Slo/emki bmelfar Glasilo hmeljarskega Izhaja štirinajstdnevno ♦ naročnina Din 20'—, za nečlane Din 30'—; posamezna Leto lil Celje, dne 6. Pri nas in drugod Med našimi hmeljarji česlo čujemo pritožbe o nerenlabilnosli hmeljarstva in slabih izgledih za bodočnost ter naletimo cesto na vse preveliko malodušje. Položaj res ni rožnat, toda za obupati tudi še ni, tembolj, ker položaj ostalih kmetijskih panog tudi ni dosti boljši. Že ponovno smo svarili pred brezglavim krčenjem nasadov v našem strnjenem hmeljskem okolišu in isto moramo storiti tudi ponovno. Zavedati se moramo, da se hmeljarjem drugod ne godi prav nič bolje, če ne še slabše, in da bo tisti, ki bo izdržal sedanjo težko krizo, bogato poplačan za svojo vztrajnost. Poglejmo enkrat, kako se godi hmeljarjem v Nemčiji, kjer uživajo vsestransko pomoč in podporo vseh merodajnih krogov. Stiska pri hmeljarjih je prikipela do vrhunca. Mnogi si ne morejo nabaviti niti potrebne žice za napeljavo, ker nimajo potrebnega denarja, hmeljarski kredit pa je tudi že docela propadel; trgovci prodajajo hmeljarjem le še proti plačilu, na up se ne dobi nič. Hmeljarji si pomagajo na vse mogoče načine in z raznimi nadomestki, mnogi pa so tudi popolnoma na koncu, ne zmorejo nič več ter v velikem obsegu krčijo nasade kar fja-vendan. Vse hmeljarske organizacije resno svarijo pred takim brezglavim krčenjem hmeljskih nasadov. Zlasti so hmeljarji ogorčeni tudi radi postopanja hmeljske prometne družbe, ki je obljubila pokupiti ves hmelj po 8 — 13 Din za kg, potem pa ga je plačevala večinoma komaj po 3—5 Din za kg in le izjemoma tudi nekoliko višje. Prizadevanje hmeljarskega društva, da se površina hmeljskih nasadov uradno stabilizira, se sicer odobrava, vendar si hmeljarji tudi od tega novega zasilnega ukrepa ne obetajo mnogo koristi ter bodo veseli društva za Slovenijo številka Din 2 — ♦ Uredništvo in uprava: Olje, Vodnikova ui. 2, telefon 213 maja 1932 Štev. 10 ako jim bo izkupiček kril pridelovalne stroške in bo ostalo vsaj še nekaj malega za vzdrževanje družine. Sicer pa uradna stabilizacija hmeljišč v Nemčiji ni nič novega in se je sličnega ukrepa poslužil že leta 1722 mestni svet v Niirnbergu, ko je prepovedal vsako nadaljnjo saditev hmelja brez predhodnega dovoljenja; ta ukrep je tedaj ostal v veljavi do leta 1801, vendar ni imel posebnih uspehov. Zato pa so bavarski hmeljarji skrajno obupani, ker jim niti hmelja niti ječmena, dveh njihovih glavnih pridelkov, ni mogoče več spraviti po vsaj kolikor toliko ugodni ceni v denar. Skoz in skoz zadolženi si ne obetajo več nobene prave koristi od raznih zasilnih ukrepov, kakor prisilne uporabe domačega hmelja, zaščitnih carin, kontingentov, vladne podpore v obliki nizkoobrestnih posojil itd., ker vsi dosedanji še niso pokazali nobenega vidnega uspeha. Tako zlasti bavarski hmeljar dandanes vedno bolj peša in le s težavo še prenaša vso težo sedanje svetovne gospodarske krize. Kakor iz tega razvidimo, so torej hmeljarji v Nemčiji še v večji stiski kakor pri nas ter so lani še dosti slabše odrezali kakor mi. Zato pa ne smemo izgubiti poguma vprav mi in moramo iz-držati tudi sedanjo krizo, kakor smo jih že več. Stiska vsepovsod bo imela za neizogibno posledico temeljito skrčenje nasadov, pomanjkanje blaga, zvišanje cen in na ta način zopet boljše čase. Ako pomislimo, da