iO. številka. V Trstu, v soboto 2. februvarja 1889. Tečaj XI „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsnko sreda in soboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stane: zh vse leto gl. 6.-; izven Avst. 9.— gl. 5« polu leta „ 3.—; n » 4.50 „ zh četrt leta „ 1.50; , „ 2 25 , VtiHRmične Številke »e dobivajo v pro-dnjalnicah tobaka v Tretn po S nov,, » Gorici in v Ajdovžčini pc «» nov. Na naroči)« brez priložene naročnine se upravniitvo se ozira. EDNOST V«i dopisi ne pošiljajo urednifttvu v > Carintia St. 2S. Vsako pisn>« nmri trnu kovano, ktr nefrankovana m* n- -i j o maj o. Rokopisi *e ne vrm-iv Oglasi in oznanila se račune p>> T i vrstica v petitu ; zn naslove r ■'' črkami ho plačuje prostor, kolikor 1 obmglo navadnih vrsti<'. Poslana, javne zahvale, osmrtnic? ho račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inneiuf-l«mtt upravnistvo v ulioi Carinti,. Odprto reklamacije so proste poV. Glasilo slovenskega političnega društva za^ Primorsko. »V •Jinoit J« moC«. CESARJEVIČ RUDOLF. Silen udarec neisprosne usode zadel je prejasno hišo habsburško in ž njo vso verno narode širne naše Avstrije. Udarec prišel je toli nepričakovan, da nam je danes še silno težko uži veti se v turobno misel: cesarjeviča Rudolfa ni v e 6! Grozna ta vest, ki se je širila liki blisk na vse krajo sveta, pretresla je silovito vse kroge, prešinila jo do duše vladarje in podložne vseh evropskih držav, kajti vse je čislalo in spoštovalo plemenitega našega Rudolfa. D&, našega Rudolfa, ker on je ljubil vse narode z enako ljubeznijo, bil je z eno besedo: sin vi težkega svojega očeta! Dičile so ga vse kreposti, katere so potrebne vladarju, da more osrečiti svoje'narode. Bil je pravicoljuben, plemenit, vitešk, dobrosrčen in vsestransko izobražen. Mirnim srcem so zrli zatorej narodi v bodočnost, ako bi po dolgej vrsti let poklical Vsemogočni prestolonaslednika na prestol svojih pradedov, da nadaljuje delo svojega prejasnega očeta. Toda prišlo je drugače! V najlepšem cvetu njegove dobe pretrgala mu je Morana življenja nit ter ga združila z slavnimi njegovimi pradedi nad zvezdami! Kakor so nedavno vsi narodi avstrijski od radosti prekipečim srcem slavili z svojim prelj ubij enim, očetovskim vladarjem redek, znamenit dan, tako tugujejo danes z Njim in prejasno Njegovo rodbino nad neprecenljivo izgubo. Kdo pozna pota Božje previdnosti! — — Turobna vest stigla nam je v sredo ob 5 uri in en četrt pop. O tej uri izšlo je na Dunaju posebno izdanje službenega lista „Wiener Zeitung" z nastopno objavo: ,,Grozna nesreča je zadela Najvišjo cesarsko hišo, vso narode avstro-ogerske državo, vsakega Avstrijca, vsakega Ogra, Obče spoštovani prestolonaslednik Rudolf je mrtev, mnogoljubijeni sin Nj. Veličanstev oesarja in cesarice ; življenja sreča blagi prestolonaslednik Štefaniji, srčno čislani brat princesinje Gizele in nadvojvodinje Marije Valerije, ponos skupne Najvišje cesarske hiše, upanje zvestih narodov, zgrudil se jo v cvotu svojih let, v polni mo6i svojega delovanja v prezgodnji grob, V največji žalosti, z neizmerno bolestjo v srcih, obračajo narodi države v neomajani ljubezni in zvestobi svoj pogled k Najvišemu prestolu ter se družijo v srčni molitvi: Bog naj našemu preljubljenemu cesarju in cesarici in vsej cesarski hiši v tako britki uri nakloni ono tolažbo, katere tudi milijoni jezikov no morejo izraziti z bosedo!' O pretresljivi smrti se poroča naslednje: ,,Nj. Visokost cesarjevič se je v ponedeljek zvečer odpeljal na graščino Meyerling pri Badenu ter je povabil na lov več gostov, med temi princa Filipa Koburškega in grofa IIoyosa. Nj. Visokost je bil že včeraj nekoliko slabega zdravja ter se je opravičil, da ne more priti na dvor k Najvišjemu družinskemu dinčju. Ko so se lovski gostje danes zjutraj (dne 30. t. m.) zbrali, in prestolonaslednik ni prišel, dobili so na hitro sočutno vprašanje 6trašno poročilo: Nj. c. kr. Visokost cesarjevič je vsled mrtvouda izdihnil plemenito svojo dušo. Kakor strela z jasnega neba je zadela ta pretresljiva vest na dvoru. Vsled neizrekljive bolesti, ki polni Najvišjo cesarsko hišo, so nehotč vsakemu Avstrijcu na jeziku besede: Bog ohrani, Bog obvaruj, Bog blagoslovi Nj. Veličanstvo cesarja, Najvišjo cesarsko hišo in dodeli nam vsem trdno moč, da moremo prenesti stanovitno tako nesrečo." Vn! Prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf rodil so je dnč 21. avgusta 1858. leta; dnč 24. junija 1877- ter vstopil 23. julija 1878. leta v stalno vojsko k 31». pešpolku. postal je goneralinajor, leta 1883. maršalni poročnik. — Poročil se je dne 10. maja polnodobnim jo bil proglašen Septembra meseca 1880. leta 1881. leta z Štefanijo, hčerjo belgijskega kralja; dnč 2. septembra 1883. rodila mu se je princesinja Eiiza. Bil je nadzornik pohote, lastnik pešpolka št. 19, ulanskega polka št. 1 in topničarskega polka št. 10, načelnik 2. pruskega pf »olka braudenburških ulancev št. 11, načelnik ruskega polka Sevsk št. 34; lastnik bavarskega oklopničarskega polka št. 2, generalni poročnik ,,a la suite" v gardnern pruskem polku ,,cesar Fran Josip" št. 2. — Odlikoval se je na leposlovnem in znanstvenem polju, vsled česar ga je imenovolo dunajsko