Telejon št. 74.
Posamna številka 10 h.
nm
Po paitl projenaa:
u
selo telo naprej 26 K — h pol leta » 18 » — » Četrt » » 6 » 50 » ■eseo > 2 > 20 >
V opravelltvu prejema*: za
•elo leto naprej 20 K- h pol leta » 10 ► — ► četrt » » 6 „ — » ■eseo » 1 > 70 »
Za poSiljanjenadom 20 h na meiec.
Političen list za slovenski narod.
Naretalne lo Inaerate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi ie oe vraCajo, uefraukovana pisma oe vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
mSkih ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan.izvzemM nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 199.
V Ljubljani, v soboto, 29. avgusta 1903.
Letnik XXXI.
Pogubnost dr. Ivan Tavčarjeve politike.
Posebno, čisto nenavadno odlikovanje me dohaja: v i e mesec dnij je tega, kar se »S 1 o y. Na rod« pred v s e m b a v i z «1 o j o o »je b o. V dobi največjih senzacij živimo^ Sleherni dan prinaša na pratresljivej^ ^ovosti na polju notranje in voanj^^j&e politike, toda trobilo narodi o-nipredne stranko se kaj malo zmeni za rtznovrstne te zanimivosti, hladno-dušno presita bogato opremljeni buffet dnevne pol tifae, kajti uprav hipnotizovala ga je samo po sebi malenkostna stvarica, kandidatura moja v kmetskih občinah ljubljan-sko-litijskega volilnega okraja. Pač se mi v najdrznejših mojih sanjah nikoli niti domnevalo ni, da bi politični nastop moj ke-daj mogel biti tako epohalnega pomena za napredno slovensko razumništvo.
In mobilizovali so proti meni vse, kar svoja okorna peresa pomaka v tintnike »Narodne tiskarne«. Se predno sem se 13. avgusta predstavil zaupnikom katol. - narodne stranke, požuril se. je »Slov. Narod« z objavo raznih konceptov za moje kandidatske govore. Več sotrudnikov mi je prihitelo na pomoč, naravno, da gre prvenstvo med njimi novomeškemu »Horribiliskribifaxu«, kateri je v neskončnih nadaljevanjih zbral vso svojo slavnoznano zmedenost, izvirno nerazsodnost in nepresežno dolgočasnost le z blagim namenom, da mi pokaže prav jasno, kako noben kandidat — nikoli in nikjer ne bi smel govoriti.
Ali ko je »Slovenec« prinesel moj govor, široko se je razkoračil sam dr. Ivan Tavčar. Primoran sem bil, izreči sodbo o njegovi politični delavnosti. In ker ta sodba, sigurno ne po moji krivdi, ni mogla biti prelaskava, prekipela je vroča kri naprednemu gromov-niku in ne zmeneč se za stroge zdravniške predpise v Karlovih varih, tresnil je med slovenski svet celo vrsto uvodnikov podnaslovom «bpreobrnjeni Suklje« ter jim končno še dodal najdaljši uvodni članek, kar jih je
kedaj pregrešilo slovensko pero, vse to kot — »odgovor dvornemu svetniku Franu Sukljetu«.
Izredno odlikovanje za me, za katero moram biti ginjenohvaležen tembolj, ker je bil po jedncglasni oceni vseh kritikov v .Slov. Narodu" moj kandidatski govorpravi tip vsakdanjosti, vodenosti in n č e -v o s t i. Svojo hvaležnost hočem izkazati dejansko s tem, da odgovarjam kolikor moč stvarno ponosnemu upiizoritelju narodno-napredne tragikomedije, dokazujoč dr. Iv. Tavčarju in spremstvu njegovemu, da pot, po kateri on skuša voditi naš narod, v istini drži naravnost v njegovo pogubo.
Odgovarjati hočem na stavljena vprašanja in pozive, a previsoko stojim, da bi odgovarjal osebnim napadom, s kojimi je dr. Tavčar opremil svoje članke. Niti ne zamerim mu tega, mož je vajen tega orožja tako, da ga pogrešati ne more. Kedor-koli je še ž njim zagazil v politiško nasprotstvo, moral se je uveriti o neprijetni istini, da dr. Tavčar vsled neke baje mu prirojene psihične nedostatnosti vsigdar zamenja ostro pisavo z robato-stjoinoBebno zbadljivostjo, da mu takoj služi neosnovano osebno precl-bacivanje, kakor hitro nima pri rokah stvarnih argumentov. Vsa mnogoletna časnikarska preteklost Tavčarjeva dokazuje to svoj-Btvo njegovo, in skušal ga je vsak, kogar se je mož lotil. Le mislimo nekoliko nazaj na nepretrgano vrsto uprav sramotnih napadov, s kojimi je v prvem desetletju svoje politično časnikarske dobe dr. Ivan Tavčar življenje grenil ter delovanje oviral plemenitemu baronu W i n k 1 e r j u toliko časa, da je v istini jedinemu deželnemu predsedniku slovenske krvi in slovenskega mišljenja stališče v deželi docela onemogočil. In kako se je zaletaval svoje dni v častitljivo osebo Jos. Stritarja, kako je grdil pred slovenskim svetom zaslužnega moža, kateremu je v prvi vrsti pripisati preporod novodobnega slovenskega slovstva ? In s kako brutalno ne hvaležnostjo se je bil zaganjal
isti dr. Tavčar v pokojnega ministra Pra-žaka, zgolj radi tega, ker v svoji politiški brljavos ti niti sprevidel ni, kolikega pomena za slovensko bodočnost je bilo tega državnika modro premišljeno postopanje ! Ne, dr. Tavčarjevi naskoki navzlic svoji strastnosti nikakor niso nevarni: v predobri družbi je, kogar doleti čast, osebno biti napadenim po voditelju narodno - napredne stranke!
Pri vsej svoji zbadljivosti je pa dr. Iv. Tavčar še dosti prekanjen. V najnovejšem času so izumili vojaški tehniki sredstvo z oklepnimi ščiti zavarovati topničarsko moštvo pred sovražnimi krogljami. Tako se tudi odgovorni urednik »Slov. Naroda« pred zasluženo repliko Bkriva za svetopisemskim izrekom: »Ne sodi, da ne bodeš Bojen!« Žal, da se ne morem pokoriti tej besedi, katera sigurno ni bila namenjena politični borbi. Kdorkoli se postavi sred hrupne javnosti, pripravljen mora biti na oBtro kritiko. Z druge strani pa zgreši svojo narodno dolžnost, kdor strahopetno zatajuje svoje mnenje o škodljivosti in pogubnosti kake politične smeri, celo v tem slučaju, če je zastopa sam dr. Ivan Tavčar.
In brez ovinkov izražam Bvoje najintimnejše prepričanje, da je politika Tavčarjeva radi tega v toliki meri nesrečna in nevarna," ker je mož sam uprav žrtva lastne, bogate, a ob jednem sili enostranske darovitosti. Pred vsemi drugimi Slovenci naklonile so mu rojenice dar blesteče o m a m 1 j i v e fraze, a ob jednem so čisto pozabile dopolniti dragoceno darilo s prepotrebno preudarje-nostjo in onim finim čutom, ki politika varuje netaktnosti. On sam se upijani ob polnodonečih zvokih lastnih fraz; izusli jih tudi tedaj ali jih na potrpežljivem papirju vrže v širno javnost, kadar mu lastna pamet veleva, da taka pirotehnična umet-nost v danem slučaju nikakor ne bi bila umestna. Govorniška nadarjenost njegova, združena s skušenostjo dobrega odvetnika je tolika, da presenečeni poslušalec čestokrat niti tega ne zapazi, da govorniku manjka
jedra in vsebine istotako, kakor vsemu njegovemu političnemu delovanju. £olna fraze-ologija obsorbuje vse duševne moči dr. Tavčarjeve; kakor goBti plevel zatrla je pri njem izvirno mišljenje, možnost mu je omajala razbistriti si pogled in širiti duševno obzorje z onimi resnimi študijami, brez katerih politik dandanes shajati ne-«ore.
Smelo trdim, Tavčarjeva rhetorična moč je baš tako tropičnobujna, kakor je neplodna in siromaško revna misel njegova. Io če kdo ugovarja — kje so pa vidni pozitivni uspehi Tavčarjevega mnogoletnega poslančevanja? Mene je oblagodaril z novoskovanim naslovom: patetik banalnosti. Sprejmem ga brez ugovora, vendar si dovoljujem opazko, da sem iz lastne inicijative deželi preskrbel ugledno uravnano naklado na žgane opojne tekočine, da sem deželi nov vir bogatih dohodkov otvoril pri užitninskem davku, da sem kažipot bil pri osnovi pre-potrebnih nam vodovodov, da sem jako uspešno sodeloval pri zboljšanju cestnega omrežja ter da danes baje dr. Tavčar brez mojih naporov ne bi mogel tako mirno posedati v upravnem svetu dolenjskih železnic zgolj iz tega priprostega razloga ne, ker je ustanovitev tega občila preozko spojena z mojim imencm. Moj banalni patos zapustil je trajne sledove v zgodovini deželnega gospodarstva s čim se pa more izkazati oni oblastnež, kateri tako rad »de hauten bas« meri svoje nasprotnike? Dolgi govori polni ž v e n k e t a j o č i h tirad, nekoliko dobrih, še več ponesrečenih dvotipov, velika kopica praznih besed — in druzega nič!
S fakti, z dejanskimi podatki naj ovrže dr. Ivan Tavčar to mojo trditev, sicer niti ugovarjati ne bo mogel, ako mu kak zlobni nagajivec v priznanje teh zaslug privošči častno dostojanstvo velikega mojstra b r e z v s e b i n s k e puhlice.
Ali zamaknjen v čarove plamteče svoje zgovornosti izgubil je dr. Tavčar celo spo-
LISTEK.
Baron Vega.
Seznanil sem se v teku časa z vsem kotom kranjske dežele doli za Savo, le k sv. Križu, podružnici velike moravske župnije, me Se ni zaneslo. Končno sem si vendar ogledal rojstni kraj našega slavnega rojaka, izvenrednega učenjaka-junaka barona Jurija Vege, kateremu pa mi Slovenci dosedaj še nismo nobene hvaležnosti skazali. O tem me je prepričal tudi moj obisk njegovega rojstnega kraja. Prišel sem tje v prepričanju, da najdem ondi vzidano v rojstno hišo pri Vehovcu v Zagorici spominsko ploščo. Toda na hiši visi prav slaba lesena tabla, b katere je dei že Bkoro izpral napis: Juri Vega, Baron, roj. 175 4. f 1 8 0 2, Leseni del hiše, kjer je bil rojen baron Vega, je še sedaj ohranjen. Zidani konec je pozneje prizidan. Sedanji rod se piše P o k o v e c. (Morda bo kdo razlagal, da zato, ker je baron' Vega tako Turke in Francoze »pokal«.) Gospodar bo je lansko leto v Ameriki ponesrečil. Ravno taka ta blica visi v zasilni šoli, kjer je prijazni g. učitelj I. ravno bistril otrokom glave. Na
vprašanje, če ima kacega računarja Vego, pravi: »E Jurij je bil samo eden, pač pa je dosti Jurčkov !« Z njegovo pomočjo se je posrečilo razvozlati napis nad vrati Križev-ske cerkve na mali železni plošči: GEORGIUS VEGA, L. B.
DIE 24. MARTII 1754. SAGORIUA IN VICINITATE STAE OlUCIb H1C NATUo, OBIIT VIENAE DIE 26. SEPT. 1802. R. I. P.
AGNATI ET AMICI PObUERE DIE 26. SEPT. 1865.
Prav dobro so naju zabavali pri tem opravilu Btara Mežnarjeva mati b svojimi opazkami, češ, so mislili, kaj nam bodo iz Ljubljane prinesli, ko so prišli gaspoda z muziko, so pa tele tablice prinesli, saj imamo pri nas lepši table v hiši če smo prav reveži.
Vehovčev baron je bil zelo bogat, kje pa je tisto ? Kako bi prav prišlo sedaj ubogi Vehovki z majhnimi otroci, ko jej je moža ubilo. No pa saj bo rajnega barona tudi ubili in pa še »uravbal«, ko so tako bu dobni ljudje po svetu. Je pa tu v KriževBki vasi še bolje, če smo prav v hribih daleč od sveta proč. Tako je pa bilo narejeno, da bodo prišli vsako leto na s v. J u r j a
dan z »s o 1 d a š k o bando« in »ka-n o n i«, iz Ljubljane. Seveda sva se prav prisrčno smejala besedam dobre ženice, katere pa kažejo, kaj narodova duša misli in sodi o svojih velikih možeh.
Lep spomenik je postavil slavnemu Vegi g. Jakob Bedenek, ki je preprostemu narodu spisal 1. 1891 zgodovinski roman »O d pluga do krone«. Žal, da ni snovi porabil n. pr. Krsnik.
Znano je, da so barona Vego naši nasprotniki proglasili za Španca. Eden takih učenjakov je sicer prišel k Sv. Križu in je potem piBal, da ga ni našel v farnih matrikah in nič o njem zvedel pri ljudeh. To je seveda bilo res, ker ondi ni nobenih malic, in on z ljudmi sploh govoriti ni znal.
G. profesor Fr. Hauptmann iz Gradca pa je v moravških malicah našel vse potrebno, dajekorenitopobil nasprotno mnenje in natančno in neovrženo dokazal, da je bil »Jurij baron Vega čisto slovenske koren i n e ". Več o tem lahko čitaš v njegovem spisu : „0 pokolenjenju Jurija barona Vege« v Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko 1902., katerega
sklepa res lahko prav prepričevalno : »Opirajoč se navse tepodatkeiz moravskega arhiva smem pač z dobro vestjo obnoviti svojo že leta 1883 v »Spomeniku« izraženo trditev, daje Jurij baron Vega čisto slovenske korenine."
Mnogo zaslug si je v tem oziru tudi pridobil g. Fridolin Kavčič z životopisom : »Georg Freiherr v. Vega" v »Organ der mil. vvisBenBchaftlichen Vereine«.
Kratek pa jedrnat življenjepis nam je podal ob jednem 8 podobo f Dr. Lampe v »Dom in Svetu" 1. 1891.
Kosmo torej sedajčezsto let po njegovi smrti precej na jasnem z vso biografijo našega slavnega invsemuuče-nemu svetu znanega rojaka, je pač sveta dolžnost Slovencev, da pokaiSemo svetu daje Vega naš in da ga vemo ceniti.
To bi Be doseglo z natančno biografijo, katero bi najložje izdelala »Sloven. Matica«. Za ljudstvo pa bi bil potreben krajši opis.
Ker se je v Ljubljani pričela doba
min na Ustne premembe polno politično preteklost. Mari ni to uprav predpustna burka, ako se znosi in zgraža nad nestalno-stjo političnih načel pri drugih isti mož, k a-terijesam p r a v i P r o t e j v m e-n j • v i temeljnih nazorov?! Oglejmo si nekoliko bližje peripetije njegovega razvoja; kaj zapazimo ? Isti mož, ka-teri se danes kot odgovorni urednik »Slov. Naroda" s strastno zdivjanostjo zaganja v dogmatično podlago in organični ustroj katoliške cerkve, objavil je bd povodom svoje prve ponesrečene kandidature v ljubljanskih kmetskih občinah 1. 1883 tiskan volilni oklic, v katerem svečano obeta duhovščini, da bode »vedno bran i 1 s ve t i n j e a vete vere!" I »ti uzor neupognjene doslednosti, kateri je dandanes v deželi glavna podpora prenevarnemu sovražniku narodnega stremljenja slovenskega, baronuHeinu, uprizoril in vodil je več nego deset let divjo gonjo proti rojaku baronu Winklerju toliko časa, da ga je končno spodrinil c njegovega mesta. In isti novodobni Katon, kateri danes s hvalevredno vnemo servira pri političnih pojedinah bar. Schvveglovih ter zaljubljeno gleda dr. Adolf Sohaftarja gracijozno agil nost, isti neizprosni Censorinus v mnogoletni dobi svojega narodnega radikalizma niti zaspati ni mogel, ako se mu za večerjo ni na krožniku prineslo vsaj par na ražnju okusno spečenih Nemcev.
Pri taki preteklosti je dr. Ivan Tavčar pač zadnji, kateremu bi se mogla prisoditi pravica, nauke dajati o politični doslednosti.
Ali mož se izgovarja, da je Bedanja njegova intimnost s kranjskim nemštvom ne Škodljiva zabava, nedolžen »fl rt«, pri kojem se venček njegovega narodnega devištva ni dotaknil niti žalil z nobene strani. — To pa raziščemo v prihodnjem članku.
Franc Suklje.
Ogrska kriza.
Včeraj dopoludne je cesar vsprejel mi-niBterskega predsednika grofa Khuena, s ka terim se je nad eno uro posvetoval o političnem položaju. Vsi krogi naglašajo, da kriza ni še končana in da se cesar drugi teden povrne v Pešto ter nadaljuje posvetovanja z raznimi merodajnimi politiki. Ako kriza ne bode v kratkem končana, se vladar letos ne udeleži vojaških vaj.
»Budapesti ll.rlap« zopet poroča, da hoče opozicija zahtevati, naj Be prihodnji teden snide državni zbor. Opozicija se namreč boji, da bi mnogi njeni volivci omahnili, ker bodo morali dosluženi vojaki ostati še v službi. Zato hočejo vso odgovornost zvrniti na vojno upravo. Tudi posl. 01ay, ki je bil mej voditelji obstrukcije, je napel milejše strune.
Ker je madjarsko poveljevanje sedaj še nemogoče, bil bi 01ay zadovoljen z drugimi narodnimi koncesijami, toda s pogojem, da gre grel Khuen v zasluženi pokoj. Vse je od tega odvisno, komu vladar izroči novo vlado.
Sladorno vprašanje.
Kakor znano, je avstrijski državni zbor sklenil zakon glede izdelovanja in izvažanja sladkorja. Določil je za vsako deželo in tovarno množino sladorja. Bruseljska konferenca pa je zavrgla ta zakon in Avstrija
spomenikov, bi se pač silno podal lep spomenik baronu Vegi, ki bi p r i č a 1 t u j c e m , d a mi Slovenci nismo »inferi-j o r n i " , ampak imamojunake in učenjake, za katere nas lahko zavidajo.
Primorci so postavili dostojen Bpomenik junaškemu baronu Čehovinu v Brunici, ki naj priča o junaštvu Slovencev v bojih zoper Lahe. Vegov spomenik naj bi bil dokaz slovenske hrabrosti posebno v turških bojih in priča, da imamo mi tudi med učenim svetom slavne može.
Te lepe in hvaležne naloge naj bi se podatopil pripravljalni odbor za 25 letnico okupacije Bosne, ko dovrši spomenik v Bosni padlim junakom ali pa naj se oanuje poseben odbor iz zastopnikov mož vojakov in učenjakov.
V Moravčah ae za mesec september pripravlja obsežna slavnost njemu v spomin. Čisti dobiček bo prva podlaga za spominsko ploščo, ali še kak lepši spomenik, ki Be mu postavi pri fari v Moravčah.
Sklepam z besedami rajnega za vse dobro in vivifieno tako vnetega dr. Lampeta:
ga je morala razveljaviti. To je bil hud udarec pa avstrijsko sladorno industrijo, osobito ker odpadejo premije, be hujši udarec pa je kompromis, ki sta ga te dni sklenili avstrijska in ogrska vlada. Ogrska proizvaja povprek 550.000 met. stotov sladorja, porabi pa ga do 800.000 stotov na leto. Doslej je Avstrija izvažala slador na Ogrsko. Po zadnjem dogovoru pa si je ogrska vlada izgovorila vso množino sladorja, ker upa pomnožiti svoje tovarne. Že ta določba jc proti duhu avstro-ogrske nagodbe. A Ogri s tem niso še zadovoljni. Posrečilo se jim je, da so za avstrijski slador napravili carinsko mejo. Ogrska vlada je namreč zahtevala, da morajo avstrijski tovarnarji plačevati na-mestu še 4 krone nagrade od met. stota. S tem hočejo omejiti ali celo preprečiti izvoz avstrijskega sladorja na Ogrsko. Avstrijska vlada je izprva ponudila 3 krone, konečno se udala za 3 K 50 h. Tako Ogrska dosledno izriva avstrijsko industrijo ter laži-nagodbo. Vprašanje je seveda, kaj poreče avstrijski državni zbor. Dvomimo, da odobri ta kompromis.
Poljski bojkot proti Nemcem.
Poljaki v Thornu v Nemčiji so sklenili na nekem shodu, da nočejo več piti nemškega piva. Sklenili so, da se maščujejo nad nemškimi gostilničarji, ki jim nočejo dati na razpolago prostorov za zborovanja s tem, da ne bodo več pili nemškega piva. Tudi nemških likerjev ne bodo več pili.
Sliod nemških katolikov
v Kolnu je bila od 23. do 27. t. m. sijajna manifestacija žive katoliške zavesti mej katoliki v Nemčiji. To je bil 50. shod od leta 1848, ko so se povodom revolucij vsepovsod prvič zbrali v Mainzu. Tedaj so začeli zbirati zbegane katolike ter postavljati podlago novemu razvoju, mogočnemu stolpu katoliškega središča v državnem zboru, ki je prestal mnoge viharje tekom zadnjih 50 let. Katoliki v Nemčiji so danes pripravljani za boj, toda le v obrambo svojih pravic. Geslo njihovo je mir na podlagi popolne ravno-pravnosti in v sporazumu s škofi in rimsko stolico. Ponosni zr6 na preteklost, resno se ozirajo v bodočnost. Liberalne stranke tudi v Nemčiji propadajo, a vstajajo soc. demokratje, ki še z večjo srditostjo napadajo kristjansko vero in njene naprave. Proti tem napadom velja v prvi vrsti obramba nemških katolikov. V ta namen pa iščejo naj-pripravnejša sredstva na vseh poljih človeškega dela. V prvi vrsti obračajo največjo pozornost socialnim vprašanjem, krščanskemu slovstvu in časopisju ter ljudski vzgoji in organizaciji. V tem oziru so nemški katoliki, kakor je v svojem gororu na-glašal posl. Grober, mnogo storili. Samozavestno je rekel: »Prva naša dolžnost je, da delujemo za krščansko reformo. Podvojimo svoje moči, da nam nihče ne bo mogel očitati, da smo katoličanje krivi, ako se valovi soc. prekucije zgrnejo nad Nemčijo." Prihodnji shod je v Regensburgu.
Francoski prostozidarji na delu.
Francoska zbornica bo zopet pričela svoja zborovanja 20. oktobra. »Rappel« pravi, da namerava B r i s s o n , predsednik komisije za posvetovanje o ločitvi carkve od države, sklicati to komisijo koncem septembra, da bo zaključke komisije že lahko predložil zbornici in bo zbornica takoj lahko pričela o tem razpravo.
Rcchebrt je podal te dni znamenito izjavo. Dasi brezverec, se mu je vendar prostozidarska gonja proti katoliški carkvi tako
»Ko je naš list začel donašati slike, sklenil sem takoj, da objavim v njem tudi Vegovo sliko. Vega je bil učenjak, s katerim se mi njegovi rojaki lahko ponašamo ... N,egovo ime je svetovno znano .. . Vega je bil blagega značaja, je nameraval ustanoviti dijaške UBtanove za dijake domačega kraja. Bil je vseskozi pravičen, dobrotnikom hvaležen, vsem prijazen.
Vega je zaslužil, da bi mu vsaj Kranjci, ako ne vsi Slovenci postavili dostojen spomenik«. (D. in Sv. 1891).
