Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko. »Kmetovalec« Izhaja 15. in zadnji dan ▼ mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje C. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na •/« strani 60 K, na >/s strani 30 K, na '/«strani 15 K in na v,,, strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 °/0 popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca* so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. ŠU^TIjui^^ Obsec Cesar kmetovalcem. — Naznanilo kmetovalcem. — Razmere, ki jih ustvarja vojna. — Vojne~naredbe. — Vprašanja]in odgovori. — Kmetijske novice. - Uradne vesti c. kr. kmet. družbe kranjske. — Inserati. - Družbene vesti. Cesar svojim zvestim avstrijskim kmetovalcem. V sredo 31. januarja t. 1. se je vršil pri Nj. Veličanstvu presvitlem cesarju Karolu I. sprejem vseh glavnih avstrijskih kmetijskih korporacij, t. j. kmetijskih družb in kulturnih svetov. Kranjsko c. kr. kmetijsko družbo sta zastopala družbeni podpredsednik g. msgr. in kanonik dr. Evgen Lampe ter družbeni ravnatelj. Na poklonitveni nagovor, ki ga je imel voditelj deputacije predsednik c. kr. avstrijske kmetijske družbe na Dunaju v imenu vseh kmetijskih korporacij cele tostranske države in v imenu vseh kmetovalcev, ki jih te korporacije zastopajo, je cesar odgovoril: „ Radost nega srca sprejemam poklonitev avstrijskega kmetijstva. Zagotovilo iz ust poklicanih zastopnikov da se avstrijsko kmetijstvo v polni meri zaveda veličine svojih nalog in dolžnosti nasproti splošnosti, ki so v sedanjem težkem in usodnem času posebno važne, sprejemam z velikim zadovoljstvom na znanje ter se hvaležno spominjam vseh onih mož in žena, ki imajo v svojem podedovanem patriotičnem mišljenju blagor splošnosti pred očmi ter posvečajo vso svojo moč obdelavi drage domače grude in tako uspešno pomagajo uničevati brezvestne izstradalne načrte naših sovražnikov. Velika vojna, katero bo Moja brezprimerno hrabra armada z božjo pomočjo zmagovito nadaljevala, je pokazala veliki pomen kmetijstva za državo v celem njegovem obsegu bolj nego kdaj prej. Tukaj, kakor na vseh drugih področjih produktivne delavnosti je vojna pokazala, da daje jamstvo za polni uspeh edinole neumorno delo, katero preveva domoljubni zmisel za splošnost in v ustvaritvi in izpopolnitvi potrebam časa primerne organizacije. Delajte dalje v tem zmislu. Naj bi dobrotno nebo obilo blagoslovilo domača polja, tako prosim Boga ter zagotavljam celokupemu kmetijstvu Mojo vladarsko milost in ljubezen. Za topli pozdrav se Vam zahvaljujem iz celega srca! Sporočite to zahvalo vsem našim vrlim poljedelcem in vrlim kmetskim gospodinjam, katerih premnoge imajo svoje može in sinove na bojišču. Povejte jim, da vem zasluge, ki so si jih pridobili za državo s svojim vztrajnim delom v ozadju, v polni meri ceniti, da poznam njihove trude in da se morejo zanesti na Mojo trajno skrb, kakortudi na hvaležnost naše ljubljene domovine." Po tem nagovoru si je pustil cesar v spremstvu Nj. veličanstva presvitle cesarice Cite predstaviti od vsake glavne korporacije po dva zastopnika ter jih je nagovoril in istotako tudi cesarica, ki je z nenavadno ljubeznivostjo očarala vse navzoče, zlasti pa predstavljene zastopnike. Cesar je vprašal našega družbenega podpredsednika g. msgr. dr. Lampeta o razmerah na Kranjskem in zlasti o razmerah pri kmetijski družbi ter je radostno vzel na znanje, da kranjska c. kr. kmetijska družba letos praznuje kot najstarejša kmetijska korporacija v Avstriji 150 letnico svojega obstanka. Naročitve na modro galico za letošnje škropljenje trt naj tiste kmetijske organizacije, županstva ali zasebniki, ki prevzamejo razdeljevanje, sproti prijavljajo naročitve ter zbrani denar pošiljajo c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, kajti vsa državna galica pride kmalu v Ljubljano in se bo takoj razdeljevalcem odposlala. Državno modro galico je oddajati posameznim naročnikom po K 3'50 za 100 kg, ki jo morajo takoj in naprej plačati ter je zato sprejemati in vpisovati le naprej plačana naročila. Podrobni pogoji oddaje državne modre galice so objavljeni v zadnji štev. »Kmetovalca". Državna modra galica, ki je odkazana kranjski deželi (34 vagonov), je že vsa nakazana naši družbi. V kolikor zadrege na železnici ne bodo ovirale, pride kmalu v deželo in se družba nadeja, da jo bodo imeli naročniki že vso do konci marca v rokah. C. kr. kmetijska družba kranjska je poskrbela, da dobi vsak vinogradnik primeren in zadosten delež modre galice, vendar more to jamčiti le onim, ki jo takoj naroče in plačajo, dočim tisti, ki se prepozno zglase, dobijo le še morebitne preostanke, oziroma nič. Dokler razdeljevalci ne dobe od kmetijske družbe doposlanih izkazov, koliko posamezni naročniki posedujejo vinogradniške ploskve, naj sprejemajo naročila za vsak hektar vinograda na največ 35 kg, ali na vsakih 1000 trt na največ 3 1/2 kg modre galice. Če bo kaj galice preostajalo in bo kdo hotel močneje škropiti, se bo morebitni preostanek zaloge kesneje nakazal. Kmetijska družba nujno pozivlje vse naročitve in denar zanje poslati najkesneje do 1. marca t. 1., kajti le do tega roka naznanjena naročila jamči družba v polni meri in pravočasno izvršiti. Oddaja jarega semenskega žita je morala c. kr. kmetijska družba ustaviti, ker je c. kr. urad za prehrano na Dunaju odredil, da se promet s semenskim žitom sme vršiti le potom »Zavoda za promet z žitom ob vojnem času" in se je odslej naprej za semensko žito obračati le potom županstev in podružnic tega zavoda v Ljubljani. Upravičene naročitve ta podružnica mora zvršiti, ker izgovor, da semenskega žita ni dobiti, ne velja; c. kr. kmetijska družba je dobila dovolj ponudeb, ga je tudi naročila in naprej plačala, a sklenjene kupčije so ji bile razveljavljene in denar vrnjen. Kmetijska družba dobi še nekaj jarega semenskega žita in ga pošlje tistim naročnikom, ki pridejo še na vrsto v redu, kakor so vpisaji v naročilnih knjigah, dočim ga pozneje prijavljenim naročnikom ne more več poslati. Pač pa utegne družba dobiti še nekaj »izvirnega" semenskega žita, seveda po višji ceni, ki ga še vedno sme priskrbljevati in bo družba tozadevno v »Kmetovalcu" objavila, kaj in po kaki ceni bo imela v zalogi Razmere, ki jih ustvarja vojna. i. Okrožnica glede spomladanskega dela na kmetijah. Ministrski predsednik grof Clam-Martinic je pisal kot voditelj poljedelskega ministrstva c. kr. kmetijski družbi kranjski glede spomladanskega dela na kmetijah takole: Čas spomladanskega dela na polju se bliža, v tretjič že, odkar se je začela vojna; in naloga kmetovalcev bo letos težja nego prejšnja leta. Kakor povsod v vojaškem in gospodarskem boju, usiljenem nam od sovražnika, tako je tudi za obdelavo polja treba napeti letošnjo pomlad vse sile, da ne ostane le pri dosedanjih s težkimi žrtvami doseženih uspehih te vojne, ampak da bo tudi končna zmaga na naši strani. Silne težave, ki bodo gotovo to delo ovirale, morajo biti premagane in bodo. Državna uprava je storila vse, kar je bilo v nje moči. Vojaški delavski oddelki in vojni ujetniki bodo stopili na mesta onih kmetovalcev, ki jih je vzela vojska. V naj obilnejši meri se bodo za te namene dovoljevale oprostitve od vojaške službe in se bodo dajali dopusti. Vsa vojaška vprega, kolikor bo proste, bo pomagala obdelovati polje; le prositi je treba zanjo, kakor tudi za vojne ujetnike, kot prejšnje leto, pri deželnih posredovalnicah za delo. Pospeševalo se je izdelovanje poljedelskih strojev, seveda kolikor je bilo mogoče pri nenavadnih težavah, katerih je tudi na tem polju dosti; kmetijsko ministrstvo bo seveda tudi zanaprej skrbelo, kar se bo dalo, za to, da bo spomladi čim več strojev za obdelovanje polja pri rokah. Tekoče gorivo za poljedelske motorje je preskrbljeno. — Kjer bo treba za te namene premoga, tam ga bo, in sicer za vsakogar posebej, preskrbelo poljedelsko ministrstvo. — Kdor želi kaj takega, ta naj to naznani poljedelskemu ministrstvu samemu. Da se zagotove in pravično razdele gnojila, katerih