Leto II.
Maribor, pondeljek 29. decembra 1919.
St. 247.
DBMC
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6’50 mesečno.
četrtletno K l9-50.
Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva št, 276, uprave št. 24.
Potovanja dr. Rennerja.
Dr. Renner, vodja Nemške Avstrije se vozi po svetu in prosi. Prosi za kruh. Bil je v Parizu, bil je v Pragi in zdaj je prišel v Beograd. Skrajna sila je prignala tega moža, da je šel po svetu prosit milosti za svoje nemške Avstrijce. To je britka usoda. Ko bi bil kdo pred par leti rekel, da bo predsednik Nemške Avstrije prosil kruha pri tako sovraženih Francozih, Čehih in Jugoslovanih — bi ga bili obesili. Kajti nemška nadutost takrat še ni mogla spoznati, kaj pride ... Zato niso hoteli slišati o pravici in usmiljenju. Kaj je njim bilo mar, ko je umirala srbska deca od glada! Saj je bilo njih geslo: „ausrotten“ t. j. uničiti srbski rod. Danes bi mi mogli istotako reči Nemcem. Neki pariški list je pisal, ko je bil dr. Renner v Parizu, da je človekoljubje lepa stvar, da bo Francija pač pomagala po svojih močeh, da Dunaj ne umrje od lakote — ampak danes so taki časi, da mora biti vsak sam sebi najbližji — pred vsem je treba, da poskrbimo zase. Nemci še
danes nočejo priznati svoje krivde in naši najbližji sosedje še vedno ne verujejo, da se jim bo brez Čehov in brez Jugoslavije slabo godilo. Dr. Renner je s svojim nastopom imel nekaj uspeha.
Sila je zato velika, in, če ne bo pomoči, bo Dunaj poginil. Nemci namreč sami zapirajo svoje meje proti : Dunaju. Strašno je to maščevanje in j— zasluženo. Potovanje dr. Rennerja pa je najboljši dokaz za vse, ki še doslej niso hoteli spoznati resnice. Posebno koroški^ agitatorji bi v njem lahko spoznalPsvojo laž. Z gospodarskega stališča želimo, da bi se razmere med nami in Nem. Avstrijo ugodno uredile.
Tako bi imela Nem.Avstrija upanje, da dobi kruha in zaslužka od nas. Toda naš obračun je še dolg in zato naj Nemci ne mislijo, da jim moramo takoj odpustiti vse, kar so zagrešili proti nam.
Vemo, kaj se pravi trpeti, — mi smo trpeli po krivici, oni trpe zdaj po svojem zasluženju — in če jim bo svet
pomagal v njih stiski, bi zahtevali za to vsaj priznanje, da so prej živeli od naših žuljev in da nimajo pravice do krajev, ki so si jih po krivici priborili.
Potovanje dr. Rennerja je znak
obupa. Kdo naj še upa z obupanimi? Spoznanje je prvi korak k poboljšanju in to bi želili našim severnim sosedom, da spoznajo svoje zmote.
Tajfun.
Sobotna predstava nam je zopet pokaz„la, na kako visoki stopinji stoji naše mariborsko gledališče. Vemo vsi, da je zasega našega marljivega ravnatelja H. Nučiča, zato smo radostno slavili z njim njegovo dvajsetletnico. Priznamo pa tudi, da ima naš mariborski ansambl med seboj izborne sile, ki omogočajo tako prvovrstne predstave, kot je bil n. pr. Tajfun.' Prijateljsko in skoraj bratsko razmerje, ki vlada med vodjo gledališča in med igralskim osobjem pa še posebej pospešuje umetniške uspehe. Pri gratu-laciji igralcev se je prav dobro čutila ljubezen, ki druži naše igralce, v skupnem delu za lepo slov. gledališče v Mariboru. Zato smo prav dobro razumeli krasno prigodnico g. Strniše in besede gosp. Kasbergerja, kajti oTooje je prihajalo od srca in je odmevalo v naših srcih. Krasni darovi so bili samo mal dokaz priznanja, ki ga je hotelo pokazati občinstvo in igralstvo našemu mojstru.
»Tajfun" je bil zelo primerno izbran za ta večer. Pred nekaj leti je to delo slavilo velike u.pehe na svetovnih odrih. Tudi v Ljubljani je imel Tajfun velik uspeh in Nučič je v dr. To-kerami ustvaril eno svojih najboljših ulog. Tudi dandanes je Tajfun — rekel bi — aktuelna drama. Od vojne razbita in utrujena Evropa, ki je svojo že prej nizko moralo znižala še za eno stopinjo, bo odvisna pd tujih sil in ni dvoma
da so Japonci v tej vojni — največ dobili Danes im £ j o proste roke na vzhodu v Mandžuriji in Sibiriji in njihova ljhibezen do svoje zemlje jim bo dajala novih sil, da izvrše svoje načrte.
