Leto VI.
Szombathely, 1919. március 16.
Štev. 11.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA. VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb, v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Starišje.
Sveti Jožef z Dev. Marijov je vam zgled, kak morale svojo deco čuvati.
Njidva sta Jezušeka nikdar ne vkraj od sebe püstila. Jedino edenkrat sta nej znala za njega, kda je na zgübo prišo brez njidva kride. Pa zdaj sta ga tak verno, tak Ijübéče iskala i v tak lepom mesti, v cerkvi najšli, ka vsakomi stariši od sunca bole svetila, kak moro i kje moro svojo deco iskali.
Sveto pismo nam to le pravi od njidva te lepe roditelske Jjübeznosti: »Ostalo je dete Jezuš v Jeruzalemi i njegovi siarši-Jot.Meso znali. In d& sta. ga nej naišla, sta se vrnola v Jeruzalem i sta ga iskala. In tretji den sta pa v cerkvi najšja. In njegova mati njemi je pravila: Sin, kaj si nama to včimo f Hlejt oča• tvoj i jaz sva te z žalostjov iskala. In jima pravi kaj je, da sta me iskala? Ne sta üjrnála, da tam rnoram biti, kaj je mojega Očé ? (Luk. II. 43.—49.)
Kak je Jezuš vsikdar pri njima bio i samo poleg božje vole, zastao od njidva, ravnotak je dužen stariš deco, odraslo tüdi, vsikdar pred svojimi očimi meti. Ešče na igrače decé mora paziti, naj se deca ne de kaj nedostojnoga igrale. Nikdar ne sme dete kam iti, se kjer müditi brez dovoljenja starišov. Čr odraščen sin to ne včini, je dokaz, ka je v detinstvi ne bio tak včen. Dete se ne sme duže nikde müditi, kak stariš dovoli i če brez istinskoga zroka izostane kaj duže, ednok-dvakrat naj se z rečmi pokara, sledkar pa naj se ostrej pokaštfga. Brez starišo-vcga znanja dete nikde ne sme biti, kak je ne Jezuš bio. Dev. Marija i sv. Jožef sta ga naprej jemala, zakaj je brez njihovoga znanjá v cerkvi ostao. I kaj je odgovoro na to? To, ka je on brez očinoga dovoljenja nikaj ne včino, on je naime, kak njidva
dobro znata, božjj Sin, mogo je zato bogati Očo Boga, ki njemi je velo, naj v cerkvi ostane i. vči vero njegovo.
Vsikdar moraš znati stariš za dete kje je, kde hodi i nikdar ne smeš dovoliti, ka bi indri hpdilö, kak je Jezuš hodo : v cerkvi, to je v takšoj drüžbi, kje se Bog diči, düša rešüje. Pohájenje krčma brez potrebe je ne takše mesto, nočpa tepešije tüdi nej, obiskavanje drügoga spola, slabih pajdašov ravnotak nej. Pa jeli, mladina zdajšnjih časov tvoja deca, slovenski stariš, ravno te grešne prilike pohaja. Tebi se j;o vidi če zna dobro piti,«bistro plésati* močno se- dret! po noči, se klantivati. To se tebi vidi, oča i mati, vaš sin, pravite je zdaj samo dečko i hči zdaj dekla, če po teh potáh čem več poštenosti del z sebe strosi i si čem več posvetnosti, gizde i drüge nevole, kaj Bog strašno sovraži, na. sebe nakladé! Siromaški stariš, oslepjena mati, kratkovidni oča šteriva skrbno ovárala, če vama z hléva menjka mršávo prašé ali z se-dala konoplasta kokoš, praznoga mesta svojega deteta, štero si nemrtelno düšo pokápa v večni ogenj v grešnih prilikah, pa v pamet ne vzmete!
