PuSliifua plačana ▼ golu v M
Leto XXI.. št. 237
LjttUiana, četrtek 10. oktobra 1940
Cena 1 Dli*
upravmstvo. i_juDljana, Knafljeva 6 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Liseratnj oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul. — Tel. 3492 ln 3392.
Podružnica Maribor: Grajski trg «_ 7 — Telefon 2456.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljub* Ijana St. 17.74».
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 26 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Poostrena kriza na Daljnem vzhodu
V Ameriki računajo, da bo kriza dosegla višek že prihodnji teden in še bolj hite s svojimi pripravami - Na Japonskem smatrajo nadaljnja pogajanja z Anglijo za
nemogoča
Kritični dnevi ob Tihem oceanu
V angleškem parlamentu je ministrski predsednik Churchill povedal, da Velika Britanija ne namerava podaljšati zapore za prevoz vojnega blaga skozi Birmo na Kitajsko. Z diiem 18. oktobra t. ]., ko poteče trimesečna pogodba, sklenjena z Japonsko glede birmanske poti, se uveljavi potem takem zopet staro stanje, to se pravi: Čangkajšek bo mogel zopet neovirano uvažati vojno blago skozi britansko kolonijo Birmo.
Ta novica pomeni dogodek prvovrstne važnosti. Po tokijskih vesteh je tamoš-nji britanski poslanik Cranghie že obvestil japonsko vlado o odločitvi vlade v Londonu. Z britanske strani utemeljujejo zopetno otvoritev birmanske ceste povsem preprosto. Dogovor o zatvo-ritvi pred tremi meseci je bil sklenjen pod perspektivo, da se tačas doseže dokončni sporazum med Japonsko in Kitajsko, ter se likvidira vojno stanje. Toda to se ni zgodilo, marveč se vojna nadaljuje. Zato je. tako pravijo v Londonu odpadel za britansko vlado razlog za ukrepe na kitajski meji.
Jasno je na prvi pogled, da sklep angleške vlade s tem ni utemeljen v bistveni vzročni zvezi. Nade, ki jih je London stavil pred tremi mesci, se niso izpolnile, toda ne morda glede pobotanja med Čangkajškom in Japonci, marveč glede celotnega zadržanja Japonske. Angleška vlada je bila napravila prijazno gesto napram Tokiu v domnevi, da si bo s tem pridobila njegovo nevtralno zadržanje, ne le formalno. marveč tudi dejansko. Zgodilo pa se je v tem celo obratno: Japonska je pristopila k trojnemu paktu in se je s tem deklarirala dovolj določno. Tako argumentirajo v Londonu, pa so zato očividno svoje račune od julija dalje precej spremenili. Vsekakor smatrajo, da ni izgledov za uspešnost nadaljnjega popuščanja, ki bi moglo poslej še manj koga pridobiti, pač pa bi odbijalo možne prijatelje sedaj in v bodoče. Iz angleškega časopisja povsem določno odseva tako gledanje na politični položaj na Daljnem vzhodu.
Ves svet napeto pričakuje, kakšna bo japonska reakcija na britanski korak. Iz Tokia so doslej prihajale zelo bojevite napovedi. Ne le časoDisi, tudi vodilni državniki so napovedovali, da bo Japonska smatrala otvoritev birmanske poti kot izzivanje in da bo temu primerno reagirala. Kakšna bo ta reakcija, to je sedaj osnovno vprašanje. Med drugim so napovedovali, da bo japonsko letalstvo bombardiralo ceste, ki vodijo preko Birme. Če se ta grožnja tiče samo kitajskega dela ceste, je stvar v redu in popolnoma brez novih komplikacij. saj so mogli že do sedaj obmetavati kitajske ceste z bombami. Navaja se. da se je Japoncem pristop olajšal, odkar so v posesti letališč v francoski Indokini. Vendar pa bi bilo napak pomen tega precenjevati, zakaj razdalje so se razmeroma le malo zmanjšale in ozemlje, skozi katerega vodijo ceste je silno gorato, najbolj v vsej Kini.
Se mnogo bolj daleč gredo napovedi, ki trdijo, da bo otvoritev birmanske poti dovedla do najhujšega, to se pravi, da se bo Japonska spustila v pravo vojno zoper Veliko Britanijo. To je vsekakor ona možnost, ki daje Churchil-lovi izjavi alarmanten značaj, ne toliko po sebi, marveč v zvezi z nadaljnjimi kombinacijami. Razmerje, ki je nastopilo v teku zadnjih mescev med Veliko Britanijo ter Zedinjenimi državami, je take narave, da nekateri že povsem resno računajo z možnostjo, da se spremeni v pravo vojno zavezništvo vsaj glede Tihega oceana.
Ključ do nadaljnjega razvoja na tem področju je sedaj v Tokiu in v Washing-tonu. Ako preide Japonska v očitne sovražnosti zoper Angleže, bi nastopil kritični trenutek tudi za Ameriko, ko si bo morala zastaviti usodno vprašanje, ali naj ostane še nadalje ob strani. Taki glasovi se čujejo kakor v zboru od onstran Atlantskega oceana. Zagovorniki akcije argumentirajo, da Zedinjene države glede eventualnega spopada z Japonci niso tako povsem nepripravljene, kakor bi bile za akcijo na atlantsko stran. Borba med Ameriko in Japonsko bi se vsaj v prvi razvojni stopnji vršila predvsem na morju, s pomočjo vojnih ladij. V Ameriki so od nekdaj svoj bojni program gradili na domnevi možne vojne z Japonci. In ker z njimi nimajo celinskih stikov, so smatrali, da se pripravljajo najučinkoviteje na to borbo, ako si grade čim močnejše ladjevje. Nekoliko slabše so vsekakor pripravljeni za zračno borbo, toda temu nasproti poudarjajo, da je tudi japonsko letalstvo zaostalo in da je znatno prizadeto spričo dolgotrajne borbe s Kitajci ter za bodoče zelo v zadregi glede surovin in pogonskih sredstev.
Ako bi se zgodilo, da bi Japonci zares prešli v sovražnosti zoper Angleže, kakor nakazuje to možnost že zasedba angleškega najemnega ozemlja v Vaj-hajvaju, in bi Amerika stopila na plan pa se zapletla v boj z Japonci, bi se
Washington, 9. oktobra. AA. (Reuter) Vladni krogi menijo, da bo radi obvestila angleške vlade o otvoritvi ceste skozi Birmo razvoj na Daljnem vzhodu dosegel višek krize. Amerika nikakor ne namerava sprožiti ofenzive proti Japonski. Ce bi pa Japonska ogražala ameriške interese, tedaj bo Amerika vztrajala pri svojih pravicah in dokazala da to stališče ni prav nič upoštevanja vredno. Ameriška viada meni, da vse javno mnenje podpira tako stališče.
VVashington, y. okt. s. (Ass. Press). Tu pričakujejo, da bo v položaju na Daljnem vzhodu nastopila kriza v trenutku, ko bo pot skozi Birmo sredi oktobra zopet otvor-jena. V zvezo s pričakovanjem hitrega razvoja dogodkov se spravljajo izredni ukrepi ameriške vlade, kakor odpoklic ameriških državljanov iz Daljnega vzhoda, pospešen nakup pomožnih ladij za ameriško vojno mornarico, posvetovanja predsednika Roosevelta z vodilnimi političnimi in vojaškimi predstavniki, kakor tudi razni gospodarski ukrepi proti Japonski.
Danes prinašajo »New York Times« članek pod naslovom: »Zedinjene države pripravljene na krizo na Daljnem vzhodu«. List pravi, da je odločitev angleške vlade, da zopet odpre pot skozi Birmo, zgodovinskega pomena, ker morda znači, da se s tem stapljata vojna v Evropi in vojna v Aziji v eno. Zedinjene države, se bodo morale v kratkem odločiti za nič manj usodne sklepe. Dalje izraža list mnenje, da so dogodki na Kitajskem, v Indokini ali v Ho-landski Vzhodm Indiji samo sekundarnega pomena za izid vojne. Odločitev bo padla v boju med Anglijo in Nemčijo ob Kanalu. Ob Kanalu je prva fronta v sedanji vojni zato ne smejo Zedinjene države storiti ničesar, kar bi Angliji škodovalo, temveč jo morajo z vsemi sredstvi podpirati.
Tokio, 9. okt. j. (Domej). V japonskih diplomatskih krogih ugotavljajo, da je zo-petna otvoritev birmanske ceste jasno dokazala, da je angleško-ameriško sodelovanje na Daljnem vzhodu v vseh podrobnostih sklenjena stvar. Japonska vlada bo zaradi tega v bodoče pazno spremljala vse nadaljnje angleške akcije, ne da bi mogla misliti še na nova diplomatska pogajanja z Anglijo glede angleškega stališča napram kitajskim problemom. Vsa taka pogajanja bi bila povsem odveč, ker je Japonska že dovolj jasno obrazložila, kako gleda na vprašanje tuje pomoči generalu čangkaj-šku. V primeru pa, da bi se s ponovno otvoritvijo birmanske ceste obnovile tudi dobave vojnega materiala generalu čang-kajšku, potem bo Japonska pač pod silo razmer prisiljena zateči se k odločilnim ak- i cijam, s katerimi bo zrušila Čangkajškov režim.
Možnost izhoda ?
Hanoi, 9. okt. s. (Ass. Press). Poveljnik i japonske vojske v Indokini je izjavil da- '< nes, da japonska vojska ne bo podvzela nobenih vojaških operacij proti onemu delu birmanske ceste, ki teče preko angleškega teritorija, pač pa bo napadla oni del ceste, ki gre preko kitajskega ozemlja. Japonska vojska je v to svrho že podvzela potrebne vojaške ukrepe.
Poveljnik je dalje izjavil, da je stališče Zedinjenih držav napram Japonski na Daljnem vzhodu neprijateljsko.
Evakuacija As»dsžev
in Amerišsn&v
Hongkong, 9. okt. s. (CBS) TukajSn.ii ameriški generalni konzul je pismeno obvestil vse ameriške državljane v Hong-kongu, da naj se pripravijo, da bodo že v prihodnjih dneh lahko zapustili Hongkong.
šanghaj, 9. okt. s. (Tass.) Kakor poroča United Press, izjavljajo na tukajšnjem angleškem generalnem konzulatu, da še ni prispelo nobeno navodilo za evakuacijo angleški državljanov iz šanghaja.
London, 9. okt. s. (Tass.) United Press doznava z merodajnih mest, da angleška vlada proučuje možnost, da bi vsem onim angleškim državljanom, ki nimajo nujnega opravka, nasvetovala, da takoj zapuste Daljni vzhod. Evakuacija angleških državljanov bi veljala za ozemlje Japonske, Koreje m Mandžukua.
Washington, 9. oktobra. AA. (Reuter). V zunanjem ministrstvu potrjujejo, da je bilo ameriškim državljanom na Daljnem vzhodu nasvetovano naj zapuste morebitne nevarne pasove. Ta opomin se tiče v glav-
tudi na Kitajskem japonski položaj poslabšal. Japonski transporti na Kitajsko, ki so se do sedaj vršili nemoteno, bi postali težavnejši. V nadaljnjem bi rastel tudi kitajski odpor, ker bi ga mogli od zunaj zalagati z orožjem, dasi v prvi dobi nemara celo manj nego do sedaj. V krvavi ples bi se nedvomno kmalu zapletle tudi nizozemske kolonije. Skratka: vojna na Pacifiku bi vzplamtela v orjaških dimenzijah, ako ne že prve mesece, pa gotovo kasneje. Nedvomno je res, da od začetka sovražnosti v lanskem septembru še ni bilo dogodka, ki bi v tolikšni meri postavil na dnevni red nevarnost splošnega svetovnega požara, kakor je odločitev angleške vlade.
Še v enem pogledu je zadeva kočljiva. Nobena od velikih sil se do sedaj
nem žena in otrok in tistih, katerih ne zadržujejo nujni posli na Kitajskem. Japonskem, v Hongkongu, Indokini Kvantungu, Mandžuriji, na Formozi in na Koreji.
Amerika ustavila izvoz pšenice na Japonsko
Washington, 9. oktobra AA. (DNB). Vlada Zedinjenih držav je prepovedala izvoz pšenice v pristanišča Daljnega vzhoda, katera nadzira Japonska. V uradmh krogih se izve, da tega ukrepa ni mogoče smatrati kot efhbargo. Splošno prepričanje pa je, da ima ta ukrep namen povzročiti Japonski nove težave. Od 1. januarja 1940 je Japonska v imenovana pristanišča uvozila 19 milijonov bušljev pšenice Izvoz pšenice na Filipinsko otočje pa ni prepovedan.
Japonski poslanik pri Hullu
VVashington, 9. oktobra. AA. (DNB) Zunanji minister Cordell Hull je imel danes dolgo konferenco z japonskim veleposlanikom v Washingtonu. Po konferenci je Hull odklonil izjavo glede podrobnosti tega razgovora, rekel pa je, da sta govorila o splošnem položaju na skrajnem vzhodu.
Prvi nabori v Zedinjenih državah
Washington. 9. okt. o. (United Press) Dne 16. t. m se bodo nričeli na Dodlaei novega zakona o obvezni voiašlci službi prvi nabori za 16 milijonov Američanov, starih cd 21. do 35 let. K naborom imaio priti vsa moški v tei starosti, ki bivajo v Zedinjenih državah ne glede na to. ali so ameriški državljani ali inozemci Izvzeti so edino le tuji diplomati ter prebivalci s področja Panamskega prekooa in Filipinov. Za Američane na Aljaski, na Havajskih otokih in Portoriki bo določen poznejši rok za nabore. Američanom, ki žive v tujini, se ni treba prijaviti, dokler se ne vrnejo v domovino. Obvezna vojaška služba bo trajala 12 mescev.
Washington, 9. oktobra. AA. (Reuter). Predsednik Roosevelt ie sno":i podpisal zakonski predlo«, ki določa znesek 15 milijarde dolariev za potrebe 1.400.000 vojaških obveznikov, ki b~>do poklicani pod zastavo od sedai pa do 1. julija 1941.
rihomorska mornarica USA
ns vcjifesn stanju
Washington, 9. okt. s. (Ass. Press.) Ameriški mornariški minister Knox je izjavil danes novinarjem da bo moštvo ameriške vojne mornarice v Tihem oceanu ojačeno na popolno vojno stanje. Ko odplo-ve prva skupina ameriških vojnih ladij iz Kalifornije, zopet na Havajsko otočje, bo vzela s seboj 4400 novih mornariških re-krutov. Knox je odklonil vsako izjavo o položaju na Daljnem vzhodu.
Na vprašanje novinarjev, če pričakuje že v prihodnjih 15 dneh izbruha krize v od-nošajih z Japonsko, je odgovoril Knox: »Za svojo osebo ne. Sicer pa tega nihče ne more vedeti.« Knox je dalje povečal, da bo imel tekom, tedna več važnih posvetovanj s šefom ameriške mornarice v Tihem ocenami, ki je včeraj konferiral s predsednikom Rooseveltom.
Davek na vojne dobičke v Ameriki
Washington, 9. okt. s. (CBS) Predsednik Roosevelt je snoči podpisal zakon o uvedbi davka na izredne dobičke. Ta davek bo nosil letno 1 milijardo dohodkov, ki bodo porabljeni za oboroževalne svrhe.
Japonski listi
Tokio. 9. okt. AA. (DNB). List »Asahi Šimbun« piše. da pomeni odredba angleške vlade začetek nove angleške in ameriške ofenzive proti Japonski in tudi proti trozvezi. Ob koncu pravi list. da bo japonska vlada vsekakor našla način, da izvede akcijo, ki bo orer.rečila dovažanie orožja maršalu Cangkaišku.
»Jomiuri Šimbun« ugotavlja da poti skozi Birmo nimajo več tistega oomena, kakor so sa imele poorej. in sicer zaradi tega. ker so ianonske čete sedai v Indokini in jim ie omogočena tč na kont" rla.
»Tokio Niči-Niči« piavi. da Velika Bri-tanija noče uooštevati novih smernic japonske zunanie politike in ugotavlja da vodita Velika Britanca in Zedinjene dr-
v obrambo Kitajske in v podporo Čang-kajškovega odpora ni toliko angažirala kakor Rusija. Ko so pred tremi meseci Angleži zaprli pot skozi Birmo, so v Moskvi ta ukrep zelo ostro glosirali. Sedaj se poroča, da bodo iz Londona svojo odločitev uradno javili Moskvi, dasi ji poprej svoje prepovedi, odnosno zapore niso javili. Očividno pa je, da se Rusija neposredno ne bo dala vplivati od tega zaključka. Zanjo bi bil največji uspeh, ako se vojna furija razširi še na Pacifik, ako bojna vihra zaseže tudi Japonsko in Ameriko. Zakaj s tem bi nastopila ona situacija, ki si jo v Moskvi najbolj želijo: namreč da bi bil ves svet v ognju, samo Rusija bi stala mirno ob strani ter čakala, da nastopi njena ura.
žave sedaj v Aziji demonstrativno politiko. ki je usmerjena proti Japonski, kajti obe državi hočeta podpreti maršala Cang-kajška
Čangkajšek bo nadaljeval borbo
Cungking. g oktobra. AA. (DNB) V poslanici, katero ie maršal Čangkajšek poslal vojski in državljanom ob kitajskem narodnem prazniku, je kitajski generali-simus arvikrat iavno komentiral pakt treh sil. Poudaril je. da Kitajska ne bo nikdar oriznala novega reda v Aziji in uvedbo ene oblasti v Vzhodni Aziji. Maršal Čangkajšek ie poudaril, da ie treba znova utx>-staviti teritorialno nedotakljivost Kitajske in da Kitajske ni mogoče z grožnjami prisiliti do tega. da bi položila orožje. Maršal misli, da bo Kitajska uspela tudi navzlic vsemu in da ie treba nadaljevati z borbo brez ozira na splošni mednarodni Doložaj.
Poskušen atentat
na Roosevelta ?
Washington, 9. oktobra. AA (DNB) Posebni vlak predsednika Roosevelta ie prispel v torek s 40 minutami zamude. Roo-seveltov tajnik Earli ie izjavil, da se je vlak zakasnil zaradi tega. ker so pred nekim mostom našli paket sumljive vsebine.
Kanadski ukrepi
New York. 9. oktobra. AA. (DNB; Po | poročilih iz Ottawe ie kanadski vojni mi-
nister ukazal no podpisu berlinskega paleta. da moraio kanadske čete zasesti gotove kraje na obali Tihega oceana. Z istim ukazom ie bilo ustanovljeno posebno poveljstvo za koordinacijo vseh kanadskih sil na teh obalah.
Okrog Rusije
Moskva, 9. oktobra, j. (DNB). Turški poslanik v Moskvi, ki je b'l več mescev odsoten od svojega službenega položaja, se 12 oktobra zopet vrne v Moskvo.
Carigrad, 9 oktobra. AA. (Štefani). Turški veleposlanik v Moskvi, ki je včeraj odpotoval v sovjetsko Rusijo, je zastopnikom tiska izjavil, da so odnošaji med Turčijo in sovjetsko Rusijo prijateljski in da bo njegova naloga ta, da bo še poglobil prijateljstvo med Turčijo in sovjetsko Rusijo. Turški veleposlanik je izjavil, da upa, da bo novi sovjetski veleposlanik v Turčiji deloval v istem smislu. Ob koncu je turški veleposlanik izjavil, da morajo države, ki niso zapletene v vojno, ohraniti prijateljske vezi.
Moskva, 9. okt. AA. (DNB) Japonski veleposlanik Togo, ki te dni zapušča Moskvo, je priredil včeraj svečano kosilo, na katerem so bili tudi komisar za zunanje zadeve Molotov, Višinski in Lozovski, generalni tajnik komisarijata za zunanje zadeve Soboljev m druge sovjetske osebnosti. Navzoč je bil tudi komisar za zunanjo trgovino Mikojan. V tukajšnjih diplomatskih krogih pripisujejo velik pomen dejstvu, da se je sovjetski komisar za zunanje zadeve odzval vabilu japonskega veleposlanika.
Zagonetka z Rumunijo
Bukareška vlada izjavlja, da v državi še ni nobenega oddelka nemške vojske — Madžarski demanti vesti, da so potovali Nemci preko Madžarske
Bukarešta, 9. okt. o. (United Press). Kakor poročajo s službene strani, poudarja rumunski odgovor na protest angleškega poslanika odločitev Rumunije za sodelovanje z velesilami osi. Angleško poslaništvo ni objavilo podrobnosti odgovora, temveč ga je poslalo v London. Rumunski odgovor se ne smatra za končen. V angleški noti je bilo postavljeno vprašanje, ali se nemška aktivnost v Rumuniji smatra za simbolično ali za dejansko zasedbo. Od načina, kako bodo rumunski odgovor tolmačili v Londonu, bo odvisno, ali se bo Anglija odločila za prekinitev diplomatskih odnosov z Rumunijo.
London, 9. okt. s. (Reuter) O odgovoru rumunske vlade na demaršo angleškega poslanika glede prihoda nemških čet v Rumunijo izve Rcuterjev diplomatski dopisnik, da smatrajo v angleških merodajnih krogih odgovor kot izmikalen. Zaenkrat pa še ni razloga za prekinitev diplomatskih odnošajev z angleške strani, ker je treba počakati, da se pokaže, ali je resnična trditev rumunske vlade, da v času odgovora nemških čet ni bilo v Rumuniji.
London, 9. okt. s. (Reuter) Poštne in brzojavne zveze Bukarešte z inozemstvom že nekaj dni ne poslujejo normalno. Zato angleška vlada še nima avtentičnega po-poročila o položaju v Rumuniji. Izgleda pa tako izjavljajo v poučenih krogih, da so bila nekatera poročila o dalekosežnosti nemške intervencije v Rumuniji pretirana.
V Bukarešti Nemcev š© ni
Bukarešta. 9. okt. s (CBS.) V Bukarešti za enkrat še ni nemškega vojaštva. Kakcr se ie izvedelo, bodo vsi nemški oddelki, ki
dosoeio v Rumunijo. motorizirani Kot garnizije kier nai bi bile nastanjene nemške čete se imenujeta med drugim mesti Brašov in Ploesti.
Madžarska izjava
Budimpešta. 9. oktobra. AA. (MTI) Na vesti, ki jih širijo nekatere inozemske agencije, da so nemške čete prišle v Rumunijo čez Madžarsko, odgovarja Ma-, džarskih merodajnih krogov, da čez ma-džarskh merodajnih krogov, da čez madžarsko ozemlje ni šla nobena nemška oborožena formacija.
Izselitev Nemcev iz Dobrudže in južne Bukovi ste
Bukarešta, 9. oktobra AA. (DNB). O priliki pogajanj med nemško delegacijo in rumunsko vlado o selitvi Nemcev iz južne Bukovine in Dobrudže, katera se začenjajo danes v Bukarešti, sporoča vodstvo nemške nacionalne stranke, da se bo preselilo iz Rumunije okrog 60.000 Nemcev in sicer 13 do 16 tisoč iz Dobrudže, ostali pa iz Bukovine Potemtakem se bo skupaj z Nemci iz severne Bukovine in iz Besara-bije ter iz jugovzhoda preselilo v Nemčijo 175.000 Nemcev.
Preiskava pri bratu gospe Lupescu
Bukarešta. 9. oktobra. AA. (DNB). Legi cmarska policija ie napravila prei kavo na domu brata ge. Lunescu in Dri tem našla bankovce v vrednosti 4 milijonov lejev. Denar so zaplenili, dasi je Lupescu izjavil, da ie hotel kun iti s to vs"+o n^ko hišo.
Prvi protižidovski ukrepi
v Bolgariji
Vneseni bodo v novi zakon o zaščiti države ter se naslanjajo na protižidovsko zakonodajo v Nemčiji
Sofija, 9. okt AA. (DNB) V zvezi z na_ povedanim zakonom o zaščiti naroda in države je dal notranji minister Gabrovski zastopnikom tiska izjavo, v kateri je rekel, da predvideva zakonski načrt posebno ureditev treh življenjskih področij naroda. Prvi del zakona predvideva razpust vseh mednarodnih združenj in lož z ^ edino izjemo mednarodnih zvez profesionalnega ali znanstvenega značaja, aU pa organizacij državnopolitičnega značaja, o katerih bo posamično razpravljal ministrski svet. Drugi del zakona predstavlja stvarne uredbe o rasi. Prepovedano bo Žide zaposlovati v javni in državni službi. Zidje ne bodo dobili bolgarskega državljanstva niti ne bodo mogli biti lastniki ali solastniki v časopisnih podjetjih, knjigarnah, kinematografih ta gledališčih ter tudi ne lastniki zemljišč. V primerih, kjer pravica lastnine že obstoji, bo v najkrajšem času likvidirana. Izjemo tvorijo le taka podjetja pri katerih država izrecno dovoli udeležbo židovske manjšine. Za Žida bo štet vsa*do, k| izvira od dveh židovskih roditeljev. Udeležba Zidov v svobodnih poklicih je dovoljena samo v razmerju s številom prebi-
valcev. Zaposlitev arijskih služkinj v židovskih hišah je prepovedana- Tretji del zakona vsebuje odredbe o pr«tinarodni propagandi. Določenih je več omejitev za obstoječa združenja ali posamezne osebe, ki delujejo proti državi in narodu.
Ta zakonski načrt bo predložen prihodnji seji sobranja. Bolgarska javnost je sprejela z velikim zadovoljstvom napoved o njem. Žid je v Bolgariji žive v posameznih trgovskih središčih in imajo navzlic majhnemu številu velik vpliv v pristaniških me. stih, veliki trgovini in na književnem trgu. Ta vpliv v mnogočem presega njihovo številčno moč. Na okrog 7 milijonov Bolgarov pade sedaj okrog 50.000 Židov.
Berlin, 9. okt. j. (DNB). Bolgarski minister za poljedelstvo Bagrjanov, ki se mul di na obisku v Berlinu, je včeraj posetil »cesarja Viljema institut za rastlinsko od-gojo« v Miinchbergu. Odtod se je bolgarski minister v spremstvu nemškega ministra za prehrano Darreea odpeljal v Bad-Freinwald, odkoder je odšel na ogled ladijskega dvigala v Niederfinowu.
I-1
850 Rumunov Izgnanih
iz Madžarske
Izjave groSa Telekija v parte satu o usodi Madžarov v Rumuniji in Rumunov na Madžarskem
Budimpešta, 9. oktobra. AA. (MTI) Neki vladni poslanec je v parlamentu izrazil nejevoljo vsega madžarskega naroda zaradi preganjar.jj Madžarov v Transilvaniji. Odgovoril mu je predsednik vlade grof Teleki, ki je med drugim izjavil:
»Z ozirom na to, da je madžarska vlada takoj po dunajski arbitraži vedela, da rumunska vlada ni popoln gospodar položaja, je potrpežljivo čakala nekaj časa. Vlada je prav tako želela, da se vidi, kako vojska in uprava Madžarske prihajata v priključene kraje, in da se ugotovi navdušenje madžarskega prebivalstva v Transilvaniji. Madžarska je razumela, da se v takih časih more zgoditi, da Rumuni prekoračijo prave meje. Prav tako bi se to lahko pojasnilo, če bi vse to prihajalo od tistih, ki so 22 let trpeli nečloveško ravnanje; prišlo pa je od strani tistih, ki niso ničesar izgubili in zaradi katerih je samo po 22 letih upostavljeno normalno stanje. Številni Rumuni iz priključene Transilvanije so se pritoževali madžarskim oficirjem? ki so nato odstranili zlorabe rumunske uprave in uvedli red.
