171. številka. Ljubljana, v ponedeljek 27 julija 1903. XXXVI. leto. ! staja vsak dan zvačer, izim&i ; nedelje in praznike, .ter velja po poeti prejeman za avatro-ogr«*« .*)*eie ** vse. ieu> «& Kt nj, velja za celo leto 22 K, sa po) leta 11 K; za četrt leta B K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele tolike fsč, kolikor snafia poštnina. — Na naročbo bres istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h. če se dvakrat, in po 8 h, če m trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvohS frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trgu St, 12. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je i* Vegove ulice fit. 2, vhod v npravnifitvo pa s Kongresnega trga &t. 12. ji Slovenski JSTarod" telefon št. 34« Fosa>2zsezrxie številke po lO h.. Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Žrtev militarizma Med Trebi njem in Bilekom v Hercegovini se je zgodilo nekaj strašnega. Minoli ponedeljek sta sla dva bataljona pešpolka št. 12. na vojaško vajo. Vojaki so bili seveda rkriegsmiiCigu opremljeni, to se pravi, otovorjeni kakor živina, med tem ko so zapovedniki sedeli na konjih in stikali svetle sab-ljice. „Vežbali" so vojake po golem krasu, ki se tamkaj razprostira in jih podili v „laufscbritt" sem in tja. Nikjer ni tam sence nikjer ni k a p 1 j e vode, solnce pa je žgalo, kar se je dalo. Tudi ko je postala vročina prav peklenska, koje bilo vročine 50 gradov celzija, niso odnehali, niso privoščili vojakom počitka. Gospod polkovnik T o rok se je naveličal sedeti na konju in sukati svetlo sabljico ter se je odpeljal z vozom domov, njegov namestnik G r u n z w e i g pa je vojake podil dalje po razbeljenem skalovju in nehal je šele, ko je polovica vojaštva ležala onemogla na tleh. Pravo besedo za vznaČenje tega početja je izrekla „Arb. Ztg." ki imenuje to „vajo" — „Feldmai3iger Uebungs-m o r d." Saj je pa tudi „uspeh" te vaje pregrozen. Devet vojakov je že med vajo umrlo, šest vojakov je umrlo v bolnici, p etdes et jih leži v bolnici in se bore s smrtjo, š t i r j e pa se pogrešajo — ali so jih pustili mrtve ležati v kakem jarku, ali pa so se skrili in pojdejo rajši kot dezerterji t ječo, kakor da bi bili na hercegovskih pečinah končali svoje mlado življenje. To je „uspeh" te „vaje" med Trebinjem in Bilekom ; h u j š i j e, kakor v vsaki pravi bitki. Vojno ministrstvo jeclja v oricijal-nem komunikeju nekaka opravičevanja, budimpeštanski korespondenčni biro pa ima toliko nesramnosti, da kvasi o potrebi tacih napornih vaj, češ, saj je v Tuj ni vse mogoče, da pride vojaštvo v tak položaj. Ni vredno, da bi se na to cinično brezstidnost budimpeštanskega kores- pondenčnega urada le z besedico odgovorilo, kajti to je očitno in brez dvoma, da taka „vaja", ki zahteva takih žrtev, ni bila ne potrebna, niti se da opravičiti, kajti to, kar se je zgodilo ni bila vaja, to je bil umor. Neštevilnokrat se je v parlamentih že govorilo o trpinčenju vojaštva. Kadar je prišla taka pritožba na razgovor, vselej so zastopniki vojnega ministrstva slovesno izjavljali, da so vse pritožbe neosnovane in patetično deklamovali, kako lepo, blago in očetovsko se ravna s sinovi narodov. Zdaj se je enkrat drastično izkazalo, koliko so vredna ta zatrjevanja. Marsikdo se bo vprašal, kako je bilo vendar mogoče, da se je kaj ta-cega zgodilo. Odgovor na to je lahek: Uzrok je štreberstvo. Vsak major bi rad postal podpolkovnik, vsak polkovnik general. Pri velikih vajah se ocenjuje zmožnost oficirjev po izvežbanosti vojaštva in zato vežbajo in vežbajo ljudi, da le naprej pridejo. Okrog Trebinja bodo letos kome vaje in za te vaje sta polkovnik Torbk in podpolkovnik Griin-zvveig vežbala svoje vojake toliko časa, da sta jih pognala 15 v smrt, 50 pa v bolnišČnico in smilili se jim niso, saj so vojaki samo Slovaki. Kri teh ubogih žrtev kriči do neba, kriči po maščevanju — ali zaman. Nikjer v Evropi bi ne trpeli, da ostane nekaznovano, ako kak brezvesten oficir na eni sami vaji spravi 15 ljudi v smrt, 50 ljudi pa pripravi ob zdravje, pri nas pa kaže olicijalno opravičevanje vojnega ministrstva in budimpeštanskega korespondenčnega urada, kako zadoščenje imamo pričakovati, če parlament ne poseže vmes. Na srečo zboruje sedaj ogrski parlament in ker so umrli in bolni vojaki ogrski državljani, je vsaj upati, da pridejo te razmere v parlamentu na razpravo. Pomagalo seveda ne bo nič, saj tudi niso nio pomagale razprave v dunajskem parlamentu, pri katerih se je osvetlilo delovanje fcm. Galgoczvja. Treba je dobiti potov in sredstev, da se bodo za take dogodke odgovorni voditelji vojne uprave lahko klicali na odgovornost — sicer ostane vse pri starem. Nasprotje med ministrskima predsednikoma. Nedavno je priobčil list »§1jWO Polskie« z Dunaja zanimiv dopis, ti-čoč se razmerja med obema ministrskima predsednikoma, ki je vzbudil veliko pozornost. Grof Khuen se baje čuti nasproti svojemu birokratičnemu kolegi Korberju ki se je šele po dolgotrajnem plezanju po birokratični lestvi povzpel na svoje mesto, visokega gospoda in mu da to prav rad tudi čutiti. Vsled tega je nastala med obema precejšnja napetost. Zlasti je Korber svojemu tovarišu Khuenu zameril, da je le ta protestiral proti vsebini cesarjevega pisma ob priliki zadnje avstrijske ministrske krize, kar smatra avstrijski premier kot osebno žalitev. Ta protest je Korberju na političnem ugledu mnogo škodoval, ker je bilo besedilo pisma dejansko v bistvu drugačno, kakor ga je dal že preje ministrski predsednik po svojih listih objaviti. Grof Khuen bi na vsak način rad ostal na svojem mestu, zato je tudi pripravljen krono pridobiti za obšitne koncesije Madja-rom v vojaških zadevah, kar bi po-menjalo dejansko delitev skupne vojske v dve samostojni armadi. Te kon cesije pa smatra Korber kot napad tako na enotnost armade, kakor tudi na enotnost države sploh. Z ozirom na to se je on v zadnjih tednih že zelo približal stališču takozvane vojaško absolutistične stranke Ta stranka že obstoji odkar imamo na Avstrijskem konstitucijo. Isti pripadajo vsi višji vojaški dostojanstveniki in uradniki nemške narodnosti. Ta klika sicer ni nikdar nastopila javno, tem intenzivneje pa je intrigovala — za kulisami in Slovani so imeli večkrat priliko, bridko občutiti njen sovražni vpliv. Ta strančica št* vedno sanja o splošni germanizaciji cele Avstrijske, in sicer pod pretvezo, da more Avstrijo edino centralizacija in germa- nizacija rešiti gotovega propada in jo zopet napraviti močno. Proticgrski memorandum Korberjev je bil izdan po intencijah te centralistične stranke. Korak naprej vtem boju je Časnikarska kampanja proti Khuenu po avstrijskih, od Korberja inspiriranih listih. Obenem pa se avstrijski premier na vse načine trudi, da bi se na svojem mestu čim bolje utrdil, zato hoče s pomočjo veleposestnikov raznih strank zvariti v državnem zboru močno večino, ki bi njegova stremljenja v vsakem slučaju podpirala. Pristašem absolutizma, centralizacije in germanizacije pa se namigava, da se na Kd'berja vsokakor sme|o zanašati za slučaj, ako bi se zopet pojavil položaj, kakor leta 1863 V utrjenje njegovega stališča se vrhu tega še slika po časopisih položaj na Ogrskem z kar najćrnejšimi barvami. Čimbolj omajano je namreč Khuenovo stališče na Odrskem, tembolj rase Korberjev ugled, in baš radi tega se mora vedno in vedno kazati na ne-vspehe ogrskega ministrskega predsednika in v nasprotju s tem po-vdarjati, kako neomajano stališče je Korberjevo. Iz vsega tega pa se vidi, da so še vedno resnične besede poslanika kneza Gramonta, da so največja nesreča za Avstrijo baš njeni državniki. In res, ministri pač znajo izborno spletkariti drug proti drugemu, da bi pa resno delali v prid in korist države, za to so pa ti gospodje docela nezmožni. — Vsekakor je ta boj med ministrskimi predsednikoma veleza-nimiv, on je značljiv odsev gnilega državnega organizma. Kdo da bo končno podlegel, ali predsednik Korber ali ošabni Khuen H?dervary, to bo pokazala najbližja bodočnost. tarifa. Grof Khuen ga je takerekoč ven vrgel, češ, da se spioh ne spušča v nikake dogovore. V petek je prišel cislitvanski finančni minister Bohm-Bavrerk v Pešto, da se dogovori z cgrsko vlado zastr&n sladkorne konvencije, ker njegovi predlogi niso bili ogrski vladi všeč, ga je Khuen kar na kratko