leto um PoStnlna plačana ▼ gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 3. julija 1938 olev. 15(1 i Naročnina rnuBeCnol 25 Din, za inozem» Btvo 40 Din — nen deljska izdaja ce* kiletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din [Uredništvo je W\ Konitarjevi ui..e nekaj tako veličastnega pripraviti in dovršiti, nam kar od sebe polaga v pero upa-polne misli. Kar je rekel Masaryk češkim katoličanom, velja v polni meri tudi za nas: To bomo imeli, kar si bomo znali priboriti. Bodočnost je v naših lastnih rokah. Vzemimo to resnico kot nespremenljivo dejstvo, iskreno dn z vsemi njenimi posledicami ter nalogami, ki jih narekuje, brez skrile misli ali bojazni, kaj utegne jutri, ali čez pet ali deset let poreči kak drugačen političen režim. Kar režimi dajo, to režimi tudi lahko odnesejo. Tcda spremeniti in vzeti morejo le to, kar je zunanjega na stvari in človeku. Ker pa je človek notranje svoboden, ne more izruvati noben (političen tok trdnih in globokih korenin, ki jih v srcu in duši naroda požene božja resnica, s trudom in žrtvami negovana, zalita z znojem, odpovedjo in morda celo s srčno krvjo. Tako zasajeni in učvrščeni ideali v srcu naroda, posvečeni z osebnim zgledom in ljubeznijo preživljajo rodove. Nehati moramo s tem, da bi nam volja našega nasprotnika bila barometer, po katerem bi se ravnali, in njegovo delo kažipot za naše ravnanje. Naša bodočnost ne more in ne sme biti od njih odvisna, ampak od nas samih. Duh je kakor veter, ki veje, kjer hoče, in je kakor kvas, ki daje nevidno rast. Kadar pa je v narodu, in posebno v mladini, polnost resničnega življenja, se more izrazili, če so prilike dane, v prekrasnem zunanjem veličastju, kakor smo to videli na mladinski praznik, more pa živeti tudi prikrito v katakombah, toda zatreti in uničiti ga ni mogoče. Vsi smo mogli videti, da je vsajeno krepko drevo. Njegova bodoča rast pa ne sme biti odvisna toliko od zunanjih okoliščin, od zem-ilje ali vrtnarja kakor od tega, če je zdravo v sebi in močno dovolj, da požene globoke korenine. V svoji rasti naj bo pripravljeno na najhujše viharje, toda ti so mu potrebni nič manj, kakor zrak in sončna luč. Ali naj se boji viharjev, ali naj mar trepeče ob grozečem navalu komunizma in organiziranih sil, ki jih je proti njemu poslala in jih bo še pošiljala brezbožna masonerija? Ali ne stoji zapisano v sv. pismu: >Ko bo drevo rodilo sad, ga bo moj Oče obrezal, da bo še 'bolje rodilo.« To je skrivnostna postava življenja, da je tem silnejše dn tem odpornejše, čim več se mora boriti za obstanek. Neobre-Eana trta podivja, obrezana pa rodi žlahten sad. KaT je zraslo z lahkoto in nekako samo po sebi, to rado tudi samo po sebi izgine. Le kar je pognalo iz srčne krvi dn bilo negovano od žuljavih rok, to ima trajno vrednost. Vse je torej odvisno od zdravega srika tega drevesa, ki je na široko in visoko razmahnilo svoje vejevje. Gre za duha, za notranjo vsebino. In ta mu je nakazana z dvema besedama: Bog in domovina. Ako se bo v tem krogotoku pretakala in presnavljala njegova življenjska sila, bo ostalo brez ozira na zunanje fasade, ki se morejo menjati, v jedru zdravo in večno mlado, kakor je večno mlada mladost, iz katere se obnavlja rast naroda. Slovensko katoliško mladino čaka veliko ■delo. Dajprvo bo stoprav zdaj, ko je s tako silnim korakom stopila v življenje, morala občutiti, kar je veliki Jeglič postavil v svojo oporoko: Hudobija nasprotnikov je narasla kakor gora in se razliva kakor povodenj. Mladina, ki je na svoje zastave pogumno zasadila križ, tudi ne bo pozabila, da je to znamenje, kateremu se bo do konca dni nasprotovalo. Katoliška mladina bo morala občutiti ves bes nasprotnikov. Vse, kar ni krščanskega med nami, vse, kar prisega na rdečo internacionalo ali pa na novopoganski nacionalizem, si je že ob njihovem zadnjem nastopu složno podalo reke in si jih bodo vedno podali, kadar ho veljala borba slovenski katoliški mladini. Prav na vseh področjih bedo morali ti naši mladci ostati močna in čuječa straža, cla bodo sledili sovražniku, ki bo zasledoval njih pota in iskal prilike, da jim škoduje. Katoliška mladina pa mora postati pre-roditvend kvas tudi za laslne katoliške vrste. Ni jih preveč, ki bi tako verovali v idejo, kateri sicer služijo, da bi v dno duše bili prepričani, da bo zmagala zaradi sebe, zato, ker je resnica. Vse polno je materializina, ki razkraja nravi in zastira pogled na neskončno lepoto duhovnih vrednot. Siromak išče odrešenja v obljubah zemeljskega parry diža, bogatini pa pozabljajo na star slovenski pregovor, da je bolje malo po pravici kakor veliko po krivici. Mladina bo morala izvoje-vati socialno pravdo in prinesti obnovo iz zemlje in božjega Duha. Vsepovsod na svetu so v toku gibanja, ki hočejo u tesni ti človeka v njegovem dostojanstvu in ga prisilili, da bo svoje najsvetejše pravice, ki so mu dane od Boga in ki so njegovi narava urojene, prejemal i/, rok družbe ali države kot miloščino nli kot nadomestek za človeško dostojanstvo Ozdravljenje mere prinesti samo nr>v red, ki l>o notranje svoboden in ki se bo zaveda), da ni mogoče na tako veliki laži zgraditi boljše fcloveške družbe. mmm Pomemben sporazum med Francijo in Turčijo Dardanelsha ožina za sovjetske ladje odprta o Alehsandrefi in Dardanelah Pariz, 2. julija. TG. Z današnjim dnom stopi v veljavo sporazum, ki je bil podpisan od francoske vlade in od zastopnika Turčije glede bodočnosti sandžaka (dežele) Aleksandrete. Pogajanja so trajala več kakor eno leto, odkar sta se obe državi dne '29. maja 1937 zedinili, da bosta svoj spor rešili z medsebojnim sporazumom. Z današnjim dnem so vkorakale turške čete v sandžak Aleksandreto, in sicer 2500 mož po številu. Istočasno so vkorakale v sandžak tudi francoske čete v isti številčni moči. Turška vojska bo zasedla tisti del dežele, kjer prebivajo Turki, francoska vojska, pa bo zasedla ostali del. Obe vojaštvi imata svoja lastna ločena poveljstva. Med njima posredujejo posebni ordonančni častniki. Pogodba, ki sta jo podpisali, še ni popolna, ampak predvideva še nadaljnja pogajanja za še bolj tesno sodelovanje. Za enlcrat je v francosko-turškem prijateljskem paktu zajamčeno z obojestranskim poroštvom, da ostane sedanji politični položaj v vzhodnem delu Sredozemskega morja nespremenjen. Obe državi ga bosta skupno branili,_ če bi nastala potreba ali če bi ga kdo hotel motiti. V pripisu k francosko-turškemu prijateljskemu paktu je — tako trdijo poučeni viri — zagotovljeno sovjetskemu bojnemu brodovju, da bo smelo svobodno vozili skozi Bospor in Dardanele, če bi Sovjetska Rusija, bila dolžna, da pride na pomoč svoji francoski zaveznici. Ista pravica da je zago- tovljena tvdi francoskemu vojnemu brodorju, ki sme v podobnem primeru svobodno voziti skozi carigrajske ožine v Črno morje. Moč Francije je s to pogodbo zelo narasla in če se vzame v obzir, da Anglija in Francija sodelujeta kakor povsod drugod tudi na področju Turčije in da torej Anglija sama odobrava to politiko ter jo od svoje strani podpira, je bil s prijateljskim paktom med Turčijo in Francijo — ki prihaja za sporazumom med Anglijo in Turčijo — dosežen politični sporazum evropskega pomena. Ves vzhodni del Sredozemskega morja stoji sedaj v senci te lahko bi rekli trojne pogodbe, ki jamči za nadaljnje trajanje sedanjega političnega položaja in sedanjih političnih meja v tem delu Evrope in Azije. Nadalnja po ga ran; a Nadaljnja pogajanja med obema državama, ki se bodo navezala na doseženi prijateljski pakt, se bodo tikala uprave v sandžaku Aleksandreti, sodelovanja obeh oboroženih sil na skupni sirsko-turški meji ter sklenitve trojnega sporazuma, ki bi ga podpisale Francija, Turčija in Sirija (kajti Sirija bo postala popolnoma neodvisna država), in ki bi za dolgo dobo zagotovil mir na teh ozemljih, kar bi imelo velik vpliv tudi na razpodelitev političnih vplivov velesil v Evropi. Francoski zunanji minister Bonnet je izjavil, da namerava obiskati turško prestolnico v mesecu septembru, da sam osebno podpiše nadaljnje sporazume in morda že celo trojni zavezniški pakt, ki bo do takrat prav gotovo že spisan in pripravljen na slovesni podpis. * Pari«, 2. julija, b. Po sklenitvi pogodbe med Francijo, Turčijo in Sirijo živahno komentirajo francoski listi tudi pogodilo s Turčijo, Rusijo, Jugoslavijo, Romunijo in Grčijo. Prijateljstvo Turčije jo Francijo posebno velike vrednosti sedaj, ko je Nemčija zasedla Avstrijo. Prijateljska pogodita je zaradi tega velikega pomena, ker vsebuje obveznost za Turčijo in Francijo, da se ohrani dosedanje stanje v vzhodnem Sredozemskem morju in sta obe državi obvezani postaviti so nasproti kaki tretji sili, ki bi rada dobila v tem delu svoj vpliv. Ta pogodba obsega tudi nekaj točk, ki bodo znatno oslabile namere neke tretjo države. Romunski kralj v avgustu obišče London Bukarešt, 2. julija, b. Sedaj je določeno, da bo kralj Karel sredi meseca avgusta uradno obiskal London. O tem vprašanju se je razgovarjal bivši minister Talarescu ob času svojega obiska v Londonu. Na mrtvi točk i Nesporazum med praško vlado in sad. Nemci Sudetsho-nemška stranka odbila avtonomijo Praga, 2. julija. TG. Pogajanja med češkoslovaško vlado in sudet Nemci so pršila na mrtvo točko. V kolikor se tiče jezikovnega vprašanja samega, so dane vse osnove za sporazum, toda nesporazum traja dalje v vprašanju razširjenja samouprav posameznih upravnih področij. Češkoslovaška vlada je ponudila obsežna razširjenja samoupravnih pravic občin, okrajev in pokrajin, sudetsko-nemška stranka je ponudbo odbila in vztraja pri zahtevi po ustanovitvi lastne samouprave za celokupno sudetsko-nemško ozemlje. Nemci so ponudbo praške vlade odbili v uradnem glasilu svoje stranke »Rundschau«. Podpisal je ta članek dr. K u n d t, ki je vodil pogajanja z ministrskim predsednikom dr. Hodžo. V članku odklanja dr. Kundt, da bi še nadalje ostala dosedanja npravna razdelitev v državi in zahteva, da naj se ozemlje, koder prebivajo Nemci, izloči in da se mu da čisto ločena avtonomija, ki bo izključno v nemških rokah. Nemci vztrajajo pri zahtevi, da se država razdeli v posamezne avtonomne pokrajine, za vsako narodnost posebej, in da bo ta nova razdelitev države dobila svoj odraz v posameznih narodnostnih kurijah v praškem parlamentu in senatu. Nasprotno pa je predsednik agrarne stranke poslanec B e r a n dal izvršnemu odboru stranko sledeča pojasnila o pogajanjih med vlado in Nemci: »Prošlost leži za nami. Pred nami pa se odpira huda bodočnost, ki nam nalaga dolžnost, da modro proučimo vsak korak svoje nadaljnje politike. Naša država leži na križišču velikih evropskih interesov. Naša dolžnost je, da vsa huda vprašanja tako rešimo, da država in njena moč ne bosta Utrpeli škode. Treba bo toliko dati, koliko je neobhodno potrebno, da se ohrani mir in da svetu dokažemo, da je pravica na naši strani. Treba je tudi paziti, da se enotnost republike in državna neodvisnost ne rušita. Pripravljeni smo in bomo ostali pripravljeni. Sli smo skozi ogenj in smo to preizkušnjo prestali. Prepričan sem, da bomo tudi v bodočnosti vse preizkušnje s častjo prestali.« Praga, 2. julija, b. V pogajanjih za narodnostni statut, ki trajajo že nad mesec dni, je zabeležen že majhen napredek, ki je brez dvoma velikega pomena za razvoj pogajanj in za končno rešitev čškoslovaškega problema. Ministrski predsednik dr. Ilodža je izročil predstavnikom kii-detsko-nemške stranke posamezne izvlečke iz statuta, ki je s tem dobil konkretno obliko. Glavni dol statuta pa bo bržkone izročen v teku prihodnjega tedna. Seveda pa pogajanja še ne bodo tako kmalu končana, ker zastopniki sudetsko-nemške stranke nikakor nočejo odstopiti od zahteve po lastni pokrajinski samoupravi, na katero seveda češkoslovaška vlada ne more pristatL Kita'ci zadržujejo prodiranje Japoncev na Hankov Podrli so zadnja dva nasipa na Jankcehiangu Sanghaj, 2. julija, b. Kitajci so sklenili z naj-radikalnejšimi sredstvi preprečiti nadaljnje prodiranje Japoncev proti Hankovu, ki je zanje trenutno najvažnejše vojno in politično središče. Japonci so se s svojim sunkom na reki Jangce približali Hankovu že na 150 km. Tu so Kitajci zgradili dva velika jezova, ki pa so jih Japonci po krvavih borbah, ki so zahtevale mnogo žrtev, odstranili in zasedli tudi mesto Matunga. Usoda Hankova bi bila tako zapečatena, toda Slovenska dekleta pozdravljajo kneza namestnika s kneginjo Olgo oo prihodu v Ljubljani na mladinski tabor. Verujemo, da bo slovenska katoliška mladina kos vsem tem in še mnogim drugim nalogam. Verujemo zato, ker je naša mladina zdrava, ker je pokazala, da pozna zvestobo načelom in ker veruje ter ima zalo vso moč. V svoji veri boste gore prestavljali! Nekaj novega, svežega je v njej kakor pomlad v naravi, ko se prične novo življenje. Np pozabimo, da je krščanstvo, iz kalerega ra le slovenska katoliška mladina, že samo v sebi I nekaj revolucionarnega. Kadar je ta notranja revolucija v teku, ni treba katoličanom nič več spraševati, kaj poreko njih nasprotniki. To jim m<-re biti malo mar, kajti oni rastejo iz duha, ki je preživel tisočletja. Kadar so mlade sadike polne roka, kadar je mladina gnana od notranje duhovne revolucije, so ni treba bali za narod in njegovo bodočnost. To mlado cvetje bo rodilo blagoslovljen sad. 1 Drin 1 Kitajci so se t svojem obupn poslnžili sredstva, ki je bilo uspešno. Dvignili so v zrak poslednja dva nasipa, zliog česar so se ogromne množino vode iz reko Jangce razlile v dolini med reko in velikimi jezeri, r čimer bodo prišlo japonske divizije v kratkem pod vodo, če se ne bodo naglo umaknile. Voda jo že ločila japonske in kitajsko čete, ki se sedaj ne morejo medsebojno boriti. Poleg tega je bil za Japonce hud udarec, ker se večina vode iz reke Jangce izliva sedaj proli jezerom, medtem ko se reka sama zmanjšuje. Zgodi se lahko, da bodo japonske trgovske in vojne ladjo obtičale v koritu reke ter poslale dober cilj za kitajska letala, ki postajajo iz dneva v dan bolj aktivna na tej nevarni fronti. Japonci ho se znašli v neprijetnem položaju in je porušitev nasipov zopet zmedla japonske načrte za naskok na llankav. Tokio, 2. julija. AA. (Ilavas.) Poročajo, da so bili danes zgodaj zjutraj porušeni nasipi na se-verni obali Jangcea, 20 km od utrjene zapreke, katero so Kitajci zgradili pri Matungu in ki je dosedaj zaustavljala napredovanje japonskih vojnih ladij. Japonski letalci poročajo, da ogromne maso vode preplavljajo okolico jezer Pehu in Puanhu, s čimer hočejo Kitajci vse to ozemlje, ki predstavlja strateško zelo važno pokrajino med Rumeno reko in Visijem pretvoriti v veliko umetno jezero. Prav tako so nadejajo, da bo upadanje vodo v Jangceu preprečilo napredovanje japonskih ladij od Matunga naprej. Litvinova žena ustreljena Varšava, 2. julija, b. Tukaj so se ponoči razširilo vesti o smrti soproge sovjetskega komisarja za zunanje zadeve g. Litvinova. Ga. Litvinova jo bila ustreljena z revolverjem, vendar pa doslej še ni ugotovljeno, ali so jo ustrelili agenti GPU, ali gre za samomor. Znano je, da so agenti GPU gospo Litvinovo dolgo preganjali, ker so jo kol Angležinjo smatrali za zelo nevarno in je tudi žo večkrat rešila življenje svojemu možu. Sovjetski vojni krogi so zaradi nenadne smrti ge. Litvinova zelo vznemirjeni. V istih krogih trdijo, da lw> uvedena si roga preiskava, da se v vsej svetlobi pojasni njena smrt. Upor v Mehiki Mexico, 2. julija, AA. (Ilavas) . Vojno ministrstvo objavlja, da se je posrečilo odkriti skladišče orožja uporniškega generala Cedilla v kraju Serdo pri Pa-losu. To je majhen griček v gorskem masivu Juava med mehiškima državama Tamaulipaa in Koajuiila. Vlad/ia vojska je obkrožila ves griček in s tem presekala generalu in njegovim petim spremljevalcem pot do skladišča orožja in živil. Diitinjika vremenska napoved: Spremenijo in nekoliko hiLadnejie. A £tran 2 -SLOVENEC*, dne 3. Julija 1938. Sfer. TOD. Zahvala slovenske mladine Zvena fantovskih odsekov in Vodstvo dekliških krožkov v Ljubljani izrekata v imenu vsega svojega organiziranega članstva slovenske mladine najtoplejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je mednarodni mladinski tabor v Ljubljani tako lepo uspel. V prvi vrsti smo dolžni najvdanejšo zahvalo visokemu pokrovitelju tabora Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavla, ki je zastopal visokega pokrovitelja, in Nj. Vis. k n e g i n j i Olgi ki sta osebno počastila tabor. Iskreno se zahvaljujemo tudi visokemu častnemu predsedstvu tabora, v katerega so blagovolili vstopiti gg. ministrski predsednik dr. Milan Stojadinoviča notranji minister dr. A. Korošec, prometni minister dr. Mehmpd Spaho, minister dr. Miha Krek, minister za vojsko in mornarico general Ljubomir Marič, minister za telesno vzgojo dr. Milctič, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, škof ljubljanski dn. Gregorij Rožman, škof mariborski dr. Ivan J. Tomažič, župan tabornega mesta Ljubljane ter gostitelj dr. Juro Adlešič, češkoslovaški minister msgr. J. firamck, podpredsednik češkega Orla g. Leiner in predsednik francoske mladinske telovadne zveze in predsednik Mednarodne zveze katoliških telovadnih društev M. Hebrard. Veliko zahvalo smo dolžni pripravljalnemu odbora za naporno in požrtvovalno delo. Da se je mogla vsa ogromna množica udeležencev zbrati in raziti brez vsake ne-sgode, gre zahvala prometnemu ministru, ljubljanski fceleflniški upravi, njenemu urad-ništvu, ki je žrtvovalo svoj prosti čas, dalje vodstvu in uslužbencem ljubljanske in drugih postaj, kakor tudi vsemu vlakospremnemu osebju in uslužbencem na progah. Vzorni službi in požrtvovalnemu naporu policije, zdravstvene službe, rediteljem in skavtom se zahvaljujemo za njihov naporni in nesebični trud, da se je kljub navalu velikih ljudskih množic povsod vzdrževal najlepši red in da so se preprečile vse nezgode. V veliko pomoč so bili avtomobili, ki so jih razni dobrotljivi lastniki stavili brezplačno na razpolago. S hvaležno zadovoljnoetjo ugotavljamo, da »o se hišni posestniki odzvali našemu pozivu in da so na čast naši mladini in številnim dragim gostom iz tujine okrasili hiše z zastavami. Zahvaljujemo se vsem, M so prevzeli težko službo, da mladinski tabor okrase z zelenjem in cvetjem. Iskrena zahvala vsem darovalcem lepih nagrad, s katerimi smo mladini daH novih pobud za nadaljnje delo. Globoko zahvalo izrekamo vsem udeležencem tabora in posebej vBem sodelujočim bratom in sestram. Bog živil Minister dr. Sramek t Cehoslovaški minister dr. Sramek je po prihodu v Prago poslal banu g. dr. Marku Natlačen« naslednjo brzojavko: Zahvaljujoč so za prisrčni sprejem, ki lem ga bil deležen ob priliki mladinskega tabora v Ljubljani, Vas zagotavljam, da mi bodo dnevi bivanja v krasni Ljubljani ostali vedno ▼ spominu in da bom često i radostjo mislil nanje. Minister Sramek. Belgrajski nadškof na birmanskem potovanja Belgrad, 2, julija, m. Davi se je vrnil s kanonske vizltacije po Srbiji belgrajski nadškof prevzv. msgr. dr. Ujčič. Po Srbiji je potoval dalj časa in je podeljeval zakrament sv. birme v Užicah, Paračinu, Ravni reki, Kraljevu, Vrniački Banji, Čačku in Senskem rudniku. V vseh teh krajih je zaposlenih v različnih službah tudi več Slovencev. NE ZAMUDITE! Prodaja blaga po zelo nizkih cenah« Podružnica Stermecki, prej« Urchova trgovina Celje, Glavni trg št 17 Korali naprej h gosp. osamosvojitvi Jugoslavije Tovarna za elektrolizo bakra v Boru izpopolnjena z novimi najmodernejšimi nnpravami Horski rudnik, 2. Julija. Dane« Je bila v Bom relika svečanost, pri kateri so vodje obrata številnim uglednim osebnostim in gostom pokazali delo novih naprav za elektrolitično predelovanje bakra. Včeraj zvečer so iz Belgrada s posebnim brzim vlakom krenili številni uradni zastopniki. S tem vlakom je dopotoval v Bor tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, finančni minister Dušan Letica, trgovinski minister dr. Vrbanii, minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič, minister na razpoloženju Djura Jankovič, francoski poslanik Raymon Brugere, guverner Narodne banke dr. Fadosavljevič, predsednik kasacije Jankovič in številni drugi odličniki. a V Zaječaru je bil gostom prirejen zelo prter-Een sprejem. Predsednika vlade je najprej pozdravil generalni direktor borskih rudnikov Fay, za njim pa župan Nikola Stakovič, ki je izrekel zahvalo predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču za uspešno delo pri gospodarskem dvigu države in zlasti te pokrajine. Predsednik'dr. Milan Stojadi-novič je odgovoril županu Stajlcoviču, da smatra ea veliko počaščenje tako veličasten sprejem. Bor je od vojne sem zelo naglo napredoval. Pred vojno je bilo to malo rudniško naselje, ki ni štelo nikdar več prebivalcev kakor 2000. Danes pa ima to mesto že nad 11.000 prebivalcev, od katerih jih je 7000 rudarjev. Na svečanem banket« v čast gjostov }e prvi govoril predsednik bonske družbe Mirabeau. Zahvalil se je predsedniku vlade za obisk, ▼ katerem vidi dokaz tiste velike pozornosti, ki jo vlada posveča gospodarskemu dvigu države in zlasti v industrializaciji. Nove naprave v borskem rudniku ne bodo samo povečale proizvodnje bakra, temveč bodo tudi v največji meri služile narodni obrambi kraljevine Jugoslavije. S temi napravimi bo tovarna vsako leto pridelala za 12.000 ton bakra več. Minister Kujundžič o rudniških bogaslvih Jugoslavije Zatem je predsednik vlade dr. Stojadinovič z ministri in ostalimi gosti iz Belgrada odšel v [novo zgrajeno eloktrolitično rafinerijo bakra. Rafinerija je najmoderneje urejena. V njej se uporabljajo tehnične naprave, kakor jih do-sedaj ni bilo še v drugih rafinerijah. Naprava že deluje ter je pričakovati, da bodo že čez 15 dni dali v promet prvo količino elektrolitič-mega bakra. Nato je bil izvršen obred posvetitve zgradbe. Tu je povzel besedo minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundjič, ki je dejal: Gospod predsednik ministrskega »veta, gospodje ministri, dragi gostjel Nikakor ne bi jnogel dovolj poudarjati polnega pomena današnje svečanosti, da ne bi ponovil besed predsednika vlade dr. Stojadinoviča, ki jih je izgovoril v Zenici o priliki blagoslovitve temeljnega kamna zn nove naprave pred ne polnima dvema letoma. Predsednik vlade je takrat dobesedno dejal: »Brez pretiravanja lahko rečemo, da smo i. današnjim dnem začeli pisati nov list v gospodarski zgodovini našega naroda. Danes začenjamo novo gospodarsko politiko, ko hočemo sami pridelovati rudne zaklade naše države. Na podoben način, kakor smo to uredili z. železom y Zenici, bomo uredili jutri v Boru a po jutriš- njem z neko drugo rudo, Tako bomo postali popolni gospodarji tistega, kar nam je najpotrebnejše.« Smatram za potrebno, da z nekoliko številkami in dejstvi dopolnim, da bi ves jugoslovanski narod mogel doumeti pomen in vrednost teh besed g. predsednika vlade. Več kakor dve desetletji izvažamo iz naše države vsako leto okrog 400.000 ton naše najboljše rude, ki. se po svoji kakovosti Šteje med najboljše na svetu, uvažali pa smo 200.000 ton razinih vrst železa, jekla in proizvodov iz teh kovin. Za cel vagon naše rudo smo dobili komaj tisoč dinarjev, za en vagon uvoženega železa ali jekla pa smo morali plačati tujcu tudi do 700 tisoč dinarjev. Mi že več let opažamo, kako odhaja iz Južne Srbije vsako leto do 80.000 ton svinčene in do 90.000 ton cinkove koncentrirane rude, da iz nje črpa zaslužek in bogastvo ves drugi svet. samo Jugoslavija ne. Danes izvažamo vsako leto nad 300.000 ton aluminijeve rude, boksita in ta izvoz se od leta do leta povečava. Za en vagon te rude, ki spada med najboljše na svetu, dobivamo okrog 130.000 din, uvažamo pa drag aluminij ter za en vagon plačujemo okoli 300,000 dinarjev, Posledice tega so jasne. Jugoslavija spada I med one redke države, ki se lahko ponašajo s svetovnim bakrenim rudnikom. Iz njega dobiva Jugoslavija B vsako leto okoli 40.000 ton topljenega črnega bakra, v katerem je do 6000 kg srebra. Ista Jugoslavija je morala prej uvažati iz inozemstva vsak kilogram bakra, ki ga je potrebovala, ker ga doma ni imela iz enostavnega razloga, ker je temu črnemu bakru bil potreben samo še en proces pri proizvodnji, da bi bil baker uporabljiv. Ne bom več našteval primerov. Mislim da je že dovolj, če skušam vas in ves svet prepričati, kako nujen je bil proglas nove ekonomske politike dr. Stojadinoviča. Morda boste čez nekaj dni že obveščeni, da kr. vlada pripravlja pet novih uredb na podlagi končanih razgovorov s predstavniki angleškega kapitala. Po teh uredbah se bosta takoj začeli graditi dve veliki topilnici, in sicer topilnica svinca pri Kosovski Mitrovici ter topilnica cinka v Šabcu. Po preteku gotove dobe bomo mesto dosedanjega izvoza svinčene rude dobili izvoz svinca v tolikšnih količinah, da tudi za svetovno gospodarstvo predstavljajo mnogo. Iz topilnice cinka v Šabcu bomo izvažali v svet namesto dosedanje rude cink najboljše kakovosti. Dr. Siojadinovič o pravicah in dolžnostih tujega kapitala Danes Je v veliki dvorani kazine v Boru podjetje borskih rudnikov priredilo velik banket n« čast predsedniku vilade dr. Milanu Stojadinoviča, njegovemu spremstvu in najuglednejšim predstavnikom našega gospodarstva. Ob tej priliki je spregovoril pred 250 zbranimi gosti predsednik vlade, ki je v svojem govoru dejal: »Gospoda, prijatelji! Minister za gozdov® fn rudnike je malo prej v 6vojem govoru poudaril, da smo pred dvema letoma objavili našo novo gospodarsko politiko in proglasili načelo, da je treba naše rudno bogastvo predelovati doma z našimi delovnimi možmi. S tem smo v onem trenutku v prvi vrsti mislili na železo, baker in aluminij. Pretekli sta dve leti, in če danes pogledamo nazaj, moremo e ponosom ugotoviti, da je naš program v celoti izveden. Železna, bakrena in aluminijasta ruda so dobile ločene tovarne. Zgrajena je bila nova železarna ▼ Zenici, nora tovarna aluminija pri Sibeniku, danes pa smo odprli tovarno za elektrolizo bakra v Boni. Ne bomo več izvažali te te rude kot surovino, da bi jo po predelavi v inozemstvu potem spet kupovali nazaj od tujcev. Tisoči in tisoči naših poštenih delavcev bodo našli zaposlitev in celi kraji okoli teh velikih industrijskih središč bodo napredovali in bo v njih zavladalo blagostannje.n Toda, če »e z danoinfimf itosftni 9 Rom končava časovno razdobje in prva perioda dela, želim naplasiti, da mora takoj zatem priti zaietek novega delovnega programa. Ta program v prvi vrsti predvideva, da se glede svinca in cinka izvede isto, kar je bilo storjeno z bakrom. Novi topilnici v Kosovski Mitrovici in v šabcu morata služiti temu cilju. Pri železni industriji predvideva naš novi program prozvodnjo jekla, zaradi česar je bila ustanovljena akcijska družba z državnim kapitalom 600 milij. din. Pri Bakru želimo postaviti novo tovarno za izdelovanje telefonskih kablovt Prej je obstajal predlog, da bi te kable kupovali v zamejstvu. Mi smo to misel zavrnili. Zgradili bo- < mo svojo tovarno za kable, ki bo dobila vsa naročila, katera gredo v stotine milijonov in katerih iznos bo tako v največji meri ostal doma. (Nepopisno viharno in dolgotrajno odobravanje.) Vsak objektivni opazovalec gospodarskih razmer pri nas mora priznati brez dvoma velik uspeh, ki ga je Jugoslavija dosegla v zadnjih letih. Za razvoj naše bogate in mlade države potrebujemo kapittilal Iskali ga bomo v prvi vrsti na domačih tržiščih. Tako je prišlo posojilo 4 milijard din, ki je že zagotovljeno. Vendar bomo morali biti še dolgo časa navezani na tuj kapital. Ta kapital pa ne sme biti za nas izžemalee. Kapitalistični interes ne sme biti edini cilj. Cilj in smer nje- Nesreča kolodvorskega načelnika v Mariboru Maribor, 2. fnfija Na koroSkem kolodvora se Je včeraj popoldne ponesrečil novo imenovani načelnik tega kolodvora gospod Mere. Ko je bil na službenem obhodu postaje m je ogledoval neke kretnice, je preslišal železniški stroj, ki je privozil po progi. Stroj ga je udaril in vrgel na tla, pri čemer je g. Mere dobil nekatere poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. Preiskava proti razbojniški tolpi Maribor. 2. julija. Edvina Kodra »o zasfi&evnli na orožniškem poveljstvu tudi včeraj popoldne. Edvin Koder je priznal, da je njegov brat Jože izvršil znani vlom pri posestniku Greifu v Račah, kateremu je odnesel 26.000 dinarjev. Greif je pripravil ta denar za doto svoji hčeri, Koder pa je najbrže zvedel, da ima Greif to vsoto spravljeno doma, vlomil je in odnesel ves denar. Edvin Koder je izjavil, da mu ie nietfov bral dal od tcjjs deiiaife 2000 Al OrofaSNe ^ hicB i^iluvllo, na kak način Je dobavljal Edvin Koder svojemn brata in Pintariču municijo ter so v zveri 1 tem aretirali nekega Hofmana iz Tezna. Pričakovati je ie nadaljnih aretacij. Novi papežev nuncij bo sprejel belgraisho duhovščino Belgrad, 2. julija, m. Novi papeški nuncij na naletu dvora g. Ettore Felici, ki je pred dnevi dopotoval T Belgrad na svoje novo službeno mesto, bo jutri dopoldne sprejel belgrajski kler, katerega mu bo pred-satvil belgrajski nadškof msgr. dr. Ujčič. Po sprejemu duhovščine v nunciaturi bo na čast novemu papeške>nu nunciju slavnostno kosilo v nadškofijski palači. Prihodnji kongres Pen-klubov v Stockholmu Belgrad, 2. julija, m. Ob zaključku mednarodnega kongresa Pen-klul>ov v Pragi je bilo soglasno sklenjeno, da bo prihodnje leto mednarodni koneres Pon-klubov v Stockholmu. gore delavnosti mora biti država. Državni in narodni interesi morajo biti nad vsemi drugimi. (Dolgotrajno in navdušeno odobravanje.) Uprava borskih rudnikov je to pravilno razumela. Sodelovanje kapitala naše prijateljske Francije je 1 zadnjim dogovorom postavljeno na zdravo podlago. Tako jo delo tega podjetja ▼ službi državnih interesov. (Viharno odobravanje.) Na koncu svojega govora se je predsednik vlade dr. Slojadinovič zahvalil upravi borskih rudnikov za sodelovanje ter napil na zdravje predsednika francoske republike Lebruna. Godba je zaigrala francosko himno. Za dr. Stojadinovičem je govoril še francoski poslanik na našem dvoru Brugžre, za njim pa naš minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič in belgrajski župan Vlada Ilič. S tem j® bila današnja svečanost v borskem rudniku končana. Veličasten pogreb skladatelja dr. Antona Schwaba Celje, 2. JulTJa. Sonce Je tonilo za gorami, nad hribi in doH> nami pa so odmevali zvoki zvonov večerno »Ava Marijo«, ko je velika množica spremljala na zad* nji poti slovenskega skladatelja dr. Ant. Schwabau Takih pogrebov je malo. Tak pogreb zasluži 1« velik genij, kakor je bil naš dr. Anton Schwab. Ob pol 7. se je zbrala na mestnem pokopališča velika množica. Pred mrtvašnico je zapel zbor »Oljke« in CPD pod vodstvom skladatelja Cirila Preglja žalostinko »V hladni noči utonila«. Žalni obred je opravil ob asistenci mestnih kaplanov provinciala p. Linuša Praha in predstojnika dr. Klančnika g. prof. Kardinar. Na čelu sprevoda j® nosil član CPD društveni prapor, člani »Oljke« ia CPD pa so nosili vence. Za njimi so stopali v sprevodu predsedniki celjskih pevskih društev, mestni župan g. Alojzij Mihelčič, podžupan g. Stermecki* okrajni podnačelnik g. Hartman, predsednik upravnega sodišča g. dr. Likar, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, ravnatelj Mravljak, upravitelji vseh šol in zastopniki društev ter korpo-racij. Glasbena Matica je poslala na pogreb posebno častno deputacijo štirih članov iz Ljubljana. Dr. Schwabov krožek iz Savinjske doline pa j« poslal svojega zastopnika. Ob gTobu je spregovoril o velikem pokojniku g. župan Mihelčič in v lepih besedah orisal njegovo življenje, katerega pesmi so pristno slovenske in tako priljubljene, da 60 že ponarodela. V lastnem imenu in v imenu celjsko občine ter vsega prebivalstva je zaklical velikemu možu: »Čast in slava njegovemu spominu!« V imenu banske uprave, okrajnega načelstva in v imenu vsega uredništva, ki je pokojnika tako ljubilo ob njegovem službovanju na okrajnem načelstvu, se j« poslovil komisar g. Reja. Predsednik CPD gosp. prof. Fink je ob gomili izrekel pokojnemu pevo-vodji im častnemu članu društva zahvalo za vse, kar je skladatelj storil za CPD. Njegov uspeh je bil uspeh društva. Zato ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Zastopnik Glasbene Matice gosp. Grčar iz Ljubljane je z besedami zahvale govoril o tesni povezanosti Glasbene Matice s pokojnim skladateljem, ki je z veliko ljubeznijo sledil vsem prireditvam Glasbene Matice in z njo na turnejah po tujini žel sijajne uspehe. Vse pa je presunila večno lepa »Ave Maria«, najlepša kompozicija pokojnega skladatelja, ki jo je za.pel mešani zbor CPD. »Ave Maria« bo ostala med nami, pel jo bo slovenski narod, z njo pa bo ohranil večni spomin na pokojnika, dr. Antona Schwaba. Smrt zaslužnega moža V BraslorSah je Z julija ob pol 9 zvefar tnrt zaslužni odbornik tamošnje Ljudske hranilnice ia posojilnice in Kmetijske nabavljalne in prodajna zadruge, gospod Janeiič Martin, v 71. fletu svoja starosti, previden e sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 4. ju« lija, ob 10 v Braslovčah. Od nedelje Zunanji pregled' Zunanjepolitični teden Je šel mimo brez večjih dogodkov v naši neposredni bližini. Večje delovanje je vladalo na evropskem zapadu, v Mali Aziji in na Daljnem Vzhodu. Na zapadu Evrope}© Se redno v ospradju mučno vprašanje, kako napraviti konec državljanski vojni v Španiji. Med Francijo in Anglijo ter med Anglijo in Italijo so v teku zelo iskreno mišljena pogajanja za pomiritev v Španiji. Dosežen je bil celo sporazum o umiku italijanskih prostovoljcev in Francija je zaprla svojo mejo proti rdeči Španiji. Govorilo se je o popolnem sporazumu v najkrajšem času. Pa so kar naenkrat nasto-poli novi dogodki, ki so vse zmešali in voljo do miru zopet zmanjšali, a ustvarili nove napetosti. Ni se mogoče ubraniti vtisu, da so na delu neka-tre velesile, ki jim nikakor ne gre v račun, da bi «e državljanska vojna v Španiji nehala in da bi s tem bili dani pogoji za prisrčno prijateljstvo med Italijo in Anglijo ter med Italijo dn Francijo. Zato poskušajo vse, da bi to preprečili. Ljubše jim Je, da vojna traja dalje, samo, da bi velesile ostale med seboj sprte. Ena teh velesil nam je znana. Imenuje se sovjetska Rusija. Tudi druga je znana, toda njenega iinena nočemo zapisati, ker ga itak lahko vsak ea^. - une. V Mali A 1 i j i smo dofiveH razveseljivo razvorfanje hude napetosti med Francijo in Turčijo zaradi pokrajinice Aleksandrete v francoski Siriji, ki meji na Turčijo. Ta deželica je bila do sedaj pod francoskim nadzorstvom, kakor tudi vsa ostala Sirija. Toda Turčija jo je želela dobiti delno pod svoje nadzorstvo, ker ima obala le pokrajine tako rekoč edino dobro pristanišče, ki pride v poštev za ves južni del Turčije. Turčija je grozila, da bo to deželico vojaško zasedla. Njena armada je že stala ob meji. Francija pa je prijateljstvo s Turčijo više cenila kakor prepir zaradi te deželice in je pristala na to, da Turčiji pusti delno nadzorstvo nad pokrajino Ailek-sandreto, tako, da bo odslej pod skupnim franco-sko-turškim nadzorstvom, a je zato od Turčije dobila prijateljsko pogodbo in tudi vojaško zvezo. Francija je s svojo modro popustljivostjo dobila zelo močne politične postojanke v Prednji Aziji, in ji bo prijateljstvo Turčije v današnjem narod-nopolitičnem položaju zelo dragoceno, posebno še, ker je tudi Anglija s Turčijo sklenila tesne prijateljske zveze. Anglija in Francija danes obvladata ves bližnji vzhod. Na Daljnjem Vzhoda }e vofna med Kitajsko in Japonsko trenutno zaradi velikanskih poplav Rumene in Modre reke zastala. do nedelje Toda nastopila Je velika aapefost v JuSiibu ml Kita j a, kjer je Japonska nameravala zasesti zelo važen kitajski otok Hajnan, od koder bi njena 3e-tala in njene ladje lahko preprečevale vsak dovoz orožja na Kitajsko. Proti tej nameri sta Francija in Anglija složno in zelo ostro nastopili ter Japonski zagrozili, da bi vsak japonski poskus imel za posledioo, da bi angleške in francoske bojno ladje na otoku izkrcale vojaštvo. Japonska se je morala ukloniti in bo Južno Kitajsko odslej pun stila pri miru. Notranji pregled Največji dogodek preteklega tedna Je paS mednarodni mladinski tabor, ki se je vršil pred očmi vse Slovenije od 26. do 29. junija. Tabor ja bil pod pokroviteljstvom Nj Vel. kralja Petra II, udeležili so se ga pa Nj. Vis. knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo, predsednik vlade dr. Milaa Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, general Dodič iz Ljubljane, ministri dr. Krek, Cvrki^ Miletič, predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik skupščine Cirič in mnogo drugih visokih odličnikov. Na glavni dan je sodelovalo pri prireditvah nad 100.000 ljudi. Vse je potekalo v najlepšem redu. da so vsi opazovalci, zlasti inozemski polni hvale. Vsi listi po državi in katoliško časopisje narodov, katerih mladina je bila na tem taboru zastopana, prinašajo obsežna poročila, ki so enoglasna v sodbi, da je bil ta mladinski tabor ena izmed najlepših prireditev novega katoliškega gibanja. V petek dopoldne j« priglo v Slovenijo 87 Slovenk iz Amerike, da obiščejo staro domovino in se po dolgih letih spet razgledajo po njej. Nekatere so pripeljale s seboj tudi može, sinove in hčere, potovanje samo pa je organizirala Slovenska ženska zveza iz Clevelanda s predsednico Ma-ry Prislandovo, vodita ga pa g. Kolander in g. Zakrajšek. Na Jesenicah, v Kranju in v Ljubljani so dragim rojakinjam priredili lepe sprejeme, za kar so sje ameriške Slovenke po svojih zastopnicah lepo zahvalile. Ostale bodo »v starem kraju« po več tednov, nekatere tudi več mesecev. Želimo jim, da bi bilo njihovo bivanje v domovini prijetno in da bi odnesle od nje najlepše spomine. V torek smo po vsej državi praznovali Vidov dan, spomin na bitko na Kosovem polju. Na Avali pri Belgradu so ob tej priliki prenesli kosti neznanega srbskega vojaka v novo veličastno grobnico, ki jo je dal graditi že blagopokojnl kralj Aleksander. V Prokuplju pri Skopi ju so na ta dan položili temeljni kamen za novo gimnazijo; ministra Magaraševič in Stošovič sta pri tej priliki poudarjala pomen Vidovega dne in njegovih proslav* Ob sedemdesetletnici dr. Aleša Ušeničnika Danes pred sedemdesetimi leti se je rodil v Poljanski dolini največji slovenski filozof dr. Aleš Ušeničnik, sedaj upokojeni vseučiliški profesor ljubljanske univerze, bivši njen rektor, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, član več svetovnih znanstvenih akademij, med njimi Tomaževe akademije v Rimu, častni član Leonove družbe, dolgoletni urednik katoliških znanstvenih revij, ideolog slovenskega katoliškega gibanja in njega najvišja avtoriteta. Ko tako danes doživlja svojo sedemdesetletnico v prav tako neutrudljivem delu kakor vse življenje, se ob njem zbira vsa slovenska javnost, da mu čestita k temu jubileju, ki mu ga je namenil Rog, ter se pokloni njegovemu delu in njegovim izrednim ■uspehom, njegovemu duhu, ki je za toliko ljudi iskal resnico in jo tudi pokazal s svojo lepo in žlahtno besedo. Še posebej pa se tem slaviteljem pridružuje tudi naš list »Slovenec«, ki je ponosen, da je veliki slavljenec tako rad prijel za pero in Sodeloval pri njem ter se vedno odzval vsakršni prošnji, kadar koli smo potrebovali njegove tehtne in odločujoče misli. Sedemdeset let! Kako kratka življenjska doba fn fiako veliko se da v njej narediti! V njej se da preoblikovati obličje zemlje, zaobrniti smer duha in dati življenjskemu slogu nova podoba. In prav v zadnjih petdesetih letih smo Slovenci doživeli nov preporod, ki je spremenil naše dosedanje patriarhalno življenje, razbil našo idilo v vaškem zatišju ter nas privedel v evropski me-tež idej in v novo borbo na vseh poljih: v svetovnem nazoru, v socialnem pogledu, v književnem ustvarjanju. Zlasti v svetovnem nazoru eo ta leta začela z radikalizmom, ki je razdvojil sicer narod, pa ga tudi idejno razčistil in privedel v tekmo, ki je lahko tudi plemenita in plodna in ni niti malo nujno, da bi bila škodljiva. Noben narod ni homogen, povsod velja pravilo medsebojne tekme in kdor bo kulturnejši in naprednejšf in kdor bo vztrajnejši in doslednejši ter razumnejši, le-tega bo zmaga, ta bo oblikoval čas. Za