Rumunska uprava ni ničesar storila, da bi rešila Madžare pred preganjanjem in ni ga znaka, da se bo položaj popravil. Toda vsi sloji madžarskega naroda so doslej pokazali voljo, da bodo pozabili 22 preteklih let in da ne bodo mislili nič več na maščevanje. Madžarske čete so posredovale samo v primerih, ko so bile napadene s strojnicami. Cilj preganjanih je po eni strani ta. da se izpremeni dunajska arbitraža, katero so zahtevali Rumuni in jo podpisali. Izjava pravoslavnega episkopa. ki je nasprotoval dunajski arbitraži, je dokaz za to. V istem smislu je pisal tudi rumunski list »Universul«. Drugi namen preganjanj je ta, da se izvrši pritisk na Madžare. Toda prišel bo čas, ko bo čaša prepolna.
Predvčerajšnjim so bili izdani prvi protiukrepi. 850 Rumunov, med katerimi
so tudi razumniki, je bilo izgnanih čez mejo ne zaradi osebnega vedenja, temveč zaradi vedenja rumunske vlade. Prisiljeni bomo, da morebiti nadaljujemo s takimi dejanji v povečani meri, ako Rumuni ne bodo naredili reda v lastni ds-žavi. Pravoslavni episkop v Kološvaru se je izjavil pripravljenega, da posreduje v tej stvari. Takoj mu je naša vlada dala vso možno pomoč. Grof Csaky ga je sprejel v triurno avdienco, medtem ko voditelj Madžarov v Rumuniji dozdaj ni bil sprejet na nobenem rumunskem uradnem mestu. Madžarska zahteva, da se neha tako ravnanje in da se Madžarom v Rumuniji priznajo iste pravice, kakor Ru-muncm na Madžarskem.«
Rumunska zavrnitev
Bukarešta, 9. oktobra. AA. (Rador) Notranje ministrstvo najodločneje zavrača vest, ki jo je budimpeštanski radio objavil 7. t. m., da se na Erdeljskem nečloveško postopa z Madžari. Zaradi tega je bilo tudi objavljeno uradno poročilo o seji rumunske vlade. V tem poročilu se poudarja, da so vse govorice o nečloveškem postopanju z Madžari tendenciozne in brez podlage. Poročilo pravi, da je od 6. septembra do 7. oktobra zapustilo Rumunijo 5.828 Madžarov in da je istočasno zapustili Rumunijo, so lahko odšli brez nijo 11.619 Rumunov, ki so jih madžarske oblasti izgnale in pri tem nečloveško postopale z njimi. Madžari pa, ki so zapustiil Rumunijo, so lahko odšli brez vseh ovir.
Posredovanj© osi?
Bukarešta. 9. okt. o. »Cuventul« coroča
o prihodu nemško-italijanske komisije, ki i ima nalog, da provči razmere 00 odstopu rumunskega ozemlia Madžarski glede na razne rumunske in madžarske pritožbe.





rc>ciio
Napadi na nemške in ©d Nemcev zasedene luke — Bombardiranje Londsssa i© bilo v hoči na torek zelo močno* včeraj podnevi pa malo manjše
London, 9. okt. s. <Reo4«r.) Letalski napadi na Anglijo 00 imeli preteklo noč zelo ve:-Iik obseg. Nad 1C0 različnih točk je bilo napadenih samo v južni Angliji, od tega 3o" v Londonu. Predvsem so bile vržene bombe na London in njegova predmestja pred polnočjo.
Nemška letala so priletela do obale v formacijah po 30, pozneje pa so se razpršila v manjše skupine ali pa so nadaljevala polete posamično.
Na London je bilo vrženih med drugim mnogo zažigalnih bomb, ki so povzročile več požarov. Zadeta je bila tudi neka bol-nišnica, pri čemer je bilo več bolniških strežnic in bolnikov ubitih. 8 smrtnih žrtev je povzročila bomba, ki je zadela neko javno zaklonišče.
London, 9. oktobra, s. (Reuter). Sovražni letalski napadi na Anglijo so bili danes zopet izvedeni le od manjših formacij letal in iz velike višine. Formacije so tvorili večinoma lovski bombniki. Človeških žrtev je bili..) zc'10 malo.
Posamično sovražno letalo je preletelo vzhodno obalo in vrglo nekaj bomb na neko tovarno v Srednji Angliji. Povzročena škoda je majhna in resnejših človeških žrtev ni bilo.
Pri napadu na neko mesto v južni Angliji jc bilo razdejanih več hiš, toda človeških žrtev je bilo malo.
Nekaj sovražnih letal je prodrlo tudi do Londona. Vrgla so na mesto manjše število bomb, ki so povzročille nekaj človeških žrtev in poškodovale nekaj zgradb.
London, 9. okt. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja ob 21., da so bila po zadnjih podatkih danes sestreljena skupno 4 nemška letala.
Ameriška prostovoljci
v angleškem letalstvu
L°n<!on, 9. oktobra, j. (Reuter) Ameriški letalci, ki so se prostovoljno prijavili v službo pri angleškem letalstvu, bodo strnjeni v samostojno ameriško letalsko lovsko eskadro. Angleški kralj je že odobril posebni znak, ki ga bodo nosili ameriški letalci. V krogih angleškega letalstva se nadejajo, da bo mogeče v bodoče sestaviti še nadaljnja ameriške letalske eskadre, ker priiave ameriških prostovoljcev zadnji čas naglo naraščajo.
mška vojna poročila
Bombardirani konvoji — Nadaljevanje napadalnih akcij nad Anglijo — Močna obramba proti angleškim bombnikom nad nemškim ozemljem
Berlin, 9. okt. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča:
Neka nemška pomožna križarka je javila, da je doslej dosegla pri svoji akciji v oceanskih vodah dobre rezultate. Potopila je več sovražnih trgovinskih ladij s skupno tonažo 52.000 ton.
Povračevalni letalski napadi na London in druge važne točke Britanskega otoka so se včeraj in v pretekli noči brez pre-stanka nadaljevali. Posebno učinkoviti so bili napadi na številna mesta, luke in industrijske naprave, železniške objekte, kakor tudi na letališča v južni Angliji. Na sedmih angleških letališčih je uspelo z bombami razdejati hangarje in druge objekte. Številna letala so bila uničena na vzletiščih. Nadaljnji napadeni objekti so bili vojaška taborišča, industrijske ter oskrbovalne naprave v južni Angliji. Bombe so na raznih krajih povzročile velike požare. Tudi ob zapadni obali so bombe težkega kalibra poškodovale ali razdejale pristaniške in Industrijske naprave. V bližini škotske obale ie neko z bombami natovorjeno izvidnico letalo naoadlo angleško trgovinsko ladjo ln odvrglo" več bomb. Na ladji je lzbruh-
Lonaon, 9. okt. AA- (Reuter) Med vče_
rajšnjimi letalskimi napadi je bila ubita ruska princesa Katarina Galicin. Med napadom je princesa Galicin bila v nekem avtobusu, ki ga je zadela bomba. Bila je stara 49 let.
Papeževe čestitke
kralju in kraljici
London, 9. oktobra. AA. (Reuter). Papežev zastopnik v Angliji je poslal kralju hi kraljici v zvezi z bombardiranjem Bucking-hamske palače naslednje obvestilo:
«Nj. Sv. Pij XII. mi je v svoji posilanici z dne 14. septembra, ki sem jo pravkar sprejel, naročil, da naj Vašima veličanstvoma dostavim njegove čestitke zaradi načina, kako sta se rešili bombe, ki je zadela buckinghamsko palačo.«
Kralj in kraljica sta se s posebno spomenico zahvalila svetemu očetu.
Nad Nemčijo
London, 9. okt. br. (Reuter) Tudi v pretekli noči so angleški bombniki znova napadli razne vojaške in industrijske objekte v severni in severnozapadni Nemčiji. Komunike, ki ga je o tem izdalo letalsko mi_ nistrstvo danes opoldne, beleži med drugim, da so bombniki izredno hudo bombardirali zaloge pogonskih sredstev v Hamburgu in Gelsenkirchenu, ladjedelnico vojne mornarice v Kielu, Kruppove tovarne v Es-senu, livarne in druge industrijske objekte v Hannau, Fokkerjeve tovarne letal v Amsterdamu, železniški tovorni postaji v Mannheimu in Giemsbergu ter več letališč v zapadni Nemčiji ter v zasedenih deželah.
Druge formacije angleških bombnikov so znova bombardirale luke ob Kanalu, zlasti Boulogne, Calais in Graveltnes, ter ladje in zaloge vojnega materiala v raznih belgijskih in nizozemskih lukah. Bombardirane so bile tudi pristaniške naprave v Bre_ menu in Wilhelmshavenu. Nobeno angleško letalo pri teh napadalnih akcijah ni bilo sestreljeno.
Vreme v Kanalu
London, 9. oktobra. AA. (Reuter) Od
zjutraj vlada v Rokavskem prelivu slabo vreme. Zelo močan veter piha v jugovzhod ni smeri. Precej gosta megla ovira promet
nil požar. Ladja se je morala ustaviti in se je počasi potapljala, ko se je nemško letalo oddaljilo od nje. Severnozapadno od Irske in 200 km daleč od škotske obale se je neko bojno letalo pogumno vrglo nizko nad močno zavarovan konvoj, v katerem je bilo 5 velikih polno zasedenih vojaških transportnih ladij. Eno izmed njih, 20.000 tonski parnik, je zadelo več bomb. Ladja je obstala.
Ponoči so sovražna letala vdrla nad Neančijo in zasedene dežele, toda britanski bombniki so imeli zaradi izredno učinkovite obrambne akcije nemškega protiletalskega topništva mnogo izgub. Pri bombardiranju nekih krajev v severni in severnozapadni Nemčiji je bilo poškodovano neikaj hiš in nekaj civilistov je bilo ubitih. Sovražnik je zaman poskušal napasti industrijske in železniške naprave.
Sovražnik je včeraj izgubil 16 letal; 12 je bilo sestreljenih v letalskih spopadik. 4 pa od protiletalskega topništva. 3 nemška letala se niso vrnila na svoja oporišča.
Berlin, 9. okt. AA. (DNB) Ponoči so nemške letalske sile izvedle napad na vojaške »bjekte v Londonu. Vreme je bilo
ugodno. V severnem in severozahodnem delu Londona sta bila povzročena dva huda požara. Skupno je bilo vrženih okrog 3000 kg rušilnih bomb. Nemška letala so mogla videti učinek zadetkov, ker so izbruhnili tudi požari Tako je bila neka tovarna zadeta, pa tudi neka železniška postaja.
Včerajšnje dnevne akcije
Berlin, 9. okt. br. (Štefani) Nemške letalske sile so danes znova nenehoma napadale južnovzhodno Anglijo in London. Roji bombnikov v spremstvu velikih skupin lovskih letal so se kar izmenjavali pri bombardiranju angleških vojaških in industrijskih objektov. Nemški bombnikov so intenzivno napadali letališča, pristanišiča, železniške in industrijske naprave, zaloge bencina in drugih pogonskih sredstev ter vojaške postojanke v južno vzhodni Angliji in ob ustju Temze.
Veliki oddelki bombnikov so prodrli znova tudi nad London. Tam so bombardirali neko letališče in več drugih objektov. Več angleških lovskih letal, ki so se baš dvigala z nekega angleškega letališča, je bilo sestreljenih. V letalskih spopadih nad južnovzhodno Anglijo so bila še posebej sestreljena tri lovska letala tipa »Spitfire«.
Zažgan petrolej ski vlak
Berlin, 9. okt. AA. (DNBj Dve nemški letali sta preteklo noč uničili neki angleški transportni vlak. Druga eskadrila je opazila na neki železniški postaji vlak z več ko 20 cisternskimi vagoni. Dve nemški letali sta takoj izvedb napad in po vrsti bombardirali posamezne vagone. V nekaj minutah so vagoni eksplodirali. Vsa železniška postaja in njena okolica daleč naokrog sta se pretvorili v veliko morje plamenov. Požar se je širil z veliko naglico ln je verjetno uničil tudi skladišče tovorne postaje. Prav tako je zgorela tudi železniška postaja z vsemi upravnimi poslopji. Požar je trajal več ur.
Bombardirana vas
pri Hamburgu
Berlin 9. okt. AA. (DNB) Preteklo noč so angleški bombniki zopet poskušali izvršiti nekaj velikih napadov na Ham burg. Toda zaradi hudega protiletalskega ognja so jih zmetali na neko popolnoma mirno vas, v katere bližini ni nobenih vojaških objektov. Vaški prebivalci so še vedno pod vtisom nočnega napada in poudarjajo, da so angleški letalci zelo pazljivo izbrali cilj svojega bombardiranja. Nekaj svetilnih bomb je razsvetlilo okolico daleč naokrog. Polog tega pa je bila še mesečina. Ker so angleški letalci zelo dolgo krožili po zraku in začeli šele potem vas bombardirati, se vidi, da so vas namenoma bombardirali. Poškodovanih je bilo več hiš, nekatere bombe pa niso zadele. Drugi napad je bil namenjen Bremenu, kjer so angleški letalci odvrgli bombe na neko gosto naseljeno predmestje. Poškodovanih je bilo več hiš in je bilo ranjenih ter ubitih več pre_ bivale ev. Točno nad mestom, kamor so angleški letalci metali bombe, so potem spustili več svetečih padobranov, tako da so mogli videti učinek bombardiranja. V bližini nI bilo nobenega vojaškega objekta.
Zavetišča izven Londona
Berlin. 9. ofct. AA (DNB). Po angleških poročilih pripravljajo zavetišča za 20.000 družin iz Londona v nekem pasu izven prestolnice, ki je oddaljen od vseh vojaških objektov. S tem britanske oblasti priznavalo, da napada nemško letalstvo samo voiaške obiekte in da se v londonskem območju nahaja veliko vojaških objektov. Zaradi tega nemško letalstvo ne more odgovarjati za trplienle civilnega prebivalstva o priliki bombardiranja vojaških objektov. Odgovornost nosijo edino britanske oblasti.
General Brauchitsch v Belgiji
Berlin, 9. okt br. (Štefani). Vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauchitsch je bil danes v Anversu. Proti večeru ie prispel v Bruselj. Tam se je sestal z generalom Falkenhausenom. poveljnikom vojaške uprave v Belgiji.
Obletnica smrti
krafja Aleksandra
Pietetne spominske svečanosti po vsej državi
Oplenac, 9. oktobra. AA. Danes ob 11.10 je bilo v zadužbinski cerkvi na Oplencu letno cerkveno opravilo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedini-teljem z molitvami na grobu v kripti. Pri svečanostih so bili navzoči Nj. VeL kralj, Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga, Nj. Vis. kneginja Helena, Nj. Vis. kneževiča Aleksander in Nikola, dalje dvorske dame ter vojaška in civilna hiša Nj. Vel. kralja.
Beograd, 9. okt p. V Beogradu kakor tudi drugod po državi so bile danes v vseh cerkvah zadušnice ob šesti obletnici smrti pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zadušnici v zadužbinski cerkvi na Oplencu je prisostvovala kraljevska rodbina.
Udruženje nosilcev reda albanske spomenice je priredilo zadušnieo v beograjski saborni cerkvi, kjer je kralja zastopal polkovnik Kiril Danda. Navzoči so bili tudi zastopniki vlade, mnogi generali, ugledni politični predstavniki, zastopniki nacionalnih, viteških, prosvetnih in humanitarnih društev. Službo božjo sta imela arhiepiskop Jovan in bački episkop Irinej ob asistenci velikega števila svečenikov. Po zadušnici je imel episkop Irinej lep prigoden govor o veličastnem delu pokojnega kralja. Slovesne zadušnice so bile tudi v ostalih beograjskih cerkvah vseh veroizpovedi.
Na beograjskem novem pokopališču so zadušnici pri spomeniku in kostnici branilcev Beograda prisostvovali kraljev zastopnik general Pavle Barjaktarevič. vojni minister general Nedič, zastopniki mestne občine, bojevniških in nacionalnih udruženj ter veliko število prebivalstva.
Zagreb, 9. oktobra, p. Ob obletnici smrti viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja
je bila danes zadušnica v srbski pravoslav»-
ni cerkvi, ki so ji prisostvovali za bansko oblast predstojnik oddelka za notarnje zadeve Bojkič, armijski poveljnik general Nedeljkovič z ostalimi generaM zagrebške posadke ter zastopniki oficirskega zbora, zastopniki srbske pravoslavne občine, udru-ženja rezervnih oficirjev ir bojevnikov, Sokola itd.
Ljubljanska sokolstvo
Ljubljana, 9. oktobra
Pripadniki sokolstva so nocoj na ganljiv način počastili spomin blagopokojnega Viteškega kralja. Vsa sokolska društva so imela v večernih urah zbore članstva, naraščaja ln dece. Vzorna udeležba je bila zlasti na komemoraciji Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. kjer se je v društveni telovadnici zbralo nad 600 članov, članic, naraščajnikov in dece. Starosta Jazbec je pozdravil prisotne, eden izmed naraščajnikov je deklamiral lepo, občuteno prigodnico. prosvetar inž. Pehani pa je pre-čital spominski govor. Pietetna svečanost se ie zaključila s skupnim petjem. Slične so bile svečanosti po drugih društvih.
Ob 20. so se odposlanstva vseh sokoi-skih društev iz mesta zbrala pred kraljevim spomenikom v Zvezdi. Člani društvenih deputacij so bili v krojih, njim pa se je pridružila še cela armadica Sokolov in Sokolic, da je bilo prisotnih okrog 1000 ljudi. Odposlanstvo je položilo krasen venec ob vznožje spomenika, ki je bilo že prej obloženo z ogromno množico šopkov, zbrana sokolska rodbina pa je ostala v kratkem pobožnem molku, nato pa se je razšla na domove.
Ji om	o
iMtm
Zračna bitka nad Malto — Spaspas!! pri Sidi el Barasuju Tretjič bombardiran konvoj v HiStsem morju
Rim, 9. okt. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi v svojem 124- vojnem poročilu:
Skupine naših letal so napadle tvomico torpedov v Valleti in zaloge pogonskih sredstev v Calafrani na Malti. Pri tem je prišlo do spopada med našimi in sovraž. nimi lovci, od katerih je bil ec:on sestreljen in se je še v zraku vnel. Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
V	severna Afriki so bile v akciji naše brze kolone. Naša letala so razpršila in s strojnicami obstreljevala rivr-^e motorizirane oddelke pri Birkamsi, 70 km južno-od Sidi el Barania. Trije tanki so bili tako poškodovani, da niso mogli nadaljevati svoje vožnje. Eno naših letal se ni vrnilo na svoje oporišče. Sovražna letala so bombardirala Tobruk in Bardio. Pri tem pa ni bilo ne škode ne žrtev.
V	vzhodni Afriki so naše prednje čete na eritrejski meji pognale v beg skupino sudanskih konjenikov. Skupina letal na Rdečem morju je znova izsledila in bom_ bardirala sovražni konvoj, ki je bil v poslednjih dneh že dvakrat napaden. Ena ladja je bila zadeta. Izločila se je iz konvoja in se z zmanjšano brzino usmerila proti južni egiptski obali.
Rim, 9. okt. AA. (Štefani) Iz podrobnih Informacij o včerajšnjem letalskem napadu na Malto izhaja, da so bombe težkega kalibra v Calafrani razdejale skladišče vojnega materiala. Nastalo je več eksplozij in velik požar. Hudo so bile poškodovane tudi druge vojaške naprave. Ogenj proti_ letalskega topništva je bil nenavadno hud, pa tudi sovražna lovska letala so napadla italijanske bombnike, ki se jim je pa posrečilo sestreliti eno sovražno letalo. Italijanska letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča, le eno lovsko letalo je izostalo.
Merniki od£av©r Churchilli!
Berlinski listi v ostrih izrazih napadajo angleškega ministrskega predsednika zaradi njegovega torkovega govora v parlamentu
Berlin, 9. okt. AA. (CDNB) Včerajšnji Churchillov govor je naredil v Berlinu vtis mešanice bolestnosti in cinizma. To ugotavljajo listi v svojih uvodnikih in pristavljajo, da kažejo Chuirchillove izjave čedalje večjo dozo malodušja in slabosti. »Ber-liner Borsen-Zeitung« med drugim opozarja, da je Churchill napovedal otvoritev ceste skozi Birmo, ln pristavlja, da je Anglija po neuspehu pred Dakarjem sklenila poiskati nove možnosti, da bi povzročila nove spopade na svetu. List misli, da je zelo naokusno Churchillovo priznanje, da je računal s 3000 mrtvimi in 12.000 ranjenimi vsako noč med letalskim bombardiranjem, nato pa nadaljuje: Nemško letalstvo sploh ne upošteva števila mrtvih in ranjenih. Za nemško letalstvo je glavno, da zadene vojaške in transportne cilje. Tudi na angleški strani so priznali, da mečejo Nemci svoje bombe z veliko točnostjo. Kar se tiče represalij, pa bo nemško letalstvo že znalo razpršiti vse te utvare Angležev. Ce Churchill smatra za represalije bombardiranje bolnišnic in delavskih domov, potem je nesramnež, ki nima nobenega moralnega pomisleka. Sicer pa je svetu z Izjemo malega števila »prijateljev* znan pravi značaj angleške kulture bi značaj njenega vrednega predstavnika Ctaurchflla.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« imenuje »barbarsko računsko nalogo« tisti del Churchillove izjave, po kateri so Angleži izgubili dozdaj 8500 mrtvih in 13.000 ranjenih, medtem ko so računali na 3000 mrtvih in 12.000 ranjenih vsako noč. Potrebna je dobra doza zločinske neskrupu-loznosti za tako izjavo. List na koncu pravi: Neuspeh pred Dakarjem je Churchill naknadno pretvoril v akcijo generala de Gaulla, ker je moral priznati, da se je ta akcija končala z neuspehom-
»Volkischer Beobachter« piše o računu, s katerim je Churchill skušal odstraniti odgovornost o priliki nemških letalskih napadov in pravi: Narava hazarderja Churchilla, Id meji že na norost, se nI mogla
izraziti na bolj zverinski način, kakor z naštevanjem teh številk. Kakor je Neron s Kapitola motril prizor gorečega Rima, tako Churchill gleda na požar Lon<k>na. Tisoči obtožujejo Churchilla kot svojega grobarja ln kot grobarja Anglije in britanskega imperija.
»Lokal Anzeiger« postavlja vprašanje: Kaj more storiti Churchill proti defetizmu, ki se stalno širi v Angliji ? Churchill je svojim defetističnim Londončanom delil kamen namesto kruha. Ni jim mogel dati upanja, zato pa je mislil, da jih bo s svojo številčno akrobatiko prisilil do tega, da bodo prestali nečloveške muke. S cinizmom ugotavlja Churchill, da so morah Nemci po_ rabiti eno tono bomb za smrt tri četrtine Angleža. Na sličen način skuša Churchill dokazati relativno mali učinek modernega topništva.
Italijanski odmevi
Rim, 9. okt. AA. (Štefani) Vsi italijan- j sto listi omenjajo včerajšnji Churchillov . govor, pri tem pa so zelo kratki. Listi po- j sebno podčrtavajo tisti odstavek Chur^hil. 1 lovega govora, kjer govori o Dakarju in 1 menijo, da je Churchill tudi grozil Španiji. Listi soglasno ugotavliaio. da so vsi Churchillov! napori zaman.
Churchill izvoljen za predsednika stranke
London, 9. okt s. (Reuter) Na zborovanju konservativne stranke je bil nocoj ministrski predsednik Churchill soglasne izvoljen za predsednika stranke kot naslednik odstopivšega predsednika Cham-berlaina.
London, 9. okt. s. (Reuter) Ministrski predsednik Churchill je bil danes na kosilu pri kralju Juriju.
Kuiro, 9. okt. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu poroča: Italijanska motorizirana kolona je včeraj s pomočjo nekaj oklopnih edinic poskusila prodreti do Bir Einbe južnovzhodno Sidi el Baranija. Proti večeru se je kolona spet umaknila. Angleške oklopne edinice so včeraj sestrelile en italijanski bombnik.
Kairo, 9. okt. s. (Reuter) Iz Adena poročajo. da so angleški bombniki te dni ponovno napadli železniško postaje Hargejšo na progi Džibuti—Adis Abeba Kolodvor, kakor tudi vojaške zgradbe v bližini in neki vlak so bili direktno zadet' od bomb. Več točk na železniški progi je bilo bombardiranih m je proga take poškodovana, da bo za dalj časa neuporabna.
Angleški stiki s Turčijo
London 9. oktobra. AA. (Reuter). Neki član spodnjega doma je postavil vprašanje: Ali je bila vprašana turška vlada za svet glede bodoče akcije v Siriji, da ae bi Sirija prišla pod nemško in italijansko oblast in ali se je o tem predmetu razpravljalo tudi s sovjetsko in ameriško vlado o interesih v Siriji. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Butler je odgovoril: Britanska vlada je v tesnem stiku s turško vlado glede vseh vprašanj, ki so skupnega interesa, vštevši tudi položaj v Siriji. Butler ni odgovoril na drugi del vprašanja.
I Bolgarije
avije
Sofija. 9. oktobra. AA. Današnji »Mir* razpravlja o položaju na Balkanu in piše med drugim:
»Kadar govorimo o odnosih bivšega Balkanskega sporazuma do Bolgari i e. ni mogoče iti mimo one ugotovitve: Bratska Jugoslavija ie že prej okrnila sporazum s tem. da ie sklenila prijateljsko pogodbo z Bolgarijo. Res so bili časi. ko ie Bolgarija stala sama na svetu. Njeni oddaljeni prijatelji tedaj niso imeli besede, njena osvoboditeljica Rusiia pa sploh ni sodelovala v mednarodni politiki. Bolgarija je prišla do tega. da ie imela za pokrovitelje male narode. Bolgarsko-jugoslovenska pogodba ie imela svoi čas točno tako vsebino. Res je. da so Bolgari često govorili. da ie treba v bolgarsko-jugoslovenski sporazum vnesti nekoliko točneišo vsebino. Toda mednarodni položaj ni dovoljeval. da bi se izpo-lnila ta razumljiva želja. Danes naši prijatelji razumsjo. da nova načela ureiaio in bodo ureiala svet.«
Na koncu pravi članek, da sta Jugoslavija in Bolgarija začeli s prijateljskimi razgovori že davno in sicer v času. ko so samo fantasti lahko govorili o prijateljstvu med Bolgariio in Jugoslavijo, kamero pa se ie. kot vidimo, uresničilo. Danes je mnogo lažje, da pričakujemo nove prijateljske geste med Jugoslaviio in Bolgarijo.