poslal domov, češ, naj napravi pismene druge predloge. Kakor se vidi, je začel ogrski ministrski predsednik s cislitvanskimi ministri kar — pometati. Afera olomuškega nadškofa dr. Kohna. Kakor se iz dobro poučenih krogov papeževe nunciature na Dunaju poroča, bode nadškof dr. Kohn zaradi znane afere z župnikom Hoferjem iznova v kratkem pozvan v Rim. Dr. Kohnu se namreč pri njegovem zadnjem bivanju v Rimu ni posrečilo podati vsestranska zadostna pojasnila glede zlorabe spovedne tajnosti. Zatrjuje se, da bode kurija nadškofu izrekla strog ukor, čim bode afera Kohn-Rectus popolnoma dognana. Tako piše vsaj »Hlas Narodaa. Ošabni grof Khuen. Cislitvanski trgovinski minister baron Cali je prišel pred nekaj dnevi s svojimi referenti v Budimpešto, da Be dogovori z cgrsko vlado giede premembe nekaterih točk carinskega Močna roka. Zopet se govori, da namerava ministrski predsednik na jesen sklicati spravne konference med Čehi in med Nemci. Vladi se seveda ne gre za resnično spravo, marveč za to, da bi Čehi omogočili parlamentarno rešitev nagodbe in da bi rešili vladajoče ministerstvo preteče katastrofe. Nemški krogi teh konferenc niso nič prav veseli. To je razvideti iz graške »Tagespošte*. Ta list zastopa nazor, da je treba močne roke, ki bo Čehe naučila ponižnosti, potem šele se najde pot do notranjega miru. »Ta-gespošta« se navdušuje za novo per-sekucijo Čehov in seveda drugih, z njimi združenih Slovanov in si obeta od tega vspehov, čeprav so Nemci že večkrat s persekucijami poskusih srečo, pa le niso ničesar opravili. Za Zapuščeni mož. Francoski spisal Marcel Prevost. I Bil je tih, radi svoje točnosti in voljnosti zelo Čislan uradnik, čislan v plačilnem uradu, kjer je služboval, in v okrožnem mestu, kjer se je nahajal ta plačilni urad. Bilo je jako majhno provincijalno mesto na izhodu: malce življenja je prinašal tam nastanjeni dragonski polk, katerega častnikom se je zdelo, da so pregnani med barbare. Toda Filip Lucas, prvi podčinjeni uradnik v plačilnem uradu je ljubil te hiše z mrzlimi mračnimi pročelji, te umazane ceste, to brezbarvno krajino okoli mesta, v katerem je bil rojen. Z dva-intridesetimi leti se je oženil s precej čedno hčerjo nekega trgovca, katera je bila za normalni okus malo prečrna, toda ljubeznjiva in ki mu je prinesla nekoliko dote seboj v zakon. Sest let sta živela složno skupaj. Dostikrat je rekel: »Jaz sem srečen člo vek.« Ni si mogel misliti nobene želje katere bi mogel imeti razun miru v svojem zakonu, rednega dela, dobro ure- jenega gospodinjstva. Otroka morda ? Da . . . otrok je prijazen družnik, raz vedrilo v prostih urah; toda kake sitnosti se imajo od tega, če je kedaj bolan in v poznejših letih len in neolikan!? aMnogo boljše je, da sva samo dva, ni res, Juliette?« Juliette je v znamenje svojega potrdila pokimala s smehljajem, katerega je smatral Filip za odkrito srčnega. Ia tiho, jednakomerno življenje je teklo dalje. Ko je uradnik nekega torka zvečer prišel iz urada domov, ni našel svoje žene doma. Za to je ležalo na mizi jedilne sobe pismo, ki je bilo naslovljeno na njega; odprl ga je in čital te besede: »Ljubi prijatelj, odpusti mi, da Te zapuščam. Upam iz celega srca, da ne boš preveč žalosten. Jaz ljubim gospoda pl. Juvisv, saj veš. poročnika od dragoncev. On me tudi ljubi in je dal radi mene slovo vojaškemu stanu. Ako se hočeš ločiti, vzamem rada vso krivdo na se. Bodi mi zdrav, ljubi prijatelj, še enkrat Te prosi odpuščenja Juliette.« »P. S. — Ko bi imela kakega otroka, bi Te gotovo ne zapustila. Toda vidiš, jaz sem ee preveč dolgo časila« Malo mestece je izvedelo drugo jutro v ^voje veselo iznenađenje, da je poročnik Albert pl. Juvisj, eden izmed najbolj lahkoživih častnikov polka, odpeljal ženo nekega prihod-ninskega uradnika. Načrt za to od pehanje je bil jako skrbno premišljen. Gospod pl. Juvisj je dan poprej nastopil svoj redni štiritedenski dopust — radi slabokrvnosti, izhajajoče od prenapornega dela. Oba begunca sta vzbudila najprvo splošno radovednost: od poročnika se je pri povedovalo sto anekdot, nekaj izmed teh samo šepetaje. Slike nezveste žene so krožile okoli. Ženske so našle, da izgleda zelo neznatno. Možje so rekli z glasom izvedencev: »He! he! Ilegitimni parček je postopal tako zvito, da ni nikdo mogel najti njegovega skrivališča. Tako so se oprijemali edinega udeleženca, kije bil pri rokah: zakonskega moža. »Pozval ga bo na dvoboj . . .« »Stvar izroči sodniji . . .« Ves svet je opazoval Filipa Lucasa, kateri splošnega zanimanja, ki ga je vzbujal, spočetka sploh za- pazil ni. Ni mislil niti na to, da bi pozval častnika na dvoboj, niti da bi alarmiral policijo, ali sploh storil kaj druzega, kakor kar je delal vedno skozi dolga leta. Pisarna se ni spremenila, ker je Juliette ušla in Juliette je bila tako prijazna, da dekle ni seboj vzela, katera je sedaj opravljala svojo službo kakor sicer. Vendar ni bil uradnik napram temu izvanrednomu dogodku neobčutljiv. Neprenehoma, še celo pri svojem delu, je mislil na to. Kar mu je pa najbolj dalo misliti, je bil vzrok, katerega je navedla Julietta za beg: »Preveč sem se dolgočasila.« Juliettino življenje — ta torej tudi njegovo življenje — je bilo dolgočasno t Filip Lucas je premišljeval, razmotrival vse potrpežljivo in našel, da ima Juliette prav. Ubijajoči dolgčas, ki je moril njegovo življenje že od otroških let, mu je postal naenkrat jasen. Malo ga je že vedno čutil: težilo ga je nekaj temnega in negotovega. Torej dolgčas je bil to. Kolikor ljudi, večina njegovih kole gov na primer, žive nezavedno v večnem dolgočasju. So zopet drugi ljudje, ti se raztresejo in tvorijo v življenje nepričakovane dogodke: tako na primer poročnik Albert pl. Juvisv, in sedaj njegova žena, Juliette. Filip Lucas se je čutil razočaranega in zadobil naenkrat predsodek proti tej brezbarveni krajini, v kateri je bil doma, proti tem hišam z mračnimi pročelji, proti tem umazanim uličicam, proti vsemu jednako-ličnemu delovanju svojih dnij . . . Vrhu tega se mu je dozdevalo, kot da so ga pričeli v mestu gledati z neprijaznimi očmi. Ta ogoljufani poštenjak zdel se je vsemu svetu pre-miren. Dobival je anonimna pisma. Njegova vrata so poredni šolski dečki okrasili z razžaljivimi rizbami. Hotel je pustni vse, kakor je šlo, njegov flegma bi končno najbržo triumfiral nad zlobnostjo, ki ga je obdajala. Toda njegova usoda se je, kakor se spodobil, brez njegove pripomoči odločila. Ravnatelj plačilnega urada poklical ga je k sebi in mu priporočal z nekoliko blagohotno su himi besedami, naj se potrudi za prazno mesto v pariškem plačilnem uradu. »Jaz bom vašo prošnjo podpiral,« rekel je šef. Filip je privolil. (Konec prili.) tak »notranji mir« kakor si ga iele Nemci, tudi nikdar Čehov ne bo dobiti, ker Nemci si predstavljajo mir tako, da bodo oni gospodarji v državi, česar Slovani nikdar in za nobeno ceno ne dopuste. Resnični mir se doseže šele tedaj, če pride na kr milo močna vlada, ki potisne Nemce v tej mnogojezični državi na tisto mesto, ki jim gre, ki naredi konec usurpiranemu prvenstvu Nemcev v tej pretežni slovanski državi. Za »mir« kakor si ga predstavljajo Nemci, se pa Slovani lepo zahvaljujejo. Rusija in Japonska. Angleški listi priobeiijejo neprenehoma vznemirjajoče vesti iz vztočne Azije. Ako se jim sme verjeti, mobili-zuje Japonska svojo armado in mornarico in njeno razmerje do Rusije se je poostrilo tako, da se prepoma vprašanja ne mogo drugače rešiti nego s silo orožja. Rusko Časopisje pa temu odločno ugovarja in zatrjuje, da se je vsled potovanja vojnega ministra Kuropatkina razmerje z Japonijo znatno zboljsalo. Prejšnje obojestransko nezaupanje je vsled posvetovanja generala Kuropatkina z vplivnimi japonskimi državniki popolnoma izginilo. Vse nesporazum-ljenje je odstranjeno in osnovana je močna podlaga za razvoj prijateljskih razmer. Japonsko časopisje piše sedaj o odnosajih k Rusiji v docela prijateljskem in miroljubnem [tonu. Zlasti pripisujejo veliko važnost posetu generala Kuropatkina v Tokiju in konšta-tnjejo, da se mu je posrečilo znatno nblažiti vsa nasprotja, Ugleden del japonskih listov priznava celo Rusiji pravico do Mandžurije že z ozirom na varnost železniške proge, kakor tudi da se ohrani mir in red na Kitajskem in da se s tem dado potrebne garaneije za miren razvoj mednarodnega