URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO III. 5. junija 1958 Št. 15 VSEBINA OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE 113. Sklep o podaljšanju sklepu o posebni stopnji prispevka Za zdravstveno zavarovanje. 114. Sklep o drugem podaljšanju sklepu o posebni stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje. 113. Sklep, s katerim se sprejme zaključni račun Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto 1937. 116. Sklep o razdelitvi presežka iz zaključnega računu Okrajnega zavoda zn socialno zavarovanje v Celju zn leto 1957. 117. Sklep o spremembi sklepa o predračunu sklada za preventivno zdravstveno varstvo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto 1958. 118. Sklep o spremembi sklepa o predračunu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto 1958. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE 119. Odlok o družbenem planu občine Celje za leto 1958. 120. Odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva. 121. Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka od prometa na drobno. 122. Odlok o uvedbi občinske doklade za davčno osnovo na dohodnino od samostojnih gospodarskih dejavnosti. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO 123. Odlok o družbenem planu občine Laško za leto 1958. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JET.SAII 124. Odlok o spremembi odloka o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov, o oddajanju opremljenih sob tu- ristom in potnikom in o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih. 125. Odlok o kilometrini. 126. Odlok o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Šmarje pri Jelšah. 127. Odlok o določitvi visim. povračila za službena potovanja ali terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Šmarje pri Jelšah do 10 km od ožjega območja občine. 128. Odlok o vpeljavi občinske takse na pse. 129. Odlok o posesti psov. 130. Odlok o plačevanju pavšalne skočnine in izplačevanju vzdrževalnim' rejcem plemenskih bikov. 131. Odlok o preprečevanju manjše škode na poljih, vrtovih, gozdovih in drugih zemljiščih na območju občine Šmarje pri Jelšah. 132. Odlok o ustanovitvi občinskega cestnega sklada. 133. Odlok o delu lastnih sredstev, ki ga morajo vložiti tisti, ki vzamejo posojilo iz občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. 134. Odločba o ustanovitvi posredovalnice za delo. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VRANSKO 135. Odlok o družbenem planu občine Vransko za leto 1958. . 136. Odlok o proračunu občine Vransko za leto 1958. IZVOLITVE. IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Okrajni ljudski odbor Celje Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah Občinski ljudski odbor Šoštanj 113. Po 11. točki 16. člena uredbe o organizaciji zavodov za 'Socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ. štev. 12-95/55), 48. členu in sledečih uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ. št. 12-92/55) in po 20. členu 17. točke statuta zavoda je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju na predlog izvršnega odbora na svojem zasedanju dne 24. decembra 1957 sprejela SKLEP ° podaljšanju sklepa o posebni stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje. 1. Veljavnost sklepa o posebni stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje (štev. 01/2-566/57-S/15), ki ga je sprejela skupščina na svojem zasedanju dne 24. septembra 1957, se podaljša za čas od 1. 1. 1958 do 3L 3. 1958. 2. Ta sklep velja, ko ga skupščina sprejme, uporablja pu se od 1. I. 1958 dalje. Objavi se v Uradnem Vestniku okraja Celje. *t. 0I/2-566/57-Š/23 Lel j e, dne 24. decembra 1957. Direktor zavoda Predsednik skupščine Milan Loštrk 1. r. Rojan Horvat 1. r. 114. Po 3. točki 7. člena in 4. točki 16. člena uredbe o XlHlov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 12-93/55), 48. členu in sledečih uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 12-92/55) in po 20. členu 12. točke statuta zavoda (št. 01/2-566/57-S/2) je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju na predlog izvršilnega odbora na svojem zasedanju dne 15. aprila 1958 sprejela SKLEP o drugem podaljšanju sklepa o posebni stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje. 1. Veljavnost sklepa o posfebni stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje (št. 01/2-566/57-S/15), ki ga je sprejela skupščina na svojem zasedanju dne 24. 9. 1957, se podaljša za čas od 1. 4. 1958 do 30. 6. 1958. 2. Ta sklep velja, ko ga skupščina sprejme, uporablja pa sc od I. 4. 1958 dalje. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 02/I-460/58-S/4 Celje, dne 15. apriila 1958. Direktor zavoda Predsednik skupščine Milan Loštrk 1. r. Bojan Horvat 1. r. 115. Po 3. točki 7. člena in 4. točki 16. člena uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni Naša nova bančna številka je: 603-70/2-599 k list FLRJ, št. 12/55-92) in po 6. točki 20 člena statuta zavoda (01/566/57-S/2) je skupščina OZSZ v Celjiu na predlog izvršilnega odbora na svojem zasedanju dne 15. aprila 1958 sprejela SKLEP s katerim se sprejme zaključni račun Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto 1957. 1. Sprejme se zaključni račun Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za 1. 1957, ki izkazuje čistih dohodkov 1.075,076.285 din (eno milijardo petinsedemdeset milijonov šestinsedcmdeset tisoč dvesto petinosemdeset dinarjev), čistih izdatkov 1.054,391.133 din (eno milijardo štiriinpetdeset milijonov tristoenaindevetdeset tisoč enstotriintri-deset) poslovni uspeh — presežek 20,685.152 din 2 Presežek razdeli skupščina s posebnim sklepom. 3. Ta sklep velja, ko ga skupščina sprejme. Presodi ga v smislu 70. člena, 2. in 3. odstavka uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja OLO Celje. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/2-460/58-S/l Celje, dne 15. aprila 1958. Direktor zavoda Predsednik skupščine Milan Loštnk 1. r. Bojan Horvat 1. r. 116. Po 3. točki 7. člena in 4. točki 16. člena uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 12-93/55) in po 6. točki 20. člena statuta zavoda je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju na predlog izvršilnega odbora na svojem zasedanju dne 15. aprila 1958 sprejela SKLEP o razdelitvi presežka iz zaključnega računa Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za 1.1957. 1. Presežek, ki ga izkazuje zaključni račun Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto din 1957 v znesku 20,685.152 se razdeli takole: 1. v rezervni sklad zavoda 2,458.400 2. v sklade s posebnim namenom 18,226.752 2. Skladi s posebnim namenom, v katere se je dodelilo din 18,226.752 1. sklad za izboljšanje zdravstvene službe 16,000.000 2. sklad s posebnim namenom 2,226.752 3. Sklad za izboljšanje zdravstvene službe, katerega sredstva so namenjena izključno za izboljšanje zdravstvene službe, se razdeli takole: din ZP Zreče za gradnjo zdravstvene postaje 6,400.000 Cinkarna Celje za gradnjo obratne ambulante Z P Ljubno za opremo zobne ambulate ZP Slov. Konjice za nabavo renitg. aparata Bolnici Celje za nabavo rentg. aparata Zdravilišču Dobrna za sanitarije 4. 4,600.000 1,000.000 500.000 2,000.000 1,000.000 16,000.000 Ta sklep velja, ko ga skupščina sprejme. Presodi ga v smislu 2. odstavka 70. člena uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja OLO Celje, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/2-460/58-S/2 Celje, dne 15. aprila 1958. Direktor zavoda Predsednik skupščine Milan Loštrk 1. r. Bojan Horvat 1. r. 117. Po 7. in 16. členu uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, številka 12-93/55) iin 20. ter 66. členu uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 12-92/55) je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju na predlog izvršilnega odbora na svojem zasedanju dne 15. aprila 1958 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o predračunu sklada za preventivno zdravstveno varstvo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto 1958. 1. Sklep o predračunu sklada za preventivno zdravstveno zaščito Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto 1958 (št. 01/2-566/57-S/26) z dne 24. 12. 1957) se spremeni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: »Sprejme in odobri se predračun skladu za preventivno zdravstveno varstvo pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju za leto 1958, ki iz- kazuje: din skupnih dohodkov 40,083.539 skupnih izdatkov 35,500.000 presežek dohodkov nad izdatki 4,583.539 Dohodki bodo pritekali takole: — del prispevka zdravstvenega zavarovanja 31,824.000 — presežek sklada iz leta 1957 6,059.539 — dohodki denarnih kazni 3,200.000 Skupaj 40,083.539 Izdatki sklada bodo: —ob vezmi zdravniški pregledi 100.000 — redni sistematski pregledi učencev v gospodarstvu in mladih delavcev (asa- nacija zobovja itd.) 300.000 — sistematski zdbni pregledi otrok in mladine 300.000 — skupno okrevanje otrok in mladine 3,000.000 — periodični zdravstveni pregledi oseb, ki so zaposlene pri posebno škodljivem in življenju nevarnem delu 300.000 — izredni zdravniški pregledi zavarovancev 150.000 — sistematična obdelava in analiza zdravstvenega stanja zavarovancev — izdelava analize o zdravstvenem stanju zavarovanih oseb na obolenjih, vzroki in posledice, kateri ukrepi bi bili najučinko- vitejši v tej akciji. Analizo naj izdela posebna komisija OZSZ — proučevanje delovnih pogojev, proučevanje metod zdravstvenega varstva delavcev v podjetjih in organizacija varstvene službe v podjetjih . — proučevanje poklicnih bolezni, ki sobolj pogoste v posameznih kolektivih za statistično obdelavo nezgod in poklicnih obolenj za posamezne gospodarske dejavnosti — izpopolnitev metod preventivnega dela v obratnih ambulantah — preprečevanje socialnih bolezni prispevek diabetikom — pomoč za organizacijo šolskih kuhinj, menz in okrepčevalnic v podjetjih, ki organizirajo toplo hrano- in brezalkoholne pijače — sistematski in fluorografski pregledi oseb, ki so pod zdravstvenim varstvom (brez bivšega šoštanjskega okraja) — skladu za dispanzersko preventivno-ku-rativno specialistično službo, za strokovno in organizacijsko pomoč občinskim dispanzerjem in posvetovalnicam ter za izdelavo zadevnih poročil in analiz — skupno okrevanje zavarovancev, zlasti mladih delavcev, ki so zaposleni pri posebno škodljivem in življenju nevarnem delu —-štipendije in izpopolnjevanje kadra za medicino dela in varnost pri delu — za zdravstveno vzgojo zavarovancev in njih družinskih članov, za založniško dejavnost s področja prevent. zdravstvenega varstva in varnosti pri delu — organizacija tečajev o higicnsko-teh-nični zaščiti poleg odgovornega tehničnega kadra tudi za mlade delavce in vajence (propaganda itd.) — za zdravstveno preventivno vzgojo zavarovancev na avtocesti Ljubljana—Zagreb — HTZ služba, proučevanji' preventivnih ukrepov in izdelava analiz, nagrajevanje najboljših članov in sodelavcev HTZ v gospodarskih organizacijah — Investicije in oprema, prispevki ustanovam, ki delajo na področju preventivnega zdravstvenega varstva zavarovancev: ti) za gradnjo obmorskega okrevališča za odrasle v okolici Portoroža 1)) za opremo obmorskega okrevališča za mlade delavce in vajence v Poreču c) za gradnjo otroškega okrevališča na Debelem rtiču, če bodo h gradnji prispevali tudi ljudski odbor in drugi okrajni zavodi (l) za dograditev obmorskega otroškega okrevališča v Stari Baški, ki ga gradi ljudski odbor v Celju (>) za opremo splošne ambulante ZD v Polzeli H za dograditev obratne ambulante Cinkarne v Celju K) oprema nove zobne ambulante Bistrica ob Sotli li) oprema nove obratne zobne ambulante steklarne v Rogaški Slatini *) za opremo splošnih in zobnih ambulant dispanzerjev (mikroskopi, laboratoriji itd.) il za opremo novega ZD v Zrečah oprema za zobno ambulanto Ljubno ■ 450.000 400.000 150.000 100.000 500.000 800.000 1.250.000 300.000 2,800.000 800.000 400.000 1,000.000 1,000.000 4.000. 000 5.000. 000 1.000. 000 1.000.000 1.000.000 3.000. 000 800.000 700.000 2.000. 000 2,000.000 300.000 l) za onremo splošne ambulante Šentjur 300.000 m) centru za rehabil. invalidov Laško 300.000 Vsi izdatki skupaj 35,500.000 Presežek sklada v znesku 4.583.539 din se bo razdelil kasneje s posebnim sklepom, vendar se mora porabiti izključno za preventivno zdravstveno varstvo zavarovancev.« 2. Tu sklep velja, ko ga skupščina sprejme in v smislu 66. člena uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja presodi Okrajni ljudski odbor Celje. Objavi se v Uradnem- vestniku okraja Celje, št. 01/2-460/58 Celje, dne 15. aprila 1958. Direktor zavoda Predsednik skupščine Milan Loštrk I. r. Bojan Horvat 1. r. Okrajni ljudski odbor Celje je dal k sklepu svoje soglasje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. maja 1958. Celje, dne 9. maja 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r. 118. Po 7. in 16. členu uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 12-93/55) in 66. členu uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 12-92/55) je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju na predlog izvršilnega odbora na svojem zasedanju dne 15. aprila 1958 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o predračunu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto 1958. 1. 1. člen sklepa skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju o predračunu zavoda (št. 01/2-566/57-S/25 z dne 24. 12. 1957) se spremeni tako, da se njegovo besedilo glasi: »Sprejme in odobri se predračun Okrajnega zavodu za socialno zavarovanje v Celju za leto 1958, ki izkazuje din dohodkov 1.246,323.000 izdatkov 1.266,554.000 presežek izdatkov nad dohodki 20,231.000 Presežek izdatkov nad dohodki iz prejšnje točke se bo ob zaključnem računu kril iz rezervnega sklada.« 2. Ta sklep velja, ko ga skupščina sprejme in v smislu 66. člena uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja presodi OLO Celje; objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 01/2-460/58-S/3 Celje, dne 15. aprila 1958. Okrajni ljudski odbor Celje je dal k sklepu svoje soglasje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. maja 1958. Celje, dne 9. maja 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r. 119. Po 4. členu zakonu o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ. št. 52-644/57) in 26. členu statuta občine Celje je Občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega zboru in na seji zbora proizvajalcev dne 24. aprila 1958 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Celje za leto 1958. 1. člen Sprejme se družbeni plan občine Celje za 1. 1958, ki se glasi: Dcuakihi plan. afcunc Cet{e Koloniule-2ivila«, »Potrošnik«, »Ljudski magazin« ter za ureditev poslovnih prostorov trgovin »Pri gledališču«, »Center« in »Volna«. Za razvoj obrti smo dali predvsem sredstva usluž-nostnim obrtnim delavnicam: »Remont«, »Oprema*. Mehanična delavnica, Šivalnica v Razlagovi ulici, io »Mleko«. Iz cestnega skladu v višini 14 milijonov pa so bila sredstva uporabljena: zu ureditev Ključavničarske ulice zu ureditev Trubarjeve ulice za ureditev kanalizacije v teh ulicah Negospodarske investicije iz proračuna: za šolo na Sp. Hudinji 50,000.000 za šolo v Kompolah 6,000.000 za Počitniški dom v Baški 8,000.000 zu dovršitev Ulice XIV. divizije 4,000.000 Proračunska rezerva v višini 16 milijonov sc je uporabila za ureditev kanalizacije in cestišča v Štorah. Za ureditev Lcskoškove ulice in za delno razširitev Mariborske ceste je občina najela posojilo v višini 12 milijonov. Iz občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš so bila dana posameznim skupinam interesentov naslednja posojila kot tranša za leto 1957: 159,000.000 82,000.000 86,000.000 80,000.000 88,000.000 1.000.000 47,000.000 * * gospodarskim organizacijam stanovanjski zadrugi stanovanjski skupnosti ustanovam in zavodom politično-teritor. enotam hišnim svetom za popravila zasebnikom Skupaj 494,000.000 Od odobrenih posojil v letu 1957 investitorji niso izkoristili 116 milijonov, čeprav so bila sredstva na razpolago. V letu 1957 je bilo v gradnji 650 stanovanj, od tega jih je bilo do konca leta izgotovljenih in vseljenih 230, ostalih 420 pa bo dokončanih do konca leta 1958. Drugi del « 2. poglavje Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1958 Za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini so v smernicah in ukrepih, ki jih določa družbeni ,plan občine, upoštevane značilnosti zveznega, republiškega 'n okrajnega družbenega plana. Te narekujejo predvsem nadaljevanje politike preteklega leta za nadaljnjo stabilizacijo tržišča in dvig življenjskega standarda. Za izpolnitev teh nalog ima v mislili družbeni Plan: — vsestranski porast proizvodnje predvsem v industriji, kmetijstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini, °brti in gostinstvu. To se bo doseglo deloma z zaposlitvijo nove delovne sile, v glavnem pa s predvide-uim povečanjem produktivnosti dela: —povečanje osebne potrošnje in ustrezno povc-<‘unje življenjskega standarda prebivalstva. To bo omogočilo po eni strani predvsem zvišanje rednih plač ter razširitev tistih gospodarskih dejavnosti, ki Posredno vplivajo na družbeni standard in življenj-sko raven prebivalstva, kot so obrt, trgovina, gosti,n-stvo in turizem. V ta namen se v letošnjem letu radikalno preusmerja uporaba investicijskega sklada *n ostalih občinskih sredstev; ,, —nezmanjšan tempo stanovanjske izgradnje. r«v tako je dolžnost pristojnih organov, da ukrenejo v,!iL> potrebno za racionalizacijo stanovanjske izgrad-nJe v prihodnjem letu. Da ,se zagotovi izpolnitev občinskega družbene-Kil Plana, je potrebno: - da gospodarske organizacije izpopolnijo svoje Proizvodne plane vsaj na takšno osnovo, kot jih do-(H;n Okrajni in občinski družbeni plan. Plane naj izmenjujejo tako. da bodo dobili vzpodbudni značaj; — da gospodarske organizacije izdelajo letne pro- grame organizacijskih izboljšav v poslovanju, deliitvi dela, izrabi kapacitet, delovnih pogojev, nagrajevanju, strokovnem poučevanju, vzgoji kadrov itd. ter da se bore zu njih uresničenje; — delavski sveti in zbor proizvajalcev so dolžni izvrševanje plana in izboljševanje programu kontrolirati in nudiiti potrebno pomoč; — zu zagotovitev razvoja obrti je potrebno v letošnjem letu nujno vključiti zadostno število vajencev v vse poklice, kjer vajencev primanjkuje. Za izboljšanje preskrbe mesta je potrebno: , — izdelati plan za preskrbo tržišča in plan za odkup kmetijskih pridelkov; — organizirati delavske potrošniške svete; — izvajati stalno kontrolo cen v trgovini. Za hi tre j ši dvig življenjskega standarda in za bolj smotrno in hitrejše izkoriščanje razpoložljivih sredstev se gospodarskim organizacijam priporoča združevanje sredstev skladov za skupno porabo za investiranje stanovanjske izgradnje, družbene prehrane in trgovine. 