Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 13 “E8LOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES, 29. MARCA (MARŽO) 1956 U VELIKO NOČ 1956 Nova velika noč v tujini. Tokrat z drugačnimi cerkvenimi obredi, kakor do¬ slej, vsebolj podobnimi tistim, kakor so jih obhajali prvi kristjani v katakom¬ bah. Bolj so poudarjeni dogodki trplje¬ nja in smrti v času, veličastneje je vsta¬ jenje v polni noči, opolnoči, ko največ¬ je Sonce razdeli najtemnejšo Temo. Le¬ tos bomo prvič praznovali s polnočni¬ co vstajenje Gospodovo. V našem spo¬ minu se nam bo nekaj spremenilo: pre¬ trgala se bo tradicija tako veličastnih večernih velikonočnih procesij, zažiga¬ nja kresov in morda še kaj.. . Toda o- stali bosta vera in upanje. In med nami v tujini še celo. Vera: da smrt ni najmočnejša sila nad človekom; da uničenje telesne ma¬ terije ne pomeni še uničenja duše in duha, življenja, ki sega tudi preko vid¬ nih mej; da tema ni poslednja luč zad¬ njega Niča; da Luč ne ugasne v Temi, da jo prodre, ko se zdi najbolj gosta in za večno zmagovita; da najnižjemu po¬ razu sledi najveličastnejša zmaga... In to zato, ker je nekje še Nekdo, ki Nič napolnjuje s Polnostjo, Zlo prema¬ guje z Dobrim in Smrt uničuje z Živ¬ ljenjem. Je to vera, da živi Bog vsemo¬ gočni in je posmrtno življenje. To spre¬ minja gledanje na vse, kar se dogaja na svetu, in ga vodi v to, kar je: boj za kraljestvo Boga ali Satana. In s to vero gre naše upanje: da trp¬ ljenje — tudi brezdomstva — more biti luč v temi;, da je smrt seme novega živ- Ije, in kdor ga je dal za Njega, ga bo od Njega prejel z velikonočno slavo; da nikjer ni take negibnosti zraka in stalnosti, da je piš Duha ne spravi v gibanje; in ne Teme, da je ne presveti blisk angela, ki ga odvrže lahko naj¬ bolj črn oblak, tudi atomski, da pride nenadoma in proti pričakovanju na na¬ še pokopališče begunstva, odpahne s tanki zapahnjene plošče našega groba, zapečatene s pečati dogovorov velikih, nas prime za roko in nas popelje sredi noči, opolnoči, potepuhe z vseh konti¬ nentov, v našo domačijo... Kjer je vera v Boga, ki je vstal, tam je upanje v zma¬ go Dobrega nad Zlim, v zmago Luči nad Temo... iz kdor je 'šel v procesiji za križem in je pal v smrt, in kdor hodi za njim in trpi, ni padel brez smisla in se ne muči brez cilja: le zasmehovavanemu križu je sledilo veličastno velikonočno vstajenje;' to se dviga le iz žrtve in bo¬ ja; in najemniški vojaki z atomskimi su¬ licami bodo popadali v strahu in grozi; Kristus je vstal! Krščanstvo nam daje to upanje. In tudi tole: iz noči zdaj zmagujočega in pri nas tudi zmogovitega Zla, ki mu je komunizem ime, in je po besedah pape¬ žev in vidcev Dostojevskega in Belloca in drugih - orodje Satana, bo zazorela nova svoboda v Bogu in veri v posmrt¬ nost. In na razvalinah tega apokalip¬ tičnega poraza naj tedaj zacvete krščan¬ sko urejena družb.a človeštva v Ijudo- vladah pravičnosti in ljubezni po »za¬ povedih Njega, ki je bil Bog in Človek, in ki je umrl, da je vstal: Kristus je vstal! Resnično je vstal! Alleluja! Zori nam noč vesela! t * ••••* **•»•••• .»..e. ••..9.•.»•».(..•..•..e'.«,.9.. Blagoslovljene velikonočne praznike želi vsem svojim naročnikom, oglaševalcem in bralcem ter vsem Slovencem v Argentini, doma in po svetu SVOBODNA SLOVENIJA I i 6 GENERAL LONARDI UMRL Novico o njegovi nepričakovani smrti so objavili buenosaireški dnevniki prej¬ šnji petek na prvih straneh z velikimi naslovi in slikami. Vse je presenetila. Javnost je vedela, da je bil gral Lonar- di bolj slabega zdravja, nihče pa ni pri¬ čakoval njegove smrti. To tem manj, ker je bilo v listih objavljeno, da se je njegovo zdravstveno stanje po zadnji Haranse obras petroliferas por 250 millones de ddlares Gral Eduardo Lonardi operaciji v USA zboljšalo. Ko se je pred kratkim vrnil domov, so mu zdrav¬ niki nasvetovali popolen mir. Zaradi te¬ ga se je umaknil iz Bs. Airesa na svo¬ jo pristavo v Beccar v prov. Bs. Airesu. Zadnji dnevi in trenutki Lonardijevega življenja Na pristavi v mestu Beccar je bil Lo¬ nardi do prejšnje -srede. Ker se je pre¬ hladil, se mu je zdravstveno stanje po¬ slabšalo. Povečala se je tudi nervoznost. Zato so ga prepeljali v Centralno voja¬ ško bolnišnico v Bs. As. Zdravniki so ugotovili, da je kot posledica gripe na¬ stopilo vnetje ljuč. V četrtek, 22. mar¬ ca, je bil še popoldne dobro razpoložen. Zvečer sta z gospo Mercedes Villada A-chaval še skupaj večerjala. To je bilo ob devetih. Zaradi visokega krvnega pritiska je imel gral Lonardi strogo die¬ to. Po zavžiti juhi je nenodarna izgu¬ bil zavest. Vsi napori zdravnikov, da bi mu jo povrnili, so ostali brez uspeha. Ob pol deseti uri mu je bolniški kaplan podelil zakrament sv. poslednjega olja. Ob 23. uri in 5 minut je umrl. Ob nje¬ govi bolniški postelji so bili poleg nje¬ gove vdove zbrani tudi vsi njegovi otro¬ ci. Na mrtvaškem odru v kolegiju Champagnat USA: General Biser ho wer. predsed¬ nik Meksika Adolfo Ruiz Cortinez in predsednik kanadske vlade Louis St. Laurent so na skupnem sestanku raz¬ pravljali o obrambi ameriškega konti¬ nenta. — Med ZAD in Sovjetijo je de¬ jansko že prišlo do sporazuma, glede izvajanja načrta za uporabo atomske energije v mirnodobske svrhe. Tako iz¬ javljajo v Washingtonu. — Ameriški major Seversky je opozoril vlado na dejstvo, da ima ZSSR neprimerno bolj¬ ša letala na reakcijski pogon kakor pa USA. S tem, da so Sovjeti pustili, da je prvo njihovo letalo na reakcijski pogon priletelo iz Sovjetije v London, so po¬ kazali, da imajo tudi težke bombnike na reakcijski pogon. Z njimi da prekaša¬ jo ZAD. Nekaj podobnega da imajo sa¬ mo Angleži. BOLIVIJA: Predsednik dr. Paz Esten- soro je imenoval novo vlado za izvedbo splošnih volitev dne 27. maja. Ob novici, da je umrl general Lonar¬ di, zmagovalec v lanski septembrski re¬ voluciji, je prišel takoj v bolnico pod¬ predsednik vlade kontraadmiral Rojas. Pokojnikovi družini je izrekel sožalje. Predložil ji je, naj bi pok. gral Lonar¬ di ležal na mrtvaškem odru v vladni pa¬ lači. Družina je to odklonila, ker je po¬ kojni general pred dnevi svojemu sinu dejal, da želi, da ga v slučaju smrti po¬ leže na mrtvaški oder v kolegiju br. Maristov Champagnat, s katerim ga vežejo dolgoletni tesni stiki, ker so v ta zavod hodili in še hodijo v šolo nje¬ govi otroci. Umrlega grala Lonardija so oblekli v generalsko uniformo, ga položili v krsto in jo prenesli v' kolegij Champa¬ gnat. Položili so jo na mrtvaški oder v veliki dvorani, ki je bila vsa v črnini. Častno stražo so prevzeli gojenci voja¬ ške, letalske in pomorske akademije ter višji častniki vseh treh vrst orožja. V tem času -so. napravili tudi posmrtno masko. V zavodski kapeli je bila zjutraj naj¬ prej maša ža umrlega grala Lonardi¬ ja. Ko so pa odprli vrata zavoda, je bi¬ la zunaj že zbrana velika množica naro¬ da, ki je prišla kropit velikega junaka. Bila je dolga vrsta ljudi, ki so čakali li¬ re in ure, da so prišli na vrsto ter izka¬ zali velikemu sinu Argentine zadnjo čast ter se mu zahvalili za uspešno dokončano revolucijo, ki je Argentini povrnila svobodo in demokracijo. To so bili isti ljudje, ki so ga točno pred še¬ stimi meseci pozdravljali v Bs. Airesu. Tedaj so mu priredili tak sprejem, ka¬ kor ga doslej še noben Argentinec ni bil deležen v vsej argentinski zgodovini. Žalostni so bili obrazi teh ljudi. Vsi so čutili, da jih je zapustil veliki mož, ki v vsem svojem življenju nikdar ni iskal koristi za sebe, ampak je poznal samo nesebično službo narodu. Za njegovo boljšo bodočnost je doprinašal hude u- darce in žrtve. In vrste teh ljudi ni bilo konca. Vmes so prihajali ves čas v zavod tudi visoki državni in cerkveni dostojanstveniki ter izkazovali čast velikemu pokojniku. Do¬ poldne je prišel tudi doajen dipl. zbora apostolski mucij Msgr. Zanin. Najprej je izrekel sožalje pok. družini, nato pa imel v kapeli mašo za pokojnika. Po¬ poldne je prišel kropit grala Lonardija predsednik gral Aramburu, ki je v četr¬ tek odšel na obisk v Cordobo. O Lonar- dijevi smrti je bil takoj obveščen. Obisk je takoj prekinil. Že v Cordobi je odre¬ dil, da se pogreb grala Lonardija izvrši na državne stroške ip z vsemi častmi kot aktivnemu predsedniku republike. Pred krsto je nemo stal več minut. Z njim tudi vsi njegovi spremljevalci: kontradmiral Rojas ter ministri vojnih resorov. Vsa Argentina v žalosti Smrt generala Lonardija je bolestno odjeknila po vsej Argentini. Vsi argent. listi v toplo pisanih nekrologih poudar¬ jajo veliko izgubo, ki je zadela Argen¬ tino z Lonardijevo smrtjo. Naštevajo njegove zasluge za obnovo demokratske¬ ga življenja v republiki, njegovo dolgo-' letno borbo proti prejšnjemu nedemo- kratskemu režimu, njegove vrline in čed¬ nosti, ki so ga visoko dvignile na vo¬ diteljsko mesto v vrstah argent. oboro¬ ženih sil in ga tako tudi usposobile za vodstvo osvobodilne revolucije. Vsi za¬ gotavljajo, da bo spomin na tega nese¬ bičnega in plemenitega ter globoko ver¬ nega moža večno živel v argentinskem narodu. Njegovo mesto v zgodovini bo ob strani največ jih argentinskih -sinov: gralov San Martina, Belgrana, Mitre in Urquize. Gb Lonardijevi smrti so se splošni na¬ rodni žalosti pridružile vse demokrat¬ ske stranke. V svojih žalnih izjavah so objavile ustavitev vse politčne aktivno¬ sti v času, dokler leži gral Lonardi na mrtvaškem odru in na dan njegovega pogreba. Pristaše so pozvale naj se po¬ greba udeleže ter tako izkažejo zahva¬ lo možu, ki je zmagovito zaključil osvo¬ bodilno revolucijo. V notranjosti republike so za Lonar- dijem žalne slavnosti. Po cerkvah so maše za pokoj njegove duše. Ministri vojnih resorov so tudi odredili naj bodo žalne mase za pokoj duše pok. Lo¬ nardija po vseh garnizijah. Govorniki na spominskih slavnostih so poveličeva¬ li Lonardijeve zasluge za domovino. En una entrevista mantenida con los periodistas el titular de Industria capi- tan ing. Carlos Alvaro Alsogaray de- claro que Yacimientos Petroliferos Fis- cales (Y.P.F.), tiene el propdsito de au- mentar su produccion actual de 4 millo- nes a 10 millones de m3, anuales, y de ccmpletar sus destilerias y medios de transporte mediante la construccion de oleoduetos y gasoduetos, en un plažo maximo de tres anos. Con ello al pais obtendra una economia en divisas de aproximadamente 175 millones de do- lares por ano, parte de las cuales, se destinaran a amortizer las inversiones que se realicen para cumplir con la am- pliacion ennunciada. En el mes de Julio de este ano darian comienzo las obras petroliferas por 250 millones de dolares. Bela za povečanje petrolejske proizvodnje v višini 25® milijonov dolarjev Min. za industrijo inženirski kapetan času treh let. Na ta način bo država pri- Carlos Alvaro Alsogaray je sprejel čas¬ nikarje in jim dal izjavo o nameri vla¬ de za povečanje petrolejske poizvodnje. Dejal je, da ima Državna petrolejska družba — YPF — namero zvišati letno proizvodnjo petroleja od štirih mili onov na 10 milijonov kub. m.; spopolniti de- stilerije in zboljšati prevozna sredstva z zgraditvijo nafto in plinovodov in to v hranila na devizah letno okoli 175 mil. dolarjev. Ta prihranek bodo porabili za amortizacijo investicij, ki so potrebne za izvedbo tega načrta. Vsa dela za zvišanje petrolejske proiz¬ vodnje so preračunana na 250 mil. do¬ larjev. Izvajati jih bodo začeli že mese¬ ca julija t. 1. Žalna seja vlade Gral Aramburu je v petek popoldne sklical žalno sejo vlade. Ministre je po¬ zval naj se spominu umrlega predsedni¬ ka Lonardija oddolže z enominutnim molkom. Nato jim je prebral svoj go¬ vor narodu v spomin grala Lonardija. V njem je naglašal, da je mož, ki je 23. sept. 1955 proglasil smrt tiranije in oznanil novo rojstvo svobode, vsto¬ pil v galerijo za domovino zelo za¬ služnih mož. Osvobodilna revolucija mu želi pripraviti počastitev, ki je živa v narodnem priznanju. Dalje je poudarjal, da se lahko mirno in brez strahu, da bi se kdo motil, reče, da je pok. Lonar¬ di vse -svoje življenje posvetil rešitvi osramočene domovine. Dolga so bila le¬ ta, ki so bila potrebna za borbo. Toda ne zapor in tudi ne od tiranije izbrana ponižanja in sramotive niso mogle zlo¬ miti njegove inspiracije svobode. Lju¬ beznivi mož in oče se je nenadno spre¬ menil v vodnika trdega boja na smrt. Domovina je bila včeraj še v slavju, da¬ nes pa prihaja s počastitvijo, ki jo pri¬ pravlja samo svojim junakom. Svoj spo¬ minski govor je zaključil z besedami: Gral Lonardi, Argentinci od danes in jutri vas jemljejo za vzgled in bodo znali ceniti pridobljeno svoboao. V znak žalosti za pok. Lonardijem vi¬ hrajo argent. zastave na vseh državnih poslopjih in ladjah spuščene na pol dro¬ ga. Veličastne pogrebne slavnosti Buenos Aires je zmagovalcu sep¬ tembrske revolucije pred šestimi mese¬ ci pripravil o,b prihodu iz Cordobe triumfalen sprejem. Sprejele in pozdra¬ vile so ga milijonske množice ter ga spremljale z letališča v vladno palačo ter nato poslušale proglam njegove vla¬ de. Šest mesecev po tistih nepozabnih dneh mu je isti Buenos Aires priredil veličastno slovo. Množice ljudstva so za¬ sedle prostore po vseh ulicah, po ka¬ terih. se je pomikal žalni sprevod. Lju¬ dje so raz oken stanovanjskih hiš ter iz množic metali cvetje na krsto z Lo- nardijevim truplom ter z njim posipa¬ vale ulice. Z globokim molkom so zrli na pogrebni sprevod in z belimi robci mahali umrlemu osvoboditelju v slovo. Pogrebni sprevod se je začel v sobo¬ to 24. m. kmalu po osmi uri Pred tem je bila v maristovskem zavodu še maša za pokojnika, nato so pa krsto zaprli. Ovili so jo v narodno zastavo, nanjo po- položili Lonardijevo generalsko kapo in sabljo. V tem trenutku je stopil pred krsto gojenec II. razreda srednje šole v tem kolegiju. Kot sošolec pokojnikovega si¬ na Andreja je v občutenem govoru iz¬ povedal vso bol, ki polni srca argen¬ tinske mladine ob izgubi narodnega ju¬ naka. Zagotavljal ga je, da se bo ar¬ gent. mladina vedno borila za ideale, za katere je živel in delal veliki pokojnik. Njegovi sinovi in ostali sorodniki so zatem dvignili krsto in jo prenesli na ulico ter položili na topovsko lafeto. V tem trenutku se je vsulo cvetje z vseh oken okoliških hiš ter padalo na krsto z Lonardijevimi posmrtnimi ostanki. Po¬ grebni sprevod, v katerem je bilo 17 voz venci, se je pomikal proti baziliki Ntra Šra del Perpetuo Socorro. Krsto je spremljala častna straža vojske in od¬ delkov letalskih padalcev iz Cordobe, ki so sodelovali pri septembrski revoluciji. Oddelki vojske z zastavami in vojaški¬ mi godbami, ki so igrale žalne koračni¬ ce, so bili- razpostavljeni po vseh uli¬ cah, po katerih je šel spreved. Ko je pogrebni sprevod prišel v ba¬ ziliko Perpetuo Socorro so bili v njej že zbrani visoki državni funkcionarji, generali, admirali, cerkveni dostojan¬ stveniki, člani diplomatskega zbora, prestavniki številnih kat. organizacij in društev, zastopniki polit, strank in šte vilno ljudstvo. Malo prej je prišel pred¬ sednik general Aramburu. Krsto so pre¬ nesli v cerkev, nato je bila za Lonardi¬ ja žalna maša, zatem pa molitve “Reši me”. Od tu dalje se je formiral pogrebni sprevod proti pokopališču Chacarita. Skoro dve uri sta minili predno je za¬ vil na samo pokopališče. Po Avdi Li- bertador Gral San Martin in Lacroze so bile zbrane ogromne množice ljudstva. Še več ljudi se je zbralo na samem pro¬ stranem pokopališču in v okolici. Po Vseh avenidah. Oddelki vseh treh vrst argent. oboroženih sil so izkazovali časti umrlemu generalu Lonardiju. Ko se je pa pogrebni sprevod začel bližati poko¬ pališču, so topovske baterije začele od¬ dajati 21 častnih strelov. Krsto z Lo- nardijevim truplom so ljudje dobesed¬ no posuli s cvetjem. Prav tako vse ulice. Naval množice je bil tedaj tolik¬ šen, da policija sama ni več zmogla vzdrževati kordonov ter