanju dnevne potencial za zmanjševanje negativnih učinkov dol- aktivnosti zaposlenih so pokazali statistično gotrajnega sedenja ter spodbujanje zdravih gibalnih značilno povezavo med zahtevnostjo delovnega mes- navad v delovnem okolju. Izdelane končne vadbene ta in zaznano obremenjenostjo sodelujočih, kar karte predstavljajo učinkovit pripomoček, ki bi ga bilo pomeni, da večja zahtevnost dela sovpada z višjo smotrno vključiti v širši program promocije zdravja stopnjo obremenitve. Čeprav je večina sodelujočih na delovnem mestu. Raziskavo bi bilo smiselno poročala o redni telesni aktivnosti v prostem času, nadgraditi z dolgoročno evalvacijo učinkov uporabe pa se še vedno velik delež le-teh med delom sooča z vadbenih kart, pogostost izvajanja vaj v realnih de- bolečinami v hrbtu, vratu ali zgornjih okončinah. lovnih okoljih ter vpliv izvedenih aktivnih odmorov z Analiza trenutnega stanja je pokazala tudi, da an- vadbenimi kartami na produktivnost in zadovoljstvo ketirani redko izvajajo aktivne odmore. Najpogostejši zaposlenih ne le na naši fakulteti, temveč tudi širše. razlogi so predvsem pomanjkanje časa, motivacija, pa tudi preobremenjenost z delom, kar ima za posledico Zahvala: Zahvaljujemo se zaposlenim na Naravo- dolgotrajno sedenje. Prav zato je ideja o oblikovanje slovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani za njihov kratkih, vizualno jasnih in hitro izvedljivih navodil v odziv pri izvedbi anket. obliki vadbenih kart zanimiva, saj zaposlenim omo- Raziskava je bila izvedena kot del pilotnega projekta goča, da gibanje hitro in enostavno vključijo v svoj Digitalna in zelena prenova VSŠP: študija primera, ki delovni dan. poteka v sklopu projekta ULTRA, ki ga sofinancirata Na podlagi analize obstoječih setov vadbenih Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, kart smo oblikovali smernice za razvoj lastnega seta znanost in inovacije, ter Evropska unija – NextGene- vadbenih kart za aktivne odmore. Te zagotavljajo rationEU. jasno strukturirano, vizualno enotno in funkcionalno zasnovo. Set vadbenih kart temelji na treh kategori- Izjava o dostopnosti podatkov: Podatki, ki podpi- jah vaj (noge, trup, zgornji del telesa), vsebuje nabor rajo ugotovitve raziskave, so od 9. 12. 2025 prosto ilustriranih vaj, navodila ter vnaprej pripravljene dostopni v Repozitoriju Univerze v Ljubljani (RUL) programe. Poseben poudarek je bil namenjen vizualni s trajnim identifikatorjem (PID) 20.500.12556/RUL- preprostosti, razumljivim opisom, raznolikosti ilu- 176689 [35]. striranih likov, premišljenemu barvnemu označevan- ju kategorij in tipografiji, ki omogoča dobro čitljivost. Viri Evalvacija prototipa seta vadbenih kart je pokaza- la pozitiven odziv respondentov. Splošni izgled kart 1. FANG, H., JING, Y., CHEN, J., WU, Y., WAN, so ocenili kot zelo dober, visoko oceno pa sta prejeli Y. Recent trends in sedentary time: A systematic tudi jasnost in razumljivost navodil ter ilustracij. literature review. Healthcare, 2021, 9(8), 1–19. Ilustracije so bile prepoznane kot preproste, privlačne doi: 10.3390/healthcare9080969. in dovolj informativne za izvedbo vaj, barvna paleta 2. PEEREBOOM, K., DE LANGEN, N. Dolgotrajno pa kot usklajena in učinkovita pri ločevanju kategorij. sedeče delo z omejenim obsegom gibanja. Učinki Večina respondentov je menila, da bi redna uporaba na zdravje in nasveti o dobri praks. Luxembourg : kart v obliki aktivnih odmorov lahko prispevala k Urad za publikacije Evropske unije, 2021. Vadbene karte za izvajanje aktivnih odmorov med dolgotrajnim sedenjem SI 23 3. TREMBLAY, M.S., AUBERT, S., BARNES, 11. ISMAYENTI, L., SUWANDONO, A., MAHER J.D., SAUNDERS, T.J., CARSON, V., LATIM- DENNY, H., WIDJANARKO, B. Reduction of ER-CHEUNG, A.E., CHASTIN, S.F., ALTEN- Fatigue and Musculoskeletal Complaints in Gar- BURG, T.M., CHINAPAW, M.J. Sedentary ment Sewing Operator through a Combination behavior research network (SBRN) – terminol- of Stretching Brain Gym® and Touch for Health. ogy consensus project process and outcome. International Journal of Environmental Research International journal of behavioral nutrition and and Public Health, 18(17), 8931, 1–14. doi: physical activity, 2017, 14(1), 1–17. doi: 10.1186/ 10.3390/ijerph18178931. s12966-017-0525-8. 12. DANESHMANDI, H., CHOOBINEH, A., 4. ZALETEL, M., VARDIČ, D., HLADNIK, M. GHAEM, H., KARIMI, M. Adverse Effects of Zdravstveni statistični letopis 2023. Ljubljana : Prolonged Sitting Behavior on the General Health Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2025. of Office Workers. Journal of lifestyle medicine, 5. BELLER, J., GRAßHOFF, J., SAFIEDDINE, B. 2017, 7(2), 69–75. doi. 10.15280/jlm.2017.7.2.69. Differential trends in prolonged sitting time in 13. GAO, W., SANNA, M., CHEN, Y.H., TSAI, M.K., Europe: a multilevel analysis of European Eu- WEN, C.P. Occupational sitting time, leisure robarometer data from 2013 to 2022. Journal of physical activity, and all-cause and cardiovascu- Public Health, 2025, 33(5), 943–951. doi: 10.1007/ lar disease mortality. JAMA network open, 2024, s10389-023-02090-1. 7(1), e2350680, doi: 10.1001/jamanetworko- 6. CARDÁS, T. First findings of the Fourth Europe- pen.2023.50680. an Survey of Enterprises on New and Emerging 14. NASIR, H., DUCLOS, M., BAGHERI, R., COLE, Risks (Esener 2024). European Agency for Safety A., BAKER, J. S., THIVEL, D., DUTHEIL, F. Im- and Health at Work, 2025. pact of occupational sedentary behavior on men- 7. AVCIBAŞI, İ. M., DİNDAR, İ. Relationship tal health: A systematic review and meta-analysis. between working posture and work injuries in PLoS One, 2025, 20(8), e0328678, 1–22. doi: a clothing factory workers in Edirne. Karaelmas 10.1371/journal.pone.0328678. Journal of Occupational Health and Safety, 2022, 15. FRITZ, C., ELLIS, A.M., DEMSKY, C. A., LIN, 2, 87–96. doi: 10.33720/kisgd.945387. B. C., GUROS, F. Embracing work breaks: 8. OPOKU, M., BAIDEN, S., ABOAGYE- Recovering from work stress. Organizational WAA-NTIRI, J. Garment Production Processes Dynamics, 2013, 42(4), 274–280. doi: 10.1016/j. and their Health Challenges: A Case of Tailors orgdyn.2013.07.005. and Dressmakers in the Small-Scale Clothing 16. FISCHETTI, F., PEPE, I., GRECO, G., RANIERI, Industries in Sunyani Municipality. Journal of M., POLI, L., CATALDI, S., VIMERCATI, L. Health, Medicine and Nursing, 2024, 72–81. doi: Ten-minute physical activity breaks improve 10.7176/JHMN/113-08. attention and executive functions in healthcare 9. İMAMOĞLU, G., BESTEM, E. Ergonomic Risk workers. Journal of Functional Morphology and Analysis of Working Postures for a Textile Facto- Kinesiology, 2024, 9(2)102, 1–13. doi: 10.3390/ ry Worker. Journal of advanced research in natural jfmk9020102. and applied sciences, 2024, 10(3), 761–770. doi: 17. CHANG, Q., ZHU, Y., LUI, Z., CHENG, J., 10.28979/jarnas.1502292. LIANG, H., LIN, F., LI, D., PENG, J., PAN, P., 10. ŠAJNOVIĆ, U., MARGAN, A., PETKOVSKA, ZHANG, Y. Replacement of sedentary behavior V., DODIČ FIKFAK, M. Analiza zdravstvenega with various physical activities and the risk of stanja tekstilnih delavcev. Univerzitetni klinični all-cause and cause-specific mortality. BMC center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino Medicine, 2024, 22(1), 385, 1–14. doi: 10.1186/ dela, prometa in športa, Ljubljana, 2021. s12916-024-03599-2. SI 24 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 5–25 18. ISPAH’s eight investments that work for phys- https://www.chroniclebooks.com/products/the- ical activity. 2020. [accessible from a distance]. work-wellness-deck. International Society for Physical Activity and 27. LAM, G. Gracia Lam. The Loud Cloud. [accessi- Health [accessed 23. 1. 2025]. Available on World ble from a distance]. The Loud Cloud [accessed Wide Web: https://ispah.org/wp-content/up- 22. 4. 2025]. Available on World Wide Web: loads/2020/11/English-Eight-Investments-That- https://www.gracialam.com/info. Work-FINAL.pdf. 28. Desk Yoga Card Deck for Work and Home Offic- 19. PUSTIVŠEK, S. Telesna dejavnost na delovnem es. [accessible from a distance]. The Yoga Tool Kit mestu - kdaj bo praksa dohitela teorijo, 2017. [accessed 20. 11. 2025]. Available on World Wide [accessible from a distance]. Kineziolog, 30. 5. Web: https://theyogatoolkit.com/. 2017 [accessed 13. 12. 2024]. Available on World 29. ROJAS, M. Yoga tools for everyday life. [acces- Wide Web: https://www.kineziolog.si/telesna-de- sible from a distance]. [accessed 20. 11. 2025]. javnost-na-delovnem-mestu-kdaj-bo-praksa-do- Available on World Wide Web: https://www. hitela-teorijo/. yogimaria.com/. 20. KELLET, N. What are card decks & why have cards 30. Holistic atelier. [accessible from a distance]. Ho- become a popular medium, 2024. [accessible from listic atelier [accessed 20. 11. 2025]. Available on a distance]. Deckible.com, 16. 9. 2024 [accessed 13. World Wide Web: https://www.holisticatelier.co/ 12. 2024]. Available on World Wide Web: https:// about. cards.deckible.com/what-are-card-decks-why- 31. The Work Wellness Deck. [accessible from a have-cards-become-a-popular-medium/. distance]. Free People Movement [accessed 20. 21. Desk Yoga Deck, Chronicle books, 2024. [acces- 11. 2025]. Available on World Wide Web: https:// sible from a distance]. Subin Yang Illustration www.freepeople.com/fpmovement/shop/the- [accessed 20. 11. 2025]. Available on World Wide work-wellness-deck/. Web: https://subinyang.cargo.site/Chronicle- 32. Sport and physical activity. Special Eurobarometer Books-Desk-Yoga-Deck. 525. 2022. [accessible from a distance]. European 22. Illustrators 65. Surface-Product Design, 2022. Commission [accessed 18. 11. 2025]. Available [accessible from a distance]. The Society of Illus- on World Wide Web: https://europa.eu/euroba- trators [accessed 1. 2. 2025]. Available on World rometer/surveys/detail/2668. Wide Web: https://societyillustrators.org/illustra- 33. BISTRICER, R. Color psychology: how to use tors-65/desk-yoga-deck/. it in your next design project, 2024. [accessible 23. Zinsk, Upgraded Us. [accessible from a distance]. from a distance]. Wixel, 16. 4. 2024 [accessed 5. Upgraded Us [accessed 1. 2. 2025]. Available 4. 2025]. Available on World Wide Web: https:// on World Wide Web: https://upgradedus.com/ www.wix.com/wixel/resources/color-psychology. zinsk/. 34. Card Box. [accessible from a distance]. Template- 24. EDWARDS, D. Why Workout When You Can maker [accessed 6. 4. 2025]. Available on World Playout? [accessible from a distance]. Primal Wide Web: https://www.templatemaker.nl/en/ Play [accessed 1. 2. 2025]. Available on World cardbox/. Wide Web: https://www.primalplay.com/. 35. MOŽE, L., LUŠTEK PRESKAR, B., JEDREJČIČ, 25. EDWARDS, D. Animal Moves: How to move A., STANKOVIĆ ELESINI, U., MEDVED, T. like an animal to get you leaner, fitter, stronger Exercise cards for taking active breaks during and healthier for life. 2018, Explorer Publishing, prolonged sitting : research data underlying the Dubai. article. Repository of the University of Ljubljana, 26. The Work Wellness Deck, 2021. [accessible from 9 December 2025. Available on World Wide a distance]. Cronicle Books, 31. 8. 2021 [accessed Web: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. 25. 3. 2025]. Available on World Wide Web: php?id=176689&lang=slv. Vadbene karte za izvajanje aktivnih odmorov med dolgotrajnim sedenjem SI 25 Priloga 1: Rezultati analize petih setov vadbenih kart Karakteristike Seti kart setov kart Desk yoga deck [21] Desk workout cards for home Animal moves office fitness The work wellness deck [26] Desk yoga card deck [28] and office [23] deck [24] Slog ilustracij Prostoročno risanje brez Osebe so ilustrirane digitalno Slog ilustriranja so čiste Slog oblikovanja ilustracij daje Ilustracije so vektorske striktno ravnih linij z drznimi in v vektorski obliki; ponekod linije in preprosto senčenje s občutek elegantnosti. in izrisane digitalno na barvitimi oblikami. so upodobljene sence; slog poudarkom na funkcionalnosti Ilustracije so narejene deloma dvodimenzionalen ploski ilustracije je enostaven. in prikazu pravilne izvedbe vaje. ročno in deloma digitalno z način. Liki delujejo sproščeno, vključenostjo tekstur. enostavno in umirjeno. Elementi kart Na prvi strani kart je ilustracija, Na prvi strani karte je ilustracija, Vsi pomembni podatki so Na sprednji strani karte je Poleg ilustrirane demonstracije ki prikazuje izvedbo vaje, ki prikazuje izvedbo vaje; na sprednji strani karte. V ilustracija in ime kategorije, vaje v belem okvirju so dodani dodani pa so tudi elementi iz zahtevnejše vaje so izrisane zgornjem delu (obarvan na zadnji strani pa je podan tudi ime vaje, ime kategorije, čas delovnega okolja (na primer v več korakih. Nad ilustracijo pravokotnik) sta zapisana ime opis vaje. Okolje in vsakdanji izvedbe in v desnem zgornjem rastlina, luč, miza, stol ipd.). Na je ime vaje, število vdihov, vaje ter čas izvedbe glede na predmeti so kot elementi kotu tudi oznaka težavnosti. vrhu zadnje strani je navedba ponovitev ter čas izvedbe, na težavnost. Pod temi podatki prikazani s selektivnimi Vključeni so določeni simboli, imena kategorije, pod njo dnu pa je zapisan del telesa, na sta na belem ozadju ilustracija vizualnimi informacijami. na primer luna in sonce, ki sta so navedena navodila za katerega se vaja osredotoča. upodobitve vaje ter navodilo za oblikovana linijsko. izvajanja vaje, na karte pa je Zadnja stran vključuje manjšo izvedbo. dodan kratek motivacijski citat. različico ilustracije, ime vaje in Besedilo je včasih humorno, čas trajanja izvedbe. Dodano je včasih pa pozitivno naravnano. tudi besedilo poteka vaje. Barvna paleta Barvna paleta je zelo raznolika Barvna paleta ločuje kategorije. Kategoriji sta označeni z Za tri kategorije so izdelane Barve šestih kategorij so vidne in variira na kategorijo. Prva kategorija je turkizne zelenim ali temno modrim namenske ilustracije (te so v ozadju likov in variirajo med barve, druga pa oranžne. pravokotnikom, medtem ko umeščene na prvo stran) v treh hladnimi in toplimi toni. Elementi so usklajeni z barvo so ostali elementi in škatlica v različnih barvnih paletah. kategorije. različnih barvah. Dodatni Dodan je krajši priročnik z Dodane so tri karte, na katerih Dodane so karte z izzivi in Karte se po svoji vsebini Zraven je manjše leseno stojalo elementi napotki za izvajanje vaj. so zapisane priporočljive vadbe igrami. nekoliko razlikujejo od ostalih, za karte. za raztezanje, vadbene rutine saj vključujejo vaje, namenjene glede na del telesa in predlog mentalnemu zdravju ter dobrim 5-minutne vadbe. delovnim odnosom. Velikost kartic 88 mm × 63 mm 88 mm × 63 mm 156 mm × 102 mm 80 mm × 110 mm Število kartic 52 75 54 60 106 Velikost škatle 103 mm × 40 mm × 158 mm 95 mm × 76 mm × 36 mm Ni podatka. 160 mm × 40 mm × 103 mm Ni podatka. SI 26 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 26–32 Bienale tekstilne umetnosti BIEN 2025: Zrak Študenti Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Umetniški vodji in mentorici: doc. mag. Arijana so se s skupinskimi in samostojnimi razstavami Gadžijev, asist. Kristi Komel predstavili na BIEN 2025. Svoja dela so razstavljali na Strokovna sodelavka: Nina Glavič različnih lokacijah v šestih od osmih mest, kjer se je Študenti 1. letnika dodiplomskega študija odvijal bienalski program. Skozi raznolike tekstilne Oblikovanja tekstilij in oblačil: Malu Adžija, An- tehnike so študenti skupaj z mentorji, strokovnimi drej Alagjozovski, Evelin Bajc, Ema Barbič, Gaja mentorji in strokovnimi sodelavci razvijali projekte, Bassanese, Lucija Bučan, Ajda Cebe Podržaj, Nika ki se vsebinsko navezujejo na letošnjo krovno temo Dermastja, Spasko Eftimov, Sinja Hudnik Zaviršek, – Zrak. Instalacije in razstave so se vsebinsko in vi- Anika Katušić Kocbek, Vid Kovač, Lana Krajnc, Vita zualno vključile v izbrane lokacije ter jih osvetlile z Kremžar, Onja Lajevec, Lucija Lozar, Jera Marn, novimi interpretacijami letošnje teme. Iza Mattersdorfer Milutinović, Nina Mežek, Angel BIEN 2025 je potekal od 31. maja do 14. avgusta Micevski, Darija Miljković, Tara Mišković, Manuela 2025 in je bil del uradnega programa Evropske pre- Mokotar, Ema Mujagić, Maria Naidenko, Tajra Pau- stolnice kulture GO! 2025. nović, Jerca Perne, Gal Pohar, Tisa Predalič, Dimitar Simovski, Rebeka Štefanič, Alin Toplak, Jure Kwame AI-R Yebuah Tiran, Janja Žibret Študenti 1. letnika so se skozi temi zraka in umetne Podpora: Evropska noč raziskovalcev 2024–2025 – inteligence spoznavali z ročnim vezenjem. Ročno Humanistika, to si ti!, financirano s strani Evropske izdelano vezenino so nato digitalno preoblikovali unije in pripravili za strojno vezenje na odpaden material Zahvala: Gorazd Majcen – Kajtar.si, Vili Breceljnik, športnih kitov (slika 1). V obliki tekstilne instalacije Poliplet, d. o. o. so svoje izdelke predstavili na Jesenicah na Stari Savi. Slika 1: Povezene tekstilije, 1. letnik (foto Bernarda Conič) Teks-Sense vida, tipa, voha, sluha, okusa, intuicije – in zraka, Študenti 1. letnika so pri projektu celostno spoznavali ki je bistvenega pomena za naše preživetje in tekstilno materijo – darovane odpadne zaloge predstavlja našo najbolj temeljno čutno izkušnjo: jeansa – in raziskovali njen potencial za oblikovanje. dihanje. S preučevanjem in osebnim zaznavanjem Vsebinsko so se poglabljali v svet osnovnih čutov – čutov so eksperimentirali v manipulaciji tekstilne Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 26–32 SI 27 površine in se poslužili večinoma ročnih tehnik, kot Strokovna sodelavka: Nina Glavič so rezanje, šivanje, vezenje, tkanje, prepletanje in gu- Študenti 1. letnika pri predmetu Oblikovanje tekstilij banje. Nevidni element zraka postane fizično otipljiv 1: Malu Adžija, Andrej Alagjozovski, Evelin Bajc, skozi raznovrstne teksture, ki vsaka zase pripoveduje Ema Barbič, Gaja Bassanese, Lucija Bučan, Ajda o individualnem občutenju, mnogokrat vezanim na Cebe Podržaj, Nika Dermastja, Spasko Eftimov, osebni spomin, stanje zavednega ali nezavednega, Sinja Hudnik Zaviršek, Anika Katušić Kocbek, Vid utrinek življenja, zgodbo, na vdih in izdih. Tekstilna Kovač, Lana Krajnc, Vita Kremžar, Onja Lajevec, Lu- instalacija (slika 2) je hkrati tudi meditacija o traj- cija Lozar, Jera Marn, Iza Mattersdorfer Milutinović, nosti, saj s predelavo odpadnega materiala opozarja Nina Mežek, Angel Micevski, Darija Miljković, Tara na pomen premišljene potrošnje in vpliv tekstila Mišković, Manuela Mokotar, Ema Mujagić, Maria na okolje in tako vdahne novo življenje pozabljeni Naidenko, Tajra Paunović, Jerca Perne, Gal Pohar, tkanini. Tisa Predalič, Dimitar Simovski, Rebeka Štefanič, Projekt je bil predstavljen v Topilnici Hg v Idriji. Alin Toplak, Jure Kwame Yebuah Tiran, Janja Žibret Zahvala: Kibuba, d. o. o. Umetniška vodja in mentorica: doc. mag. Arijana Gadžijev Slika 2: Jeans tekstura, 1. letnik (foto Maša Pirc) Dih gozda V svetu, ki prehiteva samega sebe, narava ostaja – oblikovalci. Potopili so se v skoraj nevidne strukture tiha in vztrajna. Gozd nas nežno vabi nazaj. Drevo, mahu, se zazibali v ritmu krošenj, opazovali preple- dotik, dih. Hrepenimo po predmetih, ki dihajo. Po ten svet gliv in predvsem prisluhnili. Iz snovnega, tkaninah, ki nosijo sled rose, vetra, svetlobe, zemlje. tipnega, počasnega procesa so se razrastli tekstilni Ko svet išče odgovore na lastne rane, postaja objekti, video pripovedi in prostorske instalacije, ki izkustveno učenje ena najnežnejših poti spremembe. gozda ne prikazujejo, temveč ga utelešajo. Pleteni- Študenti drugega letnika Oblikovanja tekstilij in ob- ne dihajo, kvačkane glive vznikajo, prepleteni črvi lačil so pri predmetu Oblikovanje tekstilij vstopili v ustvarjajo prostore igre in umika. Vsaka nit nosi čutno kreativni dialog z gozdom – kot poslušalci in zavest, da smo, tako kot drevesa, samostojni, a vedno SI 28 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 26–32 del celote. Nastala je skupinska razstava Dih gozda, Čargo, Julija Čerček, Klara Čretnik, Alex Devetak, ki je prostor, kjer tekstil raste, diha in pripoveduje, Petar Domić, Zarja Ivačič, Alina Kolar, Amelija Kra- skozi roke, skozi vlakna, skozi nas (slika 3). cina, Laura Kresevič, Julija Lorenzutti, Matic Možina, Projekt je bil predstavljen v Palači Lantieri v Go- Hristijan Nashulovski, Ana Pelcar, Isak Podgoršek, rici, Italija. Žana Polšak Vahter, Klara Povirk, Sandra Pregelj, Rosa Angela Romih, Ana Seles, Lučka Simič Hrovat, Umetniški vodji in mentorici: izr. prof. mag. Katja Lune Siter, Jaka Sojč, Tadej Šandor, Grega Štor, Vita Burger Kovič in asist. mag. Tjaša Bavcon Velikanje Strokovni sodelavci: Nina Glavič, Andrej Vilar, Mar- Podpora: Evropska noč raziskovalcev 2024–2025 – jeta Čuk Humanistika, to si ti!, financirano s strani Evropske Strokovna podpora: kolektiv Oloop unije Študenti 2. letnika dodiplomskega študija Oblikovanja Materiale sta donirala Odeja Škofja Loka in Poli- tekstilij in oblačil: Luka Bončina, Karin Brečko, Ema plet, d. o. o. Slika 3: Kvačkani objekti (levo), pleteni objekti (desno), 2. letnik (foto Kristjan Jarni, asist. mag. Tjaša Bavcon) Strokovni sodelavki: Nina Glavič, Veronika Vidmar Vlaknenje pokrajine Strokovna podpora: kolektiv Oloop Velika skupnostna tapiserija Vlaknenje pokrajine je Študenti 2. letnika dodiplomskega študija nastala z združitvijo likovnih izdelkov študentov 2. Oblikovanja tekstilij in oblačil: Ema Čargo, Klara letnika. V celoto so se povezali skozi sodelovalen in Čretnik, Alex Devetak, Petar Domić, Marija Grup- izkustveno voden oblikovalski proces. Tapiserija je čeva, Zarja Ivačič, Alina Kolar, Amelija Kracina, nastala s tehniko taftanja, uporabljena preja je bila Laura Kresevič, Nađa Kurtalić, Dino Kurtović, Julija pobarvana z naravnimi barvili (slika 4). Lorenzutti, Matic Možina, Hristijan Nashulovski, Več o projektu si lahko preberete v prispevku Ana Pelcar, Isak Podgoršek, Žana Polšak Vahter, NITI & KODE (2025): VLAKNENJE POKRAJINE. Klara Povirk, Sandra Pregelj, Ana Seles, Lučka Simič Projekt je bil predstavljen v Palači Lantieri v Go- Hrovat, Lune Siter, Jaka Sojč, Tadej Šandor, Grega rici, Italija. Štor, Vita Velikanje Podpora: Evropska noč raziskovalcev 2024–2025 – Umetniški vodji in mentorici: izr. prof. mag. Katja Humanistika, to si ti!, financirano s strani Evropske Burger Kovič in asist. mag. Tjaša Bavcon unije Strokovna mentorica za barvanje: doc. dr. Mateja Materiale je doniral Soven, d. o. o. Kert Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 26–32 SI 29 Slika 4: Taftanje (levo), taftana tapiserija (desno), 2. letnik (foto Kristjan Jarni, asist. mag. Tjaša Bavcon) Skrite simetrije Strokovni sodelavki: Mojca Košir, Nina Glavič V Kranjski hiši v Kranju se je predstavil projekt 3. Študenti 3. letnika pri predmetu Oblikovanje tekstilij letnikov, ki obravnava rastlinske vzorce. Prevladu- 3: Ceren Akbay, Eli Arapova, Taša Blatnik, Ema Cest- jejo