Poltritala pia Sana v gotovini. Leto XIX., št. 167 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Ihseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisk» 78.180, Wien št 105.241. Ljubljana, četrtek XL julija 1933 Cena t IH» Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dm 25.—, Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LjdMJana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Entente cardiale Pariz doživlja te dni velike manifestacije angleško-francoskega prijateljstva v znamenju nove utrditve onega prisrčnega sporazuma, ki je bil sklenjen že pred 34 leti, potem ko je tedanji angleški kralj Edvard VII. s svojim obiskom v Parizu naredil konec medsebojnemu nezaupanju obeh za-padnih velesil. Sporazum z dne 8. aprila 1904 je pomenil začetek nove dobe v zgodovini angleško-francoskih odnašaj ev. Prestal je do danes vse preizkušnje in uveljavil se je v vseh kritičnih fazah evropskega razvoja kot eden najbolj zanesljivih stebrov evropskega miru. Redki so primeri tako trajnih sporazumov med državami, redki pa so tudi primeri sporazumov med dvema državama, ki bi imeli tako splošen, vseevropski, da, svetovni pomen. Ni zgolj slučaj, ako se angleško-francoski »prisrčni sporazum«, »enterite cordiale«, te dni še bolj utrjuje in poglablja prav z obiskom angleške kraljevske dvojice v francoski prestolnici, saj sta bila že dva angleška kralja nosilca te misli v Parizu. Ko je Edvard VII. na povabilo tedanjega francoskega predsednika Loube-ta sklenil poseliti Pariz, je bil spomin na medsebojne razprtije obeh držav, zlasti pa na boje pri Fašodi, še vse preveč živ med Angleži. Nič čudnega ni, ako so bili tedaj vsi angleški mini-siri nasprotni kraljevemu sklepu, daljnovidni kralj pa se za ugovore ministrov ni zmenil in je na svojo odgovornost položil prve temelje sodelovanju obeh zapadnih velesil, ki je že nekaj mesecev r&ato dobilo oznako prisrčnosti, ko je bil podpisan tudi formalen sporazum. Edvardov naslednik Jurij V. je s svojim obiskom v Parizu leta 1914, nekaj mesecev pred izbruhom svetovne vojne, potrdil in utrdil francosko-angleško prijateljstvo v enem izmed najbolj kritičnih trenutkov evropskega razvoja v tem stoletju. Sedaj pa je prišel z isto misijo v Pariz Jurij VI. Prisrčni sporazum obeh zapadnih demokracij je še vedno živ, morda ni bil celo nikdar tako trden in močan, kakor je danes. Splošna mednarodna napetost je precej podobna oni tik pred svetovno vojno Kakor tedaj, pa pomeni obisk angleške kraljevske dvojice v Parizu najvidnejšo manifestacijo ene same najgloblje želje ne le Francozov in Angležev, temveč vsega razsodnega človeštva: zagotoviti evronski mir! V tem znamenju je angleško-francoski prisrčni sporazum nastal, v tem znamenju se je razvijal in v tem znamenju ga je Evropa vedno pozdravljala: kot pohod proti vojni, kot pot k mini. Obiski suverenov niso v povojni Evropi nič nenavadnega. Kažejo se nam kot najvišji pečat, kot najvidnejša manifestacija prijateljstva dveh držav. Vendar je razlika med obiskom in obiskom. O malokaterem smo si glede ozadja in namenov tako na jasnem kakor o obisku ang"!eških suverenov v Parizu. Že napovedan je bil kot nekaj v današniih odnošajih med Francijo in Anglijo samo po sebi umevnega, pa tudi vse drugo, kar je ž njim v zvezi, je tako naravno, tako samo po sebi umevno, da ne morejo tega prezreti niti oni. ki bi morda imeli interes, tolmačiti obisk drugače kakor se dejansko manifestira. Noben evropski list ne more mimo ugotovitve, da služi obisk angleške kraljevske dvojice v francoski prestolnici samo utrditvi miru. na naj bo predmet pariških razgovorov, ki bodo nujno navezani na obisk, kakršenkoli. Tako Anglija kakor Francija sta z vsem svojim povoinim ravnanjem dokazali. da jima želia po miru ni samo fraza. Doprinesli sta v ta namen že ve'üke žrtve in pripravlienj sta še na nove V skladnosti niunlb voli po zagotovitvi miru se moč niunegp 'oora-zuma enako mo^no uveljavlja k^kor v skladnosti num'h interesov V oficiel-nib razgovorih diplomatskih predstavnikov obeh držav ie tq skladnost prav v zadn-em času priš1^ večkrat fio ne-dveumnega izraza V pismih ki sta si jih nred dnevi izmeni al s predsednika ob°h vlad je bila +?. skladnost še pos<=bei manifestirati a celo tik pred visokim an^eškim obiskom v Parizu, da bi b;lo tako že v narorei odstranjeno slehe^-no nana^no tolmačenje razgovorov. k: se vodijo te dni v francoski prestolnici za kulisami oficielnega obiska kraljevske dvojice. Stališči Anglije in Francije gWe perečih evropskih problemov sta naši1' v zadniem času viden izraz ne le v zaključnih komunikejih medseboinih posvetov ki so bi*M zaradi razvoja dogodkov večkrat notrebni temveč hi d i v nastopu obeh držav v vseh kočljivih fazah novejšega mednarodnega razvoja, ko se je že večkrat zdelo da je mir Evrope in sveta na kocki. V spominu je zlasti poslednja manifestacija anglo-ško-francoske solidarnosti ob priliki UTRJENO PRIJATELJSTVO MED FRANCIJO IN ANGLIJO Pomembni zdravici kralja Jurija in prezidenta Lebruna - Priznanje k demokraciji - Os London-Pariz ni naperjena proti nikomur Pariz, 20. julija, h. Na snočnji slavnostni večerji v elizejski palači je predsednik Lebrun v svoji zdravici izjavil med drugim, da mu je v veliko veselje, ker lahko nasproti angleškemu kralju in angleški kraljici tolmači čustva odkritosrčnega veselja vsega francoskega naroda, da sta obiskala Pariz. Obe državi, Francija in Anglija, sta povezani z ideali svobode in miru. Obe sta solidarni, obe imata enaka naziranja o človeških vrednotah ter hočeta pospeševati napredek človeštva. Predsednik je prepričan, da se bo angleški kralj skupno s francosko vlado prizadeval pridobiti tej živi realnosti enak učinek tudi v Angliji. Angleški kralj Jurij VI. se je v svojem govoru zahvalil za izraze veselja in prisrčnosti ter poudaril, da je najbolj vesel, ker ga je njegova prva pot v inozemstvo privedla v francosko prestolnico. Zgodovina je pokazala, da sta usodi obeh držav nerazdružljivo povezani. Dolgoletno sodelovanje med obema državama je prineslo dokaze, da vodijo obe enaki ideali. Oba naroda enako spoštujeta demokratična načela zvestobe, ki najbolj ustrezajo njunemu naravnemu geniju, in tudi v bodoče bosta obe spoštovali dobrote individualne svobode. Mi smo ponosni na to našo politično veroizpoved, v kateri nismo osamljeni, toda zavedamo se tudi, da prinaša ta veroizoved mnogo odgovornosti. Včerajšnje svečanosti Angleški kraljevski par je zajtrkoval v svojih apartmajih, ob 9.50 pa je kralj prispel s Quaia d' Orsay k Slavoloku zmage pred spomenik Neznanega junaka. Ob njegovem prihodu so mu vojaške čete izkazale čast godbe pa odsvirale angleško in francosko himno. Vse naokoli so bile ogromne množice ljudi, ki so kralja pozdravljale z navdušenimi ovacijami. Kralj je položil na grob Neznanega junaka venec ter se nato vpisal v spominsko knjigo. Po poklonitvi se je razgovarjal z bivšimi bojevniki, ki so bili tam zbrani, ob 10.15 pa se je vrnil v palačo na Quai d' Orsay, kjer ga je prav tako navdušeno pozdravljala ogromna množica ljudi. Ob 10.30 sta predsednik Lebrun in njegova soproga prišla po kraljevski par, da skupno obiščejo pariško mestno hišo, kamor so prispeli ob 10.55. Tudi tu jih je pričakovalo mnogoštevilno občinstvo ter pozdravljalo z viharnimi vzkliki. Ko so prišli v veliko slavnostno dvorano občinske palače, je kraljevski par pozdravil pariški župan Prevost Delone, ki je v svojem govoru poudarjal tradicionalne zveze prijateljstva med francoskim in angleškim narodom. Kralj Jurij je na pozdrav odgovoril z naslednjimi besedami: »Moj ded je bil že L 1903. tukaj na obisku in je položil temelje za antanto med Francijo in Anglijo. Moj oče je prispel semkaj aprila 1. 1914., da bi še bolj podkrepil to antanto, ki je kmalu nato prestala ognjeni krst. Danes sem prišel jaz in lahko ugotovim, da ta antanta od tedaj ni prav nič izgubila moči in življenjske sposobnosti.« Kralj je nato v svojem imenu in v imenu kraljice izrekel zahvalo za prisrčni sprejem, nakar so mu bili predstavljeni člani pariškega mestnega sveta. Kraljevski par se je nato po Seini vrnil na Quai d' Orsay. Ob 12.45 je angleški kraljevski par odšel v angleško poslaništvo, kjer je bil svečan obed. Pred tem je kralj v poslaništvu sprejel predsednike treh pariških mednarodnih klubov, katerih član je tudi sam. Po obedu je predsednik Rdečega križa Wiliers izročil kralju in kraljici častni trak Rdečega križa. Popoldne je bil sprejem na prostem v gradu Bagatelle v Bois de Boulogne, zvečer pa diner v poslaništvu in končno slavnostna predstava v operi. Razgovori državnikov Pariz, 20. juL h. Danes so se vršili diplomatski raasrovori na svečanem obedu, ki ga je na Quaiu d' Orsay priredil zunanji minister Bonnet na čast lordu Hali-fàxu. Obeda sta se udeležila tudi ministrski preds dnik Daladier in predsednik poslanske zbornice Herriot. Francosko-angleški razgovori, ki so se začeli takoj po obedu so samo nadaljevanje pogajani za francosko-angleško pode- obiska francoskega ministrskega predsednika Daladiera in zunanjega ministra Bonneta v Londonu v dneh 28. in 29. aprila tega leta. Zaključni komunike ki je bil tedaj izdan, vsebuje jasne izjave obeh vlad glede vseh perečih mednarodnih problemov s poudarkom popolne skladnosti interesov in pogledov. Ta skladnost interesov in pogledov je bila prav v najnovejšem ev-roskem razvoju zgovorno preizkušena tudi v akciji obeh držav. Povsem naravno je, da bodo francoski in angleški državniki sedaj v Parizu ponovno temeljito pretresli ves evropski in svetovni položaj. Nikake potrebe pa ni da bi se sklepali kaki novi pakti ali dogovori, saj so osnove prijateljskega sodelovanja dveh velesil same dovolj trdne. Moč njunega sodelovanja je predvsem v skupni težnji po ohranitvi miru. Manifestacija tega lovanje, ki je bilo konkretno začeto v Londonu pred tremi meseci. Včeraj izmenjani zdravici med kraljem Jurijem in predsednikom Lebrunom pričata dovolj jasno, da tesno sodelovanje med Francijo in Anglijo za ohranitev miru v Evropi nima nobene osti proti katerikoli državi. Kakor zatrjujejo diplomatski krogi so se razgovori nanašali na sudetski problem, na špansko državljansko vojno in na najnovejši razvoj na Daljnem vzhodu. Ob tej priliki je Halifax obvestil francoska ministra i o Hitlerjevi poslanici, o kateri je prejel tik pred svojim odhodom iz Londona podrobne informacije od Hitlerjevega osebnega tajnika kapetana Wiedemanna. Odmev v tisku Pariz, 20. jul. AA. Listi posvečajo po cele strani triumfalnemu in navdušenemu sprejemu, ki ga je Pariz priredil kralju Juriju VI. in kraljici Elizabeti. Objavljajo tudi govora, ki sta ju izmenjala predsednik francoske republike Lebrun in kralj Jurij VI. v Elizejski palači. Pri tem poudarjajo iz govorov, kar je poudaril g. Blum v »Populairu«, da je angleško-francoski sporazum v svojem bistvu miroljuben. Sporazum hoče predvsem ohraniti mir ne samo Angliji in Franciji, temveč vsej Evropi m vsemu svetu. Pariz, 20. jul. h. »Temps« piše v uvodniku o včerajšnjih zdravicah predsednika republike in angleškega kralja in pravi med drugim, da gotovo ni brez pomena, da je bil prav angleški kralj tisti, ki je poudaril pripadnost k demokratičnim načelom in dobre strani individualne svobode ter pred vsem svetom in na svečan način dal izraza svojemu ponosu nad to politično veroizpovedjo. Kralj je še pristavil, da zaradi francosko-angleške antante nobeni državi ni treba biti v skrbeh. Angleški fisti London. 20. jul. AA Vsi lisui so pokii poročil o sprejemu in bivanju angleške kraljevske dvojice v Parizu. Vsd proslavljajo angleško-franooeko prijateljstvo, kot najbolj trdno osnovo za mir Evropi Pri čitanju londonskih listov dobi človek vtis, da sta srce im duh angleškega naroda danes tesoo združena s čustvi francoskega naroda. To najbolje priča sprejem, ki sta ga kralj in kraljica doživela v Parizu. »Daily Telegraph« poudarja zlasti spontanost navdušenja Parižanov. V tem sprejemu, pravi list. je bilo nekaj več kakor sama prisrčnost. Kar ie moralo kralja in kraljico najbolj ganiti, je spontani dokaz, kako mesto zavzemata v srcu francoskega naroda, ki sta mu posvetila s voi prvi obisk v inozemstvu po prihodu na prestol. To je s polno iskrenostjo povedal krali Jurii na banketu v Elizejski palači. S svoje strani je Lebrun dovršeno popisal nastanek prijateljstva med obema narodoma, ki je nastalo iz pripadnosti idealom miru. To prijateljstvo se izraža različno po temperamentu enega in drugega naroda, vendar pa omogoča skupno delo pri is tj nalogi, ki je kakor je dejal kralj Jurij, delo za srečo in dobro vseh narodov. Nemški komentar Berlin, 20. jul. AA. V svojem uvodniku se »Völkischer Beobachter« bavi z velikim pomenom obiskov tujih državnih poglavarjev v posameznih prestolnicah ter piše zlasti o obisku angleške kraljevske dvojice v Parizu. List pravi med drugim: Iskreno navdušenje, s katerim je Francija sprejela in pozdravila angleški kraljevski par, je brez nadaljnjega izraz čustva varnosti, ki ga daje francoskemu narodu sporazum med obema zapadnima državama in za katerim so Francozi tako dolgo težili ter ga končno v polnem obsegu obnovili. To čustvo varnosti izvira iz povsem neopravičene zaskrbljenosti. Noben sovražnik ne ogroža ozemlja Francije niti njenega obstoja. Tudi mi pozdravljamo ta občutek varnosti tem bolj, ker bo na ta način Francija bržkone prenehala tako krčevito stikati za prijatelji, kakor je dosedaj. Poleg tega je treba take obiske državnih glavarjev najtoplejše pozdraviti v interesu evropskega miru. Osnovna zakon za vsako vlado, ki se zaveda svoje odgovornosti, je ta, da se izogiba vsem trenjem in sporom med narodi, ki drug od drugega niso ločeni po nobenih naravnih zaprekah. Nemške ponudbe Angliji Dalekosežni predlogi posebnega Hitlerjevega odposlanca London, 20. jul. o. Nenadni obisk Hitlerjevega tajnika kapetana Wiedemanna je v Londonu napravil očitno večji vtis, kakor so prvotno pričakovali. Baje se je Wiede-mann razočaran vrnil v Nemčijo, ker ni dosegel v svojih razgovorih s Halifaxom in Chamberlainom nikakega konkretnega rezultata. Dobil je le zagotovilo, da bo Halifax v svojih pariških razgovorih s francoskimi državniki upošteval Hitlerjeve predloge ter skušal doseči s francoskimi državniki sporazum glede skupnega angleško-francoskega stališča do teh najnovejših nemških ponudb. Hitler je po informacijah angleškega tiska po Wiedemannu sporočil angleškim državnikom, da je pripravljen predložiti konkretne predloge za ureditev angleško-nemških odnošajev in sploh za omiljenje napetosti v Evropi. Poudaril je pri tem, da ne misli na kako nasilno reševanje su-detsko-nemškega vprašanja in da je pripravljen pristati na kompromis. Glede omiljenja napetosti v Evropi se je izrazil za širši angleško - francosko - italijansko -nemški pakt, ki naj bi se