Ameriška Domovina

AM€RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAG6 ONLY
NO. 88
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 4. 1960
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LIX — VOL. UX.
Indija dobi od Amerike 17 milijonov Ion žila
Ameriška pomoč v hrani bo Indiji omogočila mirno izvajanje gospodarskiih načrtov. — Vrednost pomoči znaša — $1,300,000,000.
WASHINGTON, D. C. — Kot se vidi, je Indija imela še največ koristi od Eisenhowerjevega obiska. Takrat sta se namreč Eisenhower in Nehru v načelu dogovorila, da Amerika proda 17 milijonov ton žita za 1.3 bilijona dol. Amerika bo dobavila to količino v štirih letih. Indija ho plačala prejeto blago v indijskih rupijah in ne v dolarjih. Dobila jih bo seveda nazaj kot darilo, ker naši administraciji rupije niso potrebne.
Indija se bo poskušala s to kupčijo, rešiti stalne potrebe po uvozu hrane. Doma pridela letno okoli 75 milijonov deželnih pridelkov, kar ne krije letne potrebe po hrani. Mora vsako leto uvoziti povprečno tri milijone ton. S sedanjo kupčijo iz Ameriko je Indija rešena skrbi, odkod bo vzela devize za uvoz hrane. Do lahko mirno napravila in izvršila načrt, kako bi pridelala še kakih 5,000,000 ton hrane več kot sedaj. Tako se bo osvobodila potrebe po uvozu. Da ne bi doživela nobenega presenečenja, bo pet milijonov ameriškega žita hranila kot rezervo za vsak slučaj. Od tega bo 4 milijone ton pšenica in en milijon ton riža.
Dogovor z Indijo pomeni dose-daj največjo ameriško podporno akcijo v okviru ene same pogodbe. v Washington je prišel indijski minister za prehrano in Poljedelstvo Patil, ki bo podpisal pogodbo. V Indiji vlada veliko veselje zaradi pogodbe. Na-rod vidi razliko med Eisenhow-erjem in ču-En-Lajem. Ame-rika je dala 17 milijonov ton žita, Kitajska pa noče vrniti, kar 1° ugrabila na ozemlju.
-----o------
Prva oporišča za rakete Atlas že rastejo iz tal
CHEYENNE, Wyo. —- V bli-^Ji in dalnji okolici mesta Cheyenne rastejo kot gobe po dežju ^ale naselbine, ki pa niso namenjene za civiliste. So to opo-Dšča za raketo Atlas, ki jo bo mogoče od tam izstreliti na da-Ijave od 6 do morda kar 9 tisoč
milj.
Do jeseni 1960 bodo postavili ^Porišča za 24 raket, vsako opori-^ce je podobno mali naselbini, ^ajti toliko je okoli rakete raz-mh malih zgradb v najrazličnej-So namene: stanovanja, labora-j0riji, stavbe za instrumente, de-mvnice itd. v Vsaka raketa ima svoje opori-Sce> ki je precej oddaljeno od so-sedmjih. Ako bi se proti pričako. Vanju zgodila nesreča pri eni raketi, bi daljava varovala sosed ^1°. da ne bi od nesreče trpela tudi ona.
Podobno oporišče postavljajo hdi na letalski bazi Vandenberg ^ Kaliforniji, v načrtu je še ne-iko takih oporišč, raztresenih p0 v«ej deželi.
Novi grobovi
Charles A. Slapnik
V ponedeljek zvečer je nenado. ma umrl doma dobrp poznani cvetličar, 53 let stari Charles A. Slapnik St. s 6026 St. Clair Ave., rojen v vasi Loka, od koder je prišel s starši, ko je bil 3 leta star. Bil je član Društva Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ, Podr. št. 5 SMZ, Društva Kristus Kralj št. 226 KSKJ in The Maccabees. Njegova žena Olga je umrla letos v januarju. Pokojni je zapustil sina Charlesa Ml. in brata Louisa, cvetličarja na E. 61. in St. Clair Ave. Brat James in sestra Frances Habjan sta umrla pred njim. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob deseUh, nato na' pokopališče Kalvarija.
Mary Sezun
Včeraj zjutraj je v Mt. Sinai bolnišnici preminula 72 let stara Mrs. Mary Sezun s 15710 Waterloo Rd., rojena v Velikih Žablah na Vipavskem, od koder je prišla v Ameriko leta 1912. Tu zapušča soproga Mathiasa,
hčere Mrs. Marian Parks, od Marian’s Beauty Shoppe na]or°dje Waterloo Rd., Mrs. Gay Ledi-. nameniene samo can, Mrs. Paula Lundblad, Mrs. amPak so bile posebno izzivanje Christine Kozloski in Mrs. Til-J evroPskemu (belemu) prebival-lie Skebe (v Los Angeles, Calif.) istvu Ju^ue Alrike. in 8 vnukov, v starem kraju pa ! Vlada je pokazala tudi z deja-
Kardinal se zrušil na prižnici med gcvorom
i
les Vanik v 21. sta svoje demokratske tekmece v zvezni Kongres z lahkoto zmagala.
OSHAWA, Can. — Kardinalu v borbi za državnega auditor-brata Daniela Cigoj. Pokojna je nji, da hoče hoditi po začrtani McGuiganu iz Toronta je posta- ia 3e James D. Ferguson daleč bila članica Podr. št. 10 SŽZ, poti. Policija in vojaštvo vstrajno i0 aiabo med pridigo v novi cer- pred svojimi tekmeci in zmage Društva Kras št. 8 SDZ in preiskujeta črna naselja in zapi- ^vi sv. Gertrude, ki jo je prišel že gotov. V borbi za kandidate v Woodman Circle št. 110. Pogreb ra ta one, ki so brez osebnih iz- posvetit. Kardinal je prav kar državni senat vodita na demo-bo v. petek zjutraj ob 8:15 iz kstznic, in one, ki se jim zde sum- blagoslovil cerkev! in je zapuščal kraLski strani J.. Baftunek in Sa-Msry A. Svetek pogreb, zavoda Ijivi kot vodniki črnega odpora prižnico, ko mu je postalo slabo, wicki, med tem ko izgleda, da na E. 152 St. v cerkev Marije proti neomejeni oblasti belcev. da se je sesedel. Odnesli so ga bo Svoboda izgubil. A. Novak Vnebovzete ob devetih, potem Samo v zadnjih dveh tednih so v zakristijo, kjer je bil kakih pet in J. Kovach, ki kandidirata za
pa na All Souls’ pokopališče.
Katoliški veterani Ohia proti obisku Tita v ZDA!
CLEVELAND, O. — Katoliški veterani države Ohio so na konvenciji preteklo nedeljo odobrili med drugim tudi resolucijo, v kateri se

Vremenski prerok pravi;
Večinoma jasno in sončno. ajvišja temperatura 80,
Južna Afrika ne misli menjali rasne politike
Predsednik vlade Verwoerd j'e izjavil na svoji bolniški pcstelji, da bo Južna Afri-
Dl SAU0VA LISTA VODI
DiSalle odložil tirjanje vzdrževalnine umobolnih
COLUMBUS, O. — Guv. Michael DiSalle je zaprosil American Psychiatric Assn., naj prouči vprašsnje iztirjevanja zaostale vzdrževalnine za urhobol-pvioiciji, uo. >>'' —: I ne od njihovih družin. Sodi, da ka vstrajala na popolni loci- dolgu jejo te državi-okoli $500r
'1 raS'	000,000 in da bi vsaj nekatere od
JOHANNESBURG, Juž. Af.— njjh zaostalo vzdruevalnino Minister za črnske zadeve v ju- zlahka plačale, žnoafriški vladi Wet Nel je po Prejšnje vlade se niso dosti svojem obisku pri predsedniku brigale za redno plačevanje i vlade v bolnišnici v Pretoriji iz- vzdrževaininei tako je začelo | CLEVELAND, O. — Primarne volitve SO imele svoj javil, da vlada ne misli niti ma-prepričanje, da vpliv na zvezno politiko, kot tudi na državno in okrajno, lo popuščati od svoje politike do vzdr^uje umobolne država sama Najbolj je presenetilo precej večje število glasov, ki jih je domačinov, ker smatra, da je to iz javnih sredstev. Guverner Di- dobil pri primarnih volitvah v Indiani Nixon, kot Kennedy, edino pravilna pot. Izjava je t°- Salle se je na osnovi starega za- Republikanci proglašajo to za veliko zmago, med tem ko se liko važnejša, ker je bUa dana kona lotil iztirj0vanja, pa pri Kennedyevi demokrati postavljajo češ, da je njihov kandi-malo pred sestankom predsedni- naletel na oster odpor v da zbral več volivcev kot katerikoli demokrat pri primarnih kov vlad britske Skupnosti naro- nogt. iZgiecia) da njegovi ''olivah. Indiana voli običajno republikansko. V Districtu dov v Londonu, hi se je začela	,	.	’ p Drave of Columbia sta se merila sen. Morse in sen. Humphrey,
včeraj.	£ere" pamej kot jo Lon za Zadnji je z lahkoto zmagal. V državi Alabama so pri voli-
“Dr. Verwoerd je prepričan ; take s]učaje predvideva.	|Wah za delegate za demokratskojconvencijo, ki naj imenu
bolj kot kdajkoli, da je politika,
Včerašnje primane volitve v raznih državah dežele so prinesle prenekatero pesenečenje. _ V Ohio vodijo guvernerjevi delegati pred Millerjevimi, kot je bilo napovedano, v Indiani je dobil Nixon precej več glasov kot Kennedy, v Districtu of Columbia je sen. Humphrey z lahkoto porazil sen. Morsea, v Alabami so zagovorniki južne in dobrodošli! smeri zmagali nad pripadniki redne organiza-cije demokratske stranke.
Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
John Radovič, 15922 Whitcomb Ave., je v Doctors’ bolnišnici, soba št. 612. Obiski so dovoljeni
Guverner se je sedaj udal pri- ie predsedniškega kandidata za ZDA zmagali oni, ki žago-
fSSHSHšsSSSs
le da vodi eno listo guv. DiSalle, drugo pa v imenu Millerja, vodnika Cuyahoga demokratske organizacije A. Porter.
Državni in okrajni izidi .
Demokratska kongresnika M. [ kolišu proti neki pred tremi leti Feighan v 20. okrožju in Char-[priseljeni ženi. Izgleda, da je
njegova politična vloga dokončno odigrana.