Nesreča našega parnika na črnem morju
Beograd, 9. oktobra. AA Po uradnih
podatkih pristojnih oblasti v Sovjetski Rusiji se je jugoslovenska 3.700 tonska ladja »Vido«, ki je bila zgrajena 1. 1906. in je bila last družbe Jusosiovenski Le-vant na Sušaku, potopila 6. t. m. ob 8.30 v rumunskih vodah. 18 km od Suline. Posadka 28 mož s kapitanom Kasovičem se je rešila v sovjetskih vodah ob izlivu Dunava in sicer so jo rešili graničarji SSSR. Vsa posadka je zdrava, razen enega mornarja, ki je bil lažje ranjen m se nahaja sedaj v kraju Volki pri Izmajli.
25 vagonov prediva zgorelo
Sombor, 9. okt. o. Na posestvu indu-strijea Taisa v bližini Sonibora ie požar uničil 25 vagonov prediva. vrednega milijon dinarjev. Gasilci so požar omejili. Blago je bilo zavarovano
Zemunska vremenska napoved: Pretežno blačno na severni polovici in delno oblačno na jugu. Deževalo bo še v severozahodnih in zahodnih krajih. Tu pa tam bo še megla. Toplota se bo dvignila.
kraji in ljudje
u. 'l'i.%
počastila spomin Viteškega kralja
Ljubljana, 9. oktobra Danes je Ljubljana tiho in s spoštovanjem obhajala šcstletnico mučeniške smrti Viteškega kralja. Ves dan so prihajale pred spememk v Zvezdi deputacije društev, da polože cvctje v spomin in v zaobljubo kraljevih zadnjih besedi »Cuvajino Jugoslavi-jo»! Zlasti mladina je v velikih skupinah prihajala, saj so se poinoštevilno prišli poklonit učenci in učenke ter dijaki in dijakinje vseh ljubljanskih šol. Žc dopoldne je bila vsa prednja ploščad spomenikovega podstavka čez in čez pokrita s šopki rdečih nageljnov in jesenskih rož, ki so jih prinesli v imenu posameznih šol, pa tudi posameznih razredov: Prav tako je ves dan prinašala cvetje deca ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, z večernih internih sokolskih komemoracij pa bodo posebna odposlanstva ob 20. položila cvetje pred spomenik. Pred spomenikom je položen tudi velik venec iz bršljana z belozelenim trakom, ki ga je položilo mesto. Ves dan 90 pred spomenikom gorele lučke, ki jih je prižgala mladina, da se tako vidno oddolži spominu, ki bo živel skozi vse rodove
nagega naroda kot najsvetejša svetinja.
Dopoldne se je vršil v pravoslavni cerkvi svečan parastos za blagopckojnim kraljem, ki ga je opravil prota Alatkovič. Udeležilo se ga je večje število odličnikov in celoten oficirski zbor na čelu z generalom Janežem, ki je zastopal komandanta divizije. Tudi popoldan so neprestano romali zastopniki nacionalnih društev in posamezni meščani v Zvezdo ter polagali vence in cvetje ob vznožju kraljevega lika Na posebno slovesen način se jc Sokol I. Tabor oddolžil spominu velikega kralja. Od 14. do 18. so v presledkih po 5 minut prihajale depu-tačije društva, v katerih so bili zastopani člani, članice, deca in naraščaj, ter na zapadni strani spomenika polagale cvetje, iz katerega je polagoma zrasdl velik, krasen znak v obliki S 1 Še pozno zvečer so v Zvezdo vrele množice občinstva in se s tiho pobožnostjo v srcu ustavljale pred spomenikom.
Posebno lep pogled je bil zvečer, ko je ob vznožju spomenika zagorelo nebroj lu-čic, prižganih iz čiste ljubezni do kralja in domovine.
Žalostna Šesta obletnica smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedlnlteflja je odjeknila tudi v srcih naše mladine, ki je že zgodaj zjutraj nanosila mnogo vencev in cvetja na novi spomenik v Zvezdi. Sveže cvetje, položeno ob podstavek priča, da je še prav tako svež spomin na rajnkega vladarja med našo mladino, ki se mu je na tako pletetni način poklonila. Nekaterim šopkom so pridejane vizitke šolskega zavoda in razreda pa bi bilo prav, da se ta lepi običaj posploši tako, da bodo prihodnje leto razredi med seboj tekmovali, kateri se bo oddolžil z lepšim šopkom.
IJ ti I
[@hen kolodvor
jam sp—--------------
Trbovlje imajo za Ljubljano in Mariborom največji železniški promet, pa najbolj od boga zapuščeno postajo
Trbovlje, 9. oktobra
Pred leti smo že opozorili na velike ne-dc*tatke trboveljske postaje, ki je kljub ogromnemu gospodarskemu razvoju Trbo-veij ostala do danes glede vseh prometnih naprav s kolodvorskim poslopjem in njegovo skrajno nedostatno notranjo razporeditvijo ista kakor v časih, ko je stekla železnica mimo takrat še brezpomembnega kmetskega naselja Trbovelj. V teku desetletij so Trbovlje narasle v najbolj obljudeni slovenski trg, v katerem je razvoj pre-nv jovne industrije dal poudarka razmahu kraja ter ga dvignil v vrsto najvažnejših jugi slovenskih industrijskih središč. Vzporedno s tem se je razumljivo močno razvil tudi železniški promet i v pogledu premogovnega izvoza na razna jugos'ovcnska področja i glede ostalega tovornega in osebnega prometa. Trboveljsko kolodvorsko poslopje pa je v vsem tem času ostalo isto ter je že davno potrebno razširitve in modernizacije.
Če se ob prometno živahnejših dneh voziš iz Trbovelj, se ti nudi že leta sem ista slika velikega navala potnikov na edino blagajno, ki ima poleg tega svoje okence prav tik vhoda ter morajo potniki stati na prostem, kar ie posebno prijetno v zimskih in deževnih dneh Odpravljanje potnikov je zaradi ene edine osebne blagajne mnogokrat tako počasno, da je vlak že v postaji ter je zaradi take zakasnitve marsikdo moral v vlaku plačati kazen, ker je vstopil brez karte. Medtem pa ko edini prometnik odpravlja osebno blagajno, stojijo pri blagajni za tovorni promet včasih ljudje po
cele lire s tovornimi listi, ker vsled pomanjkanja osebja odpravlja en uradnik dve blagajni. Čakalnica pred osebno blagajno je ozek, temen hodnik, ki služi istočasno za prehod v čakalnico in izhod na stopnišče k privatnim stanovanjem uredništva. Če računamo, da dnevno potuje iz Trbovelj najmanj e 500 oseb, si lahko mislite, kako nabito je tistih par kvadratnih metrov pred osebno blagajno! Če si se potem že srečno prerinil z vozno karto v čakalnico, se tam ob slabem vremenu — pa tudi sicer — lahko naužiješ osmrajenega ozračja ter se prepričaš, da ima čakalnica III. razreda isto ureditev ko pred 60 ali 80 leti, le s to razliko, da danes že davno več ne zadostuje potrebam potujočega občinstva, ker je i nehigienična! Nič lepša ni čakalnica tkvz. II razreda, ki s svojim staroverskim, razmajanim in odrgnjenim pohištvom zlasti tujcu daje čuden pojem o naprednosti naših prometnih ustanov. Če so še poleti okna od-
prta, ti nos prijetno zaščegeta vonj po bližnjem stranišču, ki je tudi prava sramota za našo postajo. Potniki zarad: nedostatnih čakalnic rajši čakajo pred kolodvorom. Ob deževnem vremenu seveda to ni baš prijetna stvar, kajti naš kolodvor se odlikuje po tem, da nima pokritega perona! Po-leg tega so prometni uradni prostori premajhni, nesmotrno razporejeni in temni. Osebja je na naši postaji mnogu premalo ter se dostikrat dogaja, da mora prometnik opravljati službo tudi 24 ur
Vs: ti nedostatki že dolga leta sem terjajo odločno renoviranje kolodvorskega poslopja ali pa novo zgradbo, ki bi ustrezala sedanjim potrebam Trbove'j. Če primerjamo trboveljski železniški promet z onim drugih slovenskih postaj, moramo ugotoviti, da je trboveljska postaja poleg Ljubljane in Maribora v vsakem pogledu najprometnej-ša v vsej Sloveniji, da ne govorimo o ogromnih milijonskih dohodkih, ki jih ima železnica od Trbovelj. Samo trboveljska sepa-racija in cementarna dajeta železnici mesečnega dohodka preko 7 milijonov. Privatni tovorni promet je n. pr. z odpravljenim in prispelim blagom v zadnjem mescu presegal 20 milijonov kg, v posameznih mescih pa gre tudi preko 25 milijonov kg. Frekvenca v osebnem prometu presega mesečno normalno 15.000 oseb ter se lahko računa dnevno iz Trbovelj 500 potnikov. Če primerjamo te številke s prometom na mnogih drugih slovenskih postajah, se mo-
KALO D E/RMA
Specialno sredstvo za nego rok
ramo čuditi da na mnogo manj važnih po- j stajah gradijo lepa nova poslopja, Trbovlje j pa kot najprometnejšo postojanko tako nerazumljivo zanemarjajo. Če bi se zara- j di drugih, n. pr. gorenjskih postaj, prigovarjalo s turizmom moramo poudariti, da 1 je tujski promet na okoliških planinskih | postojankah tudi pri nas zelo razvit, da ne govorimo o številnih inozemskih potnikih, ki prihajajo v Trbovlje v poslovnih zadevah. Trboveljski koJodvor tudi iz tujsko prometnih razlogov ne bi smel nuditi take slike! Na kraju bi želefli poudariti še zapostavljanje Trbovelj in vsega Zasavja glede prikladnih železniških zvez, zlasti z večernimi vlaki iz Ljubljane, ter nerazumljivo železniško politiko, ki Trbovljam vsa leta, kar smo v lastni državi, ni dalo niti enega brzovlaka! Tudi glede tega se med trboveljskimi občani izraža splošna zahteva po izboljšanju, ki naj bi Trbovlje kot veiliko industrijsko sred:šče i v pogledu lokalnih i brzovoznih zvez ugodnejše priključilo na bližnja in oddaljenejša mesta, s katerimi ima naš kraj dosti živahen promet!
Jutrovčki so vendar leteli
Šef letalskega centra g. dr. Rape je nagrajenim malim či ta tel jem našega lista pripravil praznik, ki jim ne
pojde iz spomina
Ljubljana. 9. oktobra.
Po tisti nedelji pred dobrimi tremi tedni, ko je slabo vreme našim mladim nagrajenim bralcem zagrenilo toli pričakovano veselje, da bi leteli z aeroplanom. se vreme nikakor ni hotelo izboljšati. Naslednja nedelia ie bila res kar poletno vroča, vendar ie barometer dva dni prei tako sumljivo pričel upadati in so vremenski preroki pošiliali v uredništvo taka poročila, da se stric Matic nikakor ni mogel odločiti za poziv, da skliče nagrajene »Jutrovčke« k leteniu. Nu. tudi pred zadnjo nedelio si nismo obetali nai lepšega vremena, vedeli pa smo. da so naši mladi prijatelji že na moč nestrpni. Povprašali smo strica Matica, ki ga ta preklicana revmatizem še vedno zadržuje v Toplicah, pa nam je odgovoril: »Slavno
Ubogali smo in nismo se všteli. tako da so vsi naši mladi prijatelji utešili svoje »veliko« pričakovanje. Ljubeznivi dr. Rape ie vse člane mlade čete drugega za drugim vzdignil v zračne višave in je bil z vsakim deset do Detnaist minut nad zemljo. Slehernemu ie v letalu med lete-
njem Dojasnevai. kateri kraji spodaj pod letalom mimo beže in vse druge podrobnosti, ki so zanimale najmlajše navdušence za letalski šport. Kako veseli 90 stopali iz letala, ko so se vračali na zemljo. saj je bilo toliko novih, nenavadnih vtiskov. ki so napolnili srca teh mladih letalskih potnikov, da kar niso mogli d« besede. Vsak ie želel, da bi čimorei sp?t sedel v letalu in letel daleč, daleč nad domovino. Tam ob ograji pa so od daleč opazovali srečo »Jutrovih« nagra encev mnogi njihovi tovariši in si želeli četudi le tako kratek polet, da bi se letalo le dvignilo nad zemlio. Prihajali so bliže k lopi in prosili takih uslug. Ma>*sik:mu so porosile solze, ko mu ni bilo mogoče ustreči.
Kdo ve. morda nam iz vseh teh navdušenih pristašev letalskega spori a do-rase armada pogumnih letalcev, ki bodo zvesti čuvarii naše svobede v zraku.
Družba mladoletnih vlomilcev razkrinkana
Na vesti ima okoli 20 vlomov v stanovanja imovltejših
rodbin
Maribor. 9. oktobra. Par tednov sem so se vrstili v Mariboru številne tatvine Ln vlomi. V zadnjem času ie prevladoval vtis. da prežijo tatin-
uredništvo nai se ne ozira več na zbega- j ski zlikovci za vsakim vogalom, v vsakem ni barometer, nai ne posluša krivih vremenskih prerokov, temveč žurno skliče
ampak za organizirano druščino, ki vrši
nagrajene »Jutrovčke«. ker bo v nedelio lepo vreme. Talko sklepam in ukazujem po svojem desnem kolenu, ki se mu skokoma oibrača na boljše.«
lokalu. Bilo pa je že od vsega oočetka ' jasno, da ne gre za tatinska nakliučia.
svoia dejanja točno po načrtu. Ti vlomi in tatvine so pokazali dvojno značilnost: Po večini so bili izvršeni pri imovitejših rodbinah. Razen tega pa se ie ucotovilo. da se poslužujejo zlikovci pri svojih akcijah zelo radi skoka skozi odprto okno pritličnih stanovanj ali Da vitriha. Po tej metodi je bilo vlomljeno Dri upok. predsedniku okrožnega sodišča g. Hrašovcu. pri nekem upokojencu, ki so mu odnesli z denarnico vso Dokojnino. ori dr. Lesko-varju itd.
Policija ie postala takoj pozorna na te Številne tatinske in vlomilske akcije. Po večdnevnem opazovanju se ie posrečilo policijskemu agentu Francu Lakoviču. da je ubral pravilno sled za storilci, za katere se 1e izkazalo, da so sami mladoletni od 18. do 20. leta. Jedro te kriminalne skupine tvorijo štirje mladoletniki, od katerih sta glavna. Alfred J. in Ivan K., že na varnem Njune izroovedbe bodo zelo dragocene pri izsleditvi njunih pajdašev, M so skupno ž njima deli časa strahovali ves Maribor in varnost imetja v našem
mestu, kjer so bile drzne vlomne tatvine v zadnjem času na dnevnem redu.
Na podlagi dosedanjih zasliševanj se da sklepati, da so se mladoletni zlikovci posluževali pri svojih vlomilskih akerah po večini vitriha. kier niso mo^li s sk kom skozi okno doseči svojega plena, in da so se redno shajali v nekem skrivališču. Mariborska policija ie zbrala ves material, ki z oizirom na posebne vlomilske metode razkrinkane vlomilske druščine kaže. da so bili udeleženi ori 20 vlomih in vlom-nih tatvinah v zadnjem času. Ob vosti o zajetju malopridne dru?čine so si Mariborčani precej oddahnili.
* Prej pa ne gremo dam . . . Tele pesmi — Zagrebčani sicer radi prepevajo domače slovenske pesmi — v Zagrebu porlej najbrž ne boste slišali izlepa. Od sobote cla-lje se po vseh zagrebških lokalih pc jira ta-kozvana nočna davščina. Najbolj so s to novotarijo prizadeti delavci ln nameščenci, ki Imajo nočno službo pa morajo src i težkega dela na skromno malico v lokal. Večina podjetnejših Zagrebčanov pa se plačilu davščine izmuzne na ta način, da pridejo v lokal malo pred 11., naroče jedače m pijače in takoj plačajo, nato pa sede še tja čez polnoč brez takse. Taksa se namreč pobira pri kasiranju računa.
DANES PREMIERA! Najnovejša RUSKA muzikalna komedija
Največja glasbena senzacija sodobnega filma.!
LJUBA ORLOV A • nepozabna ls
znamenitega filma »PASTIR KOSTJA«. Glede na največje zanimanje, priporočamo nabavo vstopnic v predprodajl!
Kino Matica
tel. 22-41
Predstave ob 16., 19. in 21. url
Nad 400 najboljših ruskih muzikov, plesalk in plesalcev!
Muzika: I. O. DUNA-JEVSKI. - Režija: G. V. Aleksandrov. Režiser m komponist sta tudi znana iz filma »Pastir Kostja«. Last: Merkurfilm.
Splitski profili
Rad se vračam v to starinsko mesto, ki ee tesni na tleh Dioklecijanove palače kakor celice v satovju, da postane potlej vse širše, zračnejše in čistejše; potem, ko se s prikupno neurejenostjo in nič manj prikupno slikovitostjo vzpenja na zalivski breg in njegovo planoto, raste pod Marjanom, razteza svoj zagoreli mediteranski život tja proti Solinu.
V Splitu imaš ostanke antike, gracijo beneške arhitekture, tesnobni dih srednjega veka in mirno lepoto hiš med cipresami, pa slani vonj morja, košate palme na obrežju, razgibanost pristaniškega življenja 'ki je danes kajpak skromno in otožno). Po svojem značaju in po duši prebivalstva je Split sodobnejši od Dubrovnika, tega starega mesta svobodnjakov, poetov in diplomatov, je pa tudi značilnejši produkt slovansko-latinske simbioze. Split je bolj svetovljanski kakor so druga mesta naše Adrije in kljub častitljivi preteklosti le prav malo pasatističen. Tako mesto bi bilo vredno močnega, širokega, postavimo: vsebalkanskega zaledja, ki bi mu dajalo silovit pogon in ga spreminjalo v jadransko Marseille. Zato je po svojem temperamentu — tudi tedaj, ko tega ne priznava — enako nezadovoljen z birokratsko in čaršijsko malopoteznostjo Beograda kakor z romantičnim seljaštvom Zagreba. Split se v svoji duš: upira zoper oba ker ljubi svoje in ker ljubi širino, svet, velika gesla in daljne cilje. V njem je še ohranjeno v urbanizirani obliki, z lahno skorjo me-
diteranstva staro, čakavsko, glagoljaško, uporno slovanstvo, ki je dalo pobožno modrost Marka Maruliča, humanistično učenost Franje Petriča in pesniški vzgon premnogih od sonca in morja navdahnjenih in od italijanskih vzorov odvisnih pesnikov slovanske, slovinske, starohrvatske Dalma^ cije. Nobena politična poteza ne more vzeti tej pokrajini tiste svojstvenosti in notranje avtonomije, ki si jo izsiljuje sama narava. Ta slovanski element, ki so ga stoletja napajali žarki južnega sonca, ki je rasel ob spevu burje in pod bičem afriških vetrov, ki je vdihaval z zrakom morsko sol in sesal z očmi lepoto sinje gladine, se ne more potopiti v celinski, panonsko megleni in ravninsko nedoločni civilizaciji podonavsko-savskega tipa.
*
V Splitu so že večkrat sprožili vprašanja. ki so v zvezi z živim vzgonom naše južnoslovanske skupnosti in z mediteransko kulturno tradicijo, ali z drugimi besedami: pojavila se je v bolj ali manj določni obliki problematika odnosa dalmatinskega kulturnega regionalizma nasproti hrvatstvu in srbstvu. Medtem ko je ostalo vprašanje le pri teoriji ali se je izgubilo v diru in hrupu političnega življenja, se dalmatinski umetniki vseh vrst močno uveljavljajo v hrvatskem ali v srbskem kulturnem krogu, mnogi tudi v obeh, dokazujoč po tej poti, da dalmatinski duh premaguje nasprotja med beograjskim in zagrebškim kulturno-političnim tipom. Kaj
bi bila na pr. hrvatska skulptura brez Dalmatin cev, ki sta jim dala kamen in sonce domačih tal že neki dedni nagib k plastičnemu gledanju? Koliko Dalmatin-cev je že obogatilo hrvatsko slikarstvo! Tudi v glasbi se vedno bolj čuti njihov delež, ki ustreza muzikalni tradiciji dalmatinskih mest. V poeziji, dramatiki, pripovedni proza, je dala Dalmacija samo v novejšem času celo plejado vodilnih imen: VI. Nazor, I. Vojnovič, M. Begovič, šimu-novič, Dj. Vilovič L dr.
Medtem ko se Dalmacija sorazmerno morda obilneje nego katera druga določena pokrajina uveljavlja v duhovnem stvar-janju Jugoslavije, vnašajoč vanj svojo posebno čustveno barvo, temperament in širino svojih pogledov, je njeno notranje kulturno delo razrvano in razbito. Nima prst-vega središča. Odkar je Split izgubil položaj upravnega središča — banovinskega mesta — je postalo še manj verjetno, da bi se tu razvilo središče regionalne kulture, ki bi uspešno tekmovalo če ne z glavnimi kulturnimi središči, kakor so Beograd Zagreb in Ljubljana, pa vsaj z Novim Sadom, Skopi jem in Sarajevom. Zadnje imenovana mesta imajo na pr. vsako svojo reprezentativno književno revijo, svoja literarna in umetniška društva. V Splitu je skušal čiro Cičin šajin, avtor kvalitetne potopisne knjige »Po sjevernoj Dalmaciji«, z ustanovitvijo književnega zbornika »Korablja« izpolniti očitno vrzel, vendar je moral obtičati pri mnogo obetajočih začetkih. Založniško delo je neznatno; knjigarne so — če izvzamemo eno, ki pa je v nji najzanimivejša zbirka francoskih in italijanskih knjig — Slabo preskrbljene s knjigami in se zadovoljujejo s tem, kar se nabere bolj po naključjih, kakor po smotrnem knjigarniškem prizadevanju. Izmed listov posvečata nekaj pozornosti kulturi »Novo doba«, ki p« v zadnjem času
poredkoma prinaša svoje kulturno informativne zapiske, in pa borbeno in kritično razpoloženi tednik »Narodni list«. Sedaj ustanavlja pisatelj Dj. Vilovič zadrugo s širokim založniškim ln kulturno propagandnim programom, ki bi združila pisatelje in druge kulturne delavce na podlagi jugoslov. ideje in svobodoumja.
Literarno življenje nima potemtakem ne v Splitu in ne v Dubrovniku svojega regionalnega središča ln reprezentance (kakor imajo na primer športniki). V Splitu živi večidel brez osebnih vezi nekaj starejših in mlajših književnikov, med njimi dr. Tresič-Pavičič, Rihard Katalinič Jeretov, D juro Vilovič, Frano Alfirevič i. dr., met-tem ko so nekateri — na pr. dr. Marin Bago — že zdavnaj zamenjali službo Muzi s »hvaležnejšim« delom.
V	Dioklecijanovem mestu deluje sedaj že leto dni dalmatinski rojak G juro Vilovič, avtor mnogih uspešnih romanov in novel (»Majstor duša«, »Zvono je oplakalo djevicu«, »Hrvatski sjever 1 jug« itd.), znan tudi kot publicist udarnega in premočrtnega značaja. G. Vilovič, ki se mora preživljati z delom v redakciji »Narodnega lista«, glasila znanega javnega delavca, bivšega ministra dr. Andjellnoviča, je pripovedoval, da pripravlja večji roman, v katerem bo skušal dati sintezo dalmatinske ljudske duše v njeni sekularni zvezi z raso ln zemljo. Takisto se bavi z načrti nekaterih biografskih romanov, na pr. o Hanibalu Lučiču in o nekdanjem splitskem škofu, fiziku Markantoniju Dominisu z Raba, ki je izpopoplnil Newtonovo teorijo gravitacije in čigar tragična veličina je značilna za borbo svobodoljubnega duha zoper konservativne sile.
— Toda če v se to spišem, — je dejal g. Vilovič, — kje naj objavim? Nimaan založnika, zaprte so mi celo revije.
V	tej suhoparni ugotovitvi položaja ene-
ga najznačilnejših sodobnih pripovednikov dalmatinske Hrvatsike je bilo bridko spoznanje, da se dandanes nekateri književniki, ki so bili sodelavci »Matice Hrvatske«, iz političnih, ne iz literarnih razlogov spreminjajo v »poetes maudits ...«
Izmed izrazito lokalnih književnikov je najznačilnejši Marko Uvodi č, ki >e pravkar izdal knjigo »Libar Marka Uvo-diča Spličanina« (po vzoru knjige »zači-njavca« hrvatske književnosti Marka Maruliča). Medtem ko je v poeziji že več pesnikov uspešno preizkusilo čakavsko narečje (m, pr. Tin Ujevič v znanem sonetu o Maruliču, Vladimir Nazor itd.), je Marko Uvodič uvedel čakavščino tudi v prozo. Že pred leti je izdal burko »Onž od pivca«, ki kaže v sceni med splitskim sodnikom in okoliškim kmetom marsikak humorističen domislek in s svojim dialektičnim značajem obuja »genia loci«. Ni li značilno, da njegov najnovejši »Libar« nI mogel iziti v Splitu, čeprav je morda najbolj splitska knjiga, kar jih je bilo kdaj spisanih, marveč je izšel v Zagrebu, literarnem sreiišču kajkavske Hrvatske?! O knjigi simpatičnega šjora Marka, ki vteleSa odlike starega splitskega meščana in ki mi je bil požrtvovalen vodnik po zgodovinskih znamenitostih Splita, bom ob priliki pisal kaj več.	—o.
Zapiski
VERDI
V Italiji so se začele slavnosti v spomin štiridesetletni ce smrti velikega mojstra italijanske opere Giuseppa Verdija, ki je umrl v začetku leta 1901. Velikopotezno zasnovane proslave mojstrovega spomina kažejo, v koliki meri se kulturna Italija zavedna hvaležnosti do tega skladatelja, ki sodi med najbolj reprezentativne osebnosti
paive*].» GASILSKA TOMBOLA V KRANJU
V DRŽAVI
V NEDELJO 20. OKTOBRA 1940 ob 2. popoldne.
Dobitki: POL VAGONA 5000 kg BELE MOKE St. 00 _ 1 VAGON 10.000 kg trbovelj. PREMOGA — 2 MOTORNI KOLESI, 200 kg rlža, 2000 kg krompirja, aod olja, zaboj masti, Sladkorja in mila, drva, več koles, tekstilno blago, športni
predmeti, garniture, servisi ta številni visoko vredni dobitki. OGLEJTE SI DOBITKE V TREH RAZSTAVNIH PAVILJONIH V KRANJU! TABLICE: v predprodaji v vseh večjih krajih Slovenije do sobote 19. oktobra po
(jjn 5_. na dan tombole po din 6.—. — Polovična voznina po železnici z nedeljskimi
povratnimi listki.	Vse informacije pri Prostov. Gasilski četi v Kranju.
ale
TUNIS
Kino Sloga, tel. 27-30
Film izredno napete in zabavne vsebine s prekrasnimi naravnimi posnetki iz okolice Niče, Monte Carla in Genove. — Pestre slike orijentalskega življenja v Tunisu, polnega čarobne romantike. Danes ob 16., 19. in 21. uri. — V glavni vlogi: Huszar Puffy.