Profesor Hauptman piše v izvestjih leta 1902.: »Končujoč si usojam opozoriti slov. javnost, da bi bilo jako umestno, navzlic razburkanim našim razmeram proslaviti na domačih tleh spomin na stoletnico smrti enega izmed najslavnejših sinov, kar jih je rodila mati slovenska, dostojno proslaviti moža, ki nam bodi na veke uzor neumorne, ustrajne delavnosti učenosti in junaške hrabrosti. Ob njegovem spominu naj bi ves narod zajemal novih močij v stremljenju za kulturnim in gmotnim napredkom.«
Res! Slava njegovemu spominu in srečen začetek njegovemu — spomeniku!
M. Š.
pristudila, da je to gonjo javno obsodil. Značilno je, da prostozidarji preganjajo le katoliško cerkev, protestantizem, posebno pa kalvinizem pa podpirajo na vsi Črti. Ta taktika francoskih prostozilarjev se pozna tudi v drugih deželah, celo na Slovenskem. Nad Lombesom in njegovimi pristaši se bo ta gonja še hudo maščevala. Combes nikakor več trdno ne stoji in moti se, da si bo z novimi nestrpnostmi utrdil stališče.
Civilni zakon v Italiji.
»Sentinelle delle Alpi«, glasilo ministra Gelimbertis, naznanja, da bo prišlo pri eo-petni otvoritvi italijanskega drž. zbora vprašanje o civilnem zakonu zopet v razgovor. V političnih krogih menijo, da ima ta vest samo namen dražiti ministerskega predsednika Zinardellija, s katerim je Galimberti razprt. Pri nevspehih Zanardellijeve politike ni izključeno, da bi Zanardelli z zadevo o civilnem zakonu zopet prišel na dan, da bi obrnil pozornost od svojih nevspehov in bi se prikupil prostozidarjem. Vsekakor Be ne sme misliti, da je zadevo o civilnem zakonu že deliaitivno odločil.
Kdo je vzrok nemirom v Perziji ?
Pred nekaj časa so listi poročali, da je drugi sin perzijskega šaha princ Melik Man-zur Mirza ubežal. Teheranska poročila iz armenskega v<ra pa postavljajo ta beg v čudno luč. Yj3 dolgo sta si na perzijskem dvoru nasprotni dve stranki: angleškopri-jazna (to so večinoma vplivni dostojanstveniki tatarskega ookoljenja) in veliki vezir Atabey Asam. Že večkrat Be je nagibala zmaga na eno in na drugo stran, bedaj pa so skovali Tatari zaroto proti velikemu ve-ziru, in v nemilost p^dli drugi sin šahov naj bi postal diktator. Š) ob pravem času je vezir zvedel o celi stvari in si je izprosil od šaha dovolienje, nastopiti tudi proti princu. Ta je ubežal v Kazwin in od ondot proti Ruskem. Toda na neki poštni postaji so ga prijeli, razorožili in pripeljali v' Teheran Tartari s} bili poslani za celo življenje v prognanstve.
Ta dogodek je v zvezi z novejšimi nemiri v Perziji. Vsi vzroki, ki jih navajajo za nemire, so napačni. Angleške spletke so pravi vzrok, angleške spletke si igrale tudi veliko ulogo pri zaroti Tatarov proti velikemu vezirju.
Tako imajo kramarski Angleži svoje roke povsod tam, kjer je umazano.
Umor amerikanskega podkonzula.
Za tretja žrtev diplomatičnega poklica ! Tu Be vidi prav jasno, da to ni le Blučajno, ampak, da je res sestavljen velik komplot proti evropejskim, oziroma proti amerikan-skim konzulom. Pač smemo pričakovati, da se Združene države ne bodo ponižale in ne bodo zadovoljne s samimi obljubami turške vlade, ampak, da bodo zahtevale zadoščenja. In res že grozi ameriška vlada v Washing tonu s svojo evropsko mornarico.
Amerikanski poslanik v Carigradu poroča, da je podkonzul v Beirutu bil umorjen že v nedeljo. Združene države zahtevajo Btrogo kaznovanje morilcev. Ako Turčija ne da zadoščenja, tedaj bo prišlo v evropskih vodah se nahajajoče brodovje pred Beirut.
bedaj se še poroča, da so zahteve Združenih držav glede umora amenk. pod konzula slične onim Ruske.
Malo ur pred poročilom o umoru ame riškega konzula v Beirutu je prišla brzojavka na misijonsko upravo v Bostonu, da bo poskušali neki napadalci zažgati poslopje amerikanske družbe »Euphrat College v Charputtu« (vilajet Diarbekin).
Ameriški konzul v Carigradu je brzo-javil v Washington, da turški zunanji minister noče nič vedeti o umoru; vedno trdi, da mu še ni nič znano. Dokler se ne izve kaj natančnejega o umoru, Amerika 'ne bo rabila drastičnih sredstev.
Admiral Cutt3n je dobil včeraj o polu-noči povelje, takoj odjadrati v Beirut.
Iz brzojavk.
Carigrad. Kljub dinamitnemu napadu na vlak orientske železnice ni vstavljen promet, btraže ob železnici so podvojene. En napadalec je prijet.
B e 1 j a k. Tu se bo 17., 18. in 19. septembra vršil shod nemškonacionalnih mestnih zastopov. Doslej je 100 meBt prijavilo svojo udeležbo.
Pardubice. Državnozborskimandat tukajšnjih kmetskih občin je za Mladočehe izgubljen. Tudi Rezek noče kandidirati, ker ve, da bi v boju proti agrarcem propadel.
Dunaj. Vsenemška stranka priredi meseca septembra tu strankarski shod, da se izjavi o svojem stališču napram dogodkom na Ogrskem.
Praga. Za včeraj je poslanec Klofač povabil zastopnike vseh čeških strank k skupnemu posvetovanju, na katerem bi se razpravljalo o narodnostnih zahtevah Madjarov. Mladočehi in agrarci niso pdslali nobenega zastopnika. Mladočehi bo izjavili, da so ob istem času imeli posvetovanje svojega izvrševalnega odbora o isti zadevi.
Trst. „Piocoloa poroči, da bo kralj Peter letošnjo zimo obiskal rimski dvor. Kakor znano, je sedanja italijanska kraljica sestra umrle soproge kralja Petra. Obenem bo tudi kraljev tast, knez Nikola, navzoč na rimskem dvoru.
Draždane. Die 4. septembra se snidejo pri kralju Juriju nemikiknezi in oesar Viljem s svojimi sinovi.
Pariz. It Adis Abeba se poroča, da se je ondi bati izbruha meščanske vojske, ker je negufi Menelik nevarno obolel. Ras Mangaša ie zbira svoje pristaše za slučaj Menelikove smrti.
Zagreb. Listi napadajo bana, ker je izjavil, da je nemirov kriva duhovščina, ki hujska narod.
T e p 1. Tukajšni obč. zastop je izvolil poslanca S c h a 1 k a častnim občanom.
Praga. Mladočeški izvrševalni odbor je včeraj zavzel lako simpatično stališče napram zahtevam Madjarov. V prihodnjih dneh priredi stranka v Pragi več shodov, na katerih bodo predložeie tozadevne resolucije.
K o d a n j. Ruski car in angleški kralj se snideta sredi septembra v gradu Frede-riksborg. Ruska carska dvojica se na to poda v Darmstadt.
Cerkveni letopis.
Zlata mafe v Slov. Bistrici.
Bilo je pred 50 leti. V St. Andražu na Koroškem, kjer je bila tedaj stolica lavan-tinskega škcfa, so se sjprehajali mladi bogo-slovci. Eden med njimi je bil posebno živahen in gibčen. Bil je prefekt Anton Haj-šek Spintuval Rozman ga je z veseljem opazoval. Nakrat pozove nekega bogoslovca, ki je bil znan šaljivec, naj napravi dovtip o Hajšeku. Bogoslovec ne premišljuje dolgo ter pravi: »Bog je odkazal vsakemu človeku gotovo pot v življenju. Ko to pot dokonča, mora umreti. Ker Hajšek dvakrat hitreje hodi, kot drugi, mora tudi poprej umreti, kot drugi«. Tako je računal dotični bogoslovec, a drugače Bog. Med tem, ko so Hajšekovi tovariši (razven enega, ki bo drugo leto, če Bog da. obhajal v Slov. Bistrici zlato sv. mašo) že pomrli, je njega ljubi Bog še ohranil, da je obhajal letos čvrst in zdrav zlato sv. mašo.
In kako sijajno je vspela ta slovesnost! Pokazalo se je pri tej priliki, kako priljubljen je preč. g. zlatomašnik ne le v svoji župniji, marveč v celem okraju, v celi škofiji. Vdeležili so Be slovesnosti odlični gostje ne le iz vseh krajev lav. škofije, marveč tudi b Kranjskega, Goriškega, da oelo z Ruskega. Bil je nekak vseslovanski zbor. Govorile bo se krasne napitnice v slovenskem, hrvatskem, češkem in ruskem jeziku. Govorniki so proslavljali razne dične lastnosti preč. g. jubilanta, posebno pa njegove zasluge na verskem in narodnem polju.
Koliko spoštovanja uživa g. zlatomašnik, pričajo tudi mnogoštevilne brzojavne in pismene čest tke, ki so mu došle iz bližnjih in daljnih krajev. Omeniti moram pred vsem prisrčno veščilo prem. preč. gospoda kneza in škola lavantinskega, ki v prekrasnih besedah proslavlja preč. g. jubilanta.
Navdušeni pozdrav je došel tudi od prem. biskupa SrosBmayerj-a. »Čujem, da sutra slavite — preč. gospodine, zlatnu svoju misu; a čujem, da ste još do pod starust svoju satu vali duh i žar, kojim Vas je zadabnuo veliki Vaš biskup — redjenik nezaboravni A. M Slomšek, da ste na ime za svih 50 ovih ljeta misničtva ostali pobožan duhovnik, radnujuči za slavo Božju i spas puko svoga, i da ste ostali vazda vie-ran sin in brat slov. svojemu narodu. Tako valja, a Bog Vas dragi obilno blagoslovio svetom svojom milosti i dao, da Vam uspo-mena u župi Vašoj i med bračom Hloven-cima nikada ne uvene, nego da poslije, koje godine i mrtav živite med njima uspo-menom svečeničke vrlim svoje i uepome-nom domovinske ljubavi svoje,« Čestital mu je odbor družbe sv. Mohorja kot dolgoletnemu, marljivemu poverjeniku, poslali so pozdrav od groba sv. Metoda državni poslanci Hruban, Koudela in Stojan, slov. društvo v Mariboru kot zaslužnemu rodoljubu, društvo »Domovina« v Gradcu kot svojemu podporniku, in razven tega je došlo nad 40 brzojavk od prijateljev in čestilcev. ki se niso mogli udeležiti slovesnosti, od vseh strani. I a tega plemenitega rodoljuba in čaBtithivega vzor duhovnika — Antona Hajšeka je hotel »nekdo« pred par leti v »Slov Narodu« pognati med staro šaro ter mu očital, da ničesar ni storil v prid svojega naroda, marveč ga oškodoval! Mi pa kličemo preč. gospodu zlatomašniku z besedami njegovega prem. preč. nadpastirja: »Dal Vam Bog živeti še leta in leta sebi v vzveličanje, brezštevilnim prijateljem svojim v veselje, vsej škcfi i v prid in korist, po končanem teku življenja se pa vekomaj veseliti krone življenja!	J. G.
RomanJe triaikih Slovencev na Sveto Goro.
Slovenska Marijina družba v Trstu prireja v sporazumljenju s predsedništvom bra-
Dalje v prilogi I.
Pnioga 199 štev. ..Slovenca" d.ri.6 avgusta 1903.
tovščine sv. Cirila in Metoda skupen romarski vlak iz Trsta do Gorice in nazaj. Tega romanja se udeleže udinje Marijine družbe, dlani hratovšine sv. Cirila in Metoda, pa tudi drugi tržaški Slovenci in Slovenke. Romarski vlak odide iz Trata v sredo dne 2. septembra ob 1. uri in pol popoludne.
Novice iz Kočevskega okraja.
? Podružnico nemškega »šulfe-rajna« so ustanovili na Travi, k|er je še dvojezična šola. N« noge Tavčarjanoi z načrti za narodno oavojenie Trave, če se ne bojite barona S<dnvegla!?
? Pastor Jaquemar in kočevski »proi od rimovol« srdito napadajo vlad nega svetnika dr. Gstettenhoferja v »Tagcspošti". J«qu*m»r ne ž»nje tako, kakor je sanjal, pa postaja srdit. So pa nie-govi argumenti proti katoličanstvu tudi tako šepavi, da mora opaziti to vsak Kočevec. Ako pra^i, da moraio Kočevei za to »los von Rom«, da ostanejo Nemci, mu vendar ne more nihče verjeti, ker teh 500 let, kar so tu in so bili vedno katoličani, ni še noben izgubil svoje narodnosti, ako je ostal na Kočevskem ozemlii Nasprotno se je po-nemčilo ondi mnogo Slovencev.
? Občinske volitve v Dolenji vasi
so izpadle tako, tako. Nemci bi bili skoraj dobili večino. Imajo v odboru pet najhujših agitatorjev, seveda liberalno ■ nacionalnih. Od naše strani se ni storilo prav nič, niti trije gospodje duhovniki se volitve niso udeležili. Zato mislimo, da ne sme biti nihče nevoljen, ako ga niso izvolili. Treba ee je pač potruditi. »Moli in delaj!« Ta rek še vedno velja in oboje je potrebno — tudi v sedanjih časih.
? Tridesetletnico obfcinskega^pd-borništva v Ribnici je praznoval v sredo trgovec g. Lovšin. Povabil je odbornike na kozarec. Ko so nagnili drugi sodček so začeli politikovati. G. sodni svetnik, ki se je pokrepčan na duhu in telesu vrnil iz Kar lovih varov, je nastopi! proti svojemu mojstru — Sukljeju. G Višnikar, ki je imel nekai veljave, dokler je ostal v senci politika Sukljeja, ki ga je upeljnl v politiko, je izrazil svoje »zaničevanje« p^oti dvornemu svetniku s svojo trditvijo: »S u k I j e je svoje prepričanje spremenil čez n o č » No, no, st. svetnik! Tako brž se to ni 7god)lo in to VsSo mnenje se ni izumilo v Vaši g avi. Vi ste bivali dalj časa v Karlovih varih v družbi dr. Tavčar|a in on je v Bvejih sodbah jako nagel in po vršen. Le pogumno se držite »repa« liberalno- remške zveze, ker ako se Vam še »rep« izmuzne, petem res niste v politiki nič.
? Volitev v cestni odbor veliko-laiki so pred durmi. Katoliško - narodni volivci morajo priti k volitvi disciplinirani. Odpovedo naj se stari „šabloni" volitve, pa naj preskrbe mesta v odboru svojim somišljenikom. Za svoje liberalce bo že skrbel deželni odbor.
? Megličev Nace je zastopal na političnem shodu v Velikih Laščah — inteligenco. Tam ni odprl ust, dasi se je večkrat pozivalo, naj se oglasi, kdor ima kaj povedati. Po shodu seveda Nace ni več molčal, ampak je pravil: „Prokletu, taku ku Šuš-taršič, bi vsak povajdov." Nace, prihodnjič na noge.
? Nekdo postaja nervozen. Drugi nekdo je namreč delal tiste slavnoznane kupčije z zavarovalnico „The Mutual" v njegovi okolici in menda z njegovo vednostjo. Prvi je imel ozke zveze z jetičnimi žrtvami, ki so se postavljale zdravnikom v presojo in so se potem — zavarovale. Zadnja teh žrtev je umrla celo v njegovi hiši — na stolu, tiste dni, ko je imel iti za pričo v Trst. Na mesto živih prič, jo dobilo sodišče — mrtvaške liste jetičnih ljudij. Preiskava se nadaljuje — in nekdo je čimdalje bolj nervozen. O, ko bi bilo v naši stranki kaj takega, to bi liberalci bljuvali.
? G. nadučitelj Pavčič zet g. sodnega svetnika, se je te dni preselil v Ljubljano. Bil je sploh priljubljen. —
? Pošto v Dobrepoljah je prevzela gospodična Fajgelj.
? Kmetijsko društvo v Dobrepoljah je znižalo deleže z 200 K na 10 K s petkratno zavezo.
? Konsorcij iz Ribnice gradi v Črnem vrhu visoko gori nad Strugami parno žago.
? Poroka in naroka. Učitelj v Strugah g. Petrič se je poročil z gospico Gre gori če v o. Trgovec in posestnik v Dobrepoljah g. Berdavs se je zaročil z gospodično Čelofigovo. Bilo srečno na vse strani!
? Zmrznil je o sv. Jakobu „Novičar."
? Zadruga pokončevaloev pive v okraju bo tudi likvidirala. Njeni najboljši člani agitirajo za — zmernost v p i j a č i. V bližnjem času bo v temperenclerski gostilni „Fontaine Radlcsovec" zmernostni zbor pod prokroviteljstvom veljavne osebe. Predavala bo druga veljavna oseba o škodlji-I vosti pijančevanja in predlagala za prvi čas sledeče: Zadružniki sklenejo odreči se navadi
popiti 10—12 vrčkov veni gostilni. V bodoče sme vsak član izpiti v eni gostilni e n vrček; seveda je prosto vsakemu članu, da sme obiskati kolikor hoče gostilen na dan. Cilj vseh je seveda popolna abstinenca. Na srečen vspeh!
? O. kaplana Koblarja sta spremila minoli četrtek v novo službo na Goro g. dekan in g. Traven. Vsa Gora je bila okrašena. Postavljenih je bilo 10-12 slavolokov.
? Imenovanje okrajnega šol. nadzornika je v Loškem potoku povzročilo veliko presenečenje.
? Delitev občine št. gregorske bo
potrebna. Pri vsakih volitvah je ravs in kavs med občani, ki spadajo pod zvon sv. Gregorja, in pa med onimi izpod zvona Matere Božje v Velikih Laščah. Gregorci hočejo, da je župan pri fari, kar pa ni ljubo drugim občanom, ker jim je do tja predaleč. To nasprotovanje hočejo liberalci vselej politično izkoriščati. Občina je prevzela dolgove gasilnega društva. Društvo, ki za oddaljene vasi nima prave vrednosti, je sedaj izpodtikljej in vir nasprotovanja. Občani iz oddaljenih vasi kot je Sldvica in Dvorska vas očitajo gasilcem: „Vi hodite v naših hla čah\ „Mi smo vam hlače kupili" itd. Bo treba pač skrbeti, da bo vsak hodil v »svojih hlačah".
Jeseniške novice.
Grozno hudodelstvo Sram nas je že vedno poročati o ubojih in hudodelstvih, pa vestna kronika tudi teh ne sme zamolčati, imajo saj bravci priložnost ugibati, kaj je vzrok takim zločinom. Pa kaj se je zgodilo? V ponedeljek zjutraj (24. avg.) so našli pri zadnji hiši na Jesenicah proti Plavžu Jerneja Zalokarja, hlapca, 24 let starega, doma iz Gorjan, — v krvi ležečega, mrtvega. Bil je zaklan. Sodnijska obdukcija je pokazala, da mu je bila z nožem prerezana žila odvodnica, imel je tudi globoko rano na glavi. Zdravnik se je izjavil, da nesrečnež ni mogel živeti pet minut po dobljenih ranah. Nekaj posebnega je pokazala rana v srcu. Pokazala je, kako zverinski more postati človek, vstvarjen po božji podobi ... Ubijavcu ni bilo še zadosti, da je mladeniču zasadil nož v srce, obrnil je še nož v srcu in srce razmesaril.. . Ubogi mladenič je končal življenje tako nesrečno ravno za svoj — god.
Kdo je ubijavec? Pod ključem imajo štiri ki so na sumu, med temi, pravijo, se nahaja skoraj gotovo pravi ubijavec. Morda. Če pa pomislimo, da ubijavec samo tisti, ki koga s svojo roko ubije, marveč tudi tisti, ki bi uboj lahko zabranil, pa ga ne, potem ..., pa molčimo raje, zakaj, če psu stopiš na rep, zacvili. ..
« Čemu? Nesrečni mladenič je bil zaklan, kakor vse kaže, v nedeljo okoli 11. ure pred polnočjo, našli pa so mrtvega v ponedeljek zjutraj z glavo na obrazu v luži, — in ležal je tako cel dan do 7. z v e č e r. In ljudje so ga hodili gledat in ga niso smeli prenesti v mrtvašnico in luč mu ni smela goreti, — in solnce je pripekalo, in muhe so letale po mrliču, pa so mu s zeljnatim perjem pokrili glavo... Vprašamo, čemu se ga je pustilo tako ležati cel dan v vročini, na prostem? Ali so mar čakali komisije? Menda ne, ker komisija je prišla v torek popoldne, mrliča pa so v ponedeljek zvečer odnesli v mrtvašnico, ko so ga prej fotografirali. Ležal je pa vendarle na prostem cel dan. Vprašamo še enkrat: čemu? — Krščanski čut je žaljen, če se s kristjanom tako ravna.
** Strajk na Hrušici. V ponedeljek so vsi delavci pn predoru na Hrušici začeli štrajkati. Strajk trpi že 4 dni. N:č se ne čudimo da je tako daleč pr šlo, če ie resnično, kar se pripoveduje o slabih plačah in ediranju delavcev. Kakor se čuje. morajo biti prave pijavke pri podjetju. Tako zvani akordanti ali podjetniki se baje posebno odlikujejo v odiranju ubfgih delavcev. Poročevalec je govoril z delavcem, ki mu je s solzami v očeh pravil, da je dinamit vozil v predor, bil v vedni nevarnosti, da se po nesreči, pogodil seje bil za 3 krone na dan, ti pri plačilu mu je bilo odtrganih po 40 h za dan. Sedaj so se^uprli in zahtevajo osem-urno delo in isto plačo, ki so jo imeli prej za 12 urno delo. Nekateri bi sicer radi delali npr. Makedonci, a jim drugi ne puste in tako morajo vsi počivati. Da ni vse mirno med štraikom, ni nič čudnega, ker so različni elementi skuhaj, vmes dokaj slabih. Orožniki ee sprehajajo po Hrušici gor in dol, da bi štrajkovci imeli večji »rešpekt.« Da je toliko slabih elementov na Hrušici, v.»rok ie gotovo tudi to, ker so delavci tako slabo plačani in so z njimi tako postoma. M ren, priden delavec no more obstati za tako plačo in med tako druhaijo. Zato odhajajo proč in dober in miroljuben delavoc že ne bo kmalu hetel priti na HruSico in tako se bo r.abralo slabih elementov cd vs h vetrov vedno več. Ali bo ministerstvo res to mirno gledalo, ali bo podjetniftvo res snelo delati, kar bo hctelo?
** Državna ekonomija. Država je izročila gra ibo nove železnice privatnim pod jetništvom, da si nabirajo dobička. Ali bi ne bila mogla država sama graditi železnice? Stroškov ima pri vsem tem veliko, ima svoje inženirje, podjetništva zopet svoje, dobiček gre pa b v žepe podietnikov. Ne, tudi država išče dobička pri gradbi te železnice! Toda pr1 komu? Pri ubogih posestnikih zemljišč, ki moraio dati zemljo na pol zastonj. Ko ljudje vidijo, kako drživa na eni strani dobiček proč meče bogatinou., tuicem, na drugi strani pa ga išče pri reve žih, svojih državljanih, stiskajo pesti — — —, in se selijo v Ameriko. Prav imajo!
** »Frohsinn " Tako so prekrstili pevsko društvo »Sava«. V tem nemškem pevskem društvu so večinoma sami Korošci, nekateri še nemško ne znajo. Socijalni demokratje so društvo popustili, ker ba|e drži bolj z gospodo ko z delavci. Hudomušneži pravijo temu društvu »St.rohsinn«, eni celo »Rohsnin.«
** Gostilna *pri zadnjem grošu.« Tako so krstili neko gostilno na Jesenicah hudobni jeziki. Že vedo zakaj. Menda nosijo gostje zadnje groše svoie v to gcstilno . . .
