Stev. 19. V Mariboru 13. maja 1897. Tečaj XXXI. Slovenski Gospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem n Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Nnvak-o na velikem trga po 6 kr dom za celo leto 'i gld. 50 kr., za pol leta 1 gid. 30 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi «e ne sprejemajo. KI) kr. — Naročnina se pošilja uprav nlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške a lic*' Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če »e nV kar najbolj potegnejo za-to, da se zlajšajo bremena kmečkemu in delavskemu stanu in da se preosnove sedanje socijalne razmere na krščansko-socijalnej podlagi; v ta namen naj na vseobčno željo svojih volilcev glasujejo le za pravično in samo za pravično pogodbo z ogersko državno polovico.« Poslednjič je predsednik zaključil prvi občni zbor med trikratnimi, navdušenimi živio-klici na socijalnega papeža Leona XIII. in na svetlega cesarja Franca Jožefa. — Veselje med kmeti, da se je društvo ustanovilo, je brezmejno. Povsodi se sliši: Mi kmetje sami si pač ne znamo pomagati; zdaj vemo, kdo je naš prijatelj, zdaj vemo tudi, da so socijalni - demokratje naši največji sovražniki. Zato, vrli možje in kmetje Vranskega okraja, pristopajte v obilnem številu k našemu društvu! Društvo se je osnovalo za vas in bo delovalo za vas. Katoliško-politično društvo, ti pa delaj za kmeta-trpina, bori se za njegove pravice ter mu kaži pot, po katerem se bo zboljšal njegov žalostni stan! Cerkvene zadeve. Sv. misijo» pri Sv. Petru in Pavlu na Ptuju. Kar so že zdavna želeli župljani obsežne župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju, to se je letos zgodilo po požrtvovalnem prizadevanju čast. gosp. gvardijana mi-noritov. Ko se je raznesel glas, da bo letos sv. misijon pri nas, so že vsi komaj čakali srečnih dnov sv. misi-jona, kateri je bil prvikrat pri nas leta 1869. Slavno-znana slov. misijonarja čč. gg. jezuita, oo. Doljak in Vrhovec, sla došla na veliko soboto k nam. Na velikonočno nedeljo ob 10. uri predpoldne se je slovesno začel sv. misijon, ki je trajal do 28. aprila. Pri vsakdanjih pridigah se je kar trlo ljudij in je bilo veselo gledati, s koliko vnemo je prihajalo naše dobro ljudstvo poslušat krasnih govorov in iskat tolažbe in pravega dušnega mirti. Na belo nedeljo se je slovesno vršilo prvo sv. obhajilo šolskih otrok, ki se pač lahko srečne štejejo, da so ravno v sv. misijonskem času prvikrat prejeli v svoje srce Zveličarja sveta. Obhajancev je bilo v tem času čez 4000; sosedni čč. gg. duhovniki so pridno prihajali pomagat misijonarjema in domačim dušnim pastirjem vršit zveličavnega dela, za kar smo jim župljani vso hvalo dolžni. Poleg drugih so ves čas sv. misijona pomagali č. o. Benedikt Gradišnik, frančiškan iz Brežic, in znani spovednik, č. g A. Meznarič od Spodnje Sv. Kungote. Slovesni sklep je bil v sredo, dne 28. aprila. Sklepno pridigo so imeli č. o. Doljak, potem je bilo blagoslov-ljenje misijonskega križa, podelitev papeževega blagoslova in sklepna procesija. Vse se je lepo in mirno vršilo; le to nam je bilo težko, da so ves čas sv. misijona naš č. gvardijan zelo bolehali. Upamo, da jim ljubi Bog zopet povrne zaželjeno zdravje, ker so nam toliko lepo duhovno veselje na- pravili s sv. misijonom, ki naj bi prav obilo sadu obrodil, da bo naša velika župnija oživela k novemu življenju. Bodi Bogu in Mariji tisočera zahvala za sv. misijon, pa tudi našim vnetim dušnim pastirjem ! Župljan. --♦- Gospodarske stvari. Rudečica ali svinjska kuga. (Konec.) Ako so se pokazala prej omenjena znamenja bolezni, moramo to žival takoj ločiti od zdrave in jo v poseben hlev ugnati. Ob lepem vremenu jo smemo po noči tudi na prostem — seveda zagrajenem — prostoru imeti. Za zdravilo pa se priporoča: 1. Puščanje krvi. To sredstvo velja ob poletnej vročini tudi zdravim, zlasti rejenim svinjam, da jih bolezni obvarujemo. Pušča se lahko pod jezikom, če se nareže uho ali rep, ali pa na prsnej žili. Poslednjega naj se loti le skušen človek, ker je lahko nevarno. Nekateri ob tej priliki zavlečejo pod kožo teloh, da razjeda kožo, kar pa menda dosti ne pomaga, pač pa muči žival. 2. Se priporoča polivati žival z mrzlo vodo, da se začne od mraza tresti. Nato pa se mora z slamo ribati, da se zopet ogreje. To se ponavlja v vsakih dveh urah. Drugi zopet polivajo žival s toplim kisom in jo drgajo, da jo s tem posuše. 3. Slede zdravila za znotraj. Tukaj iz skušnje najbolj priporočam ricinovo olje, katerega se naj živali nalije kolikor mogoče, da ji čreva izprazni. Ako ono pokaže svoj učinek, da začne živali gnati blato naprej, je prvo upanje zdravja. Tako se tudi zaliva kislo mleko, kvas, jajce z mlekom zmešano in druge kisle pijače. Tem se rado primeša solitarja ali grenke soli. Tudi se svetuje pol lota klorovega apna v maselcu vode raz-stopiti in štirikrat na dan, vselej za jedno žlico svinji dati. 4. Se hvali za zdravilo solitar, katerega se vzame jeden lot, četrt kvintelca kafre z nekoliko moke in vode, kar se zmešano dii bolnej živali. To se ponavlja tri do štirikrat na dan. 5. Nekteri priporočajo zdravilo, s katerim se žival sili, da začne kašljati. V ta namen se vzame nekoliko bljuvne soli (Brechweinstein), razstopi v kozarcu vode in nalije živini. Nekdo je za to bolezen priporočal prah, ki se dobi v lekarni pod imenom: Pulv. Radix feratri albi. Za nožev konec se ga dene v kozarec novega mleka in zalije svinji. Ta ima namen povzročiti kozlanje, s katerim se bolezen olajša. Ako se je to za časa zgodilo, da je premaknilo blato ali pa je začela žival kozlati, takrat je upanje, da ima zdravilo uspeh. Sploh je v tej bolezni treba z zdravili hiteti, ker nagla in prava pomoč včasih še izda, kadar je pozno, navadno je vse zastonj. Ako se pokažejo na koži gori opisana znamenja, višnjevo rudeča barva in mehurji, takrat navadno ni pomoči. Ge je žival rejena, naj se brzo zakolje in meso dobro presuši. Surovo meso kuhati in uživati, je škodljivo in zato prepovedano. Kdor ima opraviti z bolno ali mrtvo tako živaljo, svetuje se, naj bode oprezen, ker ta bolezen je tudi za človeka nalezljiva. Če ima ranjene roke, obraz ali vrat, naj se ne loti dela s takšno živaljo, niti v hlev naj ne hodi! Razume