Političen list za slovenski narod. »a mM »nlanui Ttlia: Za oelo lete predplačan 15 fl^M " po^ leta 8 cld., i» četrt leta 4 rld., u en me«e 1 jld. 40 kr. T ■talalitnei)! k«!«*** Za oelo leto 12 fld., za pol leta « fid., četrt leta t M ^ ^ Ljubljani na dom poeiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne itevilke veljajo 7 kr. HareiBiB* prajMU tpravaiitvo (adminiitracija) in ekipedieija, Semeniike alioe it. 2, n., 28. ITainanila (inierati) le iprejemajo in velji trlitepna petit-vnta: 8 kr., de se tiska enkrat; 18 kr 3e «e tiska dvakrat; 15 kr., oe se tiska trikrat. Pri večnrataem tiskanji se oena primemo tmanjia Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniškili ulicah h. it. 2, L, 17. Ishaja vsak dan, izvtemM nedelje in praznike, ob */|6. nri popolndn«. V Ljnbljani, v sredo 21. maja 1890. letnik: XVIII. Nedeljski počitek. Govoril deželni poslanec Fr. Povše na III. shodu „Katol. polit, druitva" v Ljubljani. »Prevažno je postalo socijalno vprašanje, in vsi domoljubni, treznomisleči krogi želijo, da bi se zopet uvedel krSčanski družinski red, kakor je nekdaj veljal gotovo v veliko srečo in blagor narodov. Nemalo pripomogel bi, da se krščanski red zopet povrne med narode, pravi nedeljski počitek, poudarjam, pravi, ki bi bil posvečen tudi v dušni blagor. Ne bodem se spuščal v dokazovanje potrebe nedeljskega počitka, da bi se posluževal svete zgodbe, in ne maram preiskavati, kakor nekdaj sicer jako ženijalni oznanjevalec prekucije, Proudhon, kako da je celo Mojzes v starem veku ravno sedmi dan v tednu določil za dan počitka, in zakaj ne šesti ali deseti, ker je znano, da je Mojzes to storil, kar je sprejel od božjega razodenja velevano. Celo pagantki narodi od pamtiveka iu tako tudi sedaj praznujejo sedmi dan. Ze Homer pravi: „Sedmi dan, svet dan, razsvetli je zemljane". In Heziod govori: „Sedmi dan je sveti dan." Celo v starodavni kitajski knjigi je izrečena zapoved: moraš vsak sedmi dan Boga častiti." In tako bi mogh iz zgodovine vseh narodov dokazati, da so od nekdaj praznovali sedmi dan. V tem oziru so vsi učenjaki, pesniki, filozofi, zgodovinopisci starega in novega veka jedini. Znameniti Laplace naravnost v svoji knjigi, v kateri opisuje sistem zemlje, piše: »Teden nahajamo v vseh dobah, tudi najstarejših časov, in jako znamenito je, da je teden jednako dolg ali jednakih dnij po celem svetu!" Tako torej Laplace, — gotovo dovolj moderni učenjak I Se le devetnajsti vek je v svoji oiabnosti in napuhu ta v vseh dobah in od vseh narodov ohranjeni dan počitka našel odveč ter v oviro materijal-nega napredka; in zopet Francija se odhkuje, da je iz nje jel izhajati zgled, da se odpravi nedeljski počitek. Toda, kakor slavni Horac pravi: ,Naravo znaš izganjati, kakor le hočeš, vedno se ti zopet povrne", tako si je kaj kmalu ta od Stvarnika v srca narodov navdani naravni zakon zopet zadobil veljavo, in le nekaj let bil je postavno nedeljski počitek odstranjen. Naš državni zbor sklenil je zopet po postavi varovati narodom nedeljski počitek; žahbog, je sprejel toliko izjem, da človek ne ve, kaj je postava, kaj izjema; skoro tako je s to postavo, kakor z ono glede obrtnega reda I Ali je to nedeljski počitek, če predpoldnem posebno po mestih kar mrgoli kupcev po prodajalnieah, če so pisarne odprte, če se, žal, po mnogih delavnicah še dela, ko se v ponedeljek ne? Pri prometnih uradih so predpoldnem vsi v pisarnah, ko se po cerkvah opravljajo službe božje; popoldne je počitek! Meni se dozdeva nekaka ironija ta počitek. Vprašam: Ali je nedeljski počitek le v telesni blagor ljudstva, in ne tudi potreben v dušni? Mi kot katohčani želimo, da se dan počitka popolnoma izvršuje, kakor to odločno zahteva naša vera, ki nas že v prvi otroški mladosti uči praznovati sedmi dan. Dosedaj je postava proglasila le nedeljski počitek, ne pa nedeljsko posvečevanje. Bodimo odkritosrčni, ne bejimo se očitanja, da nismo moderni, ter vprašajmo, ali nima nedeljski počitek kaj več doseči, kakor le telesni odmor? Poleg telesnih dobrot hočemo tudi duševnih, ker te so, katere morejo pomagati, da se med narode zopet povrne krščanski red. Nedeljski počitek moramo z višjega etičnega stališča razmotrivati. Človek naj se odpočije, pa tudi osreči ter razvedri svoj duševni stan. Časi, ko je takoimenovani moderni učeni svet proglasil, da za omikane kroge zadostuje sistem proste morale, le za ljud treba neke vere, so že prošli. Kot dereči potok divj4 in se širi brezbožtvo po ! svetu, ter je ta nesrečni hudournik že globoko raz-jedel in razril ter spodkopal tla pozitivne vere noter v najnižje vrste ljudstva po svetu. Dosedaj smo tohko srečni, da na slovenski zemlji še živi verni ljud; toda kako hitro se pač taki brezbožni nauki širijo in nalezejo, bode mi moral sleherni pritrditi; io kakor divji plamen razliva se že po svetu tak nauk. Vprašam le: Ali ni to poseben znak, da se je delavnik odločil za delavski praznik, in kdo je priporočal na ta dan misliti le kaj na Boga? Ali pa bode moglo posvečevanje nedelj ustaviti to nesrečno brezbožtvo? Odgovarjati smemo, da more, ker nedeljski počitek, oziroma nedeljsko posvečevanje, je neka potreba človeštva. Kedaj pač naj človek goji svoje versko mišljenje, kedaj naj služi