nanašal na obča kontinentalna vprašnja in tudi na gospodarsko sodelovanje teh štirih velesil. »Daily Express« zatrjuje, da je Hitler po Wiedemannu izrecno poudaril, da med Nemčijo in Anglijo ni nikakih načelnih nesoglasij. Kolikor so se nesoglasja pojavila, so v prvi vrsti tehniškega značaja. Po informacijah istega lista je Hitler izrazil pripravljenost pogajati se tudi za omejitev oboroževanja. List je mnenja, da se je po Wiedemannovem obisku napetost med Nemčijo in Češkoslovaško vsekakor zmanjšala in da se bodo nadaljnja pogajanja razvijala v mirnejši atmosferi. Prve uradne informacije London, 20. jul. AA. (Reuter). Angleški krogi zavračajo kot popolnoma neosnovane vse komentarje v zvezi z razgovorom, ki sta ga imela zunanji minister lord Halifax in Hitlerjev adjutant Wiedemann. Reuter smatra za verjetno, da je stotnik Wiedemann izročil lordu Halifaxu neko naročilo, v katerem Hitler govori o svojih dobrih namenih. Zvedelo se je, da je razgovor trajal približno 20 minut ter da je Wiedemann izjavil, da angleško-nemški odnosi doslej še niso popolnoma zadovoljivi. Ker pa ni ničesar takega, kar bi bilo v temelju slabo, se morejo zboljšati. Glede češkoslovaškega vprašanja se zdi, da je izjavil, da bi bil Hitler srečen, če bi se dosegla mima rešitev tega spora. Zvedelo se je poleg tega, da se lord Halifax in Wiedemann nista ničesar razgovarjala o kolonijah, nekaj malega pa o vprašanju omejitve oboroževanja. Zdi se, da je lord Halifax sprožil tudi vprašanje beguncev ter poudaril, da bi bilo zelo pametno in koristno, če M nemška vlada pristala na sodelovanje pri reševanju tega problema. Wiedemann glede te stvari ni mogel sprejeti nikake končne obveznosti, obljubil pa je, da bo o vsem tem obvestil Hitlerja. Zaostritev na vzhodu Pogajanja med Rusijo in Japonsko zaradi mejnega spora ne morejo naprej - Vestì o velikih sovjetskih pripravah London, 20. jul. o. Napetost med Rusijo in Japonsko zaradi zasedbe Hunčuna v Mandžuriji po ruski vojski še ni popustila. Po informacijah angleških listov se pri Vla-divostoku zbirajo veliki kontingenti ruskih oboroženih sil, iz Rusije pa je napovedan prihod še nadaljnjih 120.000 vojakov. Iz Sverdlovskega je že krenilo na pot proti Vladivostoku 200 bombnikov pod vodstvom generala Lazarova, pa tudi Japonci so pričeli zbirati svoje čete v severni Koreji in vzhodni Mandžuriji. Poveljstvo japonskih obmejnih oddelkov je poslalo poveljniku ruske brigade, ki je zavzela Hunčun, ulti-mativno noto. v kateri zahteva, naj se Rusi umaknejo iz Hunčuna za 9 milj proti severu. V nasprotnem primeru bodo Japonci z vso odločnostjo branili svoje interese. Kakor poročajo iz Moskve, so Stalin, Vo-rošilov, Litvinov in Molotov, ki so imeli snoči zelo dolg posvet o položaju na Daljnem vzhodu, sklenili zavrniti vse japonske proteste. Tokio. 29. jul. AA. Agencija Domej poroča, da je prišlo do pogajanj med zastopniki Japonske in Rusije zaradi incidenta na mandžurski meji Japonski zastopniki, k' so v ponedeljek zvečer odšli v glavni stan povelistva ruskih obmejnih čet. da izroče predloge Japonske, se še niso vrnili, zaradi česar obstoji nevarnost, da so ruske oblasti japonske parlamentarce zadržale s kakšno pretvezo. list »Asahi« piše, da bo v razgovorih, ki jih bo imel jutri z Litvinovim. japonski poslanik v Moskvj Sigemicu izjavil, da je Japonska pripravljena sodelovati z Rusijo pri ločitvi rusko-mandžureke meje, ker je t-ila neurejenost te meje često vzrok raznih obmejnih spopadov. Sigemicu bo zahteval, naj ee vzpostavi na meji prošnje stanje, kar pomeni za Japonsko pogoj, da sploh razpravlja z Rusijo. Chamberlain o položaju London, 20. jul. w. Na vprašanje glede posredovanja v sporu na Daljnem vzhodu je izjavil min. predsednik Chamberlain v spodnji zbornici, da se odtlej, ko je glede tega podal zadnjo izjavo, položaj ni v ničemer spremenil in da bi bila trenutno vsaka akcija za posredovanje brez uspeha. Chamberlain je v zvezi s tem omenil nedavno izjavo japonskega zunanjega ministra, po kateri Japonska ne bi želela, da bi v tem sporu posredovala tretja država. Močna kitajska ofenziva ob Jangcejn prepričanja in te zavesti je tudi seda- nji obisk angleške kraljevske dvojice v Parizu. Prav posebno značilne in važne so zunanje okolnosti pariškega obiska, ki pričajo, kako zelo je sodelovanje med Anglijo in Francijo tudi zadeva obeh narodov in ne le njunih odgovornih državnikov. Ko sta kralj in kraljica odhajala iz Londona, sta bilia na vsej poti po Angliji spremljana z izrednimi ovacijami ,ki so kazale, da se ves angleški naTod veseli njune poti in jo odo brava. Viharne ovaciie, ki sta jih potem doživljala na francoskih tleh, vse od obale pa do Pariza, dokazujejo enako razpoloženje francoskega naroda. Prijateljstvo med Anglijo in Francijo temelji na najmočnejših temenih, ki jih more imeti kaka mednarodna zve- London, 20. julija, o. Ob Jangceju se je pričela močna kitajska ofenziva. Veliki oddelki vojske, ki so se zbrali na obeh bregovih Jangceja, so včeraj popoldne prešli v napad, ki ga je pripravilo kitajsko topništvo in letalstvo s hudim obstreljevanjem japonskih postojank. Ogenj iz kitajskih baterij je trajal 6 ur. še zvečer se je razvnela najprej velika bitka za Linghseking, ki je 15 km vzhodno od Hukova. Cela kitajska divizija je v naskoku navalila na mesto in ga v dveh urah zavzela. Obenem so drugi oddelki kitajske vojske pognali Japonce iz Pengceja in Hsianga, japonska fronta pa je bila prebita še na raznih drugih krajih. Davi so se kitajski oddelki borili že s posameznimi skupinami japonske vojske, ki se umika. Japonci so skušali paralizirati kitajsko ofenzivo z velikim napadom na Kiukiang, ki pa se jim je popolnoma izjalovil. Po informacijah kitajskega letalskega štaba je kitajskim letalom v zadnjem času uspelo potopiti 21 japonskih vojnih ladij ter 19 nadaljnjih močno poškodovati, da niso več za rabo, včeraj pa so kitajska letala potopila nadaljnje štiri japonske topni-čarke in monitorje. Tudi v severnem delu pokrajine Anhvej so se razvneli novi boji. Kitajci tam močno ogrožajo japonske postojanke pri Kao-čiu, srednjem šantungu pa so kitajski čet-niki močno ojačili svojo akcijo ter koncentrično napadli mestece Tajan, ki so ga Ja^ ponci le s težavo obdržali v svoji oblasti. Japonci so bili tam zdecimirani. Pragi Priprave za predložitev narodnostnih zakonov so tik pred zaključkom — Ugovori sudetskih Nemcev ne bo prej dosežen sporazum s sodetskimi Nemci. Pogajanja se po njegovem mnenji» Praga, 20. juL h. »Slovenski hrast«, glasilo min. predsednika dr. Hodže piše danes, da so po včerajšnjih posvetovanjih političnega odbora ministrov s prezidentom republike dr. Benešem pripravljalna pogajanja o kompleksu narodnostnih zakonov dospela v zaključni stadij. O tehničnih podrobnostih bo razpravljal še parlamentarni odbor šestorice, nato pa bo ministrski svet odobril končno besedilo osnutkov, ki bodo predloženi parlamentu. Ministrski predsednik je v teku današnjega dneva sprejel zastopnike opozicijskih madžarskih strank ter jih rnformiral o načelih narodnostnega statuta. Značilno je, da madžarski tisk v Budimpešti danes zelo mirno piše o teh pogajanjih. Sudetsko-nemški tisk pa pravi, da Nemci ne bodo trpeli nobenega parlamentarnega ok za, na iskrenem prepričanju ljudskih . troiranja da torej ne bodo priznali parla-m^ožic> I mentarnega dela glede teh osnutkov, ako sploh še niso začela. ČeskoslovaSki listi prinašajo danes poročila iz mešanih krajev o terorju, ki ga tamkaj sistematsko izvaja sudetsko-nemška e stranka. Življenje je za Čehe in pripadnike * drugih narodnosti v teh krajih skoro nevzdržno, ker se izvaja najstrožji bojkot proti vsem. Vse ozemlje mešanih krajev je polno agitatorjev. Hfinkova odposlanca pri Hodži Praga, 20. julija, b. Včeraj je ministrski predeedmik dr. Milan ^odža sprejel zastopnike Hlinkove slovašk. "dske stranke poslanca Tiso, podpredse stranke, hi dr. Sokola, njenega genera 'ajnika. Razgovor z obema zastopnika ;•<. '1 zelo dolg. Gospodarski trikot Rim - Beograd - Budimpešta Zanimive informacije angleških in francoskih listov London, 20. julija, k. V angleških in francoskih političnih krogih so razgovori madžarskih in italijanskih državnikov v Rimu vzbudili mnogo zanimanja, čeprav jih je močno zasenčil vladarski obisk v Parizu. Ze vse poslednje mesece so ti krogi z zanimanjem pričakovali, kakšna usoda bo doletela rimske protokole in ali bodo vobče preživeli priključek Avstrije k Nemčiji. Vprav v tem vprašanju naj bi bil po informacijah londonskih kakor tudi pariških diplomatskih krogov glavni razlog Imredyjevega potovanja v Rim. Kakor za Madžarsko je to vprašanje aktualno tudi za Italijo, ki si bo morala kljub dobri žetvi tudi letos nakupiti nekaj pšenice v tujini, obenem pa si nadomestiti avstrijski les in rude. Dogodki v poslednjih šest mesecih, pravijo »Times« v svojem komentarju, so vsilili vsem podunavskim državam in tudi Italiji enotno stališče glede na njihove od-nošaje do Nemčije, ki so postali za vse življenjskega pomena. Italiji se je prav sedaj ponudila prilika, da učinkovitejše podpre Madžarsko pri ureditvi njenih odnošajev s sosedi, združenimi v Mali antanti. Ta naloga. italijanske politike bo toliko lažje izvedljiva, ker so odnošaji Italije z Jugoslavijo postali precej intimni. Pariški »Temps« beleži o tej stvari, da je Mussolini že v svoji zdravici predsnočnjim izrecno opozoril na Jugoslavijo in da je tudi Imredy v svojem odgovoru — čeprav 7. večjo rezerviranostjo — pomislil nanjo, ko je omenil »sosednje države, navdahnjene z enako spravljivostjo«. Po informacijah lista se celo že povsem konkretno pripravlja ustanovitev novega gospodarskega trikota v Srednji Evropi, ki bi imel svo.ia oglišča v Rimu, Beogradu in Budimpešti. Premagati je treba le še težave, ki se pojavljajo za tak primer slovanski partnerici spričo njenih obveznosti v okviru Male antante. A tudi interesi Male antante so se v zadnjem času v marsičem spremenili. Os Rim - Berlin je postala zelo aktivna in nedvomno bo njen vpliv vedno večji ne le v Jugoslaviji, nego tudi v Češkoslovaški in Rumuniji. Vse te tri države se bodo morale osi približati, čeprav načelno ne marajo sprejeti nikake obveznosti, s katero bi kakorkoli priznale postulate osi. Italija dejansko niti Madžarske ne sili, da bi se n. pr. priključila protikomunistične-mu bloku ali pa zapustila Društvo narodov. Tudi »Daily Mail« poroča, da so se včerajšnji razgovori v Rimu nanašali v prvi vrsti na novi italijansko-jugoslovensko-madžarski trikot. Končno fodaje k tem vestem »Daily Telegraph«, da so v sekundarni zvezi z načelno ureditvijo problema o nadaljnjem italijanskem političnem in gospodarskem sodelovanju z državami v Srednji Evropi, včeraj razpravljali tudi o usmeritvi madžarskega zunanjega blagovnega prometa proti Trstu. Znano je, da je italijanska vlada tržaškim gospodarskim krogom zagotovila, da bo čuvala njihove interese. Nemška vlada je po priključku Avstrije sicer formalno zagotovila Trstu skoraj enake tarifne ugodnosti, kakor jih je bil deležen po jadranski železniški tarifi, vendar pa dejansko ni pričakovati, da bo mogoče te ugodnosti sploh kdaj izkoristiti. Zaradi tega je tudi še bolj razumljivo prizadevanje po obeleženi preosnovi rimskih protokolov in prestavi njihovega teritorialnega območja v smeri proti jugovzhodu. Nemški glas Berlin, 20. julija, k. Tudi v nemških političnih krogih je obisk Imredyja v Rimu izzval veliko pozornost. O njem je »Politische Korrespondenz« objavila komentar, v katerem razlaga gospodarsko plat rimskih razgovorov v tem smislu, da se poleg Nemčije tudi Italija in Madžarska pripravljata na borbo proti težnji zapadno-evrop-skih velesil, da bi s krediti političnega značaja ustvarili novo situacijo v srednji Evropi in na Balkanu. Imredy pri papežu Rim. 20 iul. AA. Madžarski min. predsednik Imredv in zunanji minister Kariya sta danes v Častelu Gandolfu obiskala papeža Pija XI. Nato sta se vrnila v vilo Madama ter sprejela vatikanskega državnega tajnika kardinala Pacellija. Papež ie izročil obema državnikoma velik križ Pijeve-ca reda. kardinal Pacelli pa ie soprogi Imredyja izročil odlikovanje Pro ecclesia et pontifice. Budimpešta, 20. jul. w. Listi poročajo, da bo min. predsednik Imredy, ki je danes končal oficielni del svojega bivanja v Italiji, ostal še tri dni kot zasebnik tamkaj in si ogledal razne ustanove fašizma. Mussolini bo obiskal Budimpešto Budimpešta, 20. julija, o. »Esti Ujsag« poroča, da bo Mussolini še letos vrnil Im-redyju njegov sedanji obisk. V Budimpešto f bo prišel v pozni jeseni. Beležke Gospodarska Mala antanta Konec preteklega tedna je bila v Pragi glavna skupščina tamošnje češkoslovaško-rumunske trgovinske zbornice. Zbornični tajnik inž. Klučka je v svojem poročilu z zadoščenjem ugotovil kako postaja gospodarska Mala antanta od leta do leta bolj realna in kako se medsebojni promet med državami Male antante trajno Siri. Samo promet z Rumunijo je v 1. 1937. narasel za pol milijarde Kč in je znašal 1,2 milijarde. Razveseljivo se razvija tudi gospodarski promet z Jugoslavijo, češkoslovaška industrija se v obeh ostalih državah Male antante vedno bolj uveljavlja, postaja pa resen tekmec nemški industriji sploh v vsej jugovzhodni Evropi. Ministri na Bledu Kakor poroča »Vreme«, sta prispela na Bled gradbeni minister Dobrivoj Stošovič in finančni minister Dušan Letica. Aca Stanojevič v Beogradu Iz Knjaževca je prispel v Beograd staro-radikalski vodja Aca Stanojevič. Sestal se je najprej z Mišo Trifunovičem in drugimi prvaki svoje stranke, nato pa še s predstavniki ostalih dveh političnih skupin združene opozicije. Po mnenju listov je prihod Ace Stanojeviča v zvezi z bližajočim se beograjskim obiskom dr. Mačka. Hudi očitki „Samouprave" »Samouprava« razpravlja v posebnem članku o napovedanem beograjskem obisku dr. Mačka in o stališču JRZ do tega dogodka. Med drugim pravi: »Pomp te nepotrebne dekoracije in manifestacije, ki jih združena opozicija pripravlja, da bi običajen politični poset pretvorila v »špektakel«, so samo stvar okusa. Po zanesljivih informacijah hoče združena opozicija izrabiti obisk dr. Mačka za svoje tesno pojmovanje politične interese na doslej še nezaslišan način. Dočim na eni strani organizira razne odbore za baklado, pripravlja tajno tudi skupino levičarskih omladincev, ki naj bi inscenirali demonstracije in nerede. To naj bi dr. Mačku pokazalo, kako nekateri ljudje v Beogradu ne žele njegovega prihoda in hočejo preprečiti njegov obisk v Šumadiji. Seveda bi potem združena opozicija trdila, da je demonstracije aranžiral nekdo drugi.