se, da mrtva žival se mora takoj pokopati, ker začne kmalu gniti, katera gniloba je pravo gnezdo te bolezni. To uči skušnja že več desetletij, žalibog pa da se ta tolmači na dve strani. Lani se je o tem izdal nagel in strog ukaz od vlade, naj se tak slučaj vselej sporoči konjedereu tistega okraja, da pride in mrtvo žival pokoplje. Ob enem naj se nesreča po županstvu naznani okrajnemu glavarstvu. Namen temu ukazu je gotovo moder, pravilno zakopati crknjeno žival, da se bolezen ne širi, ali dva pomisleka sta, katera omenjenemu sredstvu nasprotujeta. Pomisli naj se prvič, da v naših krajih so konjači preredki in zato preveč oddaljeni. Dve do tri ure hoda naj se mu nese naznanilo in ravno toliko pota nazaj, to vzame časa za pol dneva, med tem ko je gotovo, da poginilo živinče ne sme ležati na mestu niti jedno uro v vročini! To nam lahko potrdi vsak zvedenec, zato ne zgubljajmo o tem več besed. Drugič pa' dela omenjeni ukaz krivico, skoraj vne-boupijočo. Siromak, kateremu se je nesreča zgodila, naj ima kmalu potem pote in stroške za konjača! Ako tega ne izvrši, ima opraviti s kazenskim sodnikom, kateri, vnet za novi ukaz, navadno nima z njim usmiljenja. — Ker sega izrvšitev tega ukaza v najbolj revno kočo in pouzročuje mnogo sitnob in krivic prebivalcem, prosimo h koncu za polajšanje, oziroma pre-menjenje onega ukaza. Mesto da se glasi, poklicati konjača, naj se strogo zahteva: mrtvo žival takoj in globoko zakopati, da je psi ne izkopljejo in se bolezen ne širi. Tudi to zadevo polagam na srce novoizvoljenim gg. poslancem. Pohorski. Pomladanska konjska dirka v Ljutomeru bode v nedeljo dne 23. maja. Začetek točno ob tretji uri popoldne. —Dirkališče: Na Cveni. P r o p os ic i je. I. Začetna vožnja. 210 kron in eno častno darilo v vrednosti 90 kron od dunajskega dirkalskega društva. Za 3 do 8 letne na Štajarskem rojene in izrejene kobile in žrebce, ki še pri nobeni dirki niso tekmovali in so v lasti kmečkih posestnikov. Triletnim 50 metrov, štiriletnim 25 metrov ugodnosti. Daljava 2000 metrov. Amerikan-ska dirkalska vprega, vrednost 90 kron, in 20 kron gotovine prvemu, 80 kron drugemu, 60 kron tretjemu, 40 kron Strtemu. 20 kron petemu. Vloge 6 kron, zastave 2 kroni. II. Plemenska vožnja. 300 kron, od teh 200 kron od poljedelskega ministerstva in 100 kron štajarskega dež. odbora. Za 3 do 10 letne na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebce v lasti kmečkih posestnikov. Triletnim 50 metrov, 4 letnim 25 metrov ugodnosti. 2000 met. daljave. 120 kron prvemu, 80 kron drugemu, 60 kron tretjemu, 40 kron štrtemu in 20 kron petemu. 6 kron vloge, 2 kroni zastave. Obe te vožnji je voziti enovprežno v dvokolesu. III. Dvovprežna plemenska vožnja. 100 kron, danih od štajarskega dež. odbora. Za 3 letne in starejše na na Štajarskem rojene in izrejene kobile in žrebce, v lasti kmečkih posestnikov; 3000 metrov daljave. 60 kron prvemu, 40 kron drugemu. 6 kron vloge, 2 kroni zastave. Občna določila. Pismena ali ustmena nagla-sila sprejema gosp. Matija Zemljič v Ljutomeru do dne 22. maja večer ob 6. uri. Naglasilo je le tedaj veljavno, če mu je priložena vloga (6 kron) in dokazano pleme in starost dotičnega konja. Žrebanje se vrši točno ob 8. uri 22. t. m. v pisarni gosp. Zemljiča v Ljutomeru. Za tekmovalce, kojih točno ob določeni uri žrebat ne bo, žreba ud odbora. V obče veljajo pravila dunajskega dirkalskega društva. Kdor ne bo po preteku petih minot od časa, ko bo na tabli vidna njegova izžrebana številka, na določenem mestu, ¡bo izključen od dirke in mu zapade cela vloga. Dirkalsko društvo v Ljutomeru. Sejmovi. Dne 15. maja v Arvežu in Poličanah (za svinje). Dne 17. maja v Marenbergu, Vojniku, na Ponikvi, v Št. Ilju v Slov. gor., v Apačah, na Pilštanju in na Bizeljskem. Dne 18. maja na Ptujski gori. Dne 19. maja pri sv. Lenartu v Slov. gor. in v Imenem (za svinje). Dne 20. maja na Bregu pri Ptuju (za svinje). - Dopisi. Iz Šaleške doline. (Zanimivosti.) Vreme je pri nas letos čudno. Navadno je vedno vetrovno, tu in tam še precej toplo, a v novejšem času pa prav pošteno mrzlo. Dostikrat vidimo svojo lepo dolinico obrobljeno s snegom. Zvezdoslovci v Velenju trde, da je temu kriva prehitra prememba letošnjega solnca, da prehaja prehitro iz znamenja raka v znamenje device, zatem pa koj zopet v znamenje dvojčkov. Bog ve, če je res, sicer pa kaže letina dobro, le sadja bo malo. — Nižji uradnik Škribe pri premogokopu pl. Lapp-a bo moral menda svojo službo ostaviti. »Nemci« bodo žalovali za njim, najbolj morda Pavline. Pomočnika pri kvartanju ne bo več, in kje se bo kdo vzel, s kojim bi se dalo tako navdušeno zatuliti »Wacht am Bhein«, kakor ravno ž njim? Tako se godi, če je človek pre-pošten. Pamet, pamet! To tudi kličemo vsem šaleškim socijal-demokratom v gosposkih in delavskih suknjah. Ker smo že ravno pri pameti, nam ravno stopijo v spomin volilni možje za kmečke občine iz okolice Šoštanj. Je-li res, da ste volili Lenkota v Celju? Kdo vas je pooblastil za to? Če ni res, dokažite, prekličite, kar ljudstvo javno govori. Največ je kriv bil Družtnirčan Virbnik. Družmirčani, ali vas ni sram, da dajete zaupanje takšnemu možu, ki se sramuje materinščine ? Zapišite si volilci to v spomin, da bodete vedeli v prihodnje takšne može ali kakšnega gaberskega klopotca v pošte v jemati! — Pred nekaj časom je »Slov. Gosp. nekdo poročal, da snujejo nemčurji v Šoštanju otročji vrtec v neki temni beznici. Ne ve se, ali je bil dotični dopis, ali kaj drugega uzrok, da so se opustili dotični prostori in se je vzelo v ta namen ravno nasproti ležeče poslopje. Kakšno? Prosim, ne se smejati, svinjski hlev! Nagnali so ščetince iz njega, vzdignili streho, nekaj vrat in okenj »vštukali«, in bilo je vse dobro. Zdaj pač pride kaj za smeh: Ti nemčurski »hauptjogri razpošljejo' po Celju in Savinjski dolini pisma do izvrstnih Nemcev, v katerih beračijo za isti vrtec podpore. O slavni Ben Akiba, kako si se motil, misleč, da je že bilo vse na svetu! Zares, čuden je ta svet, človek ne ve včasi, ali je bolj nesramen ali neumen ! Cujemo tudi nastopno vest, za katero pa ne moremo jamčili. Nekteri šoštanjski gospodje so iz same navdušenosti se odločili, da bodo prednašali otrokom razne predmete. Tako