Boga svojemu? Kedaj naj ubogi delavec sliši tolažilne krasne nauke krščanske vere, ki mu daje sigurno nado na boljše večno življenje, če ne na dan nedelje in praznika? Tam v božjem hramu sliši tudi siromak, da pred Bogom smo vsi jednako veljavni, ter da bodemo Najvišjemu jedenkrat morali vsi dati račun o našem delu na tej zemlji; tn se mu povzdigne srce ter tu sliši, da razven zemeljskih blaginj so še druge, katere se ne dajo oceniti ne po srebrn, ne po papirju! Kdor hoče krščansko vero izpodkopati, kdor želi, da je le denar kralj sveta, da ee razruši krščanski altar, naj le krati ljudstva nedeljsko posvečevanje. Človek, ki dela neumorno vse dni tedna, ki mora zgodaj od doma na delo, s katerega se vrne pozno na večer, komaj pričakuje, da si z jedjo nekoliko opomore, ter biti k počitku, da se odpočije in za drugi dan težkega dela okrepča. Tako vidimo posebno v delavskih rodbinab, kako malo občuje oče z otroci, kako malo more vplivati na njih od-gojo; in ni čuda, da se odtujujejo jeden drugemu, otroci očetu, oče njim. Ni je prave ljubeznive vezi med njimi, in nemalokrat vzrastejo otroci očetu, ki ga na stare njegove dni zapuste; oni nimajo srca za očeta, nimajo one vdanosti, kakoršna more le iz večkratnega občevanja vzrasti, ter so ne le očetu, ampak ceh človeški družbi v grozo. Človek, ki mora dan za dnevom celo leto delati, otrpne nekako in obupen smatra se kot pravi stroj, ki mora vrteti se, dokler se ne izrabi popolnoma. Na dan nedelje in praznika pa je oče zopet USTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Vlada, po sodišči prisiljena postopati, je dala odtrgati te oglase. Ministerski svet je obravnaval to reč in sklenil po izreku »Temps-a", da moram biti zatožen. Kar se je na to godilo v republikanskem tisku, ni bilo še slišati. Vsak časnik se je izjavil, da so bili oglasi popolnoma nerazžaljivi in da je minister notranjega, ko je dal oglase odtrgati, storil samovoljno dejanje. Pa pisalci te stranke, le malo izjem je, so dodali, kakor da bi se bili pokorili ukazu, da se ne morejo ntolažiti, ker imajo pri tem pripetljejn zagovarjali reč nečastne osebe itd. itd. Vsa stara obrekovanja so pri tej priliki zopet izdali; bilo je splošno divjanje. Priznam, da nisem pričakoval tega udarca. Prostozidarstvo, ki nii ni odpustilo moje neodvisnosti, spretno se je sukalo. Globok obup me napade. Zdelo se mi je naravno, da so se raztogotili katoličani: to so bili nasprotniki; od te strani je bilo vsako obdolževanje dovoljeno. Pa, da so me napadli moji, in to že toiikrat, oh! to mi je jemalo srce; bil sem ob pogum, uničen. Vendar sem se še boril zoper stud, ki sem ga bil poln. V četrtek Ž3. aprila sem spisal za svoj časnik članek v odgovor na razna obrekovanja re-pubhkanskih sobratov. Rekel sem, da preganjanje, ki mi preti in ki je bilo omogočeno po neprestanih sramočenjih ciganskega pisateljstva, me ne bo utrudilo. Sklenil sem tako: „Dobro! naj se doprinese ta pošastnost! Jaz se nisem nikdar umaknil za korak v boju, ki sem ga začel. Da, prisegam, obsodba, toliko zaželena od mojih sovražnikov, bode podvojila moje moči." Ker je ta dan, 23. april, odločil mojo prihodnjost, je vredno, da čitatelj razume vse moje dušno vrenje, in zato se za kratko vrnem nazaj. Dolgo že sem bil utrujen od sovraštva, katero sem čutil na sebi v moji lastni stranki. Nekoliko mesecev prej sem moral priti pred kazensko sodišče zaradi risarij, katerih nisem jaz naredil, pa za ka-j tere me je pravdništvo storilo odgovornega, ker so bile uvrščene v neko mojo knjigo. Sodišče, pod predsedstvom radikalnega generalnega svetovalca seine- skega, me je bilo obsodilo, ne da bi me hotelo poslušati, na petnajst dni zapora in dva tisoč frankov kazni. Pri prizivu pa sem imel nepristranske sodnike, ki so se hoteli poučiti; ti me poslušajo; predsednik, v začetku prav slabo razpoložen proti meni, mi je pustil, da sem vse pojasnil, kar sem hotel; potrudil se je, da je bral delo, katerega risarije so bile tožene. Kratko, spoznal je, da knjiga sama ni imela nič prestopajočega, in dvor, znižavši mero moje odgovornosti v priobčenji bakrorezov, mi odvzame kazen zapora in zniža denarno globo na polovico in zatre razloge obsodbe prve stopnje, katere razloge so spoznali „za očitno pretirane". Dvor je bil sostavljen iz konservativnih magistratov. Zelo sem se zavzel nad tem različnim obnašanjem proti meni. Zmerom so me z jesihom napajali; pač sem se čudil, ko so me prvikrat z medom obdarovali. Od druge strani pa mi je moj položaj kakor splošni tajnik antiklerikalne lige dajal priliko priča biti mnogoštevilnim odpadom. Videl sem, da precejšnje število naših prostomiselnikov grti v cerkev v velikih okoliščinah življenja; njih protiklerikalstvo je bilo le zunanje. Moji tovariši so me jemali za ' zaupnika. Povedali so mi, da zaradi tega ali onega svojim iiročeo. Kaijo lepo je videti ga, ko se o6edi, ko i otroci hiti v Loiji hram; kako srečno sed^ ibrani, in če tudi pri priprosti mizi, se veseli rodbinskega življenja; po oprav^ni popoldanski službi božji hite v prekrasno božjo lepo naravo, t kateri se navžijejo svežega zraka, katerega tako pogostoma celi teden nimajo. Važnosti vere m človeštvo in za socijalni red ne more nihče tajiti. Celo