slovenske katoličane je bila neizmerna sreča, da so v pravem času opazili naval liberalizma ter ga skušali preprečiti prej, kakor pa se je v vsej razgaljenosti pojavil. Tako so obvladali svoje policije v času, ki je bil v Evropi katolištvu najbolj nevaren, saj je tedaj vladal kot najmodernejši tok materializem; toda ne samo, da so ga zabranili in ovirali, temveč so v tem času celo samd zbrali 6voje sile v napad in zrastli v sodobnost in njeue potrebe bolj kakor pa tako imenovani progre-sisti, »naprednjaki«. Tako je ta čas rodil Missijo in Mahniča, Lampeta in Kreka in Jegliča — ljudi, ki so bili veliki v svoji veri v Boga in narod in stali do kolen v praktičnem boju in konkretni graditvi nove slovenske katoliške kulture: v politični organizaciji, narodnem boju in socialni iniciativi, pa prav tako tudi v verski poživitvi in gorečnosti ter širitvi prosvete. Ta čas je postavil osnove temu, kar smo videli v zadnjih slavnostnih dneh. V tem času pa je imel nastopiti tudi Aleš U š e n i 8 n i k, da vsemu temu praktičnemu delu svojih prednikov in tovarišev da trdno filozpf-tko osnovo, znanstveno sistemaliko, trdno hrbtenico, skratka: izgrajeno ideologijo. * V tem je pravi pomen Aleša Dšeničnfka za slovensko katoliško javnost, pomen tega univerzalnega duha, ki je na vseh poljih v neizmernem delu postavil svojega moža: kot literarni krilile, pedagog in apologet, kot sociolog in filozof, uveljavil se kot eden naših najmarljivejših znanstvenih pisateljev, pišoč v izredno lepem jeziku, v strokovnih izrazih, ki si jih je moral velikokrat ustvarjati sam. Ce danes gledamo na Ušeničnika predvsem kot filozofa, se je svoj čas uveljavljal morda še bolj kot sociolog, pred tem pa Se zlasti kot idejni kritik literarnih del, in še prej kot pesnik. Tu je tudi izhodišče njegovega dela: kot petošolec je že sodeloval pri alojzijevi-ških »Domačih vajah« kot pesnik v smislu Stritarjevega formalizma in deklamatorstva ter Levstikovega realizma, pa vendar šele s pridihom romantičnega tedaj modnega svetobolja. Kot dijak je pisal šolske naloge v heksametrih in drugih metrih, da, cele dramatične prizore je predlagal za domače naloge. Eno takih pesniških nalog, ki jih je pisal v osmi šoli ravno pred petdesetimi leti, priobčujemo danes kot spomin na njegovo izredno zgodaj razumsko dozorelo mladost. Pozneje je stopil v »Ljubljanski zvone, kjer je priobčil pesem na Levstikovo smrt in celo svojevrsino dramo »Sentimentalec«, ki je našla po mnogih letih odobravanje pri češkem monografistu slovenske dramatske tvorbe VVolmannu. V starejšem »Domu in svetu« pa je bil kot Slavin tudi eden najplodnejših pesnikov in tudi med boljšimi. Toda vedno bolj je s študijem prevladovala v njem misel, razum, kar se je poznalo tudi v pesmih, ki je vedno bolj hitela v razumsko dokazovanje idealnega. Tako je po zaniku Mahničevega »Rimskega katolika«, ko je prevzel kot mladi doktor bogoslovja uredništvo »Katoliškega obzornika«, prevzel tudi Mahničevo dediščino in njegovo metodo ter postal stražar nad ideološko vrednostjo našega slovstva. Postal je literarni kritik, ali bolje — idejni kritik literature ter je s filozofskega stališča preganjal sledove liberalizma in materializma v naši književnosti, še bolj pa modernizma in dekadence, ki je nastopila konec afnlotja. Bojeval je boj z naturalizmom 'n dekadenco, ob njem se je končno dobojevala tudi na katoliški strani načelna bitka o idejni in umetnostni kritiki. Toda tedaj se Ušeničnik že ni več toliko udej-stvoval kot kritik, kot apologet v zadevah umetnosti, temveč se je z vso svojo temeljitostjo vrgel na pred vojno najbolj pereče socialno vprašanje, ki ga je praktično reševal po svoji socialni intuiciji njegov tovariš dr. Krek. Dr. Krek ni bil teoretik, dasi je poznal dobro socialna vprašanja, saj je spisal veliko zgodovino socializma, temveč je ustvarjal po svojem srcu in potrebah ljudi, vedno praktično misleč in konkretno ustvarjajoč. Dr. Ušeničnik pa je bil v svojem bistvu razmi-šljujoča natura, strogo razlikujoča vsak najmanjši odklon od katoliške misli, zato se jo sociologiji posvetil ves s filozofsko-teoretične plati ter je napisal edinstveno knjigo »Sociologijo«, v kateri je prvi od Slovencev podal katoliško sociološki sistem, priznan tudi v tujini. V tej knjigi kakor tudi v neštetih člankih, tičočih se socialnih vprašanj, je razpravljal o kapitalizmu in socializmu, pa tudi o komunizmu in marksizmu, o katerih je tudi po prevratu in v zadnjem času izdal več knjižic, pečal se s problemom krščanskega socializma in izdal o njem nekaj priročnih katekizmov in razlag; pisal je članke o lastninski pravici, o obrestih in dolgovih, o zadrugah in državah, o demokraciji in kapitalizmu, o idealni skupnosti ljudi, kjer bi vladala človeška pravičnost in ljubezen. Iz čistih socialnih problemov, je prehajal v socialno-politifne, ki so s prejšnjimi v zvezi, med katerimi spisi je gotovo najznačilnejša njegova apologija Jugoslavije »Um die Ju-goslavia«, ki je izšla tik pred koncem vojne morije in s katero je pripravljal pot novi državi. Ušeničnik je tako eden prvih in največjih slovenskih sociologov, ki je zgradil svoj sistem, ki bi bil v drugem svetovnem jeziku pisan — gotovo deležen svetovnega priznanja. Toda še bolj kot sociolog pa se je USeničnik uveljavil kot apologet, posebno pa kot čisti filozof. Od vsega početka je zanimala Ušeničnika filozofija: iz nje je prešel po potrebi, ko je Mahnič prenehal s svojim bojem, na literarno polje, njo je prenesel v sociologijo. Kot bogoslovec je filozofijo posvečal apologetiki ter je večina njegove prve dobe bila vsa posvečena le polemiki, borbi in branitvi katoliškega nazora v vseh mogočih oblikah in na vseh poljih. Izučen v klasični šoli »večne filozofije« sv. Tomaža, je tomizem prenašal v sodobno življenje in ga dopolnjeval s sodobno problematiko ter z njim urejal zmedo svojega materialističnega časa. Bil je med prvimi, ki je pri nas uvajal sistematično filozofijo za Lampetoin in v njem je tekom let dobil slovenski novotomizem svoj višek in svoj najbolj izdelan sistem, ki je priznan tudi v tujini. Ob njem se je ustanovila »Leonova družba«, ki je prva slovenska ustanova, akademija, postavljena na filozofske osnove. Vedno bolj se je Ušeničnik posvečal filozofiji, motrenju življenjskih vprašanj, ki jih je skušal reševati z globino svoje misli in z tradicije sholastične filozofije, ki mu je bila večni neizčrpni vodnjak. Kot filozof, šolan ob sv. Tomažu, pa zavedajoč se, da je njegov nauk vreden vedno novega dopolnila in popravila, se je postavil proti vsakršnemu pozitivizmu, proti evoluflionizinu, pa tudi proti dekadenci, proti vsakemu prevelikemu idealizmu, ki vodi v nove nevarnosti. Kot umerjen realist se je protivil subjektiviemu kot merilu sveta, ter je zaradi tega odklanjal tudi subjektivistične duhovne stru-je v lastnem taboru. Zato je glasnik načelnosti, objektivno dognanih resnic in vrednot, kakor jih glasi tudi krščanstvo. V tem pogledu je v zadnjem času izdal tri zvezke »Knjige načel«, ki razlagajo njegovo neotoinistično filozofijo in podajajo smernice za pravilno uravnanje življenja v duhu katolištva. Posebno omembe vredna je njegova popularna »Knjiga o življenju«, ki je izšla že v več izdajah in je tudi prevedena že v več jezikov (češčina). Kot pravi znanstveni filozof, ki je modroslovje predaval 40 let na bogoslovju in univerzi, je napisal tudi svoj »Uvod v filozofijo« pravo sistematiko svoje filozofije, ki pomeni donesek k modernemu svetovnemu filozofskemu toku, ki dobiva vedno bolj na veljavi — neotimizmu. V Ušeničniku je tako zamisel Leona XIII. dobila največjega pobornika: v njem je slovenska katoliška javnost dobila svojega filozofa, ki je v modernem času rešil katoliško filozofsko misel in ji pridobil veljavo ne samo med nami, ne samo med katoliki, med katerimi velja za avtoriteto, temveč tudi med nasprotniki in v znanstvenem svetu sploh. Po svojih delih je znan po vsem svetu, da priobčuje svoje razprave tudi v inozemskih znanstvenih strokovnih listih (v latinščini) ter je tudi kot filozof postal član naše Akademije in njen prvi predsednik. Po tolikem delu, marljivosti in uspehu, ki ga je dosegel Ušeničnik s svojo izredno nadarjenostjo ter čudovito jasnostjo in strokovno temeljitostjo, ko je postal najvidnejši predstavitelj katoliške filozofske misli med nami, slavi danes svojo sedemdesetletnico v nezmanjšanem delu kot doslej. Od časa do časa izdaja nove knjige — sintezo svojega življenskega dela. In ob sedanjem jubileju mu želimo samo še mnogo, mnogo zdravja, da bi nam mogel še pisati in pisati in nam še dolgo pomagati uravnavati naše duhovno življenje. td „Slovenčeva" podružnica Llubllana, Turševo cesto (palača Poštni dom) .--M' ./'■,,, Kalodont-ova ustna vodo čudovito osvežuje Tako lahko vara ogledalo Tudi ko se vidijo Va?i zobje v ogfedalu lepi, je že možno, da zobni kamen na njihovi notranji strani vrši svoje uničevalno delo. Če hočete imeti ne' samo bele, temveč tudi zobe brez zobnega kamna, tedaj uporabljajte' Sargov Kalodontl To je v Jugoslaviji edina zobna krema, z učinkovitim sulfo-ricinoleatom proti zobnemu kamnu. SARGDV Domača naloga Aleša Ušeničnika iZ 80 sole I0 1888 (V Spomin na 50-letnico mature) III. Domača naloga. Tudi mali narodi so »e p o s l a c 11 i t mo i j 6 in p r o sv e to. Temna ovija mg ial, ko mislim na tvoje domov je, Drage Slovenije rod, ligo njegovo in jad — Veke je v sponah žeddl in čeznil po zlati slobddi, Upal, da zgine mu not, upal, da sine mu zar: Vstala nemnoi je roddv v živenje, nebeško slobddo, Slavno s ponosnih vrhov jrrapor prosvete vihra — Kje si ti moj rod, kje tvoja je moč in prosveta, Kje si, Slovenija, ti, mati najblažih sinov? Pdmlad po sveti okrog zdaj siplje ti popje duhtele, Trosi vonjavo in cvet, trosi neslcrbno radost! Dvigni se, ljubljeni rod, mladoletje i tebi procveli, Srce ti vzljubi pomlad, bčžica novih nadij! Deklica se zarudi nemdči dekliške si v svesti, Kaj pa, Slovenija, ti, kaj ti rudi se obraz? Mar ti je malo sinov, sinov ti junaških in slavnih, Mar li ni blago srci, ali ni svetel ti um? Slavne Helene poglej: mladost je vodila v boje, Zmago poverila njim, vragu naperila smrt! čislo ne, sveža mladost postavila moč je hdensko, Čislo ne, zdravi je um grško prosveto budil — V srci prosveta in moč in v srci se slava poraja, Moči je hrabro srce, slavi pa zibel je moč! Kdo je rimsko imi mej narode nesel vse zemljey Kdo v prostrane zemlji sitno močjii car oval? V mali zibili se car rodil je v gospodstvo svetovno, Malo je jakih sinov levjo redilo si moč: No srci in ponos obladala svetlo sta zmago, Rimsko srci in ponos s slavo pordčila se! Motri, Slovenija, moč in prošlost razrodov slovanskih, Mala, no slavna jim vlast, malo, no slavnih sinovi Uroš te, viliki kralj, pozdravlja na srbskem prestoli, Dušan ti nudi roki, slavnih najslavnejši car! Simeon prestoloval je viliki v slavni Prestavi In bolgarsko oblast do Carigrada prostrl, Kakor Ponilja vladar gojil je slobčdno prosveto Slavni Bolgar-Ptolomej v zboru bolgarskih sinovi čislo ne, blago srci, Slovenija, vir je prosvete, Čislo ne, hrabro srci vir je ponosne moči! Malo ti dalo nebi, ne slave, ne sile, ne carstva, Majhen si, majhen moj rod,rdbom le pita tujčinl Malo li dalo nebi, ne slave, ne sile, ne carstva, Dalo pa blago srci, dalo ti boder je um! Zvestih ti dalo sinov, ki te ljubijo s srcem kipelim, Ki se borili za ti, padali bodo za ti: Zarja bo lepših ti dnij, Slovenija, sinila skiro, Slavno se bode zaznal skoro ti veliki dan! Dvigni se, ljubljeni rod, mladoletje i tebi procveli, Tebi procveli pomlad, božiča novih nadij! Odlično. Aleš Ušeničnik kot profesor Ob sedemdesetletnici je stopil Aleš Ušeničnik kot profesor v pokoj. Nad štirideset let je predaval v ljubljanskm semenišču in na teološki fakulteti. Nad štirideset let, to je nad osemdeset akademskih semestrov. Že sama ta številka veliko odkriva. Štirideset let v profesorski službi vzdrži malokateri profesor bogoslovja. Aleš Ušeničnik je, hvala Bogu, vzdržal. Nad tri četrtine sedaj živečih duhovnikov iz ljubljanske škofije je šlo skozi njegovo šolo in poleg teh še mnogi drugi. In kakšen profesor je bil Aleš Ušeničnik. Odličen vseskozi! Saj ga poznate po njegovih delih. Saj se čudite njegovi jasnosti in temu, kako zna preprosto pa umljivo povedati. Beri na primer le njegove ocene in prikaze. Avtorji, ki jih ocenjuješ so nejasni, težko prebavljivi, ocena Aleša Ušeničnika ti pa v nekaj stavkih jasno in razumljivo razodene, kaj je avtor prav za prav hotel povedati. Prav takšen kot pisatelj je bil Aleš Ušeničnik kot akademski predavatelj. Le še boljši, ker je zapisana črka pač mrtva, pri predavanjih pa si čul živ govor. Kdor je imel srečo, da ga je slišal, ga ne bo pozabil. Aleš Ušeničnik je predaval brez vsakega patosa in narejene slovesnosti, umerjeno, skromno in nekam Ijoječe, kot govori človek, ki se zaveda, kako je težavno in odgovorno pravilno odkrivati resnico mladim ljudem in kako je težko pravično sodili. Nisem še slišal v življenju tako obzirnih sodb, kot so bile sodbe Aleša Ušeničnika. Včasih pa se je tudi naš profesor razvnel in takrat je, kakor da bi pozabil na vso okolico, govoril ves v zanosu. Roka 11111 je segla po predmetu na mizi, navadno je bila to ura in le tej se ni dobro godilo. V takih trenotkih je potegnil za seboj tudi tistega med svojimi poslušalci, ki bi si sicer zlepa ne izbral filozofije za svojo življenjsko družico. Pri predavanjih mi je pogosto prihajalo na misel: prav tako bi govoril Tomaž Akvinski, ko bi tolmačil samega sebe. Le dvoje naj še spomnim o profesorju Alešu Ušeničniku. Odlikuje ga Izredno jasno izražanje. To je prednost, ki je redko komu dana. Nekateri predavatelji s težavo predejo iz sebe, z veliko muko pojasnjujejo, a čim dalje razlagajo, tem manj je jasno. Aleš Ušeničnik je predaval brez zaletavanja in popravljanja, jasno in precizno ter vedno sigurno. Trezno je teliial dokaze za in proti; tež-kočam se ni izmikal, čim večja »e ju zuela, iuui bolj je užival pri njej Aleš Ušeničnik je mojster jezika, tako latinskega kot slovenskega. V tem bi mu pač težko našel enakega daleč naokoli. Kot pesem je pela njegova beseda, čeprav je bila preprosla in brez vsakega okrasa, ker je pač hotel, da nas ne bi oblika trgala od vsebine, za katero v znanstvenih predavanjih v prvi vrsti gre. Zato je tudi uporabljal čim bolj preproste in suhe zglede; a naslikal li ga je v dveh treh besedah z naravnost umetniško iznajdljivostjo; pa je zopet bila nvarnost, da si obvisel na obliki, ko bi moral iti mimo nje k jedru. Od vsega, kar smo opazovali mladi slušatelji na profesorju Alešu Ušeničniku, se nam je pač najmanj razumljiva zdela njegova skromnost. Takrat je kar nismo mogli razumeti. Le zakaj ne daje večjega poudarka svoji filozofiji; le čemu registrira vsako nasprotno mnenje ter ga s takšno obzirnostjo zavrača, ko nasprotniki z njim delajo drugače. Takrat nain je bila to nerešljiva uganka. Danes pač vem, da mora filozof in teolog tak bili. S truščem in pozo namreč ni mogoče prevpiti modernega trušča. Samozvancev in polbogov imamo že tako preveč, manjka pa nesebičnih služabnikov resnice. Duh, ki hoče v globino, mora biti tih in skromen. Skromnost Aleša Ušeničnika, ki se je kazala dan za dnem, je na vzgojo mladih duhovnikov neprisiljeno vplivala veliko bolj kot marsikatera ad hoc povedana beseda. Takšen je bil profesor Aleš Ušeničnik. Takšen dolgili štirideset let, nad osemdeset semestrov. In sedaj odhaja kot profesor v pokoj. Komu ne bi bilo ob tem hudo pri" srcu. Gospod profesor, hvala Vam za Vaša predavanja I O ffPiuntpfl iJMM^fFuTF tV-^M r ^mmmmmmmmKKmmttmmtMttmmmmmma^mmmmm^Mmmmmmmmmmmmmmm Nepozabni tip moderne žene! Joan Crawfford v Živahni in napeti komediji Pod krinko ljubezni KINO MATICA Ob 11., 15., 17., 19. in 21. uril Znižane poletne cene! Kal pravite? mmmmmmmmmmmammmmmm »Slovenski delavec* piše: »V nekem ljubljanskem lokalu so bruhali mladi elegantni gospodiči-nacionalisti svoje sovraštvo nad mladinskim taborom in dokazovali, kako dalet je odšel njihov laii-nacionalizem od vsega, kar je res »lovensko-narod-vo. Kdm izmed njih je ugotavljal, da med (lani fantovskih odsekov baje ni nobenega poštenega obraza, temveč, da so sami »pauerslci frisu. Sicer tudi njegov izraz ni imel nikakšnih plemiških potez, ampak mu je bilo videti, da tudi on ni odrasel daleč od pluga. Vendar je mladenič ,> toliko »civiliziran«, da ne mara več gledati slovenskih kmečkih obrazov, ki vendar predstavljajo narod in ne peščica puhloglavih gospodilev. Kritiziral je nadalje še dejstvo, da da mladinski tabor premalo zaslužiti. Za njega bi bil tabor kulturna prireditev menda le takrat, če bi prišla naša mladina v Ljubljano pijančevat. Vredno je, da zabeležimo še sledeči primer: Komaj 14 letno dekletce s sokolskim znakom se vstavi pred velikim lepakom mladinskega tabora, dvigne hipoma nogo in strže z nogo lepak z ograje ter pljuje nanj. Dobro bi bilo ugotovili, kak Sni (initelji vzgajajo del mestne mladine v takem strupenem sovraštvu do vsega, kar prihaja iz naroda in kdo jo uči ono lepo jugoslovanščino, po kateri pomeni kmet: »p a u e r« — obraz pa »fris*. Dekliški tabor na Brezjah Dekliški tabor na Brezjah v nedeljo, dne 24. julija, bo v versko-moralnem življenju slov. naroda izredno važen dogodek. Zdravje naroda je odvisno od položaja v posameznih naravnih stanovih. In letos se bo eden naravnih stanov, dekliški, zbral na Brezjah in molil in delal za slov. narod v tistih smereh, ki so najbolj potrebne. Dekleta na Brezjah bodo v najlepši medsebojni slogi in vnetem prizadevanju manifestirale za slovensko družino in za poštenje v našein narodu. Toda to ne bo samo manifestacija, to bo molitev in določitev programa za bodoče delo, predvsem pa sodelovanje pri versko moralni obnovi naše zemlje. Prometno ministrstvo je dovolilo znižano voznino. Zaradi organizacije posebnih vlakov moramo čimprej vedeti število udeleženk. Zato se prijavite takoj I (Vzajemna zavarovalnica — Dom dijakinj). Župne urade prosimo, naj knjižice in znake skupno naroče. Knjižica in znak, za udeleženke obvezna, staneta 3 din. Koledar W»deT}a, 3. julija: 4. pobinkoStna nedelja. He-Eodor. Ponedeljek, 4. julija: Urh, ftkof; Bert«, devica; Lavtijan. Torek, 6. julija: Ciril in Metod, slovanska apo-»tola. ABBAZIA Novi grobovi t V Dornbergu na Goriškem je 23. junija umrla po dolgi in mučni bolezni teta tamosnjega g. dekana, posebno v duhovniških vrstah znana Jožefa Godnič, v 83. letu starosti, ki je od zgodnje mladosti vse svoje življenje kot pridna Marta stregla in gospodinjila duhovnikom, najprej svojemu bratu, rajnemu g. zlatomašniku Jožefu God-niču za časa njegovega pastirovanja v Solkanu, Kronbergu ter Grgarju, naposled pa svojemu nečaku župniku-dekanu v Dornbergu. — Večje število^ duhovnikov jo je ob obilni udeležbi Dorrt-beržanov spremilo k večnemu počitku. N. v m. p.! -J- V Srednji vasi v Bohinju je mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Arh roj. Sodja, poslo-vodkinja kmetijske zadruge. Pogreb bo v ponedeljek ob 6 zjutraj. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno eožalje! -f- V Gradcu je 30. junija umrl g. dr. Milko Dancu, diplomirani ekonomist. Pogrebni obred bo v graški slavnostni obredni dvorani v jionedeljek ob 17.80. Naj v miru počival Žalujočim našo iskre-jio sožaljeT Osebne vesti = Promocijo. V četrtek, 7. t. m. ob 11.30 bodo v zbornični dvorani univerze kralja Aleksandra I. slovesno promovirani za doktorje pravo: Leo Bae-bler iz Radovljice, Janez Jeruc iz Ljubljane, Mirko Koršič iz Gorice, Samo Lovše iz Novega mesta, Miloš I.evičnik iz Kamnika, Matija Meznorič iz Ormoža. Bogdan Novak iz Idrije, Karel Pestevšek iz Maribora, Borut Prelovšek iz Ljubljane in Leon Svetek iz Gornjega Logatca. — Čestitamo! Izpit za zdravnika specialista iz ftizeolo-gije je opravil dne 27. junija dr. Baldomir Sa-vlnšek, sekuntlurij v državnem zdravilišču za pljučno bolezni v Topolšici. Čestitamo! Obišžčte kopače EURfJE Vodno tonta in kristnlnofilHla vod a1 Kontnih) dr?,, hittl.louskpga zavoda Na.tnovojie vodočisf 1'no naprave! liuffet z dobro in ceneno hrano! POZOr! Uvedli Kino znlJnno opoldanske vstopnice uradnike po dinarje, od 1 i — 15 ure. Podrobnosti prt blagajni. — Konjeniki v slavnostnem sprevodu na glavni dan mladinskega tabora so s svojim nastopom in lepimi, pestrimi kroji zbudili upravičeno občudovanje. Pri poročilih pa se je vrinila pomota ter je časopisje poročalo, da so za fanti v kroiih jezdili francoski fanfaristi. V resnici so to bili naši fantje iz Ponovič v elegantnih jezdnih dresih pod vodstvom Inž. Hvastje, upravnika žrebčarne. Za temi pa so jezdili kmečki fantje iz Št. Jerneja, ki so bili pomotoma označeni kot Čehoslovaki. — Krasno slike o mednarodnem mladinskem taboru ima naprodaj tvrdka M. Tičar v Ljubljani, Šelenburgova ulica, in njena podružnica na Šem-petrslu cesti. Kdor hoče imeti res lepe slike (glej današnji dve sliki na 4. in 7. strani), naj jih takoj naročil — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zoprtje spodnjih organov dobro in naglo, Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joseiove« vode izborno urejuje funkcije črev. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. — Udeležencem zasedanja Slovenske izseljenske zbornice sporočamo, da je ministrstvo odobrilo 50% popust po železnici in to za čas od 9. do 16. julija t. 1. Zasedanje bo 11. julija t. 1. ob 9 dopoldne v Frančiškanski dvorani. Vsi udeleženci naj si pri od hod ni h postajah kupijo celo vozno karto do Ljubljane in tozadevno železniško legitimacijo obrazec K-13. Tako kupljene vozne karte veljajo potem za povratek, če je na legitimaciji potrjeno prisostvovanje pri zasedaniu zbornice. , —• Občinske volitve bodo za občino Sv...Križ pri Kostanjevici v nedeljo, dne 14. avgusta 1938, ker je potekla poslovna doba občinskega odbora, ki je bil izvoljen dne 14. junija 1935. — Pogreb dr. Ludvika Schwartza bo r nedeljo, dne 3. julija ob B popoldne na pokopališče v Šoštanju, ne pa v Slovenskih Konjicah, kakor Je bilo prvotno objavljeno. — Mesto venca na krsto g. kateheta Franca Kogoja so darovali nekateri njegovi prijatelji iz Št. Virla nad Ljubljano Vincencijevi konferenci v Št. Vidu 400 din. — Bog plačaj! ' — 1'rcdvplaovanjo v trgovsko nčlliščo »Chri-stofov učni zavod« v Ljubljani je 4., 5. in 0. julija v pisarni ravnateljstva na Domobranski cesti 15. Redno vpisovanje pa prične koncem avgusta. — Informacijo daje ustno In pismeno ravnateljstvo, — Zrelostni izpit na orglarski šoli Cccilijilicga društva v Ljubljani so ob sklepu šolskega leta 1937-1938 napravili: Capuder Peregrin (z odliko), Fabiani Viktor, Grkman France, Jeretina France, Logar Anton (z odliko), Mele Ivan (z odliko), Petrovič Rado, Povlrk Jože, Škrabar Niko (z odliko) in Zakrajšek Janez. — Maturanti kaprskega nčitelJiSča lz leta 1903 praznujemo 35letnico mature v Ljubljani 23. t. m. Zberemo se ob 10 dop. pri Slantiču. — A. Mervlč. Lep spomenik - dar pokojnim Ogled spomenikov - dollnost intarMontov Stalna razstava - nitke (ene FRANJO KUNOVAR. kamnoieRra Sv. Križ-Ljubljana Tel. 49-19 —Martinščlcat Definitivno prijave dijakinj, ki žele letos meseca avgusta v Martiničico (t. j. od 30. julija do 28. avgusta t. '!.) sprejemamo še do 10. julija. Prostora je še za 5 srednješolk. Prijavljene srednješolka morajo poravnati svoje obveznosti do 10. julijo. Informacije se dobe v pisarni iiceja, Bleivveisova cesta 23. — Vodstvo. — Duhovne vaje za učiteljice in tečaj Katoli-t ško akcije. Opozarjamo, da je bilo v vabilu pomo- toma izpuščeno, da bodo pri UrSnllnkah ▼ Ljubljani, in sicer od 13. avgusta ob 6 zvečer do 19. avgusta ob 9 zjutraj. Prijavite se do 10. avgusta na naslov: Dom dijakinj, Miklošičeva cesta št. 21. Vzdrževatnlna za pet dni 120 din. Vse prisrčno vabljene! — Dolomiti vas vabijo! Od 24, do 81. julija Iz-let z udobnim avtokarom v Dolomite. Informacije daje in prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, LJubljana, Hotel Slon, tel. 20-45. Vhod iz Prešernove ulice. — Prepovedan tisk. Službene novlne št. 141 objavljajo, da je držuvno pravdništvo v Zagrebu pre-jiovedalo prodajati in širiti št. 752 časopisa »Hrvatski dnevnik«. — Jugoslovanska knjigarna r. t. r o. t. v Ljubljani Ima dela priznanih avtorjev jk> izredno znižanih cenah: Brors, Liebe oder die elnzlge Quelle owlgen Gllickes. 1(30 str., vez. 10 din; Cathreln, Naturrecht und positivos Recht. Eine kritlsche Untersuchung der Grundbegriffe der Rechtsord-nting. 827 str., vez. 18 din; Gassner, Llebe ist das Brot des Lohens. 160 str., vez. 25 din; Cathreln, Katholik und kathollsche Kirche, oder wes hat der Katholik an der Kirche und was echuldet er ihr? 304 str., vez. 18 din; Gihr,Gedanken tlbcr katholl-sches Gebetslelien. 326 str., vez. 15 din; Hurter, Entwlirfe žu Betrachtungen Ilir achltttglge gelstliche Cbungen. 222 str., nevez. 10 din; Kral, Der ehrlst-llcho Sozlallsutns! 184 str., nevez. 8 din; Kreuser, Dlo apostoliseho Kirche. Apostelgeschlchte in Betrachtungen. 154 str., vez. 20 din; Pachtler, Da* Budi der Kirche. Vom Palmsonntage bis zum Welssen Sonntag. 584 str., vez. 10 din. — AVeber, Dlo katholisehe Kirche dle wahre Kirche Chrlstl. 11(1 str., nevez. 10 din; Dle Kirche und das bslllche Christentuin. 183 str., nevez, 20 din. Ni vedno krivo perilo, če se prekmalu raztrga, Uporabljajte za pranje odlično HUBERTUS milo ln Vaše perilo bo delj časa ostalo celo! — Izlet k operni predstavi »Alda« na prostem v Gorico priredi »Putnik« t modernim avtokarom dne 10. Julija. Prijave in inlormaclje v vseh biljetarnah »Putnika«. — Denarni zavodi v dravski banovini na praz-nlk sv. Cirila in Metoda dne 5. t. m. ne poslujejo, — Društvo bančnih zavodov za dravsko banovino, — Saltimonska obsodba. Tvrdki Franck In Ko-llnska sta tožili več domačih pražarn, n.jd njimi tudi družbo Cotnmerce zaradi prodaje eladne kave »Slast« s skodelicami, Češ da je to nelojalna konkurenca. Okrožno in upravno sodišče sta razsodili, da prodajo žitne kave združeno e skodelicami nI smatrati ža nelojalno. Stol sedmorlce v Zagrebu pa je potrdil sodbo apelacijskega sodišča, ki je raz-sod tlo, da jc nelojalno opremljanje zavitkov kave z drugimi predmeti, t. ]., Če se cievllejo skodelice v zavitke skupaj s kavo. NI pa nelojalno in ni prepovedano, če obrtni upravičenec prodaja kavo »Slast« ločeno z drugimi predmeti, t. j. skodelica ne sme biti skupaj v zavitku s kavo. Zdaj bo volk sit ln koza cela. — Da boste stalno tdrarl, Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, Proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska tam ohrani adravj« in mladostno svežost. — V Sluihenem liste kraljev, banske oprave dravske banovine od 2. julija t. 1. so objavljena »Navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1939-10-40«, dalje »Uredba o spremembi v uredbi o obsegu poslovanja gradbenih obrtov, ustanovljenih pred uveljavitvijo zakona O obrtih«, »Postopek za pobijanje skupnega in lu-■ksuenega davka pri uvoznem Carinjenju poštnih pošiljk«, »Navodila za uporabo odločbe ministrskega sveta M. S. št. 50-1938 o spremembah uvozne carinske tarife«, »Ukinitev 61emv 5 pravilnika o dajanju dovolitev za proizvajanje bioloških proizvodov« in »Popravek v naredbi ministrstva »a socialno politiko in ljudsko zdravje o določitvi nevarnostne tabele«. Pšato Se ne dvignjonl dobitki efektne loterije prostovoljne gasilske čete: B46, 1057, 397, 288, 820, 1213, 1798, 947, 1332, 087, 282, 1479, 1846, 435, 882, 1077, 1902. Nedvlgnjeni dobitki zapadejo po šestih mesecih v korist čete. Ljutomer Dr. A. Koroiec — pokrovitelj tabora ob 70 letnici 1. slovenskega tabora. Kakor je bilo že objavljono, bo 28. avgusta v Ljutomeru narodni tabor v spomin 1. slovenskega tabora, ki je bil pred 70. leti. Nnd tem taborom Je prevzel pokroviteljstvo naš voditelj, notranji minister g. dr. Anton Korošec. Kmalu prejmejo zavedne slovenske organizacije ljutomerske dekanlje in sosednjih dekanij vabila k sodelovanju in spored teh slavnosti. Družinska tragedija. Tukajšnji dimnikar Tratnik je pred kratkim ustrelil z lovsko puško svojo ženo v levo roko, Ženo so prepeljali v ormožko bolnišnico, kjer se zdravi. Njega pa so zaprlL Iz Julijske krajine Veliko slav,e na Sv. gori pri Gorici V nedeljo, 26. t. m. so se na Sveti gori pri Gorici začele slovesnosti v proslavo 400-letnice. odkar se je Mati božja prikazala pastlrici Urški Feriigoj 111 ji ukazala, da sezida na gori svetišče. 2e v soboto pod večer se je zbralo v svetišču nad 2U00 romarjev. Pri slovesnih večernicah Je dekau Alojzij Filipič, žujmlk v Grgarju, ki je rojstna vas Urške Feriigoj, v izklesanem govoru podal življenjepis te naše mladenke; rektor bogoslovnega semenišča msgr. Butto pa je lepo spregovoril v Italijanskem jeziku. Potem se je začel jjO-mlkatl okoli cerkve sprevod z gorečimi svečami. Vso noč so romarji v nabito polni cerkvi molili ln prepevali. 55e pred zoro pa so začele vreti na višavo goste množice ljudstva lz vse Goriške, a Tržaškega in Notranjskega, celo iz Istre, tako da se je na Sveti gori zbralo nad 8000 romarjev. Pri zgodnji romarski sv. maši so prepevali združeni pevski zbori — nad 200 glasov — nove sveto-gorske himne, izmed katerih sta najbolj učinkoviti V. Vodopivca »Tam v sveti samoti na gori« (besedilo V. Belela) in Mirka Brumata »Sveto-gorskl Kraljici«. Pridigal Je stolni kanonik msgr, dr. Mirko Brumat, ki Je navdušeno vžigal nna-dino in starše za novo versko življenje v duhu Marijinem. Ob 8 jo italijanski govoril znani cerkveni govornik msgr. Velci, ob 9 pa je med sv, mašo ogromna množica prepevala naše ljudske pesmi; ta peta molitev iz tisočerih src jo biia tako lepa in pretresljiva, da jo nihče od romarjev ne pozabi več. Msgr. Bele, ki je pripeljal ta dan po starodavni zaoubljubi na Sveto goro procesijo iz vse kanalske dekanlje, je mojstrsko pridigal o pomenu Marijinega češčenja. Poutifikalno mašo je imel nadškof msgr. Margotli, udeležili so so je zastopniki oblastev, med njimi goriški župan. Popoldne pa so bile pod vodstvom dekana Filipiča slovesnosti v Grgarju, ki jim je prisostvoval tudi nadškof. Iz cerkve se je razvil proti rojstni hiši Urške Feriigoj ob zvokih godbe sprevod, v katerem je šlo 60 deklet, oblečenih v narodno noeo lz 16, stol., v nošo goriških okoličank, ki Jo je nosila tudi Urška sama; za njimi pa ja šla velika množica vernikov ter duhovščina z g. nadškofom. Nadškof je blagoslovil novo, okusno zgrajeno kapelico s kipoin Matere božje, ki stoji poleg Uršklne rojstne hiše. Msgr. M. Brumat je imel na prostem govor, v katerom je slavil naS Lurd — Sveto goro in našo iemardko — Urško Feriigoj. Spomnil je romarje, da je za cerkvijo grob, v katerem i>o izpričanem ustnem izročilu počiva pastirlca Ur&ka. Nato se je sjirevod vrnil v cerkev, kjer Je prevzv. nadškof imel slovesna večernlce, ki jih je zaključil s trojnim blagosl* vom. Ta prva velika slovesnost ob 400-letnlci sveto-gorske romarske poti je bila pravo zmagoslavja Mve vere in zaupanja v božjo pomoč, ki živi v; primorskem ljudstvu. Kova maša na Brjili pri Rihemberkn. Rib en* berika fara, ki Jo je naš Simon Gregorčič opeval, d« Je dežela rajskomila, je v nedeljo, 26. t. m, spremila k oltarju svojega sina, novomašnika g. Alojzija Ličana. Sredi slovečih vinogradov na Brjih stoji nova cerkvica sv. Cirila ln Metoda in tam «e Je zbralo nad 1000 ljudi na novo mašo. Pri maši je ubrano prepeval rlhemberški cerkveni zbor, pridigal pa Je naš zaslužni rojak g. prof, msgr. dr, Andrej Pavlica. Popoldne so se na novomaSnlkovem domu zbrali številni gostje, ki so v prisrčnem, domačem razpoloženju slavili ta častni dan. Z njimi vsemi voščimo vsi ožji rojaki g. novomušiilku uspešno in blagoslovljeno pot, Preska Župna cerkev v Preski je veliko premajhna, to iSutijo zlasti otreoi pri oltarju, verniki pri obhajilni mizi in Oni, ki stoje tako na tesnem ob spovednicah ali ob cerkvenih vratih. Nič čudnega! Cerkev je v središču še 4 drugih župnij, pred 150 leti je bila sama podružnica in od 1. 1741 ni bila nič Več izdatno razširjeno. Pač jo je potres 1. 1895 hudo pretresel in je bilo že na tem, da se postavi nova cerkev, pa so to preprečili — nekateri bogatini. Ker so prebivalstvo v župniji zlasti zaradi industrije zelo množi, in je cerkev zaroa veliko premajhna, se zadnje čase zopet resno deluje na razširjenju cerkve. Ker še veliko manjka do potrebne vsote, zato bo Kat. prosvetno društvo v Preski v nedeljo 17. t. m. popoldne po božji službi priredilo veselico s tombolo. Tombol-ske tablice se prodajajo le po 2 din. župljane in nežupljane, ki radi obakujete preško župno cerkev, vabimo, da se te veselice gotovo udeležite, ker imate tudi vsi veselo upanje, da zade-nele krasne dobitke ln zraven Še nekoliko po-magatei, da §e Čimprej izdatno razširi župna cerkev. Zato na svidenje 17. t. m. v nedeljo po popoldanski božji služb i 1 Jesenlca Kine TtreVor dom predvaja danes ob pol 3 In 9 zvečer »Roman sleparja«. Dodatek Foxov tednilc Po prostih rajah dclilirnjo češke Orlico mimo častne tribune ter odhajajo proti izhodu, Na roku arene stoje f trsti češki Orli s trojimi zastavami. Foto ismte Vesela T53P "®f" Film prikazuje, kako se je ženil cesar Franc Jožef pevska J^® || 18 V glavni vlogi Članica ne\vyorške Metropolitan opere komedija J«. Oroce Moore KINO UNION Telefon 22-21 Predstave ob 17., 19. in 21. u r i mini—mm.....umiMMnMillinKiiiMMTtBiMliMnMnilBniliii iniiwr~"-"—■ K8NO SLOGA tel. 27-30 Ne pozabi m2! Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. ur1 ATLAMTICA Hoteli: PRINCIPE AL KARE Posestniki: TomaJU - červar V centru Abbazle ob morju. — Lastna kavarna, daneng, bar. Terase ob morju, vrt. Lastno kopatiSče brezplačno. Govori so slovenski l i Nj. Vel kralj Peter II na Bledu Te dni se je z dvornim vlakom pripeljal na Bled Nj. Vel. kralj Peter II. s svojim spremstvom. Dvorni ▼lak se je ustavil najprej v Kranju, kjer sta Nj. Vel. Po prazniku naše mtadine Še nikoli doslej slovenska katoliška mladina ni doživela tolikega slavja, kakor v zadnjih dnevih na svojem velikem taboru. Kdor je prisostvoval sprevodom po ljubljanskih ulicah in pri prireditvah na Stadionu, je videl in spoznal, kako se je naša mladina globoko zavedela pomena teh svojih velikih, prazničnih dni, na katere se je s tolikšno požrtvovalnostjo in ljubeznijo pripravljala. Doživela je tu svoje vstajenje m rroj razcvet; mogočno številna prišla pred nas in pokazala plemenite ideale, ki vodijo njena stremljenja; vzvišena načela, iz katerih raste, zori in postaja močna, v rod zdravega Jelesa in duha. S ponosom smo gledali nanjo, potrjeni ▼ veri za našo bodočnost. Naši dragi mladi delavci so to; apostoli Kristusa in svojega naroda, vrtnarji, čuječi zve-tto nad dragocenimi setvami slovenske duhovno-kul-turne rasti. Na tisoče in tisoče je je bilo. Vsa kot utrip enega ■imega srca, iz katerega je privrela ognjevita izpoved ■ikdar in pred nikomer omajane zveste ljubezni veri, »- ki je naša bit in po kateri smo mi vsi in bomo v »bi močni — domu in zemlji, veliki jugoslovanski IržavL Z zanosom, kakršnega le mladost pozna, fe mla- Kna tu zapela svojo veliko pesem. Pesem o Božjem Soncu, ki z večno lepoto v njene duše sije, o sinjih rišinah, ki vabijo v polet, o naših šumečih gozdih in D žitnem polju, o našem človeku, ki svojo grudo neguje; v trudu in znoju od radostnega ponosa prevzet našo veliko bodočnost ustvarja. Nad majhnim koščkom našega sveta z ljubeznijo velikega srca bedi. Združena z dragimi gosti iz tujine, ki so r veličastnem številu počastili njeno prireditev, nam je pokazala pri telovadbi in nastopih, da tudi v telovadbi in športu dosega uspehe zavidne svetovne višine, pokazala pa tudi svojo duhovno zavednost in povezanost z njimi v prepričanju, kako velik je delež kat. mladine pri reševanju evropskih kulturnih vrednot in pri širjenju božje — katoliške misli, katera rešuje in pre-obraža svet Ti taborni dnevi so bili njeni. Globlje ko druge krati se je v njih zavedela — in vsi mi z njo — važnosti in lepote svojega poslanstva; zagledala svoj sveti cilj pred seboj, da bo v še strumnejšem zanosu šla svojo pot v luč, ter v žrtvujočem delu ustvarjala svetla hrepenenja in želje mladih duš. Ta tabor je bil največja manifestacija, ki jo je kdaj doživela. Vsem bo ostal ko predrag spomin in bodrilo, po katerem bomo okrepljeni v svojih prizadevanjih; uspeh, ki bo vedno vere in upanja nam in našim dajal. Mlada sila našega naroda je pokazala na njem, da svoje mladosti ne zapravlja, marveč jo daruje blagoslovljenem delu, ki ji bo nekoč v življenjski jeseni dajal sladko zavest lepo in bogato preživelih pomladnih dni. To misli ti, slovenski fant, in ti, slovensko dekle, ko se spomnita veličastnega sprevoda, v katerem sta šla na Stadion. Zastave so vama plapolale v pozdrav, prisrčno in navdušeno sta bila sprejeta. Videla sta, da je slovenska katoliška mladina zagorela v en sam mogočen kres do neba, goreč in plamteč za Boga, svoj dom in državo, in da so bili ti praznični dnevi velika Beseda in velik izraz skritega dela po naših domovih in društvih. Ogromno navdušenje, ki je vaju in vse, la so bili i vama, zajelo, ponesita v svoj dom, naj bo to palača ali skromna slovenska koča, da bo tam vama in vašim ko blesteča večna luč; k še večjemu, vztrajnej-šemu delu za poglobitev narodne in katoliške zavesti opomin in prelepemu prazniku ljubljanskih dni — za Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki eo na zadnji poti spremili našo ljubljeno »Ribarjevo« mamo iz Malih Braslovč. Topla zahvala 55. gg. župniku hi kaplanu za vodstvo pogreba in mnoge obiske med boleznijo, dalje g. zdravniku dr. Ix>všinu za požrtvovalen trud kakor tudi vsem dragim sosedom za številne obiske v mesecih njene dolge bolezni. Vsem, vsem najlepša zahvala! RODBINA RIBARJEVA kralja pričakovala Nj. kr. Via, knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olgo. Oba (ta vstopila v vagon, kjer so se vsi trije najprisrčneje pozdravili in ostali nekoliko časa v prijetnem razgovoru. Nato sta se knez in kneginja poslovila od Nj. Vel. kralja in se odpeljala na Brdo, kjer bosta preživela počitnice. Dvorni vlak se je ob 9 pripeljal na postajo Lesce-Bled. Na postaji, ki je bila okrašena z državnimi zastavami, so pričakovali Nj. Vel. kralja minister dvora Milan Antič, general Dckaneva, okrajni načelnik dr. Vrečar in šef javne varnosti Jovanovič. Nj. Vel. kralj je prvi izstopil iz vagona v spremstvu svojega vzgojitelja in adjutanta. V kraljevem spremstvu je bil tudi inž. Dimnik, ki upravlja kraljeva lovišča. Nj. Vel. kralja je najprej pozdravil minister dvora Antič, nato general Dekaneva in dr. Vrečar. Nj. Vel. kralj je vsem najprisrčneje odzdravil in odšel skozi dvorno čakalnico do avtomobila. Pred postajo so pričakovali mladega kralja šolski otroci z Lesc z državnimi zastavami. Tdkoj, ko se je prikazal, so mu začeli klicati: »Živel Nj. Vel. kralj Peter II.U »Živel kraljevski doml« Na vse te prisrčne pozdrave je kralj ljubeznivo odzdrav-ljal z mahanjem rok. Manifestacije so bile še' večje, ko se je Nj. Vel. kralj s spremstvom odpeljal dalje proti Bledu. Bled sam je bil ves v zastavah, da tako na najbolj slovesen način sprejme svojega najvišjega gosta. Ko se je vozil po ulicah Bleda, so ga tujci in domačini kmalu spoznali in pozdravljali. Kralj jim je odzdravljal, dokler se ni pripeljal do »Suvobora«, kjer bo preživel počitnice v tihem miru. Želimo, da bi Nj. VeL kralj najudobneje preživel svoje letne počitnice na Bledul spomin. Mislita to in bodita vselej m povsod ponosna na našo stvar in svojo vzvišeno nalogo. Zvesto ji služita in — Bog vaju živil Še nekaj številk V sprevodu je korakalo okrog 15.000 ljudi, od teh do 10.000 slovenskih fantov in deklet ter obojega naraščaja. Fantovskih krojev je bilo 2000, okrog 1400 pa dekliških krojev. Fantje so nosili 54 zastav, v oddelku Prosvetne zveze pa jih je bilo 68. Čehi so imeli 53 zastav, Francozi 5, Poljaki pa 1. V mogočnem sprevodu je igralo 23 godb, razen tega 2 vojaški godbi in 4 fanfare. Na Stadionu je nastopalo do 10.000 telovadcev in telovadkinj. Dopoldne pri sv. maši in popoldne pri telovadbi je bilo na Stadionu vsakokrat vsaj 60.000 jprevladiijfc živa pestrost barv T Od Sulaka Jo Kotorja nosijo vse dame rade elegantna obalske obleke. Short ali kak?