V prvem dejanju, ko smo gledali japonsko mladino, kako v tujini dela za svojo domovino, smo se spomnili nehote na »Gaudeantus" in na ono tusko mladino, ki se je nam kazala v tej igri. Kakšna razlika! Tu ena sama misel, kako bi se z vsemi* silami služilo domovini^ tam lahkomiselna mladina, ki nima nikakih ciljev. Zato je v svetovni vojni — v tej veliki skušnji narodov — Rusija propala, Japonska pa je dosegla zmago. Spomnid smo se tudi na naše »Jugoslovanske odbore*, kako kaverno so pred svetom predstavljali svoj narod.
»Tajfun" nam k;ž; „a ijske Pruse" v nj h pravi luči. Ako se je govotiio v „rumeni nevarnosti", pomeni ta narod, v sled svoje velike zmožnosti in prednosti to nevarnost. Njih smisel za požrtvovalnost je izbojeval zmago v rusko-japonski vojni — njih zvitost je dosegla največje uspehe v svetovni vojni. Kako bedna iz-gleda Evropa v primeri s temi barbari. Žene jih lju ijo, kar jih vabi njih samozavest in oni se smejejo gnilobi in površnosti evropske družbe in mirno preivašajo očitke, ki so prazne besede.'
Dočim se oni klanjajo pri besedi Mikado j in pri misij na Nipon — ne poznajo evropski blaziranci niti domovine, niti kralja, niti Boga. In mislijo, da so napredni, ker ne vedo, da so
Odločitev se bliža.
Splitski dopisni urad je prejel iz pariških jugoslovanskih krogov poročilo, da so velesile začele ponovno živahno delovanje za kolikor mogoče hitro rešitev jadranskega vprašanja. Istočasno skuša Italija začeti neoficijelna pogajanja z Jugoslavijo in sicer vsled zadnjih neuspehov pri zaveznikih, po glasovanju v senatu. Italijani so mislili, da si bo Amerika po odhodu antC-ri: kih delegatov z ozirom na jadransko vprašanje umila roke in da bo Italija sporazumno s Francijo in Anglijo rešila jadransko vprašanje. Scialoja pa je dobil v Londonu jasen namig, da se jadransko vprašanje nikakor ne more ro-šiti brez Amerike in da ima Amerika celo zadnjo besedo pri tej rešitvi. Itatijani so bili vsled tega zelo presenečeni, dočim je naša delegacija ostala mirna, ker jo je ameriška delegacija pred svojim
izpiijeni. Zato pravimo, da je Tajfun časoyno zelo primerna igra.
Pisatelj, Madžar Lengyel, je imel pri tem svlf poseben namen in je le treba, da bi ga prav razumeli. Predstava sama je bila sijajen uspeh jubilanta in našega gled. osobja. Nučičev dr. Tokeramo je bil V kretnjah, v maski in v govorici pravi tip enega iz onih nadarjenih Japoncev, ki so zadnja leta prihajali študirat v Evropo. Njegova notranjost je nekoliko drugačna od bele rase, mirno prenaša vse, dokler ni razžaljena njegova narodna čast. Tu se vzbudi v njem zver. Toda Evropa je uplivala tud ua njega: in ko ,e pozabil na svoj prvi namen — postane nepotreben. 'Kajti	ni	nič	važnega.
Vsak,.	kder	se rudi,	mora	umret}, ..Življenje
je važno in	coižuo.v;.	To je	filozofija * rumene
rase*.	Poleg	'drugih	Japoncev omenim'; pred
vsem gosp Bratina, ki je Pii ta večer na vrhuncu, pa tudi drugi (go=p. Rasberger, Železnik) so podali krasno svoje uloge. Skupina v I. dej. je bila slikovita, enotna in harmonična. Gospa Bukšekova je dokazala v svoji demimondki svoje izredne zmožnosti v ustvarjanju ženskih tipov. Gospod Gregorin je bil v ulogi literata izboren in nek-cko nov, kar nas je zelo veselilo. Prizori	pred	poroto so bili	podani z vso na-
petostjo in tragiko. Gosp. zagovorniku čestitamo, — Občinstvo se je vračalo navdušeno iz gledališča in to-je gotovo najlepše ptiznanje za ta večer.