Sodnik Frank Merrick za Probate Court vodi z velikim številom glasov, med tem ko zma-
ki jo vodimo v Južni Afriki pravilna,” je izjavil Wet Nel. Trdil je, da je bila roka belega far- le ko bo dobil od Zveze ameri marja, ki je streljal na predsed- gkjh psihiatrov odgovor, bo od-nika vlade Verwoerda in ga dva-; ^ kaj na- država 0hio stori krat zadel v glavo, “hudičevo v šanju zaostale vzdrževalce krogle niso bUe ^ za umobolne Verwoerdu, l
prijeli in zaprli skupno nad 4,- minut v nezavesti, nato pa so ga drjavna poslanca, sta na čelu li-000 črncev, od tega samo v East Spravjli v župnišče.	ste demokratskih kandidatov.
Londonu pretekli petek 1,200. J župnik Myers je dejal, da ni Bivši republikanski guverner
bilo nič nevarnega in kardinala William O’Neill, ki je pri zad-
a,i..	••	. so že popoldne odpeljali domov v njih guvernerskih volitvah po-
g ja na JU Toronto.	gorel proti DiSallu, je včeraj z
vije Josipa Broza-Tita v Združe- Georgia, se je pri končnem glaso- mestu. Prav lako Lldl resilni
vanju razcepila v večino, ki avto> k* Pa £a n!,so potrebovali.
predlaga, naj kar krajevni šolski
gu vendarle počasi na- I Kardinalu je hitro odleglo, ker lahkoto zmagal pri republikan-preduje	je policijski načelnik, ki je bil	skih	primarnih	volitvah	nad
ATLANTA, Ga. ________ Posebna	P1^ posvetitvi cerkve navzoč,	SVojimi štirimi	tekmeci za	sod-
izražajo	odločno	proti	študijska kmisija, ki naj	obrav-	Preko radia tak°j P°zval Pomoč-	nika	državnega	vrhovnega	sodi-
obisku oblastnika	rdeče	Jugosla.	nava šolsko integracijo	v	državi	TL’i-ie zdravniki^ so bili hitro na	^,a
V borbi za delegate za narod no konvencijo vodi na splošno v državi lista guv. DiSalla, toda vse kaže, da bo Millerju u-
jo ukiniti segracijo, in manjšino, i	zajel mesto	spelo dobiti delegate v Cuya-
ki misli, naj se načelo segregaci- j BUEA, Kam. — Okoli sto Iju-je le še poostri.	'dj je ^iji0 mrtvih, čez sto ranje-
Nekaj podobnega, toda ne v nih, okoli 5,000 pa jih je ostalo šolstvu, se je dogodilo v Mem- brez strehe, ko je ogenj učil ne-phisu, Tenn. Tam so se črni in kako četrtino naselja Douala v beli pobotali pred sodnijo, da Kamerunu v Afriki, gredo črni volivci lahko na pri- j Trdijo, da so ogenj zanetili čla-marne volitve. To je prvi slučaj, ni plemena Hausas iz maščeva-
nih državah.
O takem obisku je bilo nekaj govora v nekaterih vladnih krogih v Washingtonu pred nekaj tedni.
Resolucija katoliških veteranov je važna v toliko, ker kaže jasno razpoloženje katoliškega dela prebivalstva dežele in ne morda odsev želja jugoslovanskih — beguncev.
— V dolini reke Ohio je okoli 150 mest z nad 10,000 prebivalci.
odbori odločajo, kako daleč hoče- Sto mrtvih, ko je Ogenj
da so se črni in beli mirno spo- nja za umor enega njihovih gla-razumeli.	varjev.
hoga okraju. Izidi še dolgo niso v celoti znani, ker poteka štetje tokrat tako počasi kot že dolgo
Republikanska uradna lista kandidatov za delegate za narodno konvencijo z Brickerjem je odnesla popolno zmago nad listo Benderja, ki je izgubil celo v svojem lastnem volivnem o-
ga njegovega tovariša W. Kinder j a ni posebno gotova.
V okrajnih volitvah sta imenovana za kandidata za v okrajno upravo (commissioner) W.P. Day in H. Speeth, Masgay za upravnika okra jnih sodišč, Brennan za blagajnika, Sweeney za šerifa.
Od predlogov je County Wei fare Levy prodrl, med tem ko sta oba šolska predloga propadla.
------o------
Ruska raketa na Mars!
Sovjeti nameravajo baje poslati še pred sestankom vodnikov v Parizu raketo proti Marsu.
CARIGRAD, Tur. — V krogih zahodnih diplomatov, ki so zbrani tod na posvetovanjih NATO, se vstrajno vzdržuje vest, da bodo Sovjeti poskusili v naslednjih dneh, vsekakor pred sestankom vodnikov velikih sil v Parizu 16. maja, poslati raketo proti Marsu, planetu, ki kroži podobno k.ot Zemlja okoli Sonca, le da precej dalje od tega.
Zahodne vlade imajo že dalj časa vesti, da pripravljajo Sovjeti nov poskus prodora v vesolje. Sovjetsko časopisje je ob priložnosti preskusa sovjetske medcelinske rakete, ki so jo iz-
CLEVELAND, O.—Poročila z ,Fidel Castro v Havani. Poleg pomešane kar med navadno ob- Zahodnem Berlinu se je zbralo stremi v februar ju v sredo južne-vsega sveta trdijo,	da je pote-j običajnih in že skoraj dolgočas-(činstvo. Ni	seveda manjkalo za-	na trgu sredi mesta poslušat žu-	ga	pacifika pisalo,	da	bodo	to
kalo prvomajsko	praznovanje nih napadov na Ameriko je po-	stav, gesel,	muzike itd.	pana Brandta okoli 800,000 lju-	t aketo uporabili za	poskus	pro-
povsod po običajnem programu, !vedal poslušalcem, da še ne bol Na tribunah .so prisostvovale	di, ki so s tem hoteli pokazati	dora do	Marsa,	ki	je	trenutno
brez posebnih senzacij, pa tudi razpisal volitev, na kar so mu paradi delegacije iz mnogih dr-	svojo predanost svobodi in demo-	kakih 35	000,000	milj	od	Zemlje
brez iposebnega zanimanja od ' poslušalci odgovorili z vzkliki:	žav, največ	iz komunističnih. Da	kraciji, kot ju pozna in razume	na	p0|j okoii Sonca,
strani običinstva.	Nemirov ni | “Revolucija da, volitev ne!”. Do	jim ni bilo	dolgčas, so vpletli v	svobodni Zahod. V Vzhodnem
bilo nikjer. V Moskvi so pri vo-| takega prepričanja so prišli na parado tudi manjše oddelke mi-	Berlinu so imeli istočasno veliko
jaški paradi pokazali nov atom-' podlagi Castrove izjave, da “je ličnikov iz Venezuele in Paname,	vojaško parado, ki se jo je ude-
ski top in nekaj novih raket, dru- revolucijonarna vlada prišla na | ki so bili vsi oboroženi s primer-	ležilo v sprevodu ali ob cestah
Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša pok. Agnes Urbanic ob 15. obletnici smrti.
Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Polanz ob 13. obletnici smrti.
Letno pohištvo—
Po ugodnih cenah dobite letno pohištvo pri A. Grdina in Sinovi na Waterloo Rd. Podrobnosti v oglasu!
Rokoborbi'—
Lord Layton in Bobo Brazil, ki sta pretekli teden zmagala nad Chrisom in Johnom Tolos, se bosta ta četrtek zvečer ob 8:30 pomerila v Areni z bratoma Gallagher. Na sporedu je še vrsta drugih zanimivih točk, med njimi nastop Don Eagle proti Fritzu Von Erichu.
Pregled pljuč—
Bus z rentgenskim aparatom (X-ray) bo danes od opoldne do 6:15 zv. na križišču. EucUd in Chardon Rd. ter na E. 236. St. in Glenbrook, jutri od 12:30 do 6:45 na Lakeland in Babbitt, od 10. dop. do 4:15 pop. tudi na E. 222. SL in Lake. Shore, v petek v SDD na Recher Ave. od 1. pop. do 7:15 zv. in na E. 260. ter Euclid od 11. do 5:45 zv.
V bolnišnici—
Joe Mocilnikar s 1552 E. 41. St. je v St. Alexis bolnišnici. Obiski prijateljev so dobrodošli!
Molitev—
Članice Podružnice št. 10 S2Z so vabljene jutri zv. ob sedm h v Mary A. Svetek pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Se-
zun.
Prvomajsko praznovanje v kom. deželah postalo vsakdanjost
gače ,se praznovanje ni razliko- [ oblast ne z volivnimi listki, am-! nimi gesli.
valo od praznovanja prejšnjih ; pak z ljudsko krvjo.” Drugače j Castro je pred proslavo poskr-
je bUa majska proslava na Kubi ^el za senzacijo. Povedal je, da
okoli četrt milijona ljudi.
Zahodni vojaški poveljniki Berlina so protestirali, ker je
točka pro- 'o vrsto nasprotnikov, nekaj c=. Vzhodni de, Berli„a „emško
Ne le ladje, ludi letala!
KAIRO, ZAR. — Predstavnik arabske delavske zveze je izjavil, da so delavci na letališčih pripravljeni odkloniti tudi vsako delo pri ameriških letalih, ki se
Vzhodna Nemčija pripeljala v	a letališčih v arah-
pl Kprnna npmslcn vn- i	v . v	.	• .
skih deželah, ce ne bo prtstanj-
Uradni slavospevi prvemu ma- precej podobna komunističnemu ! je že koncem aprila polovil ce-ju so večinoma naleteli na glu- ’standardu. Glavna
ha ušesa, veliko smisla pa je bi-'slave je bila vojaška parada: v lo takih, ki so se skrivali po go- .	.	------------, — — ~~ t--------
lo povsod za ljudske zabave, v njej niso paradirali samo oddel- rab. Kako jih je ujel in koliko, 'ias ^°’ ai. ^TTd]0e .0^0V<^U m.e ško delavstvo v New Yorku opu kolikor je to dopuščalo ne ravno ki redne vojne, ampak tudi razne tega seveda ni povedal. Na pro-	L J ve emc je stji0 svojega bojkota egiptske
ladje Kleopatra.
preveč toplo vreme.
V Beogradu si je Tito s svojimi kolajnami ogledal vojaško parado, ki so se je udeležili tudi ostanki nekdanjih ljudskih množic. V Peipingu niso imeli niti vojaške parade.