-* no pestro barvasto kopalno obleko si lahko vsaka dema tudi sama napravi. In kako jei lahko ohraniti lepoto teh miči nih obalskih oblek: operite jiU v bogati, blagi peni milnih lusk Luxl To je tudi na po« fovanju zelo preprostro. m i! H ,, SE RAZTOPI TUDI V MRZLI VODI1 ^^^ za vse poletne tkanine občinstva, saj Je bilo samo tabornih znakov prodanih blizu 50.000. Ker so bile zlasti dopoldne vse ulice, po katerih se je premikal sprevod, opažene z gostim in ogromnim špalirjem, je pri mladinskem taboru brez dvoma sodelovalo veliko nad 100.000 ljudi. Vredno je te številke primerjati z onimi pred 10 leti. Tedaj je imel v prvih julijskih dneh slovenski Orel zadnjo veliko prireditev na Stadionu. V mani-festacijskem sprevodu je korakalo 1464 članov, 870 članic, 178 narodnih noš, 11 godb in 64 zastav. Na Stadionu pa je pri telovadbi nastopilo 1100 članov, 700 članic in 200 naraščaja pred 15.000 občinstva. Vse te številke smo v 10 letih podvojili, deloma pa tudi potrojili. Kjer je mladina, tam je bodočnosti Čehi o prireditvah v Ljubljani Olomušld »Našlnec«, glasilo moravskih katoliških Čehov, je v zadnjih številkah prinesel nekaj lepih poročil svojega dopisnika iz Ljubljane ob priliki poljskega zleta. Tako je dne 28. t. m. prinesel lep članek pod naslovom >Dež cvetjac. V uvodu sicer pravi »da veliki ljubljanski dnevnik »Slovenec« ni šel v poslednji dobi vedno po tej poti, kakor bi si jo mi želeli, kar pa nikakor še ne pomeni, da bi ne imel do nas najglobokej-še simpatije. Orel v Ljubljani je te stare simpatije v Ljubljani obnovil in utrdil za bodočnost.« Potem pa opisuje sprejem češkoslovaških Orlov ter govore prisotnih voditeljev, dr. Zitka, dr. Adlešiča, gdč. Pogačnikove ter konzula g. Minov-skega. Vsem je odgovoril podpredsednik g. dr. Leiner, ki je proglasil, »da bo v teh ljubljanskih dneh slavnostno potrjeno in za večno ohranjeno prijateljstvo češkoslovensko.« Dalje piše: »V navdušenem razpoloženju se je začel pomikati sprevod čsl. Orlov ter katoliških slovenskih fantov in deklet v uniformah in narodnih krojih skozi mesto. Iz vrst občinstva, ki je stalo v špalirju, z oken in balkonov je padalo cvetje v pravem dežju. Št. z dne 29. t. m. pa ima celo kolono o ljubljanskih svečanostih z naslovom »Ljubljana dokazuje, da Slovani spadamo vkup«. V njem opisuje zopet prisrčen sprejem po vsem slovenskem ozemlju. 5a vsej poti od državne meje so nas na vsaki postaji sprejemali slovenski fantje v uniformah in narodnih nošah, prav tako zastopniki občin, banovine ter radostno obljubljali zvestobo za zvestobo tudi v bodočnosti. Marsikje je godba zaigrala himno »Hej Slovani«, ki so jo svečano peli zastopniki obeh slovanskih narodov. Orlom so podajali osvežujoče pijače, rože, in na vse načine izkazovali bratsko naklonjenost. Višek te manifestacije pa je bila Ljubljana, ki je bila vsa v zastavah obeh narodov in držav. Pri prihodu vlakov je zaigrala godba na krasno okrašenem kolodvoru, na kar je sledilo predstavljanje oblasti in predstavnikov fantovskih odsekov. Nato se je razvrstil sprevod: okna, kjer se je pomikal, so bila polna gledalcev. Orle so naravnost zasipali s cvetjem. Cesta, kjer je šel sprevod, je bila posuta 8 cvetjem, udeležencem so pokilanjali rože in klicanja in pozdravljanja ni bilo konca. Orlovski sprevod je bil zelo slikovit in pester ... Ljubljana se je za nedeljski sprejem pripravila vsestransko. Nedeljska številka »Slovenca« je bila posvečena mednarodnim prireditvam. V uvodniku je ta vodilni dnevnik prisrčno pozdravil brate od Vltave iti Morave, ki prinašajo s seboj nepozabne spomine na mesta, ki so posvečena s stopinjami sv. Ali je Sokol kraljevine Jugoslavije državna ustanova v smisla ČL 4 zakona o zaščiti države? Tiskovni zakon našteva v 51. 19. primere, ko sme oblastvo prepovedati razširjanje in prodajanje časopisov. Eden takih primerov bi bil podan, če bi bilo s tiskanim spisom storjeno kaznivo dejanje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. & Predvsem moram omeniti, da obstoji zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije z dne 5. decembra 1929, kakor štatut o organizaciji in poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije z dne 14. februarja 1930. Ne v zakonu, pa tudi v štatutu ni niti z eno besedo normirano, da bi bil Sokol kraljevine Jugoslavije državna ustanova, pač pa je v § 1. cit. zak. določeno, da se zaradi fizične in moralne vzgoje državljanov osnuje viteška organizacija pod imenom Sokol kraljevine Jugoslavije. Ta viteška organizacija pa ni nikaka državna ustanova, ker je zakon sam ni proglasil za tako ustanovo. Iz dejstva, da obstoji zakon o ustanovitvi Sokol« kraljevine Jugoslavije z dne 5. decembra 1929 pa tudi ne sledi, da bi že zaradi tega Sokol kraljevine Jugoslavije postal državna ustanova v smislu čL 4. cit. zakona. Ne more biti dvoma, da Ima čl 4. cft. zakona v mislih izključno le one državne ustanove, ki jim fe poverjeno izvrševanje državnih oblasti, potom katerih vrli država svojo oblast Drugačno stališče bi moralo dovesti do nevzdržnih posledic, kar dokazujejo naslednja dejstva: V naši državi obstoji zadružni zakon. Toda nikomur še ni prišlo na misel, da bi proglasil eno ali drugo zadrugo, ali Zadružno zvezo ali Glavno zadružno zvezo za državno ustanovo, ki bi naj bila za-šritpna nn (M 4; rit. raknna. Obstoji zakon r, Privilegirani agrarni banki, Obrtni banki — same ustanove, ki so bile ustanovljene s posebnim zakonom in na katere ima država vsaj toliko vpliva kakor na organizacijo Sokola kraljevine Jugoslavije. Kljub temu pa mislim ni pravnika, ki bi mogel zatrjevati, da so omenjene ustanove državne ustanove v smislu čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obstoje srednješolske organizacije, ki so končno tudi normirane z zakonom o srednjih šolah, pa nikomur ni prišlo na misel, da bi priznal tem organizacijam posebno zaščito v smislu čl. 4. cit. zakona. Isto velja za gasilska društva. Gasilska društva uživajo po zakonu posebno zaščito, toda nikomur ne pride na misel, da bi posamezna društva smatral za državno ustanovo. Spričo vsega tega moramo reči, da je Sokol kraljevine Jugoslavije pač ustanovljen s posebnim zakonom, da uživa od strani države izvestne privilegije, da pa to ni državna ustanova v smislu čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Zato pa uživa pravno zaščito v enaki meri kot druga društva. Pravilnost tega naziranja dokazuje tudi okolnost, da funkcionarji Sokola kraljevine Jugoslavije niso državni uslužbenci Res so po zakonu pridržane gotove pravice vladi s tem, da ji je zajamčena gotova ingerenca glede postavljanja najvišjih funkcionarjev. Toda mnogo večja in neposrednejša je ingerenca, ki je zajamčena vladi glede organizacije, vodstva in imenovanja vodilnih oseb n. pr. pri Privilegirani agrarni banki. Obrtni banki in Narodni banki Že samo dejstvo, da niso funkcionarji Sokola nl-kaki državni uslužbenci, da njih čast ni zaščitena po § 302. k. z., dokazuje, da nimamo opravka z državno ustanovo v smislu čl. 4. cit. zak. Kajti pri državnih ustanovah morajo imeti pravico do postavljanja vseh funkcionarjev edinole državna oblastva. Kes je sicer, da se je pri nas nekako udomačilo naziranje, da je Sokol kraljevine Jugoslavije državna ustanova, ki ji gre zaščita po čl. 4. cit. zak. Toda . , .... . « s pravnega vidika pa s tem na stvari ni izpremenjeno nič. Stalilče, da Sokol kraljevine Jugoslavife ni državna ustanova v smislu čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti In reda v državi, ie usvojil svoječasnn tudi B finski stol v Zagrebu (razsodba z dne 23. sept 1932, opr. iL Kzp 753-321 Or. Josip Voršič. Vaolava, ev. Ljudmile. S hrepenenjem so sprejemali v Ljubljani slovansko vejo, s katero jih vežejo dogodki mnogih let. Prihod ministra dr. Šrameka je bil sprejet z velikim zadovoljstvom, kot poseben izraz češkoslovaške solidarnosti ter jo s tem tabor stopil v ospredje mednarodnih zanimivosti. l'o vsem tem se vidi, da odmor par let, v katerega so bili vrženi slovenski Orli, in po katerem so se pojavili v novi obleki, ni nikakor škodoval njihovim organizacijskim zmožnostim ter ni bil na škodo njihovemu zorenju Zveza fantovskih odsekov izkazuje vrednost in razumevanje za organizacijo, ter je na višini vseh ostalih telovadnih katoliških organizacij. Potrdili so to preizkušnjo glavni dnevi tabora.« Olomuški »Našinec« od 1. julija je prinesel na na« slovni strani velik napis »Slavnostni triumf ČSR Orla v Ljubljani« ter podnaslova »Ogenj slovanskega navdušenja se je razžarel kot v dobah, ko Slovani še niso bili razdeljeni« in »Uspeh Orla je uspeh republike«. V članku poroča o taboru, ki se jc vršil 29. t. m., ter o slavnostnem sprevodu mimo tribune, na kateri so poleg kneza namestnika in kneginje Olge ter ministrov bili slavnostni gostje. Opisuje sprevod, govor škola Rozmana ter prireditev telovadbe, kar se ja vse končalo z največjim uspehom. Ovacije, ki so jih Slovenci pripravili ministru dr. Šramku in češkoslovaškim Orlom, so bile izraz čustev, o katerih iskrenosti ni dvomiti. V drugem članku piše o uspehih češkoslo« vaškega Orla v Ljubljani ter o čestitkah, ki so jih zastopnikom Orla izročili minister dr. Korošec in minister telesne vzgoje dr. Miletič, ki je rekel, da njihovo vzgojo smatra za vzorno, tako po narodni kot vzgojni strani Nato navaja uspehe tekmovanj. Končuje pa članek z besedami »Naš izlet je v polni meri izpolnil svoje poslanstvo«. Minister dr. Šramek je od vseh strani dobival prošnje, da naj načelstvu čsL Orla izrazi priznanje in zahvalo za vse delo, za prospeh zleta in dobrega imena republike. Uredništvo samo pa naznanja, da bo v nedeljski prilogi »Našinca« dodalo fotografsko reportažo, ter zaključuje poročilo s stavkom: Zato nc pozabite kupiti nedeljske številke na« šega lista. »Lidovž Listy« od 1. julija prav tako slavnostno na prvi strani poročajo o ljubljanskem zletu s sledečimi debelo tiskanimi naslovi: »Naše Orlovstvo je zanetilo v Jugoslaviji ogenj slovanskega navdušenja«, »Ljubljana je zasula Orle s cvetjem in ljubeznijo«, »Veličasten pozdrav zastopnika vlade, ministra dr. Šramka«, »Zahvala in priznanje orlovskemu programu in delu«, »Slavnostni sprevod pred knezom namestnikom Pavlom, predsednikom vlade Stojadinovičem in ministri Šramkom, Korošcem in Miletičem«, »Sto tisoč vernikov pri maši na Stadionu«, »Ljubljanski dnevi so manifestacija za slovansko vzajemnost in vero v veliko bodočnost slovanstva v Evropi«. Pod temi navdušenimi naslovi sledi poročilo o prireditvi 29. junija z ugotovitvijo, da je zlet svoje poslanstvo stoodstotno izpolnil. Na isti strani sledi tudi važen članek pod naslovom »Sokoli v Pragi — Orli v Ljubljani« in podnaslovom »Vsak po svoji poti, toda za skupnim ciljem«* Tu sledi tudi tale stavek: »V beli Ljubljani se prav sedaj vrše telovadne slavnosti slovenskih katoliških mladinskih organizacij, ki so nastale po bivšem slovenskem Orlu. Udeležijo se jih tudi vlaki naših Orlov. Udeležba člana češkoslovaške vlade dr. Šramka pa tem slavnostim daje še poseben pomen. Jugoslovanska vlada pa je poslala k nam svojega ministra za telesno vzgojo dr. Miletiča na sokolski zlet. Obe poti ministrov prijateljskih držav sta bili deležni navdušenega sprejema jugoslovanske in češkoslovaške javnosti.' To zopet dokazuje, kako oba ta slovanska naroda pripadata sebi in kako imata oba ta istočasna zleta namen slavnostno manifestirati pred celim svetom o slovanskem bratstvu. Je pa to tem važnejše, ker se do« gaja v dobi, ko so tuji vplivi, Slovanom od nekdaj neprijazni, skušali prijateljsko razmerje obeh držav skaliti in uničiti. Ne bo se jim to posrečilo, kajti ljudstvo je na straži. Še tretji članek v tej številki je posvečen ljubljanskim prireditvam pod naslovom »Minister dr. Šramek z našimi Orli v Jugoslaviji — po 25 letih v Ljubljani«, ki ga je napisal poseben poročevalec lista A. Nesnidal. V njem poroča o sprejemu ministra dr. Šramka na ljubljanski postaji, o njegovem govoru na češkoslovaški akademiji, o izletu na Bled in na Sušak, o tekmah z mednarodnimi telovadci, o otvoritvi razstave Prosvetne zveze, o mednarodni akademiji itd. O ljubljanskem taboru so imeli kratke vesti tudi drugi listi, tako narodno socialistično »Češke slovo« ter tudi marksistična »Pravo lidu«, ki piše sledeče: »Minister dr. Šramek, ki je član odbora političnih ministrov, je v teh dneh v Ljubljani na mednarodnem taboru katoliške mladine. V Ljubljani se je razgovarjal z jugoslovanskim notranjim ministrom dr. Korošcem, s katerim se dobro pozna še iz časa dunajskega parlamenta. Naši politični javnosti ni treba razlagati, zakaj prav v tem času pomeni pot ministra Šramka v Jugoslavijo in razgovori z dr. Korošcem nenavadno politično atrakcijo. Če se jc odločil minister Šramek za pot v tujino in zapušča Prago v dneh najbolj napetih pogajanj za manjšinski statut, je gotovo prepričan. da s svniim nbisknm v Ljubljani knrisli razjasnitvi nekaterih bolestnih vprašani v dobro r\U«w prijateljskih držav.* Ljubljanske vesli Maša zadušnica za f nadškofom Jegličem Ljubljana, 2. julija. V stalni cerkvi je bila danes ob 8. dopoldne Salna cerkvena služba ob obletnici smrti nadškofa dr Antona Bonaventure Jegliča. Vso prostorno cerkev so napolnili predstavniki in občinstvo iz najširših plasti. Med drugimi so so udeležili žalne službe božje ban dr. M. Natlačen, div. general Gjorgje Lukič, župan mesta Ljubljane dr. J. Adlešič s številnimi člani občinskega sveta, številni univerzitetni profesorji, korporativno dru-fetvo »Jpglič« in drugi. Mašo zadušnico je daroval škof dr. Gregorij Rožman ob številni asistenci. Na koru pa so rekvijem peli člani bogoslovnega pevskega zbora 1 Na Rožnik. Danes vas vabimo na žegnnnje, kjer vam gostilna na Rožniku postreže poleg drugih dobrot še z žegnanjskiiui krofi. Priznano dobra vinu, jogurt itd. Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik. 1 Davčna uprava za mesto t Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148 zak. o neposr. davkih v III. četrtletju 1038 v plačilo: a) dne 1. julija 1938 — III. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na posl. promet, davka na neoženjene osebe in vojnice; b) dne 15. avgusta 1938 — I. polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestu. na-čelstva v Ljubljani. N ■ »I«l i, rJM 1: ■ »T ^ »T rJ mk J -S ^EfVTOffOTS «/'1 iA 3 Hi I 4 VAM DOBAVI IN SOLIDNO POLOŽI] uillill.v^ if * w^jrm¥l>mfi K cerkvenemu koncerta v frančiškanski cerkvi Neiazuinljivo neopa/eno je zdrsnil mimo nas eden najpomembnejših koncertov v minuli sezoni, ki je bil dne 13. junija v frančiškanski cerkvi. K izvedbi so se strnili odlični in naj odličnejši naši umetniki: predvsem operna prima-dona ga. /lata Gjungjenac, operni solist g. Aleksander Kolacio, spremljal in samostojno na orglah jc nastopil g. prof. Pavel llančigaj — ter ljubljanski godalni kvartet (gg. Pfeifcr, Stanič, šušter.šič, Miiller). O solistki ge. Gjungjenac je v suka beseda nepotrebna; tudi pri tem koncertu je prekosila samo sobe v vsaki izmed navedenih točk tk.o v tehničnem kakor tudi v stilnem oziru. Isto moremo reči o ljubljanskem godalnem kvartetu — našem najboljšem komornem združenju. V samostojnem nastopu kot v zvezi z orglami jc bila izvedba poliiovrednostuo umetniška. Naravnost zastrmeli smo pa nad lepim petjem Aleksandra Kolada: njegova umetniška pot je šla ves čas njegovega bivanja v Ljubljani — posebno pa še letos — stalno navzgor, tako da je pomenil tudi njegov nastop ta večer — naravnost dogodek; veseleč se polnega in lepo do-nečega glnsu jo sicer rad pomeril malo po »operno«, pa nič zato; ta večer je dokazal, da se mu odpira bodočnost. Celotna ubranost sodelujočih je potegnila za seboj tudi g. Ranfiigaja, „ r - '^ w — 1 * , * i - Vsa Slovenija proslavi 20-tetnico Jugoslavije dne 14. avgusta 1.1, v Mariboru m Razpit goslinskih obratov trn Tli. mariborski teden. Za letošnji VII. mariborski tfeden, ld bo od 6. do 15. avgusta, so razpisani gostilniški in kavarniški obrali, šotori za jestvine in vinotoč. — Ponudbe je poslati najkasneje do 10 julija na naslov »Mariborski teden«, Maribor, Trg svobode — Grad, kjer dobijo interesenti vse potrebne informacije in podrobne pogoje razpisa. Kavarna in restavracija „0rel" Dnevno sveže plzensko belo pivo, izbrana vina, Izborna kuhinja. m 8 poleno lobanjo obleial Na Meljski cesti ss je ponesrečil 29 letni kovaški pomočnik Ivan Slatin Na kolesu so se mu strle vlliee, pa je padel tako nesrečno na tlak, da si je razbil lobanjo ter je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico. m Danes na koncert k Vogrincu v Kamnico. Dobra kuhinja, izvrstno vino. *— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčicec._ m Lažni inkasant za mleko se pojavlja po mesta kljub zasledovanju policije in opozorilom v časopisju. Zopet je dobila policija več prijav od raznih strank, da se je pojavil pri njih lažni in-kasa/nt ter se Je predstavil s ponarejenimi priporočilnimi pismi od dobavljalcev mleka. m Drzna tatvina. V neki tukajšnji gostilni je položil električar Avgust Jelen s Pobrežja za hip pred sebe na mizo denarnico. Ko jo je čez nekaj časa odprl, je opazil, da mu je zmanjkalo iz nje 1600 din. V zvezi s tem sta bili dve osebi aretirani Vransko Dobro s! zapomnite že danes, da ne boste pozabili priti na veliko tombolo, ki jo bo priredilo v nedeljo, dno 24. julija t. 1. popoldne ob 3 Katoliško prosvetno društvo na Vranskem. Čakajo vas krasili in lepi dobitkil Hrani PrisrBen sprejem zastopnic Slovenske žensko zveze iz Chicaga. V petek zjutraj je čakalo na kranjskem kolodvoru precejšnjo število kranjskih gospa na jutranji brzovlak z Jesenic, da pozdravijo zastopnice Slovenske ženske zveze iz Chicage na poti v svojo domovino. Ko je brzovlak prispel v bližino postaje, so jih kranjske gospe pozdravile z mahanjem robcev in s prisrčnimi živijo klici, nato pa so jim poklonile krasne šopke nageljnov in vrtnic. Zastopnice Slovenske ženske zveze so se za ta pozdrav ginjene zahvaljevale in stiskale svojim rojakinjam roke, nato pa jih je nagovoril kranjski župan g. Karel Češenj in g. kaplan Vovk. V vlak so stopilo gospe Gorjančeva, llamova in Jazbečeva in spremljale rojakinje do Ljubljane. V vlaku so jim gospe spet izročile cvetja, ga. Gorjančeva pa jih je pozdravila v kratkem nagovoru. Pod kozolcem ga je zadela kap. V četrtek popoldne okrog 4 so našli pod kozolcem gostilne Konc v čirčičah nezavestnega 52 letnega berača Martina Zvoljcnta, rodom Iz Brezovice pri Ljubljani. Ljudje so takoj poklicali iz Kranja zdravnika, ki je ugotovil kap, nalo so bolnika odpeljali v kranjsko ubožnico, kjer je v potek zjutraj umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Naj v miru počival Strela je udarila v petek 1. julija ob 14.25 v dimnik g. Torkarja Janka v Kranju na Cojzovi cesti. Dimnik je vsega rnzčesnilo, ga razmetala po strehi in po vrtu. V podstrešni sobi je napravila v steni tri luknje, v sobi I. nadstropja kakor tudi v kuhinji pa poškodbe po zidu. iiiekiriciia napeljava je pokvarjena I A. .A ol Poročila sta se včeraj uradnica gd(5. Marija Škof, hčerka tukajšnjega uglednega slikarskega mojstra g. Josipa Škofa, in kapetan I. r. g. Franjo Golob iz Belgrada. Mlademu paru naše iskrene čestitke I _ Zobozdravnica med. dent. et phil. dr. Dosiljha Krafnovlt se nahaja na dopustu in do preklica ne ordinira m Karitativna zveza bo tudi letos poslala slabotne dečke in deklice na morje v svrho okrepitve. Dečki se odpeljejo prihodnji torek zvečer ob 6. z glavnega kolodvora. Zato naj se zberejo vsi določeni nii hodniku frančiškanskega samostana v Mariboru v torek popoldne ob 5. Vrnili se bodo z morja 1. avgusta popoldne ob pol 6. m Ravnateljstvo Idestne hranilnice je darovalo v narodno obrambne namene znesek 500 din namesto venca na grob dolgoletnega odbornika ravnatelja g. Josipa Ošlaka. m Umrl je v mariborski bolniSnict šofer pri Pohorskem domu g. Bruno Wernhardt, star 33 let. Pokojnik je veliko let sodeloval pri rešilnem oddelku mariborske požarne brambe ter je napravil z reševalnim avtom nad 3000 prevozov, zaradi česar je dobil številna priznanja. Naj počiva v miru! m Kaj je s tkro/iljenjem driavne ceste v Ko-Sakih? Stalne pritožbe dobivamo od prebivalcev, ki stanujejo v Košakih vzdolž državne ceste, ker se letos ta cesta ne škropi. Cesta in poleg nje stoječe hiše so dan in noč zavite v oblak prahu, da je življenje tu naravnost neznosno. Lansko leto je izposloval pokojni župan g. Ivan Vesenjak, da so cesto polivali redno mariborski škropilniki. Letos pa se občina Košaki izgovarja, da nima za škropljenje potrebnega kreditn, občinstvo pa po nepotrebnem vali krivdo na mariborsko mestno občino, ki je pri tem čisto nedolžna. m Prijave za VII. mariborski teden. Vsi raz-stavljalci, trgovci in prodajalci, ki se nameravajo udeležiti letošnjega VII. mariborskega tedna v času od 0. do 15. avgusta, se naprošajo, da vložijo svoje prijave najkasneje do 10. julija 1938 na naslov »Mariborski teden«, Maribor, Trg svobode — Grad. Istotam dobijo Interesenti vso podrobnejše informacije in navodila vsak dnn med 15 in 18 popoldne Poznejše prijave za udeležbo na VIL mariborskem tednu se ne bodo mogle upoštevati. Velecenjena i Čistilo, kakršnega ste si želeli, je prišlo na trg cr Je najboljši pri- JLi ▼ Ji. i^l jatelj vsake gospodinje. Poskusite in prepričajte sel 1 Blagoslovitev Marijinega spomenika na Bentjakobskem trgu. Kakor smo že poročali, bo danes ob It blagoslovil g. škof dr. Gregorij Rozman prenovljeni Marijin spomenik na šentjakobskem trgu. Na to redko slovesnost, ko se bo zopet blagoslovil po Valvasorjevi zamisli uliti Marijin kip iz 17. stoletja, vabimo vse ljubljansko občinstvo. 1 Danes je zadnji dan razstave Prosvetne zve-ee. Kdo si hoč.e ogledati zanimivosti, ki vzbujajo splošno pozornost, naj ne zamudi te prilike in si ogleda razstavo še dane6. Odprta je od 8 zjutraj do 7 zvečer. 1 Dr. šavnik ne ordinira do 14. t. m. 1 Lep jubilej. Gospa Marija Steblaj, prodajalka živil ob Karlovskom mostu, je včeraj stopila v 90. leto življenja. Veliko lepih spominov dma izza mladih dni. Znanci in sorodniki ji želimo še mnogo lepih, veselih in zdravih dni. Bog ji nakloni, da bi praznovala zdrava in srečna stoletnico. I Celodnevni božjepotni izlet v Šmartno pri Kranju priredi dne 10. julija za svoje člane, prijatelje in znance z družinami K rižanska moška tin mladeniška kongregacija. Odhod iz Ljubljane ob tričetrt na šest zjutraj. Jutranje cerkveno opravilo bo v šmartinski župni cerkvi ob 7. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Po zajtrku na Gašteju obisk bližnje šmarjetne pore. Kosilo na senčnatem vrtu na Gašteju (kosilo s pečenko in močnato jedjo 12 din). Popoldne obiščemo Kranj, kjer bo popoldanska porbožnost v dekanijski cerkvi. Prijatelji! Pridite gotovo in povabite še svoje znance! Cerkveni vestnilc Duhovne vaje za nfifeljlce rn uradnice v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani bodo od 9 do 13. julija. Pričetek 9. julija ob 6 zvečer. Prijavite se takoj! Oskrbnina za vse dni 100 din. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 7. julija v uršulinski cerkvi. Ob petih zjutraj bo prva sv. maša, ob pol šestih pridiga in po pridigi bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da so udeleže evharističue pobožnostd v uršulinski cerkvL Sestanki Mladci fantovskega odseka Ljubljaua-mesto naj se udeleže telovadbe v nedeljo ob 10 v telovadnici 11. drž. real. gimn. (na Poljanah). Lekarni Nočno slnžbo Imajo lekarnej r nedoTJo: mr. Leustek, Resi jeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič; v ponedeljek : dr. Piccoli, Dunajska c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste. Poizvedovanja Našel se j« zlat prsfam pred f4 dnevi b« Celovški cesti v bližini stare cerkve v Sp. šiški. Poizve se Alešovčeva ulica 6. Izgubljena broška, spadajoča k narodmi noši, se dobi v Hrenovi ulici 10-L t Proste vaje članic dekliških krožkov na Stadionu ob mednarodnem mladinskem taboru dno 29. junija 19^ ^ LjiAljani, Foto Emte Narodni tabor pri Sv. Trojici v Slov. goricah se bodo udeležile sosednje godbe: Zidani most, Senovo pri Rajhenburgu, iz lirastnika rudniška in steklarska, luška, trboveljska in po možnosti še druge. Čast kumice je prevzela ga. Fani Polančeva, ki ji bo godba na prevečer blagoslovitve po bakladi po mestu, ki bo ob devetih, zaigrala podoknico. Na slavnostni dan bo ob osmih sprejem dolenjskih godb, potem pa koncert pred Glasbenim domom. Ob desetih bo sv. maša za rajne člane društva, nakar se bo razvil sprevod na pokopališče, kjer se društvo pokloni svojim rajnim. Ob dveh popoldne bo sprejem ostalih godb in obhod po mestu. Ob pol štirih bo blagoslovitev in otvoritev domu, nakar bo imel član banskega sveta g. dr. Peter Jereb slavnostni govor. Nato bo prosta zabava. Dobiček je iki-inenjcn za poravnavo dolgov. Vstopnina je 5 din. Lavantinski novomašniki Pri božjepotni cerkvi St. Trojice ▼ Slov. goricah, kjer se leto za letom zbira na stotine Slovenskih božjepotnikov, bo slovensko ljudstvo iz okrajev Maribor levi in desni breg, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Dol. Lendava v nedeljo, dne 10. julija ob svojem voditelju notr. ministru dr. Antonu Korošcu proslavilo 20 letnico osvobojenja in obstoja svobodne države. Maribor, 2. julija. Jutri, v nedeljo, zjutraj bo podelil nrev/.vi-šeni škof dr. Ivan Tomažič 17 lavantinskim no-vomašnikom sv. mašniško posvečenje Letos bodo imeli nove maše sledeči gg. bogoslovci (v oklepaju ime pridigarja): Brc/uik Alojzij, Sv. Benedikt v Slov. gor. 31. julija (kaplan Anton Boštele); Čergulj štelun. Murska Sobota 17. julija (kaplan Gregor Janez); Degša Dušan, Središče 31. julija (p. Gabriel Planinšok); Feguš Alojzij, Sv. Marko niže Ptuja 24. julija (kaplan 1'egu Ignacij); Gyiirkeš Štefan, Murska Sobota 10. julija (kaplan škraban Janko); jelen Martin, Sv. Pavel pri Preboldu 17. julija (stolni dekan dr. Fr. Cukala); Klaivčntk Erno, Vojnik 10. julija (župniik Lirlep Franjo); Kores Janez, Maribor 24. julija (stolni dekan dr. Fr. Cukala); Lajnšček Ludvik, Murska Sobota 24 julija (kaplan Rajner Janez); Mihelič Jože, Maribor tO. julija; Škrjanc Jože, Sv. Pavel pri Preboldu 10. julija (župnik Matija škrjanc); Vrhovšek Simon, Sv. Jernej pri Ločah 17. julija (kaplan Tine Štefanoioza); Jakopina Alojzij, Buče 24. julija (urednik Slov. gospodarja Jantiš Galec); Piki Adolf, Gotovlje 17. julija (kaplan Vilko Videčnik); Šmirinaul Alojzij, Jarenina K), julija (katehet Avgust Šparl); šiancer Avg., Šmarje pri Jelšah 10. julija (msgr. Ivan Vreže); Verb-njak Alojzij, Polzela 10. julija (kuplun Fr. Kač). Kolektivna pogodba med pekovskimi mojstri in pomočniki podpisana Celje, dne 1. julija. Na mestnem poglavarstvu je bila podpisana kolektivna pogodba mod pekovskimi mojstri in pomočniki v Celju. Pogodba velja za vse pekarske delavnice in podjetja v področju mestne občine celjske in za vse kvalificirane pekovske pomočnike. Delovni čas obsega 60 ur tedensko. Vsako delo v pekarni in delo, ki je v zvezi s pekarno in ki presega zakoniti delovni čas za pekarne, se smatra za nadurno delo ter se odškoduje s 50% više od normalne plače, kakor to predpisuje zakon o zaščiti delavcev. Nedeljski počitek za vse v pekarnah zaposlene pomočnike traja 36 neprekinjenih ur. Plače pomočnikov v pekarnah so se določile na uro ter se kategorizirajo po številu pekovskih pomočnikov. Za I. skupino: prodpečniki in mesač 300 din tedensko, za pomočnike pri tabli 270 din; za 11. skupino: predpeiniki in mesač 280 din, za pomočnike pri tabli 2t0 din tedensko. Pomočniki, ki imajo pred sklepanjem kolektivne pogodbe višje plače, kakor bi eventuelno določala ta kolektivna pogodba, ostanejo pri višjih plačah. Izplačujejo se mezde pomočnikom vsako soboto po konča/nem delu.« Obe stranki sta pristali, da se vnese v kolektivno pogodbo še nov člen pod na-slovom: »Prineseni kruh,« ki se glasi: za v peiko prineseni kruli pripada pomočniku posebna odškodnina, in sicer za kruli 50 par od komada, od pogače in potice pa 1 din, če opravlja pomočnik to delo izven delovnega časa. Praznike uredi sporazumno paritetna komisija v okviru oibstoječil zakonitih predpisov in uredb. Radeče pri Zidanem mosta Minister g. dr. Miha Krek se bo v nedeljo, dne 24. julija, udeležil velikega prosvetnega tabora v Radečah pri Zidanem mostu. Navdiišenje fantovskega odseka in Dekliškega krožka, ki sta se prav pridno udelževala vseh taborov, polno-številno pa zlasti mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani, zagotavlja tudi uspeh radeškega tabora, na katerega vabimo vsa sosednja društva in prijatelje. Na taboril bosta govorila: g. prof Mirko Bitenc iz Celja in minister g. dr. Miha Krek. Cerkveni govor bo imel g. prof. dr. Han-želič iz Celja. Sv. maša bo ob 10 na prostem z ljudskim petjem. Popoldne ob 3 bo velik telovadni nastop. Ves čas bo igrala radeška godba >Sav-ski val«. 24. julija vsi v Radeče! Bog živil Slovenj Gradec Velik kmečki tabor priredi okrajna kmečka zveza za sodni okraj Slovenj Gradec v nedeljo, dne 17. julija v Slovenjem Gradcu, s pestrim sporedom. Natančni spored tabora se bo objavil prihodnje dni. Na taboru bo govoril predsednik Kmečke zveze g. Ivan Brodar iz Ilrastja pri Kranju, ter drugi priznani kmečki govorniki. Vabimo vse prijatelje kmeta, da se tabora v čim-večjem številu udeležijo. Otvoritev in blagoslovitev novega železobe-tonskega mostu preko Mislinje v Slovenj. Gradcu ter mestnega kopališča ho v nedeljo, dne 24. julija "opoldne. Natančni spored bomo še objavili. ODOBR.MINISTARSTVA SOC.POL / HM ZORAViJA B J3937-J9 Super LYSOFOHM je zanesljivo sredstvo za desinfekcijo pri Vaši intimni toaleti. Super Lysoform je Vaš najboljši prijatelj, ki Vam bo preprečil nešteto neprijetnih pojavov. Upija najhitreje in najpopolneje vsak zadih. Osvežuje in lepo diši. Zahtevajte ORIlilNAb Super LVSOKOKM v vseh »potekali, Urogeri.)uli iu parliimerijah. Pazite na originalni zavitek in odklonile imitacijo. Prosvetni tabor v Št. Jerneju na Dol. Pod pokroviteljstvom našega ministra g. dr. Miha Kreka bo 17. julija v Št. Jerneju prosvetni tabor krškega okrožja Zveze fantovskih odsekov. Možje, dekleta, žene in fantje Dolenjci, ki smo ponosni, da smo Slovenci, ki nas katoliške vere ni sram, pokažimo na naš taborni dan, da smo številni, zavedni, edini! Kar nas je bilo Dolenjcev v Ljubljani na silnem taboru brez primere, ob brezmejnem ognju slovenstva in vere, zanetimo tudi v Št. Jerneju kres, da bo posvetil v sleherno vas neskončnemu Bogu Očetu v čast, prav vsem Dolenjcem v ponos in, rasti 17. julija vsi v Št. Jerneji Prosvetni tabor pri Sv. Petru po Sv. gorami V nedeljo, 17. julija, bo v St. Petru pod Sv, gorami prosvetni tabor pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Mihe Kreka. Ob 8 bo sprejem gostov in sprevod k službi božji na letnem telovadišču. Ob 9 blagoslovitev prapora fantovskega odseka Sv. Peter pod Sv. gorami. Blagoslovil ga bo prevzvišeni gospod Škot dr. Ivan Tomažič. i5rapont kumuje ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. — Ob 9.30 sveta maša in cerkveni govor Prevzvišenega. Po sv. maši prosvetno zborovanje. Govorijo: g. profesor Bitenc iz Celja in g. dr. Humer iz Konjic. Popoldne ob 4 javni telovadni nastop fantov* skih odsekov iu dekliških krožkov iz vseh sosednih okrožij. j Preiskava proti razbojniški tolpi ki je strahovala mariborsko okolico in Dravska polje, se nadaljuje na poveljstvu mariborske orožniške čete s polno paro. Včeraj dopoldne so konfrontirali Pintariča z njegovimi tolovajskimi pajdaši. V ta namen so pripeljali iz preiskovalnega zapora 21 letnega Juharta, 16 letnega Kalca, 28 letnega Majeriča in 27 letnega Edvina Kodra, tirata zasledovanega roparja Jožefa Kodra. Zasliševanje je bilo danes končano. Pintarič je vso svoje zločince v vseh podrobnostih opisal. Ob koncu zaslišanja je dejal, da bo še počakal na konec razprave, da ne bo nihče zaradi njega po nedolžnem trpel in da bo videl, kakšna kazen mu tio prisojena, potem pa si bo sam končal življenje. Juhart, Kelc in Majerič so priznali svojo krivdo, skladno z izpovedbami Pintariča, le Ed-vin Koder je skušal tajiti, da bi bil dobavljal razbojnikom municijo za njihove pištole, toda na zvit način so mu orožniki izvabili priznanje. Pintaričev sodrug prijet v Ljubljani Ljubljanska policija je te dni aretirala blizu carinarnice 24 letnega Franca Arnuša, ki je doma iz Budine pri Ptuju. Arnuš je komaj odsedel poldrugo leto robije in že je padel policiji v pest. Okoli carinarnice je prodajal nekaj obleke in zato ga jo detektiv, ki se mu- je fant zdel sumljiv, prijel. Pri Arnušu so našli pravo malo skladišče obleke, in sicer kovček v rjavi usnjeni imitaciji, eno zelenkasto in eno temno obleko, lioljši plašč »Cauvvrcout« in svileni šal. Te stvari nedvomno izvirajo iz tatvine. Policija je prepričana, da je Arnuš vlomilski in roparski sotnulnik prijetega roparja Pintariča na Štajerskem, s katerim so ga večkrat videli v družbi. Arnuš je tudi ožji rojak Pintaričevega najožjega roparskega sotrudnika Kajiča. Policija preiskuje, v koliko jo Arnuš pri Pintaričevem roparskem napadu sodeloval. Dobro bi bilo, da bi lastniki blaga, ki so ga prj Arnušu našli, prišli na policijo in, tam ugotovili, če je njihovo. Spored tabora s Do 9 dopoldne prihod posameznih skupin na zbirališča, kakor Je bilo vsem našim Organizacijam sporočeno v okrožnicah. Vsi morajo biti do devetih zbrani na svojih zbirališčih. Na taborni prostor pred cerkvijo gredo udeleženci le v organiziranih sknpinah. Ob četrt na 11 bo pred cerkvijo pridiga, ki jo bo govoril dekan vIč. g. Fr. S. Go-milšek, nato sv. maša z ljudskim petjem. Pele se bodo pesmi: »Kraljevo znamenje križ stoji«, »Lepa si, lepa, roža Marija«, »Pridi molit o Kristjan« in »Angel Gospodov«. Ob 11 tabor, ki ga bo vodil bivši oblastni predsednik dr. Josip Leskovar in na katerem bodo govorili: Notranji minister dr. Anton Korošec, Prof. dr. Josip Hohnjec za Prosvetno zvezo, Senator dr. Fr. Schaubach za Slovensko stražo. Mirko Gcratič za Podzvezo fantovskih odsekov, Marica Kramberger za Vodstvo dekliških krožkov, Akademik Andrej Fidelij za dijaštvo, Zupan Jože špindler za Kmetsko zvezo, Franc Snoj, podpredsednik gasilske zveze za gasilce. Tabor se zaključi s skupno pesmijo »Hej Slovenci«, nato razhod po organiziranih skupinah. Trojiški narodni tabor bo uvod v številne proslave 20 letnice osvoboditve, ki bodo v letošnjem letu po vsej Sloveniji in Jugošlavij i. Naj ne bo zavednega obmejnega Slovenca, ki se tega tabora ne bi udeležil, da bo ta prva proslava osvoboditve ena najlepših in najveličastnejših! - Narodni tabor pri Sv. Trojici naj pokaže, da smo Slovenci svoje svobode vredni! 30 let zveste službe svojo godbo, ki Jo Je ustanovil vitez pl. g. Gut-mansthal, sedaj usmiljeni brat v Kandiji pri Novem mestu. Kupil je instrumente ter jih podaril cerkvi in s tem ustanovil Orlovsko godbo, za katero se je z vso vnemo lotil dela takratni župnik g. Hirschel. Zbiral je fante in jih navduševal za glasbo. Poučeval je takratni organist g. Ilrovat. Čez eno leto srečamo godbo že pri procesiji, kar da fantom novega poguma, da se še bol j posvetijo delu. Potem je šel glas o dobro vežbanin godbenikih daleč naokoli. Društvo se je udeleževalo južnih iHrskjpav-. Svetovna «vojna pa je na mah prešinila 'sako plodnejše delo Fantje so zamenjali godala s puškami'in namesto v dvorani so bili v strelskih jarkih, odkoder se štirje niso nikoli več vrnili. Po vojni pa se je delo vnovič začelo. Po zaslugi sedan jega župana g. Rozmana Josipa in pori spretnim vodstvom Volariča Franceta so je godba obnovila in uspešno napredovala, dokler se ni I. 1930. osamosvojila kot glasbeno društvo »Savski val«. Lansko leto pa si je društvo postavilo svoj lastni dom, ki bo jutri blagoslovljen in slovesno otvorjen. Mnogo so k tolikemu uspehu pripomogli darovi. Naj omenimo le nekatere: g. Ravnikar Josio, g. Trbovc Miha, zavod usmiljenih sester na Dvoru, ki je podaril ves les za streho doma. vsi obrtniki in društva, kakor tudi obe posojilnici in kmetje po svojih močeh. Največ je pa vredno delo članov samih, ki se niso ustrašili nobenega napora po težavnem dnevnem delu. Vsem prav lepa hvala! Slovesnosti blagoslovitve in otvoritve doma ------------Dne 4. julija 1908 Je stopila v službo pri upravi Slovenca gdč. Ivanka 'Znidaršiieva, ki slavi torej jutri 30-letnico, odkar je nepretrgano v službi našega lista, izkušena v težkem in marljivem dolgoletnem delu. Gospodična Ivanka je liha, mirna delavka — tako da v tiskarni ni skoraj mnogo čuti o njej, toda, kdor je poučen o njenem delu, ve ceniti njeno veliko " sposobnost, vztrajnost in požrtvova*njost. Bo je gdč. Ivanka stopila v službo,, je bil ekspedit še v stari tiskarni, kjer je še sedaj prodajalna Ničtnan. Upravnik lista je bil že tedaj ravnatelj Rakovec. Seveda je poznala gospodična celo vrsto urednikov, ki jih sedaj ni več med nami, kakor rajnkega prošta Kalana, Šte-feta, dr. Žitnika, Moškerc.a in druge. Doživela je ves krasen razvoj našega lista in naše tiskarne ter z njim delila lepe, pa tudi črne dneve. Dolga leta ni izrabila dopusta, tako je bila vneta za delo. Saj tudi ni čudno, ko je včasih vse delo našega ekspedita bilo naloženo na njene rame in na rame maloštevilnih delavk. Seveda se je od tedaj v ekšpeditu precej spremenilo ter je sedaj, kakor pravi gospodična, '»vse drugače«. Sedaj gospodična pripravlja naslove za naše naročnike. Skozi njene roke je šlo že na milijone naslovov. Za točno ekspediranje »Slovenca« našim naročnikom ima gospodična velike zasluge. Gospodična je v zasebnem življenju pobožna ter je že od šolskih let dalje vneta članica Marijine družbe. Naši gospodični Ivanki ob njenem delovnem jubileju prisrčno čestitamo vsi njeni prijatelji in fipoštovalcil Blagoslovitev Glasbenega doma v Radečah Radeče pri Zid. mostu, T. jul. 1938. V nedeljo, 3. julija bo imelo radeško glasbeno društvo »Savski val« -svoj veliki praznik, gledalo bo delo svojih rok: blagoslovitev in otvoritev lastnega doma, Malokatera godba je toliko močna, da bi si upala postaviti lastno ognjišče, zato smo pa toliko bolj veseli, da se je to zgodilo v Radečah, majhnem, a prijaznem dolenjskem mestecu, polnem življenja. Radeško glasbeno društvo ima svoj poče-iok iz orlovskih časov. Radeški Orel je imel Šmarna gora Že se čujejo glasovi, da bo na šmarni gori zopet veličastna prireditev v proslavo božje Matere. Že so v teku razne priprave, da 6e 10. julija slovesno obhaja 10 letnica mogočnih zvonov, za katere je slovensko ljudstvo tako požrtvovalno prispevalo, ki naj bo le dobrodošla prilika, da more ta Marijina gora zopet zbrati množice, ki se hočejo navduševati za slavo Marijino in časi božjo. Zanimiva zgodovina Šmarne gore je cerkvena zgodovina Gorenjskega. Šmarna gora je strma, osamljena gora z dvema vrhovoma, vrh s cerkvijo je 607 m, drugi vrh, Grmada nazivan, pa 070 m nad mrojem. Upoštevajoč, da je Šmartno pod Šmarno goro 314 m nad morjem, je Gora md ravnino nekako 330 m visoka. Zgodnja preteklost Šmarne gore je precej temna. Verjetno je bi'lo na vrhu Šmarne gore že prazgodovinsko stanovališče. Rimljani so v bližini Šmarne gore kopali in topili žele-zno rudo, kakor epričuje v cerkveni steni vzidan napis v Spodnjih Gameljnah. Tudi ime vasi Medno (mediuin viae) priča o Rimljanih. Verjetno je, da je bil v začetku drugega tisočletja na tej gori grad. Listina 7. dne i. oktobra 1216 govori o Albertu z Marijine gore (Albertus de Marienberch) in o Wemandu iz Smlednika (de .VJedenik). Listina iz leta 1248 govori o vitem »von Marienberg«. Tudi pogodba s 1. maja 1331 je bila spisana na Marijini gori (Marienberg an der Save). Iz teh listin bi se torej dalo sklepati, da je bil na Šmarni gori grad, ki se je imenoval Marienberg, njegovi lastniki Marienberški ali Marijinogorski ali Smarnogorski. Prvotno se je kraj imenoval Holm (nemško Cholmberg in pozneje Kahlenberg). Nasproti čez ravnino je bil drugi hrib, nižji, zatorej Holmec (=lIomec). Prvi je dobil v nemščini naslov Gross-kahlenberg, drugi Kleinkahlenberg. Po Marijini •kapeli ali cerkvi je pa že v 12. stoletjm dobil ime Marienberg, kasneje kmalu pa ime Šmarna gora, ko gori ni bilo več gradu. Grad je moral hiti last Šmarnogorskih gospodov. Tudi ljudska tradicija je ohranila spomin na ta grad. Važno nalogo je vršila Šmarna gora za časa turških napadov, v 15. stoletju. Turki, ki so prihajali na Kranjsko, po tudi napadali Šmarno goro, predvsem pa cerkev. Naziv »Grmada« priča o za-žiganju kresov v znak turške nevarnosti. Kapelica sv. Sobote tik pod sedlom spominja na čudežno rešitev od turškega napada na .soboto, na dan pred sv. Ahaci jem okrog lota 1470 ob pol 12. Zato zvoni poldne na šmarni dori še vedno že ob pol 12. Kdaj je bilo postavljeno na gori prvo svetišče, ni natančno znano. Gotovo pa že v 12. stoletju, ako ne cerkcv, vsaj kapela, Mariji posvečena. L. 1314 je izrecno imenovana ^Capella Beatae Maria Vir-ginis in monte qui dicitur Cholemberh«. Za vedno naraščajoče število romarjev je bila cerkev mnogo premajhna, zato so leta 1432 sezidali novo cerkev. Ta cerkev je bila sezidana v gotskem slogu in je imela po sredi več stebrov. Imela je 9 oltarjev. Iz urbarja 1680 je pa spoznati, da se je tn druga šmarnogoraka cerkev po 250 'letih obstoja začela rušiti in razpadati. Dne 21. februarja 1707 se je v vodiškem žup-nišču sklenilo, da se naprosi Filip Schvvaiger de Lerchenfeld, takratni lastnik repenjskega in rocen-ekega gradu, da prevzame nadzorstvo nad delavci ob zidanju nove šmarnogorske cerkve. To cerkev, ki še danes stoji, je zidal takratni najboljši stavbenik Gregor Maček. Leta 1712 je bila dodelana, leta 1729 pa jo je posvetil ljubljanski škof Žiga Feliks, grof Schrattenbach, dne 31. maja leta 1729. Zanimiva je vsekako notranjost šmarnogorske cerkve zarodi posebnih značilnosti. Veliki oltar je navpično zidana gladka stena, katero je poslikal Matevž Langus na presni zid. V primerni višini je v tej steni votlina, v kateri je kip Matere božje z božjim Detetom v naročju. Božje Dete in njegova Mati sla oblečena v krasno zlato vezeno obleko, katero so darovale 1. 