OVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16"—, četrtletno Din 9'—, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113.
Cene inseratom: Cela — m Din 2000—, pol strani Din 10™ četrt strani Din 500'—, '¡s strani Din 250-—, 'Ii, strani Din 125"—« Mali oglasi vsaka beseda Din 1-—»
Branimo domače vinogradništvo!
Položaj slovenskega vinogradništva je jako težak, od leta do leta težji. Obdelovalni stroški naraščajo v takšni meri, da jih kmetje ne zmagajo več. Za letos je pričakovati še večjo porast teh stroškov, ker se obljublja vsled podraženja bakra podražitev modre galice za več kot 50%. Kmet bi mogel prenesti povečane stroške in razne dajatve le v slučaju, da bi v isti meri tudi porasle cene vinu. Naši vinogradniki so res pričakovali, da se bo letos cena vina zvišala tako, da bi bila v skladu s stroški in izdatki vinogradništva. Pa so zopet bili varani. Cene so ostale primeroma nizke, odjemalcev ni.
Tako narašča kriza našega vinogradništva, ki ni toliko kriza proizvodnje, kot kriza prodaje. Naša vina so izgubila svoje tržišče v inozemstvu, osobito v Avstriji, ki se je zaprla proti uvozu naših vin s kitajskim zidom visoke carine. Izgubljajo pa tudi vedno bolj in bolj svoje tržišče v tuzemstvu in celo, kar je nadvse čudno in abnormalno, v lastni slovenski domovini. Vedno bolj se morajo umikati pred bolj cenenim vinskim pridelkom, ki se uvaža v našo pokrajino iz drugih krajev naše države. Tako se na primer v Mariboru popije več banatskih in dalmatinskih kot domačih slovenskih vin. Dobiček od takega uvoza imajo gotovi vinski trgovci ter gostilničarji, škodo pa vinogradniki in konsumenti, ljudje, ki morajo takšno vino piti.
Kakšno vino se uvaža k nam iz drugih krajev, dokazujejo oblastvene zaplembe uvoženega vina, ki se dogajajo od časa do časa. Pred leti se je takšna zaplemba
izvršila v Ljubljani, nedavno pa v Mariboru. Kletarsko nadzorništvo v Mariboru je namreč pred nekaj dnevi zaplenilo na mariborskem kolodvoru več ko 6 vagonov vina, pripeljanega v Maribor deloma v cisternah, deloma v velikih sodih. Dva vagona vina sta dospela iz Banata, štirje pa iz Dalmacije. Uvozili so ga nekateri vinski trgovci, večinoma pa nekateri gostilničarji, pred vsem lastniki dalmatinskih kleti. Vino so namreč preizkusili in našli, da ne odgovarja zakonskim predpisom, da je pomešano s špiritom itd. Strokovni odbor za oceno vina je vsled tega odredil zaplembo vina, lastnike vina pa je kletarsko nadzorništvo javilo državnemu pravd-ništvu. Končno sodbo bo izreklo sodišče.
Ta slučaj razsvetljuje z bengalično lučjo naše razmere. Oblast je bila prisiljena zapleniti velike količine vina: več ko 60 tisoč litrov. To vino je takšne kakovosti, da ne odgovarja zakonskim predpisom. Ako bi mesto teh 60.000 litrov slabega, zdravju škodljivega vina prišlo v razprodajo 60.000 litrov našega domačega dobrega vina, kakšna dobrota in korist bi to bila za pridelovalce vina in tudi za tiste, ki vino pijejo! Oblast naj energično postopa vselej in povsod ter naj skrbno gleda ne samo na prste, marveč pred vsem v sode gotovim vinskim trgovcem in gostilničarjem, pa bo uvoz slabega in kvarnega vina kmalu ustavljen. Ni res, da bi moral vsled špekulacije dobičkagladnih vinskih trgovcev in gostilničarjev propasti domači kmet-vinogradnik in hkrati na zdravju trpeti škodo konsument (pivec) vina!
»It/AV
V NAŠI DRŽAVI.
ZAKLJUČEK BIVANJA DR. ED. BE-NEŠA V BELGRADU. — SLOVO IN ODHOD.
Zadnjič smo podali poročilo o sprejemu predsednika Čehoslovaške dr. Beneša na naši meji, v Belgradu in o programu prvega dne njegovega bivanja v naši pre-stolici 5. aprila.
Dne 6. IV. je obiskal dr. Beneš v spremstvu kneza namestnika Pavla, njegove soproge, predsednika vlade dr. Stojadinovi-ča in čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofte grobnico kralja Aleksandra v Oplencu, kjer je počastil spomin pokojnega vladarja z enominutnim molkom ter z vencem.
Predsednik dr. E. Beneš v spremstvu kneza-na-mestnika Pavla.
Na Oplencu v vili je bilo od kneza namestnika Pavla in njegove soproge visokim gostom prirejeno kosilo. Ob dveh popoldne so se odpeljali gostje na Avalo, kjer je položil predsednik čehoslovaške republike venec na grob neznanega junaka.
Omenjenega dne zvečer je priredilo če-hoslovaško poslaništvo slovesno večerjo za člane kraljevskega doma in za druge visoke povabljence iz političnih, gospodarskih in prosvetnih krogov.
Po večerji so bili predsedniku dr. Bene-šu predstavljeni posamezni zastopniki raznih političnih strank, kulturnih, narod-no-obrambnih in gospodarskih organizacij. Dr. Benešu so bili predstavljeni tudi jugoslovanski časnikarji, katerim se je g. predsednik laskavo izrazil o pisanju naših časopisov o njegovem bivanju v Belgradu. S časnikarji je ostal dalje časa v razgovoru ter je vsakemu posebej stisnil roko. Sprejem na čehoslovaškem poslaništvu je trajal do enih ponoči.
Zadnji dan svojega bivanja v Belgradu
7.	IV. je porabil dr. Beneš v to, da je sprejel v naši prestolici bivajočo čehoslo-vaško mladino, čehoslovaško kolonijo ter je obiskal muzej kneza Pavla. Pred odhodom na poslednje kosilo, ki ga je v Belem dvoru na Dedinju priredil knez namestnik, si je dr. Beneš ogledal še vojaški muzej ter njegovo okolico na Kalemegdanu.
Ob enih je bilo v Belem dvoru na Dedinju poslednje kosilo, na katerem je bila Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. kneginja Olga, ministrski predsednik dr. Stojadinovič, čehoslovaški zunanji minister dr. Krofta in spremstvo. Po kosilu se je dr. Beneš odpeljal v stari dvor, odkoder se je po kratkem odmoru s spremstvom odpeljal na železniško postajo ter ob štirih popoldne odpotoval iz naše prestolice z dvornim vlakom.
Dr. Beneš se je vrnil v Prago čez Zagreb in Maribor. Do Maribora ga je spremil prometni minister dr. Spaho, ki si je
8.	aprila predpoldne ogledal državne železniške delavnice in zagotovil, da bodo ostale v Mariboru in dobile za bodoče večja naročila.
S prvim uradnim obiskom predsednika dr. Beneša je bila ponovno dokazana ne-razdružljivost prijateljskih in bratskih vezi obeh držav.
Dr. Benešev obisk bo vrnil knez namestnik Pavle, ki bo posetil Prago.
Turška državnika v naši prestolici. —>
Zadnjo nedeljo zvečer sta se pripeljala v Belgrad predsednik turške vlade in zunanji minister. Sprejem na okrašenem kolodvoru je bil svečan in prisrčen. Na postaji so pozdravili turška državnika
predsednik vlade dr. Stojadinovič z drugimi člani vlade, poslaniki držav Male in Balkanske zveze, zastopniki vojske in še druge odlične osebnosti. Na peronu je bila častna četa z zastavo in godbo. Turška ministra bosta ostala v naši prestolici 4 dni. Predsednik turšk-a vlade Izmet Ineni bo odpotoval iz Belgrada na večdnevni oddih na naš Jadran.
7 DRUGIH DRŽAVAH.
Avstrijski kancler dr. Schuschnigg bo obiskal Rim koncem aprila. Pred njim se bo pripeljal v Rim pruski ministrski predsednik dr. Goring.
Poostritev spora med Vatikanom ter Nemčijo. Pred nedavnim sta se spravila bn*ši generalštabni šef rajnega maršala Hindenburga Ludendorf in Hitler. Stari Ludendorf je eden najbolj vnetih širite-ljev odpada Nemcev od krščanstva in vrnitve k poganstvu. Odpadi od katoliške in - protestantovske cerkve se zelo množijo med državnim uradništvom, ker beležijo nadrejene oblasti prestop v Ludendorfo-vo poganstvo kot pohvalno priznanje. Poganske propagande tudi katoličani ne morejo gledati prekrižanih rok in radi tega se že dalje časa trajajoči spor med Vatikanom in Hitlerjevo vlado zaostruje.
Belgijski reksisti pogoreli. Zadnjo nedeljo so se vršile v belgijski prestolici v Bruselju dopolnilne volitve in se je bil hud volilni boj med predsednikom vlade Van Zeelandom in vodjem reksistov Leo nom Degrellom. Van Zeeland je dobil 276.816 glasov, Degrelle 69.342 glasov. Neizpolnjenih je bilo 18.358. V Belgiji je volilna dolžnost.
Tretja obravnava proti trockistom v Moskvi. V Moskvi pripravljajo z vso naglico tretji proces proti trockistom, v katerem bodo igrali kot obtoženci glavno vlogo bivši predsednik sovjetov Rykov, Buharin, Jagoda, Stalinov najbližji so trudnik žid Kaganovič in 120 uradnikov proslule ruske tajne policije ali čeke. Že zadnjič smo poročali o aretaciji litvan-skega žida Jagode, ki je bil šef čeke in v zadnjem času sovjetski poštni minister. Jagoda je ustvaritelj čeke in mu sedaj očitajo, da je poneveril pošti 1 milijon rabljev, in je imel po inozemskih bankah naloženih 800.000 dolarjev. Ko je videl kot poštni minister, da preži nanj Stalin, je že imel vse pripravljeno za pobeg v inozemstvo in so ga v zadnjem času prehiteli z aretacijo Žid Jagoda je star 50 let in je bil najhujši krvnik, kar jih je doživel doslej ruski narod. Žid Kaganovič je Stalinov tast in njega dolži generalni štab rdeče armade, da je on kriv, da se nahajajo sovjetske železnice v brezupnem stanju. — Vsi znaki kažejo, da se je Stalinov režim obrnil proti Židom, ki so doslej igrali v vodstvu komunistične stranke glavno vlogo. Na povelje Stalina je bila zamenjena straža v Kremlju, kjer prebiva Stalin, in katero so doslej oskrbovali čekisti, s 300 Kavkazijcimi, kateri so zanesljivo vdani ruskemu diktatorju kot so-rojaku. Tretji moskovski proces bo odkril pred svetom novo poglavje o goljufijah, tatvinah, pohotnosti in brezmejni krvoločnosti vodilnih komunistov.
Svobodna židovska država na vidiku. V Palestini so na dnevnem redu nemiri med židi in arabskimi plemeni. Nadvlado " Palestini imajo .Ajigleži, ki so siti na-
porov, katere jim povzročajo spopadi med Arabci in židi. Anglija se bavi resno z načrtom, da bi razdelila Palestino v židovski in arabski del. Židovski del bi naj dobil samostojnost in bi naj predstavljal svobodno židovsko državo.
Volitve na Japonskem. Volitve v parlament na Japonskem so razpisane za 30. maj. Japonska ima sedaj čisto vojaško vlado, ki je napovedala, da bo še zvišala kredite za oboroževanje.
Občni zbor Županske zveze.
V petek 16. aprila ob 10. uri dopoldne bo v frančiškanski dvorani v Ljubljani izredni občni zbor Županske zveze. Vsi župani in odborniki se naj občnega zbora polnoštevilno udeležijo!
Polovična vožnja na železnici za izredni občni zbor Županske zveze je dovoljena. Udeležniki kupijo na odhodni postaji celo
karto in železniško legitimacijo K 13 in velja kupljena karta za brezplačen po-vratek s potrdilom predsedništva zbora tia legitimaciji, da so se udeležili zbora. Ta vozna ugodnost velja od 12. do 18. t. m. v vseh vlakih razen ekspresnih in v vseh razredih.
KATOLIŠKE
Koliko duhovnikov so pobili? Listi španske vlade takozvane ljudske fronte zanikajo dejstvo, da bi bilo na Španskem pred in med državljansko vojno ubitih toliko duhovnikov. To dejstvo je največja sra mota celo za najnižje kulturno stanje, ki je na njem brezbožni komunizem. Marksistični in svobodomiselni listi širom sveta — tudi v Sloveniji vsi razen res krščanskih listov — tudi o tem sramotnem dejstvu molčijo ko grob. Toda resnica se z molkom in zatajevanjem ne da spraviti s sveta. Kar se je zgodilo, je dejstvo, ki se z laganjem ne da zatajiti. Resnica prodira vedno bolj na dan in ko bo vlada ljudske fronte v Španiji strta, bodo vsa komunistična divjaštva razkrita pred vsem svetom. Po dosedanjih podatkih so komunisti in anarhisti, ki uživajo velike simpatije framasonov, liberalcev in na-prednjakov, dosedaj ubili okoli polovico španske duhovščine. O tem poroča vatikanski list »Osservatore Romano« na podlagi pisem in stvarnih podatkov, ki so prišli iz Španije. Pred državljansko vojno je bilo v Španiji 60 škofov in nadškofov, 33.500 duhovnikov in 20.640 redovnikov. Dosedaj je bilo od rdečkarjev umorjenih 40—50% vseh duhovnikov in 11 škofov.
oooooooooooooooo
Obhajilne podobe I
Naj bo še tako huda kriza, na najlepši dan svojega življenja naj ima vsak človek trajen spomin! Zato priporočamo gg. duhovnikom, šolam in tudi staršem, da preskrbijo otrokom spominsko podobo na 1. sv. obhajilo. Posrečilo se nam je dobiti zelo lepe in cenene slike:
Male podobice 100 komadov Din 12.—. Velikost 19X14 cm po Din 1.—. Velikost 20.5X14 cm po Din 1.50. Velikost 22X14.5 cm po Din 1.75. Velikost 28X18 cm po Din 2.—. Velikost 27X17.5 cm po Din 2.25. Velikost 28X19 cm po Din 2.50 in Din 3.—. Velikost 39X25 cm po Din 3 — in Din 5.—.
Vse slike so umetniške, lepo in okusno barvane, imajo slovenski napis.
Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
OOOCK^OOOOOOOOOOO
V nekaterih škofijah znaša odstotek umorjenih duhovnikov 80%, v Malagi celo 90%. Poročila iz 23 škofij javljajo, da so skoro vse cerkve požgane. O številu umorjenih redovnikov pa še ni točnih podatkov.