je žalibog le malo, zato se je ukrenilo vse, kar je treba. Za cene so se zmenili zastopniki kmetijstva sami s tvornicami, ki izdelujejo gnojila; sodelovalo je pri tem kmetijsko ministrstvo. Cene so zato razmeroma nizke. Gnojila dobe kmetovalci po svojih organizacijah (kmet. družbi, itd.), veleposestniki pa od trgovcev ali pa od tvornic samih. V poljedelskem ministrstvu je poseben oddelek za to, da ukrene vse kar je treba za spomladansko obdelavo polja in pa da v vsakem slučaju odstrani vse nastajajoče zapreke. Posebno bo treba skrbeti za dobro, zdravo seme. — Kjer bi kmetom samim znabiti ne bilo mogoče pridržati si dosti semena lastnega pridelka, tam se bo moralo poskrbeti za dovoz potrebnega semena iz zalog. Vse, kar bo treba storiti, da se priskrbi, dovozi in porazdeli semensko žito, pa tudi fižol, grašica in koruza, kolikor manjka tega za seme, to bo napravil vojnožitni zavod in njega podružnice. — Vojnožitni zavod je že ukazal svojim podružnicam, naj doženejo koliko semena potrebuje kaka dežela, naj skrbe pri nakupovanju žita po komisijonarjih za to, da se napravijo primerne zaloge domačega semenskega zrnja in naj ga prepuste tistim, ki ga potrebujejo. Kjer bo torej treba za spomladansko obdelavo semena, tam naj se zanj povpraša pri podružnicah vojnožitnega zavoda. Čeprav bo za seme skrbel vojnožitni zavod, ki je podrejen uradu za prehranitev ljudstva, vendar poljedelsko ministrstvo nikakor ne bo zanemarjalo svoje naloge, ki je, tudi tu pomagati kmetom, kar se da. — Skrbelo bo za to, da bo vsak čas vedelo, kako je poskrbljeno za seme v posamnih deželah. Že § 9., odstavek 2., ministrske naredbe z dne 26. julija 1916, drž. zak. št. 233., je poskrbel za to, da bo pri delitvi semen po podružnicah vojnožitnega zavoda sodelovala kmetijska družba (glavne kmet. korporacije). Kmetijsko ministrstvo je pa sedaj polegtega poskrbelo še za to, da bo dodeljen Podružnici vojnega žitnega zavoda strokovnjak kmetijske družbe, ki bo imel sam nalogo predlagati vse, kar bo treba, da se semensko žito primerno in brez ovir razdeli. Obenem s tem dopisom dobi tudi deželna vlada vse ukaze, ki so potrebni za to, da se priskrbi deželi potrebno seme. Kmetijsko ministrstvo zagotovo upa, da bodo odredbe in ukazi vlade omogočila kmetovalcem polje spomladi dobro obdelati. Požrtvovalnost avstrijskih kmetovalcev, katero so že tolikokrat pokazali, zavest da bo letošnje pomladansko delo v nemali meri odločalo o tem, kdo bo zmagoval v tej triletni vojni, spoznanje, da je obdelava polja prav tako važna kot izdelovanje orožja in stre-ljiva, vse to bo kmetom v pomoč, ko bo treba obvladati težave, ki bodo tu ali tam nastale. Posameznike, katerim manjka samozavesti, bo vzela s seboj velika množina hrabrih delavcev. Kmetijsko ministrstvo samo bo pa zastavilo vse svoje moči za to, da odstrani nastale težave, bo pomagalo vsakemu posebej, o komur bo zaznalo, da je pomoči potreben ; da mu bo to mogoče, zato poziva kmetijsko družbo (kmetijske organizacije) naj se, kadarkoli bo treba, polne zaupanja obračajo najkrajšim potom naravnost na poljedelsko ministrstvo. Kmetijsko ministrstvo prosi vse kmetijske glavne korporacije, ki so se obnesle kot dobre vodnice kmetov, naj je kot dosedaj, še za naprej podpirajo, naj še naprej izpodbujajo in poučujejo poljedelce, da tudi sedaj, v teh tako težavnih časih ne izgube poguma in s tem, da polje do zadnjega koščka dobro obdelajo, store vse, kar jim je mogoče, za končno zmago nad našimi sovražniki. Ministrski predsednik kot vodja kmetijskega ministrstva Grof Clam-Martinic 1. r. II. Izjava avstrijskega ministra za prehrano o sedanjih razmerah. Kakor znano, imamo sedaj tudi v Avstriji urad za prehrano. Vodi ga poseben minister, kateri ima v gotovih pogledih veliko samostojnost in prav posebne pravice. Sedanji minister za prehrano je generalni major HOfer. Ta minister je 1. t. m. sprejel odposlanstvo zastopnikov dunajskih časnikov ter se je napram njemu o bodočnosti prehranjevanja v Avstriji takole izjavil: Sedaj smo pri kraju z žitnimi zalogami, dobljenimi od tistih, ki svoje žito s stroji mlatijo in moramo dobivati krušno žito s pobiranjem zalog na drobno na malih kmetijah. Hud mraz je vrhutega silno in izredno otežkočil dovažanje, zlasti dovoz krompirja, vendar se je vse potrebno ukrenilo, da se odvrnejo posledice tega nenavadnega mraza. Pri pogajanjih v Berolinu nam je Nemčija pokazala največjo naklonjenost in je izjavila, da se bodo po potrebi dobila živila za obe državi iz zasedene Rumunije, ki jo je smatrati kot skupno ozemlje. Na Ogrskem so mi obljubili obilno pomoč. Ogrska nima dovolj premoga, čemur moramo Avstrijci po možnosti odpomoči. — Glede svojega programa je izjavil minister, da predvsem namerava izdati naredbo o vojnih dajatvah, ki sicer ne bo vsebovala nobene prisilne službe za civiliste, vendar se naj z njo omogoči poraba vseh prometnih sredstev itd., v javno korist. Nadalje namerava minister organizirati vnanjo službo za poizvedovanje, potom katere bo urad za prehrano v neprestanem stiku s posameznimi kronovinami. Veliko število naredeb, ki širšim slojem niso razumljive, se bo prebivalstvu poljudno razložilo in zato se izda lehko razumljiva zbirka vseh tozadevnih naredeb. Vsa kemijska preskušališča se bodo spojila v nekak gospodarski odbor; ta bo sodeloval pri vseh rečeh, ki se tičejo nadomestilnih živil. Minister HOfer je dalje rekel o ustanovitvi vojnih kuhinj, da se tozadevno sploh ne misli na kak pritisk, kateremu bi se morali vsi brez izjeme udati; že preveč slabo bi nam moralo iti, če bi se kdaj na kaj takega moralo misliti. S pomočjo denarnega zaklada, ki se ima ustanoviti, se bo že v bližnji bodočnosti dajalo dvakrat na mesec ceno meso neimo-vitim družinam. Skušalo se bo tudi v Primorju in ob močvirnih bregovih istrskih rek pridelovati riž (?) in narediti, da bo ribarstvo več donašalo. Končno je minister povedal, da pridejo rumunske zaloge žita, v kolikor prihajajo za Avstrijo v poštev, meseca marca semkaj. III. Kaj pravi predsednik ogrskega urada za prehrano? Ni čuda, če se v sedanjih razmerah vse zanima za tisto žito, ki ga imamo dobiti iz Rumunije. Glasom vesti, ki so bile objavljene v vseh listih, je predsednik ogrskega urada za prehrano, baron Kiirtly, izjavil napram nekemu časnikarju, da se sedaj vrši na Rumun-skem popis dobljenih živil, da pa iz Rumunije ni veliko pričakovati. IV. Prava beseda na pravem mestu. Posneto iz uvodnika „Wiener Landwirtschaftl. Zeitung" z dne 31. januarja 1917. V seji pruske gosposke zbornice je načelnik nemškega »Vojnega urada" generalni poročnik GrOner o priliki razprave o novih »Vojnogospodarskih uradih" rekel med drugim tole: Kot glavni pogoj uspešnega delovanja uradov se mora uveljaviti zahteva, da mora imeti strokovnjak v njih glavni vpliv. Tako so prišli na čelo vojnouradnih mest vsepovsod samo praktični kmetovalci, pa tudi deželnim svetovalcem (načelnikom pruskih političnih uradov) so bili prideljeni kot njih namestniki pri vojnogospodarskih uradih." Kdor ve, koliko se je v poslednjih letih zakrivilo le s tem, da ni bilo pravih mož na pravih mestih, da so najvažnejša gospodarska vprašanja reševali ne strokovnjaki, ampak možje drugačnega poklica, čeprav sicer vse časti vredni in vestni, temu se bo zazdela ta beseda, izrečena od moža na visokem uradnem mestu, kot odrešenje. Ne bodimo preveč žalostni, da je bilo to govorjeno v Nemčiji in ne v Avstriji. Pri nas ni navada, da bi možje z visokih mest govorili ljudstvu —, kakor se nam zdi, po krivici, ker beseda, izgovorjena v pravem času raz odgovorno mesto, more doseči vse kaj drugega kot pa ona pri nas priljubljena uradna brezosebna poročila. Seveda ne bomo zahtevali besedi, če bomo videli dejanja. Po malem, pa res prav po malem prihaja tudi pri nas do veljave misel, da bodi v svoji stroki strokovnjak odločujoči vodnik. Mogoče ho beseda, izpregovorjena od načelnika nemškega vojnega urada, pripomogla tudi v Avstriji spoznati dosedanje napake. Na dan z dejanji! V. Nemška kmetijska družba za