bo starosta Glinek prevzel otrokom vcepiti ljubezen do materinega jezika in do očetovskega imena, Hans o velepomenu slovenskih sokolov, Franc o patrijotizmu in o čudni prikazni, zakaj so delavci iz »rajha« boljši, kakor avstrijski, Hrovat o narodnem navdušenju in slovenski üpi, Doktorleben o odkritosrčnosti in raznih ko-losalnostih, Gigl-Gangl o koristi in škodljivosti nočnih tic, Vikerl o županskih sanjarijah. Moči so dobro zastopane vsestransko, in tako ne more sad izostati. Iz Jarenine. (Društvene reči.) Že dne 28. febr. je priredilo tukajšnje bralno društvo veselico s petjem in glediško igro »Bob iz Kranja«, ki je prav dobro uspela. Da bi pa društvo skrbelo tudi za poduk tukajšnjega ljudstva, je sklenilo odslej prirejati podučne shode, katerih prvi je bil dne 2. maja. Le žal, da nam je slabo vreme shod spačilo, katerega bi se bilo veliko ljudij udeležilo, vsled slabega vremena pa je bila udeležba zelo pičla. Po pozdravu je gosp. pot. učitelj Bele jako poljudno prednašal o nasadu ameriških trt in o obdelovanju vinogradov sploh. Vsi navzoči so njegovo razpravljanje s paznostjo in z zanimanjem poslušali. Drugi govornik je govoril o namenu in pomenu bralnih društev in o delovanju domačega društva ter je navzoče vspodbujal k živahnejšemu delovanju pri domačem bralnem društvu, da bo nekdaj tako ponosna Jarenina zopet oživela in se lahko ponašala v svojim verskim mišljenjem in z narodno zavestjo. Potem je sledila prosta zabava, pri kateri se je vršila šaljiva razprodaja različnih dragocenih rečij v prid društveni knjižnici. Iz Verzeja. (Veselica.) Kakor vselej, smo se tudi v nedeljo, dne 9. maja radi udeležili veselice bralnega društva v Veržeju. Skoro smo občudovali, da se je izbral tak prostor, ki je popolnoma ugajal glediški predstavi. Ljudstva se je zbralo jako dosti; prišli so iz Ljutomera, od Sv. Križa, s Krapja in iz drugih vasij. Predsednik društva, č. g. Janžekovič, pozdravi nas došle goste in se nam zahvali za obisk. Za tem se začne gledališka igra: »Oreh«. Kakor bi se godilo vse v resnici, tako so nam diletanti uprizorili to igro; in kako zanimivo je bilo vse, kajti kar stoji v knjigi, vse je bilo naravno. Ko bi ne bilo gledalcev in drugih priprav, bi si človek mislil, da so godi vse v resnici. Po igri smo se podali na vrt gostilne g. Klemenčiča; tam se nam je postreglo z izvrstno kapljico. Jako veselo smo se imeli tam, okoli predsednika društva. Le eno smo pogrešali! Učiteljstva ni bilo med nami. Sta-li bolna bila? Petje je vodil križevski učitelj gosp. Hercog; toda umetnega petja le ni bilo. Kdo je kriv? — Nadalje smo pogrešali dosti veržejskih posestnikov in sicer starejših; a mlajši so jako delujoči in požrtvovalni za bralno društvo, kar je znak, da so nam uprizorili omenjeno veselico brez vstopnine. Kličemo vam torej: hvala, želeč, da nas v kratkem zopet razveselite s kako veselico, kajti s tem bodete vaše društvo jako povzdignili. V bodrilo bodi vam pregovor: »Na mladih ljudeh svet stoji«. Iz Vojnika. (Spreten zdravnik. — Ke-b r a s t i N e m c i.) Na Frankolovem je neka žena šivanko požrla. Ker ni bilo zdravnika doma, peljala se je v Celje; ali vsi zdravniki so jej nasvetovali iti na kliniko v Gradec. Tu so pa rekli, naj počaka, da splavlje v želodec in potem v čreva, da se potem da operirati. Vsa obupana se poda k domačemu zdravniku g. dr. Žižek-u v Vojniku in ta jej spravi brez velikih bolečin iglo iz grla ven. S prstom ene roke je segel v grlo, iglo nekako obrnil, z drugo roko od spodaj pritiskal, da igla dol ne splove in je potem z orodjem iglo ven potegnil. Spretnemu narodnemu g. zdravniku iz srca častitamo. — Naša občina je razglasila, da bo plačala otrokom za liter hroščev 1 kr. Otrokom iz nemške šole je poplačala, slovenske otroke je poslala s hrošči vred rakom žvižgat. Potem pravijo, da hočejo našim otrokom le dobro. »Žnabl« je pač slovenski, trebuh je pa nemški. Iz teh nemških kebrov bodo še bolj' kebrasti postali. Iz Srednjega Gasteraja v Slov. gor. (Radostni) še se spominjamo dveh imenitnih shodov, ki sta se lani obhajala v Slov. gor. na slovensko-nemški meji, namreč pri Mariji-Snežni in Sv. Ani na Krem-bergu. Poslušali srno jedrnate govore vlč. g. dr. L. Gre-goreca, našega mnogozaslužnega državnega poslanca. In kako smo se navdušili baš ravno iz onih govorov za slovensko stvar, mi ni potreba razlagati; to se je sijajno pokazalo letos pri državnozborski volitvi na Ptuju, kjer so bili naš poslanec ganjeni nad takim velikim zaupanjem do njih. Obljubimo še torej danes slovesno tem potom, in javimo očitno, da ne bodemo šli na limanice liberalcem in prostozidarjem, kateri pravijo, da bodo delavski stan osrečili, kar pa ni res; oni bi le radi človeški red na zemlji popolnoma prekucnili, cesarje, kralje in sv. katoliško cerkev uničili in na teh razvalinah sestavili drug red. To se pa vam, dr. Adler, Schönerer, baron Rokitansky in — šivarček Resel, ne bo posrečilo! Sv. katoliška cerkev in njen red je postavljen na skalo sv. Petra, katero čuva sam Jezus Kristus. V Gradcu izhaja Rokitansky-ja »Bauernfreund«, ki v vsaki številki bruha strupene strele na č. duhovščino in se bojuje zoper »Sonntagsbote«; in ta »Bauernfreund« še prihaja tudi v Slovenijo. V Sloveniji imamo tudi nekaj takih prerokov in časnikov na pr. »Delavec« itd., ki posnemajo te lažipreroke na Nemškem. Varujmo se tega kakor strupenega gada, oklepajmo se tembolj sv. katoliške cerkve, njenih duhovnikov in vrlih slovenskih listov, kakor so »Slov. Gosp.