smo lani vkljub temu, da se nam ni nudilo prav nobene pomoči in zaščite odnikoder, odrezali vsaj tako dobro kakor češki in celo bolje kakor nemški hmeljarji z vsemi zasilnimi ukrepi, zaščitnimi carinami in izdatnimi podporami, res nimamo vzroka obupavati. Vsega tega, kar imajo hmeljarji drugod mi nimamo, edino kar imamo pri nas, je odlična kakovost našega hmelja, in ta edina nam bo tudi pripomogla do zmage v tem gigantskem konkurenčnem boju, ki so za hmeljarstvo ugodni. Vsako pretiravanje in se vrši neusmiljeno in skrajno brezobzirno že vsa enostranost v eno ali drugo smer, bodisi z gnoj-ta zadnja leta. Prizadevajmo si torej, da to do- nico, hlevskim ali umetnim gnojem, vpliva na ka-brino, ki jo imamo, prvovrstno kakovost našega kovosi v večji ali manjši meri. Enostransko, ozi-hmelja, vedno in v vsakem slučaju ohranimo in, roma preobilno gnojenje hmelja s hlevskim gnojem če le mogoče, še izboljšamo, pa smo lahko brez in gnojnico vpliva slabo na kakovost in povzroči skrbi, da bomo skoro dočakali čas, ko nam bo čestokrat oster in odvraten, v gotovih slučajih hmelj zopet obilno povrnil vso izgubo zadnjih let. celo smrdljiv vonj hmelja. Ing. J. T e r ž a n : Kakovost hmelja zavisi od prehrane Hmelj reagira zelo občutljivo na hrano v zemlji in na gnojenje. Pridelek dobre kakovosti je odvisen od temu prikladnega razmerja hranilnit snovi v zemlji. Razmerje hranil za hmelj pa je sledeče: Dušik: fosforna kislina: kalij 1 : 115 : 235. Fosfor in kalij vplivata na kakovost hmelja, dušik pa na barvo, obliko in velikost kobule, to je za hmeljarja zelo važno vedeti, kajti s pravilnim gnojenjem lahko hmeljar zadovolji željam kupcev, ki gledajo predvsem na barvo in obliko kobule. Hmelj potrebuje največ hrane pred in med cvetenjem. Enostransko gnojenje se v tem času izkaže za zelo škodljivo. Neharmoničnost v prehrani povzroča neharmoničnost v kakovosti kobul. Na podlagi poskusov se je dognalo, da se najboljša kakovost kobul doseže pri hmelju, ki je bil pognojen s 70 gr dušika, 80 gr superfosfata, 40 gr 40% kalijeve soli ter z gnojnico v maju in pred cvetenjem. Ako je v zemlji dovolj apna, vpliva gnojnica zelo povoljno na kakovost, posebno še, če dodamo na 100 litrov gnojnice 1 kg superfosfata. Hmelj, gnojen po prej navedenem načinu, torej z gnojnico kot dopolnilnim gnojilom pred cvetenjem, je dosegel pri klasifikaciji in bonitiranju prvo mesto in naslednjo oceno: Skupni, zunanji vtis: prav dober; barva: zlato zelena, niansa, ki se najbolj išče; oblika in rast kobule: srednja velikost, dobro razvita; kobulni lističi: dokaj fini; vretence: kratko, pravilno in fino kolenčasto; lupulin: mnogo, zlato žitno-ru-mene barve, vonj: dober; svojstveni vonj: smolasto fin, niti premočen, niti preslab. Kemična analiza pa je dala sledeče podatke: ethileterni ekstrakt je dal pri obsevajoči svetlobi rumenkasto črto v čisti zeleni barvi, pri prodirajoči svetlobi pa zlato črto v čisti zeleni barvi. Odstotek smole in gorčična jakost je bila tud najboljša: smole 1565%, gorčična stopnja 4'60. Takšno kakovost hmelja dosežemo s harmoničnem gnojenjem seveda samo v onih krajih, k Glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo (Dalje.) Tudi minulo leto ni bilo ugodno za hmeljarje in je dvem prejšnjim pasivnim letom sledilo tudi tretje. Nadprodukciji hmelja se je pridružil še