Ameriško pristaniško delav-
vrste “ljudskih čet” od delavske slavi je tudi trdil, da misli Arne- PrePove an0-milice do malih otrok v polvoja- rika napasti. Kuba, seveda ne Iz držav, kjer so bile prvomaj-ških uniformah, seveda z Jeseni- naravnost, ampak preko svojih ske proslave prepovedane, je pri. stvo noče mimo piketov, ki pro-mi puškami. Ti korenjaki so bi- satelitov, da bo pa kubanski na- šlo le malo poročil. Zdi se, da [testirajo proti pomoči egipt-11 edini, 'ki so vzeli parado za res. rod že pokazal vsem nasprotni- so se tam omejile proslave na 'skim ladjam, dokler ne bo Naser Značilno je bilo tudi dejstvo, da kom, koliko je ura.	(trošenje letakov in na pisanje dovolil prost prehod skozi Sueški
Se najbolj je bilo zanimivo gesel po zidovih in uličnem tla-prvomajsko slavje ,v Berlinu. y ku.
se delavske organizacije kot ta-
Za zabavo je poskrbel samo ike niso nikjer pokazale, so bUe
prekop izraelskim ladjam in izraelskemu blagu!
— Prestolnica države Massachusetts Boston je največja državna prestolnica v Združenih državah.
-------O------
Zadnje vesti
ŽENEVA, Šv. — Pri razgovorih o končanju preskušanja atomskega’ orožja so Sovjeti sprejeli predlog zahodnih sil za izvedbo poskusov pod zemljo ki naj pomagajo najti način odkrivanja in nadzora.
MOSKVA. ZSSR. — Cyrus Eaton, clevelandski industrijalec, je dobil Leninovo nagrado za mir. Nagrada znaša okoli $35,-000 in je zlasti v komunističnem svetu v zelo vel kih ča-ste.h. Lani jo je prejel Nikita Hruščev.
CARIGRAD, Tur. — Zaključno poročilo posvetovanj NATO zunanjih ministrov danes zjutraj izjavlja, da je NATO odločen braniti Zah. Berlin *n svari Sovjetijo pred vsakimi prenagljenimi koraki v tej smeri, če hoče ohraniti svetovni mir.
NEW YORK. N.Y. — Gallupovo povpraševanje javnega mnenja je ugotovilo, da pridobiva sen. Kennedy v primeri z Ni-xonom pri volivcih po vsej deželi. Po najnovejših ugotovitvah vodi Kennedy pred Nixonom 54 odstotkov proti 46. Od zadnjega povpraševanja v marcu je Kennedy povečal število svojih pristašev i za en odstotek.
ps-
Ameriška Domovi iv a
/1-1V» g WB<=/%'IU—MOfVH:-
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec_
NAROČNINA^
£a Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 meaee« Petkova izdaja $3.00 na leto
'	SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
"	Second Class postage paid at Cleveland, Ohio.
^■^83	NoTŠŠ	Wed., May 4, 1960
Južna Afrika: Kri ne opere krvi!
Ako nam zgodovina kje in kdaj potrjuje to staro resnico, jo v Južni Afriki. Vsak stik Evrope z Južno Afriko je omadeževan s krvjo. Že površen pregled južno-afriške zgodovine nam to nazorno potrjuje.
Holandci so bili prvi beli emigrantje, ki so kmalu po 1. 1650 prišli v južno Afriko. Kmalu jim je sledilo nekaj hugenotov, ki so zapustili domovino zaradi verskih preganjanj. Prvi beli imigrantje niso našli južne Afrike prazne. Bila je zasedena po domačinih. Evropci se niso dosti cere-monili z njimi, z ognjem in mečem so jih gonili proti severu, obenem pa ustanovili dve koloniji: Cape na zapadnem obrežju južne Afrike in Natial na vzhodnem. Holandski vseljenci so gospodarili v obeji kolonijah nad 150 let. Šele vojna vihra, ki jo je v Evropi izzvala Napoleonova oblasti-željnost, je objela tudi obe holandski koloniji. Napoleon je imel pod svojo kontrolo tudi Nizozemsko. Ko se je zapletel v vojne z Anglijo, je morala postati Holandija hočeš-nočeš njegov zaveznik. Angleži so zato smatrali obe holandski koloniji v južni Afriki kot svoje sovražnike in jih zasedli, takrat največ radi dobrih pristanišč, kajti ogromna prirodna bogastva južne Afrike takrat še niso bila odkrita.
Med holandskimi imigranti in novimi angleškimi gospodarji so takoj nastali spori” ki jih je precej zaostrila tudi verska razcepljenost. Angleži so pripadali anglikanski prote-stantovski sekti, Holandci pa kalvinistični. Anglikanska Sekta se razločuje od kalvinistične po tem, da je zmernejša do drugih ver in drugih ras, dočim so se kalvinistli vsaj takrat odlikovali z veliko nestrpnostjo.
Spori med obema skupinama so postali tako ostri, da se je 1: 1836 okoli 12.000 Holandcev odločilo, da se preselijo izpod angleške oblasti na sever in zapustijo kolonije Cape in Natal. Zato so pa sredi preteklega stoletja organizirali severno od obeh kolonij kar dve samostojni toda med seboj prijateljski državi: Oranje in Transval. Izoblikovali so tudi svoj jezik, ki je močno podoben holandskemu. Nadeli so si ime: Afrikaners, recimo Afrikanci. Bolj so pa znani pod imenom Buri, kar je popačena nemška beseda “Bauern.” Buri se seveda niso vselili v prazno, pregnali so z neverjetno krvoločnostjo domače črnce proti severu in jim pobrali najboljšo zemljo; imeli sp namreč največ veselja do kmetijstva, na ostale gospodarske panoge in prirodna bogastva so začeli misliti šele pozneje.
Na prirodna bogstva so postali pozorni Angleži, ki so živeli na koncu južne Afrike. Zlata in diamantna polja so jih vlekla na se kot med muhe. Hoteli so jih dobiti v roke, kar je povzročilo znano bursko vojno koncem preteklega in začetkom Vega stoletja. Izzvala jo je imperijalistična politika angleškega bogataša in politika Cecila Rhodesa, vojna pa je bila končana šele po njegovi smrti. Biurska vojna je bila prava kolonijalna vojna, krvoločna in brezobzirna, kajti oba nasprotnika sta bila strašno trmoglava. V Evropi so sledili burski vojni z veliko pozornostjo. Še celo na šancah Ljubljanskega grada so se srednješolci igrali bursko vojno; Slovenci so bili Buri, Nemci pa Angleži. Potek operacij je bil navadno opisan v razrednicah prve državne gimnazije, oba nasprotnika sta dobila enake kazni, tako je odločala šolska gospodska.
Angleži so postopali z premaganimi Buri zelo širokogrudno. Hoteli so imetli samo oblast nad rudnimi bogastvi, vse ostalo so pustili Burom, naj se vladajo, kot’hočejo. Zato so se vojne strasti hitro polegle, da, prišlo je celo tako daleč, da je londonski parlament združil angleške in holandske province v eno državo, znano pod imenom Južna Afrika. Buri in Angleži se niso trli med seboj, akoravno jih Buri niso imeli radi in jih še danes nimajo. Posebno so jim zamerili, da so koncem preteklega stoletja privabili poleg črncev iz ostale Afrike mnogo proletarian iz Indije v Južno Afriko; rabili so jih namreč kot delavce. Indijski priseljenci so si kmalu opomogli in se dobro uveljavili posebno v mali in srednji trgovini, zopet na veliko nevoščljivost od burske strani.
Med belimi v Južni Afriki so imeli Buri številčno večino in zato dobili tudi centralno vlado v svoje roke. Glavni politični voditelji so bili takrat samo generali:	Smuths in
Botha sta utrjevala prijateljstvo med Buri in Angleži, general Hertzog pa je sejal med Bure skrajni nacijonalizem. Na žalost je zmagal tok, ki ga je zagovarjal Hertzog: iz njega se je rodila sedanja nacijonalistična stranka, ki kar divja proti vsemu, kar ni burskega, najmanj seveda proti Angležem, nekaj bolj proti Indijcem in sorodnim “barvastim” rasam, skrajno nečloveško pa proti domačinom. Belih je namreč v južni Afriki okoli 3 milijone, mešane rase okoli 1.5 milijona, zato pa 10 milijonov črncev, ki je med njimi Bantu pleme najmočnejše.
Buri že od nekdaj niso smatrali črnih domačinov za enakovredne. Videli so v njih neke vrste sodobnih sužnjev, ki niso niti sposobni niti upravičeni, da bi dosegli tisti kulturni, gospodarski in socijalni napredek kot beli.^ Kar je
najhujše, so prepričani, da imajo prav tudi v moralnem po-jMajniška pobožnost, predvsem gledu, da je torej njihovo stališče ne samo dovoljeno, ampak Pa Pete litanije pritegnejo vsako tudi e)dino pravilno in edino 'pravično. Iz te filozofije se je slovensko srce. Tudi letos se rodila ideja o popolni ločitvi bele in črne rase prav na vseh i obetajo ljudje iz Pittsburgha, Ca-)odročjih. Ker se Buri bojijo za svojo nadvlado, bi radi nonburga, Universal, Bugetts-stisnili črne domačine v prava koncentracijska taborišča, sicer ogromna po obsegu, toda ločena od belega sveta. Črni domačini naj imajo iz belimi samo takrat sflike, kadar jih beli ahko izkoriščajo kot delovno silo, kupce itd. Ves ostali čas naj prebijeo vse življenje za žičnimi ograjami, kjer naj uživajo pod bursko kontrolo samo toliko avtonomije, kolikor o prenese burski nacionalizem.
Ta cilj se pri 10 milijonih ljudi ne da doseči v par letih, zato bi ga Buri radi dosegli postopoma. Delajo pa račun srez' krčmarja. Njihova nacijonalistična nestrpnost ni izzvala samo ogorčenja po vsem svetu, rodila je todi simpatije vsega sveta, ne samo črnega, do črnih afriških domačinov.
Črnci se tega zmeraj bolj zavedajo. Da so zgubili hitreje potrpežljivost kot na primer ameriški črnci, to pripisujejo poznavalci sedanjega položaja podtalni agitaciji komunistov in ostalih levičarjev, ki pa niso zmeraj na komunistični strani.
Pomanjkanje potrpežljivosti na strani črncev je hudo razburilo burske nacijonaliste. Začeli so z represalijami, ki so nanje črni domačini reagirali z ono malo mero nasilja, ki jo imajo podjarmljeni družbeni sloji. Pritisk je rodil odpor, kri je začela teči po mestih in trgih v južni Afriki.
Le malokdo upa, da se napeti odnosi med obema nasprotnikoma ne, bodo enkrat sprevrgli v medsebojno klanje, kot ga svet še ni videl. Takrat bo bur,ska sodobna generacija plačala kazen za vse krivice, kar so jih Buri do sedaj napravili črnim južno-afriškim domačinom. Kri ne opere krvi!