Iz slovanskega sveta.
Ukrajinski narodni odbor je oživo-tvoril novo sredstvo, da pomnoži maloruski narodni sklad. Odbor namreč tiska znamke v obliki in velikosti prštnih znamk in jih prodaja po celi pokrajini, da jih nalepljn narod na ovitke pisem in na dopisnice. Ukra jinski narodnjaki nalepljajo te znamke na drugo stran pisem in dopisnic ket dokaz, da so plačali mali davek na korist narodnega sklada. »Dito« trdi, da je ta domislek našel veliko naklonjenost med rusinskim izobra ženstvom. Mnogo Rusinov razglaša, da listov od svojih rojakov ne bodo sprejemali, ako ne bo na njih znamke narodnega davka. Sploh imajo Ukrajinci kakor tudi Starorusini izborno urejene organizacije po okrajih, ki se naslanjajo ra zaupnike in specijalne organizatorje. Vse to se csredotočuje v cen tralnih izvrševalnih odborih, kateri dajejo smer, zbirajo organizacijske sklade in raz polagajo ž njimi po potrebi.
Poziv šolBke matice sa tešinsko kneževino. Vsled požrtvovalnosti poljskega rbčmRtva sa je razbila poljska gimnazija v Tešinu do te Btopnie, da so rjeni gojenci letos delali prvikrat zrelostni izpit na njej in bo z bodočim šolskim letom brez dvoma podržavljena. Ko je torej gmotr.a stran gimnazije aamu zagotovljena in je občinstvu de jano to breme z ram, pozivlje šolska matica k novim žrtvam, da ee ustanovi v Tešinu poljski učiteljski seminarij in dn se dijakom pomaga z ustanovitvijo novih štipendij in dijaške burze ali doma za revne dijake. V ta namen je dobila Matica tudi že dovoljenje za lotoriio, za katero prodajajo srečke mnogo poljskih firm brezplačno.
Slovaki so v Žilinu priredili krasno indu^triiBko in obrtno izložbo.
Sezona hrvatskega gledališča v z&grebu se prične 1. sept.
Biskup Stossmayer bo preuredil in prezidal d|ftkovsko semenišče. Odločil jo za to 73 000 kron
Električna gonitev bohinjske železnice.
Ker so listi nedavno poročali, da je železniško ministerstvo pozvalo več elektrotehničnih firm, da bi izdelale načrte za električno gonitev bohinjske žcleznice, utegnilo bi zanimati marsikoga, ki o tej stvari še nima prav jasnega pojma, zvedeti o njej kaj bolj natančnega.
Že pred kakimi 6 meseci je' neki ugleden inžener v podlistku „N. Fr. Presse" zagovarjal idejo, da bi se nova železnica čez Ture in Bohinj gonila z elektriko, češ, ker je taka gonitev ravno pri gorskih železnicah z mnogimi dolgimi klanci kakor nalašč, a izrekel ob enem svoj dvom o možnosti take novotarije, in to pa edino radi tega, ker imajo tehniki o taki napravi še premalo skušenj. Dočim je namreč parna gonitev tekom mnogih desetletji skozi in skozi proučena ter izkušena, so dozdaj edino le v Italiji se upali pri nekaterih glavnih progah uvesti elektriko, drugod so pa le kratke lokalne železnice in tramvaje z elektriko gonili. Bati se je torej, da bi na tako dolgi in imenitni progi se z vpeljavo čisto novega, premalo izkušenega sistema zgodile kake pomote, tako, da bi sledilo kmalu neljubo razočaranje, ker se stvar ne bi sponesla, ker bi prišli nedostatki na dan, na katere se poprej ni mislilo. Kajti pri prvem poskusu se navadno človek še le nauči, kaj da bi se trebalo drugače narediti, in taki nauki so toliko dražji, čim več podjetje stane.
A nova je pri tem edino uporaba na dolgi progi. Drugače pa je gonilna uporaba elektrike dandanes že 30 let stara, ako se oziramo edino le na elektriko, pro-izvajano z dinamo električnimi stroji — kajti gonilni poskusi z baterijami so mnogo
starejši — in svetovne firme, kakor Siemens-Helske, Schukert, Ganz i. dr. so že zvršile in še vsako leto izvršujejo toliko deloma velikanskih instalacij električnih tramvajev, manjših železnic, prenašanja sile v oddaljene tovarne itd., in elektrotehnika se je tekom teh let tako bujno znanstveno razvila, da s tega pogleda pač ni neverjetno, da bi se v peljava elektrike tudi pri bohinjski železnici posrečila in sponesla. Da pa je to želeti kot veiikansk napredek v prid občinstvu, to naj razjasnijo nastopne vrstice.
1.	Z električno gonitvijo odpade ono hropenje, oni dim in smrad, ki je pri parni lokomotivi tako zopern. V bližini železnice postane vse umazano od saj in pepela, ki ga bruha iz sebe parni stroj; potovalec, ki bi rad si nekoliko ogledal kraje, mimo katerih leti, in v to svrho nekoliko pomoli glavo skozi okno, ima precej drobec hlaponovih saj v očesu, da ga peče, mu vzame vid in onemogoči nadaljni užitek. In skozi odprto okno ti naleti po daljši vožnji toliko črnih smeti na tvoj sedež, in na tvojo obleko, in v lase in v brke, da treba po prestani vožnji se temeljito umiti in očistiti. Pri električni gonitvi ostane vse čedno, ni dima, ni saj, ni hro-penja in bruhanja, edino veter ti še nekoliko nagaja pri odprtem oknu vsled hitrosti vožnje, a ta veter ti donaša ob vročini le sveži dobrodejni zrak, in če je prehladan ali mrzel, bo treba okno zapreti. Žal, da te elektrika ne bo mogla obvarovati onega smradu, ki ga sosed širi v vozu s svojim nefinim knasterjem. Tu bo pač edina pomoč, da si zapališ sam toliko finejšo havano.
2.	Električni motor nima onih masivnih železnih drogov, ki smukajo pri parnem stroju tje in sem, kakor bat v parnem valju in drog, ki poriva kolesna vratina, in oni, ki veže ta vratila med seboj. Tako porivanje težkih mas tje in sem provzroča pri rastoči hitrosti silno suvanje in trganje izmenoma na levi in desni strani, ki se s hitrostjo v kvadratnem razmerju shujša, tako da raste v isti meri nevarnost, da hlapon iz tira skoči, ali se kaj polomi; in to je glavni vzrok, da se hitrost vožnje nad neko določeno mejo ne more povečati. Električni motor pa ima le eden gibljivi del, ki pa ne smuka tje in sem, temveč se vrti okoli svoje osi liki kolo. Za tako vrtenje pa zadostuje, da je težišče natančno v matematični vrtilni osi, in vsako tresenje ali trganje je izključeno, tako da je možno vrtenje skoro poljubno pospeševati. Vsled tega je torej pri električni gonitvi dopustna veliko večja vozna hitrost; samo sredobežna sila na oTinkih stavi tukaj neke meje, tako da treba proti učinkom te sile še posebnih varnostnih priprav; zlasti treba take proge kolikor mogoče brez ovinkov, torej premočrtno zgraditi, oziroma dati krivuljam kolikor možno velik polumer.	(Dalje prih.)
Bratska društva!
Dne 6, 7. in 8. septembra vrši se v Gradcu na Štajerskem praktiški socijalni kurz za delavce. Želeti je, da bi se tega prakti-škega kurza udeležili tudi razboriti slovenski delavci in njih prijatelji in se tako navdušili za praktiško delo na krščansko soci-jalnem delavskem polju. Ker je dnevni red važen ne samo za delavska društva, zato podpisano načelništvo „Slovenske krščansko-socijalne zveze" svojim društvom najtopleje priporoča, da pošljejo na ta kurz udelež-nike, ki se bodo brez dvojbe na njem mnogo naučili, pa tudi navdušili za praktiško delo na krščansko-socijalnem organi-zatoriskem polju.
Vspored je Bledeči:
Dne 6. septembra ob 10. uri dopoludne otvoritev.
1.	Krščansko socijalni, socijalno - demo-kraški in nemško - naciionalni delavski program.
2.	Naloge krščanskih delavskih društev.
3.	Avstrijska delavska varstvena zakonodaja.
Dne 7. septembra:
1.	Avstrijski društveni in zborovalni zakon.
2.	Nasprotni napadi na versko in socijalno delo katoliške cerkve.
3.	Naša mladeniška društva.
Popoludne v ponedeljek bo izleti v graško okolico.
Zvečer predavanje o potrebi in nalogah krščanskih strokovnih društev.
Torek dne 8. septembra:
1.	Notranja organizacija in smotri krščansko strokovne organizacije.
2.	O krščanskih društvih za delavke in njih naloge.
3.	Delavsko zavarovanje za slučaj bolezni in za slučaj nezgod.
Vsakdo, ki se hoče udoležiti socijalnega kurza, raj naznani pismeno svojo udeloži-tev; pismu naj priloži pismenih znamk za
70 vinarjev (35 krajcarjev) za vstopnico. V pismu naj se tudi naznani, če želi udeleženec ceneno stanovanje, da mu ]e priprav Ijavni odbor preskrbi.
Vda pisma, ki se tičejo tega kurzs, nsj se naslove na: Kristjan Fisoher, Gradec, Sohonaugasse 6 4.
Kurz se vrši v dvorani katol. društva zs mojstre v Gradcu, Pfeifengasse Kričansko-socijalen pozdrav!
Odbor slovenske hrič.-aooijalne »vene v Ljubljani.
Onevne novice
v Ljub liani, 29 avgusta.
Nemiki naval Pri »Narodu« so čudni ljudje. Zadnjo soboto je šefredakter dr. Ivan Tavčar trdil, da nemškega navala ni. On piše: »In nemški naval ? Kaj pa imajo naši Nemci danes, česar bi že pred desetletjem np bili imeli? V čem pa se kaže ta nemški naval? Tudi tukaj treba z dejstvi na dan«. Tako šefredakter. Njegov žurnalist pa v »Narodu« od četrtka priznava nemški naval, samo da dela krive »klerikalce", če se temu nemškemu navalu ne bomo mogli uspešno braniti. Liberalci so zavedni in naobraženi narodnjaki, klerikalci pa zabiti, nasprotniki naobrazbe, narodne zavednosti i. t. d. — Končno pa še pristavi, da slovensko nemška zveza nič ne pospešuje nemške invazije v deželo in naj glede tega mi pridemo z dokazi na dan. — O ti ljuba najivnost in kon-fuznost! Mi že leto in marsikateri dan s lakti dokazujemo, kako se je pod zaščito te zveze razpaslo nemštvo v deželi, pa še nič ne zaleže pri »Narodu«. — Menda so ti taki možje, kakor vrag v »Faustu", ker zahtevajo, da se jim vsaka reč trikrat pove. »Du musst es dreimal sagen!" Dobro, hočemo storiti! Za danes pa le mala rekapitulacija. Najprej konstatiramo, da smo glede sloven. nemške zveze že večkrat in detajlovano dokazali, da je sloven. liberalna stranka vsled zveze s Schweglom vezana imeti obzir na Nemce. V gotovih prepornih točkah mora paktirati, drugače se zveza razdre. Evo dokazov: 1. Ulični napisi so se natančno tako izvršili, kakor je zahtevala nemška stranka. Napisi z nejednakovelikimi črkami so se odstranili. 2. Slovenski napis na mestnih nemških ljudskih šolah je čez noč izginil. 3. Schvveglovo pismo glede občinskih volitev v Tržiču. 4. Priporočanje kompromisa od strani Tavčarjevega »Naroda" glede jeseniških občinskih volitev. 5. Priporočanje kompromisa od strani dr. Tavčarja oziroma »Naroda« glede slovenske celjske gimnazije. 6. Ureditev šolskih zadev na kočevsko - slovenski meji tako, kakor so zahtevali Nemci in celo nastavljenje nemško nacijonalnih učiteljev na slovenskih oddelkih v Dragi itd. 7. Pogojna obljuba dr. Tavčarja Nemcem, da dobe zastopstvo v mestni svet ljubljanski, ako ga podpirajo pri volitvi v državni zbor — Kušar contra Venoajz. Te obljube pa gospod doktor ni mogel držati, ker se mu je uprl Hribar z nekaterimi somišljeniki. G. dr. Ivan Tavčar se še gotovo spominja na tisto strankarsko sejo. 8. Da nemški poslanec pride v dež. šol. svet. To je nekaj dokazov, kako narodno kvarljivo upliva ta >zv6za" in ob enem vzbuja nemško objestnost. In nemškega navala ni, pravi dr. Tavčar. I kaj pa je to, da imajo Nemci dve nemški ljudski šoli v Ljubljani, eno v Domžalah, snujejo pa sedaj po jedno v Šiški in Jesenicah. Vsega tega niso imeli Nemci pred desetletjem. Kočevci dobe višjo gimnazijo, in če pojde tako naprej, se kmalu izločijo slovenske paralelke od I. gimnazije v Ljubljani in se zavoljo sto nemških dijakov ponemči ves učiteljski zbor na ti gimnaziji. Tega še ni bilo pred desetimi leti, g. doktor. To le nekaj, kar dokazuje, da se Nemci v deželi razvijajo in se že živo zajedajo v slovensko telo. Pa dr. Tavčar ne vidi še nemškega navala! Obžalujemo, da je vsled »zveze" tako ob vid. Njegov žurnalist pa vidi ta naval, samo odriva to krivdo od »zveze« in jo zvrača na »klerikalce« — seveda! Naj nam g. dr. Tavčar odgovori še na tale vprašanja: 1. Kdo napravlja politične in nepolitične shode v deželi, kjer se narod budi h gospodarskem in političnem delu ter narodni zavednosti? 2. Kdo ustanovlja izobraževalna društva za ljudstvo? 3. Kdo se poteguje za volivno pravo ljudstva, s katerim se bo Btrla politična premoč nemškega birokratizma in plutokratizma ? 4. Kdo ima glavno zaslugo,
da niso padle Jesenice v oblast savskih nem-škonacijonalcev ? 5. Kdo je vodil naskok na nemškutarski Tržič, oni Tržič glede katerega je Schwegel pisal znano ominozno pismo P Toliko za danes, pri priliki se pa še vidimo!
Spremembe v franfi. provinciji. V Ljubljano pride P. Regalat Čebulj. Na sveto Goro P. Avrelij Knafelj gvardian, P. Franc Ambrož. V Novomesto: P. Atanazij Avser za učitelja. V Kamnik: P. Klemen Grampovčan katehet. V Pazin: P. Krizostomus Wester. V Nazaret: P. Eleks Hamler in P. Anzelm Murn. VMariboru: P. Kalist Heric gvardian, P. Filip Pere vikar, P. Kasijan Zemljak in Friderik Saller kapelana. Sv. Trojica: P. Kajetan Kogej vikar, P. Albert Pire katehet in kapelan. Brezje: P. Alkantara Čer-tanc, P. Maks Brelih, P. Norbert Sušnik.
Osebne vesti in ljubljanske ško-fije Kanonično vmeščen je bil včera) na župnijo Skocijan pri Turjaku č. g. Jakob Mere, dosedaj župnik pri Sv. Trojioi nad Cerknico. — Semeniški duhovnik č. g. Martin Pečarič je nameščen kot kapelan v Beštanju mesto v Čemšemku. — Č. g. J o s i p Ž a g a r, kapelan v Dobrepoljah) je premeščen za žup nega upravitelja v S t. Lovrenc ob Temenici. — V Dobrepolje je premeščen č. g. kapelan Anton Golf iz Mengša.
Narodna nestrpnost K notici z dne 25 t. m. se nam še poroča: Dne 15. t. m sva zlezla dva izkušena turista s Sv. Višarij na Lovca ter bb napotila z vrha, sle deča višnjevi markaciji v Rabelj. Ali jedva sva bila 10 minut pod vrhom ter si ogledala divjo Knafeljevo jamo, ko naenkrat preneha markacija. Iskala sva jo na vse strani, a ni je bilo. V trdnem prepričanju, da drži markacija na levo, traverzirava strmo pobolje ter zaideva v strmo skalnato drčo, po kateri sva upala priti v »Mczlo dolino«. Na markaoijo, o koji ni bilo ne duha ne sluha, niti več mislila nisva, pač pa, kako da prideva z zdravimi udi in nerazbito glavo v dolino. Treba je bilo splezati po drči čez visoke skalnate pragove, kojih jeden je bil približno 5 metrov visok ter dospela z veliko težavo do prepada, čez kojega nikakor ni bilo možno priti. Kazalo ni druzega, nego napotiti se zopet na vrh Lovca, ali pa dalje traverzirati v dolino. Odločila Bva se za zadnje, srečno obšla vse strme prepade ter prišla po štirih urah v dolino. Da ta pot ni bila lahka in da po njej Se ni hodil noben turist, je skoraj gotovo. Midva sva se jezila nad Blabo markacijo. Ko pa sem čital, komu se morajo slovenski in drugi turisti zahvaliti, da se je razdejala in pokončala markacija v okrožju Sv. Višarij, spoznal sem, zakaj tudi midva, izkušena turista, nisva mogla najti markacije ter morala proti svoji volji zaiti na tako opasno pot. Iz tega slučaja je pač razvidno, kolike važnosti so dobre mar-kaoije, in vsak turiBt mora le hvaležen biti onim, ki jo napravijo, dočim so obžalovanja vredni oni, ki iz narodne nestrpnosti z uničenjem markacij tako zelo škodujejo in v nevarnost pripravljajo turistiški šport.
Slavni Luka Jelene piše »nekro-log" »Slomškovi zvezi." Ko pišemo ne-krologe, smo mirni in dostojni. Celo ob smrti svojega nasprotnika prikrijemo misli s svečano mirnostjo, a on ne more biti miren in dostojen, pomaga si s psovkami. Njegovi nekrologi, ne ubijejo »Slomškove zveze", njegove psovke ne žalijo nikogar, zakaj on ni junak. Namesto da bi »počastil" zborovanje'.osebno, pošlje na zbor svoje ovaduhe. Čudimo se, da se mladi učitelji kot sta brata gg. M a h k o t a, alijblejski učitelj g. N o v a k dajo izrabljati Jelencu za — ovaduhe.
Ne gre jim v glavo, Jelencu in nje govim pristašem, kako morejo katoliški vse-učiliščniki z učiteljstvom skupno prirejati komerze. Pri napredni inteligenci je namreč to čisto drugače. Napredni veljaki smatrajo učitelje k večemu za sluge, da jim dežnike nosijo ali »puSelc« drže, in naduta, prazno-glava »frakarija« jih v »Narodnem domu« tako prezira, da se raje potikajo po predmestnih goBtilnah. Kolikrat so bili že zaradi tega čuti bridki vzdihi v »Učiteljskem Tovarišu!« — Da bi visokošolci imeli kaj stika z učiteljstvom ali se z njim celo po bratili, to nikakor ne gre v liberalne Je-lenčeve možgane !
Kamniško zdravišče. Na pohvalo in piiporočilo kamniškega zdravišča v vašem listu imamo mi dodati to-le : Vse prav, da se skrbi, da se zdravišče povzdigne ; a ena reč je, katero smemo domačini Slovenci po praviai zahtevati, to js — več obzirnosti na nas od strani lastništva in vodstva. Ako vodstyo jn lastništvo ftflektira Samo na Nemca, dobro, potem naj bo vse nemško; ako pa hoče, da jo bodo pohajali tudi Slovenci in Hrvatje, nsj se opusti nespametno n e m i k u t a r e n j e , ki mora Slovane le odbijati. Na kopališču je samo nemški napis: »Wa8serheilan8talt«, pred parkom polpg velikega nemškega prav drobčkan slovenski napis. Slovenske zastave nismo ondi še nikdar videli. Tudi bi smeli po vsi pravici želeti, da zdravnik — ako se že domač ne more dobiti — zna toliko slovenski, da se more pogovoriti s takimi, ki nemščine niso vešči. Saj smo vendar na Slovenskem, ne ? ! Kdor pri nas išče kruha, naj se našega jezika nauči ! To bi moralo biti povsod naše načelo ! Ali Slovenci smo tako hlapčevske nature, da sa vsakemu uklonimo in smo srečni, če moremo na domači zemlji s tujcem tuje govoriti! A to mora enkrat drugače poBtati! — Lastništvo, ki je vendar po imenu in po rodu slovenskega pokolenja, naj opuBti svoje nespametno nemškutarenje, hoteč s samo nemškimi napisi celi okolici vtisniti pečat nemštva! Mi nočemo s tem tujih gostov odganjati, ali domačini Slovenci imamo vendar pravico, da se na nas vsaj toliko ozira, če ne bolj, kakor na tujce ! Ša-le, ko se to zgodi, bomo mogli kamniško zdravišče našim ljudem priporočati. —
Poznavalec. Pogin so napovedali liberalci že sto in stokrat vsem kat. ustanovam. »Slov. Učitelj« je bil že ob prvi številki »mrtvorojeno dete«, a je danes že štiri leta star in ne kaže tistih znakov fnancijelne jetike, kakor »Učit. Tovariš« ali »Popotnik«. Sploh sta »Narod« in »Tovariš« že davno oznanila Bvetu, da je cel »klerikalni zmaj ubit in strt«, a se danes tako živahno giblje, da dela liberalcem obilo preglavice. Zdaj napovedujejo pogin »Slomškovi Zvezi«. Ne vem že prav, kolikrat so to že storili. A tolaži nas zavest, da se s praznimi frazami nikogar ne pobije in da tisti, kogar so proglasili mrtvim, navadno dolgo živi.
Imenovanje. Računski praktikant pri c. kr. finančni direkciji v Ljubljani, g. Rudolf Tomšič, sin umrlega učitelja gosp. Ivana Tomšiča, je imenovan računskim asistentom pri c. kr. gozdnem ravnateljstvu na Dunaju.
Naša organizacija. V skocijanu pri Dobravi, okraj Krško, se je ustanovilo »Ka-toliško izobraževalno društvo«. Naj bi Bkoro vsaka župnija imela tako društvo!
Slovensko gledališče. Gledališka sezona 1903/4 stoji pred durmi. Igralci in igralka su že zbirajo v Ljubljani in 1. sept. se začno že skušnje na odru. Engagcmenti so vsi sklenjeni in repertoir jo popolnoma pripravljen. Za opero in opereto je angažiral odbor več novih članov, ter sprejel v repertoir: tri hrvatske, češko, rusko, dve italijanski, francosko in nemško opereto. Za dramo sta angažirana 2 nova igralca in nova igralka pevka. Repertoir drame obsega slovensko, dve hrvatski, srbsko, osem čeških, poljsko, tri ruske, štiri francoske, tri angleške in pet nemških novitet Vse op?re, operete in igre so prevedene in spisane. Lepak s popolnim repertoirjem se objavi 1. sept. t. 1. Določbe gledč abonnementa se objavijo, ko dobi odbor rešitev svoje prošnje pri dežel, odboru.
»Zveza sloven. požarnih bramb za Spodnje Štajersko" je imela v Žilcu občni zbor. »Zveza« je ustanovila osem gasilnih društev. Pri društvih, ki so v »Zvezi«, je 648 mož z 38 brizgalnioami. To je lepo število, a bilo bi še veliko lepše, ako bi imela vsa spodnještajerska gasilna društva le malo narodnega ponosa.
Izvanredni občni zbor »Vzajemne zavarovalnice" v Ljubljani se bode vršil v ponedeljek dne 3 1. avgusta ob dveh popoludne v društvenih prostorih, Medjatova hiša na Dunajski cesti. Ker je mnogo članov, ki se za razvoj naSe zavarovalnice živo zanimajo, je želeti, da se tega občnega zbora v obilnem številu udeleže, ker tisti dan zaradi sinode itak morajo v
Ljubljano. Dobro došli od vseh krajev slovenske domovine!