« »Samouprava« poziva pristaše JRZ, naj se drže ob strani ter naj ne nasedajo ni-kakim provokacijam. Dr. Mačka naj sprejmejo in mu prirejajo manifestacije le pristaši združene opozicije, kajti JRZ se prav nič ne zanima za njegov obisk, ki ima izključno strankarski in demagoški značaj. Končno pravi list. da dvomi, ali bo dr. Maček res prišel v Beograd, in da se mu zdi, da se združena opozicija prerano veseli. Soialja rmmutékemn dvora Beograd, 20. julija, p. Tudi danes se je zglasilo v rumunskem poslaništvu ogromno ljudi, ki so se vpisali v knjigo za so-žalne izjave Na vseh poslaništvih v Beogradu zastave plapolajo na pol droga. Snoči je imela Narodna ženska zajedni-ca v Beogradu svojo komemorativno sejo, s katere so zastopnice naših ženskih društev poslale sožalno brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji zaradi smrti njene matere. Praga, 20. julija. AA. Ob smrti rumun-ske kraljice Marije je šef predsednikove pisarne dr. Samal obiskal rumunskega poslanika in mu v imenu predsednika dr. Beneša izrekel sožalje. — Listi utijavljaja še nadalje članke o pokojni n imunski kraljici in poudarjajo sočustvovanje češkoslovaškega naroda z rumunsko kraljevsko rodbino in z zavezniškim rumunskim narodom. Vsi poudarjajo močno osebnost blage pokojnice. njeno visoko izobrazbo in prijateljstvo, ki ga je pokojna kraljica tolikokrat pokazala do Češkoslovaške Washington, 20. julija. AA. Roosevelt je poslal sožalno brzojavko kralju Karoln IL ob smrti pokojne kraljice Marije. Slično brzojavko je poslal tudi zunanji minister Corde! Hull. Siten potres na Grškem Bilo Je tudi mnogo človeških žrtev — Najhuje je prizadeta atenska pokrajina, Atene same pa le malo Atene, 20. julija, o. Sredi pretekle noči je nastal v pokrajini Atiki in na otoku Evbeji silen potres, ki je zahteval tudi mnogo človeških žrtev in povzročil ogromno škodo. Po vaseh ob prelivu Evripos med Atiko in Evbejo so potresni sunki porušili večje število hiš. Območje učinkovitosti tega potresa je segalo vse od Aten na jug do Teb na zapadu in Halkisa, glavnega mesta velikega evbejskega otoka, na severu. Njegov epicenter je bil v bližini Oroposa, kjer je potres posebno po vaseh, v katerih se je naselilo pred poldrugim deseletjem na tisoče beguncev iz Male Azije, prizadel največ škode in zahteval največ človeških žrtev. Potres se je pojavil ponoči ob 2.15 Ze prvi sunek je bil tako silen, da je zbudil vse prebivalstvo v Atenah, ki je preplašeno pobegnilo iz hiš na prosto. V Atenah samih, kjer je potres trajal 15 sekund, katastrofa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Popokalo je le nekaj zidov in sten in le ena manjša stanovanjska hiša se je porušila. V Oroposu, 60 km severovzhodno od Aten, kjer so glavni potresni sunki s tremi kratkimi presledki trajali 20 sekund, se je porušila velika jetnišnica. v kateri je bilo okrog 500 kaznjencev. Kolikor je bilo mogoče dognati, je bilo 5 jetniških paznikov ubitih. 10 pa huje poškodovanih. Nedvomno je potres zahteval svoje žrtve tudi med kaznjenci, za sedaj pa njihovo število še ni znano. V splošni paniki so kaznjenci skušali pobegniti, vendar pa se je paznikom in oddelku vojaštva posrečilo preprečiti njihovo nakano. V bližini mesteca sta bili najhuje prizadeti vasi Palatia in Alkusa, ki ju je potres popolnoma razdejal. V Palati ji je bilo ubitih 15 ljudi, 50 pa huje ranjenih. Število žrtev med vaščani v Alkusi še ni znano. Tudi v nadaljnjih 8 vaseh v bližini je potres povzročil mnogo škode in zahteval nekaj človeških žrtev. Kakor poročajo listi v svojih popoldanskih izdajah, je človeških žrtev samo v atiški pokrajini nad 50. Na Evbeji je bilo, kakor kaže, najhuje prizadeto mesto Halkis, kjer je potres porušil okrog 20 hiš. Pod njihovimi razvalinami je našlo smrt 5 meščanov. Močno so nadalje prizadeti skoraj vsi kraji ob južnem obrežju Evbeje od Halkisa do Altve-riona. K sreči je v tem delu otoka le malo naselij. Na Evbeji je potres po dosedanjih vesteh zahteval skupno 17 človeških žrtev. Grška vlada je že davi odposlala v severovzhodno Atiko in na Evbejo reševalne ekspedicije. Oddelki vojaštva in orožnikov pomagajo krajevnim oblastem vzdrževati red. prekopa va ti ruševine, iz katerih prihajajo še vedno na dan nadaljnja trupla ponesrečencev. Vlada je poslala v najhuje prizadete kraje tudi že večje količine živeža in šotorov za brezdomce. Angleško gospodarsko sodelovanje z jugovzhodnimi državami Ugledni praski gospodarski list »Hospo-darskv Rozhled« objavlja o angleškem načrtu pomoči državam srednje in jugovzhodne Evrope zanimiv članek, iz katerega posnemamo: Načrt za angleško gospodarsko in finančno pomoč srednji in jugovzhodni Evropi proučuje sedaj poseben medministrski odbor. ki razmotriva predvsem vprašanje otvoritve izvoznih kreditov podunavskim državam. List »Financial Times« piše. da sedanje gospodarske prilike ne dopuščajo re=itve mednarodnega gospodarskega problema po načrtu Van Zeelanda. Nasprotno pa lahko veliko stori Anglija, ki ima možnost. da odpre kredite onirn državam, ki jih potrebujejo. V kolikor ne bi sama mogla iz teh držav uvažati blaga, lahko organizira nakup po drugih, prijateljskih državah. Načrt je sicer zelo kompliciran, toda Anglija se mora zanj odločiti, ako noče tvegati, da bi bile gospodarsko svobodne države iztisnjene iz velikega dela Evrope od držav, ki so izmenjavo dobrin zasnovale na sistemu kliringa in kompenzacij. Prvi korak na tej poti je bi'o gospodarsko sodelovanje s Turčijo, ki je sedaj pritegnjena v angleško-francosko sodelovanje v Sredozemlju. Angleški kredit Turčiji v znesku 16 milijonov funtov (okrog 4 milijarde dinarjev) jamči oddelek eksportnih kreditov v angleškem trgovinskem ministrstvu. Turčija bo povsem svobodna v svojih nakupih v Angliji, ki jih bo vršila s sredstvi tega posojila. Od skupnega zneska 16 milijonov funtov se bo poldrugi milijon funtov uporabil za kritje turškega klirinškega dolga, šest milijonov pa za nakup vojnega materiala in ladij, kar dokazuje eminentno politični značaj posojila. Od ostalega zneska odpade velik del na naročila društva Karabuk. ki izkorišča premogovnike v Zonguldaku in rudnike v Divri-ku. Bogastvo teh rudnikov se ceni na okoli 100 milijonov ton železne rude, tako da je Divrik predestiniran. da postane središče največje rudarske industrije v Aziji. S sredstvi posojila se bodo nadalje opremile tudi železarne v Bri«Dtmav<. Nemška prometna pisarna v Zagrebu Beograd, 20. juL A A. Centrala driawtah železnic v Berlinu otvori v petek 22. julija ob 8. v Zagrebu na Zrinjskem trgu lfi svojo prometno pisarno. Napredovanja v državni službi Beograd, 21. julija, p. Na filozofski fakulteti v Ljubljani Je napredoval asistent Anton Bizjak v 7. položajo skupino. V železniški služfbi so bili na lastno prošnjo prevedeni upravna zrvaničrmka v I. kategoriji Franc Jemec in Ivan Koöe-nina za pomožna oficiala v 10. položaja! skupini, oba v signalni delavnici v Ljubljani, prometni zvaničnik v L kategoriji 3. stopnje Alojzij Jelen na postaji Ozalj za pomožnega prometnika v 10. položaj, ni skupini in upravni zvaničnik v 1. tegoriji 3. stopnje Mihael Križalj v Pto-tu za pomožnega oficijala v 10. položajnj skupini. Stavka v francoskem rudniku Pariz, 20. jul. w. Za torek napovedana stavka rudarjev v premogovniku Ancinu v severni Franciji, je bik danes izvedena v celoti. Vseh 15.000 delavcev je prenehalo delati. Pred vhodi v rove so postavili straže m ne pustijo nikogar na delo. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno v jugovzhodnem in južnem delu države, kakor tudi v nekaterih severoozapadnih krajih. Ponekod dežuje v moravski in var-darski banovini, v ostalih predelih države se je zvedrilo. Toplota ne kaže nobenih znatnejših sprememb. Najnižja toplota Maribor 10, najvišja Šipanj 32 C. Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno po vsej državi, toplota se ne bo znatno spremenila. Zagrebška: Delno oblačno, toplo. Dunajska: Ponekod oblačno, bolj sončno, temperatura skoraj neizpremenjena, morda tudi nevihte. EDINA T O L A 2 B A iUtU BONBONI anca Sersena Eo n pogrdbd is lumffi ot pokopa» fifičc, so zadnji šeie zapuščali ožje pomirje mesta. Pred grobnic» nepozabnega staroste Sdento, Jožka Rajha, se je sprevod ustavil. V njej bo počivalo twfi tropia Fn» njegovega prijatelja, dokler ne bo ograjena rodbinefca grobnica. Pogrebnim obredom je siedila nagroboica »Človek. Nato )® br. dr. Stajnko oceml -vzorno dekxvanjo pokojnega beata in orisal oj» Naši kraji in Dva odlična prijatelja Jugoslavije ljudje dosege! svinjake fai reSÄ svinje. VSe oflteVi je zgorelo, tako da so ostali samo Se zidovi Ker je bila nevarnost, da se užgo sosedna poslopja, so gasilci svoje delo osredotočili predvsem na varovanje sosednih objektov» ki so jih mogli obvarovati le na ta način, da so izpraznili dva vodnjaka in še ogromno graščinsko greznico. Ker je poleg gospodarskega poslopja, krme in drugega zgorelo tudi mnogo poljskega orodja je Scoda zelo velika in se ceni nad 100.000 din. Boj za elektrarno v Trbovljah Trbovlje, 20. Jufija. Za redni Obfcrri tSxsr zaza poplavi jencec. Kdor ni prejel položnice, naj blagovoli izpolniti na pošti bianko-poTož-nioo s številko poStnočekovnega računa »Društvo prijateljev Slovenskih goric, Ljubljana, «t 16i463.< NaMratao akcijo je odobrila uprava dravske banovine, ki bo izvršila razdelitev nabranih zneskov. Prof. J. Skrbinšek f Včeraj smo v kulturnem pregledu zabeležili smrt našega uglednega rojaka, upokojenega gimnazijskega profesorja, in lektorja Karlove univerze v Pragi Jožefa Skr-binška. Danes prinašamo njegovo sflko. Smrt tega zaslužnega delavca za češkoslovaško-jugoSlovensko vzajemnost Je odmevala tudi v češkem tisku. Tako piše »Ceské Slovo« z dne 19. t m.: Pokojnik je vneto utrjeval kulturne stike med Cehi in Slovenci, kajti bil je iskren prijatelj češkega naroda. Deloval pa Je brez vnanjega hrupa; bil je tipičen predstavitelj tistega drobnega dela, s katerim sta zrasla naša vzajemnost in bratsko edinstvo s Slovenci, M po svoji naravnosti, globini in lepoti tóma primere pri ostalih narodih. Obžalujemo njegovo smrt, zakaj hotel in mogel M »tort« Se Tm»wrikaiji pa zaso, ker ja bu Ob priliki francoskega narodnega praznika je bil v petek tudi na francoskem P«*1®-! ništvu v Pragi velik sprejem, ki so se ga udeležili najodličnejši predstavniki češkoslovaškega javnega življenja. Praški naročnik nam je poslal sliko, posneto na tej recepciji. Kaže nam v razgovoru dva odlična neomajna prijatelja našega naroda, kan celar ja (dvornega ministra) dr. šamala in praškega župana dr. Zenkla Mladi pionirji zračnega prometa Skrbne priprave za prvo mednarodno tekmovanje z letalskimi modeli v naši državi Gorelo je poslopje srajbarskega tarna lz gorečih hlevov so komaj rešili živino Krško, 19. julija Graščina Srajbarskega turna pri Krškem je javnosti znana ne samo zaradi zgodovinskih dogodkov, ki so se odigravali v tej okolici, temveč posebno zavoljo življenja in delovanja nemškega pesnika Anastazija Grüna, čigar truplo počiva zdaj v neposredni bližini gradu v krasni družinski grobnici. Ves ta kraj je bil nekoč last grofov Auer-spergov, ki pa so pozneje posestvo^ prodali in je tako menjal lastnike. Graščina je zdaj last g. dr. Ferdinanda Trenca, ki je v olepšavo in popravila zgradb vložil že lepe zneske. V ponedeljek okrog pol 22. pa je nenadno nastal požar v gospodarskem poslopju poleg graščine. V trenutku so velikanski ognjeni jeziki zajeli vse poslopje, da je bil požar viden po vsem Krškem polju. Poslopje je bilo polno krme in slame, hlevi polni živine in v svinjakih polno svinj. Sosedje, ki so bili zaradi požara tudi ogroženi, so prihiteli in se jim je v naglici posrečilo rešiti vsaj živino iz hlevov. Do svinjakov pa že niso mogli. Zcio naglo so dospeli na pomoč gasilci iz Leskovoa in stopili v akcijo s svojo motorko. Posebno se je izkazal gasilec Lojze Vakselj, ki je kljub temu, da se je rušilo že tramovje strehe, nmm jnJiuin XaStoSSa gaso ptodonasr» OvQeajo, Prrfovfl as Ja od njega, putufivtt ma na t mio sokolski ziuk. Potem je še v imena podružnice km* skega društva dal izreza globoki žalosti Jo* sfcih tovarišev. Predsednik «draženja ta» goreč g. Viktr Je poudarjal njegovo ste* novsko zavest hi njegovo deio v stanovski organizaciji in jsvnosft, nakar se je te poslanec g. Lokačič poslovil od odločnega na» ciomalista in naprednjaka v imenu Jugoskv venske nacionalne stranke. Ko je padat mrak na Srno Morsko poi je in zeleneče gorice, je žatea koračnica zaključila pogrebne svečanosti ki je v vsakem odete» sencu zapustila nepozaben vtis. ! t < .... •• * t^mrtim duber AiMLc Tako pfie o pokojnem pmE. skrbinškn njegov naslednik tofctamtu Slovenskega jezika m Kartrai unhwrd da Oton Beckapea. Skavti v Mežiški dolini Do 4. avgusta bodo šatorOL pod vodstvom stareäine Lovše Sivka tn taborovodje Lov-še VojČa skavti Krajevnega stega iz Maribora. Taboru so se pridružili tudi skavti Malgajevega stega iz Prevalj in Matjaževe Čete iz črne. Na Poljani v lepem prtrodnem kotičku blizu knežjega kamna, kjer se je leta 1935 vprizorik) Brenkovo »Poslednje ustoličen je* je postavljen tabor dvajsetih šotorov, štirideset mladih dečkov se je zbralo, da tu v edinem delu jugoslovanske Koroške v bratstvu preživi nekaj lepih dni. Zvečer ob tabornih ognjih, ko se vrh visokega jambora že izgublja v noč in meglo donijo naše lepe narodne in skavtske pesmi. Pri vsaki taborni zabavi se vedno zbere dosti ljudi, saj lep sprehod v toplem poletnem večeru marsikaterega Prevaljčana zvabi, da se udeži domače zabave ob tabornem ognju, kjer se lahko od srca nasmeje slavnemu Romanu, ki kot kaplar, politični govornik, hipnotizer itd. s svojimi nastopi zabava ves tabor. Tam imajo ljudje priliko videti skavtsko življenje v vsej svoji vedresti in preprostosti. S tem, da so se skavti iz Maribora odlo-čiS taboriti v Mežiški doBni, so veliko pripomogli k napredku domačih skavtskih društev, saj se bo vsak obiskovalec lahko prepričal o pravem skavtskem delu in vzgoji članov v Jedrnate, značajne Sane človeške dražbe ter zavedne državljane Jugoslavije. m Ob meji zvest» izpolnjujejo svoj» 10 dana< naslednjo beležko: Da bi se videlo, da imajo uradniki zavarovalnih zavodov prav, ko vodijo boi za kolektivno pogodbo, bi bila zanimiva objava statistike o plačah direktorjev in generalnih direktorjev teh zavarovalnic. Znano je, da eo zavarovalna društva najkompaktnejši mednarodni kapital. Cepi av so zavarovalna društva zelo dobdčka-nosTia, iih vendar ne ovjm, da nima njihovo uradništvo nobenega zavarovanja za primer starosti in onemoglosti. Sliši se. da so nekatera društva hotela podpisat« kolektivno pogodbo, a v interesu dostojanstva tega niso storila. Prav res — to dostojanstvo je vredno pozornosti, saj je plačano od revežev. ♦ Zapadlost plačilnih nalogov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodaialce. da r zakonitem roku poravnajo zapadle plačilne naloge, ki so jim bili te dni dostavljeni. Urad mora brez. pogojno varovati svojo likvidnost; poceniti pa mora tudi poslovanje, zato opominov in izvlečkov ne bo več pošiljal. Ugovori oroti predpisu ne odlagajo dolžnosti plačila. CLm plačilni nalog ni poravnan v zakonitem roku, uvede urad prisilno izterjavo. * Huda prometna nesreča. Iz Rakeka je v ponedeljek vozil šofer fcvrdke Verderber iz Kočevia proti Preski les, nazaj pa je vozil lesne odpadke in žagovino in je ves tovor tehtal kakih 500 kg. Med vožnjo je nastal defekt in vozilo se je nekaj časa lovilo na cesti, potem pa se štirikrat prevrnilo. Avtomobil |e bil močno poškodovan in iz kabine je treščilo na cesto Šoferja Urbana Uro-vata, kateremu ie zmečkalo nogo v stopalu, voznika Antona Pojeta kateremu je zmečkalo desno roko, eovoznika Riharda Grfin-sacha, ki je dobil notranje poškodbe, in delavca Jožeta Maharja, kateremu se rti po srečnem naključju nič zgodilo. Čeprav precej poškodovan, i e Rihard Grümpach sedel na svoje kolo in se 2 km daJeč odipeljal ▼ Presko, kjer je poklical zdravniško pomo? im tudi delavce, kj so avtomobil spravili na vamo. škoda na avtomobilu se oeni na preko 30.000 din, Antonu Pojetu so morali požkodovano desno roko amputirati, operiran pa ie Ml tijdj na nogi poškodovanj Urban Hrovat. * Iščete knjigo sa svojega tanta na po. žitni cah? Kar Langer-Holečkovega »Psa druge čete« kupite. Najiepia mladinska knjiga, ki jo boste tudi «ami brali z največjim užitkom! Cena broširani ie 48 din, 1 platnu 62 dta, i * lamentava piati» aa tovornik vesilih. 