1916 delavke tobačne tovarne V Ljubljani. Neimenovana gospa iz Kranja pa je darovala Materi božji svilen dragocen pajčolan. Kupolo v presbileriju je leta 1842 poslikal Matevž Langus. V teku časa pa je Langueova slikarija zaradi vlažnosti, ki nastaja ob zelo obiskanih romarskih shodih, obledela in otemnela. Zato je slikar Matija Koželj iz Kamnika leta 1887 vso slikarijo na stropu presbiterija prenovil. Nekaj izredno lepega in visoko umetniškega pa je Matevža Langusovn velika slika vnebovzetja Marijinega na oboku velike kupole v ladji. Stene ladje so bele, neposlikane, kar zelo dobro učinkuje kot kontrast pestro slikani kupoli. To svoje največje delo je Langus izgotovil v 'letih 1846 in 1847. Matevž Langus se je v tem svojem največjem delu pokazal velikega mojstra slikarja, ko je mogel delati tako, kakor mu je njegovo globoko verno srce narekovalo, čopič pa vodila njegova iskrena ljubezen do Matere božje. Cerkev ima poleg velikega oltarja 5e Štiri stranske oltarje s slikami raznih domačih in tujih umetnikov. K rižev pot je ik> FUrirhu naslikal dunajski slikar Plank lota 1870. Prejšnji zanimivi, na Jes slikani križev pot s šmarne goro je v podružnici sv. Štefana v Utiku. Ker je bila ob ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 vodiškn nrafora med onimi 17 župnijami, ki so bile dodeljene, oziroma, ki so tvorile ljubljansko škofijo, je delila veselje in žalost e ško- fijo. Ko se je luteranstvo, zasejano po Frlmožu Trubarju, tudi po vodiški fari začelo širiti in je bil vodiški župnik Matevž Železnik, ko je odpadel od katoliške vere. podeželski predikant, 6e vendarle češčenje šmarnogorske Matere božje ni zatrlo. Verniki iz okolice so stanovitno prihajali na Goro. Tudi Francoska doba, kakor je bila veri in cerkvenemu življenju nasprotna, ni zatrla šmarnogorske božje poti. Je pač treba tudi to upoštevati, da je Šmarna gora Ljubljani in bližnji okolici zelo potrebna izletna točka, zelo koristna v higieničnem oziru. Pravijo, da so Šmarna gora pljuča Ljubljane. Zato je tudi dan za dnem tako obiskana. Duh janzenizma in doba jožefinizma je pač izzvala ostro borbo za Šmarno goro. Cesarju Jožefu je pač uspelo zatreti nekaj božjih potov, n. pr. sv. Tilna v Repnjah, kjer je bila tedaj imenitna bratovščina sv. Barbare, priprosnjice za srečno zadnjo uro, in zelo obiskana božja pot, a Šmarnogorske božje poti ni bilo mogoče zatreti. Za to dobo značilen primer je n. pr. nastop šempetrskega župnika iz Ljubljane proti procesiji Šenipetrčanov na Šmarno goro. Sempetrska župnija je tedaj imel« letno dre procesiji na Goro, in sicer na sv. Plorijana in v torek po binkoštih, obljubljeni zaradi požara dne 26. julija 1774. Ko pa je prišel z« župnika k Svetemu Petru Ivan Bedenčič 1. 1814., ki je bil goreč jožefinec in ianzenist, je takoj prvo leto prepove-dal procesijo na Šmarno goro. Šempetrčanom to ni bilo po volji, zato eo prihodnje leto prosili pri ordinariatu, da jim dovoli procesijo. Takrat cele dve leti škofijska stolica ni bila zasedena. Škof Anton Kavčič je umrl leta 1814 in šele leta 1816 je nastopil novi škof Avguštin Gruber. Tedanji generalni vikar Jurij Golmajer jo je dovolil in procesijo je vodil šempetrski kaplan Ivan Traven. Po župnikovem naročilu je na prižnici srdito izpodbijal romanje. Šempetrčani so bili zaradi tega ogorčeni in eo se pritožili na škofijstvo. Ordinariat je dal Travnu strog ukor in mu priporočal več dušnopastirske modrosti. Šempetrčanom pa je ordinariat svetoval, naj obljubo prednikov zamenjajo s pobožnostjo v domači cerkvi. Pravda za procesijo se je vlekla do leta 1819 ko jo je ordinariat za vselej dovolil. Tega leta pa je Šempetr-čane vodil na Goro frančiškan Felicijan Rant. V pridigi je blagroval navzoče božjepotnike; tistim pa, ki so opustili romanje, je žugal gorje. Župnik Bedenčič se je čutil razžaljenega in se je pritožil na ordinariat. Ordinariat je 2. julija 1819 razsodil tako, da naj se romanje na Šmarno goro ne ovira; pač pa se prepove pridiga, ker so pridige dopustne 6amo ob zapovednih praznikih. Šempetrčani še vedno radi prihajajo na Goro. V to borbo za Šmarno goro je posegel tudi naš pesnik dr. France Prešeren s krasno pesmijo »Šmarna gora«. Prešeren je namreč pogosto prihajal na Goro k svojemu stricu Jakobu Prešernu, upokojenemu župnemu vikarju, ki je sedem let bival na Gori in opravljal tu službo božjo. Umrl pa je 20. junija 1837 za vodenico na Šmarni gori v 60. letu starosti in bil tudi pokopan na Šmarni gori. Mislimo si, da tudi nas na Marijin dan dne 10. julija na marijan&ki tabor kliče dr. France Prešeren, ko pravi: »Vi, ki hodite na sveto Šmarno goro, blagor vam! Hvalit mater v nebo vzelo; al gorje odlašavcam, ki tak svojo dušo črtjo, da it opusie pred smrtjo roženkranc in litanije molit, hvalo pet Marije. Tega, ki na goro hodi, bo Marija varvala, da ne bo peklenski zlodi v smrtni uri zmotil ga; on bo šel v nebesa srečno, gori z angelci bo večno roženkranc in litanije molil, hvalo pel Marije.« Letošnji izseljenski dan Kakor bi nam kdo v srce nož zasadil, je bilo za naš narod naše izseljenstvo in ko smo izgubili na stotisoče našega zamejnegra slovenstva. Polovico slovenske krvi je šlo. kaj pa to pomeni za narodič, kakršen smo mi, je samo po sebi jasno:— našo narodno smrt. Zato ali bomo to kri ustavili, rano zacelili, iili smo pa šla. Tretjega ni. , Te dni imamo v sv,oji sredi celo vr^t^ odličnih svojih bratov in sestra iz tujine, predvsem imamo tu doma naše slovenske izseljenske matere. Rešili smo mater, rešili srno družino, rešili narod. Vsi ti so prišli domov lačni in žejni novega navdušenja do naroda in domovine. Zato te prilike ne smemo pustiti neizrabljene, da ne bi dali tem slovenskim dušam nove srčne hrane ljubezni in navdušenja za pot nazaj v tujino. V ta namen bodo te dni sledeči izseljenski dnevi: V soboto, dne 9. julija ob 8 zvečer bo v frančiškanski dvorani pozdravna akademija vseh izseljencev, predvsem Slov. ženske zveze. Vsi izseljenci vabljeni. Ostali pa napolnimo dvorano in pokažimo svoje simpatije zanje. V nedeljo, 10. julija bo ob 10 v Polhovem' gradcu proslava stoletnice rojstva velikega slovenskega izseljenca škofa Trobca, ki je proslavil slovensko ime v USA kot malokdo. O tem poroča današnji »Slovenec« natančneje. Priglasila za avtobus in obed sprejema do petka 8. julija Rafaelova družba. V nedeljo, isti dan ob 4 popoldne proslava drugega velikega slovenskega izseljenca, Rev. Franceta šušteršiča iz Jolieta, na pokopališču na Viču, kjer je njegov grob. On je soustanovitelj največje slovenske dobrodelne organizacije K. S. K. Jednote, ki je že milijone tudi domov poslala sorodnikom umrlih izseljencev in tako bogatila naše narodno gospodarstvo. Isti večer ob 6 je skupna večerja vseh izseljencev, ki bi se priglasili, na vrtu Rokodelskega doma. Isti večer ob osmih ima na istem vrtu župnija sv. Cirila in Metoda proslavo svojega farnega žegnan ja z igro »Pri kapelici« in z bobom. Vsi prijatelji Bežigrada in ves Bežigrad vabljen. V ponedeljek II. julija ob 9 je ustanovno zasedanje Izseljenske zbornice, ustanove Rafaelove družbe, ki bo združila vse naše organizacije tu doma z vsemi izseljenskimi organizacijami drugod nu tujem za naše skupno izseljensko 9red 500 Mi so pripisovali r. Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstvem sili. 'Danes je ta zdravilna mo' znanstveno ugotovljena. Je to blagor narave trpečemu človeštvu. 9a tudi 3a zdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohra nilev zdravja — — Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete ROGAŠKO SLATINO! narodno delo. Predsedoval bo zborovanj« g. škof dr. G. Rožinan, predsednik Rafaelove družbe. Za to zborovanje je dovoljena polovična vožnja na vseh progah. Treba samo na odhodni postaji si oskrbeli jiotreben listek, ki ga da načelnik pri blagajni. Na to zborovanje pričakujemo notr. ministra g. dr. Korošca, gotovo pridejo g. minister dr. Krek, oba slovenska g. škofa, g. ban in g. župan ljubljanski. Glavna govornika bosta g. minister dr. Krek in g. dr. Kuhar, ki bo govoril o našem narodno obrambnem delu. Posamezni referenti odsekov naše zbornice bodo predložili svoja poročila in svoje resolucije, o katerih bodo zborovalci sklepali. Te resolucije bodo dale vsemu našemu izseljenskemu skrbstvu nove pobude. Pričakujemo obilno udeležbo, da bo dvorana polna. Isti dan popoldne po obedu se združijo naše ljubljanske žene in dekleta z izseljenskimi materami in dekleti in se bodo med seboj pogovorile o marsičem, si ogledale mesto Ljubljano, se predstavile in poklonile g. škofu dr. G. Rožmarin, g. banu in g. županu. Zvečer bo slavnostna večerja v počast Slovenski ženski zvezi. V torek se odpeljejo na izlet po vsej Sloveniji za ves teden. svilene srajce dobite ▼ vseh vodečib modnih trgovinah. Škof Trobec vabi v Polhov Gradec Velika mednarodna mladinska prireditev v Ljubljani je tako pritegnila nase vso Slovenjo, da je skoraj popolnoma zasenčila pomembnejše dogodke, zlasti jubileja obeh velikih slovenskih škofov Jakoba Missia in Jakoba Trobca, ki sta se istočasno rodila in katerih imen se bo morala slovenska zgodovina vedno v največjim spoštovanjem spominjati. OdI Trobčevega jubileja v Polhovem Gradcn nas loči samo še teden dni. številni ameriški Slovenci, ki so letos zopet obiskali svojo domovino, se že vesele, da bodo mogli pohiteti v Polhov Gradec in biti priča slovesnostim, ki sc bodo izvršile v počastitev velikega misijonarja škofa. Ker kažejo ameriški Slovenci toliko zanimanje za Trobčevo proslavo, potem bi bilo zelo nečastno, da bi mi, ki se nahajamo v njegovi rojstni deželi, odrekli svojo udeležbo. Prav posebej še naprošamo vsa kat. druStva iz okoliških fara, da pridejo v nedeljo 10. julija v čim večjem številu v Polhov Gradec. Kar se tiče prevoza in prehrane, še enkrat prav vljudno naprošamo vse udeležence, da se čimprej priglase prijavijalnemu odboru v Polhovem Gradcu ozir. Rafaelovi družbi v Ljubljani, da moremo pravočasno rezervirati zadostno število avtobusov, oziroma oskrbeti reflek-tantom kosilp in večerjo. Avtobusi bodo odhajali v nedeljo 10. julija ob pol osmih z Borštnikovega trga, tako da se bo vsak še mogel udeležiti sv. maše, ki bo ob 9 v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Vse tiste, ki so prejeli, ozir. še bodo prejeli položnice nd Prosvetnega društva v Polhovem Gradcu, vljudno naprošamo, da nakažejo primeren dar, da l>omo mogli čimprej začeti z gradit vijo nujno potrebnega domu. S te v. čok, rač. je 17—731, Tudi pisalna stroji čakajo naročnike fSlovenca' Ta lep pisalni 6troj »Hermes-Baby* je dobavila tvrdka Prelog — Tijrieva cesta it. 1, Ljubljana. »Hermes-Baby« pisalni stroj je zelo pripraven za pot — spravite ga lahko v navadno aktovko. Oglejte si ga pri zgoraj imenovani tvrdki. Ta drugi prenosni pisalni stroj >Rheinmetall* pa ?1P je dobavila tvrdka Fortil, Dvorni trg 3 v Ljubljani in je razstavljen v Dalmatinovi 13 v Ljubljani pri tvrdki >Radioval*. 152 bogatih daril, vrednih nad 100.000 din bo dne 15. julija L 1. žreb razdelil med naročnike in kupovalce »Slovenca«. Postanite takoj naročnik »Slovenca«, da boste deležni dragocenih daril. Opozarjamo, da imajo tudi vsi inozemci pravico do nagradnega žrebanja! Tako na pr. naročniki v Italiji, če prejemajo »Slovenca« direktno ali pa če ga imajo naročenega pri Parovell-u v Trstu. Lastništvo >Slovenca< Češki kmetje v Predosljih Kranj, 1. julija. 80. JunfJa zvečer se je ustavil pri kapelici Matere božje v Predosljih valik avtobus z okrog 30 češkoslovaškimi kmeti. V avtomobil je stopil poslovodja Mlekarske zadruge g. Umnik in jih v imenu vasi Predoslje prisrčno pozdravil, nato pa se je odpeljal z njimi v vas Suho pri Predosljih. Tukaj so 6i bratje Cehi ogledali gorenjske kmečka domove in se prijazno rokovali z domačini. Po polurnem obisku te vasi so se gostje odpeljali pred predaški Prosvetni dom, kjer jih je čakalo precejšno število ljudi. Po medsebojnem pozdravljanju so Cehi odšli v dvorano, ki je bila slovesno okrašena. Sredi dvorane je bila okusno pogrnjena miza, za katero so gostje sedli, medtem pa se je zavesa odra odprla in pevski zbor, katerega člani, in članice so bili oblečeni v narodne noše, je zapel pod vodstvom g. Pajona »Pozdrav« in »Slovenska zemlja«. Oder je bil okrašen z državnimi in češkimi zastavami, nad odrom je visela slika Nj. Vel. kralja Petra II., na eni strani slika Beneša, nrj drugi pa Masaryka. Lepo petje predaškega pevskega zbora so gostje navdušeno pozdravili s ploskanjem. Večerje so se udeležili: domača duhovnika; g. župnik svetnik Ignacij Zupan in g. kaplan Je-i glič, zastopnik banske uprave g. Puš, razen telj pa ves občinski odbor z g. županom Ivanom Za-bretom. V tej družbi itn v družbi pevcev so sa gostje kar najbolje počutili. Brate Cehe je prin srčno pozdravil g. župnik svetnik Zupan, ki je; poudarjal prijateljstvo med češkim in našim nrw rodom, lepo je govoril tudi g. Avsenek, ki je, razlagal senčne in sončne strani slovenskega kmečkega stanu, predsednik Kmečke zveze g. Brodar, je poročal o slovenskih kmečkih organizacijah in! izrazil željo, da bi naj imele slovanske kmečka organizacije med seboj ožje stike. Bratje Cehi so se v družbi prav dobro poču-* tfll, kar so tudi izrazili v napitnici. Všeč jim joi bilo predvsem petje slovenskih narodnih pesmi< ki so se vrstile med češkimi narodnimi pesmimi. Za slovo so skupno zapeli »Hej Slovani«. Preden so posedli v avtomobile, so jim domači pevci za* peli še orlovsko himno, Cehi pa so še zapeli svojo, himno. Z mahanjem in vzkliki so se poslovili naši! in češki kmetje, obenem pa si zatrdili trajno medi sebojno prijateljstvo. Mojstrana Prestovoljna gasilska četa v Mojstrani se pripravlja na veliko javno tombolo, ki bo danes t. j. v nedeljo popoldne ob 3 na vrtu hotela »Triglav«, Prireditev ima poseben pomen, ker jo'združena s pomembnim jubilejem: prav letos poteče 35 let, odkar gasilska četa z veliko požrtvovalnostjo deluje pod patronažo sv. Florijana. Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1893. Prvi njegov vodja je bil še zdaj živeči Jože Košir,pristna gorenjska grča, ki si nalaga na rame že deveti križ, pa jo se zmerom trden in zdrav kot dren. On in šo dva druga ustanovitelja, Gregor Klančnik in Janez Rabič, so bili 19. junija t. 1. odlikovani za zasluge in požrtvovalno deio v gasilstvu. Gasilski četi predseduje zdaj Gregor Klančnik. poveljuje ji pa Franc RabiČ. Leta 1930 si je društvo postavilo nov dom nasproti hotela »Triglav« in se pri tem nekoliko zadolžilo. Cisti izkupiček bodo uporabili za kritje dolga. Dobitki tombolo so kar čedni: sobna oprema, moško kolo, vreča bele moke itd. Delo gasilske Čete v Mojstrani jo za domačine neprecenljive važnosti, če pomislimo, dn ima v vasi še dobra polovica hiš lesene strehe, ki so prava vaba za ognjene zublje. V £ T V K A Ob stoletnici rojstva škofa dr. Jakoba Trobca (Spis je posnet po životopisni črtici J. L. Zaplotnika ▼ koledarju >Ave Maria« za L 1923.) pafli na najstarejšem slovanskem pokopališču ▼ Ameriki, pri bv. fatefanu. Trobčeuo delovanje Pokojni Trobec je bil eden izmed onih pionirskih duhovnikov, ki 60 v Ameriki orali ledino v Gospodovem vinogradu. Pri tem je razodeval vprav apostolske vrline in kreposti. Neumorno je dobri pastir obiskovali svojo čredo, da bi spoznal duševne potrebe svojih župljanov. Ko je prišel v Wabasho za župnik«, mi bilo tam ne potov ne železnic. Podnevi in ponoči je lazil po gričih in strminah, čez reke in potoke, po globeli h, od hudournikov izpranih potih in stezah. Toda nikdar ee ni pritoževal, nikdar ee ni obotavljal iti, kjerkoli eo ga potrebovali. Kot wabashki župnik je moral nam skrbet! *a ve/liko večino wabashkeg« olcraja. Noč in dan je bil zaposlen z obiskovanjem bolnikov, podučeva-njem otrok in drugimi skrbmi za svoje misijone. Posebno hudo je bilo ob nedeljah. Zjutraj zgodaj je maševal in pridig«! angleški ali nemški ali pa oboje v Wabaehi, potem pa je tešč odjahal ali se odpeljal 10 ali 20 millj daleč n« deželo z masnimi pripravami v kovčegu. Ako tam ni bilo cerkve, je v kaki koči opravil drugo mašo in zopet pridigal v enem ali dveh jezikih, po maši pa imeli še krščanski nauk za otroke, da jih je pripravil na zakramente. V Wabashi je sezidal župnišče; prej je moral stanovati več kot pet let v cerkvenem pritličju. Ustanovil je tudi stalno župno šolo in jo poveril redovnicam kot učiteljicam. Kmalu nato je začel zidati novo cerkev, ki jo je 1. 1875 škof Grace 6llovesno posvetil. Za gradbeni fond je največ prispeval župnik Trobec sam, desi je bila takrat žup-nikova plača manjša, nego je danes tedenski zaslužek mnogega rudarje. Župnik Trobec pa si je prizadeval tmfi duhovno in moralno poboljšati svoje župfljane. Da ta cilj doseže, je marljivo opravljal razne svoje pastirske dolžnosti, pridigal in učil krščanski nauk. Vrh tega pa je večkrat svojim župljanom poskrbel za sv. misijon. Slovenski ameriški škof + dr. Jakob Trobec Življenjski podatki Dne 10. julija letošnjega leta poteče 100 let, odkar je v vasi Logu, župnija Polhov Gradec, v hiši št. 2, zagledal lluč sveta prvorojeni sin očeta Matevža Trobca in matere Helene. Krstili eo ga pri župni cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu na ime Jakob. Ko je dorasel v šoloobvezno dobo, je hodil v tri četrt ure oddaljeno zasilno ljudsko šolo v Polhovem Gradcu. Ker je bil zelo brihten otrok, eo starši sklenili, da ga dado v Ljubljano v šolo. Bržkone je na starše vplival takratni pograjski kaplan Ignacij Podobnik, ki je dečka posebej poučevali v nemščini in ga pripravljali za 3. razred osnovne šole. Po dovršeni cenovni šoli je vstopil v ljubljansko gimnazijo ln Jo dovršil z odličnim uspehom. Po maturi leta 1863 je vstopili v ljubljansko semenišče, kjer je pa ostal le malo časa. V začetku 1. 1864 je namreč prišel indijanski misijonar Prane Pire v domovino, da bi dobil mladega naraščaja za misijone v Minesoti. Obiskal je razna semenišča in tudi ljubljansko. S svojimi govori o indijanskih misijonih je tako navdušil mlade bogoslovce, da ee jih je več odzvalo njegovemu povabilu. Med njimi je bil tudi Jakob Trobec. Spomladi 1. 1864 so odpotovali čez Dunaj, Monakovo, Straesburg in preko Francije v Havre. Ker niso imeli dovolj denarje, da bi se peljali s parnikom v Ameriko, so se vkrcali na jadrnico »Mercury«, dočim je misijonar Pire že pred njimi odpotoval s parnikom. Na ladji eo si morali sami pripravljati hrano. Po 40 dnevni vožnji, na kateri 6o doživeli mami kake težave, je ladja 19. maja srečno dospela v New York. Medtem ko je Pire že 25. aprila dospel v St. Paul, Minn., eo bogoslovci prisili tja šele 27. maja. Oni bogoslovci, ki so bili s svojimi študijami že pri koncu, so ostali kar v St. Paulu, druge pa, med njimi tudi Trobca, so poslali v benediktinsko semenišče St. Vincent v Pennsylvaniji. Po dovrše nih bogoslovnih naukih se je Trobec vrnil v Minil esoto in je na Mali Šmaren L 1865 v šentpavelski katedrali prejel mašniško posvečenje. V isti stolnici je imel novo mašo, pri kateri mu je pridigali John Ireland, poznejši škof v St. Paulu. Takoj nato je bil Trobec poslan kot pomočnik k misijonarju Pircu v Crow Wing, kjer je pa ostal le malo časa. Še istega leta v novembru je bil imenovan m kaplana pri misijonarju Buhu v Belle Prairie, ki je oskrboval indijanske, nemške in francoske misijone. Trobec je deloval med belokožci, Buh pa med Indijanci. Po 11 mesečnem delovanju pri misijonarju Buhu je škof Grace poslal Trobca za župnika v Wabasho, ki leži kaldh 65 milj jugovzhodno od St. Paulla na desnem bregu Mississi-pija. Župljani so bili večinoma priseljeni Nemci. V tej župniji je Trobec — bil je njen drugi župnik — z velikim uspehom deloval 21 let. Leta 1887 pa pa je bilo treba v St. Paulu ustanoviti novo župnijo sv. Neže. Nihče ni bil za to težko nalogo sposobnejši od župnika Trobca; zato mu je škof poveril to nalogo. Trobec se je z vso vnemo lotil dela in v desetih letih je postala župnija sv. Neže ena največjih vse nadškofije. Dne 28. julija 1897 je dobil Trobec obvestilo, da ga je papež imenoval za škofa v St. Cloudu. Nadškof Ireland ga je 21. septembra posvetil v škof« ob asistenci nadškofa Fr. Ks. Katzerja iz Mihvaukeeja in škofa J. Vrtina iz Marquetta. St. Cloud6ki škofiji je položil temelj misijonar Fr. Pire, ki je začel tu misijo-nariti 1. 1852 in je zaradi rodovitnosti zemUje začel sem vabiti katoliške izseljence. Pokrajina je postala 1. 1875 apostolski vikariat in 1. 1889 samostojna škofij«. Leta 1914 se je Trobec radi starosti in bolehnosti odpovedal škofiji, ostal pa je še 11 mesecev njen upravitelj. Po prihodu novega škofa se je umaknili v mirno slovensko naselbino pri Sv. Štefanu v Brorkvvavu, kjer je župnik njegov nečak John Trobec. Tudi v pokoju ni miroval, ampak je pomagal sosednim škofom, kadar so bili zadržani Let« 1921 ga je dne 14. decembra zadela kap. Bilo mu je 83 let. Z velikimi svečanostmi so ga poko za naročnike in knpovalce ,Slovenca' Izrežite in spravite! 50 izrezkov Vam daje pravico, da se udeležite nagradnega žrebanja ske namene. Pa tudi pri term ni ostalo. Zbog vedno naraščajočega števila priseljencev je tudi cerkev postala pretesna. Zato je spomladi 1. 1897 kupil nov kos zemljišča in na njem zgradil prostorno kamenito cerkveno pritličje, katero je dal pokriti in opremiti za maševanje. Nad to pritličje je nameraval pozneje ob ugodnejših prilikah dvigniti krasno župno cerkev iz kamenja. Prejšnjo cerkev pa je preuredil in porabil v šolske namene. Za to neprestano prezidavanje je bilo treba mnogo denarja, župljani pa so bili revni in razmere za zaslužek prav v tistih letih zelo slabe. Toda župnik Trobec je bil izvrsten gospodar; vsak cent je znal prav obrniti. Zato eo mu župljairi popolnoma zaupali in eo po svojih močeh radi prispevali za cerkvene potrebe. V tem jim je go-Ispod župnik sam dmajall najlepši zgled rado-darnosti. Leto za letom je ta dobrotnik velik dal svoje plače daroval, tako, da je bil sam vedno siromašen rn je prav skromno živel. Stanoval je dolgo časa v revni hišici, kd je bila bolj bajti podobna. Ni se sramoval tudi nižjih poslov, samo da bi župniji prihranil čim več stroškov. Tudi tukaj je ustanovil mnogo katoliških dra-8ter». že prvo leto svojega bivanj« v župniji je ustanovil kar 7 društev. Mislil je na vse: ministrantom je dal društvo sv. Stanislava, ustanovil cerkveni pevski zbor, žensko oltarsko društvo, apostolat molitve, društvo sv. Antona, čigar član je Trobec ostal do svoje smrti. Dve leti pozneje je ustanovil za deklice, ki eo prejele sv. obhajilo, društvo sv. Roze Limanske. Naslednje leto je vpeljal tretji red sv. Frančiška, dalje društvo sv. Neže za fante, društvo sv. Jakoba za podpiranje bolnikov itd. Prav tako uspešno Je deloval kot Skof. Njegovo škofovanje je posebno znamenito zaradi velikega števila župnij, cerkva in šoli, ki so bile v njegovem času osnovane v senteloudski škofiji. Ob njegovem nastopu je imela škofija 40.000 katoličanov, ob njegovem odstopu pa že 65.000. S tem eo nastale seveda tudi nove potrebe. Treba je bilo tem raznojezičnim priseljencem preskrbeti dobrih dušnih pastirjev, veščih njihovih jezikov. Zato je škof Trobec posvečali posebno skrb in pozornost dobremu duhovniškem« naraščaju. V 17 letih ee je število škofijskih duhovnikov pomnožilo za 47 svetnih in 25 redovnih duhovnikov, tako, da je bilo v njegovi škofiji L 1915 vseh duhovnikov že 145. Ustanoviti je bBo treba novih župnij In pod- Rojstnn hiša škofa Trobca v Polhovem Gradcu Zlasti je skrbel tudi za šolo. »Šola je naše poglavitno upanje«, je rekel pri neki priliki. »Brez katoliških šol bi vse propadlo, tako krivoverci in neverci zapeljujejo.« Zato je povečal župno šolo, ki je 1. 1886 štella že 200 učencev. Radi utrditve verskega življenja je ustanovil župnik Trobec več katoliških društev. Osnoval je društvo popolnih abstinentov. Razen tega je ustanovil več podpornih društev, kakor n. pr. J Irsko dobrodelno društvo sv. Patricija« in »Nemško podporno društvo sv. Jožefa«. Enako plodonosno je bilo Trobčevo delovanje v novo ustanovljeni župniji sv. Neže v St. Paulu. Ko je prišel tja, ni bilo tam še prav ničesar. Nastanil se je začasno pri nadškofu. Prva njegova skrb je bila, ustanoviti številnim naseljencem župno cerkev. To pa je bila težka naloga, kajti njegovi novi župljani so bili revni delavci, ki so šele pred kratkim prišli iz Evrope. Bili so večinoma iz Češkega in Ogrskega. Zato se je najprej želel osebno seznaniti s svojimi župljani in njihovimi razmerami... Obiskal in popisal je vse družine. Naštel jih je okrog 300. Sklenil je obenem * 1 , 1 > »« H BHT 'družnie ter jih" preskrbeti s stalnimi duhovniki. Ko je škof Trobec prišel v St. Oloud, je našel 55 župnij in 30 podružnic; ko je odstopil, je bilo tam že 94 župnij in 29 podružnic; 38 krajev, ki so bili prej brez hiše božje, je preskrbe! z novimi cer-kvami. Posebno pa je pospeševal iupne šole. Veeh šolskih otrok je billo ob njegovem prihodu 5100, leta 1915 pa 10.360. Za vse te otroke je preskrbel najbolje opremljenih šolskih prostorov in sposobnih učiteljev, zlasti šolskih sester. Škof Trobec se je seveda tudi Jako zanimal za katoliške srednje in višje šole. Za časa njegovega skofovanja je bilo sezidanih več krasnih šolskih zgradb. Tudi dobrodelni zavodi za obolele in ostarele, za sirote in najdenčke so bili škofu Trobcu vedno pri srcu. Za njegove dobe sta bili ustanovljeni dve novi bolnišnici. Kakor je bil Trobec delaven kot župnik, prav tako je ostali tudi kot škof. V stolnici je vedno dejanski pomagal pri vsakdanjih opravilih, na priž-nici, v izpovednici in v šoli. Ako je kje zbolel duhovnik in mu ni bilo mogoče dobiti namestnika, Pogled na Polhov Gradec s cerkvijo postaviti tudi šolo. »Pri vsaki cerkvi mora slati šola, da dobe otroci krščansko vzgojo', to je bilo njegovo geslo. Župljani so ga v tem podpirali in sklenili! so, sezidati iz opeke prostorno šolo, katere drugo nadstropje naj bi začasno služilo kot cerkev. Koncem julija 1. 1888 so stavbo dovršili. Prostor za šolo je bil kmalu premajhen, zalo je bilo treba stavili novih prostorov in dvoran. Dotok otrok p« je bil vedno večji; zalo si je župnik I. 1892 postavil novo župnišče, staro pa je dal predelali v šolo. Pa tudi to še ni zadostovalo. Kmalu eo bili vsi prostori prenapolnjeni. Zato je moral 1. IN!I4 zopet postaviti novo leseno hišo med starim župniščein in cerkvijo in jo opremili za šol- je šel škof sam in vse mesto njega opravil. To mu je bilo tem laže mogoče, ker je govoril vse jezike svoje škofijo. Razlike med narodnostmi ni poznal; l>o zgledu apostolov je hotel postati vsem vse. Pridigal je rad. Bil je dober govornik, a njegovi govori so bili preprosti in mikavni, da je bilo užitek slediti njegovim izvajanjem. Hvalili, grajal in navduševal je tako prisrčno in učinkovito, da si je na mah pridobil vse poslušalce. Trobcev značaj Škof Trobec je hi! pobožen, svet mož. Imeli je namreč vse temeljne lastnosti svetega kristjan«. Grob škofa Trobca, poslednjega slovenskega škofa v Ameriki Bil je mož molitve. Vsako jutro je vstajal že ob petih, pozimi ob šestih in je nato cello uro ali še dalje premišljeval. Vsak dan je obiskal Najsvetejše. Bil je prepričan, da kdor hoče sveto umreti, mora tudi sveto živeti. Zalo ni čudo, da se je v svetosti in krščanski popolnosti povzpel tako visoko, da je vsak, ki je le malo časa z njim občeval, dejal: To je svetnik! Odlikovali se je po globoki ponižnosti, ki je podlaga svetosti. 0 sebi in svoji vrednosti je ime! vedno skromno mnenje ter ee ni nikdar silil v opredje. Dasi je bil podkovan v raznih posvetnih in bogoslovnih vedah, mu ni njegova ponižnost nikoli pustil«, da bi se bahato razkazoval bodisi v zasebnih razgovorih alli pri javnih nastopih. Svoje slave ni nikdar iskal, čast in volja božja sta mu bila najvišji zakon. Odlikoval« ga je dalje velika krščanska ljubezen, ki ni' delala razlike med prijatelji in sovražniki. Delil jo miloščino, da ni vedela levica, kaj dela desnica. Vse je nazdal, kar je imel. Pripovedujejo, da sta morali njegovi sestri, ki sta mu gospodinjili, zaklepati njegovo boljšo suknjo, sicer bi ne imel ničesar obleči, kadar je šel na ulico. Bil je čisto z malim zadovoljen. Zemeljsko bogastvo ni imelo zanj nobene privlačnosti. Iz istega vira krščanske ljubezni je potekala tudi njegova gostoljubnost. Pod njegovo streho je bil dobrodošel vsak gost. Tudi dijakom, ki niso imeli doma, je bil Trobec zelo naklonjen. Tako je n. pr. g. Solnc-e kot seme-niščnik vedno zahajal k njemu na počitnice in enako tudi pozneje njegovi nečaki. Škof Trobec pa je bil vedno tudi zaveden Slovenec. Daei je izvrstno znal nemški, angleški in francoski, vendar svoje slovenske narodnosti ni nikoli zatajil. Še kot gimnazijec se je odlikoval s svojo ljubeznijo do slovenščine. Ob njegovi smrti je njegov sošolec o. K al i sit Medič pisal, da je bil navdušen rodoljub in Silovenec, ki je v mladih letih dopisoval v znano Tomšičevo dijaško »Torbi-eo«. Tako tudi v »Glasnik« in »Zgodnjo Danico«, kateri je še iz Amerike rad dopisoval. Rad ee je spominjal svoje rodne domovine ter jo večkrat obiskal. Kot škof je bil dvakrat v domovini, in sicer ob priliki, ko je obiskal Rim. Prvič je bilo to leta 1900, ko je v Polhovem Gradcu pridigal pri novi maši svojega nečaka Janeza, katerega je 15. avg. v St. Johnu posvetil v rnašnika. Tedaj ee je tudi udeležil II. katoliškega shoda, imel pontifikalno m«šo v stolnici v Ljubljani in govoril na javnem zborovanju. Drugič je bil v Rimu 8. 1909 in je tudi pri tej priliki prišel v svoj rojstni kraj. Šel je tudi na sestanek svojih sošolcev na Brezjah; sestalo se jih je še 15. Škof Trobec je bil vedno zvest sin matere Slovenije. Njegov je znani izrek: »Slovenija je naša mati, Amerika pa naša nevesta.« Slovenski jezik mu je bil nad vse ljub in drag, slovenska pesem mu je bila najbolj všeč. Kadarkoli je prišel v kako slovensko naselbino, je vselej obiskal tudi župno šolo in najbolj so ga razveselili otroci, če eo mu zapeli kako slovensko pesem. Rojakom, zllasti svojcem v stari domovini je innogo pomagal, posebno, ko so po zadnji vojni zašli v bedo. Tudi duhovnikov v stari domovini se je pogosto spomnil s tem, da jim je pošiljal mašne in-tencije. Zadnja njegova želja je Sla, da bi počival med rojaki. »Tukaj ee bo molilo zame, pri naših vernih Slovencih.« In ta želja se mu je izpolnil«. Na najstarejšem slovenskem pokopališču počiva, pri .Svetem Štefanu, pionir med pionirji, ki je povzdignil , kraljestvo božje, pa tudi slovensko ime v daljnem svetu. Bil je, kakor piše 1. M. Trunk, »plemenit, nesebičen značaj, da je Slovenija nanj lahko ponosna.« Njegovi hvaležni rojaki so mu vzidali na njegovo rojstno hišo spominsko ploščo, ki jo bodo odkrili na sam njegov 100. rojstni dan, dne 10. julija 1938. dopoldne. Popoldne istega dne bo v Polhovem Gradcu Trobčeva akademija, po akademiji pa blagoslovitev temeljnega kamna za novi prosvetni' dom, ki bo v trajen spomin na velikega rojakaS nosil naslov »Trobcev dom«. (Tonkin.) Zdravijo sigurno revmatizem vseh vrst, nevraltfije, ženske bolezni, posledice zlomljenih kosti itd. — Prezgodnja ostarelost. — Rekonvalescenca po težkih boleznih in operacijah. — Spccialne masaže pod zdravniškim nadzorstvom. — Krasna okolica. — Penzija s kopeljo od Din 45'— dalje. — Pojasnila in prospekte daje uprava. nvotolena, (Mvalnl stroji ttoveiaih modelov motorji, trlclkljl pogrealjm Po «olo nizki cenil Cenilci frankol »TRIBUNA" F. RATJEl, IJURMflNA, K^rfovika « Podružnica: Maribor. Aleksandrova ceota US Konrad fiSC MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. t M£Mm S £ O & Iz N Iz C Zgodba za zabavo in pouk Tole, kar boste zdajle brali, ni izmišljeno, ampak 6e je v reenici zgodilo nekje v Nemčiji. Neki gostilničar, ki je imel svojo gostilno ob ideželni cesti, si je hotel kupiti konja. Izpraševnl je mimoidoče, če vedo za kakšnega dobrega konja, ki je naprodaj — in je res kmalu našel pravega. Kmet iz sosedne vasi je bili pripravljen, da mu proda enega izmed svojih konj. Sedla sta za mizo in se začela pogajati za eemo. »Dobro poznava drug drugega,« je rekel gostilničar in zaupno uprl svoje oči v krnela, »zato ne smeš biti predrag. Povej naravnost, koliko zahtevaš za kljuse.« Kmet, ki je bil daleč naokoli znan kot velik burkež, si je obrisal usta, malo je pomislil, hudomušno pomežiknil samemu sebi, polom pa resno odgovoril: »Veš, za denar mi ni. Denarja nočem od tebe.« »Kaj pa drugega?« je vprašal gostilničar in ga začudeno pogledal. »Namesto za denar, se zmeniva raje za vžigalice,« je predlagal kmet. »Hud kadilec sem, neznansko mnogo vžigalic porabim. Torej plačaj mi konja z vžigalicami.« »Slaba šala!« je nevšečno zagodrnjal gostilničar. »Prav nič se mi ne ljubi zbijati šal. Mislim čisto resno. Takole napraviva: Za prvo luknjico v podkvi mi daj eno vžigalico, za drugo luknjico dve vžigalici, za tretjo štiri, za četrto osem in potem zn vsako nadaljnjo luknjico še enkrat toliko. Kakor veš, ima konj štiri podkve, vsaka podkev pa ima štirinajst luknjic za žeblje, torej skupaj 56 luknjic. Ce ne znaš izračunati sam, koliko bi to znesko skupaj, pa se obrni na gospoda učitelja. On ti bo natančno izračunal.« Gostilničar je bil prepričan, da se je kmetu zmešalo. Pameten človek vendar ne bo prodal konja za nekaj vžigalic! Kmet pa je vztrajal pri svoji ponudbi. Gostilničarju nazadnje res ni kaza»'o drugega, kakor da mu je udaril v roko. Potem pa je krenil naravnost k učitelju. Povedal mu je, kakšno kupčijo je pravkar sklenil in ga zaprosil: »Bodite tako prijazni in izračunajte mi, koliko vžigalic moram tej prismodi dati. Prav gotovo v njegovi glavi ni vse v redu, drugače mi ne bi ponujal konja napol zastonj.« »Motite se,« je odgovoril učitelj in se nasmehnil. Ta človek vas je pošteno potegnil za nos! Čeprav bi bilo na svelu toliko vžigalic, kolikor znese račun, jih vendar toliko ne bi mogli spraviti skupaj.« Kmet ga je neverno pogledal, učitelj pa mu je začel pojasnjevati: »Če bi za prvo luknjico v podkvi plačali eno vžigalico, za drugo dve, za tretjo štiri, za četrto osem, znese to skupaj že petnajst vžigalic. Za štirinajsto luknjico prve podkve bi morali plačati že 16.383 vžigalic.« »No,- to še ni takO' strašno,« je menili gostilničar. »Počakajte!« ga je prekinil učitelj. »Za zadnjo luknjico druge podkve bi morali kmetu našteti že 268 milijonov vžigalic, že pri tretji podkvi se zviša račun na približno štiri bilijone Lepa nagrada za poštenost Ameriški inženir Dik Norvik je bil »nam po 6voji poštenosti že v mladih letih. Ko je postal inženir, je ostal dolgo brez dela in zaslužka. Nekoga dne je ves zamišljen hodil po ulici — in nenadoma opazil na tleh denarnico. Dvignil jo je. V njej je bilo celo premoženje! A tudi i— ime, priimek in naslov lastnika. Dik Norvik se ni prav nič obotavljal. Takoj 'je krenil v najdeniški urad in izročil najdeno denarnico. Tam so ugotovili, da je lastnik denarnice bogat tovarnar. Ko je tovarnar izvedel, kdo je pošteni najditelj, ga je poklical k sebi. Sprejel ga je v služIlo in mu dal bogato plačo. Dik Norvik je kmalu postal ravnatelj tovarne in dobro se mu je godilo. Nedavno je bogati tovarnar umrl in zapustil vse svoje premoženje Diku Norviku. V testamentu je med drugim napisal: »V življenju sem srečal samo enega res poštenega človeka. To je bil Dik Norvik. Njemu zapuščam vse, kar imam. Vem, da bo moje premoženje prišlo v prave roke.« Tako je bil pošteni najditelj bogato poplačan za svojo poštenost. in pol vžigalic, pri četrti podkvi pa naraste število na 71.780 bilijonov vžigalic. To je že astronomska številka!« Gostilničarju se je začelo kar v glavi vrteti, a še bolj vrtog.av je postal, ko mu je učitelj izračunal denarno vrednost te ogromne množine vžigalic. »Škatlica vžigalic ima približno 60 vžigalic. V desetih škatlicah je potemtakem 600 vžigalic, in teh deset škatlic stane 25 pfenigov. Če stane 600 vžigalic 25 pfenigov, potem stane 2400 vžigalic eno marko. 71.780 bilijonov vžigalic, kolikor bi jih m o r al i našteti kmetu, bi s t al o torej 300 bilijonov nemških m a r k.« »Kaaaj?« je prestrašilo zakričal gostilničar. Tristo bilijonov mark za takole konjsko kljuse?« »Tako je,« je pritrdil učitelj in se nasmehnil. »Zares imenitna kupčija! Alli veste, koliko je 300 bilijonov mark? Če zaokrožimo število prebivalcev Nemčije na 75 niiljonov, bi moral sleherni izmed njih — starčki, možje, žene in otroci — položiti na mizo 400.000 mark, da bi lahko kupili konja. Ta vas je pa res speljal na liinanice! Hvala Bogu, da se je samo šalil.