«, »Mir«, »Domoljub« itd. K sklepu še to udano prošnjo: Veleč. g. drž. poslanec L. Gregorec naj bi se blagovoljno potrudili k Sv. Jurju v Slov. goricah! —k— --- Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so oni dan bili pri otvoritvi nove visoke šole za poljedelstvo, prihodnjo nedeljo pa bodo pri odkritju spomenika kraljevega kronanja v Požunu na Ogerskem. — V torek so bile v vseh dunajskih okrajih volitve za 3. razred v okrajne zastope; vsepovsod, tudi v I. in II. okraju, so zmagali krščanski antisemitje. Štajarsko. Oni večer je bil v Gradcu velik shod. Ropotali so zoper sedanje ministerstvo, ker je izdalo jezikovno naredbo za Češko in Moravsko. Zborovalci so izrekli željo, naj nemški poslanci v državnem zboru ženejo obstrukcijo do skrajnosti, to je naj ondi samo rogovilijo in posvetovanja ovirajo. S temi prenapetneži pač nemški kmetje ne potegnejo, ker imajo več pameti, kakor meščani. Koroško. Nova posojilnica se je ustanovila za občine Osoje, Steindorf, Waiern, Mali Št. Vid, Sitih in Dholica. — V kratkem bode nemški tajnik kmetijske družbe predaval o oskrbovanju travnikov v slovenskih krajih v Trušnjah, v Velikovcu in Tinjah. Tak nemški poduk je bob v steno. Kranjsko. Prihodnji mesec bodo prepeljali telesne ostanke učenjaka M. Kopitarja z Dunaju v Ljubljano, kjer dobi v slavni ta jezikoslovec častni grob. — Letos postavijo spomenik v Mali vasi pri Dobrničah pok. škofu Frideriku Baragi kakor ob stoletnici njegovega rojstva. Primorsko. Goriški mestni očetje odpošljejo na ministerstvo spomenico, v kateri opišejo vse krivice, katere se gode goriškim Lahom od strani Slovencev. V tej spomenici bode toliko neresnic, kakor stavkov. — V Trstu je slovenščina deželni jezik, tako je te dni razsodilo državno sodišče na pritožbo profesorja M. Man-diča. S tem pa še uboga slovenščina seveda ne dobi pri tržaškem magistratu one pravice, katera ji gre. Hrvaško. Vsepovsod so pripravljajo na saborske volitve. Madjaroni in hrvaška vlada se ravnajo čisto po receptu Madjarov in ogerske vlade. Samo krivica bode Madjaronom pomagala do večine, in govori se, da bode zopet vojaštvo moralo podpirati grdo nasilstvo. Ogersko. Avstro-ogerska pogodba dela naši, pa tudi ogerski vladi veliko preglavic. ■Zastopniki obeh državnih zborov se ne morejo sporazumeti. Naši tirjajo po vsej pravici, naj prihodnjič Ogerska donaša k skupnim stroškom 43 odstotkov, Ogri pa ponujajo le 31 odstotkov. Vsled tega se širi novica, da odstopi Banffy-jevo ministerstvo. Ne bode ga škoda, ali žal, da mu bode sledilo enako, če ne slabše. Sedanjo pogodbo bodo pa bržčas svetli cesar sami morali podaljšati. Vnanje države. Rim. Te dni je več vnanjih kardinalov in škofov došlo v Rim, da se udeležijo slavnostij, ki bodo na Križevo v cerkvi sv. Petra, ko bode sv. oče tri blažene proglasili za svetnike. Italijansko. Malo držav je tako ubogih, kakor je Laška in vendar se tudi tukaj vedno in vedno množijo vojni stroški. Za letos namreč znaša vojni proračun 239 milijonov razun mornarice. Ako se Laška ne bi štulila med velevlasti, bi se polovica od te svote lahko porabila za — kruh. Francosko. Oni dan so pokopali one reveže, ki so zgoreli pri zadnjem velikem požaru v Parizu. Bilo je mnogo vencev, najlepši pa je bil nemškega cesarja Viljema, ki se na vse načine hoče Francozom prikupiti. Ali ti nikakor ne morejo pozabiti Alzacije in Lotaringije. Angleško. Dne 20. junija letos bode kraljica Viktorija praznovala 601etnico svojega kraljevanja. — Angleži bodo na jesen bržčas začeli vojsko s transvalsko republiko v južni Afriki, ker v kratkem mislijo dol poslati 35 tisoč vojakov, tako daleč gotovo ne na sprehod. Nemško. Policija berolinska je prepovedala neko poljsko gledališko igro, ker bi sicer prišel nemški Be-rolin v nevarnost. — V Draždanih so v nedeljo ropotali zoper jezikovno naredbo za Češko in Moravsko. Bilo je ondi tudi nekaj avstrijskih Nemcev, med njimi poslanca Iro in Wolf. Kaj vendar Nemce v »rajhu« brigajo naše zadeve ? Turško. Vlada namerava desetino odpraviti; posestniki bodo potem morali davke v denarjih plačevati. — Turška vojska je Grke zopet premagala in sicer pri Velestinu, kjer so se Grki v bran postavili Turkom ter jim par dni kljubovali. Vsled tega, ker imajo Grki tudi v Epiru smolo, se je grška vlada obrnila do evropskih velevlastij, naj posredujejo, da se med Turčijo in Grško sklene mir. Grško. Polkovnik Vassos se je že vrnil s Krete domov; v kratkem pa se od ondod vrnejo vsi grški vojaki. — Novo, Rallijevo ministerstvo se pridno prizadeva, da pomiri ljudstvo, ki je razjarjeno na kraljevo rodovino, ker je prestolonaslednik tako slabo vodil vojsko v Tesaliji. Sicer pa je ravno tisto ljudstvo hotelo vojno s Turčijo, ki gotovo desetkrat več vojakov zmore, kakor Grška. --- Za poduk in kratek čas. Črtice s potovanja v Rim. (Piše Fr. K.) Na vrh Vezuva se lahko pride peš, kdor je dobrih nog in ima dovolj časa, ali pa na konju, ali pa z vozom do vezuvske železnice in potem pa s to železnico, ki je dolga 820 m. Ta železnica je na vrvi iz žic; enaka železnica je par let sem v Gradcu, ki vozi na grad. Ze ko sva bila s prijateljem na velikonočni torek zvečer dospela v Neapolj, vrgel nama je v voz neki postrešček več tiskanih papirjev, kjer se neka družba priporoča, da za toliko in toliko lir priskrbi izlet v Pompeje in vrh Vezuva. V hotelu pa nama hišnik ni te družbe priporočil, ampak Cook-ovo, katere je ve- zuvska železnica. Plačala sva vsak 31 lir; zato sva si smela ogledati Pompeje, dobila v hotelu »Suise« obed. potem voz z dvema konjičema za vožnjo do vezuvske železnice in nazaj v Neapolj. Ko sva bila velikonočno sredo dopoldne prehodila v Pompejih najvažnejše ulice ter si to in ono ogledala, peljala sva se na vozu ob pol 12. uri opoldne iz Pom-pej na Vezuv. Vožnja do vezuvske železnice je trajala tri ure, dasi sta čila konjiča izvrstno vozila. Sploh pa menda tako poštenega in uljudnega izvoščeka vsa Italija več ne zmore, kakor je bil ta najin voznik. Tudi je bilo vreme krasno in toplo, kakor pri nas o sv. Jakobu. Vozili smo se skozi mesto Torre deli' Annunziata, kjer je največ tovarn za izdelovanje laških rezancev, takozvanih makaronijev. Vsepovsod so jih sušili, kakor pri nas krznarji razobešajo kože. Ali makaronijev ne vesijo in ne sušijo kje po lepih vrtovih, ampak kar na ulicah, na vsaki strani ceste, da se prah po njih kadi in se jih lahko prime druga nesnaga. Zato prijatelji laških makaronijev, dober tek! Ko zapustimo mesti Torre del Greko in Rezino, kjer je nekdaj stalo mesto Herkulan, začeli so pri vsaki gostilnici ponujati vezuvsko vino, slavne »Lacrimae Christi«, »Kristusove solze«. Če se človek v vročini vozi črez dve uri, potem pač mora biti žejen. Zato rečeva vozniku, naj pri kaki oštariji postoji, da poskusiva »Lacrimae Christi«. Pove nama, da bode že obstal pri oštariji, kjer se dobe pristne »Lacrimae Christi«, kajti kar ti obcestni oštirji vsiljujejo, to vino ne zasluži tega imena. Od Rezine