KS Stadion na tri dele
Posebna komisija je izdelala precllog za preoblikovanje krajevne skupnosti Stadion
Po referendumu leta 1977 je krajevna skupnost Stadion zefo zmanjSala. Del krajevne skupnosti se je priključii novi krajevni skupnosti Ivan Kavčič oziroma Brinje. V lako zmanj-Sani krajevni skupnosti so ugoiovili določene pozitivne re-zultate Predvsem se je povefiaJa aktivnost občanov v kra-jevni samoupravi kot tudi v druibenopolitifinih organizaci-jah, tako da zdaj v njih sodeluje več kot 300 občanov.
Se vedno pa je krajevna skupnost Stadton ena izmeci najvefijih v obfiini Bežigrad, saj ima skoraj 7000 prebivalcev. Zgrajene so bile tri velike stolpnlce v Glavarjevi ulici. V programu nadaljnje zazidave pa je predvidena dokončna dograditev soseske BS 5/2 ob Titovi cesti-
Družbanopohtične organizacije so na podiagi sedanjega stanja krajevne skupnosti. kol tudi dokončne dograditve krajevne skupnosti Stadion. pristopile k akciji za nadaljnja preoblikovanja krajevne skupnosti. Že spomladi je bila ime-novana komisija, kalere naioga je bila, da oceni sedanje stanje ter predloži predlog preoblikovanja krajevne skupno-sti Stadion. Osnovni ctlj naj bi bil v tem, da sa ustvari s preoblikovanjem take možnosti, da se čimbolj. približa kra-jevna samouprava krajanom, da se vključi čimveč občanov, ter da krajevna samouprava postane resnifien odraz intore-sov celotnega območja, kjer se krajanl med seboj dobro poznajo in v večji meri čuttjo skupne imereae in potrebe.
Komisija je imela pred očmi tudi nastanek krajevne skup-nosti Stadton in fitevilo prebivalcev. Poteg tega je upo§te-vala dokonfino urbanlstično zazidavo ter potrebe in zelje krajanov pri teh zasnovah oziroma odločitvah.
Komisija fe dslala vefi mesecev, ter medtem razreSila več vpra&anj in variant katere je bilo treba uskladiti pri dokonč-nem predlogu. Krajevni konferenci socialistične zveze in organom krajevne samouprave Je predložila, da se doseda-nja krajevna skupnost Stadion razdeli v tri krajevne skupno-sti (glej skico) in sicer:
PRVA KRAJEVNA SKUPNOST naj bi obsagala okolico stadlona z mejami; Samova ulica. Kamniška proga. Posav-skega ulica !n Titova cesta. To je ža izoblikovana soseska izpred druge svetovne vojne z več ali manj individualnim) hiiami.
Severno od Posavskega ullce je soseska, ki je bita dogra-jena v zadnjih 15 letih in to predvsem z večjimi bloki in stolpnicami ler med njiml z nekaterimi individualnimi hi-šami. Gtede na bodočo dokončno dogradltev v tem okolju naj bi bili tam dve krajevni skupnosti in sicer:
DRUGA KRAJEVNA SKUPNOST ob Titovi cesli z mejami: Posavskega ulica, nato preko Pegamove ulicedoTolstojeve ulice, kjer meji na sosedno krajevno skupnost Brinje
TRETJA KRAJEVNA SKUPNOSTjezapadnood Pegamovo ulice z mejami: Posavskega ulica, Kamniška proga in po-novno na Tolstojevo ulico.
Predlog J9 te obravnavala socialistična zveza terga pred-ložiia v razpravo vsem družbenopolitičnim organizacijam kot tudi krajevni samoupravi. Krajani so ze predložili manjše spremembe Poudarjeno pa je btlo, da je sprejeta osnovna zamisel: delitev na tri krajevne skupnosti.
T. G.