Mednarodni kongres krščanske družine. O priliki svetovne razstave v Parizu se bo tudi obhajal mednarodni kongres krščanske družine in sicer od 16. do 18. maja. To je prvi kongres te vrste, organizira pa ga »Združenje za krščanski zakon«, ki ga je ustanovil francoski duhovnik Viol-let in ki razvija prav živahno delavnost. Kongresa se bo udeležilo veliko število cerkvenih dostojanstvenikov, med katerimi je že prijavilo svojo prisotnost 12 kardinalov. Na tem mednarodnem zborovanju se bo med drugim tudi razpravljalo o teh-le važnih vprašanjih: Stalnost družine, vzajemna vloga cerkve in države; ženitvena morala, cerkev in družina, država in družina, priprava za zakon, vpliv na javno mišljenje, družinski apostolat.
Slovanska Terezija Neuman. Ime Terezije Neuman je znano po katoliškem svetu. Živi v Konnersreuthu na Bavarskem. Že 10 let ne uživa nobene hrane, vsak dan gre k sv. obhajilu, o petkih trpi Kristusove muke ter dobiva krvave znake Kristusovega trpljenja (stigme) na svojem telesu. Že leta 1935 so se na mladenki Anastaziji Vološin pojavili isti znaki Kristusovega trpljenja. Anastazija Vološin je bila rojena leta 1911 v vasi Krasne (okraj Jaroslav v Galiciji blizu ruske meje). Bila je najmlajši, enajsti otrok svojih staršev. Oče ji je umrl, ko je bila stara 11 let. Ker je mati bila ubožna ter ni mogla prehraniti svojih otrok, je Anastazija morala v službo: služila je kot pastirica in kot dekla. Ta slovanska (ukrajinska ali rusinska) mladenka je katoliške vere ter velike pobožnosti od detinskih let. Ko je bila stara 24 let, so se začeli na njej pojavljati pojavi zamaknjenosti, sotrpljenja Kristusovih muk in prejemanja znamenj njegovih ran. Ljudje so k njej vreli kar v trumah. Mnogo nevernikov se je spreobrnilo. Sedaj živi Anastazija Vološin v samostanu sester Bazilijank v Lvovu. Izšlo je že več knjig v ukrajinskem jeziku, ki opisujejo njena zamaknjenja in njeno stigmatizacijo (prejemanje znakov Gospodovih ran). Najobširnejšo knjigo je spisal o tem dr. Kostelnik, profesor v Lvovu, ki je duhovni voditelj Anastazije Vološin.- Zgodovina pozna več oseb, ki so prejele stigme (med njimi sam sv. Pavel in sv. Frančišek Asiški), ter so pripadale raznim narodnostim. Anastazija Vološin je v tem oziru prva med Slovani.
Ojoj-prepoznol Radion
jemlje I
Samo RADION perejo ko
bleščeče beJol
Ravna pot k čistoči-ali Žalosten konec fieflik/lifollCLSjkci
Na pomoči stsem-Radioriov
mehurček me odplavijo I
AU¡éf
Cerkve ne marajo. Pri Magdaleni v Mariboru nameravajo zgraditi zasilno cerkev. Potreba takšne cerkve je očita in nujna. V mariborskem »Večerniku« pa se je oglasil neki »davkoplačevalec in občan« zoper gradnjo take cerkve. Zakaj ta cerkev mrzeči liberalec ali marksist — nekaj takega namreč je, ali pa oboje skupaj — protestira zoper graditev nove cerkve kot »davkoplačevalec«, je težko razumljivo, ker se cerkev ne bo gradila iz davčnega donosa, marveč iz svobodnih prispevkov
ljudi delovnih slojev. Ti preprosti ljudje, ki od svojega bornega zaslužka prispevajo dinarje k zgradbi cerkve, s tem dokazujejo, da je nova cerkev potrebna. Obenem pa dokumentirajo s svojo vnemo za utrditev vere in širjenje krščanske morale, ki je najtrdnejša podlaga države, da so stokrat boljši državljani kot laži-svo-bodomiselni jugoslovanski nacionalisti, ki v svoji mržnji in borbi proti veri in cerkvi podajajo roke materialističnemu marksizmu, ki ruši red v človeški družbi.
Osebne vesti.
Dr. Korošec v Mariboru. Zadnji petek se je pripeljal v Maribor g. notrajni minister dr. Anton Korošec. Zvečer je počastil od pevskega društva »Maribor« v Unionski dvorani prirejeni Gregorčičev večer. G. ministra so številni navzoči navdušeno pozdravili. V soboto zjutraj se je odpeljal iz Maribora na svoj dom pri Sv. Juriju ob Ščavnici, odkoder se je vrnil v Ljubljano in Belgrad.
Slovenska frančiškanska provincija je dobila novega generalnega vizitatorja v osebi provincijala zagrebške provincije sv. Cirila in Metoda g. p. Mihaela Troha.
Smrt šolske sestre. V zdravilišču Golnik na Gorenjskem je preminula v starosti 33 let šolska sestra Terezina Kolman. Blagopokojna je bila učiteljica na dekliški šoli pri Sv. Petru pri Mariboru in doma iz Slivnice iz znane Kolmanove rodbine. Pokopali so jo na pokopališču v Križali pri Golniku. Blagi sestri bodi Vsemogočni obilen plačnik, rodbini Kolman in samostanski družini naše sožaljel
Nesreče.
Tovorni avtomobil hudo poškodoval otroka. V Mariboru na Koroški cesti je podrlo na tla zadnje kolo tovornega avtomobila petletnega delavčevega sinčka Ivana Toplak. Otroka so prepeljali v bol-
UGODNOSTI ZA BIVANJE V CRIKVENICI
Uprava hotelov »Miamare« in »Therapia« vračunava v pred in posezoni za iznos penzije tudi stare vloge Prve hrvatske štedionice, brez odtegljajev. Informacije in prospekti pri »Put-niku«.
nico s polomljenimi rebrami in s hudimi notrajnimi poškodbami.
Padec z voza povzročil smrt. V marib. bolnici je umrl Franc Klasinc, 531etni posestnik iz Hotinje vasi. Pri vožnji so se mu splašili konji, padel je z voza in se je tako hudo poškodoval na glavi In hrbtenici, da je podlegel poškodbam.
Krava težko poškodovala delavca. Na Teznu pri Mariboru se je naenkrat spla-šila krava, ki je podrla in težje poškodovala Hermana Stecher, 231etnega tvor-niškega delavca.
Pri padcu si prebil lobanjo. Pri Sv. Križu nad Mariborom je padel s hleva 33-letni hlapec Ivan Rot. Pri padcu si je prebil lobanjo, pretresel možgane in so ga pripeljali v mariborsko bolnico v nezavestnem stanju.
Dva težje poškodovana oddana v ptujsko bolnico. V bolnico v Ptuj so pripeljali iz Spodnje Hajdine 201etnega kolarskega pomočnika Ivana Gojkovič, kateremu je spodletela sekira in ga je hudo usekala v desno koleno. — Fantje so streljali iz to-oičev izpred cerkve. Naboj možnarja je hudo razmesaril obraz 221etnemu posestniškemu sinu Martinu Graber iz Podvin-cev pri Ptuju.
Pri streljanju kamenja je hudo poškodovalo desno roko delavcu Jerneju Čuku iz Narapelj pri Majšpergu.
Neprevidna fanta. Na Tinskem pri Zi biki sta iztaknila ročno granato 131etni kočarjev sin Nelo Filipič in 12 letni najemnikov sin Ivan Lešnik. Fanta sta vrgla na tla granato, ki se je razletela in so drobci razmesarili Filipiču levo roko, Lešniku pa obe roki. Težko poškodovana so prepeljali v celjsko bolnico.
Nesreča poljskega delavca. V Dravljah pri Ljubljani je hudo poškodoval tramvaj 231etnega poljskega delavca Antona Flor-
jančič iz Vižmarij, katerega so oddali v ljubljansko bolnico.
Na povratu proti domu utonil. Iz Ljubljane v Trnovo se je vračal v noči Jožef Oven, 441etni zasebni uradnik. Na. povratu je zašel v močno naraslo Gradiščico in utonil.
Smrtna nesreča otroka. V Novi vasi pri Blokah na Kranjskem je padla v greznico in utonila Nadica Vertačnik, hčerkica g. šolskega upravitelja Milana Vertačnika v Sv. Duhu, ki sedaj študira v Zagrebu na višji vzgojni ali pedagoški šoli.
Tržaški vlak smrtno povozil dijaka. Na železniškem prelazu v Rožni dolini pri Ljubljani je tržaški vlak povozil smrtno 20 letnega dijaka trgovske akademije Andreja Virnik, sina posestnika in lesnega trgovca z Jezerskega pri Kranju.
Razne požarne nesreče. V Cirkovcah na Dravskem polju je upepelil ogenj posestniku Antonu Medvedu stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. — V Šikolah je zgorelo 30.000 Din vredno gospodarsko poslopje posestniku Francu Hrga. — V Krčevini pri Ptuju je upepelil najbrž podtaknjen ogenj posestniku Francu Gomil-šek hlev. — Postopači so po neprevidnosti na večer zažgali na Vidmu pri Krškem kozolec dvojnik, ki je bil last gospe Net-ke. Juvančič. Gasilci so oteli izpod kozolca vozove in so ogenj v eni uri pogasili. — V Šikolah na Dravskem polju je zgorelo 15.000 Din vredno gospodarsko poslopje posestniku Janezu Medvedu. Pogo-relčevega invalidnega brata, ki je ob izbruhu ognja spal v sobici v gorečem poslopju, so oteli s hudimi opeklinami v zadnjem trenutku iz plamenov.
Razne novice.
Dober katoličan je »Kmetski list«. O vsaki priliki pokaže, kako mu srce bije za katoliško vero. Bije pa mu tako, da mu to, kar je katoliško, ni po godu, to pa, kar ni katoliško, mu ugaja. V zadnji številki (7. aprila) se zavzema za slovenski prevod sv. pisma, ki ga je izvršil slovenski protestant Jurij Dalmatin. Po vse naravno je in za vsakega človeka, ki nima protikatoliških teženj, lahko razumljivo, da katoliška cerkev priporoča svojim ver-
NA ZAGREBAČKI ZBOR
z novim luksuz-ekspresom v nedeljo 18. aprila. Cena Din 120.-. Takojšnje prijave pri »Putniku«.
Paiieževa telesno slraža.
INTERESENTOM ZA SVETOVNO RAZSTAVO V PARIZU.
Amerikanski potovalni biroji so za ves čas razstave okupirali skoro vse hotele. Da si zamo-remo pravočasno zasigurati stanovanja, je nujno potrebno, da se vsi interesenti za predvidenih 5 potovanj z lusksuz-ekspresom takoj prijavijo pri »Putniku«. Vožnja in ogled najlepših krajev Italije, Francije, Švice, Nemčije in Avstrije. Prospekti in informacije pri »Putniku« Marlbor-Celje.
John L. Levvis, ameriški delavski voditelj ter povzročitelj zadnjih velikih stavk v Združenih državah.
Obžalovanja vredni slučaji.
Občinska blagajna okradena. V noči od zadnjega četrtka na petek 9. aprila je bil v Breznu ob Dravi izvršen drzen vlom v občinsko blagajno. Storilec, najbrž jih je bilo več, so odprli vrata na pisarni z vi-trihom. Blagajno so navrtali, jo izrezali s svinjsko nogo in odnesli iz nje devet tisočakov. Znaki kažejo, da je bil pri vlomu udeležen strokovnjak, kateremu je moral kak domačin povedati, da je v blagajni denar. Orožništvo in mariborska policija sta pridno na delu in je upanje, da bodo drzneži kmalu pod ključem.
Kolo ga je izdalo. F Blažič, delavec na Pobrežju pri Mariboru, je pridno praznil kurnike posestnikom po mariborski okolici. Te dni ga je prepodil neki kmet s tako naglico, da je tat moral pustiti na mestu nameravane tatvine kolo, po koje-ga številki so ga izsledili in zaprli.
Elektromotor ukraden. V Zlatoličju na Dravskem polju je bil ukraden posestniku Francu Krepflu 5000 Din vreden elektromotor.
Tihotapčeva smola. V Stražah pri Mis-linju je imel 281etni Nikolaj Andreje smolo, da sta ga prijela orožnika, ko je hotel
Stari prestol v vestminstrski opatijski cerkvi v Londonu, v katerem bo sedel krali Jurij VI. med kronanjem.
Indijska kneginja, soproga edinega belega indijskega kneza v Saravaku, se bo kot rojena Angležinja udeležila kronanja angleškega kralja Jurja VI.
Jagoda, litvanski Žid, sovjetski poštni minister ta organizator čeke,'pride radi goljufij pred izredno sodišče.
nikom samo katoliške prevode sv. pisma, ne pa prevode, ki so jih napravili krivo-verci, ki pokvarjajo prav mnogokrat besedilo sv. pisma. Dobrim katoličanom okoli »Kmetskega lista« kajpada to ni jasno, ker se v teh stvareh, kakor tudi v drugih nočejo pokoriti cerkvenim določilom. Imamo prav lepe slovenske prevode sv. pisma, ki so opremljeni s potrebnimi razlagami ter povse v skladu s cerkvenimi predpisi. Takih »Kmetski list« ne priporoča. Baje pospešuje »Kmetski list« vselej in povsod samo kmečke interese, ki so zanj vrhovni smoter. Kako pa bi naj slovenski protestantski prevod sv. pisma pospeševal interese slovenskega katoliškega kmeta, je najbrž tudi »Kmetskemu listu« samemu nerazumljivo.
Banovinsko tajništvo JRZ v Mariboru, Aleksandrova cesta 19 (nasproti Tribuna-Batjel): Uradne ure za 3tranke so vsak delavnik od 10. do 12. ure predpoldne. Ob ponedeljkih in torkih je tajnik odsoten.
Najdba dveh nadaljnih storžiških žrtev. Obširno smo poročali v »Gospodarju« o plazu, ki je zasul devet mladih smučarjev na Storžiču pri Tržiču. Civilni in vojaški reševalci so z velikim naporom primeroma naglo odkopali šest žrtev. Reševalno delo so nadaljevali domačini in zadnjo aedeljo je bila pokopana sedma storžiška žrtev Slavko Kostanjevec, čevljarski po-
močnik. V nedeljo so izkopali izpod 4 m visokega snežnega zasutja osmo žrtev V. Lombarja. Ostal je v plazu samo še Vilj. Plajbes, brat Rudolfa, ki je bil najden prvi dan.
Mladič» sledili ustreljeni divji svinji. —
Franc Bauer iz Knežje lipe pri Nemški loki na Kočevskem, je ustrelil divjo svinjo. Ko je zagledalo 13 prašičkov dojenčkov mrtvo mater, so ji sledili na Bauer-jev dom, kjer jih sedaj krmijo, da bi jih odredili.
Japonci dosegli svetovni letalski rekord.
Japonsko letalo »Nebeški vihar« je preletelo 16.000 km iz Tokija v London v 94 urah. Povprečna brzina je znašala 400 km na uro. Letalo, s katerim je dosežen svetovni rekord, je bilo v celoti do najmanjšega dela izdelano na Japonskem. S tem poletom so dokazali Japonci, da je njihova letalska industrija na višku.