—a—
odhodom zagotovila, da ostane Amerika zvesta VVilsonovemu načrtu in da ne bo nikdar pripustih v nobeno rešitev jadranskega vprašanja brez Amerike. Bojazen, da nas pusti Amerika na cedilu, je popolnoma brez podlage. Dokler ostane Wilsonova vlada — in ta ostane še najmanj 14 mesecev — ne bo Amerika nikdar spremenila svojega stališča v jadranskem vprašanju, tudi nc v slučaju, če bi medtem Wilson umrl ali demisijoniral, kajti njegov neposredni naslednik podpredsednik maršal Tejlt je istega mnenja kakor Wilson. Italiji torej ne preostane drugega, kakor da se pridruži Wilsonovi rešitvi ali pa odloži rešitev do prihodnjega leta. Ker pa ne morejo odložiti rešitve ne tako dolgo ne Italija in ne zavezniki, mora Italija sprejeti Wilsonov načrt. To pa bo dosegla Italija ie tedaj, če popusti Jugoslavija. Kakor sedaj tako skuša Italija že celo leto prisiliti Jugoslavijo k rešitvi v italijanskem zmislu. Na drugi strani pa skuša pridobiti zase naše ljudi iz taznih kiajev naše kraljevine tako posebno glede Rek*, za kar obljublja Dalmatincem celo Dalmacijo z Zadrom in Visom, Srbom Črnogoro, Črnogorcem pa severno Albanijo. Ker so oficijelni-jugoslovanski zastopniki neomajni, je vsak poskus‘Italije, naše javno mnenje razdvojiti, brezuspešen. Torej je brezdvomno, da se bo rešilo jadransko vprašanje v smislu živi jenskih interesov Jugoslavije. Jugoslavija dobi najmanj reško luko z želez n j c o z za neovirano uporabo, nadalje celo jadransko obalo od Raše oziroma Učke do Bojane z vsemi otoki. Italijanska suvere-niteta ne bo segala torej ne čez Učko in ne čez sredo Adrije. Celo otok Vis še ni za nas izgubljen. Rešitev jadianskega vprašanja bi lahko izpadla mnogo slabše, če bi Jugoslavija popustila v zadnjem trenutku tam, kjer gre za naše življenske interese. Italija pa ne žrtvuje nobenih življetiskih interesov, če sprejme Wilsonovo rešitev, ki se bliža z velikimi koraki utesničenju, čeprav bo v Italiji glede Reke še mnogo hrupa.
LDU\
Dnevne vesti.
častniki in aspiranti! Na občnem zboru zveze Invalidnih častnikov in častniških aspirantov, ki se je vršil 20. t. m., je bil izvoljen sledeči odbor:	predsednik:	major Alfred Lavrič pl.
Zaplaz, podpredsed. podporočnik Metlika, tajnik: inž. Hinko Rejic, tajnika nam.': Rihard Debelak, blagajnik: Ivo Marinko, blagajnika nam.: podporočnik Ernst Turk. Zveza ima namen ščititi skupne interese, kakor tudi interese posameznikov in zato poziva vse invalidne častnike in častniške aspirante, da pristopijo čim-preje k zvezi ter vpošljejo pristopnino 10 K in polletno članarino 12 K tajništvu zveze invalidnih častnikov in častniških aspirantov v Ljubljani.
VojaSka realka v Mariboru se baje prihodnje leto opusti. Govori se, da se namerava porabiti to poslopje za visoko gozdarsko Šolo. Za to bi bila ta šola v podnožju Pohorja zelo primerna. Mislimo, da bi se v nji lahko nastanila slov. tehnična lakulteta, ker bo za oboje dovolj prostora in bi industrija v dravski dolini nudila tehnikom mnogo prilike za praktične študije. To bi imelo tudi za naš Maribor svoj pomen.
Stanovanjska komisija. Kakor vse stanovanjske komisije, je tudi mariborska stanovanjska komisija slabo vršila svojo dolžnost. Pred božičem je bilo 500 prošenj nerešenih in ljudje so stanovali v vagonih. Pred prazniki je nar. predstavnik prof. Voglar vzel stvar v roke in je vsaj nekaj strank rešil iz obupnega stanja. Izkazalo se je, da se da pri strogem postopanju vendarle nekaj doseči. Seveda vsetp ni bilo mogoče takoj
ugoditi. Stanovanjska komisija deluje sedai marljivo naprej. Uradni prostori so nad kavarno »Central«. Vse občinstvo naj podpira komisijo pri njenem delu s tem. da jo opozarja na prazna stanovanja in na one stranke, ki imajo preveč sob. Tako bo mogoče vsaj za silo poskrbeti stanovanje onim strankam, ki morajo biti v mestu, javi se lahko tudi pismeno. Pri tem naj seveda nikogar ne vodi zavist in osebno sovraštvo, ampak stvarni razlogi. V kolikor bo mogoče, bo stan. komisija ustregla vsem onim, ki v tej zimi nimajo zavetišča.