Tudi za stoletna nasilja pride dan obračuna!
tawna in od vseh bližnjih in dalj-in'ih hribov in dolin. Zapeli bomo, da se bo vse topilo v veselju, da se bo uresničilo: Vse prepeva, se raduje! Misijonar p. O-dUo pride zopet med nas in kamor pride on, mora vse peti!
Velika zanimivost bo letos tudi še ta: Pobožnosti v cerkvi bomo šli vsi v cerkveno dvorano, kjer nam bodo predlanski romarji kazali prekrasne barvane slike iz lepe slovenske domovine. Slike so tako lepe, da tega užitka ne sme nihče zamuditi.
Nh svidenje v nedeljo, 8. maja, pri Sv. Barbari v BridgeVLlle, Pa.
Rev. L. Fallon in misijonar.
“Triglavska roža” na proslavi pri Sv. Vidu
Romanje v Toronto
Cleveland, O. — Majniška
,	, _ ta t v ,	Kraljica nas zopet vabi na roma-
Cleveland, O - Daleč od ame- ‘ Tor(mto k „Mariji Poma.
riških bregov kraljuje mogoeen >	nai, je g0.
slovenski Očak Triglav. V svo- ^	se 2ahvaliti Njej za
,em naročju, polnem brem m,	e milost. o m za
prepadov skriva nešteto pravlji.	„ars,vo ,udl za v bodoče.
enih bitij, dobbih in hudobnih, kr1 jih naš rod, ki prebiva okoli Triglava dobro pozna iz svojih pravljic in bajk. A čeprav od daleč, tudi nam, preko oceana baja ta naš Očak Triglav o svojih gorskih škratih, vilah, divjih lovcih in zakladih in so nam tukaj skriti zakladi prav tako vabljivi, kakor so bili na Janševem Gorelsu, kamor je vleklo Jožeka.
Fantek je z materjo vdovo živel v kajži in težko jima je šlo.
Še sirkovega močnika sta stradala. Slišal je Jožek, da na Janševem Goreflsu vsako noč gori zaklad in si je mislil, kaj ko bi ga šel izkopat. Pomagal bi materi. . .
Korajžen fantiček je bil Jožek, saj je zrasel v samem naročju Očaka Triglava, a Gorskemu Škratu in Gorskemu Možu Robavsu le ni bil kos. .Hotel jima je iztrgati zaklad, a je spoznal le, kako mogočno je Podzemsko Kraljestvo triglavskih pravljičnih bitij, ki so ga odvlekla s seboj v naročje Očaka. Da ne bi bilo vroče materine ljubezni, nikdar se Jožek ne bi več vrnil k prijatelju ovčarju in samotarju Sabljiči. Mati pa, ki ji ni bilo do cekinov in zlata, je s svojo ljubeznijo omehčala Gorskega Moža, darovala za svojega Jožeka najdražje, kar je še imela in ga iztrgala iz Podzemskega Kraljestva. Krut bi bil Očak Triglav, če bi zahteval tako visoko ceno od Jožkove matere zato; da bi smela imeti pri sebi svojega otroka. Zato goj'i v svojem naročju Triglavske Rože, ki jih je Jožek morali iti iskat, da je vrnil svoji materi, kar je ona brez pomišljanja darovala za njegovo rešitev.
Hudo je morala .mati trpeti predno je rešila Jožka iz kremp-
Zato se vam nudi najlepša prilika, da se udeležete romanja, ki bo koncem maja t. 1.
Odpeljemo se v soboto, 28. maja, ob 5:30 izpred cerkve v New-burgu, ob 6. uri izpred Baragovega doma in ob 6:30 z vogala E. 185. St. in Lake Shore Blvd. Bodite pravočasno na omenjenih mestih. Naročen je moderen bus, zato bomo imeli prijetno in udobno vožnjo.
Predvideno je, da si bomo po možneuti ogledali poleg Niagara Falls tudi še Flower Clock na kanadski strani. Za stanovanje in hrano je preskrbljeno, saj je poznana gostoljubnost torontskih Slovencev ter izborna kuhinja in prijazna postrežba. Kdor bi imel to yri svojih znancih, naj sporoči, ko se prijavi, da sporočiva točno število prijavljenih župnišču. Otroci tamkajšne slovenske šole, nam bodo pripravili prijetno popoldansko predstavo.
Voznina stane tja in nazaj samo $11.00. S prijavo pošljite tudi denar, ker bo smatran samo dotični za prijavljenega, ki je plačal voznino. Prijave sprejema g. Jakob Resnik 3599 E. 81. St., City 5. Phone VU 3-1696 in Anton Jeglič 1057 E. 68. St., City 3. Phone HE 1-3084.
Pohitite s prijavo, ker je že polovica busa zasedenega. Za vse nadaljne informacije kličite enega izmed omenjenih. Sleher. ni dobrodošel pri Mariji Pomagaj!	A. JegUč.
----—o-------
Slovenci v Bridgeviile, Pa., in v okolici!
Bridgeviile, Pa. — Vsem do-bi'im rojakom bodi naznanjeno, da bo letos slovenski duhovnik v
do 9.
Slovenci iz Južne Kalifornije se bodo zbrali
Manhattan Beach, Calif. — Spet se bliža slovenski dan Juž-: Kalifornije, spet se bomo zbrali Slovenci iz tega predela, da se malo pomenimo. Zbrali se bomo v nedeljo, 15. maja, v Eti-wandi. Začetek sporeda bo opoldne v cerkvi Presv. Srca Jezusovega. Najprej bo maša za vse žive in mrtve rojake, potem kronanje matere Božje, pete litanije in blagoslov. Ko bo vseh teh pobožnosti konec, se bomo odpeljali v Fontano, kjer nas bo v KSKJ dvorani čakalo kosilo, pa tudi sladki kaliforničan.
Upamo, da bo letos veliko večja udeležba, kot je bila lani. Je tudi spored obsežnejši in vse boljše pripravljeno. Prišlo bo več slovenskih duhovnikov. Govoril bo naš duh, vodja č. g. Horvat.
Vabljeni so vsi slovenski rojaki iz južne Kalifornije, pa tudi vsi oni, ki so tod slučajno na počitnicah.
Kdor bi želel kaka pojasnila, naj kliče FR 6-9387 ali pa piše na podpisanega na 1817 Pacific Ave., Manhattan Beach, Calif.
Prisrčne pozdrave vsem rojakom in rojakinjam in na svidenje v nedeljo 15. maja v Eti-
wandi!
John Komick.
ijev hudobnih Vešč, škompni- cerkvi sv. Barbare od 5. kov, Pehtre Babe in drugih. A maja. Za sv. spoved bo na raz-še hujše je bilo pri srcu ovčarju polago na prvi petek 6. maja Rodarju, ko je samo mislil na- zjutraj in popoldne. V soboto nje! “Triglavsko Rožo” bodo dopoldne bo obiskal vse bolnike vprizoriii otroci Slovenske šole po fari. Spovedovanje bo nato pri Sv. Vidu na materinski pro- v soboto popoldne od 3. ure da-sjavi v nedeljo 8. maja ob 3:30 Ije in zopet v soboto zvečer, popoldne v novi šentviški dvora- Skupno sv. obhajilo za Slovence ni. Tudi Vi boste napeto čakal1,1 in predvsem za člane katoliške
da se vrne Jožek 'in tudi Vam se bo odvalil kamen od srca, ko bodo izginile Vešče in Kraguljež, kakor se je ovčarju Rodeju, ko je vzdihnil: “Kakor, da bi se mi
Jednote bo v nedeljo zjutraj pri prvi sv. maši.
j Kot vsako leto, bo tudi letos v nedeljo popoldne ob 2:30 majniška pobožnost s kratkim govo-
Triglav zvalil od srca. Kar mlaj- rom in s petimi litanijami. K tej
šega se počutim.”
Slovenska šola pri Sv. Vidu.
pobožnosti se vsako leto zbere veliko naših ljudi iz vse okolice.
Materinski dan pri Sv. Lovrencu
Cleveland, O. — V Ameriki imamo hvalevredno navado, da posvečamo drugo nedeljo v maju materam. Mati je samo ena, to čuti vsako srce. Prva beseda, ki smo se jo naučili 'izgovarjati je bila “mama.” Med materjo in otrokom, je močna vez, ki jo vse preskušnje in težave življenja ne raztrgajo.
V nedeljo ob sedmih med mašo bo skupno sv. obhajilo Društva Najsv. Imena in Podružnice št. 15 SŽZ. Darujmo sv. obhajilo za naše matere. Spomnimo se jih vsi, pa naj bodo naše matere že mrtve ali pa še žive!
Popoldne ob štirih ste vabljeni v dvorano Slov. nar. doma na E. 80. St. G. J. Suhadolnik od Bled Travel nam bo kazal slike z romanj v Rim, Lurd, Fatimo in z drugih krajev Evrope.
Ko se bomo slik nagledali, bo na vrsti spored v čast našim materam. Navzoče . bo pozdravil predsednik Društva Bled št. 20 SDZ, Mrs. Agnes žagar, naša priljubljena pevka, bo nato zapela nekaj pesmi. Pri klavirju jo bo spremljala Carolyn' Kogoj, na harmoniko bo pa igral 10 let stari Anton Zupančič. V imenu KSKJ bo pozdravil občinstvo Joseph Kovach, v imenu SDZ pa glavni predsednik John Sušnik. Nastopijo tudi brat in sestra, sin' in hči Mr. 'in Mrs. John Winter. Predstavljene bodo matere naših duhovnikov, predstavljena tudi najstarejša mati v fari — Mrs. Mary Tomazin, ki bo letos stara 95 let. Vse to bo za malo ceno 50c.
Upamo, da se boste udeležili prireditve.
Po sporedu ise bomo še malo ustavili v točilnici in katero za-
gyEpMETS
AL' PA NE •
Zbogom vam srce ponavlja, sem izluščil iz srca, ko sem zapiral leso v vrtu pred hišico o-četovo, preskočil kamenito ograjo naše senožeti ter jo ubral proti vasi po zavrteh. Nalašč sem šel tukaj in ne po cesti, ker sem hotel še enkrat stopiti na mehka tla lepe senožeti, kjer sem tolikokrat pomagal pri pospravljanju sena in jeseni pasel naše krave, ki so popukale iz tal travne bilke, kar jih ni porezala ostra kosa.
Tukaj na levi je naša češnja, s katere sem nekoč telebnil, ko me je Zogarjev Tone odrinil od
peli. V kuhinji nam bodo pripravili kaj dobrega in nam postregli.
Pridite vsi, tudi od Sv. Vida in Marije Vnebovzete, od vsepovsod. Vsfi ste vabljeni, vsi do. brodošli!
Pripeljite s seboj v dvorano tudi svoje otroke, saj je v nedeljo pri Sv. Lovrencu prvo sv. obhajilo.