izdelki z digitalno tiskanimi vzorci, ponekod nik, Brina Cotič, Urban Dereani, Larisa Gregor, Neža oplemeniteni z detajli drugih tekstilnih tehnik (slika Kavčič, Lia Sara Likar, Zala Marolt, Filip Minoski, 5). Navdihujejo se v slikovitosti rastlinske pestrosti Tina Mohorčič, Midori Pallewatta Gamaralalage, dejanskih in imaginarnih ekosistemov. Zarja Pertoci, Sara Petruševska, Maria Leonor Couto Več o projektu si lahko preberete v prispevku Prioste, Alja Rojko, Taja Sejdič, Valentina Sinkovič, NITI & KODE (2025): SKRITE SIMETRIJE. Eva Strnad, Zala Šoškič, Tara Urbanč Podpora: Evropska noč raziskovalcev 2024–2025 – Hu- Umetniška vodja in mentorica: prof. Marija Jenko manistika, to si ti!, financirano s strani Evropske unije Slika 5: Tiskane tekstilije, 3. letnik (foto Maša Pirc) Svila – material in metafora v ustvarjalnem vpletli v svoje umetniško ustvarjanje. Uporabili procesu so raznolike tekstilne tehnike: ročno izdelovanje Študentje so tekom projekta spoznavali kulturno svilene niti iz kokonov, ikat, tkanje, digitalni tisk in dediščino svilogojstva in svilarstva ter nova znanja mnoge druge (slika 6). SI 30 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 26–32 Projekt je bil predstavljen v sklopu BIEN 2025 na Študenti: Eli Arapova, Julia Arnšek, Taša Blatnik, več lokacijah v Kranju, v galeriji Dolik na Jesenicah Ema Cestnik, Brina Cotič, Urban Dereani, Larisa in v galeriji GONG v Novi Gorici. Gregor, Ivona Ivanovska, Neža Kavčič, Ida Križnič, Akir Latić, Lia Sara Likar, Filip Minoski, Tina Mo- Umetniški vodji in mentorici: prof. Marija Jenko, doc. horčič, Julija Muhič, Zarja Pertoci, Sara Petruševska, mag. Arijana Gadžijev Julija Potočnik, Alja Rojko, Taja Sejdić, Valentina Strokovne mentorice: prof. dr. Tatjana Rijavec, doc. dr. Sinkovič, Eva Strnad, Zala Šoškič, Tara Urbanč, Kora Rebeka Lucijana Berčič, doc. dr. Mateja Kert Meštrović, Laura Guštin, Zala Marolt Strokovne sodelavke: Mojca Košir, Nina Glavič, Mar- Podpora: interdisciplinarni projekt Nova evropska jeta Čuk, Veronika Vidmar svila (NES), Univerza v Ljubljani Slika 6: Dvojna tkanina (levo), ikati (sredina), pletene skulpture (desno) (foto Jaka Ceglar) Svilene miniature v Solkanu Tekstilna instalacija je bila postavljena v galerijo Tekstilna instalacija je nastala z inspiracijo v tradiciji Krajevne skupnosti Solkan. svilogojstva na Goriškem, ki je po drugi svetovni vojni zamrla, a spomin nanjo ostaja. Študenti so iz Umetniška vodja in mentorica: prof. Marija Jenko kokonov lokalne pridelave pridobili svileno nit in iz Strokovne mentorice: doc. dr. Brigita Tomšič, prof. nje spletli tanko, mrežasto pletivo. Nastale so tudi dr. Tatjana Rijavec, doc. dr. Rebeka Lucijana Berčič, skulpture iz murvinih vej in črni pleteni kosi, ki so dr. Silvia Cappellozza naselili bele stene v prostoru (slika 7). Strokovni sodelavki: Nina Glavič, Veronika Vidmar Študenti: Urban Dereani, Zarja Pertoci, Sara Petru- ševska, Eva Strnad, Zala Šoškič Podpora: interdisciplinarni projekt Nova evropska svila (NES), Univerza v Ljubljani Samostojni projekti magistrskih študentov S samostojnimi razstavami se je na BIENu predsta- vilo pet magistrskih študentov Oblikovanja tekstilij in oblačil. V Layerjevi hiši v Kranju smo si lahko Slika 7: Tekstilna instalacija (foto Matej Pirkovič) ogledali tekstilno instalacijo Teje Duhani z naslovom Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 26–32 SI 31 Slika 10: Ana Ferjanc: Žile industrije (foto Maša Pirc) Slika 8: Teja Duhani: Ritual (foto Maša Pirc) Slika 11: Matic Beršnak: Bauhaus (foto Maša Pirc) Rituali (slika 8), ki je nastala ob avtoričinem razmi- šljanju o zavestnem dihanju, sproščenosti in želji po zaustavitvi tega občutka. Katja Bradač (slika 9) in Ana Ferjanc (slika 10) sta svoji deli predstavljali v Vovkovem vrtu v Kranju. Katjine Prosojne ponjave so serija sedmih tkanih ponjav, ki s svojim gibanjem in plastenjem ustvarjajo občutek nove prostornosti in razsežnosti. Anine Žile Slika 9: Katja Bradač: Prosojne ponjave (foto Maša Pirc) industrije so ustvarjene iz surovih, grobih materi- SI 32 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 26–32 alov – plastike, betona in jekla – in v igri svetlobe Umetniške vodje in mentorice: prof. Marija Jenko, razkrivajo nepričakovano nasprotje: mehke, valovite izr. prof. mag. Katja Burger Kovič, doc. mag. Arijana organske oblike, tkane v klasično platneno vezavo. Gadžijev Pri Domu na Joštu nad Kranjem je svojo tekstilno Strokovna mentorica za barvanje: doc. dr. Mateja Kert postavitev Bauhaus zastori postavil Matic Beršnak Strokovne sodelavke: Nina Glavič, Mojca Košir, Mar- (slika 11). Navdihnjen z gibanjem Bauhaus raziskuje jeta Čuk, Veronika Vidmar povezavo med tekstilom, svetlobo in geometrijo sko- Sodelujoči študenti: Teja Duhani, Katja Bradač, Ana zi inovativen pristop k oblikovanju zastorov. Ferjanc, Matic Beršnak, Borjan Litovski Delo Borjana Litovskega Morfejev prt (slika 12) je bilo na ogled v Palači Lantieri v italijanski Gorici. Nagrada ETA v roke Borjanu Litovskemu V središče tekstilne instalacije je postavljen prastari Na BIENu so letos prvič podelili nagrado ETA, ki element prta, ki ga interpretira kot obredni objekt podpira umetnike do 29. leta starosti. Podelili so eno srečevanja in medčloveškega dialoga. mednarodno in eno nacionalno nagrado, slednjo je prejel magistrski študent Borjan Litovski za svoje delo Morfejev prt (slika 13). Slika 12: Borjan Litovski: Morfejev prt (foto Matej Pirkovič) Slika 13: Borjan Litovski (foto Maša Pirc) Besedila so napisale prof. Marija Jenko, izr. prof. mag. Katja Burger Kovič, doc. mag. Arijana Gadžijev, asist. mag. Tjaša Bavcon in sodelujoči magistrski študenti oblikovanja tekstilij. Prispevek je pripravila in uredila asist. Kristi Komel. Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 33–38 SI 33 NTFashion DAY v sklopu LJFW – Ljubljanskega tedna mode Letošnji LJFW – Ljubljanski teden mode se je 19. združevali s tradicionalnimi tehnikami in inovativ- oktobra 2025 končal z ekskluzivnim dnevom, ime- nimi tehnologijami, ki so nepogrešljiv del čedalje novanim NTFashion DAY, na katerem se je dvakrat bolj digitalizirane vsakdanjosti. Namen predstavitve odvila zaključna študentska modna revija študijske- je bil prikazati široko paleto inovativnih posegov v ga leta 2024/2025, NTFashion show, in modne revije različnih procesih oblikovanja tekstilij in oblačil, ki blagovnih znamk mentoric Katedre za oblikovanje odstopajo od konvencionalnih principov, in opazo- tekstilij in oblačil, OTGO, Naravoslovnotehniške valca nagovoriti k zavestni ter odgovorni obravnavi fakultete Univerze v Ljubljani. Dogodek v Stekleni modnotekstilnih izdelkov. dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani si je Študentskima modnima revijama so sledile še v živo ogledalo 2500 obiskovalcev. predstavitve blagovnih znamk mentoric obliko- Na tradicionalni študentski modni reviji se je vanja oblačil, doc. Petje Zorec (Petja Zorec), prof. s svojimi deli predstavilo 59 študentk in študentov Almire Sadar (AlmiraSadar), prof. Nataše Peršuh dodiplomskega in magistrskega študija oblikovanja (HISHKA X Natasa Persuh) in asist. Sare Valenci tekstilij in oblačil NTF UL, ki so se v preteklem letu (SARIVALENCI). skozi krovni projekt ČUT-i posvečali raziskovanju Pomembnost in uspešnost Naravoslovnoteh- oblačil in tekstilij na podlagi veččutne senzorike, niške fakultete UL na področju oblikovanja tekstilij posledičnih občutij ter razmisleka o mnogoterih in oblačil sta se potrdili tudi s prejetimi štirimi od funkcijah in pomenih oblačenja. petih LJFW WOW (Winners Of the Week, slo. zma- Skozi 170 unikatnih, sodobnih in eksperimental- govalci tedna) nagrad. Študentka dodiplomskega nih silhuet in kolekcij oblačil so bili izraženi aktiv- študija Taša Blatnik je prejela nagrado za najboljšo nosti, izhodišča in trajnostni pristopi, pri katerih so študentsko kolekcijo, z obrazložitvijo jasne vizije in študenti zavestno uporabljali vsa prvinska človeška obljube avtorstva, ki ji v nadaljevanju omogoča sa- orodja (čute) in odzive (čustva) svojih teles ter jih mostojno predstavitev kolekcije na LJFW. Slika 1: Nagrajena kolekcija dodiplomske študentke Taše Blatnik (foto: Jure Makovec za LJFW) Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. SI 34 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 33–38 Nagrado Démodé, namenjeno mlademu ustvar- pomenu mode, je prejel magistrski študent Anže jalcu, ki presega povprečje in odpira razpravo o Orešnik. Slika 2: Nagrajena kolekcija magistrskega študenta Anžeta Orešnika (foto: Jure Makovec za LJFW) Glavno nagrado 16. edicije LJFW je za svojo ko- Posebno nagrado, LJFW Love, pa je prejela redna lekcijo SARAVALENCI season26 prejela asistentka profesorica Almira Sadar, s katero se ji je Ljubljanski Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Sara Va- teden mode poklonil za izjemen prispevek na podro- lenci z obrazložitvijo: “LJFW WOW ni le priznanje čju slovenskega oblikovanja tekstilij in oblačil tako z za kolekcijo, temveč za razmislek, avtorsko držo in vidika mentorstva kot samostojnega ustvarjanja. sposobnost ustvariti svet, ki preseže samo oblačilo. Več o dogodku si lahko ogledate na povezavi: To je nagrada za vizijo – za občutek časa, ki se izraža https://kotofolio.si/projekt/ntfashion-day-ljfw/. skozi obliko, material in zgodbo.” Slika 3: Kolekcije mentoric Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, OTGO, NTF UL (od leve proti desni): Petja Zorec, AlmiraSadar, HISHKA X NatasaPersuh, nagrajena kolekcija SARIVALENCI (foto: Jure Makovec za LJFW) NTFashion DAY v sklopu LJFW – Ljubljanskega tedna mode SI 35 Slika 4: Kreacije študentov prvega letnika dodiplomskega študija (od leve proti desni): Dimitar Simovski, Anika Katušić Kocbek, Gal Pohar, Tisa Predalič, Lucija Dimovski Ivanuš (foto: Jure Makovec za LJFW) Slika 5: Kreacije študentov drugega letnika dodiplomskega študija (od leve proti desni): Ema Čargo, Sandra Pre- gelj, Ana Pelcar, HAUSTOUR (Klara Čretnik, Amelija Kracina, Žana Polšak Vahter, Ana Seles, Isak Podgoršek) SOLATA (Petar Domić, Matic Možina, Grega Štor, Tadej Šandor); (foto: Jure Makovec za LJFW) SI 36 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 33–38 Slika 6: Kolekcije študentov tretjega letnika dodiplomskega študija (od leve proti desni): Alja Rojko, Taja Sejdić, Tara Urbanč, Ema Cestnik, Larisa Gregor); (foto: Jure Makovec za LJFW) Slika 7: Kolekcije diplomskih in magistrskih nalog (od leve proti desni): Tim Pongrac, Zala Gorenc, Maša Brna, Izabel Čebokelj, Rebeka Mamić (foto: Jure Makovec za LJFW) Sodelujoči študenti na zaključni modni reviji: Andrej Anika Katušić Kocbek, Amelija Kracina, Vita Krem- Alagjozovski, Evelin Bajc, Ema Barbič, Gaja Bassa- žar, Onja Lajevec, Rebeka Mamić, Jera Marn, Biljana nese, Taša Blatnik, Luka Bončina, Maša Brna, Lucija Mihailović, Iza Mattersdorfer Milutinović, Nina Bučan, Ajda Cebe Podržaj, Ema Cestnik, Ema Čargo, Mežek, Angel Micevski, Darija Miljković, Manuela Izabel Čebokelj, Zarja Černe, Klara Čretnik, Lucija Mokotar, Matic Možina, Maria Naidenko, Anže Dimovski Ivanuš, Petar Domić, Tilen Gorenjak, Zala Orešnik, Ana Pelcar, Jerca Perne, Isak Podgoršek, Gorenc, Larisa Gregor, Kelly Guček, Laura Guštin, Gal Pohar, Lucija Polanc, Žana Polšak Vahter, Tim NTFashion DAY v sklopu LJFW – Ljubljanskega tedna mode SI 37 Slika 8: Kolekcije magistrskih študentk (od leve proti desni): Emanuela Trajcheska, Pia Wallner, Laura Guštin, Kelly Guček, Zarja Černe (foto: Jure Makovec za LJFW) Slika 9: Ženska kolekcija magistrskega študenta Tilna Gorenjaka (foto: Jure Makovec za LJFW) Pongrac, Klara Povirk, Tisa Predalič, Sandra Pregelj, Sara Valenci, asist. Nastja Sagadin Grmek, asist. Alja Rojko, Taja Sejdić, Ana Seles, Lučka Simič Hro- Nataša Hrupič in asist. Alenka More vat, Dimitar Simovski, Tadej Šandor, Rebeka Štefa- Strokovni sodelavki: izr. prof. dr. Marija Gorjanc in nič, Grega Štor, Alin Toplak, Emanuela Trajcheska, doc. dr. Mateja Kert Tara Urbanč, Pia Wallner in Janja Žibret Tehnična podpora: Mojca Košir, Veronika Vidmar in Mentorice in avtorice: prof. Almira Sadar, prof. Na- Andrej Vilar taša Peršuh, prof. Elena Fajt, doc. Petja Zorec, asist. SI 38 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 33–38 Slika 10: Celostna grafična podoba ekskluzivnega dne Naravoslovnotehniške fakultete UL, NTFashion DAY, v sklopu LJFW – Ljubljanskega tedna mode (avtorici: doc. Petja Zorec in asist. Sara Valenci); avtor fotografije na ozadju levo zgoraj: Jernej Strmšek (kreativna zasnova modnega editoriala na ozadju levo zgoraj: Klara Čretnik, Matic Možina, Lune Siter), avtor fotografij na preostalih ozadjih: Tine Bohinc, kreativna zasnova modnega editoriala na preostalih ozadjih: Ema Cestnik, Larisa Gregor, Neža Kavčič, Filip Minoski, Julija Potočnik (editi- ranje: Julija Potočnik) Vodja projekta: doc. Petja Zorec Avtorici kreativne zasnove: doc. Petja Zorec in asist. Sara Valenci Tehnična podpora: Alenka More, Anže Mrak in Tara Tkalec Projekt je sofinanciral Sklad UL za umetniško področje. Prispevek je pripravila doc. Petja Zorec. Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 39–50 SI 39 Niti & kode V sodobnem svetu je postala digitalna tehnologija med človekom in AI. Študenti so skozi različne meto- nepogrešljiv del našega vsakdana, saj si prizadeva- de oblikovanja tekstilij in oblačil, vključno z ročnimi, mo, da nam čim bolj olajša življenje. Pojav umetne strojni in digitalnimi ter z generiranjem oblikovanja inteligence (angl. artificial intelligence ali AI) prinaša s pomočjo AI, preučevali odnose med temi pristopi dodatne prednosti, vendar pa je prisoten trudi strah ter analizirali njihove razlike in podobnosti. Rezultati pred njenim razvojem in izgubo nadzora. V dvolet- dela so številni projekti, ki so bili širši javnosti pred- nem projektu Niti & kode smo raziskovali umetno in- stavljeni na različnih fizičnih in digitalnih razstavah. teligenco, njene prednosti, slabosti ter interaktivnost Niti & kode 2024 učinka smo uporabili analogno tehniko projiciranja tekstilije na telo in ga tako »oblekli« v tkane tekstilije, Male tkane tekstilije le-tem pa dali dodatno tridimenzionalnost. Tekstilije Ob učenju osnovnih vezav ročnega tkanja so študenti in fotografije tekstilij so bile od 19. julija do 9. avgusta preko izbire barv, različnih tekstilnih in netekstilnih 2024 razstavljene na razstavi Povez v galeriji Škuc v materialov ter pestrosti oblik manifestirali svoja in- okviru dogodka Dobimo se pred Škucem, plakati s dividualna občutenja o umetni inteligenci, nekateri fotografijami pa so bili razstavljeni na ulični galeriji bolj neposredno, drugi bolj subtilno. Nastale so male TAM TAM na Vegovi, od 3. do 30. septembra 2024, tkane tekstilije, stkane na manjših prenosnih ročnih pod kuratorstvom izr. prof. dr. Jureta Ahtika. statvah, ki kljub majhnosti izražajo velike zgodbe. K sodelovanju smo povabili tudi umetnika in fotografa Umetniška vodja in mentorica: doc. mag. Arijana Marija Zupanova, da bi male tkane tekstilije in njihov Gadžijev tekstilni potencial izrazil v sožitju s človeškim telesom. Strokovna sodelavka: Marjeta Čuk Kreativna ideja fotografiranja je bila podoba, kakor bi Študenti 1. letnika pri predmetu Oblikovanje tekstilij 1: jo ustvarila umetna inteligenca, če bi združevala telo Pia Arbi Valant, Luka Bončina, Karin Brečko, Č Ema in teksture tkanih tekstilij. Namesto digitalnega AI argo, Julija Čerček, Klara Čretnik, Alex Devetak, Petar Slika 1: Tkane tekstilije, 1. letnik (foto Marijo Zupanov) Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. SI 40 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 39–50 Domić, Marija Grupčeva, Zarja Ivačič, Alina Kolar, 2024 predstavljena na razstavi Svobodni ljudje v Amelija Kracina, Laura Kresevič, Nađa Kurtalić, Julija Jožefovem jašku – PR’ KAJZER, v okviru 42. Festi- Lorenzutti, Matic Možina, Hristijan Nashulovski, Ana vala idrijske čipke ter od 19. julija do 9. avgusta 2024 Pelcar, Isak Podgoršek, Žana Polšak Vahter, Klara Po- na razstavi Povez v galeriji Škuc, v okviru dogodka virk, Sandra Pregelj, Rosa Angela Romih, Ana Seles, Dobimo se pred Škucem. Lučka Simič Hrovat, Lune Siter, Jaka Sojč, Angela Spasovska, Tadej Šandor, Grega Štor, Vita Velikanje Umetniški vodji in mentorici: prof. Marija Jenko, doc. mag. Arijana Gadžijev Tapiserija Strokovna sodelavka: Marjeta Čuk Po Malih tkanih tekstilijah so se študenti preizkusili Študenti 1. letnika pri predmetu Oblikovanje tekstilij še v tkanju večjega formata – tapiserije, pri čemer so 1: Pia Arbi Valant, Luka Bončina, Karin Brečko, Ema AI vsebine povezovali s spoznanji o štirih samoza- Čargo, Julija Čerček, Klara Čretnik, Alex Devetak, vestnih osebnostih, Pieru Paolu Pasoliniju, Adolfu Petar Domić, Marija Grupčeva, Zarja Ivačič, Alina Šinkovcu – Črtomirju, Francescu Macedoniu in Kolar, Amelija Kracina, Laura Kresevič, Nađa Kur- Ivanki Ferjančič, ki so s svojimi ustvarjalnimi ži- talić, Julija Lorenzutti, Matic Možina, Hristijan Na- vljenjskimi opusi nepozabno zaznamovali kulturno shulovski, Ana Pelcar, Isak Podgoršek, Žana Polšak izročilo Idrije. Njihov zanos in smelost sta študente Vahter, Klara Povirk, Sandra Pregelj, Rosa Angela navdušila, da so oblikovali abstraktne podobe, ki so Romih, Ana Seles, Lučka Simič Hrovat, Lune Siter, prehajale ena v drugo in se prelivale po tkani tek- Jaka Sojč, Angela Spasovska, Tadej Šandor, Grega stilni površini. Tapiserija je bila od 14. do 29. junija Štor, Vita Velikanje Slika 2: Tkana tapiserija, 1. letnik (foto Marijo Zupanov (levo) in Simao Bessa (desno)) Vizualizacije ga prvič uvedli v študijskem letu 2022/2023. Štu- Študentski projekt Vizualizacije predstavlja sinergijo denti so pridobili nova znanja pri uporabi digitalnih med konvencionalnim in virtualnim pristopom orodij za razvijanje lastne kreativnosti in trajnostnih oblikovanja tekstilij in oblačil. Cilj projekta je bil pri- pristopov. S pomočjo programa CLO3D so se sez- dobiti digitalne 3D kompetence s pomočjo digital- nanili z načini digitalnega modeliranja, virtualnega nih orodij ter virtualno razvijanje produkta. Modul prototipiranja, digitalnega razvoja oblačil in 3D vi- je vključeval štiri predmete in bil izveden po vzoru zualizacije. Oblikovali so vzorce in vezenine, ki so jih odprtokodnega modula Me-You-Us »Me«, ki smo vključevali v silhuete, kar je rezultiralo v digitalnih Niti & kode SI 41 avtorskih kolekcijah, ki predstavljajo tesno povezavo Študenti 1. letnika dodiplomskega študija: Pia Arbi med tekstilijami in oblačili. Projekt je bil v prostorih Valant, Luka Bončina, Karin Brečko, Ema Čargo, UL NTF od 17. do 20. decembra 2024 predstavljen Julija Čerček, Klara Čretnik, Alex Devetak, Petar v sklopu razstav in dogodkov Modnovanje, od 19. Domić, Marija Grupčeva, Zarja Ivačič, Alina Kolar, julija do 9. avgusta 2024 pa na razstavi Povez v gale- Amelija Kracina, Laura Kresevič, Nađa Kurtalić, riji Škuc, v okviru dogodka Dobimo se pred Škucem. Julija Lorenzutti, Matic Možina, Hristijan Nashu- lovski, Ana Pelcar, Isak Podgoršek, Žana Polšak Umetniške vodje in mentorice: asist. Nastja Sagadin Vahter, Klara Povirk, Sandra Pregelj, Rosa Angela Grmek, doc. mag. Arijana Gadžijev, doc. dr. Tanja Romih, Ana Seles, Lučka Simič Hrovat, Lune Siter, Nuša Kočevar, prof. Marija Jenko, asist. Alenka More Jaka Sojč, Angela Spasovska, Tadej Šandor, Grega Strokovna sodelavka: Marjeta Čuk Štor, Vita Velikanje Slika 3: Virtualna oblačila, 1. letnik (foto arhiv KOTO) Niti & kode na zaključnem dogodku Evropske predstavitev dela magistrske študentke) in Niti & noči raziskovalcev kode & jaz (posamezni videi študentov 1. letnika, Na zaključnem dogodku smo v obliki digitalne digitalna predstavitev). Vsi štirje projekti so bili na razstave predstavili nabor projektov dodiplom- dan zaključnega dogodka, 27. septembra 2024, v ob- skih in magistrskih študentov, ki so bili izvedeni v liki videov individualno predstavljeni na ekranih oz. letu 2024 ter so povzemali praktična in vsebinska računalnikih v prednjem delu bara Pritličje. raziskovanja o umetni inteligenci. To so bili: Male tkane tekstilije (ročno tkane tekstilije, predstavitev Umetniške vodje in mentorice: doc. mag. Arijana študentov 1. letnika v obliki sosledja fotografij), Gadžijev, asist. Nastja Sagadin Grmek, doc. dr. Tanja Vizualizacije (izvedba kolekcij oblačil s tekstilnimi Nuša Kočevar, prof. Marija Jenko, prof. Almira Sa- vzorci v programu CLO3D, digitalna predstavitev dar, asist. Alenka More študentov 1. letnika), Nika Godec: Cyatt (izvedba Strokovna sodelavka: Marjeta Čuk kolekcije oblačil v programu CLO3D, digitalna Sodelujoči študenti: Pia Arbi Valant, Luka Bončina, SI 42 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 39–50 Karin Brečko, Ema Čargo, Julija Čerček, Klara Čret- Isak Podgoršek, Žana Polšak Vahter, Klara Povirk, nik, Alex Devetak, Petar Domić, Nika Godec, Marija Sandra Pregelj, Rosa Angela Romih, Ana Seles, Grupčeva, Zarja Ivačič, Alina Kolar, Amelija Kraci- Lučka Simič Hrovat, Lune Siter, Jaka Sojč, Angela na, Laura Kresevič, Nađa Kurtalić, Julija Lorenzutti, Spasovska, Tadej Šandor, Grega Štor, Vita Velikanje Matic Možina, Hristijan Nashulovski, Ana Pelcar, Slika 4: Izsek iz videa, 1. letnik (levo), razstava v Pritličju (desno) (foto arhiv KOTO) Niti & kode 2025 Spletna razstava na KOTOfoliu, spletnem portfoliu kuriranih študentskih del, tako prikazuje vezene Pokraine »pokraine« – pokrajine, na katere je vplivala umetna Skozi urjenje ročnega vezenja so študenti spozna- inteligenca, ki sooblikuje naš svet. vali natančen proces tega meditativnega ročnega dela in ustvarili vizualne zasnove, ki so bile kasneje Umetniška vodja in mentorica: doc. mag. Arijana digitalno preoblikovane v vzorce za strojno vezeni- Gadžijev no. Ob tem so se ukvarjali s temo zraka in umetne Strokovna sodelavka: Nina Glavič inteligence ter prevajali svoje zamisli v abstraktne Študenti 1. letnika dodiplomskega študija pri pred- vzorce. Raziskovali so dejstva, da je zrak poleg kisika metu Oblikovanje tekstilij 1: Malu Adžija, Andrej napolnjen tudi s podatki, algoritmi in nevidnimi si- Alagjozovski, Evelin Bajc, Ema Barbič, Gaja Ba- lami, ki oblikujejo naše misli in resničnost, ter iskali ssanese, Lucija Bučan, Ajda Cebe Podržaj, Nika vzporednice med človekom, naravo in tehnologijo. Dermastja, Spasko Eftimov, Sinja Hudnik Zaviršek, Slika 5: Vezena tekstilija, 1. letnik (Foto Jaka Ceglar) Niti & kode SI 43 Anika Katušić Kocbek, Vid Kovač, Lana Krajnc, Vita Projekt je na ogled na KOTOfoliu, spletnem portfo- Kremžar, Onja Lajevec, Lucija Lozar, Jera Marn, liu kuriranih študentskih del, v fizičnimi obliki pa je Iza Mattersdorfer Milutinović, Nina Mežek, Angel bil od 25. julija do 3. avgusta 2025 predstavljen na Micevski, Darija Miljković, Tara Mišković, Manuela razstavi OD-----DO v galeriji Škuc, v okviru dogod- Mokotar, Ema Mujagić, Maria Naidenko, Tajra Pau- ka Dobimo se pred