Cirilova knjigarna v Mariboru, priporoča novosti: Grivec: Kristus v cerkvi, broš. 52 Din, vez. 60 Din — Opeka dr. Mihael: Rimske šmar-nice, Marija v rimskih svetiščih, broš. 15 Din, vez. 22 Din —Skuhala Vekoslav: Lepa si, lepa si, Roža Marija, šmarnice za leto 1937, broš. 18 Din, vez. 26 Din — Lavtižar Josip: šmarnice: Marijina božja pota v Evropi, četrta knjiga, vez. 35 Din — Žagar dr. Jakob: Marija je moja mati, razširjanje čudodelne svetinje, svetniška pot BI. Katarine Laboure, broš. 16 Din, vez 28 Din — Kovačič: BI. Gemma Galgani, biser Srca Jezusovega, broš. 20 Din — Luskar Anton: Obredni priročnik, broš. 40 Din, vez. 52 Din — M. Elizabeta: Srčni rubini Svete Male Terezije deteta Jezusa odmevi njenih pesmi, nova izdaja, 30 Din — Hafner Jernej: Z Bogom za kralja in domovino! Vojaški molitvenik, slovenskim fantom za slovo z doma na pot v službo v kraljevi jugoslovanski vojski, vez. z rdečo obrezo 12 Din — Šegula F. S.: Moj tovariš, vojaški molitvenik, vez. z rdečo obrezo 16 Din, vez. z zlato obrezo 20 Din — Misijonska molitvena ura, za misijonsko nedeljo primerna tudi za molitveno uro ob kvatrnih nedeljah, broš. 2 Din.
razpečati 95 škatlic saharina in 80 zavojčkov vžigalnih kamenčkov.
Obupno dejanje v zaporu. Na Plaču ob severni meji so prijeli in zaprli v obmejni zapor Vilka Robeka, 34 letnega brezposelnega samca iz Toplic na Dolenjskem. O Robeku so sumili, da imajo v rokah tihotapca. Ko so šli čez nekaj časa pogledat v zapor, so našli Robeka s prerezanim vratom in so ga odpremili v mariborsko bolnico.
Komaj iz kaznilnice že zopet aretiran.
Nevaren vlomilec Fr. Slaček je bil pred nedavnim izpuščen iz mariborske kaznilnice. Dne 8. aprila ga je radi sumljive debelosti prijel v Mariboru stražnik. Ko so ga preiskali, so našli pri njem omot, v katerem je bila 5000 Din vredna broša in zlat prstan v vrednosti 1000 Din. Slaček je dan poprej izvršil vlom v Klavniški ulici.
Prijet. Poročali smo zadnjič, da sta se spoprijela v Jurovskem delu v Slov. goricah na žganjekuhi hlapec Milan Vidovič in posestniški sin Franc Senekovič, ki je postal smrtna žrtev pretepa. Vidovič je po krvavem dejanju pobegnil, a so ga sedaj prijeli. Aretirani priznava dejanje z izgovorom na silobran.
Žeparju spodletela tatvina. Na živinskem sejmu v Ptuju je sunil žepar posestniku Simonu Medved iz Cirkovo na Dravskem polju listnico a 4000 Din. Simon Medved je tekel za žeparjem, ki je odvrgel listnico. Tata je zagrabil drug sejmar, a je ušel na ta način, da je pustil suknjo ter zbežal.
Napad. V Presnici pri Ptuju je dobil 40-letni posestnik Ivan Kukovec več zabod-ljajev od posestnika Franca M., ki je prišel na večer k Kukovcu in sta se možaka sprla. Možu je priskočila na pomoč njegova žena, katero je napadalcev spremljevalec udaril po glavi. Poškodovana zakonca sta se zatekla v ptujsko bolnico.
Strel v levo nogo. Matija Drevenšek, 351etni posestnik v Podlehniku pod Ptujem, je zašel na večer med pijane pretepače in je dobil naboj šiber v levo nogo.
Težko ranjenega so oddali v bolnišnico v Ptuj.
Obstreljen na povratu. V Erjavcih pri Sv. Andražu v Slov. goricah se je vračal proti domu 171etni posestnikov sin Alojz Sirk. Neznanec je oddal nanj v zasedi iz lovske puške strel, kateri ga je hudo zadel v levo roko.
Beg iz življenja. Na Kogu pri Sv. Bol-fenku pri Središču se je obesil Anton Za-dravec, 44 letni posestnik. Zadravec je bil živčno bolan, bi naj bil prevzel od matere očetovo posestvo, a ni imel denarja, da bi bil plačal prevzemne stroške.
Kakor starozakonskega Mojzesa. Stanislav Gonza, gozdni nadzornik iz Moriša je zagledal po Muri plavajoč zabojček. Po daljšem trudu mu je uspelo, da je zaboj potegnil na suho in je našel v njem novorojenčka, katerega je mati odvrgla po zgledu matere starozakonskega Mojzesa. Poleg otročička je bil listič z besedami: »Bog ga je dal, Bog ga naj vzame.« žandarmeriji se je posrečilo, da je izsledila mater v osebi 26 letne Marije Cvetic iz Podturna. Prijeta je priznala, da je nesla zabojček 1 km daleč, predno ga je spustila po Muri. Najdenčka je obdržal gozdni nadzornik.
Ubit v pretepu, V Topolšici so se stepli fantja. Pretep je zahteval smrtno žrtev v osebi 231etnega Ivana Lah iz Loma.
Obupno dejanje. Iz nepojasnjenega vzroka se je ustrelil na svojem stanovanj j v Petrovčah pri Celju g. F. Rendl.
Smrtno zaboden v fantovskem pretepu. Na Primskovem pri Kranju je popivala fantovska družba. Josip Brešar iz čirčič je izzval prepir in pretep. Franc Stružnik, posestnikov sin, je dobil zabodljaj v hrbet in mu je drugi dan kljub zdravniški pomoči podlegel. Josip Brešar, o katerem sumijo, da je krivec, je zginil po pretepu.
Brezposelnost vzrok prostovoljne smrti. Na Domžalski cesti v Ljubljani si je pognala kroglo skozi srce radi brezposelnosti 30 letna trgovska sotrudnica Albina Oražem.
Brez Bayer-jevega križal f ni Aspirin tablet. |
Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ.
Pri reomatizmu, gripi m vročini.
Oilas ie rcjislr pod S $1 1583 od 5. XII. 1936.
Se zastrupil s solno kislino. V kavarni »Evropa« v Ljubljani se je zastrupil smrtno s solno kislino Jožef Kavčič, 341etnJ zobotehnik z Gosposvetske ceste.
Vlom in tatvina perila. Na Cesti v Rožni dolini pri Ljubljani je bilo vlomljeno v enodružinsko hišo gospe Marije Petelin. Vlomilec je odnesel iz omar perila za več kot 1500 Din.
Prostovoljna smrt v Triglavskem po gorju. V Triglavske gore se je podal Jt>-van Vukosavljen, lekarniški pripravnik v lekarni pri glavnem kolodvodru v Zagrebu in doma iz Bačke. Zadnjič so ga videli 30. marca pri Staničevi koči. Ugotovitve hribovskih vodnikov kažejo, da je šel Vukosavljen prostovoljno v smrt.
Izpred sodišča.
Družinska žaloigra pred sodniki. Pred
mariborskim velikim senatom se je vršila 9. IV. razprava proti 351etnemu delavcu Marku Mohorko iz Turniš pri Ptuju. Imenovani je 10. februarja zaklal svojo ženo radi nezvestobe. Zakonca Mohorko sta bila zapletena v tihotapstvo. Mohorko se je javil po krvavem dejanju sam orožnikom in je priznal, da je postal zločinec v prepiru z ženo, ki mu je bila nezvesta. Mohorko je bil obsojen na 5 let ječe.
Širite „Slov. gospodaria"!
Zbornik mednarodnih
zločincev Vodstvo londonskega Scotland Yarda, angleške policijske centrale, je sklenilo v sporazumu s pariško, nemško, avstrijsko in ameriško policijo, da bo izdalo zbornik mednarodnih zločincev. Ta zbornik bo obsegal slike, opise in prstne odtise vseh velikih mednarodnih zločincev: tatov, sleparjev, trgovcev z dekleti in kar je podobnih elementov. Izšel bo kratko pred kronanjem angleškega kralja in je namenjen samo policiji, v javnost ne pride.
Dolge svečanosti V Londonu so objavili spored kronanskih svečanosti, ki bodo letos v maju. Svečanosti bodo trajale vsega skupaj tri
Grofov jagar.
Povest iz domačih hribov.
14
»Seveda; ali zdaj moraš počakati, da se sultan naje. Prej ti ne morem odpreti. Sultan te ne more.«
»Zapri to pasjo beštijo v klet kam! Saj vendar ne misliš, da bom tu zunaj na mrazu in vetru stal! Še strehe si nisem vzel s seboj.«
Ženska ga ni poslušala, ampak je zaprla okence in zagondrala s psom. Za trenutek je Gašparja obšla skušnjava, da bi se obrnil in šel. Bil pa je dobra duša in je sicer godrnjal, počakal pa je le, da mu je sestra, potem ko je zaprla psa v drugo sobo, odklenila kočo in ga peljala na toplo. Mignila mu je, naj sede za peč, sama pa se je zleknila v mehek naslonjač in težko zasopla. Videti je bila bolna, ustnice so ji bile sinje, tako da je brat v skrbeh vprašal:
»Kaj ti je, Cenca? Ali si bolna?«
»Nič mi ni. Samo sapa mi je težka,« je zaso-pihala.
»Ali te kaj boli?«
»Po sklepih me trga, kakor onega leta —.«
»Sklepna bolezen! Po Radarja ti pojdem ali pa po dohtarja iz Gradca.«
»Naj me z mazači! Jaz znam sama bolja zdravila od teh skaz.«
»Veš, s to boleznijo niso norci!«
»Bolezen, bolezen! Nič drugega mi ni, ko da sape nimam. Nocoj ponoči sem mislila, da je že čisto ne bo več.«
»Za božjo voljo, Cenca, glej da gospoda ne zamudiš! Naj pridejo in naj te sprevidijo!«
»Gospoda mi ni treba. Kaj mi naj pomaga?«
»O, pomaga, pomaga! Kjer nihče več ne pomaga, duhovnik pomaga. Glavna reč je vendar ta, da z Bogom opraviš, da prideš srečno na oni svet.«
Zdaj se je ženska razvnela. Kakor razdražen gad je zasikala:
»Ah, seveda, ti že kar komaj čakaš, da se ti na oni svet skidam!- Toda nikar si ne delaj računov! Jaz ti ne zapustim ničesar. Kar zdaj se že pod nosom obriši!«
»Nič tvojega mi ni treba in tudi nočem ničesar,« se je ujezil možic; »če bo Bog namesto sonca obilo dežja pošiljal, se mi bo z mojimi strehami bolje godilo, kakor bi se mi s tvojim denarjem. To pa vej, Cenca, da ti ves denar in vse premoženje ne pomaga nič, če se z Bogom ne pobotaš in o pravem času ne poskrbiš, da boš imela v nebesih svoj kotič!«
»Glej ga, kako znaš pridigati! Kapucinar bi bil moral postati,« se je norčevala.
Slovenska Kralina.
Beltinci. Naš tiopisnik JNSarskegs glasila »Domovine« je v zadnji SUvJki poan^nal glas vpijočega. Najprej hvali in diči svoj« delo, 8 katerim se krinka pred naaim ljudstvom, naj vendar potapljajočemu čolnu JNS hiti na pomoč, da če že drugo ni mogoče rešiti, naj vendar njihov ovčji kožuh reši, ker še sedaj ni prijetno vreme za volKove. Nato stresa razne fantazije, ki so, dobro vemo, naperjene proti našim katoliškim fantom. Kolikor more, obcelujc naše fante z nekim vandalizmom. To se nam čudno zdi, zakaj je dopisnik prejšnje čase molčal o vandalizmu? Mi bi gospoda dopisnika prosili, da če že hoče biti pravičen sodnik, naj prej sebe sodi in potem šele druge, ter se o stvari vedno najprej informira, preden jo da v javnost. Ce pa gospoda dopisnika zaradi napredka kmečke mladine napada živčna bolezen, mu svetujemo zdravnika, ljubi bližnjega.
Gornja Lendava: Komaj je malo posijalo sonce po mokri in blatni pokrajini, je začela naša občina s svojim delom. Prva njena skrb je sedaj popraviti ceste-V par dneh se bo začela poprav-• Ijati cesta, ki vodi od banovinske ceste proti cerkvi in v kritno. Sedaj se bo popravila cesta od »marofa« do gasilskega doma. Odkar stoji Lendava, je bila ta cesta prava sramota za naš kraj in to kljub temu, da bi moralo skrbeti za to cesto naše veleposestvo. Sele sedanji župan bo moral to sramoto popraviti, kakor tudi veliko drugih stvari, ki Čakajo že leta in leta, da bi jih kdo uredil, pa se ni nihče brigal za nje. Tudi prostor pred cerkvijo se bo uredil in zasul velik jarek tik pod cerkvijo, tako da bomo dobili prav lep prostor pred cerkvijo. Naš kraj je po svoji naravni krasoti prav primeren za letovišče, samo malo urediti je treba vse, kar spada k letovišču in tujci bodo prihajali k nam naužit se svežega goričkega zraka. — Velikonočni dež je naredil prav občutno škodo po vseh naših vaseh, še hiše so se rušile ob vznožjih radi zrahljanja tal in vode. — Pri nas umirajo ljudje kar naprej; že dolgo smo prekoračili polovico od števila smrtnih slučajev lanskega leta. število rojstev pa je letos prav malo, najmanjše, kar smo jih imeli po vojni. — Zadnjič smo poročali o na-Sih delavcih, ki želijo v Nemčijo. Pa menda ne
Pri osebah, ki jim ni mojruft. veliko kretati, pa zaradi tega trpe na tapeto in motnjah v prebavi, spremljanih na Istočasnem pomanjkanju teka, nudi večtede&»ka kura z naravno
FRANZ - JOwiEFOVO
grenčico zelo dobrt uspehe Uživa se dnevno ena cela časa
FRANZ - JOSEFOVE
vode zjutraj na tešče in zvečer, predno ležete spat.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
bo nič, tako da so se zastonj veselili Nemčije. — Občinski urad je pod kaznijo prepovedal metati blato iz jarkov na ceste. Edino prav, ker so s tem ceste strašno pokvarili. Tudi ograjo, ki vodi od cerkve h gradu, so začeli rušiti, zato bo vsak tak nepridiprav plačal 10 Din kazni, če se ga zaloti pri tem prav hudobnem in neumnem
Hoče. Na splošno željo občinstva bo Prosvetno društvo v Hočah v nedeljo 18. aprila ponovilo sijaino uspelo in obiskano veseloigro, smeha, zabave in razvedrilapdiK» »Dva para se ženita«. Predstava se vrši samo enkrat v »SlomSe^ov»!« domu« in sicer ob pol osmih zvečer. Zahteva občinstva po ponovitvi vam je najboljše zagotovilo, da vam ne bo žal, če pogledate našega »fanta od fare, presnelo nazaj, Bobka«, ki vam bo ostal za vedno v spominu. Pridite!