Božičnica v deškem zavetišču. V soboto popoldne je priredil komitet deškega zavetišča gojencem tega zavoda lepo božičnico. Slavnosti so se udeležili odborniki komiteta, vlad. komisar dr. Pfeifrr in okr. šol. nadiornik Lichten\vallner. V zavetišču je stalo lepo božično drevo s slovenskimi jaslicami. Vodja zavetišča g. S. Dimnik je pripeljal v sobo otroke, ki so .^apeli „Sveto noč«. Na to je pozdravil deČk* gosp. nadz. Lichtenvvallner in se je zahvalil vsem dobrotnikom, ki so prispevali, da je bilo mogoče otroke obdarovati. Skoraj vsi otroci so dobili čevlje, nekateri obleko in perilo, vsak pa bel hlebec kruha in en zavitek jabolk. Z radostnimi očmi so otroci prejemali darove in so na to zapeli našo himno. Med darovalci naj omenimo : Mesto 3000 K, tov. Berg 1000 K za obutev, nabiralna pola 3600 K, Mar. posojilnici 500 K, tov. Scherbaum je dal bele hlebce za vse otroke in 50 kg jabolk, gospa A. Rosman ‘200 kg jabolk, gospa Blaha je napekla pecivo, druge dame so darovale potice itd. Obdarjeni otroci so z radostjo hiteli domov. Vsem : Bog plati I
Železniški promet zopet prekinjen. Današnji (pondeljek) vlaki so še vozili iz in v Maribor. Z jutrašnjim dnem t. j. od 30. dalje do vštevši 1. jandirja je osebni promet zopet prekinjen in sicer tako v Jugoslaviji, kakor tudi v Nemški Avstriji. Če se bo med tem Časom nabralo dovolj premoga, prične z 2. januarjem zopet redni promet v obeh državah, sicer pa bo vsaj zelo omejen. Na-pram drugim vestem, se od merodajne strani zagotavlja, da je v N. Avstriji od 2. do 4. januarja prekinjen le tovorni promet, ne pa tudi osebni.
Čitalnica priredi v Narodnem domu za svoje člane in njih goste Silvestrov večer. Na sporedu petje zbora Glasbene matice, voj. godba. Člani z obiteljo vstopnine prosti, gosti 5 K. Začetek ob 20. uri.
Silvestrov večer v Ruški koči. Odpeljemo se ob 15’29 od glavnega kolodvora do Ruš, odkoder krenemo na vrh. Zadnji pijačo s seboj vzeti! — Rottar.
Nov transport laških ujetnikov je dospel v Maribor v noči na 28. t. m. Vjetnikov je bilo 15 voz in so seveda kot vsi dosedanji sami invalidi. Med njimi je mnogo Slovencev. Blizo 160 so jih včeraj odposlali naprej v smeri Zagreb—Ljubljana, mnogo pa jih je ostalo tu.
Vsled snežnih zametov oviran promet.
Po poročilih z Dunaja, so proge določene za ententne vlake, tako zasnežene, da morajo vsi ti vlaki voziti preko Milana. Na progi Hieflau pa so taki zameti, da je vsak promet sploh nemogoč. — Dalje javljajo iz Inomosta, da je proga Landek—Bludenc vsled neprestanih snežnih lavin že od 23. t. m. dalje popolnoma zaprta.
Prostovoljna potarna bramba na Pobrežju pri Mariboru priredi dne 31. t. m. v Roikovi gostilni na Spodnjem Pobrežju Silvestrov večer s sledečim sporedom : godba na lok, žive slike, božično drevo, licitacije istega, medsebojna darila, Novo leto, ples. Medsebojna darila se lahko oddajo pri društvenem slugi in na večer pri blagajni. Vstopnina 2 K za osebo, začetek ob 7. uri zvečer. Prijatelji požarne hrambe se uljudno vabijo na poset tc prhe ditve.