Vsem prisrčne pozdrave in na svidenje v nedeljo popoldne!
Jakob Resnik. ------o------
Zlata poroka
Seven Hills, O. — Preteklo je 50 let najinega zakonskega življenja. Najina hčerka in štirje sinovi so že vsi poročeni in imajo skupaj 15 lastnih otrok, najinih vnukov in vnukinj. Za 50-letnico poroke so nama 24. aprila popoldne pripravili zabaven večer v Ampl klubski dvorani na Pearl Rd. Povabili so sorodnike in zveste prijatelje od blizu in daleč, ki so se vabilu odzvali. Nisva mislila, da imava toliko prijateljev.
Iskrena hvala otrokom in njihovim družinam,' pa tudi vsem drugim, ki so prišli, da nama napravijo veselje. Prav posebna zahvala vsem tistim, ki so prišli od daleč, kot bratranec John Železnik iz Texasa, Mr. in Mrs. Tony Železnik in Jennie, hči Jožeta Železnika, iz Waukegan, 111., Mrs. Ivana Oblak iz Kanade, Mr. in Mrs. Masle iz Little Falls, N. Y., John Senkar iz Detroita, Mich., Mr. in Mrs. Andy Krvina, Mr. in Mrs. Frank Masle, vsi iz Girarda. Najbolj od daleč je prišel Anton Železnik iz Podlipe pri Vrhniki, da bi bil pri zlati poroki svojega brata. Živa je še tudi družica Mary Kolanc z W. 22. St. Kot male deklice so pred 50 leti nosile cvetje, sedaj pa so bile med gosti Julia Veharm por. Chesnik, Frances Hunter, por. Leskovec, Pauline Šebenik, por. Siffer. Na svatbi je bila tudi Urška Korenčan, ki je kljub 80 letom še vedno čvrsta, dalje svak Valentin Šebenik.
Kamor sva se ozrla, so bili sami veseli obrazi znancev in prijateljev.
Hvala vsem za vsa darila in cvetlice. Hvala tudi za čestitke preko radia, ki so razveselile naju in brata Antona. Hvala družini Hočevar za postrežbo, s katero so bili vsi prav zadovoljni. Hvala vsem, ki so pomagali, da je gostija tako lepo uspela.
Vsi prisrčno pozdravljeni! Frank in Katarina Železnik.
------o-------
GODNA ZA MOŽITEV
V nekaterih slavonskih vaseh, zlasti pri Vočinu v Požeški kotlini se je še ohranila stara navada, da na hišah, kjer so za možitev godna dekleta, nanovo prepleskajo okenske okvire.
Ta “mali oglas” je zdaj le ostanek tradicije in le še redkokdaj sporoča vaščanom, da bi se domače dekle rado poročilo.
Dolgo jezero
Loch Lomond, največje jezero na Škotskem, je široko od ene do petih milj, dolgo pa 23 milj.
najbolj zrelih, pa ki so bile vendar naše češnje. Močno je zabobnela zemlja, ko sem priletel nanjo z ekspresom, pa ni bilo nobene škode, ne na zemlji ne na meni.
Ah, da, češnje! Ko si je pomladi pripela bel šopek za klobuk, smo jo že ogledovali in računali, koliko jih bo dala koncem junija. In ko so sramežljivo zarudele, kot naša dekleta, ko so prišumela v nedeljo k maši in so jih tam pod lipo srčno pozdravljale mile oči naših fantov, smo sprejeli konkreten predlog, da je čas tudi za nas, da jih gremo pokusit. Naša češnja je bila nekakšna občinska gmajna in jaz sem bil ža župana, ki je ukazoval, kdo bo šel na češnjo in kdo ne. Takrat so se vrače-vale brce in okleščki, ki smo jih posojavali od časa do časa v gmajni in drugod. O, maščevanje je sladko.
Razume se, da sem smel jaz prvi na češnjo, potem šele drugi. Trgali smo vse od kraja, kar je bilo količkaj rdečega. Ko smo se pa dobro nabasali, smo segali samo po najlepših. Lakomni, kakor smo bili, smo se jih tako natrepali, da nismo mogli niti z drevesa. Tam med vejami smo morali počakati, da so se nekoliko vlegle v naših shrambah. Ne spominjam se, da bi jih naši domači kdaj pokusili, ker češnje so se samo zabliskale in že so zginile iz brezdna naših želodcev.
Zdrava ostani, češnja, sem ji zaklical. Ne verjamem, da bi še kdaj plezal po tebi. Drugim bodi vsaj pol tako dobra in sladka, kot si bila meni. Rad bi bil stopil k stari prijateljici in jo pobožal po deblu, ki so ji leta že zgubančila skorjo, toda zemlja je bila še mehka in ni kazalo, da bi si umazal lepo zlikane čevlje. Kaj naj prikrevsam v gostilno k Cencovim ves blaten, kot bi prišel od tlake?
Tam v desno sem se ozrl po naših hruškah, jablanah, cibo-rah in štrbuncljih, kjer sem se jeseni sladkal. Hvala vam, prijatelji, sem. jim zaklical, za vse, kar ste mi dobrega storili. Nekajkrat sem vas tresel in obiral. Odpustite mi, če sem bil včasih grd z vami in vas obmetaval s krepelci, da ste mi dali sadež'. Ni bilo lepo od mene, da sem vas obmetaval in vam lomil veje, nepočakne, grdi. Joj, kolikokrat sem ni nabasal za srajco vašega žlahtnega sadeža in ga nesel na kozolec v seno, kjer se je zmedli, da sem. imel potem tako okusen povečerk. Toda najprej smo jih šli iskat k Malenškim, ki so imeli žlahtne vipav-ke, debele in na vso moč sladke. Več smo jih pojedli mi pastirčki, kot so jih pa Malenški. Vsa njih pažnja nam ni ubranila o-fenzive, kadar je bila izdana proklamacija:	fantički, Malen-
ške vipavke so že zakej! In ko se je stemnilo, smo lezli prihuljeno za Malenškim vrtom h1 poiskali prehoda v seči. Natančno smo vedeli, kje stoji naša ljubljenka. Ena, dve, tri in |e smo jih imeli za srajco, kolikor je mogel kdo nesti in kolikor je vzdržala srajca. Pa zopet naglo nazaj skozi ograjo. Nekajkrat nam je blagoslavljal pot domoV s plenom glas gospodarja, ki je klical za nami vse hudiče in pridaniče, vse zlodje in kraje-pataljone, pa kaj še vse. Pa kaj. ko je bila hruška že obrana, l^1 smo znali strategijo in smo izpadli bliskovito, ali kakor pravijo zdaj v modernem vojskovanju: z blitzkriegom — izpad, U' dar in umik, predno se sovražnik zave. K nam naj bi se bil1 prišli učit feldmaršali in drug1, ki mislijo, da se znajo igrati vo jake. Mi smo znali, mi, ki nism° bili tepeni, nikoli poraženi in v senu na kozolcu smo imeli tje do zime hrušk in jabolk, več 2 drugih vrtov, kot z domačil1. Že takrat smo kazali, da boma dobri gospodarji.
Starogorski:
ZORISLAVA
POVEST IZ DAVNIH DNI

Vrač je pohajal k ležišču in Golčal, kakor bi ne imel jezika. Gojmir, ki se je umel bolje na zdravljenje, pa je spremljal nadškofa po Panoniji. Ako je vrač odšel, ni rekel nič, in ko je Prišel vnovič ter pregledal bol-nika, se mu poteze na licu niso spremenile niti za las, niti ni iz-raz postal temnejši ali jasnejjši. Zvest čuvaj je bil tudi Ljubomir, ki je prisilil Zorislavo, da Se je vsaj nekoliko naspala. A revici ni bilo spanja mar. Zadremala je komaj nekaj ur in ?e je bila vnovič pri očetu. Od Vseh strani so spraševali po stanju staroste in ga obiskovali. Odhajali so pa vsi zmajajoč z glavo in z dvombo, da starosta ae vstane. In tehko jim je bilo Pri tem. Bilo je nekega dne po noči proti jutru. Zorislava je v Polspanju slonela ob ležišču o-četovem, trska pa je motno raz-svetljevala spalnico. Stražimir 3e spregledal, se ozrl in zašepeči: “Zorislava!”
Deklica se je ^ganila in na pol Plašno, pol radostno vzkliknila: Oče, kaj želiš?” Nagnila se je ^ njemu in položila roko na ^el°, ki je bilo vlažno.
“Kdaj pride nadškof?”
“Te dni, oče, te dni je prišelr čko so mi pravili.”
“Sem, k nam?”
'Ne, oče.”
' Zakaj ne? iSklenili smo tako, ga naprosimo, naj pride i
sem!”
“Niso ga povabili.”
“Zakaj ne?”
‘Ker si ti bolan, oče, zato ne!” Starec je vzdihnil. “Rad bi ga vldel . . . veselil sem se tega—.” Zorislava je poljubila očeta č dejala: “Nič zato, oče Kusrnir h°vico.”
“Kakšno?”
“Da prideta apostola iz Vele-hrada.”
“K nam?”
‘Potujeta k papežu v Rim in s°( oglasita pri nas.”
To je pravil že godec Zoran.” “°n je govoril z njima pri ^ezu Kocelju, a ni vedel, kdaj PNdeta.”
J 'In Rusmir ve, kdaj prideta?”
Ve. Vojvoda mu je rekel, da kmalu.”
Starec je obmolknil, zakaj go-čkjenje ga je močno utrudilo. Nato pa je vprašal: “Ali učita ta "Postola drugače, kakor drugi
°znanjevalci?”
Krist je samo eden, oče, za-v°rei je samo ena blagovest. U-C1č Pa v našem jeziku, molitai ^ rmšem jeziku in pravijo, da udi mašujeta v našem jeziku!” V jeziku Slovenov?”
Da, oče!”
Starosta je gledal hčerko in
Cunard Line imenovala tri na nova mesta
zato,
je povedal še veselejšo
‘Sovražil si ga, ker ga nisi poznal! Tudi Judje ga niso poznali in so ga tudi sovražili. A odpustil jim je, dasi se niso spreobrnili in so gledali njegove čudeže, katerih niso hoteli ume-ti.”
“Strl sem križ, ki je bil spomin tvoje matere.”
Zorislava je vzela smehljaje iz nedrij svilen trak, na katerem je visel križec. “In vendar je zopet cel.”
Stražimir je segel po njem in rekel ginjen: “Spomin moje žene!”
“Da, oče! Mati se raduje, ko gleda sedaj na te, da si se sprijaznil z blagovestjo.”
“Misliš, da me vidi?”
“Da, vidi te, oče!”