padec konzurna piva, prisilna uporaba domačega hmelja v Nemčiji in povišanje uvoznih carin, kar je hmeljsko krizo le še bolj poostrilo. Sicer pa bi bil položaj za mnoge precej boljši, ako ne bi zamudili pravi čas prodaje. Toda ko so se cene dvignile na 13 Din, so mnogi hmeljarji odlašali s prodajo, ker so upali, da se bodo cene še nadalje dvignile. Zgodilo se je pa baš obratno in so cene začele hitro padati, dokler niso padle na 4 do 450 Din, kjer se gibljejo še dandanes. Najboljši dokaz za odličnost našega lanskega pridelka je dejstvo, da je dosegel isto ceno kakor češki hmelj; najvišja cena za češki hmelj je bila namreč 8 Kč, t. j. približno 13 Din za kg. Legitimacij za hmeljske obiravce je izdalo društvo v preteklem letu 7522. Izposlovanje polovične vožnje za obiravce je delalo društvenemu odboru velike težave. Tozadevna prošnja je bila vložena na merodajno mesto že konec marca, vendar je šele na osebno intervencijo podpredsednika g. Mihelčiča in g. ing. Dolinarja prispela rešitev, in to komaj dva dni pred obiranjem! Tudi za tekoče leto je tozadevna prošnja že vložena in je upati, da bo rešitev prispela pravočasno. Vse na raznih zborovanjih in sejah izražene želje in prošnje naših hmeljarjev so bile zbrane v posebno spomenico, ki sta jo na merodajnih mestih v Beogradu osebno izročila podpredsednik g. Mihelčič ter g. ing. Dolinar in katera je bila tudi ponatisnjena v društvenem glasilu »Slovenski hmeljar«. Na to spomenico je v imenu vseh drugih odgovorilo kmetijsko ministrstvo, da hoče vedno upoštevati vse nasvete in želje Hmeljarskega društva, posameznim točkam spomenice pa da ni mogoče ugoditi. Svetovna gospodarska kriza je prisilila večino držav, da so splošno uvedle princip samo- oskrbovanja, med drugim tudi glede hmelja. S tem namenom je dvignila Nemčija uvozno carino na hmelj od 70 na 150 RM, Francija pa od 200 na 400 trs, kar pomeni za nase hmeljarstvo hud udarec. Za Belgijo povišanje carine še ni določeno, vendar se pričakuje, dasi si tozadevna poročila nasprotujejo. Navedene tri države so deloma že dovolile in bodo še dovoljevale drugim hmelj pridelujočim državam uvoz določene množine hmelja — kontingent — po znižani carini. Hmeljarsko društvo je ponovno prosilo trgovsko ministrstvo direktno in indirektno potom kmetijskega ministrstva, Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine kralj, banske uprave ter Zbornice za trgovino, obr in industrijo, da izposluje tudi za naš okoliš primeren kontingent za uvoz hmelja po znižani carini v Belgijo, Francijo in Nemčijo; žal so bila do-sedaj vsa tozadevna prizadevanja brezuspešna. Hmeljarsko društvo se je udeležilo v preteklem letu velesejma v Milanu ter potujoče kmetijske razstave, ki jo je organiziralo naše kmetijsko ministrstvo. O velesejmu v Milanu ni nobenega poročila in uprava vkljub ponovnim opominom tudi ni vrnila razstavljenih predmetov. Naša potujoča kmetijska razstava pa se nahaja v južnih krajih naše države in bo predvidoma šele jeseni prispela tudi k nam. Na pobudo gospodarske sekcije Društva narodov v Ženevi je bila v svrho ublaženja hmeljske krize sklicana na 22. februarja 1.1. v Ženevo konferenca zastopnikov vseh hmelj pridelujočih držav v Evropi. Izmed dveh po Hmeljarskem društvu predlaganih zastopnikov je kmetijsko ministrstvo določilo ing. Dolinarja za našega