Siromaška stariša I Jezerokrat siromaška, Bog vama je deco dao, naj bi je v nebo k njemi spravila i zato od Njega večno plačilo dobila — i da decé nesta štela za Boga odgojiti, pred sebom sta nebo tüdi zarignola. Zakon je naime G. Jezuš Kristuš ne zato na plemenitost svestva podigno, ka bi se pri njegovom sklenjavanji veliko gostüvanje slüžbo, mnogo plesale, pijančivalo, nego naj mladoženca si ohránile i povekšala pri zdávanji dobleno miloščo:	düše naj rešila.
Zakon tak shaja z Jezušovoga Srca kak Oltarsko Svetstvo, pokora i drüga svetstva. Priprava na njega i hvala za njega zato tüdi ne more drüga biti
kak za ova svetstva: pobožna molitev, brezgrešna opravila, nedužno veselje. Kak milo ječi Jezušovo Srcé, kda vidi, ka za njegov božji blagoslov, šteroga je malo pred tem dao mladožencama, tak davajo hvalo veseli svatje, ka na küpe se mlatijo pijani okoli — pijani, v grehi, v smrtnom grehi pijanosti.
Siromaški Jezuš, jeli kak nači sta včila tebé Dev. Marija i sv. Jožef!
Ne vemo mi slovenski ?
Vu Sobočkih magjarskih novinah eden za drügim pišejo, da so Novine ne po slovenskom pisane, nego po hrvatskoga. Gospoda, znate ví hrvatski ? Pazte, da tak ne zobhodite, kak Pustai, ki je pesem: „Veš o Marija* na »Znaš o Marija* obrno. Či so Magjari slobodno vu svojem jeziki nove reči napravili, bi nam prepovedano biloa? Pa či naš bogati slovenski i hrvatski rod ma ‘reč pripravne, zakaj bi je ne prek vzeli? Dva Küzmiča, Košič, Augustich so tű tak delali. Pitam, zakaj je ta velka zagriženost. Bodi vam povedano, či s nami tak delate, kda na vse kraje prašči, ka te pa te z nami delali, či vaša silnost pali na vlado pride. Zdaj že na veke Spominate, zakaj v Somboteli tiskajo naše Novine; to kaže vaš namen, či bi na vlado prišli: Dragi gospodje, či Vi slobodno živele, za nas je Bog tüdi stvoro sunce i zrak.
Odebiranje
vu narodno spravišče (nemzetgyülés) bode 10. aprila. Ne bode vsaka krajína svojega poslanca postavila, nego cela županija (megye) postavi 9 poslanikov. To je, vsaki volilec na 9 poslancov da votum. Či kmetje ne bodo pazili i vsaka krajína, de na svoje posebne poslance davala votum, te je za-zdobijo delavci vu mestah, ki so vu menšini, nego s svojov disciplinov po celoj županiji do na svoje votume davali. Na 18—20 jezer lüdih eden poslanik spadne. Kmetje! k Vam naj bliže stoji krščansko socijalna stranka. Stranka malih kmetov se je na dvoje vtrgnola.
2.
NOVINE
1919. márc. 16.
Autonomija
je že stara reč. Po slovenskom zadene : Samovlada. Lüdstvo samo ravna sebe i svoja -dela. Veška autonomija da pravico veščanom, da tam napravijo most ali pot, kde je potrebno. Šolska autonomija, da oblast ljüdem, da oni odločijo, vu kakšem dühi i po kakšem jeziki de se včila njihova deca.
„Ve pa jih mi plačamo," vu teh rečah je povedana popuna autonomija vu cerkvi, vu šoli, pri notarijuši, pri okrajnom glavarstvi, pri sodniji, železnici i pošti. Naš goričanee, kda je notarijuš na njega začno vu pisarni kričati, je izjavo, da on na svojem stoji, on plača arendo.
Slovenska autonomija telko znamenüje potem, da naš človek na našem kraji po svojem maternom jeziki lehko opravi svojo delo s svojim popom, vučitelom, notarijušom s okrajnim glavami«, s sodnikom i t. d.