ji je moralo pri¬ skočiti na pomoč oražništvo in nazad¬ nje še vojaštvo. Ko je topovska lafeta s krsto prispela pred kapelo, so krsto položili pred oder. Obstopili so jo pok. družina in ostali so¬ rodniki, predsednik republike gral Aramburu z ministri ter ostali dostojan¬ stveniki. Pogrebne molitve je opravil škof Msgr. Tato ob asistenci. Takoj nato je povzel besedo vojni minister general Ossorio Arana Dejal je, da Lonardijeva smrt ne pred¬ stavlja njegovega odhoda v temo in po¬ zabo, ampak prehod v luč in zgodovino. Poveličeval je njegove človeške in vo¬ jaške vrline. Kot inteligenten in oster opazovalec je zaznal tirana za dema¬ gogom, tiste, ki so oznanjali slepo po¬ slušnost in. brezpogojno zvestobo pa za služabnike despotizma. Lonardi je kot. vojak občutil bol naroda in dojel njego¬ va stremljenja. In če je izbral pot bo¬ ja in upora to ni bilo zaradi tega, ker bi dvomil v možnost narodove odločit¬ ve, ampak zato, ker je vedel, da so po- gažene njegove svoboščine. Upornik iz leta 1951 je povzročil poraz leta 1955. V dolgem meddobju je dvigal pogum ti¬ stim, ki so obupovali. Več kot enkrat je pokazal pravo pot. Zatem ga je pri¬ kazoval kot zmagovalca revolucije. De¬ jal je, da je prišel v vladno palačo brez poniževanega sovraštva in rušilne jeze. Za njegovo predsedniško delavnost pra¬ vi, da pripada presoji zgodovine. Nje¬ gov velik nauk je bil nesebičnost in od¬ poved. Zadnji govornik je bil general Eduardo Senorans Govoril je v imenu osebnih Lonardi- jevih prijateljev in v imenu borcev iz zadnje revolucije. V svojih izvajanjih je kot njegov osebni prijatelj in soborec poudarjal vse pok. vrline, ki so ga od prvega trenutka postavile za vojaka svobode in dostojanstva. Prikazuje ga na delu v vojski, nato med revolucijo in končno kot predsednika. Tu naglaša, da ne more dopustiti, da bi se ta grob za¬ prl, ne da bi bi povedal kako tuji so mu bili kot resničnemu demokratu totalita¬ ristični nameni, ki so mu jih nekateri V zadnjem času podtikali, ko so krivo tolmačili njegova prizadevanja za do¬ sego miru in sloge med Argentinci. V tem trenutku so eskadrile letal v nizkem poletu nad pokopališčem izka¬ zale zadnjo čast “prijatelju demokraci¬ je”, kakor je Lonardija nazval londonski “Times”, nato so pa krsto dvignili ter jo> spustili v grobnico zaslužnih vojaških osebnosti. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 29. IH. 1956 Krščansko delavstvo v emigraciji se združuje Vel begunstva po drugi svetovni vojni je zajel tudi krščansko misleče delav¬ ske vrste, ko so komunisti bili na tem, da prevzamejo oblast v srednje - evrop¬ skih deželah. Med temi begunci iz delav¬ skih vrst so bili stari, preizkušeni bor¬ ci iz vrst krščanskega strokovnega (sindikalnega) gibanja, ki so morali za¬ pustiti domovino, da si rešijo življenje. Bili so med njimi pa tudi taki, ki so se kršč. organiziranemu delavskemu giba¬ nju- priključili šele v emigraciji. Oboji 60 se razselili po vsem svetu in v prvem mahu zgubili medsebojne zveze. Toda kmalu so uvideli, da čas in razmere kli¬ čejo po delavski begunski organizaci¬ ji, ki bi jih povezala ne samo v lastne narodnostne delavske skupine, marveč v mednarodno emigrantsko delavsko or¬ ganizacijo. Iz takega spoznanja in hotenja sta se rodili okrog 1. 1951. dve mednarodni iz¬ seljenski krščanski delavski organizaci¬ ji. Ena se je razvila v zapadni Evropi s sedežem v Parizu in se imenuje po fran¬ cosko: Federation Internationale des Trailleurs Chretiens Refugies et Emi- gre’s (kratica: FICTRE). V enotno or¬ ganizacijo je povezala posamezne na¬ rodnostne delavske skupine, ki tvorijo sicer sestavni del kršč. sindikatov v do- tični državi, pa želijo biti hkrati med¬ sebojno povezane z drugimi begunskimi in emigrantskimi skupinami v zapadno- evropskih deželah. FICTRE je tedaj iz¬ seljenska delavska organizacija, ki združuje nacionalne skupine kršč. de¬ lavcev, nastale v emigraciji v zapadno - evropskih deželah in skuša zastopati ter braniti njih interese. Druga mednarodna organizacija be¬ gunskega krščanskega delavstva je pa nastala v New Yorku in se imenuje Cen¬ tral European Federation of Christian Trade Unions (kratica CEFCTU). Ka¬ kor ime pove, je namen tega združenja organizacijsko povezati krščanske sin¬ dikaliste, ki so bili že doma vodilni lju¬ dje ali pa vsaj člani strokovnih društev (trade unions) in so v begunstvu svojo domačo strokovno organizacijo vsaj do neke mere skušali ohraniti in jo pred¬ staviti svetu kot nadaljevanje domače¬ ga kršč. sindikalizma v zamejstvu, ko je v domovini povsem zatrto. Slovenci iz vrst kršč. strokovničarstva so usta¬ novili Slovensko predstavništvo krščan¬ skih delavcev in Delavske zveze, ki ima sedaj svoj sedež v Buenos Airesu, a se¬ verno - ameriška veja tega organizma je v New Yorku. Podobna zamejska de¬ lavska predstavništva imajo tudi druge narodnosti iz srednje - evropskih dežel, kjer je kršč. sindikalizem obstojal pred II. svet. vojno. Vsa ta predstavništva so se organizirala v zgoraj imenovani federaciji (CEFCTU), da bi tako mogli uspešneje uveljavljati svoja skupna stremljenja, se boriti zoper komunizem, delati za osvoboditev domovine in skup¬ no predstavljati kršč. strokovna gibanja v svobodnem svetu. čeravno ima vsaka obeh omenjenih organizacij svoj poseben namen, so se vendar iskala pota in načini, kako bi jih bilo mogoče čim tesneje povezati, če že ne čisto združiti. Mednarodne razmere in položaj izseljenega delavstva so bolj in bolj pritiskali na rešitev tega vpra¬ šanja. že 1. 1953 je bil storjen prvi po¬ skus ustanoviti skupno predstavništvo, ki pa ni uspel. V jeseni lanskega leta pa eo šli predstavniki obeh organizacij po¬ novno na delo, tokrat z uspehom. Dne 13. novembra 1955 je bil dosežen in podpisan sporazum, da se oba organiz¬ ma postopoma zlijeta v enega. Pri po¬ gajanjih v Parizu je odločilno sodelo¬ val tudi glavni tajnik kršč. internacio¬ nale iz Bruslja g. A. -Vanistendael, ki je sporazum tudi sopodpisal. Ko sta be¬ sedilo odobrila širša odbora obeh orga¬ nizacij, je dogovor z januarjem 1956 stopil v veljevo. Določbe sporazuma za enotno organizacijo Sporazum je razdeljen v dva odlom¬ ka. V prvem so določila za prehodno do¬ bo, dokler ne pride do zlitja in ugotav¬ lja, da v tej dobi FICTRE v Parizu predstavlja vse kršč. delavstvo v emi¬ graciji na evropskem kontinentu in to sporazumno z CISC (internacionalo), dočim ima CEFCTU isto pooblastilo na emeriškem kontinentu. FICTRE in CEFCTU bosta nastavili skupno pred¬ stavništvo za sodelovanje s CISC. Stopitev obeh organizmov v enotno organizacijo se izvede do konca 1. 1956. Nova organizacija se bo imerova'a Centrale Internationale des Syndicates Chretiens Libres d’Europe Centrale et Orientale (CISCL), ali v angleščini: International Center of Free Christian SOVJETOM NE VERUJEJO Ves svet je še vedno poln komentarjev o dogodkih v Sovjetski zvezi, kjer še na¬ prej rušijo vezi, ki vežejo sovjetski ko¬ munizem na Stalina, še vedno niso obja¬ vili celega besedila govora, ki ga je imel Hruščev na 20. strankinem kongresu, sindikati in partijske organizacije še ni¬ so zaključile razpravljanja o njegovi vsebini. Zunaj Rusije je svet razdeljen; nekateri mislijo, da bo v Rusiji ta govor moč komunizma oslabil, velika večina pa se že nagiba k naziranju, da pomeni vsaka poteza komunističnega vodstva samo korak naprej v utrjevanju komu¬ nizma v Rusiji in v svetu. Vedno večji je tabor tistih, ki menijo, da je vsa gonja okoli Stalina in njegovega zločinskega početja v zadnjih 20 letih samo taktič¬ na poteza in nič več. Nad iskrenostjo Hruščeva in njegovih tovarišev dvomi celo vodja levega krila angleške delav¬ ske stranke Bevan in objavil članek, v katerem pravi, da je komunistična usta¬ va Stalinu omogočila vsa ta dejanja in dokler komunizem te ustave ne bo spre¬ menil, se bo vsak hip pojavljal diktator, ki bo posegel po istih zločinskih