Avstrijo. Iz razlogov, ki jih ne smemo objaviti, pri nas v Avstriji ni kmetijstvo tehniško tako razvito, kakor bi lehko in moralo biti. Kdor današnjo številko našega lista pazljivo prečita, bo našel kje tiči vzrok naši zaostalosti v kmetijstvu, ki jo sedaj na lastni koži občutimo vsled razmer, ki jih je vojna ustvarila. Na kaj pravzaprav cikamo, to prav jasno pove odstavek tega spisa pod zaglavjem: „Prava beseda na pravem mestu!" —■ Da bi se kmalu v korist kmetijstva kaj na bolje obrnilo, je najbolje se ne nadejati in ničesar pričakovati, ampak pojmo sami na delo in pomagajmo si s samo-pomočjo. Opozarjamo še enkrat na izvajanja, ki smo jih objavili v prvi številki letošnjega »Kmetovalca", kjer smo pisali o potrebi vseslovenske kmetijske družbe. Samoobsebi umevno, da potrebujemo predvsem velike in močne „vseavstrijske kmetijske družbe", ki bi osredotočila vse delovanje. Nižjeavstrijska c. kr. kmetijska družba na Dunaju je imela ta dober namen in se je zato preosnovala v »c. kr. avstrijsko kmetijsko družbo". Ta družba je pa takoj dobila tekmovalko v »nemški" kmetijski družbi za Avstrijo, ki je imela 1. t.fm. na Dunaju svoj osno-valni občni zbor. Nemška kmetijska družba zaJAvstrijo je razdeljena r 8 pokrajin, ki se po nemški nazivljajo „Gaue". Vrhovnim predsednikom je bil izvoljen grof Bo t o Coreth. Predsednikom 5. pokrajine, pod katero menda spadajo Koroška. Kranjska in Primorje je bil pa izvoljen vitez Karol pl. Metnitz iz Pliberka, in odbornikom te pokrajine grof Barbo iz Rakovnika, ravnatelj dr. Svoboda iz Celovca in knezWindisch-Graetz iz Haasberka pri Planini. V celokupni odbor je bil vrhuteh gg. izvoljen s Kranjskega tudi še graščak Franc Galle iz Bistre pri Vrhniki. Samoobsebi umevno stoji kranjska c. kr. kmetijska družba zgolj na avstrijskem stališču, zato ostane pri-klopljena ugledni c. kr. avstrijski kmetijski družbi na Dunaju in če se osnuje »vseslovenska" kmetijska družba, bo tudi ta pri tej ostala, kajti bodočnost velike in močne Avstrije je v gospodarskem oziru le tamkaj, kjer se sile ne bodo cepile z malenkostnimi prepiri, ampak se bo delalo po geslu našega velikega rajnkega cesarja: „Z združenimi močmi". VOJNE N A R E D B E. Odredba Urada Za ljudsko prehrano v soglasju z udeleženimi ministri z dne 11. januarja 1917, drž. zak. št. 15., glede preskrbe prebivalstva z mlekarskimi izdelki in s prašičjo mastjo. Na podlagi cesarske naredbe z dne 10. okt. 1914., drž. zak. št. 274., in § 3. odredbe vsega ministrstva z dne 13. novembra 1916, drž. zak. št. 283., se ukazuje tole: § I- Vsak lastnik krav mora na zahtevo urada za ljudsko prehrano vse mleko, kolikor ga namolze več nego ga potrebuje v svojem gospodarstvu, in kolikor ga ne spravi v promet za splošno prehrano, oddati kot surovo ali pa kot kuhano maslo, kot masten ali kot pust sir po odbitku tiste množine teh izdelkov, katero potrebuje zase, za plačilo tja, kamor ukaže urad za prehrano ljudstva. Isto velja o vsakem lastniku prašičev glede primernega deleža špeha in masti. Urad za ljudsko prehrano more dati za prevzemanje teh stvari deželnim političnim oblastem splošna pooblastila, more jih pa pooblastiti tudi za posamne slučaje. Koliko potrebuje kdo teh stvari za svoje gospodarstvo, to naj se dožene na podlagi števila vseh oseb, spa-dajočih h gospodarstvu z onimi preužitkarji, delavci in uslužbenci vred, ki imajo pravico do hrane kot užitka ali pa kot plače. c „ S 2. Urad za ljudsko prehrano bo ukazoval, koliko surovega, po potrebi tudi kuhanega masla, dalje koliko mastnega in koliko pustega sira naj se zahteva od slučaja do slučaja od pridelovalcev, pravtako pa tudi, kakšen del špeha ali iz njega dobljene masti je treba oddati od prašičev, ki se zakoljejo. — To bo oddajni kontingent masti. — Surova mast more biti kakršnekoli vrste (špeh, salo, itd.) § 3. Zbiranje oddajnih kontingentov naj se navadno vrši po političnih okrajih; deželna politična gosposka pa more tudi po več političnih okrajev združiti v en sam oddajni okraj. Kakšen delež oddajnega kontingenta, predpisanega kakemu upravnemu ozemlju, morajo oddati posamni okraji tega ozemlja, to določi deželna politična oblast. Na občine pa razdeli deleže oddajnega kontingenta okrajna politična gosposka. Če je več političnih^okrajev združenih v en sam oddajni okraj, potem prepusti deželna politična oblast politični gosposki enega tistih okrajev, ki tvorijo oddajni okraj, razdelitev oddajnega kontingenta med posamne politične okraje. — Po občinah pa določajo občinski predstojniki, koliko surovega ali kuhanega masla, koliko mastnega ali pustega sira naj odda v kontingent vsak pridelovalec teh stvari; pri tem morajo seveda upoštevati to, koliko teh stvari kdo pridela in pa koliko jih potrebuje zase v svojem gospodarstvu. g 4 Deželna politična oblast in ž nje pooblastilom ona okrajna politična gosposka, katera je imela nalogo razdelitve kontingenta, določata kako naj se oddaja blago za kontingent. Zbiranje more prepustiti kakemu nakupovalcu ali pa že obstoječim organizacijam ali pa ustvariti v ta namen posebne organizanije. Zbiranje vodi ona okrajna politična gosposka, ki je razdelila kontingentni del, spadajoč na njej prideljeno ozemlje. g g Kdor izdeluje maslo in pa kdor pridobiva svinjsko mast, surovo ali raztopljeno, sme ta živila, tudi če bi še ne bilo ukazano, da jih je treba oddati, prodati samo zbiralnicam oddajnih kontingentov; drugam jih torej ne sme oddajati niti zastonj niti proti povračilu v blagu ali v denarju. Pri kupčijah, sklenjenih za armado, ta določba ne velja. Deželna politična gosposka sme po potrebi izdati ukaz, veljaven za vse ali pa le za posamne slučaje, da ta predpis ne velja za prodajo na drobno, če prodajajo te vrste blago upravičeni prodajalci na drobno porabljevalcem samim v stalnih obratovališčih. § 6. Urad za prehrano ljudstva določa, koliko za oddajni kontingent v kakem upravnem ozemlju dobljenega surovega ali kuhanega masla, koliko mastnega ali pustega sira in koliko svinjske masti, bodisi surove ali izcvrte, naj se porabi za prehranitev prebivalstva dotičnega okrožja samega in koliko nabranega blaga naj se odda drugam. Blago, namenjeno preskrbi prebivalstva kakega upravnega ozemlja, naj deželna politična oblast prikladnim potom odkaže političnim okrajem, okrajna politična gosposka pa, ki ima nalogo deliti kontingentne deleže in voditi nabiranje, naj teši s tem blagom potrebe prebivalstva. § v. Cene živil, oddanih v dopolnitev po tej odredbi zahtevanih kontingentov, dalje cene surovega masla, pravtako cene surove ali izcvrte svinjske masti določa in razglaša deželna politična oblast in nihče jih ne sme samovoljno višati. — Deželna politična oblast določa tudi, koliko smejo zahtevati za te vrste blago ona mesta, katerim je prepuščeno nabiranje blaga za kontingente in pa nakupovanje surovega masla in svinjske masti izven kontingenta. Več nego določa § 5. min. naredbe z dne 6. julija 1916, drž. zak. št. 211., se izdelovalcem surovega masla in izcvrte svinjske masti za te vrste blaga ne sme plačevati. Plačila in cene, določene po predidočih odstavkih te odredbe, mora odobriti urad za ljudsko prehrano. § 8. Urad za ljudsko prehrano naj vrši ukaze te odredbe in naj skrbi za njih izpolnjevanje. Pri deželnih političnih oblasteh in če je treba, pravtako pri onih okrajnih političnih gosposkah, katerih naloga je dodeljevanje kontingentnih deležev, vodstvo nabiranja in delitev odkazanih množin surovega in kuhanega masla, dalje mastnega in pustega sira ter svinjske masti, naj se ustanove za vršitev nalog, pripadajočih v zmislu te odredbe omenjenim oblastvom, nalašč za to posebna mesta (okrajna in deželna nabirališča in delišča maščobe). Pri teh oblasteh naj se ustanove iz zastopnikov vseh vrst interesentov sveti, ki naj podpirajo politične oblasti in jim dajo strokovne nasvete. Kdo naj pride v ta svfet in kako naj se v njem posluje, to predpiše natančneje deželna politična gosposka. § 9. Vsak izdelovalec surovega ali kuhanega masla, mastnega ali pustega sira, dalje