Starosti se je zjasnilo čelo in z nekim tihim veseljem je ogledoval križ, A hipoma se mu je stemnil obraz in vprl je oči v Zorislavo. “In vendar, če bi mi bilo vse odpuščeno, nekaj je, kar se ne odpusti!”
“Kaj, oče?”
“Da sem sežgal na žrtveniku križ, na onem žrtveniku, kjer se je darovalo bogovom!”
Zorislava je za hip obledela. Streslo jo je to in v trenotku je sama dvomila, da bi Kriste odpustil očetu ta greh, to oskrumbo, čeravno je Go j mir zatrjeval, da mu odpusti. Stražimir je vpi-ral oči v Zorislavo, kakor grešnik v spovednika, čakajoč odveze za velike grehe.
V njej pa se je skrčilo srce in duša ji je vzdihovala v bolečini: “Gospod Jezus, ne zavrzi očeta, ne zavrzi ga!” In v tej prisrčni, silni prošnji se ji je zazdelo, da ji je nekdo zaklical na uho: “Če pustim deževati na cvetlice in rastline in sijaji solnce na živali, kako bi naj zavrgel človeka, ki hrepeni po meni!”
Stražimir je zrl v Zorislavo in zaječal: “Ne odpusti mi!”
Zorislava je poljubila očeta in dejala: “Križali so ga in ga zasramovali, pa je prosil Očeta, naj jim odpusti, pa bi ne odpustil tebi? Ali ni bil tisti križi spreobmenje tebi in mnogim, ki bi še morebiti do danes tavali v zmoti?”
Starosta je povesil oči in dejal: “Res je!” Nato pa je pristavil s tihim glasom, iz katerega je sevalo čudenje: “Kriste obrne vse na dobro!”
“Ker je dober in vsemogočen. Z veseljem je sprejel prvi dar iz tvojih rok.”
Sedaj se je starec domislil, da je takrat rekel duhovnik: “Kriste, sprejmi to daritev, prvo iz rok staroste Stražimira!” In blag usmev se je razlil po licu starčevem in zaprl je oči. Ura je potekala, noč se umikala dnevu. Starosta je še vedno mižial,
NEW YORK, N. Y. — Cunard Line je 'imenovala Carla Gentile za pomočnika glavnega potniškega managerja, Arthurja Drower za managerja turističnega oddelka in Louisa Pasquale za pomočnika managerja. Nova imenovanja je objavil glavni manager družbe v Združenih državah E. Seymour-Bell.
Gentile je bil zadnjih šest let manager turističnega oddelka, k družbi ipa je prišel 1. 1924. Arthur Drower je bil od februarja 1954 pomočnik managerja turističnega oddelka. H Cunard Line je prišel že 1. 1920. L. Pasquale je začel pri Cunard Line 1. 1926 in je od 1. 1956 redno vodil Cunar-dove božične izlete v razna mesta Evrope.
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
5-sobno, zidano hišo, 2^ akrov, v Mentor Village, blizu šol in trgovin, garaža. Na 1137 John-nycake Ridge, BLackburn 5-2674.	(90)
Iščete trgovske prostore? Dva velika lokala na ugodnem prostoru oddajo. Vprašajte na 1052 E. 62 Srt.	(x)
Iščejo stanovanje
Nujno potrebujemo pet sob — 2 otroka v družini — v St. George’s naselbini. Kličite EX 1-9459.	(88)
Papiga na zatožni klopi
je gieaai nceiiv.u m vu.	v
Izmišljeval. “Mislil sem, da ra-'na čelu so se mu pa zbirale znoj ^mc Krist samo latinski jezik.”'ne kaplje. Zorislava je slonela Nato Pa je vzdihnil z žalostnim J ob ležišču in vpirala oči v obraz glasom, kakor bi se hipoma do-j očetov, ki je postajal čudno bled, Mislil nekaj drugega. “Kaznuje nekako voščen. Starec pa je sa-1116 za moj greh.”	Injal najbrž sanje, najlepše v
Zorislava se je sklonila še j življenju. Svetloba dneva, ki kžje k očetu in vprašala: “Kdo? je padla na njegov obraz, je Kriste?”	! zganila trepalnice.
“Da.”
dobe^oiTno' kaznujeItiel0 lice’ nat0 pa rekel: “ZOTi‘ , Sta>-ee je z naporom vzel hčer-1	če bi jaz moral edPf™-
km» »ko in jo rahlo stisnil. “Ti “ l> K”s‘a "a veen0 llv'*cle’ M
Pred nedavnim časom sem obiskal prijatelja, iki stanuje v Sovjetskem delu Nemčije. Bil je čudno vznemirjen. “Pomisli,” mi pravi, “jutri moram na ljudsko sodišče k razpravi. Ti veš, da moja papiga Loki kliče “Dol s SED!” Pred nekaj dnevi je prišel k meni tajnik stranke in me skušal pregovoriti, da bi se vpisal v SED (Sozialistische Einheitspartei Deutschlands — Soči alistična enotna stranka Nemčije, to je partija .Vzhodne Nemčije). Komaj je spregovoril prve besede, pa ti začne moja papiga klicati:	“Dol s SED!”.
Lahko si misliš, kakšne posledice so nastale. Trdil sem sicer, da se je motil, pa vse ni nič pomagalo. Jaz in Loki, oba sva zatožena protidržavnega delovanja! Jutri bo obravnava. Tam naj bi Loki ponovila inkriminirane besede.”
“Kaj ni mogoče ptiča ubiti?”
“Sem že mislil na to. Toda ljudsko sodišče mi je izrecno za-žugalo, da bi smrt ali pobeg ptiča samo poslabšal in povečal mojo krivdo.”
“Potem obstoja še samo ena možnost rešitve. Ti moraš papigo zamenjati!”
Prijatelj me je sprva začudeno pogledal, potem pa doumel, kaj mislim.
“Da,” odvrne živahno. “To je izvrstna misel. V bližnji vasi ima župnik papigo, ki je prav podobna moji.”
Ko se je stemnilo, je vzel papigo, skočil na kolo ter se čez čas vrnil z ono drugo papigo. Naslednji dan je bila sodnij-
ska dvorana nabito polna. Nobeden ni hotel zamuditi izredne priložnosti, da bi slišal papigo kričati “Dol s SED!” Na zatožni klopi je sedel moj prijatelj, dobro zastražen, zraven njega na klopi kletka s papigo. Treba dokazov. Ljudski sodnik začne nagovarjati papigo, skuša izvabiti iz nje državi sovražne besede.
Toda ptič molči. Ljudska oblast se vznemirja. Tu stori predsednik sodišča nekaj nezaslišanega.
Stopi h kletki ter počasi in razločno izgovori: “Dol s SED!”
Pa tudi to ne pomaga. Ptič o-stane nem. Tu stopi državni tožilec naprej.
“Dovoli, tovariš predsednik, da jaz enkrat poskusim” ter zakriči na vso moč: “Dol s SED!”
Papiga pa je le molčala. Nekaterim se je celo zdelo, da ji je zaigral lahek nasmešek okoli kljuna.
Predsednik sodišča je že videl v duhu, da bo proces izgubljen, ko mu je 'naenkrat prišla pomoč. Ljudski porotniki, prised-niki, policija in končno še ostali tovariši, vsi so se gnetli okoli kletke, vsak je kričal na vse grlo: “Dol s SED!”
Papiga pa je le molčala.
Tu naredi predsednik zadnji poskus.	Hiša naproda j
“Ne vsak zase. Poskusimo v Na Rutland Dr. blizu Lake zboru, vsi skupaj. Eden - dva -, Shore Blvd. se nahaja zelo pro-jrjj„	Istorna 6- sobna hiša. Spodaj ve-
Ves zbor je zakričal, da se jel;'ika spreiemna soba; i'f'niCa;
tresla dvorana: “Dol s SED!” |kuh“Ja ln ™a spal"a. ° a
1 zaprta veranda spredaj. Zgoraj Ta skupna, strnjena izjava se dve velik. spalnici in kopainica.
je papigi dopadla. Razprostrla	dve gara|i) ,vse
je peroti, pomolila glavo iz klet-lobrem stanju Zmerna C€
[ke in zakričala s hreščečim gla-som:
Naprodaj
Proda se rabljena Crosley hladilnica, v dobrem stanju. Kličite po 3:30 uri. EN 1-2013.	(89)
Odda se
Pet neopremljenih sob, kopalnica, za $65 mesečno. Odrasli imajo prednost. Blizu E. 126 ceste in St. Clair Ave. Kličite po 4:30 pop. PO 1-2392.	—(91)
Naprodaj
Prodam skoraj nov prenosni pisalni stroj znamke Hermes in “B” klarinet znamke King. Za pojasnila kličite EN 1-6638.
—(May 3,4,6)
Vse trajno kodranje
samo ena cena
Izberite od najboljših
COLD WAVES • MACHINELESS • MACHINE
vključivši umivanje las kodranje in rezanje Jas
A45
Ni/	Garantirano
1 ▼HJi	Reg. $10 do $25
Najboljfii iicenzirani operatorji Posebna raztopina za težke lase
Izberite si iz naše velike nove zaloge eno, povsod oglaševano trajno kodranje — neoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več.
Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki; vključno umivanje glave, kodranje >n striženje, za manj denarja! '
Edini tak salon v Clevelandu * samo eno ceno
Andre Duval
406 Euclid Ave. 2nd Floor SU 1-3161
Naprodaj
Rabljene električne Jedenice od $25 naprej.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Aye.
(27,29 apr 2,4 maj)
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savines honde!
Naprodaj
Dve hiši, ena zraven druge, za $14,000. Enodružinska hiša ima 8 sob s 4 spalnicami, omare za obleke, kopalnica, vroča voda, gorkota. Druga je dvodru-žinska, 6 sob spodaj, 5 sob zgoraj in kopalnice. 1361-1365 E. 43 St. HE 1-7694.	(97)
fk Me D ros. €o.
■_________ »EJI —ro
downstairs storo
and Southland
I22S Euclid Avenus
Call M Ain 1-2700
cena.
“Gospod usliši vašo prošnjo! Amen!”
MALE HELP
FOREMAN
Experience in job shop work, must
SUMMITT-BAILEY MU 1-6529
MU 1-6529 Vprašajte za Rose Cepek, ali pa po 6. uri LI 1-8662
Naprodaj
Lastnik prodaja zidano (tape-wuj^, stry brick) hišo, 5 sob, garaža
have knowledge of feeds and j cementnega bloka, 50x200 lot. speeds and have actual experience	25850 Lake
in operating various types machi- Ivllcue ^	,
-	-	-	- . ..-y ■.->	— Tii-j	(go)
nes. Good opportunity for right man.