sred¬ stvih, kot se jih je posluževal Stalin. MANIFESTACIJA ZA ZEDINJENO EVROPO V Londonu je še vedno Malenkov in v londonskih listih pišejo vedno bolj ugod¬ no o njem in njegovih stikih z angleškim občinstvom. Ko hodi po angleških tovar¬ nah, se Malenkov obnaša kot “good old Mally — dobri očka”, ljudje mu ploska¬ jo, sam pa odzdravlja in deli bombone in čokolado med otroke. Istočasno pa je v Londonu šef sovjetske tajne policije Serov —• nanj pa lete ostre strele vseh londonskih časopisov. Listi pišejo, da londonsko prebivalstvo boli navzočnost “zločinca, morilca in ruskega Himmler- ja” v Angliji. Če je ta zunanji nastop le rahel dokaz, da se večina ljudi še zaveda nevarnosti ruskega komunizma, pa je bil prav te dni v Bonnu podan še močnejši dokaz, da se mora Evropa trdno držati tistih bilk, ki jo še skušajo ohraniti na površ¬ ju. Prejšnji teden so bile seje nemškega parlamenta v znaku velikih manifesta¬ cija za idejo Zedinjene Evrope; med za- sedenjem so bile na poslopju parlamenta zastave v počastitev te zamisli. Nemška vlada in z njo parlament sta opozorila na zvestobo Zedinjeni Evropi v trenotku, ko se pripravljajo važni raz¬ govori med angleškimi in sovjetskimi državniki v Londonu. Bulganin in Hru¬ ščev prideta v London 18. aprila. Prav¬ kar pa so tam že posveti med vzhodom in zahodom o tem, kako se naj pospeši delo za omejitev oboroževanja. Pri obeh prilikah bodo sovjeti ponuja¬ li koncesije, kar naj bi služilo temu, da bi sedanjo gonjo v Moskvi proti Stalinu čimbolj izrabili. V Bonnu se zaskrbljeno Vprašujejo, ali ne bo dogovor med vzho¬ dom in zahodom (vsaj o omejitvi oboro¬ ževanja) morala plačati Nemčija, kateri ne bodo dovolili, da bi se zedinila. Tudi v Franciji se polašča nove vlade nazira- nje, da se je treba naslaniti na Rusijo — pri tem pa se oddaljiti od tiste politi¬ ke, ki je povezala Nemčijo in Francijo v borbi za zedinjenje Evrope. Nevarnostim komunistične taktike se bo Evropa izognila samo tedaj, ako bo svobodni del Evrope in zahodni blok o- stal tako enoten, kakor je bil dosedaj. Vpliv komunizma bo oslabljen samo, ako bo ideja za zedinjenje zmagovala v vsej Evropi. POSREDOVANJE O.Z.N. V PALESTINI Kriza okoli Palestine narašča. Komu¬ nisti skušajo v Evropi razbiti zahodni blok s svojimi komedijami v Moskvi, na Bližnjem vzhodu pa podpirajo z vsemi silami tiste,- ki skušajo čimprej izzvati vojaško obračunavanje med Arabci in Izraelci. Zahodni zavezniki so prišli do sklepa, da mora OZN poseči s svojim vplivom, sovjeti pa napovedujejo, da bodo na seji Varnostnega sveta z vetom preprečili to mirovno akcijo. Glavni tajnik OZN Ham- marskjold napoveduje posebno potova¬ nje v Palestino, da bi posredoval in od¬ stranil glavne ovire za pomirjenje. Toda izgledov je le malo. Pravkar so listi ob¬ javili, da se egiptski vojaški oddelki vež- bajo celo že tudi na Poljskem in to v u- porabi modernega sovjetskega orožja. V obeh slučajih, v manifestaciji v Bon¬ nu in pri posvetih OZN v Newyorku, gre za dokaz, da se skuša utrditi prepriča¬ nje, da zahodni blok vsem sovjetskim potezam ne veruje. dal slov. zgodovino, borbo slov. naroda za ohranitev in njegovo kulturno rast. Prikazal je tudi stanje Slovencev pod komunisti ter navajal podatke o Sloven¬ cih po svetu. Poročal je (udi kako so si Slovenci uredili življenje v Kanadi in kako so organizirani v svoji župniji. Po njegovem predavanju je oktet zapel pesmi Ob večerni uri in Večerni zvon. V dvorani sta med restankom visela dva zameljevida. Prvi je prikazoval Slo¬ venijo sredi Evrope, drugi pa Slovenijo z njenimi sosedi. Domačim udeležencem sestanka so rojaki postregli z vsemi po¬ jasnili. Domačini so pa nato slovenske goste pogostili s prigrizkom in kavo. Na člane društva N. J. I. v župniji Corpus Christi v Tarontu so Slovenci s svojim obiskom napravili najlepši vtis, kar potrjuje pismo, ki ga je ta organi¬ zacija poslala Rev. Kopaču. V njem med drugim pravi, da se še vsem zahvaljuje za njihov doprinos k zadnjemu sestan¬ ku. Posebej naglaša, da ne sme pozabi¬ ti obeh deklet in mladega fanta v “nji¬ hovih slikovitih narodnih nošah” “Va¬ ši ljudje so prinesli s seboj prijateljske¬ ga duha, ki ga je s samimi besedami težko opisati.” Zelo pohvalno zatem o- menja petje moškega okteta, se zahva¬ ljuje za predavanje o Sloveniji in Slo¬ vencih ter zaključuje svoje pismo z ugo¬ tovijo, “da v zgodovini našega društva še nismo imeli tako prijetnega in vse¬ binsko bogatega mesečnega sestanka”. Vaš otrok in vi je bil naslov predava¬ nju, ki smo ga imeli na februarskem me¬ sečnem sestanku društva “Baraga”. Za predavanje je bil naprošen zagrebški zdravnik dr. Anton Shardt. Svoja zani¬ miva izvajanja je pojasnjeval s filmom “Vaš otrok in vi”. “Veseli dan ali Matiček se ženi” je privabil v slovensko dvorano lepo šte¬ vilo rojakov. Igro so postavili na oder igralci slov. gledališča. Pevske »točk« je uglasbil Rev. Rener. Z uprizoritvijo te igre so igralci slov. gled. počastili 200 letnico rojstva prvega slov. drama¬ tika A. Tomaža Linharta. Slovensko društvo N. J. I. je februar¬ ski sestanek posvetilo kat. tisku. O po¬ menu tiskane besede je govoril predsed¬ nik Misijonskega krožka g. Otmar Mau- ser. Vse navzoče je pozival naj naročajo in berejo ter podpirajo slovensko časo¬ pisje in revije, ki jih izdajajo kat. Slo¬ venci po svetu. V debato, ki se je razvi¬ la po predavanju, je poseglo več roja¬ kov. Ugotovili so, da vse, kar dobrega Slovenci izdajo po svetu, ni nič dražje kot je tuji tisk. če bi vsi rojaki, ki t® zmorejo, naročali slovenske liste in knji¬ ge, bi bile slovenske publikacije lahko še -cenejše in tudi boljše. PISMO IZ KANADE Toronto, 10 marca. V župniji “Corpus Christi” v Torontu so člani župnijskega društva N. J. I. po¬ vabili na svoj februarski sestanek, člane istoimenskega društva pri slov. župniji Marije Pomagaj. Na sestanek je prišlo 47 slov. rojakov. Med njimi je bil tudi duhovni vodja Rev. J. Kopač, C.M. dve slovenski dekleti in slov. fant. so bili oblečeni v slov. narodne noše. Polnošte¬ vilno je bil zastopan tudi moški oktet. Taki sestanki se vrše po želji kardinala McGuigana, naj ta društva posvečajo Veliko skrb novodošlim imigrantom. Ker so Slovenci prva narodnostna skupina, ki je po II. svet. vojni v Kanadi ustano¬ vila društvo N.J.I., zato so bili tudi Slovenci prvi povabljeni na tak sesta¬ nek. D M Ah I SMO ... 'DR. MAČEK IN DR. KRN JE VIČ EDINA ZAKONITA PREDSTAVNIKA HRVATSKEGA NARODA" Domači člani so na sestanku najprej opravili svoje tekoče zadeve. Nato je povzel besedo predsednik nadškofijske Zveze društev N.J.I. Pozdravil je Slo¬ vence in razložil zamisel društvenega sodelovanja in prijateljskega zbliževa¬ nja. To pa sloni na boljšem medseboj¬ nem poznavanju drug drugega. Po nje¬ govem govoru so predsedstvo sestanka prevzeli Slovenci. Rev. J. Kapač C.M. je vse navzoče toplo pozdravil in razložil program večera, ki je bil naslednji; Moški oktet je lepo zapel tri pesmi: Soči, V hribih se dela dan in Pri moji koči. Pesmi je v angleščini razlagal g. Franc Brence ml., ki je nato imel tudi • predavanje o Sloveniji in Slovencih. Po¬ vedal je, kje je Slovenija in razložil kdo so Slovenci. V zgoščenih besedah je po- Trade Unions of Central and Eastern Europe (ICFCTU), ali po slovensko: Mednarodno središče svobodnih krščan¬ skih sindikatov iz Srednje in Vzhodne Evrope. člani te enotne organizacije bodo na¬ rodni krščanski sindikati iz osrednje in vzhodne Evrope. Združitev ne bo nika¬ kor prizadela avtonomije narodnostnih skupin pri njihovem delu v lastnem de¬ lokrogu. Sedež nove organizacije bo na sedežu internacionale v Bruslju. Toda evropska veja bo imela svoj sedež v Pa¬ rizu, ameriška pa v New Yorku. Združena organizacija bo imela slede¬ če vodstvo: izvršni odbor, sestavljen iz 15 oseb, od katerih jih je šest v Ame¬ riki (podpredsednik, namestnik glavne¬ ga tajnika, pomožni blagajnik in trije člani); glavni