bogotajec Rousseau pravi: „Lažje je zgraditi državo v zrak, kakor vzdržati jo brez vere!" In pomenljive so besede, katere piše berolinski socijalni demokrat: ,Kdor ljuctetvu jemlje nebesa, ta mu mora dati zemljo. Vi podli farizeji, ki ste ljudstvu iztrgali tolažilo vere, kje je vaša logika? Logika svetovne zgodovine je strožja od vaše, z nebesi je pri kraju, ljudstvo je opravičeno zahtevati zemljo." Pač pomenljive besede! Ia svetovnoznani voditelj socijalistov Bebel izrekel je v državnem zboru berolinskem dne 17ega junija L 1872.: ,Je izpodkopana nebeška avktori-teta, kmalu mora ponehati tudi tuzemeljska, in nasledek bo moral biti, da bo sledila v politiškem oziru ljudovlada, na gospodarskem socijalizem in v verskem pa brezbožtvo!" In ali se ne izpolnuje po svetu že deloma to Bebelnovo prerokovanje? Ah ne slišimo glasnega gromenja, ali ni videti že bliskov, ali nismo slišali, kako lepo krdelo somišljenikov je dobil Bebel v nemškem državnem zboru, ki večinoma hočejo rešiti socijalno vprašanje z Bebelno-vega stališča in ne da bi hoteli na podlagi krasnih krščanskih načel doseči vredno zboljšanje delavskih razmer? Krivično zatiranje delavskih krogov, katerim je lažiliberalizem pa tudi vcepil sovraštvo do krščanskih resnic, doseglo je grozne nasledke, kar nam kaže pesem, katero prepevajo nemški socijalisti. Gorja človeški družbi, ko zavlada med ljudstvom značaj brezsrčnosti, ko zamre v srcih ljubezen do Boga in domovine! Tak sad dozoreva, kdor seje v srca ljudstev sovraštvo do njemu tolažilne vere ter ga ob enem smatra le kot delavni stroj, katerega treba do celega izkoristiti. Preumestne, krasne so bile besede kmet. ministra Falkenhajna v drž. zboru, katere jo te dni izgovoril, braneč važnost krščanskih verskih načel, ki so najvažniša za rešitev socijalnega reda. Zato je dolžnost vseh resnih mož, da se potegnejo za pravice trpinov, katerim pa treba ohraniti tudi ono, kar edino more služiti njim v tolažbo, to je krščanski dub, in zato mora postavno zajamčen biti delavcem nedeljski počitek, dan, v katerem se morejo oddahniti od truda, pa tudi najti onega dušnega okrepčila, katero edino more dati nam sveta vera. In kaj lepe so besede slavnega Montalemberta v francoski narodni zbornici, kateri ie predlagal, da se postavno zajamči nedeljski počitek. On praša: ali znate, kateri je največji in neizprosni sovražnik ljudske omike? Nedeljsko delo je, katero človeka poživini in mu krati priliko, da si oblaži um in srce, kar pa more le v božjem hramu najti. Pa tudi iz zdravstvenega ozira zahtevati moramo nedeljski počitek, ker rod za rodom vedno trpečih Ijudij je slabotnejši, in slavni higijenik angleški protestant dr. Farr izjavil se je: Nedeljski počitek smatrati se mora kot dolžnost vere in tudi kot dolžnost narave. In zdravstveni veliki kongres ali zbor na Dunaju je 1. 1887. izrekel: Nedeljski počitek je za delavce ena najnujnejših zahtev hi-gienije. Torej s čisto naravnega in materijalnega stališča je nedeljski počitek kot neobhodna potreba prisnan, ali kakor se mora dandanes reči, to vprašanje je znanstveno rešeno. A od kapitalizma slišati je ugovor: delavci morajo tudi ob nedeljah živeti, torej zaslužiti, in hitro poprimejo za računski svinčnik in icračunijo, koliko tisoč in tisoč goldinarjev trpi človeštvo s tem, da ne dela ob nedeljah. Prašam, ali ni človek vendar kaj več od živine, katera dobi tudi v dneh počitka krme? Ib ali kmetski hlapec ne dobiva na dan počitka, nedelje in praznikov pri gospodarju hrane, četudi le malo potrebnega pri živini ali cel6 nič ne dela? Iu ali ni v državi, katera zavzema v celem svetu prvo mestu velike obrtnije, to je na Angleškem, postavno silno strogo zapovedan nedeljski počitek, prav tako v napredni Ameriki, najsvobod-nejši državi vsega sveta, kjer ob nedeljah niti že-leznični vlaki ne vozijo, ne pošte in druge pisarne, ne prodajalnice ni najti celi dan odprte? In tam živijo večinoma protestantje, ki vedo čislati ne le nedeljski počitek, ampak tudi posvečevanje Gospodovega dneva. In ali je zato Anglija ubožala? Torej na ljubo velikemu kapitalu naj se nedeljsko delo vrši? To mora postava ostro prepovedati in kedor ima ve<ž ozira na tigra, tako popeva neki per-zijanski pesnik, ta je sovražnik ubozih ovac. Ako hočemo, da se zopet povrnejo lepe čednosti naših pradedov, to so: živa vera, zvestoba, poštenost in možka beseda, moramo vplivati na to, da se vrne zopet povsod krščanski red, kateri pa se bo med narodi najlepše razvijal s posvečevanjem nedelj in praznikov. Vsakemu svoje, in ljubezen do bližnjega, to mora biti geslo vsem resnomislečim, ki hočejo, da bodo vsi stanovi srečni, s tem pa srečna človeška družba. Predlagam torej: Slavna skupščina naj naroča svojemu odboru, da sostavi in odpošlje peticijo, v kateri se postavodajalni zastopi prosijo za strogo izvršitev nedeljskega počitka, oziroma nedeljskega in prazničnega posve-čevanja. (Glasna pohvala z vseh strani.) 