Što je tisti, ki bi to ne podpisov Smo mi zato hüdodelnike izdajniki domovine, da ščemo ljüdstvi pravice spraviti ? Zakaj se pa te naša Vogrska Vlada zove ljüdska Vlada, Ijüdovlada, Či se ljüdstvi Dika ne da? Do zdaj je bila kraljevska vláda, král je lado, zdaj pa ljüdstvo lada i odloči svojo Usodo i bodočnost
Naše pravice je g. Klekl, vpokojeni plebanoš vküp Spravo i je izdelo plan Slovenske autonomije, na šterom plani se da pogajati i popravljati. Živlenje je gibanje. On žive Čedno, ki se s vsemi okolnostmi zna pogoditi. Nego tak, kak z nami Ščejo napraviti, da nas ščejo doli vdarití, v to ne privolili. Autonomija je bila obečana od višje oblasti, sam g. Obal je več mestih od nje gučo, g. Klekl se je vu zankah postavleni zadeo, kda je svoj plan od autonomije izdao. Sam ga opomino, tiho bodi, pitajmo bolje mi, ka nam da vláda, ka je g. Obal prineso. Ne me je bogo, plan je izdao. Prišo je velki viher nad našo glavo, velko hujskanje proti nam, nönč ešče na osebo smo ne bili zagvüšeni od napadov. Ništerni, ki sö kre autonomije bili, boječi se so se nazaj potegnoli, šle so pisma v Soboto, da so oni ne takrazmili, eden gospod je pa celo zadovoljen s tem, da se vu državah (állami) šolah poleg mogočnosti samo navuk slovenski vči.
Ne razmim, da so se ništerni g. dühovnicke: tak zbojali. Koga ?
Ali so hvalo Sobočkih magjarskih novin iskali ? Dobili so jo.
»Novine* so nepristransko. V žakli bi mačka odavali, či bi to sve našemi ljüdstvi ne popisali. Nego osebe ne
imenüjem, ne mi je navadi ljüdi jesti.
Te me pitali, ka smo čineči? Ča-kajmo. Kak dugo ? Dokeč nas ne do pitali. I ka mo te pravli? Želemo pravico za našo slovenščino. I či mo tak gačali, se nam slobodno kaj zgodi ? Ne niti eden vlas se vam ne sme vugnoti na glavi, Strahšljivi te me pitali, je li je to ne proti vogrščini? Nikdar ne. Vogrin je s nami vred siromak polodelovec, mi z njim nika ne mamo. Ešče sami Želemo se magjarski navčiti, da mo ležej živeli. Ravno zato Želemo slovenščino vu naše šole, da včenje de bolje hitro šlo, da se deca več navči.
Zdaj ob toj priliki izjavimo, da smo mi za to našo milo slovenščino. Ovak smo pa nikomi ne doli — zavezano Zdaj smo kre plana autonomije g. Kleklna. Či štoj kaj bolje čednoga X boljšega zna, naj naprej stopi. Nikak ne moremo hvaliti One, ki so tiho i samo grajajo.
Mirovna konferenca.
Jezero nemških štükov zapravijo. Nemci je ne ščejo na Francuško zvla-čiti. Zato pride francuška komisija i na lici mesta zaprávi štüke. — Hindenburg pozavlja nemške moške, naj se zdrüžijo na obrambo gránic domovine. Preprečili morejo bolševikom nevarščino.
Bartlet, sotrüdnik angluških novin «Dail Telegraph» je na Vogrskom hodo i tak vidi, da angluška vláda šče zdržati celoto Vogrskoga. Samo na to opomína vlado magjarsko, naj se ogiblje skradnjih del, ar te bodo je za bolševike gledali i zgübijo simpatijo anglušov.