vseučilišče častnim doktorjem modroslovja in akademiji znanosti v St. Peterburgu in Lisboni svojim častnim članom. — — — — Izguba je nenadomestljiva — toda v našej glebokej žalosti obrnimo zaupno oči k Vsemogočnemu z iskreno prošnjo: ,,B o g ! Tisi čuval in blagoslovil milo našo Avstrijo, da jo postala mogočna in cvetoča; obrni milostivo svoje oko nanjo tudi v sedanjem času tuge in žalosti ter ohrani nam uašoga vladarja, našega očeta! Prihodnjost Trsta. ii. Zgodovina je učiteljica živenja. Prihodnjost Trsta je še dvembn, kakor so dvomljivega vspeha vsi človeški prihodnji čini. Boj za obstanek mest je gličen boju posameznega človeka, da si ohrani živenje delovanje. Vlada sama je uže uklenola po-! trebne korako ter tesnejše zvezala notranje dežele z našim mestom, priredivši Her-peljsko železnico, po katerej je pot iz notranjih dežel v Trst mnogo skrajšana. Dobrodelne posledice te železnično proge čuti mesto uže sedaj. Ista vlada skrbi tudi, da se pristanišče Čeprav se nateza in krepko upira na- spioh razširi in stori primernejše za iz-sprotnej sili, člove« podleže pod silo ne- krcanje in začasno ohranjevanje uvoženega pričakovanega dogodka. (blaga _ Slabi posledki pa tega ali onega čina j yodll je mestnej upravi pritekla do dajo se preprečiti umnostjo in vstrajnostjo, grift, da je slednjič, izzivana vprav po pa-osubito pa, ako previdevši jih, uravnamo patrijotih in nekoliko po koristih, ki bodo dnigači svoje delovanje ter se zavarujemo me8tu od tod ____ na vso strani. (Konec prih.) prihajale, tudi sama jela skrbeti za osnovanje splošnih skladišč. Brezumnež je pač oni, ki vdobivši v i yprav minoli teden skleno, je mc8tni zbor Igu, na borsi ali kje druje znatno svoto, posojilo n miiijon0v v ta namen, jo vso zopet zastavi; sreča mu obrne pleča, in /gubi — vse. Pametnejši človek bodel drugači ravnal. Vsaj del dobitka bo po- j stavil na stran, z drugim pa dalje igral, f Požreanost je premnogokrat kriva ubožtvu! Ako te naše misli obrnemo na Trst in njegovo dosedanjo vsodo in vladanje, — od tega je pač največ odvisno — spre-vidimo, da je dosedaj to velevažno mesto slepo postopalo. Carska milost blagrovala Politični pregled. Splošna razprava o novem vojnem zakonu v ogerskem deželnem zboru je zvršena. Opozicija sicer ni dosegla tega, da bi bil zakonski načrt zavržen ; nje ognjeviti govori so pa narod razburili ter uveli hudo agitacijo proti novemu zakonu. Uže pred sklepom generalne debate je bil dijaški shod, na katerem bo bili sklenili znano resolucijo proti zakonu. Najbolj je Madjare razjarila odločnost Tisze, s katero zagovarja svoj predlog ter trdi, da se ne mara ni za las udati zahtevam opozicije, ko je večina sklenila preiti v podrobno razpravo. To je ljudstvo v Budapcšti silno razburilo. Uže v zbornici so začeli škandali, ki so na ulicah čedalje rastli. Ljudstvo se je zbiralo ter drvilo po ulicah, sramoteč Tiszo in njegove pristaše. Razbivali so okna, pretepali se in uganjali vse mogoče nerede. Vojaki so še le pozno umirili demonstrante, ki so razsajali skoro vso noč. Ministri so bili tako rekoč ujeti v zbornici in Tiszi se je še le pozno posrečilo uiti skozi neka stranska vratica na piano in domov. Madjari so posebno razjareni proti določbi novega zakona, ki sili dobrovoljce položiti v nemščini častniški izpit. Govori Notranje dežele. 30. p. m. bil je odprt državni zbor , . i in gosposka zbornica. V prvi seji se ie i R0» dft ag>tuj^j° sadjarski dijaki mej seboj, je j, z premnogim, darovi, pustivši ^ , prečital dopis, v katerem se javlja zbornici J ^jo rajše vsi služiti po dve leti, stoletno predpravico svobodnega pristani-, ^ ge nadvojvodinja ValcHja zaročila nego delati nemški izpit. Agitacija je sed^j sen ter mu jo pri tem se dlje časa podalj-1 velikanska, a kedor pozna Madjare, j« ( preverjen, da vsi ti izgredi in to razsajanjo nimajo velikega pomena. Madjari so uže tako vajeni, da o vsakej priliki vzrože, ■ potem pa se umirijo; tako bode tudi sedaj; saj bi si bas s tem, ako zavržejo ta zakon, v . m , , . . . , , z nadvojvodom Ivarlom Salvatorjem. sala. Skrbela je za njegov razvoj in bla-1 . , .. , , .. . , . . , * * * t .,..,„ I Ministeraki predsednik je odgovoril ginjo tor v to žrtvovala marsikaj \z držav-! . . , , .. . ' . ° _ J ; na neko interpelacijo o pitni vodi na Du- ncga imetka. I .. _ , r r. . , . „ < najt. Interpelant trdi namreč, da se je ste- Trsfc je bil dosedaj podoben samostojni viIo za tifoin obolelih na Dunaji zelo po-d '-nv,,, v velikej državi, kajti avstrijski množii0, odkar so v studenčno vodo na-Vladarji so mu puščali, da se sam po svoje 1 mešali švarco. Ministerski predsednik je 1 naj*o6 škodili razvij:«. Da, pri tem pregledali so tudi odgovoril, da vlada ni sicer s tem v nikaki Vnanje dežele iuarsikak nedostatek in političen greh, ki zvezi) da j0 pa statistično dokazano, da je z grdo nehvaležnostjo poplačeval vla- 8e tifus ni skoro nič razširil. Še ni bila dino skrb. geja svršena, ko dojde v zbornico strašna Vladalci Trsta v prevelikoj sreči in j vest o nekej nesreči, ki se je pripetila tujevanje srbskega življa v tej deželi., ncskrbnosti do prihodnjosti, zanašali 80 so prestolonasledniku nadvojvodi Rudolfu. —j Sklenili so nabirati v to