Prijateljev me varuj bog!
V Nisu imajo bridko pa obenem značilno senzacijo, ki starodavno institucijo prijateljstva postavlja v precej jarko luč. Kosti Jankovieu, po domače Dini, staremu, uglednemu obrtniku, bodo hišo prodali na dražbi, ln zakaj?
Jankovič .je bil dober, iskren človek, in ker je bil še premožen povrhu, se je zmerom trlo prijateljev okrog njega. Vsak izmed njih je imel kakšno stisko, vsak iz-med njih je pri njem iskal pomoči. — Dino, podpiši mi tole menico. In Dina, zlata duša, ni prošnje zavrnil. Toda, prijatelji so kratkega spomina — kadar je zapadel termin, je moral Dina šteti denar. A bil je pač za čuda dober človek. Razočaranje nad enim, pa tudi nad tucatom ljudi, ga ni zapeljalo, da bi po enem kopitu meril vse. Tisti, ki so ga enkrat pustili na cedilu, so šli, a prihajali so drugi in Dina je podpisoval. Polagoma se je nabrala vsota 600.000 din, obrt in hiša sta prišli na kant.
Da mu od vsega ostane vsaj žalosten spomin, se je dal Dina fotografirati z vsemi zapadlimi menicami, ki jih je bil za druge podpisal, vred. ž njimi je tapeciral vso steno za sabo, a ostalo jih je še za polno naročje, teh prokletih papirjev, ki so mu prinesli propast A ko človek čita to žalostno storijo, mu mora biti v resnici dva;trat žal: žal, da je beseda o prijateljstvu tako pogostokrat krinka brezstidne-mu Izkoriščanju, in žal, da so na svetu še zmerom ljudje, ki so brez konca pripravljeni nasedati sleparjem.
Pokončujte ŠKODLJIVCE IN BOLEZNI
NA NJIVAH, V SADOVNJAKU, V KAŠCAH IN SHRAMBAH - SKLADIŠČIH, VSKOVRSTNO GOLAZEN V HIŠAH, STANOVANJSKIH, NA VAŠIH OBLAČILIH, HIŠNO GOBO itd.
izključno s preizkušenimi ta zanesljivimi
sredstvi, ki jih na Vašo zahtevo sestavlja: pcobl. agr. ing. PREZELJ, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog), Ljubljana, "VVolfova ul. 3, tel. 34-73.
—_—.——— ■ + Napredovanja in premestitve v državni službi, v 4. položajno skupino IL stopnje je napredoval šef mestne kontrole in vršilec dolžnosti šefa mestne kontrole pri finančni direkciji v Ljubljani Krešimir Koro-šak, v 5. položajno skupino dopisnik Centralnega Presbiroja Anton Zobec, za ekonoma državne žrebčarne v Ponovičah pri Litiji, v 9. pol. skupini Miroslav Mihajlo-vič. Premeščen je višj računski inšpektor
Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite na tešče z lahkoto doseči izpraz-nenje črev in urejeno delovanja želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
v vsej italijanski kulturi devetnajstega sto- j letja.
Verdi se je rodil letr 18''3. v majhnem S»r»ju parmskega okrožja -e Roncole. Do~ ?3Vel je torej visoko starost. Vse svoje življenje je posvetil neun. " - emu delu za umetnost, kot človek pa je živel ob strani javnega dogajanja in se je najrajši zatekal tja, kamor prihajajo vsi vr iki umetniki in misleci po inspiracijo: v na' ivo in v samoto. Zato je živel najrajši daleč od mestnega hrupa na svojem podeželskem posestvu San Agata. Kot skladatelj se je namenoma ponašal s svojo nevednostjo v glasbenem življenju. Ločil je namreč glasbeno znanje od splošne glasbene izobrazbe, ker se je najbrž bal, da bi poznanje tujih umetnostnih stvaritev vplivalo na njegovo originalnost. Bil je potemtakem med onimi umetniki, ki zametu je jo vplive. V nekem pismu kritiku Fiiippiju pravi med drugim: »Pri meni doma ni skoraj nobenih not, nikdar nisem obiskal nobene glasbene knjižnice in ne poeetil kakšnega glasbenega založnika, da bi si ogledal nove izdaje. Kar se tiče najboljših oper našega časa, skušam biti na tekočem, vendar jih ne maram študirati. temveč si jih samo kdaj pa kdaj ogle- i dam v gledališču. Razumeli boste, da ima to moje zadržanje določen namen. Zato Vam ponavljam: med vsemi skladatelji sedanjosti in preteklosti sem jaz najmanj »izobražen«. Skušajte me pravilno razumeti, ponovno vam pravim, da mi ne gre za nikako »blague«: govorim o »izobrazbi«, ne pa o glasbenem znanju.«
Kakor se je Verdi izogibal tujim glasbenim vplivom', je tudi v izbiri librettov hodil svoia pota. Najrajši se je oklepal velikih mojstrov tragedije in drame. Med njego-VT,, opernimi stvaritvami v prvem razvojnem azMbja poteka snov petih oper iz
5. pol. skupine Ivan Rus iz računovodskega oddelka pri ministrstvu za kmetijstvo v računovodski odsek pri ministrstvu pravde.
+ Dve zdravniški mesti razpisani. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje dve mesti zdravnikov-uradni-kov I. plačilne stopnje za splošno prakso v ambulatoriju v Mariboru. Svojeročno pisane in s kolkom za 10 din opremljene prošnje je treba vložiti pri uradu najkasneje do 6. novembra t. 1.
+ Odvetniške vesti. Odvetnik Ignac Petrovič se je dne 1. oktobra preselil iz Maribora v Marenberg, odvetnik dr. Gustav Rosina pa iz Brežic v Radeče pri Zidanem mostu.
+ Službeni list dravske banovine štev. 81 z dne 6. oktobra objavlja: uredbo o spremembi uredbe o varčevanju z živili: odločbo o uporabi uredbe o kontroli cen za vse vrste kož in usnja; naredbo štev. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili; naredbo za izdelovanje mila; norme za milo; maksimiranje cen jedilnemu olju; odločbo o razširitvi kontrole na vsa gospodarska podjetja; popravke v uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice; odredbo o ustanovitvi bano-vinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani; spremembo razglasa o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1940/41.
+ pasivni Kraji banovini Hrvatske lahko brez skrbi čakajo zime. Banska oblast in druge poklicane instance v Zagrebu so z vso vnemo na delu, da priskrbe prebivalstvu zadostno količino živeža do prihodnje žetve. Po vseh središčih pasivnih okrajev gradi ali preureja banovina velika skladišča, ki bodo lahko sprejela vase okrog 2.000 vagonov živeža, to se pravi, eno tretjino tega, kar ti pasivni kraji potrebujejo. Letošnja žetev v banovini je dala okrog 38.500 vagonov pšenice, to pomeni, za 15.000 vagonov manj, kakor banovina potrebuje, zato pa je koruza vrgla okrog 25.000 vagonov previška. Prav tako je Hrvatska pridelala 25.000 vagonov krompirja in 65 vagonov fižola več, kakor ga potrebuje. Primanjkljaj pšenice bo Prizad dobavil iz Vojvodine.
+ Naši muslimani let<>s ne bodo romali v Meko. Prvikrat po svetovni vojni letos naši muslimani ne bodo poromali v Meko in Medino, kakor je vsako leto ta čas običaj. Vojna na Sredozemskem morju je naše vernike korana odrezala od njihovih verskih središč.
* 12 let pravde za bogato dediščino. Pred 12 leti je umrl ugleden Zagrebčan dr. Saša Isakovič, ki je večino svojega obsežnega imetja zapustil v kulturne namene. Med drugim je dodelil znatno stalno podporo sirotam. igralcev Hrvatskega narodnega gledališča, raznim kulturnim ustanovam v Zagrebu in Osijeku, Matici Hrvatski, slepcem, siromašnim jetičnim bolnikom itd. Razen ' tega je ustanovil legat za nagrado 10.000 din, s katero naj bi se vsako leto nagradil najboljši hrvatski roman iz kmeč-
Schillerja, štirih iz Shakespeara, druge opere pa se naslanjajo na besedilo Victorja Hugoa, Voltaira in Byrona. Verdi je bil sila delaven skladatelj. Leta 1851., ko je dosegel višinsko točko dotedanjega razvoja, je imel za seboj že 17 opernih skladb. Na tean višku njegove umetniške sile so nastala dela, ki so mu zagotovila nesmrtnost in sicer opere »Rigoletto« (1851), »Trubadur« in »La Traviata« (1853). Izmed teh oper je zlasti »Rigoletto« pokazal vse značilnosti Verdijeve operne glasbe. V nasprotju z Richardom Wagnerjem, ki je nekako ob istem času takisto dosegel višek svoje tvornosti, se je Verdi odlikoval po izrazito italijanskem glasbenem verizmu. S svojimi sladkimi melodijami in jasno, čisto muziko je prav posebno ustrezal značaju in razpo-loženosti južnega človeka. V Verdijevi glasbi je dobilo italijanstvo enega svojih najčistejših glasbenih izrazov.
Med skladbami Verdijeve srednje dobe in poznimi deli stoji velika opera »Aida«. Leta 1874. je nastal znameniti »Requiem«. nekoliko pozneje je znova obdelal priljubljeno snov Schillerjevega »Don Carlosa«, že v poznih letih svojega delavnega življenja pa se je lotil z velikim uspehom dveh Shakespearjevih motivov: »Othella« ln »Falstaffa«. S slednjo opero je dosegel kar presenetljiv uspeh, saj je z njo nakazal nova pota svojega stvarjanja in izpričal za skladatelja tolike starosti kar občudovanja vredno tvorno silo.
Verdijev glasbeni verizem ni v nobeni zvezi z razkričanim realizmom, M se je uveljavljal v tedanjem času. Tudi v tem pogledu je hodil Verdi povsem svoja pota, prisluškujoč samo skritemu utripu italijanske narodne duše in črpajoč iz njene pre-bogate umetniške tradicije. Verdi je imel vrsto naslednikov, med katerimi sta kot
kega a& meščanskega življenja. Mecenovi | sorodniki pa ao se izvršitvi oporoke uprli ' in zdaj že 12 let teče proces, ki prav nič ne j kaže, da se je že kaj približal zaključku, j Kulturne ustanove in siromaki, ki jih je dr. i Isakovič postavil za svoje dediče, so v tem času Izgubili znatne vsote od deleža, ki j5m je pripadel. Samo sirote zagrebških igralcev so bile na ta način prikrajšane za 300 do 400 tisoč din podpore.
♦ Ker so se mu zdeli sumlflvi, jim je izstavil »pričevala o dobrem vedenju. Te dni se je pred okrajnim sodiščem v Zagrebu zagovarjal eden najmlajših hrvatskih županov, Franjo Jug iz Hrvatskega Stupni-ka. Po nemški zasedbi Poljske se je nekaj židovskih beguncev zateklo tudi na področje njegove občine in župan je imel mnogo sitnosti ž njimi, ker so se mu po vrhu vsega zdeli sumljivi kakšne komunistične ali celo anarhistične propagande. Večkrat je imel v uradu opravka z Evge-nom Kempfnerjem, Hesom Rotmanom, Viljemom Muhleradom in Robertom G runom ter njihovimi ženami, nazadnje pa se je dal pregovoriti, da jim je vsem skupaj izstavil spričevala o dobrem vedenju, na podlagi katerih so dobili potne liste in se odpeljali v Južno Ameriko, čeprav jih je poznal šele nekaj dni, je v izpričevalih potrdil, da pet let niso bili kaznovani in da nimajo nikake zveze s komunističnimi in anarhističnimi organizacijami. Pred sodnikom se je mladi župan zagovarjal, da je vse to napravil v dobri veri, ker je želel, da se občina odkriža nezaželenih gostov. Zaradi tega, da jim je izstavil kriva spričevala, nihče v državi ni trpel škode in židje so Jugoslavijo zapustili. Sodišče ie župana spoznalo krivim, a ga je po § 21 oprostilo kazni, ker se je prepričalo, da ni pravilno razumel zakonskih predpisov in je ravnal tako samo v želji, da občini napravi dobro.
Iz Lfublfane
u— Seja mestnega »veta je sklicana v petek 11. t. m. ob 17. v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva. Med drugim bo na dnevnem redu razprava o računskem zaključku mestne občine za leto 1939/40 in o predlogih predsedstva za izboljšanje gmotnega položaja mestnih nameščencev.
u— Za reševalni sklad SPD so nabrali izletniki na Veliki Planini dne 6. t. m. 166.50 din. Slovensko planinsko društvo se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje.
Skupine planincev prosimo, da posnemajo ta primer zbiranja prispevkov za izpolnitev organizacije za reševalno službo v naših planinah.
u— šentjakobska knjižnica, Kongresni trg 7 je izposodila mesca septembra 4346 strankam 13578 knjig, v prvih devetih mescih letošnjega leta pa skupno 138.894 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 16. do pol 20., ob sobotah pa dopoldne od pol 10. do 12., popoldne od 15. do pol 20. ter izposoja knjige v desetih jezikih vsakomur, kdor se zadosti legitimira. Izven-ljubljanskim čitateljem pošilja knjige tudi po pošti.
Razstava slikarja Ljuba Ravnikarja v
Obersnelovi galeriji, Gosposvetska cesta 3. Vstop prost
ti— Včerajšnji živilski trg zaradi slabega vremena, ki je trajalo do jutra, ni bil baš bogato založen in so temu primerno pri nekaterih živilih tudi cene zrasle. Cene se iz dneva v dan sploh neprestano iz-preminjajo. To se opazi zlasti pri krompirju, ki ga v mestni režiji dobiš še po 1.50 din kg, kmetice pa ga prodajajo že spet po 1-80 do 2 din. Zanimivo je, da so včeraj prodajali celo krompir na debelo po 1.80 do 2 din. Sicer pa ga je bilo pripeljanih na šentpetrski nasip samo kakšnih 5 ali 6 voz. Pač pa so pripeljali kmetje precej voz zeljnatih glav in nam letos vsaj kislega zelja ne bo zmanjkalo. Cene so-čivja in zelenjave se zadnje dni niso bistveno izpremenile. Tri večje glave endi-vije si dobil za 2 din. Merica graha stane zdaj 3.50 din. Repe nI bilo v izobilju in si jih dobil tri za 1 din. Stročji fižol so prodajali po 4 din, oluščen visoki fižol pa po 5 din liter. Perutnine je bilo precej naprodaj, jajca so prodajali po 1.50 din komad ali pa 6, 7 komadov za kovača. Gob ni bilo na pretek kakor prejšnje dni in so bile tudi precej slabe kakovosti, po večini črvi-ve. Največ je bilo velikih jurčkov. Boljše gobe so plačevali od 14 do 18 din kg, sta-
nadaljevalca njegovega glasbenega verizma najznamenitejša Giacomo Puccini in še živeči Pietro Mascagni.
Verdijevo delo spremlja tudi ves razvoj slovenske opere, saj je Verdi pri nas kakor tudi skoraj v vsej Evropi eden najbolj uprizarjanih italijanskih opernih skladateljev. Njegovo delo je prešlo iz italijanske kulture v duhovno zakladnico vsega zapad-nega človeštva.
Kdo je kupil umetnine slovenskih slikarjev v Zagrebu. Dodatno k včerajšnjemu članku našega zagrebškega poročevalca dr. O. A. »Ob sklepu razstave Neodvisnih v Zagrebu« nam poročajo, da je neimenovani ugledni kupec umetnin g. inž. Avgust Košutič, podpredsednik HSS, ki je kupil sliki: Mušič, »Trg v Korčuli« in Sajo-vic, »Domačija«. Moderna galerija« je odkupila Mušičev »Dalmatinski motiv«, Kregarjevo »Dekle pri oknu« in Sajovčev »Zimski motiv«, prof. Blažekovič pa Kalinovo plastiko »špelica«.
Dva ruska gledališka jubileja. Te dni je praznovala sedemdesetletnico znamenita ruska igralka Olga Knipper-čehova, vdova znamenitega pisatelja A. P. čehova in dolgoletna igralka »Moskovskega umetniškega (hudožestvenega) gledališča«. — Drugi znameniti član istega moskovskega gledališča, igralec in režiser Kačalov je obhajal štiridesetletnico svojega odrskega delovanja. V tek štirideset letih je naštudiral nad 50 velikih vlog v raznih ruskih in tujih dramah. To število obenem pričuje, da umetniki velikih narodov in gledališč take višine, kakor je Moskovsko umetniško gledališče, niso preobremenjeni z novimi vlogami, zato pa imajo dovolj časa, da kar najgloblje proniknejo vanje ln jim dajo kar največ umetniških kvalitet. Kačalov je ot>
rejše gobe pa od 10 do 12 din. Merica gob je veljala od 3 do 4.50 din. Zelo obilno pa je bil trg založen s sadjem, v prvi vrsti z jabolki. Zdi se, da bo letos sadni trg kljub vsemu precej bogat- Najlepša jabolka so prodajali po 8 din kg, slabše vrste tudi po 4, 5 din. Hrušk pa letos na trgu skoraj ni dobiti in so tudi primerno drage — skoraj vse vrste preko 10 din kg. Nekaj je bilo grozdja, domačega belokranjskega po 6 in 7 din kg, dočim je smederevSko še zmerom po starih visokih cenah, po 12 in 14 din. Pripeljanih je bilo tudi nekaj vreč kostanja in so prodajali domači kostanj po 3 do 4 din, boljše vrste pa po 8 din.
ZOBOZDRAVNIK-ŠPECIJALIST
dr. IVAN OBLAK
ZOPET ORDINIRA
u— Italijanski kulturni institut v Ljubljani sporoča, da se za tekoče akademsko leto vpisovanje za jezikovne tečaje nadaljuje takole: I. tečaj od 19. do 20. v ponedeljek, sredo in petek in H. tečaj od 18. do 19. v ' ponedeljek, sredo in petek. Uradne ure od 10. do 12. in od 15. Co 19. na Napoleonovem trgu 6 v Ljubljani.
NI PREPOZNO
še tudi na dan žrebanja prvega razreda 11. oktobra lahko kupite srečko državne razredne loterije za novo 41. kolo.
Vaš je interes ako želite kdaj dobiti večjo svoto denarja, da tudi Vi prestopite prag »VRELCA SREČE«, v Ljubljani, Beethovnova ul. 14.
Vaša pot do sreče ni dolga in tudi ni strma, kje je Vaš »VRELEC SREČE« to vsakdo ve. ČAS je sedaj res ZLATO.
Ogromen je to znesek 65,000.000.— din, ali mali je Vaš vložek 50.— din.
Priporoča se Vam glavna kolektura drž. razredne loterije
»Vrelec sreče«,
ALOJZIJ PLANINŠEK — LJUBLJANA Beethovnova ul. 14.
u— Društvo ljubiteljev psov ptičarjev v Ljubljani priredi v nedelio 13. oktobra t. 1. v lovišču Cerklje pri Kraniu jesensko
Ljubljana, 9. oktobra.
V tretjem nadaljevanju je bila končana kazenska razprava pred malim senatom proti skrivnostnemu Orientalcu Mounibu Beyu el Solhi. O poslih, ki jih je opravljal j-za armado francoskega generala Wei-ganda v Siriji« z našimi podjetji z mesnimi izdelki, je javnost že dovolj poučena. Medtem ko je Mounib Bey takorekoč brez prebite pare ložiral v elegantnem hotelu in vodil razgovore s podjetniki za velike dobave, češ,, da ima tudi primeren odprt račun pri ugledni švicarski banki, mu ni bilo prav nič nerodno, da je mimo podjetnikov in nekaterih boljših znancev opeharil tudi hotelskega slugo. Mož je imel v svojem žepu potni list, v katerem so bila zaznamovana potovanja križem po Evropi, zlasti po balkanskih državah. Taka li-
Žirovnica, 9. oktobra Služba elektromonterja je zelo nevarna in vsaka, še tako mala prenagljenost se lahko bridko maščuje. To je bil izkusil te dni elektromonter Vinko Pogačnik, uslužbenec KDE v Mostah pri Žirovnici.
Pogačnik je, preden je pričel popravljati električno omrežje, izklopili v transforma-
priliki nepozabnega gostovanja prve Hudo-žestveniške skupine igral tudi pri nas. Poseben sloves si je pridobil z vlogami v dramah A. P. čehova.
Novo simfonično delo Jakova GotOvca. Zagrebška filharmonija je na svojem prvem koncertu v novi sezoni izvajala novo simfonično skladbo Jakova Gotovca »Guslar, pesnik mojega naroda«. Ta simfonični portret tvori tretji del velikopotezno zasnovanega cikla simfoničnih pesnitev, ki naj tvorijo ideološko in oblikovno enoto. Prvi del tega cikla je »Simfonično kolo«, drugi del so »Orači«. »Guslar« je po sodbi zagrebške kritike znova potrdil veliki tvorni talent tega skladatelja, ko se uvršča med najizrazitejše predsta vitel Je nacionalne smeri v sodobnem glasbenem stvarjanju Jugoslavije. Skladba je dosegla tudi pri občinstvu izreden uspeh.
Odlomke iz »Angleških pisem« Karta čapka prinaša v najnovejšem zvezku ljubljanski mesečnik »Obiski«.
Romaina Rollanda življenjepis Michelangela, eno izmed mojstrovin francoskega biografskega eseja, je prevedel v hrvaščino pisatelj Zlatko Milkovič in opremil z daljšim uvodom o avtorju. Knjiga je izšla te dni v Zagrebu, opremljena z ilustracijami nekaterih Michelangelovih del.
Komorno gledališče v Zagrebu. Bivši član hrvatskega Narodnega gledališča v Zagrebu černin je ustanovil gledališko skupino, ki si je nadela ime Komorno gledališče. Med režiserji te skupine je Erik šoštarič, bivši režiserski pomočnik v Reinhardtovem gledališču na Dunaju. Predstave tega gledališča, ki je že objavilo svoj repertoar, bodo v Jeronimovi dvoranL
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
v zre j no tekmo ptičarjev (spominsko tekmo Evgena Križaia) in poljsko tekmo ptičarjev. Zbirališče bo ob */«7 uri pred lu-teransko cerkvijo v Ljubi iani. Gosposvetska cesta: odhod točno ob 7. z avtobusom. Kdor reflektira na vožnjo z avtobusom. se mora orei prijaviti. Kosilo in večerja bo v lovišču, kier bodo razglašeni tudi uspehi.
Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec □avadne Franc Jožefove grenčice.
u— Izpopolnjevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini se prične drevi ob 20. in bo v letošnji sezoni redno vsak četrtek. Za-
četniki-dame in gospodje se še sprejemajo jutri ob 20. v petkov začet niš lq tečaj, študenti (nje) imajo popust. (—)
u— VSi trgovski potniki ln zastopniki, ki še potujejo stalno z avtom°bili, naj javijo takoj svoj naslov med 8. in 14. Društvu trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani, Gregorčičeva 27. (—)
u— Društvo absolven* drž. trgovskih šol v Ljubljani priredi danes ob 8. zvečer v restavraciji »šestica« predavanje »Pogled na zemljo širno«. Predaval bo znani in splošno priljubljeni g. dr. Vinko šara^ bon. Istočasno se sprejemajo prijave za nemški in italijanski tečaj. Udeležba absolventov naj bo polnoštevilna. (—)
u— Dom viN>košolk, ki je pod novo upra vo univerzitetnih oblastev. ima še nekaj prostih mest. Zato se morejo v prihodnjih dneh še vložiti prošnje za sprejem po obrazcih, ki se dobe pri ge. upraviteljici doma. Rektor.
u— Vsevprek krade jo. Z živili so se hoteli založiti neznani vlomilci, ki so v noči na 6. t. m. vdrli v gostilniške prostore Franca černeta na Zaloški cesti. Prebrskali so jedilno shrambo in odnesli dve kanti jedilnega olja, vsega skupaj okrog 30 litrov in 40 kg zmletega sladkorja v prahu, ki se je nahajal v malih belih platnenih vrečicah po 5 kg. Nazadnje pa so si naprtili še 50 kg težko vrečo sladkorne sipe. Skupna škoda ukradenih živil pr tršega 2.500 din. Vlomilci so obiskali tudi krojaško delavnico Franca Presetnika na šmar-skl cesti, kjer so se založili z dvema kosoma črnega blaga za ženske plašče s podlogo in z dvema kosoma rjavega lodna za moške obleke ter napravili s tem krojaču 3.500 din škode.
stina je gotovo precej prispevala k ugodnemu vtisu mladega, podjetnega moža.
Toda medtem, ko je bil pred sodiščem tožen za obrtoma izvršene prevare, si je zviti OrientaJec mislil svoje. Zanj vse, kar je napravil, ni bila prevara. Pogodbe, sk]e-pane na račun odprtega bančnega računa, n. pr. itak ne morejo biti izvedene same po sebi, dokler bančni račun ni odprt. Posojila od znancev so pač posojila. Neporavnan hotelski račun ni nič hudega in. ni ga poravnal zato, ker ga nihče po njem ni vprašal. Toda sodišče je bilo mnenja, da taki posli niso v redu, pa je Mouniba Beya el Solho obsodilo na pet mescev strogega zapora in na izgon iz države- Ker je bil obtožencu vračunan tudi preiskovalni zapor, ki traja že nad 4 mesece, je izrečeni izgon vsekakor blizu.
torski postaji v Mostah električni tok. Bržčas v naglici, morda pa tudi iz kakega drugega vzroka, je, kakor se je bilo kmalu izkazalo, izklopil napačno zvezo. Brez skrbi je zlezel na 9 m visoki električen drog, se nanj pripefl z varnostnim pasom in pričel z delom. Komaj pa se je bil dotakni! žic, ga je zgrabil 380 voltov močan tok. Pogačnik, ki se ni mogel rešiti strašnih vezi, je pričel klicati na pomoč. Nesrečneža je slišal in videl vojak, ki je bil v bližini. Ker sam ni mogel pomagati, je zaklical še on. Njega je slišala neka ženska in pohitela v transformatorsko postajo, ki je oddaljena od mesta nezgode nad 500 m. Na drogu pripeti monter je že izgubil zavest m omahnil. Med nebom in zemljo visečega sta držali žici in rešilni pas.
Ko so v transformatorski postaji izklopili tok, sta žici popustili in Pogačnik je obvisel na pasu. Medtem so že hiteli na pomoč ljudje iz okoliških hiš. Dolgo lestvo je bil prinesel Bizjak, mlinar iz Most in se povzpel do ponesrečenca. Odpel mu je plezalke in pas ter monterja v veliki nevarnosti za oba previdno ponesel na zemljo. Na kraj nezgode je prišel zdravnik dr. Ganter iz Radovljice, in nudil Pogačniku prvo pomoč in mu obvezal od elektrike močno ožgane roke. Zdravnik se je čudil, kako je mogel Pogačnik ostati živ. ko je vendar tok 380 voltov že šel skozenj najmanj 10 minut. Mladi monter, ima gotovo zelo zdravo kri, bo kmalu okreval. Pripoveduje, da ga je biio pošteno pretreslo.