Angluški minister Churchil je govorio. Pravo je, da nemško ljüdstvo dosta trpi. Moremo se paščiti, da mir sklenemo, ar se zna zgoditi, da ne mo meli s kem mir sklenjavati, či velki del sveta bolševikov postane.
Rumuni se ščejo do Tise presterati. — Rusi ščejo na Nemško vdreti. — Položaj med Taljánami i Jugoslavijov se jasni. — V Požuui taljanski vojaki držijo gori red. — Predsednik vogrske republike misli, da pariška konferenca ne bo razdelila deželo. V tom primeri bode Vogrska pripravljena z orožjom v roki osloboditi pokrajine, štere so joj strgali Čehi i Romani. — Na Češ kom so štempljali bankovce. Polojno so pobrali za prisilno posojilo, tak, da vsaki ie samo nolovico dobo nazaj.
Čüje se, da ententa kesno pride s mirom. Nemško se prvle zna porüšili, s bolševikami pa ne bodo mogli mira sklenoti. Vu Berlini po vulicaj s štükami strelajo. — Glad na vse kraje. Vogrsko bi se pred bojnov skoro vto-pilo vu masti, zdaj na miloščo njoj ententa prošnja.
Dom i svet. — Glási.
President KároIyi je izjavo, da položaj države ne dopüsti, da bi se ra-zoroženim vojakom 5400 kr. dalo.
Szurmay i Szterényi sta vu Monostri interniraniva vu kloštri cistercitov.
Krščansko socijalna stranka je na stavlena 27. februara na Gornjem Siniki. V Martinji i v Trdkovi pa 2. marca. Vu vseh mestah je nastavleni i narodni svet. Predsednik g. Ttill Geza. Na vseh spravišcáh je povedalo ljüdstvo svojo želo, da se v šolah slovenski naj Vči, nego poleg toga žele magjarski i nemški jezik. Protestirali so proti onomi gibanji, da bi se vere navuk odpravo iz šol.
Nova vojska. Zdaj nábirájo vojake. Zvün košte i gvanta dobi na den 15 kr. Samo više 24 let stare vzemejo. Zdaj mamo kakših deset jezer oficirov, iz teh . samo 3 jezero vzemejo prek. Ove pa v penzijo pošlejo. Eden poročnik (hadnagy) zdaj dobi na mesec 1050 korun, stotnik ,1300 korun plače.
Mapo nertiške autonomije zdaj redijo. Meja se začne pri Požuni, šteroga za sebe želejo. Vu železnoj županiji na nemško spádne Küseg, od tistec ide meja prek Szentpéterfa do Monoštra, zvüna spádne, potem dale ide meja med nemškimi i slovenskimi vesnicam! do Srdice i Fükslinec celo do Štajersko granice.
Hrvatje vu Bandoli želejo sodnijo vu Rohonci, kde nemški i hrvatski bodo mogoči gučati s svnjimi častnika!^.
Na podporo: Sinű: Berta Wien 2, Maučec Stefan Beltince 2, Šemlič Matjaš Žetinci 6, Rtišič Žetinci 2 korun. Z Kapce: Smej Jürij 5, Vak Franc 2, Šeruga Janos 2 korun. Z Dolnje Len-da ve: Ric Mihal 2, Čenč A, 2 korun.
Pošta. V. J. I tíváríše. Bogojina. Vaše izjave za volo maloga prostora ne moremo priobčiti. Hvala, da se kre g. Kleklna gori vzemete. Pravico mate, „autonomaja Kleklnova je čütenje slvoenskih Src.*
J. M. Te pa pri vas so oue plakate v noči prinesli i na stene namazali. Čedno ste včinoli, či ste je v peč zme-talh Za drügo so ne. Prosim Širitelje, či je kje s sedme Štev. letošnji!! »Novin* više ostalo, naj pošlejo na naslov : Rengel Martin, Murarév, posta Alsólendva.
Nyomatott a Martineum nyomda R.-T. Ssombathelyen.