Vie se maje — liberalcem. Tak utis je napravila na nas »Narodova« brzojavka iz — Drtije, da je ondi zmagata pri obč. volitvah narodno - napredna stranka. Doslej je bil ondi vedno liberalni župan, iz Trsta došli Hušnikar, in nihče mu ni nasprotoval-Letos ae je izvršil tudi na to »liberalno trdnjavo naskok- Kako so se tudi ondi om|-jala tla »narodno napredni stranki«, naj pričajo številke. Naši kandidatje so dobili v III. razredu po 59 glasov, liberalni tudi po 59, v II. razredu naši 46, nasprotni 51, v i- razredu naši 12, nasprotni 18. Te številke pričajo, da se tudi v Drtiji ljberaloem kliše koneo. Liberalna komisija je zavrgla mnogo naših glasov. Nasprotna pooblastila so bila vsa veljavna, od naš h so zavrgli celo pooblastilo g. Povšeta. Proti volitvi se uloii ugovor. Pri novih volitvah bomo z »naro-dno-napredno stranko« zopet zaplesali.
Učitelj, ki Iteti ne zna, je blejski Novak. Naštel je namreč na zborovanju »Slom. zveze« triintrideset udeležnikov. Svetujemo mu, da prihodnjič, kedar ga bode zopet Jelene poslal za vohuna h kakemu zborovanju, naj vzame z Bleda seboj ruski računski stroj (nadučitelj Brus bode to g> tovo milostno dovolil) in naj s pomočjo krogljic previdno šteje, morda dobi potem drugačen rezultat.
»Edinosti« v Trstu. Tržaška »Edinost« je včeraj ponatisnila naš odgovor glede poseta g. dvornega svetnika Šukljeja pri baronu Schweglu ter dostavila, da si hoče naše pojasnilo obdržati v spominu. Dobro! Di pa »Elinost" popolnoma pomirimo, smo pooblaščeni izjaviti, da se je g. dvorni svetnik Suklje pri ibti priliki z baronom Schweglom posvetoval v zadevi d o-1 e n j s k i h železničnih vprašanj, kar je tembolj potrebno, ker se gre za nadaljevanje sedanjih dolenjskih železnic, katerim je baron S3hwegel predsednik. Kar
v
je g. Suklje v tem oziru opravil pri baronu Sohweglu, to izvč javnost na prvem ljudskem Bhodu, ki ga namerava sklicati na Belokranjskem.
Katoliški shod moravskih Čehov se prične jutri ob 5. uri v Brnu ter konča v torek zvečer. Prav bi bilo, da bi se tudi Slovenci spominjali z brzojavkami tega shoda in tako pokazali, kako nas veseli, da se je tudi med Čehi pričelo odločno gibanje za katoliška načela. To smo Slovenci tembolj dolžni storiti, ker so bili Čehi častno zastopani na II. slov. katol. shodu in ker so vsi trije češki zastopniki katoliško-narodne stranke na Moravskem člani »Slovanske zveze" v državnem zboru. Naslov je: »Sjezd katoliku češko-moravskich, Brno."
—	Poročil se je g. Fran Petrič, učitelj v Strugah pri Dobrepolju, z gdč. Marijo Gregorič.
—	Umrla je v Zagrebu soproga sev-niškega nadučitelja, gosp. Josipa Mešičeka, — gospa Irma Mešiček.
Ogenj. S noči ob 9 uri je pričelo goreti pri Šuštarčku v vasi Podlipoglav št. 6. Ogenj je upepelil hišo in vse gospodarsko poslopje; zgorela je tudi vsa živina: dva konja, šest krav in dva prešiča; škoda je velika. Pri ognju sta sodelovali gasilni društvi iz Štepanje vasi in Bizovika ter sta ogenj omejili. Kako je ogenj nastal, ni še znano. Posestnik je v Ameriki..
—Mrtvega so našli 43!etnega čevljarja Jožefa Lukešič v njegovi hiši v Brinju, okraj Kamnik. Mož je v pijanosti doma padel in se ubil.
—	V Krki utonil je 58 letni kovač Jurij Žagar iz Vinice. Padel je iz čolna, v katerem se je hotel prepeljati preko Krke v vodo.
—	Izseljevanje. Ko je pred kratkim odposlalo vojaško poveljništvo 27. pešpolka v Ljubljani pozive na Štajersko za jesenBke vojaške vaje, je došlo komaj 700 mož, mej tem ko je dobilo poziv okrog 1800 mož. Drugi so jo torej popihali v Ameriko. Pa še slabše je v tem oziru v Hrvatski. Ni ga skoraj dneva, da ne bi čitali v naših časopisih, da je zopet toliko in toliko Hrvatov potovalo skozi Ljubljano v Ameriko. Koliko jih potuje skozi Gradec! Vsi iščejo onkraj morja boljših dni, ko jih žive doma pod madjarskim nasilatvom. Pač znak časa — toda ne dober!
—	Razpisana so razna dela na železnični progi Prvačina-Trat Sv. Andrej. Ponudbe sprejema do 12. septembra želez-nično ravnateljstvo na Dunaju. Pogoji pa se
Dalje v prilogi II.
11. Priloga 199. štev. »Slovenca" dn6 £9. avgusta 1903.
zvedo tudi pri stavbenem vodstvu v Trstu, piazza nuova 2. — Dalje je razpisana do bava sušna, platna in obleke za uslužbence in pnduradnike državnih železnic. Ponudbe do 30. septembra ravnatelistvu v Beljaku, oziroma na Dunaju. — Razpisano je mesto učitelja v Budanjah.
—	Nekaj-sa kovače. Ze dalje časa si žele slovenski kmetje v Spodnji Polskavi slovenskega kovača, da bi jim ne bilo treba podpirati sovražnika slovenskega kmetskega ljudstva, ki je tudi zadnjo nedeljo na shodu tako nespodobno kričal. Zato se opozarja, da bi pošten in dobro izvežban kovač, ki bi bil naroden Slovenec našel v Polskavi lepo priliko nastaniti se. Dotičnik bi smel pričakovati, da bi dobival delo tudi od obeh tamošnjih graščin, veleposestvo dr. Glanč-nika na Pragarskem in graščina Frajštajn, lastnik dr. Majaron.
—	Šolo sa agitatorje so vstanovili soc. demokratje v Trstu.
—	Dolenjske Toplice so letos do zadnjega kotička napolnjene. Blizu 600 gostov, večinoma tujcev se zdravi doli. Zadnjih deset let še ni znašala nobena sezona tolike množice, nam je zatrjeval nek gost — bolnik — vrnivši se včeraj domu.
—	Vinogradi ob bregovih Krke, ki so nasajeni večinoma z amerikansko trto, bodo letos polni grozdja, dasi so razmeroma še mlade trte (5—7 let).
—	Gg kolesarji, pozor! Lepa je pot v Italijo, še lepši užitek za človeka, ki ni za male stroške in kratek čas po svetu še dosti videl. Vse se pa ponuja turistu — kolesarju. Od Ljubljane do Benetk je vožnje, ogledovanja, počitka in okrepila le tri dni! Kdor ima kolikaj časa, naj ne zamudi pridružiti se 5. septembra izletnikom kolesarjem „ Z veze"! Ze sam ogled Ogleja, staroslavnega mesta z njegovimi znamenitostmi in zdravilišča v Gradežu so vredni male žrtve.
—	Hujskači proti Slovencem na Koroškem. Kdo buiska, oziroma kdo je na čelu vsem onim društvom in napravam na Koroškem, katerih namen je neizprosen boj zoper vse, kar je slovenskega? Odgovor na to dajemo zopet v sledečem: Podružnica nemškega »šuiferajna« za Pod-kloster-Trbiž je imela nedavno občni zbor. V odbor vo bili izvoljeni: c. kr. notar Ig. Hut (načelnik); c. kr. d a v k a r (!) K. Grueber, podnačelnik; nadučiteli J. Socher v Podkloštru; nadučitelj Mat. Stissen na Vratih; učitelj L. Gutzelnig v Podklofitru; učitelj R. Stisen na Čajni. — Torej sami c. kr. uradniki in učitelji, združeni za borbo zoper Slovence I Je-li treba Se več odgovora na vprašanje: Kdo hujska?
—	»Gorenjcu« v odgovor. V 34. številki »Gorenjca« z dne 22. avgusta se očita »Slovencu«, oziroma njegovemu dopisniku laž. češ, da hoče podtikati »vsega spoštovanja vrednim Žabnifianom" izvršeni umor vojaka v Bitnem, ter trdi, da Fr. K., kateri se smatra za krivca, ne spada pod Zabnico, pač pa pod faro StražišSe in da je iz Srednjega Bitna. Dopisnik »Gorenjčev« naj torej prvič zve, da nobene fare na Kranjskem ni s tem imenom ; drugič, da ne spada Fr. K. pod faro Šmartin pri Kranju, pač pa pod faro Žabnica, ker ni iz Srednjega B.tna ampak iz Spodnjega Bitna. O vsem tem se pre jnriča lahko, če popraša pri farnem uradu v Žabnici. Vsled tega /idpade napad na izobraževalno društvo v Smartnem in na osebo g. Paulusa.
—	„Rokovnjače" so v Stražišču pri Kranju v drugič dne 23. t. m. zopet izvrstno igrali. Občinstvo zlasti iz Kranja in iz Loke se je vračalo popolnoma zadovoljno ,po končani predstavi, čudeč se, kako |e to mogoče, na deželi tako igro, katera zahteva veliko osobja, veliko stroškov in bogato garderobo, sploh vprizoriti. Zahvalo zasluži v tem oziru zlasti g. Fran Govekar. kateri je prijazno posodil iz garderobe dramatičnega društva v Ljubljani obleko. Da je pa igra uspela prav Bijajno, k temu Je pripomogel zlasti tamburaški zbor iz Škofjeloke, kateri je med posameznimi prizori precizno proizvajal krasne slovanske pesmi.
—	Laška kraljeva dvojica v Vidmu. Avstrijski laški listi so navdušeno poročali o navzočnosti laškega kralja »na vratih Italije". Da bi pa pozdravi neodrešenih laških liBtov ne bili prazna fraza, treba je bilo, da se udeleže slavnosti v Vidmu tudi sami neodrešenci. In res čitamo v laških listih, da je govoril laški kralj v Vidmu s Tržačanom dr. Spadonijem in z Goričanom Bombigom, katern oba pripadata k vladajoči laški stranki na Primorskem, h katero stranko jo naša primorska vlada v najintimnejših odnofiajih. Slavja v Vidmu so se uaeložile tudi gospe iz Trsta in i z G o r i c e in, kakor čitamo v laških listih, poklonilo so kraljici Heleni v imenu tržaških in goriških gospa — cve tlice. Vzlasti je bil kraljici Heleni všeč Šopek tržaških gospa, in da to dokaže, obdr-
I žsla ga je v roki in ga ni izročila adjutantu,
I kakor druge šopke. Ako pomislimo to, da je Helena z nekim ponosom povdarjala, da
I
je bila že v Vidmu kot črnogorska princezinja, in je ob tej priliki povdarjala svoje črnogorsko rojstvo, ako pomislimo nadalje, da je bila vzgoja Helene slovanska, kdo ve, če jej ni bil šopek tržaških gespa prav radi tega tako ljub, ker ji je znano, oa je slovenska ona zemlja v Trstu, na kateri so rasle one cvetlice, da bo slovenske bile one roke, ki bo negovale one cvetlioe, saj je vendar znano vsakomur, da so vsi vrtnarji v Trstu oošteni slovenski okoličani.
—	Gorje vam, slovenski visoko Selci! Tržaški liberalni židovski „Piccolo" se zaganja v slovenske visokošolce, ker so protestirali v Ljubljani proti ustanovitvi laškega vseučilišča v Gorici in v TrBtu. Da se potolažijo Židu razdraženi živci, svetujemo mu priprost lek: Lahi naj zahtevajo na Blovenski zemlji slovensko univerzo, na laški zemlji naj zahtevajo pa laško univerzo. Tako bomo Bkupaj lahko postopali. A da hočejo imeti na slovenski zemlji laško univerzo — ne boš, Jaka! Trsta in Gorice ne damo!
—	.Voran leuchtend!" Šopiril se je po tržaških ulicah nemški burš. ki že vidi mater Germanijo doli preko Trsta pa do Palestine. Nataknil si je na glavo nemško čepico in za njo pripel trakove v nemških barvah in tako korakal »voran leuchtend" po ulicah, ki pa nočejo še biti nemške navzlic vsem naporom naše slavne vlade. A da bi se preveč ne navdušil za vse, kar je materi Germaniji sveto, priletela mu je po glavi taka klofuta, da mu je odnesla čepico z vsemi nemškimi barvami vred. A razkrin kani nemški junak je hitel „voran leuchtend" k policaju, policaj je peljal onega, ki je Germanu dal zaušnico, na policijo in sedaj je vložil German tožbo radi telesnega poškodovanja. Zakaj ni tudi German rabil pesti ? Morda je videl pod »pikelhaubo" policaja svojo rešitev? Pa ne da bi bile naše »pikelbaube" v varstvo samih Nemoev? Te misli mi rojijo po glavi, ko vidim, da si vse želi priti pod nemško „pikelhaubo".
—	S Sv. Višarij se nam piše: Romanje na Sv. Višarje se bliža svojemu konca, zato pa romarji v vedno večjem številu prihajajo. Ravno t »ko raste tudi število obiskujoČih gg. duhovnikov, kar nas gotovo zelo veseli in želimo vsakemu po možnosti ustreči. Prosimo, naj nam sporoče prihod ali pa se zvečer oglasijo pri tukajšnjem cerkvenem nredstojništvu.
—	Mladeniči, ki imajo poklic za rodovniški stan in žele stopiti v frančiškanski red hrvaške provincije sv. Cirila in Metoda, naj se čim prej oglase pismeno ali ustno pri preč. O Vendelinu Vošnjaku, provinci-jalu v Zagrebu. Kdor se sprejme, stopi na Trsatu v novicijat in potem v Varaždinu nadaljuje svoje daljne nauke.
—	Pomanjkanje učiteljstva. Za razpisano mesto tretjega učitelja v Gorjah se ni nihče oglasil, zato je imenovana gdč. Sofija K a 1 a n na ondotno šolo za provizorično učiteljico. Za provizorično učiteljico v S r o p i č je imenovana gdč. Ludmila K u p u s pl. P i c h e 1 s t e i n. Za razpisano mesto nadučitelja v Kropi se ni nihče oglasil in je za provizorično šolsko voditeljico imenovana ondotna učiteljica gdč. Antonija O k o r n.
—	Izlet zveze slovenskih kolesarjev, v dnevih od 5.-7. oziroma 8. sept. t. 1. čez Trbiž v Italijo, se tako-le vrši: Odhod iz Ljubljane v soboto, dno 5. septembra opoludne (11 h 51) z gorenskim vlakom do Trbiža; odtod vožnja s kolesi do Chiuseforte (34 km — prvo prenočišče) V nedeljo s koleBi do Vidma, kjer se obeduje. Ob dveh popoludne odhod v G o r i o o (42 km — drugo prenočišče), V ponedeljek v jutro vožnja v Oglej (Akvilejo 43 5 km.) Ogled bazilike in muzeja; ob 1 h 20 popoludne s parnikom v Gradež in odtod zopet s parnikom do Trsta (tretje prenočišče, eventuvalno povratak z večernim vlakom v Ljubljano) — Oni izletniki, ki žele iti v Benetke, se odpeljejo v nedeljo popoludne z Vidma naravnost tja in prenočujejo ali v C o n e e I i a n o (72 km) ali pa v Treviso (100 km) ter odrinejo v pon-deljek naprej v Benetke. V torek 12 h 30 po noči vožnja s parobrodom v Trst. Ker je cesta skozi in skozi lepa, cd Z a b n i o e dalje pa vedno pada in ker so kraji vrlo zanimivi, je upravičeno pričakovati številne udeležbe. Da se pa pravočasno izvrše potrebna naroČila glede prenočišč, obeda itd , naj ee gg. izletniki zglase najkasneje do 2. sept. in tej zglasitvi priiože svoto 10 K ter svojo sliko.
—	Dobavni razpis G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo potom ponudb oddalo dobavo raznovrstnega losa in leeencga blaga za 1 1904, med drugim bo dobaviti mecesnov les za mostove, tramove; stebre, late in deske iz meceanovega lesa; Bmrekov les, smrekovo desko, stebre, late ; prago iz mecesnovega in hrastovega lesa, trd in mehak les za vozove; oglje iz trdega in mehkega lesa. Ročajo za
orodje, toporišča za sekire, kladiva, matike in lopate; brezove metle, okovane cize itd. Za to dobavo potrebni ponudbeni vzoroi in podrobni izkazi o vrstah, množinah in merah, ter občni in posebni dobavni pogoji se lahko pogledajo in tudi brezplačno dobe proti vpošiljatvi poštnine pri imenovanem ravnatelistvu, katero da)e tudi vsa pojasnila glede dobavnih pogojev. Ponudbe b potrebnimi prilogami su morajo najkasneje do 10. septembra t. I. do 12. ure opoludne vposlati c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Ba ljaku. Prepis dobavnega razpisa leži v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
—	Od Sv. Lenarta v Slovenskih
goricah se nam pise : Nečuveno je. kako izsesavajo lenarški nemčurji uboge slovenske zapeljane člane posojilnice. Gmotno pro-pala brezstidna nemčurska družba porablja na vse mogoče načine gorostastna slepila, da le izvabi vlagateljem krvavo zasluženi denar iz žepa. — Vsakdo \6, da se za pomlad rabi več denarja, kakor za druge čase. Ljudje so imeli posojilnične vložne knjižice, a denarja ne. Nemčurji so znali to zadrego slovenskega vlagatelja vporabiti ter so kupovali knjižice proti odstopu 25%. La pod tem pogojem so dajali za prvo silo denar. A najbolj ostudno in značilno za Mravlja-kove značajne podrepnike je to-le dejstvo : Zavedni in uplivni slovenski možje se niso hoteli na noben način podpisati za odstop 25%. A kaj si izmisli lisica? Nemčurji so obletavali te uplivne može in se prilizovali, da bi le dosegli svoj namen. Rekli so: »Podpišite se samo, da odstopite 25%, mi hočemo le vaš podpis, izplačamo vam celo Bvoto brez vsakega odbitka". Na ta način sa si vedeli pridobiti podpise uplivnih mož m s tem tudi agitgcijsko orodie proti drugim vlagateljem. Merodajni krogi pa so bili gluhi in slepi. — To je nemčurska poštenost in pravičnost.
—	Št Ilj v Slov. goricah. Že dvakrat so se v »Slov. Narodu" brale strašne stvari iz naše „prekrasne" župnije, katero pa hoče znani dopisun ogrditi z deloma izmišljenimi bajkami, deloma z grdo zavitimi resničnimi dogodki ter s smešnim, drznim žuganjem. In zakaj vse lo? Edino le, ker je neka »gospa" — pa brez gospoda — zapravila pravico na kor pet hoditi iz vzrokov, o katerih molčimo. Ali ta .gospa" res misli, da ji bode tukaj vsem znani liberalni dopisun s svojimi umazanimi čenčami čast delal? Povej mi, s kom se pajdašiš in naznanil ti bom, kdo si. Človek, katerega se rado vse ogiblje, kar pošteno čuti, katerega smo mladenči izbacnili iz svojega društva, ker se sramujemo njegove tovaršije, — ta hoče govoriti o pohujšanji i. t. d. človeče, ki je še le pred kratkim prišlo iz »obedo-valnice za ričet", hoče organiste odstavljati in jih pred svetom smešiti ? Človek, ki mora po izreku „gospe" naj manje četrtinko žganja vse vliti, ako hoče glas za petje dobiti, hoče nam nauke dajati o lepem petji?! G. Sorko, naš uzorni učitelj in nepozabni organist, je res kaj lepo učil razno petje, pa je imel v tem tudi britke ure, ki so mu — žal — pred časom pretrgale nit življenja! Saj vemo, kakor je . . . bilo! Dopisnik nam žuga, „da bode „Slov. Narod" širil in ž njim omiko, ter preganjal srednjoveško temo, da bode razkrival vse netaktnosti, katere se tukaj gode in naj si bode krivec Peter ali Pavel! joj mine, koliko posla! — torej le naprej, g. dopisnik — le naprej, res radovedni smo tega, pa tudi prepričani, da pride najprej na vrsto žalostna zgodba o Poler-jevem petelinu, ki rad čičika, zastonj pa-pika in vedno v senci leži.
Št. iljski mladenič.
—	Boj mej kuharico in natakarjem. Iz Gradeža nam piše naročnik našega lista: V nedeljo dne 23. t. m. sta se natakar in kuharica nekega restavranta pri kosilu sprla tako, da je nazadnje kuharica na takarja s pestjo udarila po glavi. To pa je natakarja tako raztogotilo, da je pograbil na mizi Be nahajajoči nož in začel i njim mahati po kuharici, in sicer tako močno, da je koj padla v nezavest. Mdal ji je šest velikih ran. Poklicani zdravnik je ranjenki rane izpral in sešil, pri čemer je imel tri in pol ure dela. Natakarja eo Beveda koj zaprli.
—	Gostovanje slov. gledališke družbe Z dežele smo prejeli naslednje vrstice, katere objavimo z ozirom na ugled slov. gledališča v Ljubljani. »Odličen gospod iz Trsta, k: je prisostoval predstavi v Na-breiirii, mi piše mej drugimi. To je bil naravnost škandal, kakor so je igralo. Igralci so dohajali na oder v jako zanemarienih oblekah, norčevali se iz občinstva, izpustili polovico igro in — cds!i. Ako Bte Ljubljan čani zadovoljni u takimi — igravoi, da no rabim pravega izraz, potem so nsši dilctan-tje umetniki. — Ako so tudi drugod tako predstave, potem je bolje, da jih ni, ker le škodijo ugledu ljubljanskega gledališča, ;ili naj družba primerno igra ali pa opusti gostovanje. Mnogi na dežali monijo. da so ta gostovanja v zvezi s slovenskim gledališčem v Ljubljani, zato bi bilo prav, da „Drama-
tično društvo« s primerno izjavo pojasni, kako je prav za prav ta gledališka družba, da se ne bo v ime dramatične umetnosti slepilo občinstvo.
—	Poitne zadeve. Z dežele Be nam piše : Kolikor nam je znano, je neka na-redba trgovinskega ministerstva, ki strogo prepoveduje, da bi smeli ožji sorodniki skupaj uradoiati v poštnih uradih. Mogoče, da jo ta naredba v mnogih slučajih opravičena. A ravno tako je opravičeno, da bi poitni praktikant ne smel službovati v uradu ali kraju, kjer ima njegov oče ali brat trgovino z gostilno. Trgovci imajo vedno svoie tajnosti, katerih ne odkrivajo svojim konkurentom. To pa je nemogoče, ako gredo pisma skozi roke ožjih trgovskih sorodnikov ali takih, ki se sami pripravljajo za trgovino. In tak slučaj je v našem kraju, na kar opozarjamo «1. postno ravnateljstvo.
—	Na Bledu je bilo do 22. avgusta t. 1. 2416 gostov.
Ljubljanske novice.
Izlet v Vevče priredi jutri popoludne »Slovenska krščansko-socialna zveza«, somišljeniki, ki Be hočejo pridružiti, dobro došli! V Vevčah bo jutri velika slavnost povodom otvoritve novega »Društvenega doma«. Odhod ob 1 uri popoludne od vrta g. Debelak* v Vodmatu.
Poročil se bo g. Ivan K e b e r , trgovec z gdč. Gabrijelo Jesenko. — G. Ludovik Filip Krema, fotograf, se je poročil z gdč Štefanijo Oblak. — G. Alojzij Logar, pomožni uradnik, Be bo poročil z gdč. Marijo Starman.