60 primorani oženiti se kakor verniki, ali dati krstiti svojega otroka, ali ga pripustiti k prvemu obhajilu, in prosijo me, da bi o tem nič ne govoril. Nisem bil zmožen izdati teh vrlih Ijudij, ki so mi zaupali svoje skrivnosti in katere sem iz vsega srca objokoval; pa ko so se taka priznanja množila, dala so mi veliko misliti. Velikrat se je zgodilo, da so načelniki skupin tako skrivaj v cerkev šli: eden celo izmed osrednjega odbora lige se je versko poročil, o čemur sem edino jaz vedel in kar mi je bilo zelo neljubo. O, tako! sem si rekel, ona je torej močnejša kakor vse, stara vera, ker jej tisti, katere sem si mislil najtrdnejše, darujejo, vkljub našim pravilom, v slovesnih trenotkih! In da bi se omamil, gnal sem svojo brezbožnost do skrajnosti. Tako je prišlo, da sera priredil jaz s svojimi prijatelji skupine Garibaldi proti-klerikalen ples, 3. aprila, na veliki petek. Da bi na smešno obračal katoliško vero, našemil sem se v ,svetega Nikolaja", z žarkom na glavi in na stran pravljični zaboj, kjer so vun gledali trije od mrtvih obujeni otroci. To je bilo moje poslednje sveto-skrunstvo. »led'-) Tržaške razmere. Govor poslanca Nabergoja v državnem zboru dne 28. aprila. Visoka zbornica! Dovolite, da obračam Vašo Dozornost na razmere slovenskega šolstva v Trstu n okolici ter ob kratkem pojasnim krivice, ki se godi tržaškim Slovencem glede njihovega šolstva. To je tembolj moja dolžnost, ker so zadnja leta dosledno odgovarjali dotičnim trditvam mojih tovarišev, da tržaško mesto popolnoma skrbi za naučne potrebe slovenskega prebivalstva. Celo s številkami so skušali to dokazati. Ugovarjali so, da je v Trstu le deset mestnih ljudskih šol z italijanskim učnim jezikom, in da občina v svoji veledušnosti vzdržuje za Slovence jednajst ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom! Trditi smem, da so se malokje tako strahovito zlorabile številke, kakor v tem slučaji, ko so naučno statistiko proti našim opravičenim pritožbam klicali na pomoč. In zakaj, gospoda moja? Stvar je ta! Mestna občina tržaška, ki obseza tudi okolico, je največja občina po svojem obsegu v državi, obseza namreč 94 5 štir. kilometrov, ker je takorekeč mala provincija. Onih 11 slovenskih šol — prav za prav jih je le deset, kar izrečno konstatujem — ni nejedna v mestu samem, temveč v okolici, oddaljeni od mestnega središča, večinoma ob skrajni periferiji mestnega okoliša, raztresene po posamičnih občinah. Šola pri Sv. Križi je oddaljena od mesta za celih 16 kilometrov (Cujte! na desnici.), ona na Proseku 11 kilometrov, ona na Občini 10 kilometrov, dočim ste oddaljeni šoli v Trebčah in Bazovici od pravega mesta 13, oziroma 12 kilometrov. (Cujte! na desnici.) Bliže mestu so šole v Katinari (5 kilometrov), Servoli in Barkoli (vsaka po 4 kilometre), konečno oni pri Sv. Ivanu in Rojanu, oddaljeni po 3, oziroma 2 kilometra od pravega mesta. Glede na zadnje imenovane šole naj opomnim, da zadnje tri šole niso povsem slovenske; kajti tržaški mestni zastop je osnoval na teh slovenskih šolah italijanske paralelke in sicer brez vsacega razloga. Zdaj torej vidite, gospoda moja, da so slovenske šole le po tržaški okolici. Kako pa je v mestu samem? Kako se skrili za nau軫 potrebe mnogoštevilnega slovenskega mestnega etomeota? Stovenski meščanje, ne pa kmetje po okolici, zahtevajo slo-Tensko ljudsko šolo v mestu sameo; tejr proteetujejo proti nesaelišani, duhu državne šokk« postave naravnost nasprotujoči zahtevi, da bi morali pošiljati svoje otroke is mesta v oddaljene ljudske šd«. In, gospod* moja, ta del mestnih prebivajo««, ki si je T svesti svoje slovenske narodnosti in zahteva za svoje otroke pouk v slovenskem jeziku, gotovo ni majhen, temveč šteje se na tisoče! Najboljši dokaz temo je prošnja do mestnega zastopa, da se osnuje slovenska ljudska šola v Trstu samem. Prošnjo je podpisalo nič manj kot 1424 slovenskih starišev (Cujte! na desnici.), ki prebivajo vsi v Trstu in ne v okolici. Dragi nič manj tehten dokaz, da so privatne ljudsko šole, osnovane po društvu sv. Cirila iu Metoda v Trstu tako močno obiskovane, da primanjkuje prostora. Mi zahtevamo torej, da se osnuje v Trstu ljudska šola s slovenskim učnim jezikom. (Odobravanje ua desnici.) Mi ne terjamo šole samo z narodnega stališča, temveč zahtevamo jo tudi v interesu avstrijske države. (Prav dobro! na desnici.) Naša terjatev je utemeljena ua bridkih skušnjah, katere smo doživeli. Naš boj za slovenske ljudske šole v Primorji je žalibože še zmerom brezvspešen (Poslanec Klun: Zalibože!), še zmerom čakamo razsvitljenja po sv. Duhu, da bi gospod naučni minister dovolil lahko tudi revnim primorskim Slovencem, kar imajo že vse druge avstrijske narodnosti. Do onda pa — o da bi se to kmalu zgodilo — pošiljamo rajši svoje otroke v državne nemške srednje šole, kakor v italijanske mestne zavode. (Prav res! na desnici.) Vsekako je narodnost naše mladine na naših državnih srednjih šolah v nevarnosti — in to je gotovo preteča nevarnost — toda ohranijo vsaj avstrijsko čutstvo, in ue kvari se jim avstrijsko domoljubje. (Dobro! Dobro! na desnici.) Koliko bridkih skušenj imamo mi slovenski stariši, ko smo morali pošiljati svoje otroke v mestne italijanske zavode. Nikogar ne sumničim, nikogar ne obdolžujem, toda konštatujem le resnico, da so se otroci slovenskih starišev, obiskujoči imenovane laške šole, opojili s sovraštvom in mržujo ne le do svojega naroda, do svoje ožje domovine, temveč do cele avstrijske države. Mnogo izmed njih obrnilo je pozneje hrbet