Škucem. nović, Jerca Perne, Gal Pohar, Tisa Predalič, Dimitar Simovski, Rebeka Štefanič, Alin Toplak, Jure Kwame Umetniški vodji in mentorici: izr. prof. Katja Burger Yebuah Tiran, Janja Žibret Kovič, asist. mag. Tjaša Bavcon Strokovna sodelavca: Nina Glavič, Andrej Vilar Dekodiranje sporočil narave Strokovna podpora: kolektiv Oloop Spletna razstava prikazuje raziskovalno-pedagoški Študenti 2. letnika dodiplomskega študija pri pred- projekt, pri katerem se študijski proces odvija skozi metu Oblikovanje tekstilij 2: Luka Bončina, Karin zaznavo, dotik in prisotnost. Skozi niz delavnic, ki so Brečko, Ema Čargo, Julija Čerček, Klara Čretnik, razpirale vrata zaznavam in poglabljale stik z narav- Alex Devetak, Petar Domić, Marija Grupčeva, Zarja nim okoljem, so študenti stopili v proces dekodiran- Ivačič, Alina Kolar, Amelija Kracina, Laura Kresevič, ja narave skozi senzorično izkušnjo. Dekodiranje Nađa Kurtalić, Dino Kurtović, Julija Lorenzutti, Ma- je potekalo tudi ob pomoči umetne inteligence, tic Možina, Hristijan Nashulovski, Ana Pelcar, Isak ki je zaznavo še razširila. Algoritem, kot podporni Podgoršek, Žana Polšak Vahter, Klara Povirk, San- sopotnik, je pomagal odstreti skrite ritme in vzorce, dra Pregelj, Rosa Angela Romih, Ana Seles, Lučka ki jih narava že od nekdaj piše. V tem dialogu med Simič Hrovat, Lune Siter, Jaka Sojč, Tadej Šandor, človekom, materialom in umetno inteligenco tako Grega Štor, Vita Velikanje nastaja nov dialog – tekstil kot neskončna, živa koda. Slika 6: Pletena in vezena tekstilija (levo), pletena tekstilija (sredina), kvačkana tekstilija (desno), 2. letnik (foto asist. mag. Tjaša Bavcon in Kristjan Jarni) Skrite simetrije ki jo najdemo v naravi. Podkožna geometrija rastlin je Razstava na BIEN 2025 prikazuje študentske izdelke, namreč očem skrita. Vsak najmanjši element je smi- ki povezujejo temo umetne inteligence z geometrijo, seln del večje celote. Ta pa je le fraktal v neskončnem SI 44 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 39–50 vzorcu – v kodi ekosistema, ki se razpleta kot tiha – Bienala tekstilne umetnosti v Kranjski hiši v Kranju. pesem narave. Projekt obravnava te vzorce v potiskih Umetniška vodja in mentorica: prof. Marija Jenko tekstilij, ki oplemenitijo serijo uporabnih in umetni- Strokovni sodelavki: Mojca Košir, Nina Glavič ških izdelkov. Študenti so skozi ustvarjalni proces Študenti 3. letnika dodiplomskega študija pri pred- iskali dialog med organskim in umetnim – med na- metu Oblikovanje tekstilij 3: Ceren Akbay, Eli Ara- ravno geometrijo in umetno inteligenco. S pomočjo pova, Taša Blatnik, Ema Cestnik, Brina Cotič, Urban algoritmov so ujeli šepet narave, ga preoblikovali v Dereani, Larisa Gregor, Neža Kavčič, Lia Sara Likar, digitalni jezik in pustili, da stroji poustvarijo občutja Zala Marolt, Filip Minoski, Tina Mohorčič, Midori listov, vej, cvetov. Tako nastajajo novi vzorci – preplet Pallewatta Gamaralalage, Zarja Pertoci, Sara Petru- živega in virtualnega – ki razkrivajo, da je tudi umetna ševska, Maria Leonor Couto Prioste, Alja Rojko, Taja inteligenca lahko platno za interpretacijo naravnih Sejdič, Valentina Sinkovič, Eva Strnad, Zala Šoškič, ritmov. Projekt je bil predstavljen v sklopu BIEN 2025 Tara Urbanč Slika 7: Tiskane tekstilije, 3. letnik (foto Maša Pirc) AI-R Na podlagi vizualnih podob in ročno vezenih zasnov Umetniški vodji in mentorici: doc. mag. Arijana Gad- naloge Pokraine so študenti ustvarili digitalno pre- žijev, asist. Kristi Komel oblikovane vzorce za strojno vezenino. Še vedno so Strokovna sodelavka: Nina Glavič se ukvarjali s temo zraka in umetne inteligence ter Študenti 1. letnika dodiplomskega študija pri pred- prevajali svoje zamisli skozi neonske sukance, ki na metu Oblikovanje tekstilij 1: Malu Adžija, Andrej odpadnem materialu športnih kitov tvorijo abstrak- Alagjozovski, Evelin Bajc, Ema Barbič, Gaja Ba- tne vzorce. Ugotavljali so, da tako kot veter oblikuje ssanese, Lucija Bučan, Ajda Cebe Podržaj, Nika kite, algoritmi umetne inteligence oblikujejo naš Dermastja, Spasko Eftimov, Sinja Hudnik Zaviršek, svet nevidno in nenehno, pri čemer so se spraševali Anika Katušić Kocbek, Vid Kovač, Lana Krajnc, Vita o varnosti uporabe nove tehnologije, njenih pred- Kremžar, Onja Lajevec, Lucija Lozar, Jera Marn, nostih in slabostih. Tkanine odpadnih kitov, ki so Iza Mattersdorfer Milutinović, Nina Mežek, Angel nekoč kljubovale moči vetra, so v tekstilni instalaciji Micevski, Darija Miljković, Tara Mišković, Manuela prerojene z živahnimi barvami in tako eklektično Mokotar, Ema Mujagić, Maria Naidenko, Tajra Pau- združujejo taktilno z eteričnim, pogosto nevidnim nović, Jerca Perne, Gal Pohar, Tisa Predalič, Dimitar vplivom umetne inteligence in zraka. Projekt je bil Simovski, Rebeka Štefanič, Alin Toplak, Jure Kwame predstavljen v sklopu BIEN 2025 – Bienala tekstilne Yebuah Tiran, Janja Žibret umetnosti pri Pudlovki na Stari Savi na Jesenicah. Niti & kode SI 45 Slika 8: Vezene tekstilije, 1. letnik (foto Bernarda Conič) Dih gozda Kovič, asist. mag. Tjaša Bavcon Projekt prikazuje čutno kreativni dialog študentov Strokovni sodelavci: Nina Glavič, Andrej Vilar, Mar- z gozdom. Kot poslušalci in oblikovalci so se po- jeta Čuk topili v detajle narave ter razvili tekstilne objekte, Strokovna podpora: kolektiv Oloop video pripovedi in prostorske instalacije, ki gozda Študenti 2. letnika dodiplomskega študija pri predme- ne prikazujejo, temveč ga utelešajo. Projekt je bil tu Oblikovanje tekstilij 2: Luka Bončina, Karin Breč- predstavljen v sklopu BIEN 2025 – Bienala tekstilne ko, Ema Čargo, Julija Čerček, Klara Čretnik, Alex umetnosti in EPK GO! 2025 Nova Gorica/Gorizia v Devetak, Petar Domić, Zarja Ivačič, Alina Kolar, Palači Lantieri v Gorici, Italija. Amelija Kracina, Laura Kresevič, Julija Lorenzutti, Več o projektu si lahko preberete v prispevku Matic Možina, Hristijan Nashulovski, Ana Pelcar, BIENALE TEKSTILNE UMETNOSTI BIEN 2025: Isak Podgoršek, Žana Polšak Vahter, Klara Povirk, ZRAK, pod naslovom DIH GOZDA. Sandra Pregelj, Rosa Angela Romih, Ana Seles, Luč- ka Simič Hrovat, Lune Siter, Jaka Sojč, Tadej Šandor, Umetniški vodji in mentorici: izr. prof. Katja Burger Grega Štor, Vita Velikanje Slika 9: Pleteni in kvačkani objekti, 2. letnik (foto asist. mag. Tjaša Bavcon in Kristjan Jarni) Vlaknenje pokrajine dialog z naravo preoblikovale in povezale v celovito Velika skupnostna tapiserija Vlaknenje pokrajine in harmonično tekstilno tvorbo. Sodelovalen in iz- predstavlja premišljeno zasnovan kolaž šestindvaj- kustveno vodeni oblikovalski proces je dih narave, setih likovnih pripovedi, ki so se skozi individualni ki ga občutimo raznoliko, razlit po osnovni tkanini SI 46 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 39–50 v barvnih tonih, pridobljenih izključno z barvili iz Strokovna mentorica za barvanje: doc. dr. Mateja Kert narave. Študenti so tekstilno pokrajino zgradili prak- Strokovni sodelavki: Nina Glavič, Veronika Vidmar tično iz samega vlakna – preko faz barvanja preje Strokovna podpora: kolektiv Oloop z naravnimi barvili do snovanja taftane tekstilije Študenti 2. letnika dodiplomskega študija pri predme- velikih dimenzij. Posamezne likovne enote se v pri- tu Oblikovanje tekstilij 2: Ema Čargo, Klara Čretnik, jateljskem odnosu s sosednjimi deli pred nami pres- Alex Devetak, Petar Domić, Marija Grupčeva, Zarja likajo v presežno celoto. Projekt je bil predstavljen v Ivačič, Alina Kolar, Amelija Kracina, Laura Kresevič, sklopu BIEN 2025 – Bienala tekstilne umetnosti in Nađa Kurtalić, Dino Kurtović, Julija Lorenzutti, Ma- EPK GO! 2025 Nova Gorica/Gorizia v Palači Lanti- tic Možina, Hristijan Nashulovski, Ana Pelcar, Isak eri v Gorici, Italija. Podgoršek, Žana Polšak Vahter, Klara Povirk, Sandra Pregelj, Ana Seles, Lučka Simič Hrovat, Lune Siter, Umetniški vodji in mentorici: izr. prof. Katja Burger Jaka Sojč, Tadej Šandor, Grega Štor, Vita Velikanje Kovič, asist. mag. Tjaša Bavcon Slika 10: Taftana tekstilija, 2. letnik (foto asist. mag. Tjaša Bavcon in Kristjan Jarni) Tkainine Pri projektu Tkainine so se študenti preizkušali v roč- Umetniški vodji in mentorici: doc. mag. Arijana Gad- nem tkanju, spoznavali so osnovne tkalske vezave ter žijev, asist. Kristi Komel jih oplemenitili s svojimi izmišljenimi različicami. Strokovna sodelavka: Marjeta Čuk V kontekstu vsebine, ki se je nato materializirala v Študenti 1. letnika dodiplomskega študija pri pred- manjše tkanine, so se poglabljali v razmišljanja o po- metu Oblikovanje tekstilij 1: Malu Adžija, Andrej vezavi umetne inteligence in zraka – kako sploh po- Alagjozovski, Evelin Bajc, Ema Barbič, Gaja Ba- vezati oboje: Je zrak le narava in umetna inteligenca ssanese, Lucija Bučan, Ajda Cebe Podržaj, Nika le tehnologija? Je eno tesnoba in drugo svoboda? Kaj Dermastja, Spasko Eftimov, Sinja Hudnik Zaviršek, imata skupnega? Na spletni video razstavi na KO- Anika Katušić Kocbek, Vid Kovač, Lana Krajnc, Vita TOfoliu, spletnem portfoliu kuriranih študentskih Kremžar, Onja Lajevec, Lucija Lozar, Jera Marn, del, so odgovori razkriti v medsebojnih dialogih, Iza Mattersdorfer Milutinović, Nina Mežek, Angel ki so se z vsako novo tkalsko vezavo nadgrajevali in Micevski, Darija Miljković, Tara Mišković, Manuela nadaljevali v ritmu igrivosti in raznolikosti. Projekt Mokotar, Ema Mujagić, Maria Naidenko, Tajra Pau- je bil od 25. julija do 3. avgusta 2025 v obliki krajših nović, Jerca Perne, Gal Pohar, Tisa Predalič, Dimitar videov predstavljen na razstavi OD-----DO v galeriji Simovski, Rebeka Štefanič, Alin Toplak, Jure Kwame Škuc, v okviru dogodka Dobimo se pred Škucem. Yebuah Tiran, Janja Žibret Niti & kode SI 47 Slika 11: Tkane tekstilije, 1. letnik (foto Jaka Ceglar) Rdeče-modro Včasih so se niti pretrgale, a celota je vzdržala in Ko so študenti na manjših tkaninah spoznali os- nežno vodila strgane konce naprej ter jih nosila kot novne vezave in njihove različice, so se preizkusili bogastvo nepopolnosti v medsebojnem ravnovesju. še v tkanju dveh večjih skupinskih tkanin v rdeči Za študenti 1. letnika so se v tkanju skupnostne tek- in modri barvi. Povzemali so vsebine o povezavi stilije preizkusili še študenti 2. letnika. Projekt je bil umetne inteligence in zraka ter to dvojnost izražali od 25. julija do 3. avgusta 2025 predstavljen na raz- v odtenkih izbranih barv. Ko je s tkanjem zaključil stavi OD-----DO v galeriji Škuc, v okviru dogodka en študent, je njegove vrstice nadaljeval drugi, se Dobimo se pred Škucem. odzival na predhodnika in pustil sledi nasledniku. Slika 12: Tkani tekstiliji, 1. in 2. letnik (foto arhiv KOTO) SI 48 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 39–50 Umetniške vodje in mentorice: asist. Kristi Komel, Tekstilne makro krajine doc. mag. Arijana Gadžijev, izr. prof. mag. Katja Pri projektu Tekstilne makro krajine so študenti Burger Kovič raziskovali skrivne kode mikro-krajin in jih preko Strokovna sodelavka: Marjeta Čuk ročne risbe prenesli v makro-krajine tekstilnih slik. Študenti 1. letnika dodiplomskega študija pri pred- Dvotedenski proces je bil skupinski, študenti so znotraj metu Oblikovanje tekstilij 1: Malu Adžija, Andrej skupin ustvarili kolaže skic in slik, kot tudi izmenjaje Alagjozovski, Evelin Bajc, Ema Barbič, Gaja Ba- in sodelovalno izdelali in ob tem spoznavali zakonitosti ssanese, Lucija Bučan, Ajda Cebe Podržaj, Nika nove tekstilne tehnike ročnega taftanja. Nastalo je šest Dermastja, Spasko Eftimov, Sinja Hudnik Zaviršek, taftanih makro-krajin, ki zasedejo prostor kot preproge Anika Katušić Kocbek, Vid Kovač, Lana Krajnc, Vita ali tekstilne slike. Projekt je bil od 25. julija do 3. avgus- Kremžar, Onja Lajevec, Lucija Lozar, Jera Marn, ta 2025 predstavljen na razstavi OD-----DO v galeriji Iza Mattersdorfer Milutinović, Nina Mežek, Angel Škuc, v okviru dogodka Dobimo se pred Škucem. Micevski, Darija Miljković, Tara Mišković, Manuela Mokotar, Ema Mujagić, Maria Naidenko, Tajra Pau- Umetniški vodji in mentorici: izr. prof. Katja Burger nović, Jerca Perne, Gal Pohar, Tisa Predalič, Dimitar Kovič, asist. mag. Tjaša Bavcon Simovski, Rebeka Štefanič, Alin Toplak, Jure Kwame Strokovna mentorica za barvanje: doc. dr. Mateja Kert Yebuah Tiran, Janja Žibret Strokovni sodelavki: Nina Glavič, Veronika Vidmar Študenti 2. letnika dodiplomskega študija pri pred- Strokovna podpora: kolektiv Oloop metu Oblikovanje tekstilij 2: Ema Čargo, Klara Čret- Študenti 2. letnika dodiplomskega študija pri predme- nik, Alex Devetak, Petar Domić, Marija Grupčeva, tu Oblikovanje tekstilij 2: Ema Čargo, Klara Čretnik, Zarja Ivačič, Alina Kolar, Amelija Kracina, Laura Alex Devetak, Petar Domić, Marija Grupčeva, Zarja Kresevič, Nađa Kurtalić, Dino Kurtović, Julija Lo- Ivačič, Alina Kolar, Amelija Kracina, Laura Kresevič, renzutti, Matic Možina, Hristijan Nashulovski, Ana Nađa Kurtalić, Dino Kurtović, Julija Lorenzutti, Ma- Pelcar, Isak Podgoršek, Žana Polšak Vahter, Klara tic Možina, Hristijan Nashulovski, Ana Pelcar, Isak Povirk, Sandra Pregelj, Ana Seles, Lučka Simič Podgoršek, Žana Polšak Vahter, Klara Povirk, Sandra Hrovat, Lune Siter, Jaka Sojč, Tadej Šandor, Grega Pregelj, Ana Seles, Lučka Simič Hrovat, Lune Siter, Štor, Vita Velikanje Jaka Sojč, Tadej Šandor, Grega Štor, Vita Velikanje Slika 13: Taftane tekstilije, 2. letnik (foto arhiv KOTO (levo, sredina) in Simao Bessa (desno)) Niti & kode SI 49 Virtualne draperije razstavi OD-----DO v galeriji Škuc, v okviru dogod- Študenti 1. letnika so se pri predmetih Oblikovanje ka Dobimo se pred Škucem. oblačil, Digitalno oblikovanje in Razvoj Krojev oblačil preizkušali v digitalnem oblikovanju in Umetniške vodje in mentorice: prof. Elena Fajt, doc. razvoju oblačil ter kolekcije. Namen projekta je bil dr. Tanja Nuša Kočevar, asist. Nastja Sagadin Grmek, razvijanje digitalnih 3D veščin z uporabo sodobnih asist. Alenka More računalniških orodij in osredotočenost na virtualno Strokovna sodelavca: Marjeta Čuk, Anže Mrak oblikovanje oblačil. V okviru projekta so študenti Študenti 1. letnika dodiplomskega študija: Andrej nadgradili svoje razumevanje uporabe digitalnih Alagjozovski, Evelin Bajc, Ema Barbič, Gaja Ba- tehnologij pri razvijanju lastnega ustvarjalnega iz- ssanese, Lucija Bučan, Ajda Cebe Podržaj, Nika raza in pri vključevanju trajnostnih načel v proces Dermastja, Spasko Eftimov, Sinja Hudnik Zaviršek, oblikovanja. S pomočjo programske opreme CLO3D Anika Katušić Kocbek, Vid Kovač, Lana Krajnc, Vita so se spoznali z digitalnim modeliranjem, virtual- Kremžar, Onja Lajevec, Lucija Lozar, Jera Marn, nim prototipiranjem, razvojem oblačil v digitalnem Iza Mattersdorfer Milutinović, Nina Mežek, Angel okolju ter 3D vizualizacijo. Projekt je v obliki spletne Micevski, Darija Miljković, Tara Mišković, Manuela razstave predstavljen na KOTOfoliu, spletnem por- Mokotar, Ema Mujagić, Maria Naidenko, Tajra Pau- tfoliu kuriranih študentskih del, v obliki videa pa je nović, Jerca Perne, Gal Pohar, Tisa Predalič, Dimitar bil od 25. julija do 3. avgusta 2025 predstavljen na Simovski, Rebeka Štefanič, Alin Toplak, Janja Žibret Slika 14: Virtualna oblačila, 1. letnik (foto arhiv KOTO) NITI & KODE na zaključnem dogodku teti izvedli s študenti. To so bili: Dekodiranje spo- Evropske noči raziskovalcev ročil narave, AI-R, Dih gozda, Vlaknenje pokrajine, Na zaključnem dogodku Evropske noči raziskoval- Pokraine, Tkainine in Skrite simetrije. Istočasno sta cev smo v okviru letošnjega dela projekta NITI & v dveh terminih v prostorih tekstilnega laboratorija KODE pripravili predstavitev na bazarju v osrednji potekali delavnici modnega kolažiranja in ročnega dvorani Centra Rog, kjer smo preko video vsebin ter tkanja, ki so se ju udeležili učenci 3. razreda osnovne razstavljenih tekstilnih in oblačil izdelkov prikazali šole. Na delavnici so učenci spoznali osnove krojenja izbrane aktivnosti in projekte, ki smo jih na fakul- in šivanja oblačil ter osnove ročnega tkanja. Zbrano SI 50 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 39–50 so sodelovali ter preizkušali za večino nove, povsem tako pa so navdušili učiteljice, ki nameravajo sedaj neznane tehnike oblikovanja in izdelave ter s tem podobne delavnice izvajati tudi na matični šoli. krepili svoj kognitivno-motorični potencial. Bili so Umetniške vodje in vodje delavnic: doc. mag. Arijana navdušeni, da so izdelke lahko odnesli domov, prav Gadžijev, asist. Kristi Komel, asist. Alenka More Slika 15: Predstavitev projekta (levo), delavnica modnega kolažiranja (sredina), delavnica ročnega tkanja (des- no) ( Foto arhiv KOTO) Opisani projekti so nastali s sodelovanjem in Vodji dvoletnega projekta sva bili doc. mag. Arijana podporo Evropske noči raziskovalcev 2024‒2025 – Gadžijev in asist. Nastja Sagadin Grmek. Humanistika, to si ti!, financirane s strani Evropske unije, ter zavoda Carnica, zavoda Oloop, društva Prispevek je pripravila in uredila doc. mag. Arijana ŠKUC, Vilija Breceljnika, Gorazda Majcna – Kajtar. Gadžijev. si in podjetij Poliplet, d. o. o., Soven, d. o. o., in Odeja Besedila so napisale doc. mag. Arijana Gadžijev, izr. prof. mag. Katja Burger Kovič, prof. Marija Jenko, asist. Škofja Loka. Nastja Sagadin Grmek. Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 51–55 SI 51 Interpretacije prostorskih spominov Razstava študentov NTF v Zasavskem muzeju Trbovlje V letu 2025 so v Zasavskem muzeju v Trbovljah kipar ustvaril v tretjem letniku študija na Akademiji postavili posthumno retrospektivno razstavo kiparja upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (slika 1). To je Stojana Batiča v počastitev 100. obletnice kiparjeve- avtorjeva prva interpretacija rudarske tematike in je ga rojstva in 10. obletnice njegove smrti. Batičevo na ogled v prvem nadstropju fakultetnih prostorov delo hrani tudi Naravoslovnotehniška fakulteta v na Aškerčevi ulici 12. Ljubljani, in sicer Rudarsko kompozicijo, ki jo je Slika 1: Stojan Batič, Rudarji Kiparska praksa Stojana Batiča je obsežna in Stojan Batič (1925–2015) nas s svojimi kiparski- v našem umetnostnozgodovinskem kanonu nima mi rešitvami nagovarja širom domovine. V njih je primere. Svoje prstne odtise in odzven kiparskega v kamnu, lignitu, steklu in glini odtisnil najrazlič- dleta je vtisnil v številna mesta po državi ter dosegel nejše vsebine, ki nas opozarjajo, kako pomembna avtorsko prisotnost v vseh regijah Slovenije. Središče je skupnost in da kot posamezniki zmoremo več, je Ljubljana, kjer so nastajale javne skulpture, ki so ko stopimo skupaj in se kot skupnost odzovemo se od tam širile in postavljale v smeri proti severo- na najrazličnejše preizkušnje našega vsakdana. V zahodu, jugovzhodu, severovzhodu in jugozahodu. ospredju njegovega dela je človek, kiparjev sopot- Predavanje bo osvetlilo javno plastiko, s katero je nik. To je najbolje upodobil v svojem rudarskem iskal pripovednost in izpovednost vsebine, ki jo je ciklu, v katerem je temo vzpostavil kot poseben tudi sam doživljal in izkusil. Ob tem bomo iskali žanr v našem prostoru. Lastno izkustvo iz rudnika vzporednice v upodabljajočih motivih ter vsebinske je upodobil tudi v ciklih Eksplozija, kjer je s hrast- in formalne povezave v materialnosti, ki jo je kipar niškimi steklarji raziskoval krhkost in hkrati ujetost desetletja uspešno oblikoval za skupnost. eksplozije v trdnem materialu. Skupnost se gradi Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. SI 52 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 51–55 in kaže ob obširni spomeniški plastiki, posvečeni izrazov, z navdihi, s procesi snovanja novega dela, in narodnoosvobodilnemu boju. Ob delih velikega kako v svet, ki se zdi prepoln podob, še lahko do- formata se je ves čas vračal k mali, intimni plastiki damo svežo, zanimivo, angažirano izjavo. Te izjave in skulpturi. Te so nastajale v glini ali kamnu. Spo- smo iskali v Spominskem ateljeju Stojana Batiča in menike dopolnjujejo številne parkovne kiparske v urbanem prostoru, kjer nas umetnik nagovori s rešitve, v katerih interpretira ples, radost, glasbo in svojimi prenekaterimi deli v bronu. grško mitologijo. Spomin in Batičev odzven je ustvarjen v naj- Obsežen opus kiparja je bil v predavalnici Nara- različnejših materialih, pri čemer smo sledili traj- voslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo, nostnemu razmisleku in k ustvarjanju povabili tudi grafiko in oblikovanje, Katedre za informacijsko in starše, prijatelje, s tem pa razširili našo skupnost z grafično tehnologijo vir navdiha mladim. Geograf- različnimi izkušnjami in veščinami, ki so pripo- ska razpršenost Batičevih del nas je povabila, da se mogle k dobrim rezultatom. Razstavljeni izbor del v skupnosti študentov, ki prihajajo iz vseh koncev gradi vez med tradicionalnimi materiali in sodob- Slovenije, povežemo in Batiča skupaj odkrivamo, se nimi grafičnimi tehnologijami. Vsebinsko smo se ga dotikamo ter premišljujemo o njegovi formalni in navezali tudi na Batičeva dela, ki so nekdaj plula po vsebinski plati ustvarjalnosti. svetovnih morjih, s čimer jih ohranjamo v kolektiv- Ustvarjalni in raziskovalni projekt se razvija nem spominu. od leta 2023, ko smo se s študentskimi projekti Projekt v nastajanju se vrača v kiparjevo rodno predstavili v Spominskem ateljeju Stojana Batiča v mesto Trbovlje in simbolno v vsa druga mesta, kjer MGLC Švicariji. Rekonstrukcija njegovega ateljeja je je Batič pustil svoj značilni avtorski izraz. edinstvena v našem kulturnem prostoru, z vstopom Z deli se predstavljajo: Vid Polenič, Maša Matu- v spominski atelje namreč vstopamo v dolgoletno šek, Manca Kralj, Nino Arnold, Luka Sokler, Alek- prakso avtorja, kjer prek umetniških del gradimo sander Ramšak, Žiga Marš, Marko Stražar, Patricija povezave z vsemi javnimi postavitvami po Sloveniji. Ravnikar, Tiatara Zupančič, Tjaša Zorc, Urška Jur- V letu 2025 smo obeležili kiparjevo stoto obletnico šak, Manca Baša, Lina Florjanič, Dion Launay, Nina rojstva in deseto obletnico smrti, smo podrobneje Bregar, Ana Vita Mićunović, Katarina Mitevski, raziskovali njegovo dediščino, ki je plula na sloven- Hana Radelj, Erik Grubišić, Maks Hrastar in Blaž skih ladjah. Prek likovnih del smo raziskovali odno- Germ. Vodja projekta: Boris Beja. Razstava je bila se, ki jih je kipar vzporedno gradil ter kiparil tudi na odprta 3. decembra 2025, na Ta veseli dan kulture, ki kopnem. Batič kot prvi vpisani na novoustanovljeni ga organizira Ministrstvo za kulturo, in je na ogled Akademiji je bil navdih za študente in povabilo, da do 28. februarja 2026. na podlagi njegovih del ustvarimo uporaben ali pa Batič je ob mukotrpnem delu odmore preživljal estetski predmet, s katerim bomo ohranjali spomin ob spremljavi dima cigaret. Dimne zavese so se po- na njegovo dolgoletno prakso. zneje zgostile s cigarami, ki jih je kipar s staranjem Razstavo z naslovom Interpretacije prostorskih zamenjal s cigaretami. Pepelnik (slika 2) interpretira spominov smo zasnovali pri predmetu Osnove kiparjev relief Najada, ki je z našimi mornarji plul likovnega izražanja. Razstava ponuja vpogled v raz- na ladji Ljubljana. Podoba v medenini v obliki reliefa nolike prevode Batičevih del in predvsem vpogled, upodablja ladjo. Ladja, ki je zrcalno preslikana, tvori kateri likovni elementi in vsebinski poudarki Batiče- dialog med morji, smermi neba, miljami in dimom vih del so mlade v sodobnem času nagovorili in kako prvih parnikov, ki so prevažali različne tovore. Pri so čas polpretekle zgodovine upodobili in ustvarili v izdelku, ki je kombinacija lesa in kovine, sta upora- uporabnem izdelku. Pri predmetu Osnove likovnega bljena klasična materiala, v katerih se je Batič izražal izražanja so se ukvarjali z iskanjem novih oblik ali in ustvarjal. Razstava študentov NTF v Zasavskem muzeju Trbovlje SI 53 so se realizirale številne kiparske kreacije. Ustvarjen projekt z naslovom Sidrišče za svetlobo povzema ki- parjevo delo Sidro in delfin, relief, s katerim so naši pomorščaki pluli na ladji Ljubljana (II). 