S steklenico po glavi. Na Dunajski oeBti sta se včeraj popoldne sprla delavca Ivan Hribar in Bernard Pokavec ter je v prepiru udaril II ioar Pokavca s steklenico po glavi in ga precej poškodoval. Policaj je Hribarja aretiral.
Makedonci na Gorenjskem. Na Gorenjsko k zgradbi železnice v Hrušici se je odpeljalo danes ziutraj 80 Makedoncev.
V Ameriko. Danes po noči odpeljalo se je odtod 10 oseb v Ameriko.
Japonski profesor v Ljubljani. V hotelu pri »S onu« nastanit Be ie včeraj japonski vseučiliščni profesor dr. F. Omori iz Tokyo.
Restavracija pivovarne Auerjevih dedičev »pri belem konjičku" (Rosselbirt) v Wolfovih ulicah št. 12,.katere najemnik je g. Rasberger, se prenavlja in bodo dotična dela prihodnji teden dovršena. Restavracija bode po ličneno dunajskem slogu okusno preurejena in kakor se sedaj vidi, bode ta eden najlepših ljubljanskih restavracijskih prostorov.
Vinska trgatev v — Ljubljani. Pevsko društvo »Ljubljana" naznanja s tem, da priredi običajno vinsko trgatev dne 4. vinotoka t. 1. in prosi, da se blagovolijo slavna narodna društva ozirati na ta dan.
Tukajšna davčna administracija pošilja nekaterim slov. strankam nemška plačilna povelja. Ljudje se jeze nad tem ravnanjem. Temu se na kratko lahko odpomore: Ljudje ki nemških nemarajo, naj jih pošljejo nazaj in basta!
Na vse štiri vetrove so raztreseni —■ ljubljanski uradi, tako da mora včasih človek se za glavo prijeti, če mu je vse poiskati. Ta moderna »veternica« izgleda tako le: Slavna deželna vlada je b svojo palačo tam zunaj ob perifereju proti jugo-vzhodu, okr. glavarstvo bo na južnem koncu na nekdaj slavnem starem Zibjeku, sodišče s budodel-niško univerzo je na severu in finančna upr., stara rotovška trdnjava pa drugi aparati leže v sred šču. Stranke, ki imajo opraviti b temi uradi morajo imeti dobra pljuča!
Vsprejem na moško in žensko učiteljiš.če Zglasila za sprejem v prvi letnik moškega učiteljišča se sprejemajo v ponedeljek, 21. septembra dopoldne, gojenke za prvi letnik ženskega učiteljišča in za učni tečaj za vrtna-rice se pa morajo zglasiti že v ponedeljek 14. septembra. Preiskušnje se prično naslednji dan. Dosedanji gojenci se morajo zglasiti dne 24. sept. V 2., 3. in 4. vadnični razred ter zadnje tri letnike ženskega učiteljišča se ne bodo sprejemali nobeni gojenci.
Zidarska dela v Ljubljani Pri zgradbi novega poslopja za voješto strelišče ob Dolenjski cesti, hatero mora biti meseca oktobra dogotovljeno in za rabo, je bilo zdaj okolu 150 delavcev v uporabi, prihodnje dni bodo morali jih dobiti k tem šo blizu 200 in zato jih stavbna družba zdaj išče. Zgradili so ondi novo cedo, ki pelje od vhoda ob levi strani dol. cesta ter se vzdihuje na.I starim poslopjem in gre vedno višje tja ob hribu proti streliakim nakopom v dolini. Nove stavbe eo se pričele: Na parceliranem knezoškcfij-Bitem svetu pri s \ P*tru so pnče'.i trraditi si pritlične h'so Jože Sedmak, Ivan ^ernič in Ivan Rakovec. Poleg kolizeje so si nakupili potrebni stavbni svet J Kutlales in dva druga zasebnika, kjer si b?jo zgradili pritlične hiče. V podiljšanih ŠubcBvih ulicah — poleg W< ttachove vile — prične v kratkem z zgradbo enonastrepne vilo tukajšni odvetnik Oton Vallentschagg. Na novem
stavbišču za II. drž. gimnazijo je postalo že vse živo. Pretekle dni so pričeli namreč de-molirati gradič gospe Hermine del Gcttove in delati prostor novi stavbi. Na tem svetu si pa že gradi bivša ta posestnica novo eno-nadstropno vilo. Na m^stu podrtega gospodarskega poslopja gradi oprava E izabetne otročje boln ca na zg< rnjem koncu deli Co ttovega vrta novo pralnico. Morda nastane s časom na tem prostoru še kako poslopje. Gospodarsko poslopie v Jozefišču je do polovice dograjeno. Mimo novega gimnazijskega pcslopja bodeta šli baje dve cesti. Kanalizacija se spelje do Poljanskega kanala, ki vodi z Elizabetne ceste v Liubljanioo. V Vegovih ulicah so pri poslopju banke »Slavi e" pričeli stari zid razkopavati in napravijo ondi novo hcado. Pri hiši št. 47. v Florijanskih ulicah se izvršujejo nekatera rekonstrukcijska dela. Ometanje in snsženje M. Sokličete hiše pred konjušnico bo prihodnje dni končano, hiša arhit. Smielowskega v Dalmatinovih ulicah je ometana in osnažena. Dri Spelekovi \ili se prišne ometavanje prihodnji mesec. Zgradba nove hišeJozele Počivavnikove je dospela do parterja. Olepševalna de'a pred deželnim dvorcem so prenehala ker se baje izdelujejo še načrti za vodomet, ograjo in nasad. Pri Korsikovih hišah so pričeli polagati asfaltni tlak; pred Weinlichovo vilo ob Erjavčevi cesti je asfaltni tlak že izvršen. Tlakovanje Dunajske ceste je dospelo do Mat|anove hiše. Pri tiskarskem poslopju »Narodne Tiskarne v Km (lovih ulicah so kleparska in zidarska dela deloma že končana. Zidariev in delavcev manjka pri vseh novih zgradbah, tudi pri poslopju mestne hranilnice. Ljudje si gredo boljšega zaslužka drugam iskat!
Delovanja mestne posredovalnice za delo in službe, Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 21. do 27. avgusta je dela iskalo 9 moških in 51 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 13 moškim in 62 ženskim delavcem, v 37 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januvarja do 27. avgusta je došlo 1869 prošenj za delo in 1808 delo-ponudeb, v 1112 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 4 mizarji, 2 sodarja, 4 kočijaži, 15 konjskih hlapcev, 2 trgovski slugi, 1 pekovski vajenec, ženski: 2 prodajalki začetnici, 1 hotelska sobarica, 2 gostilniški kuharici, 6 gostilniških deklic, 3 kuharice, 12 deklic za vsako delo, 8 deklic k otrokom. Službe iščejo moški: 3 trgovski pomočniki, 1 graščinski sluga, 1 trgovski vajenec; ženske: več izurjenih prodajalk, 3 gospodinje. več računajočih natakaric, 1 bona. Stanovanja: Oddati je več dijaških stanovanj in mesečnih sob, stanovanja z 1 do 4 sob z pritiklinami. V najem se iščejo: stanovanja z 2 in 4 sobami. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Hrvatje v Ljubljani so nam poslali naslednji »Poziv« : Na temelju odobrenih po visokoj c. i kr. deželnoj vladi, pravila I. Hr-vatskog društva »Kolo" u Ljubljani, Vas najuljudnije pozivamo na ustanovnu skup-štinu koja če se obdržavati dne 30. o. mj. u prostorijah gostilne Auerjevih ded čav (Wol-fove ulice"; točno u 4 sata poslie podne, «a sliedečim rasp.redom: 1. Čitanje pravilah. 2. Obrazioženje i svrha družtva. 3. Izbor pred-sjednika, podpredsjednika, tajnika i blagajnika. 4. Iibor trih odbornika. 5. Izbor trih zamjenika. Za što več odziv na ovu skup-štinu poziva i moli promicateljni odbor Slovence i Hrvate.
Vol in rokoborec Svoboda. Košeninov hlapec Anton Javanč.č je pripeljal danes dopoludne na klavnico vola, da bi ga ubili. Vol pa se je smrti zba! in je ušel iz klavnice ter dirjal v mest'.", Skril se je na dvorišče v »Mestnem domu«, pa hlapec je tekel za njim in ga našel na dvorišču. Peljal ga je naprej in na Poljanski oesti prišel mu je še jeden mesarski hlapec na pomoč, da sta gnala vola na klavnico. Prišedši do vrat pri klavnici je vol pogledal na dvorišče in ko je slišal rjovenje svojih tovarišev, je stresel glavo in njegova spremljevalca sta ležala na tleh, on pa je zbežal proti Kurji vasi, kjer so ga štirje kmetje prijeli in držali, dokler niso prišli hlapci in ga njim odvzeli; na pomoč je prišel tudi rokoborilec Svoboda, ki je s svojima krepkima rokama prijel vola in ga 8am gnal v klavnico. Vol se je pri klavnici spet spuntal, pa rokoborilec ga ni izpustil in moral je iti pod sekiro.
Surovost. Včeraj zvečer je na Ledini strojarski pomočnik G. S. 9 let starega Er-vina Finka, stanujočega na Radeckega cesti 11, ki mu je bil raztrosil kupe čresla, tako pretepel in obsuval, da se je nezavesten zgrudil na tla in so ga nezavestnega prenesli na stanovanje.
Najdeno. Čevljar B. Salmič, stan. v Tru-berjevih ulicah št. 2 je našel ponoči pri sv. Jakoba mostu novo britev. — Tapetnik Al. Wolf, stan. v Cerkvenih ulicah št. 21 je našel danes zjutraj v Gradiških ulicah nov dežnik,
Dogodki na Hrvatskem.
Poloiaj v hrvatski opozioiji.
Kriza v hrvatski opoziciji še vedno traja. Kljub soglasni izvolitvi Evgenija Kumičič* v zlatarskem okraju. »Obzor« in reški »Novi list« pišeta še vedno jako ostro proti Ku-mičču. dr. Franku in odstopivšemu predsedniku hrvatske stranke prava, dr. Bre 8ztyenskemu, kateremu očitajo, da je zagazil v Frankove mreže in da je Franku in Ku-mičiču na ljubo odložil predsedništvo stranke prava, da bi tako moralno uplival v to, da bi bil v zlatarskem okraju izvoljen Frankov kandidat Evgenij Kumičič. »Obzor« očita Breszijrenskemu, da kljubu večkratnim pozivom ni hotel sklicati seje osrednjega odbora atranke prava in da ta stranka ni do sedaj še ničesar storila za svojo organizacijo, ker se je vse dosedame delovanje osrednjega odbora zapravilo z brezvspešnimi pogajanji s Frankovimi »čistimi«. »Novi list« očita dr. Franku, da je le radi tega stremi! oo vrhovnem vrdstvu združene opozicije, da bi potem vspešneje barantal pri vladi za svoje osebne koristi.
Mažaronska kukavščina
Iz Hrvat ske.
Nesrečni dogodek v Aaprešiču je dal povod uradnemu listu deželne hrvatske vlade, da brani madjarsko zastavo na hrvatskem teritoriju. Poznato je še dobro braveem »Slovenca«, kako je bivši hrvatski minister To-mašič zagovarjal madjarsko zastavo na Hrvatskem, češ. da se leta 1886 sicer v sejah regnikolarnih deputacij niso mogli sporazumeti glede porabe zastav na Hrvatskem, vendar pa sta deputaciji predložili, d« se pri slovesnih prilikah razobešate obe zastavi, madjarska in hrvatska. Madjarska zastava naj bi pri takih svečanostih predstavljala državno zajedništvo med Ogrsko in Hrvatsko. Dasi sta regmkolarni deputaciji poslali poročila o teh sklepih svojim zborom, vendar teh poročil ni sprejel niti hrvatski niti ogr ski sabor. Potemtakem sklep regnikolarnih deputacij ni imel nobene zakonite vrednosti. A postava glede porabe državnih znakov je v nagodbi čisto jasna, kakor glede jezika, na sploh ni bilo nobenega dvoma do bana Khuen - Hedervaryia, da mažarski zastavi sploh ni mesta na Hrvatskem, sale ban Khuen-Hedervary jo je začel z vso silo raz-obešati, in sicer po postavah iz leta 1848, češ, da te postave veliajo tudi za Hrvatsko.
Ban Khuen Hedervary je odločno zastopal to mnenje o mažarski zastavi, ali se pri tem ni nikdar pozival na nagodbo, nego na postave iz leta 1848, ker je dobro vedel, da po nagodbi ne more braniti mažarske zastave na hrvatskih tlfh. Razume sa, da tudi postave iz leta 1848. ne morejo imeti vrednosti za Hrvatsko, toda po priznati nasilni praksi jih je bivši ban uvajal na Hrvatskem. Po žalostnem dogodku v Zaprešiču pa iznaša uradni list stari ričet, katerega je že tolikokrat prekuhaval o nagodbi, katera nima, kakor s a vidi pri Mažarih, pa tudi ne pri mažaronih nobene stalne vrednosti. Danes jo tolmačijo tako, drugi dan pa že spet drugač, kakor se od zerojaj zahteva, a sled njič poživlja novi regmkolarni deputaciji, ki naj bi to vprašanje rešili, mejtjm pa naj bi ostalo vse pri starem. To drugega, nego priznanje na Hrvatskem. Saj vemo, vprašanje.
Današnji mažaroni z današnjo mažaron-sko vlado bi seveda brez vsakega odpora popustili Mažarom, kakor še v vseh dragih vprašanjih, ki se tičejo hrvatskega narodnega ponosa in prava. Ko bi bili hrvatski tnero-dajni krogi na svojem mestu, gotovo ne bi bili Mažari nikdar nastopili s takimi zahte vami nasproti Hrvatom. Saj so celo še zdaj mažarake oblasti vprašale hrvatsko vlado, glede razobešanja mažarske zastave, in hrvatska vlada je dovolila razobesiti mažarsko zastavo tudi v Zaprešiču na svojo odgovornost in županijski uradnik je zastopal pri tem poslu hrvatsko vlado. Tukaj se vidi ona prava mažaronska kukavščina, da se ne upa očitno in jasno odgovoviti nasproti mažarskej premoči, Mažar ve, da krivo dela, a če mu to dovolijo merodajni hrvatski krogi, potem postane seveda čez vse ošaben. Če pa uradni list trdi, da se mora braniti v takih slučajih državna avtoriteta, ima gotovo čisto krivo, ker najbolja obramba državne avtoritete je natačno izpolnjevanje državnih postav ne pa kršenje, kakor se godi v takih vprašanjih. Smešno pa je, če uradni list grozi domo ljubnim Hrvatom, da zdaj iznašajo taka vprašanja na dnevni red, ko na Ogrskem neodvisna stranka, poznata neprijateljica Hr vatov, že kar zapoveduje in vlada.
Prvič je laž, da domoljubni Hrvati iz našajo takšna vprašanja, marveč jih prouz rokujejo mažaroni in mažaronska vlada, ka kor smo zgoraj omenili; drugič pa se Hrvati ne boje mažarske opozicije, ker tudi dosedanji vladni mažarski krogi niso bili Hrvatom niti najmanje pravični. A če uradni list omenja pri tej priložnosti, da Hrvatska nima I še nove financialne nagodbe sklenjene, in da
se mažarski merodajni krogi ne smejo dražiti s takimi dogodki, .kakor so se godili zadnje dni, je to gotovo največja podlost, ki si jo moremo misliti. Ko bi bili hrvatski merodajni krogi le kolikor odločni, bi bila nagodba že adavnej gotova in sicer na korist Hrvatske.
Toda bivši ban Khuen Hedervary je imel druge skrbi, a člani regnikolarne deputacije so bili zadovoljni s svojimi dnevnicami, katere jim tečejo že skozi pet let; hrvatski sabor v mažaronski večini pa je odobraval vse, kar je bivši ban delal. Med tem pa je zemlja propadala od dne do dne In zdaj zahteva uradoi list, da Hrvati popuste v vsem tudi v političnem in narodnem pogledu oho-: lim Mažarom, potem bi mogli morda še kaj dobiti od njih v gmotnem pogledu.
To pa je prava mažaronska kukavščina vredna vsakega prezira.
Dva židovska poslanca v hrvatskem saboru
Iz Zagreba.
Zadnja volitev v Daruvaru je izpala ne-povoljno za opozicijo. Temu se sicer nobeden ne čudi, komur so znane glasovite volilne praktike poznatega podžupana požeškega. Tudi sicer bi bilo težko zmagati v tem vo-livnem okraju- pravim hrvatskim kandidatom, ker je prebivalstvo tega okraja jako pomešano v narodnostnem pogledu. Tukaj so nastanjeni Hrvati, Srbi, Nemci, Madjari, Čehi in Slovaki. Navzlic temu pa je vendar hrvatski neodvisni kandidat dobil lepo Število glasov, a kdo ve, ali bi bil zmagal, ko bi bili mogli priti vsi volilci na volišče, katero je dal podžupan Čuvaj zapreti po ulaneih, a legitimacij ni'hotel izročiti vsem o policijo -nalnim volilcem.
Toda najžalostneje je to, da je v tem okraju izvoljen Žid za poslanca in da bosta zdaj sedela v hrvatskem saboru dva Žida,, namreč dr. Schwarz, ki je bil izvoljen pri zadnjih volitvah,, in zdaj v ©aruvaru dr. KUrschner. To je za Mrva tako pomenljiva stvar. Do najnovejšega časa ni bilo v hrvatskem saboru nobenega židovskega poslanca, kar je bilo čisto opravičeno. Zidov je na Hr?atskem v vsem 0r5 odstotkov prebivalstva, a raztreseni so po oelej zemlji ter po pravu nimajo nobene pravice, mešati se-v hrvatske politične zadeve. Toda hrvatska, vlada ve, kaj pomeni ta živeli med hrvat skim narodom., pa je dovolila, da ee tudi t» živelj vmeša v politične borbe. Pri Židih j® gotova stvar, da ostanejo zvesti privrženai madjaronske vlade, od katere imajo toliko koristi, Zato so pa tudi hrvatski fiidi vsi, v madjarcnskecn tabora. Tukaj je nastal /daj boj za hrvatski narod proii novemu življu, ki je morda nevarnejši nego sbitio madja-ronsC/vo na sebi, saj vemo, kam meri vsa židovska politika. Na Hpvatskera pa mora na ta način priti čim preje do antisemitizma, ker se je rnažaroastyo sedinilo z ži-dovfctvom ter preti obstanku hrvatskega naroda. Naj se tedaj hrvatski vladajoči krogi niti najmanje ne čudijo, če narod ža zdaj g?ozi Židom. A od zdaj, ko jim je račela sama vlada pomagati, bode ta boj ša bolj očiten. Sploh pa Židu ni mesta v hrvatskem aaboru.
pa ne pomeni nič-mažarska zastave kdo bi reševal to
Vsfaja na Balkanu.
Peterburške •Novvosti" trde, da j, e kupacija Makedonije in S t a -e S r b i j e po evropskila velevlasti h neizogibna. Gre se za sedaj le zatos da s» velevlasti zediaijo v vlogah, ki jib bodo igrale posamezne velevlasti ori tej okupaciji. Dejstvo je, da je Turčija pogajanja o reformah porabila le v to, da se mobilizirala. Sedaj je Turčija pripravljena sa vojsko in o reformah ni več govora. Turčija ni niti voljna, niti sposobaa izpeljati re forme. Lahko se torej pripravimo na velike dogodke.
Vsi ti dogodki, ki so se v zadnjem času izvršili na Balkanu in v Mali Azili (napad na vlak. umor amer. podkonzula) vsi ti dcgodki bodo le še bolj zmedli cel položaj na Balkanu. V kratkem času so turškemu fanatizmu padli kot žrtve trije uradniki tujih vlaBti in ta fanatizem divja dan na dan med prebivalstvom v mac. gorah, kjer — kakor poroča porta — uradniki uvajajo »reforme«.
Kakor je cela stvar žalostna, vendar se mora človek smejati poročilom turške porte. Macedonci se branijo svojih mučiteljev, kakor se morejo, ali se pa maščujejo za kri svojih dragih in potem tudi sami more in požigajo. la potem turška vlada vidi le obupna dejanja vstašev in pravi: reformam se zoperstavljajo. Macedonci se branijo z dina-mitom in ker ti napadi zahtevajo le tur ških žrtev, tedaj je srd in besnost turška le še večja. Kristijani v Carigradu pričaku jejo na dan obletnice sultanovega kronanja hudih reči. In ti izgredi, bodi si od mace-donBke, bcdisi od turške strani, kažejo Jle onemoglost turške vlade. Le popolnoma nevedni ali zaslepljeni listi morejo upiti, naj sedaj po tem atentatu Evropa vendar da Turčiji obširnejša pooblastila, da bo ložje postopala proti Bolgarom.
Saj ima vendar porta popolno oblast! To le dokazuje, da miiru na Balkanu ne bo prej, dokler velevlasti ne intervenirajo v prilog Bolgarom.
Napad na konvenctonalnfi4 vlak
bi se bil težko posrečil, ko bi bili Turki malo bolj pazili. Da bi bil Edib paša, če že ne more vBled pomamkanja vojakov zastaviti cele proge, da bi bil vsaj zasStažil tako važno točko, ko je ravno ta postaja KulelU Burgas in most Čez Marico. Od Turške lenobe in površnosti se pa kaj zelo razlikuje živahnost in energija vstašev. Z vojaško iz kušenostjo so vodjo vstaje spoznali, kaj jim je storiti, da bodo najlažje preprečili poskuse turških generalov, ustašem priti blizu. Da je napad zahteval žrtev, niso krivi napadalci, maeedonski odbor, ker je Boris Sarafov že poprej obvestil želežnice, naj ne sprejemajo potnikov, da napadi, ki jih morajo izvrSit na orogo, ne bodo zahtevali nedolžnih žrtev. In to se je zgodilo tu. Med ranienei je največ žensk, pore čila pravijo da enajst.
Zopet konzul umorjen:
Ž 3 Btopa v ospredje drug dogodek — umor amerikanskega podkonzula v Beiruthu. Beiruth sicer ne leži v Makedoniji, vendar bo največ mak. razmere povzročile napad na konzula. Sploh se op«4a mej Mohame-dani veliko sovraštvo do Evropejcev. Dokaz, da Evropejci se ne morejo najboljše počutiti doli v vataškem ozemlju, je ta, da konzul Mandelstamm, ki je vendar došel na svoje mesto v Monastir, hodi skozi mesto s samokresom a a pasom. Turškemu paši- pa to ne gre v glavo in se je pritožil nad tem. Ta ogorčeni paša pa ne vidi cele čete Albancev, ki postopajo po monastirakih ulisah in ki so oobroženi od nog do glave. O1 umoru amerikanskega konzula govorimo na dru gem mestu.
Ogenj in kri.
Vae vasi okraja M e 1 k o t r i n o w o v provinciji drinopoljski, izvzemši mesto Melkotrino\vo samo. so v rokah ustašev. Vse stražnice od U r u m k j e v i do morja so požgane, turške straže pa pobite ali izgnane. Maoedoneke čete so razdejale vasi W e 1 e č in Kureča, pri tem je padlo mnogo ljudi. V vasi J a b 1 a-n i o a so Turki uprizorili veliko klanje.
Vsled dinamitnega napada na; orientski vlak pri Kulelii-Burgas je orientska železnica odpustila vse bolgarske delavce. — VUes-5 k ii- bu so našli pri Bolgarih mnogo krme.
—	Iz I pek a se poroča, da se je z nastopom Nastil-paše začelo novo gibanje med Albanci, ki so začeli kar po cestah moriti kristjane. Bazar v Ipsekia je zaprt.
—	Blizu vasi Kervan-Kej so se spoprijeli vstaši in bašibozuki, ki so bili poraženi. Zbežalo jih je okolu 250 v nek stolp in so se ondi branili. Vstaši so nato stolp z dina-mitona razstrelili.