3. poglavje Skupni družbeni bruto produkt in narodni dohodek V letu 1958 računamo z nadaljnjim povečanjem družbenega bruto produkta za 8% kot s posledico povečane gospodarske aktivnosti. V primerjavi s preteklim letom se bodo družbeni bruto produkt, družbeni proizvod in narodni dohodek gibali takole: v 000 1958 1957 1958 1957 Družb. brt. produkt 30,316.465 32,865.565 108 Družbeni proizvod 14,018.528 15,606.286 111 Narodni dohodek 12,529.524 14,025.549 111 Bo posameznih panogah pričakujemo tole gibanje družbenega bruto produkta: 1958 1957 1958 1957 industrija 24,155.750 26,337.229 109 kmetijstvo 24.730 26.800 108 gozdarstvo 338.000 338.000 100 gradbeništvo 1,642.415 1,666.000 102 promet 696.500 735.000 105 trgovina 1,235.407 1,380.694 112 gostinstvo 481.598 529.533 110 obrt 1.357.591 1,437.085 106 komunala 322.134 343.094 106 kmet. zadruga 62.540 64.130 102 Skupaj gospodar. 30,316.465 32,865.565 108 Bo posameznih panogah se računu s tem le giba- njem narodnega dohodku: 1958 1957 1958 1957 industrija 9,652.028 11,030.865 114 kmetijstvo 14.313 15.792 110 gozdarstvo 239.900 245.023 102 gradbeništvo 619.173 628.324 102 promet 257.310 248.036 96 trgovina 929.684 1,016.565 109 gostinstvo 130.665 145.086 111 obrt 557.549 556.194 100 komunala 89.392 89.629 100 kmetijska zadruga 49.510 50.035 101 Skupaj gospodar. 12,529.524 14,025.549 111 Glede na pričakovano povečanje obsega proizvodnje je gibanje delovne sile takole: Panoga 1956 1957 1958 1957 1956 1958 1957 industrija 8.079 8.521 8.831 105,5 103,6 gradbeništvo 1.949 2.054 2.066 105,4 100,5 promet 825 860 900 104,0 104,6 gozdarstvo 400 331 331 82,7 100,0 trgovina 1.057 1.130 1.153 106,0 102,0 gostinstvo 267 295 310 110,5 105,0 obrt 1.234 1.471 1.508 119,0 102,5 komunala 353 556 364 100.1 102,0 Skupaj 14.164 15.018 15.463 106.0 103,0 Iz gornje razpredelnice je razvidno, da se ho delovna sila v letu 1958 povečala v celotnem gospodarstvu občine za 3%. IV. poglavje Industrijska proizvodnja Celotna industrijska proizvodnja se bo v 1. 1958 v primerjavi z letom 1957 povečala za 9%. Povečanje proizvodnje bo doseženo predvsem: — z večjo produktivnostjo dela; — z boljšo izrabo obstoječih kapacitet; — s povečanjem kapacitet; — z boljšo organizacijo proizvodnega procesa; — z boljšo oskrbo s surovinami; — z rednejšim oskrbovanjem podjetij z električno energijo; -—z boljšo kvaliteto " in nadaljnjim preusmerjanjem proizvodnje na predmete, ki jih na tržišču še vedno primanjkuje. Industrijska podjetja morajo delati za čim večje povečanje obsega proizvodnje, za večjo izbiro lin boljšo kakovost izdelkov. Pri tem je treba posebno pažnjo posvečati povečanju proizvodnje za izvoz ter proizvodnji predmetov za široko potrošnjo. Podjetja naj se v Čim večji možni meri usmerjajo na izkoriščanje lokalnih in domačih surovin. Gospodarske organizacije morajo začeti s sistematičnim izboljševanjem svoje notranje organizacije. Temu bi naj služil letni program izboljšav, ki bi ga moralo imeti vsako podjetje. Program bi naj bil prikrojen stanju, potrebam in veličini podjetja ter bi naj obsegal zlasti ukrepe za sestavo in izpopolnitev pravil in poslovnikov, ureditev primernega evidenčnega sistema, uvajanje primerjalnih cen in medobrat-nega obračuna, točne in naprednejše delitve dela, temeljito obveščanje kolektiva; uvajanje novih delovnih metod, ustanovitev oddelkov za organizacijo odnosno pripravo dela, izboljšave v nagrajevanju in premi ran ju, sodobne metode sprejemanja delavcev in njihovega izobraževanja, praktični in teoretični pouk vajencev, izdelavo priročnikov za delavce, izboljšavo delovnih pogojev, izboljšave v hig. tehnični zaščiti, uvajanje socialnih delavcev. Vsako podjetje naj bi izdelalo program perspektivnega razvoja podjetja, na podlagi katerega bi se razvoj tudi sistematično usmerjal. Po posameznih strokah se bo obseg industrijske proizvodnje povečal takole: Družbeni proizvod in narodni dohodek za l. 1958 se bosta povečala predvsem zaradi povečanja industrijske, kmetijske in obrtne proizvodnje, povečanega prometa v trgovini in gostinstvu. 1958 1957 111 — razdelitev električne energije 100 112 — proizvodnja premoga 100 114 — črna metalurgija 102 115 — barvna metalurgija 111 116 — proizvodnja in predel, nek. rud 102 117 — kovinska industrija 108 120 — kemična industrija 109 121 — industrija gradb. materiala 166 122 — lesna industrija 112 124 — tekstilna industrija 118 127 — živilska industrija 115 128 — grafična metalurgija 102 Industrija skupaj 109 Primerjava fizičnega obsega v letu 1957 pokaže, da bo industrijska proizvodnja po rasti a v vseh strokah. razen v proizvodnji premoga, razdelitvi električne energije in v živilski industriji. Proizvodnja v Rudniku Pečovnik se ne bo bistveno povečala 'zaradi težkih pogojev pri pridobivanju premoga in zaradi spreminjajočih se slojnih plasti. Proizvodnja črne metalurgije (Železarna Štore) se bo v letu 1958 povečala za 2%. Na tak porast bo vplivala predvsem proizvodnja valjanih izdelkov. Elek-froplavž iima v svojem programu osvajanje manganove zrcalovine in ni klon os n ega surovega železa in domačih niklonosnili rud. Obrat martinarne bo nadaljeval z osvajanjem kvalitetnejših jekel. Livarna valjev bo .prevzela proizvodnjo tankopločevinastih valjev iz inozemskih in domačih surovin in valjev iz 'sferolitine. Železarna Ima že izdelan elaborat za rekonstrukcijo valjarne. Rekonstrukcija bo potekala po etapah, ki so razporejene tako, da vsaka od njih predstavlja zaključeno delo. Rekonstrukcija valjarne obstaja v glavnem v mehanizaciji in elektrifikaciji obrata. Z 'rekonstrukcijo valjarne se bosta znatno povečala proizvodnja in dohodek podjetja. V letošnjem letu bo podjetje začelo še z izdelavo programa za rekonstrukcijo martinarne in Samotne tovarne. Podjetje v letošnjem letu računa s povečanjem delovne sile. V barvni metalurgiji pričakuje povečanje proizvodnje za 11%. Cinkarna namerava v letu 1958 skrajšati delovni čas. potreben za remonte, povprečno za 20%, kar bo vplivalo na povečanje proizvodnje. Sistematično se bo delalo za izboljšanje notranjega transporta, ,ki se postopoma mehanizira. Prav tako je v načrtu v letošnjem letu nabava merilnih in kontrolni h aparatov, s pomočjo katerih bo mogoče izpolniti energetsko službo in doseči prihranke na električni energiji in pari, odnosno premogu. V topilnici surovega cinka je bil lansko leto dosežen izredno visok učinek in izkoristek, ki je dosegel z a p a d no c v rop s ko raven topilnic, ki proizvajajo cink po istem postopku. Izkoristek je znašal 89,67%. Učinek pa se je dvignil od 186 kg na dnino v letu 1956 na 260 kg v letu 1957. Cinkarna ima v programu proizvodnjo cinkana. To je sredstvo za zaščito rastlin, ki bo nadomestilo modro galico. Vrši se že pol industrijska proizvodnja. S proizvodnjo cinkana sc bo pričelo, če bodo preizkusna škropljenju tudi v letu 1938 dala tako zadovoljive rezultate kakor v letu 1957. Izdelan in potrjen je elaborat za rekonstrukcijo prežame in postavitev nove naprave za proizvodnjo žveplene kisline 66 Bc. Postopek za dodelitev kredita je že v .teku. V pripravi je tudi program za c!ukano in mešano gnojilo. Kovinska industrija pričakuje v letu 1958 porast za 8%. Pri Tovarni emajlirane posode nastopa največkrat motnja v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin, ki so močno vezane na uvoz. Da se bodo tc motnje zmanjšale na minimum, bo organiziran oddelek za materialne bilance, ki bo skrbel, da bodo zaloge surovin zadostne. Za izboljšanje kvalitete uvaja podjetje na novo medfazno kontrolo. Tovarna ima v programu precej novih proizvodov. Prevzeti mora D kom. odpreskov za novi TAM 4500. Poleg teh od-preskov Im> tovarna v tem letu začela z izdelavo kompletnih koles za tovornjake TAM. Poleg tega bo prešla na serijsko proizvodnjo transportnih trčcv (od 5 do 40 litrov) iz antikorodala. Tovarna bo pr*- čela izdelovati tudi posebne nove radiatorje za transformatorje »Rude Končar«. Podjetje je organiziralo poseben investicijski oddelek, ki ibo preštudiral in predlagal rekonstrukcijo tovarne. V letu 1958 je v programu dograditev upravnega poslopja, s čimer se bodo sedanji upravni prostori sprostili za sanitarije, ki so tudi v planu letošnjih rekonstrukcij. Prav tako ima podjetje namen v letošnjem letu modernizirati topilnico emajla, novo gradnjo elektropeči za žganje kopalnih kadi in povečanje kapacitet radiatorskega oddelka. Tovarna temnic računa s povečanjem proizvodnje Ju 30% v primeri z lanskoletno proizvodnjo. To povečanje naj bi omogočili delno novi tehnični postopki, tipizacija nekaterih konstrukcij, kar bo delo poenostavilo, ter razni organizacijski prijemi. Prav tako kodo uvedli v letošnjem letu novo proizvodnjo kuhinjskih ter avtomobilskih tehtnic. Podjetje je v lanskem letu ustanovilo tehnično kontrolo polizdelkov in izdelkov, ki jo bodo v letošnjem letu še okrepili. Prav tako opušča podjetje skupinske norme in prehaja na individualne oz. norme po delovnih operacijah, kar bo nedvomno mnogo vplivalo na kakovost proizvodov kakor tudi na dvig delovne storilnosti. Z instalacijo novih strojev oz. mehanskih naprav računa podjetje na znižanje proizvodnih stroškov. Tovarna fbiomehanike »Idro« ima v načrtu povečanje proizvodnje v letu 1958 za 50% s tem, da bo dvignila zmogljivost strojnega parka in ga bo bolje izkoristila, tako da bo zaposlila delovno silo v dveh izmenah. Podjetje bo pričelo s proizvodnjo novih produktov. Vse ostale tovarne kovinske industrije nameravajo v letu 1958 izboljšati organizacijo dola. Porast proizvodnje v kemični industriji znaša 9%. Na tak porast bo vplivala predvsem Tovarna organskih barvil, ki bo svojo proizvodnjo dvignila od 450 na 664 ton ter bo uvedla vrsto novih proizvodov. V mislih imajo tudi delno rekonstrukcijo za razširitev sedanje in za uvedbo nove proizvodnje kemičnih artiklov. Za dvig storilnosti, zboljšanje kakovosti proizvodov in znižanje proizvodnih stroškov podjetje misli na organizacijisko-tehnične ukrepe, kot izboljšanje organizacije dela, izboljšanje tehnoloških postopkov, poostritev laboratorijske analitske kontrole surovin m polproizvodov ter vseh končnih proizvodov ter stimulativno premijsko nagrajevanje po strogih kriterijih, prav glede na znižanje materialnih stroškov. Tovarna »Etol« bo povečala proizvodnjo predvsem živilskih barv od 5,1 ton na 14 ton ter bo s tem znatno povečala bruto produkt. Dalje .ima podjetje v načrtu zvišanje predelave patoke od 3 ton v letu 1957 'm 4 tone. Pri proizvodnji živilskih barv bo podjetje doseglo znižanje proizvodnih stroškov, ker so pred kratkim nabavili potrebno aparaturo za proizvodnjo teh barv, medtem ko so- jih dosedaj mešali ročno. V Celjski opekami računajo s povečanjem proizvodnje opečnih izdelkov za 8,2%. Povečanje proizvodnje bo podjetje doseglo s polnim izkoriščanjem krožne peči za žganje opeke in umetnih ter naravnih sušilnih prostorov. Podjetje ima izdelan in potrjen investicijski program za nabavo in montažo novih strojev. Poleg tega namerava podjetje izboljšati in povečati umetno sušilnico, povečati krožno peč za žganje opeke, zgraditi zorilnico za zorenje gline in tehnično opremiti glinokop — kopanje gline z bagerjem. 1 rotežni del le rekonstrukcije bo podjetje izvršilo ? lastnimi sredstvi, in sicer v etapah, ter bo rabilo 'nvesticijskega posojila le 20 milijonov dinarjev. Opekarna Ljubečna-Bukovžlak v letošnjem letu *!e bo bistveno povečala proizvodnje, pač pa bo uvedla S,va nova proizvoda: supervotlak na satovje in porolit. ; udi tu so v načrtu rekonstrukcije in so programi Ze gotovi. V podjetju Apnenik Pečovnik v letošnjem letu ne nameravajo povečati proizvodnjo, ker so bili- zaradi I °zara uničene razne naprave in dela obrat sedaj le s 40% kapaciteto. S 1. 4. 1958 se računa s polnim obratovanjem obrata, ko bodo obnovitvena dela končana. Lesna industrija »Savinja« bo povečala proizvodnjo v letošnjem letu za 12%. To povečanje se nanaša predvsem na proizvodnjo furnirja, ki ga namerava izdelati 700 m:l. Izvršili bodo tudi reorganizacijo pohištvenega obrata, ki je bil dosedaj v zastarelih in neustrezih prostorih na Teharju, ter se bo preselila v nove prostore bivše tovarne sadnih sokov, kjer bo mogoče organizirati delovni proces po tekočem traku. V načrtu je tudi rekonstrukcija žage, predvsem zaradi predelave trdega lesa. Podjetje bo v letošnjem letu izdelovalo tudi panel plošče. Tekstilna industrija bo v letu 1958 dvignila svojo proizvodnjo za 18%. Ta porast se nanaša predvsem na »Toper«, ki namerava povečati konfekcijo in pletilstvo za 54% in prešitih odej za 10%. Na zvišanje proizvodnje v konfekciji vpliva novi obrat v Šoštanju. V pletilskem obratu pa se bo uvedla druga izmena. Tovarna »Metka« in Tovarna volnenih odej Škofja vas pa nameravata zvišati proizvodnjo za 2%. Tovarna »Metka« pripravlja v sodelovanju s tekstilnim institutom v Mariboru kompleksen program rekonstrukcije podjetja. Manjše rekonstrukcije so že v toku. Porast proizvodnje v grafični industriji naj bi v letu 1958 znašal 2%. Tovarna Aero bo povečala v letošnjem letu proizvodnjo za 6,4%. To povečanje bo doseglo z naslednjimi ukrepi: zamenjala bo stare strojne naprave z novimi, mehanizirala ročna dela ter zmanjšala splošne stroške pogonske in upravne režije in uvedla nekatere nove proizvode kot celofanske vrečice za embalažo, parafinirane papirje ter črni in barvasti tuš. Celjska tiskarna bo v proizvodnji ostala na isti višini kot v letu 1957. Za izvršitev teh proizvodnih nalog bo treba povečati število zaposlenih za 3%. Po tem povprečnem številu zaposlenih in poveča n ju fizičnega obsega proizvodnje računamo, da bi sc produktivnost v letošnjem letu lahko povečala za 5 do 6%. To povečanje bo omogočeno z dopolnitvami oz. spremembami v našem gospodarskem sistemu, t. j. z novo delitvijo dohodka, ki bo dajala več materialne osnove delavskemu samoupravljanju. V. poglavje Kmetijstvo Po okrajnem perspektivnem planu za razvoj kmetijstva v obdobju od 1957 do 1961 in doseženi proizvodnji v letu 1957 računamo s povečanjem kmetijske proizvodnje za 7,7%. Povečanje kmetijske proizvodnje gre predvsem na račun povečanja sadjarske in vinogradniške proizvodnje, ki je bila v letu 1957 izredno majhna, in se pričakuje v letošnjem letu normalna letina. Poljedelska proizvodnja se bo v letu 1958 povečala za 4.6%, k temu bodo pripomogli agrotehnični ukrepi: — povečana in -smotrnejša uporaba umetnih gnojil; — setev kvalitetnega semena dobrih sort. V ta namen je že organizirana semenska služba, ki omogoča redno zamenjavo semen; — dosledno zatiranje koloradskega hrošča, krompirjeve plesni in plevelov. Površine hmelja sc bodo povečale za 75 ha. Ker je proizvodnja hmelja na lmieljskih drogovih dražja in manj kvalitetna in ker teh hmeljevk primanjkuje, bodo postav iti žično oporo. Prav tako je v načrtu gradnja štirih novih sušilnic za hmelj. Nova hmeljišča bodo nastala na območjih: Kmetijske zadruge Cel je 20 ha Kmetijske zadruge Škofja vas to ha Kmetijske zadruge Ljubečna 15 ha Kmetijske zadruge Štore 10 ha Kmetijskega gospodarstva Lava 15 ha Vrtnarske šole 5 ha Za zagotovitev osnovne krmske baze je treba povečati predvsem hektarski pridelek na travnikih. To bo doseženo: — z izdatnejšim gnojenjem in večjo uiporabo apna; — z zgodnejšo košnjo; — s sodobnejšim načinom sušenja na sušilih in — z osuševanjem in melioracijami zamočvirjenih travišč. Tako so v načrtu melioracije mokrih travišč na Ostrožnem 50 ha, na Zg. Hudinji 30ha ter v Šmartnem v Rožni dolini 20 ha. Letos bodo za tu del izdelali načrte. V živinorejski proizvodnji se bo predvsem povečala proizvodnja mleka zaradi boljše krmske baze. Živinoreja ho ostala na dosedanji višini razen v sv.i-njereji, kjer se pričakuje .povečanje .