5 členom 18. uredbe o zaS&U javnih cest in varnosti prometa na njih (Uradni list 25. junija L 1929.) je določeno, da tovorno vozilo ne sme imeti manjše širine platišča kakor a) pri štirikolesnem vozilu z nečisto težo do 1200 kg 6 cm. do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm, preko 3500 kg 16 cm; b) pri dvokolesnem vozilu s čisto težo do 750 kg 6 cm, preko 750 kg 11 cm. Železni obroči (Sne) na kolesnih platiščih morajo biti gladki ter se ne smejo prikovati z žreblji, ki imajo stožkasto ali piramidno, temveč samo ravno glavo, in ta sme sezati čez površino obroča nai več 4 do 5 mm. Rok za izmenjavo platišč je bil že večkrat z uredbami vlade podaljšan. Z zadnjo uredbo ministrstva za gradbe o podaljšanju roka ra izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih (Službeni list kr. banske uprave dravske banovine 23. aprila L 1938 ) je bdi rok zopet podaljšan, in sicer do 1. aprfla 1. 1939. Ministrstvo notranjih poelov je sporočilo, da se rok 1. aprila 1. 1939. za izmenjavo platišč ne bo ve? poda'jšaI. Banska uprava opozarja prebivalstvo na ta odlok in poziva posebno kolarje. kovače in druge obrtnike te stroke, da odslej naprej rzde-luiejo izključno samo vozove, ki imaio platišča predpisana po členu 18. navedene uredbe. Po 1. aprilu 1. 1939. bodo morala invetri brez izieme vsa tovorna vozila predpisana platišča. Zato je v njih interesu, da se ravnajo po navedenem, ker bodo sicer sami odškodovani. Prav tako naj vsi lastniki tovornih vozil do navedenega roka izmenjajo platišča na svojih vozilih, kolikor še ne nstrezaio Členu 18 citirane uredbe V nedeljo v Polje ! Sokolsko druStvo vas vabi na svoj JAVNI NASTOP in NA VELIKO NARODNO VESELICO. Odlična poljska godba! ♦ Arheološka najdišča v dolini Vučedol. Ob Dunaivu je dolina Vučedol zelo bogata zakladnica arheoloških zanimivosti. Tam eo domači in tuji arheologi izkopali že mnogo ostankov iz predzgodovrnske dobe, ki eo zdaj spravljeni v domačih ta tujih muzejih. V francoskih in nemških revijah se ie že mnogokrat pisalo o najdbah v tej doltai in so posebno pozornost vzbujala razkritja dr. Hofiilerja iz Zagreba v seriji pariških publikacij. Te dni je prišlo v spremstvu arheologa dr. Klemenca iz Zagreba v dolino Vučedol nekaj arheologov iz Nemčije, ki si obetajo od te ekskurzije lepe uspehe. TS0BAMBA FII uporabljaj -te pred, med ln po eoln-čenja. Uspeh Vas bo presenetil. Drogerlja Grego-rlö dr.b e. b. Ljubljana, Prešernova al. 6. ♦ Mladina na zločinski poti. To je zelo žalosten problem današnjih dni. Nedavno sta v Zagrebu dva obrtniška vajenca ubila svojega tovariša, da bi se polastila v garaži avtomobila m se z njim odpeljala na pustolovščine nekam v bosanske planine. Pobudo za pustolovski načrt Ln tudi za uboj sta dobila fantiča iz šund-literature. Nov tak primer imamo zdaj v Bosni V potniškem vlaku, ki vozi zjutraj iz Broda v Sarajeva sta dva dijaka nižje gimnazije napadla učiteljico Halhmo Voljevičevo, ki službuje v okolici Travnika. Dečka sta vdrla v njen kupe. jo davila, ekušala z vezati, v usta 6ta S vlivala neko tekočino, na glavo pa sta ji hotela natakniti vrečo. Napadena učiteljica se je branila z vso močjo in ko so na njen krik prihiteli drugi potniki, sta mlada napadalca skočila iz vlaka, ki je počasi vozil, ker ee je bližal neki postaji. Pr| skoku si je eden deček zlomil nogo in tudi drugega so orožniki kmalu zajeli. Gangst rska napadalca sta dva brata iz Novega Sada. Enemu je 16. drugemu pa komaj 14 let. Pri zaslišanju eta priznala da sta doma ukradla 1.50Ò din, potem pa pobegnila. Pri njima so našli najrazličnejše priprave za roparske napade: vrvi rokavice iz gumija, nekaj stekleničic z omami iivimi tekočinami in tudi zvezke kriminalnih romanov, ki so, kakor je videti, šola za mlade zločince. OBIŠČITE VII. MARIRORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938. POLOVIČNA VOŽNJA NA ŽELEZNICAH od 4. do 17. avgusta. Veliki narodni tabor dne 14. avgusta 1938. JUBILEJNA KULTURNA RAZSTAVA ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt — Kmetijska razstava — Razstava cest — Tujskoprometna razstava — Fotoamaterska razstava — Pilatelistična razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — ženska ročna dela — Razstava narodnih noš iz vseh krajev države — Razstava »Nanos« — Čebelarska razstava — Razstava malih živali — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. MARIBORSKI OTOK — NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI — ZELENO — ROMANTIČNO POHORJE — VINORODNE SLOVENSKE GORICE — GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR Vas v a bI j o | • Udeleženci izleta ▼ Italijo, ki pridejo v Ljubljano jutri zvečer, bodo prenočili deloma v škofovih zavodih v St Vidu nad Ljubljano. Iz St Vida bo vozil v soboto 23. t m. ob 4. zjutraj tramvaj v Ljubljano. Udeleženci izven Ljubljane in okolice naj se po prihodu vlaka oglase v pisarni Zveze bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ul št. 25. ♦ Izlet k otvoritvi kopalHKa * Slovenjem Graden priredi Zveza za tujski promet v nedeljo 24. t m. Informacije in prijave v vseh tiljetarnah »Putnika«. Velika abeceda karijere v sijajni francoski satiri KINO MATICA Ob 16., 19.15 in 21.15 uri sola Iz Ljubljane *— Obietni parastos fa blagepokojnim patriarhom Varnavo bo v soboto 23. t m-ob 11. v tukajšnji pravoslavni cerkvi m prosi njena uprava, naj se verniki tega bogoslužja številno udeleže. u— Zahvala. Vsem prijateljem, znancem, društvom in korporacijam najiskre-nejša zahvala za dobrohotne čestitke ob moji 801etnici. Istotako tudi najtoplejša zahvala za prijazen spomin, s katerim sta me počastila »Jutro« in »Slovenski narod«! Vsem, prav vsem, iskrena hvala! Viktor Rohrmann. u— Sef sanitetnega odseka ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani. Te dni se mudi v Ljubljani načelnik sanitetnega odseka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Ivanic. Namen njegovega prihoda je, seznaniti se s potrebami naše splošne bolnice in posameznih oddelkov. Dr. Ivanič si je z živim zanimanjem ogledal stisko po bolniških sobah in ordinacijskih dvoranah. Morda smemo upati, da bo dr. Ivanic v Beogradu veren tolmač križev in težav, s katerimi se bori naša bolnica. u— Tobačna tovarna odpušča delavce. Dne 16. t m je ravnateljstvo tobačne tovarne odpustilo 80 delavcev in delavk. Prizadeti so bili že poprej po večini prisiljeni, po nekajkrat na leto nastopati brezplačne dopuste, a ko je morala tovarna za delj časa reducirati obrat, so bili postavljeni na cesto. Zastopniki strokovnih organizacij so ponovno skušali z intervencijami izposlovati, da se odpoved prekliče, a niso dosegli uspeha. Zaman je ostala tudi intervencija ljubljanske centrale Jugorasa. u— Rubež na umetniški razstavi, njegov povod in potek, nam ie opisala ga. Irena Czipott. Pripovedovala nam je o svoji težki eksistenčni borbi, ker ima na skrbi bola-n .i, za delo nesposobnega moža in dvoje sirot, otrok svoje sestre. Izjavila je, da ji ie bilo v soboto pred razstavnim paviljonom pred pričo povedano, da bo razstava naslednji dan že zaključena. Ko je prišla v ponedeljek s sodnijskim uradnikom rabit, ie bila prepričana, da je razstava že končana. Ce bi ji bil izročen izkupiček od prodane slike v znesku 1.800 din. ali pa če bi bila dobila od kupca zismeno zagotovilo, da to denar pozneje njej izplačan, ne bi bila dobila od kupca pismeno zagotovilo, da ni svojemu dolžniku pri izterjevanju tri leta 6tarega dolga v znesku 3.600 din nakopala nobenih odvetniških stroškov in da za dolg tudi obresti ni računala Zdaj je zadeva rešena, razstava, vredna vse pozornosti. ee nadaljuje, dogodek na njej pa je in ostane zrcalo naših dni. katerim sta včerai tudi beograjska dnevnika »Pravda« in »Politika« posvetila vsako pozornost. u— Pot od Čadove gostilne na zgornji Rožnik okrog Šišenskega vrha v Tivoli je skoraj dodelana in urejena Uporaba te poti je za vsa navadna in motorna vozila, za kolesarje in za ježo prepovedana. Izvzeti so samo oni vozovi, ki služijo oskrbi posestev na Rožniku in Drenikovem vrhu, z dohodom od Cadove gostilne dalje, ter vozovi posestnikov parcel, ko se izvaža les in stelja iz gozdov. Prestopki tega razglasa bodo kaznovani. u— Javno perišče ob Vodnikovi cesti v Šiški namerava mestna občina ukiniti zaradi malenkostne uporabe in koristi. Inte-resentje so vabljeni, da podajo svoje premisleka vredne ugovore proti tej nameri najpozneje do 15. avgusta t L u— Ogenj pri Figovcu. Včeraj malo po 10. so bili mestni gasilci telefonično poklicani na Ajdovščino, kjer je nastal ogenj na dvorišču znane gostilne pri Figovcu. Vnel se je voz sena, ki je bil last trgovca Stupice in so ga delavci pravkar razkladali v šupo. Blizu se nahaja smetišče, na katerem je tlela še živa žerjavica. Med razkladanjem so padali šopi sena na tleče mesto, pa so zublji preskočili na voz. Seno so brž razmetali po tleh in ga zalili z vodo, da so zaustavili požar. u— Paša na občinski cesti v Zgornji Sì-ški. Od poeestirka. ki se je oglasil v imenu drugih, &mo dobili tole: Zgornja Šiška potrebuje kosce, da bi pokosili travo na občinski cesti. Kdor ima kravoo ali koze ta nima travce. naj jih prižene v Zgornjo Šiško na pašo vsak dan, pase pa jih menda lahko brezplačno in brez dovoljena. Hišni gospodarji plačujejo davke, tudi če trava rase ali T>a če detelo kamenje leži okrog hiš. Saj trave bi se radi za prvo silo vsi izn ebili. u— Promet zahteva svoje žrtve. Trgovski potnik Lojze Veržnik iz Domžal je predvčerajšnjim priredil s svojim avtom izlet proti Gornjemu Gradu. Tam sta pri-sedla k njemu še podpreglednik finančne kontrole Ivan Grom in njegova soproga. Ko so se pozno v noči vračali proti domu — za volanom je sedel Veržnik — je avto zašel na rob ceste in se trikrat prekotalil po strmini. Veržniku je zlomilo roko, Grom ima hude poškodbe na glavi, ves razbit je tudi avto sam, medtem ko je Gromova odnesla zdravo kožo. Žrtev prometa je postala tudi sklužkinja Angela Medičeva z Vilharjeve ceste ki jo je podrl neki češki avtomobilist. Vozač, ki ga ne zadene krivda, je ranjenki takoj na mestu nudil prvo pomoč in ji obvezal rano. u— Prodajalcu sumljive srebrnine na sledu. Včeraj smo poročali o aretaciji nekega vlomilca, ki je imel opravka s prodajo sumljive srebrnine in zlatnine pri nekem starinarj'.; na Cankarjevem nabrežju, medtem ko je drugi osumljenec pobegnil. Sedel je na kolo, ki je bilo pri-slonjeno k zidu pr*d trgovino, ln odhitel po Stiski ulici, preko Sv. Jakoba trga in dalje po Florijanski ulici Begunec je okrog 30 let star, svetlih las, srednje postave, oblečen pa je bil v dolge hlače in kratek rjav suknjič. Kakor je izpovedal starinar, se je možak že pred mesecem zglasil pri njem in mu ponujal v nakup dve zlati verižici, kasneje pa še pozlačen pas za narodno nošo. u— O priliki športnega gostovanja postojnskih železničarjev v Ljubljani je železniški uradnik g. Leon Weichandt iz PostojnP izgubil svojo Ustnico z osebnimi dokumenti in 300 din gotovine. Najditelj je naprogen. da odda listnico na postajnem načelstvu Ljubljana gl. k. u— Nesreča pri delu. Včeraj so v bolnico pripeljali 181etnega delavca Viktorja Kovača iz Tirne pod Sv. goro. Zaposlen je bil v kamnolomu državnih železnic pri Renkah, pa mu je skala z ostrino padla na nogo, da mu je presekala mišice in kost Podobne usode je bil deležen 271etni delavec France Klemenčič iz Kosez, ki je uslužben na stavbi trgovca Goričarja na Sv. Petra cesti, kateremu je opeka padla na glavo. Iz Celja i Danes nepreklicno zadnjikrat ob 19.15 in 21.15 uri KINO UNION — TeL 7MSL Napeta drama iz burnih preteklih dni VZTRAJNI STOTNIK IH Dagover in Kari L Diehi I e— Neznosne radijske motnje v Celju. Kljub številnim kritikam v časopisih in pritožbam lastnikov radio-aparatov zaradi neprestanih motenj, ki jih povzročajo razni motorji ter masažni in drugi visokofrekvenčni aparati, se poštna uprava v Ljubljani doslej še ni zganila in ni ukrenila ničesar, da bi energično preprečila te motnje. Gotovo bi si mnogi nabavili radio-aparate, če bi ne bilo teh motenj, ki se pojavljajo ob vsakem dnevnem času in tudi zvečer ter t nemogoča j o sprejem. Lastniki radio-aparatov, ki morajo redno plačevati radijske pristojbine, upravičeno in odločno zahtevajo, da poštna uprava takoj poskrbi za sprejem brez nepotrebnih motenj. Zanimivo je, da spada med mo-tilce tudi pošta sama, ki brzojavnega aparata nima blokiranega! Ce poštna uprava ne daje dobrega zgleda, je razumljivo, da se tudi ostali motilci ne zmenijo za zadevne predpise. Skrajni čas je, da se v tem pogledu uvede red ter odredi takojšen pregled in blokiranje vseh strojev in aparatov, ki motijo odnosno onemogočajo radijski sprejem. Prepise je treba spoštovati in izvajati brez ozira na levo in desno. ^mmm^^mmmmmmmmmmmmmmmmm^ammmtmmmmammmmmmmmmKmm^rnmmmmmm^mmmm KINO UNION prikazuje velik francoski šlager po romanu od Gilbe rta »AZIJATI«. e— Kanalizacija Ceste na pokopališče. Mestna občina bo v kratkem kanalizirala Cesto na pokopališče, ki vodi mimo trgovine ge. Zidanškove na Sp. Hudinji na okoliško pokopališče Zato je razpisala dobavo 56 betonskih cevi s premerom 30 cm. Zadevne ponudbe je treba vložiti do 28. t m do 11. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. e— V celjski bolnišnici je umrla včeraj 361etna Ivanka Zupanova iz Debra, vrtnarica v Radio-Thermi v Laškem. Na Lopati 32 pri Clju je umrl v torek v visoki starosti 84 let star preužitkar Gašper Mirnik. Iz Maribora a— V mali Beograd! V nedeljo 24. t m. bo v Rušah slovesna proslava 201etnioe osvobojen ja. Sokolski in nacionalni Maribor se je udeleži v velikem številu, Sokoli v krojih! a— Prijava zasebnih prenočišč. Zanimanje za obisk letošnjega VII. mariborskega tedna in proslave osvobojeni a dokazuje, da bo prišlo v času od 4. do 17. avgusta v Maribor toliko tujcev, da vseh nikakor ne bo mogoče nastaniti po hotelih in drugih javnih prenočiščih. Zato se obračamo na vse meščane, ki bodo imeli v tem času na razpolago zasebna prenočišča, da jih dajo na razpolago prireditvenemu vodstvu, seveda proti primerni odškodnini. Prijave sprejema od 25. t. m. dalje vsak dan od 15. do 17. pisarna »Putnika« v Gradu. a— Rotovške novice. Mestili župan dr. A Juvan se je podal na krajši dopust Za časa odsotnosti ga zastopa podžupan. a— Iz davkarije. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Dne 1. julija so zapadli IIL četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnine, družabnega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice, dne 15. avgusta pa dospe I. poletni obrok zemlj arine. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno, najkasneje do 15. avgusta. Uslužbenski davek z izrednim doprinosom in banov, davščino za bedn. fond morajo pobrati, odnosno odvesti davčni upravi vsi obvezanci najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. a— Krst motornega letala. V okviru Mariborskega tedna in proslave 201etnice obstoja kraljevine Jugoslavije bo v nedeljo 7. avgusta na tezenskem letališču velik letalski miting. Obenem bo tudi proslava lOletnice obstoja »Naših kril«, posvetitev novega hangarja ter krst motornega in več jadralnih letal našega Aero-kluba. Letalske akrobacije, ki jih Mariboe še ni videl! a— S polno paro delajo delavci na Glavnem trgu, kjer so dela v zaključnem stadiju. Streha avtobusnega kolodvora s prometno hišico je že skoro gotova. Upajo, da bo regulacija končana do Mariborskega tedna oziroma proslave osvobojen j a. a— Knjižnica Pedagoške centrale na drž. učiteljišču v Mariboru radi snažen ja prostorov do 10. avgusta ne posluje. Pozneje bo zopet odprta kakor običajno ob četrtMh od 15. do 17. in ob nedeljah od 10. do 11. a— Posnemanja vredno. Tudi med delodajalci mariborskih, tekstilnih tovarn se najdejo osebe, ki razumejo težnje ubogega delavca. Ravno v letošnji sezioni, ko je tekstilni prometni obrat zelo slab in so delodajalci primorani skrajšati delovne moči, se je vodstvo tekstilne tovarne za svilene izdelke Thomas in Komp. odločilo, da nudi svojim delavcem redni letni plačani tedenski dopust, ki ga mora vsak delavec brezpogojno nastopiti. Ta dopust so delavci po večini že nastopili. a— Načrte za modernizacijo državne ceste Kralja Petra trg do mestne meje je tukajšnji mestni gradbeni urad že izdelal ter jih je predložil tehničnemu oddelku tukajšnjega sreskega načelstva Maribor levi breg. V teku so še pogajanja za prispevek k tem delom ter je upati, da bo zadeva čim prej ugodno rešena. a— Druga ustmena licitacija za prodajo lip na Teznem pri Mariboru bo v pisarni garnizonske uprave 25. t m., dne 4. avgusta ob 11. pa istotam ofertalna licitacija za generalno popravilo objekta št V kasarne »Kralja Aleksandra I« v Mariboru. Vsi pogoji so razvidni v garnizonski upravi v Mariboru. a— Strela zanetila požar. V Brezuli na Dravskem polju je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika Franca Predi-kake. Poslopje se je vnelo in je v kratkem času zgorelo do tal. Skoda, ki jo trpi posestnik Predikaka zaradi ognja, znaša rlcrJt ^fa^arjc^ Gospodarstvo Ustanovitev družbe »Jugoslovensko jeklo« Na podlagi § 100. finančnega zakona za feto 1908/38 je ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike predpisal uredbo o ustanovitvi delniške družbe »Jugoslovansko jeklo«. Uredba pooblašča ministra za gozdove in rudnike, da po odredbah veljavnih zakonov ustanovi v imenu ■države delniško družbo z imenom »Jugoslovansko jekkx e sedežem v Sarajevu. Cilji družbe so: 1) da pridobi rudarske pravice in olajšave ter da se bavj z raziskovanjem, eksploatacijo in predelavo rude po odredbah rudarskega zakona, da proizvaja železo in jefclo vseh vrst kakor tudi druge kovine. ter da jih predel nje. da ©e bavi s^ kuro van jem «m prodajo rud. kov® ter njihovih proizvodov, kakor tudi da v ta namen po potrebi ustanovi potrebne ustanove, da isodeluje v podjetfih in obratih svoje ali sorodne pomožne stroke, da jih dvigne in ßpravj v pogon sama aM v družbi s tretjo osebo, da se bavi z vsemi industrijskimi, "Trgovinskimi in finančnimi posli, ki so s tem v zvezL Glavnica družbe znaša 600 milijonov din in je razdeJiena na 20.000 delnic, ki se glase na prinosnika z nominalno vrednostjo 5.000 •Kin za vsako delnico; pri tem 6e eni tretjini skupnega števila delnic lahko priznajo po družbenih pravilih prioritetne pravice. Delnice se bodo emitirale v dveh delih, in sicer prvi del v iznosu 500 milijonov din takoj po ustanovitvi družbe, drugi del v vrednosti 100 milijonov din pa leta 1945. Za ustanovitev osnovnega kapitala bo minister za gozdove in rudnike vnesel v obliki aporta: 1) državni rudnik premoga v Ze-rsici, 2) državni rudnik premoga v Brezi. 3) državni rudnik železa v Li ubi ji z vsem njegovim premičnim in nepremičnim premoženjem, Istočasno bo minister za gozdove in rudnike izročil družbi v poizakup državni rudnik in železarno v Varešu po zakupni pogodbi med državo ki delničarji "Družbe za industrijo železa v Varševu iz leta 1895 in 1900, s vsemi pravicami in ob-vozaani iz te pogodbe in z vso premično in nepremično imovino, s terjatvami in obveznostmi tega podjetja. Po poteku zakupne pogodbe, to je kadar bo vsa imovina državnega rudnika in železarne v Varešu prešla v last države, bo Minister za gozdove in rudnike takoi to imovino izročil družbi kot novi aport. Kot aport države se tukaj razume tudi tisti del obratnega kapitala imenovanih podietìi ki je vložen v zaloge blaga, materiala in proizvodov in tvoni sestavni del obratnega kapitala po § 80 finančnega zakona za 1938/30. Vrednost prvega aporta »rudniki Zeiviea, Breza in Ljubija) se označuje z 285 milijoni din in bo zanj minister Ea gozdove in rudnike prevzel od novoustanovljene družbe 57.000 delniic po 5.000 din. Vrednost drugega aporta se označuje 6 100 milijoni d-in ter bo zanje minister za gozdove in rudnike prevzel 20.000 kosov delnic druge emisije. Poptis in oceno vrednosti a porta bodo izvršile strokovne komisije, ki jih bo odredil minister za gozdove in rud- nike. Če se morebiti najde večja dejanska vrednost aporta, to ne bo vplivalo na zamenjavo aporta z delnicami. Državna hipotekama banka se pooblašča, da more pri ustanovitvi družbe in po odločbi nadrejenih organov vpisati prioritetne delnice družbe do zneska 200 milijonov din. Te akcije se bodo vplačale po nominalni vrednosti. Upravni odbor bo imel 15 članov, a nadzorni odbor 6 članov, šest članov upravnega odbora in tri člane nadzornega odbora voli glavna skupščina, ostali člani pa so delegirani, člani upravnega odbora volijo iz svoje srede predsednika in podpredsednika družbe, kakor tudi izvršilni odbor, ki bo poleg predsednika in podpredsednika imel še tri člane. Kot delegirani člani pridejo v upravni odbor trije zastopniki ministrstva za gozdove in rudnike, po en zastopnik finančnega ministrstva, ministrstva za trgovino in industrijo, prometnega ministrstva in ministrstva za vojsko in mornarico ter dva zastopnika Državne hipotekarne banke iz vrst najvišjih uradnikov dotičnih ministrstev in ustanov. Takoj po ustanovitvi nove družbe bo minister za gozdove in rudnike izvršil njeno fuzijo v Industrijo železa d.d. v Zenici po sklepu glavne skupščine te družbe in sicer na način, da novo ustanovljena družba prevzame celotno imovino, pravice in obveznosti Industrije železa d.d. v Zenici ter dobe delničarji te družbe po eno delnico nove družbe. »Jugoslovensko jeklo« a. d. lahko prevzame po njihovem pristanku one državne uslužbence, ki so bili v službi prevzetih državnih podjetij in ki bodo za nadaljevanje dela potrebni. Prav tako sme minister za gozdove in rudnike staviti na razpoloženje družbi tudi druge državne uslužbence iz svojega resora, v kolikor bi bili družbi potrebni in če uslužbenci na ta prestop sami pristanejo. Državna hipotekama banka bo izročila pokojninskemu fondu družbe vse za te uslužbence vplačane vloge za družinsko pokojninsko zavarovanje. Uslužbenci družbe so izvzeti od obveznosti pokojninskega zavarovanja po zakonu o pokojninskem zavarovanju uslužbencev iz leta 1933 in uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja uslužbencev iz leta 1937. Za pokojninsko zavarovanje svojih uslužbencev bo družba ustanovila pokojninski fond. Pravila tega fonda bo podpisal upravni odbor družbe. Pokojninsko zavarovanje uslužbencev te družbe je v tem fondu obvezno. V pravilih fonda ne morejo biti predvidene manjše dajatve od onih. ki so predpisane z zakonom o pokojninskem zavarovanju uslužbencev iz leta 1933. Uslužbenci družbe, zavarovani pri pokojninskem fondu, morajo biti zavarovani za primer bolezni, pri pristojni bratovski skladnici. I padec v leta» fcrtae. Posledica tega kega razvoja je, da snop imeli v maju pri Okrožnem uradu v Ljubljani Se za 1328 zavarovancev manj nego leta 19S0., medtem ko je bilo pri ostalih krajevnih organih v naši državi članstvo letos v maju za 101.057 ali za 19.4% večje nego leta 1930. To pomeni, da se je izven Slovenije zaposlenost v primeri z dobo pred krizo povečala že za eno petino, medtem ko amo v Sloveniji že v maju še za malenkost zaostajali v primeri z letom 1980. Statistika Osrednjega urada nam kaže še naslednje zanimive številke: V primeri z lanskim letom se je najbolj povečalo število zavarovancev pri krajevnih uradih v Dubrovniku (za 26.9%) in v Splitu (za 13.2%); nazadovanje članstva v primeri z lanskim letom pa beleži okrožni urad na Sušaku (11.8%). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v maju 23.26 din, to je za 0.82 din več nego pred enim letom Skupni mesečni zavarovani zaslužek je znašal v maju 481.6 milijona din nasproti 388.8 milijona din v lanskem maju, 333.0 milijona din v predlanskem maju in 305.9 milijona din v maju 1935. Gospodarske vesti = Zvišanje glavnice. Banska uprava dravske banovine je odobrila Avtomontaži d. d. v Ljubljani zvišanje delniške glavni- 1 Vlom!, golpfije, tatvine - vse ga redi Drugod nenavadna creta, v Lotmerfcn pa — za pik ce od 1 na 2 milijona din. = Odprava koiiüurza. Konkurz, ki je bil razglašen o imovini Bogdana Žilica, trgovca v Ljubljani, je odpravljen, ker Se ie po delni razdelitvi konkurznega sklada sklenila prisilna poravnava po § 169. konkurznega zakona. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Otmarja Križana, pekovskega mojstra pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah (poravnalni upravnik Ivan Hanžič. javni notar pri Sv. Lenartu; poravnalni narok pri okr. sod. pri Sv. Lenartu 21. avg. ob 9., prijavni rok do 18. avgusta). = Odobrena zaščita. Kmetijsko ministrstvo je na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug odobrilo zaščito naslednjim zadrugam: Hranilnici in posojilnici Sv. Juri i ob Taboru (odlog plačil za 6 let od 30. aprila t. 1. dalje, za obveznosti, nastale do 6 dee. 1937; obrestna mera za stare vloge 2%>); Posojilnici pri Sv. Barbari v Halozah (odlog za 6 let, od 12. maja L L dalje, za obveznosti, nastale do 27. nov. 1937); Hranilnici in posojilnici v Beli Cerkvi (odlog za 6 let, od 7. marca t. L dalje, za obveznosti, nastale do 21. febr. t. L; obrestna mera 2%); Kmečki hranilnici in posojilnici v Fokovcih (odlog za 6 let, od 31. marca t 1. dalje za obveznosti, nastale do 26. dee. 1936.; obrestna mera 2%). še o sporu zaradi Električne zadruge v šiški V zvezi z včerajšnjim člankom o novi hudi aferi zaradi električne zadruge v šiški smo prejeli iz vrst zadružnikov naslednji zanimivi dopis: Iz obvestila, ki so ga prejeli zadružniki od Električne zadruge, je razvidno, da je zadruga enostavno črtala iz zadružnega imenika vse zadružne člane in da nima več članstva, to pa pod pretvezo, da zadružniki jemljejo tok od drugega dobavitelja. »Jutro« je že pravilno ocenilo to postopanje kot grobo in vrhu tega nespretno izigravanje pravil. Iz dopisa Električne zadruge pa je nadalje razvidno, da namerava Električna zadruga brez pooblastila občnega zbora sama likvidirati premoženje, češ da odreja že pogodba z mestno občino ljubljansko. kaj se ima zgoditi s preostalim premoženjem. Kdo naj izvrši to likvidacijo, ni povedano in je tudi nemogoče ugibati. ko zadruga v smislu dopisa sploh nima več članov in načelstva. Ne glede na to, da je vsa pogodba sporna in neveljavna, ker je načelstvo prekoračilo pooblastila, ki jih je imelo od občnega zbora, moramo s posebnim ozirom na vprašanje likvidacije premoženja opozoriti še na naslednji važni moment: Četudi bi bila pogodba pravilno sklenjena v okviru pooblastil, ki jih je dal občni zbor, vendar se s tako pogodbo ne more v naprej razdeliti premoženje zadruge, ker je to po pravilih prepuščeno edino občnemu zboru, bodisi likvidacijskemu občnemu zboru, kjer se sklepa v smislu pravil ob navzočnosti dveh tretjin članov z večino % glasov ali 14 dni kasneje ne glede na ■število članov s tremi četrtinami glasov, ali pa občnemu zboru, ki sklene ustrezajočo .spremembo pravil. Ce bi sedanje načelstvo, ki mu je sicer že davno potekel rok po pravilih, hotelo, da bi bila pogodba z mestno občino glede razdelitve premoženja veljavna, bi moralo pred podpisom pogodbe sklicati občni zbor, ki bi moral šele sklepati o spremembi pravil v tem smislu, da se premoženje zadruge razdeli tako, kakor je to določeno v pogodbi; vrhu tega bi morala to spremembo v smislu § 37. pravil še dovoliti Zadružna zveza v Ljubljani. S pooblastilom, ki ga je dobilo načelstvo za sklenitev pogodbe z mestno občino ljubljansko, načelstvo ni dobilo nikakega pooblastila za spremembo pravil, ker takega pooblastila občni zbor v smislu pravil tudi dati ne bi mogel. Določbe pogodbe o razdelitvi premoženja pa ne pomenijo nič drugega kakor spremembo zadružnih pravil. Iz vsega tega sledi, da načelstvo ne bi moglo (četudi ne bi prekoračilo pooblastil) brez pristanka občnega zbora in spremembe pravil podpisati pogodbe, ki vsebuje drugačne določbe glede razdelitve premoženja, kakor so predvidene v pravilih. Zato velja navzlic nasprotnim določbam podpisane pogodbe glede razdelitve premoženja nadalje čl. 43. zadružnih pravil, ki pravi naslednje: »Občni zbor, ki sklepa o likvidaciji, določi: 1. obrestno mero vplačanih deležev v skladu s predpisom § 11. teh pravil; obresti se računajo od dneva vplačila d0ležev; 3. razdelitev in uporabo preostalega premoženja. Vendar se ga ne sme razdeliti med člane, temveč se ga more uporabiti samo v občo korist ali dobrodelne namene. Rezervni fond za Zgornjo Šiško pripsda v javne, občekoristne, dobrodelne ali slične namene v občini Zgornja šiška. Na drugi strani pripada ostalo premoženje v javne, občekoristne, dobrodelne ta slične namene v bivši občini Spodnja šiška. Premoženje se izroči korporacijam, ki jih določi občni zbor, odnosno sličnim na novo ustanovljenim električnim zadrugam odnosno županstvu občine Zgornja šiška.