do vezuvske železnice se vije cesta kakor kača in gre vedno navkreber. Ob vznožju Vezuva so krasni vrtovi in vinogradi, potem pa se vidi že ohlajena lava, katere je skoro po vseh straneh Vezuva nametano, kakor črnega testa. — Zdaj smo dospeli do osservatorija ali opazovališča, ki je podobno gradiču, kjer opazujejo Vezuv. Tukaj zdaj pri neki oštariji obstoji voz, češ, tukaj se dobi pristna kapljica »Lacrimae Christi«. No, rumeno vino je, sladko, pa ne posebno močno. Vendar pa se hočemo vračaje zopet tukaj oglasiti. Ko prideva na spodnjo postajo vezuvske železnice, vsela sva se takoj v železniški voz. Zdaj pa le navzgor! Železnica se vozi tako strmo, kakor po prav strmi strehi in to 820 m, kakor že omenjeno. Nekateri popotniki so vedno gledali le v goro; niso se upali pogledati nazaj, ker bi se jim začelo v glavi motiti. Mine osem minot in že smo pri zgorajšnji postaji, blizu na vrhu. Morali še smo iti peš čisto na vrh kacih 10 minot. Šli smo mimo razpoklin, iz katerih se vedno kadi vroč žvepleni sopar. Pri žrelu Vezuvovem smo, bilo je ob 3. uri po-poludne. Kar nas je srčnih, stojimo na robu kake tri kilometre širokega žrela, katero se enako lijaku navzdol zožuje. Dve luknji ima žrelo; eno vidimo in v tej je, kakor v razbeljeni peči, druge pa ne vidimo, je nekoliko pod nami. — Kaj pa to? Votlo in grozno zagromi in bobni kacili 20 sekund, iz nevidne luknje pa leti kvišku žareče kamenje, črn dim, prah in pepel. Čakamo kaki dve minoti, zdaj pa zagromi vse hujše in med gromenjem kacih dvajset sekund bruha iz nevidne luknje dim, pepel in razbeljene kamene, katerih nekaj pade na drugo stran žrela. Grozno je gro-melo, da me je že obšla misel, kaj če se rob udere in se pogreznemo v ognjeno morje? Še dvakrat se potem ponovi ta prizor; — dovolj sem videl in rekel prijatelju: »Kdor ne veruje, da je pekel kraj strašnih muk, pa naj pride semgor!« Dol sva se zopet peljala po železnici. Od spodnje postaje pa sva šla gledat še razbeljene lave, katero je Vezuv pred dvema letoma izbruhal. Sicer pa Vezuv, kakor trdijo učenjaki, bruha iz sebe vsakih 170 let lavo, da se po dve do štiri ure navzdol razlije, in takrat še le je Vezuv groza in strah za vso okolico. Zadnjič je Vezuv posebno hudo razsajal leta 1872. Suiešnica. Neka lepa gospodična se je rada v ogledalo gledala. Zdaj si zmisli, da bi se še videla rada, kaka je, kadar spi. Torej se vleže na posteljo in si dene ogledalo pred se in zatisne oči, da bi se videla, kaka je, kadar spi. Razne stvari. Domače. (Mil. knez9škof) so se v ponedeljek ob 7210. uri dopoldne odpeljali v Rim, kamor so prav srečno dospeli že v torek ob 1. uri popoldne. (Doktorjem modroslovja) je bil včeraj v Rimu na dominikanskem vseučilišču »sopra Minerva« pro-moviran duhovnik naše škofije, č. g. Frančišek Kovačič. Iz srca častitamo! (Iz državnega zbora.) V torek je vlada predložila postavni načrt o kmetijskih zadrugah, ki so ga poslanci izročili v pretres gospodarskemu odseku. Tudi je v isti seji poslanec vitez Berks predlagal, naj se davki eksekutivnim potom od poljedelcev ne iztirjavajo toliko časa, dokler so v dotičnih okrajih sejmi prepovedani. (S v. m i s i j o n) se te dni obhaja v Slivnici pri Mariboru; vodita ga čč. oo. jezuita Fr. Doljak in J. Vr-hovec. Udeležba je prav velika, dasi neko človeče v nedeljski »Marburgerci« nesramno zabavlja ter laže, da se vse kadi. Tako je grda laž, da bi cirkovški župnik po zadnjem misijonu bil cel vagon za misijon darovanih jajc prodal. Dopisun, pojdi poštenih Cirkovčanov vprašat; saj ni tako daleč! (Nemški mariborski učitelji) so na zadnjem shodu svojega društva protestovali zoper Eben-hochov šolski predlog. Vidi se, da so ti učitelji pozabili, da so na Štajarskem doma. Sicer pa so ti učitelji istega mišljenja, kakor mestni šolski svet, ki ima najrajši protestante celi» v obeh sklepnih razredih, ki sta največje važnosti za življenje. (Na c. kr. mariborski gimnaziji) se začne pismena matura ali zrelostni izpit dne 31. maja, ustna matura pa dne 16. julija. (Samomor.) V Celju se je preteklo nedeljo ustrelil nadporočnik tamošnjega domobranskega bataljona Jožef Nikodemus. (Zapriseženje) pomladnih novincev se je v nedeljo slovesno vršilo v Mariboru, v parku kadetne šole. Ob 9. uri je bila pod milim nebom služba božja, pri kateri je bilo vse vojaštvo mariborsko. (V Celju) je nemško gasilno društvo dobilo novo brizgalnico. Pri dotični slavnosti v nedeljo se je toliko govorilo o zatiranem nemštvu, da res škoda, da niso gasilci navrli vode iz nove brizgalnice na prevroče nemške glavice. (Sneg v m a j u.) Včeraj dopoldne je več ur snežilo, kakor o Rožiču. Sneg je precej škode napravil; mnogo cvetja je uničil in tu in tam žito potlačil. Še danes so vrhovi vseh gor od snega beli. Rog nas obvaruj slane ! — (Pazite na otroke!) Dne 6. maja pustita vini-čarja Mihael in Marjeta Zebec v Hrastovcu na Zavrču svojo llletno hčerko Miciko in 3V2 leta staro Liziko sami doma, ker sta šla v vinograd delat. Ko se vrneta •domov, ne bilo Lizike; iščeta jo in najdeta v bližnji mlaki, kjer je utonila. (V pehotno kadetno šolo) v Štrasu se začetkom šolskega leta, dne 16. septembra, sprejme 30 od 50 gimnazijcev ali realcev. Vsprejemne pogodbe se dobe v bukvami L. W. Seidel & Sohn (Dunaj, Graben) za 20 kr. Več se pa lahko tudi izve v uradnih urah pri poveljstvu te kadetne šole. (O d S v. T r o j i c e v S1 o v. gor.) se nam piše: Rog nam pomagaj! Danes, v sredo sneži že celo jutro! Strehe so že bele! Vejevje na drevesih se že pripogiba! Ozimina že leži! Ako se še zjasni, potem je vse naše upanje na dobro letino po vodi splavalo! (Močne zobe) ima Poltov Peter na Lahonščaku blizu Ormoža tako, da ž njimi najbolj močne žreblje iz škornjev piplje. Mož je okoli 60 let star. (Nemški napis) ima neki po sili Nemec Bračko v Desnjaku, ljutomerske župnije. Napis se glasi: Hier ist Brennerei. O neumnost! (Požar v Mariboru.) Včeraj zjutraj je zgorelo Fričevo gospodarsko poslopje. Dasi so takoj prihiteli na pomoč gasilci in nekateri kaznjenci iz moške kaznilnice, niso mogli skoro ničesar rešiti. (Duhovniške spremembe.) Župnijo sv. Flo-rijana ob Boču je dobil č. g. M. Škorjanc, kaplan v Laporju, župnijo D. M. v Dobjem pa č. g. Janez Horjak, tamkajšnji provizor. Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali čč. gg. letošnji konkurentje 11 gld., č. g. Janez Rotner, kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., 3 fl., slavna posojilnica v Konjicah 25 gld., č. g. M. Slekovec, župnik pri Sv. Marku, 5 gld. in č. g. Jož. Sigi, kaplan v Kamnici, 1 gld. Bog plati! (Zahvala.) C. g. prefekt Frančišek Korošec je daroval slov. kat. delav. društvu v Žalcu 10 gld., za kateri velikodušni dar se mu v imenu društva najprisrčneje zahvaljuje — odbor. (Iz Ptuja.) Krčevinarje, Vurberžane in vse druge bližnje sosede še enkrat opozarjamo na podučni shod našega bralnega društva, ki bo v nedeljo pri g. Vindišu. Domačini in sosedje, pridite v obilnem številu! (V Gornjem gradu) priredi narodna čitalnica veselico v nedeljo, dne 16. maja v gostilni g. Josipa Mikuš. Vspored: I. Koncert. II. Gledališka predstava: »Bob iz Kranja«. Vesela igra s petjem v 1 dejanju. III. Prosta zabava. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: za sedež 50 kr., za stajališče 30 kr. (Koncert) mariborske podružnice sv. Cirila in Metoda se je v nedeljo obnesel krasno. Godba, mešani in moški zbori so se mojstersko izvajali. Tudi odličnih poslušalcev je bila izredno veliko. Slava slovenskim damam, prostovoljnim mojstrom-godcem in vrlim pevcem! (Od Sv. Tomaža) pri Veliki Nedelji se nam poroča, da tamkajšnje bralno društvo že dremlje in da bode bržčas kmalu zaspalo. (Tombola) in občno zborovanje »kat. podpornega društva v Celju« bode dne 16. maja ob 4. uri popoldne v prostorih »Narodnega doma«. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo društvenega delovanja in stanja. 3. Volitev novih odbornikov. 4. Nasveti. 5. Tombola z obilnimi dobitki. Med posameznimi točkami poje mešan zbor. (S Ponikve.) »Kmetijskemu bralnemu društvu na Ponikvi« je daroval g. Jožef Močnik, lastnik lekarne in posestnik v Kamniku, 5 gld. Za ta veliki dar se domačemu rojaku srčno zahvaljuje — odbor. (V Žalcu) priredi dne 16. maja veselico prostovoljna požarna bramba v prostorih gostilne Hausen-bichler. Iz prijaznosti sodelujejo žalski diletantje, tam-buraši in mešani kvartet. Vspored: 1. »Ogenj brez škode«. Šaloigra v enem dejanju. 2. Nastopijo in vdarjajo tamburaši. 3. Nastopi in poje mešani kvartet. 4. »Bob iz Kranja*. Burka v enem dejanju. Začetek točno ob 6. uri. Vstopnina: Sedeži od 1. do 5. vrste 60 kr., od 6. do 10. vrste 50 kr., od 11. do zadnje vrste 40 kr. Stojišče za osebo 30 kr. Dijaki plačajo v stojišču polovico. Po vsporedu prosta zabava. (Odbor akad.-tehn. društva »Triglav«) za letni tečaj 1897 se je v seji dne 7. maja sestavil tako-le: predsednik: phil. Karol Verstovšek; podpredsednik: med. Zmagoslav Kac, tajnik: phil. Davorin Majcen; blagajnik: med. Fran Ceh; knjižničar: phil. Janko Koštial; gospodar: iur. Rudolf Potočnik; odb. nam.: iur. Miroslav Juvančič; preglednika: phil Ivan Arnejc in med. Fr. Pertot; častni sodniki: phil. Jože Wester, iur. M. Senear in Fran Cvetko, med. Jakob Frlan in Milan Papež. Iz drugih krajev. (S Krete) se bodo bržčas naši vojaki v kratkem domov vrnili. Vsaj to je posneti iz besedij rumunskega kralja, ki je oni dan v Opatiji rekel nekemu avstrijskemu častniku: »Vaše ladje se utegnejo kmalu vrniti s Krete. Ubogi Grki so pomilovanja vredni. Mislim, da bode zdaj mir dolgotrajen«. (Velik požar.) Vas Windisch-Matrei na Tirolskem, katere ime priča, da so pred mnogo stoletji Slovenci bivali celó na Tirolskem, je oni dan do tal pogorela. Le nekaj poslopij so rešili, ogenj je upelil 80 hiš. Vsa škoda znaša blizu pol milijona. (Sneg na Koroškem.) V noči od dne 7. do 8. maja je zapadel debel sneg, na nekaterih krajih celó en meter visoko. Potlačil je vse žito in sila veliko drevja poškodoval. Enako močno je snežilo tudi včeraj. (Vsprejemdijakov v vzgojališče viteškega reda v Križankah v Ljubljani.) Dijaki, kateri so četrti ali vsaj drugi gimnazijski razred dobro izvršili ter imajo namen, postati duhovniki nemškega viteškega reda, naj se po sklepu tekočega šolskega leta do 5. avgusta s šolskimi spričali in krstnimi listi osebno predstavijo pri vzgojališčnein vodstvu v Križankah, kjer bodo potem, ako bodo vsprejeti, za čas študij hrano in stanovanje brezplačno dobivali. (Na gornjem Štajarskem) so v noči od petka na soboto dne 8. maja dobile ne samo planine, ampak tudi doline belo odejo, in sicer precej debelo; ravno zdaj, ko je vse v najlepšem cvetju. Bati se je mraza. (Velikansko ribo) so vjeli srbski ribiči pri-Oršovi v Dunavu. Dolgo je bila 27 metrov in težka 280 ,kg. Prodali so jo v Budapešti za 680 gld. (Zrak op love nje.) Dne 13. maja ob 1/24. uri zjutraj so se dvignili iz Pariza, Strassburga, Berolina in Petrograda štirje zrakoplovi, prevideni z raznim me-teorologičnim orodjem, ki samo zapisuje; ob jednem bodo šli tudi drugi obljudeni zrakoplovi na kviško. Če bi kdo pri nas zapazil kak zrakoplov, naj zaznamva čas in smer plovenja ter naj }o sporoči c. kr. osrednjemu meteorologičnemu zavodu na Dunaju. (Kapelico) v čast sv. Cirila in Metoda name-rujejo v proslavo petdesetletnice vladanja cesarja zgraditi vaščani vasice Padrič v tržaški okolici. (Poroka na smrtni postelji.) Ganljiv prizor je bil dne 20. aprila v bolnišnici v Clevelandu s severni Ameriki. V bolniški dvorani se je poročil 701etni John Hobbes z 621etno na smrt bolno Ano Pazig. Pol ure zatem je žena izdahnila svojo dušo. • Hennebergova svila — edino le pristna, če se naroči naravnost pri mojih tovarnah —• črna, bela in barvana, meter od 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd). Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. Tovarne za svilo G. Henneberg c. in kr. (dvor. lil".) Ziirich. Loterij ne številke. Trst 8. maja 1897: 63, 42, 32, 58, 11 Line » » 40, 22, 55, 74, 15 VABILO k seji občnega zbora „Okrajne posojilnice v Ljutomeru" v nedeljo dne 23. majnika t. I., ob 8. uri dopoludne v Fran-Jožefovi šoli v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Poročilo nadzorništva o računu za leto 1896. 2. Izločitev udov. 3. Izžrebanje in volitev 5 udov nadzorništva. 