svrho denar ter na vlado ter puščali, da ona skrbi za' S prva niso vedeli, kaj seje pripetilo i ustanoviti nov list „Bosna", ki naj shaja Srbski rodoljubi so se to dni posvetovali v Belemgradu, kako bi v Bosni vzdrževali narodne šole, da se zaprcči od- gmotno korist tega mesta, sami so p i vLvarjali z raznimi neslanoatm i. misleč, »t v časnikih, pust celo v politiki. Da voli Stambulov zapleniti list zastran kne-*/» ve izjave, opravičujoče na konaku v Sredci Koburško zastavo, ni drugo, ko znamenje časa — pusta. „Jajce več ko puta veu. Veselic jo vse polno. Vsak kotiček v našej domovini, vsako selo napravlja in prireja „veselico", koje priprave so samo velikanske, uspehi strašanski, zabava izvrstna, smeha, da rebra pokajo, ples pa do „debelega" dne in dobička jo toliko, da no vedo kam ž njim. Mladina raja, starci gledajo od strani, ženske na vratih, otroci skozi okna, stari maček pa s peči vesele plesalce in razgreto plesalke. Nekaj dni pozneje čitamo v tem ali onem časniku po metru dolgo opise, kako je bilo vse izborno, nepr'čakovano. sploh tako „fino", da se ne da opisati. Seveda včasih dobi veselica še-le v dopisu pravo lice, ker papir j • nerazorano polje, na koje naslikaš Boga ali vraga. In svet se čudi, kako da ni povsod mogoče doseči take uzornosti. Toda, ker to uže vsakdo ve, do ne mlatim prazne slame, začeti moram zopet „da capo". Premišljeval sem, kako je dandanes vse težko na sveti. N. pr.: Težko je iti v krčmo brez denarja, težko jo biti nemškutar, ne da bi znal nemški. Težko je dandanes županiti, še težje pri nas rešiti občinsko račune, ki so baje bolj zamotani, kot bolgarsko vprašanje. Težko litvah, še težje neispolnivšim jo zopet biti voljenim. Težko je misliti na sezidani „Narodni dom", še težjo na slovensko gimnazijo. Že misliti je težko, da dobi Istra deželnega glavarja po jeziku iz veČine prebivalstva. Težko je nadejati se, da bodo vsi okoličani volili narodno poslance, še težjo pa upati, da bi bil kedaj slovenski klub v tržaškem deželnem zboru. Prav težko jo ljudem trobiti: ne v Ameriko, ko trde, da so nekateri nalašč prišli nazaj, vender ameriknnska ideja že pojema. V tacih tropah no bodo silili več. Kakor vidite, gospod urednik, lotil se me je bil pravi pesimistiški duh. Vender sem se ga bil otresel istim načinom, kakor sem se bil o pasjih dnevih iznebil „sitnih" muh, ki so bile napravile res lep „škandal". Vzel sem torej — ne kosmato veje — palico v roko ter jo mahnil na „prosti, čisti zrak", filtrovan a historično slavno razdrsko bunjo — proti Postojni. Obljubil sem Vam bil zadnjikrat, da boste i Vi, deležni pri onem kotlu, k jer sem jaz abonent. Zato pa „alo !" v Postojno, kjer nern-škutarstvo še vedno uspeva. Tu in tam tudi še pokaže zaumljene rožičko svoje in načrt za bodoče delovanje. Bolgarska vlada si je, kakor poročajo nemški listi, izposodila pri berolinski državni banki 10 milijonov frankov. Kakor pišo „Adeverul", kralju nasprotni list, je Catargin gospodar sedanjega položaja na R u m u n s k e m. Omenjeni list mu priporoča, naj ustanovi novo stranko, ki bode vladi nasprotovala ter zastopala [travo koristi rumunskega naroda. List pobija posebno vnanjo politiko ter politiko rumunsko, ter zagovarja zvezo Rumenije z Rusijo, katera ni edina mogla koristiti deželi. Izvolitev generala B o u I a'n g e r j a v Parizu ni imela posebnih posledic. Mir se ni kalil ter ni bilo nikjer izgredov. Bou-langer je objavil pismo, v katerem so prav oblastno in širokoustno zahvaljujo zavednim volilcem, ki so se tako krepko izjavili proti sedanjemu sistemu, kateremu nadava najgrša imena, kakor da bi bili sedaj na krmilu sami sleparji, pojedeži in nepošteni ljudje. To sistemo treba ovreči, pred vsem pa razpustiti sedanjo zbornico. Iz sedanje republike treba pognati vse slabe in kvar-Ijive elemente ter nadomestiti je z zdravimi. Svoje pismo končujo z besedami: Živela Francija, živela republika! — Republikanci bodo morali biti jako opre/ni in zložni, da se ubranijo rovanju Boulan-gerjevemu. Sklenili so, da vlada sama predlaga premeno volilnega reda ter zahteva, da so glasuje po arrodisemenrih. Nekatere republikanske stranko zahteva jo, naj bi ministarstvo odstopilo, radikalci so pa proti temu ter hočejo vzdržati ministarstvo. V inozemstvu ne pripisujejo izvolitvi Boulangerja mnogo pomene. V Bor ilimi so jako mirni vsi politični krogi, ker so prepričani, da se Boulanger ne bode mogel nikdar vspeti do velike moči, so manj pa do diktatorstva. Tudi Rusi sodijo jako hladno in ravnodušno o tem dogodku. Italijanski kralj je odprl novo zasedanje državnega zbora s prestolnim govorom, v katerem omenja važnejših prodlogov, ki mu jih bodo rešiti. Mej temi so posebno važni: predlog o preo. novi ljudskih in srednjih šol, o preustrojstvu pravosodja in državne uprave, nov zakon za pobožne ustanove itd. Govoreč o političnem položaji, rekel je kralj, da živi Italija v dobrih odnošajih z svojimi sosedi, da je pa mir varljiv in nestalen, zato se mora Italija oboroževati; vse druge troške mora umanjiti ter žrtvovati za vojsko večje Bvote; kajti še le ko [bodo dobro oborožena, bode važen faktor v ligi miru, V svojem govoru omenja z najtoplejšimi besedami pohoda nemškega