Loče pri Poljčanah. Mlado je še kat. prosvetno društvo, saj še ne obstoja niti pol leta, a že drugič nas bo razveselilo z lepo igro na šolskem odru v soboto 17. t. m. zvečer in v nedeljo 18. t. m. popoldne. Pridite, da vidite naše delo in nas po njem sodite. Igra se vrši »Pri kapelici« in pod varstvom Matere božje. Vstopnina običajna. Na svidenje od blizu in daleč v obilnem številu!
Velika Nedelja. Dekliški krožek pri Veliki Nedelji vprizori v nedeljo 18. aprila, popoldne po večernicah v tukajšnji križniški dvorani prireditev, posvečeno našim mamicam. Na sporedu so deklamacije, pesmi in igra »Dorica, božji
delu. Tisti pa, ki bo takega naznanil, dobi 50 dinc-rjev nagrade. Lep zaslužek, zato na delo za takimi tiči. — 12. t. m. so nas zapustili vojaki-regruti. Letos jih imamo veliko. Kako lepo je bilo videti, ko so prišli k sv. spovedi in tudi vojaške molitvenike nesejo s seboj.
žižki. Blagi Jožek Horvatov je z Gospodom zaspal na Veliko soboto. Ljubi Jezus ga je vzel nad vse priljubljeni in dobri katoliški družini g. Horvat Antona, predsect tukajšnje občine. Ljubi Jožek! Tvoj večni »Gospodar-Aleluja« je tolažba vsem Tvojim.
Dol Bistrica. Rožico-Angelico Hertl je 4. aprila zagrnila hladna žemljica. Draga Angelica! Imela si okrog sebe vse svoje prijateljice-šolar-ke, ki so Te s svojo in Tvojo dobro nad vse priljubljeno vzgojiteljico gdč. Veganovo obdale s pomladanskim zelenjem in pesmico v Tvoj zadnji pozdrav. Angelica! Moli za ateka in mamico in ne pozabi nas!
otrok«. Prostovoljni prispevki so namenjeni za novo dekliško zastavo. Upamo, da bo obilna udeležba razveselila dekleta, zlasti vabimo vse naše dobre matere!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 18. aprila, ob pol štirih popoldne v Društvenem domu prisrčno materinsko proslavo s pestrim sporedom.
št. Jurij ob južni žel. Dekliški krožek Katol. prosvetnega društva je priredil v dneh 3. in 4. aprila stanovska predavanja za dekleta v št. Juriju in okolici v zvezi z »ni^rinskg proslavo«. V soboto 3. aprila ob 8. uri zjutraj smo začeli s sv. mašo. Tečaj je v dvorani Katoliškega doma otvoril g. kaplan Jakob Vraber z uvodnim nagovorom o namenu tečaja, gdč. Remše-tova iz Celja je govorila o »sodobni miselnosti z ozirom na d-kle in njenih vzrokih«. Drugo in tretje predavanje: »dekle in komunizem« in »dekle in socijalno vprašanje« je imela gdč. Za-dravčeva, katehistinja iz Maribora. Vesela domača pesem je donela v odmorih v dvorani Katoliškega doma, ki so jo napolnila dekleta, 150 do 160 po številu. Popoldne ob dveh se je tečaj nadaljeval. »Kako naj bo slovensko dekle« je povedal g. Hanželič, duhovni vodja »Dekliške podzveze« v Celju. Zvečer ob osmih se je uprizorila Meškova igra »Mati«. — V nedeljo 4. t.
»Vsak možak ne more biti kapucinar. Bogu je treba tudi streharjev.«
Nekaj časa sta molčala, potem je rekla Cenca in oprezovala, kaj bo dejal on:
»Hiša in kar je še drugače mojega — to naj podeduje Anza Kresnik, ki sem ga vzela za svojega.«
»Torej grofov jagar,« je potrdil Gašpar. »Kakor boš naredila, tako pa bo. Le zapisati daj!«
»Kaj še! Mar bom na veliki zvon obešala, kaj imam in komu dam!«
»Ne gre drugače! Na sodni ji daj zapisati, da bo veljalo!«
»Tebi povem. Saj zato sem te klicala.«
»Ena priča je premalo; vsaj tri morajo biti. Sicer pa nihče ne ve, kateri bo prej .umrl, ti ali jaz.«
»Menda vendar ti, ki te smrt veseli! Jaz še dolgo ne bom umrla.«
»Tedaj ne vem, čemu sem prišel. Ali ti je strehe treba? Streha, to ti rečem, je najbolji zdravnik, kadar koga po sklepih trga.«
»Molči z norci! Resno besedo imam s teboj.«
»Le govori! Resne besede imam rad.«
»Kako naj naredim, da bo Anza moj dedič?«
»Čisto lahko! Pojdi na sodni jo ali pa poprosi gospode, da pridejo k tebi, in povej jim, da postavljaš Anzaria za svojega dediča! Ni ti treba gospodom
nobenih računov naštevati, kaj in koliko; to ti bodo že sami vse našli in popisali, ko boš umrla.«
»Pa ne bom umrla,« je zavpila Cenca, potem jo je začelo tako dušiti, da ni spravila glasu iz sebe.
»Cenca, za božjo voljo,« se je Gašpar prestrašil, »po župnika je treba; po župnika pojdem.«
»Ne — ne — ni ga treba, nočem ga. Bo že bolje,« je ječala.
Ko je spet prišla do sape, je vprašala s slabotnim glasom:
»Kje je Anza? Zakaj ga ni? Že več ko deset tednov bo, kar ga nisem videla.«
»V Šmarju pravijo, da se ljudi ogiblje in ne mara nikogar srečati.«
»Ubogi pob! ... Ljudje ga preganjajo.«
»Nihče mu ne stori kaj — bi tudi ne bilo varno! Ampak v glavo si je vtepel. da ga ves svet mrzi«
»Ti ga tudi mrziš.«
»Jaz? Ravno narobe je res. Jaz bi ga prav rad imel, ko bi le tak divjak ne bil.«
»Ne more kaj zate. Drugi so temu krivi.«
»Kdo pa?«
»Nikar zmerom ne izprašuj!« se je razjezila, potem je zopet začela sopmati, tako da se je vsa tresla.
mesece, namreč od začetka maja do julija, v glavnem pač zato, da bodo imeli inoze^ci dovolj priložnosti, si temeljito ogledati London. Predvidenih je nad trideset velikih sprejemov na dvoru, državnih banketov, zabav na prostem, dvornih plesov, izlet na škotsko, parada mor na-rice itd. Kronanski sprevod bo meril v dolžino deset kilometrov, tako, da bodo prišli pač vsi gledalci in radovedneži pri tem na svoj račun.
Manj lokomotiv, večja
zmogljivost V zadnjih letih števili lokomotiv v Zedinjenu državah stalno nazaduje, pri tem pa je opazovati, da prav tako stalno, narašča njih zmogljivost. To je v zvezi s tem, da
m., ob pol osmih zjutraj je bila za udeleženke tečaja zborna sv. maša z ljudskim petjem; cerkveni govor jim je pokazal pot, kako postati krepostna žena, kakoršno zahteva slovenski narod. Po cerkvenem opravilu je gdč. Maroltova iz Celja predavala »o našem tisku«. Vso lepoto krščanskega življenja in njegovo pot je pokazala v svojem globoko zamišljenem govoru »dekle v krščanstvu« domača učiteljica gdč. Stanka Schreinerjeva. »Poslanstvo dekleta« je predvsem v dejavni ljubezni, ki more zdraviti rane naše družbe. S tem govorom je zaključila predavanja gdč. Krušičeva iz Celja. — Primeren sklep tega tečaja je bila »materinska proslava« v nedeljo popoldne. Dekliški krožek je vprizoril Meškovo dramo »Mati«, ki odkriva neizčrpne globine materinske ljubezni. Kot uvod je podala tople besede o materi tudi domača učiteljica gdč. Ja-grova. Spremljale so igro: zborna deklamacija deklic »Sirota« in simbolična slika »Kaj pa delaš, Anzeljček«. Najprisrčnejše veselje je napravilo »rajanje malih Slovenk«. Zlata semena so padala ob tečaju v dekliška srca. Naj Bog blagoslovi to setev, da bi dekleta mnogo doprinesla k preporodu slovenskega ljudstva!
Slovenci v Zagrebu. Velikonočne praznike, ki so bili letos na zunaj pusti in sneženi, srno pri Sv. Roku lepo preživeli. Ljudi je prišlo vedno več, kot jih je moglo v cerkev. Tudi belo nedeljo, ko je preteklo že šesto leto, kar se zbiramo pri Sv. Roku, smo skromno, a lepo proslavili. Po praznikih pa se je začelo zopet življenje v Slomšekovem društvu, kjer je bilo ob praznikih nekoliko mrtvo. Zopet imamo predavanja, zopet so pevske in igralske vaje. Za prihodnjo nedeljo 18. aprila zvečer ob osmih, namreč pripravlja-
Prevalje. Ob ogromni udeležbi vse župnije na velikonočni pondeljek pospremili k zadnjemu počitku občinskega tajnika Franca Miiller. Pokojni se je rodil 4. oktobra 1884 kot sin zavednih slovenskih staršev v št. Janžu v Rožu na
oooooooooooooooo Za !!€§€€ mm
vam nudimo sledeče kipej Srce Marijino
cm	17 20 25 30 35 37 42
Din 25.- 44,- 50.-	50.-	94,-	102,-	110.-
cm 50 60	60			
Din 172,- 155.-	300.-			
Marija Brezmadežna cm 12 15 21	25	28	30	
Din 8.- 12,- 30,-	56,-	45.-	62.- 70.-	80.-
cm 42 60	85			
Din 150.- 300.- 400,-Lurška Marij»
cm	16 20 25 37 42 50 65 90
Din 12,- 40.- 50.- 102,- 125,- 160.- 155.- 350,-Marija z Jezusom
cm	25 65
Din 55,- 160.-Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV, CIRILA V MARIBORU.
wwwwwuwuwvwy
mo kar dve igri s petjem. Nastopili bodo naši pevci in pevke, ki so že večkrat pokazali svoje lepe glave in igralske zmožnosti. Pričakujemo polno dvorano poslušalcev. Tudi ob ponovitvi »Ben Hurja« je bila prireditev zadovoljivo obiskana.
Koroškem. Udejstvoval se je povsod kot zaveden Slovenec. Več let je bil slovenski občinski tajnik v Slovenskem Pliberku, nato pa občinski tajnik v Libučah pri Pliberku, in sicer pod župani Podričnikom, Hartmanom in Kraljem. Med
časom jugoslovanske uprave v plebiscitnem delu je bil tudi član Narodnega sveta. Po nesrečnem plebiscitu je prišel za tajnika v občino Pre-valje leta 1921. Bil je tudi tajnik gasilske čete in odbornik kluba koroških Slovencev. Pred hišo žalosti je zapel moški zbor »Vigred se povrne«. Iz Pliberka in Libuč so prišli gasilci in tudi pevci. Nad vse častno so bile tudi zastopane gasilske čete iz vse doline. Domača gasilska četa je spremljala pokojnika tudi z godbo. Pogreb je vodil upravitelj župnije g. kaplan Mla-ker Jožef ob asistenci kaplanov škafarja in Mo-čilnika. Ob grobu so se od rajnega poslovili kaplan Mlaker, župan Kugovnik, Lahovnik in Fr. Kranjc iz Slovenjgradca. Naj počiva v miru! Preostalim pa naše iskreno sožalje! — Na belo nedeljo so pokopali Matijo Rener, po domače Elekerja, ki je po dolgi in mučni bolezni umrl v 75. letu starosti. Pokojni je bil tudi 40 let cerkveni ključar farne cerkve. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega mežiški g. župnik J. Hornbek. Naj v miru počiva!
Hoče. Dne 1. aprila je umrl v mariborski bolnišnici mladi Vilko Toplak, učenec 1. razreda ljudske šole pri Devici Mariji v Brezju, župnije Hoče. Stopil je na rjav žrebelj, se zastrupil in v par dneh je umrl. Njegova smrt je napolnila z žalostjo in tugo srca dragih staršev, učiteljev in součenčev. Kajti sedemletni Vilko je bil dober, blag, ubogljiv sin svojim staršem, izredno nadarjen, pazljiv in marljiv učenec svojim učiteljem. Z njim je zgubila brezijska šola najboljšega učenca, za katerim vsi žalujemo. Svojo ljubezen do njega smo mu pokazali s prekrasnim pogrebom, kakoršnega mariborsko pokopališče na Pobrežju že dolgo ni doživelo. Vsi učenci brezijske šole so se zbrali že mnogo pred 3. uro popoldne v soboto 3. aprila na pobrežijskem pokopališču, kjer smo truplo dragega Vilka položili k večnemu počitku. Od rajnega so se poslovili številni sorodniki in znanci, šolski upravitelj g. Petrovič jn razredna učiteljica gdč. šaur. V ganljivem govoru je katehet g. Jerman orisal mlado pa lepo, vzorno življenje mladega dečka, pridnega ko angelj. Nato so součenci dobesedno zasuli mlado gomilo z rožami in venci. Spavaj sladko, dragi Vilko!
Sv. Marko niže Ptuja. Velik pogreb, kakor ga že dolgo ni videla markovska župnija, se je
S^---	
Odprta mi	: In dan §o groba vrata. os
postavljajo čedalje mogočnejše stroje v promet. Najvišje število lokomotiv, namreč 65.358, je bilo v Uniji leta 1924. Odtlej je število neprestano nazadovalo. Statistika podaja naslednjo sliko: Leta 1916 je bilo 61562 lokomotiv s povprečno vlačilno silo 33.188 kg na lokomotivo. L. 1924, kakor rečeno 15.358 lokomotiv s povprečno vlačilno silo 39.980 kg. L. 1934, torej deset let pozneje, je bilo lokomotiv 48.000, vsaka pa je lahko vlekla 47.700 kilogramov.
' Vojak v fraku in cilindru
Miličniki, ki se bore na strani španske vlade, so vsled pomanjkanja uniform oblečeni v tako obleko, kakor jo pač najdejo. Zadnje dni pa je padel v roke kot ujetnik
»Cenca,« se je brat prestrašil, »hudo si bolna. Gledati bo treba, da dobiš pomoč v hišo. Rekel bi...«
»Ne, ne,« mu je segla v besedo in glas ji je donel zopet močneje. »Nekaj bi ti rada povedala, nekaj — če boš tiho.«
»Pusti zdaj! Saj vidiš, kako te daje, če govoriš,« jo je opomnil, radoveden je pa le bil.