svoji domovini in prepeljalo čez morje v blaženo italijansko kraljestvo, omamljeni nesrečnih sanj in iluzij, o katerih se le nadejamo, da se nikdar ne izpolnijo. (Poslanca Klun in Gregorec: Dobro ! Dobro!) Mi tržaški Slovenci gotovo nismo sovražni italijanskemu jeziku in kulturi; prijatelji smo poštenim Italijanom, simpati^ujemo z domoljubnimi društvi, katerih je dokaj tudi med italijanskim prebivalstvom v Trstu, a enega nočemo in se bojimo, da se ne bi naši otroci po italijanskih šolah potujčili in napolnili s protiavstrijskim duhom. (Poslanca Klun in Gregorec: Dobro! Dobro!) Od naučne uprave zahtevamo torej, da se osnuje v Trstu mestna ljudska šela s slovenskim učnim jezikom. (Poslanec doktor Vitezič: To je potrebno!) (Konec dedi.) Politični pregled. v Ljubljani, 21. maja. Notranfe dežele. Gospodaka zbornica je v ponedeljek potrdila finančno postavo za 1. 1890., posojilo štajarske dežele v znesku 10 milijonov za železnice, postavo o pogozdovanji Krasa, postavo o dolenjski železnici in izvolila delegate. Včeraj je imela zadnjo sejo in z veliko večino potrdila postavo o gališki zemljiški odvezi. (Jeiki delelni zbor. Knez Lobkovic je otvoril prvo sejo češkega deželnega zbora deloma v češkem, deloma v nemškem jeziku; pozdravljal nemške poslance, ter iirazil svoje zadoščenje, da so prišli vsi zastopniki nemških okrajev. Da so zopet prišli poslanci, bede gotovo pospeševalo javno sporaznmenje. Rekel je: „Kakor ste se Vi izkazali lojalne, tako smo tudi mi lojalni proti Vami'. Z ozirom na predloge o spravi je omenil knez Lobkovic, da se bode pri njeni obravnavi posebno pokazalo, da ne bode češko-nemška sprava škodovala ni Cehom, ni Nemcem. Namen sedanjega deželnega zbora je sporaznmenje narodnih nasprotstev, in da oe trajno uvede delovanje obeh bratskih narodov. Sporazumenje se ie vršilo pod pokroviteljstvom cesarjevim. Govor je bil sklenjen z navdušenimi „hoch'- in „8lava"-klici cesarju. Tnanje drtaTe. Italijo. Zbornica je zavrgla z veliko večino ■ drugem branji Imbrianov predlog, da bi se uvela preiskava tabačne uprave. Na to je opomnil finančni minister, da bode sam od sebe predložil budgetoi komisiji vse dokazilne spise, ki se tičejo tobačne uprave. Kakor znano, dela imenovana uprava laškim financam velike sitnosti in zadrege; kajti v njih veliko škodo bogate židovi, ki navadno prevzemajo preskrbovanje Italije s tobakom. Kitn. Kakor se poroča listom, imenovana bosta v prihodnjem konzistoriji škof genfski in nuncij lizabonski; tudi bo imenovan baje en avstrijski škof za kardinala. Francija. Da je knez Bismarck velik politik, kaže se zmirom in povsod. Kako pazijo politiški listi na vsako njegovo besedo in kako preže na vsak njegov govor o politiškem položaji. Zadnje dni se je pogovarjal s sodelavcem .Matina" ter rekel med drugim tudi to-le: „Leta 1870 je zahteval le Strass-burg in črto zgornjega Eena, a vdati se je moral zahtevam vojaške stranke. Sedanje močno oborožene armade jamčijo in zagotavljajo nadaljni evropski mir." Nadalje je omenil svojega pogovora z Napoleonom leta 1857, ki je razložil načrt, kako bi se pregnala Anglija s sredozemskih posestev. On (Napoleon) namerava Prusijo pregovoriti, da bi njeno brodovje v zvezi s francoskim napalo Anglijo in Avstriji napovedati vojno nemudoma. Bismarck je odgovoril, da ne bode žugnil o tem besedice svojemu kralju. S svojim molkom je zabranil hude posledice Napoleonovih besed. Leta 1867 je vse svetovalo, naj napade Nemčija neoboroženo Francijo, a Bismarck je bil proti temu nasvetu. Nemčija ne bode — po besedah Bismarckovih — nikoli napadla Francije, nikoli je izzivala na boj. Nemčija. Prvi predlog, ki se je predložil v nemškem državnem zboru v obravnavo, bil je naselbinski zakon. Da se vzhodna Afrika obljudi z nemškimi naselbinami, treba je dveh sredstev in sicer puške in sv. pisma, kakor je rekel nemški kancelar Caprivi. S tem je mislil vsekako na misi-jone in vojaštvo, kar je posebno vznemirilo nemške prostomišljake. Kakor znano, ni v vzhodni Afriki nikakih protestantskih misijonarjev in zato se boje prostomišljaki, da ne bi poslala katoliška cerkev tja svojih misijonarjev. Naj je proti temu s protestantske strani še večje ugovarjanje, pomagalo bode bore malo, kajti v tem vprašanji so protestantje mnogo za katoliki, ki imajo svoje misijonarje po vsem svetu. — Zanimiva j« obravnava o vojnem predlogu. Tu se je oglasil levetdesetletni vojskovodja grof Moltke iu opozarjal v svojem govoru na oboroženje sedanjih držav ter opomnil, da dandanašnji ne izzivajo na boj knezi, kralji in cesarji, temveč narodi sami. Današnji boji so v pravem pomenu besede mednarodni boji. Elementi, ki prete miru evropskemu, so v narodih samih. V državi sami so slabo in neugodno osnovane vrste človeške družbe, zunaj nje pa narodnosti in razlika plemen, ki so povsod ter utegnejo zmerom brez in proti volji te ali one vlade provzročiti hude vojne. Prva vojna bode po mnenji Moltkeja dolgotrajna in končala se bode s popolnim poražeujem premaganih sovražnikov. Vojna utegne trajati sedem ali pa tudi trideset let. Zanimiv je vsekako tudi govor, ki ga je imel vodja nemških katoliiiov, Windthorst. Omenjal je nekdanjih časov, ter opomnil, da je bilo tedaj tudi manj