vsakdo, ki pridobiva svinjsko maščobo (špeh, zdseko, mast), mora oni okrajni politični oblasti, na katere ozemlju se to godi, na zahtevo od slučaja do slučaja ali pa na gotove čase povedati in izkazati, koliko teh živil je izdelal in pridobil in pa kje ima ta živila spravljena. Okrajna politična oblast ima pa pravico po svojih pooblaščencih pregledati, kadar hoče, prostore, kjer se ta živila pridobivajo, kjer so spravljena, pa tudi druge prostore, pravtako pa tudi gospodarske in kupčijske zapiske vsega obrata. Zato nima nihče pravice braniti organom politične gosposke vstopa v te prostore, pač pa jim mora vsakdo, če to zahtevajo, vse, kar je treba, natančno pojasniti in povedati. § 10. Vsak, kdor zakolje ali da zaklati prašiča, torej tudi tisti, ki ga zakolje za dom ali pa v sili, mora to in pa klavno težo živali naznaniti zbirališčem oddajnih kontingentov in nakupovališčem izvenkontingentne svinjske masti. § H- Kdor kolje, naj maščobo vedno skrbno loči od mesa, pri čemur pa seveda mesa ni treba razkosati tako, da bi izgubilo na vrednosti. (Konec sledi.) Ureditev prometa z rdečo (črno ali štajersko) semensko deteljo. Na podlagi ministrske naredbe z dne 24. novembra 1916, drž. zak. št. 396., ki je bila objavljena v 23. št. lanskega »Kmetovalca« in ki jo spodaj še enkrat nekoliko popolnjeno objavimo, je v svrho olehkočenja prometa z rdečo semensko deteljo na Kranjskem ustanovljena „Po-družnica vojne zveze za kupčijo z deteljnim semenom na Kranjskem". Kot taka podružnica velja c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani, na katero se je ustno ali pismeno obračati v vseh tistih zadevah, ki spadajo v njeno področje in ki jih sme vršiti v imenu dunajske centrale. Kmetijska družba kot podružnica dunajske Vojne zveze izdaja pooblastila za skupovanje deteljnega semena zanesljivim nakupovalcem, ki so se s tem že pred vojno pečali, in sicer da nakupujejo deteljno seme pri kmetovalcih in ga prodajajo, oziroma oddajajo edinole udom Vojne zveze. Istotako izdaja kmetijska družba transportna dovoljenja (§ 5.) za pošiljatve deteljnega semena po železnici. Udje Vojne zveze za kupčijo z deteljnim semenom so na Kranjskem : C. kr. kmetijska družba, Gospodarska zveza, A. Ebenspanger, Kmet i. dr., I. Knez, Franc Pogačnik, Sever & Urbanič, Viljem Steinherz, Adolf Lorant, vsi v Ljubljani in J. in S. Majdič v Kranju. Ministrska naredba z dne 24. novembra t. 1., drž. zak. štev. 396., urejuje promet s semensko rdečo deteljo. Ta naredba seveda ne velja za promet z drugim deteljnim semenom, zlasti ne s semenom lucerne. Naredba slove : § 1. Pri nakupu in prodaji semena rdeče detelje avstrijskega pridelka se ne smejo v tuzemstvu prekoračiti naslednje cene; Vrsta semena rdeče detelje 1 I. n. III. IV. Maksimalna cena za pridelovalce za prvega pre-kupca pri prodaji udom vojne zveze (§ 2) za ude vojne zveze pri prodaji porabnikom v kronah za 100 kg l. Čisto predenice, v plombi- ranih vrečah s povprečno porabno vrednostjo (85 °/0) 500 520 535 555 2. Ravnotako, čegar porabna vrednost ni pod 70 °/0 425 445 460 480 3. Očiščeno v plombiranih vrečah toda ne popol- noma čisto predenice, z normalno porabno vred- nostjo ...... 425 445 460 480 4. Čisto predenice, v neplom- biranih vrečah in brez jam- stva za porabno vrednost 410 430 445 465 5. Neočiščeno predenice, (to- da brez debelozrnatega pre- deničnega semena) in brez jamstva za porabno vrednost 400 420 435 455 6. Pomešano z debelozrnato predenico z normalno po- rabno vrednostjo 325 345 360 380 i 7. Pomešano z debelozrnato predenico, ne da se jamči za porabno vrednost . 275 295 310 330 Pristavek, oziroma mnenje c. kr. kmetijske družbe h gorenjim deteljnim cenam, ki pa seveda ni merodajno: Naku-povalci morajo deteljno seme pri kmetovalcih pravzaprav po 4 K za kg nakupovat, t. j. po ceni, ki je določena za vrsto deteljnega semena pod točko 5. Ta cena je pa pri nas na Kranjskem z ozirom na dobro kakovost, zlasti letošnjega blaga krivična, kajti kranjsko deteljno seme je pri kg najmanj 50 h več vredno kakor običajno kupčijsko blago v večini drugih dežel. Nakupovalci in udje Vojne zveze po našem mnenju deteljno seme lehko kupujejo po ceni, ki je določena za vrsto pod točko 3., kajti naši kmetovalci seme sami prej dobro očistijo, normalna porabna vrednost je pri letošnjem kranjskem deteljnem semenu že samaodsebe zajamčena in je edino kar proti temu postopanju govori, da kmetovalec in na-kupovalec ne more oddati semena v plombiranih vrečah. Če se pa ud Vojne zveze napram nakupovalcu in ta napram kmetovalcu zaveže, da bo prvi na svoje stroške v imenu kmetovalca plombiranje vrečjpreskrbel in potem šele končno obračunal, je pa s tem ustreženo predpisom te naredbe, kajti nihče ne more ugovarjati, če kdo plombiranje vreč pusti preskrbeti po kakem posredovalcu. Te cene veljajo~za* 100 kg čiste teže na mestu, kjer se ima seme prevzeti, ali pri pošiljatvah po železnici na odpošiljateljevi železniški postaji. Če se seme proda na upanje, se sme zaračuniti 6 % letnih obresti. § 2. Deteljno seme pri pridelovalcu smejo nakupovati samo osebe, ki so pooblaščene od »Vojne zveze za kupčijo z deteljnim semenom« (§ 6.), ki ga pa smejo prodajati le udom Vojne zveze. Od te določbe je izvzeta prodaja deteljnega semena od pridelovalca neposredno na porabnika, toda v tem slu- čaju ni prekoračiti maksimalne cene, določene v § 1., kategorije I. Nakup deteljnega semena na Ogrskem, v Bosni in v Hercegovini, v zasedenih sovražnih pokrajinah in v inozemstvu sploh, prodaja tega semena doma ali v inozemstvo, je dovoljena le Vojni zvezi za kupčijo z deteljnim semenom po navodilih kmetijskega ministrstva. § 4. Lastnika deteljnega semena more deželna politična oblast pozvati, ga oddati Vojni zvezi, izvzemši tistega, ki ga potrebuje doma za seme. Če se lastnik semena temu pozivu upre, potem izreče deželna politična oblast dolžnost seme oddati in če treba oddajo prisiliti. Ceno semena pri prisilni oddaji določi deželna politična oblast z ozirom na določbe § 1. in po zaslišanju Vojne zveze za kupčijo z deteljnim semenom. § 5. Pošiljatve deteljnega semena sme železnica le tedaj sprejeti, če je voznemu listu pridejano transportno dovoljenje Vojne zveze za kupčijo z deteljnim semenom. § 6. Vse kmetijske organizacije in trgovci s semenom so združeni za čas veljave te naredbe v Vojno zvezo za kupčijo z deteljnim semenom, če imajo po veljavnih predpisih dogovor za pregledovanje semena s kako pregledno postajo, ki so v § 7. navedene. § 7. Kot pregledne postaje za seme je v naredbi 8. navedenih, a za Kranjsko pride v poštev le Kmetijsko-kemijsko preskušališče in Deželna pregledna postaja za živila za Kranjsko v Ljubljani. § 8. Trgovci s semenom in kmetijske organizacije, ki hočejo biti udje Vojne zveze za kupčijo s semenom, morajo do 10. decembra t. 1. dokazati c. kr. kmetijskemu ministrstvu, da so v pogodbeni zvezi s kako po tej naredbi priznano semensko pregledno postajo. Kmetijski minister more dogovorno s trgovinskim ministrom in po zaslišanju pristojne semenske pregledne postaje sprejeti v Vojno zveze tudi druge upravičene trgovce in kmetijske organizacije. Če se sprejem v zvezo odbije, se ne navede nikakega vzroka. § 9. Vojna zveza za kupčijo z deteljnim semenom je juridična oseba. Na zunaj jo zastopa predsednik ali njegov namestnik, ki jih imenuje kmetijski minister dogovorno s trgovinskim ministrom. §§ 10., 11. in 12. Ti paragrafi določajo delovanje te Vojne zveze, so torej važni le zanjo in ker ne brigajo kmetovalcev, se zato izpuste. § 13. Kupčije, ki nasprotujejo določilom te naredbe, so neveljavne. To velja tudi za kupčije, sklenjene, preden stopi ta naredba v veljavo, če še niso zvršene. Pravica do odškodnine, če se kupčija ni zvršila preden je ta naredba postala veljavna, ostane nedotaknjena. Kupčijo zvr-šiti, je pa tudi v tem slučaju prepovedano. § 14. Tiste, ki to naredbo prestopijo ali zraven pomagajo, kaznuje okrajno glavarstvo z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Trgovcem s semenom se more odvzeti tudi obrtno dovoljenje. § 15. Kmetijski minister more dogovorno s trgovskim ministrom tiste ude iz Vojne zveze za kupčijo z deteljnim semenom izključiti, ki ponovno kršijo to naredbo. § 16. Ta naredba postane veljavna 15. decembra 1916. Vprašanja in odgovori. Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo »Kmetovalca", se načelno odgovarja le v »Kmetovalcu*. Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med »Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom ; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V »Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj i dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetljsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, se ne odgovarja v ,,Kmetovalcu", ampak le pismeno, če Je pismu priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 22. Zakaj imajo nekateri udje kmetijske družbe pri naročilih na gospodarske potrebščine prednost pred drugimi in jih včasih po cele tedne poprej dobe, dasi so jih le nekaj dni poprej naročili ? (P. S. v S.) Odgovor: Na Vaše vprašanje smo Vam sicer že pismeno odgovorili, ker pa pride enakih vprašanj, oziroma pritožeb več, odgovorimo na Vaše vprašanje tudi na tem mestu, da so vsi udje poučeni. Predvsem naj se vzame na znanje, da sedaj v vojnem času ni vedno dovolj blaga na razpolaganje in tudi kupljeno ter naprej plačano blago vsled raznih težkoč na železnici le polagoma in počasi prihaja. Blagovni promet pri družbi vrši posebno osobje, ki seveda sedaj ni polnoštevilno in to po naročilih družbenega tajništva, ki pa seveda ne more vsega nadzirati, kar je tudi nepotrebno, kajti tajništvo se mora kolikortoliko zanašati na svoje podrejeno osobje. Za vse vrste gospodarskih potrebščin se vodijo posebne knjige, v katere se naročila po vrsti vpisujejo kakor dohajajo. V istem redu kakor so naročila vpisana, se potem tudi zvršujejo in če ne pride blago kmalu ali pravočasno, pa se seveda lehko pripeti, da marsikdo dobi naročeno blago veliko kesneje kot kdo drugi, ali pa ga sploh več ne dobi, če zaloga poide in dotičnega blaga ni mogoče več dobiti. Zvrševanje naročil je torej od strani skladiščnega osobja popolnoma mehaniško delo in se pri taki ureditvi ne da nobenemu naročniku kaka prednost ter je zvršitev vsake naročitve zavisna od dneva vpisa in od zaloge blaga. Vprašanje 23. Kako je očistiti jablano od omele, s katero so poraščena, kajti preprosto porezanje omele nič ne izda ter se vsako leto iznova zopet razrase? (A. S. v L.) Odgovor: Omela, ki jo ponekod tudi »lim« imenujejo, rase ne le na gozdnem drevju, ampak tudi na zanemarjenih starih jablanah, ki se nikdar ne snažijo in zato so omelaste jablane znak skrajno zanikarnega sadjarstva. Seme, t. j. jagode od omele, ki so klejnate, prinesejo razni ptiči, zlasti drozge, na drevje, kjer se vsled kleja primejo lubadi in tamkaj prično kaliti. Omela gre s svojo glavno korenino ne le skozi lubad in ličje, ampak celo v mehke plasti novega lesa, a stranske korenine se pa razprostirajo v lubadi in v ličju, ter tako omela živi od drevesnega soka. Če hočete jablano od omele očistiti, ni dovolj samo preprosto porezati, ampak je ves od nje poraščen prostor z lubadjo in ličjem vred notri do trdega lesa porezati in rano potem zamazati s katranom, ki ga je najbolje vročega rabiti. Vprašanje 24. Ali bi kazalo krompirju in travnikom gnojiti samo s kalijevo soljo? (S. Š. v B.) Odgovor: Če naj rastline dobro uspevajo morajo •dobiti v zemlji vse potrebne hranilne snovi, izmed katerih jih je nekaj vedno dovolj v vsaki zemlji, dočim se nekatere ne nahajajo v zadostni množini in jih je zato s primernim gnojenjem v zemljo spraviti. Rastlinske hranilne snovi, ki v prvi vrsti tvorijo rodovitnost zemlje, so : dušik, fosforova kislina in kalij. Kalij je sicer važen, a samzase ne učinkuje, če ni v zemlji istočasno dovolj prvih dveh imenovanih hranilnih snovi, zato z gnojenjem samo s kalijevo soljo ne boste imeli nobenega pravega učinka, če ni v zemlji že od prej dovolj dušika in fosforove kisline. Krompir potrebuje zelo veliko kalija in bo samo gnojenje s kalijevo soljo kolikortoliko učinkovalo, če je njiva že od prej vsaj nekoliko zagnojena. Vprašanje 25. Za krmljenje gotovih vrst ptičev v kletkah se mora imeti neko seme, ki ga pri nas imenujemo »škajola«, ki prihaja z Grškega ter ga je sedaj ]|>rav težko dobiti in ima posebno visoke cene. Ali bi se kje drugje dobilo seme od Škajole in ali bi se dalo tudi pri nas pridelovati ? (F. P. v Z.) Odgovor: Seme od škajole, kakor ga pri Vas imenujete, je od neke vrste trave, ki je sorodna tisti pisani travi, ki pri nas čestokrat rase v naših vrtih. Slovenskega imena za to travo nimamo ter je njeno latinsko ime »phalaris canariensis«. Nemški se ta trava imenuje »Glanz-gras< ali tudi »Kanariengras«. Najboljše seme prihaja s Turškega, a ga tudi v Nemčiji okolu Erfurta pridelujejo. Pod gorenjim nemškim imenom ga morate dobiti v vsaki večji trgovini s semenom. Če se da to seme na Nemškem pridelovati, ne bo nobene ovire ga s pridom tudi pri nas pridelovati, saj se ta trava že pri nas semtertja divje rastoča nahaja. Vprašanje 26. Pri nas se splošno trdi, da ajdova Slama mleko suši, zato vprašam, če ima ona res kake take snovi v sebi in ali morda mlečnost zato odvzame, ker nima v sebi dovolj redilnih snovi ? (J. St. v Z.) Odgovor: Ajdova slama nima v sebi nobenih snovi, ki bi kravi jemale mlečnost, pač pa pri pokladanju ajdove slame enako kakor pri pokladanju kake druge, ne more krava zaradi majhne redilnosti take krme dajati dovolj mleka, če se poleg slame ne polaga dobrega in lehko prebavljivega sena in vrhutega še kakega močnega krmila, ki ima v sebi dovolj beljakovin. Ajdova slama je precej enake redilne vrednosti kakor drugih vrst slama, a je zato slabša, ker je teže prebavljiva. Če ajdovo slamo drobno razrežete ter jo v kaki kadi nekoliko pomešano z zrezano repo, peso ali krompirjem ter poškropljeno z malo vode kakih 12 ur dobro stisnjeno hranite, pa se bo zmehčala, bo nekoliko pokipela in bo potem veliko bolj prebavna in zato redilnejša postala. Ob sedanjem silnem pomanjkanju boljših in redilnejših krmil ne smemo ajdove slame zame-tavati, ker se gre v prvi vrsti živali do pomladi na en ali drug način preživeti in se v takih razmerah ne more zahtevati, da bi krave tudi veliko mleka dajale. Kmetovalec ne more delati čudežev, on mora skušati svojo živino za silo preživeti, zato pri najboljši volji ne more pridelovati dovolj mleka; mestno prebivalstvo se mora pač s tem dejstvom sprijazniti ter je zelo krivično od kmetovalca mleko zahtevati, če nima pripomočkov ga toliko pridelovati kakor v rednih razmerah. Vprašanje 27. Kako pridemo do tega, da moramo kmetovalci žitnim komisarjem oddajati turščico po 24 K za 100 kg, dočim nam ljubljanska centrala za krmila ponuja turščico po 200 K za 100 kg? Odkod pride ta velikanska razlika med oddajno ceno za turščico, ki se plačuje kmetovalcem, in med ceno, ki jo morajo kmetovalci plačati, če morajo sami kupiti turščico? (F. Z. v G.) Odgovor: Kolikor nam je znano, doslej žitni komisarji na Kranjskem še niso terjali od kmetovalcev turščice, kajti pri nas malokdo toliko turščice pridela, da bi mu jo čez porabo za dom še kaj preostajalo. V sili se bo pa morda morala vsaj pri večjih posestnikih tudi turščica pobirati in v tem slučaju bodo seveda žitni komisarji smeli zanjo plačevati le določene nizke maksimalne cene. Meseca decembra 1. 