Iz Cella
e— Preskrba prebiva1 siva s premogom. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Zaradi visokih cen in pomanjkanja drv za kru-javo se priporoča prebivalstvu, da se preskrbi z velenjskim premogom, ki je po svoji kuriilni vrednosti boljši in cenejši od drv, Mestna občina obenem pros; direkcijo državnega rudnika v Velenju, da bi v največji meri ugodila naročilom.
e— V 11. kolu spominskega turnirja dr. A. Sch\vaba, ki ga prireja Šahovski klub Gaber je, so bili v torek zvečer doseženi nasilednji rezultati: Slimšek : Ahtik 1:0, Esih : Hajsinger 1:0, Mirnik : Golja 0:1, Habenšus : Rajšek 1:0, E Csorgo : F. Schneider 1:0, Verčkovnik : J. Schneider 0:1 F. Csorgo : Domanjko 1:0. Partiji Regner : Medved in Pukmajster : Fajs sta bili prekinjeni. Prekinjena partija F Csorgo : Slimšek 1:0. Po 11. kolu vodi Fnanc Csorgo z 11 točkami.
Kompletna garnitura preparatov 7A NF&O KOŽE d Iti 22.—/ Parfumerija »VENLS«, Tyrševa 9	l^gi^J^J	>**11 *** /
NEMŠKI SE NAUČITE
lahko in naglo, dopisnim potom na svojem domu s pomočjo nove originalne metode (z zakonom zaščitene), ki je zasnovana na mnemotehniki (veščini zapomnenja) in psihodinamiki, ki jo je ustvaril g. Petar B. Petrovič, pisec knjige: »Praktični kurz vještine pamčenja« in urednik Okultistične biblioteke. Kurz traja 6 mescev. Mesečno predplačilo din 30. Brezplačno pošljemo vsakomur poskusno lekcijo. — Okultistička biblioteka, Beograd, ček. račun 54.998, pošt. pretinac 876.
Pustolovec iz Orlenta ©bsofesi
Lažni zastopnik armade francoskega generala Wey-ganda v Siriji — pet mescev strogega zapora
Tok 380 voltov je zdržal 10 minut
Nevarna pomota mladega elektromonterja, pa je vendar
kakor po čudežu ostal živ
e— Uriulin sejem v Celju. V ponedeljek
21. t. m. bo v Celju, kakor običajno vsako leto, živinski in kramarski sejem.
e— Slogaši-pravniki/ Pravni del študij »ke knjižnice je v glavnem že urejen. Prošnje za izposojanje pošljite knjižničarju na naslov: Branivoj Majcen, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 15-11 do nedelje 13. t. m. V prošnji naj vsak prosilec navede, katere knjige in skripta želi, kakrr tudi termin, do katerega bo knjige potreboval. Izdajanje knjig bo v soboto 19. t. m. pri knjižničarju.
e— Pekovski kouh. Nekateri pekovski mojstri trdijo, da se ljudski kruh ne drži več ko dva dneva, ker se potem pojavi v njem svrž. Imeli pa smo priliko ugotoviti, da je bil kruh, ki je bil pečen v petek, še včeraj, v sredo docela užiten in brez svr-ži. S tem je tudi dokazano, da je nočno delo v pekarnah zares docela nepotrebno. Ljudski kruh je ob pravilni pripravi in dobrem shranjevanju na hladnem več dni užiten.
e— Pod vozom. V torek se je zvrnil na
26-letnega mizarskega pomočnika Avgusta Lesjaka iz Levca pri Celju tovorni voz in mu zlomil levo nogo pod kolenom. Lesja-ka so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Nesreča s pufrono. V torek je našel 16-letni posestnikov sin Maks Knez z Ostrožncga v gozdu patrono in začel tOlči po niči. Patrona je eksplodirala ter razme-s;iri!a fantu prste na levi roki in ga poško-dovaia po levem stegnu. Knez se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Do drevi jc še čas. da si nabavite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
a— Iz gledališke pi^me. Kor bo otvoritev nove gledališke sezone šele v soboto 12. t. m., je še zmerom prilika, ca si zasi-p;ura Le abonma, ki omogoča pod zelo ugodnimi pogoji obisk vseh na novo naštudira-niii del v sezoni.
o— Mohtrska izpitna predavanja v Mariboru. Tukajšnja poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta zbornice TOI priredi v kratkem mojstrska izpitna predavanja. Interesenti naj se prijavijo v pisarni poslovalnice v Vetrinjski ulici 11 med dopoldanskimi uradnimi urami, kjer se dobijo nadaljnja pojasnila.
a— Ga. M. Luknarjeva — prvakinja te-zenske »trer-ke družine. Ob priliki nedeljske ostrostrefeke tekme najboljših tezen-skih strelcev in 4 gostov so dosegli od 100 dosegljivih točk: Ribič 72, ga. M. Luknarjeva 69 S. Vivod 68, M. Jurkovič 66, Živ-kovič 66. Fr. Vivod 62. D. Cotič 56, M. Breznik 56, Franjo Luknar 55, V. Cotič 54, A. Bajec 53, Fr. Nemec 51. Dame na ma-lokalibrski puški od 100 dosegljivih točk: Marija Luknarjeva 83, Henrika Siničeva 68. Miljana Luknarjeva 52. Razgias uspehov in razdelitev nagrad bo v soboto zvečer v Fe-ličevi dvorani. Kakor kažejo rezultati, si je učiteljeva soproga ga. Luknarjeva zasi-gurala prvenstvo.
a— šahovske novice. Po predsnočnjem 7. kolu šahovskega tekmovanja v organizaciji šahovske sekcije SK železničarja je stanje sledeče: Dasko 5, Marvin 4, Regoršek 3 In pol (1), prof. Stupan 3 (1), Maroti 2 in pol (3). Breš 2 (3), Ketiš 2 (2), Bien 1 in pol (2), Babič 1 (2), Certalič 1, Nosan L. 2 (4). Prihodnje kolo bo drevi.
a— žalna cerkvena opravila so bila včeraj dopoldne v mariborskih cerkvah raznih veroizpovedi o priliki šeste obletnice tra-jiene in mučeniške smrti kralja Aleksan-ira I. Zedinitelja. Cerkvenim opravilom so prisostvovali predstavniki naših vojaških in civilnih oblastev, šefi uradov in raznih ustanov ter zavodov in predstavniki nacionalnih organizacij. Snoči je bila ▼ Sskal-skem domu komen»racija mariborskega in okoliškega sokolstva. v Narodnem domu pa komemoracija narodnih železničarjev, ki jo je organizirala tukajšnja podružnica UJNŽB. Maribor je dostojno izpričal svojo hvaležnost in zvestobo velikemu pokojnemu kralju.
a— V Ameriko . . . Znan mariborski industrijec se je nedavno s svojo družino preselil iz Maribora ter odpotoval v Nevv York.
a— Maksi marane cene za drva. Za področje vseh občin sreza Maribor levi breg izvzemški občine Košaki, Kamnica in št. Ilj določa sresko načelstvo z veljavnostjo 12. oktobra sledeče najvišje cene za prostorni meter drv: za bukove cepanice L 125 din, n. 115, IH. 105. Za okroglice cepljene je cena 10 din nižja, za okroglice necepljene in odpadke na žagah 30 din ceneje, za bukove panje in sečnice 40°/o ceneje. Za druga drva se določajo cene v odstotkih cen bukovih drv: gabrova 105%, lipova 95%, jesenov a 92°/o, borova in smrekova 90%., hrastova in cerova 87%, jelševa 65%, topo-krva in vrbova 50"/o- V cenah so vključeni nakladalni, izkladalni in prevozni stroški. Za kamniško in košaško občino: bukove cepanice I. 135. H. 125, HI. 115 din. Stroški žaganja ne smejo presegati 12 din. Za občino št. Ilj fr. vagon, postavljen na postajo št. Ilj v Slov. gor.: I. 135, H. 125, IH. 115. Pri stroških za postavitev drv na dom kupca je dovoljeno tukaj zaračunati 25 din za prostorni meter.
a— Studenška občinska oprava poziva vse v območju občine stanujoče rezervne podnarednike. ki so se udeležili bojev za osvobojen je, ca se čim prej prijavijo zaradi napredovanja v čin rezervnega narednika.
Ukradena cerkvena miza v Usnjarski ulici. Pri hiši štev. 18 v Usnjarski ulici ob Dravi so našli včeraj zjutraj odtrgano cerkveno mizico s pritrjenim nabiralnikom, ki je bil izpraznjen. Ugotovili so. da je bilo oboje odnešeno iz frančiškanske cerkve. Koliko je bilo drobiža ukradenega, ni znano.
a— Kava lir. l71etno posestnikovo hčerko Pavlo Finžgarjevo od Sv. Križa nad Mariborom so prepeljali v mariborsko bolnišnico zaradi občutnih poškodb na prsih. Poškodbe izvirajo od kamenja, ki ga je zalučal proti njej neki posestniški sin. Fant bo moral sedaj zaradi svojega čudnega »kavalirstva» zagovarjati pred oblastvi.
a— Energični ženski, v Zgornji Bistrici je neki Jože Flis razgrajal ponoči pred stanovanjem Ane Pliberškove, ki jo je še zmerjal. Ker ni bilo to prvič, je Pliberško-va, ki je že bila v postelji, vstala in šla ven. Zgrabila je nemirneža za vrat in ga s takšno silo vrgla na tla, da se je Flis zako-talil po dvorišču kakor snop in da se je moral zaradi poškodb zateči v bolnišnico. Pliberškove gotovo ne bo več ponoči vznemirjal. — V Pulkovi gostilni na Teznem je bil med gosti tudi neki moški, ki se je delal, ko da pri mizi dremlje. Ko so gostje odšli in je domača hčerka štela izkupiček, pa je nenadoma planil proti njej in ji hotel odvze" ti. denar. Možakar pa je slabo naletel, ker ni bil poučen, da je Pulkova hčerka znana
kot zelo energično in močno dekle. Pokazala je roparju svojo moč, nakar jo je ucvrl v noč. K Pulkovim ga menda ne bo več. -'ulkova sd je njegov obraz dobro zapomni-.a in so mu orožniki že na sledu.
a— Kolovodja slovenjegoriš^ih str®b°-v al cev zajet. Orožnikom se Je posrečilo, da so v Brengovi v znanem shajališču tatin-
skih zlikovcev zajeli kotorodtjo tatinske
druščine, ki Je vlamljala in kradla po alo-venjegoriSkih domačijah. Je to zloglasni Karol Kostrevc, ki je šele nedavno prišel iz tukajšnje jetnišnioe. Pri njem bo našli 630 din. Po zaslišanju bo moral spet za zamrežena okna.
Gospodarstvo
Konferenca trgovinsko - industri jskih zbornic v Novem Sadir
Kakor smo že poročali, se je v ponedeljek pričela v Novem Sadu konferenca trgovinsko-industrijskih zbornic, ki ji je predsedoval predsednik novosadske Zbornice za TOI g. Jovan Culum. Konferenca se je končala v torek, o njenih sklepih pa bo še izdelana posebna spomenica, ki bo predložena kraljevski vladi.
Predstavniki posameznih zbornic so imeli na konferenci priliko dobiti z me-rodajne strani podrobna pojasnila o namerah merodajnih krogov glede predvidenih novih uredb gospodarskega značaja. Pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič in ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino dr. Rudolf Bičanič sta predstavnikom zbornic podala zanimiva pojasnila o najvažnejših aktualnih vprašanjih, zlasti glede odkupa pšenice, oskrbe prebivalstva deficitnih krajev z moko in pšenico, glede oskrbe prebivalstva z drv-mi in oskrbe industrije z najvažnejšimi surovinami, predvsem z bombažem, premogom, kožami in usnjem, tolščami, volno, parafinom, nafto in bencinom, gumi-jem in kavčukom, juto, starim železom, kavo, rižem in oljem.
V zvezi z reorganizacijo naše zunanje trgovine v smislu uredbe o kontroli zunanje trgovine je ravnatelj direkcije za zu-njo trgovino dr. Bičanič pojasnil bodoče naloge izvoznih in uvoznih zajednic, ki so predvidene v tej uredbi. Poudaril je med
drugim, da je treba obsežno reformo naše zunanje trgovine v smislu te uredbe izvršiti v sodelovanju z zainteresiranimi gospodarskimi organizacijami.
Konferenca se je nato podrobno bavila z vprašanjem cen v nadrobni trgovini in z vprašanjem dopustnih zalog. V zvezi s tolmačenjem predpisov, ki se nanašajo na reguliranje cen in na pobijanje draginje, je konferenca ugotovila, da oblastva v posameznih krajih naše države različno tolmačijo te predpise, zlasti predpise o kopičenju blaga in o ugotovitvi cen in zaslužkov. Tudi različna sodna praksa ustvarja motnje in neorientiranost v trgovini ter ovira gospodarsko delavnost. Konferenca se je podrobno bavila z vprašanjem enakomerne razdelitve blaga na potrošnike in o ukrepih, ki so potrebni, da se pri današnjem pomanjkanju blaga onemogoči kopičenje blaga v spekulativne svrhe pri potrošnikih. V tej zvezi je konferenca razpravljala tudi o nameravanih mestnih aprovizacijah in o oskrbi mestnega prebivalstva na ustrezal in cenen način.
Po končani razpravi o gornjih vprašanjih je konferenca obravnavala načrt pravilnika o podpornem fondu za zbornične pripadnike. Namen tega pravilnika je, da zbornice preskrbijo osiromašenim bivšim pripadnikom zbornic in njihovim rodbinam začasne in redne podpore.
Ustanovitev banovinskega
prehranjevalnega zavoda
V »Službenem listu« dravske banovine od 9. t. m. je objavljena odredba o ustanovitvi banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani, ki jo je izdal ban dr. Natlačen na podlagi § 19. zakona o banski upravi in z odobritvijo notranjega ministra od 24. septembra t. L Odredba se glasi:
Zaradi enotne organizacije in izvedbe poslov za preskrbo prebivalstva z živ- , ljenskimi potrebščinami v dravski banovini se kot sestavni del banske uprave ustanavlja banovinski prehranjevalni za- i vod s sedežem v Ljubljani. Zavod je sa- j mostojna pravna oseba, protokolirana pri trgovinskem sodišču v Ljubljani, in je neposredno podrejen banu.
Ban more po zaslišanju vodje zavoda v važnejših gospodarskih središčih, v mestih in na deželi, ustanoviti podružnice zavoda, ki jim pri tej priliki določi tudi območje. Podružnice so samostojne pravne osebe, protokolirane pri pristojnem trgovinskem sodišču. One vrše svoje posle samostojno pod nadzorstvom banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani.
Poslovanje prehranjevalnega zavoda in njegovih podružnic se vrši po trgovskih načelih. Izdatki morajo biti pokriti z dohodki. Morebitni presežki se morajo uporabiti za prehrano eksistenčno ogroženih slojev prebivalstva. Morebitne primanjkljaje podružnic pokrije banovinski prehranjevalni zavod, morebitni primanjkljaj prehranjevalnega zavoda pa krije banovina.
Podrobnejša določila o ureditvi in nalogah zavoda in podružnic izda v lastnem področju ban s statutom. Ta odredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu«.
Statut o poslovanju banovinskega prehranjevalnega zavoda ▼ Ljubljani
Istočasno z gornjo odredbo objavlja »Službeni list« tudi statut o poslovanju banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani, ki ga je izdal ban v smislu gornje odredbe. Statut določa v glavnem naslednje:
Prehranjevalni zavod ima tele naloge: 1) nabavlja življenjske potrebščine za potrebe prebivalstva dravske banovine; 2) skrbi, da se nabavljeno blago po potrebi pravilno in predpisno predela in vskla-dišči; 3) skrbi, da se razpoložljive zaloge porazdele za potrošnjo prebivalstva po preskrbovalnih načrtih, ki jih Izdaja ban; 4) oskrbuje dobavo odvečnih količin življenjskih potrebščin za izvoz. Ban more zavodu po potrebi poveriti tudi druge naloge.
Zavod je neposredno podrejen banu. Po odredbi bana sme zavod za posamezne posle, ki po svoji naravi zahtevajo ločeno poslovanje, osnovati ločene poslovne skupine, ki pa ostanejo sestavni del zavoda. Z odobren jem bana sme po potrebi ustanoviti podružnice ali poslovalnice za določene okoliše, ki izvršujejo kot opolno-močenci zavoda za te okoliše vse ali pa le nekatere od gori navedenih nalog.
Prehranjevalni zavod odloča predvsem: 1) o vprašanjih organizacije svoje službe, zlasti o načelih in navodilih za notranje poslovanje podružnic in poslovalnic; 2) o nabavi in razdelitvi življenjskih potrebščin v skladu z banovinskimi preskrbo-valnimi načrti; 3) o enotni izvedbi nabav in določitvi enotnih pogojev za dobave, predelave in vskladiščenja; 4) o politiki cen v- okviru banovinskih preskrbovalnih načrtov, kolikor cene niso uradno določene; 5) o oskrbi poslovnega kapitala in preodkazu potrebnih obratnih kapitalov podružnicam in poslovalnicam; 6) o celotni kontroli v poslovnem in finančnem oziru; 7) o vodstvu potrebne statistike; 8) o potrebni izravnavi blaga med posameznimi okoliši, za katere obstoje podružnice ali poslovalnice, v skladu z banovinskimi preskrbovalnimi načrti.
Zavodu načeljuje predsednik, ki ga v primeru zadržanosti nadomešča podpredsednik. Predsednika in podpredsednika imenuje in razrešuje ban. Predsednik vodi vse poslovanje in zastopa zavod na aunaj, predseduje sejam gospodarskega sosveta in sklicuje seje ter izdaja po odobrenju bana natančnejše splošne odredbe za poslovanje zavoda, njegovih podružnic in
poslovalnic. Predsednik in podpredsednik položita zaobljubo v roke bana.
Prehranjevalnemu zavodu je prideljen gospodarski sosvet, ki sestoji iz največ 10 članov, in sicer iz vrst potrošnikov, iz gospodarskih vrst in iz vrst strokovnjakov. Člane sosveta imenuje bam. Njegove seje skliče predsednik zavoda. Sosvet oddaja mnenja o stavljenih vprašanjih bana ali predsednika zavoda o splošnem poslovanju zavoda in prehranjevalne službe. V vseh teh vprašanjih sme sosvet tudi samostojno staviti predloge. Članstvo v sosvetu je častno, zunanjim članom pa se povrnejo stroški.
Potrebno upravno in trgovinsko urad-ništvo zavoda, njegovih podružnic in podružnic in poslovalnic imenuje ban po zaslišanju predsednika zavoda. Vodilnim uradnikom podeli ban po potrebi pro-kuro po zaslišanju predsednika zavoda.
Podružnice poslujejo po predpisih in odredbah zavoda. Vodja podružnice, ki ga imenuje in razreši ban po zaslišanju predsednika zavoda, je opolnomočen poslovodja prehranjevalnega zavoda in je temu odgovoren za redno poslovanje
Zavod podpisuje svojo tvrdko tako, da se poleg napisanega, odtisnjenega ali tiskanega besedila tvrdke podpišeta dva za podpis upravičena funkcionarja zavoda. Podpisovati so upravičeni predsednik in podpredsednik ter uradniki, ki jim je podeljena prokura. Ce podpiše prokurist, mora biti sopodpisnik predsednik ali podpredsednik. Za podružnico (poslovalnico) podpiše vodja podružnice kot pooblaščenec.
Začetni obratni kapital za opravljanje nalog oskrbi zavodu dravska banovina. Za tekoče poslovanje sme zavod po odobrenju bana najemati tudi kratkoročna posojila.
Zavod mora predlagati banu v odobritev letni obračun, račun izgube in dobička ter poslovno poročilo za preteklo leto najkasneje do konca mesca januarja. Na zahtevo mora zavod te račune in poslovno poročilo o stanju poslov predložiti banu tudi med letom.
Ce preneha potreba po obstoju prehranjevalnega zavoda, odloči ban o razpustu. Iz premoženja zavoda in podružnic se potem krijejo predvsem zavodove obveznosti. Eventualni presežek gre v korist banovine, ki tudi krije eventualni primanjkljaj.
Državni dohodki v avgusta
Po najnovejših uradnih podatkih so znašali v avgustu vsi državni dohodki 1306 milijonov din, t j. za 165 milijonov din ali za 24.5 več nego lani; pri tem pa je treba upoštevati, da v letošnjih dohodkih niso upoštevani oni dohodki, ki so preneseni na banovino Hrvatsko. Zato je naraščanje dohodkov v primeri z lanskim letom v resnici še večje. Na drugi strani pa je treba upoštevati, da se je donos neposrednih davkov zmanjšal, ker je bilo letos vplačilo prvega obroka zemljarine odloženo do 15. oktobra.
Dohodki od splošnih neposrednih davkov so znašali zaradi odloženega plačila zemljarine le 180 milijonov din; k temu je treba prišteti okrog 40 milijonov dohodkov, ki so prenešeni na banovino Hrvatsko, kar bi dalo skupaj 220 milijonov (lani so znašali vsi dohodki od neposrednih davkov skupaj z dohodki, ki pripadajo sedaj banovini Hrvatski 250 milijonov din).
Dohodki od posebnih davkov (poslovni davek) so dosegli letos v avgustu 104 milijone din (lani 72) in dohodki od trošarin 111 milijonov (lani 72). Na taksah je država pobrala 125 milijonov, banovina Hrvatska pa vrhu tega še okrog 15 milijonov, medtem ko so lani vsi dohodki od taks znašali 106 milijonov. Carinski dohodki so navzlic skrčenemu uvozu ostali na lanski višini in so znašali 92.7 milijona din (lani 92.2). Monopolski dohodki pa so narasli na 235 milijonov din (lani 198). Znatno so narasli tudi dokodki od ielez-nlc, namreč na 317 milijonov, medtem ko so lani v avgustu znašali 232 milijonov.
Postani in ostani čtan Vodnikove družbe!
Gospodarske vesti
= Aprovizacije industrijskih podjetij. Poročali srno že o predvideni ustanovitvi mestnih in industrijskih aprovizacij. Po najnovejših vesteh iz Beograda je predvidena ustanovitev industrijskih aprovizacij na ta način, da bodo morala vsa privatna podjetja, ki zaposlujejo več nego 50 delavcev, ustanoviti aprovizacije v obliki kom-zumnih zadrug. Te konzumne zadruge bi imele nalogo oskrbovati delavce in nameščence dotičnega podjetja z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, in sicer s krušno moko. mastjo, oljem, sladkorjem, krompirjem, fižolom, drvmi in premogom. Ti industrijski konzumi bi bili tesno povezani z občinskimi aprovizacijami in z direkcijo za prehrano, kupovali pa bi lahko blago na tržišču (od tvornic in vele trgovcev), prodajali pa bi blago le z minimalnim pribitkom za kritje režijskih stroškov. Obratna sredstva bi morala dati na razpolago podjetja.
= poostritev predpisov za uvoz vina lastnega pridelka v Ljubljano, z odločbo finančnega ministrstva je potrjen sklep mestnega sveta ljubljanskega z dne 11. julija t. 1. o spremembi predpisov glede trošarine prostega uvoza vina lastnega pridelka. Po spremenjenem besedilu točke 6. pripomb k tarifi za mestno trošarino-uvoz-nino se znatno znižajo količine vina, ki ga lahko uvozijo lastniki vinogradnikov iz lastnega vinograda brez plačila trošarine. Odslej bodo smeli lastniki vinogradov uvoziti iz lastnega vinograda brez plačila mestne trošarine za lastno porabo do 4 preko 18 let starih družinskih članov 150 litrov na leto (doslej 400), do 8 družinskih članov 200 1 (doslej 600). do 12 družinskih članov 250 1 (doslej 1000) In nad 12 družinskih članov 300 I (doslej 1000). Iz lastnega pridelka proizvedena količina žganja, ki se sme uvoziti v mesto za lastno porabo brez plačila trošarine, znaša do 5 družinskih članov 5 hektolitrskih stopenj (doslej 25). do 10 članov 10 hektolitrskih stopenj (doslej 50), nad 10 članov pa 15 hektolitrskih stopenj (doslej 75).
= Vprašanje ustanO\itve sladkorne tvornice v banovini Hrvatski, iz Zagreba poročajo, da obstoja na merodajnih mestih načrt, po katerem naj bi se za oskrbo banovine Hrvatske s sladkorjem ustanovila še ena tvornica sladkorja- Predlog gre za tem. da bi tvornico zgradil »Pogod« za svoj račun, in sicer nekje v Podravini, verjetno v Bjelovaru. Neka uvozna tvrdka je predložila že informativno ponudbo za nabavo strojev in ostalih naprav. Baje je s tem v zvezi sklican za 19. t. m. izredni občni zbor »Pogoda«.
= D°bave. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 14. oktobra ponudbe za dobavo portlandskega cementa, strešne lepenke, katrana in plošnatih pil, do 21. oktobra za dobavo zimskih plaščev, čepic in rokavic, oklopnih kablov, ročnih vrtalnih strojev, brezšivih kovanih cevi, betonskega železa, klozetnih skled, ventilov, tesnil, električnih vodov, jeklenih žičnih vrvi, pocinkane pločevino prenapetostnih odvajalcev ter smrekovega ali borovega jamskega lesa. Komanda podvodnega orožja v Kumbo-ru sprejema do 14. oktobra ponudbe za dobavo vazelina, konsistentne masti, kavstič-ne sode, parafina, voska, sidola in smirko-vega platna, do 15. oktobra za dobavo manometrov. do 16. oktobra za dobavo lanene-ga firneža, svinčenega minija. raznih čopi-čev in ščetk, solne kisline in barv, do 18. oktobra pa za dobavo diferencialnih kolo-turnikov. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 17. oktobra ponudbe za dobavo ležajev za vagonete, lesenih sodov ter lanenega sukanca.
Borze
9. oktobra
Na zagrebški borzi so se grški boni danes oo vzpeli na 65. medtem ko so se v Beogradu trgovali do 64.95. Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni in se ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bi-
lo za Voino škodo Dri mlačni tendenci Povpraševanje do 441 (v Beogradu promet do 440.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač Da ie bil zabeležen promet v delnicah Sečerane Osijek do 225.
DE\ _ZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 177.49 — 180.69. Nevv York 4425 — 4485. Curih 1027.22 — 1037.22. Tečaji na svobodnem trcu: London 219.73 — 222.93. New York 5480 — 5520. Curih 1269.35 — 1279.35.
Curih. Beograd 10. Pariz 9-90. Londcn 16.90. New York 431.50. Milan 20.7750, Madrid 40. Berlin 172.75. Stockholm 102.87. Budimpešta 85.625. Atene 3.00. Carigrad 2.80. Bukarešta 2.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 441 den.. 4°/o agrarne 51.50 den.. 4"/« severne agrarne 51.50 den.. 6% begluške 78 bi.. 6°/o dalm. agrarne 71 bL. 6% šumske 70 bi.. 7% stabiliz. 92 den.. 7°/o invest. 97 den.. 7% Seligman 100 den.. 7% Blair 94.50 den.. 8% Blair 99 50 bL; delnice; PAB 192 dan.. Trboveljska 325 — 345, Gutmann 50 bL. Šečerana Osijek 225 — 300 (225). Šečerana Veliki Bečkerek 600 den.. Oceania 650 den.. Jadranska 280 den.