Planinski ples se vrši. v Mariboru dne 1, svečana 1920 v vseh gornjih prostorih Narodnega Doma — Odbor ima namen, nuditi na istem vsim svojim prijateljem poseben užitek. V to svrho vabi vse gg. vinogradnike, da se
udeleže razstave vin našega Spodnjega Štajerja. Da pa je to omogočeno, naj vpošljejo vsi, ki se nameravajo udeležiti te razstave, od vsake vrste svojih najboljših vin nekaj butelk, opremljenih z etiketo, na kat ri je ime vina, vinogradnika in letnik zabeležen na g. trgovca Etlinger Arnim, Maribor, Magdalenski trg. Ob enem prosimo, da se priloži vsaki pošiljki račun, da se zamore istega potem poravnati. Mariborska podružnica S P. D.
Mestno kopališče je odprto do 1. januarja vsak dan od 9. do 17. ura. Na novega leta dan ostane zaprto, od 2. januarja naprej pa je občinstvu zopet na razpolago in sicer izvzemši pondeljek in torek vsak dan od 9. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure. Ob petkih so parne kopeli za dame.
Obsojen in — mrtev. Kanclist na koroškem kolodvoru, Karol Bobek, ki je bil pred kratkem radi zločina po § 128 obsojen na 18 mesecev težke ječe, je v noči na nedeljo nenadoma umrl; baje vsled srčne kapi. Govorice, da se je nesrečnež iz obupa obesil, se ne potrjujejo.
300 milijonov kron je bilo kolekovanih v področju deželne vlade za Slovenijo.
Nesreča. V soboto dopoldne je padel 67 letni voznik Franc Peši, uslužben pri Karlu Haberju, z dva metra visoke skladnice drv ter si pri padu na tla pretresil možgane. Prvo pomoč mu je nudilo mariborsko prostovoljno rešilno društvo, nakar so ga prepeljali v bolnišnico.
Železniška katastrofa. Na postaji Saš v Slavoniji je nastala 24. t. m. velika železniška katastrofa vsled eksplozije ekrazita, ki je bil naložen na tovarnem vlaku. Proga je na 100 m popolnoma razrušena- Bilo je več žrtev. Strojevodja in sprevodnik sta bila takoj mrtva. Vsled te nesreče bo promet na progi Sisek—Brod za kakih 14 dni ustavljen. Ekspresni vlak	Pariz—Beograd ima	sedaj
velike zamude,	ker mora	napraviti	velik
ovinek.
Oddajnice	sladkorja	morajo	oddati
sprejete sladkorne karte dne 30. t. m. pri
krušni oddaji - Elizabeta cesta št. 14. s seznamom iz katerega je razvidna dobavljena in izdana množina sladkorja.
-Grozna nesreča na ljubljanskem glavnem kolodvoru. V sredo 24. t. m. je v pisarni kurilnice na ljubljanskem glavnem kolodvoru eksplodira! šrapnelski vžigalnik, ki se je nahajal že od prevrata sem v pisarni. Asistent Fran Pavlič je bil v sredo službeno v pisarni skupno z uradniškim aspirantom Vinkom	Furlanom.	Pavlič je	hotel
plačilne listke vložiti v kuverto, ki se je nahajala pod vžigalnikom ter je pri tem prevrnil vžigalnik, ki je padel na tla in eksplodiral. Drobci šrapnelskega nadevka so leteli na vse strani. Eksplozija je zahtevala težke žrtve. Drobci so zadeli v srce pomožno delavko Frančiško Zajec, ki je bila na mestu mrtva. Zapušča 12 letnega sinčka Ivana. Težko ranjena pa sta asistent Fran Pavlič, ki je ranjen v obs nogi. V bolnišnici so mu morali takoj amputirati desno nogo pod kolenom, in uradniški aspirant Vinko Furlan, ki je bil tudi težko ranjen v obe nogi. Prepeljali so tudi njega v deželno bolnišnico.