1. je pa bilo za Kranjsko ponudenih iz inozemstva 100 vagonov turščice, ki bi bila silno draga in bi prišla stati na 200 K za 100 kg. Ta izredno visoka cena izvira iz okoliščin, ki nam jih na tem mestu ni mogoče pojasniti, le toliko povemo, da se ni šlo za avstrijsko turščico, ampak za tujo, katero ni lehko v Avstrijo spraviti ter bi se bile dale velike ovire premagati le z denarjem. Tudi kmetijska družba, ki je bila zastran te kup-| čije vprašana, je z vso silo zagovarjala nakup te drage tuje turščice, kajti ona najbolj ve, kako stojimo v deželi z zalogami za prehrano in ve kako bo vsak živež dobro došel, če bo še tako drag. Seveda se je računalo to s prebivalstvom, ki je zmožno živila drago plačevati in če so ti preskrbljeni, je kolikortoliko razbremenjena prehrana manj imovitih slojev. Žal izvestim krogom ni bila ta kupčija všeč in se je zato morala razveljaviti. Dokaz, da je bilo mnenje kmetijske družbe pravo, je dejstvo, da je bila ta draga turščica že skoro vsa od strani kranjskih kmetovalcev naročena in če sedaj ne dobe zadostnega nadomestila, česar se jim pa ni nadejati, naj se zahvalijo tistim, ki nočejo spoznati položaja in so se prav nepotrebno zgražali nad visoko ceno, kateri se ne da ogniti, če se hoče dobiti živež iz tuje dežele ter pri tem premagati velike težkoče. Vprašanje 28. Koliko krompirja se sme na dan pokladati odrasli Živini in koliko mladi in ali naj se krompir poklada kuhan, ali parjen, oziroma surov ? (I. P. vČ.) Odgovor: Krompir je za govejo živino izborno krmilo, ki jo ne le nasiča in preredi, ampak goved tudi redi, ker pomaga v precej obilni meri tvoriti meso, mast in mleko. Na dan preneso voli za pitanje do 25 kg, molzne krave do 15 k% in mlada živina po razmerju teže primerno manjše množine krompirja. Dandanes seveda nima nihče toliko krompirja, da bi ga mogel v tako velikih množinah pokladati. Sirov krompir ima v sebi dražilne snovi, zato v majhnih množinah pokladan pospešuje prebavljanje, dobro učinkuje na zdravje in ga torej ni treba kuhati ali pariti, ampak ga je pokladati kar surovega, seveda zazre-zanega in pomešanega z rezanico. Sirov krompir pokladan v prevelikih množinah pa zopet preveč draži prebavila, zlasti je škodljiv težko brejim kravam, zato ga je v tem slučaju bolje kuhati ali pariti. Krave, ki dobivajo preveč krompirja, dajejo mleko, čegar smetana se s težavo pini, ali sploh ne. V krompirju se nahaja neka strupena snov »solanin« imenovana, ki se pri kuhanju z vodo izluži, pride torej v vodo, ki jo je zaraditega vedno proč zliti in nikakor ne s krmo pomešati. V sedanjih razmerah pridejo za po-kladanje le majhne množine krompirja v poštev, zatorej ga je najbolje sirovega in razrezanega ter pomešanega s suho klajo pokladati, saj se pri takem rezanju ne prihrani le veliko dela, ampak tudi kuriva, ki je sedaj silno drago. Kmetijske novice. Ker je v razglasu c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 29. januarja 1917, št. 3728., točka 7. nekoliko nejasna, pojasnjuje »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani« s tem, da je na prigone (sejme) mlade, plemenske živine, ki se vrše dne 5. februarja 1917 v Rudolfovem, „ * 7. „ „ v Šent Jerneju, „ 14. „ „ v Črnomlju, „ 15. „ „ v Kandiji, „ 17. „ „ v Št. Vidu pri Zatični, „ 21. „ „ v Ribnici dovoljeno prignati mlado plemensko živino in živino za delo v starosti do 1 ]/2 oz. do 2 let. Prižene se torej lehko vsa taka živina, ki ni še dve leti stara. „Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani". Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Razglas. Povprečna odškodnina za prašiče ta rejo, ki se je na podstavi § 52. zakona z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. št. 177., in \ na podstavi izvršitvenega ukaza k temu zakonu z dne 15. oktobra 1909 pozvedela na Kranjskem v IV. četrtletju 1. 1916, in se bode v I. četrtletju 1. 1916. vzela za podlago odškodnini za tiste prašiče, ki se, izvrševaje zgoraj navedeni zakon, plačuje za zaklane ali vsled oblastveno ukazanega cepljenja poginole prašiče, je naslednja: A. Pri prašičih za rejo deželnega plemena: 1. Prašički do 3 mesecev K 8-25 1 ... 2. Prašiči do 1 leta . . » 5 60 1 za kll°gram 3. Prašiči nad 1 leto . . » 4 70 žive teže. B. Pri prašičih za rejo iz križanja z angleško pasmo: 1. Prašički do 3 mesecev K 10 — 2. Prašiči do 1 leta . . » 6.70 3. Prašiči nad 1 leto . . » 525 za kilogram žive teže. C. Pri prašičih za rejo čistega (angleškega) plemena importirani ali domače reje: 1. Prašički do 3 mececev K 1130 \ 2. Prašiči do 1 leta . . > 7-40 kll°g™m 3. Prašiči nad 1 leto . . » 5 85 j žlve teže' Pri plemenskih prašičih pristopi k odškodninam, do-gnanim pri gori navedenih vrednostnih postavkih, še 25°/„ dodatek. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 12. januarja 1917. Oddaja sadnega drevja in cepljenih trt iz nasadov kmetijske podružnice v Mokronogu. Podpisana podružnica naznanja, da se bo letošnjo pomlad iz podružnične drevesnice v Mokronogu oddalo 2000 drevesc, iz podružnične trtnice v Tržišču pa okoli 15 000 cepljenih ameriških trt najboljše kakovosti, pod sledečimi pogoji: Vsak podružnični ud dobi brezplačno po tri sadna drevesca ali pa 10 cepljenih trt, kakor želi. Razentega dobe udje po znižani ceni drevesa in trte, in sicer drevesa po 1 K, trte cepljenke pa po 2i h. Vsak ud se mora za to pravočasno zglasiti, najpozneje do I. marca t. I., za drevesca pri gosp. Ed. Vencajzu v Mokronogu, za trte pa pri gosp. Fr. Prijatelju v Tržišču. Lehko se podružnični udje zaradi dobave trt in dreves, bodisi brezplačnih ali po znižani ceni, zglase pri svojem zaupniku, ki bo zanje tudi dobil brezplačna drevesa in trte. Zaupniki so p. n. gospodje: Hladnik Ivan za trebelski, Keržan Ignacij za šmarješki, Šolar Anton iz Trbinca za mi-renski, Prijatelj Franc za tržiški, Vencajz Edvard in Penca Franc za mokronoški, Zupančič Franc in Knez Franc za šent-rupertski okoliš. Oni udje, ki se za drevesca ali trte ne zglase pravočasno in kakor je zgoraj določeno, izgube pravico do dobave dreves in trt, bodisi brezplačnih ali proti plačilu. Če udje ne bodo vzeli »seh za oddajo namenjenih dreves, bodo mogli dobiti tudi neudje drevesca po K 160, za kar se jim je tudi pravočasno zglasiti. Cepljene trte po imenovani ceni se bodo oddajale le udom. Smrekovih sadik se letos sploh ne bo oddajalo. Kmetijska podružnica v Mokronogu, dne 28. januarja 1916. J. A. grof Barbo, načelnik. Vabilo k občnemu zboru kmet. podružnice v Podbrezjah, ki bo v nedeljo dne 4. marca 1917 ob treh popoldne v kaplanijl. SPORED: 1. Poročilo načelnika, tajnika in blagajnika za 1. 1917. 2. Določitev poslanca k obč. zboru. 3. Slučajnosti. Podbrezje, dne 10 svečana 1017. Rok Markelj, načelnik. MCTOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe ^m^ za vojvodino kranjsko. ►Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na »/, strani 60 K, na »/, strani 30 K, na '/« strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 •/, popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. JSflala naznanila. Za vsako vrsto je naprej plačati 30 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe more na leto brezplačno prijaviti eno Stlrlvrstno objavo, tičoeo se gospodarskega prometa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Ravnih nner kupi vsako množino veletrgovina nntllin Uril Anton Kolenc, Celje. 256 Sadna dpeuesca rj^ktT orehi, divji kostanji in vseh vrst pritlikovci, še vsi po stari ceni. Naroči se pismeno ali ustmeno pri Jakob Pintar, sadjerejcu pri Sv, Tomažu pošta Skofja-loka, Gorenjsko._257 Bika lepega simodolca ima naprodaj za ceno po dogovoru Franc Zorman, Sv. Križ, pošta Ljubljana.__264_ Ifinirania rabim za svoj vinograd na Plešivici, mlinarja pošta Jaška na Hrvatskem. Prednost ima oni, ki se razume na vrtnarstvo. Stanovanje in hrana pri hiši. Vprašati je za pogoje pri Fran Horvat, Pleševica, p. Jaška, telefon štev. 14. 14 Polpokrito kočijo ® Vc^M-' govoru Fran Horvat, Pleševica, pošta Jaška. Te-leton št. 14._15_ Due molzni švicarski kozi l&Tov^! Borštnar, Spodnja Šiška. Kolodvorska cesta 216. 12 Enoletno žrebe f™ Skrjanec p. Radomlje._19 Carlnn rinemo večje število, tri in štiri letno, prav JUUI1U UrEUjE lepo, večina dvakrat cepljeno dobrih vrst : Jabolka, tafelni. izvr. Baumanova reneta, zlata reneta, štajer. mašančgar, — in več druzih vrst. Hruike, večina moštnice, tudi žlahtne, hlapsovka, napoleonovka in druge; 2000 divjakov! jabolčnih in hrušovih želi prodati za ceno po dogovoru Andrej Hafner, Dorfarje št. 14, p. Škofia-loka^_26 še v dobrem stanu je naprodaj pri Ant. Lovrenčiču v Sodražici. 