»Pa moram!« je bila trdovratna. »Če sem tudi obljubila, da bom tiho — enkrat le mora na dan! Anza ne sme na večno trpeti zaradi te krivice.«
»Tedaj povej, če misliš, da ti bo potem laže, pa le hitro,« je silil možicelj.
Cenca pa je stisnila ustna in molčala. "Po vsem telesu je drgetala, hlastala je po sapi: videti je bilo, da je vihra v njeni duši in da se ne more odločiti. Iznenada je dvignila glavo in sunkoma izbruhala iz sebe čudno pripoved:
»Anza, moj rejenec/ni Kresnik, ampak — ampak Kristalnik ... Njegova mati je grofična Lucija Kri-stalnik, zdaj grofica Javorska. Grofična se je spečala z enim izmed očetovih hlapcev in je s tem dobila otroka ... Arizana ... Stari grof Kristalnik ni smel o tem nič izvedeti; bil je strašno nagel, bil bi hlapca na mestu ustrelil in hčer na žive in mrtve pretepel... Zato je prišla grofična Lucija k nam v Črni boršt. Zdravnik ji je svetoval smrečje, ker je verjel, da ima na pljučih kaj . . . Meni in mojemu možu je obljubila veliko denarja, če ji pomagava, da se pred svetom
skrije ... Precej časa je ostala pri nama v lesu ... tu se je otrok rodil . . . Midva sva dejala, da je sin njegove bratranke, ki da je v Celovcu umrla, ko ji je otrok prišel na svet... Nihče ni kaj sumil in do danes nihče ni prišel na to goljufijo.«
Utrujena je omahnila .žena v naslonjač in si je oddahnila, kakor da se je iznebila težkega kamna, ki jo je tlačil na prsih. Gašpar je sedel tiho kakor zajec in je poslušal z usti in ušesi; rad bi bil še več kaj čul. Ko sestra ni več zinila, je vprašal:
»Cenca, ali je res vse to, kar si zdaj povedala?«
»Ko ne bi bilo, bi ti ne bila pravila,« ga je ošvrknila.
»Ljudje pa pravijo, da so njegovi starši neki cirkuški komedijanti.«
»Ljudjem obvisijo jeziki navadno na kaki ko-zlariji.«
»Kako pa je potem prišel Anza h komedijantom v cirkus ?«
»To nikogar ne briga,« je zavpila ženska jezno in se začela zopet tresti.
čez nekaj časa je Gašpar zopet poprašal:
»Ali ve Anza kaj za svojo pravo mater?«
»Ničesar ne ve. Razen mene in grofice Lucije ve moreni še mladi grof Kristalnik, pri katerem je Anza za jagra, kaj o tem. In zdaj še ti. Drugače pa živa duša ne.«
vil v spremstvu treh g g. duhovnikov v nedeljo 4. aprila dopoldne po Markovcih od hiše žalosti do župne cerkve in potem na pokopališče, ko smo spremljali k večnemu počitku vrlega, komaj 231etnega mladeniča Janeza Primožiča. Bil je doma iz dobre krščansko-zavedne hiše, kar je tudi pokazal v vsem svojem življenju in delovanju. Postal je žrtev zavratne bolezni jetike, ki ga je v šestih tednih spravila v grob. Nepre-cenlijvo je njegovo delo za podvig in procvit vseh naših katoliških društev. Bil je član in odbornik Bralnega društva, izvrsten igralec na Ddru, član fantovskega odseka in priden cerkven pevec. Težko nam bo nadomestiti zlasti v društvenem delu to vrzel, ki nas je zadela s Bmrtjo našega Janeza. Pa, kakor smo čitali na enem izmed vencev napis: »Mi člani Bralnega društva molimo za tvojo dušo«, tako v resnici hočemo -prositi Vsevišjega Boga, da naj bo njemu bogat plačnik, žalujočim staršem in sestram pa najboljši tolažnik!
Svetinje. Na praznik sv. Jožefa smo tukaj spremljali k večnemu počitku Antona Pfeiferja,
mlinarja iz Mihalovcev. Rajni, ki je dočakal čez sedem križev, je bil mnogo let oskrbnik goric graščine Ormož in velikonedeljskega križniške-ga reda. Žalost domačih je bila tem večja, ker je rajni umrl na potu domov. Pri odprtem gro bu se je poslovil od rajnega v lepih besedah predsednik mlinarske zadruge g. Peter Zadra-vec iz Ormoža v spremstvu drugih mlinarjev iz okolice. Rajni zapušča žalujočo ženo in dve ne dorasli hčerki. Naj mu sveti večna luč! Preostalim sorodnikom naša sožalje!
Sv. Jernej pri Ločah. Tukaj je umrl 79 let star Ofič Blaž, prejšnji dolgoletni organist in cerkovnik. Bil je samouk v orgljanju, a tudi v vsakem drugem oziru silno »praktiš«. Dasiravno se nikoli ni učil pri nobenem mojstru, se mu je vendar vse posrečilo, kar je v roke vzel. Bil je krojač, fotograf, ključavničar, mizar, popravljal je ure in harmonike in delal celo harmonije. Enega ima naša šola, in si ga lahko vsak ogleda. »škoda je Ofiča in njegovega znanja, ki gre ž njim v grob« tako tukaj splošno sodijo. Naj v miru počiva!
Prevalje. Predpretekli teden je pogorela hiša Marije Konečnik, posestnice na Lomu pri Mežici. Nesreča je tem večja, ker je pred tremi leti udarila strela v hlev, ki ga je šele letos dokončala. Vendar pa pričakujemo od sosedov, da |i v tem trenutku priskočijo na pomoč! — S 1. aprilom se je preselil sedež sreskega načelstva iz Prevalj v Dravograd. Vse dni, ko je trajala preselitev, je bil Dravograd okrašen z zastavami. Občinski odbor v Dravogradu pa je imenoval sreskega načelnika g. Ivana Milača za častnega občana.
Sv. Anton na Pohorju. Prihodnjo nedeljo, trejo po Veliki noči, bo pri nas sv. opravilo po navadi, to je ob devetih, ker se lani romarski shod ni obnesel. Pač pa bi bilo dobro, če bi se zavedni Antončani udeležili igre »Dom« v Ribnici, ki jo priredi Katoliško prosvetno društvo v Katol. domu istega dne ob treh popoldne.
Sv. Antona na Pohorju. Po neznosno grdih j
dneh, kar se vremena tiče, je nastopila spomlad Vse že brsti in poganja. Poljsko delo se je pričelo. želimo le, da bi »španska«, ki nas nadleguje, kmalu prenehala ter jo odkurila, na špansko! —- Vse častilce sv. Antona opozarjamo na te-le shode: binkoštni pondeljek 17. maja, Antonovo 13. junija in na »lepo nedeljo« 20. junija.
Ruše. Socijalni odsek občinskega odbora v Rušah je o Veliki noči sklenil pomožno akcijo za preskrbo revne in pridne šolske dece z najpotrebnejšo obleko, obutvijo in perilom. Nabral je v ta namen pri industrijskih podjetjih, društvih in posameznikih svoto 11.093 Din. Darovali so: Tvornica za dušik 4000 Din, Industrijsko podjetje Pogačnik 1000 Din, g. ravnatelj Krejči 500 Din, Posojilnica Ruše 500 Din, Bralno društvo Ruše 300 Din, Podružnica sv. Cirila in Metoda Ruše 400 Din, Prosvetno društvo Ruše 300 Din, Strelska družina Ruše 400 Din, Ruški fantje 300 Din, Sokol Ruše 200, železoprometna družba 200 Din, odborniki socialnega odseka so nabrali 1699 Din, šolski otroci so nabrali 744 D, posamezniki so darovali 450 Din. Razno blago so dali: Tekstilna tovarna Ruše, Doctor in drug v Mariboru, konzumno društvo v Rušah. Za na-
brane prispevke se je nabavilo in razdelilo: 5i parov novih čevljev, 10 starih popravljenih, blago za oblekce 41 deklicam, flanela, barhenta in platna 112 otrokom, drugim nogavice, odeje, živila. Stroški znašajo: za čevlje 6173 Din, za blago 2834.50 Din, za druge potrebščine 322.50 Din. Svota vseh izdatkov je 9330 Din. Od te svote sc domači obrtniki prejeli 5141 Din, ostalo je šle za blago. Socialni odsek izreka vsem blagim darovalcem in dobrotnikom v imenu obdarovane revne šolske mladine najtoplejšo zahvalo.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Nezaslišana surovost ali neumnost. V službi nekega tukajšnjega posestnika sta se sprla hlapec in dekla. Da si po-hladi svojo jezo, je hlapec s pomočjo sosednjega hlapca neke noči živim gospodarjevim svinjam narezal vse parklje. Po živinozdravniškem ogledu ni gotovo, da se bodo svinje vsled preobilnega gnojenja ran mogle pozdraviti ter gospodar že sedaj trpi prav občutno škodo. Po zaslugi marjeških orožnikov čaka še komaj 151etne-ga zlikovca in njegovega hudobnega tovariša zaslužena kazen. Dogodek je vsled svoje izredne neusmiljenosti vzbudil ogorčenje cele župnije, saj slične hudobije ne pomnijo najstarejši žup-Ijani.
Apače niso navajene na točo, celo v poletnem času redkokedaj pade malo toče. Letos pa je bila izjema. Toča, ki je dne 7. aprila popoldne prihrumela iz Halbenraina preko Mure v smeri proti Sv. Benediktu v Slov. goricah, si je Apače vzela za svoje središče. V nekaj minutah je bilo belo kot v najhujšem snežnem metežu. Polje, ki letos ne kaže dobro, in sadonosniki so precej trpeli. — župnik g. Ivan Cilenšek je te dni odšel na operacijo v ormoško bolnišnico. Farani želijo, da bi se preč. gospod kmalu zdrav vrni) med nje.
Mala Nedelja. Po enoletnem oddihu se je naša JNS naenkrat zopet zganila. Imela je na cvetno nedeljo svoj občni zbor. Mislimo, da o svojem delu tokrat ni imela kaj poročati, ker se skozi celo leto ni nič čulo o njenem življenju. Zato pa so poročali o delu drugih. Še celo o našem občinskem odboru so dali izčrpno poročilo. Hudo so ga prijeli, ker baje nič ne dela, posebno ker še ne nadaljuje započete ceste v Rožnem dolu itd. Ko smo bili mi, so rekli neki velemož, se je delalo na cestah; občinski dom imamo, ta-
»Ali ne bi Anzanu tudi povedala?«
»Ne, ne, ne morem,« se je žena razburila. »Nikoli mi ne bi odpustil. Za ves svet mi ni; le tega ne, da bi me moj pob zamrzel, le tega ne!«
»Ali naj mu jaz povem? Bo vsaj vedel, pri kom je za jagra.«
»Poskusi mi to! Če le besedo zineš, te prekolnem in urečem do devete martre.«
»Zakaj potem si mi vse to povedala?«
»Le zato, da veš. Skrivnost se ne sme izgubiti. Nekdo jo mora ohraniti.«
»Ah, zdaj vem! Ko umreš, naj bi jaz Anzanu povedal!«
»Ne bom umrla — še dolgo ne. Boš ti prej umrl kakor jaz. Toda prisezi mi, da ne črhneš nikomur ne besede o tem!«
»Tiho bom kakor dežnik, kadar je zaprt.«
»Ah, ko pa tega odpreš, se ti bo tudi gobec raz-Česnil in odprl, ali, butelj?«
»Če ti streha ni po volji, tedaj bom pa tiho kakor kukujca v Šentkatarinjem.«
»Tiho mi bodi in molči ko grob!«
»Nikomur ne črhnem o vsem, kar si mi povedala.«
»To mu lahko rečeš, da mu pustim hišo in vse, kar imam. če pa še kaj več počenčaš, tedaj naj ti jezik v goltancu zamrzne! Varuj se mojih urokov!«
Možic ji je prestrašeno pogledal v oči in je stegnil roki, kakor da odpira dežnik, da bi se ubranil njenih rotitev in urokov. Dejal je plaho:
»Cenca, ali bi še kaj?«
»Da! To: pojdi!« je rekla rezko.
»Saj že grem. Nekaj te še prosim. Vzemi koga k sebi! Bolna si. Če se ti kaj pripeti, nimaš nikogar blizu.«
»Jaz nisem bolna in meni se ne pripeti nič. Če mi bo koga treba, bom že povedala ... Ne zabi, kar sem ti rekla! Zdaj pa pojdi!«
Odmrla mu je in ga stiščala skozi duri. V sosedni sobi je besno zalajal pes.
Ko je Gašpar počasi migal proti domu, se je venomer stresal, prav tako, kakor da ga je brez strehe ujela huda ploha.
Cenca pa se je sesedla stokati in tožiti:
»Vse zaman! Vse! Vse! temu bom mogla danes vse povedati. Pa ne morem, ne morem! Ne gre mi z jezika in ne gre. Prepozno je, več ko dvajset let je prepozno. Prav tega, tega najhujšega ne smem, ne morem nikomur povedati. Ko bi to prišlo na dan, na sramoto me postavijo, čez trg me zavlečejo, s kamni me pobijejo. Ojoj, ojoj!«
* * *
(Dalie sledi.)
v naslonjač in je jela Mislila sem, Gašparju,
nacijonalističnim četam neki miličnik s posebne svojevrstno »uniformo«. Oblečen je bil, kakor bi bil namenjen na kake višjo družabno prireditev, namreč v frak, s cilindrom na glavi.
Plinska maska z zračno črpalko Holandski listi poročajo o izumu neke amsterdamske tvrdke za izdelovanje plinskih mask, Pri njenih novih maskah se dihalni zrak ne vdihava skozi filter z močjo pljuč, temveč s pomočjo ročne črpalke. Te maske so posebno pripravne za starejše osebe in otroke« ki so jim dosedanje maske pri dihanju delale pogostoma težave. Poskusi, ki so jih napravili v bolnišnici Rdečega križa v Haagu, so bili baie zelo uspešni.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice,
posebno motnje v prebavi, 6e lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno
FRANZ - JOSEFOVO
grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo
FRANZ - JOSEFOVO
vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
ko potrebna občinska sirotišnica ali hiralnica je bila še samo vprašanje najkrajše dobe, če se nam ne bi zgodila zgodovinska krivica, da so nas odpihnili z občinske uprave. Jenesarji so se udali v usodo. Pred leti so trdili, da ne bo nikdar drugače, da bodo le oni vedno na vladi in v upravi, danes pa se pri praznih stolih tolažijo, da ne gledajo na število, ampak na to, kaj so ti, ki so njihovi. Koliko je tistih, ki so res njihovi, o tem si sami niso več v dvomu. Saj lahko zasledujejo ne samo od leta do leta, marveč od meseca do meseca porast svojih pristašev. Ob volitvah leta 1931 je bil takšen položaj, da r.i bilo skoro nikjer protikandidatov. Pri občinskih volitvah leta 1933 so nezadc-voljneži ponekod osnovali posebne liste, ki pa niso uspele vsled takratnega JNS terorja. Pri zadnjih občinskih volitvah se JNS ni niti upala iti v boj pod odkrito JNS zastavo, temveč se je skrila pod obleko »gospodarske liste«. Kako pa je bilo pr! čržavnozborsklh volitvah leta 1935, je sploh v svežem spominu. «Navdušenje« je bilo takrat tako veliko, da ga je komaj ukrotila i^Ota*« sosedna pomoč. Ne vem, ali so o tem razmišljali na JNS občnem zboru. To pa vem, da so na njem razpravljali o zadevi, ki jih nič ne briga, to je o našem Društvenem domu, ki si ga bomo sami zgradili. Ako nam hočejo nasprotniki delati težave s trošenjem laži, kakor da si hočemo iz občinskih sredstev zgraditi nov dom, se motijo, če mislijo, da bodo s tem uspeli. Kdor neresnico širi, samega sebe postavlja v slabo luč. To je tudi najboljši dokaz, kakšen je tisti odkriti boj, ki ga nasprotniki priporočajo. Kakšen je namreč v resnici njihov boj, so dokazali pred štirimi leti, ko nam je JNS uprava razpustila krščanske prosvetne organizacije. JNS bi to ponovila tudi danes, ako bi mogla.