odbor, ki je sestavljen iz sledečega števila predstavnikov po¬ sameznih nacionalnih skupin: Poljaki, 5, Čehi - Slovaki 3, Slovenci 2, Srbi 1, Hrvati 1, Madžari 3, Baltijske države skupno 4, Ukrajinci 6, Ruteni 1, Romu¬ ni 1, Bolgari 1, vsi skupaj 28; najvišja oblast v novi organizaciji je kongres, ki ga sestavljajo predstavniki vseh pravkar omenjenih rar. skupin v šte¬ vilu predstavnikov v glavnem odboru, pomnoženim s 3 (n. pr. Slovenci 2x3 — 6 predstavnikov v kongresu CISCL). Izvršni odbor deluje v dveh delovnih edinicah, ena v Evropi, druga v Ameri¬ ki; prva šteje 9, druga pa 6 članov. CEFCTU in FICTRE naprosita CISC, da imenuje iz obojestranko predlaganih TU) in pripravil vse potrebno za prvi kongres. Nekaj v pojasnilo Pri pogajanjih se je postavila osno¬ va, da ima vsako predstavništvo svoje- časno v domovini obstoječih kršč. sindi¬ katov po dva delegata v glavnem odbo¬ ru. Na ta način smo Slovenci dobili svo¬ ja dva delegata, ker v FICTRE sploh nismo bili zastopani. Slovenski delavski krogi v zapadno - evropskih deželah, (Franciji, Belgiji, Nemčiji, Nizozem¬ ski) se niso vključili v FICTRE. Pač pa so to storili Srbi in Hrvati tamkaj. Vsaka narodna skupina naj bo zastopa¬ na, tako se je glasilo načelo. Zastopana pa po številu in moči svojega članstva, ako je nastala še — le v begunstvu. Na ta način so dobili Poljaki dodatno k dvema članoma starih sindikatov tri predstavnike novih. Ker Ukrajinci niso sploh imeli v domovini kršč. sindikatov, a so sedaj najštevilnejša skupina, so do¬ bili šest novih predstavnikov. V tej zvezi je zanimivo dejstvo, da imajo Srbi in Hrvati, ki tudi niso niko¬ li imeli kršč. sindikatov v domovini, vsaki po enega predstavnika in tako držijo v jugoslovanski skupini ravnotež¬ je s jsl o venci, ki imamo več kot 50 let stare kršč. sindikate. Toda to naj ni¬ kogar ne moti. Slovenci smo samo vese¬ li, da so se kršč. sindikalnemu gibanju priključili tudi Hrvati in Srbi in jih toplo pozdravljamo kot pomočnike pri graditvi novega, boljšega delavskega položaja v bodočem socialnem redu, ki V Buenos Airesu je bil sestanek in u- stanovni občni zbor “Hrvatskega kul¬ turnega in prosvetnega društva dr. Antona in Štefana Radiča”. Začel in vodil ga je biv poslanec HSS dr. Žiga Šol. V svojem govoru je po poročilu ka¬ nadskega glasila HSS “Hrvatski glas” poudarjal potrebo po čvrsti in močni organizaciji HSS. “Ugotovljeno je, da v emigraciji ni nobene stranke”, — je nadaljeval dr. Žiga Šol — “ki bi mogla predstavljati hrvatski narod pred za¬ hodnimi zavezniki, razen HSS, ker no¬ bena v inozemstvu se nahajajočih strank na volitvah v Hrvatski ni dobila zau¬ panja hrvatskega naroda. Hrvatski na¬ rod je na vseh volitvah od 1920 do 1938 leta izkazal zaupanje HSS. Zaradi tega sta predsednik dr. Vladko Maček in gl. tajnik dr. Juraj Krnjevič edina zakoni¬ ta predstavnika hrvatskega naroda in jih kot taka zahodne oblasti priznavajo. Naravnost nerazumljivo je, da nekate¬ ri Hrvati v inozemstvu tega nočejo u- videti, ampak ustvarjajo neke stranke in strančice in s takim svojim posto¬ panjem, namesto, da bi koristile, ško¬ dijo hrvatskemu narodu in njegovi bor¬ bi za osvoboditev Hrvatske izpod Ti¬ tove komunistične tiranije. To svoje stališče utemeljujejo s tem, da se dr. Maček baje ni izjavil za suvereno hrvat- sko državo in da dr. Krnjevič vodi svo¬ jo posebno politiko, ki je v nasprotju s politiko dr. V. Mačka”. V nadalnjih izvajanjih dr. Žiga Šol pobija te očitke ter naglaša, da “dr. Maček ni prijatelj frazeologije, še manj pa neresnice. Kot neprijatelj frazeolo¬ gije ne bo uporabljal besede suverena država, ker jo vsebuje že pojm drža¬ va”. Zavrača tudi trditve, da obstoja med dr. Mačkom in dr. Krnjevičem ne¬ soglasje. V podkrepitev svojih izvajanj citira besede dr. Krnjeviča samega, ki’ pravi: “Naši narodni neprijatelji, ki bi hoteli sedanjo borbo hrvatskega naroda oslabiti, po raznih kanalih širijo trditve, da se baje predsednik Maček in jaz ne strinjava. Kdor gradi na tem svoje u- panje, se bo hudo razočaral. Midva ni¬ sva začela sodelovati včeraj. Že 36 let se skupno boriva za iste cilje in nikdar se nisva skregala in zato, kadar kaj go¬ voriva in skleneva ni treba, da bi t« obešala na veliki bobenj.” V svojih izvajanjih je dr. Žiga Šol na¬ dalje omenjal, da program HSS vsebuje dva dela: državnopravnega in socialne¬ ga. V državnopravnem zahteva “za vsa¬ kega državljana ‘Svobodni Dom’, ki pa ne more biti svoboden, če v državi sami ne odloča hrvatski narod, ampak doma¬ či ali tuji nasilnik”. Vprašuje se zakaj potem ne vstopijo v HSS tudi ostali Hr¬ vati, ki pravijo, da so za suvereno drža¬ vo. Pravi, da ni treba, da bi se strinjali s socialnim programom, ker lahko vsto¬ pijo v stranko kot “podporni člani”. Tu dobesedno pravi: “Vsi Hrvati in Hrvati¬ ce lahko vstopijo razen klavcev in ner¬ gačev. Znano je, da nam pošiljajo ljudi, ki žele razbiti organizacijo HSS. To je želja komunistov in vseh ostalih nepri- jateljev hrvatskega naroda, ki so se v ta namen tudi združili.” Pri volitvah je bil izvoljen za dosmrt¬ nega častnega predsednika društva dr. Josip Reberški, za predsednika dr. žiga Šol. Tajnik je Rudolf Petek. Na predlog dr. Reberskega so rojstni dan dr. Mačka proglasili za društveni praznik. Dr. Mač¬ ku in dr. Krnjeviču so z občnega zbora poslali brzojavne pozdrave. IZ TEDNA V TEDEN kandidatov skupni odbor, ki bo izdelal | mora biti red socialne pravičnosti in konstitucijo novega organizma (ICFC- | bratske ljubezni. Dr. Ludovik Puš ANGLIJA: Vlada je poslala Egiptu ostro protestno noto zaradi njegove gonje proti Angliji. Grozi mu s protiu¬ krepi. — Ogorčenje angl. javnosti zara¬ di. skorajšnjega obiska sovjetskih mo¬ gotcev Bulganina in Hruščeva je vedno večje. Spričo takega razpoloženja jav¬ nosti je celo vladno konservativno gla¬ silo “Dailly Telegraph” zapisalo, da bo¬ sta Bulganin in Hruščev sprejeta v Lon¬ donu z “hladno vljudnostjo”. Bivanje poveljnika sovjetske tajne policije grala Ivana Sereva pa smatra angl. javnost naravnost za izzivanje. Zanj časopisje pravi, da je “sovražni morilec” in v Britaniji “nezaželen gost”. FRANCIJA: Zun. min. Pineau je ob- Nemčiji Wilhelm Miklas in grof Rue- diger von Starhemberg, ustanovitelj znane predvojne organizacije avstrijskih bojevnikov Heimwehr. Starhemberg je po Anschlussu živel v emigraciji. Več let tudi v Argentini. V Avstriji je imel okoli 80 gradov. Več tudi na Koro¬ škem. F.L.R.J.: Na Titovo povabilo bo pri¬ šel meseca aprila na obisk v Jugosla¬ vijo predsednik, avstrijske vlade ing. Julij Raab. CIPER: Na angl. guvernerja otoka je bil poskušan atentat. Grški strežaj Sofokleus je v Hardingovi spalnici po¬ ložil peklenski stroj, ki so ga pa pra¬ vočasno odkrili. Atentator je pobegnil. tožil sovjete, da so oni krivi za poveča- j Angleži so razpisali nagrado več tisoč no napetost na Bližnjem Vzhodu zaradi pošiljanja orožja arabskim državam. — Razmerje med radikalnimi soc. Mende- sa France-a in socialisti predsednika vlade Molleta postaja vedno bolj hlad¬ no. Sodijo, da bo med obema prišlo do preloma že na prvi prihodnji seji parla¬ menta 17. aprila. Razlogi: vladna poli¬ tika do Alžira in namera vlade, da zvi¬ ša plače delavstvu in uradništvu. ZAH. NEMČIJA: Samo združena Ev¬ ropa lahko zavaruje in reši svojo svobo¬ do, razbita bo pa propadla, je zatrjeval kancler dr. Adenauer v parlamentu. AVSTRIJA: Dve znani avstr, osebno¬ sti sta umrli: zadnji predsednik avstr, republike pred priključitvijo Avstrije funtov tistemu, ki bi ga izdal. — Na grški narodni praznik 25. III. na Cipru prebivalstvo po mestih sploh ni smelo ves dan zapustiti svojih stanovanj. JORDANIJA: Med Jordanijo in Siri¬ jo je sklenjena medsebojna vojaška po¬ godba, ki predvideva skupen oborožen nastop proti Izraelu v slučaju vojnega spopada med Judi in arabci. S tem se je tudi Jordanija vključila v Arabsko Ligo. IZRAEL: Šel izraelskega