vojaštva dovolj, da se je ohranil mir in red v državi. Vendar je pa opomnil, da hočejo tudi katoliki vse storiti in dovoliti, kar je potrebno za varstvo nemških dežel proti vnanjemu sovražniku, ter da ni v Nemčiji nikakih strank nasproti vnanjim državam._ iz\4rni dopisi. iz vremske fare, 19. maja. Vremska fara ob kranjsko-primorskej meji je odičena z lepimi rodovitnimi njivami, z zelenimi senožetimi, s sadonos-nimi vrti in vinogradi, med katerimi se vijeta deželna .reška cesta" in tiha .Beka". Prav po pravici imenovati se sme .kras" na Krasu. Pod va^jo „Britof", kakih 15 minut hoda na samoti stoji lepa, stara farna cerkev z dvema stolpoma, posvečena Materi Božji vnebovzetja. Tik cerkve pa je župni dvorec z lepim, nad deset oralov velikim vrtom, z obilnim in raznim ovočjim drevjem, z lepimi njivami in vinogradom, okolu katerega se vije mirna Beka. V tem dvorcu prebiva sedaj komaj leto dni naš občespoštovani in za blagor farauov silno vneti i. g. župnik Ivan Skerjanec. S svojim krotkim obnašanjem, z lepimi vzgledi in ljubeznivim občevanjem pridobil si je v tem malem času veliko spoštovanje in ljubezen svojih podložnih ovčic. — Pač srečna fara, koja ima tacega preblazega duhovnega očeta! — Za svoje geslo ima besede: Moli in delaj! Na stotiue sadnega drevja, kakor češpelj, jablan, hrušek, kostanja itd. je v svojem vrtu to spomlad nasadil; ni se bal truda in velicih troškov! Posti svet ob vodi in brežini pa je s pomočjo šolske mladine z borom, smrekami in jelšami potaknil. Tudi nad 200 novih trt je vsadil. Sedaj pa, ko smo poglavitna spomladna poljska dela podelali, sklenil je naš priljubljeni gosp. župnik napraviti sv. misijon; isti se je obhajal od 8. do 16. majnika t. 1. pod vodstvom preč. g. lazaristov ljubljanskih: U. Nežmaha in A. Pogorelca. Med veselim zvonjenjem pripeljala sta se preč. gospoda misijonarja dnč 7. majnika dopoldne v Vreme; šolska mladina ja je na polju pri sv. Juriju pričakovala. Popoldne pričel se je nauk za šolarje in potem izpoved. Drugi dan zjutraj ob 6. uri bil je začetek sv. misijona. Z velikim veseljem in navdušenostjo so hiteli verniki v cerkev in vedno je bila napolnjena samih domačih. Pretresljivo in vneto sta preč. g. misijonarja razlagala ljudem splošne dolžnosti vsakaterega kristijana, zato so pa tudi prav pazno poslušali. Izpovednice bile so v pravem pomenu oblego-vane; pa ne samo ženske, tudi moški so se rili in vsak hotel je na vrsti biti. Nekateri moški so bili po 48 ur iu še več nepretrgano pri spovednicah, da bi le svojega prostora ne zgubili. Skrbne ženice nosile so svojim lačnim možem po 10. uri zvečer v lončkih večerjo, kajti veliko bilo jih je še ta čas teščih. Zadnji dan, po sklepu sv. misijona bili so nekateri še-le ob 7. uri pod noč obhajani. Vsi fa-rani vremske fare spravili smo se ta sveti misijonski čas, čhs posebnih milosti božjih, z Bogom. Dolžnost naša velika je sedaj, zahvaliti se Bogu, ki nam je dodelil to veliko milost. Očitna čast in hvala tudi preč. g. župniku našemu in preč. gospodoma misijonarjema, ki sta tako goreče iu ne-utrujeno sejala seme Božje besede, in ostalim gospodom vsem skupaj izrekamo iz dna srca: .Bog blagoslovi! Bog plačaj!" Hvaležni Vremci. Dnevne novice. (Občinski svet ljubljanski) ima prihodno svojo sejo v petek 23. dan t. m. Na dnevnem redu, ki ga bodemo jutri priobčili vsega, je tudi poročilo glede gradnje novega deželnega gledališča. (Odbor .Katol. polit. druStva") ima jutri ob 7. uri zvečer sejo v hiši .Katol. rokodelskih pomočnikov" v Poljskih ulicah. (Majnikov izlet) je priredilo vodstvo velike realke učencem svojega zavoda danes, in sicer so odrinili učenci gorenje realke v Tržič z lastno godbo ] (17 gojencev), spodnja realka pa po dolenjski cesti I na .zeleni hrib", seveda v spremstvu in pod nad-i zorstvom svojih učiteljev. Da bi jim le dež ne kazil : nedolžnega veselja. j (Družbi sv. Cirila In Metoda) je daroval .Savinjski Sokol" 14 gld., mesto da bi bil položil za imenovani znesek venee na grob umrlega člana, g. Ivana Gabršeka. — Tudi družba sv. Cirila in Metoda je hvaležno sprejela donesek, položen na altar verske ter domovinske ljubavi. (Tiskarskega shoda) sinoči v gostilni .pri Fer-lincu" vdeležilo se je nad šestdeset člauov društva in je zborovanje trajalo od 9. ure do polnoči. Razprave so bile živahne, kajti govorilo je blizu dvajset govornikov. Glede tarifne komisije je prevladalo mnenje, da se tedenska mezda zviša za 10—12''/g, na deveturno dnevno delavno dobo pa ni zdaj še pomišljati, ker to ni nikjer v Avstriji uvedeno. Tiskarskih poslovodij ni bilo prisotnih iz nobene ljubljanske tiskarne. (Odgovor .Edinosti".) Zadnji čas tržaška .Edinost" kaj rada posnema vzgled našega ljubljanskega tovariša ter prisoli katero našemu listu. Povoda jej ne dajemo, torej tudi ne umemo njene nenaklonjenosti do nas. Tako nam je v predzadnji številki, ki pa nam je došla več dni pozneje, brala levite, zakaj nismo prinesli poročila o koncertu tržaških podružnic sv. Cirila in Metoda. Tega nismo mogli storiti ii edinega vzroka, ker nismo prejeli nobenega poročila. Poročali smo le o gmotnem vspehu toliko, kolikor nam je iz Trsta doposlal neznan rodoljub. — Dalje piše .Edinost" v 39. št., kar je posnela iz