Mala Nedelja. G. poslanec Lukačič je v velikih skrbeh zaradi zdravja našega g. župnika. Na vsakem naprednem shodu to svojo skrb ponovno povdari in pravi, da so enkrat temu vzrok volitve, drugič kak shod ali kaj podobnega. Mi smo mu za to izredno skrb prav hvaležni ter upamo da bo g. župnik vedel nasvete pravilno upoštevati ter si tako zanaprej zasigurati 3voje zdravje. S tem bi potem po njegovem mnenju kar naenkrat pri nas prenehali različni politični spori, katerim so menda vedno le oni vzrok. Bomo videli!
Križevci pri Ljutomeru. V preteklem letu smo imeli malo požarov, tudi pa, ako se je kje požar pojavil, se je takoj omejilo ali zabranilo, da ni uničil še sosednjih poslopij. Nikdar se ni pojavila samo ena brizgalna, ampak naenkrat po pet do šest, saj ni čuda, naša fara je menda najrodovitnejša v okolici s prostovoljnimi gasilskimi četami. Pred kratkim so naše gas. čete opravile redne letne občne zbore, pri katerih so bile na dnevnem redu tudi volitve. Iz česa povzemamo, da vlada med članstvom naših čet velika sloga, ker so po večini ostali stari odbori, izvzemši najmlajše njim sestre v Logarov-cih, katera je bila ustanovljena 1. 1934 pod vodstvom predsednika g. Antona Filipiča. Po krat-
kem času je članstvo zamenjalo ustanovnega predsednika z bivšim županom g. Antonom štuhecom, kateri pa je lansko leto odstopil radi tega si je članstvo letos zbralo izmed sebe novega predsednika g. Ludvik Janovča. Kakor je slišati, bomo imeli letos obilo zabave in sreče naklonjenih časov, ker bodo skoraj vse čete v okolici priredile tekom leta tombolo, srečolove itd. Občani naj pridno obiskujejo prireditve, ker je to korist le njih samih, kajti čim večje ima četa dohodke, tem bolj si bode izpopolnila svoje orodje, da bo kos vsak požar ob vsakem času takoj zadušiti, kar pa ni korist gasilskih čet, nego vsakega člana človeške družbe, ki ga lahko vsak čas obišče rdeči petelin.
Prihova. Stavim, da ni bilo že zadnjih sto let take poroke, kakor je bila v sredo 31. marca na Prihovi, da bi se strnile te nenavadne okoliščine. Dva brata Kukovca iz Konjic sta poročila dve sestri Dobajčevi iz Spodnjega Grušovja, župnija Prihova. Pri obeh hišah pa imajo domačega sina duhovnika, oba salezijanca, kojih eden je poročal, oba pa obenem maševala. Vrhu tega pa je bila ena nevesta Micika prednica Marijine družbe na Prihovi. Pa recite, če ni to edinstven slučaj. Morda ga ni bilo in se ne bo pojavil po stotem leti; na celem božjem svetu. Sedaj pa z imeni na dan. Kuk Anton iz Konjic je poročil Pušnik Micilio, Dobajčevo, prednico Marijine družbe in delavno odbornico tukajšnjega Prosv. društva in jc peljal na svoz dom v Konjice. Njegov brat Ignacij pa je poročil njeno sestro Pušnik Amko, Marijino družbenko, In je prišel na njeni dom k Dobajčevim, kjer jima je dobra vdova izročila posestvo. Poročil je oba para nevestin brat Pušnik Jože, salezijanskt duhovnik na Radi i pri Sevnici ob Savi. Slovesno sv. mašo je popeval brat Ženinov, g. dr. Kuk Jože, tudi salezijanec v Veržeju, dočim je g. Pušnik Jože služil istočasno tiho sv. mašo pri stranskem oltarju lepe prihovške župne cerkve. Obe nevesti, zlasti svojo prednico, je pozdravila v imenu zbrane celokupne Marijine družbe deklet z zastavo pred župniščem družbenka Anika Goričan s krasnim "poslovilnim nagovorom, ki je vsem privabil solze v oči. V imenu Prosvetnega društva pa ju je pozdravil g. Ivan Pavlič, tukajšnji trgovec. Po poroki pa se je vršila pri Dobajče-vih kratka gostija, katere se je udeležil tudi mi-lostljivi g. Tovornik Franc, arhidijakon iz Konjic in g. banski svetnik želih iz Konjic. Pri tej priliki je g. arhidijakon blagoslovil novo Marijino kapelico ob Dobajčevi hiši. Proti večeru je odšla vsa svatovska družba na ženinov dom v Konjicah. Bilo srečno za oba para!
Tepanje. Na občinski seji občine Tepanje, kamor spada vsa župnija Prihova in en del konjiške nadžupnije, je bil odlikovan občinski odbornik in podžupan Napotnik Matija, posestnik na Tepanjskem vrhu z redom sv. Save V. vrste za zasluge za napredek kmetijstva v konjiški okolici. Prišel je k seji sam sreski načelnik iz Konjic, g. Malešič Matija, ki ima isto krstno ime, kakor odlikovanec. Med lepim nagovorom mu je g. sreski načelnik pripel odlikovanje na prsi, na kar se je odlikovanec v izbranih besedah prisrčno zahvalil za odliko.
Prekopa pri Vranskem, V listu »Domovina«, ki ima v našem kraju še par naročnikov iz poprejšnje dobe, se je nek dopisnik, ki spada v slavno društvo kmečkih fantov in deklet — to sklepamo iz dopisa — strašno zavzel za neko »zanimivo« igro z naslovom »Razkrinkana morala«. Dopisnik pravi, da je to igro baje nameravala vprizoriti gasilska četa v Prekopi »s pomočjo Društva kmečkih fantov in deklet«. Toda pri gasilski četi v Prekopi je hvala Bogu še dokaj pametnih mož, ki so pravočasno uvideli, da bi s tako igro gasilska četa samega sebe obla-
tila In postavila v slabo luč. Zato je predsednik kot pameten in pošten mož igro zabranil; sicer pa, če on ne bi tega storil, bi to brez dvoma storilo sresko načelstvo. »Razkrinkani moralist« se sedaj v »Domovini« huduje, češ, da so to po-hujšljivo in pregrešno igro, kakor jo sam imenuje, zabranili nekateri gospodje iz strahu, »da se ne bi razkrinkala morala katerega izmed teh gospodov«. Ne vemo sicer, koga je slavni dopisnik »Domovine« tu mislil, toda lahko mu pa po-vemo, da se je zgodilo ravno obratno: njegova morala se je do golega razkrinkala in sicer v tem smislu, da on morale nima, ako ga ni sram, postaviti na oder igro, v kateri se sramoti zakon in poveličuje prešuštvo. Zato je popolnoma res ,kar pravi dopisnik sam, da so se igralci s to igro, četudi nI prišla na oder ln so jo samo vadili, postavili v zelo slabo luč. Kar se pa tiče tistih stotakov, za katere bo sedaj baje gasilska četa oškodovana, ker ne bo tiste umazane igre, pa dopisniku povemo, da se ta škoda ne da niti od daleč primerjati s škodo, ki bi nastala, ako bi se vprizorila tista pacarija, za katero se »razkrinkani moralist« tako toplo zavzema. „Gasilska četa v Prekopi bo to strašno »škodo« že nadomestila s kako lepšo prireditvijo, če tudi brez sodelovanja raznih »razkrlnkanlh moralistov«.
Plešivec pri Velenju. Narava se prebuja M dolgega zimskega spanja, tako sem se tudi jas prebudil iz dolgega molčanja ter vam napišem par novic iz naših krajev. Zimo smo imeli prav ugodno, imeli smo v zimskem času večinoma lepe in solnčne dneve. Spomlad imamo leto» izredno slabo, imamo le oblačne ln deževne dneve. Za Veliko noč smo letos dobili prav slabo pi-sanko. Dobili smo snega 40 cm na debelo; sneg je bil zelo voden, da je polomil precejšnje število sadnega drevja. Tudi ozimnim setvam je povzročil precejšnjo SkšdO. Kljub nagajivemu vremenu smo vendar okopali v vinskih goricah, letošnja kop je bila prav lahka, ker je letošnjo zimo zemlja prav ugodno premrznila. Sedaj pridejo na vrsto setve na poljih, samo da bi Imeli stalno lepo vreme. Bog nam daj lepo vreme saj ob cvetu sadnega drevja, ker letos se kaže prav obilno cvetja. Fantje novinci so nas pred kratkim zapustili, da nastopijo vojaško službo ter zadostijo svoji državljanski dolžnosti. Da bi se le vsi zopet dobri in zdravi vrnili. Od novega leta do danes smo imeli enega mrliča, lansko leto komaj dva. Torej znak, da je pri nas zdrav kraj in zdravi ljudje!
Šmartno ob Dreti. Tudi v tej mali idilični vasi se trudijo kulturni delavci za gojenje prave pro-svete. Nova nadstropna stavba »Gasilski dom« priča o složnem stremljenju za dobrobit in izobrazbo naroda. Fantje so proslavili svoj prosvetni praznik in materinski dan. Predstavili so se z igro »Pri kapelici«, mladci pa so se postavili z vzorno deklamcijo. Prireditev je vzbudila trajno naklonjenost občinstva. Beli teden je prenovljena cerkev Sv. Martina v zelenem na-kitju in cvetoči vonjavi sprejela svojega novega duš. pastirja Fr. Zagoršeka. Ob instalaciji na belo nedeljo je g. župnika pozdravila šolska mla-dež, dekleta s šopki, gasilci v špallrju, razna zastopstva in v obče cela župnija. Naj Bog bla« goslovl delo našega novega dušnega pastirja!
Kapele pri Breživah. V nedeljo 4. aprila se je vršil v gostilniških prostorih gospe Vidmarjeve redni letni občni zbor krajevne organizacije JRZ. Občnega zbora se je udeležilo izredno veliko število naših somišljenikov, ki so zelo paz« no poslušali vsa poročila. Ob koncu je bila spre*-jeta resolucija, ki se Je odposlala na merodajna mesta. V resoluciji prosimo vse merodajne oblasti, naj pomagajo tudi našemu kraju, ki se nahaja v zelo težkih gospodarskih razmerah.
Predvsem prosimo, naj se čim prej začne s preureditvijo ceste Dobova—Kapele, posebno z ozi-rom na dejstvo, ker se gradi v Dobovi glavni kolodvor in bo v bližnji bodočnosti šel glavni promet z Bizeljskega in Hrvaškega po tej cesti. Ostri ovinki in klanci od Kapel do Dobove onemogočajo prevoz težjih tovorov po tej cesti in so se zgodile že tudi nesreče. S preureditvijo te ceste bi prišli domačini, med katerimi je brezposelnost zelo velika, do majhnega zaslužka. Dalje je nujno potrebno, da dobe naši vinogradniki podporo za galico. Razne elementarne nesreče zadevajo našo občino že od leta 1932 vsako leto, lansko leto nas je pa obiskala toča kar štirikrat, kar nas spravlja v obupen položaj, saj imajo naši posestniki edini dohodek iz vinogradov. Zato je nujno potrebno, da gredo nam na roko oblasti. Točno poročilo o delovanju odbora je podal g. Hotko, na občnem zboru je pa poročal tudi g. prof. dr. Gantar iz Celja. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Krošelj, za podpredsednika pa g. Hotko. Občni zbor je pokazal, da se naši somišljeniki trdno oklepajo svoje politične organizacije, ker vedo, da bodo le na ta način lahko kaj dosegli za izboljšanje gospodarskih razmer.
Pogled naprej in nazaj.
Pameten človek se večkrat ozre nazaj na pretekle dogodke in se iz njih uči ter dela načrte za bodočnost. Tak obzir nazaj je potreben pri vsaki stvari. Pri tej priliki poglejmo nazaj na zadnje tri mesece dela in uspeha zavarovanja »Karitas«. Iz statističnih podatkov je razvidno sledeče: Meseca januarja je pristopilo h »Karitas* 729 novih članov, meseca februarja 706 in meseca marca (do Velike noči) 605. Istočasno je »Karitas« izplačala zavarovanje: meseca januarja za 26 umrlimi člani, meseca febru-
trja za 23 in meseca marca (do Velike noči) za 2 člani. V prvih treh mesecih je torej »Karitas« dobila 2040 novih članov, 3ava?eval"niik> pa je izlpačala po 71 umrlih članih... Iz podanih Itevilk je dvoje razvidno: 1. »Karitas« uživa veliko zaupanje; 2. mnoge družine so bile ob smrti družinskega člana d€ležne njene pomoči... Kaj bi storili, če bi vam kdo zagotovo povedal, da boste v času prihodnjih treh mesepev umrli ali da bo v tem času umrl kateri član vaše družine? Gotovo bi takoj obiskali domačega zastopnika »Karitas« in bi zavarovali sebe, oziroma tistega člana družine, ki bi o njem vedeli, da bo umrl. Kar bi v tem slučaju storili, storite tudi sedaj, ker ne veste niti za se, niti za domače, kdaj se bo treba posloviti od življenja. V negotovih stvareh človek ne sme odlašati, marveč porabiti prvi trenutek. Pri zavrovanju »Karitas« je to tem bolj priporočljivo, ker je zavarovalna vsota v veliki meri odvisna tudi od starosti. čim mlajši je kdo, ko se zavaruje, tem večja'je zavarovana vsota. Nikar torej odlašati! Obrnite se še danes na zastopnika »Karitas« ali na vodstvo v Mariboru (Orožnova ulica 8) in se zavarujte! Ne bo vam žal.
Peter Resetar rešeiari.