števila prašičev, predvsem mesnatih. V sadjarstvu se v skladu s perspektivnim razvojem računa z obnovo 50 ha nasadov pri KZ Celje, na Ljubečni in Kmetijskem gospodarstvu Lava. Posebno skrb je treba posvetiti borbi proti kra-stavosti ali škrlupu. Naše sadje je razen okužbe po kaparju tudi zaradi krastavosti neprimerno za izvoz, zato bo treba v letu 1958 organizirati tudi ipoletno škropljenje sadnega drevja. Za zdravstveno varstvo živine in omejitev nevarnih živalskih kužnih bolezni, bo .skrbela veterinarska služba. V ta namen je bila ustanovljena občinska veterinarska ambulanta. Za leto 1958 imajo splošne kmetijske zadruge naslednje investicijske programe: KZ Celje: 1. gradnjo hmelj, sušilnice v Šmartnem 2. razširitev sadne plantaže v Šmartnem KZ Štore: 1. .silosne jame 2. adaptacijo skladišča 3. nabavo traktorja s prikolico in ostalo opremo za kmetijsko obdelavo 4. nove nasade hmelja v Teharju KZ Ljubečna: 1. dograditev sušilnice z upravnimi prostori za KZ 2. dograditev strojne garaže 3. dozidavo osemenjevalnice 4. nove nasade — plantažne sadovnjake v Razgorju KZ Škofja vas: 1. za dograditev strojne ute 2. dograditev osemenjevalnice 3. zgraditev hmeljske sušilnice v škofj.i vasi Skupno (lin 49,660.000 Na območju občine Celje se bodo zgradile limelj-ske sušilnice še pri Kmetijskem gospodarstvu Lava in pri Mestni vrtnariji. V letu 1958 je potrebno, s storitveno delavnostjo, t. j. predvsem, gospodarskim servisom, katerim lastna sredstva ne omogočajo odplačila anuitete in si ti obrati z lastnimi krediti tudi ne morejo oskrbeti potrebnih investicijskih programov. Da bodo razpoložljiva investicijska sredstva res smotrno uporabljena za nadaljnji uspešni razvoj obrti, je treba ta posojila nuditi obrtnim podjetjem in delavnicam ob kar najugodnejših pogojih. Ustanavljanje novih obrtnih delhvnic ovira tudi pomanjkanje lokalov, hišni sveti in zasebniki pa oddajajo lokale po prostih cenah, pri čemer iščejo predvsem boljših ponudnikov. Tudi za to bo treba najti čimprej ustrezno rešitev, s katero ho zagotovljena vsaj uporaba dosedanjih obrtnih lokalov izključno za obrt. Prav zato pa bo treba v novih zgradbah namestiti potrebne lokale tudi za obratno delavnost. Posebno skrb bo treba posvetiti tudii vzgoji in izpopolnitvi obrtniških kadrov. Analiza kaže, da ni dotoka vajenske mladine v obrt v zadostnem številu* predvsem v stroke s težjimi delovnimi razmerami* Mladina v mestu se za te obrti ne zanima, mladina z dežele pa nima zagotovljenih življenjskih pogojev. Največje potrebe po vajencih izkazuje živilska obrt, mesarstvo in pekarstvo. Tu je potrebno na novo vključiti še okrog 40 vajencev. Premajhno število vajencev ima tudi lesno predelovalna stroka (mizarstvo). V tej delavnosti jc treba vključiti vsaj še 20 vajencev. Tudi predelovanje tekstila kaže premajhno število vajencev. V tej. delavnosti bo potrebno vključiti prav tako še najmanj 15 vajencev oz. vajenk. Prizadete gospodarske organizacije navedenih delavnosti bodo morale storiti potrebne ukrepe za zag°' tovitev potrebnega številu vajencev. Da -bi se ustvarili pogoji zu uspešen nadaljnji razvoj obrti, je potrebno, du svet zu obrt posveti vso skrb naslednjim nalogam: 1. Vzpostaviti je treba zu gradbene potrebe ustrezne obrtniške kapacitete; pri teni je treba upoštevati, da morajo gradbena podjetja ustanavljati lastne obrtne delavnice. 2. Vzpostaviti in izpopolniti obstoječo mrežo ko-munalno-usilužnoatniih obratov pri skupnostih stanovalcev v obliki servisov: a) za pomoč pri delu gospodinjam, b) zu osebne storitve, c) za druge komunalno obrtne storitve. Stanovanjska skupnost je v lotu 1957 organizirala tri pralnice in to v Kersnikovi in Tkalski ulici ter na Mariborski cesti, GbLO pa pralnico v Malgajevi ulici. Stanovanjska skupnost bo v letu 1958 poleg ostalega osnovala še 7 prallnic, in sicer v Aškerčevi ulici, Na Okopih, na Dečkovi cesti, na Tomšičevem trgu, v Razlagovi ulici, v Stanetovi ulici in na Mariborski cesti. ObLO pa bo v letu 1938 v sodelovanju s Stanovanjsko skupnostjo finansiral ustanovitev dveh kompletnih pralnic ter finansiral izpopolnitev žc obstoječih. Tako bodo uporabljena sredstvu iz proračuna ObLO za: — ustanovitev nove pralnice v predelu Vodnikove ulice — ustanovitev nove pralnice na Ljubljanski cesti — nabava centrifug, ibojlerjcv za nove pralnice Na Okopih, v Aškerčevi ulici, na Dečkovi cesti, na Tomšičevem trgu, v Razlagovi ulici, v Stanetovi ul. in na Mariborski cesti — ureditev likalnice, nakup loščilca za parket in sesalca za prali za pralnico v Malgajevi ulici — dotacija ženskemu društvu za ustu- _______novitev krpal niče din 2,641.000 Pralnice v Vodnikovi ulici in Ljubljanski cesti ter v Malgajevi ulici bodo kupile tudi sesalce za prah in loščilce za parkete, ostalim pralnicam pa te pripomočke nabavi stanovanjska skupnost, tako da bodo te pralnice praktično prerasle v dokaj kom.ple-tirane in sodobne gospodinjske servise. Gtlede na številne nujne potrebe bo za osebne storitve zgrajen in opremljen samo brivsko-frizerski salon v sklopu trgovinskega paviljonu pri novi stolpnici na Otoku. Pod drugimi k omiu n a 1 n o -ob rt n i m i obrati je v načrtu ustanovitev nove kemične čistilnice s sredstvi v družbeni lasti. 3. Izgraditi novo pekarno in rekonstruirati mlekarno ter kemično čistilnico. 4. Pravilni uporabi sredstev, določenih za razširitev in izpopolnitev ostalih obrtnih delavnic, po programu, ki ga bo treba izdelati skupno z okrajno obrtno zbornico. 5. Povečanju strokovnega kadra in vključitvi zadostnega števila vajencev v deficitne stroke. Potrebno je letos dvigniti število strokovnih delavcev najmanj za 100 in vsaj 70 novih vajencev. 6. Svet mora sodelovati s svetom za komunalne zadeve, da se pri novili gradnjah upoštevajo potrebe za lokale za uslužnostno obrt. Iz občinskega investicijskega sklada je namenje- no zu obrt 53,5 milijonov, in sicer: za gradnjo nove pekarne 30,000.000 zu rekonstrukcijo mlekarne 6,000.000 za gradnjo kem. čistilnice 6,000.000 zu dokončno ureditev predelovalnice mesa Planina 4,500.000 za ureditev brivsko-friz. salona Na otoku 1,000.000 za povečanje kapacitet v obrti 6,000.000 680.000 680.000 802.000 279.000 200.000 Ugotavlja se, da nad polovico vajencev, ki se izuči obrti, odhaja v industrijo zaradi boljših plačilnih pogojev. Zato je nujno potrebno, da se uredi problem nagrajevanja v obrti na splošno. XI. poglavje Družbeni standard Povečanje osebne potrošnje in življenjskega standarda prebivalstvu mora biti tudi v letu 1958 ena glavnih nalog gospodarske politike občine. Naraščanje osebne potrošnje bo v skladu z naraščanjem produktivnosti delu in bo zagotovljena z ustreznim povečanjem domače proizvodnje in dopolnilnim uvozom potrošnik dobrin. V skladu z resolucijo o perspektivnem razvoju splošne potrošnje je treba v prihodnji dobi ustvariti širšo materialno bazo za razvoj družbenega standarda. S tem namenom je občinski ljudski odbor že v preteklem lotu, še posebej pa v letošnjem letu poudaril, da se sredstvu občine usmerjajo v tiste dejavnosti, ki neposredno vplivajo na proizvodnjo, produktivnost delu in splošne življenjske razmere delovnih ljudi: obrt, trgovino, gostinstvo, stanovanju, komunalne storitve, šolstvo, zdravstveno, preventivno službo itd. Za stanovanjsko in komunalno graditev je namenjenih v letu 1958 iz sredstev občine 578 milijonov, v letu 1957 pa je bilo uporabljenih v te namene 462 milijonov. Tako bodo občinska sredstva vložena v stanovanjsko in komunalno graditev v letu 1957 in 1958 znašala skupaj 1 milijardo 40 milijonov. Stanovanjsko-komunalnu graditev se bo povečala v letu 1958 za 24% napram letu 1957. Neobvezni dohodki, kol je občinska doklada, dopolnilni osebni prispevek iz dohodka in 20% prispevek od sklada skupne uporabe, so namenjeni v letošnjem letu za objekte družbenega standarda. Razpoložljiva sredstva za slunovunjsko-komunul-no graditev v višini 578 milijonov so: zu gradnjo stanovanj 493,000.000 za prosveto in kulturo (šolo in muzej) 25,500.000 za počitniški dom otrok v Baški 8,000.000 za komunalne objekte 41,500.000 Poleg teli sredstev se bodo lastna sredstva podjetju Plinarna-Vodovod uporabila za ureditev vodovoda v Zagradu v višini 14 milijonov. Sredstva občinskega sklada za stanovanjsko gradnjo se bodo porabila za zidanje 420 stanovanj, začetih v letu 1957 na podlagi že obstoječih obveznosti, ki znašajo 403 milijone, ostalih 90 milijonov pa se bo uporabilo za gradnjo 120 novih stanovanj v letošnjem letu. Za dovršiitev 420 stanovanj bodo morali investitorji še prispevati 120 milijonov lastnih sredstev, tako da bo zu stanovanjsko gradnjo v letošnjem letu na razpolago skupno 613 milijonov sredstev. Občina je v letošnjem letu posvetila posebno skrb razvijanju tistih gospodarskih strok, ki posredno vplivajo na družbeni standard in življenjsko raven prebivalstva, kot so trgovina, obrt, gostinstvo in turizem, saj so se vsa letošnja razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada v višini 85 milijonov razdelila za te potrebe, in sicer: zn obrt 52,500.000 za trgovino 25,500.000 zu gostinstvo 7,000.000 Iz sredstev okrajnega investicijskega sklada predvidevamo nadalje 40 milijonov za našo občino za potrebe obrti, trgovine in gostinstva. Poleg tega bodo gostinska podjetju uporabila lansko leto ustvarjena lastna sredstva v višini 30 milijonov za povečanje kapacitet, in sicer: Hotel Evropa 5.000.000 Kolodvorska restavracija 6.000.000 Vino-Koper 4,000.000 Restavracija Ojstrica 8.000.000 ostalo 7.000.000 Kako se bodo sredstva konkretno uporabila za objekte družbenega standarda, je razvidno v naslednjem poglavju o investicijah. Stanovanjski skupnosti se bo nudila pomoč pri organiziranju raznih servisnih služb za gospodinjstvo. Zaradi hitrejšega razvoja takili servisov je potrebno, da mobilizirajo stanovanjske skupnosti vsa razpoložljiva materialna sredstva, vključno sredstva gospodarskih organizacij. Izboljšanju življenjskih pogojev občanov bodo služila dalje predvsem tildi dela elektrifikacijskih in ostalih režijskih odborov. Za ta dela je določenih nadaljnjih 6 milijonov din. Prav tako morajo sveti občinskega ljudskega odbora v tem letu izvršiti številne organizacijske ukrepe, ki bodo tudi v znatni meri lahko vplivali na izboljšanje življenjskega standarda. Najvažnejši ukrepi, ki se za ta namen morajo opraviti, so predvsem: — izvedba vseh ukrepov za pravočasno dogoto-vitev stanovanj v gradnji; — kontrola, kako se izvaja plan oskrbe prebivalstva; — kontrola cen na tržišču; — organizacija in kontrola dela potrošniških svetov; — organizacija in učvrstitev stanovanjskih skupnosti; — ustanovitev gospodinjskih servisov; — ureditev odpiranja in delovanja trgovin; — izvršitev predvidenih komunalnih investicij; — ustanovitev novih dnevnih zavetišč; — priporočila gospodarskim organizacijam, da odločijo več sredstev za povečanje stanovanjske izgradnje in za izboljšanje druž;bene prehrane. XII. poglavje Investicije Skupne investicije za leto 1958 še ni mogoče dokončno določiti ker niso še odobrena posojila iz splošnega investicijskega sklada, republiškega in okrajnega sklada. 1. Iz občinskega investicijskega sklada se smejo v letošnjem letu za zdaj uporabiti le sredstva, ki so bila v lanskem letu blokirana in neizkoriščena in znašajo 85 milijonov. Ta sredstvu so v glavnem namenjena za soudeležbo pri najetju posojil iz splošnega investicijskega sklada. Sredstva občinskega investicijskega sklada sc bodo uporabila takole: za obrt 52,500.000 za trgovino 25,500.000 za gostinstvo 7,000.000 Sredstva, namenjena obrti, se bodo uporabila: za gradnjo nove pekarne 30,000.000 za mlekarno 6.000.000 za gradnjo kemične čistilnice 6,000.000 dokončno ureditev predeloval- nice mesa Planina 4,500.000 za povečanje ostalih obrtnih kapacitet . 6.000.000 Sredstva namenjena trgovini se bodo uporabila: za soudeležbo pri natečaju ža gradnjo skladišča za živila in kolonialno blago 10,000.000 za gradnjo trgovskega paviljona Na otoku 14,000.000 za povečanje poslovnih prostorov Avto-motor 1,500.000 Iz sredstev dotacije gospodarstvu je določenih za ureditev ribarnice 6.5 milijonov. Sredstva, namenjena gostinstvu, se bodo uporabila predvsem za potrebe družbene prehrane. Skupna sredstva okrajnega in občinskega investicijskega sklada, namenjena za gostinstvo, se bodo uporabila za soudeležbo pri najetju posojil iz splošnega investicijskega sklada za naslednje potrebe: — ureditev ekspresne restavracije, kjer bi bila tudi mlečna restavracija s kuhanjem enolončnice; — ureditev gledališke kavarne; — ureditev restavracije v ljudskem kopališču: — adaptacija gostišča Petriček ze penzionske potrebe. 2. V občinskem cestnem skladu se računa z dotacijo iz proračuna v višini 8 milijonov, tako da bodo znašala sredstva cestnega sklada, upoštevajoč 40% blokacijo v letošnjem letu, 12,9 milijonov. Sredstva tega sklada se bodo uporabila: za razširitev Mariborske ceste 5,000.000 za priključ. most. Hudinje in Lise 2,900.000 kanalizacijo Skalne kleti 5,000.000 3. Negospodarske investicije iz rednih proračunskih sredstev znašajo 61,7 milijonov in se bodo uporabila ta sredstva: za prosveto in kulturo 25,500.000 za načrte za kulturni dom, 8,000.000 28.200.000 glasbeno šolo in ostalo 4.500.000 za muzej 6,000.000 za šolo Sp. Hudinja 15,000.000 za počitniški dom v Baški za komunalo asfaltiranje Leskoškove ulice 4.000.000 most čez Savinjo — Lisce 3,200.000 cesta Štore—Svetina 4,000.000 cesta Pečovnik—Svetina 1.000.000 Ulica 29. novembra in Obla- kova (etapa) 3,000.000 ureditev štor 5,000.000 cesta v Šmarjeti 1,000.000 kopališče 3,000.000 posode za smeti 4,000.000 4. Sredstva občinskega kreditnega sklada za gradnjo stanovanj, ki se smejo v letu 1958 uporabljati, znašajo 493 milijonov. Pri tem iso že odšteta sredstva, ki so v letu 1958 blokirana v višini 25% in se ne smejo uporabiti. V letu 1957 je bilo v gradnjii 653 stanovanj, od tega jih je bilo do konca leta izgotovljenih in vseljenih 233. Tako da ostane za dovršitev v letošnjem letu še 420 stanovanj. Za dovršitev teh stanovanj ju potrebno na podlagi odobrenih posojil zagotoviti v letošnjem letu iz stanovanjskega sklada 403 milijone din. Poleg tega pa bodo morali investitorji prispevati še 120 milijonov lastnih sredstev, da bo možno teh 420 stanovanj dokončati. Za novogradnjo za leto 1958 ostane še 90 milijonov. s katerimi bi se pričelo graditi novih 120 stanovanj. ki bi se dogradila v letu 1959. Da bi sc s temi sredstvi dosegel čim večjii obseg zidanja stanovanj, je treba s primernimi ukrepi doseči, rla se bodo sredstva prebivalstva in gospodarskih organizacij v večji meri pritegnila k zidanju stanovanj. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA DOSEGO DRUŽBENEGA PLANA OBČINE CELJE XIII. poglavje Amortizacija 1. Podjetje za izdelovanje zidne in strešne opeke, apnenice in kamnolomi bodo plačevali v letu 1958 ■Štev. 13 3. VI. 1938 URADNI VESTNIK Stran 13 Polni znesek amortizacije, obračunane po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. 2. Polni arnoratizacijski znesek, obračunan po stopnjah, ki jili določajo zvezni predpisi, se zmanjša za ?0% za gradbene objekte, za gostinska podjetja in gostišča. trgovska podjetja in trgovine na drobno, ki Pretežno trgujejo z živili, izvzemši alkoholnih pijač, ter obrtna podjetja in obrtne delavnice, ki pretežno opravljajo storitve. 3. Komunalnim podjetjem, ki ne bi mogla plačevati polne amortizacije, lahko občinski ljudski odbor predpiše amortizacijo za leto 1958 v zmanjšanem odstotku od predpisane amortizacije. XIV. poglavje Obresti od sklada osnovnih in obratovnih sredstev 1. Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meni 2%. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. 2. Gospodarske organizacije, ki izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti pavšalno, po določbah zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih orgaizacij plačujejo obresti od sklada osnovnih in obratnih sredstev ter zemljurino v mejah pavšalnega zneska. XV. poglavje Prispevek iz dohodka Kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam se v celoti odstopa del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, da ga vložijo v svoj sklad osnovnih sredstev. XVI. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev Gospodarskim organizacijam na območju občine se predpiše, da morajo plačevati dopolnilni proračuni prispevek v višini 10% proračunskega prispevku iz osebnega dohodka, ki se plačuje po določbah zakonu o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka od 1. kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge; 2. gradbena podjetja; 3. prometna podjetja; 4. trgovska podjetju in trgovine na drobno, ki trgujejo z živili ter sadjem in zelenjavo, in trgovska podjetju na veliko, živilske, sadne in zelenjavne stroke; 5. gostinska podjetja in gostišča; 6. obrtna in komunalna podjetja in obrtne delavnice — razen podjetja Zlatarne, in podjetje Klima; 7. založniška podjetju. avcev jur. i. r i.nj si. Plačevanje dopolnilnega proračunskega prispevka osebnega dohodka so oproščeni: XVII. poglavje Določitev pavšala Gospodarskim organizacijam, ki pavšalno izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti, se določa v enem samem pavšalnem znesku: pavšalni prispevek iz dohodka, ki obsega tudi obresti od sklada osnovnih sredstev, obresti od skladu obratnih sredstev in zemljurino. Pavšalni prispevek iz dohodka gre 40% v občinski investicijski sklad, ostanek pa federaciji. Višina pavšalnega prispevka iz dohodka se določi s pogodbo, ki jo skleneta oddelek za občinske finance in gospodarska organizacija. Proračunski prispevek iz osebnega dohodku delavcev gospodarskih organizacij, ki pavšalno izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti, se plačuje po pavšalnih osnovah in so dohodek proračuna občine. Obrati uslužnoslnih obrti se oproste plačevanja občini pripadajočega dela proračunskega prispevka. Za ostale gospodarske organizacije pa sklepa o tem občinski ljudski odbor na predlog sveta za družbeni plan in finance. Stanovanjski prispevek od osebnega dohodku delavcev gospodarskih organizacij, ki pavšalno izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti, se plačuje po pavšalnih osnovah, po katerih se plačuje prispevek, za socialno zavarovanje, in je dohodek skladu za zidanje stanovanjskih hiš ObLO. Prometni davek, ki ga morajo plačevati gospodarske organizacije, ki pavšalno izpolnjujejo svoje obveznosti, se plačuje po pavšalnih osnovah, ki jih določa oddelek za finance občine. Na področju občine Celje se pavšalirujo: a) vsa gostinska podjetja, b) vsa obrtna podjetja odnosno delavnice, ki so plačevale obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnih zneskih za leto ■ 1957, razen obrtnega podjetja Tapetništvo in Aurea. c) vse trgovine s špecerijskim blagom izven ožjega mestnega območja; e) od privatnih obrtnikov vsi tisti kot v 1. 1957, razen mizarjev, sodarjev in ceinentninarjev. XVIII. poglavje Občinska doklada na dohodek od kmetijstva 1. Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstvu za leto 1958 znaša na območju občine Celje povprečno 19% od katastrskega dohodka od zemljišča. 2. Stopnja občinske .doklade na dohodek od kmetijstvu za posamezne okoliše območja občine ne sme biti manjši od 12% in ne višji od 24% od katastrskega dohodka zemljišču. 3. Stopnje občinske doklade na dohodke od kmetijstva za posamezne okoliše so določene s posebnim odlokom občinskega ljudskega odboru. XIX. poglavje Občinska doklada na dohodek od ostalih poklicev Stopnja občinske doklade na dohodek od ostalih poklicev znaša 12% od osnove za dohodnino in bo predpisana s posebnim odlokom občine Celje. XX. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek od prometa na drobno in od storitev se plačuje po posebnem odloku občine Celje. w XXI. poglavje Delitev celotnega dohodku komunalnih podjetij 1. Celotni dohodek komunalnih ,|M>djetij se deli: a) na materialne in režijske stroške, b) amortizacijo, c) na obveznosti v pavšalnem znesku, č) na prispevek v rezervni sklad, d) na anuitete za investicijska posojila. Ostanek dohodka je dohodek podjetja. 2. Doseženi dohodek sc razdeli med osebne dohodke delavcev in med sklade komunalnega podjetja. 3. Med osebne dohodke delavcev spadajo: a) osebni dohodek v višini tarifne postavke po tarifnem pravilniku po času ali učinku (kot to določa tarifni pravilnik); b) osebni dohodek nad TP do višine 16% osebnega dohodka delavca obračunanega po točki a) za premije, nagrade in za plače nad TP. 4. Po izločitvi osebnega dohodka obračunanega po točki 3 od doseženega dohodka se ostanek dohodka razdeli na sklade, in sicer: a) 80% v sklad osnovnih sredstev; b) 20% v ostale sklade (sklad obratnih sredstev in skilad skupne uporabe). XXII. poglavje Sredstva za proračun občine 1. Razdelitev prometnega davka a) po XVI. poglavju okrajnega družbenega plana sc za leto 1958 odstopa občini v celoti prometni davek od vina in žganja, izvzemši prometni davek v gostinstvu in trgovini; b) na prometnem davku od zasebnikov je občina udeležena 50%, ostalih 50% pa OLO; c) na občinskem prometnem davku in na prometnem davku od maloprodaje je občina udeležena v celoti. 2. Dohodnino a) na dohodnini od kmetijstva po vplačilu obveznih prispevkov v sklade po zveznih predpisih (6% v kmetijski sklad LRS, 12% v okrajni investicijski sklad) in po odbitku deleža LRS (40%) je udeležena naša občina z ostankom 50%, ostalih 50% pa OLO; b) na dohodnini samostojnih poklicev in premoženja po odbitku deleža LRS (40%) je udeležena naša občina od ostanka 50%, ostalih 50% pa OLO. 3. Razdelitev proračunskega prispevka iz osebnega dohodka a) pri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka po vplačilu Zveznega deleža (20%) in po odbitku deleža LRS (30%) je udeležena naša občina v višini 44%, ostalih 56% pa OLO; b) pri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka, ki ga plačujejo pavšalisti na podlagi pavšalnih osnov, okrajni ljudski odbor ni udeležen; c) dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka pripada v celoti občini. 4. Zemljarina Zemljarina gospodarskih organizacij, izvzemši splošne kmetijske zadruge in kmetijskih organizacij, je dohodek občine. Kmetijskim organizacijam .in splošnim kmetijskim zadrugam se odstopa v dobro njihovih skladov osnovnih oz. obratnih sredstev 15% skupne zemljarine, ki jo obračunavajo in plačujejo po predpisih o sredstvih gospodarskih organizacij. Nadalje gre od skupnega zneska zemljarine 20% v občinski investicijski sklad, 15% pa v okrajni investicijski sklad — za finansiranje investicij, za pospeševanje• kmetijske proizvodnje. Ostalih 50% zemljarine, ki je dohodek občinskega proračuna, pa se odstopa kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam v dobro sklada osnovnih sredstev. 5. Ostali dohodki Na vseh ostalih dohodkih, ki sc stekajo v proračun občine, je občina udeležena v celoti. 6. Občinska doklada iz kmetijstva Od obvezne občinske doklade iz kmetijstvu (4%) se odvede 42% v občinski investicijski sklad. Četrti del Sredstva proračuna iz skladov občine Celje XXIII. poglavje Sredstva občinskega proračuna V letu 1958 bo razpolagala občima Colje s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini 477 milijonov dinarjev. la sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: A) Lastni dohodki občine: L Proračunski prispevek iz osebnega dohodka pavšalistov 14.960 2. Občinska doklada: a) od kmetijstva 21.900 b) od ostalih poklicev in premoženja 8.000 3. Dopolnilna dohodnina od lesa 1.390 - 4. Del zemljarine 2.300 5. Občinski prometni davek: a) od prometa na drobno 119.000 b) ostali občinski prometni davek 26.000 6. Občinske takse 4.000 7. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka 39.740 8. 20% iz sklada skupne uporabe gosp. organiz. 34.450 9. Dohodki uradov in ustanov 1.000 10. Ostali dohodki 2.200 Skupaj A 274.940 B) Delež na dohodkih okraja: 1. Dohodnina: a) del od kmetijstva b) ostalih poklicev in premoženju 2. Prometni davek od zasebnikov 3. Prometni davek na vino in žganje 4. Prispevek okrajne gozdne uprave 5. Proračunski prisp. iz oseb. dohodka _________Skupaj B 202,060 Skupaj proruč. sredstva (A+B) 477.000 XXIV. poglavje Razdelitev proračunskih sredstev Proračunska sredstva v višini 477 milijonov, s katerimi razpolaga občina Celje, se bodo uporabila za naslednje namene: 9.100 17.400, 14.000 6.200 1.180 154.180 1. Dotacija gospodarstvu 14.200 1. Negospodarske investicije 62.700 a) za prosveto in kulturo 25.500 14.200 h) za počitniški dom v Bački 8.000 c) za komunalo 29.200 3. Prosveta in kultura 83.342 4. Socialno varstvo 62.001 5. Zdravstvena zaščita 36.400 6. Državna uprava 53.333 7. Komunalna dejavnost 73.100 8. Dotacija 38.324 a) finančno samostojnim zav. 7.504 b) društvom in organizacij um 14.220 c) skladom: štipendije 8.600 cestnem u 8.000 9. Obveze in garancije 10.000 10. Proračunska rezerva: 45.600 2% obvezna rezerva 9.600 ostala prorač. rezerva 35.000 Skupaj prorač. izdatki 477.000 XXVI. poglavje Skupna sredstva občine Skupna sredstva občine v letu 1958 bodo znašala 1 milijardo, 60 milijonov in 400 tisoč din in sicer: 1. Sredstva proračuna 477.000 2. Občinski cestni sklad (brez dotacije) 4.900 3. Sklad za zidanje stanov, hiš 493.500 4. Občinski investicijski sklad 85.000 Skupaj sredstva 1,060.400 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. jan. 1958. .št. 01-7025/1-58 Celje, dne 24. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Andrej Svetek 1. r. XXV. poglavje Sredstva skladov 120. I. Občinski cestni sklad 1. Prometni davek od prevoza storitev za- sobnili lastnikov cestnih vozil 7.170 2. 30% taks od vprežnih cestnih vozil 1.000 Dohodki sklada 8.170 5. 40% omejitev 3.270 Ostane 4.900 4. Dotacija iz proračuna __ 8.000 Razpoložljiva sredstva sklada 12.900 H. Sklad za kreditiranje stanovanjske izgradnje 1. Prispevek od osebnega dohodka 346.182 2. Obresti od danih posojil 3.000 3. Del najemnine 11.000 Dohodki sklada . 360.182 4. 25% omejitev 90.046 5. 10% prispevek LRS ___________27.013 Ostane 243.123 6. Deblokacija 10% omejitve 1957 30.104 7. Neizkoriščena sredstva iz lota 1957 88.273 S- Sredstva od prodaje stan. bloka v Ključavničarski ulici 62.000 9. Anuitete 70.000 Razpoložljiva sredstva sklada 493.500 III. Občinski investicijski sklad *• pel prispevka iz dohodka v družbene investicijske sklade 111.890 -• 40% pavšalnega zneska od prispevka iz dohodkov 8.000 j- 42% obvezne ohč. doklade iz kmetijstva 2.277 4- 45% od taks na priprave za proiz. in na _ hibridno .trto 824 • zemljarina sploš. kmet. zadrug in kmet. , organizacij 65 Tpjirispevek iz doli. trgovin za blag. prom. 96.312 Dohodki sklada 219.368 o' 1 (H) % omejitev 219.368 ' ■ deblokirana in neizk. sred. iz I. 1957 85.000 Razpoložljiva sredstvu sklada 85.000 Po I. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-241/57 in 55-710/57) 1., 2. in 3. točki XVIII. poglavja družbenega plana Občinskega ljudskega odbora Celje za leto 1958 ter 37. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ. št. 52-644/57) je Občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. aprila 1958 sprejel ODLOK o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva. 1. člen Za območje občine Celje se vpelje občinska doklada na dohodke od kmetijstva. 2. člen Celotno območje občine se glede na višino odstotka doklade razdeli na tri skupine vasi in sicer na skupine vasi z najnižjo stopnjo 12%, na skupine vasi s srednjo stopnjo 18% in skupine vasi z nuj višjo stopnjo 24%. 3. člen 1. Občinsko doklado plačujejo po stopnji 12%: - Svetina, Kanjuce, Glažuta, Javornik, Pečovnik, /.vodno. Šentjanž, Pečovje, Šmartno, Rupe. Rožni vrh, Brezova, šentjungert. Konjsko, Jezerce, Otemno, Zavrh. Kunigunda. Pepcino. 2. Občinsko doklado plačujejo po stopnji 18%: - Loče, Gorica, Slatina, Zagrad, Osenca, Lipa, Laška vas, Kompolc, Štore, Prožinska vas, Ogorevc, Kresnike, Vrhe. Bukovžlak, Teharje, Slance, Runtole, Prckorje. Lahovna, Glinško, Lipovec, Žepina, Šmi-klavž, Lisce, Miklavški hrib, Košnica, Polule, Zadobrova. 3. Občinsko doklado plačujejo po stopnji 20%: — Ljubečna, l.eskovec in Lopata. 4. Vse druge vasi plačujejo občinsko doklado po stopnji 24%. 4. člen Občinsko doklado plačajo lastniki ali uživalci zemljišč, ki so davčni zavezanci za dohodnino od kmetijstva. 5. člen Razdelitev dohodka od občinske doklade se določi z družbenim planom občine. 6. člen Določila uredbe o dohodnini z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami veljajo tudi glede občinske doklade. Prav tako se za izvajanje odloka uporablja uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 7. člen Občinska doklada zapade v plačilo vsakega prvega dne v tromesečju, treba pa jo je plačati v istih rokih kot dohodnino. 8. člen Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. jan. 1958. Št. 01/2-3137/1-1958 Celje, dne 24. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Andrej Svetek 1. r. 121. Po drugem odstavku 15. člena in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 2. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 1-4/57) in odredbi o naj višji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka (Uradni list FLRJ. št. 27-354/57) ter uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 3-16/58) je Občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. aprila 1958 sprejel ODLOK o uvedbi občinskega prometnega davka od prometa na drobno. 1. člen Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno: a) trgovska podjetja na drobno in sicer za promet, ki ga imajo neposredno ali po svojih prodajalnah, razen prometa na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo; b) trgovine; c) prodajalne trgovskih podjetij na debelo; č) prodajalna proizvajalnih organizacij; d) prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; e) komisijska podjetja in trgovine; f) obrtna podjetja in delavnice in sicer samo za tisti del prometa proizvodov, ki jih delajo na zalogo in prodajajo na trgovski način. Promet proizvodov, prodan trgovskim podjetjem in trgovinam, se ne šteje kot promet na drobno; g) gospodarske organizacije in privatniki, ki se bavijo z gostinskimi uslugami; h) zasebni proizvajalci alkoholnih pijač; i) komunalno podjetje »Plinarna-vodovod-razsvet-ljava« Celje od prodaje vseh tehničnih plinov in karbida razen plima butana. 2. člen Občinski prometni davek po tem odloku se ne plačuje: a) od prometa na proizvode, za katere sc po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno; b) od prodaje s proizvodi, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali pa za nje določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno;- c) od prometa z živili, razen z alkoholnimi pijačami; d) od prometa s taksnimi in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami in vsemi drugimi vrednotnicami; e) od prometa s časopisi, revijami, knjigami in vsemi splošnimi obrazci; f) od prometa z avtomobili: osebnimi, tovornimi in avtobusi; g) od prometa z oficirsko opremo (uniforme in njene dele); h) od prometa s kurivom; i) od prometa s semenskim blagom. 3. člen Občinski prometni davek po tein odloku se plačuje: a) od prometa, doseženega z maloprodajo v trgovini in obrti 2%, razen alkoholnih pijač; b) od prometa alkoholnih pijač (razen piva) v trgovini 15%; c) od gostinskih storitev (izvzemši prometa z brezalkoholnimi pijačami, s hrano, prodajo piva in oddajo sob) in sicer gostinska podjetja, ki imajo do 30 abonentov 15% do 60 abonentov 12% do 130 abonentov 10% nad 130 abonentov 5% Povprečno izdano število abonentskih kosil se šteje kot število aboinentov; č) od maloprodaje alkoholnih pijač (razen pivu): v trgovinah z vinom, založnih kleteh in pri proizvajalcih 20%. Kupci pri proizvajalcih jamčijo solidarno s prodajalcem za plačilo davka po tej odločbi. 4. člen Trgovska podjetja in trgovine, špecerijske in mešane stroke, ki opravljajo več kot 50% prometa z živilskimi potrebščinami, sploh ne plačujejo občinskega prometnega davka od prometa na drobno. 5. člen Individualni proizvajalci plačujejo prometni davek od alkoholnih pijač ob prejemu dovoljenja za prodajo. Za tiste količine alkoholnih pijač, ki jih "kasneje pripeljejo naprodaj, pa so dolžni vložiti prijavo pri Oddelku za finance ObLO Celje v 24 urah po dospetju in v istem roku plačati prometni davek. 6. člen C e se iz poslovnih knjig gospodarske organizacije, ki je dolžna plačati prometni davek, ne more ugotoviti promet blagu, ki je obdavčen, lahko oddelek za finance ObLO Celje z individualno odločbo določi povprečni odstotek občinskega prometnega davka od celokupnega prometa, ki ga je gospodarska organizacija dosegla z nadrobno prodajo tega blaga razen alkoholnih pijač. 7. člen Trgovska podjetja na debelo, ki se bavijo tudi s trgovino na drobno, plačujejo prav tako prometni davek od prometa na drobno. Pri teh trgovskih podjetjih se šteje kot promet na debelo le promet dosežen s prodajo blaga drugim trgovskim podjetjem i" trgovinam, razen če blago na debelo prodajajo v povsem ločenem lokalu. 