zasebnega pisma s Koroškega: .Slišal sem, da je mislil neki znani kapelan — preseliti se v Celovec, prevzeti tajništvo pri družbi sv. Mobora in vredništvo .Mira" in vodstvo koroških Slovencev. O tem se je precej govorilo, toda tako daleč pač ne pride nikoli. In Gregor Emspieler se tudi ne bode udal in zbal. In ako se povsem ne motimo: smo na sledu dotičuim pisačem." Gospod na Koroškem, ki je to pisal, slišal je zvoniti, a ni vedel kje. Stvar je ob kratkem ta: Na dan pogreba nepozabnega vodnika koroških Slovencev, Andreja Einspielerja, je odličen slovenski rodoljub na Koroškem v veliki družbi nagovarjal dotičnega kaplana — in ta je naš vrednik — naj se preseli na Koroško, da prevzame tajništvo pri družbi sv. Mohora in sodelovanje, oziroma vred- ništvo .Mira". Ta ponudba je našega vrednika iz-nenadila, ker nikdar ui mislil na to. Sedanji g. tajnik družbe sv. Mohora sam je še pozneje pismeno nagovarjal našega vrednika, naj se preseli v Celovec, a ta mu je naznanil vzroke, vsled katerih ne more ustreči z mnogih strani izraženi želji. Da je temu tako in se nihče ni ponujal ali silil gospodom v Celovci, sklicujemo se na preč. gospoda kanonika Lamberta Einspielerja in tajnika družbe čast. g. J. Hutterja. Te zasebne, že davno pozabljene stvari ne bi objavili, ko ne bi nas do obrambe prisilil koroški dopisnik .Edinosti". Dostavimo še, da je ravno jeden onih prvakov, kateremu posebno .Edinost" kadi in imenuje v dotičnem dopisu, celo očital našemu vredniku, da ni sprejel .vabljive ponudbe", kakor se je izrazil. Torej zopet po geslu: .Calumniare audacter ....". ' (Z Ježice) se nam poroča: Občinski odbor je j v svoji zadnji seji sklenil, da hoče vse potrebno ukreniti, da se ustanovi požarna bramba, ter je takoj podpisal precejšnjo svoto, h kateri je izdatno pripomogel tukajšnji vinski veletržec in posestnik g. Anton Vilfan, za napravo gasilnega orodja. Ta sklep ni le samo občane razveselil, ampak tndi po-žrtovalne in napredno sosedne Šentvidčane. Da bi nas za ta hvalevredni sklep bolj vneli in navdušili, naznani semkaj vrli načelnik ondotne požarne brambe g. Anton Belec, da pride dne 15. t. m. popoldne s požarno brambo na Ježico', kjer bode imela z brizgalnami vaje. Okolo 5. ure se zasliši trombe glas in kmalu potem obstoji društvo na ukaz g. načelnika pred cerkvijo, kjer se je zbrala domačega in tudi tujega ljudstva obilna množica. Takoj j po kratkem pozdravu se prično vaje z brizgalnami, i in marsikdo se je čudil, videč, s kakšno močjo leti I voda iz cevi do zvonov, ki vise precej visoko. Od I tod gre društvo v Stožice, kjer je imelo drugo vajo j poleg Save, katera se pa ni dala osušiti. Sicer se i ognjegascem kaj rado pripeti, da jim vode prehitro j zmanjka. Tretji in zadnji poskus je bil blizo črnu-I škega mostu. Tu se je videlo, kaj je brizgalno orodje i v rokah izurjenih ognjegascev, kadar imajo dosti j vode. Precejšnje število domačih ljudi je mirno in neprenehoma spremljevalo spretne ognjegasce, gledaje njihovo izurjenost, ter jih navdušeno pozdrav-; Ijalo z .živio"-klici. Po trndapolnem naporu se pod4 vse požarno društvo, spremljevano od občinskega zastopništva in drugih domačinov, v občeznano gostilno k .Alešu", kjer so se vrstile razne napitnice iu v eni je posebno poudarjal g. Belec potrebo in korist požarne brambe ter je željo izrekel, da bi požarna bramba v Šent-Vidu kmalu imela svojo sestro na Ježici. (Priinanje in zahvalo) je izrazil c. kr. okrajni šolski svet okolice ljubljanske pod predsedstvom c. kr. okr. glavarja gosp. Mahkota županu šmartin-skemu g. J. Kališu vsled njegovih zaslug za pridobitev in vreditev ondotnega šolskega vrta. (Poročil) se je včeraj na Dunaji knez Alojzij Liechtenstein z gospodičino Ivano plemenito KI in kosch. (Na graškem vseučilišči) je bil dne 16. t. m. promoviran doktorjem filozofije g. Ivan Trtnik iz Sp. Šiške. (Na Šmarni gori) hočejo nekateri dobrotniki postaviti novo podobo sv. Antona. Troške bodo pokrili vodiški župljani in dobrotniki s prostovoljnimi doneski. Podobo je izdelal g. Grošelj v Selcah. Binkoštni ponedeljek bode ob 8. uri prva sv. maša za romarje, druga za dobrotnike; nato slovesna st. maša s pridigo, katero bode daroval prečast. gosp. prošt dr. A. J are, ter blagoslovil podobo. (Iz Slavine) se nam poroča 17. dne t. m. da so se ondi delile premije živinorejcem za lepe, izbrane juuice. Ranjki gospod Janez Kalister je I. 1860. vstanovil H takih premij in 6 za pridne sa-djerejce. Narastla se je vstanovna glavnica, da se zdaj deli vsakih premij po 10. Prejeli so: Jože Se-mec iz Slavine 30 gld. Janez Hrovatin iz Matenje vasi 15 gld.; po 7 gld. 50 kr. pa so prejeli gospodarji: Janez Bole iz Koč, Martin Milharčič iz Zej, France Žele iz Slavine, France Glažar iz Koč, France Penko iz Gradca, Anton Rebec iz Radohove vasi, Jože Celehar in Tomaž Penko iz Šempetra. Župana slavinski in šempeterski sta isti dan razdelila med uboge miloščine iz zapuščine r. g. Kalistra do 2000 gld. in danes je razdelil g. okrajni glavar postojinski na postaji Prestranek vsled vstanove istega gospoda gospodarjem slavinske fare na hišne številke 3265 gl. 5 iir. Blažen spomin blagemu dobrotniku, ki v sreči ni pozabil uboiih rojakov, ia Bi je prizadeval s primernimi