Kaj sedaj s črno kavo? Prideš v Beogradu v kak višji urad, ti ponudijo črno kavo. Kev pa je sedaj posebna zvišana trošarina na kavo, so se sluge zmenili, da bodo začeli kuhati kneipa, sicer ne pridejo več na svoj račun. Tudi je sedaj nevarnost, da bodo ti sluge Vprizorili posebno demonstracijo. Moja žena gre tudi zraven! Jaz pa ne, ker vem, da bo najbolje, ako naučimo domače krave, da nam bodo mesto mleka dajale kavo, sicer je ne bomo več pili!
Obletnica 5. maja. Nekateri gospodje iz mesta pravijo, da hočejo proslaviti volitve 5. maja 1935. Ti gospodje bi se sedaj radi norčevali iz tedanjih volitev, takrat pa so tako pohlevno šli na volišče, kakor vol v klavnico.
Zajci so se spremenili v peteline! Večkrat či-tamo, da se moški izpremeni v žensko. če pogledam po svetu, vidim, da je res marsikdo na videz moški, v resnici pa je prava baba. Dočim
je tudi res, da je katera na videz ženska, dejansko pa je prav moška. Toda tega pa nisem še slišal, da so se zajci spremenili v peteline. V Slovenji se je sedaj tudi to zgodilo. Kakor zajci so čepeli za grmom in se skrivali, da bi jih ne prepoznali. Sedaj pa so skočili na gredo in zakikirikali naši mladi komunisteki. Pa bo tudi tega petelinjega petja kmalu konec.
Vse je narodno! Imamo narodno šolo, narodno skupščino, narodno banko, narodnih podjetij v vsakem kraju na ducate, narodnih društev z do stomilijonskim članstvom, vse je narodno, narod pa je revež, da se Bogu smili!
Učitelji proti! Izšla je naredba, da sme učiteljica, ako hoče ostati učiteljica, poročiti samo učitelja. Zoper to odredbo so sedaj protestirali učitelji, ne učiteljice. Razumljivo, ker nimajo sedaj več ljubega miru!
čudna govorica. Prijatelj, les raste, les raste! Kmet ga je poslušal in odgovoril: ako raste, potem bo padel, da bom lahko jaz vstal iz svojih dolgov, v katere sm padel, ko je les padel. Lesnim trgovcem bo sedaj padel tisti greben, ki so ga tako visoko nosili, ko so mislili, da so nam dobrote delili, ko so nam les tako poceni pustili padati. Jaz pa k tej govorici rečem še to-le: če kje les pade, naj tudi raste in sicer na istem mestu, ker sicer bodo zanamci samo to vedeli o lesu, da pada, in nič o tem, da raste!
Kje so lastavice? Letos morajo čez severni tečaj k nam, ker je na jugu vojska. Bog ve, če jih v Nemčiji ne bodo zadržale kvišku dvignjene roke, potem jih pa sploh ne bo več!
Razburjenje na sejmu. Na zadnjem sejmu je bilo veliko razburjenje. Prišli so Lahi, pozdravili z dvignjenimi rokami in nakupili krave in vole. In to govedo nerodno je dvignilo rep ter veselo fcušio v Italijo. Komaj sem jaz razložil, da to ni nikaka demonstracija proti fašizmu, da si nismo tako pokvarili novega trga. Boljše bo privezati repe k nogam, kakor pustiti kšeft!
V šoli. Učitelj: Kje leži Madrid? — Učenec: Ali je že padel? Kdaj pa?
Pofasnila gseie poMran-fa Danoviriskc Mm na vloge in pritožbe.
časopisi so že na kratko poročali, da se od 1. aprila t. 1. dalje za vloge in pritožbe, ki se vlagajo na bansko upravo ali njej podrejene urade v banovinskih samoupravnih poslih, ne plačuje več državna taksa, ampak banovinska in sicer v banovinskih kolekih. Za banovinske posle se smatrajo vse zadeve, ki jih rešuje ban-ska uprava kot samoupravno oblastvo, na primer pospeševanje kmetijstva in živinoreje, urejanje hudournikov, agrarne operacije, socialno skrbstvo, gradnje in vzdrževanje banovinskih cest itd. Za banovinske se smatrajo dalje V3e zadeve, ki so v zvezi z banovinskim proračunom ali s pravilnikom o tem proračunu, torej vse vloge, prošnje ln pritožbe, ki zadevajo odmero in pobiranje banovinskih davščin, neglede na to, ali se vloga obravnava pri banski upravi, ali kakem drugem uradu, če se kdo pritoži proti odloku, s katerim ga je sresko načelstvo kaznovalo radi trošarin-skega prestopka z vinom, mora priziv opremiti z banovinskim kolkom za 30 Din in ne z državnim. Ali če kdo prosi za olajšave pri plačevanja kake banovinske davščine, mora na prošnjo nalepiti prav tako banovinski kolek in sicer za 10 Din, morebitne priloge prošnje pa morajo biti opremljene s kolkom za 4 Din.
V Dravski banovini se pobirajo te-le banovinske davščine:
a)	banovinske doklade k državnim neposrednim davkom;
b)	banovinske trošarine:
na vino, vinski mošt, pivo, žganje in špirit, na oglikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače, na mineralne vode, na kvas, na bencin, na električno energijo in pnevmatiko;
c)	banovinske takse:
na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure; na lovske karte, na šoferske legitimacije, na zavarovalne premije, na posest in nošenje orožja, na prenos lastništva na živinskih potnih listih, 2 % taksa od prenosa nepremičnin, doklada k državni dopolnilni prenosni taksi, 40% doklada k državni taksi na vstopnice, administrativne takse in doklada k državnim taksam po zakonu o taksah;
č) banovinska davščina na lovišča in ribolove, davščina na dedščine ter odškodnina avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest;
d)	izredna davščina delojemalcev in službo-davcev za »Bednostni sklad«.
Z banovinskim! kolki se morajo torej kolko-vati:
1.	vse vloge (prošnje in pritožbe), ki se nanašajo na odmero ali pobiranje zgoraj navedenih banovinskih davščin;
2.	vse prošnje za sprejem v banovinsko službo;
3.	vse prošnje za kakršnekoli podpore iz ba-novinskega proračuna ali iz proračuna »Bednost-nega sklada«;
4.	vse vloge, ki se predlagajo banovinskim zavodom, med katere spadajo: kmetijske šole na Grmu, v št. Jurju ob južni železnici, v Rakičanu in v Poljčanah; vinarska in sadjarska šola v Mariboru; gospodinjski šoli v Mali Loki ln S večini; kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru; vse banovinske trsnice in drevesnice, kakor tudi tečaji, ki se prirejajo na banovinskih posestvih; ribogojni zavod v Boh. Bistrici; gozdarska šola v Mariboru; podkovska šola v Ljubljani. Dalje gluhonemnica v Ljubljani, deško vzgajališče v Ljubljani, zavod za slepo deco v Kočevju, dečja domova v Ljubljani in Mariboru.
Banovinski zavodi so tudi bolnice v Brežicah, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju in Slovenjgradcu ter hiralnice v Ptuju, Vojniku in Gornji Radgoni. Tudi zdravilišča Golnik, Dobrna in Rogaška Slatina so banovinski zavodi.
Taksa na vloge znaša 10 Din, za priloge 4 Din, za pismene odgovore (odločbe, ki zanje stranka prosi) 20 Din, za pritožbe Din 30.
Banovinski kolki se nabavljajo pri razpečeval-cih državnih taksnih vrednotic, ki imajo na vidnem mestu označeno, da so pooblaščeni prodajati banovinske kolke.
Občinstvo se na to opozarja, kajti oblastva, ki bi prejela vloge v banovinskih poslih, a kolkovane z državnimi kolki, ne bodo dotičnih vlog vzele v pretres, dokler ne bo plačana ustrezna taksa v banovinskih kolkih.
556	Ban: Dr. Natlačen, s. r.
Mestna podjetja Maribor.
X. št. 443-1937.	V Mariboru, 9. IV. 1937.
Razpis tekočih del zi leto 1937/38.
RAZPIS DEL
Mestna podjetja Maribor razpisujejo za leto 1937/38 sledeča tekoča dela in dobave za vzdrževanje zgradb in drugega:
kleparska, steklarska, pečarska, mizarska, zidarska, pleskarska in slikarska dela, vzdrževanje stolne stolpne ure, dobavo železnine in gradbenega materijala ter dobavo barv in čopičev.
Vsi potrebni podatki se dobijo med poslovnimi urami od 8.—12. ure pri gradbeni upravi, Frančiškanska ulica št. 8/II., soba št. 1, kjer je vložiti tudi zapečatene ponudbe do 22. aprila 1937 do 12. ure.
565	Mestna podjetja Maribor.
Posicdnfe vesti.
Novice iz drugih držav.
Težka nesreča vsled eksplozije. Pri Pardu-Jbicah na Češkem se je zgodila 10. aprila ob 10. uri predpoldne v tvornici za eksploziva »Explo-sia« v Semtinu težka nesreča, ki je zahtevala čtiri smrtne žrtve in 14 ranjenih. V enem oddelku je eksplodiral nitroglicerin s tako silo, da je bilo čuti pok v obsegu več km. Izpod ruševin poslopja so potegnili štiri mrtve delavce, 14 de-lavccv je bilo ranjenih od steklenih drobcev v aosednih oddelkih. Ta eksplozija spominja na Ono v letu 1929, pri kateri je bilo v istem podjetju sedem delavcev ob življenje.
Domače novice.
Dr. Milan Srskič umrl. V ponedeljek zjutraj Je podlegel španski s pljučnico v Belgradu bivši ministrski predsednik g. dr. Milan Srskič. Rajni je bil eden od prvakov bosanskih radikalov. Od prevrata sem je bil večkrat minister. Po 6. januarju je bil minister vlade generala Petra živ-koviča in je slednjič sestavil sam vlado. Ko je prišla na površje JNS, se je Srskič potegnil povsem iz političnega življenja.
žrtev pretepa. V Radvanju pri Mariboru sta 6e stepli zadnjo soboto dve fantovski skupini. V pretepu je dobil hudo poškodbo na glavi in pretres možganov 35 letni pomožni delavec Fran Witzmann, katerega so prepeljali v mariborsko bolnico.
Hudobija. Na Zg. Poljskavi so neizsledeni storilci razbili posestniku Vinku škrabotu okna na verandi hiše in so mu porezali 40 vinskih trt.
Ob priliki požara ukradli polovnjak vina. čušu Mihaelu, posestniku v Mezgovcih, je v Turškem vrhu v Halozah zgorela viničarija. Sosedje so reševali iz gorečega poslopja tudi sode in je bil ukraden ob tej priliki polovnjak vina. Orožniki so tatove izsledili.
Se nepojasnjen umor. V Javoru pri Ljubljani je neznanec 12. aprila zvečer ubil s topim koncem težke rovnice 66 let staro župnikovo kuharico Jožefo Martinčič in pobegnil. Napadalec je iskal pri ženici ključ, a se je uštel in je zbežal brez plena.
ZA SV. BIRMO: Najlepši spominek: raolltvenik in rožni venec! Najugodneje kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru In v Ptuju.
Pod vlak. Na železniški progi pri Ljubljani so našli razmesarjeno truplo 22 letnega Stanka Gornik, bivšega delavca iz škrljevega pri št. Ru-pertu na Dolenjskem, ki je imel že večkrat opravka z oblastjo in ga je zaradi vlomov zasledovala tiralica.
Dve domačiji žrtev požara. V Vačah nad Litijo je upepelil ogenj Indofovo in Bistanovo domačijo. S hišama in gospodarskimi poslopji je zgorelo vse pohištvo, obleka, vozovi, orodje, žito in krma. Bistanu je zgorelo 5 glav živine in med temi šest tisoč vreden par volov. Bistan je bil zavarovan le za borih 18 tisoč. Indof, upokojen poštar, pa je zavarovan še za manjšo vsoto.
Udar strele. Na Vrhpolju pri Kamniku je 12. aprila udar strele življenjsko nevarno omamil Franca Debevca, 23 letnega posestniškega sina, o katerem dvomijo, da bi si opomogel. Nesreča se je pripetila v gozdu pri nabiranju dračja.
Vsa Slovenija se pripravlja na prelepo romanje na Trsat, združeno z izletom na prekrasni otok Rab o binkoštih. Posebni vlak bo vozil letos tudi iz Maribora. Vodstvo je določilo najnižje mogočo ceno, vendar upa še na ponovno znižanje, če se priglasijo potniki" V zadostnem številu. Romarske slovesnosti bo vodil eden od jugoslov. nadškofov. Štajerci, zavzemite se za to romanje, da bo zastopana vsaka župnija lavan-tinske škofije! Priglašeni so številni romarji celo iz Gradca. Podrobna pojasnila pošlje vsakomur zastonj: uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica, 1.	567
Prireditve.
Zg. Sv. Kungota. Dne 18. aprila, to je v nedeljo, po rani maši ob' 8. uri se vrši v »Katoliškem domu« ustanovni občni zbor Kmečke zveze za Zg. Sv. Kungoto. Predvideno je, da se udeleži zborovanja tudi g. minister v pokoju Vesenjak, ki bo predaval o pomenu Kmečke zveze. Pridite vsi.
Prostovoljna gasilska četa na Sladki gori uprizori v narodni šoli v št. Petru na Medv. selu v
nedeljo 18. aprila ob 15. uri narodno veseloigro »Micki je treba moža«. Povabljeni vsi, ki se hočete od srca nasmejati.
Smrtni slučaji.
Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 9. aprila je umrl Fr. Gajšek p. d. stari Pivec, star 81 let. Bil je priden in skrben gospodar, ki si je s svojim vzornim gospodarjenjem pridobil lepo premoženje. Pred 12 leti mu je umrla njegova pridna žena Nežka. Potem je izročil svoje obširno posestvo svojemu sinu Martinu. Rajni Pivec je bil pravi katoliški mož, ki je ob volitvah stal vedno v katoliških vrstah. Bil je krstni in birmanski boter več ko 300 krat. Kako čislan je bil daleč naokoli, je pokazal njegov pogreb, ki se je vršil 11. t. m.; od blizu in daleč se je zbralo številno ljudstvo, da mu izkaže zadnjo čast. Prišel je tudi njegov bratranec iz Maribora g. vikar kapucinskega samostana v Studencih Lavrencij Novak. Pri hiši žalosti se je poslovil od njega v ganljivih besedah sosed Jože Podgoršek, pri odprtem grobu pa g. kanonik Valentin Mikuž. Naj v miru po-
Nacijonalističnl španski general Franco z nemškim poslanikom, generalom Faupel.
Nacijonalno špansko topništvo pripravlja s streljanjem ofenzivo.
Levo:
Kolonijalne angleške čete se vežbajo za parado ob priliki kronanja kralja
Jurja VI.