cesarja v Rimu, ter pravi, da je to najlepši dokaz presrčne zveze mej obema državama. je poslancem ispolniti obljube, dane o vo- kakor je bilo slišati o zadnji obČinBki vo- litvi, misli „bei der niichsten Oemeinde-wahl noch einen Schritt nach vorwarts zu machen ..." Dosta o tem, nesloga je slovanski podedovani greh. Sel sem tedaj v Postojno brez osobitega opravila, ker jo bila oni dan volitev učiteljskih zastopnikov v okrajni šolski svet. Zanimam se za sleherno gibanje v narodiči našem, zato som rekel: Pojdimo in poglejmo to reo. Videl nisem mnogo, pač pa slišal, da soje naš Jože Jožin jako trudil pri nabiranji glasov za nemškutarskega kandidata. Ravnal so je pri tem poslu nekda prav po narodnih stihih : „Jože prodaja kože, Jože Jožin daje za vin!" Ne zanimam se mnogo za učiteljske razmere, le temu se čudom čudim, da ima gadja zalega v tem okraji še toliko ugodnih tal. Notranjska metropola; „Kje so časi, kje so dnevi, ko smo Slave mi sinovi1* prisezali na taboru v Postojni domovini večno zvestobo! Takrat smo bili samo Slovenci, zdaj smo pa vso, največ pa mlačneži. A tudi drugod ni broz nič. Pred nekaj meseci ulomili so tatovje v neko hišo v trgu S. Gospodar teče po si. c. kr. žan- m DOPISI. sv. Križa, 27. januvarja. 1880. Z denašnjim dopisom hočem nekoliko razgrniti čest. čitateljem cenjene „Edinosti", kako imamo urejene poštne zadeve v našem mestu. Povod objave teh vrstic so mi dale razne neprijetnosti, koje izvirajo : delom iz slabe uredbe službenih dnij za pošto v Ajdovščino, delom iz slabe postrežbe našega občinskega sluge, ki dohaja s pismi od ajdovščinske pošte v sv. Križ. Našemu občinskemu slugi je naloga, vsako sredo, soboto in nedeljo prinašati pisma iz Ajdovščine v sv. Križ. Ti dnevi pa so preredki, da bi vstregli potrebam tolikega občinstva, ki biva, razen v sv. Križu, v petih vaseh (Dobravlje, Cesta, Plače, Velike in Male Žablje) in da bi zadostili zahtevam tolikih uradov (županstvo, žup-nijštvo. dve šol. vodstvi v Križi in Vel. Žabljah, dvema kraj. šol. svčtoma in uradu čč. oo. kapucinov). Treba zatorej drugače urediti poštne dneve, kajti dopisi, bodi si uradni ali privatni, oddani n. pr. v sobodo pop. na kakej poštnej postaji v črti Gorica Ajdovščina, stignejo v sv. Križ še-le naslednjo sredo pop. Vaš občinski sluga gre sicer vsako nedeljo na pošto v Ajdovščino, a ne čaka pošte, ki dovede v v soboto pop. oddana pisma, temveč od devah, si čestiti čitatelji lahko sami pred-očijo. Časopisi, dnevniki, nimajo pri nas potrebne veljave, ker jih dobivamo cele snopiče skupaj. Ta nered je tudi kriv da se kakej osobi ali uradu ne more po zahtevi tako brzo zadostiti. Treba zatorej poštne dneve drugače urediti in občinskemu slugi zaukazati ostro, naj vrši svoj posel v oddajanju pisem ročneje in točneje. Tedaj na noge oni, koji lahko pridejo tem težnjam v okom, in kojim je mari za blagostanje in napredek občinarjev ! odvel je krsto z ostanki nepozabnega nadvojvode na Dunaj. Na postaji čekal je dvorski voz, vprežen z 6 beličev, kojega so stražili dvorski orožniki jahači. Krsto so odpeljali takoj v cesarski dvor ter jo odnesli v bivše sobane cesarjeviČeve. Ob vsej poti je bilo brezštevilno občinstva, katero je ginjeno pozdravljalo z solznimi očmi ljubljenega svojega Rudolfa. — Bol prejasno udove, nadvojvodinje Štefanije, ni moč opisati. Bog ji daj moč, da prestane grozni udarec! — Pogrebne slavnosti bodo v teku tedna dnij. NJ. Veličanstvo cesar poslal je prijateljskim vladarjem o priliki nenadne smrti cesarjeviča Rudolfa to-lo brzojavko : „Naznanjam Ti z globoko žalostjo grozno vest, da je moj preljubljeni sin, prestolonaslednik Rudolf danes na lovu nenadno umrl. Baje je končal kap na srcu drago življenje". — Delalskega podpornega družtva odbor rmel jo dne 31. p. m. izredno sejo vsled! smrti visocega družtvenega pokrovitelja, cesarjeviča Rudolfa. Družtvcni predsednik povdarja veliko zgubo, katera jo zadela več plemenske, a kupca, tega zaman pri-: vso Avstrijo in tudi družtvo, kajti ono je Iz Borovnice 28. januvarja 1889. [Izv. dop.] Le prepogosto sliši se gola istina, kako težko in kako pod nič prodaja dandanes kmet svoje, z velikim trudom pridelane reči, in še celo živine, katera naj bi bila steber kmetijstvu, ne more v denar spraviti; zatoraj ni čuda, če gre vedno več kmetij — rakovo pot —! Naša okolica ima mnogo lepo goveje živine, naj- čakujes : to so prave bele vrane. Da bi se s časoma temu v okom prišlo, sklenil je tukajšni občinski zastop, da naj se na to » .j yv• dela, da se naši zanemarjeni živinski Ajdovščino '.. J semnji z nova obudijo in v to svrho razglasilo se je po okolici, da naj Živinorejci rine prei sv. Križ. . .. , , „ i , , , . ,, ' pnzeno, kolikor mogoče obilo goveje zi- Jednako usodo imajo pisma, oddana ' ® . , . , , . . .. . • _ I vino na semnjišče. Ljudstvo je slušalo in v torek pop. v Gorici na pošto; ta pisma I . , .. , » z.. . .j ... . j , j . 