« Borze 20. julija Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 238, medtem ko je bilo za grške bone povpraševanje po 29.25. Nemški klirinški čeki 60 se danes zopet naglo okrepili in stanejo v Ljubljani 14.95, v Beogradu 14.9266 in v Zagrebu 14.95 odnosno za konec avgusta 14.8750. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabi tendenci notirala 478 denar (v Beogradu je bil promet po 481.25). Zaključki pa so bili zabeleženi le v 6% begluških obveznicah po 93.25. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2394.66—2409.25 Berlin 1748.03 — 1761.91, Bruselj 736.44 — 741.50, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.81 — 215.86, New York 4324.75 — 4361.07, Pariz 119.87 — 121.31, Praga 150.93 — 151.54, Trst 228.44 — 231.53. Curih. Beograd 10, Pariz 12.06, London 21.4850, New York 437.125. Bruselj 73.9250 Milan 23, Amsterdam 240.1250, Berlin 175.45, Dunaj, bankovci 30, Stockholm 111.7750, Oslo 107.96, Köbenhavn 29.9250, Praga 15.10, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 478 den., 4% agrarne 62 den., 4% severne agrarne 62 den., 6% begluške 92.50 — 93, 6% dalm. agrarne 91.50 — 92, 7°/0 stabiliz. 99 den., 7% invest. 97.50 den., 7% Drž. hip. banka 99 den. 7% Blair 92.50 den., 8% Blair 97.50 den.; delnice: Narodna banka 7200 den., PAB 225 den., šečerana Veliki Bečkerek 500 — 600, Osiječka ljevaonica 180 den., Dubrovačka 350 den., Oceania 800 bL, Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 480.75—181.25 (481.25), 4»/, sevsrne agrarne 61.25 — 61.75, 6% begluške 92.75 — 93, 7% invest. 98.50 — 99, 7°/o Drž. hip. banka 99 den., 7o/o Blair 92.75 — 93.25, 8% Blair 97.50 den., Narodna banka 7250 — 7300 (7275), PAB 233 den. (234). Ljutomer, 20. juiija Preteklo soboto je sprejel naš sodnijski zapor gosta, ki ga je policija že iskala po vsej Sloveniji. Bil je to Davorin Trstenjak, znan vlomilec, ropar, tat, goljuf itd. D asi nosi ime znanega slovenskega budite-lja m zgodovinarja, vendar ni z njim v sorodstvu. Doma namreč ni od Sv. Jurija, ampak iz Mihalovcev pri Ivanjkovcih. star pa je 34 let Policija ga je iskala že od decembra lanskega leta s tiralico, da ga povpraša, kam je dal vlomilski plen, ki ga je odnesel takrat nekemu Rudolfu Francu v Leskovcu pri Pragerskem in ki je bil vre den 10.900 din. Trstenjak — to 6e razume — na taka vprašanja ni hotel odgovarjati. Zato se je skrival in obenem udejstvo-val na svoj način. Že 6. januarja je z dvema tovarišema vdrl v hišo trgovca in gostilničarja Lukovnjaka pri Kapeli ter mu šiloma odvzel 6.00C din in blaga za 7.000 din. Kakor je videti, se ni zadovoljeval z malenkostmi. Takrat so orožniki osumili sokrivde nekega trgovca v Janževem vrhu, ki je bil Trstenjaku posodil samokres in orožni list. Trgovec je sedel dva meseca v preiskovalnem zaporu. Medtem je Trstenjak užival svobodo. »Predelal« je orožni list na ime nekega Vesenjaka in se z njim legitimiral. Samokres je moral nekoč, ko mu je zmanjkalo drobiža prodati. Sicer z legitimiranjem ni bilo sile. Mož je izmaknil več vojaških izprav in jih »predelal« po svojih potrebah. Tako mu je uspelo, da se je vedno odmaknil roki pravice. Skrbel pa je tudi. da je svojo zunanjost od časa do časa izpremenil. Menjal je obleke, nosil včasi naočnike itd. Ni pa nikoli miroval v svojem poslu. Pri Sv. Lenartu je ogoljufal nekega moža za 26.000 din., v Radoslavcih pri Mali Nedelji je nekemu Slani Antonu odnesel suknjič s 140 din in vojaško izpravo. Bil pa je tudi v Ptuju, Mariboru, Zagrebu itd. Nikjer ga ni zalotilo oko postave — toda v Ljutomeru ga je. V soboto 16. t m. je Trstenjak sedel v gostilni Vreg in pridno kartaL Bilo je potrebno, da na ta dolgovezen. toda kolikor toliko pošten način nekaj zasluži, zakaj predla mu je že huda. Na biciklju se je bil prepeljal iz Središča, zadnjih 140 din je bilo šlo za življenjske potrebe, prodal je nekim slatinar jem ukradeni suknjič in tudi cehe je že imel za 42 din. Skrajni čas torej, da se retabliral Toda v trenutku, ko so mu najlepše cveli asi, ko je napovedal najlepši »durhmarš*, ki si ga more kartaš želeti, takrat je stopil v sobo narednik Preinig in povabil vnetega kvartopirca na kratek razgovor. Niti toliko časa mu ni pustil, da bi izpeljal »durh-marš« — moral je z bridkim očesom postave na drug marš. Mirno je sledil orožniku, ko pa sta prišla pred vrata hiše, kjer je orožniska postaja, se je hipoma zavedel, da je za temi vratmi konec svobode in prostega udejstvovanja v tujih shrambah in blagajnah. In takrat je planil kakor divji kozel na planini ter jo v mogočnih skokih ubral proti visokemu Kamensčaku, odkoder 99 N AC E Tà NAJBOLJŠA POCENI BRITVICA vsako rezilo vsake britvice je v sakem omotu enako oštro in trpežno so ga vabili hladni gozdovi. Ni prišel daleč, za njim so drveli vsi orožniki, ki so bili doma, in tam za Velnarjem je divjačina opešala. Potegnili so begunca izza nekega grmičja in mu izprašali vest. Dognali so, da je Trstenjak prispel v Ljutomer že v petek zvečer; kje da je prespal noč, tega ni hotel povedati. Pač pa je hotel svojo zu-nanjščino zopet osvežiti, zato je bil dal nekemu ljutomerskemu krojaču svojo drugo obleko, da jo polika. Drugače je bil prilič-no dobro oblečen, denarja pa ni imel niti počenega g rosa. No, za prenočišče in hrano mu več ni bilo treba skrbeti. Najbrž se je Trstenjak v Ljutomeru že malo orijen-tiral, da vidi, ali mu bo pohod v ta ljubki, mirni kraj rentiraL Vedel je, da so tudi tu blagajne in predali, ki bi jih treba malo pregledati. Roka pravice mu je zdaj prekrižala račune. Zanimivo je. da so orožniki v Slatini Radencih v ponedeljek prijeli enega njegovih tovarišev, ki mu je bil pomagal pri kapel-akem podvigu. To je neki Santi Alojz, doma iz Drstele pri Ptuju, ki ga je policija tudi iskala. Drugega nekega Heriča Jožefa iz Središča, pa še nimajo. Treten j aka so odgnali v Slatine Radence. da pojasni podrobnosti svojega vloma pri Kapeli, potem pa bosta oba s San tlom šla dalje — v Maribor, kjer bodo preiskali še druge njune grehe. Trstenjak pa menda več ne bo t Ljutomeru kvartal. VJaČ« CaItaI S MO dnltl I veljske občine podžupan g. Robert Plavšak 9UAUIX nd UCÄU je miadi gasilski četi čestital s presrčnim 30 letnica Sokola Blagovna tržišča ZITO Izven Slovenije se je zaposlenost v primeri s stanjem pred svetovno gospodarsko krizo povečala že za skoro 20% V Sloveniji pa smo v maju ge zaostajali v primeri z letom 1930 za 1.3% Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je objavil podatke o gibanju števila zavarovancev v maju. V tem mesecu je število zavarovancev naraslo v primeri s prejšnjim mesecem za 36.769 na 742.144. To število je za 49.171 višje nego pred enim letom, za 116.273 višje nego pred dvema letoma in za 213.796 višje nego v maju 1933., ko je bila zaposlenost v teku krize najslabša. V primeri z najvišjim stanjem pred krizo (v maju 1930) je bilo letos v maju število zavarovancev za 99.729 ali za 15.5% višje. To povečanje zaposlenosti v primeri z najugodnejšim letom pred krizo pa odpade v celoti le na kraje izven Slovenije, kakor nam to kaže naslednja primerjava: OUZD ostali kraj. Ljubljana organi skupaj maj 1930. 101.744 540.671 642.415 maj 1933. 77.536 450.812 528.348 maj 1938. 100.416 641.728 742.144 Gornja statistika je prav poučna. V teku krize je zaposlenost v Sloveniji najbolj nazadovala, in sicer pri OUZD v Ljubljani od maja 1930. do maja 1933. za 23.8%, v ostali državi pa le za 16.5%. Pri zopet-nem naraščanju zaposlenosti od leta 1933. bi bilo glede na strukturo članstva v Sloveniji pričakovati, da bo pri Okrožnem uradu v Ljubljani odstotni prirastek večji kakor pri ostalih krajevnih organih. V resnici pa je bilo obratno. Od najnižjega stanja zaposlenosti v letu 1933. se je članstvo pri Okrožnem uradu v Ljubljani povečalo le za 29.5%, pri ostalih krajevnih organih pa za 42.3%. Absolutne številke nam kažejo naslednje zanimivo gibanje: pri Okrožnem uradu v Ljubljani je v teku krize članstvo padlo za 24.208 od leta 1933. do letošnjega maja pa je naraslo za 22.880, tako da še vedno zaostajamo v primeri z letom 1930. Pri ostalih krajevnih organih je članstvo padlo v teku krize za 89.859, od maja 1933. do maja t. 1. pa je zopet naraslo za 190.916. Prirastek v zadnjih letih je torej izven Slovenije še enkrat večji, nego je bil padec v letih krize, v nasprotju s Slovenijo, kjer je bil od leta 1933. manjši, nego je znašal + Chicago. 20. julija. Začetni tečaji : pš«. niča: za sept. 70.75, za dee. 72.75; koruza: za julij 57.875, za sept. 59.375, za dee. 58.75. -f- Winnipeg. 20. julija. Začetni tečaji: pSenica: za julii 100.75, za okt. 77.75. za dee. 76. + Novosadska blagovna borza (20. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica nova (78 kg): baška 153 — 155; sremska 147.50 — 150; banatska 150 — 154; potiska 160 — 162.50; Koruza: baška 119 — 120: banatska 115 — 116. Ovest bašlci 180*— 185; slavonski 180— 185 Jefmen: baški in sremski 64/65 kg 130 — 135. Moka: baška >0g« in »0gg< 265 — 2«; >2< 245 — 255; >5< 225 — 235; >6< 205 — 215; »7< 175 — 185; »8« 110 — 115 Fiiol: baški. srelski v vrečah 117.50 — 125. Otrobi : haSlri črnski 100 — 105. BOMBAŽ + Liverpool, 19. julija. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: za julij 4.75 (prejšnji dan 4.67), za sept. 4.80 (4.73). za dee. 4.87 (4.80). + New York, 19. julija. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: za avg. 8.81 <8.72), za dee. 8.78 (8.70). Vojvoda Windsorski na Capri ju Neapelj, 20. juL AA. Vojvoda in vojvodi-nja Windsoreka sta danes obiskala s svojo iah to otok Capri. Egiptovski voha minister v Pariza Genova. 20. juL AA. Egtptskl vojni mi. nieter Hasan Sadri-paša je včeraj dospel v Genovo, ponoči pa je nadaljeval pot v Pariz. Ljubljana—Moste Sokol Ljubljana—Moste bo praznoval v nedeljo 7. avgusta tridesetletni jubilej. Ob tej priliki razvije naraščajski prapor, izdelek tukajšnjega zavoda za pospeševanje domače obrti. Prapor so podarile odbomice Kola jugoslovenskih ßester, podružnica v Mostah. Na ta dan bo tudi otvorjeno letno telovadišče ob progi dolenjske železnice v Vodmatu. Na tem kraju je nastalo v dobrem letu iz ruševin, ogorkov in ilovice krasno 12.000 m« obsegajoče telovadišče, To ogromno delo so izvršili po veliki večini sami Sokoli s prostovoljnim kulukom in s pomočjo naše vrle narodne vojske. Ogradi tev telovadišča se je izvršila e prostovoljnimi prispevki brez obremenitve društva. Isto velja za napeljavo elektrike in vodovoda in postavitev 21 m dolgega paviljona, pokritega z opeko, za katero gre zahvala tvorničarju g. Hrovatu, ki ob vsaki priliki pokaže razumevanje za društvene potrebe. Po razvitju prapora nastopijo vsi telovadni oddelki, ki se prav pridno urijo. Vabimo že zdaj bratska sosedna društva, nacionalne organizacije ta našo napredno ljubljansko javnost, da nas ob tem pomembnem sokolskem prazniku obišče ter podpre pri našem delu. Sokol Ljubljana—Zgornja Šiška. Drevi ob 20. bo strogo obvezen članski sestanek pri bratu Martincu. Dnevni red: letni javni nastop, gradnja telovadnice in slučajnosti. Iz življenja na deželi Iz Trbovelj t— Na prevozu iz ljubljanske bolnice ▼ Trbovlje Je izdihnila ga. Marija Cestnik, posestnica iz Knezdola nad Trbovljami. Cestnikova je že dalje časa bolehala na črevesni bolezni. Bolezen se je po operaciji poslabšala, vendar svojci, ki so jo še zadnji dan obiskali v bolnici niso mislili na najhujše. Ko se je hčerka odpravila v Ljubljano, da obišče svojo težko bolno mater, je zvedela, da so bolnico v brezupnem stanju odpravili domov ter je med notjo podlegla Pokojnica je bila prisrčno dobra žena, vzgledna mati, ki je skrbno vzgojila šest, že odraslih otrok in slovila po svoji široki gostoljubnosti. Po smrti moža je sama upravljala obsežno posestvo, ki je na glasu najvzornejše kmetije v Trbovljah. Pogreb, ki je za krsto zvrstil dolgo vrsto znancev in prijateljev, je bil dokaz, kako čislana in priljubljena je bila ga. Cestnikova pri vseh, ki so jo poznali. Globoko užaloščeni rodbini naše iskreno sožalje, pokojni pa trajen, lep spomin! t— Lepo gasilsko slavje so obhajali v nedeljo v sv. Katarini nad Trbovljami. Gasilska četa Katarina je razvila nov prapor, ki so ga darovale žene in dekleta. 