trgovin-stva. Splošno pa se sodi na Ruskem, da je hotela Anglija Rusijo na dalnem vztoku zaplesti v neprilike in na njo nahujskati Japonsko, da bi na ta način odvrnila njeno pozornost od evropejske politike. Kakor se pa vidi, se Angliji ta spletka ni posrečila. Politične vesti. — Ocrrski ministrski pred sednik Khuen-Hedervary bo odpotoval sredi avgusta v Ischl, kamor pride tudi avstrijski ministrski predsednik, ker se bo pri tej priliki odločevalo o skupnih nujnih zadevah. Vsled tega se bo najbrž udeležil teh posvetovanj tudi minister zunanjih del grof Goluchowski. Posvetovalo se bo predvsem o provizorični po godbi z Italijo, ki naj bi trajala toliko časa, dokler se ne sklene nova trgovinska pogodba. — Bolgarski knez v nevarnosti? Zadnje dni sta se baje v Sredcu zedinili stranki Zankov in Radoslavov glede skupnega revolucionarnega programa, ki obsega sledeče točke: odstranitev Ferdinanda in njegove zapadno evropske, anacionalne dinastije, če le mogoče zakonitim potom; izvolitev dinastije Ka-ragjorgjević po sobranju; personalna unija, vojaška pogodba in carinska zveza med Srbijo in Bolgarijo. Jugoslovani na Balkanu bi potem lahko vspešno napadli Turčijo in rešili ma cedonsko vprašanje v jugoslovanskem smislu. V cficielnih srbskih krogih baje simpatizirajo s tem programom. — Agence t6legraphique bulgare pa trdi, da odpotovanje kneza Ferdinanda dokazuje, da vlada v notranjosti mir in da je ponehalo napeto razmerje med Turčijo in Bolgarijo. — Topove največjega kalibra je naročila turška vlada v Plznju, topovi, ki so odločeni za brambo Dardanel^v; morajo biti v najkrajšem času vliti. Katoliški uzori. (Dalje.) Največji italijanski književnik devetnajstega stoletja, prvi italijanski romantik, Alessandro Manzoni, ni bil samo eden prvih, ki so ustvarili edin-stvo Italije, nego tudi prvi znamenitejši zlagatelj himen v tem stoletju. Kar imenujejo Italijani „risorgimento", vstajenje Italije v svrho zedinjenja in političnega osvobojenja, to je imelo v začetku katoliški značaj in ta značaj so dali temu gibanju ne samo možje, ki so bili monarhičnega mišljenja, nego tudi odkriti republikanci. Prava spomlad tega gibanja je bila v prvih letih vladanja papeža Pija IX. v letih 1846 do 1848. Ko se je v celi Italiji pričakovalo, da se papež-kralj postavi na Čelo narodnemu gibanju za zedinjenje Italije. Tudi obnovljena italijanska filozofija je imela katoliški značaj, bilo je delo dveh katoliških duhovnikov, prijatelja treh papežev Antona Rosrainija in Viucencija Giobertija, ki je poln ponosne zavesti oznanjal moralicno in ei-vilizatorično prvenstvo katoliške Italije. Gioberti je zastopal nazor, da mora savojska hiša izvojevati združenje Italije, ki bi se federativno orgauizovala, papež pa bi bil duševni poglavar te države in razsodnik med posameznimi vladarji. S takimi idejami je bil v Italiji napolnjen zrak, ko je postal Pij IX. papež. Vsa liberalna Italija ga je pozdravila z navdušenjem — jez u vitje pa so se tresli. Geuerai jezuvitskega reda je imenoval Pija IX, šibo za cerkev iu je izrekel, da bi papežu kmalu zazvonil kapitolski zvon (to je mrtvaški zvon.) Pij IX. se je tudi res pripravljal, da se postavi na čelu narodnostnemu gibanju v Italiji in da uresniči program, ki ga je očrtal Gioberti v svoji knjigi „del rinnovainento civile d' Italia.u Rimljani so papeža prosili, naj skliče nekak parlament in papež je to res storil. Massiiuo d' Azeglio je tedaj pisal, da postane Pij IX. duševni vodja vse Evrope in da ustvari unijo vsega kristijaustva. Toda jezu vitje in njih pristaši so naščuvali najnižje sloje proti papežu. Prišlo je do notranjih bojev in do revolucije. Meščanska garda je papeža držala nekako zaprtega, papežev minister grof Rossi je bil umorjen, v Rimu je bila proglašena republika. Pij IX. je zbežal v Gaeto. Ko so Francozi zavzeli Rim, se je papež vrnil v svoje stolno mesto, a kot popolnoma drug mož, kot orodje najfauatic-nejših jezuvitov. Videli smo, kako so iskali pora-zumljenja s papeštvom legitimistični monarbisti, katoliški politični liberalizem, protestantska Pruska in narodno gibanje v Italiji. Najbolj navdušen za porazumljeuje s papeštvom je bil liberalni katolicizem na Francoskem, v Belgiji in v Nemčiji, ker mu je bila pred očmi verska in demokratična svoboda. A povsod se je izkazalo, da je porazumljenje s papeštvom nemogoče, ker je vsako porazumljenje zahtevalo, da se papeštvo reformira, da se odpove vladanju z zunanjo silo in da se postaviti na stališče, da hoče vladati samo z močjo, ki jo ima katoliška misel. Zahtevalo se je od pape-štva, da naj svojo moč in veljavo opre na vero, na svobodo in na narodnost. Najzvestejši sinovi katoliške cerkve so bili prepričani, da postane katoliška cerkev duševna moč prve vrste, duševna voditeljica vsege sveta, ako to le hoče biti, ako se postavi na omenjeno stališče. Že se je mislilo, da se uresničijo Dantejeve sodbe. Toda korist jezuvitov in njih pristašev tega ni pripustila. Zahtevala je, da ostane papeštvo, kar je bilo od tedaj, ko je zapustilo stališče apostolske cerkve, namreč ustanova, ki zahteva zase prvo in zadnjo besedo v vseh posvetnih zadevah, ustanova, ki hrepeni po gospodstvu, in ki svoje gospodstvo proglaša za gospodstvo — božje. In tako se je zgodilo, da so se vsi narodi, čim so dosegli gotovo kulturno stopnjo, začeli odvračati od cerkve. S ponosom pravi cerkev, da je papež vladar 240 milijonov katoličanov, koliko izmed teh katoličanov je na strani cerkve, tega se ne šteje — in to iz tehtnih vzrokov. r Dalje nrih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 27. julija — „Sramota slovenskega naroda". Pod tem bombastičnim zaglavjem je sobotni ».Slovenec« spustil v svet članek tiste vrste, ki sicer narede vedno vtis po farovŽih, filter-nah in hlevih, katerim se pa razumni ljudje samo — smejejo. »Slovenec« se jezi na nas, kakor kak gromov nik rohni, da obrekujemo umrlega papeža. Ko smo prečitali ta članek, smo takoj začeli iskati po »Slovencu« poročila, koliko je papež zapustil za sveto Vaclavsko posojilnico v Pragi, za konsume v Ribnici, v Dolenji vasi, v Kropi, v Vitanju, v Kašlju, v Št. Vidu, v Pristavi, v Tuhinju itd. itd. itd. Bili smo prepričani, da je sv. oče od svojih obilnih milijonov volil primeren znesek za uboge slovenske kmete, ki so ga vedno zvesto oboževali navzlic silni škodi, ki so jim jo provzročili njegovi služabniki. Toda iskali smo zaman! Sicer je iz ubožne Slovenije šlo že veliko tiso- čakov v bogati Rim, iz bogatega Rima pa, kakor še nikdar, tako tudi sedaj ni prišel noben vinar na ubogo Slovensko. Vzlic temu je »Slovenec« na nas rohnel, kar se je dalo. S tem je zaključil svoje »proslavljanje« papeža, to proslavljanje, ki ni bilo druzega, kakor frivolno frukti ficiranje mrtvega moža za kle-rikalizem in njegove nečed ne namene. Ves teden je jokal «Slove nec« po papežu, koval ga je v zvezde, popisoval je kakor utelešenje nadčloveške popolnosti, vse da bi poglobil itak neznansko udanost našega naroda napram rimskemu papešt/u, itak pretirano ponižnost našega naroda pred vsem, kar se tiče cerkve in njenih organov. Dan na dan je »Slovenec« koval iz mrtvega papeža političen kapital, ali solze, ki jih je pretakal, so bile ravno tako hinavske, kakor so bili hinavski slavospevi na umrlega car kvenega poglavarja. Kdor se je po trudil in je prečital, kar je »Slove nec« namazal, se je prepričal, da v vseh teh dolgih člankih iu poročilih ni bilo ne ene od srca prihajajoče be sede, ne enega v dušo sezajočega tona. Ktepali so svoje članke v potu svojega obraza, iskali po slovarjih kar mogoče bobnečih besed, a čutili niso pri tem prav ničesar Delali so ravno takof kakor spekulativni dunajski židje, ki so tudi to-liko nalagali o papežu, da se jim je kar bliskalo pred očmi, samo da bi naredili — boljšo kupčijo. »Slovenec« in dunajski židje so imeli iste na mene: enim je bilo za dobiček v gotovini, drugim za moralni dobiček: za utrjenje klerikalizma. »Slovenec« je mrtvega Leona takorekoč strgal iz krste in ga ves teden vlačil po semnjih, da bi napravil na ta način nekaj profita za rimski klerikalizem. Naš list seveda ni sledil temu izgledu. Naša naloga ni, delati reklamo za rimski klerikalizem; naša naloga je, informirati slovensko občinstvo o važnih dogodkih, učiti narod, da spoznava te