darili jih spodbujati k pridnosti pri živinoreji in sadjarstvu! (Podrninica sv. Cirila in Metoda) za Piiberk in okolico priredi na binkoštni ponedeljek ob 4. uri popoldne pri Šercerju v Šmihelu nad Pliberkom veselico s petjem in godbo. Sodeloval bode šmihelski moški in mešani zbor. Predstavljali se bodete tudi dve veseloigri, in sicer »Berite »Mir" in »Svoje-glavneži" od J. Globočnika. Vstopnina je za prvi sedež 20 kr., za drugi 10 kr. Oisti dohodek je namenjen podružnici. Povabljeni so vsi udje družbe in vpeljani gostje. (Akad. drnitvo .Triglav") je prejelo za zastavo še sledeče darove: Gosp. Hrašovec, sodnik v pokoji v Gradei, 2 gld.; g. Novak, gostilničar v Slov. Bistrici, 1 gld.; gosp. dr. Benjamin Ipavec v Gradci 3 gld.; g. P. H. v Gradci 2 gld.; gosp. dr. Sernec, odvetnik; g. dr. Pilipič, odvetnik; gosp. dr. Dečko, odvetniški koncipijunt; g. Kočevar, trgovec, vsi v Celji, vsak po 1 gld.; g. Rogina 1 gld.; g. Jezovšek 40 kr.; g. Dominkuš v Celji 5 gld. 20 kr.; gospod in goapa Krajne it Šentilja 2 gld. — Vsem čč. da-riteljem izreka prisrčno zahvalo ODBOR. (N*va knjiiira.) Te dni je došla knjižica z naslovom: .Navod strežnikom in strežnicam, kako poslovati v deželnej blaznici. Priredil po dr. Schaeier-ju za deželno blaznico kranjsko primarij blaznice, prevel Demeter vitez Bieiwei s-Trste niški. Založil deželni odbor kranjski. Natisnila Klein in Kovač. G. dr. Karol vitez Bleiweis je uvaževal, daje dobro izvežbano strežniško osobje v javnih bolnicah, tembolj v blaz-nicah jeden prvih pogojev; ker pa zdravniku ne dopušča čas, da bi se obširneje bavil z odgojo strežnikov, priredil je dr. Schaefferja knjižico »Leitfaden zum Unterfichte der Wiirter und \Viirterinnen an oifentlichen Irreuanstalten" za naše razmere Prela-gatelj se je ravnal natančno po teh uredbah. Podvizal se je pisati v kratkih stavkih, v priprostem jeziku, kakor ga rabi naš narod. Tako je podal strežnikom in strežnicam lahko umevno učno knjigo. Nekatere nemške izraze je prelagatelj postavil pod črto, ker se je prepričal, da se strežništvo z nekako prisiljenostjo poslužuje večinoma nemških, zelo popačenih izrazov. Ta knjižica utegne pripomoči, da bode strežništvo polagoma se privadilo slovenskim izrazom za bolezni, orodja itd. Medicinska termino je prelagatelj našel večinoma v dr. Zupanca preko-ristnem spisu .Iz sodno zdravniške prakse" (Slov. Pravnik), v katerem je priobčil zdaten del slovenske medicinske terminologije. Želimo in upamo, da bodo vodstva onih blaznic, v katerih se oskrbujejo Slovenci in deluje slovensko strežništvo, preskrbela ta .Navod" strežništvu v pouk. Raznoterosti. — No na? Iz Kopenhagna se poroča: Neka mlada gospa je zaspala v ponedeljek ter neprenehoma spala do petka. V ponedeljek zjutraj je tožila, da jo glavo boli in da jej je slabo. Kmalu na to zaspala ter spavala štirikrat štiriindvajset ur, ne da bi je bilo mogoče zbuditi. Dihala je mirno, pa slabo z odprtimi ustnicami tako, da so jo lahko hranili z mlekom in čokolado. V petek zjutraj se je zbudila ter takoj hotela jesti. Od tedaj je malo boljša, a vendar še ni popolnoma čila in zdrava. Cisto nič se ne spominja, da je toliko časa spala. Ko se je zbudila, govorila je z veliko težavo prav tako, kakor da je prišla ob govor. — Italijanska armada se je pomnožila zadnjih deset let od 193.000 m6ž in 27.000 kdnj na 235.000 mož in 38.000 k6nj; brodovje od 952 častnikov in 8400 m6ž na 1244 častnikov in 20.300 mož. — Kobilice na Ogerskem. Ta strašna nadloga, ki je lanskega leta napravila toliko škode po poljih okoli Alfolda, posebno pa v seegedinskem okolišči, prikazala se je tudi letos. Kakor poročajo listi, naselile so se kobilice zopet v taki množini, da so tamošnja polja v veliki nevarnosti. Trtna uš po vinogradih, kobilica po poljih! — Ubogi kmet! Teleg^rami. Plzenj, 21. maja. Včeraj so napadli rudarji šiloma Martin rudnik pri Niršavi, a tam nameščeni pešci so odbili napad. Sedem delavcev je mrtvih, sedem težko, trideset lahko poškodovanih. Konjiška četa je premeščena iz Stoda v Niršavo. Budimpešta, 20. maja. Znanega predsednika v Tisza-Eszlarski pravdi, Kornisa, so napali roparji minolo noč, zaprli njega in soprogo ter umorili starega njegovega sorod nik^a. Pariz, 21. maja. Poslanec Dreyfus je izdal knjižico, v kateri razpravlja, da mora Francija iz diplomatiških, gospodarstvenih in vojaških vzrokov začeti vojsko z Nemčijo. Nemčija ni pripravljena, pač pa Francija. Cemu še čakati? Zgoiuia)Hk» borza. (Telegrafično poročilo.) 21. maja. Srebrna . 5'/, , 100 . „ 16 * 5% avstr. zlata rent«, davka prosta . Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke .... Kreditne akcije ........ London • • ........ Srebro ........... Francoski napoleond....... Cesarski cekini ......... Nemške marke . . 89 gld. 30 kr. 89 „ 75 „ . 110 „ .50 » . 101 . 50 , . 960 , - , . 301 „ 75 „ . 117 , 55 „ .' "9 ; 37'," . 5 , 56>;„ . 57 „ 72';., Izvršeno bla^o pošlje dobro spravljeno Dclalnica in zaloga cerkvenega orodja in posode IVANA KREGARJA (3) V LJubljani premeičena jena tj^* r»oljaiisli»il><>iH>oa iiajeeiieje tovarna oljnatih barv, laka in firne^.a semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. (10) lidvati-li Matija :iik<> T;i-k;in.e" v LjuW'ani.