1 prignalo na zadnji semenj mnogo lepe zi- leže na pošti v Ajdovščini do naslednje ... J . J s r vine, le kupcev, kateri niso za semenj sobote, vkljub temu, da gre občinski sluga v sredo v Ajdovščino, a zopet no čaka goriške pošte. Pisma toraj leže štiri do pet dni na pošti v Ajdovščini! Bog varuj kake sile ! In kaj meniš, dragi čitatelj, da si potem gotov, da pismo po tolikem Času dobodeš? Kakor kano! Naš občinski sluga, kot pismonoša, je v oddajanju pisem jako niso za znali, teh smo pogrešali, zatoraj tudi kupčija ni bila tako živahna, kakor bi bilo želeti. Na sv. Agate dan, t. j. dne 5. febru-varja, bo zopet semen v Borovnici. V splošno korist bi bilo želeti, da bi prignali živinorejci, bližnji in daljni, mnogo živine, in pa, da bi prišlo obilo kupcev, da bi bilo tako nereden. Dospevši s pismi iz Ajdovščine P°™gano prodajalcem in kupčevalcem. v sv. Križ, jih ne oddaja brzo dotičnikom, Se Je °P°n>niti, da je prihod, kakor tudi ampak čeka,' da ga privedo razna opra- jodhod železničnih vlakov jako ugodno ure-vila k tej osobi, ne zmeneč se za to, je Jen> zatoreJ vzlasti kupčevalci živine ne li v pismu kaj silnega ali ne, in tudi mulzamudlj° te roČDG PriIike 1 ni dosta mari, če dobi dotična osoba dva, j , , tri ali celo osem dni prej ali pozneje svoje i pismo. ' Celo uradno zadeve nimajo v osobi našega sluge potrebne tajnosti. Ako dojde iz uradnije kak opomin tej ali onej osobi, Domače vesti. t Cesarjevič Rudolf. Nenadna smrt našega cesarjeviča vzbudila je iskreno so-ne zve o tem samo dotična oseba, temveč j žaljenje ne samo v mejah našega cesarstva, tudi drugi ljudje, poleg katerih prehaja i temveč v vsej Evropi. Vsi vladarji, ž njimi pismonoša. Tudi ima naš sluga to slabost, J načelnik francoske ljudovlade, izjavili so da mnogokrat več skokodaka, nego je; brzojavnim potem svoje sožaljenje, bodisi bilo jajec. J cesarskej rodbini, bodisi poslanstvom. Po- Koliko škode in neprilik provzroči1 sebno v Nemskej državi in v Italiji bila posameznikom ta nerednost v poštnih za- so na dan smrti našega cesarjeviča zaprta — vsa gledališča, ustavljene vse javne zabave. darmerijo ter brzojavi v nek nemški Kako bi zaostala za njim Avstrija sama, Časnik, da bo tod vlačijo tatovje, da človek ! katera tuguje za jedinim svojim sinom ? ni več varen živenja in življenja prod to Ni treba opisovati izjave globoko žalosti, gomaznijo. Ko dojde domov, vidi, da ima'katere se vrše danes i v najskromnejših pes, ki je bil pod Btreho zaprt, ter razgrajal j selih naše skupne domovine. Vsaj otožni in ropotal, vse polno občudovalcev, ki so!glas zvonov poživlja vaščane, da se po- strmeli, debelo gledali in dali psu „to fraj gaso" rekoč: „marsch !tt Revež jo zacvilil, zbežal in se skril, a da bi bil vedel, kako „afero" jo načini), vsedel bi se bil in lajal proti solncu : „IIov, hov, hov, Zdaj slaven grem domov, Ko deli v „cajtenge", So dobri me ljudje, Hov, hov, hov, Zdaj slaven grem domov". Torej novosti naše, kakor vidite, niso osobito „pikantne", utegnejo pa še biti, recimo, če bi tekla železnica skozi Nanos. Ce na svečnico prej kane od strehe kot od sveče, pravijo da je blizu pomlad. Ta dan pride zjutraj medved kosmatfnee iz brloga. Će je jasno, vrne se takoj (kakor da se je zbal Bismarka), če je pa oblačno, ostane zunaj. O teh točkah poročal Vam bodem prihodnjič. Na svidenje! Vaš C. molijo Vsemogočnemu za prerano, prerano umrlega Rudolfa, v katerega so sta vili najlepše svoje nadeje. In v mestih? Vse jo tiho. Molči glasba in petje in pre seneteni mestjani zanemarjajo svoja opra vila vsled prevelike žalosti. Taka je tudi oblika mesta tržaškega. Opravljajo se sicer najpotrebnejši vsakdanji posli, toda mesto nema one vesele živahnosti, katera je tako rekoč značaj prvega tržišča avstrij skega. Na v s i h javnih poslopjih vihra zastava žalosti in vsi tujezemski konzu lati imajo izvešene svoje zastave na pol, v znak tugovanja. V cerkvah se bero do daneB črne maše v spomin pokojnoga blažega cesarjeviča. Blagor njegovej duši ! Cesarjeviča Rudolfa truplo pripeljalo se je 31. pr. m. po noči iz grada Meyer-ling, kjer je blagi prestolonaslednik žalostne nagle smrti izdahnil svojo dušo, v posebnem vozu na železnično postajo v Badenu. Voz ste spremljevali dve eska-droni husarov. — Posebni dvorni vlak zgubilo v njem mogočnega pokrovitelja in dobrotnika. Poživlja zbor, da zakliče spominu blažega pokrovitelja trikratni „Slava!" kateremu se je odbor z mnogobrojnimi zbranimi družtvenimi članovi iz globočinc srca odzval. Predlaga zatem nastopne točke, katere vse so bile vsprejete enoglasno: 1. Da izrazi posebna deputacija globoko svoje sožaljenje o težkej izgubi ces. kr. deželnemu namestniku, proseč ga, da objavi to sožaljenje na Najvišje mesto. — 2. Da se daruje v spomin nepozabnega pokrovitelja slavnostna sv. maša, o katerej naj bi sodelovali družtveni pevci. — 3. Naprosi se in pooblasti našo gg. državne poslance, da zastopajo družtvo o pogrebnih slavnostih na Dunaju. — 4. Kip visocega pokrovitelja, ki stoji v odborovej sobani, ima se pogrniti z črnim pogrinjalom. — 5. Nameravani veliki družtveni ples se odlaga v nedoločen čas. — 6. Plesno vaje v družtvenih prostorih so prepoveduje za teden dnij. K volitvamVv volilni odbor za II. volilni okraj izvoljeni so nastopni gg. : Predsednikom: Ivan Marija Kluri; tajnikom Martin Pečar; za Rocol: Slamič Matej, Lah Matoj, Opara Anton, Gerdol Josip, Benčič Jernoj, Gerdol Ivan; za K j a d i n: Purič Jakob, Nadalisek Franc, Klun Anton, Klun Martin; za L o n j e r : Cok Andrej, Čok Miha, Glavina Andrej, Portot Anton, Čok Ivan Marija. Rodoljube slovenske opozarjamo še enkrat na shod, kateri bode danes na Greti v Ferlugovej gostilni. Začetek ob uri popoludne. Občinski svet tržaški zbral so jo dno 30. t. m. ob 7. uri zvečer k rednej seji. Predsednik jo zbranim objavil žalostno vest o smrti cesarjeviča Rudolfa ter sejo odrekel. Svetniki so se tiho razšli. Darovali so „Delalskemu podpornemu družtvu" prigodom vabila na „veliki ples" nastopni gospodje to le svoto: Gen-tilomo 5 gl., Šust, kanonik 1 gld., baron Ralli 10 gl., lvanetič, duh. v voj. bolnici 1 for., kupčijska zbornica 15 gl., dr. De-facis 10 gl., Steyskal 5 gl. Srčna hvala ! Odpovedani plesi in zabave: „Slovanska čitalnica" v Trstu javlja, da odpade nameravani ples dne 2. t. m. vsled smrti Nj. c. kr. Visokost cesarjeviča Rudolfa. — Veliki ples „Del. podpornega družtva", kateri bi se imel vršiti včeraj v gledališču „Fenice", odlaga se vsled smrti vis. družtvoncga pokrovitelja na nedoločen čas. — Zabava „Hrvatske čitaonico" v Kastvu, katera je bila napovedana na dan 10. t. m., odpade vsled smrti cesarjeviČeve. Umrl je v Pragi dne 29. pr. m. starosta tamošnjega „Sokola", tovarničar Gabrijel Žižga. — „Ljublj. Sokol" naprosil je dva svoja častna članova v Pragi, da ga pri pogrebu zastopata. Nabiranje za Bleiweisov spomenik so nadaljuje. O priliki zborovanja dne 24. pr. m. v Ljubljani, poročal je blagajnik skupščini, da je bilo do konca leta 1888. z obresti vred prebitka gl. 2400*32. .Učiteljski tovariš*. Štev. 3. prinaša nastopno vsebino; 1. V prevdarek. 2. Domača vzgoja. 3. Svitoslav i Danica. 4. Zdravstvo v soli. 5. Književnost t). Dopisi. G. skladatelj „Velikonočnih pesnij* piše nam: Lansko leto sem izdal in založil „Velikonočne pesnij", koje sem v teku enega meseca vse razprodal. Ker so se še oglaševali naročniki, nisem jim mogel več V8treči. Ako bi ae pa letos do 1. marca oglasilo po dopisnici 20 naročnikov, izdam iste pesni v II. natisu. — Janez Laharnar org. na Št. Viškej Gori, p. Toinin. Delalsko podporno družtvo v Ajdovščini imelo jo v nedeljo 27. pr. m. Bvoj redni veliki zbor. Iz blagajnikovoga poročila razvid mo, da družtvo prav lepo napreduje. Vseh udov je blizo 200, kateri so vplačali v letu 1888 skupej gl. 1040 20. Denarne podpore je plačalo družtvo gld. 503*31, na obresti jo naložilo in javnih papirjev vkupilo za gl. 1203-18. Vseh dohodkov je gl. 2284-40, stroškov 1909 gl. 85 no., zatorej saldo v gotovini g. 374 61. Družtveno premoženje se je v teku leta 1888 pomnožilo za 538 gl. in znaša koncem leta 1888 gl. 3786*12. — Voditeljem družtva bil je izvoljen na novo g. Angelo Casagrande, tajnikom g. Anton Bianchi in blagajnikom g. Anton Terčelj. Mesečna statistika tržaška. Meseca decembra 1888. rodilo se je v Trstu 446 otrok (238 možkih in 208 ženskih). Zakonskih je bilo 384, nezakonskih 62. — Umrlo jo 347 oseb (185 možkih in 162 ženskih). Največ oseb je umrlo dne 24. 19.), najmanj dne 11. in 29. (0.) Povprečno, je umrlo vsak dan 11 oseb. — Poročilo se jo 50 parov. — Bolnikov je bilo dne 31. decembra: v javnoj bolnici 773, v rodilnici 8 ženskih, v sirotnici 7 otrok, v blaznici 116 oseb; skupaj 5)58. — V ob-Bkrbnici bilo jo 31. decembra 670 oseb. — Zaklalo se jo 8349 glav iti sicer : 1873 volov, 218 krav, 31 konj, 3431 telet, 520 koštrunov, 475 jagnjet in 1794 prešičev. Najtoplejši dan je bil 23. (14'3° C.), naj-mrzlejši 14. (0 6° C.) — Največ dežjfi je padlo dno 26. (15 7 mm.) Listuioa uredništva. OoHp. C. Pulj. Sprejmemo. Za sedaj ho no prid« na vrsto. Srčna hvala in pozdravi — O. dopisnik Avber. Vstreglo ko Vsni bodo. Vabilo. Podpisani vabi čč. gg. ude „Delalskega podpornega družtva" k posvetovanju zaradi prihodnjega občnega zbora v nedeljo 3. svečana ob 5^ uri zvečer v družtvenc prostore. 2—1 Nadejaje se obilno udeležbo beleži a poštovanjem Ivan Hvastja. Naznanilo. Čast. gg. članom delalskega podpornega družtva so javlja, da ne bode posvetovanja v nedeljo dno 3. t. m., kakor jo objavljeno v zadnjoj „Edinosti*, ker dotični gospod nima v to pooblastila. V Trstu, 1. februvarja 1889. 1 V imenu mnogih udov Franjo Indihar. „Slovanski Svet", ki izhaja 10 in 25. dno VBaooga meseca v Ljubljani, objavlja I. 1889 poleg političkih člai.ov, važno razprave o svojstveno slovanskih kulturnih vprašanjih, n pr.: O zadrugi, ruskom miru in artelju; o slovanskih običnjiii, o slovanskom pravu, o slovanski umetnosti, o slovanski cerkvi, letos tudi o zgodovini slovansko cerkve meti Jugoslovani, o slovanski terminologiji it M 4) -=> O g\ s ~ .s S o T «>®a o - N ZmS s S I* « o* ■ŽE ® b M >3Q S ° S j S I. i I. 1,1. s £ ; 11 ti r c -L. O > »93 H I 1C? o oj - i ©.S -3 Ix> «S 'p 6 a. O ~2 U S 4) = S5 'O . — m i -S-s*« ' ar _ . .r ' M rs * * « - rs v >TJ _ L, * S - _ ai§ flsS iS ^rS fc a s 9 i1 s -«- c »v c n _ U PL, r f f n r 0003000 t. " — r-,-—I r* —I s S ui 5 £ a g o s S o »O Ćuj! Cnj! SV6t Stroj za šivanje for. 1.95. Cudovato j« delo tega stroja; šiva vse iz-vrstno uajdnbrtiejše sukno in najfinejši šifon-gre dobro; je divno izdalan, zlatno bronciran' okraSnje vsaki snlon. »odpusti j ivo je, kjer v hiši ni Še Vetra stroja. — 1 — 6 Kdo bi bil kedaj mislil, da se mora napraviti za