8. člen Uredba o prometnem davku (Uradni list FLRJ, 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami. navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ. št. 2/54) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, uredba o prisilni izterjav* davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33/53) in uredba o pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ, št. 19/56) veljajo načelno tudi glede občinskega prometnega davka od prometa na drobno. Prometni davek po tem odloku se plačuje do 5. v mesecu za pretekli mesec, razen davčnih zavezancev, ki so našteti v 5. členu. Do 5. v mesecu predložijo davčni zavezanci pristojnemu denarnemu zavodu, Oddelku za finance ObLO Celje pa 10 dni ipo preteku tromesečja, poročilo o doseženem prometu in vplačanem prometnem davku v preteklem obdobju. Gospodarske organizacije, pri katerih se iz poslovnih knjig ne more ugotoviti mesečni promet blaga, ki je obdavčen, plačujejo med letom mesečne akontacije, katerih višina se izračuna tako, da se znesek, dobljen po obračunu prejšnjega tromesečja, deli 2/3. Razlika med vplačanimi akontacijami v tromesečju in obračunanem prometnem davku za tromesečje se plača najpozneje do 15. po preteku tromesečja. 9. člen Tolmačenje za izvrševanje tega odloka daje Oddelek za finance ObLO Celje. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o uvedbi občinskega prometnega davka ou prometa na drobno (Uradni vestnik okraja Celje št. 15-319/57). 11. člen Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 15. aprila 1958 dalje. Št. 01/2-3140/1-58 Celje, dne 24. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Andrej Svetek 1. r. 122. Po 37. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-644/57), 1. in 2. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-241/57) ter XIX. poglavju družbenega plana ObLO Celje je Občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. aprila 1958 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade na davčno osnovo za dohodnino na samostojnih gospodarskih dejavnostih. 1. člen Na vsem območju občine Celje se vpelje občinska doklada na davčno osnovo od samostojnih gospodarskih dejavnosti. 2. člen Občinska doklada se pobira po enotni stopnji 12% od davčne osnove na dohodnino. 3. člen Občinske doklade ne plačajo: a) frizerji, brusači, čevljarji, dimnikarji, klobučarji. krojači, šivilje, žagarji, advokati in duhovniki; b) drugi obrtniki, ki imajo letni promet manj kot 100.000 din: c) obrtniki stari nad 55 let, ki ne zaposlujejo tuje deldvne sile. Vajenci se ne štejejo kot tuja delovna sila. 4. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje ob istih rokih in na isti način kakor dohodnina. 5. člen Glede plačil, pritožbenega postopka in prisilne izterjave občinskih doklad se anologno uporabljajo predpisi uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, štev. 18/56) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami ter uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33/53). 6. člen Davčne olajšave, ki veljajo za dohodnino, se morajo upoštevati tudi pri pobiranju občinske doklade. 7. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, velja od dne objave. Uporablja se od 1. januarja 1958. Št. 01/2-3139/1-58 Celje, dne 24. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Andrej Svetek 1. r. 123. Po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ. št. 52-644/57) in 26. členu statuta občine Laško je občinski ljudski odbor Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. maja 1958 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Laško za leto 1958. 1. člen Sprejme se družbeni plan občine Laško za 1. 1958, ki se glasi: Dc-už&enč ffitoH občine jČašico o TS i a e 'e -2 «d listavci v m’ 1.450 50 350 400 2.650 4.900 Listavci in iglavci skupaj 7.000 Celokupna količina za domačo uporabo in blagovno proizvodnjo znaša 15.000 m- lesne mase. Po okrajnem družbenem planu pa je določeno, da se na področju naše občine uporabijo naslednja sredstva gozdnega skladu: a) gozdno gojitvena dela: priprava tal pogozdovanje sečišč pogozdovanje čistin vSpopolnitve žetev čiščenje ha 7,10 5,65 1,87 2,15 95,68 13,40 din 79.066 528.069 150.569 740.946 174.200 Skupaj 1,672.850 Popravilo gozdnih komunikacij 2.413.000 Gradnja ceste Reka—Jestrebica 2,800.000 Vsega skupaj 6,885.850 Predvidena poraba sadik za pogozdovanje: kom. 1. smreka 22.980 2. črni bor 23.660 3. rdeči bor 5.200 4. domači kostanj 800 5. javor 3.200 6. jesen 2.800 Vsa gozdno gojitvena dela in vzdrževanje gozdnih komunikacij bo izvršila okrajna gozdarska poslovna zveza preko področnih kmetijskih zadrug. V. poglavje TRGOVINA Po ukinitvi trgovskih poslovalnic je povečalo poslovanje predvsem trgovsko podjetje Rudar, pri katerem se je zvišalo število .poslovalnic od 2 na 7. Trgovsko podjetje Izbira je prevzelo samo eno poslovalnico, tako da ima sedaj v sklopu svojega podjetju pet poslovalnic. Nujno je potrebno zagotoviti sredstva za nadaljnjo ureditev trgovin. Predvsem pa se čuti potreba, da se v Laškem uredi še ena trgovina na desnem bregu Savinje. Obstoječa poslovalnica nasproti tehtnice se ukine in lokal uporabi v druge namene. Predvsem je treba zastaviti vse sile, da se v Laškem čimprej vzpostavi poslovalnica s sadjem, zelenjavo iin mlekom. Je to liha, že večletna želja Laščanov, vendar do realizacije še do danes ni prišlo, čeprav obstoje zato vsi potrebni pogoji. Stanje trgovske mreže in število poslovalnic po podjetjih z zaposleno delovno silo pa je naslednje: Sektor podjetij 1957 1958 vujen. uisiužjb. Spl. družbeni 2 14 14 10 38 Zadružni 4 4 4 2 6 Skupaj 6 18 18 12 44 Na eno trgovsko posloval no enoto odpade 645 prebivalcev. Poleg navedenih poslovalnic so v Laškem še dve poslovalnici obutve, ena pekarna, ena slaščičarna >n dve mesnici. Mesnici ista tjidi v Rimskih Toplicah in v Rečici- Nujno bo treba v bodočnosti najti rešitev trgovskih 'poslovalnic pri kmetijski zadrugi Jurklošter, od katerih je ena že zaprta, ker kmetijska zadruga ne more dobiti poslovodje. Kmetijska zadruga bi navedene poslovalnice želela oddati, vendar ni nobenemu obstoječemu trgovskemu podjetju do tega, da jo prevzame. Blagovni promet v trgovinah v letu 1955 in 1957. Skupni promet 1955 1957 Indeks 1955 100 370.013 448.150 121,1 VI. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM V letu 1958 računamo z nadaljnjim porastom gostinskih uslug za približno 15%. Ta porast temelji na povečanju dohodkov prebivalstva in žc delno tudi na razvoju domačega turizma. Obseg gostinske mreže je v glavnem zadovoljiv. Treba pa bo misliti na razširitev te mreže in sicer: Pogreša se gostinski lokal v Kuretnem, kjer je do nedavnega obratovala gostilna privatnega sektorja, nadalje si bomo prizadevali, da se ponovno vzpostavi gostinski lokal v Tevčah pri Aškercu, kjer je zelo priljubljena izletniška {očka. Delati je treba za to, da se obstoječi dotrajani inventar po gostilnah v letu 1958 vsaj delno obnovi oziroma zamenja z novim inventarjem. Omogočiti moramo ceneno hrano delavcem in uslužbencem abonentom. Vsako prekomerno zvišanje cen abonmajem bomo onemogočili. Raven gostinskih uslug je treba zvišati s sistematično vzgojo gostinskega kadra, za kar je zajamčena vsa pomoč Okrajne gostinske zbornice Celje. Treba je skrbeti v večji meri kot do sedaj za kulturno postrežbo, ker le na tak način bomo dosegli večji obisk domačih in inozemskih gostov. S tem pa naj bi povečali promet, omogočili večji dohodek in večjo pobudo delovnemu kolektivu. Glede na majhne kapacitete prenočišč je osnovna nalaga, da to obstoječo kapaciteto dvignemo vsaj za 20 sob. Za to bo skrbel Hotel Savinja, ki je že najel potrebni kredit. Da se stanje turizma popravi in da pride vsaj delno na predvojno višino, so v letu 1958 v načrtu naslednja dela: Pripravljalna dela za zgraditev zračnega termalnega bazena v Laškem. Ureditev mestnega parka in nabava potrebnega lepotičnega grmičevja in ostalih sadik. Izvršilo se bo restavriranje starega gradu. Na Šmohorju pa bodo končali začeto gradnjo vodovoda, tako da bo planinski dom dobil v naslednjih mesecih tekočo vodo iz lastnega vodovoda. Obnovili bomo izletniške sprehajalne poti po Humu in naokrog. Razpadle stopnice in klopi bomo obnovili. Nadalje bomo pomnožili število klopi v obstoječem parku. Temeljito se bodo popravile stopnice ob vznožju starega gradu, t. j. od trga do Urankarjeve hiše, uredila se bo vremenska hišica in se namestili pripadajoči instrumenti. Obstoječa cesta, ki veže Laško—Šmohor, se Im popravila in razširila, da bo usposobljena za promet z lažjimi motornimi vozili. VII. poglavje OBRT Vprašanju razvoja obrti bo treba v bodoče posvetiti vso skrb. Posamezni obrtni obrati splošno družbenega sektorju so se v letošnjem letu znašli pred težkočami, katere brez izdatne pomoči občinskega ljudskega odbora ne bodo mogli prebroditi. Med te spadajo Mizarsko podjetje v Laškem in v Rimskih Toplicah ter ključavničarstvo v Laškem. Navedena podjetja bodo morala preiti iz dosedanjega načina proizvodnje v razširjeno proizvodnjo, da pa bodo zmogla to izvršiti, se jim mora zagotoviti iz občinskega investicijskega sklada potrebna finančna sredstva. Kar se tiče mizarske stroke, bo nujno slej ko prej združiti obstoječa mizarska podjetja v Laškem v eno^ močno mizarsko podjetje, mu priključiti tudi žago Šalabalič in. če bodo pokazale potrebe, zgraditi poleg žage še sušilnico za les. Ključavničarstvo in insitalaterstvo je treba združiti s kovaštvom. To podjetje je treba opremiti s potrebnimi stroji, nato pu preiti iz male blagovne proizvodnje v izdelovanje finalnih izdelkov. Na področju občine še vedno primanjkuje usluž-nostnih obrtnih obratov, kar omogoča dejavnost posameznim šušinarjcm. Temu bo -treba posvetiti vso potrebno skrb. V Laškem bo slej ko prej treba misliti na ureditev sodobne brivnice oziroma frizerskega obratu, ker se je že sedaj mnogo Laščanov navezalo zaradi frizerskih storitev na Celje. Prav tako se občutno pogreša v Laškem fotograf in urar. Za te dejavnosti so že sicer rcf-lektanti, vendar obstoji vprašanje lokalov. Glede na to, da posamezna -podjetja nimajo sposobnega knjigovodskega kadra, bo treba ustanoviti knjigovodski servis, v ta servis pa vključiti tri najsposobnejše knjigovodje, ki bodo obvladali celotno knjigovodstvo vseli obstoječih obrtnih obratov splošnega družbenega sektorja. Številčni pregled obrti Število obratov a -Q V N ? r Zaposlena delovna sila Števili o zaposlenih ti o ti N :1J S* a ;3 90 15 105 113 84 197 VIII. poglavje ŠOLSTVO Na področju občine Laško je 11 osnovnih šol, od tega 1 osemletna s sedežem v Laškem. V doglednem času pa računamo z ustanovitvijo popolne osemletke še v Rimiskih Toplicah. V navedenem številu osnovnih šol poučuje 54 učiteljev, trenutno pa je po posameznih šolah še 13 nezasedenih učiteljskih mest, za katera se bo v mesecu juniju napravil razpis. Nadalje obstaja v Laškem pomožna šola za defektne otroke, v kateri sta zaposleni 2 učiteljici in otroški vrtec, kjer so zaposlene 3 vzgojiteljice. V vajenski m kmetijsko gospodarski šoli pa poučujejo zgolj honorarne učiteljske in strokovne moči. Glasbeno šolo vodi Delavsko prosvetno društvo Svoboda Laško, kjer je nameščen upravitelj, v pomoč pa sta mu še dva honorarna učitelja glasbe. Spričo pomanjkanja stanovanjskih prostorov za učitelje obstoji bojazen, da sc na razpis praznili učiteljskih mest ne bo nikdo javil, ker mu ne moremo nuditi potrebno stanovanje. Zato bo treba slej ko prej zagotoviti potrebna finančna sredstva za zidanje učiteljskih stanovanj. Najbolj pereč problem učiteljskih stanovanj je v Brezi, kjer bo treba takoj, ko bodo sredstva, pričeti Stran 22 URADNI VESTNIK štev. 13 - 5. VI. I(>'>8 z gradnjo učiteljskih stanovanj, istočasno pa ho pričeti tudi z dozidavo obstoječega šolskega poslopja, saj v nasprotnem primeru ne bo mogel potekati šolski pouk v skladu s šolsko reformo. IX. poglavje SOCIALNA ZAŠČITA — ZDRAVSTVO Občinski proračun znatno bremenijo izdatki, ki izvirajo iz socialne zaščite in zdravstva. Trenutno ima občinski ljudski odbor 99 socialno ogroženih, ki prejemajo povprečno po 1.600 din mesečne podpore. Svet za socialno varstvo je v posameznih primerih dodelil izredno enkratno podporo. Vsa skrb in pažnja sc posveča otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja, katerim se nudi vsa potrebna pomoč pri šolanju in strokovnem usposabljanju, za kar je bilo v letu 1957 razdeljenih preko 500.000 din podpor. Tudi v letošnjem letu moramo dati potrebna sredstva in omogočiti tem otrokom potrebno izobrazbo. Poleg tega je treba v bodoče zagotoviti še sredstva za vzdrževanje zdravstveno ogroženih borcev narodno osvobodilne vojske. Močno breme predstavljajo tudi oskrbovanci v domovih onemoglih, za katere uporabimo mesečno ca. 120.000 din, prištevši še defektne otroke, za katere se prav tako mesečno uporabi ca. 60.000 din. Največja postavka pri bremenitvi proračuna pa je vsekakor plačilo bolniških stroškov po 6. členu zvezne uredbe o obračunavanju in zaračunavanju oskrbnin v zdravstvenih zavodih. Tu postavka se je v lanskem letu dvignila že nad 2,500.000 din. Kaže, da se v letošnjem letu ne bo znižala. Vprašanje zdravstvenega varstva na področju občine Laško je z vzpostavitvijo zdravstvenega doma v Rimskih Toplicah rešeno v celoti. Prav tako je rešeno vprašanje reševalne službe s tem, da si je reševalna postaja nabavila še nov rešilni avtomobil, v teku pa so pogajanju, da se nabavi še eden. Prostori v Zdravstvenem domu Luško trenutno ne zadoščajo potrebam, kaže pa, da bodo v letošnjem letu izvedene potrebne adaptacije iu bo tudi to vprašanje rešeno. Prostori Zdravstvenega doma v Rimskih Toplicah pa so bili nedavno urejeni in zadoščajo za zdravstveno službo. Zavod za rehabilitacijo invalidov je sicer republiškega značaja, vendar je njegova dejavnost tako pomembna, da je treba nujno seznaniti javnost z naslednjim: Omenjeni zavod je do leta 1955 posloval kot termalno zdravilišče in bil močan faktor laškega turizma. V letu 1953 pa je Svet za zdravstvo LRS ustanovil iz tega zavotla zdravilišče za rehabilitacijo invalidov, ki služi sedaj zgolj v zdravstvene namene. Porast pacientov v omenjenem zdravilišču sc zvišuje iz leta v leto. Iz statistike pa je razvidno, da se je v letu 1953 zdravilo v omenjenem zavodu 155 pacientov. To število se je v letu 1954 zvišalo na i’756 pacientov. V lanskem-letu pa je število pacientov naraslo še za 2314. Uspehi zdravljenja so v mnogih primerih vidni. Samo v lanskem letu je od števila 2314, kolikor se jih je zdravilo v tem zdravilišču, odšlo direktno na svoja delovna mesta kar 738 pacientov. Trenutna kapaciteta zavoda je 230 postelj. Zaradi večjega dotoka pacientov in naraščanja industrializacije pa bo treba razširiti kapacitete. V načrtu je rekonstrukcija glavnega kopališkega objekta, nadalje gradnja novega gospodarskega poslppja in stanovanjskega bloka. Vse skupaj bi terjalo 320,000.000 din investicij, kar pa bi omogočilo povečanje za 150 postelj, tako da bi v doglednem času zavod razpolagal s 380 posteljami in s tem tudi delno kril potrebe. X. poglavje INVESTICIJSKA SREDSTVA V letu 1958 se računa, da se bo v investicijski sklad ljudskega odbora po odbitku sredstev za okrajni ljudski odbor in LRS nateklo 9,327.000 din. Razpoložljiva sredstva investicijskega sklada občinskega ljudskega odbora Laško iz preteklih let p« bodo znašala 7,421.000 din. Ta sredstva so v glavnem namenjena za soudeležbo pri najetju posojil gospodarskih organizacij ti; stili panog, ki jim je posojilo za nadaljnji razvoj neobhodno' potrebno. Računa se, da se bodo sredstva razporedila takole: 1. Gostinstvo, turizem in obrt 3,421.000 din 2. Negospodarske investicije in komunala 4,000.000din Skupaj 7.421.000 din Drugi del EKONOMSKI UKREPI ZA DOSEGO DRUŽBENEGA PLANA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LAŠKO XI. poglavje AMORTIZACIJA 1. Polni amortizacijski znesek, obračunan po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi, se zmanjša za 80% za gradbene objekte, gostinskih podjetij in gostišč, trgovskih podjetij in trgovin na drobno, ki pretežko trgujejo z živili, izvzemši alkoholne pijače, ter obrtnih podjetij in obrtnih delavnic, ki pretežno opravljajo storitve. XII. poglavje OBRESTI OD OSNOVNIH IN OBRATNIH SREDSTEV 1. Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 1 % na leto. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. 2. Gostinska podjetja in gostišča, trgovska podjetja in trgovine na drobno, ki pretežno trgujejo z živili, izvzemši alkoholne pijače, ter obrtna podjetja in delavnice, ki pretežno opravljajo storitve pa ne izpolnjujejo pavšalne obveznosti do družbene skupnosti, plačujejo od sklada osnovnih sredstev obresti po obrestni meri 2%. Te obresti gredo v občinski investicijski sklad. Gospodarske organizacije iz 2. točke tega poglavja plačujejo obresti od sklada obratnih sredstev po obrestni meri 6%. Te obresti gredo v občinski investicijski sklad. XIII. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA 1. Gospodarske organizacije na območju občine Laško morajo plačevati dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka v višini 10% od proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki ga morajo plačevati po zveznih predpisih. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka plačuje Rudnik rjavega premoga Laško dopolnilni proračun- ski prispevek iz osebnega dohodka v višini 8%, od Proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki se plačuje po zveznih predpisih. XIV. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA 1. Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge plačujejo od dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka 30% v investicijski sklad občine, za finansiranje investicij za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Ostanek dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka, vlagajo zadruge v svoj sklad osnovnih sredstev. XV. poglavje OBČINSKA DOKLADA IN OBČINSKI PROMETNI DAVEK 1. Stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva za celo območje Občinskega ljudskega odbora Laško znaša 12% in se odmerja po katastrskem donosu za leto 1958' 2. Občinska doklada na dohodke samostojnih poklicev in premoženja znaša 12% in se odmerja po osnovi, ki služi za odmero dohodnine. 3. Občinski prometni davek in prometni davek v trgovini na drobno se plačuje po obstoječem okrajnem oziroma občinskem odloku. XVI. poglavje SREDSTVA ZA PRORAČUN OBČINE 1. Po določilih okrajnega družbenega plana za leto 1958 se odstopi občinskemu ljudskemu odboru prometni davek od vina in žganja, izvzemši prometni davek v gostinstvu in trgovini na drobno. 2. Po okrajnem družbenem planu za leto 1956 je občinski ljudski odbor udeležen na prometnem davku od privatnikov v višini 100%. 3. Na dohodnini od kmetijstva po vplačilu obveznega prispevka po zveznih in republiških predpisih (6% v sklad za pospeševanje kmetijstva LRS, 12% v investicijski sklad okrajnega ljudskega odbora in 40% v proračunu LRS) in po odbitku deleža okrajnega proračuna (50%) je občinski ljudski odbor udeležen v celoti. 4. v Na dohodnimi od samostojnih poklicev in premo-?cnju po odbitku deleža LRS (40%) je udeležen občinski ljudski odbor v celoti. 5. . Pri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka. po odbitku 20% deleža federaciji, 30% LRS je obeski ljudski odbor udeležen v višini 57%. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka, ki ga Plačujejo gospodarske organizacije s pavšalnim obratom po odbitku 20% deleža federaciji, je v celoti dohodek občinskega proračuna. 6. Zcml jarina gospodarskih organizacij, izvzemši kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge, je v celoti dohodek občinskega proračuna. 7. Proračunski prispevek od sklada skupne porabe, ki ga morajo gospodarske organizacije plačevati po 50. členu zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 54-667/57) je dohodek občinskega proračuna. 8. Presežek proračunskih dohodkov nad planom iz leta 1957 po odbitku 20% v rezervni sklad sc uporabi za proračunske potrebe občine v tekočem letu. 9. Na vseh ostalih dohodkih, ki se stekajo v proračun občine, je občinski ljudski odbor udeležen v celoti. XVII. poglavje SKLADI Občinski investicijski sklad V občinski investicijski sklad se stekajo naslednji dohodki: a) Od prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij. ki pripada inveslieijskiin skladom občim, okrajev in ljudskih republik, se po odbitku deleža LRS 50% steka v občinski investicijski sklad 60%. Od predpisanih pavšalnih obveznosti iz dohodku gospodarskih organizacij v smislu 26. člena zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ. št. 52-648 57) pripada 40% občinskemu investicijskemu skladu, ostanek pa federaciji. b) Po določilih 4. točke odloka o prispevku iz dohodka in zemljarini, ki se odstopata gospodarskim organizacijam določenih dejavnosti (Ur. list FLRJ, št. 54-672/57) in okrajnega družbenega plana, pripada kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam 15% od skupne zemljarine, ki jo obračunavajo in plačujejo po predpisih o sredstvih gospodarskih organizacij. Od skupne zemljarine pripada občinskemu investicijskemu skladu 20% in okrajnemu investicijskemu skladu 15%. Ostanek zemljarine se v celoti odstopa kmetijskim organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam, ki jo plačujeio. c) 42% občinska doklada na dohodke iz kmetijstva; osnova za obračun je pri tem znesek, ki se dobi, če se vzame stopnja občinske doklade 4%. d) 45% takse na priprave za proizvodnjo (žgati jurski kotli, mlatilnice, rečni, potočni in drugi mlini) in na hibridno trto. Sredstvu tega sklada, ki izvirajo iz vplačil 42% obvezne občinske doklade na dohodke od kmetijstva in 45% takse, se bodo ločeno evidentirala in uporabljala edino le za investicije, za gospodarski napredek vasi na območju občine po zveznih predpisih. Ostali dohodki tega sklada se bodo uporabili za posojilo za gospodarske in negospodarske investicije v okviru zveznih in republiških predpisov. Za razdelitev sredstev investicijskega sklada iz prejšnjih odstavkov se .pooblašča svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Skupna sredstva tega sklada v letu 1958 bodo znašala verjetno 9,327.000 din. 2. Stanovanjski sklad Sredstva tega sklada se bodo ustvarjala in uporabljala v skladu z zveznimi in republiškimi predpisi ter pravili tega sklada. Skupna sredstva tega sklada v letu 1958 bodo verjetno znašala 38,221.000 din. 3. Cestni sklad Ta sklad se bo formiral iz 30% taks na vprežna cestna vozila in prometnega davka od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil. Dohodki tega sklada se bodo uporabili za •vzdrževanje in rekonstrukcijo občinski cest ter bodo predvidoma v letu 1958 znašali 700.000 din. XVIII. poglavje SREDSTVA PRORAČUNOV JN SKLADOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LAŠKO Sredstva, s katerimi bodo razpolagali občinski organi v letu 1958, se bodo zbirala iz naslednjih virov: Sredstva občinskega proračuna: (v 000 din) 1. Kmečka dohodnina — osnova 30.500 — po odbitku: 6% za pospeševanje kmetijstva LRS, 12% investicij, sklada OLO, 40% proračuna LRS in 50% proračun OLO 7.503 2. Ostala dohodnina — osnova 8.450 po odbitku 40% proračun LRS 5.070 3. Davek na plače izven gospodarstva — osnova 17.700 — po odbitku 20% deleža federaciji, 30% LRS in 43% okrajnemu proračunu 6.150 4. Davek na plače iz gospodarstva — osno- va 49.800 — po odbitku: 20% deleža federaciji, 30% LRS in 43% okrajni proračun 18.476 5. Občinska doklada kmečkih gospodarstev — po stopnji 12%, po odbitku 42% v občinski investicijski sklad od osnove 4% 12.980 6. Ostale občinske doklade — po stopnji 12% 1.773 7. Prometni davek zasebnikov 10.000 8. Prometni davek od vina in žganja 100 9. Zemljarina 700 10. Dohodki uradov in ustanov 150 11. Ostali proračunski dohodki 500 12. Davek na plače pavšalistov — 2.428 po odbitku 20% federaciji, ostane 1.986 13. Občinske takse 600 14. Občinski prometni davek 2.630 15. Prometni davek od maloprodaje" 11.000 16. Dopolnilna dohodnina od lesa 2.762 17. 10% doklada na davek od plač v gospodarstvu — (Rudnik Laško 8% od 33.660) 4.554 18. Proračunski prispevek od sklada skupne uporabe gospodarskih organizacij 1.150 19. Prispevek okrajne gozdne uprave 1.456 20. Presežek proračunskih dohodkov iz leta 1957 po odbitku 20% proračunske rez. 3.060 Skupna proračunska sredstva 92.600 SREDSTVA OBČINSKIH SAMOSTOJNIH SKLADOV A) Cestni sklad (v 000 din) 1. 30% taks od vprežnih cestnih vozil 360 2. Prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil 340 Skupaj cestni sklad 700 B) Občinski investicijski sklad 1. Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Plan realizacije 19.065 Po odbitku 50% deleža LRS. ostane 9.532 Po odbitku 40% deleža OLO, ostane 5.719 2. 40% od prispevka iz dohodka gospodarskih orga- nizacij s pavšalnim obračunom a) prispevek iz dohodka 1.186 b) obresti od osnovn. srest. 66 c) obresti od obrat, sredst. 57 d) zemljarina 2 1.311 3. 20% zemljarina kmetijskih orga- nizacij in splošnih kmetijskih zadrug 17 4. 42% občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva, izračunane po stopnji 4% 1.927 5. 45% takse na priprave za proizvodnjo a) na kotle za žganjekuho 29 b) na mlatilnice 195 c) na mline 59 d) na hibridno trto 70 353 Skupna sredstva, ki se bodo dotekala v letu 1958 9.327 Ta sredstva sc po 1. točki XIX. poglavja zveznega družbenega plana v letu 1958 ne bodo mogla uporabiti. Sredstvu neizkoriščenega investicijskega sklada iz leta 1957 znašajo 7.421 tisoč dinarjev in se bodo uporabila po zaključnem računu za leto 1957. C) Sklad za zidanje stanovanjskih hiš 1. Prispevek iz gospodarstva 16.200 2. Prispevek Rudnika Laško 18.700 3. Prispevek proračunskih ustanov ' 6.100 4. Prispevek privatnega sektorja 350 5. Prispevek od pokojnin in invalidnin 6.800 6. Prispevek kmetijskih organizacij 460 Skupaj 48.610 25% omejitev 12.152 10% delež LRS 3.646 10% omejitev iz leta 1957 4.409 Dohodki od prodanih hiš 1.000 5.409 Skupaj sklad za zidanje stanovanjskih hiš 38.221 Skupna sredstva občinskih samostojnih skladov 48.248 Rekapitulacija SKUPNA SREDSTVA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LAŠKO V LETU 1958 (v 000 din) Proračunska sredstva 92.600 Cestni sklad 700 Občinski investicijski sklad 9.327 Sklad za zidanje stanovanjskih hiš 38.221 Vsota vseli sredstev 140.848 2. člon Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenja k temu družbenemu planu. 3. člon Ta odlok velja od dnevu objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa od 1. jan. 1958. Št. 01/1-3502/1-58 Laško, dne 10. maja 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Luško Stane Brinovec 1. r. 124. Po 57., 58. in 59. členu uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-63'54) v zvezi z 19., 20. in 21. točko 97. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57 in 5., 8. in 14. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51 in št. 58-653/55) je Občinski ljudski odbor Šmarje »pri Jelšah na seji občinskega zbora • n na seji zbora proizvajalcev dne 7. marca 1958 sprejel ODLOK ° spremembi odloka o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom in o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih. Navedeni odlok dbjitvljen v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 19/57 se tako spremeni, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: L Opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov ni kom, se vpišejo v poseben register zasebnih turističnih sob, ki ga vodi odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve. Register mora vsebovati naslednje podatke: a) Ime in priimek, poklic in stalno bivališče lastnika sobe. b) Število prijavljenih sob. c) število postelj v teli sobah. d) Cena vsake posamezne sobe. e) številka in datum dovoljenja za oddajo sob turistom in potnikom. 7. člen Zasebniki smejo oddajati samo opremljene sobe in prenočevuleem nuditi le take storitve, ki so neposredno vezane na oddajanje sob. Oddajanje sob za čas, daljši od 30 dni sc ne šteje za oddajanje sob po 3. členu tega odloka. 8. člen Določbe uredbe o prijavljanju prebivališča z njenimi spremembami in dopolnitvami (Uradni list FLRJ, št. 39/50 in 28/52) veljajo glede obveznega prijavljanja tudi za turiste in potnike po tem odloku. L člen Za opravljanje gostinskih storitev izven gostinskih prostorov, na sejmih, razstavah in drugih prireditvah na prostem ali v zaprtih prostorih je ipotrebno posebno dovoljenje. Dovoljenje se izda samo za čas, dokler traja prireditev. 2. člen Dovoljenje izda Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odboru Šmarje pri Jelšah na prošnjo gostinskega podjetja ali gostišča, ki namerava opravljati take storitve. Dovoljenje sc izda, če poprej prireditev dovoli pristojni organ za notranje zadeve in ob pogojih: a) da prosilec nudi dovolj poroštva za kulturno postrežbo; b) da poda prosilec zagotovilo, da bodo prireditveni prostori ustrezali osnovnim sanitarnim in higienskim pogojem za opravljanje gostinskih storitev. II. Oddajanje opremljenih sob turistom in potnikom 3. člen Zasebniki lahko oddajajo turistom in potnikom samo tiste opremljene sobe, ki spadajo v okvir njihovega stanovanju. Oddajanje sob, ki ne spadajo k fcdnenm stanovanju, se šteje kot gostinska nejavnost ln Je potrebno zn to posebno dovoljenje po določbah Uredbe o zasebnih gostiščih (Uradni list LRS, številka U-49/54). 4. člen Zasebniki, ki oddajajo opremljene sobe, morajo v roku 10 dni pred pričetkom oddajanja teh sob priglasiti Občinskemu ljudskemu odboru Šmarje pri Jel-jnh sobe z opisom, število postelj in ceno, i>o kateri h odo oddajali sobe. 5. člen Posebna komisija Občinskega ljudskega odbor: umrje pri Jelšah mora prijavljene sobe pravočasna pregledati, ugotoviti njih kvaliteto in pravilnost cene 0 Pregledu izda odsek za gospodarstvo in komunalni zadeve dovoljenje zu oddajanje sob. V tem dovoljenji 'Uora biti navedeno, da je lastnik dolžan pobirati 0( kostov predpisano turistično takso, jo po predpisi “uvajati in da mora za prodane usluge (prenočišča it ,v<'ut. zajtrke) izdati gostu račun, katerega kopiji “rani sam. 6. člen d i ki ustrezajo vsem pogojem in za katere jc “bil lastnik dovoljenje za oddajanje turistom in pot III. Dajanje hrane abonentom v zasebnih gostinstvih 10. člen Ce zasebna gostinstva dajejo hrano več kot petim abonentom, ki niso njihovi stalni stanovalci, sc šteje to za gostinsko dejavnost in je zanjo potrebno dovoljenje po predpisih že navedene uredbe o zasebnih gostiščih. IV. Kazenske določbe 11. člen Za prekršek se kaznujejo z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev: 1. Fizične in pravne osebe, ki niso gostinska podjetja iin gostišča, pa brez. dovoljenja opravljajo gostinske storitve izven gostinskih poslovnih prostorov, Ce opravljajo gostinska podjetja in gostišča gostinske storitve izven poslovnih prostorov brez. dovoljenja, se kaznujejo po predpisih uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6/54). 2. Imetniki dovoljenja v smislu 1. členu tega odloka, ki pri svojem poslovanju ne izpolnjujejo higienskih in sanitarnih pogojev, predpisanih v dovoljenju odnosno z veljavnimi predpisi, ali. kateri drugače nekulturno poslujejo. 3. Kdor pri oddajanju sob ravna v nasprotju z določbami tega odloka. 4. Kdor pri dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih ravna v nasprotju z določbami tega odloku. 12. člen Tu odlok stopi v veljavo takoj in se objavi v Uradnem vestniku okraju Celje. Št. 01/1-790/1 Šmarje pri Jelšah, dne 7. marcu 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odboru Šmarje pni Jelšah Avgust Anderluh 1. r. 125. Občinski ljudski odbor Šmarje i>ri Jelšah je po 15 in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52) in po 7. členu uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni List FLRJ, štev. 28-293/55 in 26-325/56), v skladu z odredbo o višini kilometrine (Uradni list LRS, št. 4-4/56) na seji občinskega zbora dne 7. marca 1958 sprejel ODLOK o kilometrini. 1. člen Za službeno potovanje in terensko delo v mejah občine Šmarje pri Jelšah pripada uslužbencem občinskega ljudskega odbora, finančno samostojnih zavodov in ustanov povračilo v obliki kilometrine. 2. člen Glede višine in pogojev, ki dajejo pravico do povračila, veljaio določbe odredbe o višini kilometrine (Uradni list FLRJ, št. 4-4/56). 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/1-983 Šmarje pri Jelšah, dne 7. marca 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Avguist Anderluh 1. r. 126. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 4. členu zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ, številka 57-613/55) v zvezi z 38. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. marca 1958 sprejel ODLOK o ustanovitvi kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Šmarje pri Jelšah. 1. člen Ustanovi se kreditni sklad zn zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Šmarje pri Jelšah. Sklad je pravna oiseba s sedežem v Šmarju pri Jelšah. Sredstva sklada se nalagajo na poseben račun pri podružnici Komunalne banke Šmarje pri Jelšah, ki izvršuje proračun občine Šmarje pri Jelšah. 2. člen V sklad za zidanje stanovanjskih hiš se stekajo sredstvu, ki jih določa zakon o stanovanjskem prispevku in družbeni plan občine ter drugi predpisi, zlasti pa: 1. obresti od odplačila posojil, najetih iz sklada: 2. plačila federacije, ljudske republike in ostalih politično teritorialnih enot iz proračunskih in drugih sredstev, ki so določena za stanov, izgradnjo; 3. del najemnin od stanovanj in poslovnih prostorov; 4. darila ali posojila gospodarskih organizacij iz sredstev za samostojno razpolaganje, ki jih določi njihov delavski svet; 5. sredstva danih posojil, ki so bila razpisana za kreditiranje stanovanjske izgradnje; 6. posojila iz republiškega kreditnega sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje: 7. sredstva prodanih eno- in dvodružinskih stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja; 8. anuitete In obresti na odplačila prodanih eno-in dvodružinskih stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja; 9. druga sredstva, ki jih po posebnih določilih plačuje občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah v sklad za zidanje stanovanjskih hiš. 3. člen S kreditnim skladom upravlja 7-članski upravni odbor, ki ga imenuje Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah. V' upravnem odboru sklada morajo biti: en član občinskega ljudskega odbora, zastopnik občinske sindikalne organizacije ter zastopniki posameznih podjetij, zadrug iti družbenih organizacij, ki jih imenuje Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah. Upravni odbor občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš je za svoje delo odgovoren občinskemu ljudskemu odboru Šmarje pri Jelšah. 