« ★ Podobna zgodbica 6e je nedavno pripetila na Danskem. Mož, ki je kupoval konja in se pogodil, da ga bo plačal z vžigalicami, se je moral nazadnje zateči na sodišče. Sodnik, ki je bil sam vnet za posrečene šale. je kupčijo razveljavil in mož je moral za konja plačati samo 350 kron namesto 300 bilijonov. Kupec se je torej srečno izmotal iz zanke, v katero je po svoji nerodnosti padel sam. Od tistega dne dalj pa ima neznansko spoštovanje pred številkami — vžigalic pa baje niti videti noče več. Rešitev težke na toge Kotičkov slriček jc v zadnjem »Mladem Slovencu« objavil imena ugankarjev, 'ki so težko računsko nalog« pravilno rešili. Lepo število teli imen je bilo, a kako se jc Kotičkov striček začudil, ko jo v petek popoldne o.b zaključku mladinske priloge prejel še petkrat večji kup 11 o v i h rešitev. Imena teh novih reševalcev v zadnji številki »Mladega Slovenca« ni mogel več objaviti, zato pa jih objavlja danes, da ne bo zamere. Imena novih reševalcev Na prvi način (22 + 4 = 26) so računsko nalogo rešili še naslednji: Matko Kuhar, Slovenj Gradec; Pavlina Ajdin, Celje; Marija Potokar, Kočevje; Martina Repovž, Št. Janž; Janez Koritnik, Cerklje pri Kranju; Vin-cenca Škrlj, Fiume (Italija); Štefka Mlinar, Kamnik; Anica Ferjanc, Strahinj pri Kranju; Anton Čpenko, Grahovo pri Cerknici; Draga Ovsenek, Ljubljana; Pavla Prašnikar, Tacen pod Šmarno goro; Breda Rupret, Kranj; Pavel Eržen, Kranj; Marijan Petrič. Ljubljana; Ivan Vrankar, Ljubljana; Amalija Mijatovič, Dolnji Logatec; Zinka Ve-liovar, Koprivnica pri Rajhenburgu; Ivan Peklar, Maribor; Janko Kšela, Ruše pri Mariboru; Melita Juvan, Črna pri Prevaljah; Franc Masnik, Velike Lašče; Slavko Tominec, Ljubljana; Dragan Zadnik, Št. Vid; Lojzka Lebar, Spodnje Bitnje pri Kranju; Justina Bedjanič, Maribor: Marjan Moškrič, Soetro; Milan Lokar, Polje pri Višnji gori; Anton Logar, Ljubljana; Lado Peternel, Ljubljana; Elza Zalar, Ljubljana; Krista Cvenkelj, Ljubljana; Živa Feigel, Maribor; Jelica Zagoršek, Maribor; Franjo Ferjen, Jesenice! Ivan Novak, Retje pri Trbovljah; Zinka Koprivnik, Tržič; Tatjana Firin, Kamnik; Rajko Juršič, Ljubljana; Cirila Cuderman in Mirko Cu-derman, Tupaliče; Alojz Čuš, Podpeč pri Preser-jah; Lojze Kranjc, Ljubljana; Remhold Biefeld, Maribor; Anica Kranjc, Cerknica pri Rakeku; Ivan Šuster, Maribor; Vlad. Kranjc, Cerknica pri Rakeku; Mici Štirn, Tržič; Lojze Janžekovič, Celje; Anton Hrastnik, Ljubljana; Janko Sadnik, Sv Peter v Savinjski dolini; Tončka Gregorin, Domžale: A. Ti-šler, Velenje; Pavla Osti r, Konovo pri Velenju; Marjan Dečman, Ponoviče; Julka Wagner, Radovljica; Zofka Rakušček, Ljubljana; Tonček Habjan, Mošnje pri Radovljici; Franc Baloh, Podgorje pri Kamniku; Zdravko Zupan, Ljubljana; K. Oroszy, Jesenice; Ciril Simičak, Cerknica; Stanko Mali, Golnik; Elio Benevol, Trst (Italija); Dora Poflegeg, št. Ilj; Edvard Szadovsky, Maribor; Tone Močavnik, Nova vas pri Mariboru; Dragica Nosan, Celje; Roman Žabot, Glina; Matija Bevc, Črešnjevec; Monka Grahek, Sv. Jakob ob Savi; Jože Čuieš, Šmarje prd Jelšah; Zvonko Peršolja, Rožna dolinna pri Ljubljani; Stanka Justin, Škofja Loka; RafaeOa Zalar, Slovenj Gradec; Anica Hribernik, Žice pri Polj-eanah; Vinko Preložniik, Rovte nad Logatcem; Vladimir Magajna, Ljubljana; Franjo Zupe, Dolnji Logatec; Mira Dermota in Anton Zbontar, Železniki nad Škofjo Loko; Ivan Navak, Maribor; Dragica Šega, Dobrunje pri Ljubljani; Danilo Nikolič, Sodražica prfRibnioi; Lojze Makarovič, Kostanjevica na Krki; Alojzij Vidic., Nomenj pri Bohinjski Bistrici; Dora Ulčar, Spodnje Gorje pri Bledu; Zofija Križman, Maribor; Alojzija Pleško, Ljubljana; Marta Gajšek, Sv. Jurij ob južni železnici; Franc Cegnar, Celje; Mira Stare, Krško; Stanko Flajšman, Mengeš; Mimica Pleško, Kožarje pri Ljubljani; Gregor Hvastja, Savlje pri Ježici; Jožef Vivod, Lobnica pri Rušah; Marica Lapajne Ljubljana; Malfii in Bobi Murmayer, Ljubljana; Alojzij Krek, Ljubljana; Milena Musar, Zidani most; Oskar Zupane, Stična; Karolina Hann, Ljubljana; Pepi Fel-ber, Ljubljana; Mici Kosem, Železniki; Jože Kre-velj, Gabersko; Srečko Kelc, Kristina Štampfler, Franci Govez (Maribor); Mirko Žerjav, Studenci pri Mariboru; Marian Tratnik, Idrija (Italija); Viki Razpotnik, Rogaška Slatina; Helena Mihelič, Vevče; Poldka Ovčak, Moste pri Ljubljani; Miloš Briški, Št. Vid nad Ljubljano; Alojz Podkubovšek, Skakavac; Franci Veršnik. Guštanj; Jerica Poga-čar, Vič nad Ljubljano; Majda Senegačnik, Ljubljana; Bogdan Kopač, Zgornja Šiška; Srečko Kavčič, Dev. Mar. v Polju; "Jakob Gašperič, Solin pri Splitu; Erih Huber, Zagreb; Angela Šercer, Bohinjska Bistrica; Marica Adrinek, Bohinjska Bistrica; dr. Ivan Vrečar, Ljubljana; Jožko Oblak, Kamnik; Katica Kovačič, Litija; Miran Modrijan, Trbovlje; Ivan Koič, Ljubljana; Anica Seidling, Dravograd; Minka Jemec, Kropa; Ljubica Vugrin, Hrvatska Koelanjica; Marjan Mavec, Nataša Da-mjanovič, Majda Bohinc, Marko Bertoncelj, Rajko Očko, Bogomil Skok — vsi iz Ljubljane; France Duhovnik, Tončka Tome, Preska; Julka Burgar, Podreča p. Smledniku; Francek Belin, Ligojna pri Vrhniki; Majda Rotar, Gunolje pri št. Vidu; Peter Borisov, Ljubljana; Janez Buh, Podlipa; Franc Klančar, Goričica pri Ljubljani; Matevž Zobavnik, Košiše pri Kamniku; Anton Levičnik, Sneberje; Janika Peicar, Koroška Bela; Mara Kristan, Strahinj pri Kranju; Stanka Sušnik, Lea Seljak, Ljubljana; Gustl Rakuša, št. Ilj; Tomaž Sfiligoj, Ljubljana; Slavko Tomšič, Nevlje; Angela Podgoršek, Žgor. Gameljne; Jože Horn, Moste; Milivoj Frece, Majda Marolt, Teodor Pečar, Ljubljana; Jožko Golob, Maribor; Slava Knavs, Vrhnika; Ivan Novak, Tržič; Verica Moliorič, Brezovica; Milena Osterman, Luže pri Šenčurju; Milan Osterman, Žarko Fraes, Kranj; Štefan Jančar, Dobrunje; Slavica Sterniša, Spod. Hrušica pri Ljubljani; Lojzka Starman, Škofja Loka; Ivica Vidic, Jesenice; Ciril Resman, Begunje; Stanislav Čop, Žirovnica; Nada Šetina, Šte-panja vas; Silva Zagrajšek, Ribnica; Milena Požun, Žužemberk; Franc Burja, Rečica pri Bledu; Roman Planine, Slavonski Brod; Tončka Šubic, Niš (Srbija); Romanca Kucler, Moste; Sonja Grebene, Podpeč; Angela Mahnič, Zagreb; Franc Holosan, Dev. Mar. v Polju; Franc Zabukovec, Stari trg pri Rakeku; Matija Seliger. Vrhnika; Helenca Habjan, Franc Hribar, Rajko Rogač, Herta Schrimpf — vsi iz Ljubljane; Bojan Steiner, Ormož; Odi Virt, Novo mesto; Božo Eichmeieter, Milan Anželj, Maribor; Franc Slapar, Tržič; Breda Bitenc, Runeč p. Ptuju; Mici Smodiš, Gornja Radgona; Vincenc Janič, Bab-no pri Celju; Rafael Motnikar, Zagorje; Marija Zaletel, Franc Fajfar, Št. Vid; Ljudmila Fele, Domžal; Sonja di Collalto, Podgora pri Št. Vidu; Jožef Pfeifer, Polzela; Slavko Pernuš, Maribor; Jožef Emeršič, Št. Pij; Ladislav Padežnik, Vransko. Na drog način (9 + 9 + 8 = 26) so računsko nalogo pravilno rešili še naslednji: Marko Škrinjar, Kranj; Valentin Albin, Vič-Gldnce; Marjan Postaeiner, Škofja Loka; Milko Trstenjak, Maribor; Marija Kert, Breg; Marija Le-kovec, Slovenska Bistrica; Stanislav Molk, Rasko-vec; Sonja Kocjančič, Ljubljana; Anica Pucelj, Jesenice; Alojzij Hafner, Ladja pri Medvodah; Oti Anitolič, Celje; Vida Pleteršek, Šoštanj; Pavla Vesle, Kraljeviča; Rajko Brank, Dravlje; Aleksander Bučan, Glince pri Ljubljani; Franc Binec, So-stro; Marija Kramaršič, Ljubljana; Marija Potočnik, Murska Sobota; Marija Zajec, Trzin pri Domžalah; Jožko Pojbič, Gornja Slaveča, Prekmurje; Slavica Žemljic, Ptuj; Anica Osterc, Ljubljana; Ivan Makovec, Rudolfle pri Cerknici; Vlado Ozbič, Nove Jarše; Anica Gošnik, Celje; Vinko Božič, Lo-kavec; Justi Korošec, Slov. Konjice; Marija črta-nec, Črnuče; Jožefa Belihar, Trbovlje; Mila Arnold, Prevalje; Marija Uršič, Senovo; Franc Oblak, Ljubljana; Karel Černe, Spod. Polskava; Franci Šmid, Tržič; Jože Žarko, Ljubljana. Ciganka Alenčica 7,a našo vas ni bilo večjega dogodka, kakor 'je bil prihod cigana Janeza in njegove hčerke Alenčice. Cigan Janez je znal namreč čudovito lepo igrati na harmoniko, Alenčica pa je plesala in prepevala zdaj veselo, zdaj spet žalostno, kakor je pač njen oče igral. Nam otrokom se je zdela velika umetnica in marsikatero dekletce bi rado posnemalo Alenčico ko bi znalo. Priljubljena dvojica je navadno ostala v vasi čez noč. Kmetice i/, vasi so nannsile ciganu mnogo dobrih reči, tako da sta imela na.ša dva znanca večerjo kakršna je pri kmetih le ob Xelikih praznikih V našo vas sta hodila več let in Alenčica je bila zmerom enako drobna in majhna. Zadnje leto ni plesala več tako poskočno in prepevala tako veselo kot nekoč. Včasih smo na njenih ličkih opazili tudi solzo, ki jo je skušala naskrivaj obrisati. Nič več je nismo tako radi gledali in poslušali in tudi vaške matere niso bile več tako radodarne. Cigan Janez se je nad Alenčico večkrat kregal, celo vpil je nad njo in jo pretepal Nekega jutrn se je po vosi razširila vest. da je cigan Janez pustil Alenčico na Pleskar-jevem skednju, snm pa je ponoči zbežal nezna-noknm. Rudovedno smo pohiteli k Pleskarjevim in našli v kuhinji Alenčico vso rdečo v obraz, nogo pa je imela močno zatečene in vse ožu-Ijene, polne izpuščajev. Vsi smo takoj spoznali, da ima sirota noge poškodovane od plesa in da je dobila ošpice. Drug za drugim smo zapuščali rlcskarjevo hišo, pri deklici je ostaia sa»no mati Barbara, ki je bila zaradi svojega dobrega srca poznana in spoštovana daleč naokrog Mati Bar- bara se je zavzela za Alenčico in skrbela za njo kakor za lastnega otroka Vse bi bilo morda v redu, če se ne bi od Alenčice nalezli ošpic Pleskarjevi otroci in nazadnje vsi vaški otroci. Posebno hud je bil na malo ciganko Pleskarjev oče. Kregal je mater Barbaro, zakaj je zvlekla to nesrečo v hišo. Nič manj se niso jezile na Barbaro vaške mamice. ki so v skrbeh jokale ob posteljah svojih otrok in trepetale za njihovo življenje. Bogu je bilo všeč, da se je dobra mati Barbara tako lepo zavzela za ubogo deklico in zato ni pustil, da bi kdo izmed vaških otrok umrl. Alenčica pa je kljub temu ostala zasovražena. Zvest zaveznik ii je ostala samo — mati Barbara. Po naročilu naših mater smo se ciganske deklice morali otroci izogibati. Alenčica se je zmerom trudila, da bi si priborila spet našo ljubezen nazaj. Pred Pleskarjevo hišo se je poslej igrala sama, sicer pa je morala opravljati lažja dela. Ob nedeljah je včasih malo zaplesala v tihem upanju, da bo privabila otroke okrog sebe, Toda njen ples in njeno petje nas ni več mikalo, smejali smo se ji in jo dražili. Kadar jc mati Barbara odšla z dvorišča, je ta ali oni lantalin Alenčico napadel, drugi otroci pa so jo zmerjali, do je prinesla nesrečo v vas. Alenčica je bila nazadnje sama prepričana, da je prinesla samo nesrečo v vas Začela jc premišljevati, kam bi odpotovala, da bi ne bila Plesknrjevim v breme in nadlogo. Posebno hudo ji je bilo, kmlar je oče Pleskar zmerjal mater Barbaro zaradi nje. Takrat se je skrila v hlev in bridko jokala. Ko pa jc slišala, da je oče odšel iz kuhinje, je stopila k materi Barbari t ii\ jo povprašala, kako naj ji pomaga. Prinesla i ji je drv, vode in krompirja iz kleti in vse na I svetli bi ilulu, da bi dobri materi poplačala njeno dobroto. Včasih, kadar sta bili sami, jo je mati Barbara vzela v naročje, ji pogledala v črne oči in jo prosila, naj bo zmerom, zmerom pridna. Deklica je prikimala in v svojem drobnem srčku je čutila tako brez.mejno srečo, da bi objela ves svet. Nekega dne pa je prišla nad našo znanko še hujša nesreča. Pri Pleskarjevih je zmanjkalo iz dimnika skoraj vse meso. Vsi domači so bili na polju, samo Alenčica je bila doma. Postala je zaspana in zadremala je na klopci pred hišico, medtem pa je bilo pokradeno vse meso. Ko so prišli domači domov, je bila Alenčica močno tepena in še m a« t i Barbara je ni več pogledala. Vsi so bili prepričani, da so prišli cigani in da jim je Alenčica odprla hišna vrata, da so lahko pokradli Od tega dne ni imela Alenčica mirne ure v vasi in znova si je belila glavo, knko bi pobegnila v svet. Kadar so prihajali cigani v vas, se jih je Alenčica zmerom bala in se jim skrila. Ko pa je po tej nesreči prišla v vas spet neka ciganska družba, se ji je Alenčica približala. Tz družbe je poklicala staro ciganko in ji nekaj pošepetala na uho. Stara je pokimala in ji velela, naj se skrije zn drevo, dokler se ona ne vrne. Čez nekaj čnso se je stara ciganka res vrnila k Alenčici — v spremstvu matere Barbare. Debele solze so se ciganski siroti ulile iz oči Tako hudo ji je bilo pri srcu, da bi najraje umrla, l egla je v truvo. zatisnila oči in čakala, da pride potijo poslanka bo/in Toda smrt ni hotela priti Ciganka in mati Barbara sta dolgo sluli ob dcklici nazadnje pa jo ic mati Barbara prijela roke in jo dvignila Pogledala jo jc narahlo očitajoče in ji tiho rekla: MLADA NJIVA IMIlllMIIIMMIlMIlllHMIllllllllMIIIIMIMIMIIIIIIIlilllllllllllllUMIIIMIHIHIIHIIINIHniMIIIIMIMINMIHIum Mladinski tabor v Ljubljani Prišel je dan, veliki dan, težko pričakovan. Polni navdušenja hitimo v belo Ljubljano in v svojih srcih nosimo besedo eno samo: Verujmo! Pred svetom izpovedali jo hočem«, Sovražniku pokazati, da močni smo. Verujmo! Za to se danes v trumah zgrinjamo v Slovenije lepo prestolnico. Verujmo! Poglejte zdaj, kako je silna ta armada, ki Kristus Kralj ji poveljuje, vladal Marija Žnideršič, Stari trg. Mati Slovenija >Mati Slovenija, tvoji Ijubavi narod slovenski klanja srce.« Jatfezek je šel z materjo v nedeljo popoldne na polje. Hodila sta med njivami, na katerih je zibala pšenica rumeno klasje, ob travniku, po katerem so se podili pisani metulji, mimo gozda in sadovnjaka. Prijeten vonj po zelenju jima je navdajal misel, da je vse to ustvaril Bog in da je zemlja, po kateri sta hodila, slovenska. Prišla sta v prostoren sadovnjak, kjer so bila drevesa kakor pogrnjena z belim prtičem in kjer so veselo skakali ptički od veje do veje. Peli so tako lepo, da je Janezek obstal in prisluhnil. Potem je radostno pogledal mater in rekel: »Glej, mama, knko nas je letos Bog bogato obdaroval. Vse kaže dobro!« Mati se je ob pogledu na sinka, ki je že s svojim dvanajstim letom govoril tako resno in rnziunno, zadovoljno nasmehnila. »Res je, Janezek, če ne bo posebne nesreče, bomo letos imeli dobro letino!« Priromala sta na vrh griča. Pred njima se je razgrnila dolina z bogatimi njivami in vrtovi ter prijazno vasico. Na desni so se dvigali pod nebo z gozdovi poraščeni hribi, zadaj pn so ju pozdravljale visoke planine, ožarjene z večernim soncem. Mati in sin sta neknj časa molče gledala lepo pokrajino. Nenadoma pa se je Janezek oglasil: »Mati, ali ni lepa naša zemlja? Vsak dan jo vidim, a vendar, če bi jo gledal sto let in še več, se je ne bi mogel dovolj nngledati.« »Res, lepa je našo zemlja in ponosen si lahko, da je tvoja domovina,« je rekla mati. »Nikoli ne pozabi, da si njen in da ji moral ostati zvest do smrti!« Sinko se je vzravnal, ponosno dvignil glavo, pogledal materi v oči in vzkliknil: »Mama, tega tvoj sin ne bo pozabil nikdar!« Nehoč Nekoč zele/nelo je zame polje in sonce sijalo je zlato, nekoč tudi moje veselo srce je romalo k ptičkom na trato. A danes mi, ah, srce krvavi, ne more, ne more zaspati. Pod zemljo najdražje, najslajše mi spi, kar na tem svetu imel sem — mati. Franjo Prime, dijak v Celju. Kresnice Če hodite v mraku mimo zelenih poljain, vidite na njih vse polno letečih lučk — kresnic. Japoncem prinaša kresna doba zelo priljubljeno zabavo: lov na kresnice. Kresnice lovijo s podobnimi pripravami kot pri nas metulje. Ujete kresnice spravijo v majhne škatle in postavijo v sobo, kjer se ponoči svetijo. Japonci so prepričani, da se skriva v vsaki kresnici blodna duša, ki ne more najti pokoja. Ker na Japonskem kresnice niso povsod in ker nekateri Japonci ne morejo ve.n iz mesta, kupujejo kresnice od lovcev na kresnice. Spričevalo Mama: »No, veš kaj. Jožek, to spričevalo je pa zelo slabo.« Jožek: >Le kako moreš kaj takšnega reči, mama? Učitelj mi je pa rekel, da je še predobro zame.« V šoli Učitelj reče Janezku, ki mu na noben način ne zna odgovoriti na stavljeno vprašanje: »Meni se zdi, da ti moje vprašanje dela hude težave?« »Vprašanje ne, pač pa odgovor!« ee odreže Janezek. »Alenčica, zakaj nisi bila pridna?« Spet je mala zajokala, oči so se ji na stežaj odprle in ponižno prosile odpuščanja. Govoriti pa ni mogla. V grlu jo je nekaj peklo in dušilo. Njeno žalost so zdajci pobožale mehke besede dobre matere Barbare: »Glej, Alenčica, kako hudo nesrečo bi nakopala sebi, če bi odšla od nas! Nehvaležnost ciganska! bi rekli vsi, ki so bili tebi in meni nasprotni in bi nama privoščili... Ali me nimaš nič rada?« »O, pa še knko rada vas imam! Zaradi vas, samo zaradi vas sem hotela iti s cigani...« »Sirotica moja! Ničesar več se ti ni treba bati. Zdaj vemo. da nam je ukradel meso hudobni Kočarjev Janez, ki te je sovražil in tolikokrat natepel.« Alenčica se je še tesneje privila k materi Barbari in od radosti ihtela. Njena nedolžnost je vendarle prišla na dan! Mati Barbara pa je storila to, kur je celo svojim otrokom storila le malokdaj: nežno je pritisnila Alenčico na svoje dobro materinsko srce in jo poljubila na mehka usteca. D R U Ž I N A Poglavje, ki nima konca Za vzgojo je pač edino zdravilo ve? otrok v družini, v kateri se ljubezen in skrbnost staršev porazdelita na več otrok in otroci drug drugega vzgajajo s prav ostro kritiko. Tako je tudi glede na vzgojo naš« dolžnost, da nimamo nalašč in svojevoljno samo po enega ali dva otroka. Sožitje otroka z brati in sestrami nuja materi priložnost, da se more globlje vživeti v bistvo in značaj otroka. Če je mati zares vzgojiteljica, dobi tu široko podlago za najdbo marsikake važne Čednosti. Življenje v družini je pač podoba vsega življenja, je priprava za skupnost v življenju, v šoli in po šolski dobi. Kmalu ne bo staršem nič več moči biti zmeraj pri svojih otrocih in jih navajati in jim pomagati. Zatorej se mora otrok telesno in duševno naučiti, da prenese razne sunke in udarce. Če se otroci spričkajo, pa so tuji otroci zraven, je že v krvi matere, da se zavzame za 6voje otroke. To se pa ne sme izcimiti v spor s sosedi. Prav tako pa starši ne smejo zmeraj zahtevati od svojega otroka, da bi bil vselej velikodušen in popustljiv, česar sploh ne zmore, dokler ni vsaj šest let star. Čim mlajši je otrok, tem bolj je naraven tudi v sporih. Od otrokovega značaja je odvisno, ali se more sporazumeti in mirno igrali z drugimi otroki. So otroci, ki so dobrovoljni in prijazni, in so drugi, ki so sebični, sami zase in neprijetni za družbo. Brez dvoma je res, da je tozadevno pomembno tudi zadržanje staršev in duh, ki vlada dotično družino. Sicer niti najboljši zgled staršev in družinskega življenja ne more preprečiti, da se otroci ne bi spričkali med seboj in da bi ne bili drug drugemu nevoščljivi. Če je pa duh domače družine pravilen in je materin zgled dober, bo že zadosti, če otroka na kratko in strogo pozoveš k redu ali ga z dobrohotno besedo odvrneš od sovraštva. Treba je seveda pripravnega trenutka za tako stvar. Če je otrok pravkar ves divji od jeze in se pravkar brani pred drugimi, pač ni moči zahtevati od njega, da se bo koj, na besedo, pomiril in prosil odpuščanja. Sploh — nikar od otrok preveč ne pričakujmo! Sebičnost in želja po oblasti sta tako do dna vkoreninjeni v človeku, da ju je mogoče le polagoma opiliti in ju družabnosti primerno izoblikovati. Seveda je treha začeti s tem že pri majhnem otroku. Če pa starši mislijo, da bo kaj zaleglo, če otrokom venomer pridigujejo o lepih čednostih, o nesebičnosti, pravičnosti, velikodušnosti, se bridko motijo. Zmeraj, počasi in nevidno mora »piljenje in žaganje« delovati na otroka, potem se ga še kaj prime. Vse to pa je seveda mogoče le tedaj, če so starši, ali vsaj da je mati, doma z otroki. Kjer sta pa oče i,n mati ves dan v službi, ali koder se starši iz sebičnosti nočejo zmeniti za otroke — tam je Bog pomagaj z vzgojo. Malenkosti pri šotoru Sesfav palice Nopenjealce s količkom Šotor pritrdimo k zemlji z vrvmi, ki jih zataknemo ob količek. Tak količek je lesen in ima zarezo, v katero se vrv ujame ali pa je, zlasti pri kupljenih šotorih, iz aluminija. Kdor ie posebno praktičen, si pa kupi navadne železne žeblje, ki najbolj drže in se tudi ne cepijo kot leseni, niti se ne u.pognejo kot aluminijasti. Žeblji so dolgi navadno 23 cm. Šotori iz šotorovine, zlasti šotori iz konte-nine, se ob snhem, sončnem vremenu raztegnejo in popuste, ob vlažnem vremenu, posebno ob deževnem pa se skrčijo in napno Ln bi se raztrgali, če bi jim ne zrahljali vrvi. Vendar vsakokrat ob izpreminjanju vremena ne moremo izruvnti količkov, s katerimi je šotor pritrjen in jih prestavljati. V ta namen imamo napen talce, to je deščica navadno podolgovata in ovalna, ki ima dve luknji Skozi eno teh lukenj potegnemo vrv, jo ovijemo okrop količka in jo potegnemo skozi drugo luknto ter napravimo vozel. Vrv ne sme biti pretenka in luknja v napenjalcu ne prevelika, da nam na-pen.jalec ne drči po vrvi navzdol. Napenjalee torej pomikamo po potrebi navzgor in navzdol, dn s tem uravnavamo dolžino vrvi ter tudi napetost šotora. Palice drže šotor pokonci. Šotori, ki so spredaj višji in jim sleme strehe pada nazuj prav do tal, imajo samo eno pnlico Taki šotori so navadno manjši. Rabimo jih za poto- palico razlagamo na dva do Iri dele, na kolikor delov jo pač hočemo razstaviti. Na enem koncu takega dela odvzamemo od debeline prav malo lesa in nataknemo nanj medeno cev do polovice njene dolžine, tako da nam druga polovica cevi ostane votla. Na polnem koncu jo pritrdimo z dvema vijakoma. Taka cev je navadno 12 cm dolga in ima 2.6 cm premera. Na drugem delu pa napravimo palico tako debelo, da jo ravno še lahko vtaknemo v votli del cevi. Vse te dele pleskamo enkrat s firnežem in nato dvakrat z lakom za les. Paziti moramo da nam lak ne pride v votli del cevi. Palice so okrogle, so iz sinrekovine, da niso pretežke. Ko gremo šoto rit, lahko kaj izgubimo; zdaj nimamo legitimacije ali ne vemo, kje je svinčnik, zaponka za v lase in kaj podobnega. Kam naj spravimo torej svoje drobnarije, da nam bodo vedno pri roki in vendar, da jih ne bomo izgubili? Spravimo jih v žep, ki ga prišijemo na vsako stransko steno v notranjosti šotora. Vprašanje je seveda, ali jih bomo prišili bliže vrat, da bomo, ko bomo zunaj šotora, kur segli vanj in imeli zaželeni predmet, ali ga bomo prišili bolj zadaj ob vzglavju, da mu bomo nližji, ko bomo ležali v šotoru. Najbolje je, da ga prišijemo nekako v sredo. Nad stransko steno moramo seveda imeti nastrešek, ker bi nam drugače voda tekla v žep in bi imeli ob dežju rezervoar vode v šotoru. Ko ga odrežemo, ima žep obliko prnvokotnika. Zgoraj mu napravimo dvojen rob in vanj napeljemo elu-stiko, ki nam zgoraj žep stisne, ker nam blago nabere. Dobimo torej obliko trapeca in ga v tej obliki tudi priš. iemo. (F. P. N.) vanje ali za bivanje v planinah. Morajo imeti tako obliko, dn jih ne prevrne gorski veter in da jih laže prenašamo, ker vsebujejo manj blaga in so torej lažji. Večji šotori, ki imajo vodoravno strešno sleme in so torej spredaj in zadaj enako visoki, imajo dve palici Ce so šotori posebno veliki, imajo tudi tri palice, eno v sredi v šotoru, dve pu ob straneh. Stranski palici ali pri planinskem šotoru edina sprednja palica stoji lahko zunaj ali znotraj Mnogo praktičneje je, da jih namestimo zunaj, ker bi nas v notranjosti šotora ovirala. Napravimo si torej ob vrhu nast-ešek in vanj uvezemo z vrvjo majhno lukujo, v katero vtuknemo kanico palice. Da palic ne nosimo s seboj, jih včasih odrežemo kur od kakega drevesa in jih ob vrhu prisilimo ali pa zabijeino vanj žebelj. Ce gremo v Dalmacijo ali sploh v kruje, kjer je malo dreves, si tako dolgih palic iie moremo odrezati. Včasih nas tudi preseneti dež, hočemo si hitro postaviti svojo hišico iz blaga, pa bi si morali najprej iskati palice, zato je najbolje, ako jih imamo s seboj. Pri nižjem šotoru je to kaj preprosto, pri višjem pa bi nam bilo nerodno, da bi nosili s seboj dolge palice. Zlasti je to nepripravno v vlaku, ali če si pritrdimo šotor na kolo in se tako peljemo na šotorenje. Nap raviino si torej zložljive palico. Cciuinu l Prijetne oblekee za otroke v poletnem času. Ob-ekce so preprosto narejene u preprostega blaga Preden greš na počitnice Kar nič lep ni konec počitnic, če prideš s počitnic domov, pa ni doma vso na svojem mestu. Zatorej bo pametna gospodinja, preden gre kam na počitnice, svoj dom tako uredila, kakršnega želi dobiti ob svojem povratku. Hes je treba malo truda, a ta trud se obilno poplača. V poslednjih dneh je treba parkete dobro namazati, blazinasto pohištvo i/tepsti. Odprte police za knjige pokriješ s časopisnim papirjem, ki ga moreš potom s prahom vred urno vzeti proč. Če so preproge razgrnjene na tleh, pazi, da pohištvo nc stoji na njih. Vrata je treba namazati, da ne bodo cvililu, ko se vrneš. Posteljnino daj proč, a pripravi sveže rjuhe, da jih imaš koj pri rokah, če mogoče pozno zvečer ali ponoči prideš nazaj. Umazano perilo, ki se še nabere do dneva odhoda, spada v pranje, zakaj, če bo perilo več dni umazano ležalo, se tkanina pokvari. Prav zato zavese in svetle zastorčke v pranje. Ali so okna vsa dobro zaprta? Tudi zgornji del? Isto velja za omare. V kuhinji: Moko in testenine stresi iz škrnicljev v steklene posode. Kruh (skorje, drobtine (sežgi ali ga komu daj, prav tako klobase, mesenine in podobno. Poskrbi pa, da dobiš, ko prideš domov, kaj za v usta, tako kak riž. sladkor, vkuhano sadje. Plin zapreti! Vodovodno pipo zapreti, pač pa odmaši zamašek v kopalni banji. Seveda utegneš to in ono pozabiti. Pa si napiši na listek, kaj moi;uš še narediti, preden odpotuješ. Pol ure pred odhodom pojdi z listkom p<> stanovanju, beri in prečrtaj, kar je opravljeno. Ko je vse prečrtano, položi listek v kovčeg prav na vrli Potem imaš vsaj mir, ko je v«e »črno na belem«, da je doma vse urejeno. Mir pa je prva počitniška dolžnost sleherne, odpočiika potrebne gospodinje. Sto vo Čez poljane je prihajal mladi vitez, mesec maj; trate z rožami zasajal in krasil z zelenjem gaj. Sončece je pozlatilo jasno jutranje nelx>; božalo je z žarki milo mali griček za vasjo. Vrhu grička stal pastir je, glodal je doline kras; v srcu mu divjal nemir je, ko je zrl domačo vas. Sonce je povsem priplulo isti hip izza vrhov; zlatih žarkov je nasulo na pastirČKOV rodni krov. On ie gledal sliko jasno, v mlado jo zaprl srce; še enkrat zavriskal glasno in odšel je čez gore. (Marija Brenčičeva.)' Iz kuhinje * kuhinjo Pri^vi Kuhinjski koncert Pravijo, da je jako prijetno živeti in delati skupaj z ljudmi, ki nimajo živcev. Doslej sem tudi jaz tako mislila; pa je prišla Minka, naša zmeraj pridna in poskočna služkinja* Ona zares nima živcev — ali je vsaj videti, da jih nima. 0[>oldanskeinu počitku se moram kar odreči; Minka ropota v kuhinji. Ona tega ne more razumeti, da jaz preplašena planem pokonci, ko začne ona strgali po loncih. Prestrašim se: prvič, ker je strganje tako neznosno, in drugič, ker mi je žal noža, ki z njim strga po loncih. Saj, počeniu bi pa človek dajal vodo v lonec! Minki se zdi odmakanje vse prepočasno. Pripeti se pa tudi, da človek pozabi dati vode v lonec in pri pomivanju je že prepozno, da bi to storila. Je že tako: kar si človek po eni strani prihrani na delu, mora pa na drugi strani dodati. Saj si lahko izbere to ali ono! Rrreflk — prileti umiti pribor na mizo! Tista krpa, ki je za to v kuhinji, da jo pogrneš po mizi za pribor, leži lepo polikana v predalu in 6e »vdaja sanjani«. Treba je napraviti močnato Jed. Z vso silo potegne Minka prav spodnjo ponev iz omare, vsa kopica drugih ponev se s strašnim ropotom eko-tali na kamenita tla. »Za božjo voljo, Minka!« — »Saj vem, zgornje posode bi morala prej vzeti ven, a kaj, saj se železna posoda za kaj takega ne bo precej razbila!« — Urno, z velikim truščem, so ponve postavljene spet na svoje mesto, in Minka stopi k ognjišču, kjer na vso moč meša pri-kuho, pri tem pa udarja s kuhalnico — seveda, ne potihem — ob rob posode, ki ima že venec obtolčenih mest na emajlu'. Lepo to ni, to tudi Minka pripozna, vendar se ji zdi tako bolj pripravno. Moja budilka ima že dolgo počitnice. Saj je ne potrebujem več! Vsako juiro, točno ob šestih, Minka s hrupom odpre okno. Koj nato prav glasno in žvenketaje telovadi z obroči po štedilniku; čez čas zaloputne kuhinjska vrata za seboj in izgine, najbrž po mleko ali koj. Nato sledijo vsakdanja gospodinjska dela. Res je, brez ropota jih ni moči opraviti. In zares se ta ropot posreči, čeprav so pod stoli in mizami klobučevinaste podloge, in čeprav je pri hiši priprava za sesanje pfaliu. Pri pomivanju Minka poje. Ima prijeten, močan glas, zato na stežaj odpre okno, čeprav v6, da ljudje po kosilu počivajo. Dvoje, troje glasov se ji pridruži iz drugih odprtih oken, dokler se kak stanovalec ne zadere: »Mir!« — Minka se nasmehne, rekoč: »Le kako more človeka malo petja in trušča motiti I Če kdo spi, itak nič ne sliši, in če kdo dela, se mora delo slišati, sicer bodo ljudje mislili, da nas eden samo postava!« Res je, Minka, so ljudje, ki tako mislijo. A v tem primeru je' vendar bolje, da človek postava in jo v hiši in v soseski mir. Pravim ji Minka, in rečem, da Je ta motilka miru služkinja. A prav tako bi bila lahko gosp« Marta ali Julka ali Lojzka. Ona je le zgled z« krepke, močne ljudi, ki nimajo čuta za ropot, ki no občutijo in ne razumejo, da je z« sožitje z ljudmi potreben mir v hiši in v soseski. Taki ljudje pravijo potem, da se pošteno delo ne da opraviti mirno if potihem Pa jo nasprotno res: treba jo opravljati vsa dela čim bolj mirno, tiho, previdno in s premislekom. S tem ne koristimo samo sebi in svojim predmetom v hiši, marveč tudi ljudem, ki živijo v naši bližini. To velja za mir v človeku samem, kakor za mir med sosedi, med narodi, za vesoljni svet. Primeren prt za mizo na vrtu, ki je narejen i/, navadnega pisanega blaga. Nanj našiješ rdeče z« priiče, koi vidiš na siiki Kvačkane monograme moreš naredili na brU suče zu h kopanju ia jih nanje nosili Pravni nasveti Oskrba nezakonske deklice. I. K R. Če isami ne morete več preživljati nezakonskega otroka, potem se pobrigajte za to, da sodišče ugotovi nezakonskega očeta, ki je v prvi vrsti dolžan poskrbeti za preživljanje otroka, in mu določi preživnino. Morda je pa oče brez sredstev ali je že umrl Potem morate pač sami skrbeti za otroka in če tega ne zmorete, prosite svojo pristojno domovinsko olxino, da ona prevzame to skrb. Morda se bo občini posrečilo, da bo otroku poskrbela mesto v zavodu. Nevaren sosed. O. M. G. Izgon iz občine bj moglo izreči sodišče, če bi se izkazalo, da bi bilo obsojenčevo bivanje v vašem kraju nevarno za pravni red. Ovadite neprijetnega soseda najprej zaradi tatvine. Orožnikom povejte, kakšno škodo vam tudi sicer dela. Občina pa naj predlaga sodišču, da ga obsodi tudi na izgon. Morda boste uspeli. Na dražbi prodana hiša. J. K. R Posestvo s hišo vred je bilo na dražbi prodano. Proti do-miku sle vložili rekurz. Kupec zahteva, da se iz hiše izselite in vam grozi z deložacijo Vprašate, če se morate res umakniti, še preden je dokončno rešen rekurz. — Čim postane domik pravomočen in se kupec izkaže, vrt<, toda ne poveste, ali ima ta vrt obdelano zemljo kakor zelenjadni vrtovi, ali pa je to zaledinjen (s travo preraščen) prostor v vasi (blizu hiše ali zunaj?), kakšno lego ima (ravnina? breg? proti kateri strani neba nagnjen?) in koliko meri. Vse to je važno za presojo položaja in za vse nadaljnje nasvete glede priprave zemlje, izbire sadnih plemen in sort, zasajanja in negovanja nasada. Naposled nismo popolnoma na jasnem glede oblike drevja. Pravite sicer, da hočete saditi nizkodebelno drevje, pa vendar nismo gotovi, če ne mislite reči pritlično drevje s 50 cm visokim deblom. Pravo nizkodebelno drevje ima pa po 1 m visoko deblo. Spričo teh pomanjkljivosti v podatkih, bi vam mogli svetovati tole: Ako vam je res za nizkodebelno sadno drevje zim visokim deblom, potem bi prišla v poštev lahko vsa sadna plemena, pred vsem pa hruške, slive, češplje. — Ako naj vam bo sadje glavni pridelek, tedaj zemljišče 50 centimetrov na globoko zrigolajte, ali vsaj do 40 cm globoko preorjite. Zgornjo plast treba pri rigolanju temeljito pognojiti s hlevskim gnojem ali kompostom, ali pa tudi z obojim. Za tako pripravljeno zemljo vzemite jablane, cepljene na durence, hruške pa na kutino. Sorte jablan: lands-berška reneta, boskoopski kosmač, ontario, mo-šaricgar. Sorte hrušk: blumenbachovka, hardy-jevka, šarneška. Drevje si zagotovite jeseni, sadite pa spomladi, ker jeseni boste zemljišče žele pripravili. Razdalje: 6X7, 6X8, 7X7, pri hruškah more biti tudi 5X8 m. — Če je pa za sadovnjak namenjeno zemljišče travnat svet in hočete, da tak tudi ostane, boste pa za drevje kopali jame, najmanj 120 cm široke in 50 cm globoke. Naš domači zdravnik P. A. V. g. 0 popisani bolezni vam žal ne morem povedati nič dobrega. Je to kronično vnetje limfnih žlez. Sprva obo-lijo posamezne žleze, n. pr. na vratu, pod pazduho, v dimljah ali pa tudi samo vranica. Pozneje pa se bolezen razširi in napade tudi druge, večje skupine žlez. Obolijo tudi jetra. Tudi v krvi najdemo spremembe. Pojavijo se v velikem številu celice, ki jih je v zdravi krvi majhno število. Bolezen traja povprečno dve do tri leta. Bolniki vedno bolj hirajo. Zdravimo pa to bolezen z obsevanjem z rOnt-genovimi žarki. V začetku se včasih prav dobro obnese. Še prej pa poskušamo bolnika okrepiti z zdravili, v katerih je arzen, s tako zvaniini arsenovimi kurami. Tudi transfuzija krvi je priporočljiva. Dobro vpliva tudi bivanje v hribih, nekako do višine 1500 m. .Vam morem dati le prav malo upanja. Slovenski dijak. Iz nosa vam rada teče kri. In to vsak dan, najraje zjutraj, ko se umivate. Čez dan tudi večkrat, posebno če ste na močnem soncu. V tem primeru krvavite zelo močno. Kri ustavite prav težko, še usekniti si ne upate. Stari ste 17 let, zelo velik, pa že od nekdaj slabokrven. Poškodbe v nosu, bolezni nosu, krvne bolezni, zvišani krvni pritisk, krvne bolezni, vse to lahko povzroča krvavenje iz nosu, včasih prav kmalu. Prav tako so tudi različne bule, ki zrastejo v nosu, vzrok hudim nosnim krvavitvam. Poznamo tudi tako zvane habitualoe krvavitve, ki jih povzročajo bolezni jeter, srca, močna slabokrvnost. Mislim, da bi bilo pri vas iskati izvir prav v tej vaši slabokrvnosti in šibkosti. Potrebna pa bo točna preiskava. Če je obolel samo nos, se bo hitro pomagalo. Posebno rado krvavi eno mesto v nosu spredaj spodaj na hrustančasti nosni steni. Zadostuje že, če se to mesto izžge z različnimi kislinami ali pa z elektriko. Če pa je krvavitev samo znak, za katerim se skriva druga bolezen, bo seveda treba zdraviti in ozdraviti to. Tako hitro, kakor vi mislite, pa ta reč ne gre. Bolje je, da ostanete doma. Potovati s to nadlogo po svetu vam ne priporočam. Prvo je ljubo zdravje, potem vse drugo. M. Z. Lj. 38 let ste stari. Veliki ste 163 cm, tehtate pa čez osemdeset kilogramov. Zadnji čas ste se posebno močno zredili. Ne spominjate se, da bi bili kdaj bolni. Tudi v vaši družini so sami korenjaki. Vsi so dosegli oziroma dosegajo visoko starost. Ves dan ste na nogah. Pred enim mesecem so vas prijele hude bolečine v petah, naslednji dan pa po vseh stopalih. Ponoči so bile bolečine tako hude, da niste mogli niti očesa zatisniti. Noge so vam zatekle, postale rdeče; kamor ste prijeli za stopalo, povsod vas je malo bolelo. Vročine pa niste imeli. Ležali ste 6 dni in se zdravili z obkladki. Bolečine so skoro čisto ponehale, oteklina je prešla. Ko pa ste zopet začeli hoditi, so se pojavile iste težave, še celo hujše. Kaj je z vašo boleznijo, vprašujete. Domnevam, da imate ploske noge. Teža pa je prevelika. Zato so nese preobremenjeni". Mo- iflU .Jtmate pa aavsMk ki sem žs večkrat opisal. Počivajte. Ko bodo znaki, ki jih popisujete, prešli, pa se obrnite na strokovnjaka ortopeda, ki vam bo dal odgovarjajoče vložke za čevlje, če ne bo potrebno še specialno zdravljenje. Nič ne odlašajte. Nadloga ne bo prešla. Vedno hujša bo. I. II. J. R. Pred dvema mesecema ste bili močno prehlajeni. Imeli ste hud nahod. Nekaj dni potem pa ste začutili v glavi bolečine, ki so postajale vedno hujše, tako da ste morali v posteljo. Bolečine so bile posebno močne nad levim očesom. Devali ste na čelo mrzle obkladke, ki vam pa niso dosti pomagali. Vročine ste imeli do 38.5 C. Čez nekaj dni so bolečine popustile. Nos imate večkrat zamašen. Če se useknete, priteče iz njega kakor gnoj. Od takrat vas skoraj neprestano boli glava čez čelo. Včasih manj, včasih bolj. Kaj je vzrok tej nadlogi, ki vas je obiskala? Sklepam, da imate vnetje čelnih duplin. Preiskava bi pokazala, če je temu res tako. Vse, kar bi vam svetoval, bi pomagalo le za kratek čas. Potrebno bo trajno in temeljito zdravljenje. N. M. P. Pred petimi tedni ste začutili rie-nadoma močne bolečine v levem kolenskem sklepu, ko ste se pripognili in hoteli vzdigniti košarico s sadjem. S težavo ste prišli domov in od tedaj ležite. Bolečine imate v levem kolčnem sklepu in zadaj vzdolž levega stegna. Bolečine so bile nekaj dni neznosne. Pili ste vroč čaj in aspirin, da ste se močno znojili. Bolečine so prenehale. Na nogo se pa še zdaj ne morete opreti. Kako je ime tej nadlogi? Zdravniki ji pravimo ishias. Živec, ki vživ-Jhlje stegno, imate vnet. Domačim zdravilom ne zaupate. Denarja vam ne manjka, pravite. Zakaj niste že poklicali zdravnika? Čudno. L. K. B. 40 let ste stari. Pijače niste nikoli sovražili, sedanji čas jo pa naravnost ljubite. Vedno ste bili zdravi. Le pred leti vas je nekaj dni bolel želodec. Pred tremi tedni pa ste začeli blju-vati. V želodcu so vas prijele močne bolečine. Bolečine so prav hude, posebno kakšne dve uri po jedi, včasih pa tudi ponoči. Ne uživate drugega kakor čaj, mleko in kruh. Močno se mi zdi, da je vaša nesrečna ljubezen do alkohola kriva tej nadlogi, ki vas je obiskala. Vnetje želodčne sluznice imate. Odpovejte se tej nesrečni ljubezni. Primerno prehrano, ki se je držite tudi vi, sem že popisal. Poiščite nazaj. Če me boste ubogali, boste kmalu na nogah. E. Z. N. Visoki ste 162 cm, tehtate 51 kg, stari ste 22 let, pa omožili bi se radi. Sicer ste dobro razviti, le teža se vam zdi premajhna. Bojite se, da ste prešibki za zakon. Zdravi ste sicer, le dela in skrbi imate čez glavo. Teža je res premajhna za vašo velikost. Pomagati pa se bo dalo. Dobro, tečno hrano, malo več počitka, pa se boste popravili prav kmalu. Denarja inrate dovolj, da bi se kam umaknili in se odpočili ter tako pripravili za novo pot, pišete. Srečni sle, ker si to lahko privoščile. Nič ne odlašajte. čimprej ven na gonce, kjer je zdravje doma, V tem primeru pa mora bifi drevje cepljeno n« divjak. Ker je zemlja plitva, sadite prav visoko, oziroma na vrh. Zato bi bilo treba za vsako drevo pripeljati V6aj pol voza dobre prsti s kake njive, na bi se naredili primerni nasipi (kup). Končno pa še tale nasvet: Ako vam ne gre samo za nekaj dreves, ampak za večji nasad, potem se na vsak način posvetujte na kraju samem s kakim strokovnjakom pri banski upravi ali pri okrajnem načelstvu. To za vas ne bo težko, ker ste v bližini Ljubljane in je do saditve še mnogo časa, da se zadeva temeljito prouči in naredi načrt za nasad. To je še posebno potrebno, ako nameravale prirediti pritličen nasad. Mravlje v stanovanju. L. V. Lj. — V vašem stanovanju so se v veliki množini pojavile male mravlje. Ugotovili ste, da lezejo na vrtu iz zemlje ter plezajo po zidu navzgor. Uničevali ste jih s petrolejem, sladkorjem in boraksom, pa je bilo malo uspeha. Kako si je proti njim pomagati? —i Če ste našli gnezdo, iz katerega mravlje prihajajo, tedaj jih ne bo težko zatreti. Razkopajte zemljo, dokler ne pridete do mravljišča, pustite to odprto, dokler se mravlje zopet ne zberejo in začno popravljati razrušeno bivališče, potem jih pa s petrolejem ali z ognjem lahko uničite. Če pa ne morete priti do mravljišča, tedaj jih lovite na gol)o, ki jo namočite v sladki vodi. Ko so mravlje zavohale gobo, pridejo vanjo v velikih množinah, da se nasrkajo sladkorja. Ko jih je goba polna, tedaj jo vrzite v krop, da živalce poginejo. Gobo na novo namočite v sladkorni vodi. Tako se jih boste kmalu iznebili. Obramba proti drevesnim škodljivcem i Vsak umni poljedelec, sadjerejec, gozdar in vrtnar ceni korist ptic, ki uničujejo brezštevilne drevesne zajedalce, mu pa tu na spomlad in poleti oživljajo s svojim petjem vrt in gozd. Gotove rastlinske bolezni preprečujemo, da drevesa večkrat na leto oškropimo s tem ali onim kemičnim sredstvom, ki naj uniči vse škodljive zajedalce in razne glive. Ta način obrambe ima samo gotove delne uspehe, kajti ugotovili so v zadnjih letih nekatere slabe strani umetnega uničevanja vsakovrstnih povzročiteljev neprecenljive škode v poljedelstvu, sadjerejstvu in gozdarstvu. Do uveljavljanja umetnega zatiranja drevesnih škodljivcev se je računalo samo z naravno obrambo proti takim povzročiteljem škode v sadovnjaku in gozdu. Ta naravna oziroma biološka obramba je obstajala v zatiranju zajedalcev po pticah vseh vrst; tudi manjši sesalci, razni hrošči in žuželke so se prištevale k tej vrsti obrambe. Z umetnim škropljenjem se uničijo glive pa tudi številni živi zajedalci, ki so sicer hrana pticam. Te pa so sedaj prisiljene, da si poiščejo drugod žive in zdrave hrane. Da tem našim koristnim pticam s kemičnimi sredstvi tako zastrupljeni drevesni mrčes škoduje ali jih celo pokonča* so dognali v zadnjem času v nekaterih državah, kjer so specielno proučevali posledice take umetne kemične obrambe zoper drevesne škodljivce. Do take in enake ugotovitve je pri nas prišel tudi marsikateri umni sadjar in pazljivi gosj>odar. Nehote je poskrbel, da je število ptic v njegovem vrtu in gozdu stalno naraščalo. Tudi kako novo vrsto poristnih ptic se je potrudil privabiti v svoj sadovnjak s tem, da jim je postavil umetno, vendar naravnemu gnezdu podobno gnezdilnico. To velja posebno za naše najbolj koristne ptice iz vrst duplaric. Važno in uspešno pa je tudi krmljenje ptic pozimi, ko jim zmanjka semenska in drugovrstna hrana. Vsi izdatki za to hrano se povrnejo prej ali slej vsakemu gvspodarju, ki si hoče obvarovati potom biološke naravne obrambe svoje s trudom vzgojeno drevje. Da navedemo samo en primer, ki govori za biološko obrambo vrta, sadovnjaka in gozda, je to oni na vrtu gospoda Hlebša, posestnika na Hra-deckega cesti 54, ki radevolje vsakemu potrdi in dokaže, da gornja izvajanja in ugotovitve drže, in do katerih je tudi on sam prišel tekom let s požrtvovalnim krmljenjem ptičev pozimi, ki si jih je obdržal na svojem vrtu. Take koristne ptice so vse vrste ščinkavcev, sinic, penis, kosov, škrjancev in pa druge. Tudi med lovnimi pticami (fazani, prepelice in jerebice) je mnogo takih, ki nam koristijo z uničevanjem številnih rastlinskih škodljivcev. Celo med našimi ujedami so postovke in kanje, ki nam pokončajo mnoge škodljive sesalce in hrošče. Tudi dolžnost nas ostalih je, da po možnosti sodelujemo posredno ali neposredno pri zaščiti vseh naših koristnih ptic, ki jim sicer nudi lovski zakon oziroma banovinska naredba zakonsko varstvo, vendar pa se nekatera oblastva še premalo brigajo za dosledno izvajanje zaščitnega nadzorstva. Posebno naše učiteljstvo je v prvi vrsti poklicano, da pouči mladino o pomembni koristi ptic, posebno sedaj ob času, ko gnezdijo, da jim ne razdirajo gnezd, in pozneje tudi ne lovijo. Priznati moramo, da je biološka obramba dolgotrajnejša, kajti po letih opazimo njene posledice. Tudi izdatki za uvedbo take biološke obrambe so v prvih letih večji, vendar zadostujejo potem za dolgo vrsto let. Vsem, ki se zanimajo za to vrsto obrambe proti drevesnim škodljivcem, je z vsemi potrebnimi noiasnili na razpolago Ornitološki observatorij i LjubU&Ria Gas£0£kg uli<$ 15» Stev. 150. >ST jO VENEC 'ne 3. julija 1938. __Stran TJ? Japonska pravljica V davnih, davnih časih sta pod goro Obat-suyania v deželi Shinano živela siromašen kmet in njegova priletna ovdovela mati. imela sta nekaj malega zemlje in sta na svojem pridelala toliko, da sta se skromno preživila in jima ni bilo hudega. Ondašnje dni je vladal v Shinanu tiran, ki je bil sicer pogumen vojščak, a se je silno bal vsega, kar ga je spominjalo na starost. Da bi mu nikoli ne bilo treba zagledati človeka trhlega zdravja in šibkih telesnih moči, si je izmislil silno okrutno postavo. Svojim podlo/-nikoin je zapovedal, da morujo pomoriti vse staro ljudi. Takrat so bili časi še barbarski in nič čudnega ni bilo, če je kdo starega človeka izpostavil smrti. 