Sokol Ruše—Selnica. V Dravski dolini imamo novo središče, ki bo vir narodne moči in zdravja, delavnosti in vztrajnosti. Dne 28. decembra 1919 se je ustanovilo telovadno druStvo Sokol za občine Ruše in Selnica. Pripravljalni odbor je dovršil priprave, nabral okoli 150 članov in članic, med njimi 10 ustanovnih in nad 100 izvršujočih Br, H. Pogačnik je pozdravil ^članstvo v nabito polnih Novakovih prostorih. Župni starosta dr. Pivko je predaval o sokolskih idealih, razložil sokolsko misel, pojasnil stališče Sokolstva k raznim drugim narodnim organizacijam, na-v del n\noge panoge sokolskega dela in se spominjal začetkov Sokola v Selnici. Pravih novega društva odgovarjajo sklepom sokilskega Sabora v Novem Sadu. V odbor so bili izvoljeni:
1. starosta H. Pogačnik (Ruše), 2. podstarosta Jozip Žunko (Selnica), 3. načelnik A. Ambrožič (R.), 4. podnačelnik Z. Mesarič (S.), 5. tajnik ,
A. Črnko iti 6. S Leben, 7. blagajnik Fr, I.am-precht (R.) in 8. Roman Kotnik (S.), 9. gospodar Fr. Eigner (R) in 10. Maks Strnad (S.), predsednica kulturno-prosvetnega odseka, 11. Marija Glaser (R) in 12. s. Ličan (S.) itd. — Ra^motrivalo se je v debati o kulturnih vprašanjih, o telovadbi in vzgoji naraščaja, o organizaciji jugoslovanskega Sokolstva itd. Zdravo!
Zglasitev vračajočih se vojnih ujetnikov. Iz zdravstvenih ozirov in radi vojaške evidence se mora vsak vojnik ujetnik tekom 48 ur po svojem povratku v domovino zglasiti pri najbližji orožniški postaji, da se vrnitev naznani vojaški oblasti in da se ukrene vse potrebno glede njegovega zdravstvenega stanja.
Vojna posojila. Akcijski odbor v Ljubljani sporoča vsem, ki so svoječasno podpisali avstrijska vojna posojila, da bo objavil v listih vse potrebno, ker se tiče rešitve tega vprašanja.
Razglas o najvišjih cenah za goveje meso, vampe in pljuča. V smislu naredbe z dne 13. novembra t. I., št. 750 Uradni list št 170, se od tukajšnje komisije za uravnavo sen določajo sledeče cene za goveje meso, vampe in pljuča. I. 15 50 K a kg za prvovrstno volovsko meso, II. 13‘50 K a kg za prvovrstno meso krav, bikov, telic in drugovrstno meso volov, III. 13 K a kg za drugovrstno meso krav, bikov in telic, IV. 6 K a kg vampov in pljuč. Pod prvovrstnim mesom je razumeti zadnje dele pri goveji živini. Prepoveduje se prodajati meso brez priklade, ki je vsled tega dražje zaračunati. Mesarji morajo imeti cenik nabit na vidnem mestu. Ravnotako razvidno je označiti tudi kakovost mesa. Prestopki te odredbe se bodo kaznovali po členu 4. cit. naredbe. Ta odredba velja za področje mestnega magistrata v Mariboru. Prebivalstvo se poživlja,- da vsak nedo-statek ozir. prestopek naznani tržnim organom, ali tržnemu nadzorniku na Rotovžkem trgu številka 6.
Kako smo lisice lovili. V soboto 27. decembra 1919 smo imele krasen izlet, Bilo nas je pet oddelkov dek'ic, ki telovadimo pri Sokolu in ki zdaj o božičnih počitnicah nimamo telovadbe. Bilo nas je okoli 200, ki smo korakale ob drugi uri popoldne v dolgi vrsti mimo krčevinskega ribnika, polnega drsalcev. Z nami je bilo 5 gospodičen vaditeljic, g. Pivko in g. Hren. Pri tretjem ribniku smo zapazile sled lisice, ki smo jo imele ujeti. Bilo so rdeči, modri in beli papirčki na zemlji. Tu moram povedati, da so pred nami odhitele tri deklice in ena gospodična. To so bile lisice, izmed katerih je bila ena ranjena, ta je puščala sled, imela je vrečico papirčkov, ki jih je tresla po"* poti. Ko smo zapazile njeno kri, se spustimo lovci na lov. Navzdol in navzgor, po gozdu, zopet dol, zdaj na desno, zdaj po poti, zdaj skoz grmovje smo zasledovale sled. „Kri, tu je kri 1" so klicale deklice, ki so našle novo sled in tekle smo zopet, kolikor smo mogle. Ves gozd nas je bil poln. Za kake pol ure smo je že imele. Rdeči plašč je kuktl iz kupa listja, ravno tam, kjer ni bilo več sledu, in vse štiri lisice smo izvlekle iz grmovja in listja. Bilo nam je vsem vroče in potile smo se močno. Lovski plen smo veselo vlekle nazaj, dokler se nismo zbrali vsi lovci in psi. Lov smo zaključili ,s tekmo, pri kateri je bilo obdarovanih pet deklic Potem smo korakale domov in ob 4. uri smo se razšle v mariborskem mestnem parku s po-zdravom : „Na svidenje v sredo!" (31. decembra imamo zopet izlet.) (Poročilo smo prejeli od deklice sokolskega naraščaja. Op. ured)