generalne¬ ga štaba gral Moše Davan je izjavil pol¬ jedelcem v dolini reke Jordana, da je verjetno, da bo še to poletje izbruhnila vojna med Izraelom in arabskimi drža- Buenos Aires, 29. HI. 1956 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'Ilovice ia Prešernove nagrade so letos aopili prof. za klasično jezikoslovje na ljb. u- -noverzi dr. Anton Sovre za svoje prevo¬ de iz grščine, Ferdo Kozak za književno delo “Popotoval sem v domovino”, pr¬ vakinja ljubljanske opere Vilma Bukov¬ čeva predvsem za letošnjo stvaritev glavne vloge v Massenetovi operi Ma- non, akademik dr. Jovan Hadži za dve prirodoslovni razpravi in docent ing. Aleš Strojnik za izdelani elektronski mi¬ kroskop. Jugoslovanska skulptura 20 stoletja je naslov albumu, ki je izšel v Beogra¬ du. V njem so objavljeni posnetki 155 kiparskih del 53 jug. umetnikov. Od slov. kiparjev so zastopani: Gangl, Ber- neker, Dolinar, Zajc, Kos, Boris in Zdenko -Kalin, Tone Kralj, Smerdu, Pu¬ trih, Tršar in Savinšek. V Ljubljani je praznoval 85 letnico Franc Sal. Finžgar. Komunistični tisk je ni omenjal, čeprav je Finžgar sed. nasilnikom napravil velike usluge. Tre¬ nutno piše Finžgar knjigo svojih spo¬ minov. Celjska Mohorjeva družba ima vedno večje težave s komunisti. Ti ji nagajajo kjer le morejo, samo, da bi na ta na¬ čin pridobili kakega naročnika več za svojo Prešernovo družbo. Letos so ime- Prof. Anton Sovre je v decembru slavil 70 letnico. Kot prof. je služboval V Ljubljani, Gorici, Ptuju, Pančevu in Sremskih Karlovcih (pod Živkovičem). Od leta 1938 je bil prosvetni inšpektor, po letu 1915 je bil dramaturg Slov. na¬ rodne gled. v Ljb. 1946 je postal vseuč. prof. na ljb. univerzi, od 1. 1953 je pa član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sovre je znan po svojih pre¬ vodih klasičnih umetnin: Iliade, Odise¬ je, Kralja Ojdipa, Sokratovega zagovo¬ ra. Njegovi največji deli sta pa pre¬ vod Avguštinovih Izpovedi in poljudno pisana zgodovina stare Helade “Stari Grki”. Ob 37 obletnici Cankarjeve smrti so v Drami Slov. narod. gled. odkrili doprsne kipe trem pok. slov. gled. igralcem: Po¬ lonci Juvanovi, Francu Lipahu in Mari¬ ji Veri. Avtorja spominskih doprsnih ki¬ pov sta akad. kiparja Jakob Savinšek in Zdenko Kalin. V Sloveniji je bilo v letu 1955 5263 u- čiteljev, 513 strokovnih učiteljev, 221 u- čiteljev praktičnega pouka, 827 pred¬ metnih učiteljev, 1167 profesorjev sred¬ njih šol in 59 predavateljev v drugih strokah. Prevladujejo ženske s 65%. Upravnik Slovenske filharmonije prof. Lucijan M. Škerjanec je dal ostavko. Svet za prosveto in kulturo LRS, jo je sprejel. “Rože in trnje” je naslov novi slov. knjigi, v kateri so objavljeni dosedaj še neobjavljeni spisi Janeza Trdine. To so “Popotnja”, “Pri pastirjih na Žabje¬ ku” ter “Rože in trnje”. Uredil jih je pTof. Janez Logar. Na seji republiškega zbora v Ljublja¬ ni so sklenili, da se dovoli pripor in sprožitev kazenskega postopanja zoper poslanca ing .Gašperja Muho. Okrožno javno tožilstvo v Ljubljani ga obtožuje poneverbe večjega zneska. Umrli so. V Ljubljani: Frančiška Vidmar, roj. Lemut, vdova po polic, nad¬ zorniku, Jurij Karba, upok. žel., Ivanka Jančer, roj. Kumer, Avgust Janežič, po¬ štni uslužbenec, Josipina Eržen, Al¬ bina Snoj, žena strojevodje v p., Boris Miklič, dipl. ekonomist, Pavla Paterno¬ ster, roj. Planinec, Jože Sebjanič, šo¬ fer, Konrad Mally, avtoizvošček, ing. Ivan Kralj, univ. prof. na oddelku za rudarstvo in metalurgijo na tehn. fak., in Marija Vukčevič, roj. Milakovič v Kostanjevici na Krki, Ivanka Držan v Mariboru, Miroslava Riemer, upok. v Kranju, Janez Zalokar, zlatomašnik v Dobju, Karel Marinčič, biv. mesar in gost. v Šentvidu pri Stični, Marija Za- košek v Celju, Lovro Zorc na Viču, Iva¬ na Železnik, pos. biv. gost. v Šmartnem pri Litiji in Stanko Lušin, tajnik Pla¬ ninskega društva v Črnomlju. Slovenci v Argentini li še posebne težave. O njih poročata celovška revija “Vera in dom” ter Be¬ sednjakov “Novi list” v Trstu. Revija “Vera in Dom”, mesečnik za družino in prosveto, ki jo izdaja celovška Mohorje¬ va družba, v februarski številki pravi tole: “Letošnji Koledar M. D. v Celju je bil že dotiskan, ko so morali iztrga¬ ti iz njega pesmi znanega pesnika Ed¬ varda Kocbeka. Ena pesem je bila nam¬ reč posvečena vernim partizanom, ki so na veliki petek leta 1943 prejeli v cer¬ kvi sv. obhajilo. Pesnik poje, da “nosi¬ jo Boga v srcu”. Uredništvo je moralo pesmi izločiti, češ, da niso v skladu z duhom današnje stvarnosti” Tržaški “Novi list” pa tudi v svoji prvi febr. štev. pravi naslednje: “Čeprav je mini¬ lo že mesec dni novega leta, menda še vedno niso izšle knjige celjske Mohorje¬ ve družbe. Kot je znano, je bila družbi dodeljena omejena količina papirja, ta¬ ko, da bi lahko izšli samo dve knjigi namesto štirih ali petih, kolikor jih je navadno pošiljala med slovensko ljud¬ stvo. Nova motnja v izdaji letošnjih knjig je nastala, ko se je stavec v ti¬ skarni uprl in ni hotel postaviti nekih Kocbekovih pesmi o obhajilu partiza¬ nov. Sedanja zamuda je verjetno še ved¬ no posledica tega pripetljaja med Mo¬ horjevo družbo in pesnikom na eni ter med tiskarniškim delavcem na drugi strani. Ker so knjige Mohorjeve družbe med ljudstvom še vedno močno priljub- jene in ker je njen koledar edini kole¬ dar v matični domovini, ki upošteva cer¬ kvene praznike in objavlja godovne dne¬ ve svetnikov, ljudje že težko čakajo nanj in na drugo obljubljeno knjigo”. Tako so komunisti doma doprinesli nov dokaz za svoje kruto nasilje, ki ga izvajajo tudi nad slovensko kulturo. MSuenos Aires Vse naročnike Svobodne Slovenije prav lepo prosimo, da poravnajo čimprej vso zaostalo naročnino. Nikar naj ne čakajo opominov in novih prošenj uprave. Po¬ ravnajo naj tudi naročnino za tekoče le¬ to. Uprava lista z velikimi napori zma¬ guje finančne težave. Kot smo poročali so se tiskarski stroš¬ ki meseca novembra lanskega leta zvi¬ šali za več kot deset odstotkov. Sredi februarja letošnjega leta so se tiskarski stroški znova povečali za 10 odstotkov. S 15. marcem je stopila v veljavo tudi občutno zvišana poštna tarifa, predvsem za inozemstvo. In to za tiskovine, kakor tudi za pisemsko pošto. Tudi to povi¬ šanje je za upravo lista hud udarec, ker se bodo občutno zvišali izdatki za pošt¬ nino korespondence, ki je potrebna za zbiranje gradiva za list. Spričo vsega tega znova apeliramo na vse naročnike, da nemudoma poravnajo vso zaostalo naročnino ter da nakažejo naročnino tudi za tekoče leto 1956. Prav tako prav lepo prosimo za prispevke v tiskovni sklad lista. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Srečka Beliča in njegove žene ge. Ane, roj. Groznik v San Justo so dobili hčerko. Srečni družini naše čestitke. Poroka. V župni cerkvi sv. Julije v Buenos Airesu sta se poročila v soboto 24. marca 1956 g. Mirko Vombergar in gdč. Justina Cvajnar iz Clevelanda v USA. Mladi par je poročil g. direktor A. Orehar, za priči sta mu pa bila g. France Lipar in njegova žena ga. Cilka, roj. Vombergar. Mlademu paru ob vsto¬ pu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. t Janez Glavič. Iz Slov. Javornika je prišlo žalostno sporočilo, da je 1. marca 1956 umrl g. Janez Glavič. Pokopali so ga na pokopališču v Koroški Beli. Pok. Janez Glavič je bil oče hčera: Vikto¬ rije, por. čop, Marije, por. Kovač, Šte¬ fanije, por. Meglič, Rozalije, por. Ka- cijan, Cecilije ter sinov Janeza in Fran¬ ceta. Vsem izrekamo ob izgubi skrbne¬ ga in dragega očeta globoko sožalje, rajnemu pa naj sveti večna luč in naj počiva v miru v slovenski zemlji. Naročnico go Ivanko Vuga v mestu Be¬ lla Vista prav lepo prosimo, da nam sporoči svoj novi naslov. Poštna uprava nam je vrnila že dve številki, ker jih ji ni mogla vročiti zaradi preselitve. Iasiius Materinski dan. Na cvetno nedeljo je bila prisrčna družinska prireditev: po¬ klon naših otrok mamicam. Da ste jih videli, te