Beograd. Vojna škoda 440.50 — 441.50 (440.50). 4% severne agrarne 52 den.. 6% begluške 76.50 — 77.50. 6°<'o dalm. agrarne 69.25 — 69.50 (69.25). 6% šumske 69 den., 7% invest. 99.50 den.. 7°/o Blair 95.50 d on., 8n/o Blair 99.50 den.. Narodna banka 6650 b!.. PAB 192.50 — 193.50.
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chicago, 9. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 82. za maj 81. za julii 77.375: koruza: za dec. 58.25. za mai 59.375 za julii 59.50.
+ Winnipeg, 9. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 70.375. za mai 71.75. za julij 76.
+ Novosadska blagovna borza (9. t.
m.) Tendenca nespremenjena. Plenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški sremski 3i0 — 312.50. Rž: baška 327.50 — 330; ban. 325 — 327.50. Ječmen: baški in sremski 350 — 352.50; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza, baška 340 — 342.50. Moka: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 405 — 407.50.
ŽIVINA
-f M»ribOr»Ki živinski sejem 8. o*tobra:
Prignanih je bilo 531 glav, in sicer 4 konji, 20 bikov, 116 volov, 385 krav in 6 telet. Prodanih je bilo 345 glav. Cene so bile naslednje: Debeli voli 8 do 9.25 din, polde-beli 6.75 do 8, plemenski 7.50 do 9, biki za klanje 6 <5o 7.75, klavrne krave debele 7 do 8, plemenske 5.50 do 7, krave kloba-sarice 5 do 6, krave molznice 6 do 8, breje krave 6 do 7 50, mlada živina 7.50 do 9, teleta 7.50 do 10 din za kg žive teže.
živinski sejem v Novem mestu. Na novomeški živinski sejem je bilo v ponedeljek prignanih 350 volov, 167 krav, 54 juncev in 45 junic, prašičev pa rekordno število 2328 glav. Na sejmu, ki je bil prav živahen, so se prodajali lepi voli po 8 do 9 din za kg žive teže. Prašiči za rejo so se dobili od 300 do 500 din za par, večji za pitanje pa so se prodajali po 14 din za kg žive teže. V denar so spravili največ prašičev, za katere je bilo veliko povpraševanje. Prodano pa je bilo nad polovico tudi goveje živine.
SOKOL
Sokol L Tabor, vabi vse društvene pripadnike in Driiatelie Sokola na današnji vadbeni večer ženskih oddelkov, ki bo v telovadnici Sokolskega doma na Taboru točno ob 20. Vstopnine ni. Sedeži na balkonih. ložah in na odru. Stojišča zadai. Zdravo I
Nemška revija o stališču Rusije
Oktobrski zvezek znane revije »Berlin-Rom-Tokio«, ki že od leta 1938 dalje zastopa novo zvezo med Nemčijo, Italijo in Japonsko, kakor je bila tedaj sklenjena v okviru tako zvanega protikomunističnega pakta, objavlja članek o pomenu berlinskega trojnega pakta z dne 27. septembra t. 1. ter opozarja v tej zvezi na stališče do Rusije:
»Tudi o berlinskem trojnem paktu se je začel iz vrst demokracij divji manever napačnega tolmačenja Najbolj nemogoča verzija je bila trditev, da kaže pakt protisov-jetsko tendcnco. Opajali so se na zunaj z mislijo, da je ta pakt naperjen proti Rusiji in da je nagib za njegove sklenitev bila disharmonija med Rusijo in Nemčijo... V Washingtonu, a tudi v mnogih prestolnicah starega sveta bi morali razumeti, da Rib-bentropovi sporazumi bolje drže kakor pa oni demokratskih odposlancev. Pred trojnim paktom je Nemčija podpisala moskov-
ske dogovore ( z dne 23. avgusta 1939, op. ur.). Oni ne jemljejo veljave berlinskemu paktu, temveč mu jo celo še na novo dajejo kot delu duhovite svetovnopolitične zamisli antiplutokratske politike. Nismo dvomili glede sovjetske reakcije, kakor so nam to hoteli podtakniti gospodje v Londonu, Washingtonu in Ankari. Sovjetska Rusija je medtem opremila to gotovost z energičnim klicajem, ko je v »Pravdi« razložila svoje stališče glede berlinskega pakta v izjavi, ki si je drugačne nismo mogli želeti.
Odnošaji med podpisnicami berlinskega pakta in sovjetsko Rusijo so se v naraščajočem razvoju približali popolni pomiritvi. Opozarjamo na izjavo, ki jo je 24. avgusta 1939 dail zunanji minister Ribbentrop zastopniku DNB v Moskvi po podpisu prijateljskega pakta: Prepričan sem, da bo ta pogodba ugodno vplivala tako na razvoj rusko-japonskih odnošajev kakor tudi nem-ško-japonskega prijateljstva.«
Naše gledališče
DRAMA
četrtek, 10.: Razvalina življenja. Red četrtek.
Petek, 11.: Revizor. Red premierski. Sobota. 12.: Romeo in Julija. Izven. ' Nedelja, 13.: Revizor. Izven.
Za red četrtek bodo odigrali drevi Finžgarjevo ljudsko dramo »Razvalina življenja«, v toateri je pokazal dramatik, kako razpade na osnovi nesrečnega zakona rodbinsko življenje v kmečki obi-telji. Igrali bodo Cesar, M. Danilova, Gabri jelčičeva, Sever, Preaetnik, Rakarjeva in Kaukler. Režiser M. Skrbinšek.
Letošnja uprizoritev Gogoljeve satirične komedije »Revizor« bo imela značaj premiere, ker bosta nastopila v glavnih vlogah Daneš (Hlestakov) in Cesar (Poglavar). Ta duhovita satira na nezdrave uradniške razmere v predvojni Rusiji, spada med posebno udarne komedije tedanjega časa. Režiser dr. Rratko Kreft.
Opozarjamo, da bo sobotna predstava Shakespearjeve tragedije »Romeo in Julija« izven abonmaja. V tej žaloigri je pokazal veliki britanski dramatik usodno silo rodbinskega sovraštva, ki uniči mlado ljubezen. Naslovni vlogi bosta igrala Vida Juvanova in Jan. Režiser dr. Kreft.
OPERA
četrtek, 10.: Fidelio. Red A. Petek, 11.: zaprto. (Generalka).
Sobota, 12.:	Jenufa. Red premierski. Gostovanje Josipa Gostiča in Elze Kar-lovčeve.
Nedelja, 13.: Grof Luksemburški. Izven.
A bon en te reda A opozarjamo, da bodo imeli drevi predstavo Beethovnove opere »Fidelio«, ki sc v torek zaradi obolelosti Francla nI mogla vršiti. To edino Beethovnovo operno delo. katerega libreto oči-tuje močno člevečansko misel, je koncipirano v mogočnem simfonično-dramatskem slogu. Peli bodo Laboševa, Franci, Betetto, Popov, Ribičeva, Lupša in Sladoljev. Dirigent dr. švara. Režiser C. Debevec.
Gostovanje Elze Karlovčeve in Josipa Gostiča v Janačkovj operj »jenufa«. Premiera opere »J e n u f e« s Heybalovo v naslovni in z Marčecem v tenorski partiji bo v soboto za red premierskL Partijo cer-kovnice bo pela altistka Karlovče-v a, partijo Lace pa G o s t i C. To delo mo-ravskega skladatelja Janačka se odlikuje z močno dramatičnim libretom. Nadalje bodo sodelovali španova, Pcličeva, Ivančičeva in Medvedščkova ter Janko in Lupša. Dirigent N. štritof. Režiser C. Debevec.
Opozarjamo, da bo nedeljska predstava Leharjeve operete »Grof Luksemburški« izven abonmaja. Melodično delo, ki ima za osnovo zgodbo o lahkomiselnem grofu Luksemburškem, ki se poroči inko-gnito s pariško pevko Didierjevo, se odlikuje s pevnimi točkami. Sodelovali bodo Franci, Ivančičeva, Barbičcva, Sancin, Poliče va, Zupan ln drugi. Dirigent D. Žebre. Režiser E. Frelih.
ob Kanala, odkoder vzletajo nemški letalci proti Angliji
Jubilej četvorčkov
Dva brata In dve sestri slavijo šestdesetletnfco rojstva
Neka bomba je padla v angleško tvornico v Londonu in je povzročila požar. Gasilci so ob vsakem takšnem dogodku takoj na mestu, da pogasijo ogenj
Dne 26. septembra 1880 ie Svicarka Gehri iz Biirena povila četvorčke. ki so pri krstu dobili imena: Oskar. Berta. Roža in Artur. Otroke ie Gehrijeva rodila v drugem zakonu s švicarskim pleskarjem Charlesom Samuelom-Gehrijem.
Cetvorčki. ki so bili takrat Pravo čudo. živijo še danes in so vsi pri najboljšem zdravju. Do petnajstega leta sd ostali v domači cskrbi. potem so morali pogledati za kruhom. Oskar, ki ga smatrajo če vor-čki za nekakšnega rodbinskega poglavarja. ker ie prišel med njimi prvi na svet, je dobil naziv »presvetli« in je danes železniški upokojenec v Curihu. Art.ir »najmlajši«. ker ie ugledal luč sv.ta za bratom in sestrama, ima donosno brivni o n še danes se lahko pri njem obriješ. Oba
brata sta oženjena in imata družini, sestri pa sta ostali samici. Berta vodi neko gospodinjstvo. Roza. ki ie pokazala lepo nadarjenost za jezike, pa ie učiteljica na neki šoli v Curihu.
Gehri j i ne ljubijo šuma in sveta ter žive diskretno ob strani velikih dogodkov. Re-porterji. ki so obiskali Berto in Rozo. da bi dobili od niih kakšen intervju, niso nič opravili. Prav tako oba brata ne ljubita oozornost publike. Pač Pa se bodo vsi štirie znašli na slavju, katerega bo priredilo zdravniško društvo v Curihu. Ob tej priliki bo namreč slavljencem izročena publikacija, ki se tiče niih neposredno. Prof. Schlaginhaufen pripravlja o četvor-čkih obširen spis »Cetvorčki Gehri in njihova rodbina«.
VSAK DAN ENA
Pogled na Sidi el Barani
Nov način
zatemnjevanja
Zanimivo novost v zatemnjevaniu so preizkusili zadnje dni v Rimu. Na podlagi rezultatov tega poskusa bodo italijanska mesta v bodoče zatemnj evali ne z modrimi, ampak z belimi svetilkami in s tokom, ki bo za polovico slabe j ši od sedanjega. Ta sistem omogoča enakomerno skromno svetlobo, med tem ko so se izkazale modre svetilke za nepraktične. Iz višine so bile namreč kljub zatemnitvenim ukrepom vidne, kar so ugotovili s posebnimi opazovanji.
Lord: »Nikar ne žagajte tako glasno, Hopkins, to me dela tako nervoznega!«
(New Yorker.)
Za večjo kulturo koruze
Zaradi večie gojitve koruze, ki postaja v Italiji vedno boli neobhodna ljudska hrana, se ie na milanski univerzi, oddelek za poljedelstvo osnoval poseben zavod za proučevanje koruze.
Buski šampanjec
Tass poroča, da ie v Rusiji šest podjetij, ki izdelujejo šampanjec. Grozdje, iz katerega izdleujeio kipeče vino zori na Krimu, na Donu v Krasnodarsku in v Georgiji.
Posnetek z obvezovališča neke nemške sanitetne kolone, kjer nudijo ranjencem prvo
pomoč
Z aerobalonom v višino 8300 m
oporišče v Afriki, ki je zdaj v posesti italijanske vojske
Pomen Birme*
Dežela, preko katere bo dobival čangkajšek orožje
Odnošaji med Veliko Britanijo in Japonsko so se v zadnjih dneh ponovno zaostrili Anglija se ie odločila, da dokaže svojo naklonjenost Kitajski s tem. da ie najavila otvoritev ceste preko Birme. Ta cesta je važna zategadelj, ker nudi edino možnost za preskrbo Čangkaiškove vojske z orožjem.
Birma ali Burma ie dežela v Bntan ki Indiji ter meji na Siam. Francosko Indo-kino. Kitajsko in Tibet. Prostornost tega ozemlja ie velika. Ima namreč 597.849 kvadratnih km površine in ie torei dvakrat tolikšna kakor Jugoslavija in Bolgarija skupaj. Na tem ozemlju oa živi samo 15 milijonov ljudi. tk> rasni pripadnosti Mongolov in Malajcev Birmanska kultura ie pod vp-ivom Kitajsko in Indij?, v verskem pogledu p.- so Birrnanci večinoma budist;. Kristjanov ie med njimi komai dob.r milijon.
Preteklost Birme je zelo burna. V začetku 19. stoletia so nastali incidenti na meji Britanske Indije Ponavljali so se vse do 1. 1826.. ko so Angleži osvojili deželo Ara-kan Ye in Tenazerin. Toda šele L 1885.. ko ie bil odstranie zdražbar Th:ban. poslednji vladar Birme, ie napočila doba miru. Birma ie bila tedai priključena indijskemu cesarstvu.
Prestolnica Birme ie bila orei Mandalai. zdai pa ie Ransoon. To ie velemesto s 400.000 prebivalci. Leži ob izlivu istoimene reke. Angleži so sa zasedli 1 1852 in po-sihmal ie mesto vzcvetelo zlasti v pogledu trgovine. Rangoon ie velika luka ter ima v Indiji ooleg Kalkute in Bombava največji promet. Birmo vlada v imenu indijskega podkralja poseben guverner ozemlje Birme pa obsega osem velikih upravnih področij.
immnskl tras na hm&imlmm
k. v
Iz Londona poročajo uradno, da organizira angleška vlada poseben »možganski trust«? ki se bo bavil s proučevanjem vseh znanstvenih ugotovitev, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za vojno. Ta odbor sestoji fz pol tucata znamenitih angdeških učenjakov in mu bo dana naloga, da dobi nadaljnje pripomočke za totalno vojno proti Nemčiji in Italiji.
Njegovi člani so sir \Villiam Bragg, predsednik kraljeve znanstvene družbe, dr. Ap-pleton. tajnik oddelka za znanstveno industrijsko raziskavanje, sir Ed\vard Mellan-dy, tajnik medicinskega znanstvenega sveta, Hill, tajnik kraljeve znanstvene družbe, sir Edwin Butler. tajnik poljedelskega znanstvenega sveta in Egerton, tajnik biološke skupine kraljeve znanstvene družbe.
iiCiiOM p
kino
Nenavadno silen ciklon je divjal te dni v ozemlju ob izlivu reke La Plate v Južni Ameriki. Montevideo in Buenos Aires imata že nekoliko dni sillovite nalive, ki ustavljajo promet in prinašajo zmešnjavo v vsakdanje življenje. V Montevideu se je zavoljo naliva med predstavo vdrla streha nekega kinematografa in nato še pod Gledalci' so padli v podzemeljski prostor, v katerem je bila neka umetniška razstava. Gasilci so potegnili izpod ruševin 6 mrtvih in 22 ranjenih, vendar b<, število žrtev gotovo še večje. V vasi Genera' Villlegas v provinci Buenos Aires ie vihar podrl nekoliko hiš, štiri osebe so bile ubite, 30 jih je pa ranjenih. Reke ob izlivu La Plate so močno narasle in povzročajo poplave.
INSER1RAJTE V „JUTRU"!
če še ne veš, zda j izveš:
da je švedska vlada odredila racionira-nje svinjskega mesa. katerega dobi lahko vsaka oseba največ 200 g na teden:
da so v Rumuniji lansko leto zasejaJi 30.000 ha površine z bombažem:
da stoji grška vlada pred težko odločitvijo. če naj dopusti še nadalje neomejeno rejo koz ali pa če nai pod vzame ukrene, da se ohranijo grški gozdovi, katere so koze skoro popolnoma oglodale;
da ie bila v zadnjih dneh vzpostavljena redna železniška zveza med Italijo in Španijo;
da je padel v nemško-francoski vojni lew talec Jaubert. rezervni kapetan. znani, francoski skladatelj modernistične smeri;
da so nemške zasebne oblasti v Parizu obnovile pariško radio oddajno postajo, ki so jo Francozi pred odhodom iz prestolnice uničili;
da ie v Londonu začasno prepovedano graditi luksusna bival;šča:
da bo v nedeljo prvič govorila po radiu angleška prestolonaslednica. prince a Elizabeta. Nien govor bodo prenašale vs? postaje britskega imperija:
da so v Zedinjen;h državah začeli se-stavliati seznam volilcev za prezidentske volitve:
da se vrši v Moskvi te dni v seru sk i kongres gledaliških igralcev, slikarjev in režiserjev;
da ie prošle dni obhajala Olga Knipoer-Cehova članica Hudožestvenega teatra 70-letnico rojstva:
da ie bila 351etna Tolstova - Pariskaja promovirana za prvo doktorico veterinarskih znanosti v Rusiji.
Sovjeti in Anglija
Prvič izza podp:sa nemško-ruske pogodbe objavljajo ruski listi te dii povoljne članke o položaiu v Angliji. Očividec ruske dopisne agencije »Tass« poroča, da ie An-! glija izredno dobro oborožena proti letal-| skim napadom. Angleško letalstvo je po njegovi sodbi zelo močno, disciplini-a-ost An^ežev na naravnost občud vania vredna. Angleška vojska ie z vsemi potrebščinami izborno preski bi j sna.
Maršal Goring na fronti
Londonski gasilci na delu
Nov višinski rekord ruskega aeronavta
Ruski listi objavljajo izjavo aeronavta Roščina. ki je pred dnevi dosegel nov svetovni rekord višinskega poleta. Dvignil se je v višave z aerobalonom »USSR Vr- 70«. ki ima 55 kubičnih metrov prostornine.
Graditelji tega balona so si na vse načine prizadevali, da bi kolikor mogoče zmanjšali balonsko težo. da bi mog;l balon potem doseči čim večjo višino To nalogo so izvršili z dograditviio majhne gondole, ki je tehtala komai osem kilogramov. Po startu ie Roščin odvrgel še poslednji balast. toda šele potem, ko ie dosegel višino 6000 m.
V višini 7000 m ie toplomer kazal 29 stopinj pod ničlo Navzlic temu. da je bil
zelo toplo oblečen, je Roščin začel čutiti velik hlad. Brzina dviganja se je tedaj skrčila na dva metra v sekundi. V viiini 8200 m se ie Roščinu dozdevalo, da ga obleka čedalje bolj veže. Občutil je silovit pritisk zraka, zato se je jel spuščati proti zemlji, seveda šele Dolem. ko je dognal, da je dosegel uspeh.
Službena komisija ie po pristanku na ! tleh prekontrolirala barograf in ie ugotovila. da se je balon dvignil v višino 8.300 m. ne pa samo 8.200 m. kakor ie menil Roščin. Balon se ie mudil v zraku 61 minut in ie v tem času napravil ogromno pot 220 kilometrov.
Amerika počastila švedskega izumitelja
Ameriška vojna mornarica bo neki nov rušilec krstila z imenom »John Ericson«. S tem bo počastila spomin velikega švedskega izumitelja iz 19. stoletja, ki je večji del svojega življenja prebil v Zedinjenih državah. Ericson je med drugim zgradil tudi tip ladijskega vijaka Njegovo, z ameriškega stališča najvažnejše delo je bilo splavu podobni topniški čoln »Monitor«. Ta ladia je imela veliko vlogo v borbah proti brodov-ju južnih držav v ameriški državljanski vojni.
Filadelfija se ponaša, da ie naitišie mesto v Ameriki. Tam zasledujejo vsak hran in celo žvižganje z največjo strogostjo. Kako tiha je Filadelfija. razla°aio Njujorčani prav radi s sledečo zgodbo:
Neki mož iz Filadelfije ie vprašal nekoč bankirja iz Wallstreeta: »Zakai ne pridete nič k nam?« — »Bojim se,« ie odgovoril Njujorčan. »Nekoč sem bil v Filade:f: ji in prvo. kar me je srečalo, ie bil ostri klic nekega policista, ki ie dejal: »Aretiral vas bom, če v trenutku ne prenehate s tem groznim hrupom!« — »S kakšnim hrupom?« sem vprašal začudeno. »Kaj ne slišite, da se vam verižica ure neprestano drgne ob gumb in da motite s tem vse ljudi v okolici pri popoldanskem spanju?« je dejal policist.
H. Adama
LEPA ZAROT
Detektivski roman 12
Ta čas, ko je Peter govoril z detektivom o svojih ugrabiteljicah, so imele gospodične, ki se je iz ra-zumljevega vzroka tako živo zanimal zanje, posvet na Karolininem stanovanju. Tri izmed zarotnic so bile navzočne, Judy Barrettova. Bunty Macraejeva in Karolina sama. Nancy je imela še opravka v Arkadskih dvoranah, a je morala vsak čas priti.
Zavesa na oknu je bila spuščena, da ne bi gospod Grey slučajno pogledal v sobo in jih opazil. Spoznal jih sicer ne bi bil, a slaba vest dela človeka previdnega. Skozi reže ob straneh so videle preko dvorišča tja v njegovo stanovanje, ki je tako malo manjkalo, da ga niso bile z uspehom naskočile.
»Nič ne pomaga,« je rekla Karolina. »razbojniško življenje moram spet opustiti. Na nekaterih področjih nas bodo moški pač vedno prekašali.«
»Tega mi ni prav nič žal,« je dejala Judy. »Najbrže sem strahopetnica Da se nam je naklep ob-nesel, ne bi imela nikoli več mirnega trenutka in mrzlica bi me stresla, ko bi le od daleč zagledala
redarja.«	.	.
»V tem oziru na žalost še n'smo varne.« ie odgovorila Karolina »Najbrže imajo kak zakon zoper ugrabljanje milijonarjev, in to, da je tat odložil
svoj plen ob cestnem jarku, ga nikakor ne reši kazni.«
»Kakšna kazen nas čaka?« je vprašala Bunty.
»Mislim, da kakih deset let ječe. V mojem primeru bi to za dolgo časa rešilo vprašanje, kje in ob čem naj živim.«
»K meni prideš,« je rekla Judy.
»S tem morava za zdaj še počakati,« je odvrnila Karolina, »da vidiva, kako se bo stvar razv jala. Najhujše je, da se zdim sama sebi tako umazana.«
»Še vedno jo peče vest zaradi milijonarja,« se je porogala Judy; »in kakšne lepe oči je imel!«
»Pa niti ne samo zaradi oči,« je rekla razbojniška glavarica. »Največ zaradi njegovega spodobnega vedenja in njegove ponudbe, da se zavzame za nas Prav tako vesela sem kakor ve, da je stvar za nami.«
»Čudila bi se, če bi bilo tako.« je dejala Judy. »Zdaj izkuša gotovo dognati, kdo smo «
»To že, a njegovo prizadevanje je jalovo Tudi meni je tako dejal, vendar mislim, da se nam tega ni bati. Res pa je, da je nekam mučno stanovati tako blizu njega; davi sem brzojavila Dafni Sum-mersovi, ali ne bi mogla že dan a'i dva pre.i priti k nji. Tako se mu za nekaj časa umaknem s poti. Za vaju dve najbrže ni nevarnosti, saj vaju je komaj videl. Bunty s svojo velikostjo je že bolj zavzetna, a ta mu je bila prav za prav najmanj na očeh. Naša preobleka je bila vendarle zvrstna.«
Ko je še tako govorila, so se vrata 'odprla, in Nancy je stopila v sobo. Vidno razburjena je vrgla na mizo pisemski ovoj.
»To si lahko razdelite,« je vzkliknila. »Zaslužila
sem.«
Tovarišice so jo osuplo pogledale, ker se je tako čudno vedla. Njen obrazek je bil ves razgret in oči so se ji lesketale s svetlim bleskom, ki pa ni pomenil sreče. Govorila je nekam zelo odsekano.
»Kaj ti je. dete?« je vprašala Karolina. »Ali se je kaj zgodilo?«
»Poglej,« je bfl kratki odgovor.
Tovarišice so se zavzeto spogledale. Nancy je bila občutljivejša od Buntyje. svoje velike sestre, časih je bila tudi nekoliko slabe volje, toda robata ali nezaupljiva ni bila nikoli. Očitno se ji je bilo zgodilo nekaj nenavadnenga. Sestra je stopila k mizi, pobrala ovoj in vzela iz njega nekaj zloženih, tenkih papirjev.
»Ali,« je vzkliknila, »to so bankovci!«
Ob globokem molku prijateljic je razgrnila papirje ter jih skoraj nezavedno preštela. Bilo je deset bankovcev po sto funtov, vsega torej tisoč funtov.
»Okod imaš ta denar?« je vprašala Bunty.
»Dobila sem ga,« je rekla sestrica.
»Kaj se pravi ,dobila'? Kdo ti ga je dal?«
»Neki moški Kaj se nismo zmenile, da mora vsaka izmed nas nekaj zaslužiti in razdeliti z ostalimi? Karolina je izgubila svoj denar, zato — zato — sem jaz zaslužila. Sama ne maram ničesar.«
V sobi je bil grobni molk. Nancy je bila najmanjša izmed njih, čeprav ne najmlajša, ker sta bili z Buntyjevo dvojčici. A Bunty je bila velika
in samozavestna, mala Nancy pa je bila zmerom detece, postržek med svojimi prijateljicami. Kaj je to pomenilo? Kaj je bila storila, da je dobila od moškega toliko denarja?
»Kako si prišla do denarja?« je z mirnim, umerjenim glasom vprašala Bunty.
»Saj vendar ne more biti važno, s čim sem ga zaslužila.« V njenem glasu je bilo ihtenje. ki mu je jemalo vso kljubovalnost. »Ko nam je Karolina rekla, da moramo biti edine in se — in se maščevati, nas tudi ni vprašala, ali nam je kaj do tega.«
Karolina je stopila k nji ter jo objela.
»Predraga Nancy,« je rekla, »zelo nespametna sem bila. Pravkar, preden si prišla, sem jim to povedala. Vem, da nisi zmožna storiti kaj nepravega — tebi to ni po duši. Pomagala si mi proti svoji volji, samo ker sem jaz hotela. A zdaj nam moraš vse povedati.«
Nancy se je izvila, se vrgla na zofo in ni odgovorila. Mahoma pa je planila v bridek jok. Bunty je stopila k nji ter jo jela poljubljati in ji tiho prigovarjati, med tem ko sta oni dve potrto in mo'če zrli na njiju. Polagoma so ji solze usahnile in slišati je bilo, kako je zajecljala:
»Sir Jo- Jonas Allington mi je dal ta de- denar.«
»Sir Jonas Allington,« je zavzeto ponovila Karolina, ki se je nehote spomnila svojega obiska v Arkadskih dvoranah. »To je oče Geralda Alling-tona?«
»Da, kakopak.«
Spet je nastala globoka tišina, ki jo je motilo samo krčevito hlipanje male Nancyje. Tovarišice so čakale, vedoč, da jim zdaj vse pove.