2e v dopoldanskih urah je od križišča pri sv. Marku krenila povorka gasilcev iz cele župe sreza Laško z naraščajem in 7 prapori. Pred vhodom v naselja, kier Je bil postavljen lep slavolok je množica Katarin čano v in okoličanov živo vzklikala do-Sllm gostom. Deca jih je obsipala s cvet-iem in na gasilske prapore pripela vence. Kmečko dekle je pozdravilo goste ter Hm po starem slovanskem običaju ponudilo kruha in so«. Po bogosluženju je sledilo slovesno razvitje prapora. Zastopnik trbo- nagovorom in jo vzpodbudil k vztrajnemu društvenemu delu. Deklamacijam deklet, ki so kumicam, kmečkim ženicam poklonile v spomin lepe šopke, je sledila čestitka malega kmečkega fanta v slovenski noši, ki se je s strumnimi besedami zahvalil številnim gostom in pozdravil starešino župe g. Gučeka. G. Guček je v jedrnatem govoru podčrtal velik pomen jake gasilske organizacije in nazdravil najvišjemu gasilskemu starešini, kraljeviču To-mislavu, kralju Petru in kraljevemu domu. Oficielnemu delu je ob sviranju nove steklarske godbe iz Hrastnika sledila prijetna domača zabava. Problemi cest našega severovzhoda Na članek pod tem naslovom, ki nam je bil dostavljen iz kroga odbora za proslavo 20-letniCe Jugoslavije in Mariborskega tedna smo dobili od banske uprave naslednjo objavo: V »Jutru« od 19. t m. je pod tem naslovom izšel članek o sestanku tujskopro-metnih organizacij, ki se je vršil 15. t. m. v Mariboru. Na tem sestanku se je med drugim trdilo, da bo državna cesta Maribor — Slov. Bistrica ostala po novih Investicijskih načrtih še nadalje zanemarjena. Vzrok naj bi bil v tem, da za ta del še niso določeni nobeni krediti in da, kar je skoraj neverjetno, niti potrebni temeljni načrti še niso gotovi. Ministrstvu so bili baje predloženi samo načrti za lahki kolosek, katere je pa razumljivo zavrnilo, ker je samo uvidelo, da je mogoče na tako važni in prometni cestni žili vpošt ovati samo težki kolosek. Te trditve pa niso točne. V isti številki »Jutra« je banska uprava objavila, da je med drugimi že odobren generalni projekt za modernizacijo drž. ceste št. 50 Spodnja Ložnica— Slov. Bistrica—Fram, za katerega se detajlni projekt že izdeluje. Izdelan pa je že detajlni projekt za rekonstrukcijo drž. ceste št 50 Fram — Maribor, točno po navodilih strokovne komisije ,ki jo je imenovalo ministrstvo za zgradbe. Ta detajlni projekt je po navodilih strokovne komisije predvideval vozišče iz 6 cm močnega asfaltnega ma-kadama, ki je bil S? pokrit z dvema površinskima obdelavama; to vozišče bi bilo po predlogu strokovne komisije primemo za mešani promet, ki znaša na tem odseku 800 ton dnevno kar odgovarja predpisom za srednje težki promet. Ministrstvo pa je pred kratkim projekt vrnilo v predelavo na tipni profil, ki uradno še ni normiran in še ni kot takšen objavljen. Po novem predpisu bo projekt predelan za težek promet. Vzlic temu pa tudi predelava že gotovega detajlnega projekta ne bo zahtevala nobenega novega terenskega dela, tako da končna dovršitev niti časovno niti tehnično ne bo zadrževala nobene odločitve, po kateri naj bi se dodelil potreben kredit za modernizacija Kr. banska uprava ponovno naglaša. da je iz ba-novinskih sredstev pripravila toliko projektov za modernizacijo drž. cest, da je ne bo presenetila nobena kakršnakoli dodelitev kredita za izvršitev te ali ene modernizacije. Postani in ostani Slan Vodnikove dražbe! »jutro« st. 167. g --Tvcrt^n.yg.im, Angleško - francoski dnevi v Parizu Zgoraj na levi: Angleški kralj Jurij VL v admiralski uniformi. Zgoraj v sredi: Kraljeva jahta „Enchantress", ki je pripeljala angleška suverena iz Dovrà v Bo ul ogne sur Mer — Pod jahto na levi : Palača zun. ministrstva na Quai d'Orsayu, kjer bivata kralj ln kraljica v dnevih francoskega obiska — Zraven: Velikanska angleška zastava, 30x40 m, vihra te dni z Eiffelovega stolpa — Spodaj: VTojvodmfa Northumberlandska dv orna dama, ki spremlja angleško kraljico na obisku v Franciji — Desno zgoraj : Peron na pariški postaji Boulogne, kjer sta izstopila angleška suverena — Spodaj: Izhod 5 postaje, kjer sta stopila visoka gosta s postaje na pariška tla mmmmm __ Osebnost pokojne kraljice Marije Rumunska kraljica-mati Marija, ki je umrla v starosti 63 let, se je narodila kot angleška princesa ter se je v 19. letu svoje dobe con ožila s kraljem Ferdinandom, očetom sedanjega romunskega kralja Carola. Poleg romunskega kralja žalujejo C'b krsti visoke dame jugosloven-ska kraljica-mati Mariia, prestolonaslednik Mihael, princ Nikola, brat romunskega kralja in princesa Ileana, soproga nadvojvode Antona Habfburga. Pokojniea, ki si je pridobila naslov častne doktorice, ni bila samo odlična zastopnica svojega plemenitega rodu, ampak tudi ena najlepših žen v Evropi. Bila zelo duhovita dama. Na pisateljskem poprišču si je pridobila sloves s knjig0 spominov »The story od my life«, ki je izšla v založbi Cassel v Londonu. Spisala je tudi knjigo »Sen in življenje kraljice«. To delo je izšlo pri Lisztu v Lipskem. Odkar je s svojim pokojnim. soprogom zasedla rumunski prestol, je imela velik vpliv na dogodke v svoji novi domovini. V tem pogledu je bila v kraljičinem življenju nadvse važna doba svetovne vojne. Kraljica Marija se je čutila Angležinjo in ni tega niti najmanj prikrivala. Koliko truda jo je stalo, da je s svojo sugestiv-no osebnostjo pridobila kralja Ferdinanda, generaliteto in ljudstvo za vojaško udeležbo na strani antante! Zato se lahko reče, da je Velika Rumunija, kakor je izšla iz svetovne vojne, poglavitno njeno 1 delo. Bivši dunajski zunanji minister Czer-nin pripoveduje v svojih zapiskih, da so se vse diplomatske niti med svetovno vojno stekale v rokah kraljice Marije. Brez njenega vpliva bi se ne bila Rumunija nikoli odločila za poseg v svetovno konfla-gracijo. Ko je romunsko vojsko zadela nesreča ter je prišla Bukarešta v sovražnikove roke, je bila zopet ženska, ki je rešila državo. To je bila kraljica Marija. Rotila je angleškega kralja ,naj ne zapusti Rumunije in njenega ljudstva. Ko se je kralj Ferdinand hotel postaviti pod varstvo cesarja Karla, je kraljica storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da je onemogočila to stvar. Nikoli ni bila strahopetna in je bila vedno pripravljena rajši umreti, kakor se podati sovražniku. Pogumna je bila pa ne samo kot kraljica, ampak tudi kot žena. Ravnala se je po dvornih predpisih samo, kolikor ji je prijalo. C er emoni j eia ni posebno pospeševala. L. 1936. je obiskala Ameriko. Postala je častna poglavarica plemena Indijancev. Pisateljica Karin Mihaelis je opisala svoje srečanje s kraljico Marijo takole: »Ali ni iz iste rodovine kakor kraljica iz Sabe, Sulamit, Kleopatra in M esalina ? žalna oblačila jo ogrinjajo ,nad čelom pa s.e ji sveti beli pas. To ni samo najbolj kraljevska med kraljicami, to je tudi najbolj ženska med ženami To je lady Dia- Na levi: Eden zadnjih posnetkov pokojne rumunske kraljice Marije — Spodaj: Dvorec Pelisor, kjer je kraljica Izdihnil» — Desno« Kraljica Marija s svojim prvorojencem, sedanjim kraljem Karolora na Manners, Pola Negri, ali katera droga iz tega rodu — moj Beg, najbolje, da se tukaj ustavi moja beseda! Bili sva sami brez prič in pripovedovala sem ji lahko vse, kar sem hotela. In nisem se bala nobenih nesporazumov. Vprašala sem jo, kar mi je prišlo na misel, ona mi je na vsako vprašanje dala odgovor. Kako je bila v tem občevanju naravna, se ne da opisati z besedami.« Velik! dan ¥ Versailles^ četrtek in petek angleške kraljeve dvojice na francoskih tleh Današnji dan angleškega kralja in kraljice v Parizu bo v znamenju obiska Ver-saillesa, kjer bo ob 12.45 velika vojaška parada. K tej paradi je prispelo iz vseh francoskih garnizij, a tudi iz kolonij veliko •število vojaštva. Ob 13. uri bo v zrcalnem salonu vensaj-ekega gradu velika pojedina za 200 o6eb. Jedi to serviralo 75 maitres d'hotel v livreiah iz dobe Ludovika XIV. Takoj po banketu bo cerkven koncert v grajski kapeli pozneje pa predstava na prostem pri Apolovem bazenu. Zvečer bo večerja, ki jo priredi gostom na čast francoski zunanji minister. V petek dopoldne odpotujeta kralj im kral jica v Viülere-Brettonnaux k odkriti u spomenika za padle Avstralce. Ob 2. popoldne bo sprejel kralj Jurij VI. prezidenta Lebruna na pokopališču, ki velja za brit-sko posest. Od tam bo spremil državni prezident Francije kralja in kralijico na postajo, e katere se odpeljeta proti Calaisu, kjer se bosta suverena s spremstvom zopet vkrcala na jahto »Enchantress« ter se z njo odpeljala čez Rokavski preliv nazaj na Angleško. Obeta se hladna zima? "Znani švedski vremenoslovec prof. Sandström. ' ki redno proučuje zalivski tok in njegovo temperaturo, se je pravkar vrnil s svoje letošnje odprave v Stockholm in pravi, da je po njegovi sodbi pričakovati mrzle zime. Temperatura zalivskega toka je namreč letos za dve stopinji nižja od lanske. Obeta se torej mrZlejša zima kakor lani. Po drugih vesteh pa je hladna temperatura toka že lani dosegla višek in se ni bati, da bi bila letošnja zima mrzlejša od lanske. 'Farli Je navdušen Za varnost angleške kraljeve dvojice yo v Parizu poskrbeli na res izreden naran. Tako so izdali za vSe gledalce ob oknih posebne izkaznice in prav tako ne morejo niti stanovalci določene hièe domov, če nimajo izkaznice. Prvih izkaznic ©o izdali nič ma»j nego 150.000, drugih 100.000. Letanje nad Parizom in sosednim ozemljem je strogo prepovedano. Na cestah stoje gostj spali rji mobilne garde in policijski kondom so obrnjeni z obrazom proti občinstvu. Drugače nudi mesto zelo svečano sEko. Dolgi sprejemni paviljon ofb robu Bouio-gneskega trga, paviljon, ki so ga postavili nalašč za ta obisk ob železmiiški progi, ki je drugače ne uporabljajo več, sije ves od zlata in beline. V postajni dvorani žarijo krasni gobelini iz francoskega nanodnoga muzeja. Vhodna pot vodi skozi Fochevo avetrfjo do Zvezdnega trga. kjer obdajajo velikanske trikolore angleško državmo zastavo. Pot se nadaljuje potem preko razkošne ceste Elrzejskih poljan in sredi pravega nasipa zastav na ofceh straneh do Place de la Coro-corde, mimo dveh velikih, manumeirtakiih grbov tretje republike m britskega imperija preko Seinskega mosta do Bourtonske palače, poslopja francoskega državnega zbora, in potem takoj do Quay d'Ornava, kjer so pripravili vladarski dvojici raxkoàne apartmaje. Na tei pofi sta angleški kralj m kraljica doživela sprejem, kakršnega mora nuditi pač le milijonsko, navdušeno mesto svojim gostoto. Bruseljska ura pojde v Ameriko Te dW so prodali v Ameriko znamenito bruseljsko astronomsko uro z Velike palače stoletnice. RapSfó so jo za Rockefeller-jev nebotičnik v New Yonku, kj ga bo odslej krasila. Ura je pra/vo mehanično čudo. Kaže poleg točnega casa kroženje nebesnega svoda, lunine mesne in gibanje premičnin» Dobro pralno sredstvo res dobro — s katerim boste zadovoljni je „PERION« ritowouskl izdelek. ■MUWIIWIIIUM!^ ANEKDOTA Ko je pokojni Angleški kralj Jurij V. prvič obiskal Francijo, je nazdravil tedanji prezident republike Poincaré njegovi soprogi z vzklikom: >Nai žjvi še dolgo kraljica Viktorija!« Vsem gostom so se pri teb besedah naje-žfli lasje na giLavi, kajti kraljica Viktorija I» fctfA takrat fe Arajg* let v grafa* Kulturni pregled Iz češke književnosti : Josef Hora, »Domovina« Sredi usodnih negotovosti in mračnih blodenj sedanjega vznemirljivega časa ostaja neka gotovost: domovina. Značilno je, v koliki meri se češki pesniki vračajo k temu pojmu, ki dobiva zopet antično lepoto. Prihajajo k njemu z daljnih poti, s svetovljanskih ovinkov, od revolucionarnih žarišč, od vsepovsod, da se znova poklonijo domači zemlji ter dožive njene bolesti in njene nove nadeje. Eden izmed vodilnih poetov sodobne češkoslovaške, slovenski kulturni javnosti dobro znani Josef Hora je izpričal to vrnitev tudi z naslovom svoje najnovejše pesniške zbirke (»Domov«, 1938, Fr. Borovy, Praha, 72 str.). Spominu F. X. šalde posvečena knjižica je možata izpoved vere in ljubezni do domovine. Ce so poprej v Horovi poeziji taki zvoki, kakor jih slišimo iz te knjige, tvorili samo spremljevalne motive v vsečloveški simfoniji, so sedaj postali ena izmed intimnih variacij, iz katerih čutimo utrip pesnikovega zaskrbljenega srca. V prvem delu zbirke z naslovom »Pozdravi* se pesnik spominja K. H. Màcha, čigar zakrito obličje sveti skozi mrak sedanjosti. Nato obuja v ciklu pesmi renesančno osebnost Jaroslava Vrchlickega, pri katerem »nad grobom stotih knjig vendarle pleše kakor zrak lahka poezija«, posveča dve pesmi spominu F. X. šalde, učitelja generacije, ki »nas je storil drugačne, povzdigujoč nebo višje in višje in učeč nas meriti čas večnosti«. Ta del zbirke izzve-neva s tremi pesmimi v spomin nesmrtnega T. G. Masaryka. Dve pesmi »Dvakrat nad Prago« tvorita samostojen del in sta tematično čisto moderni: pesnik opeva svojo Prago s ptičje perspektive — z razgleda, ki mu ga nudi letalo. V tretjem delu »List za listom« so zbrane lirične pesmi, ki označujejo Horovo pesniško stvarjanje v najnovejšem času, na robu magistralnega dela, s katerim se je bavil zlasti lansko leto: novega prevoda Puškinovega epa »Evgenij Onjegin«. V teh lističih zrele poezije so razpoloženjski motivi prepleteni z zlatimi nitmi moške meditacije o času in njegovih temnih bolestih. Tu je tudi pesem »Spomin na Slovenijo, ki obuja vizijo januarske mesečne noči na Gorenjskem, ko je »deževala lunina luč in so v njenem zlatu potihoma drhtele zasnežene skale«. Dalje je v to pesem zajet spomin na Ljubljano, združen z žvenklja-njem stekla ob zdravicah in na Maribor, čigar krajina »Se sedaj pozimi diši po trgatvi.« Spomin končuje glas »Nazaj, nazaj v planinski raj. . . «, ki priplava iz daljave, se zaplete v pesem in zveni z njo, »zveni in zveni, da ne bi pozabili na pesem vaših rek tu nad Vltavo.« V tem delu so tudi nekateri najsodobnejši motivi, na pr. »Straža« (»Krdelo letal se v sinjini ziblje in straši. . .«), »Španija«, »V nevarnosti«. Novo zbirko Josefa Hore končuje pesem »Spev rodni zemlji«, ki je morda ena najlepših domovinskih pesmi v novejši češki poeziji. Iz nje se kakor iz Župančičeve »Dume« oglaša pesnikova ljubeča skrb za domovino in doživetje usodne vezi med človekom in zemljo: »In tako gremo — mrtvi. živi, nerojeni — neskončno pokolenje. — Iz viharnih oblakov nad svetom — stopaš z nami, otok sreče — naše neskončno življenje. — ki moramo na njem rasti in cveteti — stati na straži«. —o. I poWEkaeö o srednjeveškem sHkaretrti srednje Evaope. Čeprav ta obdelano gradivo poteka z majhnega provineialnega ozemlja in je umetnost teh pokrajin san» odsev umetnostnih struj v centrih, ki eo bfli javen slovenskega ozemlja, so vendar ti izsledki zanimivi tudi za inozemske raziskovalce, ker lahko po analogiji osvetle marsikatero vprašanje. Zborofk sa Hmetnostno ^odorino. Pravkar ie izèel v ilustr ranem zvezka na 88 straneh 14. letnik »Zbornika za umetnostno zgodovino«. Časopis prinaša na uvodnem mestu razpravo dr. Franceta M e s e e n e-la »Brata Subica in češka umetnost*. Pi9ec obravnava odnosaie Janeza !n Jurija Šubi-ca s èeèkimi slikarji Hynaisom. H. Schwai-gerjem, Schmoranoom, M. Pirnerjem, Fr. Zeniškom, M. Alešem, V. Brožikom in A. Chitussijem, kakor tudi s kiparjem J. My-slbekom. Zlati se bavi s sodelovanjem Janeza Šubca pri notranjih dekoracijah Narodnega gledališča v Pragi Razprava dr. Meeosnela ni samo lep donesek k biografiji bratov šubicev. o katerih pripravlja pisec obsežno monografijo, marveč osvetljuje lodi sloven^ko-Česko sodelovanje na področju lkovne umetnosti. — Br. R. Lož ar je prispeval razpravo »Slovenska umetnostna zgodovina«. V nji obravnava delo, ki ie bilo izvršeno v tej panogi na Slovenskem, in sicer od prvih zapiskov o umetnostnem življenju s konca 17. in začetka 18. stoletja do današnjih umetnostnih zgodovinarjev. V kroniki je objavljen članek o msgr. Viktorju Steski z bibliografijo njegovih umetnost-no-zgodovinskih spisov, dr. Fr. Mesesnel se spominja češkega umetnostnega zgodovinarja Fr. Zakavca, dr. R. Ložar poroča o razstavi bratov Šubicev in nekaterih drugih pojavih. Izmed ostalih prispevkov orne. njamo obsežen referat konservatorja Fr. Steleta o varstvu spomenikov hn F. K. Kosa pregled razstav v letih 1933—1936. Med književnimi poročili je med drugim objavljena daljša ocena Cankarjeve »Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi« iz peresa S. Mikuža. številko zaključujejo beležke s prispevki dr. Steleta, M. Maroita in A. Gabra. Ib francoske književnosti. Svicareko-fran-coski pisatelj C. T. Ramuz je izdal eeej z razmišljanji o sodobnih vprašanjih, zlasti v zvezi s položajem framcoskih Švicarjev: >Be©oin de Grandeur«. Adrien Dansette je vzbudil pozornost s knjigo >Les amours de NapoJéon III. Jacques in Raissa Maritain sta avtorja knjige »Situation de la Poésie«. V zbirkj »Amities Fransaiees« je izšla antologija »Poètes oomtemporaines«. — Clan Gomcourbove akademije Jean Ajalbert je izdal pri Michelu literamo-zgodovinsko pomenljiv memoarsiki spis »Mémoires en vrač