dogodke in njih po men, mu podajati resnična poročila tudi o posamičnih znamenitih osebah. Tega načela smo ee držali tudi v tem slučaju. Med tem ko je »Slovenec« svoje občinstvo sistematično slepil in varal, smo mi o papežu Leouu XIII. podali sliko, ki odgovarja resnici. »Slovenec« je mrtvega papeža povzdigoval v neke meglene višave in ga predstavljal kot nekako višje bitje; mi smo presojali papeža s stališča tistih načel, ki jih zastopamo, v javnem življenju. Pisali smo o njem z vsem spoštovanjem, ki mu po pravici gre, z vso obzirnostjo, ki jo moramo kot dostojni ljudje imeti na verska čutila svojih rojakov. Priznavali smo vse zasluge, ki si jih je pridobil za cerkev, povedali pa tudi svoje prepričanje o najvažnejših njegovih činih. Vsak nepristranski človek nam mora priznati, da smo mi, nasprotniki klerikalizma, lepše in dostojnejše pisali o umrlem papežu, kakor klerikalci, ker nam je bilo samo na tem, da dobe naši rojaki pravo sliko o Leonu XIII., klerikalcem pa se gre za politično kupčijo, za to, da bi mrtvi papež povzdignil njih ugled. Vzpričo temu nas puščajo plitva zabavljanja »Slovenčeva« popolnoma ravnodušne in privoščimo mu ves uspeh, ki ga s sobotnim člankom doseže po hlevih in fiŠternah. Tudi »Slovenčevo« kričanje, da je liberalizem gnusen tvor, gnojno ule na organizmu slovenskega naroda nam ne krati spanja. Ravno tako kakor »Slovenec« o liberalizmu, govore oderuški židje o antisemitizmu, Prusi o narodnem gibanju poznanjskih Poljakov, Angleži o verskem in narodnem gibanju Ircev, milijonarji o raz nih socijalistih in tudi uš v kožuhu se jezi na svoje uničevalce. Naš boj gre na to, da se klerikalizem odstrani iz kožuha slovenskega naroda in zato nas klerikalci obrekujejo in grde in če drugače ne morejo, pri-vlečejo za lase kako pretvezo, kakor so storili v soboto. Mi pa pojdemo dalje svojo pot v zavesti, da izvršujemo dobro delo tudi, če med svojim narodom razširimo spoznanje pravih razmer v Vatikanu. — „Slovence" se v svoji polemiki zastran papeža sklicuje na Apponvija, predsednika ogrske zbornice in omenja tudi razne liste, kaj so pisali o papežu. Seveda jih citira po svoje. Tako pravi, da je rimski »Avanti« pisal o papežu brez zaničevanja, seveda ne pove, kaj je pisal, dasi bi bil to prav lahko navedel. Če je »Slovenec« pošten list, naj priobči, kar so o Leonu XIII pi sali možje kakor so Jaures, ali Clemenceau ali bivši minister zu nanjih del Gabrijel Hanotaux, torej možje svetovnega imena, znameniti državniki in dobri poznavalci papeštva sploh in Leona XiII. Toda — stavimo glavo, da »Slovenec« tega ne stori, ker bi sicer njegovi čitatelji spoznali, kako jih je — varal. — „Neue Fr. Presse" je priobčila dopisič iz Ljub jane, v katerem pravi o naši notiei glede tožbe različnih častnikov proti županu liri barju, da mi prosimo (!), naj vojaški krogi stvar iz lepa p o r a v-n aj o. Tako zavijanje je že preneumno ! Nam je le p rav, Če se vrši obravnava, saj je brez dvorna, da spravi jako interesantne reči na dan. „Neue Fr. Pr." je lahko prepričana, da imajo samo oficirji in Nemci interese na tem, da se turnarsko perilo ne bo pralo pred sodiščem, župan in prebivalstvo pa je interesirano le v toliko, v kolikor bi ta zadeva mogla splošno uplivati na razmerje med vojaštvom in prebivalstvom. Z narodnega stališča smo pa oficirjem še h v a 1 e ž n i, da so tožbo vložili, ker pojasni marsikaj, kar se temu ali onemu čudno zdi. — Ljubljanski „Sokol({ je poslal »Slovencu« z ozirom na njegov dopis glede cerkljanskega izleta sledeči popravek; 1.) ni res, da je radovednost za godbo skupila kakih 40 mož in 30 fantov poleg otročajev in žensk; resnica je, da je telovadbo ljubljanskega in gorenjskega »Sokola« občudovalo na stotine pripro-stega ljudstva cerkljanske občine; 2.) ni res. da je zašel med Sokole glas, da jih mislijo fantje napasti in da so jo junaško odkurili že ob 7. uri, preklinjajo cerkljanske kmete; resnica je, da o takem glasu nihče nič vedel ni; resnic* je, da so Sokoli z vrlimi cerkljanskimi fanti prav prijateljsko občevali; resnica je, da so se Sokoli mesto po določenem vsporedu ob 7. uri, odpeljali stoprav po 1 a8. uri zvečer v Kranj, kamor so dospeli prav pred odhodom vlaka v Ljubljano; resnica je konečno, da nihče ni preklinjal cerkljanskih kme tov, temveč so se Sokoli od njih prav prisrčno in iskreno poslovili. — Ako je bil ljubljanski Sokol mislil, da »Slovenec« sprejme ta, v zakonitih mejah se gibajoči popravek, tedaj se je pač hudo motil. Na ho-netnost pri te vrste žurnalistih ne smete računati. Da bi »Slovenec« priobčeval popravke, ki njegove trditve stavljajo na laž, tega ne do živi pravični svet. V to »Sloveneca tudi nima poguma; Bog ne daj pisati resnice. Kaj bi si petem cerkljanski fantje in kmetje mislili? Njihov kaplan, ki ga ta dan ni bilo iz farovža, jim je natvezil, da so jih Sokoli preklinjali; naj ostane Sokolom ta greh na hrbtu, čeprav je laž, pa je vendar koristna »katoliški« stvari v Cerkljah. Zato pa cerkljanski kmetje ne smejo čitati nobenega popravka, zakaj na ta način zvedo tudi oni, kje je iskati laž in kje resnico. Sicer so se pa leti, ki so bili ves čas do zadnjega v družbi Sokolov, čitaje »Slovencev« dopis, sami lahko prepričali, da je v njem malo resnice pa mnogo — laži, In to je, kar je namen gorenjemu popravku! — Promovirala sta na dunajskem vseučilišču dne 21. t. m. g. Niko Zupan ič iz Gvibelj na Belokranjskem doktorjem filozofije, 22. t. m. pa g. Fr. Derganc iz Se-miČa doktorjem medicine. — Tudi žrtev katoliške organizacije. Posojilnica v Cerkljah — kateri načeluje oni kaplan Kos, ki je zadnjič ščuval kmetske fante na Sokole — je zadobila žalosten renome, odkar se se razkrila počenjan ja Janeza Podjeda, ki je prostovoljno »zblaznel«, da uteče 2 sodni obsodbi. Pri tej posojilnici j0 bil za blagajnika posestnik Š k o d 1 a r, vulgo Špan ali Glažar, iz Dorjan. Mož je imel zadji čas veliko skrbij zaradi posojilnice, kajti živel je «1 strahu, da bo moral šteti svetle kro. niče, da se pokrije škoda, ki so jo drugi napravili. Petek teden je izginil s svojega doma in nihče ni vedel, kam se je obrnil. Včeraj so era končno našli — obešenega z* njegovo kajžo . , . — Iz Celja. Ob koncu letos njega šolskega leta so nas zelo osupnili slabi vspehi slovenskih dijakov na tukašnji c. kr. višji gimnaziji. Si. cer že dobro poznamo nek sistem vsenemških profesorjev, obstoječ v tem, da število slovenskih dijakov do osme šole prav izdatno zmanjšujejo Ta praksa pa še nikdar ni bila tako »radikalna«, kakor v letošnjem letu. Apelirati na pravicoljubnost naše vlade, Be nam zdi zaman, ker Bmo celo prepričani, da vlada to »decimi. ranje« bodoče naše inteigencije pr?v rada vidi pri vladajočem načelu, da se pri vsaki priliki z vsemi sredstvi zatira slovenski živelj. Nam torej nič druzega ne preostaja, kakor da sv«, tujemo slovenskim starišem: »Ne zv pisujte svojih otrok v nemško višjo gimnazijo v Celju, temveč pošiljajte jih v Maribor ali pa na Kranjsko, dokler se tukajšnje žalostne razmere na višji gimnaziji korenito ne spremene. — Značilen konkurz. Piše se nam: V Grabah pri Središču se je pokazalo, da pri kupčiji ni sreče, | če ima duhovnik svojo roko vmt-* Tamkaj je namreč ustanovil kaplar Koželj pred tremi leti kmetijsko ■• drugo, katera je vzela v najem prostore goBpe Šalekove. da napravi tam konzum. Toda naše ljudstvo j« postalo previdno. R±di premalen števila udov kmetijske zadruge se konsum ni ustanovil. Ker že nimamo kensuma, si je mislil kaplan Koželj, i dobimo pa vsaj konsumskega trgovca. I Na prigovarjanja in obljube se je res I dal vjeti g. R. K. in je 1. 