Uradniki, delavci in manj imoviti. Deželna vlada v Ljubljani namerava za uradnike, delavce in manj imovite sloje dobaviti moko po cenejših cenah. Da se zamore določiti okoliš za te stranke, blagovolijo naj vsi ti, ki so zato upravičeni, oddati tozadevne vpraševalne pole pri krušni oddaji, buzabetna cesta št. 14 V toj poli mora biti osobito navedeno: Če in k ktteri organizaciji spada, to se pravi, pri kiterim mestu je dobivala vsaka stranica dosedaj živila. Uradniki morajo predložiti seznam njih družinskih članov pri krušni oddaji in bodo tudi nadalj dobivali
moko pri njih oddajnici Humeilinggasse št 9. Manj imoviti sloji bodo preskrbljeni potom njih dosedanje oddajnice v Freihausgasse, člani konzumnega društva Berggasse, potom njih društva, železničarji potom njih dosedanja oddajnice živil. Vse ostale stranke bodo dobavile pri mestnih oddajalnicah, ki se bodo svojčas naznanil e. Sestavo seznamov in evidenco preskrbi krušna odd« ja in bo na legitimacijo za sprejemanje cenejših živil izstavila.
Razne vesti.
Pajek ubijalec Čudna nesreča se je pripetila te dni v Londonu Velik most čez Temzo med okrajema Lancashire in Cheshire se je nenadoma odprl ter pri tem ubil pa-santa Davida H. Howarda. Takojšnja preiskava je dognala, da je nesrečo zakrivila pajkova mreža. Pajek je namreč spletel mrežo iz ene električne žice na drugo. Mreža je postala mokra in tako je začela prevajati električni tok. Vlaga na mreži se je polagoma nabirala toliko časa, da je bil tok dovelj močan, da je pognal električni dinamo, ki je odpiral most. Dinamo je tako nenadoma odprl most ter povzročil omenjeno nesrečo.
Pobuna črncev. Na delti Orinoka v južni Ameriki so se te dni uprli črnci ter zasedli vse državne zgradbe, katere so držali cele tri dni, dokler ni izkrcala angleška križarka „Ca!cutta" svoje posadke ter z njo pregnala črnce.
Najnovejša londonska moda V Londonu skušajo vpeljati povsem novo modo, po kateri bi nosili moški klonuke take barve, ka-koršno imajo njihovi lasje. Oni, ki imajo črne lase bi nosili črne, oni, ki imajo rjavo, rjave klobuke itd.
Nenavaden dobitek. Švedi so priredili v korist siromašne dece centralnih držav dobrodelno loterijo, katere glavni dobitek je stanovanje s petimi sobami in kuhinjo, katerega bo oni, ki zadene, lahko brezplačno uporabljaj pet let. Posamezna srečka stane 2— K.
Split šteje, po provizoričnem ljudskem štetju, ki se je izvedlo te dni 29.700 duš! OJ 1. 39l4 je narastel za 30%.
Najnovejša poročila.
Za Reko.
LDU Veliki Bečkerek, 28. decembra. Budimpeštanski listi prinašajo' iz Pariza vest, da bo Reka svobodna; država pod zaščito Zveze narodov. D’ Annunzio je sklenil, da se z Reke ne umakne, ampak da jo bo branil do zadnjega diha.
LDU Berlin, 28. decembra. »Vossische Zeitung« poroča z Reke, da je D’ Annunzio odklonil predloge italijanske vlade. V svojem govoru na reško prebivalstvo je izjavil, da bo vztrajal tako dolgo, dokler ne zmaga.
Dr. Renner potuje v Prago in Beograd.
LDU Beograji, 28. decembra. Doktor Renner bo odpotoval 7. januarja v Prago, kjer bo nadaljeval v Parizu začeta pogajanja z dr. Benešem. Teh pogajanj se bo udeležil tudi minister Kristan, ki je po dvadnevnem bivanju na Dunaju odpotoval v Prago. Dr. Renner ostane v Pragi 4 do 5 dni nakar se povrne na Dunaj. Sredi januarja pa odpotuje v Beograd, da se pogaja z našo vlado o bodočih gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in Avstrijo.
Italijani vodijo razbojniške tolpe v Črnigori.