3-D model (slika 4) se je v procesu dela dopolnjeval in sestavil v dinamičen odnos igre dveh delfinov, ki se prislanjata ob sidro. 3-D objekt v realnem prostoru s črno barvo simbolno nakazuje tudi kiparjevo rodno rudarsko mesto Trbovlje, kjer je kipar vse življenje imel delček svojega sidrišča. Slika 2: Aleksander Ramšak, Pepel cigare, 2025 Ljubezen in dialog (slika 3) je mogoče najti v vsakem delu Stojana Batiča. Zdi se, kot da je ves čas v delih vzpostavljal radost in izkustvo lastnega vsak- dana. Motiv poljubljanja z Ladje Trbovlje je ponovil tudi pod odrom Delavskega doma v Trbovljah v teh- niki sgraffita. Delo Mance Kralj v tehniki klasičnega linoreza je povzelo kiparjev motiv, ki ga je odtisnila na tekstil. Tekstil kot nosilec sporočila v tem primeru odtisa nadgrajuje z vezenino, mornarskim sidrom, nekdaj zaščitnimi tatuji mornarjev. Ob grafični teh- niki pa se je avtorica navezala še na avtorjev rokopis, ki ga stroka opisuje kot grafizem, čeprav bi to lahko poimenovali kot kiparsko risbo v materialu. Slika 4: Nino Arnold, Sidrišče za svečo, 2025 Batič je s svojimi deli zaznamoval prenekatero slovensko mesto, med njimi pa prav posebej Ljubl- jano, kjer je po osvoboditvi živel in ustvarjal vse svoje življenje. Številne skulpture gradijo posebno Slika 3: Manca Kralj, Slani poljub, 2025 mrežo povezav, tako po formalnih upodobitvah kot po vsebinskih. Zdi se, da le ljubljanski zmaj lahko Vsak ustvarjalec potrebuje varno sidrišče, v hkrati vidi vse njegove skulpture in tega je upodobil katerem lahko razvija in udejanja svoje zamisli. v reliefu za Ladjo Ljubljana (II). Uporabni izdelek Batičev atelje je bil ustvarjalni laboratorij, v katerem je keramična ploščica (slika 5), na katero smo v več SI 54 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 51–55 plasteh tiskali Batičevo upodobitev, s tem pa prišli do prepričljivega odtisa oziroma želeli v delu s pos- topkom nalaganja pigmenta ujeti kiparjevo značilno reliefno oblikovanje izbranega motiva. Slika 6: Tjaša Zorc, Strune morja in neba, 2025 darjev v jami in vseh domačih, ki so bili zunaj nje, je upodobil tudi v Rudarskem soncu. Ustvarjalni projekt povezuje dva Batičeva ciklusa, v njem smo Slika 5: Luka Sokler, Zmajeva kri, 2025 s pomočjo obrisa in risbe prevedli podobe rudarjev na uporabni izdelek in s tem v pogled ujeli še eno Nimfa s kitaro (1967) je nekdaj potovala na ladji delo, hrastniško Izmeno v rovu. S prekrivanjem Trbovlje in nemo igrala morske melodije našim in prosojnostjo materiala lahko uporabnikom in pomorščakom. Ta motiv je Batič prvič upodobil na gledalcem ponujamo več pogledov in možnosti za perforiranem reliefu v Ljubljani. V spodnjem delu interpretacijo (slika 7). vrat za Zadružno zvezo Slovenije (1956) sledimo motivu, ki ga je v glini prevedel v kiparski objekt. Z značilno strukturo in površinsko obdelavo ženska v ležečem položaju v rokah drži kitaro. Delo (slika 6), ki je zdaj javno postavljeno pred poslovno stavbo Splošne plovbe v Portorožu, gradi vez z odlitkom, ki likovno dopolnjuje krajinski park Arboretum Volčji Potok. Motiva z ljubljanskih vrat in Nimfa sta bila vir navdiha in iztočnica, da smo perforirani relief pre- nesli v risbo in to upodobili na kitari, ki je uporab- nikom na voljo, da sedaj s strunami igrajo Batičeve kiparske melodije javnosti. Batičeva Rudarja (1959), ki sta bila na trg pred Delavskim domom v Trbovljah prestavljena izpred rudniške uprave in izpred vhoda v Strojno tovarno v Slika 7: Tiatara Zupančič, Dialogi podzemlja, 2025 Trbovljah, imata svoj odmev tudi v Beogradu, kjer se lahko pred Muzejem za sodobno umetnost srečamo V obliki likovnih izjav je Batič odvrgel svoje s poosebljenimi in klenimi trboveljskimi rudarji. sidro v prenekaterih mestih po domovini in tudi Batičevo raziskovanje v steklu vsebinsko in zunaj naših meja. Njegova dela izhajajo iz Ljubljane formalno upodablja eksplozijo. Strah in trepet ru- in gradijo svojevrsten “križ”. Do Koroške, Gorenjske, Razstava študentov NTF v Zasavskem muzeju Trbovlje SI 55 Primorske, Posavja in Dolenjske ter Zasavja. Delfin, Prvič smo ga ustvarili z digitalnimi orodji in kiparili ki smo ga interpretirali z Ladje Ljubljana (II), je v programu Blender, drugič pa skulpturo zajeli s po- ikonografsko prisoten tudi v kiparski kompoziciji močjo fotogrametrije. Obe digitalni predlogi (slika z naslovom Pozdrav morju, ki kot okras dopolnjuje 8) smo fizično natisnili in sedaj v fizični obliki oba fontano pred hotelskim kompleksom. V raziskoval- objekta lahko primerjamo ter z njima javnosti pred- nem delu smo Batičevo delo kiparili na dva načina. stavljamo dva ustvarjalna postopka. Slika 8: Marko Stražar, Delfin z ladje Ljubljana (II), 2025 Prispevek je pripravil doc. Boris Beja. SI 56 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 56–59 Razstava ČUTi v Mali galeriji Banke Slovenije Danes za najpomembnejšega med čuti velja vid, na katerem temelji tudi večji del sodobne modne in tekstilne industrije, ki jo v pospešenem življenj- skem tempu dojemamo predvsem vizualno. Ker se v poplavi podob izgublja celovitost človeškega zazna- vanja, smo na Katedri za oblikovanje tekstilij in obla- čil, OTGO Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, želeli s poudarkom na vseh senzoričnih zaznavah razširiti možnosti raziskovanj, procesov in realizacije projektov. Razstava ČUTi (ang. SENSEs) temelji na obrav- navanju oblačil in tekstilij skozi osnovne čute (vid, tip, voh, sluh, okus) in druge, ki nam (ne)zavedno omogočajo celostno proučevanje raziskovane teme, predmeta, osebe, okolice. Pomemben vidik so po- sledične asociacije in čustveni odzivi, ki postanejo osnovno izhodišče za poglobljene oblikovalske pro- jekte/zgodbe, realizirane na konceptualni, unikatni ali komercialni ravni. Selekcionirana razstava študentskih del, ki so nastala na dodiplomskem in magistrskem študiju Slika 1: “Pisarna”; Tilen Gorenjak (silhueta iz kolek- v letu 2024/2025 pri predmetih Oblikovanje obla- cije in raziskovalna knjiga), Ana Pelcar (suknjič na čil, Oblikovanje tekstilij, Modni dodatki in Modni ozadju, foto: Jernej Strmšek), Julija Potočnik (totemi) stilizem, je bila na ogled med 21. avgustom in 25. (foto: Simon Pintar) septembrom 2025 v Mali galeriji Banke Slovenije. Študentska dela so soustvarjala in bila umeščena temo zvoka krojila z uporabo ročne žage. Nekonven- v pet »prostorov«. V prvem prostoru, »Pisarni«, ki je cionalen proces nastanka oblačil odpira razmislek o bila zasnovana na čutu vida, so se artefakti izgubljali ustaljenih metodah proizvajanja tekstilnih izdelkov in pojavljali skozi črno-belo mimikrično postavitev; in alternativnih pristopih v vseh fazah oblikovanja. prostor je definirala povečana tekstilna fotografija V »Dnevni sobi« smo se lahko sprostili ob pogle- suknjiča Ane Pelcar, ki je bila dopolnjena s tekstil- du na veliko tekstilno tapeto zelenega travnika, sredi no-umetniškimi totemi Julije Potočnik. Kompozicija katerega se je pojavila televizija, predvajajoč modne je bila zaključena s silhueto iz trajnostne kolekcije editoriale na temo petih čutov. Iz 2-D travnika so Tilna Gorenjaka in pripadajočo inspiracijsko knjigo, izstopila 3-D oblačila Pie Wallner, Taše Blatnik in Alje ki je omogočila vpogled v nastajanje omenjene ko- Rojko, ki so ga z različnimi odtenki zelene taktilno lekcije. poglobila. Dnevna soba je bila zaokrožena s sobnimi Delo študentke Anike Katušić Kocbek nas je v “lončnicami” – multifunkcionalnimi modnimi do- drugem prostoru, »Mizarski delavnici«, skozi vide- datki Tadeja Šandorja, izdelana po načelih trajnostne- oposnetek, zvok in raziskovalno knjigo popeljalo na ga oblikovanja z uporabo odpadnega elektronskega popotovanje izvedbe razstavljenih oblačil, ki jih je na materiala kot osnovnim gradnikom. Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. Razstava ČUTi v Mali galeriji Banke Slovenije SI 57 Slika 2: “Mizarska delavnica”; Anika Katušić Kocbek (foto: Simon Pintar) Slika 4: Tadej Šandor (lončnica); (foto: Simon Pintar) Osrednje delo »jedilnice« je zastopala velika stenska tapiserija, Vlaknjenje pokrajine, ki jo je iz- delalo 26 študentov drugega letnika dodiplomskega študija v tehniki tuftanja. Izvedena iz ročno barvanih prej z naravnimi barvili priča o dialogu v skupini in posameznika z naravo. Jedilna miza je bila obložena z nakitom Sandre Pregelj, Žane Polšak Vahter, Alexa Devetaka, Julije Lorenzutti in Amelije Kracina, ki je nastal pri predmetu Modni dodatki. V prostoru se je pojavila tudi silhueta iz magistrske kolekcije Izabel Čebokelj, ki je v dobesednem in prenesenem pomenu obravnavala okus, navdih pa črpala iz sla- ščičarskih tehnik, oblik in tekstur. Razstavo je v izložbenem oknu zaokrožil svet »Igralnice« in taktilnosti skozi eksperimentalno oblačilo Tadeja Šandorja, ki skozi element roke pri- poveduje o občuteni kontradiktornosti objema. Ker razstava ni bila zgolj predstavitev tekstilno- Slika 3: “Dnevna soba”; Alja Rojko (top), Taša Blat- -oblačilnih vizualnih del, temveč je bil njen namen nik (kratke hlače in krilo na tapeti), tapeta (foto: Tine odpirati razpravo o poglobljenem razumevanju in Bohinc), Pia Wallner (dolge hlače), Tadej Šandor obravnavi tekstilnih izdelkov, od njihove zasnove (lončnici) (foto: Simon Pintar) do izvedbe in zaključenega cikla uporabe, smo v SI 58 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 56–59 Slika 5: “Jedilnica”; skupinska tapiserija Vlaknjenje pokrajine (študenti in študentke drugega letnika dodiploms- kega študija), nakit Sandre Pregelj, Žane Polšak Vahter, Alexa Devetaka, Julije Lorenzutti in Amelije Kracina (foto: Simon Pintar) Slika 6: Izabel Čebokelj (foto: Simon Pintar) Slika 7: Tadej Šandor (foto: Simon Pintar) Razstava ČUTi v Mali galeriji Banke Slovenije SI 59 času razstave, 11. septembra, izvedli voden ogled Sponzorji razstave: Čopomana, Bovton, Center Rog s podrobno obrazložitvijo vsakega od vključenih in Humanistika, to si ti! artefaktov. Širša javnost je imela možnost spoznati Kuratorka MGBS: Hana Čeferin tudi osebne zgodbe in proces oblikovanja izdelkov na okrogli mizi 17. septembra, na kateri se je naša Produkcija: Univerza v Ljubljani alumna, Maja Gazvoda, pogovarjala s študentkami Sodelujoči študenti: Julija Arnšek, Taša Blatnik, Ema Aljo Rojko, Pio Wallner, Tašo Blatnik, Žano Polšak Cestnik, Brina Cotič, Ema Čargo, Izabel Čebokelj, Vahter in Izabel Čebokelj. Posnetek pogovora je do- Klara Čretnik, Urban Dereani, Alex Devetak, Pe- stopen na spletni povezavi: . Neža Kavčič, Alina Kolar, Amelija Kracina, Laura Kresevič, Nađa Kurtalić, Dino Kurtović, Lia Sara Vodja projekta: doc. Petja Zorec Likar, Julija Lorenzutti, Zala Marolt, Matic Možina, Mentorice: prof. Almira Sadar, prof. Nataša Peršuh, Hristijan Nashulovski, Ana Pelcar, Isak Podgoršek, prof. Elena Fajt, prof. Marija Jenko, izr. prof. Katja Žana Polšak Vahter, Julija Potočnik, Klara Povirk, Burger Kovič, doc. Petja Zorec, doc. Arijana Gadži- Sandra Pregelj, Alja Rojko, Taja Sejdić, Ana Seles, jev, asist. Nataša Hrupič, asist. Alenka More, asist. Lučka Simič Hrovat, Valentina Sinkovič, Lune Siter, Sara Valenci in mag. Tjaša Bavcon (Kolektiv Oloop) Jaka Sojč, Eva Strnad, Tadej Šandor, Grega Štor, Tara Urbanč, Vita Velikanje in Pia Wallner Strokovna mentorja: doc. dr. Mateja Kert in Peter Dragolič (Center Rog) Sodelujoči fotografi: Tine Bohinc, Katjuša Peterka, Lucija Pintar, Jernej Strmšek in Nik Velikonja Tehnična podpora: Nina Glavič, Mojca Košir, Veroni- ka Vidmar in Andrej Vilar Prispevek je pripravila doc. Petja Zorec. SI 60 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 60–64 Tekstilna dela Fakultete za dizajn na mednarodnem bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2025 Na bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2025, ki je po- je v zadnjih letih postal ena ključnih platform za tekal od 31. maja do 3. septembra 2025 na območju sodobno tekstilno umetnost tako za študente kot Gorenjske in Goriške regije, se je tudi letos predsta- za širšo ustvarjalno skupnost. Študentom je bila s vila Fakulteta za dizajn, samostojni visokošolski tem ponovno dana priložnost, da se postavijo ob zavod s študentskimi projekti, nastalimi na različnih bok mednarodnim ustvarjalcem in kolektivom ter študijskih smereh. Projekti, zasnovani v dialogu prikažejo svoja dela v aktualnem kontekstu tekstilne s tekstilnim oblikovanjem, številnimi tekstilnimi umetnosti, s tem pa sooblikujejo tekstilni dialog na tehnikami in različnimi konceptualnimi pristopi, so mednarodni ravni. nastali pod krovno temo ZRAK (angl. Air). BIEN Slika 1: Prostorska postavitev Vihar v zenici divjine diplomantke Karin Golobič (foto: Jana Mršnik, Karin Golobič in Maša Pirc) V Kranju, v Hiši družine Crobath, se je s pro- smeri Moda in tekstilije Karin Golobič. Postavitev storsko postavitvijo Vihar v zenici divjine pod men- raziskuje element zraka skozi pet prosojnih tekstil- torstvom doc. Jane Mršnik predstavila diplomantka nih plasti, na katere je projiciran video iz barvnih Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. Tekstilna dela Fakulteta za dizajn na mednarodnem bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2025 SI 61 vzorcev, navdihnjenih z obliko konjevega očesa. in vetrom, ki ga spremlja med gibanjem. Kot dih, Tkanine se rahlo zibljejo, kot da bi dihale z okolico, ki nikoli ne mine, se v slojih tekstila in svetlobnih video pa poudarja lahkotnost, nevidnost in gibkost odsevih prepleta zgodba o konjevem zaznavanju zraka. Vzorci, oblikovani skozi perspektivo konje- vetra – nevidnega glasnika gibanja in svobode. vega vida, odražajo njegovo povezanost z naravo Slika 2: Prostorske tekstilije Nič ni tako, kot je bilo šivano študentov tretjega letnika (foto: Maša Pirc, Jana Mršnik) Z velikimi prostorskimi tekstilijami Nič ni tako, raziskovanja so uporabili različne tekstilne tehnike: kot je bilo šivano so se na Jesenicah predstavili ročno vezenje, prešivanje, plastenje, manipulacijo študenti tretjega letnika smeri Moda in tekstilije, materiala in digitalni tisk. ki so pod mentorstvom doc. Jane Mršnik in Nine Njihovi odzivi na prostor niso zgolj vizualni, Vastl Štefe likovno raziskovali temo Zrak. V okviru temveč tudi občuteni – utemeljeni v zgodovinskem SI 62 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 60–64 in materialnem kontekstu Jesenic, mesta, ki ga je nekdaj obarvana pročelja hiš – tihi odmev železarske zaznamovala železarska industrija. V subtilnem di- moči, ki je oblikovala krajino. Razstava velikih pros- alogu z železno konstrukcijo se prepletajo trdnost in torskih tekstilij je bila postavljena v odprti prostor lahkotnost, industrijska togost in tekstilna mehkoba, Tržnice Jesenice – kraj, izpostavljen vetru, zvokom nostalgična tradicija in osebna intima. Med plastmi mesta in pogledom z avtoceste. Del vsebin projek- tkanin se napetost tiho kopiči in hkrati mehča, kot ta je nastal v okviru projekta AlpTextyles, ki ga je da bi železo in zrak našla skupen jezik. Evropska unija sofinancirala v okviru programa Žareči barvni odtenki, ki se pojavljajo na Območje Alp. površinah in v strukturah tekstilij, spominjajo na Slika 3: Tekstilna dela Rezervirano za pozneje (foto: Jana Mršnik in Matic Kutin) Na podstrehi Tržiškega muzeja so bila pod men- dela študentov smeri Moda in tekstilije, Notranja torstvom doc. Jane Mršnik predstavljena tekstilna oprema in Vizualne komunikacije, združena pod Tekstilna dela Fakulteta za dizajn na mednarodnem bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2025 SI 63 Slika 4: Prostorske tekstilije Zrak študentov prvega letnika (foto: Maša Pirc) skupnim naslovom Rezervirano za pozneje. Dela pasta. Po sušenju se blago obarva, ob odstranitvi so nastala v okviru dveh ločenih projektov, ki oba paste pa na materialu ostanejo neobarvani elementi temeljita na tehniki rezervnega vzorčenja: modro- vzorca. Projekt modrotiska je delno potekal v okviru tisku in cianotipiji. Rezervirano za pozneje raziskuje projekta AlpTextyles, ki ga sofinancira Evropska trenutke, v katerih se prepletajo čas, pričakovanje, unija v okviru programa Območje Alp, pod men- nepopolnost in neizrečenost. Razstava vključuje torstvom Lili Panjtar in Tadeje Pance. Cianotipija individualne interpretacije študentov, ki so skozi pa je tehnika rezervnega tiskanja, ki spominja na ustvarjalni proces raziskovali temo Zrak ter se po- razvijanje analognih fotografij. Na tekstil ali drugo svetili likovni interpretaciji nevidnih, a nenehno površino se nanese posebna kemikalija, ki se po prisotnih elementov. Modrotisk je tradicionalna sušenju prekrije z izbranim motivom. Pod vplivom tehnika rezervnega vzorčenja, pri kateri se na tekstil ultravijolične svetlobe se nepokriti deli površine s posebnimi tiskarskimi modeli nanese rezervirna obarvajo modro. Obe tehniki ustvarjata prostor, v SI 64 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 60–64 katerem nekaj ostane nedotaknjeno – v materialu kako živahen, raznolik in raziskovalen je prostor in v mislih. Kot zrak, ki polni praznino, neviden, a sodobnega tekstila. Razstavni projekti, razpršeni vedno prisoten, se ta občutek tiho in vztrajno širi. po Kranju, Jesenicah, Tržiču in Idriji, so ustvarili V svetu hitrega tempa in nenehne komunikacije mrežo dialogov med prostorom, dediščino, naravo Rezervirano za pozneje ponuja trenutek umiritve. in sodobno ustvarjalnostjo. Prav raznolikost lokacij Je raziskovanje procesa, ki nikoli ni povsem končan: je študentom omogočila, da so svoje interpretacije tudi tisto, kar ostane nevidno, se še naprej razvija – v preizkusili v različnih prostorskih, zgodovinskih prostoru in v misli. in materialnih kontekstih ter se z njimi domiselno V Topilnici živega srebra v Idriji so se pod men- soočili. Bienale je za Fakulteto za dizajn dragocen torstvom doc. Almine Duraković Korošec s prostor- prostor izobraževanja, preizkušanja, sodelovanja in skimi tekstilijami Zrak predstavili študenti prvega vidnosti; za študente pa priložnost, da vstopijo v širši letnika smeri Moda in tekstilije. Študenti so ustvarili mednarodni umetniški prostor ter svoj lastni izraz ploskovne prostorske tekstilije, ki združujejo različne soočijo s publiko. tekstilne tehnike, kot so mokro polstenje, tkanje, Sodelovanje na BIEN 2025 je obenem pomem- kvačkanje in pletenje, ter raziskujejo medsebojne ben korak v utrjevanju prepoznavnosti in kakovosti povezave prostora, materiala in oblike. Osrednji našega pedagoškega in ustvarjalnega dela. Srečanje koncept ZRAK študentom omogoča, da skozi lastne s sodobnimi tekstilnimi praksami, raznolikimi kon- interpretacije ustvarijo edinstvene tekstilne izdelke, teksti in mednarodnim občinstvom je študentom ki ne le presegajo tradicionalne meje tekstilnega ob- omogočilo dragoceno praktično izkušnjo, mentor- likovanja, temveč tudi izzivajo dojemanje tekstila kot jem pa dalo priložnost za nadgradnjo raziskovalnih umetniškega medija. Tako projekt osvetljuje pomen in pedagoških pristopov. Projekti, ustvarjeni pod sodobnih pristopov k tekstilu, ki združujejo tradi- okriljem bienala, potrjujejo, da fakulteta uspešno cionalne tehnike z novimi raziskovalnimi koncepti spodbuja radovednost, eksperiment, sodelovanje in in dokazuje, da lahko tekstil postane dinamičen in kritični premislek – vrednote, ki bodo tudi v prihod- sodoben izraz v oblikovanju, ki presega zgolj estetske nje usmerjale naš razvoj ter krepile vlogo tekstila kot funkcije ter vstopa v prostor, ki ga sooblikuje. Vse- pomembnega izraznega in oblikovalskega medija. bine praktičnega dela projekta so delno potekale v sklopu projekta AlpTextyles, ki ga je Evropska unija Opis projekta Zrak je pripravila doc. Almina Dura- sofinancirala v okviru programa Območje Alp pod ković Korošec. strokovnim vodstvom Anje Musek in Silve Horvat. Sodelovanje Fakultete za dizajn na bienalu Prispevek sta pripravili izr. prof. dr. Damjana Celcar in tekstilne umetnosti BIEN 2025 je znova pokazalo, doc. Jana Mršnik. Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 65–68 SI 65 Modna revija Fakultete za dizajn na ljubljanskem tednu mode – LJFW 2025 Na modni reviji Fakultete za dizajn, ki je 18. oktobra bljani, so se s trajnostnimi kreacijami in kolekcijami 2025 potekala v sklopu ljubljanskega tedna mode oblačil predstavili študenti smeri Moda in tekstilije (LJFW 2025) na Gospodarskem razstavišču v Lju- Fakultete za dizajn. a) b) c) č) Slika 1: Oblačilne forme »Ritem oblačila« študentov prvega letnika: a) Tinkara Borštnar, b) Klara Gimpelj Dom- janič, c) Maja Krebelj in č) Minea Lipovšek (Foto: Jure Makovec) Študenti prvega letnika so se na modni pisti rili izhodišče za eksperiment: z ročnim barvanjem, predstavili z dvema izhodoma in sicer z oblačilnimi plastenjem in oblikovanjem so materialu vdihnili formami Ritem oblačila in trajnostnimi kreacijami novo izraznost ter ga preobrazili v konceptualne NO-MAD. Dela študentov projekta Ritem oblačila modne skulpture. Projekt NO-MAD zavrača logiko se inspirativno navezujejo na razumevanje povezav odpadka in razkriva, da lahko prav iz odvečnega med glasbo in elementi oblikovanja oblačil. Pod vznikne estetsko presežno – manifest trajnostnega mentorstvom izr. prof. Tanje Devetak in strokovno razmišljanja in ustvarjalnosti. pomočjo Lidije Rotar so študenti pri ustvarjanju Z zaključnimi kolekcijami oblačil, ki vsaka uporabili različne pristope v strukturiranju površi- izraža svojo zgodbo in trajnostno noto, so se pod ne, ki je postala oblikovni nosilec oblačilne forme. mentorstvom izr. prof. Metee Benedetti predstavili Rezultat so dinamične forme z izrazito eksperimen- študenti tretjega letnika, ki so kolekcije izdelali ob talnim konstrukcijskim pristopom v iskanju inova- strokovni pomoči Lidije Rotar. Študenti so v svojih tivnih rešitev v odnosu med telesom in oblačilom. delih povezali osebno pripoved, eksperimentalne Pod mentorstvom doc. Almine Duraković Korošec pristope in sodobne trajnostne vrednote, kar se je in s strokovno pomočjo Lidije Rotar so se študenti v odrazilo v avtentičnih, inovativnih in premišljenih sklopu projektne naloge NO-MAD posvetili razisko- modnih zgodbah. Vsaka kolekcija je izraz lastnega vanju zero waste pristopa in multifunkcionalnega oblikovalskega pogleda, občutka za materialnost, oblikovanja oblačil. Iz vsakdanjih tekstilnih nakupo- silhueto in sporočilnost oblačila. Ob kolekcijah so valnih vrečk, doniranih s strani podjetja Axis Mundi študenti tretjega letnika predstavili še preoblikovane (Ekoman, okolju prijazna darila), so študenti ustva- čevlje UGG, ki so pod mentorstvom višje pred. Tee Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. SI 66 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 65–68 a) b) c) č) Slika 2: Trajnostne kreacije » NO_MAD« študentov prvega letnika: a) Lana Bedenik b) Klara Gimpelj Dom- janič, c) Teja Lampe in č) Minea Lipovšek (Foto: Jure Makovec) a) Maša Vajd b) Geja Šušteršič c) Karin Glavina č) Nina Treven Modna revija Fakultete za dizajn na ljubljanskem tednu mode – LJFW 2025 SI 67 d) Urh Jaklič e) Neža Plestenjak f ) Aida Mustafic g) Edita Kapš Šikonja Slika 3: Zaključne kolekcije študentov tretjega letnika (foto: Jure Makovec) Hegeduš nastali v sklopu projekta UGG Reimagined gazine), Aleš Čakš (glavni urednik Goodlife Style), in v sodelovanju s podjetjem Logos Trend d.o.o. zaži- Darja Franko (lastnica podjetja Monna Lisa d.o.o.), veli v povsem novi podobi. Darja Gabrijel (lastnica podjetja Luma d.o.o.), Tanja Modno revijo je s trajnostno kolekcijo oblačil Zorn (oblikovalka) izbrala najboljše kreacije. Na- Nostalgia, pod mentorstvom izr. prof. Tanje Deve- grade so s strani Fakultete za dizajn bile podeljene tak, zaključila diplomantka Gaja Zadravec. Kolekcija 11. novembra 2025 ob odprtju pregledne razstave ženskih oblačil, razvita v okviru diplomske naloge, izbranih študentskih del Fakultete za dizajn Ustvar- temelji na navdihu prekmurske kulturne dediščine in jalni prepleti v Galeriji DLUL v Ljubljani. Po mnenju arhitekturnih značilnosti cimprane hiše. V ospredju strokovne žirije je nagrado Luma d.o.o. za inovativno so naravni materiali, ki poudarjajo trajnostni vidik uporabo materiala in procesov izdelave prejela štu- mode. Oblačila združujejo minimalistično estetiko s dentka tretjega letnika Maša Vajd za kolekcijo Re- subtilnimi elementi narodne noše in tradicionalnimi -Fracture, nagrado Monna Lisa d.o.o. za inovativno tekstilnimi tehnikami. Kolekcija predstavlja preplet uporabo materiala in procesov izdelave pa je prejela funkcionalnosti, sodobnega oblikovanja in simbol- Edita Kapš Šikonja za kolekcijo The Doll Chronicles. nega pomena kulturne identitete Nagrado Goodlife Style je prejela diplomantka Gaja Na modni reviji je strokovna žirija, ki so jo Zadravec za trajnostno kolekcijo oblačil Nostalgia, sestavljali Tea Hegeduš (glavna urednica Gloss Ma- nagrado revije Gloss pa je prejela skupina študentov SI 68 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 65–68 Slika 4: Nagrajena diplomska kolekcija «Nostalgia« Gaje Zadravec (foto: Jure Makovec) prvega letnika za konceptualno in sodobno zasnovo Opis projekta Ritem oblačila je pripravila izr. prof. trajnostne kolekcije NO-MAD. Nagrado so prejeli Tanja Devetak, opis projekta No-Mad pa doc. Almina Enja Eržen, Klara Gimpelj Domjanič, Teja Lampe, Duraković Korošec. Una Loštrek, Patricia Zore, Minea Lipovšek, Diana Štepec in Gala Margita Štiglić. Prispevek je pripravila izr. prof. dr. Damjana Celcar Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 69–71 SI 69 Tasja Videmšek – prejemnica Univerzitetne Prešernove nagrade Na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Nara- večjem svetovnem sejmu tekstila. To pomembno voslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani s povabilo je mejnik tako za njen osebni razvoj kot za ponosom in velikim veseljem poročamo o izjemnem mednarodno prepoznavnost Katedre za oblikovanje dosežku naše magistrske študentke Tasje Videmšek, tekstilij in oblačil. ki je prejela prestižno Univerzitetno Prešernovo nag- V nagrajenem magistrskem delu Razvoj vzorcev rado. Nagrada potrjuje njeno izjemno ustvarjalnost, in kartonskega modularnega pohištva za otroke, pri- predanost stroki in širši prispevek k razvoju sodob- pravljenem pod mentorstvom izr. prof. mag. Katje nega oblikovanja. Burger Kovič, se je posvetila oblikovanju inovativ- Tasja Videmšek je na naši katedri že med nih, celostno zasnovanih izdelkov za otroke. Njeno študijem izstopala z izjemno študijsko odličnostjo in delo povezuje področja oblikovanja, pedagogike, poglobljenim pristopom k oblikovanju. Prvo in dru- psihologije in ekologije ter poudarja pomen traj- go stopnjo študija je zaključila z odliko, za svoje delo nostnih pristopov. Modularni pohištveni prototipi je prejela več nagrad in priznanj, med njimi častno iz lahkega, trdnega in v celoti reciklabilnega kartona pohvalo Naravoslovnotehniške fakultete (2018), pri- razkrivajo velik potencial za nadaljnji razvoj in ko- znanja za izjemne dosežke (2023, 2024) ter priznanje mercializacijo. Koncept modularnosti in dediščino Univerze v Ljubljani za dosežke na področju obštu- Bauhausa je nadgradila z načeli krožnega obliko- dijskih dejavnosti (2024). Prejela je tudi stanovsko vanja ter raziskala možnosti sestavljanja abstraktnih nagrado Društva oblikovalcev Slovenije – priznanje in funkcionalnih struktur, dopolnjenih s tekstilnimi Daljnogled 2023, ki jo uvršča med najperspektivnej- modularnimi elementi. Magistrsko delo je bilo us- še mlade oblikovalke v Sloveniji. pešno predstavljeno strokovni in širši javnosti, med Njena ustvarjalna energija se odraža tudi v drugim na razstavi Baušpil v Ljubljani in na medna- številnih predstavitvah doma in v tujini. Sodelovala rodnem simpoziju Crossing Boundaries. je na devetih skupinskih in treh samostojnih razsta- Tasja Videmšek je mlada oblikovalka, ki jo odli- vah. Med izstopajočimi dosežki je sodelovanje na kujejo kreativnost, radovednost, samoiniciativnost mednarodnem Bienalu tekstilne umetnosti BIEN23 in izjemna občutljivost za sodobne izzive trajnostne z delom Tam, kjer sonce vedno sije (2023). Leto poz- rabe materialov. Z nagrajenim magistrskim delom je neje je v Mali galeriji Banke Slovenije v sodelovanju z prepričljivo povezala področji oblikovanja tekstilij Urško Sadar pripravila samostojno razstavo Baušpil. in produktnega oblikovanja ter dokazala, da obliko- Kot finalistka mednarodnega natečaja Heimtextil vanje razume kot interdisciplinarno, odgovorno in University Contest 2024 je bila povabljena k samo- družbeno relevantno prakso. stojni predstavitvi projekta Home textiles inspired by Bauhaus na sejmu Heimtextil v Frankfurtu – naj- Prispevek je pripravila izr. prof. Katja Burger Kovič. Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. SI 70 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 69–71 Slika 1: Raziskovanje vstavljanja polnjenih tekstilnih črvov v kartonske mreže (foto: Tasja Videmšek) Slika 2: Prototipi konstrukcijskega seta v merilu 1:4 (foto: Tasja Videmšek) Tasja Videmšek – prejemnica Univerzitetne Prešernove nagrade SI 71 Slika 3: Konstrukcijski set Kartonšpil, 1:1 (foto: Pia Hočevar Mucič) Slika 4: Razstava Baušpil, Mala galerija Banke Slovenije, v sodelovanju z Urško Sadar, 2024 (foto: Ana Skobe) SI 72 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 72–73 Glavna nagrada v kategoriji Oblikovanje tekstilij na trienalu YTAT Dvanajstega oktobra so v poljskem mestu Łódź od- Projekt obravnava uporabo japonskega dresnika, prli peti trienale mladih tekstilnih umetnikov YTAT. invazivne rastline, kot alternativnega vira materia- Predstavnica Univerze v Ljubljani z Naravoslovnoteh- lov v tekstilstvu. Avtorica je sodelovala z lokalnim niške fakultete, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil, je kolektivom Trajna, ki izdeluje papir iz japonskega bila Kristi Komel. Predstavila se je s svojim magistr- dresnika, in papirne odrezke preoblikovala v ročno skim delom Ruderalni premik, ki je nastalo pod men- izdelano papirnato prejo, uporabljeno v kolekciji torstvom izr. prof. mag. Katje Burger Kovič. Razstava ročno tkanih tekstilov. Pri tem je raziskovala različ- trienala je bila od 12. oktobra do 31. decembra 2025 ne tehnike tkanja, vezave in uporabo drugih delov na ogled v Mestni galeriji umetnosti v Łódźu. rastline – lesa in barvnih izvlečkov iz korenike. Slika 1: Tkanina iz kolekcije Ruderalni premik (foto: Kristjan Jarni) Slika 2: Tkanina iz kolekcije Ruderalni premik (foto: Kristjan Jarni) Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 72–73 SI 73 Slika 3: Tkanina iz kolekcije Ruderalni premik (foto: Kristjan Jarni) Slika 4: Kolekcija tkanin na razstavi YTAT (foto: Kristi Komel) Avtorica prispevka je izr. prof. mag. Katja Burger Kovič. SI 74 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 74–75 Priznanje Perspektivni 2025 in Daljnogled za diplomantko Fakultete za dizajn Gajo Zadravec Diplomantka Fakultete za dizajn Gaja Zadravec je in perspektivo za prihodnost slovenske mode. prejemnica priznanja Perspektivni 2025 za področje V tretjem letniku študija je pod mentorstvom modnega oblikovanja, ki ga podeljuje Zavod Big, in prof. Matee Benedetti črpala navdih iz bogate japon- priznanja Daljnogled, ki ga podeljuje Društvo obli- ske kulture in ustvarila zaključno kolekcijo Move- kovalcev Slovenije. ment of Life, ki združuje eleganco in sofisticiranost. Gaja Zadravec, diplomantka smeri Moda in tek- Izhodišče so bile glazure japonskih čajnih skodelic, stilije na Fakulteti za dizajn v Ljubljani, izstopa kot znane po svoji unikatnosti in nepredvidljivosti, ki izjemno ustvarjalna in predana mlada oblikovalka, jih je prevedla v avtorske vzorce kolekcije. Večino ki s svojim strokovnim pristopom navdušuje tako kosov je oblikovala iz svile – materiala, prijaznega mentorje kot strokovno javnost. Njena dela združujejo človeku in okolju. Kolekcijo je leta 2024 predstavila inovativne koncepte, estetsko dovršenost in tehnično na modni reviji Fakultete za dizajn v sklopu Ljubl- preciznost, kar ji omogoča preseganje pričakovanj in janskega tedna mode (LJFW 2024), kjer je prejela ustvarjanje unikatnih modnih rešitev. Še zlasti jo od- nagrado strokovne žirije LJFW WOW. Istega leta je likuje sposobnost samostojnega raziskovanja, poglobl- bila kolekcija razstavljena na pregledni razstavi Fa- jenega razumevanja materialov in tehnologij ter uspeš- kultete za dizajn Ustvarjalni prepleti v Galeriji DLUL nega sodelovanja pri interdisciplinarnih projektih, kar v Ljubljani, leta 2025 pa še na razstavi Ljubljana skozi dodatno potrjuje njen izjemni oblikovalski potencial oči mladih oblikovalcev v Mestni hiši v Ljubljani. Slika 1: Nagrajena kolekcija oblačil Movement of Life diplomantke Gaje Zadravec; foto: Gaja Zadravec Na LJFW 2024 in trajnostnem modnem dogod- rešitve Turning Trash into Trendy. Konec leta 2024 ji ku Nazaj za prihodnost se je pod mentorstvom prof. je Fakulteta za dizajn podelila pohvalo za najkreativ- Matee Benedetti predstavila z unikatnimi trajnostni- nejše oblikovalske rešitve tretjega letnika, leto prej pa mi kreacijami, za katere je na Oblikovalskem izzivu pohvalo za najkreativnejše oblikovalske rešitve druge- Ekošole prejela priznanje za oblikovanje trajnostne ga letnika in nagrado za objavo v reviji Gloss. Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. Priznanje Perspektivni 2025 in Daljnogled za diplomantko Fakultete za dizajn Gajo Zadravec SI 75 Slika 2: Nagrajena kolekcija oblačil Nostalgia diplomantke Gaje Zadravec; foto: Anja Smaka Oktobra 2025 je prejela slovensko nagrado za kami. Kolekcija je preplet funkcionalnosti, sodob- oblikovanje Perspektivni 2025 za področje modnega nega oblikovanja in simbolnega pomena kulturne oblikovanja, v novembru 2025 pa priznanje Daljno- identitete. gled Društva oblikovalcev Slovenije za diplomsko Z upoštevanjem konceptov krožnega oblikova- kolekcijo oblačil Nostalgia, ki jo je oblikovala pod nja, tradicije, kulturne identitete in trajnosti Gaja mentorstvom izr. prof. Tanje Devetak. združuje oblikovalsko inovativnost in družbeno Kolekcija ženskih oblačil Nostalgia, razvita v odgovornost. Njeno delo ne ostaja omejeno na okviru diplomske naloge, črpa navdih iz prekmur- akademski svet, saj aktivno sodeluje v strokovnem ske kulturne dediščine in arhitekturnih značilnosti okolju, s čimer že dokazuje, da je mlada oblikovalka cimprane hiše. V ospredju so naravni materiali, ki z velikim potencialom, ki bo tudi v prihodnje zazna- poudarjajo trajnostni vidik mode. Oblačila združu- movala slovensko modno oblikovanje. jejo minimalistično estetiko s subtilnimi elementi narodne noše in tradicionalnimi tekstilnimi tehni- Pripravila: izr. prof. dr. Damjana Celcar SI 76 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 76–78 Poročilo praktičnega usposabljanja študentov tekstilstva Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med študijskima letoma 2021/2022 in 2023/2024 V študijskih letih med letoma 2021 in 2024 (študijska boljše navzemanje naravnih učinkovin, analiza leta: 2021/2022, 2022/2023 in 2023/2024) je praktično barve, UV-zaščite, antioksidativnega delovanja usposabljanje opravljalo 33 študentov visokošolskega in obstojnosti); strokovnega programa Tekstilno in oblačilno inže- • v razvoju in proizvodnji oblačil moške mode nirstvo. Pri njihovem usposabljanju je sodelovalo (izdelava oblačil, načrtovanje kolekcij in prodaje 13 fakultetnih mentorjev in 19 delovnih mentorjev na principu moške krožne mode); oziroma podjetij. Prakso so opravljali na različnih • pri izdelavi oblek za latinskoameriške in standar- delovnih področjih (slika 1), in sicer: dne plese; • v laboratoriju kontrole kakovosti tehničnih • pri izdelavi svečanih in poročnih oblek (prila- tekstilij in laminatov (merjenje mehanskih last- gajanje velikosti oblek, ravnanje z materiali in nosti ter vmesne in končne kontrole) in proizvo- oblekami); dnji tehničnih tekstilij in laminatov (spoznavanje • pri pripravi na šivanje (spoznavanju različnih materialov in postopkov laminacije); materialov), polaganju, krojenju, pripravi med- • v laboratoriju kontrole kakovosti medicinskih vlog, tiskanju, šivanju in reciklaži materiala; tekstilij (izvajanje mehanskih analiz na higi- • pri razvoju krojev oblačil in večvrednostnem enskih vložkih in tamponih ter na medicinskih recikliranju (upcyklingu) oblačil; izdelkih); • pri ploskem tisku in sitotisku tkanin, šivanju • v laboratoriju kontrole kakovosti sintetičnih fila- pregrinjal, torb in oblek; mentov (izvajanje kontrole enakomernosti, obli- • pri profesionalni negi tekstilij (pranje, kemično ke in števila kapilar filamenta ter mikroskopsko čiščenje in vzdrževanje oblačil); opazovanje filamentov); • pri izdelavi oblazinjenega pohištva (krojenje in • v kemijskem tekstilnem laboratoriju (priprava šivanje); blaga na barvanje, ekstrakcija naravnih učinko- • pri pranju z dezinfekcijo v gospodinjstvu; vin iz rastlin, plemenitenje tekstilij z naravnimi • pri dokumentiranju muzejskih tekstilij. ekstrakti, modifikacija receptur in/ali tekstilij za Slika 1: Področja, kjer so se študenti usposabljali v študijskih letih 2021/2022, 2022/2023 in 2023/2024 Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. Poročilo praktičnega usposabljanja študentov tekstilstva Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med študijskima letoma SI 77 2021/2022 in 2023/2024 Večina študentov je prakso opravljala v kraju ozi- ni), medtem ko je dobra četrtina študentov prakso roma okolišu svojega stalnega bivališča (od tega jih opravljala v kraju študija (Ljubljana), v katerem so je približno tretjina imela stalno bivališče v Ljublja- živeli v času študija (slika 2). Slika 2: Lokacija, kjer so študenti opravljali prakso v študijskih letih 2021/2022, 2022/2023 in 2023/2024 Študenti so po praksi pozitivno ocenili naslednje: • v podjetju sem lahko ustrezno komuniciral • na praksi sem reševal tekoče/realne naloge, z nadrejenimi ter izražal svoja mnenja in ki jih sicer tudi zaposleni opravljajo med potrebe (45 %). svojim delom (86 %); Po končanem usposabljanju so nekateri študenti • na praksi sem lahko deloval v skladu s kom- še naprej sodelovali s podjetjem: bodisi z izdelavo di- petencami oz. teoretičnimi znanji, ki sem jih plomskega dela bodisi prek študentskega dela (slika 3). do zdaj pridobil med izobraževanjem (78 Nekaterim je podjetje ponudilo tudi redno zaposlitev. %); Podjetja so v 67 % ocenila delo študenta na pra- • v podjetju, kjer sem bil na praksi, sem lahko ksi kot dobro oz. zelo dobro, v polovici primerov (50 izkazal svoje kreativne sposobnosti in druge %) pa strokovno znanje študenta kot dobro oz. zelo spretnosti (75 %); dobro. • odnosi zaposlenih do mene so bili sodelo- V študijskem letu 2023/2024 je izvajanje prakse valni (75 %); v okviru izbirnega predmeta Praksa/Projektno delo • v podjetju sem se počutil dobro (75 %); študentom ponudil tudi univerzitetni program • podjetje bi priporočil tudi drugim študen- Načrtovanje tekstilij in oblačil. Predmet študentom tom (75 %); omogoča ali spoznavanje delovanja gospodarske/ • s prakso sem bil na splošno zadovoljen (65%); negospodarske družbe s področja tekstilstva in obla- Naslednje postavke pa so bile ocenjene nekoliko čilstva ter vključevanje v delovni proces pod mentor- slabše: stvom strokovnjaka v družbi in mentorja na fakulteti • na delovnem mestu, kjer sem bil na praksi, ali pa, če izbere projektno delo, sodelovanje pri in- bi se z veseljem zaposlil (55%); terdisciplinarnem projektu na Naravoslovnotehniški • med opravljanjem prakse sem pridobil kom- fakulteti, Oddelku za tekstilstvo, grafiko in obliko- petence, ki mi bodo koristile pri nadaljnji vanje pod mentorstvom koordinatorja projekta. zaposlitvi (55 %); Predmet je ovrednoten s štirimi kreditnimi točkami • v podjetju so me ustrezno spodbujali kot (KT), kar za študente v primeru opravljanja prakse v avtonomnega in iniciativnega posameznika, podjetjih pomeni 160 delovnih ur usposabljanja. Iz željnega novih spretnosti in znanja (50 %); nabora izbirnih predmetov lahko študenti predmet SI 78 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 76–78 Slika 3: Aktivnosti študentov po končani praksi izberejo v 4. ali 6. semestru študija, pri čemer prakso Ob tej priložnosti se Oddelek za tekstilstvo, gra- nato dejansko opravljajo v poletnem času (od junija fiko in oblikovanje zahvaljuje naslednjim podjetjem, do septembra). Podobno kot na visokostrokovnem ki so sodelovala pri usposabljanju študentov: študijskem programu Tekstilno in oblačilno inženir- stvo, kjer je predmet Praktično usposabljanje obve- TT Okroglica d.d., zen za študente 5. semestra v obsegu 600 delovnih Nejc Šubic – samozaposleni v kulturi, oblikovalec, ur (30 kreditnih točk), ima vsak študent na praksi Sonja Tomič s.p., delovnega mentorja v podjetju in pedagoškega Tosama d.o.o., mentorja na fakulteti. Po opravljeni praksi študent SNG Drama Ljubljana, pripravi zaključno seminarsko nalogo. Predmet je v LT-TREND, Tjaša Vulič s.p., letu 2023/2024 izbrala ena študentka univerzitetne- Pokrajinski muzej Maribor, ga študija, ki je prakso opravljala v podjetju Lisca, Europrint d.o.o., d.o.o. Z delovno izkušnjo je bila zelo zadovoljna in Mehurček d.o.o., je pohvalila prav vse vidike usposabljanja v omenje- AquafilSLO d.o.o., nem podjetju. Študentski dom Ljubljana, Za konec zapišimo še besedi dveh študentk, ki Alenka d.o.o., sta po končani praksi svoje vtise strnili v naslednje Tapetništvo Luka Debevec s.p., SHAHI - oblikovanje misli: »Med praktičnim usposabljanjem sem prido- in izdelovanje oblačil - Shakhsanam Nizamova s.p., bila veliko novega znanja in kompetenc. Podjetje mi Tekstina d.o.o., je omogočalo, da si sama zastavim svoje delo in ga Krinolina - Damjana Logar s.p., opravljam. Omogočalo mi je tako osebnostno rast kot Commerce trgovina d.o.o., vključitev v kolektiv ter ekipno sodelovanje. S prak- Nataša Dobrovoljc s.p., tičnim usposabljanjem sem zelo zadovoljna.« in »Na Lisca d.o.o., mojem praktičnem usposabljanju mi je bilo super in Naravoslovnotehniška fakulteta. sem po koncu prakse še ostala v podjetju ter opravljala delo prek študentskega servisa vse dokler se ni začel Avtorica: dr. Mirjam Leskovšek, univ. dipl. inž. nov semester na fakulteti. Zelo težko mi bo zapustiti Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje podjetje, saj so bili zaposleni zelo dobri do mene.« Naj Naravoslovnotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani bodo te misli navdih vsem študentom, ki se bodo v Tel. 01 200 32 66 okviru študijske prakse podali v delovno okolje in E-pošta: mirjam.leskovsek@ntf.uni-lj.si pozneje tudi zaposlili. Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 79–80 SI 79 Strokovna praksa študentov visokošolskega študijskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru od študijskega leta 2021 do leta 2024 Študenti visokošolskega študijskega programa rezultate pa kritično ovrednotijo ter jih interpretirajo. Tehnologije tekstilnega oblikovanja Fakultete za Študenti smeri Oblikovanje in razvoj izdelka strojništvo Univerze v Mariboru imajo v tretjem praktična znanja pridobivajo v različnih podjetjih, letniku študija 360 ur praktičnega usposabljanja (12 povezanih z razvojem in izdelavo izdelkov, nekateri ECTS). Glede na to, da se po prvem letniku študij pa tudi na praksi Erasmus v tujini. Med podjetji, deli na dve smeri (Materiali in tekstilne tehnologije v katerih študenti z veseljem opravljajo prakso, je ali Oblikovanje in razvoj izdelka), je izbor podjetij podjetje Minibini d.o.o., ki je mlado, kreativno zelo raznolik in je odvisen od smeri študija. podjetje, specializirano za oblikovanje in izdelavo Kar nekaj praktičnih usposabljanj na smeri Ma- unikatnih tekstilnih izdelkov. Združujejo tradicio- teriali in tekstilne tehnologije je bilo opravljenih nalno znanje s sodobnimi tehnologijami, pri čemer v podjetju Tosama, d.o.o. Zadnje praktično uspo- dajejo poudarek estetiki, funkcionalnosti in trajnos- sabljanje je bilo izvedeno na oddelku Strateškega ti. Njihova ponudba vključuje oblačila, modne in razvoja. V okviru praktičnega usposabljanja je bila dekorativne dodatke ter tehnične tekstile, poleg tega študentki dodeljena naloga, katere cilj je bil ugotoviti ponujajo tudi razvoj vzorcev in prototipov. Delujejo vrsto viskoznih vlaken, uporabljenih v digitalnih vi- trajnostno, uporabljajo okolju prijazne materiale in skoznih tamponih z vlaknovino, ter določiti njihovo sodobne stroje za tisk, pletenje in šivanje. Ta izhodi- odstotno sestavo glede na tip vlaken. Proučevala šča so študentki odprla široke možnosti za spozna- je tudi, kako različne mešanice viskoznih vlaken vanje podjetja in njegovega delovanja, ki pri izvedbi vplivajo na absorpcijsko sposobnost tamponov in naročila izdelke prilagodi željam strank. Študentka ali te razlike vplivajo tudi na stabilnost in ekspanzijo je med prakso sodelovala pri vseh ključnih procesih tamponov po absorpciji. Druga naloga je bila osredi- – od krojenja in šivanja do tiskanja, pakiranja, ko- njena na primerjavo dveh tipov organskih bombaž- municiranja s strankami ter priprave novih kolekcij nih tamponov brez vlaknovine, izdelanih z metodo in promocijskega gradiva. trganja bombažnega traku. V tej analizi je študentka Zanjo je bila še zlasti pomembna izkušnja izde- proučevala način povijanja tamponov, dolžino celot- lava natikačev, saj je spoznala celoten proces – od nega uporabljenega traku, dolžino celotnega traku izbire materialov do končne montaže izdelka. Preiz- brez oslabljenih vlaken in razdaljo med koncem kusila se je tudi v različnih tehnikah tiska in spozna- zloženega traku in pritrjeno vrvico. Poleg tega je la, kako pomembno vlogo ima prilagoditev izdelkov spremljala tudi zamik trganega traku. Študentka je posameznemu kupcu v butičnem podjetju. skušala najti povezavo med dobljenimi parametri in Poleg tehničnega dela je sodelovala tudi pri orga- stabilnostjo tamponov. Po analizi absorpcije je bila nizaciji sejmov, pregledu zalog, komunikaciji s kupci izvedena tudi absorpcijska sposobnost, ekspanzija ter pripravi darilnih paketov ob koncu šolskega leta. premera ter dolžine tampona. Pri tem je v največ primerih šlo za personalizirana V okviru praktičnega usposabljanja se študenti darila za vzgojiteljice in učiteljice. V podjetju je spo- seznanijo s samostojnim znanstvenoraziskovalnim znala pomen dobrega timskega dela, natančnosti in delom, izvedejo ciljno usmerjene raziskave, dobljene učinkovite razdelitve nalog. Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. SI 80 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 79–80 Praksa v podjetju Minibini d. o. o. ji je omogočila visoka pričakovanja, vendar se pogosto vračajo in celovit vpogled v procese v tekstilni industriji ter ji podjetje z veseljem priporočajo naprej. ponudila številna nova znanja, ki ji bodo v pomoč na Študentka, ki je strokovno prakso opravljala v nadaljnji karierni poti. Z navdušenjem je spremljala podjetju SLAVIQ Apparel d. o. o., je v tem času raz- ustvarjanje kolekcij, prilagajanje izdelkov željam vila celovit koncept in oblikovala izdelke za blagov- strank in delovanje majhnega, a izjemno ustvarjal- no znamko Slaviq. Za boljše razumevanje tržnega nega kolektiva. položaja je najprej izvedla analizo konkurence, nato Podjetje Šiviljstvo Lipovec, Simona Lipovec se je pri oblikovanju osredinila na ključne elemente s. p., v katerem je študentka opravljala prakso, se slovanske dediščine. Prepoznavne motive je obliko- ukvarja s šivanjem zaščitnih in vojaških oblačil, po- vala na podlagi raziskovanja simbolike tradicional- pravilom, krojenjem in vezenjem. Poleg tega deluje nih slovanskih elementov in portretov pomembnih kot razvojna enota, saj v sodelovanju z nemškimi osebnosti iz slovanskega prostora. tehnologi razvija nove izdelke, predvsem kamuflažna Poseben poudarek je namenila štirim temat- vojaška oblačila. Kontrola kakovosti poteka sproti z skim sklopom, ki so oblikovali izhodišče za motive metodo samokontrole ter končno ob zaključku izde- tiska: Slavic Scientists, Slavic Cities, Slavic Tradition lave. in Slavic Aesthetic. Poleg tega je izbrala osnovne in Med praktičnim usposabljanjem je študentka pomožne materiale ter oblikovala celostno grafič- sodelovala pri številnih nalogah: polaganju materi- no podobo znamke, ki vključuje logotip, všivne in ala, razvrščanju krojnih delov, označevanju, šivanju obesne etikete. polizdelkov, obšivanju, likanju in pakiranju. Samos- Aktivno je sodelovala tudi pri zasnovi spletne tojno je upravljala različne industrijske šivalne stro- strani in upravljanju Instagram profila. Njeno delo je je, prvič pa tudi specializirane stroje za gumbnice, bilo celostno usmerjeno v vzpostavitev prepoznavne pritiskače in zatrjevanje. Prvič je krojila večje število in čustveno povezane blagovne znamke, ki skozi vse krojnih slojev (do 84) ter sodelovala pri šivanju več- kanale ohranja vizualno skladnost in povezavo s jih serij izdelkov. kulturno dediščino prostora. Z usposabljanjem je bila zelo zadovoljna. Pri- Nekatere študentke so se odločile prakso opra- dobila je nova znanja, utrdila teoretično podlago in viti v okviru mobilnosti Erasmus. Dve sta obiskali se vključila v prijeten kolektiv, kjer so ji sodelavke CITEVE – Technological centre for textile and clot- z veseljem pomagale in pokazale različne faze dela. hing of Portugal, tretja pa je obiskala DT Concepts Organizacija prakse je bila dobro zastavljena. Prido- UG (haftungsbeschränkt) v Nemčiji. bljene izkušnje so ji omogočile boljše razumevanje vsakodnevnega dela v šiviljskem podjetju, kar ji bo v Prispevek sta pripravili: izr. prof. dr. Julija Volmajer Valh veliko pomoč pri bodoči zaposlitvi. in izr. prof. dr. Sonja Šterman Spoznala je tudi, da delo s strankami zahteva na- tančnost, potrpežljivost in prilagodljivost, saj imajo Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 81–89 SI 81 Deseta, jubilejna mednarodna CEEPUS zimska šola DESIGN WEEK 2025 Preteklost v nitkah prihodnosti: Kulturna dediščina kot navdih za inovativno oblikovanje Threads of the Future Woven from the Past: Cultural Heritage as an Inspiration for Innovative Design Letošnja jubilejna, deseta mednarodna CEEPUS inovacije odpira priložnosti za razvoj novih materia- zimska šola Design Week je potekala od 19. do 25. lov, tehnik in oblikovalskih pristopov. Z vključitvijo oktobra 2025 na Fakulteti za strojništvo Univerze v vrednot kulturne dediščine v sodobno oblikovanje Mariboru v organizaciji Raziskovalno-inovacijskega lahko ustvarimo prihodnost, ki temelji na preteklih centra za design in oblačilno inženirstvo, s podporo modrostih, hkrati pa zmanjšamo negativne vplive na Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske okolje in družbo. programe izobraževanja in usposabljanja CMEPIUS Cilj letošnje zimske šole je bil raziskati, kako ter Univerze v Mariboru. lahko kulturna dediščina – v obliki tekstilnih tehnik, Deseta, jubilejna zimska šola Design Week kulturnih pripovedi, ornamentike, simbolike ali 2025 je zrcalo aktivnosti mreže CEEPUS SI-0217 zgodovinskih silhuet – služi kot podlaga za razvoj Ars-Techne: Creative Design and Innovation. Njena sodobnih trajnostnih tekstilnih izdelkov, modnih geneza sega v leto 2012, ko je bil postavljen koncept kolekcij ter oblikovalskih in umetniških stvaritev. zimske šole, zasnovan na spektru sodobnega inženir- Ključna je bila odprtost različnim disciplinam, ki skega oblikovanja oblačil in drugih tekstilnih form, omogoča interakcijo znanosti, umetnosti in družbe ki omogoča visoko stopnjo integracije različnih ter spodbuja razvoj novih idej in njihovo uporabo v disciplinarnih orodij, metod in teorij. To je pristop, praksi. ki resničnost razume kot celoto in jo skuša analizi- Deseta, jubilejna CEEPUS zimska šola Design rati iz celostne perspektive. V tem obdobju je mreža Week 2025 je presegla vsa pričakovanja. V sedmih CEEPUS SI-0217 krepila svoj pomen, največjo pre- dneh je povezala 83 študentov s 14 univerz ter gostila poznavnost pa dosegla z zimsko šolo Design Week, več kot 20 predavateljev in vodij delavnic, vključno ki je postala priložnost za učenje, povezovanje, rast z gosti okrogle mize in gostujoče razstave. Skupaj je in uresničevanje idej. aktivno sodelovalo več kot sto udeležencev. Posebej Letošnja CEEPUS zimska šola Design Week poudarjamo izjemno pestro strukturo študentov 2025 je potekala pod motom Preteklost v nitkah glede na študijske programe in stopnje študija, saj je prihodnosti: kulturna dediščina kot navdih za inova- sodelovalo 55 dodiplomskih, 24 magistrskih in štirje tivno oblikovanje. Zasnovana je bila na proučevanju doktorski študenti. elementov dediščinske znanosti kot mladega, inter- Pri izvedbi zimske šole je sodelovalo več prizna- disciplinarnega področja, ki zahteva sodelovanje nih domačih in tujih strokovnjakov, med njimi: dr. različnih humanističnih, znanstvenih in inženirskih Katarina Šrimpf Vendramin z Inštituta za slovensko disciplin ter umetnosti. Kulturna dediščina kot narodopisje ZRC SAZU, Nova Gorica; prof. Almira predmet proučevanja je neizčrpen vir navdiha za Sadar z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje sodobno oblikovanje. V času hitrih tehnoloških Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; sprememb in trajnostnih izzivov preplet tradicije in doc. dr. Kiki Klimt z Arthouse – Visoke šole za risanje Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. SI 82 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 81–89 Slika 1: Udeleženci desete mednarodne CEEPUS zimske šole Design Week 2025 in slikanje v Ljubljani; prof. M. A. Mária Fulková z Program zimske šole je združeval skrbno Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Bra- strukturirana tematska predavanja in delavnice z tislavi (Vysoká škola výtvarných umení v Bratislave); interdisciplinarno vsebino, na katerih so udeleženci doc. dr. Pavel Trnka z Oddelka za umetnost, vizualno povezovali znanja različnih področij v okviru osre- kulturo in tekstilstvo Pedagoške fakultete Univerze v dnje teme Preteklost v nitkah prihodnosti: kulturna Hradcu Králové (Univerzita Hradec Králové, Pedago- dediščina kot navdih za inovativno oblikovanje. gická fakulta, Katedra výtvarné kultury a textilní tvor- V tem konceptu sta potekali dve plenarni pre- by); doc. dr. sc. Petra Krpan in doc. art. Lea Popinjač davanji: s Tekstilno-tehnološke fakultete Univerze v Zagrebu; • Od tradicije k inovaciji: tekstilna dediščina prof. Ladislav Cvetkovski MFA s Fakultete za likovno kot navdih za trajnostno prihodnost umetnost Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju; izr. • Se razumevanje likovnega jezika skriva v prof. Jelena Djokikj s Fakultete za strojništvo Univerze kulturni dediščini? sv. Cirila in Metoda v Skopju; dr. Eugenia-Elena Ri- Sledilo je pet tematsko usmerjenih predavanj: emschneider s Fakultete za umetnost in design Uni- • Oblikovanje kot orodje za trajnostno priho- verze v Temišvaru (Universitatea de Vest Timișoara); dnost prof. dr. sc. Ana Sutlović s Tekstilno-tehnološke fakul- • Tekstilni spomin tete Univerze v Zagrebu; Pia Groleger z Akademije za • Spomin, vtkan v inovacijo: z dediščino nav- likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani; dihnjene prakse v modi in tekstilu izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes in izr. prof. dr. • Ročno delo in sodobno oblikovanje Alenka Valh Lopert s Filozofske fakultete Univerze v • Razvijanje vizualnih komunikacijskih veščin Mariboru; Andreja Stržinar z AS unikat in drugi, kar pri mladih za promocijo vrednot kulturne je pomembno pripomoglo h kakovosti mednarodne dediščine. zimske šole. Preteklost v nitkah prihodnosti: Kulturna dediščina kot navdih za inovativno oblikovanje SI 83 Predstavljene teme so bile teoretična in moti- ki sta ga izvedli izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes vacijska podlaga za izvedbo kreativnih delavnic, in izr. prof. dr. Alenka Valh Lopert s Filozofske fa- ki so bile pomemben in osrednji del aktivnosti 10. kultete Univerze v Mariboru. Tuji študenti so se na mednarodne CEEPUS zimske šole Design Week predavanju srečali s slovenskim jezikom in se v njem 2025. Letošnjo CEEPUS zimsko šolo je zaznamo- preizkusili. valo osem različnih, vzporedno potekajočih celote- Pomemben del dogodka kot uvod v okroglo mizo denskih delavnic: so bili t. i. izzivi študentske ustvarjalnosti kot primer • Žlahtnost pretekle oblačilne ustvarjalnosti dobre prakse, ki sta jih v prispevku Sodelovanje mla- • Tkana identiteta: preplet tradicije in ustvar- dih pri varovanju kulturne dediščine predstavili Ni- jalnosti kolina Đorđević in Valentina Moravčević, študentki • Tekstilni spomin tretjega letnika Fakultete za uporabno umetnost • Reinterpretirana tekstilna dediščina – ustvar- Umetnostne univerze v Beogradu. Predstavili sta jalne niti prihodnosti iniciativo Ansambl Generalštab, skupino, ki so jo us- • Oživljanje dediščine skozi oblikovanje ovra- tanovili študenti Umetnostne univerze v Beogradu, tnikov da bi opozorili na premalo prepoznane in ogrožene • Preoblikovanje preteklosti s pomočjo vizualne primere arhitekturne dediščine. Aktivnosti iniciative komunikacije so bile namenjene zaščiti stavbe Generalštaba v Be- • Animirane 3-D lutke za zimski teden obliko- ogradu, ki je bila razglašena za kulturni spomenik, a vanja je bila v nevarnosti, da jo oblasti prodajo in porušijo. • Od suhega sadja do sveže identitete – obuja- Študenti so s pomočjo delavnic, razstav in predavanj nje dediščine skozi oblikovanje izdelkov. aktivno spodbujali inovativne in sodobne načine ohranjanja kulturne dediščine. Iniciativa Ansambl Pri vključevanju v posamezne delavnice je ude- Generalštab je leta 2025 prejela nagrado Heritage ležence vodila predvsem motivacija za tematska Heroes1 (Junaki dediščine) v okviru dogodka Dnevi področja, ki so jih v sliki in besedi (predstavitev evropske dediščine (https://europa.rs/ansambl-ge- koncepta, namena in ciljev) predstavili vodje delav- neralstab-heroji-nasledja-za-2025-godinu/). nic – moderatorji v okviru motivacijske delavnice Pomemben in osrednji dogodek, ki je obogatil Motivacija – Iskanje idej, ki je potekala v ponedeljek CEEPUS zimsko šolo Design Week 2025, je bila po predavanjih. okrogla miza na temo Preteklost v nitkah priho- Udeleženci so skozi raziskovalne in eksperi- dnosti: kulturna dediščina kot navdih za inovativno mentalne procese proučevali tradicionalne tekstilne oblikovanje. Na njej je sodelovalo več domačih in tehnike, materiale in vzorce ter jih reinterpretirali s tujih strokovnjakov z različnih, komplementarnih sodobnimi tehnologijami. Vsak udeleženec je lahko področij, med njimi: prof. Almira Sadar z Oddelka izhajal iz svoje kulturne dediščine, kar je omogočilo za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovno- preplet različnih, a sorodnih konceptov ter spodbu- tehniške fakultete Univerze v Ljubljani (moda, tekstil dilo izmenjavo in spoznavanje kulturnih dediščin in pedagogika), doc. dr. Kiki Klimt z Arthouse – Vi- sodelujočih držav. Design Week 2025 je tako odprl soke šole za risanje in slikanje v Ljubljani (vizualni prostor za dialog med dediščino in inovacijo ter po- kazal, da lahko kulturna zgodovina postane ključni 1 Heritage Heroes, letno nagrado za osebni prispevek na element trajnostnega in sodobnega oblikovanja. področju dediščine, sta ustanovili Delegacija Evropske Zimsko šolo je tudi letos zaznamovalo predava- unije v Srbiji in Evropa Nostra Srbija v okviru Dnevov nje ‚One point lecture‘ Govorimo slovensko! (Let us evropske dediščine, ki jih po vsej Evropi praznujejo speak Slovene!), kot stalnica CEEPUS zimske šole, septembra. SI 84 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 81–89 jezik in dediščina), doc. dr. Pavel Trnka z Oddelka Okroglo mizo je zaključila z mislijo: »Kulturna za umetnost, vizualno kulturo in tekstilstvo Pedago- dediščina je dinamično, interdisciplinarno področje; ške fakultete Univerze v Hradcu Králové (vizualna z interdisciplinarnim sodelovanjem lahko izzive kultura in dediščina), prof. Ladislav Cvetkovski spremenimo v priložnosti ter zagotovimo, da dediš- MFA s Fakultete za likovno umetnost in izr. prof. čina ostane zaščitena, razumljena in dostopna.« Jelena Djokikj s Fakultete za strojništvo Univerze V okviru CEEPUS zimske šole Design Week 2025 sv. Cirila in Metoda v Skopju (vizualna komunika- je bila na ogled študentska razstava Sodobni odmevi cija mladih in dediščina), prof. dr. sc. Ana Sutlović hrvaške narodne dediščine, nastala pod mentorstvom s Tekstilno-tehnološke fakultete Univerze v Zagrebu doc. Marina Sovar ter izr. prof. dr. sc. Ivane Schwarz (naravna tekstilna barvila – dediščina v primerjavi s in ob organizacijski podpori prof. dr. sc. Antonete sodobnimi večfunkcionalnimi tekstilijami) in prof. Tomljenović. Razstava prikazuje sodobno, ustvarjal- dr. Domen Mongus s Fakultete za elektrotehniko, no in čustveno interpretacijo hrvaške tradicionalne računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru tekstilne dediščine skozi oči in roke študentov Tek- (umetna inteligenca v kulturni dediščini). Okroglo stilno-tehnološke fakultete Univerze v Zagrebu. mizo je moderirala prof. dr. Lidija Fras Zemljič, ki je Po uspešno zaključenih delavnicah je sledila zaključke strnila v naslednja spoznanja: postavitev razstave Design Week 2025 in predstavi- • Moč sodelovanja. Trajna partnerstva med in- tev rezultatov kreativnih delavnic, v okviru katerih stitucijami, lokalnimi skupnostmi, zasebnim so študenti predstavili aktivnosti, ki so potekale v sektorjem in nevladnimi organizacijami so posameznih delavnicah, udeležence ter pomemb- ključna za varovanje in upravljanje kulturne nejše rezultate. Predstavitve sedmih delavnic so dediščine. bile pripravljene v obliki predstavitev PowerPoint, • Interdisciplinarnost kot norma. Podpiramo utrinki s posameznih delavnic pa so bili prikazani oblikovanje interdisciplinarnega programa v videoreportaži, ki so jo zasnovali in oblikovali štu- dediščinskih znanosti, predvsem na magi- denti delavnice Animirane 3-D lutke za zimski teden strski in doktorski ravni, tesno povezanega oblikovanja. s prakso prek terenskih projektov in men- Rezultati kreativnega dela, nastali v okviru po- torstev. sameznih delavnic, so bili predstavljeni na zaključni • Deljena odgovornost. Skupna dolžnost je razstavi z naslovom Design Week 2025, ki so jo varovati in razvijati dediščino z uvajanjem udeleženci skupaj z moderatorji postavili v petek, inovativnih pristopov, ki temeljijo na znanju 24. oktobra 2025, v Razstavnem salonu Tehniških in medsektorskem sodelovanju. fakultet. Razstava je bila na ogled do 25. novembra • Dostop in vključenost. Dediščina mora biti 2025. široko dostopna – z vključevanjem skup- Zadnji dan, 25. oktober, je bil namenjen iskanju nosti, digitalizacijo, odprtim znanjem in novih navdihov skozi prizmo jesenske idile Celja, programi za ranljive skupine. mesta grofov Celjskih, ki so v 14. in 15. stoletju • Spretnosti in raziskave. Okrepiti je treba raz- pomembno zaznamovali zgodovino srednje Evrope. iskave, digitalne kompetence, etične stan- Udeleženci so si pod strokovnim vodstvom ogledali darde in vodstvene spretnosti ter opredeliti znamenitosti Celja in obisk zaključili z ogledom Sta- jasne karierne poti za mlade strokovnjake. rega gradu Celje, ki se prvič omenja leta 1322 in ki je • Mednarodni pogled. Spodbujamo mednaro- bil sedež Celjskih grofov. dno sodelovanje in izmenjave, da bi sloven- Program 10. mednarodne CEEPUS zimske šole sko dediščino bolje povezali s svetom. Design Week 2025 sta potrdila Katedra za tekstil- ne materiale in oblikovanje ter Senat Fakultete za Preteklost v nitkah prihodnosti: Kulturna dediščina kot navdih za inovativno oblikovanje SI 85 strojništvo in Senat Univerze v Mariboru. Celoten zimske šole Design Week 2025 je bil namen zimske program 10. mednarodne CEEPUS zimske šole šole v celoti dosežen, morda celo presežen. Design Week 2025, ki je vključeval sedem predavanj, Oris aktivnosti desete, jubilejne CEEPUS zimske 28 kontaktnih ur projektnega dela in 12 ur individu- šole Design Week 2025 bo predstavljen v posebnem alnega dela, je bil s sklepom Senata Univerze v Ma- zborniku, ki bo poleg pregleda dosedanjih zimskih riboru ovrednoten s tremi (3) ECTS-točkami. Vsi šol Design Week vključeval kratke povzetke preda- udeleženci CEEPUS zimske šole so prejeli certifikat vanj in predstavitev delavnic, predstavitev delovanja o uspešno opravljeni CEEPUS zimski šoli. mreže CEEPUS ter predstavitve partnerskih institu- Z izvedbo programa 10. mednarodne CEEPUS cij, izšel pa bo predvidoma decembra 2025. Slika 2: Žlahtnost pretekle oblačilne ustvarjalnosti Slika 3: Tkana identiteta: preplet tradicije in ustvarjalnosti SI 86 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 81–89 Slika 4: Iz delavnice Tekstilni spomin Slika 5: Reinterpretirana tekstilna dediščina – ustvar- jalne niti prihodnosti Slika 6: Oživljanje dediščine skozi oblikovanje ovratnikov Slika 7: Preoblikovanje preteklosti s pomočjo vizualne Slika 8: Animirane 3D lutke za zimski teden obliko- komunikacije vanja Preteklost v nitkah prihodnosti: Kulturna dediščina kot navdih za inovativno oblikovanje SI 87 Popravek V prispevku Deveta mednarodna CEEPUS zimska šola - DESIGN WEEK 2024 Transdisciplinarnost: design, znanost & tehnologija ‒ temelj razvoja ljudem in okolju prijaznih rešitev, Tekstilec 2024, 67 (Priloga 2), SI 2–8, je na str. Sl 8 dvakrat navedena izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes. Pravilen zapis se glasi: • izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes – priznanje za dolgoletno izvedbo One Point Lecture – Go- vorimo slovensko na CEEPUS zimski šoli Design Week. • Alenka Valh Lopert Jontes – priznanje za dol- goletno izvedbo One Point Lecture – Govorimo Slika 9: Od suhega sadja do sveže identitete – obujanje slovensko na CEEPUS zimski šoli Design Week. dediščine skozi oblikovanje izdelkov Slika 10: S predstavitve iniciative »Ansambl Generalštab Slika 11: Z razstave Sodobni odmevi hrvaške narodne dediščine SI 88 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 81–89 Slika 12: S predstavitve rezultatov Preteklost v nitkah prihodnosti: Kulturna dediščina kot navdih za inovativno oblikovanje SI 89 Slika 13: Utrinki z razstave Design Week 2025 Red. prof. dr.sc. Jelka Geršak, koordinatorica CEEPUS zimske šole SI 90 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 90–93 Tekstilna šola AlpTextyles na Fakulteti za dizajn Študenti in profesorji Fakultete za dizajn, smeri na Fakulteti za dizajn s študenti dodiplomskega Moda in tekstilije, so v akademskem letu 2024/2025 študija Mode in tekstilij. Ti moduli so študentom v okviru projekta AlpTextyles, ki sta ga izvajala skupaj ponudili dragoceno priložnost za nadgradnjo z drugimi partnerji ZRC SAZU in Razvojna agencija znanja skozi praktično delo, izmenjavo izkušenj z Sora (Rokodelski center Škofja Loka in Kreativnice), mojstricami ter poglobljeno raziskovanje bogate sodelovali v masterclass modulih tekstilnih tehnik in tekstilne dediščine alpskega prostora. Skozi skupno oblikovanja, imenovanih Tekstilna šola AlpTextyles. ustvarjanje, pogovore in raziskovanje tehnik so se Moduli so študentom omogočili poglobljeno spo- razvile ideje, ki povezujejo preteklost s sedanjostjo, znavanje različnih tekstilnih tehnik v sodelovanju s pri čemer je dediščina vir navdiha za avtentične strokovnjakinjami in ustvarjalkami ter hkrati spod- oblikovalske rešitve. bujali njihovo kreativno raziskovanje dediščine in Spoznavanje tekstilnih tehnik se je začelo z Anjo sodobnega oblikovanja. Musek (Amuse), ki je študente prvega letnika popelja- Tekstilna šola se je začela 24. oktobra 2024 z la v raziskovanje različnih tehnik mokrega polstenja, uvodnim modulom AlpTextyles: Tekstil in alpski modul pa se je nadaljeval s Silvo Horvat, ki jih je prostor, ki je potekal v Centru Rog v okviru New seznanila z osnovami tkanja in ročnega tkanja na European Bauhaus dni Fakultete za dizajn. Dr. Kata- statvah. Usvojeno znanje mokrega polstenja in tkanja rina Šrimpf Vendramin (ZRC SAZU, Slovenija) je z so študenti pri predmetu Tekstilne tehnike pod men- etnološko-zgodovinskega vidika predstavila tekstil- torstvom doc. Almine Duraković Korošec združili v no dediščino alpskega prostora, Markus Lambracht prostorske tekstilije Zrak, ki so bile predstavljene na (Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürn- Bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2025 v Topilnici Hg berg, Nemčija) je predstavil tekstilne verige v Alpah v Idriji, na razstavi Ljubljana skozi oči mladih obliko- – trajnost in krožno gospodarstvo, Davide Alesina valcev v Mestni hiši v Ljubljani, na zaključni razstavi Maietti (Istituto Marangoni, Milano, Italija) pa je Tekstilne zgodbe Alp v Sokolskem domu v Škofji Loki predstavil estetiko tekstila v alpskem prostoru. Tade- in na pregledni razstavi Fakultete za dizajn Ustvarjalni ja Pance (Desetno, Slovenija) je predstavila tekstilno prepleti v Galeriji DLUL v Ljubljani. oblikovanje in visoko modo ter povezavo s tekstilno Lili Panjtar (Lila Studio) je študente drugega dediščino. letnika seznanila z različnimi tehnikami nanaša- V sklopu tekstilne šole so bila izvedena tudi nja rezerve oziroma vzorčenja z rezervo. Poleg dodatna uvodna predavanja dr. Katarine Šrimpf poskusov modrotiska so se študenti seznanili še z Vendramin in Tadeje Pance, ki sta študente seznanili rezervnim tiskom s škrobno pasto, prostoročnim s slovensko (alpsko) oblačilno dediščino in vprašanji nanašanjem in uporabo šablon, ki so jih izdelali s kulturnega prisvajanja, ter predavanje dr. Bojana Tadejo Pance in doc. Jano Mršnik, ter s tehnikama Knifica (Tržiški muzej), ki je predstavil zgodovinski Shibori (rezervni tisk z zlaganjem, zapogibanjem) in pogled na modrotisk in dediščino tehnike. Tadeja Àdire Alabere (rezervni tisk z všivanjem vzorcev). Pance je študentom predstavila tudi digitalizirane Nastala tekstilna dela so bila del razstave Rezervira- vzorce modrotiskov. no za pozneje in so bila razstavljena na podstrehi Tr- Praktični moduli tekstilnih tehnik, ki so pod- žiškega muzeja v okviru Bienala tekstilne umetnosti pirali študijske projekte oblikovanja tekstilij in BIEN 2025 in na zaključni razstavi projekta Tekstilne oblačil, so potekali v Škofji Loki (Kreativnice) in zgodbe Alp v Sokolskem domu v Škofji Loki. Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. Tekstilna šola AlpTextyles na Fakulteti za dizajn SI 91 Slika 1: Utrinki z delavnice mokrega polstenja z Anjo Musek (foto: Arhiv projekta AlpTextyles, Razvojna agenci- ja Sora) Slika 2: Utrinki z delavnice tkanja s Silvo Horvat (foto: Arhiv projekta AlpTextyles, Razvojna agencija Sora) Slika 3: Utrinki z delavnice vzorčenja z rezervo z Lili Panjtar (foto: Arhiv projekta AlpTextyles, Razvojna agenci- ja Sora) SI 92 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 90–93 Slika 4: Utrinki z delavnice izdelave rokavcev z Andrejo Stržinar in Tadejo Pance (foto: Arhiv projekta AlpTex- tyles, Razvojna agencija Sora) Študenti tretjega letnika so se v modulu Obla- mentorstvom prof. Matee Benedetti in s strokovno čilna dediščina in tekstilno oblikovanje z Andrejo pomočjo Lidije Rotar usvojeno tehniko izdelave ro- Stržinar in Tadejo Pance seznanili z izdelavo kavcev vključila v svoje unikatno oblačilo, izdelano rokavcev, ki pomenijo zero waste način izdelave iz ostankov tekstilij, in na natečaju From Waste to in so bili študentom osnova za navdih v dediščini Beauty prejela nagrado Art & Parfums Milano za za sodobne oblačilne kose. Gea Šušteršič je pod izvirnost. Slika 5: Utrinki z delavnice izdelave in postavitve prostorskih tekstilij na Jesenicah (foto: Arhiv projekta AlpTex- tyles, Razvojna agencija Sora) Z Nino Vastl Štefe in doc. Jano Mršnik so štu- niso bili zgolj vizualni, temveč tudi občuteni in ute- denti v okviru modula Tekstil in prostor likovno meljeni v zgodovinskem ter materialnem kontekstu raziskovali temo Zrak ter ustvarjali velike prostorske Jesenic, mesta, ki ga je zaznamovala železarska in- tekstilije, ki so bile postavljene v odprti prostor Tr- dustrija. Prostorske tekstilije Nič ni tako, kot je bilo žnice Jesenice – kraj, odprt vetru, zvokom mesta in šivano so bile razstavljene v okviru Bienala tekstilne pogledom z avtoceste. Med ustvarjanjem so študenti umetnosti BIEN 2025 na Jesenicah in na pregledni raziskovali in uporabili različne tekstilne tehnike: razstavi Fakultete za dizajn Ustvarjalni prepleti v ročno vezenje, prešivanje, plastenje, manipulacijo Galeriji DLUL v Ljubljani. Trenutno krasijo avlo in materiala in digitalni tisk. Njihovi odzivi na prostor hodnik Fakultete za dizajn in so praktičen primer Tekstilna šola AlpTextyles na Fakulteti za dizajn SI 93 sodelovanja, raziskovanja in prepleta med tradicio- vanjem. Študentom omogočajo, da skozi praktično nalnim in sodobnim oblikovanjem. delo in dialog s strokovnjaki poglobijo razumevanje Za Fakulteto za dizajn takšni projekti pomenijo kulturne dediščine ter hkrati razvijajo lasten ustvar- izjemno dodano vrednost – ne le kot nadgradnja jalni jezik, ki povezuje tradicijo s sodobnimi obliko- študijskega procesa, temveč kot dragocen stik z de- valskimi praksami. diščino, lokalnim okoljem in ustvarjalnim razisko- Slika 6: Zaključna razstava projekta AlpTextyles Tekstilne zgodbe Alp v Sokolskem domu v Škofji Loki (foto: Damjana Celcar) Tekstilna šola AlpTextyles se je odvila v sklopu Mentorice in tekstilne ustvarjalke: doc. Jana Mršnik, projekta AlpTextyles, ki ga sofinancira Evropska doc. Almina Duraković Korošec, Nina Vastl Štefe, unija v okviru programa Območje Alp. Video o tek- Anja Musek, Silva Horvat, Tadeja Pance, Lili Panjtar stilni šoli AlpTextyles je dosegljiv na https://www. in Andreja Stržinar. youtube.com/watch?v=J-CiOagKgrc&t=6s . Prispevek je pripravila izr. prof. dr. Damjana Celcar. SI 94 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 94–96 Avtentično in trajnostno turistično doživetje na slovenskem podeželju – projekt PUŠ na Fakulteti za dizajn Projekt Avtentično in trajnostno turistično do- fakultete Univerze v Ljubljani (smer Oblikovanje živetje na slovenskem podeželju je bil izveden v tekstilij in oblačil) posvetili zasnovi trajnostne okviru javnega razpisa Problemsko učenje študentov turistične ponudbe na slovenskem podeželju. Od v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in oblikovanja doživetij za družine z otroki in podjetja neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju (team building) do razvoja delovnih oblačil, vizual- 2024‒2027 (PUŠ v delovno okolje), ki ga je objavilo ne identitete mobilnega prodajnega mesta, zložlji- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. vega pohištva ter tekstilnih izdelkov in spominkov, Sodobni turistični trendi poudarjajo odmik v ki pripovedujejo zgodbo ter združujejo tradicijo, naravo, avtentičnost storitev ter doživljajski turizem z sodobnost, trajnost in načela krožnega oblikovanja. individualnimi izkušnjami, ki se odražajo v celostni Študenta Fakultete za turizem Univerze v podobi turistične ponudbe. V tem kontekstu je Fakul- Mariboru, Eva Drakulić in Vedad Abdagić, sta pod teta za dizajn, samostojni visokošolski zavod, v inter- mentorstvom doc. Barbare Pavlakovič Farrell zasno- disciplinarnem in trajnostno naravnanem projektu vala dve trajnostni turistični doživetji na turistični pod vodstvom izr. prof. dr. Damjane Celcar sodelo- kmetiji Cerjanec ob izviru reke Krupe v Beli krajini. vala z Zavodom Lintvern, zavodom za razvoj turizma Prvo je enodnevno doživetje za družine z otroki, ki so. p. Skupine Etri, Fakulteto za turizem Univerze v združuje sproščeno druženje, učenje skozi igro, stik Mariboru in študenti različnih študijskih smeri. z živalmi in naravo ter spoznavanje kulturne in kuli- V sklopu interdisciplinarnega projekta so se štu- narične dediščine Bele krajine. Drugo je dvodnevno denti Fakultete za dizajn iz smeri Notranja oprema, doživetje za zaposlene v podjetjih (team building), Vizualne komunikacije ter Moda in tekstilije skupaj namenjeno krepitvi medsebojnih odnosov ter spo- s študentoma Fakultete za turizem Univerze v Mari- znavanju naravne, kulturne in kulinarične dediščine boru in magistrsko študentko Naravoslovnotehniške regije. Slika 1: Zasnova zložljivega pohištva in vizualna identiteta mobilne prikolice (vizualizacija: Daša Vedernjak) Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. Avtentično in trajnostno turistično doživetje na slovenskem podeželju – projekt PUŠ na Fakulteti za dizajn SI 95 Študentka Vizualnih komunikacij Fakultete za koracijo mobilne prikolice. Eva Zelnik je oblikovala dizajn Eva Zelnik je pod mentorstvom izr. prof. dr. tudi vizualno zasnovo itinerarjev obeh turističnih Damjane Celcar oblikovala vizualno identiteto doživetij. mobilne prikolice. Razvila je zaščitni znak v pri- Študentka Notranje opreme Daša Vedernjak marni in sekundarni postavitvi ‒ s pripisom regije je pod mentorstvom izr. prof. dr. Damjane Celcar ali brez njega. Posebnost identitete je prilagodljiv razvila koncept in tehnične načrte zložljivega pripis ‒ ob obisku nove regije se ta zamenja, kar in lahkega pohištva, enostavnega za transport in odraža mobilnost in lokalno umeščenost projekta. postavitev – stol, mizo, klubsko in barsko mizo. Zato je pripis oblikovan kot ločena nalepka, ki jo je Poudarek je bil na trajnosti; pri oblikovanju stolov in mogoče preprosto zamenjati. Določene so bile tudi klubskih miz sta bila uporabljena recikliran tekstil iz tipografske smernice in barvna paleta ter oblikovana odvečnih uniform in les. Oblikovanje sledi načelom igriva maskota, ki povezuje vse vizualne elemente. funkcionalnosti, mobilnosti in estetske usklajenosti Nastala je tudi serija nalepk za označevanje in de- s celostno podobo projekta. Slika 2: Delovna oblačila, izdelana iz odvečnih uniform (foto: Pia Šilec, Aida Mustafic) V okviru raziskovanja možnosti za ponovno upo- Oblikovanje je temeljilo na spoštovanju kulturne de- rabo obstoječih materialov in vključevanje elementov diščine in spodbujanju odgovornega ter inovativnega slovenske kulturne dediščine v sodobno oblikovanje odnosa do okolja. sta študentki modnega in tekstilnega oblikovanja Aida Poleg delovnih oblačil sta razvili tudi kolekcijo Mustafic (Fakulteta za dizajn) in Pia Šilec (Naravoslov- estetsko dovršenih tekstilnih izdelkov in vzorcev za notehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) raziskovali otroke in odrasle, ki temeljijo na krožnem gospodar- predelavo odvečnih delovnih oblačil, ki jih Skupina Etri stvu in sodobnih oblikovalskih pristopih. Navdih sta dobi od različnih institucij. Pod mentorstvom izr. prof. črpali iz kulturne in oblačilne dediščine Bele krajine ter dr. Damjane Celcar sta oblikovali in izdelali delovna iz samega materiala ‒ njegove strukture, obrabljenosti oblačila za širšo ciljno skupino, pri tem pa upoštevali in možnosti za transformacijo. Kolekcija tekstilnih iz- načela krožnega oblikovanja in možnosti reciklaže od- delkov vključuje različne torbe (tote bag, piknik/plažno večnih oblačil. Ker so bili uporabljeni izključno odvr- torbo, žepno torbico), vrečko za steklenico, prevleke ženi tekstilni materiali oziroma deli rabljenih oblačil, je za blazine, našitke z vzorci, knjižne kazalke, darilne bila barvna paleta omejena na razpoložljive materiale. vrečke in druge drobne promocijske izdelke. V sklopu SI 96 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 94–96 projekta so nastale tudi spominske darilne vrečke, ki jih Otroci jih lahko pobarvajo ali porišejo, odrasli pa si jih udeleženci prejmejo ob zaključku turističnega doživetja izvezejo v poljubnih barvah in vzorcih. (team building ali družinsko doživetje) v Beli krajini. Slika 3: Tekstilni izdelki, izdelani iz odvečnih uniform, z elementi kulturne dediščine Bele krajine (foto: Pia Šilec in Aida Mustafic) Rezultati projekta so bili predstavljeni 27. juni- razvojni prikazi, in od 23. do 28. avgusta 2025 na ja 2025 na festivalu SoundGarden ob Velenjskem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v jezeru, kjer so bili razstavljeni vsi nastali izdelki in Gornji Radgoni. Slika 4: Utrinki s predstavitve projekta na SoundGarden festivalu v Velenju Projekt PUŠ v delovno okolje sta sofinancirali na Celcar (FD), doc. dr. Barbara Pavlakovič Farrell Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega (FT UM), Lenka Puh (Zavod Lintvern, so. p. Etri socialnega sklada plus (ESS+), potekal pa je od 1. Skupina) in Marjeta Lužnik (Etri Skupina) februarja do 30. junija 2025. Mentorji in drugi sodelujoči: izr. prof. dr. Damja- Prispevek je pripravila izr. prof. dr. Damjana Celcar. Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 97–101 SI 97 Pridobitev nove opreme na Katedri za tekstilno in oblačilno inženirstvo v sklopu projekta ULTRA Z zaključkom koledarskega leta 2025 se je zaključil opremo ter učila in učne pripomočke. Nova štiriletni pilotni projekt Digitalna in zelena prenova laboratorijska in tehnična oprema ter poso- VS ŠP: študija primera, ki je potekal pod okriljem dobljeni programi krepijo zmogljivosti pri projekta ULTRA – UL za trajnostno družbo v sklopu izobraževanju, raziskovanju in sodelovanju z dela Reforme visokega šolstva Načrt za okrevanje in industrijo ter omogočajo razvoj inovativnih odpornost (NOO). Pilotni projekt je trajal od julija rešitev za trajnostni razvoj, digitalizacijo in 2022 do konca decembra 2025. Nosilka pilotnega konkurenčnost slovenskega gospodarstva. projekta je bila Naravoslovnotehniška fakulteta 2. Uvedba skupnih izbirnih predmetov VS Univerze v Ljubljani (UL NTF), ki je projekt izvedla ŠP NTF, in sicer Poslovno komuniciranje, v sodelovanju s še desetimi članicami Univerze v Celostno razmišljanje in delovanje, Infor- Ljubljani ter Inštitutom Jožef Štefan (IJS). Vrednost macijske kompetence ter Krožno gospo- projekta je znašala 1.046.936,00 EUR [1]. darstvo materialov. Vsi predmeti so zasno- Pilotni projekt Digitalna in zelena prenova VS vani interdisciplinarno z možnostjo hitrega ŠP: študija primera smo izvajali v treh sklopih: spreminjanja tako vsebin kot tudi izvajalcev. 1. Prenova visokošolskih študijskih progra- Predmeti so se začeli uspešno izvajati v štu- mov (VS ŠP) Geotehnologija in rudarstvo, dijskem letu 2023/2024 in 2024/2025. Grafična in medijska tehnika, Metalurške 3. Trajnostna NTF je tretji sklop projekta, v tehnologije in Tekstilno in oblačilno inže- katerem smo vpeljali delavnice za dvig samo- nirstvo. Cilji prenove visokošolskih študij- zavesti pri uporabi digitalnih orodij in sple- skih programov so izboljšati prilagodljivost, tnih učilnic, sledili in spodbujali udeležbo na odpornost in odzivnost visokošolskega delavnicah vpeljave novih metod poučevanja izobraževanja trajnostnemu razvoju in s tem in njihove implementacije v ŠP, z delavnicami povečati njegov vpliv na gospodarsko rast s področja komuniciranja smo nadgrajevali z visoko dodano vrednostjo, z ohranjeno raven medsebojne komunikacije (zaposle- ali povečano produktivnostjo ob manjši ni-študenti), s kratkimi video posnetki [3, potrošnji energije, surovin in del, z zago- https://vimeo.com/938489590] in kartami tavljanjem možnosti vključenosti vseh, ter za telovadbo smo zaposlene spodbujali k pravičen socialni razvoj in življenje v zdra- aktivnim odmorom med dolgotrajnim sede- vem okolju. Prizadevamo si izboljšati digi- njem, skupaj s ŠS NTF pa smo izvedli tudi 1. talne kompetence študentov na področju Študentsko konferenco in razstavo študent- digitalnega prehoda za olajšano doseganje skih del na temo trajnosti, ki je združevala ciljev. Izvedbo predmetov smo nadgradili področja UL NTF pod tematiko Sestavljamo z vpeljavo novih metod poučevanja (med- trajnostno prihodnost [4]. predmetno povezovanje, formativno pouče- vanje in ostale sodobne metode poučevanja) Projekt predstavlja korak k sodobnemu učnemu ter uporabo IKT tehnologij in orodij, kot so in raziskovalnemu okolju, ki spodbuja kreativnost, npr. spletne učilnice, e-gradiva itd. [2]. V interdisciplinarno sodelovanje in prenos znanja v sklopu projekta smo kupili tudi novo pre- prakso. izkuševalno, laboratorijsko in raziskovalno Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. SI 98 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 97–101 V sklopu prenove visokošolskih študijskih pro- pletiv in pletenin, Računalniško oblikovanje za tisk gramov v študijskih letih 2023/2024 in 2024/2025 je in Podjetništvo. Pet predmetov je bilo prenovljenih bilo na celotni UL NTF prenovljenih 73 predmetov, z vsebinami zelenega in digitalnega prehoda, in sicer uvedeni so bili štirje novi interdisciplinarni predme- Konfekcija, Strokovna angleščina, Tekstilni tisk, Tr- ti [1]. Pridobili smo 58 kosov nove preizkuševalne, ženje tekstilij in oblačil ter Tkanine. laboratorijske in raziskovalne opreme [5]. V sklopu projekta je bila izvedena pomembna Katedra za tekstilno in oblačilno inženirstvo posodobitev raziskovalne in pedagoške opreme. Na je prenovila visokošolski strokovni študijski Katedri za tekstilno in oblačilno inženirstvo smo z program Tekstilno in oblačilno inženirstvo, po- novimi pridobitvami okrepili naše zmogljivosti na sodobljenih je bilo 14 predmetov in uvedeni so bili področju izobraževanja, raziskovanja in sodelovanja trije novi interdisciplinarni predmeti. Z dodanimi z industrijo. Sodobna laboratorijska in tehniška vsebinami zelenega prehoda so bili prenovljeni oprema, predstavljena v nadaljevanju, omogoča predmeti: Netkane tekstilije, Projektno delo, Beljenje študentom in raziskovalcem razvoj inovativnih in apretura, Medicinske tekstilije, Tehnične tekstilije rešitev, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, digi- in kompoziti ter Temeljne preiskave tekstilij. Z vse- talizaciji ter krepitvi konkurenčnosti slovenskega binami digitalnega prehoda so bili prenovljeni pred- gospodarstva. meti: Pletiva in pletenine, Računalniško oblikovanje Seznam pridobljene opreme Overlock šivalni stroj TEXI Quattro 24 N Pre- mium EX proizvajalca Texi, Nemčija (2 stroja). 2-igelni, 4-nitni overlock šivalni stroj je namenjen šivanju lahkih in srednje debelih materialov. Opre- mljen je z avtomatsko pozicijo igle (zgoraj-spodaj) in z LED svetilko za osvetlitev delovne površine, zago- tavlja tiho delovanje brez odvečnih vibracij. Na stroju lahko izdelujemo 4-nitni overlock spojni šiv, 3-nitni široki ali ozki obrobni šiv. Slika 1: Overlock šivalni stroj TEXI Quattro 24 N Premium EX [6] Ultrazvočni stroj za brezšivno spajanje tekstilnih materialov Ultrasonic BHU – 20 proizvajalca Fos- han Benefits 100 Machinery Co., Ltd., Kitajska. Ultrasonic BHU je stroj za brezšivno spajanje ma- terialov s pomočjo ultrazvoka, brez sukanca. Upo- rablja se za spajanje oziroma varjenje in oblikovanje robov na sintetičnih tkaninah. Uporabimo ga lahko na dva načina; omogoča spajanje dveh materialov ali spajanje dveh materialov z istočasnim porezova- njem materiala ob šivu. Slika 2: Ultrazvočni stroj za brezšivno spajanje tekstilnih materialov Ultrasonic BHU – 20 [7] Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 97–101 SI 99 Programska oprema za pletenje TexMind proizva- jalca TexMind, Nemčija. Programska oprema TexMind je CAD oprema za simulacijo snutkovnega in votkovnega pletenja. Program omogoča hitro in enostavno risanje, urejanje in simulacijo pletilskih vezav. Vsebuje module za izde- lavo simulacij snutkovnih pletiv, votkovnega krožnega pletenja in izdelavo vrvic (prepletanje). Slika 3: Simulacija snutkovnega pletiva v TexMind programski opremi [8] Digitalni tiskalnik za tekstil Epson SureColor F2200 z računalnikom in programsko opremo pro- izvajalca EPSON, Japonska. Digitalni tiskalnik Epson SureColor F2200 se uvršča med hibridne brizgalne tiskalnike, saj deluje po dveh tehnologijah, in sicer DTG (angl. direct to garment, neposredno na oblačilo) in DTF (angl. direct to foil, neposredno na folijo). Je kompakten model tiskalni- ka in je namenjen tiskanju kompleksnih vzorcev na blago ali oblačilo. Slika 4: Digitalni tiskalnik za tekstil Epson SureColor F2200 [9] Laboratorijski parilnik Mini dryer HMD 360 pro- izvajalca Fanyuan Instrument, Kitajska. Laboratorijski parilnik je namenjen fiksiranju potiskanega blaga z normalnim (T = 102–103 °C, 75–85 % RH) ali visokotemperaturnim parjenjem (180 °C, 11–12 % RH). Omogoča avtomatsko na- stavitev časa obdelave od 1 sekunde do 99 minut. Parilnik je primeren tudi za izvedbo različnih predplemenitilnih postopkov. Največja velikost vzorca za obdelavo znaša 27 cm × 37 cm. Slika 5: Laboratorijski parilnik Mini dryer HMD 360 [10] SI 100 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 97–101 Naprava za določanje sile nadaljnjega trganja Elmatear 1555 Intelligent Digital Tear Tester pro- izvajalca James Heal, UK. Aparatura je namenjena določanju mehanskih lastnosti materialov, natančnemu določanju sile nadaljnjega trganja materialov. Aparatura deluje na principu pretvorbe potencialne energije nihala v kinetično energijo, pri čemer nihalo nadaljuje pretrg vpetega materiala. Uporablja se za naslednje materiale: tkanine, netkane tekstilije, folije in plasti- ficirane materiale ter papir. Slika 6: Naprava za določanje sile nadaljnjega trganja Elmatear 1555 Intelligent Digital Tear Tester [11] Naprava za elektropredenje E-Fiber EF200 (Electrospinning/Electrospraying Desktop Needle System) proizvajalca Ske Research Equipment® (Leo- nardino, s.r.l.), Italija. Naprava za elektropredenje omogoča, da lahko s pomočjo elektrostatskih sil različne polimere pretvo- rimo v neskončna vlakna izredno majhnih premerov. Oblikovanje vlaken poteka s pomočjo električnega polja, pri čemer se vlakna formirajo ob brizganju pre- dilne raztopine skozi šobo in se nalagajo na zbiralno ploščo. Izdelajo se lahko različne vlaknene strukture z nadzorovanim premerom in usmerjenostjo vlaken. Slika 7: Naprava za elektropredenje E-Fiber EF200, Ske Research Equipment [12] Programska oprema za tkanje Arahne, d. o. o., Slo- venija. Arahne je slovensko podjetje, ki se ukvarja z razvojem CAD/CAM programov za tkanje. Arahne je programska oprema za načrtovanje tkanin, ki omogo- ča ustvarjanje, simulacijo in 3D prikaz tkanin (vezav, vzorcev ter barvnih kombinacij). Program omogoča tehnično dokumentacijo, izvoz datotek za tkanje in realističen prikaz tkanin pred izdelavo. Programsko opremo Arahne se uporablja v izobraževalnih usta- novah, industriji, oblikovalskih studiih, ki proizvajajo različne listne in žakarske tkane izdelke. Slika 8: Simulacija tkanine v programski opremi za tkanje Arahne [13] Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 97–101 SI 101 Viri 7. Foshan Benefits 100 Machinery Co. Ultrasonic machines. BHU – 20A [Elektronski]. Dostopno 1. ULTRA 2022-25. Splošne informacije o projektu. na spletu: https://www.benefits100.com/en/ [Elektronski] Dostopno na spletu https://www. productshow.asp?ID=3&SortID=24&Sort- ntf.uni-lj.si/ntf/studij/projekti/ultra-2021-25/ Path=0,18,24, [Dostop: 7. 