4. Razni predlogi. V Ljutomeru, 9. majnika 1897. Kukovec, ravnatelj. Nedavno je izšla gospodarska, 74 stra-nij obsegajoča, prav poljudno pisana knjižica s 6 podobami: sadjerejske, zlasti vinogradniške. Spisal SIMON GAB.ERC, župnik Framski. Knjižico prodaje 1i«/itii'»*ti »v. ii-t-ilft «• Jftavibovu. Stane 20 kr., po pošti 3 kr. več. Pri naroibi se naj znesek pošlje v markah. OC" Polovica čistega dobička namenjena je Dijaški kuhinji v Mariboru, polovica pa ubogi šolski deci v Framu! Da bodo Vaše ■V OSTIJE I* RJH pošteno-vesele, kupite si za 1? kr. za to jako primerno knjižico „Zenitovanje", spisal Lovro Stepišnik. Znesek se naj pošlje v markah. Knjižico prodaje TIskarna sv. Cirila v Mariborn. „Šaratica" mu: moravska kisla voda MUDra. Fr. Vesely-ja v Brnu je odlikovana bila 1. 1895. častnim diplomom N. R. Č. S., 1. 1896. z zlato kolajno 2. mednarpdne razstave lekarniške a Pragi in mednarodne hvgieniške razstave v Londonu. Obilna imenitna spričevala zdravniških krogov. 1-4 Deloljubne osebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod 5,Z iiliunftvorsorge" Gradec, poste restante. 12 Žganjarija R. Wieserja v Hoči pri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce. kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 18 Pneoetun Jedn0 uro hoda rUacalVUj od Maribora, s hišo in hlevom, okolo 4 orali vinograda, 17 oralov travnikov, večinoma nasajenih z naj-plemenitnejšim in rodovitnejšim sadnim drevjem, 5 oralov njiv in 5 oralov gozda, vse dobro obdelano, se proda. Vpraša naj se pri gosp. M. Hirschhofer v Kamci pri Mariboru. 3-& Dot>ra gostilnica se v najem daje in sicer na tri leta v župniji Sv. Urbana pri Ptuju. Zraven je tudi nekaj gospodarstva, njive, sadunosnik in travnik. Več se izve pri c. kr. pošti pri Sv. Urbanu. 1-2 Služba orgljarjain mežnarja se takoj odda pri farni cerkvi Marije-Snežne na Velki. Prosilci naj se osebno oglase. Cerkveno predstojništvo. 2-2 llva iireiicn iz poštene hiše, zmožna slovenskega in nemškega jezika, sprejme Adolf Eichberger. trgovec z mešanim blagom v Ponikvi na juž. železnici. 2-3 po pošti 5 kr. več. Svete pesmi za šolarje Peti natis. 8' 04 str. 1 komad 10 kr., 50 komadot 4 glo nizki ceni, dobro napravljeno. 9-12 Janez Lančič, kleparski mojster v Gornji Radgoni. .Slovanska knjižnica, izhaja vsak mesec v 5 do 6 pol obsežnih snopičih. Cena za celo leto 1 gld. 80 kr., v razprodaji pa po 18 kr. snopič. — Doslej je izšlo že 56 snopičev. „Knjižnica za mladino" izhaja vsak mesec v trdo vezanih snopičih. Doslej je izšlo 23 snopičev. Cena za celo leto 2 gld. 40 kr., v razprodaji po 25 kr. snopič. — Naročila sprejema „Gorici;a tiskarna A. Gabršček" v Gorici. — V Mariboru se dobe v prodajalnici Marije Pri-sternik, Tegetthoffstrasse št. 13. 10-15 V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinetura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov A. Thierry-j a v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstarjje, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti, želodčni krč itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj Vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce n:č vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica, 16-20 Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. ' ' H • • ►O voji lt svojim ! ! se* Naznanilo in priporočilo ! -m -m Podpisani najuljudneje naznanjam čast. duhovščini in slavnem občinstvu, da sem na prigovarjanje več gospodov si priskrbel zraven svojega dela tudi pravico in delavce za slikanje in dekoriranje sob in dvoran; tako tudi za razna druga pleskarska dela, za trgovske napise itd. Priskrbel sem si najlineje uzorce, kakor najbolje trajajoče barve, vse v velikem številu, tako. da zamorem z vsako še tako veliko lirmo konkurirati. Po najnovejši metodi se zamorejo izdelovati vsa dela tudi po zimi, za katera dela jamčim vsled trajnosti in finosti. Častiti duhovščini se tudi za nadalnja naročila prijazno priporočam za naslednja dela: Slikanje cerkva na presno »ali lresco«, temperra, kasein silikat itd. Vse to slikam strogo po cerkvenih zahtevah. Dalje se pri-|)oročam za slikanje oltarnih slik, slik sv. družine, na platno slikane, križevih potov, transparentov za cerkvena okna, cerkvene in društvene zastave, — katere popolnoma dovršim. tako tudi cerkveno nebo (baldahin). Za vse to zadostuje mi naznaniti mero in kak damask. oziroma koliko se misli potrošiti. Povsod naj velja geslo »Svoji k svojim«. Priporočam se za obila naročila ter se biležim Z vsem spoštovanjem Ivan Nep. Gosar, akad. slikar v Celju, „Narodni Dom". (Štajarsko.) Bilanca upravnega odbora c. kr. priv. vzajemne savaro- Štev. A ktiya: gld. kr. gld. Z I. oddelkov za poslopja, premakljivo blago in zrcalno steklo iz tekočega gospodarstva. 1 2 3 4 5 6 7 8 Gotovina v denarnici................ Gotovega imamo pri c. kr. poštni hranilnici......... » » » štaj. eskomptni banki.......... » » » » hranilnici............ » » » občinski hranilnici v Gradcu........ Na dobrem pri protizavarovalnih društvih.......... » » » zastopništvu v Ljubljani in okrajnih komisarjih Dolžni doneski in premije: a) repartovani doneski in sicer: za prejšnja leta do 1895 .... gld. 622 • 69 za leto 1896 .......» 2.598 34 gld. 3.22103 23.326 20.324 99.647 69.072 22.795 5.707 07 85 33 97 38 19 30 h) doneski in premije za nova oziroma za povišana zavarovanja ............. » 21.074-18 24.295 21 13 31 9 10 11 Za potrebščino leta 1897 za trpeča zavarovanja predpisani doneski Razni dolžniki.................. Vrednost inventara po dovršenem odpisu.......... 574.230 14.750 7.000 896 277 74 II. rezervnega zaklada. A. oddelek za poslopja. • 12 13 (lotovega na dobrem pri štajerski eskomptni banki in pri i štajerskih in koroških hranilnicah......gld. 415 234 • 25 Posestva: a) Poslopje zavoda vtiradci,Herreng. 18 in 20 in.Iungferng.2in4 11. 573.43175 h) » » - Sackstr. 18 in 20 » 133.309 32 c) » » Gelovci. Bahnhofstrasse 39 in 41 inViktringerring 9 124.77897 d) » » Ljublj. na Dun. cesti Št. 13 » 149.281-20 080.801-24 14 15 16 Vrednostni papirji po kurzu 31. grudna 1896 po pregledu » 182.050-20 Tekoče obresti teh papirjev.........» 2.486-48 Razni dolžniki............... 31.459 -78 1,612.031 95 B. oddelek za premakljivo blago. 17 Na dobrem pri štajerskih in kranjskih hranilnicah........ C. oddelek za zrcalno steklo. 339.939 78 18 Na dobrem pri štajerski hranilnici............ 