okroglolične fižolčke! Pester program je segal do srca. Marsikatera solza veselja in hvaležnosti, sočutja in davnih spominov je pričala o zadošče¬ nju, ki ga je doživela naša slovenska družina. Farna dvora odlično služi za take prireditve. Šolske sestre v Lanusu. Dne 24. mar¬ ca smo doživeli težko pričakovani dan prihoda sestra. Sestra provincijalka je predstavila štiri sestre, ki bodo vodile otroški vrtec in poučevale ročna dela. Prednica je sestra Štefanija, ki je pri¬ šla pred tremi leti iz Evrope. M. Vabilo na romanje v Lujan Vsakoletno romanje v Lujan k pre¬ stolu krijoške Device je postalo za nas Slovence, ki živimo v Argentini, ne sa¬ mo lepa navada, temveč mnogo več. Postala je živa potreba naše duše, ki želi poklekniti k nogam nebeške Mate¬ re, ji zaupati svoje boli in skrbi ter te¬ žave ter-si v družbi src, ki slovensko bi¬ jejo in čutijo, utrditi zvestobo načelom, ki so nas vodila doma v borbi proti si¬ lam brezboštva, nas spremljala skozi taborišča in so nam postala kažipot tu¬ di v novih razmerah. Toda okolje, ki nas obdaja, je vse prej kot naklonjeno našim verskim načelom in naši narodni zavesti. Dan za dnem, mesec za mese¬ cem, tiho in neopazno novi svet gloda in razdira, kar smo prinesli svetega in lepega od doma in kar so nam zapustili naši verni predniki. Zlasti težko se je upirati mišljenju, da je važno le to, ka¬ ko si urediš tostransko življenje. Ame¬ rika je zemlja, ki obožuje le delo in snov¬ no silo, ki govori le o zaslužku in uži¬ vanju, ki ji je mar le tostranska sreča. Prav zato je nujno potrebno, da si od časa do časa prikličemo v spomin te¬ meljno resnico krščanstva: da mora bi¬ ti naše življenje ne samo sebi namen, temveč sredstvo, da pridemo do Boga, pot do večne sreče. Nihče pa nam te poti ne bo bolj varne naredil kot naša Mati, nebeška Devica. Pod njenim plaščem in na Njo oprti, bomo zavračali materialistično mišlje¬ nje, ki brsti okrog nas in dostikrat v nas samih, in ostali zvesti idealom, ki so nas privedli semkaj. S tem pa je tudi že povedano zakaj bomo letos šli v Lujan in kaj bomo tam prosili Marijo: da bi nas živi jenski ma¬ terializem ne pogoltnil v svoje globine in da bi znali živeti tako, da ne bomo izgubili večnih dobrin. Letos bomo romali drugo nedeljo v maju, to je 13. maja. Romarski vlak je že odobren. Pohitite z nakupom voz¬ nih listkov, ki jih od 1. aprila dalje pro¬ dajajo raznašalci “Oznanila” in Dušno- pastirska pisarna, Viktor Martinez 50 Z Marijo skoz’ življenje v večno veselje! Pripravljalni odbor za lujansko romanje V nedeljo dne 11. marca smo imeli redni letni občni zbor društva “Sloven¬ ska vas”, ki nas je vsestransko razve¬ selil. Na njem so odborniki podali po¬ ročila o minuli poslovni dobi. Člani so jih odobrili. Sklenjeno je bilo, da naj dobi dom v kratkem času potrebno stre¬ ho. Rešeno je bilo tudi vprašanje last¬ ninskih pravic skupnega zemljišča ter ustanovnega in rednega članstva. Novi odbor sestavljajo sledeči gg. predsednik Janez Lužovec, podpredsed¬ nik Jože Rome, tajnik Maks Jan, bla¬ gajnik Franc Vilfan, gospodar Tone Gorše. Odborniki so pa gg: Jernej Ka¬ lan, Stane Jemec, Slavko Reven in Franc Jager. V nadzorni odbor so bili iz¬ voljeni gg: Mirko Špacapan, Jakob Su¬ šnik in Tine Draksler. V razsodišču so gg: Jože Virant, Alojzij Poderžaj in Henrik Bregar. NARTE VELIKONJA Višarske “če me marajo!” je vprašal Matijec. “Matijec, Matijec!” so klicali roma¬ rji- “Prav. Ampak to pa rečem, da bo tepen, kdor ne bo ubogal!” je odločno dejal Matijec, da so se ljudje začudili. “O, to poznam!” je dejal Klančar, ki je nesel nahrbtnik in pod pazduho de¬ belo odejo za Janezka in na roki otroka. Žena je ob njem nesla samo dežnike. “Red ima Matijec”, so pritrdili možje. “Matijec je vojvoda”, so si oznanili romarji. “Vsi v cerkev za srečno pot!” je zve¬ nel njegov glas. In jih je peljal v cerkev, pokleknil pred velikim oltarjem in iz¬ molil očenaš za srečno pot. Župnik je prišel iz zakristije in blagoslovil roma¬ rje z blagoslovljeno vodo. “Tako, moji dragi —” je začel, toda glas se mu je tresel od notranjega ne¬ mira in neznanega občutka. “Tako! Da bi vas mogel enkrat zbrati vse skupaj tudi pred dolino Jozafat in bi vas vse ta¬ ko peljal in bi ne bila nobena ovčka iz¬ gubljena in bi vas postavil Kristusu na desno stran. Otroci moji, -na desno stran! Glejte, da vsi pridemo na desno stran! In odpustimo si vse preden gre¬ mo na to pot, odpustimo si, odpustite vse tudi meni, otroci moji!” Glas se mu je tresel in tresla se mu je roka, ko je kropil množico. (59) polena Nepopisna svečanost je legla ro¬ marjem v dušo in na obraze. Mimo, do¬ stojanstveno, pobožno se je vila proce¬ sija po rebru navzdol na kolodvor. Mati¬ jec, Franca in Klančarka, Mohor, Klan¬ čar in župnik so šli zadnji. Svetlordeče banderce je frfotalo v jutranjem solncu; Blaž ga je nosil, ker ni imel brašna in so mu obljubili romarji, naj ne skrbi za jed. “Osma ura bila je, Jezus kliče romarje: Pojte, pojte, romarji, tja k Mariji žalostni...” Množica je pela vdano, pobožno, od srca skozi borove nasade, čez pašnike in travnike, pela pesem o tej duši vicani, ki je šla na božjo pot, zadnjo pot s te¬ ga sveta na onega, k tej Mariji žalostni. Starec župnik je samo sklepal roke na prsih ter ihtel kakor otrok od nepo¬ pisnega ganotja. Na postaji je vlak že čakal. Matijec je veleval rezko in glasno. Potisnil tam dekle od fanta v drug vagon, tu še ne¬ doraslega fanta k očetu. “Da bo red! Da bo vsepovsod, v vseh stvareh red!” je dejal odločno in s pou¬ darkom. Romarji so se pokorili vsakemu nje¬ govemu ukazu. Izpraznil je bil vagon drugega razreda, kamor so se bili na¬ gnetli fantje, ter ukazal: “Tu sem ženske z otroki! Vsi drugi lahko stojite po hodnikih, če ne bo pro¬ stora!” In je odkazal vsakemu svoj prostor. Popoldne so že lezli romarji po poboč¬ ju svetovišarske gore. Na jasi so sta¬ le skladovnice polen. Možje in žene so stopali mimo skladovnice ter jemali po¬ lena na rame. Klančar je pristopil, pa ga je Matijec potegnil nazaj: “Ali ti ni otrok dovolj?” “Vidiš ga, ta ni za pokoro, ta je za sladkost!” “Vsak mora vzeti svoje poleno, vsak, kdor le more,” je dejal župnik ter po¬ grabil grčasto poleno na vrhu skladov¬ nice. “Vi pa res ne!” je zaprosila Franca. “Matijec, ne pusti gospodu!” “Vidiš ,jaz sem ga postavil, pa bi me¬ ni branil. Ali naj ta otrok, ki gre za nami, pobere to grčo. Vsak mora pobra¬ ti. Ne izbirati. Ta bi bila lepa, če bi si ljudje še izbirali pokoro, češ: Gospod Bog, ali nimate primernejšega polena zame? Jaz sem izjema, jaz hočem pri¬ merne pokore. — In otrok za teboj naj pograbi grčo!” se je razvnemal starček ter zagrabil poleno. Blaž je molil rožni venec: “... ki je za nas krvavi pot potil...” Romarji so stopali počasi navzgor, molili od srca, vsi zatopljeni v strašno skrivnost božjega trpljenja. Stari župnik je drobil z naporom vseh svojih moči z Matijcem ter vlekel svoje težko poleno, čutil je, da mu bije v sen¬ cih, nekam težke so mu postajale noge in pred očmi so se mu delali žareči ko¬ lobarji. “...ki je za nas s trnjem kronan bil...” In so šli navzgor in imeli morda še par sto korakov do cerkve. Nenadoma je župnik zakrilil z rokami: “Glejte, glejte, otroci moji, kakor da so nebesa odprta!” je kriknil ter se zgrudil ob Matijcu na tla. Matijec se je sklonil k njemu: “Go¬ spod, ali Vam je slabo?” “Ne, ne — samo do cerkve, samo do cerkve me nesite, da bom videl v obraz Mariji,” je sopel ves bled in onemogel. Matijec je namignil močnemu fantu in prijela sta starčka pod pazduho ter ga dvignila na roke. Stopali so naprej starček si je brisal potne srage s čela in polglasno šepetal: “Samo do cerkve, pred obličje Mari¬ ji!” Blaž je molil in strah in bolečina sta bila v njegovem glasu: “...ki je za nas težki križ nesel!...” Procesija je zavila v cerkev, naravnost pred oltar Marije. Župnik je zaprosil, naj ga puste, da bo šel v