for. 1-95 Šivalni stroj. Ogromna je prodaja tega stroja; naj pa z-itorej vsak takoj naroči, k--r bo kmalo raz-prudan. Za naročbo zadostuj« dopisnica Prodaja se na vs i kraje sveta. Ker so stroški ne-. natni, proti gotovini ali poštnem povzetju. Razpošilja: 6- 3 L. MULLER Dunaj, Wilhrlng, Schulgasse S t. 1«. Hlarpceljske želodečne [kapljice zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljivo dobroto jo posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodečnem kataru, gorećiće (rzarci) pri preobilnoj produkciji slin, ru-meniči bluvanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krJ v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj-dara Cena steklenici jo z nakazom vred sanio 40 nov , valika Btokunica samo 70 nov Glavni zalog ima lekarnifar „k angelju varhu" Kari Brad/ Kremsir, Morava. Marijaceljske želodćno kapljice niso tajno sredstvo. Deli, iz katerih obstoji, oznanjeni so na vsakej steklenici priloženemu poduku 7,a vporabo Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah. V I ritui Lekarna: Antonio Suttina — Lekarna : de Leitenburg, ali1 Ercolo triofante ~ Lekarna : Eduard do Leitenburg, alla Saluta. — Lekarna: A. Praxmayor, al due Mori — Lekarna: Pietro Preti.liri, al a Fontana Impa-riale. - Lekarnu: Benedtstt» Saraval, al Amazone Triomfanoe. ~ Lekarna : B«n«deto Vlaeh Mlniussl, alla C rte. — Lekarna : dr. Vittorio Serravallo alR dentore(glav skladlš ) Lekarna: Binsoletio ail'orso nero. _ Postojna: L-karna Kr. Baccarc.ch. — Sežana: Le-kurim Philipp Riti^ch«!. — Svarilo! Pristne Marijaceljsko želodfine kaplj ico ponarejujejo in posnemajo se mnogovrstno. - V znamenje pristnosti mora biti zamotana vsaka steklenica v nloč omot, providen z gornjo varnostno znamko tur mora biti na vsakem piiloženom poduku za vporabo razun tega opomnjeno, da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a i Kremerlcah (Kremsler). Pozor, Podpisani vlastnik kavane BCaffe t o m m e r c i o" preuzeo je ovih dana staro-znano i po Slovanih u obće moćno obiskovano 6—2 Nemško kavarno (Calfo (edesco), v ulici „Caserma*. Priporoča se domaćinom in tujcem za mnogobrojno obiskovanje, ter obljublja najpazljivejžo postrežbo. Skrbel bode tudi, da bodo v kavarni vsi važnejši domači tržaški in tudi zunanji časopisi, posebno pa slovenski in hrvatski. A. ŠORU. Varnost, znamk« „Danica" koied.zai. 1889. sa slikom Njeg. vis. blagopokojnoga carevića Rudolfa i carevne Štefanije dobije se u tiskari Dolenc po 25 kr., po posti 5 kr. vise. Važno za popotnike v Ameriko. Kdor želi po ceni, dobro, hitro in varno potovati v severno ali juino Ameriko itd., naj se zaupljivo obrne na od slavne o. kr. dež. vlade v LJubljani potrjenega glavnega zastopnika za potovalce Josipa Pavlin-a v Ljubljani Marijin trg štev. 2. ki zastopa 'evropejske in amerikanske železnice ia nemško poštno parobrodstvo : Tu se dobijo volne karte s polno garancijo od Ljubljane naravnost do vsakorSne postaje v severni in južni Ameriki, Avstralji, Afriki itd. po zopet mnogo znižanih cenah, ravno tako so tudi vsakorfinrniu posvetovanji radovoljno služi. Vožnja preko Ljubljane in Beljaka priporoča se toplo lev prid potovalcero, ker je veliko krajia In ceneja kot ona preko Dunnja. Vožnja traja od Ljubljane do Amerike okoli 13 dni in je cena z hrane na parobrodu od 60 gld. naprej. Nič več zobobolov. Voda za zobo lekarničarja G. B. Ro-vis ozdravi hipoma vsak največi zobobol, zabrani narejenje tartara in gnjilje s?ob, j ohrani bele, ojači zabrne in Čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni Rovis Corso 47 po 50 kr. steklenica. 10—2 J. -jm Apotheke \Vien Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič! J. d S. Kessler v Brnu, Ferdinandove ulice žt. 7 sn., r*azpošilja-ta po poštnem povzetji : 10 metrov zimskega lodna za Senike oblake, dvojne šlrokosti Rld. 5 50 lo metrov Vallerie-flanele rd ženska niijnk^, tmjnovejšl u/.orec gld 4 - 1 «> iiietrnv kalmulta, t^žke buže, iiMjnov^jši lizor^f. U Id 'i 70. 10 m. trov barhanta za obleke, t»'Žkc baž^, iiainovejAi uzoree tT ' H 10 iH-t,rwv blaga za ponoćne suknje, križ isrega, najnovejši nz.>r.-<* gld '2 ;')ti ^'J vat.iov Prostejevskega barhanta, moder in mjav pl. 5 bel in nubft gld. U « 3 1(1 m trn blaga za moško obleko /.i zimo In. gld 5.50 11» gld 3 "5 2.10 tn-trn blaga za zimske suknje, mndnetra. I t. t?ld 10 —, llu. Rlil. 6 - ■J.IU tuHtra blaga za ogrtače, mouiietra, «1 t 6,- 6. kap iz pliša za gospode in lieiMte gld. 1 5u 1. zimska posteljna odeja Iz Krnic-, kompletna gld .1 -- 1. žabraka, :9o ■■m dolga. 1/,. Ia. gld. 6 —, Ila. gld. 1 ženski jopic iz ovčje volne,, (J^rsejr, vs 1» modne barvn Ia. gl. 3. II<*. ffld. 1 50 . ■ t krili iz klobučine bogato tainburirani, rud«rti. sivi in rnj»vi trld. 3 - b |>arnv zimskih nogovic. pl temb, v vseh barvah, progastih gld. 1,50 1 platnena rjuha. 2 metra dolua. brez Šiva gld. 1.50 10 rm-trov posobne preproge, težke i>aže tri ' 50 1 moška srajca »Ma i narvasta, Ia. gld. 1.60, Ila. glksf rdu gid. 2. 3 iiar^ gač iz barhanta. plntna la. glrl. 2 50, llu. gld. 1 HO 9 |iurov zimskih kratkih nogovic, pletenih, v vseh barvah gld. l 10 0 ženskih srajc i/. mnrtnegH latna ali Sifona, In gld. 5. - llu gld. 3.25 H nočni korseti i Sifonu, vezani Ia. eld. 4.