6.221 48 1,958.193 21 III. pokojninskega zaloga. 19 20 21 Na dobrem pri občinski hranilnici v Gradci......... Vrednostni papirji po kurzu 31. grudna 1896 po pregledu..... Tekoče obresti teh papirjev.............. 86.636 38.926 371 50 56 125.934 06 IV. ustanovnega zaloga za ponesrečene požarne gasilce. 22 Na dobrem pri občinski hranilnici v Gradei......... V. ustanovnega zaloga za cesarjev jubilej. 6.002 23 Na dobrem pri občinski hranilnici v Gradci......... VI. zaloga za protizavarovanje. 9.485 53 i 24 Na dobrem pri občinski hranilnici v Gradei......... 144.466 74 3,140.359 28 Premije za v poznejših letih dotekle premijske listnice znesejo gld. 197.104'23 valnice proti požarni škodi v Gradcu za 68. npr. leto 1896. Štev. gld. kr gld. kr. Fasiva: J I. oddelkov za poslopja, premakljivo blago in zrcalno steklo iz tekočega gospodarstva. 1 Rezerve za doneske in premije po odštetem protizavarovalstvu . 634.78; ,84 i 2 Rezerve za nedognane škode po odštetem protizavarovalstvu .... 1.924 7t 3 Nepotegnene odškodnine ............... 20.701 4€ 4 Nepotegnena darila................. 44 5 Nepotegneni stroški za sklicevanje in gašenje......... 61 66 r. Nepotegnene podpore................ 327 v Pristojbine za vinkuliranje, ki imajo plačati meseca januvarija 1897 za IV. četrtino 1896 ............... 461 5 » premakljivo blago...... » 28.396 40 c) » » » zrcalno steklo s prenosom leta 1895 . » 1.390'47 143.885 42 896.277 74 II. rezervnega zaloga. a) oddelek za poslopja. 15 Premoženje rezervnega zaloga za poslopja .... gld. 1,550.691-15 16 Kursna rezerva za vrednostne papirje rezervnega zaloga za poslopja............» 18.199'40 17 Razni upniki.............» 43.141-40 1,612.031 95 l>) oddelek za premakljivo blago. 18 Premoženje rezervnega zaloga za premakljivo blago....... 339.939 78 c) oddelek za zrcalno steklo. 19 Premoženje rezervnega zaloga za zrcalno steklo........ 6.221 48: 1,958.193 21 III. pokojninskega zaloga. . • 20 Cisto premoženje pokojninskega zaloga........... 122.938 06 21 Kursna rezerva za vrednostne papirje pokojninskega zaloga..... 2.996 — 125.934 06 IV. ustanovnega zaloga za ponesrečene požarne gasilce. 22 Premoženje ustanovnega zaloga za požarne brambe....... 6.002 V. ustanovnega zaloga za cesarjev jubilej. 23 Premoženje jubilejnega zaloga, in sicer: za Štajersko....... 7.377 57 » Koroško....... 2.073 54 • » Kranjsko....... 34 42 9.485; 53 > VI. protizavarovalnega zaloga. 24 Premoženje zaloga za prot ¡zavarovanje........... 144.466; 74 8,140.359 |28j ne plarnj«. llazf/hi*. Na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru hode od 3. do 5. junija t. I. za hospitante in viničarje pouk o zelenem cepljenju in poletnem obdelovanju trt. Ubogi viničarji dobe lahko podporo od dežele. Prošnje se naj pošljejo ravnateljstvu deželne sadje- in vino-rejske šole. Gradec, v maju 1897. Od štaj. dež. odbora. ttu£gjta#. C. kr. okrajna sodnija v Mariboru I. b. D. daje na znanje, da se dovoli prostovoljna sodnijska dražba v zapuščino 8. oktobra 1895 umrlega Antona Thalerja spadajočega posestva vi. št. 77 davčne občine Št. Ilja v Slov. goricah ter se v to svrho odredi dan na 20. maja 1897. predpoldne ob 10. uri na lici mesta v S t. Ilju. Posestvo se bode tistemu, ki ponudi najmanj 9000 gld., proti gotovi izplači oddalo. Ta dražba se vrši na prošnjo tistih, katerim je bilo to posestvo po poroki dne 3. oktobra 1895 sporočeno, ter so tako ohranjene vse pravice onih, kateri bi morebiti imeli kakšen dolg vpisan na posestvu. Daljni dražbinski pogoji, zeniljiščna pola in izpisek iz zemljiščne knjige so pri podpisani sodniji na ogled. C. kr. okrajna sodnija Maribor I. br. Dr. C. kr. deželnosodni svetovalec: 2-2 lir. Folm. .V zalogi tiskarne sv. Cirila. Iv Mariboru je ravnokar izšel:! Železniški vozni red za Spodnji Štaj ar I veljaven od 1. maja 1897. I —S Cena 3 kr., po pošti 5 kr. =—'* Br, 1 Frannseis okrožni in praktični zdravnik V Oelj It 7-22 ordinuje tudi za zobobolne vsaki dan od 9.—11. ure dopoldne in od 2.-5. ure popoldne v Celju Ringstrasse št. 9. Plombira se zlatom, srebrom in emailom po amerikanskem sistemu brez vsakih bolečin in garantuje za najpopolnejšo izvršitev. Občni zbor |»OMO.jilni«'e v Slatini bo v nedeljo, dne 30. maja 1897 ob 3. uri popoldne pri Sv. Križu hšt. 1. s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo nadzorstva o letnem računu in o porabi čistega dobička; 3. Volitev načelstva in nadzorstva; • 4. Nasveti. Ako bi le-ta sklicani zbor sklepčen ne bil, se skliče istega dne ob 4. uri, z istim dnevnim redom v isti prostor drugi občni zbor, ki bode brezpogojno sklepal. Odbor. Vinograd pod Sv. Urbanom, občina Kamilica pri Mariboru, ki meri 1 oral 1232 štir. sežnjev s pašnikom s 516 štir. sežnj., skupaj 2 orala 178 štir. sežnjev, se iz proste roke proda za 300 gld. Več pove upravništvo lista. 2-2 Ucenec9 zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovino z manufakturnim in mešanim blagom. Ponudbe od starišev na V. Šket v Žužemberku na Kranjskem. 2-3 •90 V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi Za birmance lep spomin in sploh za odrasle koristen molitvenik S „DUHOVNI VRTEC" v V. natisu. Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 250 straneh še poduk za-sveto birmo in 169 svetili pesmi: velja nevezan s podobo vred 32 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr., v usnje vezan z zlatim obrez-kom s kopčo 95 kr. t>ii*i*m. Poduk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 6 kr, 10 kom. 55 kr. in 100 kom. 4'50 gld. Z * £ e Ü3 Največ razširjena škropilnica! Znano izvrstna '-2 ljutomerska škropilnica proti peronospori izvolijo se naročiti naravnost pri A. Huber-ju v Ljutomeru. Četni c« etien fum it nI ■ z leseno brenlo gld. 10.— z bakreno brento „ 14.— Poštnina za eden komad 30—50 kr. g s' e to S s trn T © < a 9 Veliko potrdil izvrstne ranljivosti! | Vezi za cepljenje trt iz patentovanega gumija po načinu profesorja Gothe, kakor tudi dr. Kroczer-ja prodaja jedino pristna in v neprekosljivi kakoVosli c. in kr. dvorna tovarna za gumi in celluloid J. A . GchineUHer. (¿lavna zaloga: VII/, Stiftgasse 19. Diifliaf. Podružnica: I., Graben 10. Naslov za telegrame: ,,ftM«i»u'»e/i»HfiiH«'". 18