Turška zavijanja
Porta je avstro-ogrskemui in ruskemu poslaništva sporočila, da se je mnogo vaš-čanov v vilajetih Solun, Monastir, Ueskiib, Drinopelj dalo zapeljati po vstaših in se vdeležilo vstanka;; s tem škodujejo mirnemu prebivalstva (ti so menda Turki) osebno in gmotno in vznemirjajo mir (ki ga je sultan tako navajen); nad tem je ogorčen ves civilizirani svet (to so pa menda sultanovi Albanci in bašibozuki). Mnogo zapeljanih oseb sa je že podvrglo. Razglas, ki ga je dal sultan na ljudstvo, opominja prebivalce, naj vendar zaupajo (!) dobromisleči (!) vladi — sultanovi, naj se udajo in odlože »orožje (tu sultana črevelj žuli). Vsi, ki se bodo šsi nadalje udeleževali ustanka, bodo energično zasledovani in strogo kaznovani (če jih bo sultan dobil).
Bolgarija in Srbija.
Srbski listi odločno pišejo, da se mora nekaj ukreniti za prebivalstvo makedonsko. Srbija in Bolgarija naj skupno postopate! ^Narodni List" pravi, da se moreta Srbija in Bolgarija zavzeti za makedonske brate v očigled brezbrižnosti Evrope. »Narod" piše, da bi bila skupnost Bolgarije in Srbije v vojaškem in gospodarskem oziru pod pogojem, da dobi Makedonij a avtonomijo s. popolno kulturno in cerkveno prostostjo obeh narodov.
Pomnoženo vojaštvo.
Vsled poročil iz D r i n o p o 1 j a je vlada poslala tja še pet bataljonov in tri gorske baterije. Tudi bolgarske mejne čete so ee pomnožile.
Obsojeni knjigotržec.
Knjigotržec A. Sauradj<ff v Solunu je bil pred voinim sodiščem obsojen na pet let prisilnega dala, ker je bil v pismeni zvezi i revoluoijonarnim odborom.
Turki za morilca
Srd na kristijane v Monastiru še ni pre nehal. Turki ob skuiejo grob morilca Haliffla in trosijo nanj cvetke. Za njegovo rodbino bo že nabrali 370 turških funtov. Konzul Mandelstam je zaradi tega storil potrebne
korake pri valiju. Ta vali je tudi povabil konzula, naj bo navzoč pri usmrtitvi Ha' lima. Konzul je pa odklonil to in dejal: »Gabi se mi. da bi gledal tega potepuha umirati; jaz Vas opozarjam na to, da, ako me kak turški orožnik ne pozdravi, ne bom čakal, da me on ustreli; jaz ga takoj ustrelim.«
Italija.
Trdi se, da bo Ilaliia pri dogodkih na Balkanu igrala pasivno vlcgo, toda brez ved nosti Italije se ne bo nič storilo.
Zadoščenje Italiji.
Vojak, ki je zmerjal italijanskega konzula zgiaurom, je prijet in bo kaznovan; tudi vojak, ki je zmerjal ruskega pošt nega uradnika in italijanskega poslanika, bo strogo kaznovan — če bo.
Begunci.
Število v Carigrad došlih grških in turških emigrantov je 880. Turška vlada skrbi zanje; podpira jih tudi ekumenski patrijarh.
Turška vas v ognju.
300 mož broječa vstaška četa je zažgala pri Drinopolju turško vas H a d s c h i Ta-
I	i s d r e n. Izmed 340 hiš jih je zgorelo 310. V boju je padlo mnogo Turkov.
Nameravani napad na vodovod.
Družba T e r k o s , ki preskrbuje Carigrad s pitno vodo, je zahtevala od porte zadostnega varstva, ker se boji, da ne bi vstaši dovoz vode zaprli. Porta je ukrenila varstvene odredbe.
Kako se je izvršil napad na orijent-ski vlak.
V preiskavi o atentatu na vlak je izpovedal nek podčastnik, da je nok mož ravno pred atentatom nekaj zažgal. Mož se je vozil v 3. razredu. Dotičnik je prijet. Vedno bolj je verjetno, da so peklenski stroj utibo tapili na vlak med provijantom. Napad se ni izvršil na progi.
Ruski car v Bukareštu.
Car baje pride v Bukarešt koncem decembra. Prihod bo baje velikega pomena, ker hoče car na Balkanu status q u o -a n t e. To se bo pa bolj težko zgodilo.
Ranjenci pri napadu na vlak.
Vest o napadu na vlak je v Carigradu vzbudila občno nevoljo. Sultan in ministri bo bili takoj obvešieni, v četrtek zvečer ob uri so bili v Carigrad pripeljani mrtvi in ranjeni. 7 žensk, za silo obvezanih in od bolečin stokajočih, z začrnelimi obrazi od smodnika, je naredilo žalosten utie. Voz z ranjenci so odpeli od vlaka in ga prepeljali na vojaški kolodvor. Na sultanovo povelje je takoj prihitelo več zdravnikov, ki so ranjencem obvezali rane in jim dali okrep-čila. Nato so prenesli ranjene v turško in nemško bolnišnico. Na kolodvoru se je zbrala velikanska množica ljudij, ki je ranjence spremljala na poti v bolnišnico in godrnjala zoper Makedonce in zoper vse kristijane.
Kakor se dozdaj natančno ve, je bilo ubitih 6 oseb, med njimi 2 mohamedanski ženski in 2 moža; ranjenih je 18, med niimi
II	mohamedanskib žensk in 3 moški. Eksplozija je nastala v kuhinjskem vozu, kar dokazuje, da so dinamit utihotapili v živilih. Zato sedaj na meji natančno preiskujejo.
Turčija v denarnih zadregih
Na ruskem poslaništvu v Carigradu dvomijo, da bi porta resno mislila izpeljati obveznosti glede zadoščenja Rusiji Rusija si je zategadelj pridržala apel na velevlasti, da potem nastopi kot niihova pooblaščena zastopnica proti Turčiji. Stvari so zelo resne. V Carigradu zelo občutno čutijo financijelno zadrugo. Blagajne so danes bolj prazne, ko kedaj prej, ker so stroški za vojaščino v vstaškem ozemlju vse požrli. Za slavnost obletnice sultanovega kronanja je Ia 100.000 funtov, kar je seveda premalo. Čete, čast niki in moštvo, mrmrajo, ker ne dobe me zde. Njih nezadovoljnost veča še okolnost, da liferanti mesa za armado nočejo več dajati, ker nikoli ne dobe denarja.
Velevlasti
Iz Berolina se poroča, da so v tamošnjih vladnih krogih mnenja, da je treba sultanu pustiti prosto roko pri pacifikaciji Macedo-nije; sultan mora pa ravno tako svojemu poveljniku dati prosto roko. To se pa dosedaj še ni zgodilo. (Kako to? Bolj moriti in klati nemorejo turške čete več kot so). Pač pa se mora sedaj. To je baje tudi mnenje Rusije in Avstrije. No če pa velevlasti tako mislijo, potem je pa res bolje, da puste vse na miru. Balkanski Slovani se bodo potem že sami osvobodili. Morda se bodo velevlasti še premislile.
Reforme za Macedonijo.
Londonski „Daily Telegraph« je izvedel iz Petrograda, da ruska vlada namerava predlagati, naj se reforme za Makedonijo še razširijo. Rusija hoče s Turčijo soodločevati, ko se imenuje guverner za Macedonijo in sicer hoče ta, da na to mesto pride kristijan. Ako bo Avstrija s tem zadovoljna, je še
vprašanje, ker v vsaki reformi vidi Avstrija avtonomijo Mscedonije, katere pa noče.
Bitka pri Kremencu
c. in kr. 19. lovskega bataljona
dne 17. avgusta 187 8.
(Dalje.)
Ko se vse dobro poleže in mir nastane, smo bili zopet vzbujeni s poveljem: »Alarm." Kakor poprej pri želvi, tako tudi v tem slučaju ni hotel nekdo na vpitje vedete: „Stoj, kdo tu!" slišati. Oddelek vojakov hiti vedeti z nasajenimi bajovneti na pomoč. — Kdo pa sedaj pride iz grmovja? — Turek? ne! želva? ne! — prikaže se dolgo uši magarac — osel. Vojaki odidejo, potem je bil v noči mir, kajti teh burh je bilo dovolj.
Kosilo in drugi dogodki.
Drugi dan 18 avgusta je bil pred Turki mir. Le želodec se je silno glasil, kajti 17. avgusta je dobil le malo — deloma nič, 18. tudi ne — to je bilo hudo. Ali glej, proti poldne pride štabni vodja Tone Vremšak z j vozom, ki je bil zelo hudo enak ciganskemu ; vozu; pripeljal je kruha, mesa, riža in ruma. j Pisec, računski nadlovec, je imel nalogo za svojo stotnijo potrebno blago prevzeti in j med moštvo razdeliti. Ali Bog je sam sebi i prvi brado vstvaril, kako je tudi on, pre-; den je kaj pričel, pojedel en porcijon kruha in j popil pol litra ruma. — Kmalo je ogenj gorel in etape so bile kuhane. Vsi ljubljanski kuharji vam ne narede tako dobrega kosila, kakor je bilo ono 18/8 pri Kremencu! —• Kakor vže omenjeno je bil ta dan mir. Ali vojaki so bili nemirni, ker so bili zopet siti, najrajši bi bili vriskali in peli. Videli smo nekega magaraca pasti se, morebiti je bil oni, ki nas je po noči strašil. Pričeli so vojaki, seveda skrivaj, na njega streljati, pa menda ni bil zadet, ker ni odšel in tudi padel ni.
Okrog 4. ure popoldne smo videli na cesti, odkoder so prejšnji dan Turki proti nam korakali mrtvaški sprevod. Morebiti je bil kaki višji poveljnik pokopan. Da je bila slavnost večja, zapove major naj se s topom tja posveti. Krogla je zadela dobro, so li bili vsi pobiti, ali so se poskrili, videti ni bilo nikogar več. —
19.avgusta seje bila koncentrirala okrog Kremenca cela brigada; nameravalo se je pred nami ležečo kulo vzeti in v mestu Stolcu vjete osvoboditi. Zato mi moj stotnik zaukaže, naj bojišče zapustim in se podam k trenu, kjer bi saj itak moral biti. Svojega dobrega stotnika sem prosil, naj bi me še tukaj pustil naj z vojaki umrjem, če ne bode drugače. — Ali povelje, je povelje, oditi sem moral, in prišel iz dežja pod kap.
(Dalje prih,)
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Prva bitka po vojaškem nabor u. D ae 4. marca je bil v Prevojah vojaški nabor, katerega so ee "deležih fantje iz Blagovice, Čemšenika in Št. Gotharta. Ko so se vračali na vozeh domu, pričelo se je običajno izzivanje in skoraj so se osamljeni Blagovičani pod klancem pri Krašnji sprijeli s fanti iz druzih dv?h vasi, kateri so tvor li arase eno skupino. Oi Krašnje naprej sta pa en Č^mšeničan in en Blagovčan trčila skupaj To je bilo povod pretepu, pri katerem je bil Fiiip L^bar težko, Jože Lebar pa lahko ranjon. Fr. U č premog.tr v Kisovco, je bil obsojen na 2 meseci, oproščena sta bila A. Bregant iz Vošč in Janez U d o v i <5. — Otrok vsled opeklin umrl Posestnika žena Marjeta Ivančič v Hrenovicah je sla dne 5 julija t. 1 k popoldanski službi božji; vzela je seboj dvoje otrok, najmlajšega Jakca je pu-tila spečega v zibelki, ker je upala, da bo otrok, kakor vselej, do njenega prihoda spal A ta se je med tem časom zbudil in zlezel na ognjišče. Tleča žerjavica je unela obleko otroku, ki se je tako ožgal, da je vsled opeklin umrl. Mati je bila obsojena natri dni zapora. — Občinskega redarja napadel. Rok Globočnik, delavec na Savi pri Jesenicah je ponoči na 13. julija t. 1. z dvema tovarišema trkal pri Hrovatovi gostilni v Jesenicah da bi se jim odprlo. Ker so preveč razsajali, hotel jih je občinski redar pomiriti. France Vurnig je pripomnil, da je neki znani zabavljivec med njimi, nakar je redar Jože Za-vršnik to opustil. Se le na klic: „p. . . . ti policaj ali imaš korajžo ?« je šel Završnik med fante, ki bo mu obljubili, da se razidejo. V tem trenutku skočil je pa Rok Globočnik proti redarju ter je z nožem zamahnil proti njegovi glavi, da je Završnik znak pade). Obdolžem pravi da mu je le kamen v glavo vrgel, ali zdravniški izid je pokazal, da je bil z nožem v lice zadet. Sodni dvor ga je obsodil na 13 mesecev v težko ječo. — Zaradi krivega pričevanja se je zagovarjal posestnik Miha Klinar iz Ja-vorniškega rovta. Tone Potočnik je letošnjo pomlad na svojem travniku „jezerce" zapazil kolovoze ter je prašal obtoženca, če ve za storilca. Ta mu je pa pravil, da sta Čop
. in Noč vozila po njegovem svetu. Prišlo je do tožbe in Klinar kot priča zaslišan je ravno to pod prisego potrdil. Kasnejše poizvedbe so pa dognale da je bilo pričevanje Mihe Klinarja krivo, in pri razpravi ga je sodni dvor obaodil na dva meseca težke ječe. — V stanovanje jih ni pustila. Vsled uradne odredbe je imel sodnijski sluga v Kranju nalog, Marijo Cvirn, delavca ženo s silo iz stanovanja utirati. Temu se je pa Marija C/irn uprla b tem, da je zgrabila slugo za roko, v kateri je držal ključ in in upila da ne bo šel noben v sobo, zmerjala ga je tudi s »srovino.« Obscena je bila na 3 mesece teike ječe. — Pri spravljanju sena ponesrečil se je j osem letni posestnikov sin J a k e c Benedikt na svielih, ko je stopil na odprtnino. ki je bila slabo z otepi zadelana, ter je padel tri in pol metra v globino in se je tako poškodoval, da je čez dva dni umrl. Ker se je podtikala očetu malomarnost, ; da je premalo skrbel za varnost svojih do-, mačinov. imel se je zaradi tega pregreška i zagovarjati, a sodišče ga je, ker ni bilo po-i voda za obsodbo, oprostilo. — V A m e • | r i k o jo je popihal Urban Olivam, j delavec iz Sorp, ne da bi bil zadostil vojaški : dolžnosti ter je bival tam 5 let, nato pa se ! zopet dotru povrnil. Obsojen je bil na tri dni 7ap -a in na 10 K denarne globe. — Jurij Žvokelj zopet sojen. 8. julija po noči je iz tukajšne jetnišnice v pobegnil z dvema tovarišema, bivši hlapec Žvokelj iz Podsmreke, ki je bil obsojen na 18 mesecev , težke ječe. Vsi trije begunci so bili opravljeni v jetniško obleko. Skupvsošli doPod-Rožnika, kjer so se razšli. Žvokelj je šel domov, kjer se je preoblekel, ne da bi ga kdo domačih vidil. Takoj je počel po svoji stari navadi krasti. Pri Mariji Remic v Dra-ševniku je iz podstrešja pobral obleko in 4 K gotovine. Janezu Terčku je vzel prstan in gotovine v vrednosti 37 K; Jakobu Klop-čarju iz zaklenjenega kovčeka žepno uro in denarja v vrednostiv 49 K; še v isti noči pri Zinauerju v Spod. Šiški iz sobe 1 revolver s patroni in hlapcu delavsko knjižico; pri Zormanu v Spod. Šiški 2 prstana, 1 verižico ; in obleke v skupni vrednosti 82 K. Večino j tatvin je izvršil po noči. Sodni dvor je Žvo-I keljnu pridejal k prejšnimi 18 meseci še 2 [ let težke ječe z 1 postom na mesec. — Zaradi hudodelstvanenravnostije bil na 18 mesecev težke ječe obsojen An-| drej Krvina, čevljar na Karolinški zemlji. — i Premetenslepar. Klepar Anton Krajnc, i je izvabil od trgovca Antona Ditriha pleha ; v vrednosti 28 K, češ da ga je naročil Ma-! tevž Milavc. Osleparil je tudi druge za večje in raanje predujeme, katere je dobil, da jim kaj napravi acetylen — razveljavo. Ponaredil je pa tudi obrtni list okrajnega glavarstva v Postojni, s katerem se je orožniku legitimoval. Sodni dvor ga je obsodil na 13 mesecev težke ječe.
Porotne obravnave v Mariboru se prično v ponedeljek, dne 7. septembra, ! in se bodo zagovarjali : dne 7. Reptembra poštaa upraviteljica Marija Wagner : od bv. Barbare pri Mariboru zaradi uradnega poneverjenja in zlorabe uradne oblast1; j dne 9 septembra Matija R a d i h za-j radi prestopka nravnosti in Antonija j H o 1 b 1 iz Breznika pri Marenbergu zaradi i nameravanega umora svojega | moža; 10 septembra Anton Ura j-i n i k zaradi tatvine ; 11. sept. hlapec Franc \ M 1 a k e r radi uboja.
Nekaj za juriste. Slavni kriminalist dr. pl. Qjcar je v Celju na tožbo Slovenke zmer|ann od Nemke s psovko »bindiša babn«, razsodil tako: Vi s* od obtožbe zaradi raz-žaljenja časti oprost te, kajti dokazano je ' sicer, da ste gorenje besede rabili, pa s tem tož'te!j c3 niste razžalili. »Bindiš« je namreč , toliko kakor »\vindiscb«, „babn" pa je stara I ženska. — Zdaj bi bilo dobro poizvedeti, ali | bi bil obsojen, kdor bi dr. Ducarjevi rnilo-' stljivi gospe rekel, da je nemčurska baba. j Če bode kdo riskiral obiavimo izid. j Drozeg pred sodiščem. V Londonu | je pred kratkim stal pred sodiščem drozeg. To se pa zgodilo tako: Nek voznik je imel drozga, katerega je izučil, da mu je znal dokaj komadov žvižgati A to drozgovo žvižganje ni bilo povolji nekemu kirurgu, češ da drozeg ne žvižga prav in da ima trd in neljub glas in vsled tega vznemirja vse sosede. Zahteval je torej, da se temu naredi ! konec. Mnogo sosedov se mu je pridružilo — in drozeg je moral pred sodišče, ker je mnogo prič jako dobro govorilo za drozga — vsaj jim je lepo prepeval — je sodnik Curty Bennett izjavil vozniku, da po zaslišanju prič ni drozeg nikak rškodljiv ptič" v smislu paragrafov, in ga je oprostil. —
Za 23 milijonov eno leto ječe. V Parizu sodijo odlične ljudi jako milostno. Sin milijonarjaBalesnija je poneveril strankam, ki so imele denar v njegovi banki 23 milijonov frankov. Djbil je zato samo eno leto ječe.
Bazne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Kitajska železnica na pro daj. Kitajoi nameravajo predati železnieo Niučvang, ker jim ne donaša dobička. — Katoliškega shoda v Kolinu seje vdeležil tudi kardinal Ferrari iz Milana. — Najstarejši avstrijski general flzm. baron Weber praznuje danes 901et-n co svojega rojstva. V pokoj je stopil ie 1. 1881. — Požar na podzemski železnici v Parizu. Včeraj je zopet gorelo na podzemski ieleznici v Parizu in seje pri tem ponesrečila neka dama, ki je pozneje umrla na dobljenih poškodbah. „Libre Parole" javlja, da bo občinski svet parižki sklican v posebno sejo, v kateri naj bi sklenil, naj se promet na podzemski železnici zaustavi, dokler se ne izvedejo uredbe, ki so potrebne za varnost občinstva. — Velika nesreča na železniai. Med postajama Pasian di Schiovonetto in Codroipo na Laškem je vlak, ki je vozil neki vojaški transport, trčil ob neki tovorni vlak. Povodom te nesreče je bilo ubitih 15 vojakov, med temi en stotnik. Govori se. da je poškodovanih kakih 80 oBeb in med temi da jih je več težko ranjenih. 45 ranjencev so privedli v Videm. Rešilnega dela bo se lotili takoj vojaki in prebivalstvo kraja. Po Vidmu vise črne zastave. — Huda eksplozij a. Listi javljajo iz Arada: V nekem kamnolomu v bližini kraja Vaikoc pri Aradu je eksplodiral včeraj dinamit, o čemer je bilo 6 delavcev ubitih in 15 težko ranjenih. Bržkone se gre tu za čin maščevanja nekega odpuščenega dninarja. — 50 milijonov za dobrodelne namene je zapustil londonski advokat Sam Leviš. Sedaj je sodišče potrdilo oporoko, proti kateri so se pritožili njegovi sorodniki. — Zbirko jedilnih listov ima gdč. Bottolph v New Torku. Zbranih ima 11 209 jedilnih listov v vseh jezikih. — Proti prehitri vožnji z avtomobili pripravlja poseben zakon tudi Pruska. — Prve romarje bo novi papež sprejel 15.8eptembra. Romarji bodo Francozi. — Za nedeljski počitek prirede jutri veliko manifestacijo trgovski pomočniki v Brnu. — Stavka v Belemgradu. Uslužbenci cestne železnice v Belemgradu so pričeli stavkati. — Ministerski predsednik K o jr b e r je včeraj nenadoma prišel v razpravno dvorano dunajskega dež. sodišča in ondi priso-stoval obravnavam. — Obesil se je v Pribramu 65 let stari uradnik Burianek, ker se mu sorodniki branili se poročiti z neko mlado deklico. Pridno se je obesil, sežgal je svoje hranilnične knjižice. — Tovarna smodnikase je zletelavzrak v &ena Quirico na Laškem. Tri osebe so mrtve. — Tekmovanje grdih 1 j u-d i j. Naki amerikanski list je priredil tekmovanje, katerega so se udeležili grdi ljudje. Najgrši človek je dobil prvo darilo. — Samomor s cigaretami. V New Ycrku umira v bolnici kurjač Broklynske železnice H-ystrom, kise je večkrat poskušal usmrtiti, a bo ga vedno rešili. Sadaj je pokadil 400 c garet na dan in v nekaj dneh je onemogel.
V pouk gospodom, ki obiskujejo uredništva, je priobčil te dni neki list naslednja pravila ter priporočal dotičnim gospodom, naj si jih natančno ogledajo. Pravila se glase: 1) Ne hodi v uredništvo na privatni pogovor z uredniki, s tem zadržuješ samo njihovo nujno delo. — 2) Pridi v uredništvo le, ako imaš sporočiti kako vest za list, a najbolje je, da jo prineseš seboj že spisano, da z govorjenjem ne zadržuješ urednikov pri njihovih mnogoštevilnih poslih. — 3) Ko si to opravil, hitro odidi in stori trden sklep, da boš še večkrat kaj zanimivega poslal za list. — 4) Ne hodi v uredništvo samo brat časopisov, pa ne jemlji časopisov seboj. Časopis smeš prijeti v 1 uredništvu v roke le, ako kaj iz njega za list posnameš. — 5) Ogiblji se preglasnega govorjenja v uredništvu in opetovano preberi točko 1. Posebno ne vodi v uredništvo celo drugih gospodov, ki v uredništvu nimajo nič sporočiti, na privatne pogovore. — 6) Ogiblji se naročati urednikom kaj takega, kar nima nič zveze z listom in s stališčem lista. — 7) Dobro delo storiš, ako imaš povsod, kamorkoli greš, odprte oči in ušesa. Tako nabrane zanimivosti listu hitro poročaj. — 8) Napram urednikom ne bodi nikdar zamerljiv, ako ti vedno ne potrdijo.