27 skoro nov se radi motorne naprave proda pri Simonu Kežar v želečah, p. Bled. Cena po dogovoru. 28 Kupim vsako množino bšs— kor tudi čebulčka za saditi. Semenska trgovina Al. Korsika v Ljubljani, Bleiweisova cesta 3. 29 SO mernikov ajdovih plev isrsrisi dogovoru Fran Novak, Log 4, p. Brezovica pri Ljubljani. 35 Dobro želodčno sredstvo SiiMKi rabarbarske kroglice z zn. .Elsakroglice". Tvorijo tek in krepijo želodec. 6 škatlic velja franko samo 4 K 40 h. Pri ženskah in otrocih so zelo priljubljene. Naročijo naj se pristne naravnost pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 287 (Hrvaško), Bolečine olajša sigurno Fellerjev -Elsa-fluid".___38_ Barteljnovo klajno apno \% ceni L. Filrsager v Radovljici.__39 Prodam dva vola [čh^nT3- y 7nphirn pinegavske pasme, 10 mesecev stara, Ullilliun je naprodaj za ceno po dogovoru pri Antonu Globočnik, Mošnje p. Radovljica. 41 < renpfia hiba belanske basme, 20 mesecev sta-LEUl!yu uma rega, ki je licenciran za plemenske svrne, ima naprodaj za ceno po dogovoru Ivan Žark, posestnik in župan v Lescah št. 4. 42 Riba 'ePe£a< 12 mesecev starega ln slamorez-UlnU nloo imam naprodaj za ceno po dogovoru Ivan Žerovc, Bled št. 3., Gorenjsko. 43 llnann e teletom telica je stara od 6. sveč. nraVO S TEIETDB, t. 1. in bi bila dobra za vzrejo, proda za ceno po dogovoru Ivan Levstik, Bukovci 9., p. Ribnica._44 Dnnriam bnann težko, dobro mlekarico, ki rruuam nravu bode v začetku marca teletila. Cena po dogovoru. Gabriel Eržen, Zapuže pri Lescah. 45 Brejolravo in telico MSSSSi Bavdek, Ljubljana, Zaloška cesta 6. 46 Gozdne sadike. Iz državnih drevesnic na Kranjskem se bodo na spomlad 1. 1917 prodajale, dokler jih bo v zalogi, naslednej vrste gozdnih sadik: Smreke........kletne 6 K „ (presajene).... 6 „ 7 „ Črni bori........3 letni 6 ,, Kanadski topoli, 2 do 3 metre visoka drevesca.......50 K Cene veljajo za 1000 sadik z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško ali poštno postajo. (13) Naročila naj se pošiljajo C. kr. dež. gozdnemu nadzorništvu v Ljubljani. Predvojne cene: 12 steklenic franko 6 kron, 24 steklenic franko 10 K 60 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 287 (Hrvaško). Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z zn. »Elzakrog-lice« 6 škatljic franko 4 K 40 h, 12 škatljic franko 8 K 40 h. lerlilnn nlie Imam dovoljenje za stiskanje buč-JdUIIIIU UIJIS nega olja. Kdor ima kaj bučnih pešek, naj se obrne do oljnarne Jakob Komatar, Golobrdo, p. Medvode. 36 lerlilnn nI e Imam dovoljenje za stiskanje buč-JtSUilllll U^B. nega olja. Kdor ima kaj bučnih pešek, naj se obrne do oljarne Jakob Koder, Žlebe p. Medvode. 37 Masaže, vdrgnenja in umivanja s Fel-lerjevim bolečine tolažečim, poživljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. se obnašajo po poročilih v več nego 100.000 zahvalnih pismih za prav posebno dobrodejna in uspešna pri telesnih in (71 f) : proti = bolečinam v udih. C. kr. kmetijska dražba je dala naslednja gospodarska navodila posebej ponatisniti iz .Kmetovalca'in jih oddaja po 10 h vsak komad. 9a Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore. Zakaj vino rjavi in kako se odpomore. Zakaj vino diši po žveplu in kako se ta duh iz vina odpravi. Pravilna poraba umetnih gnojil v vinogradu. Razprodan. Rak na sadnem drevju. Gnojenje vinogradov. Razprodan. Razprodan. Izbira ameriških trtnih podlog. Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje. Razprodano. Vzroki neplodnosti pri govedi. Kako se pravilno ravna z vinsko posodo. Vlačljivost vina. fastlina in njeno življenje, veplo v kletarstvu. Krmljenje z oljnimi tropinami. Voluhar, kako živi ter s čim in kako se zatira. Čiščenje in precejanje vina. Bradavice pri domačih živalih. Najnovejše izkušnje glede zatiranja peronospore. Kisli črviček. Zeleno ali suho cepljenje trt. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. Razprodan. O bistvu alkoholnega vrenja (kipenja) in o rabi čistih drož pri pridelovanju vina. Ravnanje z vinom po kipenju. 29. Vnetje vimena ali volčič na vimenu. Soljenje in prekajanje mesa. Kaj je popek in kako se pravilno ravna s popkom novorojenih živali. Zavrelka. Kako uničujemo miši in podgane. Trtna plesnoba. Kako se napravlja stanoviten sadjevec. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva. Kislost (kisloba) in razkisanje vina. Vinske napake, kako se jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale. Mazanje trt z zeleno galico. Zatiranje trtnih, sadnih in vrtnih škodljivcev. Močno krmilo »ribja moka* kot sredstvo za rast In pitanje prašičev. Kržljavost Kržljavost ali okrnjenost trt. Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase. Napenjanje govedi. Kaj je presnavljanje telesu? 44, 45. Kai je v živalskem Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo? Diamalt, dober pripomoček pri peki. Kožni izpuščaji pri prašičih. Bolezni na grozdju. Izdelovanje mila za dom., Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem. Kmetovalci! V dosego bogatih žetev najboljše kakovosti je neobhodno potrebno gnojenje s kalijem! t. j.: feajnitom ali V0°|o helijevo soljo. Kalijeva solna gnojila (4) šele izkoriščajo dušičnate snovi in fosforovo kislino, ki se nahajajo v vsaki zemlji, kar je ob sedanjem pomanjkanju dušič-natih in fosforovokislih gnojil jako važno. Kalijeva solna gnojila80 umejna .^jiia, w so ^^■aB^^k^n nam tudi med vojno v zadostni množini na razpolaganje. Kar možno zgodnje obdelovanje je nujno priporočati. Na joh je vzeti primerno 300 kg kajnita (jeseni ali zgodaj spomladi) ali 100/c^ 40 "/o kalijeve soli (za pomladno gnojenje). Ta kalijeva gnojila dobavljajo vse kmetijske združbe in vsi trgovci z umetnimi gnojili po pogojih kalijevega sindikata. Pojasnila in brošure o vporabi vseh umetnih gnojil daje zastonj zastopnik kalijevega sindikata Franc Mulec v Gradcu (Graz) Felii Dahnplatz 6. Pettae krullnlce radaa itn. i Telefon i ter. 188. .vi? -'»TT 1 ži mim 1 i I f" 11 •. S" s mm • -*- 7 ^ . ..ft : :! 3 = S ss si : : - - — — ~ ~ - —. = S := =: - - --> , ..........' _ _ . • • • - . r* •. Ustanovljena 1882. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reglatr. zadruga z neomej. zaveza _ • v LJUBLJANI • v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. IS. Obrestuje hranilne vloge po 4 i/A °/o (2) brea vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama la vloinika Sprejema tudi vloge v tekočem računu v mvemi t čekovnim prommitm ter lih obrestuje od dne vloge in do dne dviga. Stanje hranilnih vlog 23,000.000 kron ===== Stanje rezervnih zakladov: 1,000.000 kron. = Korone. in He r o* škropilnic pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. — Trtne škropilnice Korona, Mars, Hero, Leda, Danubia. Stroj za beljenje in škropilnica za sadno drevje za beljenje z apnenim beležem, karbollnejem itd. prodaja po najnižjih tvorniških cenah (10) IG. HELLER. 