Production Experts Inc.
4259 E. 19 ST.
South of Harvard VU. 3-3220
____________________(90)
Ženske dobijo delo
IŠČE SE Izkušena kuharica za delni čas.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(X)
Shore Blvd.
Stanovanje se odda
Tri neopremljene sobe, vroča voda, na 1003 E. 66th Pl., tel. EX 1-2419.	—(4,6,9 maj)
Slovenski restaurant naprodaj
Na West Side, prometa $1200 na teden. Odprto od 6. do 8. Zaprto ob nedeljah. Isti lastnik 7 let. Gre v pokoj, da obišče Jugoslavijo. Pogodba na razpolago izkušenemu operatorju. (90)
Delo za žensko
Išče se ženska za čiščenje dvakrat ali trikrat tedensko. $10 na dan. Lep zdravnikov dom. Mora govoriti angleško. Kličite po 6:00 pop. ER 1-1323. Blizu Shaker Rapid.	(90)
Moški dobijo delo
Moški dobi delo
Starejši moški dobi delo na vrtu za travo rezati in okopavati lot 40x50 čev. Kličite KE 1-7117.
(89)
Sobe se odda
Tri čiste sobe se oddajo 1 ali 2 odraslim, v mirni okolici blizu sv. Vida. $36 mesečno. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. (27,29 apr. 2,4,6 maj)
"ntr*"1111 uMittmnmmimitmmtir- ’
POPRAVLJAMO
FENDERJE IN OGRODJE
SUPERIOR BODY & PAINT GO.
6605 St. Clair Ava.
EN 1-1633
--
Injal najbrž sanje,
J življenju. Svetloba ip oadla na njego\
Pogled mu | je obstal na Zorislavi. Zrl je KriHt 1 dolgo v njeno, od bedenja zble-
f1. dober otrok, Zorislava, naj te boš sama ” liš180Sl0Vi za to on’ katereŠa mo" ZorislaVE
jaz vem, da trpim za
Zorislava pa je skrila obraz v odejo in zaihtela: “Ne odpotuj, oče! Ne odpotuj!”
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
A
greh!”
“^e misli na to, oče moj!” , aj. Ne mislim naj? . . . Zorislava,
j/ !l1vpravil Gojmir, da se vese-_______________________________
v ttebeški nad skesanim	Stanovanje 8e odda
Ve^sn(k°m bolje, kakor nad de-1 Tri sobe s kopalnico in plin-ln mdeve3desetimi pravičniki? sko toploto se oddajo odraslim se	k* Potem ne mislil in na 1096 E. 64 St. zgoraj. Vpra-
esah Klel sem Krista in ga gaj te spodaj po 4. uri popoldne.
-(90)
Sovražil”
....----------------------- #
NA PRIHOD KOPALCEV SE PRIPRAVLJAJO — Viharji so nagrmadili na morskem bregu v znanem kopališču Great Yarmouth uo Angleškem velike sipine. Ker piihuja čas kopanja, so začeli sipine ravnati.
PRIHRANITE PRI BLAZINAH TEKOM NAŠE
Majske bele razprodaje!
Za vse življenje — blazine po vaši izbiri! Puhasto-mehke ali trde — nekaj od njih nealergičnih. Kupite sedaj po posebni razprodajni ceni — pri paru.
100' . PUHASTO PERJE
• velike mere 21x27
•	nepredirno blago
ZMEČKANO RAČJE PERJE
•	priljubljena velikost 20x26
•	izbrano račje perje
OBLIKOVANI PENASTI GUMI
•	hladne, brez pukavice, nealergične
•	progasta prevleka z zadrgo
ELASTIČNO OBLIKOVANI PENASTI GUMI
•	izredno debele z visoko krono
•	velike mere
2 para
2 para
$5
2 para
$7
2 para
$9
PRALNA DACRON POLYSTER POLNITEV
•	hladne, brez pukavice, nealergične
•	so prožne tudi po pranju
JUMBO DACRON POLYSTER POLNITEV
•	urezana velikost 23x29
•	moljem odporne, nealergične
50'/< PUHA — 50', ZMEČKANEGA RAČJEGA PERJA
•	21x27 velikost
' • neprodirna bombažna prevleka
2 za
$9
2 za
$11
2 za
$12
HANDEL - MAZZETTIi
Junakinja iz Štajra

Zlata dvorana, obe veličanstvi, njegov silni oče, kancelar in dvorniki . . . vse, vse je izginilo in pred oči mu je priplaval grad v Štajru, mala ljubka sobica ... in s svetlobo, ozar jena, mila mlada mati z zlatokostanjevimi lasmi je držala v naročju plavolaso dete, in dete je bilo njegovo, mati pa je bila Štefana.
Globoko je dihal in dolgo . . . in zopet je bil pred njim cesar, cesarica m ves dvor, vse se mu je smehljalo; toda očeta ni bilo več tu.
Henrik je prosil dovoljenja, da se sme odstraniti s svojimi vojaki in cesar jei slekel rokavico, stopil je s prestola doli, podal je stotniku roko ter ga je odpustil v milosti.
Sodnik Joahim Hendel je, ne da bi se spodobno poklonil pred cesarskim prestolom, zapustil viteško dvorano. V svojem ponosu ni mogel več poslušati cesarja, kako govori o njegovem sinu in o oni prekleti — katere ime je sin z zadnjim ostankom sramežljivosti zamolčal. Kakor tisoč nesramnih strupenih muh in sršenov je šumelo in brenčalo okoli njegove glave: Štefana, Štefana! Mojo postavo opljuvala! Moj meč zasmehovala! Mojo moč oslabila! In sedaj je še onečastila, zapeljala in oskrunila moje dete, moje dete, ki mi je naj j ljubše in najdražje na svetu, mojo kri, moj rod ... o dan ... o nesrečni črni dan, ki tepta v prah vse, kar smo storili velikega, o nesrečni dan, da sem te moral dočakati . . . zakaj mi ni papeški morilec Zeler prebodel srca s svojim zastrupljenim bodalom; zdaj mi ga prebada draga, plemenita roka mojega sina.
V predsobi sprejemne dvorane je stal ob oknu, ki je kazalo na, cesaričin vrt; srepo je zrl skozi okno za zelenje, kjer sta ravno dva pava med rožami profila svoja kolesa.
Orjaške prsi so se težko dvigale, njegova duša, v kateri so se raztrgano in zamotano križale misli, je trpela smrtne bolečine. Kancelar se je smejal! Vidi, kako prihaja smrt nad novievangelij! Haha! Pekel se smeje! Hudiči plešejo, angeli žalujejo in krvave, Hendelnov krasni sin, Kalvinov vnuk, je zahteval od cesarja farško cerkev za papeško! sodrgo in si je izbral za nevesto kužno vlačugo Štefane! O, zakaj ni prišla kuga nad Štajer! Zakaj ni razdejala mesta in ga izpremenila v puščavo — da bi sedaj med mrliči letale hijene in lajali šakali — bilo bi bolje, kakor da gre k takemu koncu luteranska setev v Štajru.
Na cesaričinem vrtu so' šum-Ijali vodometi, so zaljubljeno ščebetali ptiči. Z besno roko si je segel v brado, od boli in srda kakor ves brez uma si je iz brade izpulil cel šop smolnatočmih kocin.
Sedaj se je razmahnil zastor pred cesaskimi vrati, od znotraj so se čule prijazne besede, ki jih je cesar zaklical za Henrikom, in iz cesarske dvorane stopi štajerski stotnik, velik in krasen, kakor ga oče šle nikdar ni videl. Za njim pridejo strelci in v trenutku je bila predsoba kakor orožarna v obleganem gradu^
Hendel se je s prekrižanimi rokami obrnil od okna; zagledal je svojega sina; kakor tiger sta na novo planila nanj sramota in bolečina;. Kaj farška cerkev! Naj jo imajo! Kaj straža cesarskih rabljev v štajerskem grft-dti! Naj mu jo postavijo v Šta-
jer in jo podredijo njegovemu sinu — njemu v sramoto! . . . To- j da — ta krasna moškost njego- | vega sina — prodana in izdana nesramnici ... to srce, tako čisto in zvesto kakor otrokovo, v rokah zastrupljevalke — to čudovito telo, njegovo meso in njegova kri, ki ga ni omadeževala nobena razuzdanost, ki ga ni onečastila nobena podlost — cvetoče v čisti mladosti, polno j ustvarjajoče moči — najf bo v Štefanini posesti — poleg nje bo hodil po tleh, ki jih je škropila luteranska kri, in Ibo njej na ljubo pohodil setev, ki jo je sejal njegov oče. Če bi bila sedaj tu s svojo hinavsko pobožno belo spako, tukaj, vpričo svojega zaslepljenega, nesrečnega in onečaščenega otroka bi jo zadavil in bi potem za ta umor s slastjo legel na kolo.
Pa kaj pomaga, če jo umori, trikrat bi živela v srcu zapeljanca .. . Morska kača, satanska, nesramna morska kača! Kje je meč, da izsekam svoje dete iz tvojih sto sesalk, ki so že izse-. šali njegovo živo kri . . . da obenem zamorim v njegovem srcu to nesrečno ljubezen! O nesramna zalega, hotela si okužiti moje mesto, sedaj mi jemlješ še moje dete.
Henrik je v temnordeče ta-petanovi predsobi stopil k svojemu očetu rekoč:
“Tako hitro ste prej odšli, oče: gotovo Vam je imel cesar še marsikaj povedati.’’
Sodnik Hendel krene z glavo ter pogleda sinu v oči. O, te zveste oči se bodo pijane pasle na njeni prekleti, pohotni postavi; te lepe ustne, rdeče kakor dragoceno vino, bodo visele ob njenih ustnih, ki lažejo, varajo in se hlinijo. O sramota in bol! O krvava sramota. — Toda mirno . . mirno mu moraš povedati, kaj počne ter kdo in kaj da' je. Morda bo vendar poslušal tebe, očeta, ki ga že 21 let obsipavaš z ljubeznijo.
Napolglasno, s pritajenim glasom, da bi ga ne slišali navzoči cesarski služabniki, je vprašal: “Je-li Štefana?”
Henrik nekolikio nagne glavo in mirno prizna:
“Da, oče, Štefana je.”’
Oče se še vedno premaguje in železnotrdo pravi:
“Veš-li, kaj počenjaš? Sto in sto deklic je v Štajru, stotisoč jih je na svetu.”