LDU Beograd,28. decembra. »Politika« poroča iz zanesljivega vira Iz Podgorice: Razbojniške tolpe arnavtskih plemen Hoti in Grudi so napadle naše predgtraže. Arnavtske tolpe je vodil italijanski oficir. Naše čete so odbile napad razbojnikov. Število naših izgub če ni znano.
Naredba o izvozu živil.
LDU Beograd. 28. decembra. Podpisana je naredba o regulaciji izvoza živil iz iz naše države. Dosedanje odredbe izgube veljavo.
Izvoznice za begunce.
Ljubljana, 28. decembra. Odsek za prehrano objavlja vračajočim se beguncem, da izdaja izvoznice za živila in živino izključno le odsek za prehrano. Tozadevne prošnje naj vlagajo begunci potom političnih okrajnih oblasti na posredovalni urad za begunce, ki bo izposloval izvoznice pri odseku. Neposredno se beguncem ne izdajajo nobene izvoznice.
Iz Bolgarske.
LDV Beograd, 28. decembra.»Načelnik bolgarskega generalnega štaba Nerezow je odstopil, vsi drugi generali in višji častniki, razen polkovnika Ruškanowa ter generala Gjorgijevva so bili vpokojeni. Radi boljševiškega rovarjenja je bila bolgarska vlada prisiljena proglasiti v celi državi obsedno stanje. Na nekem zborovanju je vrgel neki komunist bombo, ki je vbila pet oseb.
Regentovo darilo gospej Trumbičeyi.
LDU Beograd, 28 decembra. -Regent Aleksander je daroyal o priliki svojega bivanja v Parizu gospej dr. Trumbičevi krasno dragoceno brošo.
Oddelek za izvoz v New-Yorku.
LDU Beograd, 28 decembra. Ministrstvo za prehrano je osnovalo v New-Yorku oddelek za izvoz živil za prehrano naše države.
Ureditev ploč vojaških uradnikov.
LDU Beograd, 28. decembra. Minisier za vojno in mornarico je odredil, da bo odslej vojaški uradništvo plačano t k) kakor uradniki državnih železnic.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru.
„IT0“
antiseptična zobna pasta s kisikom krasno beli zobe, jim daje blesk, odstranjuje neprijeten duh iz ust, konservira in je higijenično prvorsten izdelek.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in modnih trgovinah.	6—3
Proizvaja: Lekarna pri »Srebrnem Sokolu“ v Brežicah, Slov.
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijska ulica 17
priporoča se občinstvu.
Restavracija in hotel
91
(hotel „Mohr“),. Maribor
Izborna pristna vina. *—i Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavla Janžer.
&
Za novoletna darila
se priporoča
Mariborska specijalna delavnica za
popravila ur
F. Kneser i drug
Grajska ulica št. 5.
Širite naš list!
Lokal
Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo i. t. d. katero imam vedno v zalogi.
Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z la. referencami.
Import in Eksport
Ferdo Sert, Maribor
Koroška cesta 21.
cr@—i □
©
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler.
.©=3II oJd irH|fčE®c=) I
=®=i
za skladišče ozir. delavnico v bližini Tegetthoffove ceste se išče. Dotični se lahko nahaja v kaki stranski ulici, bodisi na ulico ali pa na dvorišču. Eventuelne ponudbe na upravo tega lista.	4—2
Dvostavno in ameriško
KNJIGOVODSTVO
Sestavil V. Krottmayer, slovensko izdajo priredil profesor Al. Dolenec. Založnik ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT V MARIBORU
Prva moderna slovenska učna kniga za knjigovodstvo =
neizogibno potrebna za trgovske šole in samouk, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. — Cena 8 kron.
RAVNOKAR IZŠLA. Dobiva se v vseh knjigarnah in v ZASEBNEM UČILIŠČU LEGAT v MARIBORU, x	Vetrinjska	ulica	17/1.
Pletenje, pod-pletenje in popravila nogavic
prevzame
Strojna pletarna Valburge Oman
Maribor, Šolska ulica 4.
•••OMMOMIimatitMilM
Občinska hranilnica v Mariboru
(prej Gemeinde-Sparkasse)
Župnijska ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2)
v lastni hiši.
Stanje hranilnih vlog.....................K	42,442.640*26
Rezervni fondi............................K	2,749.997*67
Shramba za pupilske hranilne knjižice itd.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji
točasno običajni obrestni meri.
Uraduje vsak dan od 8.—12. ure razun ne* delje in praznikov.