11/8, SchrotzbBFgstrassB 1. Družbene vesti. * Jarega semenskega ječmena ni več. Družba je oddala nekaj vagonov izvirnega jaregar ječmena, dočim sta podružnici zavoda za promet z žitom ob času vojne v Pragi in v Brnu razveljavila vse družbene naročbe glede neizvirnega jarega ječmena (prva posetev in pripoznano seme). Dalje je družba naročila mnogo semenskega ovsa, jare rži in pšenice, a tudi te naročitve so razveljavljene, češ, da na Moravskem in Češkem tudi ni dosti semenskega žita. Podružnica žitnega zavoda v Ljubljani poroča družbi, da druge podružnicenne morejo od nikogar drugega sprejemati naročila za seme sko žito, kakor samo od nje. V kolikor torej družba došle naročbe ne more izvršiti, jih bo pravočasno odstopila Podružnici žitnega zavoda v Ljubljani, ki je dolžna skrbeti za zadostno preskrbo dežele z semenskim žitom. Udje-naročniki naj pa novih naročitev ne naslovijo več na našo družbo, temveč naravnost na imenovano podružnico. * P. n. gg. ude c. kr. kmetijske družbe, ki se obračajo v raznih zadevah na družbo, nujno prosimo, naj po možnosti vsako reč napišejo na poseben list in vsak list podpišejo ter navedo bivališče in pošto, kajti vsak družbeni uradnik ima svoj posel in se delajo silne težkoče, zamude in tudi zmešnjave, če so na enem-inistem listu pisane razne prošnje, naročila na gospodarske potrebščine, naročila na drevje, gospodarska vprašanja itd. * Dobava modre galice se bo vršila glasom obvestila c. kr. poljedelskega ministrstva z izrecnim pridržkom glede morebitnih pripetljajev takozvane »višje sile« ali drugih nepričakovanih zadržkov, v katerih slučajih bi se morala določena množina primerno skrčiti. C. kr. kmetijska družba izrecno povdarja, da sme sprejemati letos izključno le prijave s Kranjskega, in sicer le skupne prijave podružnic, županstev itd. Prijave morajo biti naprej plačane. Posamezni vinogradniki naj se torej ne obračajo do družbe, temveč do tiste korporacije, ki bo v njih okolišu galico razdelila. Družba si seveda pridrži pravico, določiti na podlagi došlih davčno-uradnih prepisov posestnih pol, če gre posameznim korporacijam toliko galice, kolikor bodo prijavili .za svoj okoliš. * Tomasova žlindra. Družbi je bilo tudi letos od strani tvornic dodeljena tako pičla množina tega gnojila, da daleko ne more vsem udom-naročevalcem ustreči. Cena je z ozirom na podražitev papirnatih vreč in drugih stroškov za 50 vin. pri sto kg višja od lanske cene. Doslej prijavljene naročitve bodo tekom prihodnjih treh mesecev izvršene, novih naročeb pa zaenkrat ni prijaviti. * Umetna gnojila: Kal i j e v o sol dobi družba v dveh tednih. Kostna moka po 35 K 100 kg. Vreče pri navedenih cenah niso vštete in je plačati za vrečo, vsebujočo 100 kg, posebej K 4 20, družba pa vzame prazne vreče v račun, in sicer za tisto vrednost, ki jo ob prevzemu sama določi. * Za Živinorejce ima družba v zalogi p oziral ni-kove cevi za odraslo goved po 14 K komad in za teleta, ovce in koze po 8 K komad. Tr o k ar j i so po 8 K kom. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — Napajalnike za teleta iz pocinjene pločevine oddaja družba po 15 K. — Mlečne cevi so po 80 h. Klajno apno, 38—42 °/o, precipitirano (ne žgano) blago, v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 80 v kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Izpod 5 kg se ne razpošilja. * Za vinogradnike in vinske trgovce ima družba v zalogi sledeči dve kletarski potrebščini: 1. Berna- dotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vinomeru je 8 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati. 2. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. Kg eponita stane 6 K brez poštnine in zavoja. Množine eponita po 10 dkg se pošilja za 70 vinarjev s poštnino in zavojem vred kakor vzorec brez vrednosti in je denar naprej poslati. Kalijev hipermanganat, ki se ga vinogradniki letos zaradi pomanjkanja žvepla močno poslužujejo, stane pri c. kr. kmetijski družbi za ude 6 kron kg. Navodilo o porabi je podano v spisu »Bolezni na grozdju«, ki je udom proti plačilu 10 h na razpolaganje. Žveplenokisla glina stane po 70 vinarjev kg\ dobi se v sodih po približno 250 do 300 kg. Melior, novo sredstvo proti peronospori na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. (Glej spis »Melior« v »Kmetovalcu« št. 11 z dne 15. junija 1915.) S al o j i din (natrijev tiosulfat) doide družbi koncem marca. Prekupčevalcem družba te potrebščine ne oddaja, temveč izključno naravnost svojim udom, v kolikor jih sami potrebujejo in ki s priskrbovanjem kmetijskih potrebščin drugim kmetovalcem ne delajo prav nikakega dobička. * Semena detelj in trav ima c. kr. kmetijska družba v zalogi in jamči za največjo kaljivost in čistost naslednjih vrst : domača detelja (trifolium pratense) ..... K 5'70 francoska pahovka (avena elatior).....n 2'40 mačji rep (phleum pratense).......„ 2'80 * Severnonemško seme krmske pese dobivajo udje pri družbi po K 3"— kilogram z zavojem vred in sicer rdečo in rumeno mamutovko in rumeno ekendorfovko. * Glede oddaje semen naznanjamo, da veljajo gori označene cene z zavojem vred in s stroški za vozni list. Obenem opozarjamo na knjigo Weinzierl -Turk : »O sestavljanju in setvi travnih mešanic«, ki stane pri družbi za ude 1 krono. * Antiavita v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi, golobi, fazani itd. si je družba zopet nabavila. Osminka kile v dvanajstih litrih vode raztopljenega antiavita zadostuje za impregniranje 130 kg setve ter se razpošilja kot vzorec brez vrednosti. Glede uporabe antiavita opozarjamo na spis »Odvračanje škode po vranah« v »Kmetovalcu« št. 2. z dne 15. marca 1914. Naroča naj se pravočasno pred časom setve, t. j. približno 15. februarja ali 15. septembra. Antiavit se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 14 K, l/3 kg za K 7"50, >/* kg za 4 K, »/g % za K 2 20, 50 g za K 1"10. * Ob naročanju kmetijskih potrebščin naj se udje povsod po možnosti drže svojih podružnic in naj potom načelništva pri družbi skupno naročajo, česar potrebujejo. Tako dobijo reči ceneje v roke, kakor če pozamezno naročajo. Podružnice se mnogokrat na ta način oživijo, njih ugled in pomen pri udih rase. To pa družba tudi hoče. Povsod sedaj seveda niso dani za to vsi predpogoji ; kjerkoli po deželi pa naša podružnica pridno deluje, bomo naročitve posameznikov iz dotičnega okoliša rajši skupno potom podružnice zvršili. Torej, posamezni udje naj se obračajo do načelništev svojih podružnic, družba pa bo svojim podružnicam vselej na razpolaganje! * Diamalt se dobi v pločevinastih ročkah po 4 1/i kg, ki stanejo po 8 K, dobe se pa sedaj tudi manjše ročke po 1 kg, ki stanejo 2 K (brez poštnine). Opozarjamo na spis »Diamalt, dober pripomoček pri peki« v peti štev. »Kmetovalca« iz 1. 1914. Navadne pluge z patentirano plnžno glavo, fino izdelane. 0"torsiča,l3n.e pluge ki orjejo na levo ali desno, za hribovite kraje. Univerzalne jeklene pluge za globočine od 9—40 cm. Mlene vinogradske pluge z enokolatimi plužnami. Travniške brane več vrst priporočata Sdmeider & Veroušek = itrgovlna zlželezninofin zaloga strojev iS' ^ I^-u-loljajCLa,, (5> Dunajska cesta, štev. 16. VABILO k :: rednem občnem zboru hranilnice in posojilnice na Dobračevi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo ki se vrši dne 25. februarja 1917 ob dveh popoldne v zadružnih prostorih. w Dnevni red: (14) 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje račun, zaključka za leto 1916. 3. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na števila navzočih članov. m posojilnica na Dobračevi obrestuje do preklica: vloge po 4°[0 posojila po 5°|0. Največja slovenska hranilnica: MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA :: Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. :: je imela koncem 1.1916 vlog . K 55,000.000'-, hipotečnih in občinskih posojil „ 33,000.000-—. rezervnega zaklada....... 1,500.000--. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišle I>o4% večje In nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica ]e pupllarno tarna In stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča In poslopja na Kranjskem proti 5 %, i2ven Kranjske pa proti 5 V*°/o obrestim in proti najmanj 1 "/„ oziroma V 0 odplačevanju na dolg. o br t n Pk oHm a* "ustanov IJ on o KreditnO drUŠtVO. Upravni štvo ,Kmetovalca' sprejema primerne inserate po cenah, ki so razvidne na poglavju. Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv u-speh, kajti »Kmetovalec«, izhaja (dvakrat mesečno) v 10-tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah registrovana zadruga z neomejeno zavezo V LJubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. B, nasproti hotela »Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po (7) Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. 4 l| O 2 Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000-—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone BO vinarjev na leto. ™JllSk*a P°f->il"ica« ?Prejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posopla proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ah zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.