eksperta. Na pobudo Srednjeevropskega hmeljarskega urada \ Žatcu pa je bila za 19. februarja f. 1. sklicana v isto svrho predkonferenca v München; na tej konferenci je zastopal naše društvo ing. Ježovnik, vendar na tej konferenci ni prišlo do nobenih obveznih zaključkov. Tik pred konferenco v Ženevi pa je kmetijsko ministrstvo preklicalo svoj odlok, češ, naj ekspert ing. Dolinar ne potuje v Ženevo, ker ministrstvo ne razpolaga s potrebnim kreditom. Tako naše hmeljarstvo v Ženevi ni bilo zastopano. Zaključki ženevske konference gredo za tem, da se ustanovi posebna mednarodna nadzorovalna komisija, ki bo odločevala o povečanju in skrčenju hmeljskih nasadov v posameznih državah in tako prilagodila svetovno produkcijo hmelja svetovnemu konzumu; do ustanovitve mednarodne komisije pa naj bi vršil njene posle Srednjeevropski hmeljarski urad. Na tej konferenci se je razpravljalo tudi o ustanovitvi enotne nakupovalne in prodajne organizacije, vendar bi njena ustanovitev bila združena z mnogimi težkočami in zato tozadevno ni prišlo do nobenih zaključkov. Konferenca je pokazala šele pota za dosego boljše bodočnosti, takoj učinkujočega sredstva pa ni bilo mogoče najfi. Od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je prejelo Hmeljarsko društvo v izjavo pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz. O tem pravilniku je razpravljal glavni odbor in izjavil, da zakon o kontroli izvozu namenjenih kmetijskih pridelkov ni spremenil hmeljskega provenienč-nega zakona iz leta 1907, še manj more storiti to pravilnik ah uredba, temveč edino le novi zakon. Ce pride do novega provenienčnega zakona, pa naj isti vsebuje vse določbe sedanjega, ker so se iste izkazale kot dobre in ustrezajoče; drugi okoliši ne smejo dobiti znamke, ki bi se lahko zamenjala S sedanjo. (Dalje prihodnjič.) Razno Za skrčenje nasadov. Vsa hmeljarska društva na Češkoslovaškem so izdala skupno sledeči razglas: Resnična in trajna rešitev našega hmeljarstva zavisi od skrčenja svetovne površine hmeljskih nasadov, slično, kakor je to pri pridelovanju sladkorne pese. Ne preostaja drugega, kakor potom mednarodnega sporazuma skrčiti nasade obvezno in brezpogojno najmanj za 40% v primeri z največjo razsežnostjo v letih 1928 in 1929. Po provenienčnem zakonu, katerega noveliranje je že predloženo kmetijskemu ministrstvu, bo državni oblasti omogočeno ugotoviti površino in zajamčiti skrčenje hmeljskih nasadov v smislu mednarodnega sporazuma; pri tem pa se bo oziralo na razmere posameznih okolišev in tudi poedinih hmeljarjev. Smatramo za svojo dolžnost, opozoriti hmeljarje na to okolnost, da se pripravijo in obvarujejo večje škode. Pivovarniška industrija v Avstriji nazaduje. V letu 1931 se je uvozilo v Avstrijo 8524 hi piva (predlani 9617 hi), in sicer največ iz Češkoslovaške (6839 hi). Izvozilo pa se je 16.622 hi (predlani 19.201 hi) piva v sodčkih in 1684 hi (predi. 2200 hi) piva v steklenicah. Avstrija izvaža pivo predvsem v Italijo (12.171 hi odn. 294 hi), Egipt in Albanijo. Ječmena se je uvozilo 1,083.277 stotov (predi. 897.501 stotov), in sicer največ iz Romunije (700.883 stotov), Češkoslovaške (139.437 stotov) in Rusije (106.749 stotov), dočim je izvoz prav malenkosten. Slada se je uvozilo 109.388 stotov (predi. 