“Oče!” je počasi rekel Henrik, vse nade so mu splavale po vodi, ko se je ozrl v očetov o-braz, iz katerega je gorela nečloveška besnost. Toda ne zavoljo očeta, za ves svet ne odneha od te ljubezni. “Žensk je dosti,
to vem. Toda Štefana je samo ena.”	;
“Tako,” štajerskemu sodniku se je zdelo, kakor da bi mu kdo z razbeljenimi kleščami ščipal srce, “samo ena Štefana da je. Res, samo ena, ki se je drznila, zaničevati tvojega očeta, teptati z nogami njegovo postavo — toda, kaj ti vedno pripovedujem to, saj sam vse to že dolgo veš. Toda, kaj je vse to tebi mar, tako malo ti je za očeta, da si njegovo najstrupenejšo sovraž-
nico izbral za svojo prijatelji- vem, če bo sploh hotela postati jjivosti, prelepih du&nih last-
!moja, ker je stroga, resna dekli-'nosti, ki so me še bolj prevzele
kakor njena lepota. Pozneje
sem jo videl, kako je brez tožbe ležala na bolniški postelji . . . Nato sem jo gledal, ko je stala pod vislicami in je za nesrečnike molila katoliške molitve. Ako bi še sto let živel, oče, — tega
GRDINA POGREBNI ZAVOD
ldr.3 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore BIvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEndrrson 1-2088	KEmnore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cent
Henrik je povesil temno gla- ca.” vo:	| Oče se je na glas zasmejal, s
“Kaj morem za to, gospod, če tresočo se roko si je pogladil jo pa moram ljubiti, ker je tako razmršeno brado in ga je mirno lepa in ljubezniva? Motite se,! vprašal:
ni Vas hotela zasmehovati, to-1 “štirikrat sta se videla, pa si da tudi jaz sem Vam že večkrat g6 nigta dala besede; kako je bi-
govoril o tem, pa mi ne verujete. J i0 Spi0h mogoče, da si se navezal' ne bom nikdar pozabil. Odkar Prijateljica da mi je, pravite!	na to revše, reši mi to uganko!” J sem to	videl, zame ni	na svetu
Štiri- ali petkrat sva se videla,	«]\je pSUjte,”	je svaril Henrik, | nobene	druge več in	je ne	bo,
pa ni še padla med nama nobena	obrvi so se mu	nasršile kakor čr-1 dokler	ne umrjem.”
beseda sporazuma: saj še ne	ni me^i> 0£etu	pa kakor krvave-1 “Kaj	pa tvoj oče in	tvoja	ve-
1 ča bodala. “Krivična sramota pade na Vas nazaj. Hočem Vam : mu i kot možu vse priznati in pove-
i dati, kako se je zgodilo, toda kot! muka, zakaj iz vsake zveni oni j mož ne zaničujte nje, ker je pri sveti večni glas, ki le enkrat stvari popolnoma nedolžna, vse- v življenju privre iz človeške ga sem kriv samo jaz. Začel sem , duše. Hendel ga pozna, saj je ljubiti Štefano in jo še ljubim 1 nekoč ljubil tudi on, 23 let je od tiste ure naprej, ko je kot angel božji stala na sramotnem odru in ste bili Vi njen rabelj.
Šp nikdar nisem videl take nežnosti, vzvišenosti in potrpež.-
ra?” je sopihal stari Hendel, ki je se pa zastajala v prsih: 1 vsaka sinova beseda mu je nova

| minulo, ko je ljubil mater Henrikovo in je ravno tako govoril o njej, kakor govori sedaj Henrik o tej prekleti . . .
“Nisem pozabil na Vas in na
PODZEMELJSKE ZAKLADE IŠČEJO — Severni pr e-’ deli Sovjetske zveze so v\ geološkem oziru še sorazmerno slabo preiskani. Zemlja, lahko skriva še najrazličnejša bogastva. Na sliki vidimo dva geologa, ki raziskujeta področje v okolici Jakutska v Sibiriji. To je dostopno le pozimi, ko površina zamrzne, poleti je pokrito z neprehodnimi močvirji in vodami.
V SLOGI! — Mlada John Pearce in Melissa Owens si v Austinu, Tex., lepo v slogi gasita prvo pomlodamsko žejo.
; r..... —	... .... » » •—V^
,
ZAKAJ
BI ČAKALI DO JESEili, DA KUPITE LETUJE POHIŠTVO?
SEDAJ ga boste rabili in ga zato kupite SEDAJ! CENE SO LETOS ŠE NIŽJE, KOT SO BILE LANI! Oglejte si in prepričajte se sami!
svojo vero,” je odvrnil Henrik, “temveč sem mnogo trpel zaradi Vas in zaradi svoje vere. Dolgo, dolgo sem se boril zoper to nepremagljivo moč, ki je iz nebes prišla nadme, stokrat in stokrat sem si rekel, da sem Hendel in da ne smem ljubiti papeške deklice, najmanj pa njo, ki jo sovražite Vi. Toda njena sladkost in ljubeznivost sta bili močnejši kakor vse, in bolj ko sem se boril, tem globlje se je pogrezala v moje srce . . . toda Vi se smejete. Pozabil sem, da je ne poznate.”
PITTSBURGH, PA.
LEŽALNI STOL (Folding Chaise) .samo $13.95
ZLOŽLJIVI STOL (Folding Chair) .samo $ 8.95
NAVADEN STOL (Stack Chair) ...samo $ 7.35
A. GRDINA IN SINOVI
FURNITURE DEALERS and FUNERAL DIRECTORS 15301 WATERLOO RD.	KE-1-1235
ODPRTO:
v ponedeljek, četrtek in petek od 9 do 9 zvečer v torek in soboto od 9 od 6 zvečer v sredo cel dan zaprto DAJEMO EAGLE ZNAMKE

BREZPREDMETNO — Napisi na desni strani, slike so postali brezpredmetni, ko je voda preplavala Wheeling, lil.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog vzel k sebi našo ljubljeno mamo, staro mamo in snaho
Louise Stopar
roj. KOTAR
ki nas je dne 24. marca 1960 po daljši bolezni zapustila in se preselila v nebeške višave. Pogreb se je vršil 28. marca 1960 na pokopališče Kalvarija.
Draga pokojnica je bila doma od Sv. Križa pri Litiji, od koder je prišla v Ameriko pred 47 leti.
Z veliko hvaležnostjo se zahvalimo Rt. Rev. Msgr. Omanu za opravljeno mašo zadušnico in cerkvene obrede. Hvala Father Slap-šaku in Father Baragi za asistenco pri pogrebni sv. maši.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in vsem, ki so ob krsto položili vence in šopke.
Hvala vsem, ki so pokojno mamo kropili, molili za njeno aušo in nas tolažili.
Posebna hvala društvom Sv. Ane št. 150 KSKJ, Carniola Hive T.M. št. 493 in Bratovščini sv. Rešnjega Telesa za molitve v pogrebnem zavodu.
Hvala vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in pokojno spremili do groba.
Prisrčno se zahvaljujemo nosilcem krste.
Iskrena hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, pismeno ali ustmeno.
Zahvaljujemo se tudi uslužbencem bolnice Sv. Aleksija, kjer je naša pokojnica bivala 52 dni,, za vso ljubeznjivo postrežbo.
Hvala Louis Ferfolia pogrebnemu zavodu za vso naklonjenost in postrežbo.
Naša Ijiutoljena mama, odšla si od nas za vedno. Ostali smo sami, brez tolažbe. Bog Te je vzel k sebi, za katerega si delala vse svoje življenje. Prosi Boga, da se enkrat snidemo v večnem raju, kjer se bomo skupaj veselili nebeške radosti. Počivaj v zemljici in na svidenje nad zvezdami!
Žalujoči:	1
LOUISE FISCHER, VICTORIA BALL, MARY SREBRNAK, hčerke
JOSEPH, sin
STANLEY in ALBIN, pastorka VNUKI in VNUKINJE v starem kraju brat IGNAC KOTAR
Cleveland, Ohio, 4. maja 1960.
i
BUSINESS OPPORTUNITY
ESTABLISHED SLOVAK SPEAKING MEN! - BUILD YOUR OWN PROFITABLE BUSINESS!
Free training on famous Hiid System using finest quality cleaning equipment on RUGS - UPHOLSTERY - FLOORS You get complete ownership — a" profit and 100'.; control of youV own business Free consultation on servicing ana sales. - Supplies at lowest possible cost —Financing Available— JONES EQUIPMENT CO.
848 California Avenue Pittsburgh 12	CEdar
(88
GARDEN SUPPLIES
HICKMAN’S
CARDENS
PERENNIALS - SHRUBS
EVERGREENS	vl
ALL YOUR PLANT AND GARDEN NEEDS
FREE CONSULTATION
34<>:5 South Park Rd.
Bethel Boro Near Ruthfred Acres Shopping Center
WE’RE ALWAYS O P E N
(88)
BUSINESS SERVICE
ALUMINUM AWNINGS & SPECIALTIES SEE THE REST SEE BILL FOR THE BEST!
We also specialize in Storm Doors and Windows BILL BLEWITT
1011 West St.	HO 2-631
(88)
BELLWOOD LANDSCAPING Complete Landscaping and Mainten' ance. — We do New and Old Lawn Trees Cut — Shrubs Planted Lawns — Cut Edges—S300 & up Gardens Plowed OR 8-3617 - HO 9-0139
(88)
ORNAMENTAL IRON SPECIALIST5 Designers and Craftsmen in Metal for Residences - Churches Hand Wrought Work for InteriorS Free Estimates
GROLL ORNAMENTAL IRON WORKS
1201 Becks Run Rd.	HE 1-D^
PLASTERING
Repair Work and Patch Work * Specialty	. |
Residential - Commercial - Industf1 One Call Does the Complete Job ff01 “A Crack to a Crater” ARSENAL CONSTRUCTION CO-5745 Ellsworth Ave.	MO 1-3^
SOUTH HILLS PLASTERER Commercial - Residential Complete Plastering Service Guaranteed Work - Insu'red Workm HERBERT C. SCHUCHERT , 321 Allen Ave.	EV 1-JO'
OUR BUSINESS IS ( Bathrooms - Powider Rooms Registered Plumbing Contractof BILL KORN PLUMBING CO. Terms to Suit Your Budget One Call Does Complete Job
HAzelwood 1-1280	.
Wheel Horse Tractor
WITH 12-VOLT SELF-STARTER GENERATOR. 22 ATTACHMENTS INCLUDING 32" ROTARY
TEKQS BROS.
3333 Babcock Blvd. WE 1-3900
(89)
LANDSCAPING - EXCAVATING CEMENT WORK - DRY WALLS TOP SOIL Call
RALPH YUNKER TAylor 1-2017	gq]

HAND AND POWER LawnmowefS Reel and Rotary type. Sharpene , set and repaired. Call ana Delive | HO 2-4152	,aa