Kardinal Rampolla v nevarnosti. Neda no se |e peljal kardinal Rampolla po Via XX S-ttembre; ko je dospel voz k vratom Porta Pia, so se splašili konji, kočijažu so ušle vajeti iz rok in konji so dirjali po Via Nomentana. Posrečilo se je nekaterim hrabrejšim meščanom ustaviti konje. Kardinal se ni nič poškodoval samo malo prestrašil
Kaj je krivo papeževe smrti ? Na
to vprašanje je odgovoril dr. Jiiger v Stutt-gartu na poseben način. Mid drugim pravi tudi, da je Leonove smrti dosti krivo to, da ni bila postelja na pravem mestu Kajti najslabši zrak se nahaja ob stenah, posebno pa
T bokih sobe. To spričnje sušenje mokrih sten, ker ostanejo najdaljše vlažni. Na sle nsh obvise tudi škodljive tvarine. Zato naj ne bo nikdar postelja v kotu ob steni, kakor je to bilo pri papežu, ampak čim dalje od stene bolj v aredini sobe. baj glava naj bo obrnjena od stene. Kdor tega ne stori, bo nekoč trpel na kroničnem zaotruplienju. Tako je po dr. Jager-ovih besedah mnogo pripomogla k smrti papeža Leona XIII. tudi lega postelje.
Grozovita osveta Pred kratkem prileti nekega dne neki cigan, z imenom Nikolaj Bozsura v največjem strahu k županu neke bližnje vasi pri Velikem Becskere-ku na Ogrskem. Revež prosi za božjo voljo naj se ga usmilijo in skrijejo pred tolpo ciganov, češ da ga hočejo umoriti, ker jih je bil nekoč ovadil. Župan mu je preskrbel prenočišče v šoli in je cigane, ki so Bozsuro iskali, odpravil. Le ta je prenočil v šoli, a o njem ni bilo naslednjega dne ne sluha ne duha. Menili so, da jo je sam popihal. Pozneje pa se je resnica pokazala. Nesrečneža so zgrabili in odpeljali zvezanega njegovi rojaki, potem ko so ulomili vrata v njegovo bivališče. Ciganje so svojej žrtvi iztaknili najprej oči, potem pa izrezali jezik. Potem so prigognili dvoje akacij in navezali nanje na vsako po eno nogo nesrečnikovo, na kar so spustili. Telo je bilo vsled tega popolnoma razkosano. Orožniki iščejo krivce, da jih izroče pravici.
Solnčna vročina — in parni kotel. V Zsdinjenih državah so imeli pcsku»f>, Kako bi vspeSno izrabili solnčno vročino V Kaliforniji so priredili že parni kotel, ki ima go nilno moč desetih konjskih sil in v katerem se para vsled solnčne vročice vzdigne v višino. Aparat obstoji iz stožca, ki ima r gledala, ki so tako postavljena, da vse solnčne žarke odbijajo na bakreno cev, v kateri je voda in katera se nahaja sredi stožca. Stožec premikajo kolesi kakor pri kaki uri, da vedno zasleduje premikanju solnca. Kotel more delovati vsak jasen dan kakih osem ur in po trebuje komaj eno uro, da se napravi para, na kar stroj lahko deluje do solnčnega zahoda. Stroški so mali v premeri z drugimi stroji, pri kojih se uporablja premog ali elektrika. Dr. Bell meni, da bodo zamogli skoraj v Sahari postaviti tovarne. Solnčni parni kotli se bodo ondi uporabili in Sshara bo ognjišče velike industrije. Če bo res?
Policaj komponist Izvanredna čast je doletela policaja Teike v Potsdairu Znan je že več ali manj kot komponist. Pred kratkim je kcmponiral vojaško koračnico, kojo je posvetil pruskemu princu Albrehtu ter mu jo doposlal s prošnjo, naj jo b ago-hotno sprejme. 12. t. m. je Teike prejel pismo, v katerem mu princ izraža svojo hvalo na posvečenju ter dovoljuje, da se koračnica imenuje princ Albrehtova koraČn c?. Najprej bodo igrali brunšviški polki to ko račnico, ker je Albreht brunšviški regent, in polki, kojih šef je princ Albreht. — Tudi angleško vojaštvo je vsprejelo eno koračnico Teikevo.
Da se ne bi nosila orožje izven službe, se je začelo v tem stnislu neko živahno gibanje na Francoskem. Podpolkovnik Piccjuait piše v »Aurcre«, naj bi se vojakom sploh prepovedalo nos ti orožja izven službe, kakor se ja to zgodilo na Angleškem. Stare tradicije so se preživele in nova doba nam vstaja, ljudje niso več \ sprejemljivi za enake utise, kot nekdaj. Pa tudi več ni Uka čast orožje ncsiti izven službe kot nekdaj, marveč je zelo nekomodnc; angleški častniki nosijo sablje samo v službi. In še iz nekega druzega ozira se je pričela ta akcija, namreč vsled tega, ker v pijanosti vojski radi rabijo orožje, če zaidejo izven službe v kak spor ali pretep, kakor so se v tem oziru dcgodile velike nasilnosti v Irancoski kolo nialni inlanteriji na otoku Quessant. Ali bi ne bilo umestno — piše podpolkovnik dalje — tudi v tem oziru stopiti na novo pot m določiti, da vojak več ne nosi orožja izven službe ? Ne bilo bi to ravno sredstvo, da se zabrani vsako nečastno rabenje orožja, marveč bi bil to nov korak v tem smislu, da se vojak in civilist v kolikor mogoče zedinita.
Izvenreden potovalec po svetu je
vsekako poljski grof Rocca Dianovicz. Že 40 let potuje po svetu in sicer peš. V Lisai (Poznanjsko) je rojen ter je začel svoje potovanje, ko je bil jedva 14 let star. Njegovo potovanje ga baje že stane I1/, milijona kron. V vsaki vasi in vs?ljem mestu naznani svoj prihod in odhod. Že nad 10.000 pismenih izkazov ima cd onlastev raznih dežel. Pred dnevi je prišel v Chatres, odtod je cdšel kmalu v Bordeaux. In to vse, da more zbirati tvorine za veliko delo, v kojem namerava popisati življenje po jetnisnicah raznih dežel. Da bi se še bolj poučil o takem življenju, se včasih da zapreti. Bil je v francoskih, laških, španskih, angleških in amerikanskih zaporih . . . Tako Irancoski časniki.
Orlginelna reklama. Angleži in Amc-rikanci so kaj „kunštni ljudje. In Angleži so prišli do sledeče originelne reklame, ki jo je priobčil londonski letnik „Tit — Bits". Omenjeni list namreč že dalje časa prinaša
strahovit roman, v kojem so glavni motivi — uboj, rop in ljubezen. List je torej pozval svoje čitatelje, naj gredo iskat 500 funtov šterlingov, katere je junak romana ukradel in jih zakopal. Časopis pravi, da se omenjeni denar gotovo nekje nahaja, kakih 60 kilometrov v okolici Londona; in oni čitatelj, ki dobi denar po opisih v romanu, si ga sme pridržati — njegova last je. Umevno torej, s kako vnemo so ljudje čitali roman in iskali v njem dovolj podatkov glede „šaca". Mogoče, da je ta velika napetost med bralci v zadnjem času nekoliko popustila, ko je minister Cooper našel kraj kakih 60 km v okolici Londona", ki popolnoma odgovarja popisu v romanu in vodi do zakopanega zaklada: mejnik, ne daleč od njega črešnja, v katero so zabiti žreblji v podobi križa, in brzojavni drog, kojih senci se ob določeni uri križati; 37 metrov od tega križišča in 40 metrov severno od mejnika je baje zakopan zaklad Cooper je vse potrebno ukrenil, a zaklada ni dobil. Morebiti ,Tit — Bits v eni prihodnjih številk prinese novo — reklamo — za svoj rom an
4000 dece v ruskih temnicah. V
ruskih temnicah se nahaja do 4000 neod-rasle mladine, ki ni prišla v zapor radi kršenja zakonov, pa v temnicah morajo biti. To je deca zaprtih roditeljev, pa ker nimajo nikjer prebivališča, so jih zaprli obenem z reditelji. Ker st> vse ječe skeraj polne, niti ruska uprava sama ne ve, koliko neodrasle mladine je zaprte, ceni se njeno število do 4000. Vsi poskusi, da bi prišli v okom temu zlu, so postali brezuspešni. Rusija ima samo 27 sirotišnic zn nepri skrbljeno deco — in šn te sirotišnice so ustanovila privatna društva. In vse te sirotišnice ne morejo nepreskrbljene mladine vppreieti, radi tega so jih zaprli po ječah — pa Šte vilo dece le raste. Glavna uprava se je izrazila, da se mora deca oddati iz jetnišnic tudi brez dovoljenja roditeljev, samo. da jo vzamejo v skrb njeni sorodniki, ln tako bi se opomoglo bedi in zlu deci zaprtih roditeljev.
Upliv pariške železniške kata strote. Pariška železniška katastrofa ju kaj močno uplivala na londonske pozemeljske železnice. Tako je dobila londonska centralna železnica v pretočenem tednu 1130 funtov manj kot po navadi druge tedne. Vožnja sti 2 pence, torej se je peljalo 141.0 00 os^b manj v zadnjem tednu kot druge krati. Na londonski električni pozemeljski železnici Cilyand S uth znaša dtfioit 890 funtov, torej Be je peljalo 106 800 o*eb manj kot v dru gih paralelnih tednih. Ča še vštejemo vozne karte delavcev v jutranjih urah, ki si dokaj cenejše, labko rečemo, da izguba oseb v enem samem tednu zoaša eno četrtino milijona — in to vse radi katasfrofe na po-zemeljski železnici v Parizu.
Nov način tatov. Tatovi pridejo vedno na neke nove m>sli, da zamorejo krasti. V Pamu se je dogodil naslednji dogodek: Neka imenitna dama je stopila v prodajalno, da si kupi novo obleko. V tist?m trenutku, ko je ona stopila v prodajalno, je obstal zunaj nek gospod, ki se je komodno sprehajal pred prodajalno, ogledoval izložbo, ter tupatam pestal pred vratmi in gledal v prodajalno, prav kot bi čakal gospo. Dama v prodajalni je izbirala in izbrala dragoceno toaleto. Scopiia je z denarjem h kasi, da bi plačala — a v tistem trenutku skoči čakajoči gospod v prodajalno in udari gospo za uho : »Ne rečnica ! Ali ti nisem prepovedal te obleke kup ti?!« ji potegne denar iz rok ter zbeži predno so navzoči zaznali, kaj je. Gospa pa je omedlela in trajalo je dokaj časa, predno se je zopet zavedla. Poslovodja pa ji je nato dejal: »Miiostljiva, zelo obžalujemo ta dogodek, toda če Vaš soprog ne želi« . . . »Moj soprog?« se začudi gospa, »jaz ne poznam tega človeka; tat je « In s solznimi očmi je nato prosila gospa, da so to takoj javili policiji. Pa od tatu ni duha ne sluha.
Falbovovo prorokovanje za mesec september. V prvih dneh bo mnogo deževalo skoro povsodi. Temperatura bo nor malna. 7. september je kritičen termin druge vrste. Od 8. do 14, bo radi kritičnega termina še bolj deževalo. Temperatura bo v prvih dneh visoko nad normalno. Neviht bo tedaj veliko. Nato bo šla temperatura nazaj in v zadnjih dneh bo padla pod normalno, Neviht ne bo mnego.
Kraljev pes Najljubši pes kralja Edvarda „Jock" je poginil. Vsi angleški listi pišejo cele stvari o tem psu. Kralj mu na grobu postavi spomenik.
Ostanki Andree - jevega zrakoplova? „Petit Journal" poroča iz New-Yorka, da so našli na bregu reke Makenzie v Kanadi ostanke Andree-jevega zrakoplova.
Bele jagode je vzgojil vrtnar Luther j Burbank v Kaliforniji. Jagode so b»io zelo « uvrttne in kmalu pridejo v Evropo. Tej novi j vrsti so nadeli Noinci ime .Eisberg". Baje \ te jagode zelo dobro delujejo proti mrazu, i velike so pa ravno tako kakor navadne j jagode.
Srbski častnik dezevter. V Bazias j je izstopil iz ladije nek srbski častnik, ki je jj prišel iz Gjurgjevic. Ko je dospel na obrežje,
je vrgel sabljo od sebe in z;upil: »Jaz sam svoboilan! Ziivio krnlj ogrski!« Oglasi! s* io pri žendarmeriji. Častnik je bil baje zelo mule«, ker *fi ni pridružil upornikom.
Ameriška gledišča v Evropi. V Londonu se nahaja ameriška gledališka družba. Kakor kak kralj je Mr. Charles Trohman, ki kontrolira v Londonu neki do šest največjih gledišč. Isto vrši v New-Yorku, kjer vzdržava nič manj kot štirinajst Taliji-nih hramov. Pa to še ni dosti. Na britsk h otokih potuje do 40 njegovih gledaliških družb, ki od nedelje do nedelje predstavljajo po mestih Angleške, škotske in Irske. — Pa da se ne napreduje!
Zakaj je Schiel hotel postati katolik? Naproti trditvam liboralnih listov se poroča iz verodostojnih virov, da se od katoliške Btrani v zadevi prestopa v katoliško cerkev ni prav nič pritiskalo na tega bursk^ga junaka. Schiel je sam opttovano izrazil željo postati katolik ter izjavil, da pozna katoliško cerkev iz laBtnih izkušenj ter da je že več let dvomil nad protestan-tizau m
Opica v „modi." „Figaro" pravi, da pride prihodnjo zimo tudi opica v modo, tako da bodo gospe in gospodične nosile opičje kožuhe. Tako bo opica letošnjo zimo nekaj najmodernejšega in najelegantnejšega. In tako bomo lahko zazrli v kratkem tudi po dve opici......
Niagarskih slapov — ne bo več! Že šesti del vse vode Niagarskih slapov je porabljene za industrijelne namene. A tudi ostalo vodo bodo kmalu porabili praktični Amerikanci, da jim bo gnala kolesa. In kakor se čuje, bodo tudi „Kanadski slap" porabili za industrijo. Poleg tega hočejo po prekopih odpeljati vodo iz mnogo drugih jezer, tako da bo tekla voda v povsem druge smeri. Tako ne bo mnogo vode preostalo za slapove.
Nov sistem razpošiljanja prtljage. Dočim se je v Londonu in drugih velemestih težke kovčege in drugo prtljago vzdigovalo z različnimi pripravami, opravljajo sedaj to delo z električnimi stroji, imenovanimi „elevatorji." Treba je le blago pritrditi, pritisniti na napravo in prtljaga zleti na določno mesto po nalašč v ta namen pripravljenem kolesu. Tako gre delo hitro izpod rok.
Ruski car na Štajerskem. Poroča se da se bo ruski car za časa svoj* ga bivanja v Avstriji vdeležil cesarskih lovov na Štajerskem.
Nesreče v jamah. V že zapuščenem rovu v Luperyban-u pri Devi je nastala pred nekaj dnevi ekaploziia, ki je pogubila tri rudarje. — Ii Zoanovic se poroča o nesreči ki se je dogodila v ondotnem rudokopu Pri kalavniku, v katerem se je peljalo v jamo osem rudarjev, so se potrgale vrvi. S .ločili so sicer venkaj, a bo se vendar znatno poškodovali. Kalavnik pa je letel s tako silo proti dnu, da so bili tam nahaja joči delavci zelo hudo poškodovani. Devet jih je skoro smrtno ranjenih, ostali le nevarno.
Z vspehom »napumpana« brez brzojavnih žic Na ladiji »C*mpania« je nek popotnik sredi vožnje med Liverpoolom in NewYorkom brez brzojavnih žic »na-pumpal« svojo mater, ki se je na ladiji »Lu-cania« peljala iz New - Yorka v Liverpool, naj mu da deset funtov šterlingov, da bo mcgel v Ntw Yorku plačati ves dac. Ko sta bila oba pariuka v brzojavni zvezi, je Ro-bertson brzojavil svoji materi: »Plačaj blagajniku „Lucanie" deset funtov in ga prosi, naj pooblbsti blagajnika »Campanie", da iste plača meni « Eno uro pozneje je blagajnik „Campanie" dobil od blagajnika „Lucanie" sledeči brzojav: »Henry Robertsonu plača nih 10 funtov. Denar dobil od njegove matere na krovu »Lucanie"«.
Društva.
(V a b i 1 o k t o m b o 1 i), katero priredi podružnica c. kr. kmetijske družbe v Begunjah na vrtu gostilne gosp. V. Sturma v Poljčah, v nedeljo dne 30. avgusta 1903. Spored: Tombola. Prosta zabava. Začetek ob 41/, uri popoludne. Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — Čisti dohodek je namenjen za društvene potrebe.
(Gasilno društvo v P i r n i čah pri Medvodah) priredi v nedeljo 6. septembra vrtno veselico na vrtu gostilne g Jos. Cotič a v Medvodah. Vspored: 1. Pred stava: „Eno uro doktor." Burka v 1 dej. 2. Korcsrt mengiške godbe. 3. Srečkanje. 4. Šiljiva pošta. 5. Prosta zabava Začetek ob pol 4 uri popoludne. Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K, II vrsta 80 vin., III vrsto 60 vin., stojišče 30 vin. Cifcti dohodek je namenjen v poplačilo dolga na gasilnem orodju, zato se blagovoljni dobitki in preplačila naj-hvaležneje sprejemajo. V slučaju skrajno neugodnega vremena se veselica preloži na praznik dne 8. septembra 1. I.
Kolodvor v Budimpešti
v ognju.
Ogrska koresDondenčna pisarna javlja : Takoj po polnoči ju v restavraciji južnega (otodvora nastal požar, katerega mo gasilci okalizirali, da se ni razširil na drugo kolodvorsko pcs'opje.
Pog rela je streha restavracijskega po-slopia <n tudi streha severnega dela kolodvora. Štiri ognjegauoi so bili težko ranjeni. V veliki nevarnosti je bila zaloga petroleja. Vzrok požara je napaka v ognjišču.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 29. avgusta. Predsednik nemške ljudske stranke Kaiser danes zopet izjavlja, da stranka ni imela nič opraviti s Polonyjem, s katerim so govorili le nekateri posamezni strankini člani. O vojaš. zadevah stranka ni dala nobenih obljub. Isto javlja tudi „Deutschnationale Korrespon-denz". Iz Budimpešte pa prihaja vest, da je Polonyi nekemu poslancu dejal, da mu je nek poslanec nemške ljudske stranke pisal, da bi bila stranka pripravljena radi personalne unije sprožiti gibanje, nakar je Polony odpotoval na Dunaj. Inicijativo je torej dala nemška ljudska stranka, ki je bila pripravljena dovoliti Madjarom madjarski armadni jezik. Vse drugo so prazni izgovori, ki le pričajo, da resnicoljubnost podpredsednika avstrijske zbornice Kaiserja ni velika.
Dnnaj, 29. avgusta. Cesar je danes prišel na Dunaj.
Budimpešta, 29. avgusta. Košut je dejal, da bodo merodajni krogi morali odnehati, ker sicer ne bo miru.
Budimpešta, 29. avgusta. Grof 0saky predlaga, naj se za poskušnjo vpelje pri petih ogrskih polkih madjarski annadni jezik, nakar naj se po preteku petih let pred posebno komisijo poskusi pri vojaških vajah te polke skupno s petimi avstrijskimi polki. Vlada naj dalje vpelje obligatni pouk madjarščine v ogrskih in avstrijskih zavodih. Avstrijski krogi bodo ta predlog odklonili.
Budimpešta, 29. avgusta. Ministerski predsednik grof Khuen se poda na Dunaj, kjer bo prisoten pri dvornem obedu na čast angleškega kralja.
Budimpešta, 29. avgusta. Vladni list „Magyar Nemzet" poroča, da se vladar ne udeleži vojaških vaj, ne na Ogrskem, ne v Galiciji, in pride dne 4. septembra nazaj v Budimpešto, da poskuša rešiti krizo.
Budimpešta, 29. avgusta. V občini Gaglu je pogorel parni mlin. Zgorelo je 11 oseb, 3 delavci in 8 otrok.
Zagrel), 29. avgusta. .Turista Leit-nerja so zopet aretirali. Dolže ga, da je bil povzročitelj zadnjih izgredov v Zaprešiču.
Zagreb, 29. avgusta. 0 izgredih v Dolenji Batini se poroča, da so jih zakrivili orožniki, ki so brez povoda aretirali kmeta Ivo Habano ter zahtevali, naj jim pove imena provzročiteljev zadnjih nemirov. Ker je izjavil, da nič ne ve, so ga orožniki tako trpinčili, da so mu prste na roki zlomili. Haban je omedlel. Orožniki so se zbali nasledkov in so Habana ustrelili ter trdili, da so bili od več kmetov napadeni. 8e-le na to so nastali izgredi kmetov. Orožniki so se branili in streljali ter ranili več kmetov.
Zagrel), 29. avgusta. List rHrvatsko Pravo" je dobil iz Zlatara brzojavno vest, da so našli glavnega agita-1 torja za Evgena Kumičiča Antona oa-| bljiča umorjenega.
Zagreb, 29. avgusta. Po Hrvat-] skem se prirejajo zadušnice za padle | žrtve v Zaprešiču.
Osjek, 29. avgusta. V uredništvu t .,Narodne Obrane" je bila hišna preis-| kava. Detektivi so vzeli seboj zaplenjene | brošure Stjepana Radiča „Uzničke na-i pomene".
Osek, 29. avgusta. Župan v Brodu M a r a o , ki je bil suspendiran od službe, je zopet nastavljen.
Praga, 29. avgusta. „Nar. Listi" pravijo, da nikakor ne velja za Čehe geslo, naj se vse parlamentarne stranke združijo proti Ogrom okoli Korberja, ampak velja naj klic: „Proč s Kor-berjem!" Korber je v svojem boju proti Szellu igral tako žalostno ulogo, da je Madjarom bilo vse dovoljeno.
Praga, 29. avgusta. Dr. Kramar piše delo o političnih vprašanjih, aktu-elnih za češki narod.
Praga, 29. avgusta. Uslužbenci tukajšnje cestne železnice nameravajo stavkati.
Budjejevice, 29. avgusta. Prvi predtelovadec tukajšnjega nemškega „Turnvereina" Korn je aretiran radi številnih tatvin.
Skoplje, 29. avgusta. Tukajšnji turški vojni guverner je razdelil mej turško prebivalstvo 6000 pušk s potrebnim streljivom.
London, 29. avgusta. Vest o umoru ruskega konzula v Beiruthu je prišla v svet vsled pomote v brzojavki.
London, 29. avgusta. Iz Amerike se poroča, da predsednik ameriških združenih držav Roosewelt pripravlja ultimatum za zboljšanje položaja kristijanov na Turškem.
London, 29. avgusta. V Avstraliji se vrše te dni volitve v zvezni parlament. Prvič se vdeležuje volitve nad 850.000 žensk, katerih volivui odbor zahteva enakost obeh spolov pred postavo, dostop do vseh uradnih mest, omejitev vživanja alkoholičnih pijač. Na dan volitve bodo vse gostilne zaprte,
London, 29. avgusta. Amerikanski konzul v Beirutu ni umorjen, pač pa se ga je poskušalo umoriti. Neznana oseba je ustrelila na konzula. Kroglja je šla tik mimo konzula in ga ni zadela.
Listnica uredništva:
Gosp. dr R. Baabe, zdravnik v Kamniku, nam piše: »Dopis Kneippovo zdravilišče" v Kamniku je bil pisan brez meje vednosti in volje.' Potrjujemo, da nam g. dr. Raabe ni poslal dotičnega dopisa.
razpisuje
službo sout*ednika £ in kopektopja. A
Pismene ponudbe s pogoji na uredništvo »Slovenca" do 1. septembra.	1096
Meteorologično poročilo.