'laka je bila od nekdaj navada, a ne tudi postava. Zategadelj so mnogi prebili svoja star« leta med prijaznimi svojci, dokler ni smrt suma prišla ponje. Siromašnega kmeta, ki je od srca ljubil in spoštovul svojo staro mater, je spričo nezaslišanega povelja minilo vso veselje. Ni se še zgodilo, da bi kdo utegnil dvakrat premisliti, ali bi spolnil knezovo zapoved ali ne. Zatorej je mladi človek nakljub žalosti, ki mu je klju-vala v srce, pripravil vse za smrt, kakršna je tedaj veljala za najblažjo. Prav ko je zašlo sonce, je bil z delom pri kraju. Skuhati je imel še neluščenega riža, ki je poglavitni živež revnih ljudi, in naročiti v »učno steklenko krepčilne studenčnice. Dušeni riž je stresel v culo, ki si jo je s steklenko vred oprtil za vrat. Nato si je še mater zadel na hrbet in se odpravil v goro. Pot je bila dolga in tako strma, da je bilo težavno hoditi vkreber. Sence so se bolj in bolj duljšale in ni bilo dolgo, da se je izza vrhuncev gora prikazala okrogla svetla luna. Sočutno ie med vejami pogledavala na mladega moža, ki se je sklonjene glave komaj vlekel naprej in imel v srcu samo bridkost. Pred njim so so vse vprek križale steze, ki so jih uhodili lovci in drvarji; ponekod jih je bilo toliko, da bi kdo drug postni in ugibal, kam naj zavije. Toda mlademu človeku je bila ena pot ko druga. Ko v san jah je hodil naprej in naprej in se spenjal navzgor — venomer navzgor — proti goljavi na vrhu Obatsuyanie, kjer so že oddavnaj izpostavljali stare ljudi. Toda čeprav je bila mati stara, še ni imela oči tolikanj skaljenih, da bi ne videla, kako tja v en dan liiti sin zdaj po tej zdaj po oni stezi Spričo tega je njeno ljubeče srce prešinil silen strah. Kaj, te bo nazaj grede zgrešil pot! Zato je stegnila roko in spotoma nalomila v grmovju vejic, ki jih jc potlej od časa do časa po prgiščih spuščala na tla, da je bila pot za njima na gosto zaznamovana s kupčki dračja. Naposled sta prišla na vrh in mladi mož je kar moči varno odložil svoj tovor. Zelo je bil že utrujen in pri srcu mu je bilo neizrekljivo hudo. Molče je ogledoval goljavo, da bi izbral materi čim boljši prostor in ji tako zadnjič skazal svojo ljubezen. Nato je po tleh nabral odpadle jelkove igle in jili nanesel tjakaj, kjer se mu je videl kraj še najlepši, da bi imela ljuba stara žena vsaj mehko blazino. Ko jo je posadil nanjo in. ji,..tesneje ovil okoli ramen njeno vatirano obUCjlfl, ,se jp golzuih oči in žalostnega srca poslovil? Tedaj mu je mati s tresočim glasom dala za slovo še svet, ki je spričal vso njeno veliko nesebično ljubezen. Rekla mu je: »Nikar ne imej slepih oči, moj sin. Gorska pota so nevarna. Skrbno glej predse in hodi le po stezi, ki je zaznamovana z vejicami. Tako boš zlahka prišel do one poli spodaj, ki si jo vajen.« Sin je v prvo začudeno pogledal nazaj na stezo, v drugo pa na revne stare zgrbančene roke, ki so bile vse opraskane in pomazane, ker so storile, kar jim je velela storiti materinska ljubezen. Nič več ni imel srca. da bi jo pustil tukaj. Do zemlje se je priklonil pred njo in na glas dejal: »Častita mati, tvoja dobrotljivost mii jo presunila srce. Ne, ne bom te zapustil Skupaj se bova vrnila po poti, ki je zaznamovana z vejicami in skupaj bova umrla.« Znova si je zadel na rame ljubljeni tovor. Ne veste, kako lahek se mu je zdel zdaj! Rade volje je hitel med sencami v mesečini po poti nizdol, da bi bil čimprej v dolini in doma. V njegovi koči je bila pod kuhinjskimi tlemi zidana shramba za živež, ki je bila čer. in čez prekrita, df\ se ni videlo vanjo. Tjakaj je sin skril mater, ji sproti nosil, kar jc potrebovala, in neprejenljivo čul nad njo. Sčasoma pa so mu prešle najhujše skrbi in počutil se je že kar varnega. A kaj. ko se je tiran tako rad košatil s svojo oblastjo, da si je na lepem zmislil drugo'nespametno povelje, ki ni moglo biti nikomur na korist. Razposlal je po deželi glasnike, ki so oznanili ljudstvu, da zahteva knez v dar vrv i/, pepela. Vsi poil-ložniki so na novo trepetali od strahu, ker so vedeli, da morajo na vsak način spolniti zapoved Le kdo v vsem Sliinanu bi spletel vrv iz pepela! Sila je bila velika, in sin, kt tudi ni vedel ne kod ne knm. je neke noči šepetajo povedal materi, kuj je spet novega. »Čaj no. da malo premislim,« mn je rekla. Drugi dan mu je povedula, kaj je treba storiti. »Vrv spleti kar lepo iz slame,« mu je velela, »in na ploske kamne jo položi, pa v brez-vetrni noči zažgi.« Mladi človek je sklical ljudi in storil, kakor 111 n jc svetovala mati. Ko je ogenj ugasnil, so imeli na kamnih vrv, ki je bila zvita^ iz obeljenega pepela Vsi prameni so bili razločno preriti in še posamezna vlakna je bilo moči videti. Knez se je zveselil kmetove iznajdljivosti in ga pohvalil. Hotel pa je tudi vedeti, odkod ima svojo modrost. ».loj! joj,« je zatarnal kmet, »priznati bom moral, knko je bilo.« Vse je povedal tiranu in vse po resnici; zraven pa se mu jc kar naprej globoko priklanjal. Ko je knez slišal kmetovo zgodbo, se je zamislil.' Dolgo je bilo, predon je pridvignil glavo in resno dejal: »Prepričal sem se, da nam je v Shinanu treba več ko le mladih moči. Da sem le mogel pozabiti na pregovor, k. pravi: Modrost pride s sivimi ln'im'l' Se tisto urn je preklica! okrutno postavo in čndašnja navada je bila kmalu pozabljena. Med ljudmi je ostala I" tale pravljica. (Etsn Inagaki Sugimoto.) glasove, še danes se vadi. Dal Bog, da se ne bi nikoli tako naučil, da bi tako neprestano in navdušeno pel kakor »rumeni Hanzi« mojega prijatelja Petra, ki se ne boji niti konkurence radia. To bi bil kanec mojega domačega miru. Vendar — prav bi mi bilo. Kdo me je pa silil, naj si kupim srečko vprav ma razstavi kanarčkov? Anekdote Na srcu je bi I bolan Na vožnji med Londonom in Aiberdeenom je neki Škot vzbujal pozornost s tem, da je na vsaki postaji izstopil in se tik pred odhodom vlaka spet vrnil v vagon Ko se je to nekako šestkrat ponovilo, ga je neki sopotnik vprašal, kakšne nujne opravke ima na vsaki postaji. »V Londonu sein bil pri zdravniku,« je odvrnil Škot, »in ta mi je dejal, da imain jako bolno srce i,n da morem le še od ure do ure živeti in sem lahko vsak čas mrtev. In tako si kupim karto le še od postaje do postaje.« Zvezdnih Slavni ameriški filmski igralec Don Mu.tise zbudi in pogleda na uro. Pravkar jc enajst in ob desetih so se že začele vsakdanje skušnje v ateljeju Koj plane iz postelje. A preden se okopljc, obrije in pozajtrkujc, traja seveda spet nekaj časa. Tedajci se oglasi telefon in spregovori režiser: »Čakamo na vas! Samo na vas še čakamo!« »Izvrstno!« odvrne Don Marco. »Če čakate, se pa prav nič ne mudi!« mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm BANKA BARUCH 11. Rue Aubor, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Postni uradi v Molgiji, Franciji Holandlji in Luksembuigu sprejemajo plačila na naše ček. račune Belgija: št. 3(>tH-04, Bruxelles; Franuija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: Ste-vilka 1458-(W, Ned Dienst; Luksemburg Številka 5967. Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno na*a čekovne nakaznice. bi bila pomogla in poslala kanarčkova učiteljica. Oče je vsak dan 73 krat navil to napravo. in 73 krat jc moj; uho pretresal prazgodovinski napev: »Kikikiki, petelinček hiti!« Ali se je kanarček kaj zmenil za to, ne bom trdil, saj te muzikalične škatle za smotke z nevarno vsebino brez dvoma ni mogel prekričati (Lužiško-srbska humoreska) bivališča. Kake primerne kletke seveda nisem imel, a na podstrešju je v pajeevinah samevalo že leta in leta nekakšno žičnato ogrodje, kjer je morala svoj čas neka uboga taščica pol leta trpeti in se slednjič zaradi preobilne lirune in nezdrave zatolščenosti posloviti od tega sveta. To torej je bilo bivališče mojega kanarčka, dokler se me ni neki prijatelj usmilil in mi je kletko podaril, prav za prav mi jo je posodil. Kar nič ni bil prepričan o dolgem življenju ptičev, zakaj izrecno ie dodal, da mi posodi kletko dotlej, dokler bo kanarček živel... Ali — dokler je ne bo Muc dobil v svoje kremplje. Naš Muc? Saj res, tega vam še nisem predstavil. Naš Muc je niarogast maček, ki se je neke hude zimske noči zatekel k nam in ni nato, ker ga je pridržalo mleko in druge dobre reči, nič več odšel od nas. Ta se je seveda zanimal za kanarčka in je buljil vanj s takimi očmi ko s krožniki. Videli je bilo, da mu noče v glavo, kako da je taka odlična pečenka v kletki, kamor niti najzvitejši maček nima dostopa. Vendar je kmalu splahnelo tudi njegovo mačkovo zanimanje za ta predmet. Vsaka stvar mora imeti kako ime..., tako tudi kanarček. Že od nekdaj so v naši hiši dejali vsakemu ptiču »Hanzi«. Sledeč tej tradiciji, jo tudi kanarček dobil to ime. Temu se niseni nič čudil, saj so tudi našemu mačku re-kali včasih »Mica«. Vendar sem se drznil glede na kanarčka predlagati ime »Tonja«. Zakaj Tonja? No, to je moja zasebna zadeva, vendar sem imel prav upravičene vzroke, da sem to ime predlagal. Žal, pa nisem mogel prodreti s tem imenom, kasneje pa sploh nisem imel več Že vnaprej moram povedati, da je moj kanarček samica — torej ona. Kdor pozna mene in moje misli, se bo brez dvoma začudil, ko bo zvedel, da sem se pomešal med rejce kanarčkov, ker sem bil dosihmal vprav zagrizen sovražnik ptičev. In resnično: da bi bil jaz stari Noe, bi ne bil vzel kanarčkov v barko. Sovražil sem ta ptičji rod, in presneto — Se danes ta dan ga sovražim! Še zdajle si drznem reči, da ni na vsem božjem svetu nobenega bolj dolgočasnega bitja, kot je kanarček. In vendarle imam samo enega, to se pravi eno. Zares, to je bridka zadeva. Tako malo sera vzrok, da imam kanarčka, kakor je berač nedolžen, da ima uši. Nesreča se je začela takole: zanimanja zanj, zakaj razmere 90 spremenile in vse moje navdušenje za to ime se je jako usušilo ... Kaj pa je poklic in pomen kamarčka? Petje, kaj ne. Moj kanarček pa je bfl samica. Vendar so mi bili dejali, da tudi samice pojo, dasi n« tako lepo kakor samci. Pri ljudeh je pa vprav narobe. Tako smo čakali tudi mi — vsaj jaz — s koprnenjean na prve ljubke glasove kanarč-kovke. Spočetka je trdovratno molčala. Seveda ii je bilo treba nekaj časa, da se je privadila. Nato pa ni mogla imeti nič več zaprtega kljuna, ampak je... Pela ni, tega ne bom trdil, to bi bila laž. A čivkala je —- in to je bilo več ko nič. Znano je, da moreš lenega kanarčka z nekaj glasbenimi inštrumenti pripraviti do tega, davpoje. Poznam kanarčka, ki proizvaja že cviljenje nenamazanih vrat... Moj oče se je trudil, da bi na nekak umetniški način pripravil lagodnega kanačka do petja. Na orglice je zagodel najlepše korale, toda niti »Zbudite se. kliče nam glas!« ni imelo nobenega uspeha. Kanarčkovko smo spoznali kot pokvarjeno bitje, ki nima niti najmanjšega razumevanja za korale. Pa je skušal moj oče z navadnimi pesmimi vzbuditi čut dolžnosti v prsih nehvaležnega ptiča. Zato je bilo drugačno glasbilo bolj primerno kot orglice. Imeli smo škatlo za smotke. kjer je bila jako primerna igračka, ki je igrala godl>o. To si navil s ključ-kom in nato je zaigrala najčarobnejšo operno arijo, a zmeraj eno in isto. Saj železni živci to že prenesejo. Ta mučilniška naprava nam naj Ko sem že skoraj postal solnat steber, sem zagrozil, da bom kanarčku vrat zavil in da bom godalno škatlo razbil ob prvem kamnu, ki ga bom videl, in bom poedine kosce zažgal, če se ta stvar ne bo kmalu končala. Ali pa se jo kanarčkovka kdaj naučila peti? Moja teta je bila jaiko modra Lužičanka. Ona zna sveder zasaditi zmeraj le tam, kjer-je deska najtanjša. Ona je bila torej, ki je kanarčka spravila k petju. S cinasto žlico je strgala po krožniku, kar je povzročalo peklensko vreščanje, tako da te je kar v dušo zazeblo. Toda — kaj mi je bilo storiti? Kanarčku se je videlo, da je ves navdušen za te polihimenske zvoke in je dal iz sebe svoje najbolj ljubke začetniške Pri »Belem konjičku« so imeli rejci kanarčkov razstavo. Moj prijatelj Peter mi je dejal: »Pojdi, Martin, pojdi z menoj na kanarčkovo razstavo!« — »To bi bil neumen!« — Odločno sem odklonil povabilo. Toda prijatelj je tiščal vame, pa sem se vdal. V sobani »Pri belem konjičku« se mi je nudil strašen pogled. Kamorkoli sem se ozrl, povsod so plezarila ta ikljunčeta po kletkah okoli. A to še ni bilo najhujše. Da hi bila ta »rumena nevarnost« vsaj molčala, pa bi bil, recimo, vsaj eno oko zatisnil. Toda — tak hruščl Saj ni bilo, da bi človek mogel prenašati. Pro-»im, jaz nisem brez posluha za glasbo. Jaz se Hcar s pobožnostjo poglobim v idilični žabji koncert spomladi; imam tudi razumevanje za navdušene podok.nice kosov, ki marca meseca tožijo srčno gorje svojim izvoljenkam. Vprav osvežijo me mogočni spevi ljubosumnih mačkov, ampak, prosim vas, petja kanarčkov niti ne morem vohati. Spominja me na kričečo flavto — pikkolo — in mi razbija po živcih. Ponudili eo nam srečke. Pridušil sem se, da ne bom nobene kupil. Saj sem 13. rojen in mi gre vse narobe. Prav lahko bi se mi tu pripetilo, da bi imel srečo in bi zadel takšnega rumemjaka. In kaj potem? Moj prijatelj Peter, ta zapeljivec, mi je ne%no prigovarjal. Dal sem se mu oplesti, kupil •em srečko modre barve — in kakor sem si bil mislil — sem zadel kanarčka, in sicer ženskega spola. Nesreča je bila tu. Kar sem pa zadel za svoj denar, seveda nisem dal drugim iz rok. Sivozeleno samico so mi dali v škatlico in to so zavili še v papir, da se nežno bitjcce ne bi prehladilo. Imel sem torej kanarčkovko. Kaj bi 7. njo? Bilo je vprav v soboto in sem se odpeljal v mesto, da bi kosil in da bi s prijatelji, recimo, pil črno kavo, kakor som tega vajem še izza svojih dijaških let v Pragi. Zdaj sem torej imel kanarčka. Ali naj z njim hodim po kavarnah okoli? To bi bilo jako nerodno, mimo tega sem bil pa tudi v dvomu, ali bi živalca prenesla tako dolgotrajno ječo. Da bi pa dopustil, da bi ptič zaradi pomanjkanja zraka poginil, mi pa spet srce ni dalo, dasi sovražim ptičji rod kakor volk vole i 8'k a Potrtega srca, z uničenim upanjem, a s ka-parč.kom v zavojčku, sem se odpravil domov, na kolesu, seveda. Ptič mi je dal 7. obupnim frfotanjem zdaj in zdaj na znanje, da se ne strinja s takšnim prevozom. A to me je kaj malo zanimalo če je usojeno, da bo kanarček v ječi končal, bi bil jaz pač poslednji človek, ki bi kaj ugovarjal. Sploh, bilo mi je ko staremu kljusetu, ki mora konjederca sdmo nesti v konjederčevo hišo Prispel sem domov. Nič nisem vedel, kako me bodo sprejeli z mojo kanarčkovko in sem si že mislil, da mi bo mati očitajoče rekla: »škatla slanikov bi bilo bolj koristno.« Sprejem novega gosta pa je bil prijaznejši, kot eem pričakoval. Bolj pereče je bilo vprašanje Karenčhuva Nešha ma tud beseda Tu je pa use prou res, kar je un teden enkat (če se na moteni, je blu tu un tork, ta 21. t. m.) pisu »Sluvenc« ud našeh rauburju, ubi-jaucu in drugeli ta-keli rukumauharju. Nej eden reče kur če, tu res ni prou, de naš časupisi tku grde reči na ta velk zgun ubešaja. /u kua b šo sami sebe upraulal, ke nas že drug dost upraulaja? Ceu svet nas že tku čez rama gleda in se nas buji, koker ta narvečcb idiujaku. U resnic sma pa tku en puhleven fotk, de b bli lolika še clu kuštrunem za mušter. Ke-ne, če se ga ta al pa un sempake učaseh mal natika in kerga u špetere s kasnem pipcam ke pud rcl)ra dregne, je prec taka larma in usi časupisi sa čist poulien sam ud tega zlučina. l aka reč vender ni za u časupise. Tist, ke je biu pud rebra dregnen je prou za prou za u špetau, al pa za h svetmu Križe. Tist, ke ga je dregnu, je pa za u špelikamra. Za u časupis pa taka reč že zatu ni, ke nam še tist spuštvajne, kar ga mama pr tujceh, pufrderba. Koker vam more bit znan, sem se jest že večkat čez tak puročajne u časupiseh gor držala. Pa ni nč pumagal. Bud ima vender že enkat pameten in se zadržima saj pred tujcem tku, koker se šika. Sej se tud drge pu svet gudeja ka.šne take reči, pa časupisi nisa tku naumen, de b jih drugem pud nus nusil. Jest sama na vem, kua je glih nas tku zmešal, de se s takem grdubijam še pred svetam bahama. Če b se že tekat, keder jc vojska, med saba klal in pa strelal, b že nč na rekla. Tekat se ja morma eden druzga ukul prnašat, zatu je ja vojska. Če u vojsk več sojeh souraženku na un svet pošleš, več medali dubiš. Če pa slučajen tebe kdu ukul pruese, pa rataš clu neznan junak in nazadne t še spumenik pustauja tle al pa tam, ke na veja, ki glih uživaš večen mir in zaslužen pokoj, kot zmagvauc. Asten, koker vidte, se u vojsk morja klat med saba, ke tu je uzakonjen. l'u je glih tku razumliu, koker na kašen ples, de moreš plesat. Če na plese na misleš plesat je bi pameten, de duma ostaneš. Al pa če s puvablen na kašna slaunastna, al pa tud navadna pujedna, moreš jest pa pit. Dober je pa tud, če kašen govor držiš, čc prou govor ni na špajskart. Usaka reč more bit na sojem meste. če bi boš na kašen p u j cd en ježek brusu, bi te boja uibrajtal in več zaslu? boš mou za soja dumuvina. Vite, take reči sa pred za u časupise, koker pa kašen pretepi, ke s takem pujednam pu.ka-žoma svete, de sma kulturen narud, ke kulturen Ide sa tkualtku sam tist, ke liodja na take pu-jedne in na pujednah govore držeja. Če pri-deja pa kerkat na tak pujeden kej naskriž, kar se tud lohka zgudi, in s nazadne še clu u lase skočja, tist nej pa ustane lepu duma, ke take reči pa nisa za jaunast. Tku naumen pa spet na smerna bit, de b sami sebe pu časupiseh BKUZ zube ulačil. Al m verjamete, de Je mene useli k«r sram, keder berem u časupiseh ud kašne take ra- buke al pa pulumije, če sa naš Ide zraven. Kar rdečica me spreleti, koker de b bla tud jest kej u spil. Ampak sa pa tud tak Ide med nam, de se kar ublizujeja, če kej tacga bereja. Če kerkat u kašenmu časupise ni nč tacga za brat, pa ajnfoh pranja, de je zanič. Vite, našem časnikarjem je tud naroden, če morja kej tacga prnest, če prou b sami rad zamoučal. Kene, časupise ja zatu ven dajeja, de jili Ide naročaja in plačuje j a, če jih že prou na bereja. list je nazadne že useglih. Če pa pranja enkat Ide, de je časupis zanič, je pa hudiman, kc tacga času-pisa, če se naručnike na dupade, tud neče več plačvat. Jest sama na vem, kuku b se dal tu lišti.mat, de b blu za use prou, za časupise in pa tud za naručnike. Mu rde boja te luterije, ke jih zdej prrejaja časupisi, kej puinagaler1 Buli rfej! Prouzaprou pa tis' pisajne ud slavnastneh pujeden al drugeh takeh krokari, koker se prau pu dumače, men tud ni puseben ušeč. Usaka reč ma holt soja sončna in pa tud senčna stran. Recima, če jest berem, kuku sa se na te al pa un slaunasten pujeden trahteral, m je kar hedu, ke nisem bla tud jest zraven. Zatu jest tud ud takeh pujeden, ke udeležence nč na kuštaja strašen narada berem. Pa na smete mislt, de iz foušije. Buh jim pužegni. Mene sam tu jezi, ke tud jest nisem bla teh dubrot deležna. Sej veste, de se taka reč čluvek velik bi prleže, ke ga nč na ku.šta, koker pa taka, ke ja more plačat. Zatu jest raj kar naraunast pu-vom, de b m blu velik lubši, če b časupisi tud ud pujeden nč na pisal. Sej veste, kuku more bit čluvek hedu, če bere kuku sa se na pujeden mastil, nemu pa pu trebuh krul. Jest b bla prou Nemci vsako leto prirede več malih mednarodnih turnirjev. Sedaj imajo močno zaseden turnir v Harzburgu, na katerem igrata od ino-zemcev Pire in Petrov. Favoriti so Bogoljubov, Eliskases, Petrov in Pire. Po dobri formi, ki sta jo pokazala na turnirju v Nordwijku Eliskases in Pire, bi bilo prisoditi njima največ izgledov za prvo mesto. Pire je v prvem kolu premagal znanega nemškega mojstra Richterja. Flohr je končal svoj maich z Mikenasom v Kannasu z visoko zmago. Zmagal je v šestih partijah in le štiri je remiziral. Tako visok rezultat proti močnemu 1 itvanskemu mojstru še bolj upravičuje Flohrove aspiracije na svetovno prvenstvo. ★ V Nordwij;ku je Eliskases obdržal sijajno formo in neporažen z visokim odstotkom dosegel prvo mesto. Njegov uspeh proti tako silni konkurenci, kot je bila zbrana na tem turnirju, je bil nepričakovan in ga sedaj postavlja v vrsto najboljših mojstrov. Eliskases je od 9 možnih točk dosegel 7 in pol, kar je 83%. Favorit turnirja, mladi velemojster Kores, se je trudil, da bi prehitel drvečega Fliskasesa, toda je kljub sijajni igri dosegel le 6 in pol točke. Naš velemojster Pire je dosegel 5 in pol točke in tretje mesto, kair je zelo lep uspoh, ker je pustil za seboj celo vrsto renomiranih velemojstrov, med njimi tudi bivšega svetovnega prvaka Euweja. Euwe je na tem turnirju razočaral. Izgubil je I rnda na takeh pujednah. Sej na purgervam j glih, de b me gospoda h soj miz puvaoila, koker pugervaja gespudi časnikari. Men b blu nazadne useglih, če b me prou u kušen kot h miz pusadel, al pa kar med meskontarje, sam de b me dober trahtiral Jest še clu nimam rada, če me pr jed kdu ke u zube zja. Tku, zdej mende veste, kuku je ta reč. Za-stupil ste me gvišen tud, če prou sem vam pu kulieltajčarsk puvedala, koker pranja napred-njukarji mojmu jezik. Veste, jest nisem tku prsmujena, koker sa Fnglendari al pa Francozi, ke čist drgač usaka reč zapišeja, kakor se more pol izguvort. l'u ni pol druzga, koker zmešnava. Jest na vem, zakua b mogla jest pisat »kava«, ke se prouzaprau more izguvort »kufe«, če vem, de me boja Ide zastupil? Le pamet nucima, pa tku pišma, de se boma med saba zastupil. Nas Sluvencu je premal, de b žilier usak na druga plat uleku. Soje čase nas je blu velik več, pa sa nas precej nemškutari pužrl. Zdej, ke sma nem-škutarju usvubujen, sa dubil pa jugosluvenari apetit na nas. Če bo šlu tku naprej, kmal na bo nubenga Sluvenca. več. Kene, pol boma pa sit, če prou na bo več krajnskeh klubas tou Urbas febricirait. De boma mel le še jugosluvenarske, pa bo dober. Ja, preden uzamem ud vas sluvu za dons, na morem drgač, koker de vas puvabem, de pridte pugledat šentjakobska cerku zdej, ke je na nou puštrihana. Tku je lepa, de se ja člouk kar na-gledat na more. Škoda de je tist dreuje pred no, ke ja skori čist zakrije. A b na blu bulš, če b ta dreuje pred šentjakubska cerkuja ven puruval, pa ga dol pred šentpeterska usadel. Tam b dreuje velik bi pasu. Tist Marijin znamne na Šentjakubskcm trge, se tud lepu ven uzamo. Sam tu se jest bujim, de se tist šteri svetniki tku vesok u luft na boja nč dober pučutil. dve partiji, in sicer proti Keresu in Eliskasesu. Njegov neuspeh na tem turnirju pa seveda opravičuje, da je bil tudi med turnirjem v službi in s tem očividno handicapiran. S turnirja prinašamo Fliskasesovo partijo z njegovim starim rivalom iz bivše Avstrije — Spielmannom. Eliskases — Spielmann. i. d2—d4, d7—d5; 2. c2—c4, c7—e6; 3. Sgt — f3, Sg8—f6; 4. Sbl—c3, e7—e6 (bolj običajno je na tem mestu d5Xc4 s prehodom v dobro iz-analizirane variante slovanske obrambe, ki pa je za črnega zelo nevarna, kot je dokazal Emve v matehu z Aljehinom); 5. e2—e3, Sb8—d7; 6. Lfl—d3, d5Xc4 (Spielmann se je odločil za me-ransko obrambo, ki je tudi prišla v zadnjih letih iz mode. Pripravljeno ima novo potezo, ki pa tudi ne daje črnemu zadovoljive igre); 7. Ld3Xc4, b7—b5; 8. Lc4—d3, a7—a6; 9. e3—e4, c6—c5; jo. ©4—e5, c5Xd4; 11. Sc3Xb5, Sf6—g4 (po teoriji je Sd7Xe5. Spiehnannov poskus je zelo zanimiv, toda tudi nima zadovoljivega uspeha); 12. Sb5Xd4 (Eliskases je soliden igralec in se zadovolji z malo prednostjo, ki jo ima na damskem krilu. Zanimivo bi bilo Sb5—tl6+), Sg4Xe5; 13. Ld3—e4, Lf8—b4+ (s tem šahom si omogoči črni hitro rokado, kar je tukaj zelo važno); 14. Lcl—d2, Ta8—b8; 15. 0—0, Lb4Xd2; 16. DdlXd2, Se5Xf3+; 17. Le4Xf3, Sd7-e5; 18. Lf3—e4, 0—0; 19. Tal—d1, 1^8—b7; 20. Dd2—c2, Lb7Xe4; 21. Dc2Xe4, Dd8—f6; 22. b2-b3 (pred- nja, 148. TojaSkf oddelefk", 149. vrsta maSčobe, 150. skupina ptičev, 151. madžarska reka, 152. škodljiva žuželka, 153. zdravilna snov. Navpično: 1. deli noge, 2. vrsta padavine, 3. posledica nesreče, 4. živinska krma, 5. lovska potrebščina, 6. alkoholna pijača, 7. jugoslovanski denar, 8. majhna butara, 9. papirnato pokrivalo, 10. vrsta obuvala, 11. kuhinjska potrebščina, 12. gospodarsko poslopje, 13. lesena stavba, 14. pisalna potrebščina, 15. mesarski izdelek, 24. mešanica, 25. kmečko orodje, 26. tujka za znamko, 27. mesec v letu, 28. nebesna stran, 29. šolska potrebščina, 30. kemična snov, 31. strah, 32. slikarska potrebščina, 33. železna posoda, 34. starostna podpora, 35. del voza, 36. časovno razdobje, 37. nasprotje svetlobe, 44. ničvreden potepuh, 46. vodna žival, 47. tujka za tržišče, 48. zastava, 49. dijaški list, 50. hrvaški kraj, 51. smešna pripoved, 52. del sekire, 53. vrsta plesa, 54. žensko pokrivallo, 55. gorenjska reka, 56. drag kamen, 57. ud družine, 5S. merilna priprava, 59. nočna ptica, 66. upanje, 68. planinska živinska ograda, 69. strelna priprava, 70. listnato drevo, 71. zdravilna rastlina, 72. verska stranka, 73. jedilno orodje, 74. votla mera, 75. slovenski pesnik, 76. denarni zavod, 77. rahel sklep, 78. slovenski književnik, 79. listnato drevo, 80. zemeljska vzpetina, 81. del voza, 88. izraelska jed, 90. cerkven praznik, 91. kraj pri Cerknici, 92. ne-oženjen človek, 93. urjenje, 94. del noge, 95. obvodna žival, 96. grabežljiva ptica, 97. rahel veter, 98. domač rokodelec, 99. hrvaška reka, 100 vladarski naslov, 101. znamenje sprave, 102. neuteše-no hrepenenje, 103. pevsko znamenje, 110. pogosta bolezen, 112. streilska priprava, 113. domača žival, 114. slovenski slikar, 115. seznam cen, 116. kraj pri Višnji gori, 117. telovadni izraz, 118. kulltur-na ustanova, 119. javni uradnik, 120. zrakoplov, 121. opravičilo, 122. nabožni pesnik, 123. eksotična dišava, 124. gonilni stroj, 125. kuhinjska posoda, 132. lesena stavba, 134. živalska noga, 135. kraj pri Litiji, 136. redovniška obleka, 137. pleme, 138. ženska obleka, 139. neprijeten občutek, 140. del sobe, 141. glinasta posoda, 142. denarna kazen, 143. slovanski vladar, 144. duhovniški naslov, 145. Shakespearov kralj, 146. prevozno sredstvo. Rešitev zlogovne križanke z dne 26. {unija Vodoravno: 1. koš, 4. Srb, 7. opat, 11. urica, 16. oči, 17. tur, 18. Lena, 19. rudar, 20. veda. 21. tat, 22. Kana, 23. Mars, 24. udav, 27. Ina 28. elan, 29. Azov, 33. koren, 34. krt, 35. IHok, 39. osa, 40. Atika, 41. Abo, 44. luka, 45. red, 46. zajček, 50. ura, 51. novela, 52. copata, 55. las, 56. aparat, 60. Eva, 61. kepa. 62. nos, 64. glava, 6«. Niš, 67. Arad, 69. oda, 71 lopar, 72. Adam, 74. klub, 76. Bla, 77. bera, 78. meso, 81. Lika, 82. vas, 83. obad, 87. erika, 88. Pali, 89. med, 90. igo, 91. Taras, 92. etan, 93. ara, 94. kan. Navpično: 1. kov, 2. oče, 3. Šid, 4. stavek, 5. rutina, 6 Branka, 7. oltar, 8. peket, 9. anali, 10. Tana, 11. uran, 12. Ruma, 13. Ida, 14. car, 15. A rs, 24. ukaz, 25. dota, 26. Arij, 30. Zore, 31. osel, 32. vada, 36. luna, 37. okop, 38. kava, 42 bulla, 43. Oran, 44. laso, 47. čaka, 48. eter, 49. kapa, 52. cena, 53. Ovid, 54. paša, 57. Rape, 58 Tara, 63. salama, 61. ('.laser, 65. loboda. 68. du-kat, 69. obala. 70. Pevin. 73. moka, 74. klas, 75. Lipe, 78. uiet, 79. era, 80. sir, 81. bik, 85. aga. 8(3. Don, nost belega je očitna, ker je na damskem krilu mnogo močnejši in ker ima tudi na kraljevem krilu izglede za napad), Tb8—d8; 23. f2—f4, Sc5 —g6; 24 f4—f5, e6XB; 25 Sd4Xf5, Df6—b6+; 26. Kgl—lil, Dl>6—e6 (črni se brani, kolikor se more. Dal je šah z damo, da bi beli kralj stal slabše za končnico, in ponudi sedaj menjavo dam, da bi dobil na e liniji močnega prostega kmeta. Eliskases seveda odkloni in izrabi močno pozicijo svojega konja za napad na črnega kralja); 27. Dc4-g4, Tf8—e8; 28. h2—h4!, h7—1)5 (boljše obrambe črni nima proti silni grožnji h4—h5); 29. Dg4Xli5, TdsXdl; 30 TflXdl, De6 —e2 (na ta ačin se ubrani črni mata, toda kon-i čnica je izgubljena); 31. Dh5Xe2, Te8Xe2; 32, a2—a4, Sg6—f4; 33. Tdt—d8+, Kg8—h7; 34. Td8 —d4 (prepreči Sf4Xg2, ker bi sledilo Td4—g4)^ Sd4—e6: 35. Td4—c4, Te2-b2; 36. b3—b4, Tb2-i f2; 37. Sf5—(16, f7—f6; 38. Sd6-e4, Tf2—b2; 39. Se4—c5, Se6—c7 (menjati seveda črni ne sme^ ker bi kmet na c liniji odločil); 40. Tb4—d4< f6—f5- 41. Khl—h2. Kh7—h6; 42. Kh2— g3, g7— g5; 43. h4Xg5+, Kh6Xg5; 44. Kg3—f3, Tb2—c2f 45. Td-1—cl7, Sc7—e8; 46. Sc5Xa6, Sc8—f6; 47, Td7—g7+, Kg5—h6; 48. Tg7—c7. Tc2—a2. 49. a4—a5, Ta2—b2; 50. Tc7—b7, Sf6—e4; 51. Sab—c51: Se4Xc5; 52. Tb7-b6 + , Sc5—e6; 53. Tb6Xe6+„ K 1,6—g5; 54. Te6—1)6, Tb2— b3 + ; 55Kf3—e2, Kg5 — f4; 56. a5-a6, Tb3—b2+; 57. Ke2-d3, Tb2X g2- 58 1)4—1)5, Tg2—b2; 59. Tb6—b7, Kf4—c5; 60. a6—a7, f5-f4; 61. b5-b6, f4-f3; 62. Tb7-f3 in črni se je vdal. Razvezano snopie Napoleonova Ilirija Ko so Francozi pridrli pod generalom Nan poleonom Bonapartejem iz Italije v Gornjot Štajersko, je bil sklenjen mir 1. 1797 v Campo Formio, ker je Avstrija za izgubljeno Belgijo in Lombardijo dobila večino ozemlja beneške republike, ki jo je Napoleon uničil. To ozemlje beneške republike je obsegalo Benečijo do Adiže, Istro, Kvarnerske otoke, Dalmacijo im Boko Kotorsko. Leta 1805 pa je morala Avstrija v bratislavskem miru odstopiti Napoleonu Dalmacijo in Istro z otoki. Leta 1806 je zasedel Dalmacijo do Neretve, od koder je hotel prodirati proti Rusom v zvezi s Turki, toda Rusi so s Črnogorci zavzeli Boko Kotorsko. Pri tej priliki je Napoleonov general Lauriston zasedel Dubrovnik. Zadar je bil glavno mesto in od tu je upravljal Dalmacijo in Istro Benečan Visco Dandolo. Leta 1807 je dobil s tilžiskim mirom Boko Kotorsko, 1808 je ukinil dubrovniško republiko in jo združil z Dalmacijo. Tu je izvedel važne reforme: Kmet je postal lastnik zemlje. Uvedla se je pošta in gradile ceste, osnovale so se osnovne šole, gimnazije in v Zadru visoka šola. Tu je izhajal v hrvatskem! in italijanskem jeziku tednik »II regio Dalmata — Kraljski Dalmatin (1806—1810), ki je prvi hrvatski časopis. Leta 1809 je v schonbrunrH skem miru izgubila Avstrija še Istro, Goriško^ Trst in beljaško okrožje na Koroškem ter vo* jaško in civilno Hrvatsko južno od Save in vzhodno od Une. Vse to je Napoleon s prej beneško Istro in Pustriško dolino združil v poi sebno upravno celoto, ki jo je imenoval Ilirijoi ali Ilirske pokrajine. Sedež te nove pokrajine je bila Ljubljana, kjer je stoloval generalni gu« ver.ner maršal Marmont. Leta 1810 je začel namesto prej imenovanega hrvatskega časopisa! izhajati v Ljubljani uradni list »Telegraphe officiel des provinces Il]yr,iennes« v francoskem^ nemškem, italijanskem in srbohrvatskem, nekaj časa tudi v slovenskem jeziku. Narodni jezik s« je uvedel v osnovne šole. Ustanovili so dalje 25 gimnazij in 9 licejev ali višjih gimnazij. V| Ljubljani je bila ustanovljena tudi centralna šola v današnjem smislu vseučilišče. 15. aprila 1811 je bila Ilirija z organizacijskim dekretom: razdeljena na šest civilnih provinc: Kranjska* Koroška, Tstra, Hrvatska, Dalmacija, Dubrovnik in Vojno Hrvatsko. Province so se delile nal distrikte, ti pa zopet v kantone in občine. Frani coski zakonik (Code Napoleon) je prinesel ena-< kost državljanov, tlaka in desetina sta bili odi pravljeni, toda novi davki (fronki) so ©sovražili ljudstvu Francoze. Mnogo se je udejstvoval v tej dobi francoske okupacije naše zemlje Valentin Vodnik, ki se je kaj kmalu zavedal važnosti francoske vlade. Postal je ravnatelj ljubljanske gimnazije in nadzornik za ljudske šole. Ker ni bilo potrebnih slovenskih učnih' knjig, jih je sam napisal pet. Najvažnejša knjiga med temi je njegova slovnica. Francozom V čast pa je zapel »Ilirija oživljena«. Ko je bil Napoleon 1812 poražen v Rusiji, so 1813 nv-i strijske čete zasedle Ilirijo. Leta 1815 je din najski kongres prisodil Ilirijo Avstriji. Dalma-< cija je bila kot posebna kraljevina podrejena Dunaju, iz ostalih dežel, razen Vojne Krajine, pa so uredili 1816 kraljestvo Ilirijo z guberni-jama v Ljubljani in Trstu. Leta 1822 pa se je civilna Hrvatska podredila Zagrebu in Kvari norski otoki Istri. Leta 1825 je bilo pridruženo Iliriji tudi celovško okrožje. Tehnika: Most čez Niagaro Niagara je reka med jezerom Erič in jeze-' rom Ontario v Severni Ameriki. Reka Niagara, ki je zaradi svojih mogočnih slapov zaslovela po vsem svetu, tvori mejo med angleško Kanado in Združ. državami. Promet med kanadskim bregom in bregom Združenih držav tvorijo ladje in čolni. Američani so zgradili tudi most čez Niagaro, ki se je v letošnji zimi pod pritiskom le-dovja zrušil. Prvi most je bil čez Niagaro zgrajen v letu 1868. To je bil lesen viseč most, ki so ga 1. 1888 nadomestili s kovinsko konstrukcijo. Toda prej ko v enem letu je vihar podrl železni most. Na mestu podrtega mostu so zgradili novega. To pot so namesto visečega mostu napram vili lok, ki je ostal na svojem mestu več kakor 20 let.Leta i909 pa je pritisk ledu porušil tudi ta most. Američani ne odnehajo tako kmalu. Šli so in popravili podrte dele mostu. Tako so znova zvezali oba bregova z drznim, 256 m dolgim železnim mostom. V letošnjem januarju pa se jo igra prirode iz 1. 1909 ponovila. Tudi letos so »a nabrale ob mostu take velikanske množine ledu, da konstrukcija ni mogla več zdržati, in most so je porušil. Bog ve, kakšno nadomestilo bodo sedaj napravili namesto porušenega mostu. Katoliški listi ste moji glasniki. Malo otrok nebeškega Očeta bi vedelo za moje žeije, ako ne bi biio tebe, katoliško časopisje. (Pij X.), Zlogoma križanka 1 2 M I4 1 h i r i M -i M -i i- 15 16 i 1" | i 119 i | 20 l i21 l | 22 23 241 !2S "1 I27 2i | 29 »j "l j 33 341 r 36 37 1 38 1 h 1 i« 1 l« 1 I- i 44 45 46 „ j 1 49 | | 50 h p2 l54 l56 571 I58 59 I | 60 1 I6' 1 i62 i h 1 | 64 1 j 65 66 67 681 r 10 | l 71 72 | 73 741 r 761 I" ! 1 ™ 80 81 1 82 1 133 I 84 185 ! b I8' 88 89 90 N J"2 93 | | 94 95 1 1 96 97 1 I 98 I luu 101 | f'02 103 I 104 i 105 1 1 106 1 j 107 1 | 103 1 |l09 110 111 112 1 1 113 114 | I"5 116 | I"' 118 | | 119 120 I r 122 | P 124 125 1 \m 1 I" h 1 j m i j« 1 I'3' 132 133 134 135 S" j 13J j HO 141 | r 143 j r 145 j | 146 147 1 lm I'1' 1 j l r i I'2 i r V v»ak prostorček vstavi po en besedni zlog. Besede 6e začno pri številkah, nehajo pri debelih Ertah ter pomenijo: Vodoravno: 1. slovenska dežela, 4. svetna dobrina, 6. listnato drevo, 8, svetilna priprava. 10. del glave, 12. človeška naselbina, 14. poljski pridelek, 16. del ograje, 17. tujka za gospo, 18. kovina, 19. tenak drog, 20. kovaški izdelek, 21. prometno sredstvo, 22. tujka za geslo, 23. oblačenje, 25. nadležna žuželka, 27. listnato drevo, 29. notranjska reka, 31. preprost rokodelec, 33. odebeljena korenina, 35. svetopisemsko mesto, 37. ravna streha, 38. poboljševalni pripomoček, 39. del stavbe, 40. tujka za izrek, 41. mera, 42. pritok Drine, 43. svetilna priprava, 45. slovensko mesto, 48. žarek, 50. namizna posoda, 52. listnato drevo, 54. tovarniška znamka čevljev., 56. leposlovna ohlika. 58. snežni vihar, 59. del stavbe, (10. vrsta kazni, 61. domač rokodelec, 62. vrsta kamenja, 63. plazilec, 64. grabežljiva ujeda, 65. albanska prestol- nica, 67. mehka snov, 69. češkoslovaška prestolnica, 71. drobno kamenje, 73. beseda za vzorec, 75. turško pokrivallo, 77. vojaški popis, 79. gozdna rastlina, 81. gorenjska planina, 82. nemška prestolnica, 83. utrjen prostor, 84. črnogorsko mesto, 85. trda snov, 86. kraj pri Tržiču, 87. del roke, 89. poljski plevel, 92. sllovenska reka, 94. vrsta davščine, 96. blagajna, 98. velik ptič, 100. umetna začimba, 102. zakonska družica, 103. majhen nož, 104. prebivalec Nemčije, 105. del jadrnice, 106. pletena i>osoda, 107. preprost zdravnik, 108. natančen rokodelec, 109. slovenska prestolnica, 111. pripadnik divjega naroda. 113. trgovsko blago, 115. južno drevo, 117. domača žival, 119. mišlljenje, 121. slovenski skladatelj, 123. del obhoda, 125. štajerski kraj, 126. gozdni sad, 127. morski ptič, 128 slovenski pesnik, 129. angleška prestolnica, 130. italijanski denar, 131. usnjena posoda, 133. srbska roka, 136. domača perutnina, 138. kraj pri Trž,iČu, 110. praznoverje, 142 pesniška oblika, 144. kmečko orodje, 146. svetopisemska oseba, 147. 6tara cu- Šah Stev. 150. »SLOVENEC«, dne 3. julija 1938. rftran 15 Mednarodni zadružni dan Po odredbi mednarodne zadružne zveze v Londonu se je tudi letos dne 3. julija vršila prosluva 16. zadružnega dne. Za jugoslovansko zadružništvo nas poziva Glavna zadružna zveza v Belgradu, da proslavimo ta dan. Z veseljem se tudi slovensko zadružništvo priključuje temu prazniku. Dolgo že ni bila potreba po propagandi zadružništva med Slovenci tako potrebna, kot je danes. Saj smo še vsi nezaupni, zadnja kriza nam je mnogo škodila tudi v moralnem pogledu. Dolgo še ne bodo zaceljene te rane. In vendar je v zadružni ideji naša rešitev. Krek bi bil potreben danes, da bi hodil od vasi do vasi in hrabril nas neverne in omahujoče. Zakaj, ni vse krivda drugih, mnogo je krivde na nas samih. Pred par dnevi se je vršila v Budimpešti proslava 40 letnice dela madžarske zadružne organizacije »Hangya«. 