1901. proti E Božiču otvoril na Grabah trgovino I in to v prostorih, ki jih je najela m kmetijska zadruga. Gospod Koželj jc bil vesel: češ, zdaj imamo konsum A vspeha ni b lo. Trgovcev je pr* več, židovska konkurenca je huda 1 in brezobzirna, udov pa ima kmetijska | zadruga premalo, vrhu tega pa so iz gube pri zadrugi provzročile, da so ljudje postali nezaupni. Te dni je ^ R. K. šel v konkurz. Več kakor 10 let je bival med nami in bil jako priljubljen, tako da ga sedaj vse \ o-.miluje. Tu se vidi, kako špekulacije naših duhovnikov spravljajo ljudi v nesrečo in delajo škodo narodu — Ravnatelj goriške gimnazije je šel v pokoj in mora biti njegov naslednik imenovan do za četka šolskega leta. Med kandidati za to mesto sta tudi profesorja dr. B i n d e r in dr. G r a t z y iz Ljubljane. »Soča« pravi: Nam ne more biti vseno, kdo da pride za ravna telja, zato že kar naprej odklanjamo take može, kakšna sta Binder in Gratzv, ter zahtevamo za ravnatelja profesorja, ki pozna našo deželo ter njene posebne razmere in ki je vešd deželnih jezikov. Le tak bi bil sposoben za to mesto — ako bi vladale sploh normalne razmere na goriškem gimnaziju. — Don Zanutta in njegove žrtve. Don Zanutta je tisti katoliški duhovnik, ki je uganjal v Čer vinjanu — fridolinstvo. Ko mu je bila oblast za petami, jo je odkurii, in od takrat dalje ga ni mogoče najti nikjeri. Ne duha, ne sluha ni po njem, kakor da bi se bil v zemljo udri. Slutilo se je, da jo je popihal v Italijo, ali bržčas težko, ker so ga iskali tudi tam, menda radi sličnih pregreškov. Morda je pa kje »inter niran« v kakem samostanu, kjer kaže skozi kako zastrto okno pri polni majolčici fige sodniji! Njega ni, ali žrtve so tu. V četrtek je sedelo na zatožni klopi pred tukajšnjo okrožno sodnijo 21 mladeničev iz Červinjana, v starosti 17 do 26 let, obtoženih pregreškov proti naravi storjenih s »fridolinstvom«, v katero jih je zapeljaval don Zanutta. Obso- l*Eni bo bili vsak na 15 dni v ječo. boflre žrtve! Zapeljani v nečistost • r. ra z* s- P->v Ji. rn v io o. ;o u. e to i- v a i č >• i- 0 e >, e >- injjorajo trpeti sramoto in v zaporu Odo morali sedeti, in to jim je rovzročil človek, ki se prišteva med namestnike božje. Ironija! Posle-ce fridolinstva se utegnejo poznati 3 celi generaciji . . . vse po zaslugi nil^n Zanutte! Lepi so..... — Poročil se je danes ob 12. ri deželni računski svetnik g. Vinko iz jak z gospodično Jerico Sovi-ec. Čestitamo! — Iz Ši^ke. Program slavnosti petnice čitalnice v Spodnji Š»ški e 2. avgusta (udeleže ee slavnosti bljanski »Sokol«, pevski društvi sjavec« in »Ljubljana«, »Zidarsko in jarsko društvo, slovensko trgovsko u^tvo »Merkur« in društvena godba) bsega: Slavnostni govor, izročitev ovih trakov (dar šišenskih domo-[jbkinj)i petje, godba, olimpijske igre i. itd." — V Dolenji vasi pri Ribici je bU dne 23. iulija t. 1. zopet voljen županom g. Ignacij M erar, in sicer enoglasno. — Požar v Vinici. Poroča so im: V noči dne 24 t. m. ob 9l/a. zvečer udarila je strela v hlev sestnika Mateja Strelarja iz Vinice, hipu je bila vsa s slamo pokrita rehr. v ognju. V«?ak je zakričal: jori!« V temni, viharni noči je pla-il plamen nad slamnatimi krovi iko-r žareča povodenj Po nebu so igrale strele in vihar je buČal, kakor l bi bile prišle v pohode vse pe-enske pošasti. To je bila grozna >č. Slamnate strehe, komaj 10 m [daljene ud ograje, oblizaval je pla n dve strehi in stena hiše pri-9 B £a gospodarja so se že užigale. >, bi ne bilo tako hitro (v 10 mi lah) obeh gasilnic, bi bila danes le še črno pogorišče. Tako pa •mejil ogenj le na goreči pred-et. Hlev ni bil zavarovan in škoda ceni do 3000 K. Gospod »Bajs t lintei«, ali ste sedaj prepričani, da gasilno društvo potrebno na Vlit1 In ako ste prepričani, boste-li ^ o 1 i 1 i vinar podpore iz občinske gajne? Tudi gospod zastopnik avijea naj bi pristopil k gasilnemu u. Saj se mu ni potreba bati, i^ubi svoje nemško mišijenje, venskemu poveljstvu pa se že po si priuči. Pokazal je, dat ima vse bre lastnosti gasilca in se je prav bro boril z ognjem. Ti pa obČmski bor, namesto da stotake štej-4 za ■ pirnata banderca pri vsprejemu Icfa, odslej rajši ljudstvu kupuj briz line, ki so bolj potrebne, kaki r pa mi), papirnati napisi. Viničani se pa ■hvalite svojim gasicem, da danes f zbirate iz oglja žebljev. Vsa čast silnemu moštvu in v prvi vrsti go odu načelniku, požrtvovalnemu, ergičnemu možu. Hvala tudi c. kr. žnikom ped vodstvom Josipa Cim-ermanna, c. kr. stražmeštra, gosp bviu Majeriu in gospodu Jošku Ber-Intu, učitelju iz Turjaka za vse ne-porno, naporno delovanje pri ognju Tih opazovalec. — ,,Letoviški list11. Zdra Iska komisija na Bledu je letos |čela izdajati svoj list, imenovan Letoviški list zdravišča Bled na fcrenjskem«. List je dvojezičen, slo-Inski in nemški, in prinaša imenik |eh cb skovalcev Bleda. List pomeni Klik apredek za Bled. Opozarjamo e Slovence in Slov- ne sploh, naj I v glasilnice zapisujejo v svojem piku, ker se potem tudi v »Leto-Jekern listu« zabeležijo v slovenskem iku Le če se bo tako delalo, se ozna, kake narodnosti so obiako-lci Bleda. — Lawn-tennis turnir na edu. Letošnji tretji mednarodni rn-tenn^s turnir se začne dne 6. orusta ali pri g. baronu Zoisu v tdovljici ali pa pri g. O. Wo fl ngu Bledu. Posamično8ti je posneti iz io ličnega in krasno ilustriranega bila. — Župan v Klancu se je v deljo vozil proti Crnotičam. Ko je I nekoliko oddaljen od doma, se u je konj splašil in je župan prišel d voz ter si pri tem zlomil nego. »nesrečenca so pripeljali v tržaško Inico. Pravijo, da je g. župan močno škodovan tudi po Ostalem životu m— Trgovski dom" v Go« Cl. M noli teden so začeli kopati lilije temu poslopju, ki se zgradi načrtih dr. F*bianija. V pritličju do krasni prostori za trgovine po Hkomestnem vzorcu. V poslopju bo Ai gledališka dvorana, ki bo imela S8toren, moderno napravljen oder galerije. — Slovensko pevsko dru-yo „Zvon" pri Sv. Miklavžu '2U Ormoža priredi v nedeljo, s 2. avgusta s sodelovanjem ljuto--fskih tamburašev veselico s pet 111 tamburanjem, gled. igrama »Snu č« in »Eno uro doktor«, konfeti- in šaljivo pošto. — Ljubljanska društvena godba priredi v torek, dne 28. ju lija, ob 8. zvečer mirozov. Godba pojde po sledečih trgih in ulicah: Mestni magistrat , S.ntalske ulice, Marijin trg, Wolfove ulioe, Kongre sni trc% Gosposke ulice, Valvasorjev trg, Rimska cesta, Igriške ulice, Gra dišče, Šcdenburgove ulice, Dunajska cesta, Cesta na južno železnico, Ko lodvorske ulic-*. Prečne ulice. Sv. Petra cesta, jubilejski most, Vodnikov trg, magistrat. V slučaju neugodnega vremena vrši se mirozov v petek, dne 31 julija, po gori navedenem vsporedu. — Z nožem napaden. Tr govski poslovodja R Z pogovarjal se je danes ponoči okoli pol 12. ure s prijatelji pred Cankarjevo gostilno, ko je prišel mimo neki pijanec, ki je začel poslovodjo in njegove tovariše brtz povoda psovati Ko mu je poslovodja rekel, naj jih pusti v miru, zagnal se je pijanec v njega in ga z nožom sunil v desno stegno, nakar je zbežal na Kongresni trg. Napadalec je bil pozneje na M stnem trgu pri jet in aretovan. Isti je brezposelni pekovski pcmočnik Franc Pibernik iz Primskova. občina Vodice. — Voziček z otrokoma v cestnem jarku. Na Karolinški zemlji je trinajstletna posestnikova hči Marija Babšekova, rejenka Jakoba Zadnikarja na Karolinški zemlji št. 50 Mariji Gerjolovi prevrnila voziček, v katerem sta bila Zadnikarjeva otroka, stara po dve leti in 7 mesecev, v cestni jarek, ki je bil napolnjen z vodo. Deklici sta otroka komaj rešili iz vode. — Tatvine. Posestniku Josipu Tomcu v Strehških ulicah št. 30, je danes ponoči neznan tat ukradel z voza pred hišo dve verigi. Ena ve riga je bila dolga tri metre, druga pa en meter. — Tesarju Antonu Ko-zamerniku je bilo z Zakotnikcvega dvorišča na Dunajski cesti štev. 40 ukradena tesarska sekira. — S palico po glavi udaril je predvčerajšnjim delavec Jakob Janež, stanujoč na Dolenjski cesti št. 21, hlapca Jafcoba Narobeta, stanujočega na Marije Terezije cesli št. 5, s katerim sta se bila sprla zaradi žene, in mu prizadejal precejšnjo rano — V cerkvi omedlelo. V soboto zvečer je v stolni cerkvi prišlo slabo postrežnici Ani Kovačev", stanujoči v Bohoričevih ulicah št. 28 in se je zgrudila na tla. Prepeljali so jo v njeno stanovanje. — Razgrajači v Vodmaiu. Mestna policija je v seboto ponoči v Vodmatu prijela 11 fantov, ki so po Vodmatu razgrajali, upili. peli in vriskali in kalili nočni mir. Taki izgredi so v Vodmatu ob sobotah in nedeljah ponoči v navadi. — Na južnem kolodvoru najdene reči- V Času od 18. do 24 t. m. so bile na južnem kolodvoru najdene sledeče reči: bel slamnik za deklice, Črna ročna torbica, palica, dežnik, slamnik z belo-modrim trakom, denarnica z vsebino 11 kron 54 vin. in Stinvoglat slamnik. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 83 oseb. — Iz Amerike se je pripeljalo danes zjutraj 106 oseb, in sicer 86 Slovencev in 20 Hrvatov. * Najnovejše novice. — Skrivnosten umor. 25. t. m. na straži pred kraljevo palačo v L*i zaboni stoječega vojaka so našli umorjenega. Kdo ga je umoril, še ni znano. Vlada razširja vest, d* se je sam usmrtil. V mestu vlada vsled tega velika razburjenost. — Umrl je v Gasteinu škof Warren iz New Yorka. Truplo bodo prepeljali v Ame rsko. — S sekiro ubil je neki Linduška v Brnu svojo ženo in po tem usmrtil še sam sebe. — Umor in samomor. PostrešČek Klaus v Draždanih se je podal v stanovanje svoje žene, ki je živela ločena od njega, in jo ustrelil. Potem je usmrtil še sam sebe. — Vlak je povozil v Selnicah pri Toplicah na Češkem dveletnega dečka. Ia žalosti je skočila potem mati v reko Bielo. — Rumunska princezinja Marija je sporočila nauČnemu ministr stvu, da je pripravljena darovati hišo in 255 500 frankov v gotovina, da se ustanovi v J \»-y,u gospodinjska šola za mlada dekleta. — Vlak je zadel pri No^endorfu na Spod. Avstrijskem v voz kmeta Brannederja. Branneder je bil takoj mrtev, trije drug), ki so bili tudi na vozu, so težko, trije pa lahko ranjeni. * Žrtev orožnih vaj. Iz Hercegovine se sedaj iz verodostojnega vira poroča, da je res pri vojaškili vajah v Bileku umrlo vsled solnčarice 15 pešcev in da je zelo veliko vojakov še sedaj bolanih. Vsi ti vojaki pripadajo v Trebinju stacijoniranemu pehotnemu polku št. 12. Dva oddelka tega polka s prilično 800 možmi sta odkorakala 20. t. m. iz Trebinja proti Ne-vesinju, da bi se tamkaj vdeležila kornih vaj. Vojaki so bili po predpisu kakor za vojsko adjustirani in so morali med potoma, dasi je vladala neznosna vročina — 57 gradov Celzija — delati razne več ali manj težavne vaje. Ze pred poldne je polkovni zdravnik prijavil 70 bolnih, a navzlic temu so se vaje le še nadaljevale in sicer brez vsakega počitka in odmora. Kake tri kilometre od vasi Bilek pa je nastala katastrofa. Okoli 400 vojakov je palo onesveščenih na tla; devet mož je bilo takoj mrtvih, petnajst pa so jih prenesli v brezupnem stanju v bol-nišuico. Od teh je še isti dan umrlo šest mož v nepopisnih bolečinah. Natančno število na solnčarici obolelih vojakov, katerih stanje pa se je že zbolšalo, se ne ve gotovo, vsekakor pa jih je nad petdeset. Vrhu tega so še izginili štirje vojaki, ne da bi se vedlo, kaj se je ž njimi zgodilo. Najbrže so tudi ti že mrtvi, da je torej vseh mrtvih žrtev devetnajst! Pre tekli torek so vse te ponesrečene vojake pokopali v skupnem grobu. V bistvu priznava tudi vojaška oblast resničnost teh podatkov, samo skuša jih nekoliko olepšati, vendar pa je odredila strogo preiskavo. * Koliko je Židov na svetu. V Londonu je izšla te dni najnovejša svetovna statistika, ki ima natančne podatke o številu posameznih narodnosti in veroizpovedani. Kakor iz te knjige pomt-mamo, živi v Evropi 8 581.772 v Ameriki 1,680 948, v Aziji 318 677, v Afriki 362 432 in v Avstraliji 17,040 Židov Vseh ž dov v vseh petih delih sveta je torej skupni 10431829 Največ Izraelitov ima Rusija, namreč 5 189401, za njo pa A«strij«, kjer se jih je naštelo 1,994 378 Srečni državi to, ki jih je Bog tako blag isk vil s svojim »izvoljenim ljudstvom«. * Grozodejstvo. Ruski listi poročajo: V ŠaJaievski v Dontrem okrožju le zgorelo na nekem kozolcu triintrideset deklet. — De kleta so prišla tja na žetev. Ker so jih pa delavci že po dnevu neprestano nadlegovali, so naprosile gra ščin-k^gji oskrbnika, da bi jih v ko zolcu določenem jim za spalnico, zaklenil, da bi bile na ta načm varne pred nadležnostjo moških. Oskrbnik je tej prošnji vstregel To pa je de lavoe tako razdražilo, da so kozolec zažgali. K^r' ee je ogenj prepozno zapazil, ni bilo nobene pomoči več in vseh triintrideset deklet je zgo relo. * Junaški Cin» Pri hudi nevihti, ki je razsajala te dni na nizozemskem obrežju, je prišla v največjo nevarnost norveška ladja „Nora". Na krovu nizozemskega parnika „Holland" so to opazili, a vsi mornarji so bili mnenja, da je pri taki nevihti nemogoče pomagati nesrečnikom. Krmilar Bertus Krapp pa je vkljub temu ukazal spustiti rešilni čoln v razburjene valove, a nikdo se ni hotel podati v tako nevarnost. Tu stopi k njemu mlad mornar Kornelij Oldenburg in pravi : „Krmilar, če greste vi, grem tudi jaz.u In res, podala sta se oba v čoln in po hudem naporu se jima je posrečilo priveslati do potapljajoče se ladije in rešiti mornarje, ki so bili že popolnoma sestradani in onemogli. * Novo vrsta lincanja. 16 letna Katarina, hči posestnika Ambroža Nagvja v Bodonvjn pri Aradu na Ogrskem, je bila nekega popoldne sama v zelniku. Kar naenkrat se ji je približal neznan mladenič in jo prosil malo vode. Deklica mu je takoj ponudila vrč, v katerem je bilo z vodo mešano vino. Ko se je tujec napil, zgrabil je nenadoma deklico, jo vlekel na bližnjo njivo, na kateri je rasla visoka turšica, in jo posilil. Deklica je tekla takoj potem, ko se je tujec odstranil, k očetu, ki je delal z nekoliko delavci na bolj oddaljenem polju, in mu vse pavedala. Kmet jo je seveda takoj udaril s svojimi ljudmi za zločincem, katerega je pa dohitel šele čez dve uri. Ko je tujec videl, da ne more uiti, vrgel se je na kolena pred očeta deklice in ga prosil, naj ga ne ubije na kar je kmet odgovoril, da se more tak zločin poravnati le s krvjo in nato ukazal svojim ljudem, naj tujca ubijejo. Delavci so takoj planili nanj s srpi, kosami in drugim orodjem ter so ga na kose razsekali, tako da orožniki, ki so potem prihiteli na lice mesta, niso mogli dognati, kdo bi bil tujec, ker ni imel nikakih papirjev pri sebi in je bil njegov obraz popolnoma razsekan. * Sreča in konec turškega žurnalisia. Časopisi poročajo, da je bil pred kratkem v Carigradu aretiran Tahir Bej, najvplivnejši turški žnrnalist. Kakor se trdi, je bil popolnoma neizobražen, vendar si je znal z ralinirano premetenostjo priboriti najuglednejše mesto med turškimi časnikarji. Bred par leti še ni imel uiti vinarja, sedaj je bil že premožen mož, ki je razpolagal s stotisočaki. On je ustanovitelj turškega lista „Seroet", ki pa je v zadnjih letih izhajal tudi v francoskem prevodu. Ta francoska izdaja si je pridobila množico odjemalcev, ki so s slastjo čitali razne pikantne škan- dale iz carigradskih visokih krogov, kojih je bilo v listu vsikdar polno. Z ozirom na to se je Tahirja vse balo in marsikdo se je z velikimi svotami odkupil, da ga je Tahirjev revolver-list pustil pri miru. Na ta način si je častivredni Bej pridobil svoje premoženje, s tem pa tHdi vstop v najvišje kroge, da, jela ga je celo turška vlada uvaže-vati in ni dvoma, da se ga je posluževala v večjih delikantnib, seveda zato nič manj honetnih zadevah. Za plačilo je dobil Tahir od turške vlade visoke, da, najvišje rede z briljanti. Da mu je bil podeljen tudi naslov „ekscelence", se že samo na sebi razume. Te dui pa je Tahirju nakrat zašlo soluce sreče. Vlada ga je namreč nenadoma dala za preti; pravi vzrok za aretacijo se danes še ne ve gotovo, ker policija skrbno čuva, da se ničesar sigurnega ne izve. Pripoveduje se pa, da se je vse to izvršilo radi tega, ker se je jelo sumiti, da je Tahir na skrivnem siinpatiziral z raznimi revolucionarnimi elementi, posebno j>a da je v tajni zvezi z bodočim prestolonaslednikom Rešad EfFen-dijem. Tahir si je sezidal na otoku Halki v Marmara-morju krasno vilo. Ko je bila vila zgotovljena, je priredil na otoku navzlic prepovedi policije in vlade veliko slavnost, na katero je povabil svoje prijatelje — moslemine in kr.stjane. Ta upornost je dala dobrodošel povod policiji, da je Tahirja kratko zaprla, vilo pa konfiscirala ter jo porabila za nastanitev vojakov. Nekateri listi poročajo sedaj, da se je izdajatelj „Seroeta" že izpustil iz zapora, ker baje preiskava ni mogla proti njemu ničesar obtežilnega dognati. Verjetno pa to ni, ker kogar ima enkrat turška policija v rokah, tega ne izpusti zlahka iz svoje oblasti. ' Moti je sina obvarovala vesal. Sodnik Ford v New Bruns-\vicku, je obsodil rainoli torek John Skimmonsa, kateri je usmrtil svojega očma, v desetletno ječo. Njegova mati je pričala, da je njen sin to storil v silobranu, komur bo pa druge priče oporekale. Porotniki so pa vendarle materi verovali in Fort je dejal Skim-moiisu, da ga je materina ljubav rešila vešal. * Hoteli lincati učitelja. V S\veetzer Ind. je skušal učitelj U. S. Williaras 12Ietno deklico imenom Beah posiliti. Ko so ljudje o tem zvedeli, se je