—, 11«. gld 1 HO 1 zastor iz jute. nuSki nam, la ("»*. kajti n,- boiez..i u . u V^J 1,1 ""»(fljiee tisofikrat ne p knzalo avojo*;i ffmla tvorila uspolia. V niilhuiBIh i^li"? mno*o druaih adra,ll rabilo, sej.. p„ t,h kraljicah ..„stevilokrut in v /elfik atkem easu popolna ozdravljenje ZiHobllo. J^dll* BkfttlJiOii z IT, krogljioomi itane m kr., jedrn zavitrk i U " nefranklrane poSUjatv. po povzetji l for lo kr. ProU ff..tovini Htane pofiiljat^v. 1 /«-vi ek kroglj,, f. av 2 zavitka f. 2.30. 3 zavitki f. « 35, 4 zavitki f. 4.10, 0 zavitkov f. 6.20 , 10 zavitkov f '.».30. (Manj kot jeden zavitek »e ne poBIlja). 1, S^T Pristne so Jedino le one krogljice, katerih napotnice Imajo podpis J Pseihofer-ja in so providenl na pokrovu vsake škatljlce z tem podpisom v rdečih pismenih, DoBlonain npBtuvilo piđBin v knjih so kup8tfvU.il iu rabllci t.fh kro lic zahvnljiij i|o Pozdravljene iz vatkovrgtnlh nevarnih bolezni. Vsakdo, ki Jo le enk at poskuB.l ta h temi krogljlcami zJraviLi Jih priporoča i drugim. r 1 ^aj »leteli tu nekatera teli zalivalcitli piNom t Uzorci zastonj in franko. Hra«a pri Smledniku, 13. sept. 1887. i BlaRorodnl eospod ! Bila je božja volja,, da so ini : ' prifile v roke Va»« kronljloe in plS«m Vam o vspehu : Prehladila sum so v otmBji po.stelji, da nis in ve« < iiioirl^ vrBitl svoje dulo in izvestno bi bila uže mrtva, ako ne bi mi bile reBile VaBe fiudovato kroRljice, Bog Vas tisočkrat 7.a to blagoslovi. »Preprigana aem, da me VaBe krogljice popolnoma jo.-drave, kakor »j ozdravile tudi druge. Tereza Knifič. DunaiBko Novomesto, !). dee. 18s7. ;) VaBo viaokorodle ! N'ajtople|B«i zahvalo Vam iz-rokum v iinenu HOletn* svoje teie. Belohala Je fi . let nn kroničnimi telodSnem kataru in vodenici. Življenje J^j ja ljilo trpljenj« in n*o ie mislila, da Je zgubljeni. SluPaJiio dohila je flkatliic.o VaSIh , Isvsinlh krieistilnlh krogliic in P'diljBej vporabi l istih je ozdravela. Z visokim spoBtovtinjuni i Jožefa Weinzettl. S Mltterinzersilorf Oer. Avstr. 10. januvarja 188(1. ij VaBo bi iKoroiije ! Izvolite mi blaaovoljno ».osluti I pi pofitl jedcu zavitek VaBib izvrstnih krlSistilnih | krogiji«. Prisiljena sem, IzreBi Vam svoje popolno I priznanje glaie vrednosti teli krogljic, Untere bodem priporočila, kjer bodem le mogla, nojtopleJBe vsem bolnikom. O tej svoj-j za i. vali Vas pofblaB«u|ein, da jo moreto objaviti po VaBei drag»J v lji X vi-Bokin« spoštovanjem Tereza Kaštner. (Jottsubdorf pri Koblb. Avstr. Šlt-zija, S. okt ISHC. Vafie lilajfor dje ! Proilro Vas uljudno, da ml poBlJete z;.vitek 0 Bkatljiu Vafilh univerzalnih krl-Cistilnih krogljio. Samo Valim Cudovatitn kroslii-cam itn«m se zthvnliti, da sem reB na *elnii«n« bolezni, na katerej som trpela kroa let. N-> bodem nikdar vefi brez njih in VaBemu olagor dju izrekam s tem najtoplcjBii zahvalo. Z, (idlifinitn spo^to- Tanj8in Ana Zwickl. Rohrbaeh, 28. f- bruvitrja 1hs(|. VaBo blajro'odje ! Mesena novembra p. I. naročil sem pri Vas zaviiek krogljic. Opazil som Ja« i moia žena njih najbolj Bi v»pon ; oba sva trpida nn hudem irlavrOmlu in slabem izpra/.novjl, .'a sva bila u?e "o-le 10 let. In gl'j ! Vafie naj i osvobodile zdvojila, akoprav imava Be-ie 4 krogljice provaroliile so Čudo :Doleznl. S poBtovaniem Anton List. Amerikansko mazilo /a '^^nje Po udih, najboljši pomoček Kroti protinu in dru'itn reumatičiiini bolesti n v rbtenom mozgu, migreni, nervoznim znbonlim, I glavobolim trgmju v uBesih itd. itd. 1 gl.l. SO kr. Esenca za o5l RoniHrhans n-*, 1 skitnica f 2 50';' stekl-nif.rt f. 150. j Prah za znoj na nogah 1 Škutljicu 50 kr. ,z poštnino 7") ur. | Psflrhofsrjeva t innokininska pomada t tiajboljBe sredstvo za rastje las. I.eno opravljena fikatljica 3 (T'vič odpirajo, proti črvu na i prstu (FlugerVvurin1 itd. I pos. 50 k. /. poBtnino 75 k. AW Rnlrinhnvn unlversalna čistilna sol. I, [zvrstili p.m ,ček proti i vsem nastopl^ii^rn^pribave kakor: glavobolu, trganju v «lavi, teludeonl in krču, hemorojdaliiiiu boiest m, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Franoovo žganje 1 sk^lnica dO kr. J. Pserhofar-jev Lerlani balzam ,,tu H MCnr* ■.>»i-čašast* .' ■ v. a,1.1 ' ^r mn go lot ia najboljši pomoč k sno/nan proti ozeblinam vsake vrste kakor tudi proti starim ramun itd. 1 posodica 40 kr. pi poŠti t 5 kt. B ilzam za nnltannc *»n«.«i.Hv pomoeek proti ^aaaaBvo^, ili bgloimi vratu, I pos 40 kr. po p >Btl H5 kr, ži vnntskn n^nm fprafike kapljice) proti no ■ K""." ml ------------- »elodcil slabi prebavi, vsakovrstnem trJenJu v dolenjo n telesu, izborno dontče vračilo 1 fliv^on fiU Wr. TrnntF^u ^nl/ občno znano Izvrstno zdravilo irnorc^V ^HH r,„(lw„t rll hrlpavosii, ■ rčnemu kaKIJu~iM. llteklenlMi kr. Analežkt čudnovati balzam }!fr Fllakerskl pr.nkg^, kTVM^®10 60 kr" Izven imenovanih izdelkov v.lobivajo se š-i dru^e farraaoeiuične spe.iijulitete ki so bile po vsih avst ijskih čusopisih oznanjene. " RazpoŠiljanla po pošti se točno odpravljajo oroti gotovini aH povzetju Pri oreJŠniej dopnšiljatvi dinarla (najbolja po poštnej nakaznici) sta: e porto dosti ma i| nngo pri povzetju Lastnik pol. družtvo „Edinost". zdnjatclj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc rs tu.