12. 2025]. [Dostop: 3. 12. 2025]. 8. TexMind. TexMind Warp Knitting Editor. 2. Učakar, A., Jedrinović, S., Luštek Preskar, B., [Elektronski]. Dostopno na spletu: https://www. & Stanković Elesini, U. (2025). Experience of texmind.com/wp/doku.php?id=warp:warp. Students at Faculty of Natural Sciences and [Dostop: 7. 12. 2025]. Engineering, University of Ljubljana in Using 9. Epson. SureColor SC-F2200. [Elektronski]. Online Classrooms. Tekstilec, 68, 1‒19. https:// Dostopno na spletu: https://www.epson.si/ doi.org/10.14502/tekstilec.68.2025011. sl_SI/izdelki/tiskalniki/large-format/sureco- 3. ULTRA 2022-25. Splošne informacije o pro- lor-sc-f2200/p/37975. [Dostop: 7. 12. 2025]. jektu. Trajnostna NTF [Elektronski] Dostop- 10. FAnyuan Instrument. Miny Dryer. [Elektron- no na spletu: https://www.ntf.uni-lj.si/ntf/ ski]. Dostopno na spletu: http://www.fyichina. studij/projekti/ultra-2021-25/ ; https://vimeo. com.cn/en/pro_1_99_1017.html. [Dostop: 7. com/938489590. [Dostop: 3. 12. 2025]. 12. 2025]. 4. 1. študentska konferenca ››Sestavljamo traj- 11. James Heal. ElmaTear Digital Elmendorf Tear nostno prihodnost‹‹. [Elektronski] Dostopno Tester [Elektronski]. Dostopno na spletu: htt- na spletu: https://www.ntf.uni-lj.si/ntf/event/ ps://www.jamesheal.com/instrument/elmatear. studentskakonferenca/. [Dostop: 3.12.2025]. [Dostop: 7. 12. 2025]. 5. ULTRA 2022-25. Splošne informacije o pro- 12. Ske Research Equipment. EF200 Desktop Nee- jektu. Nova laboratorijska in tehnična oprema. dle System with Filtration Unit. [Elektronski]. [Elektronski] december 2025. Dostopno na Dostopno na spletu: https://www.ske.it/produ- spletu: https://www.ntf.uni-lj.si/ntf/wp-content/ cts/ef200-needle-electrospinning-filtration/ . uploads/sites/2/2025/10/ULTRA_katalog_splet. [Dostop: 7. 12. 2025]. pdf. [Dostop: 3. 12. 2025]. 13. Arahne. Oblikovanje-tkanje-predstavitev. 6. Šivalna tehnika. Indutrijski šivalni stroji. Arahweave, tekstilni CAD program za listno TEXI QUATTRO 24 N PREMIUM EX. [Elek- in žakasrko tkanje. [Elektronski]. Dostopno tronski]. Dostopno na spletu: https://www. na spletu: https://www.arahne.si/sl/products/ sivalna-tehnika.si/texi-quattro-24-n-premium- arahweave/. [Dostop: 7. 12. 2025] ex-1067145?_gl=1*1hln0r4*_up*MQ..*_ gs*MQ..&gclid=Cj0KCQiA6NTJBhDEARI- Poročilo sta pripravili Matejka Bizjak in Klara Kostajnšek. sAB7QHD3sEkSg3-7x63VgXXyuO5gUZ4_ qCjx038NppbXEPjnhunc6Tz5h1sUaAs3DE- ALw_wcB [Dostop: 7. 12. 2025]. SI 102 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 102–104 Erasmus+ projekt TexUnite 3. mednarodno projektno srečanje in 1. diseminacijski dogodek na Katedri za tekstilno in oblačilno inženirstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Katedra za tekstilno in oblačilno inženirstvo Oddel- Do konca spomladanskega semestra 2025 je bilo ka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Naravo- v okviru prvega sklopa Trajnostnega tekstilnega la- slovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je 18. in boratorija SusTexLab izvedenih štirinajst strokovnih 19. septembra 2025 uspešno gostila dva pomembna seminarjev za člane mednarodne projektne sku- dogodka v okviru mednarodnega Erasmus+ projek- pine, ki so obravnavali didaktične in metodološke ta TexUnite (sliki 1 in 2): pristope ter vključevali predstavitve in gradiva za • 3. mednarodno projektno srečanje (TPM) in samostojno učenje, zasnovana kot odprti izobraže- • 1. diseminacijski dogodek. valni viri (angl. Open Educational Resources, OER). Cilji in sklopi projekta so bili podrobneje predsta- Strokovni seminarji so bili izvedeni prek spleta in so vljeni v 2. številki strokovne priloge revije Tekstilec bili namenjeni usposabljanju članov mednarodne 2024, dostopni pa so tudi na glavni strani projekta projektne skupine za izvedbo pilotnih in pozneje (https://texunite.eu/) in nacionalni strani projekta rednih, operativnih projektov. (https://www.ntf.uni-lj.si/toi/texunite-storitveno- Srečanje se je nato osredotočilo na diseminacij- -ucenje-o-trajnosti-v-izobrazevanju-na-podrocju- ske dejavnosti in spodbudo vsem članom konzorcija, -tekstilstva-in-mode/). naj k promociji prispevajo s predstavitvami projekta na srečanjih in simpozijih ter z objavami relevantnih 3. mednarodno projektno srečanje TexUnite je raziskovalnih vsebin. potekalo 18. septembra 2025 v hibridni obliki, ki je V spomladanskem semestru 2025 so bili uspešno združevala udeležbo v živo na Oddelku za tekstil- izvedeni štirje pilotni študentski seminarji, ki so po- stvo, grafiko in oblikovanje na Naravoslovnotehniški tekali v tandemu in so vključevali projekte SL, eden fakulteti Univerze v Ljubljani ter spletno udeležbo izmed njih tudi na Katedri za tekstilno in oblačilno prek platforme Zoom. Srečanje je vodila koordina- inženirstvo (KTOI). O vseh projektih KTOI bomo torica projekta, prof. dr. Anne-Marie Grundmeier. V podrobneje poročali v naslednjih številkah strokov- uvodnem delu so udeležence pozdravili predstojnik ne priloge revije Tekstilec. oddelka doc. dr. Jure Ahtik, prodekan prof. dr. An- V kratkem odmoru so prisotni člani medna- drej Demšar in slovenska koordinatorica projektne rodne projektne skupine izmenjali mnenja ter se skupine Univerze v Ljubljani prof. dr. Matejka Bizjak. bolje spoznali, saj so do srečanja v Ljubljani sestanki Prof. dr. Anne-Marie Grundmeier je predstavila potekali le prek spleta. V nadaljevanju sestanka je celovit pregled poteka projekta ter opisala proces iz- bil predstavljen osnutek projektnega poročila, ki bo vedbe pilotnih projektov in časovni načrt seminarjev dokončano do konca leta 2025. Prof. dr. Grundmeier o storitvenem učenju/učenju z družbeno-koristnim je predstavila tudi rezultate spletne ankete, izvedene delom (angl. Service-Learning, SL), ki vključujejo med člani projektnega konzorcija prek aplikacije Go- študentske projekte in virtualne izmenjave. ogle Forms. Anketa je izpostavila ključne prednosti Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 102–104 SI 103 projekta, med drugim jasno strukturo, uravnotežena Na istem prizorišču je bil 19. septembra 2025 v časovni potek in obseg dela, učinkovite metode hibridni obliki izveden 1. diseminacijski dogodek, poučevanja in vodenja, vključevanje strokovnjakov, na katerem je sodelovalo 114 udeležencev iz sedmih pozitivno skupinsko vzdušje ter izvedbo brez večjih držav. Po uvodnem nagovoru predstavnikov vodstva tehničnih težav. Izboljšave so možne na področju fakultete in predstavitvi dnevnega reda dogodka so boljše medkulturne interakcije ter pri povečanju se na kratko predstavili vsi projektni partnerji. Ko- priložnosti za neformalno mreženje, kot so virtual- ordinatorica projekta, prof. dr. Grundmeier, je nato ne kavice ali krajše razprave v ločenih sobah (angl. predstavila glavne cilje in dosežke projekta TexUnite. breakout rooms). Po kratki razpravi in odmoru za mreženje je Sledila je še predstavitev konceptov projektov imela prof. dr. Grundmeier predstavitev z naslovom SL, ki jih bodo trije partnerski tandemi s šestih uni- Service learning as a tool for sustainability and its verz izvedli v zimskem semestru 2025/2026. Člani orientation in textile and fashion education (sl. Stori- konzorcija so projekte ocenili kot zelo obetavne, tveno učenje kot orodje za trajnost in njegova vloga prepoznali pa so tudi morebitne izzive, povezane s v tekstilnem in modnem izobraževanju), sledila pa je komunikacijo med študenti, saj je znanje angleščine zanimiva razprava. študentov z nekaterih partnerskih univerz omejeno. Zaključeni pilotni projekti so bili nato predsta- Na podlagi preteklih pozitivnih izkušenj so člani vljeni še enkrat – tokrat širši publiki. Prof. Manuela konzorcija predlagali, da študenti pripravijo in delijo Bräuning z University of Applied Sciences Albstadt- miselne vzorce (angl. mind maps) o svojih hobijih in -Sigmaringen v Nemčiji je predstavila projekt, v kate- interesih kot učinkovit način za vzpostavitev komu- rem so študenti sodelovali z vključujočim proizvajal- nikacije in kot orodje za spodbujanje medsebojnega cem kapucarjev Wasni. Prof. dr. Mustafa Ertekin z Ege povezovanja. University iz Turčije je nato kot tandemski partner Koordinatorica projekta, prof. dr. Grundmeier, je predstavil sodelovanje z Down Kafejem. Nadine Kitz- predstavila tudi rezultate anket, izvedenih v okviru linger z University of Education Freiburg v Nemčiji je pilotnih projektnih seminarjev pred začetkom in predstavila projekt Future Fashion Walk v Freiburgu. po zaključku vsakega seminarja. Analiza odgovorov Predstavitve projektov SL so se zaključile z živahno po zaključku je pokazala, da so študenti z različnih razpravo o izzivih virtualne izmenjave med študenti. univerz med udeležbo na seminarjih na splošno Udeleženci so delili ideje za premagovanje jezikovnih razvili bolj pozitiven odnos do trajnostnih tekstilij ovir – na primer oblikovanje majhnih mednarodnih in mode. Ti izsledki nakazujejo, da so seminarji skupin študentov za spodbujanje komunikacije – in učinkovito poglobili zavedanje študentov o njihovi razpravljali o učinkovitih tehničnih rešitvah za pod- lastni sposobnosti doprinosa k trajnosti. Na splošno poro uspešnemu spletnemu sodelovanju. so povratne informacije študentov pokazale veliko Univerza v Ljubljani je svoj projekt, ki ga je vodi- navdušenje nad učno prakso, ki vključuje projekte la prof. dr. Matejka Bizjak, predstavila med modnim SL. Podani so bili tudi dragoceni predlogi za še boljši sprehodom po Ljubljani. Udeleženci so obiskali iz- in vključujoč pristop v prihodnjih projektih. Posle- brane trgovine s trajnostno modo in si s turističnim dično so bili pilotni projekti ocenjeni kot uspešni, saj vodičem ogledali zgodovinsko staro mestno jedro. zagotavljajo odlično osnovo za delo v prihajajočih Dogodek se je zaključil z medkulturnim srečanjem, semestrih. ki je ponudilo nove navdihe in utrdilo sodelovanje. Člani konzorcija so konec prvega delovnega dne Med udeleženci obeh dogodkov so bile izvedene izrazili zadovoljstvo nad učinkovitim sestankom. tudi ocenjevalne ankete. Anketa o projektnem sreča- Srečanje se je zaključilo z medkulturno izmenjavo nju je pokazala, da je bil pristop k izvedbi hibridnega med udeleženci, ki so se dogodka udeležili v živo. srečanja zelo učinkovit. Udeleženci diseminacijskega SI 104 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 102–104 dogodka so bili zelo zadovoljni s kakovostno komu- and opinions expressed are solely those of the author(s) nikacijo. Mnogi so menili, da so pridobili dragocene and do not necessarily reflect those of the European informacije, povezane z vsebino projekta ter nadalj- Union or the National Agency in the DAAD. Neither njimi projektnimi aktivnostmi. Anketiranci so pozi- the European Union nor the National Agency in the tivno ocenili tudi strategijo in cilje projekta, trajnostni DAAD can be held responsible. tekstilni laboratorij SusTexLab ter splošno vzdušje Financirano s strani Evropske unije. Vendar pa so dogodka. Predstavitve projektov SL so bile dobro mnenja in stališča, izražena v besedilu, izključno sprejete predvsem zaradi idej in vpliva na delo ostalih mnenja avtorja/avtorjev in ne odražajo nujno stališč raziskovalcev. Evropske unije ali Nacionalne agencije pri DAAD. Niti Evropska unija niti Nacionalna agencija pri Funded by the European Union. However, the views DAAD ne moreta biti odgovorni. Udeleženci srečanja TexUnite Koordinatorica projekta, prof. dr. Grundmeier, je predstavila rezultate anket, izvedenih v okviru pi- Udeleženci modnega sprehoda po Ljubljani pred trgo- lotnih projektnih seminarjev vino Zoofa Poročilo je pripravil Konzorcij TexUnite Univerze v Ljubljani. Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 105–108 SI 105 Mednarodna konferenca AUTEX 2025 v Dresdnu 1 Uvod AUTEX (angl. Association of Universities for Texti- ženju, študentom v okviru programa WE-TEAM les) je združenje univerz za tekstilstvo. Ustanovljeno za spodbujanje odličnosti v raziskovanju, na sami je bilo leta 1994 in zdaj vključuje 49 univerz s tekstil- konferenci pa za najboljšo ustno predstavitev in nimi študijskimi programi iz 33 držav: iz Evrope 18, najboljšo predstavitev na posterju. Azije osem, Afrike tri in po dve iz Severne Amerike ter Avstralije [1]. Združenje spodbuja sodelovanje v 2 AUTEX 2025 tekstilnem izobraževanju in raziskavah, mobilnost med univerzami ter vzpostavlja raziskovalna par- Letošnjo konferenco AUTEX, ki je potekala med 11. tnerstva; od leta 1999 izdaja znanstveno revijo Autex in 13. junijem v Dresdnu, je organiziral tamkajšnji Research Journal [2], od leta 2001 vsako leto ena od Inštitut za tekstilno strojništvo in tehnologijo viso- članic organizira znanstveno konferenco AUTEX kozmogljivih materialov Institut für Textilmaschi- World Conference. Univerza v Mariboru je orga- nen und Textile Hochleistungswerk stofftechnik [5], nizirala konferenco AUTEX 2005 v Portorožu [3], ki deluje v sklopu Technische Universität Dresden. Univerza v Ljubljani pa AUTEX 2016 v Ljubljani [4]. Konference so se udeležili raziskovalci iz več kot 40 Kakovost raziskovalnega dela spodbujajo tudi držav, tudi iz držav, ki niso članice združenja, kar s podeljevanjem priznanj na konferencah AUTEX kaže na globalno uveljavljenost konference. Skupno zaslužnim profesorjem za dolgoletno delo v zdru- je bilo več kot 250 prispevkov, razvrščeni so bili na Slika 1: Predstavitev prispevkov po tematskih področjih (črni stolpci označujejo tematike, ki so obravnavane v prispevku) Content from this work may be used under the terms of the Creative Commons Attribution CC BY 4.0 licence (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). Authors retain ownership of the copyright for their content, but allow anyone to download, reuse, reprint, modify, distribute and/or copy the content as long as the original authors and source are cited. No permission is required from the authors or the publisher. This journal does not charge APCs or submission charges. SI 106 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 105–108 25 tematskih področij (slika 1) [6]. Konferenca je Iz analize števila soavtorjev posameznih prispev- obsegala otvoritvene govore, vabljena predavanja, kov (slika 2a) lahko ocenjujemo velikost raziskoval- kratke ustne predstavitve in postersekcije. nih skupin, čeprav vedno to ne drži. Prevladovali so Največ prispevkov (132) je bilo iz Nemčije, prispevki z manjšim številom soavtorjev, bili pa so Turčije in Uzbekistana. Nemčija in Turčija sta med tudi z enim samim avtorjem oziroma z 12 avtorji. desetimi največjimi proizvajalkami tekstila v Evropi Največ prispevkov so napisali po trije avtorji, med- [7] in izstopata tudi po obsegu raziskav na področju tem ko je bilo skupin s petimi ali več soavtorji manj. tekstilstva in oblačilstva. Wheelan s sodelavci je že dokazal, da so delovne Raziskovalci iz posameznih držav so predstavlja- skupine s tremi ali štirimi člani produktivnejše kot li raziskave z različnih tematskih področij, kar nekaj tiste s petimi ali šestimi člani [8]. Število avtorjev raziskovalnih skupin iz iste države pa tudi raziskave je bila neodvisno od države in tudi od tematskega na istem tematskem področju: npr. iz Francije, področja. Nemčije, Grčije, Indije, Italije, Portugalske, Turčije, Približno polovica prispevkov je nastala v isti Ukrajine, Amerike in Uzbekistana. ustanovi (slika 2b). Malo več kot četrtino prispevkov Grški raziskovalci so predstavili sodobne so napisali soavtorji v sodelovanju različnih ustanov koncepte tekstilnega izobraževanja ter poudarili v isti državi, medtem ko je najmanj prispevkov na- potrebo po modernizaciji v izobraževanju. Indijski stalo kot sodelovanje soavtorjev iz različnih držav. raziskovalci so zaradi potreb močno razvite domače Mednarodno sodelovanje ima na tem mestu še veli- tekstilne industrije vpeti v raziskovanje tekstilnih ko možnosti za razvoj in razširitev. materialov in njihovih lastnosti in premagovanje problemov mehanske in kemijske tekstilne tehnolo- 3 Objava izvlečkov in prispevkov gije. Italijanski raziskovalci so predstavili novosti na področju tekstilne kemije in naprednih tehnologij v Na konferenci je bil izdan zbornik izvlečkov vseh tekstilstvu, raziskovalci iz Ukrajine in Uzbekistana prispevkov (Book of Abstracts) [6]. Poleg povzetkov pa raziskujejo usnje, usnjarstvo in čevljarstvo, kjer bodo recenzirani članki objavljeni v zborniku pri inovacije povezujejo s tradicijo. založbi Springer. Prispevki, objavljeni v zborniku S 50 prispevki je bilo področje recikliranja teksti- izvlečkov, vsebujejo ključne besede, ki smo jih ana- lij in oblačil, analize življenjskega cikla, trajnost in lizirali. Ključne besede v člankih (ponavadi jih je tri krožnega gospodarstva najbolj aktualna tematika. do pet) so namenjene iskanju člankov v podatkovnih Intenzivnost raziskovanj na tem področju je posle- bazah (npr. Google Scholar, Scopus, Web of Science dica strategije Evropske unije, ki raziskovalne pro- itd.), kot tudi razvrščanju na ustrezno znanstveno ali jekte usmerja na področja trajnosti in ekodizajna. strokovno področje. Splošno priporočilo je, da ključ- Približno za polovico manj prispevkov (23) je bilo ne besede ne ponavljajo dobesedno besed naslova in na področju tekstilnih struktur in lastnosti, sledilo izvlečka, temveč jih dopolnjujejo in omogočajo po- je področje senzorjev na osnovi tekstila, pametne vezovanje članka z drugimi deli s podobnimi tema- tekstilije in računalniško podprte simulacije. Te raz- mi. V prispevkih na konferenci AUTEX 2025 so bile iskave podpirajo uveljavljanje strategije Industrija največkrat uporabljene ključne besede textile (6 %), 4.0 in Industrija 5.0. Povečuje se tudi zanimanje za fibre (3 %) in textiles (3 %), ki opredeljujejo strokov- raziskave tekstilnih struktur, ki so povezane z razvo- no področje; ključni besedi 3D (2 %) in sustainability jem mehanskih tekstilnih tehnologij. Najmanj zasto- (2 %) sta skladni s številom prispevkov, ki so bili pani tematski področji sta bili tekstilna ekonomija, predstavljeni na najštevilnejših tematskih področjih, ekonomija tekstilnih dobavnih verig, in znanost o kar kaže na aktualnost omenjenih tematik. razvoju tekstilnih in oblačilnih strojev. Mednarodna konferenca AUTEX 2025 v Dresdnu SI 107 a) b) Slika 2: a) Število soavtorjev na prispevek, b) sodelovanje raziskovalcev med institucijami in državami 4 Kratka primerjava konferenc 5 Sklepne misli AUTEX 2024 in AUTEX 2025 Po številu prispevkov na konferenci AUTEX 2025 sta bili najbolj zastopani Nemčija in Turčija, ki V primerjavi s konferenco v letu 2024 [9] se je v letu kljub kriznemu položaju, v katerem se je tekstilna 2025 povečala raznolikost aktivnih udeležencev po panoga v Evropi znašla pred leti, ohranjata vrhun- državah, razširil se je tudi nabor tematskih področij, ske tekstilne raziskovalne institucije. V primerjavi s z 12 na 23 glavnih področij in dve specifični podro- konferenco v letu 2024 je bilo tudi v letu 2025 manj čji (Strategije načrtovanja za konstrukcije iz betona, indijskih prispevkov, je pa bilo občutno več uzbeki- ojačenega z ogljikom, z minimalno količino materiala stanskih avtorjev in avtoric, saj postaja Uzbekistan ter Interaktivni gumeni kompoziti, ojačeni z vlakni). novo integrirano središče tekstilne proizvodnje v Področja, ki jih oblikuje programski odbor konferen- Osrednji Aziji [10]. Prispevkov slovenskih razisko- ce, so vezana na vsakokratno tematsko raznolikost valcev je bilo malo, letos dva, v letu 2024 pet. Timsko prispevkov. V primerjavi z letom 2024 se je v letu 2025 delo je uveljavljeno pri izvajanju raziskav: soavtorji pomembno povečalo število prispevkov na temo reci- prispevkov so zato številni, od največ 12 soavtorjev kliranja, analize življenjskega cikla, trajnost in krožno do povprečno treh ali štirih. Interdisciplinarnost gospodarstvo (za okrog 2,5-krat). V letu 2025 je bilo raziskovalcev je izjemno pomembna za doseganje največ prispevkov na omenjenih treh tematskih pod- vrhunskih rezultatov. ročjih, kar je povezano z uveljavljanjem trajnostne V letu 2025 so bile najbolj aktualne tematike re- strategije projektov EU na področju tekstilstva. Tudi cikliranje, analiza življenjskega cikla, trajnost in kro- v letu 2025 ostajata pomembni področji raziskova- žno gospodarstvo, najmanj pa tekstilna ekonomija in nja trajnostna funkcionalizacija tekstilij in barvanje tekstilno strojništvo, čeprav gre za zelo pomembni tekstilij z naravnimi barvili. Funkcionalizacija tekstilij področji. Povečano število tematskih področij kaže je pojem, ki ga zasledimo skupaj z uvajanjem napre- na potrebo po holističnem pogledu na tekstilstvo, dnih tehnologij (nanotehnologije, biotehnologije in saj gre za obsežno, zapleteno in z drugimi vedami informacijske tehnologije) v tekstilstvo. prepletajočo se dejavnost. SI 108 Tekstilec, 2025, 68 (Priloga 1), SI 105–108 Viri 6. AUTEX 2025 World Conference: book of ab- stracts [dostopno na daljavo]. Technische Uni- 1. About AUTEX World Conference [dostopno versität Dresden [citirano 12. 12. 2025]. Dostop- na daljavo]. AUTEX Assciation of Universities no na svetovnem spletu: . svetovnem spletu: . world FY 2024 update [dostopno na daljavo]. 2. AUTEX Research Journal [dostopno na daljavo]. Royal Europe Textile [citirano 12. 12. 2025]. AUTEX Assciation of Universities for Textiles Dostopno na svetovnem spletu: . facturing-countries-in-the-world-fy-2024-up- 3. 5th World Textile Conference AUTEX 2005, 27- date/>. 29 June 2005, Portorož, Slovenia. Proceedings. 8. WHEELAN, S.A. Group size, group de- Edited by Alenka Le Marechal et al. Maribor : velopment, and group productivity. Small Faculty of Mechanical Engineering, Department Group Research, 2009, 40(2), 247‒262, doi: of Textiles, 2005. 10.1177/1046496408328703. 4. 16th World Textile Conference AUTEX 2016, 9. Book of extended abstracts : AUTEX 2024 World 8-10 June 2016, Ljubljana, Slovenia. Proceedings. Conference, 17-19 June 2024, Liberec, Czech Re- Edited by Barbara Simončič et al. Ljubljana : public. Liberec : Faculty of Textile Engineering, Faculty of Natural Sciences and Engineering, Technical University of Liberec, 2024. Department of Textiles, Graphic Arts and De- 10. Uzbekistan emerges as Central Asia’s next sign, 2016. integrated textile manufacturing hub. Desk 5. Institut für Textilmaschinen und Textile report [dostopno na daljavo]. Textile Today Hochleistungswerkstofftechnik [dostopno [citirano 24. 7. 2025]. Dostopno na svetovnem na daljavo]. Technische Universität Dresden spletu: . wesen/itm?set_language=de>. Prispevek je pripravila Nina Čuk, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.