Višina nad moriem 806.2 m, srednji zračni tlak 736*0 mu
Stanje a Cas opa- j baroni zoranja j metra. ▼ mm.	Temperatura po Ceisiju	VetroTl.	Nebo	lig •a t •33.
28| 9. i/c& | 739 2	17-3	sl. sever	jasno	o-o 4*.
9q| 7. zjutr I 738 5 I 12'7 1 sl. svzh. 1 megla |2. popol. | 7341 | 26*6 | brezvetr. | jasno Srednja včerajšnja temperatura 17 2*, normale 17				
Duii»jsk& borza
dnč 29 avgusta.
Skupni državni dolg v notah . . .	U10-10
Skupni državni dolg v srebru . .	100 —
Avstrijska zlata renta 4% ....	120-55
Avstrijska kronska renta 4%.....100 40
Avstrijska inv. renta 3l/» * ....	92-16
Ogrska zlata renta 4%.......119 10
Ogrska kronska renta 4% ... . .	9790
Ogrska inv renta 3'/»*..............89 45
Avstro-ogrske bančne delnice.....16'79
Kreditne delnice..................647 60
London vista....................239 02
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117-27
20 mark............23-48
20 frankov..........19-06
Italijanski bankovci..... ,	9615
C. kr cekini...........1133
Poslano.
gospodu „Piki", piscu članka v „Slovenskem Narodu" iz Gor. Grada".
Podpisani naznanjam javnosti, da je dopisnik „Pika" nesramen lažnjivec in obrekovalec, ker trdi, da so vsi gozdi v Črnivcu posekani od posestnika knezo-škofa. Istina je, da so gozdi g. knezoškofa še popolnoma celi z malo izjemo i/3000 kar se pa ne more upoštevati. Pač pa so Šta-jarci mnogo posekali in morda so vsled tega nastale povodnji.
Josip fajdija,
leso tržeč in kupec lesa na Črnivcu.
»SLOVENEC
se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kališ Alojslj, Jurčičev trg 2. Kuštrin Agneia, na Bregu 6. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Sušnik Joslpina, Rimska cesta 24. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonioh Ivana, Florijanske ulice 1. Vrhovo Ivan, Sv Petra cesta 5?.
"" 11 Poslano.
V številki 193. Vašega cenjenega lista z dnč 22. t. m. 1903. priobčena je bila mej dnevnimi novicami pod zaglavjem „Znati je treba" sledeča vest:
Z dežele: Agenture uporabljajo večkrat tudi nepoštena sredstva. Tako priobčujejo tudi, kdaj „njihovi" parniki z izseljenci prihajajo čez morje v Novi-York. Nedavno je v naš kraj prišlo pismo: Dobili smo te egram, da je parnik srečno dospel v 6'/t dneh v Ameriko. — Čez nekaj tednov pa dobimo pismo iz Amerike, da so potniki z istim par-nikom potovali 13 dni. — Čemu se ljudem poroča neresnica? —
Jaz podpisanec kot oblastveno potrjeni zastopnik „Red -Star-Linie" (črte rudeče zvezde) izjavljam, da se ta vest ne tiče moje črte, ki tacih nepoštenih sredstev sploh ne uporablja in jih nikdar uporabljala ni, in jib tudi ne bode. —
Da ne bi radi tacega vse obsoje vrednega postopanja trpel tudi ugled poštenih prekmorskih družb, prosim, da bi se vsi taki slučaji obelodanjali v javnih časnikih s polnim imenom prizadetih družb in njihovih zastopnikov, da se obvaruje naše v Ameriko potujoče rojake škode zamude in drugih sitnosti.
Na dan torej z imeni!
Ljubljana, dnč 28. avg. 1903.
Karol Rebek,
Oblastveno potrjeni zastopnik Red-Star-Linie. — Črte rudeče zvezde
Napise in slikanje grbov
obrtnih in trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BBATA EBEBL v Ljubljani Frančiškanske ulice.	624 18 11—1 Vnanja naročila proti povzetju.
Zahvala. 1123
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bolezni kakor tudi pri pogrebu naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, matere, stare matere, tašče, sestre, tete, gospe
Amalije Naglas,
poro j. Vogl,
za mnoge krasne darovane vence, kakor tudi za častno in izrednoštevilno spremstvo drage pokojnice k zadnjemu počitku se čutimo dolžne izreči vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dnž 28. avg. 1903.
Žalujoči ostali.
Službo postiljona
dobi takoj pošten in priden hlapec. — Kje, pove naše uredništvo. 1097
3 3
Na znanje.
Vsled pritiska nepoštene konkurence imam v zalogi še precejšno množino belega in črnega istrijanca. Vino je pravo, naravno — tudi za svete maše porabno — pravega okusa. Oddaja se v posodi nad 56 litrov, (posodo je vposlati). Cena je v vsakem oziru pošteno nizka.	H16 1—1
Slavno občinstvo, preč. duhovščino, posebno one krčmarje, katerim je mar točiti naravno vino po nizki ceni, vabim prijazno v nakup.
Val. I^fašovee,
Pošta in postaja Št. Peter na Krasu.
Trgovina.
Prostori jako ugodni za že upeljano trgovino z mešanim blagom v večjem trgu na Kranjskem se oddajo. — Natančna pojasnila daje: -Gospodarska Z/eza" v Liubljani.
1074 6-4
G. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani
dne 26. avgusta 1903.
Št. 6001.
Razglas.
1120 3-1
2.100 kg.	
460	n
2.600	n
7.000	j)
900	f)
2.800	
76.000	fj
10.000	n
600	D
3.300	it
6.800	n
8.250	
7.300	j)
6.000	D
370	
420	n
340	i>
90	n
170	n
220	n
130	ft
290	n
110	
280	n
270	D
50	D
890	r>
zamotano v balah brutto za netto
C- kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence sledeče odpadke in starine:
odpadkov iz raščevine
„ domačega platna jute
hodniškega platna ▼rvic in niti iz jute odpadkov vrvi
„ tujave lesovine (odrezki) „ sivobele „	„
odbitkov nečistega papirja za svalčice „ finega belega papirji „ navadnega papirja starega litega železa, nezloženo sežganega litega Železa, nezloženo raznega starega kovaškega železa, nezlož. stare medi, nezloženo stare železne plofičevine, nezloženo stare bakrene ploščevine iz starega bakra, nezloženo stare pocinjene železne ploščevine, nezloženo stare strešne ploščevine, nezloženo stare železne žice, nezloženo
starega kovinskega iverja i zloženo v starih zabojih starega železnega iverja J brutto za netto. stare medene ploščevine, nezloženo stare cinkove „	„
svinčenih cevij, nezloženo 26 mm notranje odprtine starega gumija, zloženega v enem zaboju brutto za netto trstja za košarstvo, nezloženo.
Uporabljivi deli za prenosne naprave:
1 kos = 72 kg. viseči tečaj 800 mm širjava, 62 mm odprtina s kovinsko ploščo 9 kosov = 1060 „ ležečih tečajev 476 mm visokih, 106 mm odpptina s kovinsko ploščo 1 kos = 53 , ležeči tečaj 430 mm 'visok, 62 mm odprtin s kovinsko ploščo 6 parov = 770 „ stikalnic 75 mm notranja odprtina 3 pari = 420 „ stikalnic 100 mm notrauja odprtina
3	kosi = 280 „ tečajev za glavno vrtilo z lito ponvo
1 par = 77 , kotnih koles, les v železu 52 mm odprtina, 440 mm prerez
4	pari = 965 „ „ „ „ „ „ 75 in 100 mm odprtina, 720 mm prerez 10 kosov = 330 „ spodnih plošč iu
18 kosov = 380 „ temeljnih vezij okroglih, dolgost 3-20 m, 33 mm prerez. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K in s priloženo pobotnico o 10% varščini, vloženi pri kateri si bodi c. kr. blagajni, in z napisom: „ Ponudba za odkup odbirkov in odpadkov in uporabljivih delov za prenosne naprave" naj se dostavijo najkasneje do
STat* dne 15. septembra 1903, "gJ!
12 ure dopoludne c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani.
Odkupne cene bodisi za razne vrste, ali pa skupno za vse naštete odbirke in starine napravijo naj se s številkami in črkami za 1 meterski slot naštetega blaga posebej in za loco c. kr. tobačne glavne tovarne v Ljubljani.
Izključene in nedopustljive so takoimenovane konkretalne ponudbe odjem anja. Kupcu se oddaja samo razpisana množina, ne pa tudi ona, ki se je med tem časom na noro nabrala. Ponudnik se zaveže v slučaju, ako se mu na dražbi blago prisodi, da najkasneje v teku treh (3) tednov po sprejetem obvestilu plača in odpravi blago iz tovarne.
V slučaju, da ponudnik ne izpolni te zaveze, zapade vložena varščina, vzlic temu pa se c. kr. erar ne odpove pravici, ki mu pristoji vsled odloka dvorne komore z dne 12. avgusta 1825 in po § 908 a b d. z.
Odbirki starine in deli za prenosne naprave so vsakemu vsak dan na ogled, poznejši ugovori, ko se je blago kupilo, ne veljajo in se nanje ne ozira.
Ponudniki so vezani s svojo ponudbo toliko časa, da odloči o ponudbah c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju.
Pobotnice o 101» varščini, vloženi pri kaki c. kr. blagajni, vrnejo se ponudnikom po konečni odločitvi c. kr. ravnateljstva na Dunaju.
Nedoločne in prepozno vložene ponudbe se ne upoštevajo.
Dobro ohranjeno
možko kolo
se proda po jako nizki ceni.
Poizve se na Sv. Petra cesti št. 101 v pritličju. 1121 3—1
Lekarna pri »Angelu varhu"
J. R. Hočevar-j a
: »a. Vsrb-iT-iJsi. :
1106 3—1
Zaloga vedno svežih in pristnih zdravil. Razne domače in tuje specijalitete.
Raznovrstna zdravila za živino. Pošiljatev zdravil tudi po pošti.
Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo velijo zalogo cerkvenik posod in orodja.'
Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav 3elo po ceni = več lep)h lestencev, svetilnic, kelihov itd. =
Prosim prjčastite gospode župnije, naj si blagovolijo ogledati.
Naročena dela se izvrže pravilno in dobro v najkrajšem času. — Slaunemu občinstvu pa priporočam lepa in praktična svetila ja električno luč.
Priporočam s spoštovanjem
JLeopold 7ratnih
1118 1	pasar
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 27.
Tesarji
se vsprejemajo
pri Kranjski stavbeni družbi
v Ljubljani. 1107 4-4
Pekovskega vajenca
išče večja ljubljanska pekarna. — Natančneje se poizve na Sv. Petra cesti štev. 48.	1096 3—3
Učenec
14 do 15 let.star, zdrav in krepak, poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi.	1063 4-4
Kje, pove upravništvo »Slovenca".
Sprejmejo se
dijaki
z dobre hiše na hrano in stanovanje, ker so z vsem preskrbljeni.	1124 3—1
M bogato sortiran
Za jesensko dobo
bogato sortirana zaloga krasnih novosti v oblekah za gospode, gospe in otroke, velika izbera primernih predmetov za
šolsko mladino,
najfinejše športne suknje in površnike za častito duhovščino po najnižjih cenah.
Naročila po meri se najhitreje ^r^r+r^r+r^r in najflneje izvršujejo na Dunaju. Angleško in francosko blago za naročila po meri v zalogi vedno v ogromni izberi
Angleško skladišče Kapamacsija & Bondij
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
1122 ;i~1	o. BERNATOV1C, poslovodja.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska* cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obhajllne borze' štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svil" natem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in bald&hlne ter izvrSuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, oena po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Frenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.	9<18 26—27
St. 9018
Razpis.
1119 2-1
Služba opravil i ka
1126 1-1
Nie več telesnega zaprtja, ako se vživa
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46.
Prospekt brezplačno. — PoSiljatev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—29
Huss-ova pogača.
|JU„_:. ....	42 33
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	Jos ^^ načc]nik
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati
šest deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1903/4, ki se prične
dnč 3. novembra 1903.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim vspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre takim mladeničem, ki ostanejo po dovršeni šoli gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu; za obleko, životno perilo, obuvalo ter šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti.
V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci.
Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 60 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo in se uče brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti.
Zunanji učenci (eksternistij stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine
na leto.
Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih in tudi naprej.
Prošnje, svojeročno pisane in kolkovane s kolkom 1 K, je poslati do 15. sept. ti. vodstvu Kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo županstva in župnega urada o lepem nravnem vedenju prosilca.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Učenci, ki Grmsko šolo dovršč z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do le dveletne prezentne službe. Ako namreč zadostč svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali na svojih starišev domu, smejo na podstavi odredbe visokega c. kr. vojnega ministerstva z dnč 22. julija 1. 1895. štev. 4643, prositi proti koncu druzega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje leto.
Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo na Grmu, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.	!
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dne 25 avgusta 1903.
se odda pri gospodarstvu deželne kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Plača znaša 900 kron na leto, namestek za kurjavo 40 K. S to službo je spojen tudi deputat 1 litra mleka in 1 litra pijače na dan ter užitek prostega stanovanja, proste svečave (petroleja) in malega zelenjadnega vrta.
Prosilci naj vložč svoje z originalnimi spričali podprte prošnje do
10. septembra t. 1.
pri podpisanem vodstvu. V prošnjah navesti je tudi, ali je prosilec oženjen ali ne, ter kolika da mu je v prvem sl učaju obitelj. Kdor ni kake kmetiške šole z dobrim uspehom dovršil, ter se po dovršeni šoli s poljedelstvom in živinarstvom v izdatni meri nič bavil, naj za to službo ne prosi. Nastop službe s 1. oktobrom t. 1.
Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu,
dnč 27. augusta 1903.
ii
99
^NDROPOGON
(Iznajditelj F. Herrmann, Zgornja Poljskava)
Je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo ZA rast IM, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imzgo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošlljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (66)
Vaso JPetričič-n.
v zalogi imajo tudi gg E. Mahr In U. pl. Trnk6czy,
ft. Rant v Kranjl, '
Anton Kane v Ljubljani.
„Prl angelju1
v Novem mestu.
Preprodajalci popust.:
in lekarn«
Med. (lr. Jos. Traub-a želodčni prašek
Gastricin
zdravniško poskusen in potrjen.
Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gasfrlcln, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se želč utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gasfrlcln ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več povedč prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje.
V Ljubljani je naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje.
Glavna zaloga je v lekarni Salvafor v Požunu.
Na debelo po medicinskih drožerijah.
Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več,
Domača umetalna stehlarija
Avg. Agnola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo ^mbi
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvr šeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
0) a>
>
a a
o
& a
-TJ fl> ©
o e«
0	S aS
•H n a> .
M W
3 3» m >
1	t 5 I
c*
T? d
■rt >
M O
mmm
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLft V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župnl urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	927 52-6
1
O
o P
(D
8» pr
o
N
pr
o
i

■
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
? Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po	n0 95-78
413 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica, sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranil ničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio> milo
z znamko
449 104—44
sta najbolj koristni
za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih ftacunaht
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno- voščenih svefi
v Ljubljani.
»Katoliška bukvama"
v Ljubljani
priporoča:
Življenje Jezusa Kristusa
francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bohinjec), izdal dr. Anton Jeglič, knez in škof ljubljanski.
Prvi zvezek, stran 1 do 372, broS. 1	K 50 h,
elegant. v platno vezan 2	» 50 »
Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1	» fiO „
elegant. v platno vezan 2	» 50 •
Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broS. 1	» 23 .
elegant. v platno vezan 2	» 20 »
To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
fVlojzij Večaj
LJubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSCini svojo veliko nalogo barv&nlh prstenih
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 62-35
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brdo v Gorici
priporoča gospodom krčmarjem in zasebnikom pravo, pristno
SK3T Briško vino
po prav zmernih cenab.
Razpošilja se v sodčkih od 56 ltirov višje ter na željo tudi vzorci.
Ob enem priporočamo ljubiteljem sadja
Sudi razno sadje	noi 8-2
Sedež društva je:
Gorica, ulica Barzellini št. 20.
Šunka s kožo 1 gld, brez kože 95 kr.. brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meao 78 kr., slanina 82 kr., prešldevl Jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr., dunajske salame 80 kr, prave boljše 1 gld., iz žunkna i;gld 20 kr., ogrske 1 gld. 70 kr. Velika klobasa ena 2 j kr.	813 10-G
Pošilja le dobro pošteno blago od 6 Kg naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire
v Kranju.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 571 34 JET. HITI, Pred škofijo štev- SO. Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
796 100—24
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z veC ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci
HANN3 KONRAD
gi«r,o tovarna za ure in Izvozna trgovina
Za v,ako Mogt ^ 234 Ceik<)
piBin. jam.
r
o JB v »d
cS
a
a
Ti
o £
IHMBIBISIBlES Ustanovljeno 1.1832.
Ir^riziiano najboljše
■I
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
176 28
Električni obrat
S?
o
a.
Ilustrovani ceniki se dobč brezplačno.
Razgl
as,
1100 2-2
V konkarzno maso mlekarske zadruge v Črnem vrhu spadajoča mlekarska priprava s« bodo
dne 3. septembra t. 1.
od 10. ure dopoldne naprej v zadružnih prostorih v Črnem vrhu
razprodajalo po javni dražbi.
Kar bi se na dražbi ne prodalo, oroda potem upravnik konkurzne mase pod roko. Mlekarna, ki je obstala komaj dve 1, ti oprunijena je z najnovejšimi potrebščinami za ročno in parno delo ter sa zlasti nove mlekarne, ki še n majo oprave, in starejšo, ki kočejo svojo opravo popolniti in namesto ročne upor«b jati parno gonilno moč, opozarjajo na to z«jlo ugodno priloinos', nabaviti si po ceni lepo t pravo.
Inventar in c mini zap.snik je na prepled pri upravniku konkurzne mase, ki daje tudi vsa potrebne pojasnim.
Upravnik konkurzne mase: Dr. Fran Horvat,
c kr. notar v Idriji.
Nove zboljšane
gramofone
z glasovno-, ročno- in va'Stveno omarico, zelo prilubinao med duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon *** *** avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto, "ffijf
1079 60-3	tfadelf UJeber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
Razglas.
1094 3-2
Vs'ed sklepa kranjske hranilnica se dovoli petim eksternlm učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za šolsko leto 1904 s potrebnimi učnimi pripomočki vred
Prosilci, ki morajo dop.lniti 14. leto, naj vloie tu s-m s »oje prošnje, podprte z naci-jonalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3 razredu realke, gimnazije ali meščanske šole s pohvaln m redom iz nra\n;s;i in vsa) s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 16. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje predložč slavnemu ravnateljstvu kranste hrani niče.
Ljubljana, dne 24. avgusta 1903.
Ravnateljstvo trgovske šole.
Artur Mahr,
imeiitelj zlatepa zaslužnega križca s krono,
Vozni red
avstrijskih državnih železnlo, veljaven od 30. mala 1903.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v gred* ojeevropakem času. Srednjeevropski čas je kraj-nemu času v Ljubljani za 2 minuii naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak r Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregene, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob 5. uri zjutraj v Trbiž (ob nedeljah in p raz
nikih do lo. septembra). Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijin« vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevja
in v Novo mesto. Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Seli-thal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak v
Kočevje in v Novo Mesto. Ob 1. uri 40 min. popoldne v Lesce-Bled (Io
ob nedeljah in praznikih od 31. maja). Ob 3. uri 50 min. popoldne osebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru-Inomost, Bregene, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Mari, jine vare, Heb, Francove vare, Karlove vart-Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 8 min. zvečer mešani vlak r Kočevje in v Novo Mesto. Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmua-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka. Ob 8. uri 44 min. zjutraj meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak i Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak is
Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dn-naja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob 8. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 8. uri 38 min. zvečer iz Lesec-Bleda (le ob
nedeljah in praznikih od 31 maja). Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prag«, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla. Ob 10. uri 43 min. po noči iz Trbiža (ob nedeljah in praznikih do 15. septembra).
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnih, „ 2. „ 05 „ popoldne „ , „ 7. „ 10 „ zvečer „ „ „ 10. , 45 „ ponoči „ , (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob 6. uri 4H min. zjutraj iz"Kamnika b U. „ 06 n dopoldne „ „ »	v IO „ zvečer „ „
„ 9. „ 55 , ponoči „ , (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Odhod: Ob 7-29 zjutraj „ 213 popoldne
8-15 zvečer
Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne
6-69 zvečer.
Dobri zidarji
se sprejmejo takoj v delo.
Vpn-ši naj se v pisarni p. Supan-eie-a, R<mska cesta štev. 20, ali pa pri
stavbi mestne hranilnice v Prešernovih u icah.	1io8 2—2
706 104-29
Naročajte iBfeenao IJiafelJasksli© d^lai
iz pivovarne v Žalen in Laškem trgu.
ISTnrodUn »i»rt'|«*«tm» «•«* ■■ t r«I	K.J ■■ 1» l j»it l,
t r
PRIHRANJEVATI
in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z
Maggi - jevo	juh no zabelo
kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli Čvrst, prijeten okus.	909
Na prodaj jc v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 60 h više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h dalje.)
1357 45
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18
sc priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj anllorni avstrijskega društva železniških uradnikov
Jfer se bodo kmalu pričele šole, primporoča se 2a
dva dijaka ■ razrednika ^gg
in jih sprejmem v stanovanje in hrano == po nizki ceni. = Jfje, pove iz prijaznosti uredništvo ,Slovenca".	1090 3-3
J. SOKLIČ |
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na deželi izborilo svojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, turisf-skih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga
lodnafih klobukov
c. kr. dvornih založnikov A. J. Pichler v Gradci. 273 12—20
3
Predno se kateri nameni kupiti 1, naj ne po zabi si ogledati ali vsaj naročiti ceni pravih
Puch koles
katerih zastopništvo ima gospod
FRANC ČUDEN
v Ljubljani.
Isti priporuca posebno kolo s prostim tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 550 19

Podpisana lina v iralogi uitjraznovrstncjse trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, plnviale, dalmatike, ve-lnme, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje rodno in pošteno po najnižji oeni bandera in vso drugo obleko.
Pietastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavijaje hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52-12
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove nlloe 4.
*»************i i
g. piccoli
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
PlCCOliJetfO Železnato Vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K.
Piccolljevl sirupi Iz malin ali tama-rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem POVZeljU. 708 (50-28)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
ilhiltfin kisIfM
jo
najboljša mizna in osvcžu-v. joča pijača, »s 22
katera je preskušena pri
kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varil; Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih, špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Stanje ilog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Majboljša in najsigurnejša «« prilika za žfedenjel ««
Ppeje: Gradišče št. i,
Denarni promet v letu 1902: čez 32 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kolesni tf g št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vlotnik od vsacih vloženih 100 K čistih —	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 ^ 52 h. Denarni ppomet v 1. 1902: 32,596.882 H 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
mroHcoHniir	. <.	'4 m	podpredsednik.
predsednik.	Odb O 1* ti 1 k 1 .	V
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. - Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, zupmk pn D. M. v Polju. -Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovio, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos. - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar. župnik na Rudniku, — Dr. Alei Pženlčnlk, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Nakup in prodaja VB vsakovrstnih driavnih papirjev, sr«6k, denarjev itd. KavarovanJa za zgube pri ftrabaajih, pri iztrebanju najmanj-lega dobitka. — Promes« za vsako Irebanje. Kulantna iivrflitiv narodi! na boril.
Menjarična delniika družba
„m E B C IJ 9K"
I., NollziililO in 13, Dunaj, I., Stnbilgissi2.
__Pojasnila n v vseh gospodarskih in flnanftnih
stvareh, poten o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasviti za dosego kolikor to mogoč« visoceea obreatovanja pri popolni varnosti naloienih
glavnlo.	134 238
Izdajatelj in^odgovorni gradnik: Dr. Ignacij Žitnik
Tiik »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.