Bilance zračne borbe
Nemške in angleške razlage o pomenu dosedanjih letalskih bojev in o letalski strategiji
Kakor objavlja nemška službena agencija DNB iz krogov vojaških strokovnjakov, označujejo ti dosedanje uspehe nemškega letalstva v naslednjih petih točkah:
1.	Angleška protiletalska obramba se je postopoma umikala od Kanala na južno angleško obalo, na južne angleške grofije ter od tod končno proti samemu Londonu. Kanal in južna Anglija sta tako postalli ozemlji nemške prevlade v zraku.
2.	Srce angleškega imperija London je v s\oj:h funkcijah močno zadeto. To okrnjc-nje vodilnega aparata je imelo nujno za posledico oslabitve, ki jih je danes že mogoče spoznati po nedvoumnih znakih. Opozoriti je treba v tej zvezi na obrambni odbor v Delhih, ki ima nalogo, da pretrese tesnejšo povezanost britanskih ozemelj vzhodno od Sueškega kanala, na naslonitev Kanade na Zedinjene države, na zatvo-ritev bombažne borze v Liverpooflu in podobno.
3.	Pomorsko blokado, ki jo izvajajo nemške podmornice in nemška letala, metodično izpolnjujejo udarci nemškega letalstva, ki so namenjeni pristaniškim napravam, vojni industriji; rezervnim zalogam nafte in življenjskih potrebščin, plinskim in električnim napravam ter železnicam v obeh glavnih središčih. Londonu in Liverpoolu.
4.	Nemški letalski napadi so se preko Londona ter južne in srednje Anglije razširili že gori do Škotske, kar deluje tudi na moralo angleškega prebivalstva.
5.	Angleška letalska obramba je bila zaradi izgub lovskih letail v zadnjem času močno prizadeta. Stalni poleti nemških leta! silijo namreč angleške lovce k temu, da sprejemajo borbo, medtem ko so se poprej držali še v rezervi, na primer v bitkah v Flandriji. S tem se je za Nemce začela odpirati pot od navadne premoči v zraku k popolnemu obvladanju zračega prostora.
-A-
Angleško stališče in gledanje glede pomena sedanjih letalskih borb pa je te dni pojasni! angleški (letalski maršal sir Philip Joubert. V svojih izvajanjih, kakor jih posnemamo po agenciji »E.vchange«, je najprej poudaril, da posvečajo v Angliji slej ko prej največjo pozornost nemškim pripravam za invazijo. Zato so dan za dnem
in noč za nočjo vse luke v Kanalu ter ob
vsej francoski obali izpostavljene bombardiranju angleških letal. Joubert smatra, da je škoda, ki jc ta bombardiranja povzročajo, zelo velika m za nemško vrhovno poveljstvo zelo resen probiiem. Velikega pomena pa so tudi napadi na železnico in jwo-metne zveze sploh, ker močno ovirajo prevoze in zbiranje čet ter svobodo gibanja in premikanja nemških oboroženih si! na področju Kanala in ob zapadni evropski obali sploh.
Angleški maršal je nato nadaljeval: »Prepričani smo, da hoče nemško vihovno poveljstvo doseči za vsako ceno to prepotreb-no svobodo premikanja. Zato skuša nemško letalstvo že od začetka avgusta dalje povzročiti razpoko v naši obrambi. Spričo velikih letalskih napadov je nemško letalstvo utrpelo velike izgube, medtem ko so naše izgube na lovskih Jetalih sorazmerno majhne.« Nemci so po .Toubertovi sodbi zaradi tega v zadnjem času spremenili svojo vojno taktiko in so večje število bombnikov pri napadih zamenjali z lovskimi letali, ki tudi nosijo bombe s seboj in ki so seveda hitrejša. Te formacije lete navadno zelo visoko in se izogibljejo spopadu z angleškimi lovci. S tem pa sta uspešnost za-detja in škoda mnogo manjši. Z nastopom slabega vremena je bila taktika letalskih napadov spet spremenjena. V zaščiti oblakov in megle skušajo poedini bombniki predreti angleško obrambo. Zaradi slabega razgleda lahko utečejo obrambi toda oropani so tudi sami možnosti zanesljivega zadetja važnih objektov.
Joubert je nato govoril o izpopolnitvi angleškega letalskega obrambnega sistema, ki da ni improviziran, temveč da sloni na proučevanjih več let nazaj. Ze v mirnem času je bil v Angliji osnovan poseben obrambni organizem, katerega izkušnje so se medtem samo povečale. Še posebej je maršal Joubert opozoril na konstrukcijo dveh novih tipov lovskih letal, ki sta baje po svoji hitrosti in udarnosti posebno prikladna za uspešno obrambo. Zlasti je važna oborožitev angleških lovcev, katerih najnovejši tipi imajo po osem strojnic, v čemer jih doslej nemški lovci niso še dosegli.
»Hrvatski dsaevnik" o na-Seiti mednarodnem položaju
Glavno glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« sc bavi v svojem včerajšnjem uvodniku s pisanjem inozemskega tiska o notranjem in zunanjem položaju Jugoslavije, odnosno sploh evropskega jugovzhoda. V tej zvezi razpravlja o nevtralnosti Jugoslavije in pravi med drugim:
»Ako analiziramo, kar se je pri nas dogaja'o zadnje leto, pridemo do zaključka, da na^a politika nevtralnosti ni bila politi-a dezinteresiranosti. Vse naše gospodarsko žhdjenje se je in se še vedno bolj orientira k velesilama osi. Računati je treba z geopolitičnimi zakoni, ki jih nihče ne more spremeniti. Ti zakoni so, zlasti še po vstopu Italije v vojno, jasno odredili pravec naše gospodarske politike. Jugoslavija vodi danes povsem rcailno zunanjo politiko, prilagojeno položaju v svetu. Ničesar ni s"ori!a in ničesar ne dela, s čimer bi prišla v nasprotstvo z moralnimi in življenjskimi interesi velesil osi. Da se kot celota briga za integriteto svojega ozemlja, je nekaj tako po sebi razumljivega, da bi bilo nenaravno. ako bi bilo drugače. V ostalem sta v začetku vojne velesil osi ponovno jasno izjavili, da nimata nikakih teritorialnih as-piracij v našem predelu in mi n!mamo ni-kakega povoda dvomiti o tem. Zato naši odn< .aji do Nemčije in Italiie ne morejo biti drugačni, kakor prijateljski.«
V&ilja Nemcev
na Hrvatskem
Kakor poroča »Vreme«, je dr. Branimir Altgeier, ld je že doslej po večini zastopal Nemce v banovini Hrvatski v stikih z vlado in bansko oblastjo v Zagrebu, sedaj službeno imenovan za vodjo nemške narodnostne skupine na Hrvatskem. Obenem je bil imenovan za častnega predsednika Kul-turbuncla v banovini Hrvatski.
Alccifa «fre Behmessa
»Hrvatski dnevnik« obravnava našo beležko o posebni akciji bivšega ministra dr. Behmena med muslimani, naperjeni proti po-itiki dr. Kulenoviča. List pripominja:
»Treba je omeniti, da dr. Behmen res vodi akcijo pro:i dr. Kulenoviču, ne drži pa trditev, d^ ima mnogo uspeha in da sode- ! lujejo z njim politiki, ki so bili sodelavci pokojnega dr. Spaha Od vidnejših politikov se je solidariziral z dr. Behmenom bivši minister dr. Halidbeg Hrasn ca, katerega stališče pa je razumljivo, ker je tast dr. Behmena in ker ni prodrl predlog da bi se po smrti dr. Spaha na vodstvo muslimanov postavil triumvirat, v katerem bi bil tudi dr Hrasr.ica «
List govori nato še o nekaterih drugih vidnejših pristaših dr Behmena, o katerih pravi, da so bili z dr Spahom sicer v rodbinskih zvezah v političnem pogledu pa bližje dr. Stcjadinoviču kaker njemu. Bili so tudi pripravljeni sode'ovati v avtoritativnem režimu. k; ga je bil nameraval uvesti dr. Stojadinovič.
Načrti maršala Grazianija
Švicarski list »Basler Nachrichten« objavlja na uvodnem mestu članek svojega rimskega dopisnika o vprašajih, ki trenutno vise nad Sredozemljem, ter se v tej zvezi dotika med drugim tudi nadaljnjih načrtov maršala Grazianija. Dopisnik navaja mnenja opazovalcev v Rimu ter piše med drugim:
»Nekateri menijo, da Itaiiiani močno računajo z bližnjim nastopom Dete kolone v Kairu. Aleksandriji in drugih večjih mestih Ecr.pta. Italijanski sunek v septembra proti Soli umu in Sidi Barraniju ie že sorožil med esiotovskim narodom in britansko vojsko ostra nasprotja v pogledih. Z italijanskega stališča je zato priporočljivo še nekoliko Dočakati dokleT ne bi ta v notranjosti Eg;pta se pojavljajoča podtalna trenja zadobila oblike otvor-
jenega konflikta med egiptovskimi množicami in Angleži.
Drugi spet mislijo, da so podnebne razmere velikega pomena pri boiih v Egiptu. Napredovanje proti Sollumu in Sidi Barraniju se je izvršilo v neznosni vročini in peščenih viharjih. Hladnejše vreme nastopa v Egiptu precei kasneje kakor v južni Evropi. Čim pa bo tam temperatura nekoliko padla, se bo napredovanje takoj spet začelo.
Tretji končno mislijo, da je največja težava v afriški voini preskrba z vedo. Angleži so na svojem umiku uničili vse vodnjake ter njih vodo tudi sicer s solzavim plinom za daljšo dobo napravili neužitno. Sedaj polagajo Italijani od libijske meie do od njih zasedenega ozemlia vodovod, kar predstavlja seveda veliko in čas jemaioče delo. Vendar pa se sedai to delo bliža svojemu koncu, ž niim pa tudi termin zopetne italijanske ofenzive v severnem Egiptu.«
Španija in Vatikan
Kakor poroča budimpeštanski vladni organ »Pester LLoyd« iz Madrida, ie vzbudil v nedeljo veliko pozornost incident, ki se je pripetil med vatikanskim organom »Os-servatore Romano« in glavnim organom španske enotne stranke »Arrifoa«. Vatikanski organ ie namreč zavzel svoje stališče k dejstvu, da španski notranji minister Serrano Suner o priliki svojega nedavnega rimskega obiska ni obiskal papeža, Vatikanski list ie pristavil, da papeža Suner ni zaprosil za avdienco. Na te ugotovitve vatikanskega glasila je list »Arriba« odgovoril z opazko. da ni navada. da bi tuji ministri, ako pridejo v Rim, bili prisiljeni obiskati papeža.
Madžarski list pripominja: »V tem incidentu se izraža sedanja napetost med Španijo in Vatikanom. Ze leta namreč tečejo pogajanja o sklenitvi konkordata. v katerih zahtevajo Spanci za svoj sedanji režim enake pravice, kakor so jih imeli nekoč španski kralji, zlasti v pogledu izbire škofov. Vatikan pa te zahteve odklanja. tako da je bil sporazum doslej nemogoč.«
Obnova severne Francije
Za okrožje Lille je nemška zasodbena oblast v sporazumu s francoske civilno oblastjo izdelala obsežen načrt, po katerem bodo v lillskem okrožju tisoči brezposelnih dobili dela in zaslužka, obenem pa bo to delo služilo obnovi severne Francije, ki je bila močno prizadeta po vojnih dogodkih. Načrt predvideva 4 milijone delovnih dni, tako da bodo dela tvorila lep zaslužek za delavce imenovanega okrožja. Najprej bodo porušili stare utrdbe okoli mesta Lillea, ki bo tako dobilo širok zelen pas, kjer bodo urejeni vrtovi, igrišča in kopališča. Stara citadela, osrednja točka teh utrdb, ki je zgodovinskega pomena, bo ostala nedotaknjena. Ta dela bodo po načrtu gotova že prihodnjo pomlad. Obenem z njimi se bo vršila obsežna obnova porušenih vasi, poprava potov in cest ter vodnih prekopov. Zamišljena je tudi nova regulacija rek. Kanal Deule bodo premestili ter znatno povečali in izboljšali pristanišče mesta Lillea.
Rumunska emigrantska vlada?
Poročevalec italijanskega lista »Popolo di Roma« v Bukarešti poroča da je pri- • šla v Bukarešto vest. da namerava Churchill v kratkem pristati na osnovanje emigrantske rumunske vlade v Londonu, ki naj bi io organiziral rumunski poslanik v Londonu Tilea in v katero ie baje že bil pozvan tudi bivši rumunski zunanji minister Titulescu. ki se prav tako mudi v Londonu. O poslaniku Tilei je znano. | da se ni hotel vrniti v Rumuniio. čeprav ga ie nova rumunska vlada že kmalu no i svojem nastopu odpoklicala.	|
Razvoj na HolandsStem
Turimska »Stampa« ie objavila od svojega posebnega poročevalca dva članka o sedanjem položaju na Nizozemskem. Po mnenju poročevalca se Nizozemci v psihološkem in moralnem pogledu še vedno ne morejo sprijazniti z mislijo, da se ie v nekai dneh zrušil stoletni državni sistem, v katerem so se dobro počutili. Na gospodarskem področju se- niso pojavile nobene posebne težave. Trgovinska izmenjava z Nemčiio se ie povečala, brezposelnost pa zmanjšala. Nemci so z domačini zelo prijazni. kajti oni vidijo v Nizozemski »nekakšne male germanske Atene«. Nemške oblasti verujejo v urpeh svojega dela. Prepričane so, da bodo Nizozemci zadovoljni.
ko jim bo odrejeno končno mesto v germanski skupnosti.
Glede bodočega položaja Nizozemske navaja poročevalec izjave nemškega komisarja dr. Seyss-Inquarta, ki ie med drugim dejal, da Nemčija nikakor ne misli odpraviti nizozemske neodvisnosti ali zasesti nizozemskih kolonij. To pa seveda ne pomeni obnove nizozemske države v prejšnjem smislu. Poročevalec nakazuje bodoči nizozemski statut takole: neodvisnost nizozemske države, imperialna nedotakljivost. gospodarsko in duhovno sodelovanje z Nizozemsko v okviru bodoče Evrope, kakor si io zamišljata velesili osi. tako da bo Nizozemska »v neposrednem stiku s tretjim rajhom. svojim sosedom.« najbrž v obliki carinske unije med obema.
0 uspehih z velike dirke v Beogradu
188 km in 54C m na uro je imel povprečne brzine najboljši motociklist, Dušan Breznik iz Ljubljane
Motorni šport se je letos kljub velikim oviram živahno razvijal vso sezono. Razen številnih večjih in manjših dirk v Sloveniji in na Hrvatskem so tudi Beograjčani priredili v nedeljo nedvomno največjo letošnjo avtomobilsko in motociklistično dirko v naši državi. Odlična organizacija in izvedba je tudi letos postavila prireditev v športni nivo mednarodnih dirk.
2e na lanski podobni prireditvi sta se v Beogradu odlično plasirala dva naša rojaka, letošnji junak dneva Dušan Breznik, ki je zmagal pred Uroičem v kateg. 250 ccm in pa Janko šiška, ki je zmagal v kateg. 350 ccm. Medtem ko je bila prejšnja prireditev na Kalemegdanu manj primerna, so si prireditelji letos izbrali boljšo progo na Banjici, kjer se običajno vršijo velike parade.
Letošnja propaganda za prireditev je bila gotovo manj vidna, vendar pa je med Beograjčani vladalo izredno zanimanje, saj je bilo na prireditvi lepo število gledalcev. 2e na treningu se je nabralo mnogo publike, ki je napeto spremljala vožnje in uspehe dirkačev — dogodek za se pa je bil, ko je celo Nj. Vel. kralj Peter H. sam prisostvoval in sledil treningu. V tem času je odlični Breznik prekosil obstoječi beograjski rekord na tej dirkalni progi in opozoril na svojo navzočnost in nevarnost.
Naslednji dan se je pričela dirka že zjutraj ter je trajala z opoldanskim odmorom ves dan. Udeležba je bila posebno popoldne naravnost rekordna. Med odličniki je bilo več ministrov, generalov, članov diplomatskega zbora i. dr. Tudi tekmovalcev je bilo veliko število saj so se odzvali beograjskemu vabilu vsi vidnejši slovenski klubi. Slovenci so odnesli vse prve nagrade, predvsem pa Breznik, ki je z svojo stilno dovršeno vožnjo spravil kar tri prve nagrade. Vtis, ki so ga napravili naši dirkači na beograjsko občinstvo je bil nadvse ugoden, saj piše beograjska »Politika« med drugim:
»Pri motociklih so pokazali vozači lz Slovenije absolutno nadmočnost s svojo dolgoletno prakso in rutino. | Njihov Dušan Breznik iz Ljubljane ,
s tremi zmagami v treh najvažnejših kategorijah težkih motocildov in povprečno brzino 108.540 km na uro v dirki motorjev do 1000 ccm je pokazal sijajno borbenost in rutino in zasluženo odnesel g Lavno darilo, pokal Nj. Vis. kraljeviča Tomislava.«
Brzino, ki jo pri tem dosegel Breznik, označujejo poročevalci naravnost »fantastično« — kar je nedvomno upravičeno za naše prilike. Doslej še ni bila dosežena na nobeni dirki podobna brzina, in je to še poseben rekord. Največja hitrost na ravnini je znašala preko 160 km na uro.
Naša športna javnost pozna Breznika kot dolgoletnega zmagovalca in rekorderja v kategoriji 250 ccm športnih motorjev, v letošnji sezoni pa je presedlal na težji motor, kar je zbudilo mnogo pozornosti, kajti znano je, da se marsikomu takšen poizkus povsem ponesreči zaradi drugačne tehnike vožnje, ki jo zahtevajo težji in močnejši motorji. Izvrstno se je dalje plasiral pporočnik Aleksander Glebov, član Avtokluba iz Maribora, ki je bil prvi v kat. 250 ccm, dalje Kovačič Drago član Avtokluba iz Ljubljane in pa Lapajne Julij, član MK Ilirije iz Ljubljane.
Med avtomobilisti je posebej omeniti zmagovalca in najhitrejšega avtomobilista Boška Milenkoviča iz Eeograda na Bugat-tiju, ki je dosegel povprečno, brzino 107 km na uro. In še zmagovalce v manjših kategorijah, Mijatoviča na Aeru in Su-vajdžiča na škodi.
Odlični prireditvi pa bi bilo vendar očitati napako, ki so jo zagrešili s tem, da so določili za avtomobile malih kategorij predolge proge kar je prireditev po nepotrebnem zavleklo, pa tudi iz športno tehničnega vidika te proge niso bile primerne, za gledalce pa take točke nezanimive.
Dragocene nagrade so po dirki razdelili na banketu v prostorih Srbskega avto kluba, kjer je predsednik, minister v p. Ve-lizar Jankovič v prisotnosti zastopnika Nj. V. kralja in drugih odličnikov poudaril velik pomen takih prireditev za motorizacljo naše domovine in še enkrat pohvalil uspehe zmagovalcev.
V Beogradu nerazpoloženi, na cilju veseli
(Pismo enega izmed atletov v jagoslovenski reprezentanci o potovMju na letošnjo balkaniado v Carigrad)
Carigrad, 4. oktobra
V	Beograd smo prispeli precej nerazpo-1 oženi v zavesti, da atletska reprezentanca pri nas kmalu ne bo več zbrala onih, ki so najboljši, temveč le one, ki so pri takrat odločujočih gospodih v milostL Na beograjskem kolodvoru smo zlasti mi Slovenci doživeli spet neljub prizor. Tekač Poljšak je prejel iz Ljubljane brzojavko, naj odpotuje z nami v Beograd. Ves vesel je res v Zagrebu prisedel k nam, toda v Beogradu je vodja potovanja g. Simič kljub vsemu prizadevanju našega zastopnika prof. Zorge odločil, da mora ostati doma. Tako letos naših barv na balkanskih igrah ne bo zastopal noben tekač v teku na 400 m z zaprekami in na 5000 m.
V	Beogradu smo se vsi za Carigrad, 26 nas je bilo skupaj, vselili v poseben vagon s številkama L in n. ter nekaj pred polnočjo začeli pot proti Nišu. Prav toliko je bilo prostora, da smo se udobno naspali in dobro odpočili. Ob prvem svitu so v Nišu ugotovili, da Ima naš vagon pokvarjeno os. Zdaj so nas dvignili iz udobnih prostorov ln začel se je križev pot tja do daljnega Bospora. V nadomestilo za udobni Pull-man so nam dali kratek potniški voziček, v katerega so nas stlačili za silo ln potem nas je začelo zibati in premetavati. Mnogo je začela boleti glava, med njimi tudi Račiča, ki ga je že prvi dan v Carigradu čakala težka naloga. Bolj vztrajni ln bolj duhoviti so dejali, da ima tako tresenje tudi dobre strani; saj se pri tem zmehčajo otrple mišice kakor pri najboljši masaži. Sicer pa smo bili kljub vsemu še zmerom dobre volje. V dopoldanskih urah smo se vozili po Sičevski klisuri. Na drugi strani sekajo stotine delavcev sodobno cesto v živo skalo, ki bo del bodoče mednarodne ceste od Calaisa do Istambula. V Carlbro-du smo naglo opravili vse formalnosti, ki so potrebne za vstop v tujino. Tukaj smo tudi dobro zamenjali dinarje za leve, pomaknili kazalce za eno uro naprej, potem pa si v vagonu za to krepko privezali duše.
Od bolgarske meje do cilja
Sofijo smo si mogli ogledati samo iz vlaka. Mnogim je bila de v živem spominu, saj so bili tamkaj tako navdušeno sprejeti na lanskem zletu Junakov. Od Sofije do Plovdiva se razprostirajo na obeh straneh \ proge nepregledni vinogradi, tobakovi na- I
sadi in riževa polja, ki jih vsa namakajo umetno. Na vsaki postaji stojijo dolge kače tovornih vagonov, polnih sadja, predvsem pa grozdja, ki pojde v Nemčijo. Cim bolj se bližamo turški meji, tembolj postaja zemlja nerodovitna in pusta. Okoli zgodovinskega Odrina se je spet znočilo. Skušali smo si poiskati ležišča kjerkoli, ker v malem vagonu ni bilo prostora za več kakor polovico od nas. Raztepli smo se po vsem vlaku, toda povsod so nas premeščali in odrivali drugam. Enkrat so bili krivi uslužbenci, drugič zopet razne žive stvari, ki jih je po vagonih na jugu zmerom dovolj. Zlasti ml Slovenci smo se pri iskanju snažnega oddelka v eni noči preselili najmanj osemkrat, pa še nismo vsi Imeli svojega mesta. Nekateri so sploh rajši stali po hodnikih in tako počakali do konca...
Na cilju
Slednjič smo po 52 urah precej naporne vožnje ugledali prva predmestja Carigrada, vsa umazana, pa vendar za tujca še zmerom zanimiva. Zdaj smo le na cilju in zdaj je vse drugače, kakor je bilo doslej. Na kolodvoru so nas počakali dr. Aduan Him in številni drugi zastopniki turške atletske zveze. Prtljago so nam odnesli po-streščkl, mi pa smo v krogu prijaznih gostiteljev stopili na ladjo, ki nas je po Zlatem rogu pripeljala na maloazijsko obalo. Tam so nas nastanili v udobnem hotelu »Snadije Plaj Oteli«, daleč od Carigrada, v popolni tišini in čisto ob morju, od koder je krasen razgled na Prinčeve otoke. Po kopeli ln odmoru smo bili kakor prerojeni, Se bolj pa veseli, da vsa ta dolga vožnja nI zapustila nobenih zlih posledic. Po obedu smo skupno z Grki odšli na Trg republike ter položili tamkaj venec z državnimi zastavami. Okrog veličastnega spomenika velikemu preroditelju Turčije Ataturku se je kmalu zbrala množica ljudi, med njimi tudi člani jugoslovenske kolonije, ki so nam bili potem povsod ob strani. Bili smo v prostorih atletske zveze ter v razkošnem Taxi klubu razkošno pogoščeni, proti večeru pa so nas spet spravili do hotela. V obsežnem parku smo še nalahko trenirali, zvečer pa smo se v jasni ln topil noči še nekoliko sprehodili ob morju, kar tako blagodejno vpliva na duha ln telo ln vliva nove nade in novo voljo za veliko borbo, ki nas čaka.	O. J.
Mars—Amater
in še šest drugih
Spored zadnjega jesenskega termina v slovenski ligi
V Mariboru so upravičeno zabeležili, da je Amater iz Trbovelj presenečenje v sedanji slovenski nogometni ligi. Ko se je ustanavljala, je bil marsikdo prepričan, da bo Amater tisti llgaš, ki bo v srečanjih dajal visoke izkupičke golov ln točke svojim nasprotnikom. Kakor vidimo od nedelje do nedelje, se je stvar obrnila Cisto drugače... Amater je prekrižal vsem sodelujočim klubom račune in jim Iztrgal številne
točke. Za uspehe se ima zahvaliti veliki požrtvovalnosti, elanu, bliskovitemu startu ln brzini, po drugi strani pa tudi publiki, ki ga spremlja z navdušenjem od zmage do zmage.
Tako moštvo pride v nedeljo prvič v LJubljano, da z Marsom odigra tekmo v zadnjem kolu. Amater trenutno še vedno vodi na tabeli. AH pa bo illavl Mars tista zla usoda Amatercem, da ga v nedeljo s pošteno igro vrže z vrhunca tabele in si popravi svoje mesto v ligi?
Tekma bo zanimiva, saj se srečata neznanca na »lenem polju. Amater je redek gost v ljubljani ln je svoje zmage pospravil večinoma desna. Kako bo odločalo ve- . liko Igrišče, kako se bo razvila, borba za |
točke bomo videli v nedeljo na igrišču
Ljubljane od 15.30 dalje.
★
V	VII. in zadnjem jesenskem kolu tekom v slovenski ligi se bodo razen gornjih dveh nasprotnikov sestali še naslednji trije pari:
v Mariboru: železničar—Bratstvo, v Celju: Olimp—Maribor in v Kranju: Kranj— Ljubljana.
V nekaj vrstah
Dvodnevna dirka
po severni Srbiji
V	izpopolnitvi nedavne devetdnevne dirke okrog Srbije, ki jo je z velikim uspehom organizirala srbska kolesarska zveza, bo zdaj na pobudo vojvodinskih športnih krogov v soboto in nedeljo še dva dni dirk po severni Srbiji — v isti izvedbi, toda še ob večji udeležbi dirkačev kakor je bila prva. Proga vodi od Beograda do Su-botlce ln preko Novega Sada spet nazaj v Beograd. Po vseh mestih, koder bodo vozili dirkači, jim pripravljajo navdušene sprejeme in bogate nagrade. Kakor pišejo, je za dirko prijavljenih nad 50 vozačev, med njimi tudi zelo številna ekipa lz Slovenije, o kateri vemo iz včerajšnje objave Slovenske kolesarske zveze, da je za to dirko določenih 16 dirkačev. Slovenska ekipa bo drevi z brzlm vlakom odpotovala v Beograd.	•••'
Kakor vse kolesarske prireditve — in tudi številne ostale — v zadnjem času, se bo tudi ta — bržkone zaključna v letošnji sezoni — vršila v znamenju delitve na dva tabora za zeleno mizo, kar pomeni, da bodo zaradi tega, ker so organizatorji Srbi in sodelujejo tudi Slovenci, ostali Hrvati doma ...