13.000 kmetov je defiliralo po Pešti in prepevalo zadružno himno in nosilo mnogoštevilne zadružne zastave. V resnici je »Hangya« lahko ponosna na svoje delo. »Han-gya«, t. j. čebelica, ima preko 110 milijonov pen-gov, t. j. preko 1 milijardo dinarjev prometa. Ima svojo lastno industrijo, ima sijajno organiziran na pr. izvoz jajc, ki se kupujejo od članov po kilogramih in ne po komadih samo zato, da se doseže kvalitetno blago. To je samo primer, kako je zadružništvo v sosedni državi dobro prestalo kriza Nikakor ni tudi pri nas osnove za malodušje. Imamo nov zadružni zakon, ki obeta vse najboljše, saj se ni v ničemer odmaknil od starih preizkušenih idej ročdelskih pionirjev in je ostal odločno na nekapitalistični osnovi medsebojne pomoči. Naše kreditno gospodarstvo je prestalo krizo in glavno, naš kmet je zopet na trdni osnovi in ve, pri čem da je. Zunanji pogoji so torej v glavnem dani. Na nas je tedaj, da delamo in gradimo, saj je zadružništvo osnovano vendar na samopomoči. Predvsem nam je treba sredstev. Razsipnost je tako grozno gospodarsko in moralno škodovala našemu kmetu po mnogih krajih Slovenije, da ga more varčnost in vzgoja k varčnosti zopet napraviti imunega proti krizi in ga usposobiti zopet za produktivno gospodarstvo. Varčevanje zahteva odpovedi, premagovanje predpostavlja pa smisel za skupnost, za družino, za narod. Je samopomoč, ki naj našemu človeku da zopet gospodarsko samostojnost in moralno zavest. Saj je žalostno, da se danes nihče ne brani sprejeti podpore. Ni več tistega ponosa med našimi kmeti, kot je bil nekdaj. Neka bolezen je prišla med nas iu nam jemlje ponos. Varčevanje naj pa usposobi človeka, da si zna sam z lastnim delom svobodno in neodvisno ustvariti eksistenco in graditi produktivno. Brez prihrankov ni investicij in brez investicij ni naprfedka. Zato je pa treba tudi volje in tople ljubezni do zemlje. Oblika pa, kako naj te prihranke kar najbolj plodonosno naložimo, je pa naše zadružništvo. Zavedati se moramo sile in prihodnosti zadružništva, da bom ponosni nanj in da mu bomo zaupali brez skrbi svoje sile in svoje prihranke. Zadružništvo je vendar nastalo iz potrebe pomagati malemu človeku v borbi proti gospodarski premoči velckapitala. Povsod se je začelo to gibanje z minimalnimi sredstvi, obenem pa z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo. Zlasti pa mora nujno prevladovati čut nesebičnosti. Danes je tudi pri nas zadružništvo že razvito. Treba mu je le dati elana in sile, da se prebudi iz mrtvila krize in si v krepkem razmahu osvoji čim širše področje v življenju našega naroda. Dvig vlog pri hranilnicah Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 6,326.116 din na 1.070,846.022 din. Od tega odpade na vloge na knjižice 636,488.573 (porast za 1,842.349) in na vloge v tekočem računu 434,357.449 (porast 4,483.767). Vloge na kujižice so narasle pri šestih hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 10 in skupne vloge tudi pri 10 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice naraslo za 31 na 127.425 (porast pri 6 zavodih), v tek. rač. za 54 na 6507 (porast pri 9 zavodih) hi skupno število za 85 (porast pri 7 zavodih) na 133.932. Gibanje vlog je torej vedno ugodno in dokazuje, da se zanpauje vlagateljev v hranilnice in denarne zavode vrača. Izvršitev uredbe o cestnem skladu Po pravilnika za izvrševanja uredbe o državnem cestnem skladu se morajo cestne dajatve za prevozna sredstva plačevati obenem s taikso iz tar. postavke 100. Prevozna sredstva, ki se ne registrirajo pri policiji, pa plačajo cestni prispevek, morajo lastniki prijaviti vsako leto meseca januarja in istočasno plačati prispevek. Vsa navadna vozila brez peres, M redno slu-Ejo za kmečko gospodarstvo, ne plačajo prispevka, če se pa poleg tega porabljajo tudi za druge evrhe, plačajo prispevek vsako leto v januarju. Prispevek za nepremičnine ob cestah e sodobnim cestiščem se odmerja in izterjava najdalj do konca junija vsakega leta za dotično koledarsko leto. Te dajatve odmerjajo davčne uprave in iz-terjavajo na podlagi spiska pristojnega tehničnega oddelka, sestavljenega po podatkih, katere dobi tehnični oddelek od kat zemljiškoknjižnih in občinskih oblasti. Prispevek ob prodaj! nepremičnin b© plačuje ob plačilu državne prenosne takse, kakor je to predpisano za državno prenosno takso. Podaljšanje roka za položitev efekt šilingov pri Nar. banki Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja, da bo Narodna banka (tako centrala, kakor vse podružnice) sprejemala od pooblaščenih zavodov efektivne avstrijske šilinge zaradi zamenjave za dinarje pri nemški obračunski blagajni do vštevši 6. julija 1938. Pooblaščeni zavodi bodo zaradi tega efektivne šilinge sprejemali po odredbi Narodne banke do vštevši 5. julija 1938. •Jf Zveza trgovskih združenj dravske banovine Ima v ▼ soboto, dne 9. julija dopoldne ob 8 v Logatcu najprej sejo predsedstva, na kateri bo zlasti razpravljala o reorganizaciji zveze in o osebnih zadevah. Popoldne v soboto ob 14 se začne predkonferenca zveze. V nedeljo, dne 10. julija pa bo 18. redna letna skupščina zveze, na katere dnevnem redu so naslednje točke: 1. otvoritev, pozdrav in poročilo predsednika, računski zaključek za 1937 in proračun za 1938, izprememba zvezinih pravil. Predlogi in resolucije. — Na zveznem občnem zbora bodo razpravljali zlasti glede reorganizacije zveze in izpremembe pravil. Nadalje se bo na predkonferenci razpravljalo o zvezinih dokladah in predlogih združenj. Tečaj švicarskega franka. Iz Belgrada poročajo, da je Narodna banka odredila, da znaša tečaj švicarskega franka od 1. do 31. jul. odn. do ukinitve kliringa med Švico in našo državo, 10 din (do-eedaj je 1 frank za vplačila v kliringu 6 stroški vred etail nekaj manj kot 10 din). Pobiranje cestne takse za ieleznrSke prevoze blaga v vagonskih količinah. Monopolni blanketi železniških tovornih listov za vagonske prevoze morajo poleg državne takse vsebovati tudi natisnjeno markico, ki nosi naziv: »Taksa za cestni fond.« Dokler se ne izdajo novi tovorni listi z novo markico, se po odredbi železniške direkcije smejo za plačilo takse za cestni fond porabljati navadni državni koleki. Zbornica za TOI opozarja na to odredbo interesente s pozivom, da se po njej ravnajo, da samo zaradi pomanjkanja noviih markic ne nastane zastoj v železniškem prometu. Sestanek jugoslovansko-nemUkega lesnega odbora bo po sporazumu med našimi in nemškimi oblastmi dne 8. avgusta v naši državi. Kraj sestanka še ni določen. Potrdila o velikosti neposrednega davka zaradi odmere šolnine. Dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani razglaša: Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o velikosti uslužbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi pravilne odmere šolnine za leto 1938-39 že v juliju ali v začetku avgusta t. 1. — Prošnjam, koikovanim z 10 din, naj prilože za potrdilo kolek za 20 din, za vsak zahtevani uradni prepis potrdila pa kolek za 10 din. Privilegirana delvitka dvuiha za silose poživlja one delničarje, ki lahko vplačajo ostanek 20 milijone? uiu delniške glavnice družbo — silose, t. j. Narodne banke, hranilnice samoupravnih teles in zadružne organizacije, da prijavijo od 1. do 31. julija vpis delnic in ob tem plačajo- prvi obrok, t. j. 25%. Predhodni občni zbor delničarjev bo dne 15. avgusta 1938 ob 10. dopoldne v Drž. hipot. banki v Belgradu. Na dnevnem redu so tudi že volitve članov uprave. Obrtna razstava v Belgradu. V zvezi z ostalimi obrtnimi zbornicami in zvezami organizira Obrtna zbornica v Belgradu prvo vsedržavno obrtno razstavo v Belgradu, ki bo od 8. do 25. oktobra 1938. Uvoz iz Argentine in Urugvaja. Po razpisu ministra financ g. Letice se mora pri uvozu blaga iz Argentine in Urugvaja predložiti poleg deklaracije tudi potrdilo o izvoru blaga, katero izdaja kr. jugoslovansko diplomatsko predstavništvo — poslanstvo. Mestna hranilnica v Šiška. Minister trgovin« tn industrije je odobril osnovanje mestne hranilnice v Sisku z osnovno glavnico 150.000 din (to je že četrti primer osnovanja novih občinskih hranilni«: doslej Bjelovar, Virovitica in Irig). Dobave: Gradbeni oddelek ravn. drž. žeieznOd v Ljubljani sprejema do dne 8. julija ponudbe za dobavo steklarskega in mizarskega 'kleja ter lesenih držajev za lopate, krampe in kladiva ter kompletnega predsignala s svetilko. Licitacije: Dne 14. julija bo pri Upravi smod-nišniee v Kamniku licitacija za nabavo amoniako-vega eolitra. — Dne 14. julija bo pri Garnizijski upravi v Mariboru licitacija za oddajo del električne instalacije v vojašnici v Mariboru, dne 28. juL za popravilo kopalnice. — Dne 15. julija bo v pisarni referenta inženerije dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del na popravilu vojašnice v- Mariboru. „L'Europa Orientale" o »Slovencu" Dvojna številka (za maj in junij) rimske revije >L'Europa Orientalle«, ki je izšla te dni, prinaša poročilo o lužiško-srbski prilogi »Slovenca«, ki jo je uTedil dr. Tine Debeljak. Poročilo je napisal L. SaIvini, ki pravi, da je lužiško-srbska številka nedvomno najbollj posrečena, in sicer zaradi predmeta samega in zaradi načina obdelave, ki gre preko mej navadnega detla poljubnega časnikarstva. Dr. Debeljak je dober poznavalec slovanskih slovstev (wun buon conoscitore di letterature slave«) in dober prevajalec. — L. Salvini ocenjuje v isti števili ki tudi Lebnov prevod Don Kihota. To izredno težko delo pravi, da 6e je Lebnu zelo posrečilo in izraža željo, da bi se prevajalec lotil težjih del italijanskega klasičnega slovstva, ki ga Leben kot lektor italijanskega jezika na ljubljanskem vseučilišču dobro pozna. »L'Europa Orientale« izhaja letos že osemnajsto leto kot glavna publikacija »Zavoda za vzhodno Evropo« (Tstituto per 1'Europa Orientale — ustanovljen leta 1921) v Rimu. Pod izrazom vzhodna Evropa se razumejo vse države in narodi, ki eo vzhodno od Italije in Nemčije. Zavod je v zvezi z rimskim zunanjim'ministrstvom in ima nalogo informirati italijansko javnost, ki je do konca vojne črpala 6voje skromno znanje o Slovanih iz francoskih virov, o vsem, kar se godi na vzhodu omenjene mejne črte. Ker je velikanska večina tega sveta slovanska, je umevno, da je pozornost obrnjena v to smer. »Zavod za vzhodno Evropo« je poleg omenjene revije sedem let (1926—1932) izdajali tudi »Rivista delle letterature silave«. V njegovi založbi je izšlo lepo število knjig literarno-zgodovinske, kulturne, politične, zemljepisne in juridične vsebine, ki se tičejo slovanskega sveta. Števillnd so tudi leposlovni prevodi iz raznih slovanskih slovstev. Slovenci smo pri delu »Zavoda za vzhodno Evropo« častno zastopani. V četrtem letniku revije »L'Europa Orientale« (1924, str. 1—18) je dr. Grafenauer napisal lep pregiled nove slovenske literature. V isti številki piše Umberto Bonnes iz Gorice o socialnem delovanju slovenske ljudske stranke (»L'attivitil sociale del partito popolare sloveno«, str. 19—31). Izmed eflovenskih pesnikov in pisateljev so obdelani ali prevedeni Prešeren (Umberto Urbani, L'Eur. Or. 1937, str. 84-87), Aškerc (U. Urbani, Rivista lett. si. 1930, str. 101 — 112), O. Zupančič (monografija, ki jo je napisal A. Cronia, obsega okoli 100 6trani Riv. lett. si. 1927. — Izšla je tudi v knjižni obliki). Močno je opisan Iv. Cankar. Wolf. Giusti je prestavil dve njegovi »Podobi iz sanj« (Peter Klepec in Konec v Riv. lett. si. 1926, str. 477—484) in Zgodbo o šimnu Sirotniku, ki je 1. 1929 izšla kot knjiga z obširnim prevajalčevim uvodom o Cankarju. 0 Cankarju je pisal tudi U. Urbani v »Riv. lett. si.t (1929, str. 40—47). Zanimiva je razprava »Slovenske ljudske pesmi na Furlanskem« (Canti popolari in Friuli, Riv. lett. sil. 1932. str. 307—325). ki jo je spisala Renata Steccati. Pisateljica, ki je delala v okviru raziskavanja italijanskega ljudskega izročila vse države, je pregledala beneško-slovenske pesmi. Primerjala jih je s Štrekiljevo zbirko, n našla je, kot pravi, tudi nekaj dozdaj neznanih. — Tu sem omenil obširnejše članke in razprave, drobnih poročil, j£l mO tudi VoZua, jo p« uiijCgd vsž. Likvidacija. Zagrebška tekstilna tvornica, d. d. v Zagrebu sklicuje Za 14. julij izredni občni zbor svojiii delničarjev, na katerem bodo sklepali o likvidaciji. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Be-raniča Jožka, neprot. trgovca z meš. blagom v Litiji, narok za sklepanje poravnave 1. avgusta, oglasiti se je do 25. julija. Odlog plačil je dovoljen Posojilnici za Sodražico ter okolico r. z. z n. z. v Sodražici za 6 let od 9, aprila 1938, odlog velja za dolgove nastale pred 8. novembrom 1937. Obrestna mera znaša 2% brutto računajoč od 8. novembra 1937 dalje. Socializacija avstrijske industrije. Z Dunaja poročajo, da so llermann Goring Werke, veliko železarsko podjetje v Nemčiji, kupili večino delnic simerinške tvornice vagonov. Nadalje je nemški rajli dobil v svoje roke delnice znane avtomobilske tvornice Steyr-Daimler-Puch, vse delnice Štajerskih jeklolivaren in Pauker tvornic na Dunaju. Iz avstrijskega zavarovalstva. Večino delniške glavnice Avstrijske zavarovalne družbe (nekdanjega Feniksa) je prevzela nemška delovna fronta (Deutsche Arbeitsfront). Levantski velesejem v Bariju. Levantski velesejem v Bariju je postal važno središče v Italiji za trgovino z levantskimi državami in postaja tudi za nas vedno važnejši trg, kamor zahajajo tudi naši kupci in interesenti. Na letošnjem velesejmu v Bariju sodeluje letos cela vrsta držav in tudi naša država bo imela poseben paviljon. Obeta se tudi velik obisk iz Italije, naše države in levantskih držav. Velesejem bo od 6. do 21. septembra v Bariju. Borza Denar Dne 2. julija 1938. Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 2.1 milij. din v primeri s 7.996, 5.609, 4.867 in 9.858 milij. din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 12.14, London 21.60, Newyork 435.75, Bruselj 73.85, Milan 22.94, Amsterdam 241.25, Berlin 175.60, Dunaj 30, Stockholm 115.375, Oslo 108.55, Kopenhagen 96.425, Praga 15.13, Varšava 82, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.52, Buenos-Aires 113.50. Živina Mariborski gvinjski sejem dne 1. julija. Pripeljanih je bilo 153 svinj. 5—6 tednov stari pre-šički so šli po 70—120 din, 7—9 tednov stari po 120—160 din, 3—4 mesece stari po 175—290 din, 5—7 mesecev stari po 300—430 din, 8—10 mesecev stari po 440—500 din, 1 leto stari po 750 —820 din, ostali prešiči pa 1 kg žive teže po 6.50—8 din, 1 kg mrtve teže pa po 8—11.75 din. Prodanih je bilo 98 prešičev. T Črnomlju v Juniju mesecu. VoTT 1. vrste 5.50—5.75, 2. vrste 4—4.75, 3. vrste 3.50—3.75; telice L vrste 5—5.50, 2. vrste 4—4.50; krave 1. vrste 4—4.50, 2. vrste 3.75—4.25, 3. vrste 3—3.50; teleta L vrste 6.50—7, 2. vrste 5—6; prašiči pršu-tarji 6.60—7 din za kg žive teže. Goveje me90 2. vrste, zadnji del, 10, svinjina 14, slanina 14, svinjska mast 18, goveje surove kože 9, telečje surove kože 12 din kg. Pšenica 220—240, ječmen 180, rž 200—230, oves 190—200, koruza 185—200, fižol 300, krompir, stari, 150, seno 7000—9000, slama 6000, pše-nična moka 450—400—375, koruzna moka 300 din za 100 kilogramov. Navadno mešano vino pri produ centih 4.50—5, finejše sortirano vino pri producentih 6 din liter, liter mleka 2 dia. Glavni italijanski eatrudniM »Zavoda za vzhodno Evropo« so A. Giannini, E. Lo Gatto, A. Cronia, G. Maver, W. Giusti, E. Damiami, U. Urbani, že umrli A. Palmieri in drugi. Neitalijanskih sotrud-nikov je pa za vsak narod in državo več. Čeprav delovanje zavoda ne dosega vedno znanstveno-objektivne višine nekdanjega Jagičevega »Archi-va«, vendar moramo z vesedjem in pohvalno pozdraviti veliko, in uspešno delo, ki ga je vršil in ga še vrši za spoznavanje slovanskega sveta. «. ortu ter tako dovršiti nalogo, ki si jo je nadela. Radovljica Gostovanje članov Narodnega gledališča iz Ljubljane v Radovljici bo dne 3. julija. — Uprizorili bodo izredno zabavno in duhovito tridejan-sko komedijo avtorja Benedettija: »Rdečo rože«. Avtor obravnava na igriv, lahkoten, humoren in hkrati udaren način zapletljaje v modernem zakonu. Izvrstna situacijska komika, blesteči dialogi in izborni domisleki, predvsem pa odlično podano vloge, ki jih igrajo: Mira Danilova, Jan, Sanoin in Slavčeva, so pripomogle tej salonski komediji v Ljubljani, kakor tudi v vseh večjih krajih dravske banovine, kjer so se vršila gostovanja, do izrednega uspeha. Velika planina zdaj gre pa zares Stavba nove lesene kapelice na vsem dostopni in vedno lepi Veliki planini se bliža svojemu koncu. Še malo, pa bo prišel 31. julij. In takrat bo kapelica blagoslovljena. Od tega dno naprej bomo v njej večkrat obhajali najsvetejšo daritev. Naši pastirji, ki so bili doslej po cela mesece brez vsake maše, bodo odslej vsaj sem-tertja deležni svete daritve. Gotovo to zanje ne bo brez pomena. Pa tudi verni turisti bodo radi pohiteli v našo skromno, a vendar prijazno kapelico počastit velikega Gospodarja naše tako lepo zemlje. Tudi marsikateri duhovnik, kateremu jo bilo bivanje na planini do sedaj zaradi pomanjkanja kapele nekam dolgočasno, se bo odslej z večjim veseljem pomudil ob svetišču Marije Snož-nice in bo rad ustregel ljudstvu s sveto mašo, česar dosedaj pri najboljši volji ni mogel storiti. Kmalu bo tnkaj 31. julij. Vse prijatelje Ve-' Hke planine vabimo in opozarjamo že danes na ta dan. Zapuste naj takrat svoje vsakdanje ni-žave in pohite naj za nekaj časa k Mariji v planinske višave 1 Moj duh iz telesa, k Mariji v nebesa povzdigni se ti! Kapelica bo postavljena, plačane pa še ne bo. Marsikaj še potrebujemo za dostojno služlio božjo. Vemo tudi, da je marsikdo gledal na naše početje po strani in z nezaupanjem, češ saj iz vsega tega ne bo nikoli nič. Zato tudi ni bil pripravljen ničesar za to kapelico prispevati. Danes naj vsi tisti dvomljivci in cagovci veselo stopijo iz rezerve in naj se vsaj ta zadnji mesec požu-rijo, da bodo tudi oni prinesli svoj skromni dar-ček za našo kapelico. Pošljejo naj ga na župni urad v Stranje, p. Stahovica ali naj pa na pošti kupijo prazno in nepopisano položnico, pa naj nanjo napišejo naslov: Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z., Kamnik. Tam, kjer je prostor za štev., naj pa napiše št. 11.279. Na vrhnjem robu naj pa pristavi še besede: »Za Veliko planino.« Storil bo s tem dobro delo. Mašno obleko bi namreč še radi napravili, po mašili knjigi gledamo, tudi nekaj obrednih knjig bi radi kupili; saj ni izključeno, da bo eden ali drugi prijatelj naša Velike planine rad pohitel celo k najodločilnej-šemu koraku svojega življenja, k poroki, semkaj tiho in svečanostno gorsko samoto. Pa tudi svoje stare prijatelje vabimo ifn prosimo, naj nam ostanejo še nadalje tako naklonjeni, kakor so nam bili že doslej. Ne zamerite nam te prošnje. Saj sami dobro veste, da svet na prošnji stoji. Vse, kar smo doslej naredili za Marijino kapelico, vse in prav vse smo izprosili. Nič nismo imeli, ko smo z delom začeli. Marijin blagoslov z nami in z vami! Potem pa na svidenje na dan blagoslovitve dne 31. julija na Veliki planini! Brez posebnega obvestila Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, sočustvujočim prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, zet, brat, svak in stric, gospod Dr. Milko Daneu diplomirani ekonomist nepričakovano, po kratki bolezni, v četrtek, dne 30. junija, v Grazu v Gospodu zaspal. Od našega nepozabnega pokojnika se borno poslovili v ponedeljek, dne 4. julija ob 17.30 v graški slavnostni obredni dvorani. Graz, Maribor, Gloggnitz, Ruše, Trst, dne 30. junija 1938. V globoki žalosti Grela Daneu, soproga; Manja, hčerkica — v imenu ostalih sorodnikov. Morski valovi požirajo rudarje v temnih rovih: Kadar morje zalije podzemeljske rudnike Št. 167. Norček zna trobili na rog »Jaz da bi na pomoč klical?« je užaljeno odgovoril vitez, »še tega bi bilo treba!« »Seveda ne, nikakor ne!« je hitel Vamba. »Ali pa bi si smel rog malo ogledati?« »Če te veseli, le oglej si ga,« je dejal črni vitez ter si ga odpel izza pasn. Vamba si je rog nekaj časa ogledoval, nato pa si ga je obesil za vrat ter Hibo nanj igral tisti napev, kakor je Lockslev učil viteza. »I/e poslušajte, gospod vitez! Jaz tudi znam tisti signal!« »Kaj pa to pomeni?« je ostro vprašal vitez. »Norec, daj sem rog!« »Naj ga le jaz obdržim, gospod vitez,« je odvrnil norček ter se spoštljivo odmaknil od viteza. Če mi ga hočete vzeti, bom kar izginil, potem pa sami glejte, kako se boste izmotali iz tega gozda I« »Dobro, pa ga obdrži. Zaradi tistega roga ne bova tiratila časa. Mudi se nama naprej.« mba. »Nak, poprej mi morate zastaviti svojo viteško besedo!« je rekel Va: »Prav, pa naj bo, če te tako veseli, tepček! Sedaj pa pridi, da greva na »Pa pridem,« jo dejal norček, ko se jc pri bližal vitezu. »Kar zd ise mi namreč, da je pri vas le najbolj varno. Že nekaj časa se mi dozdeva, da sva obkoljena od sovražnikov. Pravkar sem videl, da se jc v grmičju zabliskalo nekaj čelad « obraz. rudar v Bottalack je dosegel 50 let Če mn pri-zanesel revmatizem, ga je pograbila jetiki. V rudniku Bottalack se rudar ni moral boriti samo z vročino, skalami in temo, ampak tudi i vodo, ki mu je hotela iztrgati iz rok dragoceno rudo. Morje je potiskalo skozi strop rovov vsak dan cele reke vode. Za rudnik Bottalack je napravil Watt največje parne črpalke v tedanji Angliji in lahko rečemo, da so dvigale te črpalke vsak dan cele veletoke vode iz globine. A kljub vsemu — zmagala je voda. Dne 22. marca 1863 je ležala nad oceanom svinčena megla. Opoldne jo je razpodil viharen jugoza-padnik, ki je naraščal in naraste! v pravi orkan. Morje je zdivjalo. Obala je bila posejana tako gosto i penami, da je bila videti kot zasnežena. Ob enih se je dvignil na obzorju siv oblak, ki se je spustil kot meglena zavesa pred obalo. Vse se je stopilo v njem v sivkast dim. Nenadoma pa je izbruhnilo iz tega ne-prosojnega ovoja bučanje, ob katerem so ljudje oka-meneli. Vsak je vedel, da bo sedaj zadivjal titanski orkan. Vodstvo rudnika je spoznalo nevarnost in ukazalo, naj rudarji takoj zapuste rudnik. Prepozno! Usoda je šla svojo pot, Ob pol dveh se je dvignil iz oceana silen val, ki je divjal proti obrežju in razlil neznanske množine vode, ki 6e je razlila kot potop čez Bottalack. Grgraje Dne 8. julija bo minilo 100 let, odkar se je obi Bodenskem jezeru v Konstanci rodil Ferdinand grof Zeppelin, ki je izumil zrakoplove, ki se dajo voditi. so izginjali valovi v odprtinah rovov, drveH navzdol, uničili vse varnostne naprave in napolnili rudnik do vrha. 900 delavcev je utonilo v labirintu podmorskih rovov. Na strmih obrežnih stenah pa stoje še danes razvaline nekdanjega največjega angleškega rudnika. Podobne nesreče so se zgodile tudi na Poljskem v premogovnih revirjih Dombrova, kjer je 23. avgusta 1898 podtalna voda vdrla v rudnik in pokopala pod seboj vse delavce, ki so bili takrat pri delu. Strašno je, kadar narava zmaga nad človekom. Nekaj iz zgodovine zlata Zlato je bilo že od nekdaj za vse ljudi moe.no privlačno in vabljivo. Saj že v svetem pismu stare zaveze beremo, kako so Izraelci pustili vero v pravega Boga ter šli molit zlato tele. Tako nekako je dandanes zopet. V starem veku je veljal Egipt za tisto deželo, ki je najbolj bogata zlata. V tebanskih grobnicah na primer še dandanes lahko gleda- mo stare egipčanske slikarije, kako so stari Egipčani v nubijskih rudnikih kopali zlato. He-rodot in Plutarh nam pripovedujeta o silnih zlatih zakladih v Babilonu, Ninivah in Persepoli. Žlato teh mest je prihajalo po večini iz Indije, nekaj pa ga je kralj Kambiz kot vojni plen pripeljal iz Egipta. Ko pa je Aleksander Veliki zavzel mesto Persepolis, se je polastil večine tega zlatega zaklada ter ga prenesel v Evropo. Stari Griki so svoje zlato dobivali iz zlatih •rudnikov, ki so jih Feničani izkoriščali v Mali Aziji. Rimljani so dobivali del svojega zlata iz balkanskih dežel, zlasti pa iz Španije. Plinij pripoveduje, da je zlasti bogata dežela zlata Astu-rija na španskem polotoku. V Evropi so v glavnem dobivali zlato na Češkem, na Sedmograškem, Solnograškem in na Koroškem. Poleg zlate rude pa so ljudje vsek-dar lovili zlato tudi v rečnem pesku nekaterih rek. Ko so Španci prišli v Ameriko, so v Mehiki in Peruju našli velikanske množine obdelanega zlata. Vendar se Špancem takrat nikakor ni posrečilo, da bi bili odkrili skrivnost, kje so Indijanci tisto zlato kopali. Nekateri močno pohlepni Španci so Indijance na vse načine skušali z mukami prisiliti, da bi jiim izdali svojo skrivnost, vendar vse skupaj ni nič pomagalo, Indijanci so molčali ko grob. V 16. in 17. stoletju so Holandci mnogo zlata dobivali iz vzhoda, zlasti z Japonskega. Precej zlata pa jim je dajala tudi Brazilija. V 18. stoletju pa so Rusi odkrili velike zlate žile v gorovju Altaj ter na vzhodnem delu Urala. Pozneje pa so našli še bogate zlate žile v vzhodni Sibiriji. Vendar pa so največje zlate rudnike našli Šele sredi prejšnjeea stoletja. Leta 1848. so našli »nogo zlata v Kaliforniji, kmalu nato pa tudi v Nevadi in Koloradu v severni Ameriki. Leta 1851. so našli zlato tudi v Avstraliji. V Trans-vaalu v južni Afriki so leta 1882. našli nenavadno bogata zlata najdišča in je od leta 1897. južna Afrika sploh največji dobavitelj za zlato. Leta 1896/7 se začenja tudi zgodovina zlatih najdb na Aljaski. Zlato je doma več ali manj skoraj povsod po svetu, vendar ne povsod v enaki meri. Skoraj nikjer pa ne najdejo čistega zlata, marveč je zlato vedno nekoliko pomešano bodisi s srebrom, bodisi z bakrom, železom ali platino. Čisto zlato se da staliti šele pri 1035 stopinjah. Sicer pa je sila mehko in voljno, da ga lahko razpotegneš v najtanjše nitke. Listič zlata ni treba da bi bil debelejši ko 0.00014 mm. Čisto zlato pa je pre-mehko, da bi ga mogli rabiti za okraske in denar. Zato ga navadno spoje s srebrom ali bakrom. Srebrna spojina pa je redkejša, ker s tem zlato postane nekako belo ter izgubi svojo lepo toplo barvo. Čisto zlato, pravimo, ima 24 kara-tov. Potemtakem ima 18 karatno zlato v sebi 75% zlata. Najvažnejše zlato je 14 karatno, kar pomeni, da je v tisoč delih v njem 585 delov čistega zlata. Večina starih zlatnikov, zlatega denarja, je nekdaj imela razmeroma mnogo čisife-ga zlata, namreč 9 delov zlata in 1 del bakra. Danes ie večina zlata izginila s površja zemlje ter leži skrita in zakopana v kleteh raznih državnih bank, pa ljudje zaradi tega niso nič bolj srečni, narodi nič bolj svobodni in vlade nič manj v skrbeh. 6000 metuljih kril za eno žensko obleko Ameriške ženske so baje dobile novo modno novost. Mislimo namreč tiste ženske Amerike, ki nimajo drugega dela, kakor izmišljali si nove senzacije, la senzacija je obleka iz metuljnih kril. Pa metulja krila niso ponarejena, marveč morajo biti pristna. Ko se je pokazala »potreba« po takih metuljih krilili, so začeli kar v množicah loviti metulje. Ustanovili so posebne zavode, kjer potem metulja krila med seboj nekako sortirajo ter določijo, kaj spada skupaj in kaj ne. * 1 Za eno obleko je potreba seveda več tisoč metuljev. Da pa se krila ne poškodujejo, jih naglo namažejo s finim lakom. Da pa iz tisočev kri spravijo skupaj blago za eno obleko, vsa ta krila med seboj fino zlepijo. Zato ni čuda, če taka obleka stane 600 do 1000 dolarjev, kar je v našem denarju kakih 40.000 dinarjev. Prijatelji narave pa sedaj v Ameriki ugovarjajo, Češ da bodo tako iztrebili prav vse metulje. 30.000 žrtev kolere v Indiji Iz Allaliabada v Tndiji poročajo, da je tamkaj kolera v zadnjih 11 tednih pomorila nič manj ko 30.000 ljudi, čeprav si oblasti na vso moc prizadevajo, da bi kugo zatrle, se jim doslej to še ni posrečilo. Boj med ščuko in orlom Iz Pariza poročajo, da se je blizu Grenobla tole zgodilo. Tamkajšnji učitelj je z več prijatelji sel na sprehod ob ribniku, ki je bil last nekega kmeta. Naenkrat so opazili v zraku velikega orla, ki je v krempljih držali veliko ščuko. Ščuka se je obupno zvijala v orlovih krempljih. Ko je orel letel nad ribnikom, se je ščuki posrečilo, da se je izmuznila oiilu, nakar je padla v vodo. Sprehajalci so takoj tekli k lastniku ribnika in mu povedali, kaj so videli. Ta je takoj dal odteči vodo iz ribni-koj so videli. Ta je takoj dal stočiti vodo iz ribnika, nakar so našli težko ščuko, ki je bila ob stra* neh močno ranjena. Tole so snažilci oken v Nevv Yorku, ki mornj o plezati po stenah hiš do 80 nadstropij visoko. Ob vsakem oknn je pritrjena kljuka, kamor z akljuka snažilec svoj pas da ne pn.le Vendar je za ta pokiie treba pogumnih ljudi, ki se jim ne vrti v glavi. Naša slika jo posneta z vrha takega nebotičnika navzdol ter kaže, kako plc zajo U možje po navpični steni ob oknih navzgor Velike so groze, ko Rumena reka paplavlja Kitajsko. Te poplave so zaradi neprecenljivo velikega Števila žrtev res med največjimi katastrofami zadnjih desetletij, toda ne da se primerjati groza poplav na odprtem polju s povodnjijo, ki pridere nenadoma, v temi, s strašno naglico in silo v temne rudniške rove. Zakaj morje zalije rudnike Voda je nevarna pri vsaki zgradbi. Če je temelj zgradbe le količkaj globlji, že je to podtalna voda, ki nevarno spodjeda temelje in otežkočuje gradnjo. — Toda človek premaga ne jamo ovire podtalne vode, ampak deluje tudi pod divjajočimi in razpenjenimi valovi morja — pod morskim dnom. Nad temi podmorskimi rovi se slišijo kot oddaljeni svarilni glasovi zamolklo bučanje morskih valov. In tu se začno skoraj nepremagljive nevarnosti. V severovzhodni Angliji pri New Castleu, pa tudi pri Cardiffu se razprostirajo premogokopi več kilometrov v daljavo pod morskim dnom. Večkrat ima rudar nad glavo samo 20 m debelo plast krednega apnenca, ki ga loči od silnih, milijone in milijone ton težkih vodnih mas. Njih delo spremlja šumenje plime in oseke ter rožljanje kamenja, ki ga obračajo na morskem obrežju valovi. Ozki rovi so vsi polni tega šuma, na katerega pa se je rudar popolnoma privadil. Tu kopljejo premog v stranskih rovih, katerih obok je včasih samo 5 m debela skala. Če je naboj, ki razstreljuje večje gmote samo za spoznanje premočan, skala dobi razpoko, ki zadostuje, da si morje nagloma napravi pot v notranjščino rudnika. To se tudi večkrat zgodi. Premočan naboj pod morskim dnom V noči od 8. na 9. avgusta 1872 sta dva rudarja v premogovniku Blackbank pri Flymby delala v skalo zvezni predor med dvema rovoma. Ker se je zelo mudilo, sta rudarja v skalo, ki je bila videti čisto cela, dala močan dkiamitni naboj. Toda eksplozija j« odprla razpoko, ki je bila prej »krita pod celo povriino m bila v zvezi c morjem. Takoj je z neznansko silo bruhnilo v rov morje, 43 mož, ki so tam služili tvoj trdi kruh, je v trenutku zalila morska voda. Poskušali so ustaviti morje s črpalkami, toda vse skupaj ni nič pomagalo, zbesnele vode ni bilo več mogoče obvladati, ves rudniški predel je bil za vedno uničen. Iz tega vzroka je vdrlo morje tudi v rove pri New Castleu in požrlo 215 mož, ker se j« nesreča zgodila prav takrat, ko je bilo notri največ delavcev. Morje je tako temeljito zalilo rudnik, da ni bilo niti mogoče ugotoviti, v katerem rovu je nastala nesreča. Ogrožalo je celo sosedne revirje, tako da so morali zamašiti nevarne rove s 100 m debelim betonskim zamaškom Morje v bakrenem rudniku Med najstrašnejše rudniške katastrofe spada gotovo uničenje bakrenega rudnika Bottalack, čigar razvaline ogleduje še danes vsak potnik, kdor se pelje na ladji mimo tega dela Anglije. Tam, kjer so danes te razvaline, je bil svoj čas največji angleški rudnik bakra, rudnik Bottalack, ki je leta 1854 zaposljeval 28.000 delavcev in dnevno dajal po 500 vagonov bakrene rude. Poslopja so stala na strmi čeri in na-pravljala na potnika utis premoči nad morjem, ki je šumelo pod njim. Nepopisno demonično je šumel Atlantik, kadar pa so ga razmajali še viharji, so se zbali celo stari delavci, ki so bili morskega šumenja vajeni, in se potegnili nazaj v hodnike. Neskončni rovi so preorali 100 m pod morsko gladino skalo, v kateri je bil baker. Dva kilometra daleč se je raztezala mreža rovov pod Atlantikom. Kljub temu, da je ocean hladil, je vendar vladala v rovih skoraj neznosna vročina čez 30" C. Delo je bilo težko med »šihtom«, a še nevarnejši je bil odhod iz rudnika. Iz tropske vročine v rovih stopiti v ostre, mrzle viharje, meglo in snežni metež, je nedvomno zgodnja smrt. Malokateri Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavel s kneginjo Olgo s častne tribune gleda defile mladinskih kolon, ki t strumnem koraku korakajo mimo. Na levi stoje člani vlade s predsednikom vlade g. dr. Stoja-dinovičem, na desni stoji ban g. dr. Marko Natlačen Slika z mladinskega tabora v Ljubljani Šport Ilirija je izgubila v Trstu Trst, 29. junija. Po ne prenaporni vožnji smo prispeli danes ob 10 v Trtt, kjer »mo se nastanili v Hotelu »Corso«. Takoj ko smo prišli na^ kopališče, smo začeli poizvedovati, kaj je z po ječanji, katera si Je Triestina sedaj, kakor se vidi, z veliko muko preskrbela. V tem pojačanju sta bi'la Lucianl In Gambeta, Italijanska internacionalca. Predstavljena sta nam bila dzprva kot člana Triestine, kar pa se Je pozneje izkazalo za netočno. Imenovana dva sta baje le rojena v Trstu, »ta pa Člana drugih klubov in bi kot taka smela startatl za Triestlno samo v primeru, da M jih javila Triestina vsaj tri dni pred prvo llgaško tekmo vsem udeležencem tega turnirja. Ta pogoj je le del pogodbe, katera je bila sklenjena zaradi tega, da se lahko klubi zavarujejo proti eventualnim iznenadenjem, katera tudi naj-brže ne bi izostala, ker Triestina že sedaj nastopa v vsem tako ultimativno, da druge udeležence spravlja v neprijeten položaj. Tako je prišla Ilirija v Trst in naenkrat zvedela, da starta polepj Lucia-»lija, ki «o ga že na tekmi Viktorija :Triestina, pod pretnjo, da ne startajo vsilili v turnir, še Gambeta. Ker smo se temu protivlli popolnoma upravičeno, bo nam zopet zagrozili, da ne startajo, in ker smo vztrajali na svoji odločitvi, so prosili za posredovanje jugoslovanskega generalnega konzula. Šele po posredovanju gospoda konzula smo se zedlnlll ln pristali na zahtevo Triestine, da starta Lucianl, dočlm Gambeta ne bo smel startati. Že precej pred pričetkom tekme s« Je krasno kopališče Triestine začelo polniti, tako da je ob pričeku tekme bilo pre.ko 2000 gledalcev, med katerimi je bilo mnogo Slovencev, jugoslovanski generalni konzul itd. Takoj po pozdravu tekmovalcev so bili pokli-eani na start 400 metraši, 400 m prosto, gospodje. Z ozlrom na odličen Čas, M ga je Aomg&L Lh-etani na Sušaku, so vsi pričakovali, da se bo danes S svojo konkurenco kar igral, toda odlični Mihalek ga Je prisilil, da se je moral z njim boriti In šele s svojim spurtom si je zagotovil nekaj sekund naskoka. 1. Lnciant (T) 5:20.1; 2. Mihelek (I) 5:25.8; B, Fux (1) 5:35; 4. Fantini (T) 6:44A Točke: Triestina 8, Ilirija 5. 100 metrov hrbtno, dam«. Kljub temu, da Je imela DragnSa poleg set>e »ve znani tekmovalki Triestine ln kljub slabem ti startu je v finišu zmagala. 1. Fine (1) 1:31.6; 2. ScherI (T) 1:38; S. Rtre-Kler (T) 1:87; 4. Brada« (i) 1:41.7. Točke: Ilirija 11, Triestina 11. Ž00 m prane, gospodje. Tu Je bila naša pozornost boTJ ofirnjena m t>orbo BertetthHribar kakor na CerarJ«, kateri pri teh tekmah sploh nima konkurence. 1. Cerar (I) 2:58.5 (Cerar se }e pri te) toCki Btedil, ker je moral plavati še 100 m in 200 m prosto); 2. Bertetti (T) 2:59.9; 8. Hribar (I) 3:01.2-, 4. Carboni (T) 8:10. Točke: Ilirija 18, Trieetlaa 1*. <100 m prosto, dam«, V crawlti so Italijanke mnogo mo&iejSe fco* naSe, ki v borbo za mesta itf niso mogle mnogo nAeanfa J j 1. Lokar (T) 1:16.«? * Rtrta!« (T) ls!7.»; 8. Keržan (1) 1:28.2; 4. Fic (1) 1:» Točke: Triestina 28, IiirlJa 2L 100 m proste, gotpodj*. Tu 6e je zopet pokazal odMSnl Lnefanf, Je našima vzel prvo mesto. 1. Luclani (T) 1:08.8; 1 Cerar (J) 1:04.7; 8. Zicherl (I) 1:05; 4, Florlo (T) 1:09.6. Točke: Triestina 26, Ilirija 2fl. 100 m prsno, dame. V tej točki se je pokazal napredek RaiHJaiik, ki Kodo, kakor se vidi, nam drugo leto zeUo nevarne konkurentke za prvo mesto, ki si ga je letos morala Wernerjeva s precej hudo borbo priboriti. 1. Wdrner (T) 1:33.2 (njen najboljši čas); % Frausin (T) 1:34,3; 8. Precop (T) 1:37.1, 4. Martin (I) 1:89,8. Točke: Triestina 84, IMrj« 82L 100 m hrbtno, gospodje. Tu se Je pokazala pomanjkljivost fcazena, v katerem voda sega preko robov In se naAi pflavači, ki n« to niso navajeni, ne znajdejo. Schell je zaradi obrata, kateTega je baje naredil nepravilno, izgubil borbo z Italijani. 1. De Zucco (T) 1:15.2; 2. Angeli (T) 1:18.4; 3. Schell (il) 1:17.9; 4. Pestevšek (1) 1:21,7. (Pestevšek Je plaval svoj najboljši čas.) 4X50 m prosto, daine. Kakor pri 100 m prosto, se tudi tu na*a dekleta niso mogla meriti z Italijankami kljub temu, da so plavale dobro. 1. Triestina 2:17.8; 2. Ilirija 2:28.7. Točke: Triestina 42, Ilirija 35. 4X200 m prosto, gospodje. Tu so naši fantje v postavi Mihalek, Schell, Cerar, Fux krepko potegnili in prišli na cilj za 40 metrov pred Triestino. 1. IHrtJa 10:18.8, t. Triestina 10:18A Točke: Ilirija 58, Triestina 51. Skoki, katere je občinstvo z navdušenjem sprejelo, niso zaradi slabo deske In razsvetljave dali pravega vpogleda, kaj in koliko je kdo zmožen. Poleg tega [»a so nekateri sodniki kar tekmovali v nepravilnem sojenju. 1. Zicherl (I) 33.58 točke; 2. Foschini (T) 29; 8. Keržan (I) 28 4«; 4. Rubini (T) 25.12. Watcrp«lo Triestina:Ilirija 7:4. Naši fantje so šli v vodo s precejšnjo porcljo volje do zmage, toda videlo se je, da je moštvu, ki je zelo pomlajeno, potrebno še mnogo igranja, da se 1h) uigralo in da ne ho delalo takih napak kot tu. Kljub porazu pa se je pokazal napredek, ker smo prvič videli, da moštvo igra po gotovem sistemu, ki ga je treba samo še uigrati. Tržačnni niso pokazali ničesar, ker so vsi goli. ki so jih dali, plod napak enega ali drugega od naših igralcev. Od llirljauov se je edini odlikoval Do Monte. Kg. Štefan ZeronrgM: Zvesta reka Banjeflec se je splazil s težko mulce preko stopnic, m sedel na klop ha hodniku. Deklica je prižgala leščerbo, ki je visela na hodniku, od* prla težka vrata in povedla gosta v hišo. Njegove cokle so ropotale slabotno po kamniitnih tleh Velikega, mračnega hodnika. Čvrsto ga je držala iz.področ in ga vodila od sobe do sobe. V hiši se je spuščal že mrak. Dasi je lefcčerba s svojo svetlobo slabo razganjala mrak. se je zftzdel prlSlecu ta kraj v pisanih plamenih vročice naravnost strahoten. Pri videlo se mu je, da je že nastopila smrt ih lepi angel zveliča,n.}a ga pelje k večnemu počitku. Rad bi se iztrgal, zmaknil, toda mala, čvrsta roka nI popustila. Tako sta prešla z vodnico velik, prazen In hladen salon in stopila v malo, toplo sobico. Deklica jo posadiln ranjenca na mali, priprosti, s kretonom prevlečeni divnn in mil odhajajoč šepnila, kot bi se bala prisluškovanja: »Grem pogledat, če je morda kdo kaj videl, in /brisat sledove krvi po hodniku.« »Neki starec me je videl v kuhinji,« »No, ta je domač... To je kuhar, Szcze- P »Tudi kmetje so me videli, ko sem Šel proti dvorcu.« , •, »Tudi to nI tako hudo. SIcer pa — mir.« Sla je iz sobe ter vzela leščerbo s _ seboj. Bolnik se |e naslonil s hrbtom na zid m šele tedaj začutil vso svojo slabost. Kot da so bolečine čakale na tn trenutek, hipoma »o ea objele vsesa onemoglega z svo svojo neskončno močio Ranjenec je zaječal od bolečin... Z meglo zastrte oči so gledale svetli okvir okna, dnsi se je v sobi /r /,m Pačilo, gledale Srt mu elLuske zavese in pohištvo, vendar pa misli ni»0 Viktorija : Ilirija Sušak 1. Julija. Ob ogromni Udeležbi občinstva, ki ga Je hilo nad 2000, se je začela plavalna tekma med Ilirijo in Viktorijo. Kjub temu, da je bilo rtiorje zelo valovito, so bili rezultati še prceej dobri. 400 m prosto gospodje: 1. Defilipis V. 5:12, 2. Štrucelj V. 5:20, 8. Mihalek I. 5:28, 4. Fux- 6:06. Ta točka je domena Viktorijinih plavačev, katerima Mihalek ni bil kos, posebno še, ker ni bil vajen valovitega morja. Fux pa je plaval samo za mesto. Točke: Ilirija 3, Viktorija 8. 100 m hrbtno dame: 1. Smolik V. 1:28,9, 2. Fine I. 1:29,8, 3. Bradač I. 1:39,4, Glavan V. 1:47,7. FinČeva Je v tej točki nevarno ogrožala zmago Smollkova. Točke Ilirija 8, Viktorija 14. 200 m prsno gospodje: 1. Cerar I. 2:59,8, 2. GrklnlS V. 8:02, 3. Hribar I. 8:03,4, 4. Polič V. 3:27. Cerar se ni dosti trudil in je z lahkoto zasedel prvo mesto. Hujša je bila borba med Grklničem in Hribarjem, v kateri pa je Hribar borbo izgubil. Točke: Ilirija 15, Viktorija 18* 10 m prosto dame: 1. Krmpotič V. 1:19,8, 2. Radmanovfl! V. 1:20, 3. Keržan I. 1:25, 4. Martin I. 1:27. Viktorjašice so tu gladko zmagale in jim Ilirijanke sploh niso mogle blizu. Točke: Ilirija 18, Viktorija 26. 