Civa. Njegovim otrokom in vsem sorodnikom naše sožaljei
Celje. Dne 6. t. m. se je razširila v Celju vest, da je preminil tukaj znani Mirko Videčnik, trg. poslovodja pri tvrdki Stiger. Pokojnik se je rodil L 1907 v zgledni krščanski družini v Novi vasi pri Mariboru ter se je posvetil trgovini. Bil je zelo požrtvovalen član pri vseh krščanskih društvih, kot tak tudi dolgo vrsto let zgleden pevec v cerkvi sv. Danijela, kjer se je zelo marljivo udeleževal vseh cerkvenih slovesnosti. Dolga leta je bil pevovodja pevskega drvltva »Oljka«, katera je z izgubo jako prizadeta. Kjerkoli je šlo za dobro stvar, povsod se je udejstvoval naš Mirko, čigar dela so neprecenljiva. Njegovega pogreba se je udeležilo skoraj čez tisoč ljudi. Združeni zbori celjskega Zvona, C. P. D. in Oljke so mu zapeli na ^pokopališču Bervarjevo »Zbogom ti prijatelj mili« in »Spomladi vse se veseli«, med poatjo je pela orglarska šola psalm »Usmili se me«. Ljudje so se z rosnimi očmi vračali s pokopališča, globoko ganjeni in misleči na Mirka. Naj v miru počiva, preostalim naše sožalje!
Dopisi.
Prihova. Nevarno je obolel za pljučnico župan občine Tepanje g. Skrbinšek. Sedaj se mu obrača bolezen na bolje. Bog ga ohrani za občino! Od vodi tudi tukajšnjo posojilnico. — Velikonočno procesijo smo letos obhajali v snegu. Zapadlo je ponoči 15 cm na debelo snega. Procesija se je pa kljub snegu vršila po navadnem potu. To bomo pomnili.
Sv. Duh na Stari gori. Našo podružnico, ki pripada lepi župniji Sv. Jurij ob ščavnici, večkrat na leto obiščejo sosedje od vseh strani, to je ob naših letnih sejmih, kateri so daleč na okrog na glasu. Letošnji prvi živinski sejem bo v ponedeljek, dne 19. aprila, za katerega vlada povsod veliko zanimanje. Prignanih bo mnogo lepih krav in mlade živine. Pridite od blizu in daleč!
Buče. Dne 12. t. m. se je poročila naša vrla Marijina družbenka gosp. Angela Pustišek z g. Slivšek Ivanom iz Senovega pri Rajhenburgu. Zelo nam je žal, da je odšla iz naše fare tako daleč, ker je bila pridna in poštena v vseh rečeh, v vzgled drugim. Pred nekaj leti je bila tudi cerkvena pevka. Lahko rečemo, da je povsod žeia velike uspehe v marljivosti in znanju. Zato ji vsi kličemo: Bog ti daj srečo in zadovoljstvo!
NALA OZNANILA
SLUŽBE;
Hlapca poštenega in pridnega h konjem, ki ima veselje do kmečkega dela in do vožnje sploh sprejmem takoj. Plača dobra. Franjo Cvetko, trgovec v Sv. Trojici v Slov. goricah. 575
Kravar, oženjen, pošten in zanesljiv se išče. VVarsberg, Šmartno ob Paki.	576
Trajno lahko delo in dosmrtno oskrbo v moji dobro idoči tkalnici dobijo poštene in strogo katoliško značajne osebe, katere mi lahko vložijo v tkalnico 20—30.000 Din. Tkalnica Sto-prce, Rogatec.	000
Poštenega hlapca sprejmem takoj. Fidelj, Sv. Jurij ob Pesnici, p. Zg. Sv. Kungota.	587
Pridnega starejšega hlapca sprejme župnišče v št. Vidu, Mislinje.	566
Otrok, star 3 mesece, fantek, se da za svojega. Vpraša se pri Mariji Senčar, Lutverci 11, pošta Apače.	585
POSESTVA:
Posestvo ob banovinski cesti Celje—Laško, pol ure od železniške postaje, obstoječe iz gospodarskih poslopij in hiše ter njiv, travnikov in gozdov, v skupni izmeri 27 oralov, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov. Gospod.« 578
Proda se trgovska hiša na državni cesti Maribor—Ptuj brez konkurence. Vpraša se: Skorba štev. 6 pri Ptuju.	582
Kupim hišo z nekaj zemlje v okolici Maribora, Ormoža ali na Murskem polju do 17.000 Din. Ponudbe naj se pošljejo na: Kari Halužan, Ladjarska ul. 7, Osjek III. okraj.	584
Prodam trgovino z vsem inventarjem, 6 oralov posestva, poslopja so zidana. Cena 55.000 Din. Andrej Pihler, Nadbišec 3, Sv. Rupert, p. Sv. Lenart v Slov. goricah.	573
Lepa kmetija v Vitomarcih, občina Sv. Andraž v Slov. goricah, se bo na sodni dražbi pri okrajnem sodišču v Ptuju v sobi št. 7 prodajala dne 5. maja 1937. Najmanjši ponudek znaša Din 28.123. Informacije daje interesentom pisarna g. dr. Senkoviča Zdenka, odvetnika v Mariboru.	570
Prodam 20 oralov gozda blizu Maribora. Interesenti naj javijo naslov upravi lista pod šifro »Gozd«.	568
Kmečko posestvo 17 oralov in večjo količino sadnega drevja, jablane in hruške, proda V. Sto-par, drevesničar, Velenje.	564
Prodam posestvo v št. Ilju v Slov. goricah. Naslov v upravi lista.	560
Prodam njivo v bližini Frama tik državne ceste, primerno za stavbišče, cena 2 Din za kv. meter. Miroslav Potočnik, Radvanje 24. 561
Proda prvovrstno posestvo, njive, travniki, gozd, ležeče ob državni železnici in ob banovinski cisti. Kranjče 28, p. Sv. Jurij pri Celju. 568
RAZNO:
Trboveljski cement in apno kupite najcenejše in brezplačno na dom postavljeno vedno sveže v lesni trgovini Albin Ceh, Maribor, Betnavska cesta štev. 4.	586
Harmonij, dobro ohranjen, z lepim glasom, pet oktav, 6 registrov, dvovrsten. Cena 1700 Din. Klavir, prav dobro ohranjen, z močnim, glasnim glasom, »Koncertni«. Cena Din 4000. Proda: Katarina Mulej, Slatina-Radenci. 579
Velika izbira ostankov in drugega blaga Ro-tovški trg štev. 4.	572
Jabolčnih aH hrušovec izvrsten naredite brez da rabite naravne pijače le iz snovi »Jabtus«. Po povzetju za 50 litrov 35.50, 75 letrov 49.50, 100 litrov Din 65.—. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo Fr. Renier, Podčetrtek. 577
Hvala Bogu, da sem jo zopet našel, kajti če kupim v manufakturi Grajske starinarne, sedaj Vetrinjska 10, sem najbolj zadovljen. 583
Gospodarsko orodje za vinograde, polja, pateat-pluge in vso drugo železnino ne kupite nikjer ceneje kakor v železnini firme Andrašič, Maribor.	580
Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Apno, posebno fino za špricanje, Trboveljski portlandcement, se dobi zmiraj frišno pri firmi Andrašič, Maribor.	581
Posteljne odeje močno prešite (domača izdelava) samo z belo vato od Din 70 naprej; zglavnikl, tuhne, izgotovljeno post. perilo, platno, koče, slamarice, puh, perje, vata, po nizki ceni. A. STUHEC, izdelovanje in specijalna trgovina posteljnih odej, Maribor, Sotlna ul. 5. 574
POZOK! Predno kaj kupite, oglejte si pri meni zalogo ostankov žameta, svile, delena, cajga, oksforda, klota itd. Imam tudi veliko zalogo predpasnikov, oblek, srajc, spodnjih in vrhnih hlač vseh velikosti, čevljev, naglavnih rut in drugo. Staro pohištvo. Antonija Zidanšek, starinarna, Koroška cesta 10.	571

VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
Ljudska posofilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejemr hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in
hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
m

gladke tk:inine r»z/iih i
volnene
svilena i vzorčasfc
flovomodne volnene tki za obleke
volnena za sport
tkanina kostime
creppe de v vseh ba
enobarv. volnena
na Ia
Janina
inmmnnDDnnnnnnnnannronnnnnnnnnro
ronllnica Dravske banovine Maribor S
CcRlrolo: Maribor	Podružnica: Celje §
v lastni mrt palači m	nasproti pošte, prej Južnošta- □
@osp©si€-Slo¥€iishe tallcc.	C7	fersha hranilnica. g
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj jjj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim R premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. 3 ^□□DonmnDorxrrinmrxr]nrxTmmmm
SLUŽBE:
Razpis. Občina Sv. Ana v Slov. goricah, srez Maribor levi breg, razpisuje mesto občinskega tajnika-pripravnika. Predpogoj: Štiri razrede srednje ali njej enake strokovne šole z malo maturo. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih ,je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu Dravske banovine« pri tej občini. — Občina Sv. Ana v Slov, goricah, dne g. 4. 1937.	548
Pozor! Dve služkinji iz Prlekije, neoporečeni in pošteni, sprejme župnik, Muta.	553
Mesarskega vajenca, samo iz ptujskega okraja, • močnega in pridnega, od dobrih kmečkih staršev, starega od 14 do 15 let, sprejmem. Špes Loče pri Poljčanah.	546
izurjen Žagar, spreten cirkularist, oženjen, dobi službo, žena bi opravljala hišna in vrtna dela. Hrastnik, lesna industrija. Konjice.	547
Sprejmeta se takoj hlapec na deželo in viničar. Naslov v upravi lista.	559
Hlapca iščem, kateri se razume pri živini in na polju. Priletni imajo prednost. Jožef šori, Za-gorci, pošta Juršinci pri Ptuju.	508
Iščeta se starejša dekla in hlapec za na deželo. Dopisi na: K. Dvoršak, Maribor, Aleksandrova cesta 43 I.	504
Sodarskega pomočnika, dobro izvežbanega, sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastop takoj.	512
Sprejmem učenko za strojno pletenje in eno pomožno moč v kuhinjo. Ponudbe z navedbo izobrazbe na B. Pušnik, Vojnik pri Celju. 523
POSESTVA:
Prodana malo posestvo. Naslov: Prej Franc, Cirkovce.	558
Reg. br. 2007/32.
Prodam posestvo 7 oralov in mlin. J, Grabušnik, Zg. Voličina 22, Sv. Lenart v Slov. gor. 5Si
Prodani posestvo 15 oralov. Sestrže 22, p. Majš-perk.	554
Kupujem hišo z malim posestvom do 10.000 Din, eno uro sme biti od kolodvora, blizu farne
cerkve. Matilda Kalšek, Zagreb, Petrinjska ulica 28 III.	549
LOKALI IN STANOVANJA:
Kovačnico z orodjem in stanovanjem vzamem v najem. Ponudbe s pogoji in ceno na upravo lista pod »Kovačnica«.	557
RAZNO:
Prodam licenciranega bika, starega 1% leta, marijadvorske pasme. Franc Dreisiebner, Vr-tiče 21, p. Zg. Sv. Kungota.	560
Kupujemo staro železo, litine, kovine, vsakovrstne stroje in kovinske predmete ter plačamo v resnici najvišje cene. Justin Gustinčič v Mariboru, Tattenbachova ulica 14.	545
Prodam motor 4 konjskih sil, mlatilnico in mlin. Sobetinci 2, p. Moškanjci.	550
Ovojni papir vseh vrst na malo in veliko v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank kupimo takoj. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor znam za 3 Din. 163
»MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po Din 20. Drogerija J. Thlir, Maribor, Gosposka ulica 19.	462
Pomlad se bliža! Preskrbite se z lepo in poceni obleko! Velikansko Izbiro moškega in ženskega blaga imate samo v trgovini Josip Tušak, trgovec, Sv. Anton v Slov. goricah.	384
Cepljeno trsje, korenjake, sadno drevje dobavlja drevesnica Ivan Gradišnik, šmarjeta pri Celju.	223
Cement, glasovito Bohnovo strešno opeko, koruzo, banatsko pšenično moko, manufakturno in špecerijsko blago na Veliko in malo, nudi po izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južni železnici.	428
Moštna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpo-šiljatev. Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11.	533
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	536
od Din 85 —
na rej Budilke
Din 39- - . Urarska ic zlat; rska po-raviia za 50% cenejša. — Steklo Din 2 -, pero Din 12"-Generalna popravila od Din 20"— do 25'— samo pri
Kari Ackermann-u
Ptuj, Krekova ulica 1. Kupim staro zlato in srebro.
obleke
klobuke, perilo, pomladanske novosti.
Lepa Izbira!
'ENIK IN VZORCI ZASTONJ
2_;_- - -■•■■ -_:_:___i_£_
CEL1SKA MESTNA HRANILNICA
CELJE, TRG KRALJA ALEKSANDRA
(V LASTNI PALAČI PRI KOLODVORU)
pristopa k polnemu obratovanju, ker ji je mestna občina vrnila večmilijonsko posojilo. — Podeljuje kratkoročna posojila na vrednostne papirje, nepremičnine in na menice s poroki. — Prevzema v shrambo in upravo vrednostne listine in daje v najem blagajniške predale. — Vse hranilnične posle, posebno tudi poslovanje v gotovini s hranilnimi vlogami, opravlja brzo, vestno in kulantno. — Za vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mestna občina Celje.	541
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
IV I 3675/36-11.
Dpožbeni oklic.
Dne 4. junija 1937 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Bresternica, vi. št. 83 in 84
cenilna vrednost: obeh vložkov skupaj:
133.225.50 Din vrednost pritiklin: Din 12.310, ki je upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča najmanjši ponudek: obeh vložkov skupaj 88.817 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 27. marca 1937.	540
25A BIRMO
najde vsak kar rabi v največji izbiri in nizkih cenah v znani veletrgovini	451
AKTON MACUN
Maribor, Gosposka ul.S-lO
Krapinske toplice
481
Izredni uspehi zdravljenja revmatizma, protina, išiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43°C. Sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Znižane cene, znatni popusti za čas pred in po sezoni. Pavšalno zdravljenje, železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od tam zveza z avtobusom. Brezplačen železniški povratek. Zahtevajte prosvekte!
Ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn,
pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 3 m in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 17—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. — Paket »Serija M« z vsebino 17—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, crepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi ter Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.25 m dobrega sukna za moško obleko ali ženski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnine prosto samo Din 136.—. Serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej psakega pol. — Stalna zaloga ostankov finega sukna in kamgarna od Din 62.-naprej. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Vzorci stalno na razpolago. Pišite še danes na razpošiljalnico »KOSMOS« Maribor, Kralja Petra trg.
Za birmanke
Tafet svila vseh barv po 12 Din pri 517
Trpinu, Maribor, Tetrinjska 15.
IV I 401/36-27.
Dpožbeni oblic.
Dne 4. junija 1937 ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Pobrežje, vi. št. 1134 cenilna vrednost: Din 5990 vrednost pritiklin: — najmanjši ponudek: Din 3994.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je cjlasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. 9
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 1. aprila 1937.	552

najbolje in najvarneje pri
SpodnlcStajcrshi ljudski posojilnici
Oosposha ulita 23 f M (¡1*11)01*19
Ulica 10. ohtobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
TIskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc HrastelJ v Mariboru.