cerkev. Napra¬ vil je par korakov do oltarja, dvignil roke, kakor da blagoslavlja’, ter omahnil pred oltarne stopnice. Sladek smehljaj — zadnji žarek življenja — se mu je razlil po licu... Blaž je molil: “...ki je za nas na svetem križu umrl...” Konec Vsak teden ena GOR ČEZ IZARO Gor čez izaro, gor čez gmajnico, kjer je dragi dom z mojo zibalko, kjer so me zibali mamica moja in prepevali haji, hajo. Ksem še majhen biv, sem biv dro veseu sem več barti ktero pesem pel, zdaj vse minuvo je, nič več pel ne bom, zdaj ni več moj ljubi dragi dom. ! * Vsem članicam in članom in vsem slovenskim rojakom v Ar- | gentini želi mnogo velikonočnega f veselja in blagoslova vstalega i Zveličarja ? Društvo Slovencev Goriška in Primorska V glavni mestni bolnišnici v Trstu je umrla koncem januarja gospa Mila Spreitzerjeva Meničanin, vdova po dom. majorju. Pokojnica je ves čas po priho¬ du v begunstvo vodila oddelek za pro¬ dajo šolskih knjig na slov. šoli. Lani oktobra je bila skupaj z drugim odpu¬ ščena brez odpravnine, kar jo je strlo. Njena smrt je pretresla vse prijatelja in znance. “Kat. glas” je v imenu vseh zavednih kat. Slovencev napisal: Naj ji dobri Bog poplača vse, kar je storila dobrega med Slovenci v Trstu, in poseb¬ no trpljenje zadnjih mesecev spremeni v blaženo gledanje.” Načrtno naseljevanje Italijanov v do¬ slej večinske slovenske vasi vzbuja ved¬ no več upravičenega strahu pred izidi bodočih volitev na Primorskem. V Na¬ brežini je n. pr. leta 1952 bilo vpisa¬ nih v volilnem seznamu 3317 volilcev, letos januarja pa 3623, torej 306 več. Iz¬ brisanih pa je med tem časom bilo za¬ radi smrti, izselitev in pod. 556 starih volilnih upravičencev. Novih vpisov je bilo 862, od tega samo 326 domačinov, ki so tam dopolnili 21. leto, ostali pa so novi. vseljenci, katerih je prišlo X. seznam 536. Z drugimi besedami pove¬ dano je bilo izbrisanih 556 starih vo¬ lilnih upravičencev, vpisanih pa 536 no¬ vih nedomačinov, kar so večinoma La¬ hi, ki bodo pri volitvah seveda volili la¬ ške stranke. V Gorici je umrl dr. Alfonz Serjun, zdravnik, ki je nekoč izvrševal svoj po¬ klic v Tolminu, v Borštu pa 75 letni Mi¬ ha Zlobec, oče 11 otrok. V Biljah je umrl 84 letni Ivan Čuk, oče dr. Alfonza čuka, ki biva sedaj v New Yorku. V Sovodnjah so pokopali Marijo Ba¬ tistič, po domače Nanco Batiščevo, ki je dosegla 86 let, ter Frančiško Pahor, po domače Francko Stazinerjevo, ki je imela 63 let. V Števerjanu sta se poročila Jolanda Ciglič in Muzič Alojzij. Vlak je pri Barkovljah do smrti po¬ vozil 42 letnega Edvarda Škrbca, usluž¬ benca svetoivanske umobolnice. Pokojni je bil oče šestih otrok. Nabrežinci bodo postavili spomenik domačinu pesniku Igu Grudnu. Spome¬ nik bodo naročili pri kiparju Čelu Per- totu. V Cerovljah sta preminula 91 letni Ferdinand Kocjančič in 77 letna Jožefa Legiša, v Borštu pa srenjski zapisnikar 69 letni Zobec Mohor. V Gorici je ne¬ nadno preminul 31 letni trgovec Kramar Jože. Istotam je umrl tudi profesor ri¬ sanja na slov. šolah Romej Kocjančič. SLOVENCI PO SVETU ANGLIJA V Bradfordu so se poročili Roman Farkaš in Brenda Lowis ter Franc Pov- šnar in Elisabeth Green. Za zdravniški misijonski sestri sta bi¬ li preoblečeni blizu Newcastla žužkovi sestri iz Ljubljane, ki sta, kot znano, v Madridu dokončali medicinske študije. Po dveletnem noviciatu bosta odšli r Indijo na misijonsko zdravniško delo. FRANCIJA Msgr. Jožef Kerec, ki je dolga leta deloval kot misijonar na Kitajskem, kjer je kot škofijski upravitelj vodil svo¬ jo škofijo ter so ga pozneje komunisti izgnali,, je prevzel župnijo v Montpel¬ lier v Franciji. PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE! Stran 4. Buenos Aires. 29. UL 1956 SVOBODNA SLOVENIJA NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA Statistični pregledi porasta prebival¬ stva na zemlji povzročajo nekaterim strokovnjakom na tem področju sleher¬ no leto nepotrebne skrbi, češ da bo člo¬ veštva kmalu toliko preveč, da se ne bo moglo preživljati. Ob koncu preteklega leta so izračunali na podlagi dobljenih številk, da bo zemlja največ mogla pre¬ hraniti 8 milijard prebivalcev, ako bo površina obdelane zemlje rastla v tak¬ šnem razmerju, kakor doslej. Izračunali so dalje, da bo teta 2000 na zemlji 4 milijarde prebivalcev, ki bodo približno takole razdeljeni med večje skupine. Ki¬ tajci — leta 1980: 765 milijonov, leta 2000: 1 milijarda; Indija in Pakistan, Vključno Ceylon in Afganistan — 1. 1980: 735 mil., leta 2000: malo manj kot milijarda; Japonci — 1. 1980: 128 mil., 1 2000: 154 milijonov; USA — 1. 1980: 207 mil., 1. 2000: 228 mil.; ZSSR leta 1980: 200 mil., 1. 2000: 340 mil.; Afrika — leta 1980: 289 mil, leta 2000: 363 mil. Gornje navedeni bi potemta¬ kem predstavljali 3|4 svetovnega prebi¬ valstva. Predvidevajo pa zmanjšanje prebivalstva v severozahodni Evropi ter v zah. delu Srednje Evrope. Evropa sa¬ ma — brez Rusije je štela 1. 1953 402 mil. prebivalcev; za leto 1980 ji nakazu¬ jejo 486 mil. in za leto 2000 506 mil., pri čemer je verjetno zmanjšanje v prej navedenih predelih upoštevano. Evrop¬ ski delež pri svetovnem prebivalstvu, ki je leta 1947 znašal še 22,9%, bo leta 1980 samo še 15% in leta 2000 12%. Zah. Nemčija in FLRJ sta se spora¬ zumeli glede višine nemških reparacij. Nemčija bo FLRJ plačala v celoti 300 mil. D-mark namesto zahtevanih 400. Od teh 300 mil jih mora 60 mil. plačati takoj. Je pa Nemčija pristala na to, da sme FLRJ povrniti že po vojni narejene dolgove v Nemčiji v daljših rokih. Spričo arg. načrta, glede najetja ino¬ zemskega posojila v višini 1200 mil. do¬ larjev, so južnoameriški krogi v Londo¬ nu silno skeptični glede možnosti, do¬ seči kakršne koli večje kredite v Angli¬ ji sami. Ta bi lahko trenutno stavila na razpolago samo 50 mil. dolarjev, to je tretjino posojila, ki naj bi ga Argentini dale zah. evropske države. Uradni angl. krogi hočejo pričakati prihod posebne arg. trg. delegacije, ki bo v zadevi po¬ sojila obiskala vse glavne evropske pre¬ stolnice. Podobna komisija se bo podala tudi v USA. Arg. deficit pri trgovini z USA je le¬ ta 1955 znašal 20.532.000 dolarjev. Arg. so uvozili blaga v vrednosti 147.759.000, izvozili pa samo za 127.227.000 dol. Kljub temu pa je bil agr. izvoz za 24.5 mil. večji kot leta 1954. Izvozila je pa Argentina: surove volne za 53 mil., me¬ snih izdelkov za 26 mil., kasein za 9 mil., tungovo olje 3;6 mil. itd. Pravna posvetovalnica Svobodne Slovenije Vprašanje: Ali so nove hiše prvih pet let oproščene davka (Impuesto inmobi- liario) in kam je treba vložiti zadevno prošnjo ? Odgovor: Po dekretu štev. 2739 so no¬ ve hiše prvih pet let oproščene davka, ki se plačuje za nepremičnine. Podrobni predpisi o tem še niso bili objavljeni. Priporočamo, da se v tej zadevi zglasite na svojem davčnem uredu. CERKVENI OGLASNIK V San Martinu bo na veliko nedeljo, dne 1. aprila ob pol deveti uri zjutraj maša za pok. Vladimirja Vauhnika. Peter Mant CONTADOR PUBLICO NACIONAL TRADUCTOR PUBLICO GRANADEROS 61 T. E. 66-0818 i i l BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ j VOŠČIM VSEM ROJAKOM I ? i I Simon Ro Jer f ? * • | Uruguay 654, 7 nadstrop. pis. 709 ? 1 T. E. 40 - 7327 ! ! I Rakete wa% Evropo vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Rak Charcas 796. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! LOT V MORONU v izmeri 445 kv. metrov na izredno lepem kraju blizu kolodvora prodam ali zamenjam za lot ob železnici Bel- grano. Ponudbe na upravo Svobodne Slo¬ venije. SIMON RAJER Uruguay 654, 7. nadstropje pisarna 709 — T. E. 40 - 7327 Garantna pisma (za vpoklic sorodni¬ kov), poroke po zastopniku, posvoji¬ tve, dovoljenja za “pasaporte no ar- gentino”, poprave osebnih dokumen¬ tov, uradno prevajanje, vozne karte. Večje sodne zadeve pod vodstvom argentinskega odvetnika Vsak dan razen ob sobotah od 9. do 11. ure dopoldne. Privatni naslov: Monteverde 3545, Dpto !