169.480 stotov), in sicer največ iz Češkoslovaške, ostalo pa iz Nemčije, dočim je znašal izvoz 6780 stotov. Hmelja se je uvozilo 11.491 stotov, in to skoro izključno iz Češkoslovaške. Hmeljarji, pridelajte prvovrstno blago, ker le tako bomo lahko tudi letos dobro spravili v denar Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Lanski pridelek hmelja je večinoma prodan in so producentom še preostale zaloge prav malenkostne. Cene so ostale nespremenjene. — Obrezovanje hmelja je končano in deloma tudi že postavljene opore. Pri toplem in ugodnem vremenu se hmelj prav dobro razvija in hitro napreduje. Škodljivcev in bolezni dosedaj ni opaziti nobenih. Vojvodina: Vsa poročila zakasnila. Češkoslovaška: Tržišče je ostalo nespremenjeno mirno in je bilo pri slabem povpraševanju le semtertja nekaj prometa. Cene pa so ostale nespremenjene in notira žateški hmelj 5—8 Din za kg. Znam-kovanih je bilo dosedaj 82.280 stotov žateškega hmelja 1931. Tudi v ostalih hmeljskih okoliših je položaj nespremenjen. V Ušteku je znašal lanski pridelek hmelja 16.900 stotov, neprodanih pa je le še kakih 200 stotov; letošnji pridelek bo znatno manjši, ker hmeljarji zelo krčijo nasade, zlasti take na hmeljevke. — Obrezovanje hmelja je v glavnem končano in hmeljarji že postavljajo opore oziroma napeljujejo žico. Splošno vlada tu precejšnja suša in je nujno potrebno izdatnega dežja. Nemčija: Povpraševanje na hmeljskem tržišču vedno bolj pojema in je prometa že prav malo, večinoma le nekaj bal, nekatere dni pa sploh nič. Radi vedno pravočasne intervencije hmeljske prometne družbe pa so ostale cene skoro nespremenjene; tendenca je zato mirna, toda čvrsta. Notira pa Hallertauski hmelj 10—14 Din, Teltnangski 13—20 Din, Spaltski 8 do 14 Din in gorski (Hersbruck) 7—10 Din za kg. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so se splošno začela ter je obrezovanje zgodnjega hmelja v glavnem končano, pa tudi pri poznem se nagiba h koncu. Priljubljene hmeljske solate je bilo razmeroma malo, vendar pa je nekaterim hmeljarjem prinesla nekaj izkupička. Rastlina je v splošnem prav dobro prezimila. Francija: Položaj na hmeljskem tržišču je nespremenjen in se cene držijo čvrsto na 3—6 Din za kg. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so v polnem teku, vendar se nasadi še nadalje krčijo, ker rentabilnost te kmetijsko-industrijske panoge pač ne vleče več. Belgija: Tržišče je mirno, vendar se cene držijo. Lanski letnik notira Poperinghe 9 Din, Alost pa 12 do 13 Din, dočim letnik 1932 za oktober-november 12 Din za kg. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so v polnem teku in hmeljarji upajo, da bo do prihodnje sezone že uveljavljena zvišana uvozna carina na hmelj ter bodo zato bolje prodajali. Anglija: Zadnji čas je bilo nekoliko več zanimanja in prometa na hmeljskem tržišču. Boljše vrste hmelja bodo polagoma razprodane. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, le za slabše kakovosti so nekoliko nazadovale. Lanski letnik notira 20—50 Din, predlanski 15—35 Din, letnik 1929 pa 3—8 Din za kg. Fuggles se trži največ po 32—60 Din, Golding pa celo po 50—70 Din za kg. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so se že pričela in hmeljarji si od nove prisilne prodajne organizacije splošno obetajo precej koristi. Amerika: Na tržišču je bilo zadnji čas nekoliko več zanimanja, vendar mnogo živahnosti ni. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, vendar so bolj čvrste. Trži se največ Oregon in Yakima po 9—10 Din ter Sacramento po 8 Din za kg. — Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so v teku, vendar jih stalno neugodno vreme zelo ovira. Za razvedrilo Dober izgovor. Upnik: »Kolikokrat pa bom še moral k vam v četrto nadstropje, da dobim končno nazaj denar, ki sem vam ga posodil?« Dolžnik: »Menda vendar ne mislite, da bom zaradi vas iskal stanovanje v pritličju?« Pri izdajanju potnih listov. Uradnik: »Gospodična, zmotil sem se, napisal sem, da so lasje rjavi, namesto blond. Bom moral popraviti.« Gospodična: »To je pa res smola; meni se pa tako mudi! Ne vem, ali bi bilo bolje, da popravite vi, ali pa naj popravim jaz.« Treba se je razumeti. M i c i k a : »Ali bi rada, da si se rodila v Londonu?« M a 1 č i k a : »Za nič na svetu. Saj ne razumem angleško!« Čudno. A: »Zakaj pa si pustil Metko?« B: »Zato, ker je dišala po tobaku, ko sem jo zadnjič enkrat poljubil.« A: »A tako, ti torej ne maraš dekleta, ki kadi.« B: »To ne, toda vem, da Metka sploh ne kadi.« Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital Ustanovljena leta 1881 Ustanovljena leta 1881 HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE! Vaš denarni zavod je vedno le SAVINJSKA POSOJILNICA ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z vsem Svojim premoženjem. Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka Umetna gnojila Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal Kmetijske stroje pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice Sredstva za pokončavanje škodljivcev ter vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje: Skladišče Kmetijske družbe v Celju (pri kolodvoru) Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Zavaruje: 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; 2. proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo; 3. v življenjskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica, v Mariboru pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju registrovana zadruga z omejeno zavezo // Ustanovljena leta 1908 Čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 13.375 // Telefon št. 177 Zaloga najboljših spodnještajerskih in oseh jugnsiooenskih vin po zmernih cenah Prlznalne diplome državne vinske po-skušnje na Dunaju 1.1909 in Kmetijske razstave v Ljubljani 1.1926 HMELJARJI! VAŠ DENARNI ZAVOD JE LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice ♦ ■ ♦ Za hranilne vloge jamči Vlagatelji pri Ljudski po- poleg rezerv in hiš nad sojilnici ne plačajo rent- 5000 članov-posestnikov z nega davka — Stanje vlog vsem svojim premoženjem mmm nad 100,000.000 dinarjev ♦ ♦ Hmelj je kot volk! Za lepo zelene in težke kobule jajčaste oblike, z mnogo aromatične hmeljne moke, rabi -. ’ .^ DUŠIK, FOSFORNO KI- ^ SLINO, KALIJ IN APNO To hrano dodamo hmelju —..... v obliki mešanega gnojila NITROFOSKAL-RUŠE ki vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno v>razmerju 4:8:8:33 Nitroioshal - Ruše je z ozirom na svojo hranilno vrednost naj prikladne j še gnojilo. Za IOOO sadežev vzemite 200 kg. Ako gnojite tudi s hlevskim gnojem jeseni, potem spomladi samo 100 kg. Tvornica za dušik d. d. Ruše pri Mariboru Sprejema naročila in daje vsa strokovna navodila. Izvršuje tudi analizo zemlje.