au temps du Symbolisme«. S P Kakor smo že objavili, je naš ligaž za uvod v prvenstvene borbe v ligi povabil v Ljubljano enajstorico splitskega »Majstora s mora« in Grazer SK. Majstor s mora je torej prvi klub, proti kateremu bo nastopil v nedeljo 24. julija SK Ljubljana Ta klub je svoj čas — še preden je bil sploh ustanovljen — dvignil v Splitu mnogo prahu in komentarjev, ki Športni dan v Slovenjem Graden je obsegal tudi pester nogometni spored V nedeljo so imeli v Slovenjem Gradcu svoj drugi športni dan. Dopoldne so bile kolesarske dirke za prvenstvo dravske banovine, o katerih smo poročali še v nedeljo. Popoldne pa je bil nogometni tinnir za prehodni krasen pokal, darilo g. Vinka Cajnka, predsednika korotanske kolesarske župe. Ob pol 13. je krenil sprevod z mestno godbo na čelu na igrišče, v katerem so stopali zastopniki ljubljanskega kolesarskega podsaveza in funkcionarji Mislinje, nogometni klubi »Concordia«, »Korotan«, SK Gasilec iz Maribora in domači klub Mislinja. Pred tekmo je načelnik nogometne sekcije g. Ferber izrekel zahvalo g. banu kot pokrovitelju športnega dne, častnemu odboru, domačemu poslancu g. Rogini in mestnemu županu g. dr. Piceju, posebno prisrčno dobrodošlico je izrekel znanemu organizatorju kolesarskega športa podpolkovniku g. Jakliču. G. Cajnko je nato razdelil darila zmagovalcem kolesarske dirke. Rezultat nogometnega turnirja je bil naslednji: Mislinja : Gasilec 3 : 2, Concordia : Korotan 5 : 0, Mislinja : Concordia 2:1. Prehodni pokal si je popolnoma zasluženo po dovršeni in fair igri priboril domači klub SK Mislinja. Po pokalni tekmi je bila Se tekma med enajstoricama Gasilca : Korotanu, ki se je končala t zasluženo zmago Gasilca z 2 : 1. Zvečer je bil v vseh prostorih Sokolskega doma družabni večer, na katerem se je agilni predsednik SK Mislinja g. dr. Strnad zahvalil vsem, ki so pripomogli do tako lepo uspelega športnega dneva. Tudi po tej poti se klub še enkrat zahvaljuje darovalcem pokalov pokrovitelju g. banu, poslancu g. Rogini, mestnemu županu g. dr. Piceju, predsedniku SK Mislinje pri-mariju g. dr. Strnadu in g. Cajnku, ki so dokazali veliko razumevanje za športno dek> naše mladine in vsem ostalim sport- B T so odjeknili tudi pri nas in v vseh naših športnih središčih. Kar se je smatralo v Splitu za nemogče, to se je zgodilo, in kar ni nihče v Splitu, še manj pa drugod pri nas pričakoval, smo doživeli. Iz močnega splitskega Hajduka je nastal še »Majstor s mora«. To bo zanimiva enajstorica za Ljubljano, za igralce in za gledalce! nim delavcem, ki so kakorkoli pripomogli, da je športni dan v Slovenjem Gradcu uspel tako odlično! Ta uspeh naj bo obenem nova vzpodbuda za nadaljnje športno delo v lepem obmejnem mestecu Slovenjem Gradcu 1 Zmaga Viktorije na Reki Predsnočnjim je bilo trinajsto srečanje v italijansko-jugoslovenskem turnirju v plavanju, skokih in vaterpolu, in sicer med sušaško Viktorijo in Fiumano v reškem kopališču Eneo. Dvoboj se je končal z zmago jugoslovenske ekipe s 57 : 52 točkam. Prvoplasirani v posameznih disciplinah so bili naslednji: na 400 m prosto moški: Defilipis (Viktorija) 5:07, na 100 m hrbtno ženske: Smoilk (V) 1:24.6, na 200 m prsno moški: Grldnic (V) 2:59.8, na 100 m prosto ženske: Ste-pančič (Fiumana) 1:17.1, na 100 m prosto moéki: Vittori (F) 1:03, na 100 m prsno ženske: Derenzinl (F) 1:34 (nov italijanski rekord), na 100 m prsno moSki: Marmetta (V) 1:15.2, v štafeti 4 X 50 m prosto ženske: Fiumana 2:17.3 in v štafeti 4X200 m prosto moSki: Viktorija 9:36.2. Teku» v vaterpola je ostala neodločena 1:1. Po tej tekmi je stanje točk ▼ plavanja naslednje: 1. Triestina S51 točk (6 nastopov), S. Fiumana 827 (6), 8. Diri ja 263 (5), 4. Viktorija «42 (4) to 5. Jadran 284 (5). Povprečno so dosegli: Viktorija 6045, Triestina 58.5, Fiumana 54.5, Ilirija 52.6 ln Jadran 46.8 točke. V waterpotu vodi Se dalje Triestina z 8 točkami in razliko golov 26 : 20, nato pa jI sledijo Vktorija 7 (24 :6), mri j* e (25:19) Jadran 4 (21 :14) In Fiumana 14 :40). V nekaj vrstah V Zagrebu bodo lineli ▼ nedeljo prvo mednarodno žensko nogometno tekmo, t kateri bo nastopil noš prvi ženski nogo- metni klub »Zagreb« proti ženski nogometni enajstorici iz Brna. Tekmovanje za državno 1 ahkoatletsko prvenstvo posameznikov bo v dnevih od 18. do 21. avgusta v Ljubljani. Primfite* bo ena največjih pred IX. balkamado. Hašk je bil zaradi incidenta na tekmi za srednjeevropski pokal s Kladnom T Zagrebu kaznovan od odbora za te tekme z globo 1000 din. Kazen mu je preskrbel italijanski sodnik Ciamberlini zaradi tega, češ kar je po končani tekmi publika vdrla na igriäöe in se je mogel samo pod varstvom gostujočih igralcev zateči v kabino. Na nedeljski kvalifikacijski tekmi v Va-raždinu, kjer je bila zapečatena usoda zagrebške Concordije, so imeli prav posebno afero z madžarskim sodnikom Boronka-yem. Gospod je prišel v Varaždin v spremstvu svoje boljše polovice in ta se je že pred tekmo uveljavila na ta način, da je zahtevala honorar za svojega moža, preden je sploh zažel žvižgati, šlo je za precejšnje denarje, nazadnje pa je gospa Boron-kay, ker je takoj dobila denar, pristala na okroglo vsoto 5000 din. Zadeva s tem inozemskim sodnikom in njegovo energično gospo je prav edinstvena in so prireditelji poskrbeli, da bo o njej informiran tudi madžarski nogometni sa ve z. V bodoče pa bi bilo dobro, če bi se dogovorili, naj tuji sodniki, kadar pridejo k nam, pustijo skrbne gospodinje doma! SK Ljubljana. Danes tekma za trening ligaškega in rezervnega moštva. Pred treningom sestanek zaradi določitve ligaške skupine. Igralci naj bodo najkasneje ob 17.30 v garderobi. Postave na običajnem mestu. Tisoče zahval prejema »MORANA« Uspehi in neuspehi zagrebške drame Nori intendant dr. Slavko Ježič. — Du-toravko Dujšin in njegovo delo. — Domači dramatiki. — Bemetrova nagrada. — Nu-šičev »Pokojnik« — največji uspeh v sezoni. — Beograjska gostovanja. — Slovenski dramatiki v. Zagrebu. Zagrebška gledališka sezona se je zaključila šele v prvih vročih dneh julija; še v juniju so bile kar štiri premiere. Konec sezone je prinesel tudi napovedano spremem-ioo na intenaantskem mestu. Zagrebško gledališče se pač bori z istimi težavami, kakor vsa naša gledališča: z nezadostno subvencjo in birokratizacijo vsega dela v teatru. Znano je, da je rektor Umetnostne akademije dr. Branko šenoa proti svoji volji opravljal še težko dolžnost intendanta. Prosvetno ministrstvo je naposled ugodilo prošnji dr. šenoe in imenovalo za novega intendanta srednješolskega inšpektorja dr. Slavka Ježiča. Dr. Ježič je imenovan začasno z nalogo, da prouči gmotne razmere gledališča in možnosti njihove sanacije. Ime novega intendanta je dobro znano v hrvatski literaturi in tudi v gledališču. Po stroki je romanist in slayist. Izdal je knjigo lirike »Somnia vitae«, njegove novele so izhajale v številnih revijah, in tudi njegov roman »Zakon male Ra« je bil ugodno sprejet. Z gledališčem je vedno v ozkih stikih. Vsa leta po vojni se udejstvuje kot gledališki krik v mnogih dnevnikih in revijah, nazadnje v »Novostih«. Ko je še obstojala v Zagrebu gledališka šola je bil tam tudi dr. Ježič predavatelj. Drama je vpri-zorila letos njegov verzificirani prevod :-Tartuffa«. Posebno je proučeval književno delo Fr. K. Frankopana, o katerem je spisal najprej disertacijo na Dunaju in pozneje je predelal to delo za Matico Hrvatsko in Matico Srpsko. Je strokovnjak zlasti na področju francoske književnosti. Izdal je veliko delo v francoski književnosti od najstarejših časov do konca klasične dobe in izbiro iz francoske poezije od 13. stoletja do smrti Ludovika XIV. Njegovo prevodno delo iz francoske literature, zlasti iz beletristike in zgodovine, je zelo veliko. Znan je tudi kot literarni kritik in zgodovinar. Bil je urednik biblioteke »Noviji hrvatski pisci«, v kateri je tudi sam izdal dve knjigi: Ilirska antologija in Prvi hrv. pripovedniki po preporodu. Zagrebška kulturna javnost je prepričana, da je prišel pravi mož na pravo mesto in da bo znal voditi gledališče bolj smotrno kakor dosedanje uprave. Ob zaključku sezone je bil zlasti ravnatelj drame Dubravko Dujšin tarča hudih napadov. Vseh neuspehov je baje kriv samo ; on. Posebno mu očitajo njegovo »krivuljo«, oziroma eksperimentiranje v repertoarski politiki. Ravnatelj Dujšin se je branil kakor je znal: proračun je zmanjšan kar za pol milijona, ansambl je majhen (okrog 30 ljudi) ; so samo trije režiserji, kljub temu je bilo 23 premier, od skupno 38 vpri-zorjenih del jih je bilo 15 domačih, poleg tega se opaža padec domače in evropske dramatske produkcije itd. Seveda mu vsi priznajo velike umetniške sposobnosti kot igralcu. Dejstvo je. da je uprava drame mnogo več obljubila, kakor je izvršila, kar se pogostoma dogaja tudi v drugih gledališčih. A tudi za vodstvo drame je treba velikih izkušenj, ki si jih dosedanji epizo-disti niso mogli pridobiti. Pustite Dujšina, da se pokaže v več sezonah in gotovo je, da bo ko teatrski rutiner dosegel večje uspehe. Drama težko shaja tudi brez dramaturga, ker je lektor preveč zaposlen s popravljanjem jezika v neknjiževnem okolju. In tako ravnatelj drame upravlja, čita nove drame, igra in režira. kar je gotovo preveč. Domači repertoar je bil v kvalitativnem in kvantitativnem oziru dokaj skromen. Stara dubrovniška in kajkavska dela so sploh izostala; pravijo, da ni nikogar, ki bi jih moderniziral za sodobno sceno. Od starejših del je najbolj uspela klasicistična tragedija Fr. Markoviča »Karlo Drački«, medtem ko je šenoina »Ljubica« manjšega pomena. Vse ostale sodobne hrv. drame so imele bolj problematični uspeh. Največji neuspeh je seveda doživel Lovrič. Lanskoletni imejitelj Demetrove nagrade Geno Se-nečič menda ni s tragikomedijo »Radnički dol« uspel tako prepričevalno, kakor lani v »Slučaju z ulice«. Avtor je tehnični rutiner, zna pisati posrečene vloge in tudi publiko zadeti v žilico, vendar je bil uspeh samo vnanji. Več uspeha je imel Ka Me-sarič s svojo intelektualizirano igro »Estero«, v kateri je simbolično spravil v zvezo znano biblijsko legendo s sodobnimi socialnimi problemi, z odnošajem med delodajal- cem in delojemalcem, ne da bi se opredelil j za kakšen določen socialno-politični sistem, j Medtem ko je v prvem delu igre dobro uspel, prikazujoč zmago dobrega nad slabim, ni uspel v drugem delu, ko je hotel podati moderni kontrapunkt, pri čemer je zapadel v improvizacijo brez rešitve. Me-sarič stoji še vedno pod očitnim vplivom ekspresionizma. Po teh neuspehih ali problematičnih uspehih je bilo razsodišče za Demetrovo nagrado postavljeno pred težko nalogo, ki jo je rešilo nepričakovano: Nagrado je dobil mladi študent agronomije Nikola Bonifačič za svojo dramo iz primorske vasi »V vrtincu«, o kateri smo že poročali. Vsekako veliki uspeh za mladega dramatika, a hkrati neuspeh za hrv. dramsko produkcijo, da je bila največja hrvatska gledališka nagrada dodeljena začetniku, čeprav nedvomno talentiranemu. »Vrtinec« je torej službeno pro glašen za najboljše domače dramsko delo v pretekli sezoni. Od slovenskih dram so igrali okrog desetkrat »Za narodov blagor« v izvrstni Nučičevi režiji. Delo je doseglo popoln uspeh. Naposled ni veliko slovenskih avtorjev za izvoz, menda, pravijo, samo Cankar in Kreft, a slednji je še povrhu na indeksu, dasi bi Zagreb gotovo navdušeno sprejel »Veliko puntarijo«. Potem ne preostaja gledališčem na jugu drugega, kakor da uprizorijo od slovenskih del kakšnega Cankarja. Spričo pomanjkanja režiserjev bo Ferdo Delak lahko mnogo koristil. Kakor smo že poročali, je največji uspeh sploh dosegel »Pokojnik«, ki so ga igrali kar 41krat in ki je prinesel blagajni čez četrt milijona. Poleg te poslednje Nušičeve komedije so igrali tudi njegovo komedijo »Sumljiva oseba« v nekoliko posebni režiji Mesariča. Sicer pa je publika simpatično sprejela to politično satiro o koruptivni in nesposobni srbijanski birokraciji. Nekateri prvaki beograjske drame so gostovali skupno z domačimi diletanti društva sv. Save v drami »Voda s planine«, delu Plaoviča in Dokoviča, ki slikata borbo za napredek med mlado in staro generacijo v šumadinski vasi, in ki je poleg Nušiče-vega repertoarja dosegla v prestolnici najlepši uspeh. V Beogradu poskušajo sploh več z mladimi dramatiki, ki pa skoraj po vrsti propadajo, razen Petra Petroviča, ki si je že znal ustvariti ime. V teku sezone so številni prvaki beograjske drame gostovali v Zagrebu, nesorazmerno več kakor obratno. Zagrebški ansambl je že študiral Krležino dramo »U logora«, ki je povsod dosegla uspeh in ki bi gotovo rešila domači repertoar. A zaradi višje sile je bil ta študij prekinjen. Pri kritiziranju dela gledaliških uprav se pogostoma pozablja velika vloga sile, ki odstavlja z repertoarja najboljše stvari. Tako pravijo, da se Krleža, čapek in Kreft ne bodo do nadaljnjega pojavili na naših odrih. O. A. (Zagreb) Zapiski Poljska razprava o slovenski umetnostni zgodovini. V »Biuletvnu historji sztukj i kulturv«, (leto VI., Warszawa 1938) }e izšel drugi del razprave našega uglednega rojaka. profesorja Jagieiouske univerze v Kra-kovu dr. Vojislava Moleta »K histori sztuki w Jugoslawin. V prvem, lani jzišlem delu ie pisec obdelal umetnostno zgodovino med Srbi. v tem delu pa obravnava sloven-sko. V uvodu prikazuje zemljepisno lego omenjajoč vekovite prilive alpskih in jadranskih vplivov. Nato pravi, da je intenzivnejše. sistematično raziskavanje zgodovine naše srednjeveške in novejše umetnosti pokazalo znatne rezultate šele tedaj, ko se ie umetnostna zgodovina osvobodila supre-macije klasične arheologije in cisto zgodovinskih raziskavaaij ter razvila svoje laslne metode in obenem prevzela spomeniško var. stvo. Omenjajoč »Izvestja društva za krščansko ume+nost« in Stegenškovo delo na Štajerskem, prehaja pisec k povojnim razmeram. ko je dobila Ljubljana spomeniški urad za Slovenijo, ko se je ustanovilo Umetnostno zgodovinsko društvo s svoj'm časopisom im ko .je pričela uspešno delovati Narodna galerija. Nato označuje pisec delo Izidorja Cankarja, zatem pa posveča ves ostali del svojega preglednega spjsa dolgoletnemu koneervatorju univ. prof. dr. Francetu Steletu, ki ga imenuje »stvaritelja slovenske umetnostne zgodovine«. V zgoščenem pregledu podaja dr. Molè jssledke njegovih proučevanj razvoja likovne umetnosti na Slovenskem, kakor jih je strnil v »Oris zgodovine umetinosti prj Slovencih«, se zaustavlja pri nekaterih, tudi za inozemsko vedo zanimivih rezultatih, karakterizira »Monumenta artis slovenieae< in nato sklepa svojo razpravo z ugotovitvijo, da ie prvi dei Steletovih »Monument« ena najboljših Ga/oviti d-paccini iz čikaga, je / /vojiri /enzacuonalnh1 pre. paratom.povrnul ženj aktiv. no/t in iìlaoo/x Za 2 en e odaolet naprej MORANA HORMON AKTIV KREMA» din.60-,vrne ženi aic. tivno/t in nt a do/t. "Jt?iiLT.