pred učiteljevim stenovanjem nabrala velika množica ljudstva, katera je hotela Willimsa linčati. Iv sreči ga j c Šerif pravočasno odvedel v ječo v Morionu. Toda tudi tamkaj so hoteli učitelja linčati na kar so ga neznano kam odvedli. Književnost. — „Planinski Vestnik" ima v št. 7. naslednjo vsebino: J Macher: Ledniki; dr Fr. Tominšek: dva dni v Grintavcib; dr. Fr. Tominšek: Okrog Grintavca črez tri dežele; po tovanja v trbiškem okraju; društvene vesti. — Kraljević Marko i Musa Kesedžija. Komediia u 5 čina. I^veo Iv) D o D r ž a n s k i. To je ljudska igra, ki je namenjena za predstavljanje na kmetih ia ni treba za nje vprizoritev ne odra ne kakih posebnih priprav. Dogodki v Vatikanu. Pred konklavom. Vsa poročila soglašajo v tem, da vlada mej kardinali največja razcepljenost in da se čisto nič ne more reči, kdo bo končno zmagal. Sicer se je neki kardinal izrazil, da konklave ne bo dolgo trajal, ali nihče neče tega verjeti, ker je preveč kandidatov za papeško krono. Vsak dan se čujejo nova imena. Tako se zdaj imenujejo kot kandidatje kardinal Bacili eri, ki je komentiral „socialne" enciklike Leona XIII., kardinal M a r t i n e 111, ki je bil papežev zastopnik v Severni Ameriki in je napravil konec „amerika-nizinu", in beneški patrijarh kardinal S a r t o, katerega pa menda Kampolla nič prav ne mara. Tudi nadškof v Torinu, kardinal Richelv se imenuje kot kandidat. Tudi se poroča, da Čaka Vanutellijeva stranka samo prihoda zunanjih kardinalov, da začne energično akcijo za izvolitev kardinala Serafina Vanutellija. Papežev pogreb. V soboto popoldne so Leona XIII. spravil« k večnemu počitku. Opoldne so ztprli vatikansko baziliko in prenesli truolo v kapelo svetega zakramenta. Ob petih popoldne so napravili papeški orožniki in gardisti v cerkvi sv Petra špalir. Zbralo se je na tisoče občinstva. Cerkev je ža rela v električni luči, kardinali so prišli v spremstvu dvornih dostojanstvenikov v cerkev in se razpostavili na obeh straneh krste. Dekan vatikanskega kapitlia je blagoslovil truplo, na kar so pevci zapeli »Mi serere«. Ko je bilo petje končano, so plemski gardisti dvignili krsto in jo nesli v »oapello del ooro«, kjer so bili zbrani diplomatični zastopniki in plemstvo. Dekan je tu poškropil truplo z blagos'ovljeno vodo in je blagoslovil, na kar je monsignor Ci giano de Azevedo pokril papežev obraz z belim pajČolanom med tem ko je monsignore Riggi pokril telo z rudečim svilenim prtom G*rd sti so potem položili truplo v leseno krsto, ki se je zapečatila in položiia v svinčeno krsto, ta pa zopet v leseno. Po blagoslovu so nesli Leona XIII na tisto mesto, kjer bo provi-zoriČno počival, dokler ne bo narejen spomenik za tisto mesto, katero je sam testamentariČno izbral kot svoja počivališče. Med tem ko so pevci peli JoĐenediotus Dominu* I.)-us Is rael«, so dvignili gardisti krsto in jo potisnili v votlino v zidu nad v rat m i, ki vodijo na levi kor omenjene kapele, katera votlina se je zazidala. S tem je bil pogreb končan. Telefonska in brzojavna poročila. Dnnaj 27. julija. Avstro-ogrski poslanik v Atenah baron Burian je na Kallayevo mesto imenovan skupnim finančnim ministrom in upravite)ljem Bosne in Hercegovine. Zaprisežen bo dne 29 t. m v Ischlu. Barian je služboval v Sofiji v ministrstvu zunanjih del in v Atenah. Oficijelni hvalospevi ga proglašajo za natančnega poznavalca „orijentalnih zadev" in povdarja se tudi, da je že popotoval po Bosni in Hercegovini. Burian je rodom Ma-djar, je zet bivšega ogrskega domobranskega ministra Fejer-varyja in bo vodil upravo Bosne in Hercegovine v Kallayevem smislu, to je v smislu proti slovanskega madjarskega imperijalizma. Dunaj 27. julija Socialni de-mokratje so priredili včeraj več shodov, na katerih so zahtevali, da se uvede splošna, enaka in tajna volilna pravica. Po shodu so demonstrirali pred parlamentom, kiičoč „fej Lueger", „Dol s krščanskimi socialisti". Po licija je demonstrante razgaala. ll oseb je bilo aretiranih Dunaj 27 junija. Tajnik srbskega kralja Petra, dr Nenadović, se je danes cd tod odpeljal v Pe-trograd, kjer izroči carju posebno kraljevo pismo in spremi potem kraljeva sina v Beligrad. Rim 27. julija. Vsled vladajoče silne vročine je več kardinalov obolelo. Ker vročina še vedno narašča, se sodi, da konklave ne bo dolgo trajal. Ćuje se, da s3 kronanje novega papeža izvrši takoj po volitvi al* se pa odloži do jeseni. Beligrad 27. julija. Kralj Peter je v spremstvu ministrov odpotoval v Topolo, kjer je pokopan njegov stari oče, prvi Karag-jorgjevič, vzlic deževju je bil sprejem sijajen in presrčen Kralj je imel na grobu svojega starega očeta govor, v katerem je poživljal narod, naj vedno deluje v duhu prvega Karagjorgjevića in naj v političnih in strankarskih bojih nikdar ne pozabi na blagor do-mo ine Berolin 27. julija. Princezinja Klementina, mati bolgarskega kceza, je napram različnim političnim osebam povedala, da so izmišljene vse vesti, ki govore, da se je knez odpovedal ali da je pobegnil. Knez je poslal svoje otroke samo zaradi tega na Ogrsko, ker je v Sofiji — prevroče. Petrograd 27. julija. Delavski nemiri v Baku zadobivajo vedno večji cbseg, delavci oblegajo guvernerjevo poslopje. Poklicano je vojaštvo na pomoč Podjetniki se boje, da užgo strajkujoči delavci petrolejske vrelce. Darila. UpravniStvu našega lista so poslali: Z« Prešernov spomenik. V veseli dru- ftbi na Vrhniki nabrano 4. K, izročil F. Sa- jovic. — Živeli! Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirile ir Metode I Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. 27. julija 1903. O rad ni kurzi dunai. borze ]SHloibe»l jmptni 1*2%. majeva renta . . . 4-2% srebrna renta . . . 1% avstr. kronska renta . 4V. „ zlata „ t0 0 ogrska kronska tl i% „ zlata 4°/of posojilo dežele Kranjske !*/,•/• posojilo mesta Spljeta 4V.°/o >> 11 Zadra iVs*/« bos.-herc. žel. pos.,19t)2 4% češka dež. banka k. o. 4° o „ „ » 2- ?• 4Vi°/o za8t- Pis. gal. d. hip. b. §*/■•/■ P 12110 99 35: 99'5=» 190*66 120 75 9975 100 75 100 — —•— 100 — —•— 1O110 102 10 99 C 99 80 99 60 100 05 101 — 10176 106 45 107 45 101 — 102 — 100 50 101*— 100- - 100*80 100-— lor— 100'— 101 — 98 50 9«^0 9975 303 50 305 50 100 60 101 30 170- 175 — 18*- 186 60 248 - 252 - 1F>6 — 157 70 286 — 290 — 277 - 281 - 20^ — 263 — 87 — 88 80 121 50 122 50 1880 1980 430- 436- 87 — 80 - 83 50 72 — 7550 64- 55 50 2R60 27 60 68- 72 — 79 - 82 — 452 — 458 — 82 25 83 25 670 — 671- 1588 — 1599 — 662 — 663"— 731 — 732 — 2nV— 252*— 620 - 630 — 368 — 1620 — 162-. 459 — 46u — 375 — 376 — 349 — 351 — 148 75 149 75 1133, 11-37 1906 1909 2348, 2354 23 92 24 — 117o5 117 55 95-20 9540 25275! 253 75 nr*n nln. t S žDica zs oktober. za 50 kg K 724 n maj 1904 • » 50 „ n 749 m vi oktober ,, 60 „ M 6 18 Koruza N julij X 625 n Ji avgust . • „ 50 „ 11 62-* it maj 1904 . 50 „ 11 499 L vse oktober. rt 50 „ C 630 FfVlittv. Vzdržno. Umrli so v Ljubljane Dne 22. julija: Marija Kete, kuharica, 67 let, Stari trg št. 17, otrpnjeDJe srca. — Marija Skalja, delavka, 43 let. Trnovske ulice 6t. 3, jetika. — Fran Libenskij. krojač. 62 let, Radeckega cesta st. 11, Dementia paralitica progr. V deželni bolnici: Dne 21. julija: Fran Bambič, posestnikov sin, 21 let. Ueus Dne 24. julija: Marija RemSgar, ključarjeva hči, l8/« leta, črevesni katar. — Eva Debevc, gostija, 74 let, Bronchitis chron. V hiralnici: Dne 24 julija: Ivan Jaborneg, hlapec, 82 let. ostarelost. Dne 2.1 julija: Meta Rakove, gostija, 47 let, vsled kostnega raka. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*2. Srednji »račni tlak 736-0 mm Jnli Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 25. 26. ■ 9. zv. 7. zj. 2. pop. 735 1 736 2 734 4 16-1 si. jvzhod 13 4 'si. svzhod 25 2 jsl. jzahod jasno del. oblač. jasno 27. 9. zv. 7. zj. 2. pop. 734 2 181 734 0 15 8, 7334 23 6 si. szahod si sever si. jzahod jasne del. oblač. del. jasno Srednja temperatura sobote in nedelje 17-2 in 18 98, — normale: 19 9° in 19 9«. — Mokrina v 24 urah: 0 0 mm in 0 0 mm. — Nove suhe gobe in vse deželne pridelke bnpnle (1807-8) Anton Kolenc v Celju. Priporoča tudi slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga na debelo in drobno. Kot voditeljica filijalke mešanega blaga ali kot prodajalka v boljšo trgovino želi vstopiti spretna prodajalka." Ponudbe prosi ped naslovom: ,št. 1061, Ljubljana, poste restante. (M 03 na Klancu pri Kranju, (b to- ječa iz hleva, šupe, poda, polja za 20 mernikov posetve in tri parte gozda Hrsnice, se proda iz proste roke Več se izve pri posestnici Ani iveru na Klancu pri Kranju. Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh skodljiveev je amerikanski Janglefoot". En sam list jih vjame^in obdrži do|2000. Dobi se v vseh trgovinah poyO vinarjev list. (11—168) Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. Sprejmem s 1. septembrom solicitatorja. Plača po deg voru. ])r. Jranjo Kosina (1938—D odvetnik v Mariboru. Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje «loi*r«* littr-itioiiij«* domaČega in amenkanskega sestava, feaknr tudi JtltlMO« i ■•J«*, Bfciie«- in |>lrt»lBl«~ Mir »Je. — Daje se tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 12 brezplačno. 1294 Kdor ima nadušljive konje naj sa obrne na Hermana Ende, Podmokli i Bodrn 3»««<-li. Oeiko). Iravlienie brez motenja v porabi. Brez pošiljatve zdravil. Stre ški za zdravljenje 15 do 25 kron. Ces. kr. avstrijske državne železnice. G. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. XssvecL iss TOzaega sreda.. veljaven od dne 1. maja 1903. leta Odhod ia Ljubljane juz. kol. Praga čoz Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osebni vlat v Trbiž, Beljak. Celovec, Pranzensfeste, Inomoat, Monakov >, Ljubno, čez Selzthal v Au^see: Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via AmsLetten. — Ob 5] uri zj osebni vlak v Trbiž od 1. juliji do 15 septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Be'jak, Celovec, Franzenstewte, Ljubno, Dunaj, čea Selzthal v Solnograd, Inomost, Čez Klein-Reilling v št.eyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Prago, L;psko, Čez AmsteUea na Dunaj. — Ob 11. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 4u min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob a. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beijak, Celovec, Franzensfesto, Monakovo. Ljubno, Čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I m II. razr.i, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 1U. uri ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo. t Direktni vozovi I. in 11. razreda.) — Froga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočev-je, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. un 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, "Monakovo, Inomost (direktni vozovi 1. in H. razredaj, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr. Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (.direktni vozovi I. in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Bucujevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. un 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Ljuona, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ob >5. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabia Črez Selzthal iz Inomosta, čez Kleia Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, H«ba, Fraucovih varov, Prage. Lipskega — Od 8. un 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bied samo ob nedeljah in praz* nikih od 31. maja. — Ob 1u. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega mesta ix Kočevja. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob b. un 35 m zvečer istotako. — Oafcod iz I^abljane drž. kol. v Kamniit. Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 un 10 m in ot 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljuoljano drž. kol. i: Lamnika- Mešani vlaki : Ob b uri 49 m ziutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 1U cq in ob 9- uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1719 ~ . Gc]:i-wentrier kajigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. g >: S >: 8 s v Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne11 v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, p« tem letnike in posamezne številke „l.jubljanskeg'a Zvona m vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne*4. — Te knjige so: ■ m Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek 1. do XI , bro&iran a t>G kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne Številke Ljubljanskega Zvona po 4<> kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zamikov! zbrani spisi. I. zvezek, broširan a Bt) kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000 *. Povest, bros. a r>0 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a kr. Tnrgenjev: Otot ln sinovi. Rotuau, broširan a 50 kr. — fttlri novele, broš. a 20 kr. Beaeš-Tfebizsky: Blodne dnše. Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat norainis nmbra: časnikarstvo ln naši dasnlki, broširano a 40 kr J e 1; n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširanH a 15 kr. Halevy: Dnevnik, bn^širan a 15 kr. — Razne pripovedke, broširane a 44i kr. — Dve povesti, broš. h 2y kr. Theariet: Undlna. Povest, broš. a 20 kr A. Trstenjak: Slovensko ^leda lisce, broširan izvod a 1 gld. Jurčič. Lds tki, i»i-' • a 15 kr. — Oregror6i6evlm kritikom, broš. a 30 kr Avstr.jski patrijot: f^artelwesen der Slaven*', broširano a 50 kr. :e: rn^m Roman, broširan a iO kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj namo SO Ur. [pmr Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. Sprejmem s 15. septembrom slovenske in nemike stenografije veščega uradnika. Lepa pi8ava potroj. Pl^ča po zmož rosti. Ponudbe do 15. avgusta. Dr. Tomaž Horvat (1937—D odvetnik v Ptuji. G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelka svojtga ke ciftao-farEnacevtičnega laboratorija, ki se izgotavliajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter ie posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (i: 72-19) !M«'«««»! tj «• > «» ^ »k;t««» vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliterska steklenica 2 K B*i«-«-o! 'j . •■ : i £ _r utaliik ali <«m»« i-3 «f»- dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pastearizovana K 1 30. Znnangsi naročila po poginem po)Yzet|u» P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. (1916 domač učitel i želi vstopiti pri kaki boljši ro( bini absolviran realec. Naslov pove upravništvo »SI \ Mizarski pomoćni za stavbena dela se takoj s p rej m za Opatijo. (lft N»tHrćn^JH s«» izvp v mest posredovalnici za delo in služb Komptoaristinja zmožna jtdnotneora in dvoslr koji^^vodstva, v^šća koreapood i v slovenskem in nemškem \rt\ ter n» mšk»- BtenogrHfi e, želi pr merno mesto. — Na-lov / v uprav; ;?tvu »S1. N-trrjd««. mo^k Dobro ohranjeno, fino Styria- kolo dam se proda po nizki ceni. Jenkove ulice št. 13, Ljubljana (Vodmaf I. bftdatropje. .1921- Iščem dobro vpeljano ostilno v Ljubljani. Kdo? pove upravništvo Si Ni 1912 3 Št. 25.833. (1904 Dobava bukovih drva. Podpisani mestni mag-istrat kupi 350 sežnjev suhih, zdravih bukovih drv; katera bo tekom meseca avgusta letos oddati v mestna skUd U Ustne ali pismene ponuibe sprejema do 30. t. m. mestni g daraki urdd v navadoili urddnih urah IVIesfni magistrat ljubljanski. ►St. 9016. (19: Zaradi odstranitve jezu na Krki pri Brodu in odkopa otoko na 4000 kron proračunjena dela se bodo oddala potom javni dražbe v izvršitev. Pismene ponudbe z napovedbo enotnih ceu za posamezna dela naj i predlože podpisanemu deželnemu odboru cio 3. avgusta t. 1. ob 1^. uri opoldne Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopotl zapečatene z uapisom: rPonudba za odstranitev jezu na Krki pri Broda". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozua ponudnik tta^ pogoje po vsi vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij 5° stavbnih stroškov v gotovini pupilarnovarnih vrednostuib papirjih po kurzui ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne gled visino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebnim raspisati novo poud beno obravnavo. Načrt, proračun in stavbni pogoji so na ogled v navadnih uradnih un v deželnem stavbnem uradu. v L j ubijani, dne 22. juli [a 1903. se Dražbeni oklic. V četrtek, dne 30. julija 1903, popoldan ob 2. uri bode v hiši štev. 37 v Kranju, Kokrftko predmestje prostovoljna prodaja te hiše s hlevom, vrtom in njivo. Na dražbo dana, euonadstropna hiša je stani gostilna pri vulgo „Tišleiju" tik c. kr. Franc Jožefove gimnazije na državni eesti, katere lastnica bo