100 m prosto gospodje: 1. Cerar I. 1:05,4, 2. Stoker V. 1:0«, 8. Kur-tini V. 1:06, 4. Ziherl I. 1:07. Pri tej točki je prišlo do nesoglasij glede določitve prvega mesta. Cerar je namreč udaril pod vodo, d oči m Štoker nad vodo, In ko je sodniški zbor priznal zmago Cerarju, je publika začela po sušaško protestirati. __Točke: Ilirija 24, Viktorija 3L 100 m prsno dame: 1. VVerner I. 1:34, 2. BorKS V. 1:87,8, 8. Fh»e SaSa I. 1:43, 4. Candrlt« V. 1:48. Wernerjeva Je sigurno zmagala pred BoršiČevo, katera pa je pokazala lep napredek. Točke: Ilirija Si, Viktorija S&, 100 m hrbtno gospodje: 1. Marčeta V. 1:15, 2.' Schell I. 1:19, 3. Polič V. 1:19,6, 4. Pestevšek I. 1:21,2. Zmagal je sigurno Ing. Marčeta. Schellu se pozna, da nI v treningu. Iznenadil pa je Polič, ki je vskočil mesto obolelega Negovetiča in je zmagal nad Pestev-škoin, kateri je plaval svoj skoraj najboljši čas. Točke: Ilirija 85, Viktorija 42. 4X50 m prosto dame: 1. Viktorija 2:25,6, 2. Ilirija 2:26,8. Tu so naše plavalke izgubile proti pričakovanju, kar gre precej na račun slabih startov. Točke: Ilirija 41, Viktorija 52. 4X2(H) prosto gospodje: 1. Viktorija 9:53,8, 2. Ilirija 10:09,a Viktorijaši so v postavi Mini, Kurtinl, fttrn-celj, Defilipis sigurno zmagali. Ugodno sta še iz-nenadila Cerar in Fux, ki sta plavala v štafeti svoje najboljše čase (na 200 m tako Cerar 2:25, Fux 2:31). Točke: Ilirija 47, Viktorija 62. Skoki: 1. Ziherl I. 52,38, 2. StrcaJ V. 47,58, 8. Keržan I. 43,32. Na žalost se je tudi tn videla popolna nezmožnost sodnikov za ocenjevanje skokov, saj noben skakač skoro ni dobil manj od 8 točk. WATERPOLO Viktorija : Ilirija Naši waterpolisti kljtib temu, da so dali vse iz sebe. niso bili kos odličnim Sušačanoin. Sodil je g. Blažina dokaj dobnx Plavanje Ilirija 3 nastope 150 točk Viktorija 2 nastopa 115 točk Flumana 2 nastopa 114 točk Triestina 2 nastopa 114 točk Jadran 1 nastop 52 točk W a t e r po 1 o Viktorija 2 2 0 0 17:3 3 Jadran 1 1 0 0 12:0 2 Triestina 2 1 0 1 8:11 2 Ilirija 2 1 0 1 14:19 2 Flumana 2 0 a a 1;20 0 Teniški dvoboj Ljubljana: Trst Pod pokroviteljstvom italijanskega generalnega konzula in ljubljanskega župana dr. Jure Adle-šiča se vrši danes od 8 naprej ta turnir, ki utegne postati tradicionalen. Dolgo Časa si Je teniSka sekcija Ilirije prizadevala, da bi prišlo do omenjenega srečanja, toda spričo neurejenih razmer ni nikdar do tega pri*k>. feele lani so odlični gostje prišli v Ljubljano in so potrdili svoje visoko teniško znanje z zmago nad LJubljano s 4:2. IsM rezultat je bil tudi v Trstu. Ljubljana, ki bo nastopila v postavi Smerdu, dr. Blehvelss, Turna, Banko, v doublu pa Smerdu -Dacar in dr. Bleivveiss-Banko, bo morala napeti vse sile, Če bo hotela izvleči časten rezultat. Gostje nastopijo v postavi Sadar, AjbLnjan, dr. Cataneo ln Ebner. Gostje se odlikujejo posebno po izvrstnem tehničnem obvladanju žoge in hitri igri. Ali Jim bodo naši kos. bomo šele videli, ko ne bo odločevalo samo tehnično znanje, ampak tudi borbenost in vztrajnost. Turnir se vrši od 8 dopoldne dalje n« igriSčih Ilirije pod Cekinovim gradom, popoldne pa od po/l 16 dalje. Pridite polnošteviLno ln podprite naše re-prezentante v borbi. Celjski šport Ob 4 popoldne bo na igrišču pri SkaTiH VTeH prijateljska nogometna tekma med mladino SK Jugoslavije ?n Attetikov. Ob četrf rra Itest pa na istem igrišču prijateljska nogometna tekma med SSK Mariborom in celjskimi Atletiki. Na Olimpovem igrišču se bo ob 5 popoldne fničel a prijateljska nogometna tekma mod S K. vobodo iz Ljubljane in SK Olimpom. SK Olimp bo nastopil s pomlajenim moštvom. Razpis K7«6 rfovtmtkfh koletarjrv Celje prtrfitt v nedeljo dne 10. t. m. medklubsk« dirke v dveh ptfipah ®V» Progi: Celje—1'odjilal—Poljfane—Slov. Konilco— Cilj prve etape—81ov. Konjice—Celje—KognAkn Slatina —cilj druge etape. Start prve etii|ie v Celju ol> 5.30 zjutraj, start druge elane v Slov. Konjicah oh '.) zjutraj, cilj v BognAkl Slatini cea ob 11 dopoldne. Vozi «e po določbah tehn. pravilnika KZKJ. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in so morn strogo drtnt.l cestno policijskih predpisov. Pravico starta imajo vsi dirkači, ki so a posesti zvezne licence za tek. leto 11. in K. ku-tojporlje. Prljftvntnn lfl din, na startu dvojna prijav-nina. Vsnk dirkač mora javiti nrt st.irt ob 5 zjutraj. Protesti so dopustni /, vlogo 50 din, kalori znesek zapade v korist prireditelju v primeru, da se protortu "? J1.®0'"' v na«protnem ko vloga vrne. Protest se mora vloiiltt najkasneje pot ure po končani dirki vodstvu dirke. Vrstni red dirkačev ro bo določil po rezultatih oben dirk »ktiiino. \flgrndei prvi pokal In priznanico, drugi in tretji darilo in priznatHeo, četrti, peti, šesti kolajne, sedmi, osmi, deveti in deseti prlznnnice. Prvo-plasiranemu članu kluba slov. kol cm rjo v Colje podari tvrdka Anton Bremee novo dirkalno kolo znamko Tliamant. Prijave jo poslati na naslov: Avgust ftmner, trgovec, Celje, Prešernova ulica, do najkasneje 7. t. m. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Radio Programi Radio Liublfanai AlJelJa. 3. julija: * »ak>u«ki trlo (gt- K. Novak, Oomelli, H Boritnik), v mej plošče — Nai>oveoi, poa o-. čila — 9.15 Prenos oorsvoue L'luslie iz f raun Paul Hobenson poje (plošče) — 20 Tz slovan-, škili oper Hoilcltijejo: ga. Ivanka Hlbičeva in ga. Nui ša španova ter Ifad. orkester — 22 Napovedi, poročil* — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče). Vontdeljek, 4. julija: 12 Kmečki trio — K.« Poi ročlla — 13 Napovedi — 13.20 Koncert slovenske nar. pesmi. Sidelnje Friderik I.upša in Iiad. orkester —i 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila - 19.30 Na«, ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Ploščo — 20.10 Vzroki poškodb pri vajencih — obratno nezgode (g. dr. Tone Krišper) — 20.30 Prenos iz Prage. Slavnostni koncert oh X. v»wlov. »okolskoni zletu — 22.30 Napovedi, poi rodila, plošče. Turek. r,. julija: n Venclimo se }.irlje»ij» (p)o*č») — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Opoldanski koncert Uad. orkestra — 14 NniMivedl — 19 Napovedi, poročila -- 19.30 Nac. ura — 18.50 Deset minut zabav« — 'jO Mississipi. silita (ploSče) - 20.10 Gotsko nten*ko slikarstvo na Dolenjskem (g. Jof.e (Iregorlč) — 'Ji.30 Koncert Rad. orkestra — 21.15 Urnhmsova lira. Sodelujeta: gdč. Ročnik Dana (alt) in g. prof. Upovšek (spremljava in solo) — 22 Napovedi, poročila —, 'il.15 Prenos lahko glasbe iz kavarno ^Nebotičnik*, Dragi programi i Nedelja, 3. julija: Belgrad: 20 Vrt. pesmi — 31 Ork. koncert — '/.(u/reb: 20 bariton — 20.15 Tamhnrlee — 21.15 ,)o2ek in Ježek — 22.30 1'lesna glasba — Praga: 19.25 I.alika glasba — 20.30 Češka filharmonija — 22.35 Plesna glasba — Variarn: 20 Plošče — 22 Kvartet —, Sa/ija: 20 Sopran — 20.30 Operetna glasba — 21.50 Lahka in zabavna glasba — Ihldimrirtta: 20.10 Igra »Trije mušketirji — 22.15 Jazz — 23 Cig. orkester — Trxt-,1/ II a n: I«.30 Donizetlijevft Opera Lucin di Lanimormoort — 17.15 Siuif. koncert — 21 IVAnunzijevn igra «Več ko ljubezen. — llim-llari: 17.15 Citre — 21 Oiicra .Cigani« — Dunaj: 20 Simfoniki — 22.30 Zali. glasba — 24 Pestra glasba — llerlin: 19 Pihala — 20 Olasba » peljem — 22.30 Pihala — K/iulpshrrg: 19.10 Plesna glasba — 20.20 Pihala — lApshn: 20 Sinif. orkester, zbor in solisti — Kiiln: 30.30 Schnbertova oiiern Rozamuntln ali ples v maskah — Manokovo: 20 Mtille.r-Ahrouibergova /auta-i stična opera «iMož na meseeiu. Ponedeljek, t. julija: Belgrad: 30 Ork. koncert -t 20.3o Praga — Zagreb: M Vok. kvartet — 30.30 Klavir —i 21 Vok. koncert — 21.30 ŠlngerJI — 22.20 Plesna glasba —» Pragu: 10.30 Vojaška godba — 20.30 Orkester in zbor —i 1'arfara: 19.30 Plesna glasba — 21.10 Vok. koncert —1 22 Plošče — Sofija: 20 Simf. koncert — Budimpešta: 19.20 Tirolsko pesmi — 20.35 Ork. koncert — 22.20 Klavir — 23.10 Pestra glasna — Trst-Milrln: 17.16 Komorna gl. — 21.10 Opera .llvorneviljski zvonovi« — Him-Bari: 21.10 Citre — 21.30 Simf. koncert, iz bazilike — Dunaj: 10.10 Vojaška godba — 20 Igra -Medeni tedni« — 21 Or-, kester, zbor in solisti — 22.30 l/ahka glnsba — 24. Ork. koncert — Hamburg: 19.10 Operna glasba — 30 Igra —1 21 Plesna glasba — Kiiln-Mdnaltovo: 19.10 Plesna glasba — Strassbourg: 20.30 Gledališki prenos. Torek, J. julija: Belgrad: 30 Nar. pesmi — 30.3(1 Ork. koncert — ai.45 Valčki — lagreb: 30 Plošče -, 21 Opera »Zingari- (iz Rima) — Praga: 20.10 Ork. kon-. eort — 1'aršava: 19.30 Zali. koncert — 21.10 Vok. koncert — 22 Ork. koncert — Sofija: 20 Vok. koncert — 21.25 Rnske romance — 22 T/rt b k n in plesna glasba — Budimpešta: 20,10 Igra — 21.26 Cig. orkester — 32.4.1 Jazz —1 Trst-Milan: 17.15 Klavir — 21 Looneavallowi opera «CU gani — [lim-Bari: 17,1.1 Duet — 21 Igra «Illlže tebi, moj Ilog« — Dunaj. 19 Zah. glasba — 20 Julijski običaji — 21.15 Zob. gl. in petje — 22.30 Ork. kotieort — 24 Ko-, morni 'orkester — KiiniO'berg: 20.15 Cajkovskega ln Mnrsorgskega skladb« — Hamburg: 19.10 Koračnice —1 A67h; lfl.lft Operna gla»ba — 30.10 Filmske novosti 30.PO Orkester in solisti —, Prankfurtt 19.1)0 Nar. cl-30.30 Vojaško godbo. ■.I^^IIIBIM'JMi JiillBIBIlIllUBBKPBMHii Zahvala %» Bterllne Izraze lakrenef« M smo jih prejeli ob amrti noAofta predragega soproga, brata itd., gospod« Gračner Rudolfa gostilničarja »Pri lokomotivic se tem potom najprlsrčneje »ahvatjnje-1110. Posebno so pa zahvaljujemo prnfi. g. Biiporiorju patru Tomen za zadnjo tolažbo ter vsem Številnim gg. zdravnikom, ki so skušali dragega pokojnika ozdraviti, v prvi vrsti g. primariju dr. Koprlvniku za vso požrtvovalnost, » katero je njemu tudi lajšal bolečine. Dalje g. flnnderltt KonraHu za prekrasen govor ob grobu, pevskima društvoma »Drava« in »Frohsinli« in godbi tovarne Ebrlich za ganljive žalostinko, deputa-cijam gostllnlčarnke zadrugo, Malutrovlh borcev, pivovarno Ifnlon in drž. polioij-sko strn?«, vsem darovnleem vencev in cvetja, in slednji« vsem, ki so našega nenadomestljivega Rudolfa npremlll k zadnjemu počitku. — Vnem Rog plačajt Maribor, dne 30. junija lt)3S. Gračner Rezi, soprogn; Ornčner Prane, brat — in ostali sorodniki. mogle pojmovati te sreče, da »e nahaja z ranami posuto telo mod zridovi človeškega bivališča in pod streho. Ko sen so se nizale v glavi slike boja, bega, gozda, reke ... Vrata so 7/aškripala. Tihi koraki m n » čtili, Mlado domačica je stopila r »obo z l«š6erbo v roki. Z nasmehom jo je postavila na mizo in dejala: »Vse so nem poikratflii, fe oel« tvečaik«. Samo ta leSČerha je ostala. Seidett moram ob le» ščerbi kot v hlem. Ste že slikali kaj takega? No, sledove na hodniku som pa le zibrisala. Ste hudo slabi?« »Da, nimam ntofii.« »Kakšne rane pa imafcf* »J^elo mnogo... Le za hip s! mTdahitoni.m pa pojdem takoj.« »Prosim, takoj pojdeite, seveda! Kan ee pa odpravljate, če smem vprašati?« »Morda imate kakšno klet, drvamte« «ti p« podstrešje, kjer bi vsaj^ lahko legel pod streho. Samo da bi se .še pokril s čim, s kakšno ruto, ker me strašno zebe...« ( »Takoj, takoj.« pa žc lahko prem, sem si Se odpoflTI.« »Kn jpa.« Pustila je leHčerbo n« mira in odhitela nekam. Precej časa se nI vrnila... Ranjenca je obšel neodoljiv sem, topa, ne-svestna dremnvlea. Vsnk hip je hotel vstati v prepričanju, da mora takoj oditi, se umakniti, skriti, pa ni imel moči, da bi premaknil roko aH ganil 7. glavo Pozabil je, kako dolgo je trajal ta boj s snom in mrtvilom. V tem so se odprla vrata in polnvil se je stari kuhar, ki je kuhal ka'o. 7. deklico sta nosila polno korito vode. Nad koritom je puhtela tiara. Prinesla sta ga sredi sobice in ga postavila na tla. Stari kulwir je godrnjal na glas. godrnjal In skomigni divle z rameni, gospodična pa se ni niti malo zmenila za te dokaze njegove nevolje. Moral je delati, kar mu je zapovedala. Ukazala mu je, naj pri- nese milo, gobo, nekaj rjuh, brisač hi povojev In je nanosil vse po redit, vprašujoč za vsako stvar kot sluga svojo gospodinjo: pri tem pa je mrmral za sleherno malenkost, ki jo je prinesel, najgrše kmečke kletvice, kot da tu samo on gospodari. Deklica mu je vpila na uho, kaj hoče, pri tem pa je ni zapuščala njena veselost. Ko je sluga prinesel vse, kar je potrebovala, ga je poslala v kuhinjo skuhat še kotel vode, kakor treba_tople. Kuhar je zagodrtijnl nekaj zelo grdega in šel h sobe. Ona pa je smela mladeniču, ki se ji je zgrudil ves slaboten v naročje, surovi, smrdljivi kožuh 7. ramen in pa vrgla v predsobo, Sezlila mu je trde cokle, ki so /m tiščale kot okovi, in jih tudi zagnala tja. VstnS je bil skoraj gol, samo še mokre hlače jo imel na sebi. S precejšno muko ga je položila z divana na rjuho, razprostrto sredi sobe, nagnila njegovo glavo nad korito z vročo vodo in začela z gobo močiti posušene krvave rane, grude in otekline. Izžemala je 7. ročicama strjeno kri iz las, jih delila v o/ko pramene in pobirala brižno iz ran vso nesnago, ki so je nabrala od udarcev sabelj in bajonetov, ("'im je našla rano, jo je previdno izmila, posušila s starim platnom in povezami. Nato je povijajoč vešče navzkriž omotala vsa glavo s povoji. Glava je bila kmalu vsa preveza na. in korito je bilo pol no krvi. Strežnica je položila svojega bolnika na tla in šla po kuharja. Ko je prišel in pihal jezno In divje, mu je ukazala, naj pospravi kožuh in cokle. Kožuh naj ra/trpa n n ko«re in zažge, nato p« prinese kotel čiste vodo. Ko je prinesel vodo, ga jo poslala po čebriček, da A i ie vanj krvavo vodo iz korita. Mornl pa je delali lir/o in giltrno, ker jc trodrnjnla in cepetala z nogo. Krvavo vodo ie odnesel na dvorišče in jo zlil na enoj. Gospodični je nalila sama čiste vode v korito in se lotila pregledovanja obraza. Tu jo imela stokrat te/in nalogo kot pa z ranami na ki h v i Težko jr bilo špn/iiiili. ali Sploh še ima oči, ker izpod obrvi «e je spuščala na pol obraza enolična črna oteklina, zalita s sokrvico, ki se je pocejala iz rane. Mlada zdravnica je dolgo razsvetljevala z leščerbo oko in preiskovala za-devo ob svetlobi voščene svečo. Lepi njeni prsti so se trudili, da bi našli mesto, kjer je bila zadana rana. in dotipali veke in oko samo. Prišla je do zaključka, da rana ni od krogle ali ndnrca z mečem, temveč bajonetni sunek v oko. Konica je zadela ob lično kost, spodrsnila po nji proti nosu, raztrgala ko/o in iztnknila oko iz očnice. če je oko celo ali ga snloh še Ima, ni mogla presoditi. Začela je 7. vodo i zrn i vat i vse-klino, jo izpirati in čistiti rano zniotraj. Povezala je rano in prešla na vbotlljaje, ki so bili zadani 7, bajonetom v ramena in rebra Na hrbtu je ugledala rane od meča, ki so bile lažje, ker je silo udarca oslabila vojaška, s krznom obSita suknja pa tudi srajca. Nnjlo/in in naravnost strašna jo bila rana v stegnu. Mlada zdravnica je morala pozabiti svoje deklištvo in je slekla ranjenca do golega. Ko se je dotaknila rane na ste?nu. ki je izredno zatekla, je vstnš zaječal od bolečine Poznalo se je, dn ni to navaden bajonetni sunek ali vna.nji udarec, pač pa, dn so nahaja globoko v stegnu krogla. Zaman se jo trudila, da bi prišla s prstom na dno rane in dobila kroglo, ki je obtičala zelo globoko mrvi kostmi, žilami iti kitami: sleherni gib je povzročal hudo lroločiuo. Deklica se jo morala zadovoljiti s tem, rla je samo osna/ila in povezala rano. Nato je še umila ranjencu noge, pobrala iz njih trnie in trščice in končala svoje pregledovanje. Oblekla jo bolniku moško srajco, ki jo je našla v omari, zavila tn veliki kup ran v čisto rjuho in gn z velikim trudom in po dolgi muki privlekla in položila na svojo deviško posteljo. Odela ga je dobro s sinjo, ntlasno odeio, ki jo imela /ironij tanko prevleko, in začela pazno brisati krvave madeže na tleh, prelivati krvavo vodo v čebriček in odnašati vse to s kuhar jevo pomočjo, ilkratu je spravila v tabu* vse na »voje mesta. Mali oglati V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjtkl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. | Službe iščejo 18 letna deklica D dežele, Išče službo v mestu kot pomoč gospodinji. Naslov v upr. »SI.« pod št. 10342. (a) Samostojna sobarica perfektna v vsem, Išče itaesto. Gre tudi na sezl-jo. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Spretna« 10500. (a) Dekle z dežele Btaro 18 let, bi šlo v mesto kot pomoč gospodinji In za opravljanje vseli hišnih del. Franc Mal-gaj, Trbovlje. (a) Šofer Bober vozač, vešč v popravilu avtomobila, prosi za zaposlitev. Cenjene ponudbe v upravo »SI.« pod »Trezen« št. 10349. Mož srednjih let a lepo pisavo, znanjem nemščine, vajen vsakega dela — želi kakršnokoli službo. Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Zanesljiv« 10513 Cerkovnik Hobro izvežban, z večletno prakso, srednjih let, samski, z dobrimi spričevali, išče pri farni cerkvi zaposlitev kot cerkovnik ali kaj sličnega. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10336. (a) Boljša kuharica perfektna, vešča vsega gospodinjstva in trgovsko naobražena, Išče mesto skupno z odraslo hčerko na veleposestvu ali kjerkoli. - Naslov: Šinkovec Doroty, pošt. ležeče Medvode. (a) * Pomočnico ir gospodinjstvu —; !8če večja trgovska hiša na deželi. Znanje kuhanja, šivanja in nemškega Je-Kika pogoj. Starost od 24 do 32 let. Gospodične, katere bi vodile gospodinjstvo, naj se nudijo s sliko v upravi »Slovenca« pod »Dežela« št. 10328. Oblastveno konceslonlraa« f šoferska šola ' 1 L GABERŠCIK . blvfil komisar u iolerske Izpito Slomškova ulica Itev. 1 Telefon it. 28-26 lil 26 28. Zailužek » 1000 dinarjev ta več »aslužite mesečna ■ delom doma. PoSiljam material, previamem gotovo blago. Majhen kapital potreben. Zahtevajte pro-■pekte, priložite znamko za odgovor. »Homipa« Panče-▼o, Trg kralja Aleksandra iL a. u> B Ženitbe Višji železniški uradnik, b tehniško organizator, prakso v Industriji, želi spoznati zaradi ženitve dobro situlrano gospodlč no srednjih let. Cenjene ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Poletje 42«. i Fant v Ljubljani s posestvom na deželi, poroči dekle 20—30 let, E nekaj gotovine, pošte-nBi staršev, zmožno go spodarstva. - Resne po nudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Srečen zakon« št. 10.417. (ž) Fant Btar 48 let, neomadeže-van, lepe zunanjosti, z lepo obrtjo, želi poročiti gospodično z nekaj gotovine. Gre tudi na dom Besne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tajnost »aaoeljiva« 10.399. .tt) fliižbodobe Slikarske in pleskarske pomočnike takoj sprejme Marjan Ježek, Tržič, (b) Dva mizarska pomočnika sprejme Kregar Franc & Comp., Vižmarje št. 87, Št. Vid nad Ljubljano, b Postrežnico za dopoldanske ure Iščem. Oglasiti se pri Kralj — Jeranova 6, Trnovo, (b) Hišni hlapec zmožen vrtnarstva, dobi takoj službo. Restavracija Mere, Sevnica. (b) Krojaškega pomočnika izurjenega za boljše delo, sprejmem. - Udovičlč Josip, Skofjavas, p. Celje. ' (b) Dva mizarska pomočnika dobro izvežbana, takoj sprejme Mikuš Franc — mizar, Notranje Gorice, Brezovica pri Ljubljani. Mizarski pomočnik in ključavničar z znanjem nemščine se sprejmeta. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« 10.748. (b) Dekle pridno, zdravo, poštenih staršev, staro 14—18 let, sprejme za hišna dela gostilna C o k, Soštanj-Družmirje. (b) Deklico podtenlh ln revnih staršev, staro 14 do IS let, dobrim spričevalom ljudske šole, sprejmem k 2 otrokoma. Kosmač, Zg. Gameljne 30, Št. Vid. (b) Frizerja »rednjlh let, poštenega - sprejmem. Znanje ondu-liranja ln nemščine. Ponudbe s sliko v upravo »Slov.« pod št 10337. Kuharico fino, perfektno, sprejme boljša privatna hiša. Ponudbe s sliko, z navedbo starosti ln dosedanjih služb je poslati upravi »Slovenca« pod »Dobra služba 500« št. 10.468. b Modistka Izurjena, vajena m po-strežljiva pri strankah, zmožna nekaj kavcije — dobi stalno službo s 1. avgustom. Ponudbe npr »Slov.« pod »Samostojna« št. 10311. (b) Krojaškega vajenca sprejme salon Kocjan — Dolenjska cesta 23. (v) Pomočnico in vajenko sprejme šivilja. Gorjanc, Nunska 3-1., druga veža. Sedlarskega pomočnika takoj sprejme za stalno Ignac Kane, Jesenice — Gosposvetska 27. (b) Plačilno natakarico takoj sprejme restavracija »Kazina« Legat, Je-senice-Fužine. (b) Kuharico in sobarico sprejmem takoj. - Slomškova 19 (na dvorišču nove hiše). (b) Ključavnič. pomočnika zmožnega struženja ln varenja, sprejme Janez Rupar, škofja Loka. (b) Služkinjo pridno ln pošteno, takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10495. (b) Hlapca h konju ln za vsa domača dela - sprejme hotel štrukel, Ljubljana. Pošteno dekle ki zna nekaj kuhati — sprejmemo za 6-tedensko bivanje v Bohinju. Stre-llška ulica 32. (b) Mesarskega pomočnika sprejmem takoj. Mrežar Alojz, mesar, št. Vid n. Ljubljano. (b) Dimnikar, pomočnika sprejmem takoj. Ponudbe v vse poslovalnice »Slovenca« pod »Vesten dimnikar« St. 10516. (b) Krojaškega pomočnika zmožnega malih ln v pomoč za velike komade takoj sprejme Vipave — Zagorje ob Savi. (b) Več pomočnikov slikarskih ln pleskarskih, sprejmem takoj za daljšo dobo. Slikarsko podjetje Pahernlk Anton, Maribor Podmojstra za prtpravljaljno - takoj sprejmemo. — Ponudbe z navedbo prakse ln zahteve plače na Motvoz ln platno, Grosuplje. (b) Kurjač Stalno službo v LJubljani dobi zdravo ln delavno starejše dekle, vajeno kuhe, pranja. Šivanja ln vseh domačih del. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 10.47S. b Močan fant a dežele, nekadilec, trezen, zdrav, pošten, dobi v LJubljani stalno službo z dobro plačo. Vajen mora biti vsega kmečkega dela in vožnje s konji. Ponudbe upravi »Slov.« pod St. 10.474. (b) Lovca sprejmem s 1. avgustom za Kranjsko goro. Lovec mora Imeti lovski Izpit In biti vajen gamzovega revirja. Ponudbe z navedbo pogojev na: OJcl Mihael, nadloveo, Kranjska gora. (b) Trgovskega pomočnika treznega, absolutno neoporečnega, sprejme večja trgovina manufakture ln špecerlje. Pogoji so: mlajša moč s prvovrstno strokovno Izobrazbo —• prikupljtvega značaja. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Manufakturlst«. Zastopnika za Slovenijo (drav. banovino), ki Je dobro uveden pri galanterijskih, manufakturnlh ln modnih trgovinah, išče zagrebška tovarniška zaloga čeških tekstilnih tovarn. Ponudbe z rcfcrencaml • pod 502«7 na 1'ublicitap, ' Zagreb. ib) a večletno praks««, srednjih let, se sprejme v stalno službo. - Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod »Industrija« 10524. Dekle izurjeno v vseh gospodinjskih opravilih takoj sprejmem kot sobarico. Predstaviti se pri Blinc, Večna pot 23. (b) Mlinarji! I! Vajenci ii Učenko sprejme Salon »C h 1 e« , Ljubljana, Wolfova ul. 3 Krojaškega vajenca takoj sprejme Ivan Ko-vič, LJubljana, Moste, Zaloška cesta 43. (v) Tapetniškega vajenca sprejmem takoj. Jerman Franc, tapetnik in deko-rater, Novo mesto. (v) Učenca za pekarno z znanjem nemškega jezika sprejmem. Vprašanja do 10. Julija na naslov : Koleotlč, pekarna, Delnice 235. (v) Vajenca za mehaniško obrt sprejmem. Starost Izpod 15 let, oskrba event. v hiši. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ljubljana 7« 10338 Učenko Takoj sprejmem dva !■-učena mlinarja za vsako delo z nekaj kavcije. — Plača po dogovoru. Horvat, mlin Slaptincl, Sv. Jurij ob Sčavnlcl. (b) Ženske moči agllne ln marljive za po-sečanje gospodinj v Ljub ljanl takoj sprejmemo. Zaslužek dober. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.464. (b) Služkinjo ki bl opravljala hlSna ln kuhinjska deta ln krmila svinjo - sprejmem. Plača 150 din prvi mesec. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod St. 1008. Gospodično kt obvlada perfektno nemščino, deloma tudi francoščino ln glasovlr -sprejmem k triletnemu dečku. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Imam rada otroke« St. 10536. (b) Gospodinja srednjih let, poštena, pri jaznega, dostojnega ve denja, z znanjem sloven ščlne in nemščine ter z nekaj tisoč dinarjev kav cije - se sprejme. - Ponudbe v upravo »Slov" pod »Obrtnik« *t 10485. stanujočo v Ljubljani, ki bi Imela oskrbo pri starših, sprejme trgovina z modnim blagom, Matej Orehek, Kolodvorska 26. Dekle s Stlrlml meščan, razredi, stara 16 let, bi šla v trgovino z meš. blagom. -Babnlk Marija, Breg, Komenda. (v) Vajenca ki Je dovršil vsaj S razrede meščanske ali srednje šole - sprejmem takoj za specerijo ln de-llkateso. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10358. Trgovskega vajenca ki Je absolvlral meščansko Solo s završnlm Izpitom — sprejme takoj trgovina a meš. blagorp And. Elsbacher, Laško. Osebna predstava samo na poziv. (v) Vajenko in vajenca zdrava ln močna, z odgovarjajočo Sol. Izobrazbo - sprejme večja trgovina na deželi. Vajenca predvsem za železnino. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Vesten ln pošten« št. 10503. (v) Učenec krepak, zd rav, s primerno Šolsko Izobrazbo, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom. Ponudbe brez priloge znamk v upravo »Slovenca« pod št. 10216. (v) Vajenca sprejmem takoj za trgovino. Moste, Ob Ljubljanici 31. (v) rgTTfHB Opekarno s posestvom prodam, Lovro Rebolj — Kranj. (p) Štiristanovanjsko hišo na prometnem kraju — prodam. — Uršula Zavrl, Krlže-Golntk, Gorenjsko. Stavbne parcele pri postaji škofja Loka, poceni prodam. Poizve se Suha 21, škofja Loka. Novo vilo enonadstropno, prodam za gotovino. Vprašati v trafiki v pasaži. (p) Lepo stavbno parcelo v centru Zaloga, prodam. Naslov v upravi »Slov i pod št. 10300. (p) Tristanovanjska hiša naprodaj (tudi na hranilne knjižice). Kodelje-vo - štepanja vas 125. Vilo z vrtom v severnem delu Ljubljane, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10412. (p) Lepa hiša z lepim vrtom, ugodno naprodaj. - Vprašati Schmidt, Pobrežje pri Mariboru, Prešernova 22. Hišo prodam za »8.000 din. Letni donos 16.440 din. Hipoteka 35.000 din se lahko prevzame. Bernekerjeva ulica 48, Moste. (p) Posestvo in gostilna med Laškim ln Celjem, ob gliivnl cesti, njive, sadonosnikl ln gozd, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju. (p) Večja restavracija (nova stavba), s koncesijo, gospodar, poslopjem ln zemljiščem, blizu LJubljane, zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10206. (p) Posestvo okrog 4 orale, sadonosnikl, velika njiva, vinograd - naprodaj. Poslopje v dobrem stanju. Blizu farne cerkve. Mirko Strašek, Jarmovec št. 14, Dramlje pri Celju. (p) iN t** " JE, DA ST NABAVITE NAŠE PRVOVRSTNE mlatilnice LASTNEGA, DOMAČEGA IZDELKA ZAHTEVAJTE PONUDBE A.KREMZAR STROJNO PODJETJE — DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV ŠT. VID NAD LJUBLJANO Stavbno parcelo prodam v Rudniku pri Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.434. (p) 3 stanovanjska hiša z velikim vrtom, v zelo simpatičnem kraju, ugodno naprodaj. - Zg. šiška št. 14, pod hribom. (p) Enonadstropno hišo z gostilno, trgovino In posestvom prodam ali dam v najem. Iv. Herle, Duplica 3, Kamnik, (p) Vila v Tomšičevem drevoredu naprodaj. — Vprašati v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1004. (p) Mlin prometen kraj, hiša ln posestvo takoj ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 10.449. (p Šeststanovanjsko hišo elektrika, vodovod, prodam za 160.000 din. Dopise upravi »Slovenca« pod št. 10.448. (p) Dvostanovanjsko hišo novo, na šmarski cesti, z večjo hipoteko, prodam. Informacije: Predovičeva ulica 34, Ljubljana, (p) Dvodružinska hiša nova, poldrugo uro oddaljena od Ljubljane proti obč. Dobrunje, naprodaj za 48.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10493. (p) Hiša z ( orali posestva, T letoviškem kraju Planina pri Sevnici, ugodno naprodaj. Poizve se: Anton Bohorč, Planina pri Sevnici. (p) Hišo z vrtom in njivo v Savinjski dolini, tik železniške postaje, prodam. Ponudbe podružnici »SI.« v Celju pod »Ugodna prilika« St. 10617. (p) Pri št. Jerneju na Dolenjskem naprodaj manjSe vlnogradno posestvo, dva orala zemlje s hISo ln kletjo. Pojasnila pri Anki Maj zel, St. Jernej. (p) Hišo z vrtom ln sadonosnlkom, 1 min. od postaje Orehovavas-Sllvnlca, z nekaj lntabu-laclje, naprodaj. Kumlčlč Franc, Slivnica 67 pri Mariboru. (p) Posestvo 3® oralov, Grlava, gorice Jeruzalem, prodam B Inventarjem. Poslopja zidana, nova. - Anton Makove«^ Grlava, p. Križev-cl. (p) Posestvo okrog 8 oralov zemljišča, na ravnini, v vasi pri cerkvi, blizu kolodvora, pri Mariboru, takoj naprodaj. Potreben kapital 80.000 din. Naslov pove uprava »Slov.« v Mariboru pod št. 997. (p) Gostilna v središču Zagreba, stara obrt, velik vrt, s pokrito verando, dnevno godba, vogal, v gostilni trafika, trije veliki prostori, tudi stanovanje, majhna najemnina, promet 100.000 din, se proda zaradi Izselitve lz Zagreba. Vprašati »Kredit-biro«, Zagreb, Jurišlčeva ulica 7/1. (p) Krasna vila strogo solidno zidana, na najlepši legi Ljubljane, oddaljena 5 minut od glavnega kolodvora, šest stanovanj z najmodernejšim komfortom, letni donos 55.000 din - naprodaj za ceno 700.000 din (20 let davčna olajšava). — Nadalje so naprodaj lepe nove vile in rentabilne nove stanovanjske hiše po ugodili ceni od 150.000 do 1.000.000 din. Alojzij Planlnšek, trg. agentura 7.a bančne In kred. posle. Ljubljana, Beethovnova St. 14, tel. 35-10. (p) V Brežicah in okolici 90 naprodaj hiše, krasna atavbišfta, vinogradi, aa-dovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veleposestva. Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice. ITiMMnl IŠČEJO: Pekarijo v prometnem kraju vzamem v najem takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 10.462. m ODDAJO: Dobroidoča pekarna s hišo, se odda kavcije zmožnim. Naslov v podr. »Slov.« v Celju. (n) Tri prostore za skladišče oddam v najem. Snoj Marija, Mala vas 33, Ježica. (n) Lokal za trgovino ali obrt oddam. Poizve se v slaščičarni, Karlov-ška cesta 30. (n) Mesarski lokal oddam z vsem Inventarjem. event. tudi z obrtjo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10346. (n) Dobro idol mlin se odda za več let v najem. Ponudbe v upravo »Slov« v Celju pod »Velik promet«. (n) Hišo z gostilno oddam v najem, event. prodam hišo z vrtom ln njivo v ljubljanski okolici. Poizve se v upravi »Slovenca« pod St. 10415. Trgovsko hišo z gostilno v prometnem kraju konjiškega okraja - da ugodno v najem s 1. septembrom M. Tomič, Rimske Toplice. (n) Gostilna sredi Vrhnike pripravna tudi za vlno-toč dalmatinskega vina, se odda takoj v najem. Informacije daje lastnica Ana Stržlnar,^ Stara cesta, Vrhnika, (n) Gostilniški prostori v Kolodvorski ulici v LJubljani, se oddajo v najem s 1. avgustom t. 1. Lokali so uporabljivi tudi v druge svrhe. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod značko »33« St. 10347 PRAZNE PROSTORE sposobne za vsako obrt, trgovino ali skladišče takoj oddam v Cerkveni ulici št. 21 V teh prostorih Je bil dosedaj otroški vrtec. Stanoianja ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam. Linhartova 27. Tri enosobna stanovanja oddam. GUnce-Vič IX/14. Enosobno stanovanje takoj oddam. - Cesta na Loko 22. (č) Trisobno stanovanje deloma ulično, sončno in čisto, na Gosposvetskl c. 10/111., oddam 1. avgusta. Informacije pri hišnici. (č) Trisobno stanovanje komfortno,, oddam s 1. avgustom za Stadionom, Posavskega ul. 7. Vprašati : Rozman, Povšetova št. 22, lvodeljevo. (č) Dvosobno stanovanje s kuhinjo, kletjo In verando, na lepi sončni legi, z večjim vrtom — se odda s 1. septembrom v Celju. Vpraša se op. Hu-dinja 70. (č) Stanovanje soba, kuhinja, pritlično* oddam s 15. julijem ali 1. avgustom. Predjamska ulica 62. (6)1 Trisobno stanovanje sončno, s kopalnico, po^ selsko sobo ter prltlklH nami se odda na Blel-4 vvelsovl cesti 6/III. IiH formacije se dobe Bee-' thovnova ulica 10/11. (č)] IŠČEJO: J Enosobno stanovanje 1 suho, lSčem za avgusti Zore, Vegova ulica 8. (O Dvosobno stanovanje Iščeta 2 osebi za avgustj Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kopalnica« 10.44T. o Kot upravitelj hiše iščem stanovanje (sobo in kuhinjo). Ponudbe v upravo »SI.« pod »Dvon članska družina« 1048S. Dvosobno stanovanje išče ena oseba; Kongresa nI trg, Ml rje. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Cisto« 10.476. (c)] Enosobno stanovanje Išče stranka dveh starejJ šlh oseb za avgust ali kasneje. Ponudbe v uprj »SI.« pod »Mirna stran-' ka« št. 10484. (c)| Dvosobno stanovanje v bližini banovine — sd išče za takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik«. (c)] Sobo prazno ali opremljeno, a posebnim vhodom, o4 Šmartlnske ceste do Bohoričeve - Išče Šivilja, a Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10339. (s)j ODDAJO: \ Sobo s štedilnikom takoj oddam. - Naslov upravi »Slov.« pod 10371 Prazno sobo s posebnim vhodom, oSL0VENEC<, dne 3. julija 1938. Stran 19 KOLESA v prvovrstni izdelavi, solidni okvirji, zunanje lotani, z obojkami, poni-klani ali kromirani znamke AXO, kupite ugodno pri H. SUTTNER - Ijubijana ■ Aleksandrova c. 6 Zahtevajte brezplačen ceniki Ugodni plačilni pogojil lil Via lahka letna oblačila Bi nabavit* najceneje prt Pfeskerju, Sv. Petra o, 14. »Gig« sKoraJ nov, naprodaj, -Vič, Tržaška cesta 73. Otroški športni voziček poceni prodam. Pestator, Clgaletova 4. (1) Štedilnik, železen, prodam. - Kožna dolina, c. XIX. St. 1«. (1) Prodam pet n* dva obroča. Brod 14, 6t. Vid nad Ljubljano. 1 Cvetlični med domai, zdravilni^ nudi najceneje J. Menart •— Domžal«, (1) Mreže za postelje dobite najceneje prt An-dlovlc, zaloga pohištva, Komenskega uttca 34. (1) Mlekarno n«. prometnem kraju prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Expres« št. 10.435. (1) Kolesa in Šivalne stroje velika izbira prvovrstnih tsnamk: DOrkopp, Anker, Vesta, 01ympia, Športne in otrogke — najceneje prodaja Triglav, Roslje-va cesta 16. (1) MALINOVEC »listen, naraven, a čistim sladkor jem vkuhan — se dobi na malo tn veliko v lekarni dr. G. PlCCObl, LJubljana, nasproti »Ne botlčnlka«. Resnico govora ko trdljo| da prodajamo najboljša tn najcenejša kolesa rezervne dele tn motorna kolesa. Velika izbirat Kolesa od 600 din naprej Splošna trgovska družba e. a. 6t Vid nad Ljubljano Žage remscheldske gaterlee — vodne, tračne, kakor tudi vse vrste orodja In okov-|Ja si nabavite ugodno pri »JEKLO« Stari trg. Delilni stroj malo rabljen, dobro ohranjen, za 25 kom., poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10333. (1) Moške srajce, kravate, sp. hlače, nogavice - še vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Šivalni stroj nor, pogrezljlv, poceni naprodaj. Hermeo, Stari trg 21/1. (1) Več šivalnih strojev Singer, Pfaff in drugih, Iti tudi Stikajo, z 20 letno garancijo, zares poceni naprodaj samo »Promet«, nasproti križanske cerkve Les za ostrešje veltke stanovanjske hISe s strešno opeko, naprodaj za 1200 din, ter di-molovec ln dimnik 4 m visok in 40 cm premer iz 2 mm pločevine. Poizve se Sp. Gameljne 17. (1) Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti far-ne oerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. 1 Kolesa partija ženskih ln moSklh prvovrstnih znamk, že rabljenih in- novih, po izredno nizkih cenah naprodaj edino pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. (1) Jesenski cenik cvetličnih in gospodarskih semen ter cvetnih gomo» ljev s preko 1000 vrst, s prekrasno barvanlmi platnicami - dobite zastonj t PISite ali pa pridite ponj. Sever & Komp, Ljubljana. (1) Svetovno man« nemške znamka »BRENABOR« dvokolesa petkrat kromlrana ln od' porno emajllrana, s ne-■lomljlvlm okvirjem dobite po ugodnih obročnih od plačilih pri tvrdkl KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44, KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetne nizkih cenah Nova trgovina LJubljana • Tvrieva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Ajdove pleve večjo množino — proda Jerko, Ornuče. (1) Domač med prvovrsten — dobite pri Dolencu, Ljubljana, Wol- fova 10. (1) Okna in vrata ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10492. (1) Novost! Oljnate barve po I P e n s i o n K e k oc tik ob morju. Znana izvrstna dunajska in dalmatinska kuhinja. Dalmatinska vina, prošek in specialna slovenska vina (cviček in ljutomerčan). Pitna voda iz gorskega studenca! — Lastna drobnopeščena plaža tik ob pensionu. Lastna jadrnica, oboje brezplačno na razpolago našim gostom in izletnikom. — Solidne cene! Cena pensionu 55 din za osebo na dan, vkl. vse takse. — Hladne noči. žuželk prosto ozemlje. Milo podnebje. — Krasne sobe, ležeče ob morju. Gostilna »Pension Keko«, Rab, Dalmaciji. 4. Umrla nam je naša dobra in skrbna mama, stara mama, Terezija Jerman in Re preselila k Bogu. — Pogreb predrage pokojnice je bil soboto, dne 2. julija 1938 ob 6 popoldne na farno pokopališče na Kadovici. Rad ovira. Ljubljana, Celje, Krka, Stara ras, Dolenja vas, dne 2. julija 196& Žalujoči sinovi in hčere. štedilnike Iz jekla — rje proste, kromlrane, železne, vseh velikosti, brzo-parilnlke, gnojn. črpalke, vrtne ograje po najnižjih cenah pri Ciril PodržaJ Ig 6t 147 pri Ljubljani. Kdo vam bo sporočil vse novlcc Iz taline. h|er biva nad 350.000 naSlh roiahov? Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, ras pa vsrf zanima. Zato Je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik Jzscltcnshl vestnih Ralaer ki na osmih 9traneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tuJlnL Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pn 24 Din. Naročite si ga In pišite še danes na naslov: Sprava izseljenskega vestnlha Rafaela, Ljubljana, TurSeva 52 »SLOVENEC", podružnica i Miklošičeva cesta št. 5 Ob priliki ogleda prenovljenega trga pri sv. Jakobu ne pozabile obiskati znano gostilno Ražem no Žabjohu kjer boste v prijetnem hladu podzemeljske jame z zadovoljstvom srkali priznano dobro kapljico, podprti z dobrinami odlične kuhinje. MarmllaMm želeji Opefcta JVav*den »avojček za približno t* ke marmelade, cena Din 4'-J rox»aa Kurja očesa Najboljše aredatvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varalte se potvorbi Širite katoliško časopisje! Zafi6ltm znak Najpreciznejša ura sedanjosti VSAK KUPEC DAIMLER> KOLESA zavarovan proti nezgodi za Din 20.000 Glavno skladišče turnih in krasnih Športnih modelov v barvah. Tel. 30-73 jerse l,ub,l8n" Kotnikova 12, poleg Mestne elektrarn ljudska posojilnica v Celfn registrovana zadruga s neomejeno Mveacl j novi lastni palači ■prejema hranilne vloge In jffi obrestnje najbolje. Denar Je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. V T M A Naznanilo preselitve. V J. 1 Jr\ Mizarstvo DOBRAJC LEI dolenjska, štajerska in »ploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 \Zr w H Sli krojafiko odrezke, atar papir, tekstilne odpadke ter ovjjo volno, KOvejo dlako (arovco) — k 11 p 1 vsako množino Arbeiter - Maribor Dravska 15 Mizarstvo DOBRAJC LEOPOLD se je preselilo s 1. julijem 1938 v Rožno dolino cesta II, Stev. 36 (v Končanovo hišo) Zahvala Iskreno se zahvaljujemo čč. duhovSSini za spremstvo nepozabnega nam rajnega na njegovi zadnji poti, zlasti župniku g. Turku in kaplanu g. Oraž-nu iz Šmihela, cenjenemu učiteljstvu za številno udeležbo, g. učitelju Me-nardu za ganljive poslovilne besede, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Žalujoča rodbina: Gradnikov a. Javna zahirala. Dolžnost mi je, da se tem potom najiskreneje zahvalim g. kirurgu dr. Rakovcu S/avkotu, ki me je z veliko požrtvovalno operacijo, katera mu je odlično uspela, rešil gotove smrti. Bog mu plačaj! ANA TONI, žena železn., Ljubljana, Hauptmanca35 Specijalna delavnica previjanje in popra-vlianje elektromotorjev in dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane firme >Siemens< vedno na zalogi. Franjo Periinlif koncas. slaktnp«d|at|a, Llubllana, Cosposvatska c. II, talilan 23-71. Zahvala vsem, Id ste izkazaii toliko sočutja in časti naši zlati mamici Elizabeti Gogala roj. Golob ki ste jo neprestano hodili kropit od blizu in daleč in spremili na zadnji poti v tako velikem številu, peli pretresljive žalostinke in molili ob odprtem grobu. — Vsem Bog plačaj! Dvorska vas, Marenberg, Kranj, Bled, Zapuže, Nova vas, Zg. Otok, 3. 7. 1938. Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša nad vse dobra mama. stara mama, sestra, teta, tašča, gospa Frančiška Arh roi. poslovodkinja kmetijsko zadruge v Srednji vasi Pogreb nepozabne bo v ponedeljek ob 6 zjutraj na farno pokopališče v Srednji vasi v Bohinju. Srednja vas v Bohinju, dne 2. julija 1908. Žalujoči ostali: Valentin, sin; Angela, hčerka; Vida. sinaha; Marjetica, nečakinja; Jakob Sodja — in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čefi Izdajatelj: Ivan Rakove« Urednik: Viktor Čenči*