V	Guštanju ni bilo tekme
Preteklo nedeljo bi bilo moralo v Guštanju odigrati prvenstveno tekmo moštvo Slovenjgradca proti domačemu Slovanu. Ker gostov ni bilo, se je že drugič zgodilo, da je Slovan prejel dve točki brez tekme.
V	zvezi s tem je zanimivo vprašanje, zakaj je moštvo iz Slovenjega Gradca, ki je letos poleti odigralo kopico prijateljskih tekem in častno zastopalo barve svojega kluba, sedaj začelo popuščati in ga že označujejo kot enajstorlco, ki ravna ne-sportno, ker ne nastopa v prvenstvenih tekmah.
Klubovo vodstvo pojasnjuje glede tega, da se je klub pripravil za prvenstveno tekmo, ker je hotel kljub temu, da mu je Slovan odvzel nekatere nogometaše, pokazati, da klub še živi in dela, navzlic vsem oviram, ki so mu napoti. Mariborska nogometna podzveza je SK Slovenj Gradec po objavi v »Službenem vestniku« suspendirala, kar velja seveda tudi za prvenstvene tekme. Ker do nedelje suspenz ni bil preklican in klub ni prejel nobenega drugačnega obvestila, je smatral, da ne more ln ne sme nastopiti. Klubovo vodstvo je prepričano, da zaradi tega ni ničesar zagrešilo, obenem pa tudi, da ta tekma ne more biti verificirana za nasprotnika, še manj pa more biti govora o kakem povračilu stroškov za tekmo. Takšno je mnenje Slovenjgrad-čanov, in tako mislijo, da je zadeva za enkrat razčiščena.
★
V	Zagrebu so te uni razpravljali o odhodu sedmih hrvatskih atletov na balkanske igre v Carigrad ln so vseh sedem suspendirali z utemeljitvijo, da se niso pokoravali odredbam hrvatske atletske zveze. Obenem Je zagrebška podzveza ustavila skupne treninge zagrebških atletov, ki jil» je vodil dr. Buratovič, najvidnejši izmel carigrajskih upornikov. Kazenski pošto pek proti tem atletom bo vodil upravi! odbor podzveze in vsi računajo, da bodo kaznovani zelo občutno.
Z bližanjem zime so se začeli pojavljati tudi prvi glasovi o letošnji mednarodni smučarski sezoni. Kakor menijo vsaj v enem taboru, bo letošnji mednarodni smučarski spored mnogo bolj pester kakor je bil prejšnjo zimo. Italija pripravlja FIS tekme v Cortinl d' Ampezzu, Nemčija pa bo, kakor lani, v Garmischu izvedla svoj veliki zimskosportni teden. Za zeleno mizo pa se gospodje od Fise že dolgo niso sestali in v zadnjih dnevih je bilo od nekod sproženo vprašanje, kdo naj bo za Oest-gaardom novi predsednik FISe. Po švedskem mnenju naj bi bila zdaj na vrsti Finska, da bi zasedla to mesto, Finci pa pišejo, da se te želje srednjeevropskih smučarskih narodov usmerjajo na voditelja italijanskega smučarstva grofa Bonacosso.
SLOVENSKA ATLETSKA ZVEZA OBJAVLJA:
»Slovenska lahkoatietska zveza« je objavila, češ da Slovenska atletska zveza nima pravne podlage za obstoj in ne more biti predstavnica slov/nske lahke atletike.
Glede na gornje obveščamo vse klube — naše člane, naj se ne dajo begati s takimi objavami, ker je Slovenska atletska zveza edina predstavnica za atletiko v dravski banovini; kajti priznana je od ministrstva za telesno vzgojo in od vrhovne atletske zveze kraljevine Jugoslavije, ker ima potrjena pravila že od prej. Vse, ki ki so povzročili to nepotrebno bezanje, zmešnjavo ln anarhijo v Slovenskem atletskem športu, bo SAZ poklicala na odgovor.
Za SAZ: Z. Vahtar, s. r. tč. tajnik.
V nedeljo ne bo dirk na Sorskem polju
Ker je v torek 8. t. m. stopila v veljavo naredba o omejitvi prometa z motornimi vozili, po kateri je prirejanje dirk sploh prepovedano, je MI Slovenski avtomobilski klub (sekcija Ljubljana) primoran, začasno odložiti avtomobilsko in motocikll-stično dirko, ki jo je nameraval v nedeljo 13. t. m. prirediti na progi od Kranja do Medvod.
Ljubljanska zimskosportna podzveza. Seja odbora bo v petek 11. t. m. Ob 20. v kavarni »Emoni« (damska soba). Seje naj se sigurno udeležijo vsi gg. odborniki.
ŽSK Hermes. Drevi ob 19. v prostorih palače Grafike seja prireditvenega odbora. Jutri tudi tam seja c. o. s prlčetkom ob 19.30. Vsi načelniki naj se sej udeležijo sigurno ln točno. — Nogometom sekcija. Predsedstvo kluba sklicuje sestanek vseh aktivnih nogometašev drevi ob 19.30 v gostilni Kržič (Belič). Udeležba Je za vse, posebno pa za žel. uslužbence, strogo obvezna.
SK Grafika. Drevi ob 19. seja, ob 20. članski sestanek. Važno zaradi prvenstvene tekme in gostovanja. Načelnik.
Iz življenja na deželi
Iz Gornje Radgone
gr— Kaj vse kradejo. Pri posestniku Ivanu Baroviču v Hercegovščaku pri Gor-nii Radgoni ie bil nedavno ukraden majhen železni štedilnik, takozvan sašoerček, pri posestniku Antonu Neubauerju vLut-vercih pa je neznan storilec odnesel s se-boi par moških škornjev. Pri posestniku Štefanu Klenariu v Lešanih v Apački kotlini pa so te dni neznani vlomilci vlomili v zaklenjen hlev in odvedli kravo, staro okrog 8 let. svetlordeče barve, beloše-kasto no trebuhu, s kratkimi rogovi in parki ii. Sled ie vodila od hiše po sadonos-niku kakih 150 korakov do občinske ceste in nato dalje proti Sčavnici. Tatvino so opazili domači šele naslednjo iutro. ko v hlevu ni bilo več krave molzarice. Tatvine ie osumljen mlad moški, katerega so videli domačini kritičnega dne postopati po Lešanih. Svarimo Dred nakupom sumljivih stvari.
gr— O bruhanju Vezuva ie začelo raz našati vesti prebivalstvo, ko je zdraviliška uprava Slatine Radencev pri iskanju vrelca pitne vode na Radenskem vrhu naletela v globočini 101 metra na plinsko plast in sicer na hud pritisk oglienčeve kisline, ki je skozi velike cevi začela bruhati gramoz in drugo blato v taki množini, da je nadalino kopanie nemogoče. Izmeček gramoza in blata, ki se ie razlil kot lava. ie povzročil na njivi, posejani z ajdto. precejšnjo škodo. Poklicani so bili strokovnjaki da ugotovijo in preiščejo ta nenavaden pojav.
Iz Slovenjega Gradca
sg— Nesreča kolesarja. V ponedeljek se ie primerila pri Sv. Jederti pri Slovenjem Gradcu nesreča, katere žrtev ie postal 28-letni tesar Štefan Zaje iz Šmartnega. Kakor običajno se ie pelial s kolesom na delo v Dravograd. Med potio mu ie počila os. padel ie na gramoz in dobil težje poškodbe do glavi.
sg— Skakanje črez plot je nevarno. Pred dnevi je hotel skočiti čez plot 17-letni krojaški vajenec pri Jožefu Ciglerju v Vuze-nici. Slavko Kroiačič. Pri skoku ie padel tako nesrečno, da si ie zlomil desno roko.
sg— Tri žrtve noža. V nedeljo zvečer so iskali prostora v gostilni pri Riefelnu 26-letni dninar Pavel Tomaž, 22-letni Ivan Kumar in 24-letni Josip Pečovnik iz Prevali. Mesta pa niso dobili, zato so se napotili v bližnjo gostilno pri Marinu v St. Danijelu. Ob vstopu v gostilno iih ie med vežnimd vrati napadel z nožem posestniški sin Gvido po domače Smrečnikov. Pri napadu ie napadalec najhuje poškodoval Pečovnika. kateremu ie zadal tri udarce v hrbet od katerih ie eden ranil pljuča. Stanje bolnika ie resno. Kumar ie dobil težje poškodbe po levi nadlahtnici, dočim ie dobil Tomaž le lažie poškodbe po trebuhu. Vse tri ranience so prepeljali v bolnišnico, kier so jim zdravniki nudili potrebno pomoč. Smrečnikov ie napad izvršil iz maščevanja, ker ie mislil, da so bili fantte udeleženi pri niegovi odstranitvi iz gostilne, kier ie že ves popoldne razsajal. Za svoie dejanie se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
sg— Ko .ie šla do vodo, si ie težje poškodovala levo roko 49-letna tovarniška delavka Alojzija Borovnikova iz Trobelj pri Sloveniem Gradcu. Zdravi se v slo-venjegraški bolnišnici.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enKratno pri etojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.- . Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanja »aslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Službe išče
Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova 5 Din
najmanjši znesek 15 Din
Strojnik
izprašan za parne stroje išče mesta. Ponudbe na oglas oddel. Jutra pod »Strojnik«.	27068-2
DKW motor
200 ccm, zelo dober, za 4200 din naprodaj. Naslov v vseb poel. Jutra.
2T77S6-10
Beseda 1 Din. davek a Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Pošteno in srčno dobro dekle
iščeva k štiričlanski družini za gospodinjska in hišna dela. Prednost z znanjem krpanja in ljubezen do otrok. Ponud be pod »Poštena in skrbna« na ogl. odd. Jutra.
27728-1
Mlado postrežnico
pridno, pošteno, rabim dnevno od 7. do 14. takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	27735-1
Dva krojaška
pomočnika
se sprejmeta za boljše delo. Erbus, krojaštvo, i Maribor, Aleksandrova I cesta 12.	27747-1 |
Brivski pomočnik
verziran v vseh delih išče primerne zaposlitve. Cenjene ponudbe poslati na podr. Jutra v Celju pod značko »Sposoben za vse«.	27749-2
Beseda 1 Din, davek Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Steklenice
Franz Jožef kupimo. Drogerlja Kane. židovska ulica.	27723-7
Mlad fant
z trgovsko izobrazbo išče dela kjerkoli. Naslov v vseh posl. Jutra.
27719-2
INSERIRAJ V „JUTRU"!
1—2 gumi
6.50X20, dobro ohranje nI, kupim. Avtobus Rojina, Ljubljana.
27732 7
Kože
jazbece v, srn, polhov ln vse druge kupujem stal no. Pošljite na Zdravlč, Ljubljana, Stari trg.
27741-7
Žagovino
v vsaki količini, permanentno skozi celo leto kupujem. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »žagovina«.
Neprimerno boljši od ruskega čaja je naš aromatični
n
Emona"
cvetlični čaj
Prijetno boste presenetili Vašo družino in Vaše goste.
Zahtevajte samo originalne pakete. V vseh trgovinah.
Boljši krojaški
pomočnik
za velike komade, se takoj sprejme v stalno delo. »Elegance«, Mari bor, Meljska oesta 2.
27746-1
Iz Ljutomera
li— Letalski dan v Ljutomeru. Pod pokrovitelj šivom 2. bana priredi v nedeljo dne 13. t. m. tukajšnji Aeroklub svoj letalski dan. Na cvenskem dirkališču bo ob 14. naša letalska mladina pokazala uspehe svojega dela in doslei pridobljeno znanje. Letalo, zgrajeno v lastni delavnici, bo imelo svoi krstni let bodo pa še drugi jadralni in motorni poleti, modelarji oa bodo tekmovali s svojimi m cd sli. Z lete-niem na lastnem šolskem letalu ie naša mladina dose?la svoi letošnji cili v zimi si pa hoče zgraditi zmožnejše letalo, da izpopolni pridobljeno znanie. V to svrho so potrebna velika materialna sredstva in ie dolžnost vseh rodoljubov, da pomagajo. Obilen obisk nai bo znak priznanja požrtvovalnemu delu mladine za razvoj jugoslovenskega letalstva. Za prevoz na letališče in okreočila ie pre krbl.ieno. Zvečer pa bo v Raihovi gostilni vesela letalska zabava. V primeru slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo.
Iz Kamnika
ka— Meščanska šola v Kamniku ima v prvem razredu 49. v drugem pa 37 učencev. Za zdai je šola še v prostorih osnovne, ki pa že davno čuti pomanjkanje učilnic. Zgradba nove šole ie več ko potrebna. radovedni smo le. ali se bo letos že nričela graditi. Občina ie namreč razpisala oddaio zidarskih in drugih del za šolsko poslooie. Rok za ponudbe ie bil do 1. oktobra.
ka— Pokopališče na Žalah ie že nekaj časa sem pretesno in ga bo treba razširit1' proti Kalvariji. Zdai prekopavaio grobove na vsakih 10 ali celo 8 let. če bo dovoli prostora za nove grobove, pa tega ne bo treba Načrti za razširitev pokopališča so že gotovi, zato bi bilo treba misliti čimprei na izvedbo. Seveda, če na razpolago denar.
Iz Prekinil rja
pm— Dva požara v Prekmurju. V obmejnih Presen i akovcih ie ogeni uničil leseno s slamo krito poslopje posestnika Josipa Birmana Lesena hiša. v kateri že dali časa nihče ni stanoval, ie bila po trditvi lastnika založena s pohištvom in gospodarskim orodiem. v oodstrešiu pa ie bilo 1500 ks» sena Ogeni io ie upepelil do tal. Ker ie lastnik dal letos v avgustu zavarovati poslopje pri zavarovalnici »Jugoslaviji« za 15 000 din in so po požaru orožniki našli v njegovi novi stanovanjski hiši več orodja, za katero ie on trdil, da ie zgorelo. 90 ea aretirali zaradi suma požiga iz koristoliubia Nadalina preiskava bo ugotovila ali ie sum upravičen. — Naslednji dan ie gorelo v Markovcih ob severni meji V leseni hiši posestnika Adama Gorze. ki živi v Ameriki, ie stanovala občinska sirota Julij ana Krausova. Pustila ie ogeni na ognjišču in odšla na dvorišče Plamen ie vžgal saie na lesenem stropu ki ie pričel goreti Zgorelo ie ostrešie in 800 k s sena Poslopje ni bilo zavarovano.
Koncipienta
iščem za takojšen nastop. Po možnosti s prakso. Dr. Strasser Armin, Dol. Lendava. 27704-1
Spretno prodajalko
z večletno prakso, za konfekcijo sprejme konfekcijsko podjetje. Ponudbe s sliko ln referencami na ogl. oddel. Jutra pod »Samostojna moč«.	27262-1
Akviziterje
počtene, ugledne in spretne, najrajši državne upokojence, išče večje reklamno podjetje za vse kraje Slovenije za takoj. V ponudbah navesti sposobnosti in dosedanje službeno razmerje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Izvrsten zoslužek«.	27711-1
^afenciike)
Vajenka
ki se že uči 1 leto, pri dna, poštena, močna, že li vsled poslabšanega prometa premeniti mesto k dobremu trgovcu. Ponudbe na Andrej Balon, trg., Jesenice, Gor.
27710-44
r/i'
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Frizerji!
Prodam opravo za damsko frizersko obrt z vsemi aparati. Istotako motor i/2 HP. Koman, Poljanska c. 13. 27725-6
Večjo množino
vrtne prsti
oddam brezplačno. Stavbenik Gabrijelčič, Poljanska 12-1.
Postelje iz
medenine
(Messlngbetten) prvovrstne, dobro ohranjene, se iščejo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Postelja«.	27707-7
27762-6 tra.
Avto, moto
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
DKW motor
250 ccm, skoraj nov, v odličnem stanju, se ugodno proda. Naslov v vseh posl. Jutra.
27736-10
5 tonski
tovorni avto
na oglje, v odličnem stanju. naprodaj. Cena din 45.000 in 2 tonski na oglje, cena 35.000 din. Naslov v vseh po6l. Ju-
27757-10
za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri
SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2.
Strokovno polaganje linoleja.
ARHITEKTI, INŽENEKJI!
Priporočajte za izolacije in vodogradnje oblastveno preizkušeni nepremočljivi
CEMENT
Zastopstvo in zaloga
M. GREGOVIČ & Co.
LJUBLJANA — CELOVŠKA CESTA 37 — TEL. 39-48
Pouk
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najman jši znesek 20 Din
Instrukcije
za vse šolske predmete nudijo brezposelni pro fesorskl kandidatje — strokovnjaki. Novinarski dom. Gosposka 12; uradne ure od 10 do 12.
2194
Uspešni
strokovni pouk
francoščine, nemščine, klavirja: pripravo za izpite - mature; brezhibno konverzacijo. nudi osnovni ln srednješolski mladini ln odraslim Aneta Potočnik. dr?, dipl — Groharje"* 2. vhod Tržaška c 1
2. .12 4
Beseda 1 Din. davek 3
Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši znesek 20 Din
Posojila
dajemo našim članom tn varčevalcem Ugodni pogoji Vloee obrestujemo do 5 odstotkov. Vsi var čevalcl brezplačno zava rovanl Zadruga »MoJ Dom«. LJubljana Dvor Jakova 8 Iščemo Dover lenlke	199
'I
Beseda 1 Din, davek 3
Din. za šifro aU dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din

Beseda 1 Din. davek 3
Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Din.
Pohištvo!
Proda.no veliko tridelno omaro z ogledalom, omaro za obleko, posteljo z vložkom ln dve manjši omari. ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora ši-). -------
ika
27733 12
m
"te
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjš znesek 20 Din
Gostilno
prometno, oddar. takoj v najem ali prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra.	27727-19
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Dobroidoča
trgovina
v večjem trgu na štajerskem. z zalogo okrog 100.000 din, se odda ta koj v najem. Naslov v vseh posl. Jutra.
27706-19
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Realiteta
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Pre šernova 54-1 Telefon 44-20	228-20
Kupim
stavbno parcelo, malo posestvo, trgovsko ali stanovanjsko hišo. Naj raje v Celju, odnosno okolici Celja Obširne ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Zrrerna ce na«.	27619-20
Hišo
eno- ali dvostanovanj sko, v Ljubljani ali na bližnji periferiji, kupim Ponudbe z navedbo kra Ja ln cene pod šifro »Mala posest« na ogl odd. Jutra.	27731-20
Parcelo
bližini LJubljane, na Viču, št. Vidu ali na Posavju, kupim. Ponud be pod šifro »Zemlja« na ogl. odd. Jutra.
27730 20
Parcelo
prodam ugodno na lepem prostoru v centru Tyrševa cesta. Ponudbe pod »Tyrševa« na ogl. odd. Jutra.
27737-20
Stružnico
(Drehbank) dobro ohra njeno, kupim. Hribernik Pric, Jernejeva 2. kovi notlskarstvo. 27754-29
Vila v Celju
novejša, masivno zida na, 10 minut od kolodvora, takoj naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.	27753-20
Naprodaj
Je 50 oralov obsegajoče posestvo, vinogradniško posestvo okroglo 20 ora lov ter 3 hiše v mestu 6 edežem sodišča. Ponudbe pod »1001« na ogl. odd. Jutra ▼ LJubljani.
27708 20
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Borove plohe
cm debele, la kvalitete, 3 leta stare, prodam. Reflektantl naj pošljejo naslove na ogl. oddelek Jutra pod »Borovi plohi«.	27743-15
f
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, taSča, gospa
Marija Možek roj. Krampelj
zasebnica
K večnemu počitku jo bomo položili v petek, dne 11. oktobra ob 10. uri
na pokopališču v Robu.
Rob, št. Vid nad Ljubljano, Cleveland, 9. oktobra 1940.
žalujoče rodbine: Možek, Bregar, Stirn, Zakrajšek, Slivnik
Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je po kratki bolezni preminul naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak,
gospod
Drago Poljanec
činovnik Hidrograf. instituta mornarice
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne z 2al, kapele sv. Petra k Sv. Križu.
Ljubljana, Split, Dubrovnik, dne 9. oktobra 1940.
Žalujoči ostali
Enosobno
stanovanje
se odda. Miškec. Medvedova 38.	27763 21
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši znesek 20 Din
Dvo- ali trisobno
stanovanje
išče mala družina samo odraslih oseb za takoj ali za 1. november. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novi dom«.
27722,21a
Enosobno
stanovanje
v novi hiši se išče. Po nudbe pod »Novo« na ogl. odd. Jutra.
27729-21a
Pozor hišniki
in drugi!
Nagrado plačam za pre skrbo komfortnega 3—4 sobnega stanovanja, pritlično ali I. nadstr za 1. november. — Center LJubljane. Poročen par brez otrok. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Stalnol«	27674-21 a
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova 5 Din
najmanjši znesek 15 Din
Sobo
separirano z vso oskrbo, po možnosti na Mlrju. išče visokošolka. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd Jutra pod »Stalna 12«.
27720-23a
mamili rt
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Opremljeno sobo
dvema osebama s hrano ali brez, tudi dijakoma. Is to tam se sprejme sostanovalec. Koman Pranja, Cankarjevo nabr. 7 H.	27726-23
Opremljena soba
lepa. se takoj odda. — Kolezljska 19, I. n&dstr 27714 23
Prazno, čisto
in solnčno sobo
s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice oddam v bližini bolnlee. Naslov v vseh po6l. Jutra.	27716 23
Izgubljeno
Ee-=eda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din, Najmanjši znesek 20 Din
Ročno torbico
sem izgubila od Starega trga. Kongresni trg do Glavne požjte. Pošten najditelj se naproša, da odda proti nagradi na ogl. odd. Jutra. 27713 28
Oblačila
Turisti, lovci!
Impregnlrajte si Vaše Jopiče z »Waterproof«. da Vas ne premoči dež. Dobi se pri tv. Kolb & Predalič, Ljubljana.
27205-13
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevir Ljubljana. WoIfo^a ulica
Dopisi
Vsaka beseda 2 Din. da vek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din najmanj ši znesek 20 Din
Jelša!
četrtek Vili. čakaj. S.
27755-24
Beseda 1 Din, davek B Din. za šifro ali dajanje naslova 5 D!n Najmanjši znesek 20 Din
Kislo zelje
novo. prvovrstno v sodč klh, dobavlja po naro čilu tn nainižjl ceni Gu stav Erklavec. Ljublja na. Kodellevo Povšeto va 47. tel 25 91
226-ii
Glasbilu
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Pianino in
harmonij
kopi v vsakem stanju Mlekarna, Florjanska al. 28. Ljubljana.
27405-26
Lepa mesečna soba
se odda s 15. oktobrom v centru. Naslov v vseh posl. Jutra. 27738-23
Prazno sobo
se odda v najem. Medvedova c. 7. 27758-23
Opremljeno sobo
s hrano za dt" 700 oddam. Karlovška c. 28.
27761 23
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlš! znesek 20 Din
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
i Pogačnik
BOHORIČEVA b Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Od Vas le
odvisno, da imate obleko vedno '-:ot novo zato jo pustite redna kemično čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetloiika nlca
To se lahko1 ;Vam pripeti.
če se držite tegale presenetljivega novega recepta za lepoto
Vsako dekle je od nekdaj hrepenelo, da sliši opojno glasbo Sepetanih besed: »Obožujem Te!«; tudi Vi jih lahko slišite — ki sicer kmalu. Naglo lahko dosežete, de pride do izraza Vaša drežest. podvojena privlačnost — da bo Vaše ^nanjoet v resnici očarljiva, ker so »našli presenetljiv nov recept za lepoto. Ta recept bo tudi ne j temnejšo, aajboij raskavo kožo napravil gladko in žametasto mehko — ustvaril Vam bo kožo, ki ee Je bo on zmerom z užitkom dotaknil. Bleda, vela polt, polna zajedalcev in peg. postane sveža, jasna ln posebno dražestna že v nekaj dneh. Poslušajte ta nasvet dermatologa: »Predi-gerirana smetana in oljčno olje imata izredno ugoden učinek na lepšanje kože. Te sestavine so, pomešane z drugimi, ki krepijo na-tezajo in hranijo kožo, vsebovani zdaj v dnevni hrani za kožo Tokalon (v beli, ne mastni). V 3 dneh bo ta dnevna hrena za kožo Tokelon polepšale Vašo kožo v tolikšni meri. da kaj takega niti sanjali niste. Z dnevno hrano za kožo Tokalon so uspešni rezultati v vsakem primeru zajamčeni, sicer se Vem vrne denar «
RAZPIS
oddaje PROFESIJ ON ISTO VSKIH DEL
pri novi šoli v Selnici ob Dravi
Krajevni šolski odbor v Selnici ob Dravi razpisuje javno ofertalno licitacijo za prevzem sledečih del:
1.	steklarska;
2.	pečarska;
3.	slikarska in pleskarska;
4.	ključavničarska;
5.	dobavo oblanega poda;
6.	parketarska dela.
Opisi in pogoji razpisanih del so vsak dan dopoldne na razpolago pri kraj. šolskem odboru v Seflnici ob Dravi proti odškodnini 30.— din.
Zapečatene ponudbe, naslovljene na krajevni šolski odbor v Selnici ob Dravi je oddati najpozneje do 10. ure dne 19. oktobra t. L v šoli v Selnici ob DraW.
Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico, oddati dela po svoji uvidevnosti.
Selnica ob Dravi, 7. oktobra 1940.
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR, Selnica ob Dravi
NAPRODAJ JE
veletrgovina kolonijalnega blaga v Zagrebu
40 let obstoječa, z velikim krogom odjemalcev, z ah brez blaga. — Promet: 25 milijonov letno. — Pojasnila daje: Emin Kremen — Zagreb — Gunduličeva ul. 3.
RAD
O
Četrtek, 10. oktobra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček (plošče). — 12: Mandoline in balalajke (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Orglice in harmonika. — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Ko-larič). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Pisan spored s plošč. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Cimermajnov kvartet. — 20.45: Repro hici-ran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd 19.40: Tamburaški Zbor. — 20: Humor. — 21: Operne arije. — 22: Plošče. — 22.50: Plesi. — Zagreb 17.15: Koncert solistov. — 20: Operna glasba. — 21: Violinske in klavirske skladbe. — 21.30: Dvorak in njegovi učenci. — 22.10: Lahka in plesna muzika. — Sofija 19.50: Mah orkester. — 20: Kompozicijski večer. — 21: Pesmi. — 21.35: Lahka in plesna muzika.
—	Praga 19.25: Zvočna igra. — 20: Orkestralni koncert. — 21.0-5: Operne melodije.
—	23: Češka glasba. — Berlin 19.15: Lahka glasba. — 20: Veliki orkester in solisti.
—	23.10: Nočni koncert. — Rim 19.40: Violinske skladbe. — 20.30: Simfonični koncert, — 22: Plesi.
(NSERIRAJTE V „JUTRU"!
Urejuje Davorin Ravijen. - Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani."
235323484848535323485353535353532348234800010201005323532300234823532348