4. člen Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš opravlja naslednje zadeve: 1. sprejema s potrditvijo občinskega ljudskega odbora pravila sklada; 2. sestavi in predlaga pred pričetkom vsakega leta občinskemu ljudskemu odboru načrt za uporabo sredstev skladu, na podlagi katerega da nato odbor smernice za njegovo uporabo; 3. sestavi in predloži po preteku vsakega leta občinskemu ljudskemu odboru v potrditev zaključni račun 'sklada; 4. potrjuje pogodbe o posojilih iz sklada; 5. opravlja vse druge zadeve v zvezi z upravo sklada. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/1-985 Šmarje pri Jelšah, dne 7. marca 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pni Jelšah Avgust Anderluh 1. r. 127. j Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je p<> 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 37. členu uredbe o potnih stroških in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ. št. 28-295/56) v zvezi z 171. členom uredbe n pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) na seji občinskega zbora in na seji zboru proizvajalcev dne 7. marca 1958 sprejel ODLOK o določitvi višine povračila za službena potovanja al* terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Šmarje pri Jelšah do 10 km od ožjega območja občine. 1. člen Za službena potovanja ali terensko delo, kii se opravlja v mejah občine Šmarje pri Jelšah do 10 k® od ožjega območja občine, se določi povračilo in to: 1. za uslužbence cxl V. plačilnega razreda nuvzg°r 650 din; 2. za uslužbence od X do VI. plačilnega razreda za visokokvalificirane delavce 600 din; 3. za druge uslužbence in delavce 500 din. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestnik n okraja Celje. Št. 01/1-984 Šmarje .pri Jelšah, dne 7. marca 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Avguist Anderluh 1. r. 128. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah jo po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88/52) in 6. členu uredbe o spremembah in doroolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 16-180/57) v zvezi s 25. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) no seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. marcu 1958 sprejel ODLOK o vpeljavi občinske takse na pse. . 1. člen Na območju občine Šmarje pri Jelšah se vpelje občinska taksa na pse, ki znaša 400 dinarjev. 2. člen Takse na pse so oproščeni lastniki psov-vodnikov za slppce, reševalnih psov, lavinskih psov ter JLA in Ljudska milica. Lastniki lovskih psov so oproščeni takse na pse le pod pogoji, ki so navedeni v odločbi o taksni oprostitvi za rasne, lovske in reševalne pse, ki jo je izdal državni sekretar za narodno gospodarstvo (Uradni list FLRJ, št. 19-222/56). 3. člen Takse na pse pobira, izterjuje in vodi o vplačilih evidenco Uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah. 4. člen Ta odlok velja od dnevu objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja ipa se od I. jan. 1958. Št. 01/1-840 Šmarje pni Jelšah, dne 7. marca 1958. P redsedn ik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pni Jelšah Avgust Anderluh 1. r. 129. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po Prvem odstavku 15. člena in 2. točki 50. člena zakona 0 občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52), po 5. členu temeljnega zakona o varstvu ži-Yine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list l' 1-11 J, št. 26-291/54) v zvezi z 42. členom zakona o prisojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) in P° 1. in 3. členu temeljnega zakona o prekrških (Ur. bst FLRJ, št. 58-633/55) na seji občinskega zbora in 11 a seji zbora proizvajalcev dne 7. marca 1958 sprejel ODLOK o posesti psov. 1. člen Kdor ima na območju občine Šmarje pri Jelšah psa, se mora ravnati po določbah tega odloka. Določbe tega odloka veljajo ne le za lastnika psa, ampak tudi za vsako osebo, ki psa redi, ki ji je pes zaupan, an ki ga ima na kakršenkoli način v posesti. 2. člen Po tem odloku se psi razvrstijo: a) v lovske, b) v športne, c) v pse čuvaje. . Lovski in športni psii služijo potrebam lova in športa. Lovski in športni pes je lahko samo pes čiste pasme, ki ima rodovnik ali potrdilo o vpisu, ki ga je izdala kinološka organizacija po svojih pravilih. js°t čistokrvni psi se po tem odloku štejejo tudi službeni psi varnostnih organov, lovski in reševalni psi, ki so vzgojeni, da vodijo slope. Psi čuvaji so psi, ki jih lastnik uporablja za zavarovanje hiš, skladišč, vrtov, tovarn in podobno. Objekt oziroma prostor, ki nuj ga pes čuva, je treba v prijavi označiti. Pes čuvaj je lahko tudi čistokrvni pes. Pse razvrsti v kategorije po tem odloku oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora s sodelovanjem področne lovske družine. V dvomljivih primerih preskrbi oddelek mnenje Kinološke zveze Jugoslavije. 3. člen Prijava in odjava psov na območju občine je obvezna. Prijaviti je treba vse pse razen onih, ki so na območju občine prehodno manj kot 30 dni, in onih, ki še niso stari 6 mesecev. Rok za prijavo je osem dni. Prijavo mora lastnik psa obnoviti vsako leto do 31. januarja. Lastnik odjavi psa, če sc menja oseba lastniku, če .pes pogine, se pokonča ali če pobegne. Rok za odjavo je 8 dni. 4. člen Lastnik odda prijavo ali odjavo psa odseku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora, ki vodi register psov. V register psov se vpišejo: ime in naslov lastnika psa oziroma njegovega imetnika, ime, opis in starost ter pasma psa, številka pasje znamke, morebitni podatki o vpi.su v rodovniško knjigo, plačilo pristojbine za pasjo znamko in datum cepljenja proti steklini. 5. člen Pri prijavi in pri obnovitvi prijave izda oddelek za gospodarstvo pasjo znamko in potrdilo o opravljenem obveznem vsakoletnem cepljenju proti steklini. vi Pristojbino zu cepljenje in za pasjo znamko določi svet za gospodarstvo občinskega LO. Pasje znamke za različne kategorije psov po tem odloku se morajo po obliki razlikovati. Obliko pasjih znamk določi oddelek za gospodarstvo. Na znamki se označi kraj izdaje, številka registracije in leto, za katero je znamka izdana. Znamka se izda za koledarsko leto in velja do 31. januarju naslednjega leta po izdaji. Vsako leto jo je treba po zaščitnem cepljenju nadomestiti z novo. 7. člen Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko. C e se znamka izgubi, mora lastnik psa to javiti odseku za gospodarstvo in zaprositi za izdajo nove znamke. Rok za prijavo je 15 dni. 8. člen Pes čuvaj mora hiti priklenjen ali ,pu mora njegov lastnik določiti za psa zaprt in dobro ograjen prostor. Psa čuvaja, ki je popadljiv, mora lastnik voditi zunaj prostora po prvem odstavku tega člena na povodni. Pes mora nositi nagobčnik. Ta odločba velja za vse popadljive pse ne glede na kategorijo, v katero so uvrščeni. 9. člen Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora biti na vidnem mestu pritrjena svarilna tablica z napisom »Popadljiv pes« ali »Hud pes«. 10. člen Psi se smejo, če niso popadljivi, zunaj hišnega prostora gibati prosto. Biti pa morajo v spremstvu lastnika ali druge osebe oziroma 'pod nadzorstvom. Psi velikih pasem (ilirski, nemški ovčarji, dobermani, bokse rji. buldogi, doge, bernardinci) morajo a ko so popadljivi, zunaj hišnega prostora nositi nagobčnik. Če jih vodi njihov lastnik na povodcu, nagobčnik ni potreben. V hišnem prostoru mora lastnik izven svojega stanovanja voditi psa na povodcu ne glede na kategorijo, v katero je uvrščen, in ne glede na njegovo velikost. Hišni prostor je prostor v hiši, ki ga uporabljajo vsi ali več stanovalcev, kakor na primer stopnišče, veža, k hiši spadajoče dvorišče, vrt in podobno. 11. člen Lastnik je dolžan skrbeti, da je pes čist in nahranjen. Lastnik psa ne sme mučiti. 12. člen Če zboli pes za steklino, mora to lastnik takoj javiti oddelku za gospodarstvo. Lastnik mora istočasno psa varno zapreti in ukreniti potrebno, da zavaruje pred psom okolico. "Enako mora lastnik ravnati, če se pri psu pojavi sum stekline. 15. člen Lastnik mora takoj javiti najbližji postaji ljudske milice ali veterinarju, če je pes koga ugriznil. Prijavo mora dati tudi zdravnik oziroma oseba zdravstvene stroke, h kateri se je zatekel ogrizeni. 14. člen Prepovedano je: a) voditi pse v javne lokale, na otroška igrišča in javna kopališča ter na živinske trge; b) voditi brezne psice na javne prostore. Po parkih in javnih nasadih se sinejo voditi psi samo na povodcu. Javni prostor .po tem odloku je prostor, ki je namenjen javnemu prometu, kakor tudi prostor, ki je dostopen javnosti. Po pokopališčih pse ni dovoljeno voditi. 15. člen Da se prepreči prenašanje stekline in drugih nalezljivih bolezni oziroma ugnizi in druge poškodbe po .psih, se morajo .poloviti vsi psi, ki pohajkujejo brez nadzorstva, ter psi. ki ne nosijo pasje znamke. Pes, ki je bil ujet po določbah prejšnjega odstavka, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže, da je bil pes prijavljen in neregistriran. Vrnitev psa mora lastnik zahtevati v 5 dneh, pri čemer mora lastnik povrniti stroške, ki so nastali v zvezi z vzdrževanjem psa. Tarifo o tem določi odsek za gospodarstvo. Če lastnik ne prijavi zahteve za vrnitev psa v roku. določenem v drugem odstavku tega člena, oziroma, če ne plača stroškov, .se pes pokonča. Odsek za gospodarstvo lahko določi, da se tako ujet čistokrvni pes, za katerega se ne javi lastnik, izroči kinološki organizaciji. 16. člen Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadosti zavarovati ali če lastnik v nasprotju s sanitarnimi predpisi in določbami tega odloka psa zanemarja, se pes lahko lastniku odvzame in pokonča. Na predlog prizadetih strank sc lahko odvzame in pokonča tudi pes, ki stalno zavija ali tuli in tako moti okolico. O odvzemu psa po določbah tega člena odloča odsek za gospodarstvo. Lovi, čuva in pokončuje pse po tem odloku le konjač po navodilih odseka za gospodarstvo, ki lahko po potrebi pritegne v pomoč člane lovskih družin, predvsem pa njihove zaprisežene lovske čuvaje, 17. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din: 1. kdor ne javi ali odjavi psa v določenem roku (3. in 4. člen tega odloka); 2. kdor opusti obvezno letno cepljenje psa proti steklini (6. člen tega odloka); 3. kdor'opusti prijavo izgube pasje znamke (8. čl. tega odloka); 4. kdor opusti zavarovanje in nego psa; 5. kdor vodi psa v nasprotju s 15. členom tega odloka. Upravno kazenski postopek vodi in kazni po tem odloku izreka občinski sodnik za prekrške. 18. člen Navodila za izvajanje toga odloka izda po potrebi odsek za gospodarstvo. 19. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 01/1-967 Šmarje pri Jelšah, dne 7. marca 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odboru Šfnarje pri Jelšah Avgust Andcrluh 1. r. 130. Po drugem odstavku 15. člena in 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52). 47. členu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-291/54). 42. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborih in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57), 7., 8. in 9. členu pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Uradni list LRS, št. 41-212/48) in 3. točki odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi skočnim: za javne plemenjake (Uradni list LRS, številka 3-17/58) je Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. marca 1958 .sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o plačevanju pavšalne skočnine št. 777/1-55 z dne 24. novembra 1955, tako da se prečiščeno besedilo odloka glasi takole: ODLOK 0 plačevanju pavšalne skočnine in izplačevanju vzdr-ževalnine rejcem plemenskih bikov. I. PAVŠALNA SKOCN1NA t. člen Na območju občine Šmarje pri Jelšah se uvaja plačevanje pavšalne skočnine. Višino pavšalne skočnine določi za vsako leto vnaprej z odredim svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora na predlog živinorejskih odsekov kmetijskih zadrug. ' Za leto 1958 znaša skočnina 1.000 din. Pavšalno skočnino plačujejo lastniki oziroma rejci od vsake krave in nad eno leto stare telice za prvo in dve dodatni pripustitvi oziroma osemenitvi. Četrta pripustitev oziroma osemenitev se plača ponovno. Rejci, ki redijo na svojih gospodarstvih krave in nad eno leto stare telice, plačajo pavšalno skočnino prav tako kot ostala kmetijska gospodarstva. Pavšalne skočnine ne plačajo tista kmetijska gospodarstva, ki redijo priznane plemenjake izključno za svoje potrebe. 2. člen Pavšalno skočnino odmerja in pobira občinski ljudski odbor po svojem upravnem organu. Za odmero pavšalne skočnine je odločilno število krav in nad eno leto starih telic na dan 1. januarja. Število živine, od katere se mora plačati pavšalna skočnina se ugotavlja sposobnim popisom (rednim ali izrednim), 'ki se odpravi najkasneje do 30. januarja vsako leto. Visak popisovalec ugotovi številčno stanje v hlevih kmetijskih gospodarstev. Ob popisu krav in telic se ugotovi tudi število za pleme sposobnih bikov ter glede na število krav in nad eno leto starih telic, določi plemenilne kroge oziroma središča za umetna osemenjevanja. 3. člen Pavšalna skočnimi se praviloma pobira pri popisu živali, pobrana pa mora biti vsako leto najkasneje do 30. januarja. 4. člen Osemenjevanje živali se vrši le proti predložitvi potrdila o plačani pavšalni skočnim, rejci plemenskih hikov pa ne smejo od kmetijskih gospodarstev oziro-r»a lastnikov živali .pobirati noben drug prispevek, nagrado ali plačilo. 5. člen Pri pobiranju skočnine se mora obvezno za vsako posamezno žival ločeno izstavljati potrdilo o plačani Pavšalni skočnini. Ce osemenitev ni bila" opravljena iz opravičljivih razlogov (prodaja, pogin, neozdravljiva jalovost itd.), vrne organ, ki razpolaga z vplačano skočnino po odredbi pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora prizadetemu lastniku krave ali lelicc vnaprej vplačano skočnino oh predložitvi potrdila veterinarja. 6. člen Plačana pavšalna skočnina sc sme uporabljati sa-m<) za izplačevanje računov veterinarskih postaj za osemenjevanje, zn vzdrževanje plemenskih bikov, če Obstajajo, liin za nabavo potrebnega števila plemenja-*°v> če preostanejo sredstva po izplačilu za izvršena osemenjevanja. 7. člen Za rejce plemenjakov določi zn vsako leto vna-• fej okvirno vzdrževalnim) Svet za kmetijstvo občin-kega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah. 8. člen Vzdrževalnimi po prejšnjem členu se izplačuje v štirih obrokih letno in sicer do 15. aprila, do 15. julija. do 15. oktobra in do 15. januarja. Vzdrževalnimi se izplača rejcem bikov le za največ do 100 plemenite letno. 9. člen Občinski svet za kmetijstvo odredi osemenjevalne okoliše izjemoma za prirodno osemenjevanje tam, kjer ni pogojev za umetno osemenjevanje. Referent za kmetijstvo in pristojni veterinar sta dolžna četrtletno kontrolirati plemenjake za vzrejno oziroma zdravstveno stanje, o čemer se vodi kontrolni zapisnik. 10. člen Osemenjevalci oziroma osemenjevalna središča morajo voditi evidenco o osemenjenih živalih in o uporabljenem semenu posameznih, plemenjakov. Uslužbenec, ki vodi osemenjevanje, mora izdati lastniku oinejenene plamenice o osemenitvi s podatki, ki so potrebni.za rodovniško službo. Pooblaščeni oskrbovalci oziroma lastniki lieenci-ranili bikov morajo prav tako voditi zapisnik o pri-rodni osemenitvi, v katerega vpisujejo, kdaj je opravljena osemenitev, in podatke, potrebne za rodovniško službo, ter so dolžni dati lastniku plemen,ice potrdilo o osemenitvi. 11. člen Svet za kmetijstvo je pooblaščen, da izda potrebna navodila za izvajanje tega odloka. Za prekrške iz I. in 4. člena tega odloku se kršilci kaznujejo z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev, ki jo’izreče sodnik za prekrške Obt.O. 12. člen Ta odlok stopi v veljavo takoj, uporablja pa se od 1. aprila 1958 dalje. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje in na krajdvno običajen način. S tem odlokom se ukine veljavnost odloku o pavšalni skočnini Obč. 1.0 Šmarje pri Jelšah, sprejetega na seji dne 24. novembra 1955. št. 01/1-1361 /1 Šmarje pri Jelšah, dne 7. marca 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odboru Šmarje pni Jelšah Avgust Auderluh 1. r. 131. Po 15. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 1. in 3. členu zakona o spremembah in dopolnitvuh temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51 in 58-633/55) je Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. marca 1958 sprejel ODLOK o preprečevanju manjše škode na poljih, vrtovih, gozdovih in drugih zemljiščih na območju občine Šmarje pri Jelšah. 1. člen V svrho zavarovanja polj, vrtov, gozdov in drugih zemljišč se predpišejo s tein odlokom upravne kazni za storilce prekrškov, ki povzročijo škodo na teh zemljiščih. 2. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje, kdor povzroči škodo s tem, da: 1. samovoljno odipira pota in steze, ki držijo preko tujih zemljišč; 2. hodi ali vozi po tujih obdelovalnih površinah; 3. poškoduje ali ruši ograje in žive meje, ki služijo za zavarovanje zemljišč, ali odstrani varnostne ali opozorilne oznake; 4. orje ali kosi preko meje lastnega zemljišča ali seka drva na tujem zemljišču; 5. trga ali pobira sadje in druge plodove, lomi veje in trga cvetje, koplje zemljo, pesek in kamenje ter grabi steljo na tujem zemljišču; 6. pase živino na tujem zemljišču; 7. odmetava ali odlaga smeti, kamenje in druge predmete na tuja zemljišča ali drugače povzroča nesnago ali nerodovitnost zemljišča; 8. pušča kokoši ali drugo perutnino ob času setve ali zorenja na tuja zemljišča. 3. člen Zaradi prekrška, ki ga stori otrok ali neprištevna oseba, se kaznujejo starši oziroma oseba, kateri je zaupano varstvo teh oseb, če se ugotovi, da so zanemarili nadzorstvo. 4. člen Poleg plačila denarne kazni je storilec dolžan povrniti tudi vso škodo, ki jo je povzročil s prekrškom, škodo oceni komisija, ki jo sestavljajo predsednik, ki je član krajevnega odbora, in dva člana, od katerih izbereta storilec in oškodovanec v-saik po enega. Škoda se lahko ugotovi tudi na drug način. (132. čl. temeljnega zakona o prekrških.) 5. člen Dejanja, ki so našteta v 2. členu tega odloka, so kazniva z upravno kaznijo le, če niso kazniva po predpisih višjih državnih organov. Storilec se kaznuje za naklepno povzročeno škodo. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01 /1-1212/1 Šmarje pri Jelšah, dne 7. marca 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje prii Jelšah Avgust Anderluh 1. r. 132. Po 2. členu uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ, št. 19-186/56) v zvezi z 28. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) je občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zboru in na seji zbora proizvajalcev dne 7. marca 1958 sprejel ODLOK o ustanovitvi občinskega cestnega sklada. 1. člen Ustanovi se občinski cestni sklad občine Šmarje pri Jelšah. (V nadaljnjem besedilu »sklad«.) Sklad je proračunski sklad. 2. člen Namen sklada je zbiranje sredstev in njihova uporaba za vzdrževanje, rekonstrukcija in modernizacija cest IV. reda na območju občine Šmarje pri Jelšah. 3. člen e V sklad se stekajo: 1. dohodki iz stalnih virov po uredbi o cestnih skladih in po drugih ustreznih zveznih predpisih; 2. dotacije iz proračuna občinskega ljudskega odbora; 3. darila, posojila in drugi posebni dohodki. 4. člen Med stalne dohodke sklada štejejo: 1. občinska taksa na motorna vozila, 30% takse od vprežnih vozil po predpisih o taksah (tar. št. 61 in 62 tarife zakona o taksah); 2 prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil (po predpisih o taksah in po tarifi prometnega davka); 3. dohodki od prodaje trave, sadja in dreves iz zemljišč, ki spadajo k cestam IV. reda. 5. člen Sredstva sklada se nalagajo na poseben račun pri Komunalni banki, ki izvršuje proračun Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah. 6. člen Sklad upravlja svet za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah, 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. jan. 1958. šl. 01/1-846 Šmarje pri Jelšah, dne 7. marca 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Avgust Anderluh I. r. 133. Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 1. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ, štev. 31-398/57) v zvezi z 26. 'členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. marca 1958 sprejel ODLOK o delu lastnih sredstev, ki ga morajo vložiti tisti, kateri vzamejo posojilo iz občinskega kreditnega skliyla za zidanje stanovanjskih hiš. 1. člen Iz občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Šmarje pri Jelšah se lahko dovoljuje posojilo tistim interesentom iz 38. člena uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. list FLRJ, št. 6-39/56), ki vložijo za zidanje, dozidavo ali dovršitev nove oziroma za popravilo obstoječe stanovanjske hiše tudi del lastnih sredstev, izračunanih po predračunski vrednosti del. Ta del lastnih sredstev mora znašati: 1. za stanovanjsko skupnost in hišne svete najmanj 5% 2. za zavode, ki jim je priznana lastnost pravne osebe, in za ijxd.it ično-tcritorial-ne enote in njihove pooblaščene organe najmanj 5% za gospodarske organizacije — najmanj 15% 4- za osebne graditelje stanovanjskih hiš pa znaša ta odstotek: a) za nove gradnje — najmanj 25% b) za dozidavo in dovršitev — najmanj 10% e) za popravilo obstoječih stanovanjskih hiš — najmanj 5% 2. člen Interesenti lahko zagotovijo del lastnih sredstev 'z 1. člena tega odloka v gotovini, materialu ali pa v delovni sili. 3. člen Svet zn gospodarstvo občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da izda po potrebi natančnejša navodil» za izvrševanje tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-971 Šmarje pri Jelšah, dne 7. marca 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Avgust Anderluh 1. r. 134. Po 16. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 11. točki 25. čl. statuta občine Šmarje pri Jelšah in 144. členu uredbe 9 pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov 111 njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) v zvezi z 2. členom uredbe o organizaciji posredovanja dela (Uradni list FLRJ, št. 16-164/52) je Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. maja 1958 »prejel ODLOČBO o ustanovitvi Posredovalnice za delo. 1. Ustanovi se Posredovalnica za delo pri Občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah s sedežem v Šmarju pri Jelšah. 2. Delovno področje Posredovalnice za delo obsega teritorialno področje občine Šmarje pri Jelšah. Glavne naloge Posredovalnice za delo so: , —da sprejema prijave oseb, ki iščejo delo, kakor Pidi prijave gospodarskih in drugih organizacij, državnih organov, zavodov, zadrug in zasebnih delodajalcev, ki iščejo delavce in uslužbence; . da pošilja delavce in uslužbence glede na nji-U>vo sposobnost in kvalifikacijo v ustrezne gospod a r-7. , 111 druge organizacije, k državnim organom, v žarnic, zadruge in k zasebnim delodajalcem na njihovo Prošnjo; v -da odloča in izplačuje oskrbnino osebam, ki za-rasno niso v delovnem razmerju in ki jim pripada Pravica do oskrbnine po obstoječih predpisih; ~ da skrbi za ustanovitev prenočišč za začasno astunitev delavcev in uslužbencev, ki se prijavijo posredovalnici za zaposlitev v njenem območju; — da izdaja objave za znižano ali brezplačno vož-osebam, ki se zaradi zaposlitve napotijo v drug — da skrbi za sprejem in zaposlitev izseljencev povratnikov ter emigrantov, ki pridejo iz drugih držav v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo; — da daje obvestila o možnostih izučit ve posameznih poklicev ter sodeluje s posvetovalnicami za izbiro poklicev in z ustanovami za prekvalifikacijo; — da vodi evidenco o nezaposlenosti, o kadrih in skrbi za redno poročevalsko službo; — da vrši druge posle, ki so ji naloženi s predpisi in ki jih nalagajo pristojni organi. 4. Posredovalnica za delo občinskega ljudskega od-bora upravlja upravni odbor 7 članov, ki jih imenuje občinski ljudski odbor, in sicer 2 iz vrst svojih odbornikov, 2 člana iz vrst občinskega sindikalnega sveta, ostale pa izmed državljanov, ki po svojih osebnih j n strokovnih zmožnostih lahko pomagajo pri izpolnjevanju nalog posredovalnice za delo. 5. Poslovanje Posredovalnice za delo vodi neposredno sel posredovalnice po smernicah in sklepih upravnega odbora. 6. šefa posredovalnice .za delo imenuje na predlog upravnega odboru občinski ljudski odbor. 7. Posredovalnico za delo občinskega ljudskega odbora začne s poslovanjem 15. maja 1958. 8. Ta odločba se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. št. 01/1-222/1-58 Šmarje pri Jelšah, dne 10. maja 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Avgust Anderluh 1. r. Po 4. členu zakonu o pristojnosti občinskih in o k raj n1 h ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. bst 1‘LRJ, št. 52-644/57) in 10. členu statuta občine Vransko je Občinski ljudski odbor Vransko na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. maja 1958 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Vransko za leto 1958. 1. člen Snrejmese družbeni plan občine Vransko za leto 1938, ki se glasi: DRUŽBENI PLAN OBČINE VRANSKO ZA LETO 1958 Prvi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA NA PODROČJU OBČINE V LETU 1958 I. poglavje L SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD , Zaradi povečane gospodarske dejavnosti in aktivnosti v letu 1957 se bo družbeni proizvod v občini povečal v letu 1958 za 6%. 2. KMETIJSTVO Občina je ,pretežno kmetijskega značaja. Zato bo posvečena glavna skr!) v letu 1958 kmetijstvu, v glavnem hmeljarstvu, živinoreji ter sadjarstvu. Hmeljarstvo Hmeljarstvo je najvažnejša kmetijska dejavnost v občini. V letu 1958 se bodo povečale površine, zasajene s hmeljem, za 30 ha. V skoro enakem obsegu bodo postavljene tudi žičnice za hmeljišča. Za povečanje hektarskega donosa se bo kmetovalcem nudila zadostna preskrba z umetnimi gnojili ter povečanje zaščitne službe, ki bo morala biti sposobna v najkrajšem danem roku preprečiti vsak napad škodljivcev in bolezni na hmeljske nasade. Ugodno bo vplival na povečanje hektarskega donosa sistem premiranja za večji hektarski donos. Z nabavo 7 novih traktorjev se bo povečala tudi strojna obdelava kmetijskih površin, posebno hmeljskih nasadov. Živinoreja Ker ima občina precejšen odstotek gospodarstev v srednji in višinski legi, so dani pogoji za uspešen razvoj živinoreje. Občina uvaja in pospešuje sivo-rjavo govejo pasmo. Zato je potrebno živinorejo usmeriti v to, da bo tudi zasebni sektor redil izključno to govejo pasmo. Posebna naloga KZ — živinorejskega odseka bo, da se postopoma pri živinorejcih doseže to, da se slaba živina zamenja z dobro oziroma nadomesti, da se prepreči zakol telic, pridobljenih z umetnim osemenjevanjem, ker je le to pogoj, da živinorejci pridejo do dobre plemenske živine. Zato je umetno osemenjevanje goveje živine v tej zvezi najvažnejši faktor. Z administrativnimi ukrepi bo v letošnjem letu doseženo, da se bo umetno osemenjevalo 80% goveje živine, kar bo vsekakor pripomoglo k nadaljnjemu napredku živinoreje v občini. 3. Gradbeništvo V letošnjem letu se bo gradbena dejavnost v občini povečala za 120%. Na ta porast bo vplivala v glavnem izgradnja vodovoda Vransko—Prekopa, katere vrednost po predračunu znaša 15,000.000 din. Nadalje se bodo v letošnjem letu pričela začetna delu pri graditvi 12 stanovanjskega bloka, dela na dovr-šitvi hmeljske sušilnice v Prekopi ter zgraditev hmeljske sušilnice v Ločici pri Vranskem in Cepljah. 4. Trgovina V letu 1958 se pričakuje povečanje blagovnega prometa v trgovini za 8%, kur je posledica povečanih blagovnih skladov in povečanja kupne moči prebivalstva glede na večje število zaposlenih v občini. Trgovska mreža glede na število poslovalnic in njih lokacijo zadošča, ne ustreza pa popolnoma v pogledu tehnične ureditve prostorov. Sedanje stanje se v letošnjem letu ne bo moglo popraviti, prizadevati pa sii je treba, da se porabijo sredstva skladov sumili trgovskih organizacij za načrtno zboljšanje sedanjega stanja. 5. Gostinstvo Porast prometa v gostinstvu je preračunan na 15%. Potrebna bo skrb za boljšo ureditev prostorov v gostinskih obratih že zaradi postopnega razvijanja turizma v občini. Pri določanju pavšalnih obveznosti je zlasti treba gledati na to, da se obratom, ki imajo na razpolago tujske sobe in promet s hrano, omogoči nuditi abonentom in turistom ceneno hrano. 6. Obrt Vrednost obrtniških storitev se bo povečala za 9%. To povečanje se pričakuje kot rezultat gospodarske politike občine, da sc okrepijo obrtni obrati so- cialističnega sektorja lastništva posebno v kleparski, kovinski, usnjarski ter mizarski stroki, za katere s° dani najugodnejši pogoji, da se razvijejo v močnejše in bolj razvite delavnice ter podjetja. 7. Komunala Glede ureditve komunalnih služb bo treba v letošnjem letu urediti pekarno, ki nuj bi bila v socialističnem sektorju ter imela obenem tudi sodobno urejeno prodajalno Kruha. II. poglavje INVESTICIJSKA DEJAVNOST Zaradi omejenih sredstev investicijskega sklada se bo v letošnjem letu iz istega finansirala samo dokončna izvršitev elektrifikacije naselij Prapreče—Vo-loga in del Jeronima (Zaselek Mer inča) t. j. napeljava preostalih dveh faz. KZ Vransko Im investirala za gradnjo sušilnic in kmetijske opreme ter manjše melioracije skupna sredstvu v višini 28,000.000 dinarjev. Drugi del EKONOMSKI UKREPI ZA DOSEGO DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VRANSKO I. poglavje AMORTIZACIJA Polni amortizacijski znesek, obračunan po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi, sc zmanjšajo za 80% za gradbene objekte gostinskih podjetij in gostišč trgovskih podjetij in trgovin na drobno, ki pretežno trgujejo z živili, izvzemši alkoholne pijače, ter obrtnih podjetij in obrtnih delavnic, ki pretežno opravljajo storitve. II. poglavje OBRESTI OD OSNOVNIH IN OBRATNIH SREDSTEV 1. Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 1% letno. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. 2. Gostinska podjetja in gostišča, trgovska podjetja in trgovine na drobno, ki pretežno trgujejo z živili, izvzemši alkoholne pijače, ter obrtna podjetja in delavnice, ki pretežno opravljajo storitve, pa ne izpolnjujejo pavšalne obveznosti do družbene skupnosti, plačujejo od sklada osnovnih sredstev obresti po obrestni meri 2%. Te obresti gredo v občinski investicijski sklad. lil. poglavje V letu 1958 bodo plačevale obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku naslednje obrtne delavnice, podjetja in gostišča: 1. Usnjarstvo, Vrunsko 2. Kleparstvo, Vransko 3. Kovinsko podjetje, Brode pri Vranskem 4. Mesnica, Vransko 5. Hotel Slovan, Vransko 6. Mizarstvo, Vransko 7. Zidar, gradbeno podjetje, Vransko IV. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DELA DOHODKA 1. Gospodarske organizacije na območju občine Vransko so dolžne plačevati dopolnilni proračunski Prispevek iz osebnega dohodka v višini 10% od proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki ga ino-rujo plačevati po zveznih predpisih. V. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge- plačujejo od dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka, 30% v investicijski sklad občine za finansiranje investicij za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Ostanek dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka, vlagajo zadruge v svoj. sklad osnovnih sredstev. VI. poglavje OBČINSKA DOKLADA IN OBČINSKI PROMETNI DAVEK Stopnja občinske doklade na dohodke iz kmetijstva znaša za višinske predele 10%, za nižinske predele 22% in se odmerja po katastrskem dohodku za leto 1958. Na predlog sveta za družbeni plan in finance, kaj je šteti za višinske in kaj za nižinske predele, določi ObLO Vransko občinsko doklado sposobnim odlokom. 2. Občinska doklada na dohodke od samostojnih poklicev in premoženju znaša 5 d<5 ib%, odmerja pa sc po osnovi, ki služi za odmero dohodnine. Na predlog sveta za družbeni plan in finance določi ObLO občinsko doklado v z-goraj navedeni stopnji po kategorijah samostojnih poklicev z istim odlokom kot za občinsko doklado na dohodke iz kmetijstva. VII. poglavje SREDSTVA ZA PRORAČUN OBČINE VRANSKO. 1. Po prvi točki 14. poglavja okrajnega družbenega plana za leto 1958 se odstopi občini prometni davek °(1 vina in žganja, izvzemši prometni davek v gostinstvu in trgovini na drobno. 2. Po drugi točki 14. poglavja okrajnega družbenega plana za leto 1958 je občina udeležena na prometnem davku od privatnikov 50%. 3. Na dohodnini od kmetijstvu, po vplačilu obvezne-Prispevka po zveznih in republiških predpisih (b% v sklad zu pospeševanje kmetijstva LRS 12% v ‘nvesticijski sklad OLO Celje in 40% v proračun y*£’) ter po odbitku deleža okrajnemu proračunu je udeležena občina v celoti. 4. - Na dohodnini od samost vCnja po odbitku deleža LRS zena v celoti. oj n ih p< IS 40% >klicev in premo-je občina udele- 5. Dopolnilna dohodnina od dohodkov, ki jih imajo ASc'l>niki od proizvodnje in prodaje lesa, je občina deležena v celoti. 6. Pri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka. po odbitku deleža 20% federaciji, 30% LRS ter OLO Celje 15%, je občina udeležena v celoti. 7. Zemljarina gospodarskih organizacij, izvzemši kmetijskih organizacij in splošnih kmetijskih zadrug, je v celoti dohodek občinskega proračuna. 8-. Po 50. čl. zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 54/667/57) je občina ude-ležcna v višini 20% proračunskega prispevku od skupne porabe gospodarskih organizacij. 9. Presežek proračunskih dohodkov nad planom iz leta 1957 po odbitku 20% v rezervni sklad se uporabi zu proračunske potrebe občine v tekočem letu. 10. Na vseh ostalih dohodkih, ki se stekajo v proračun občine, je občina udeležena v celoti. Vlil. poglavje SKLADI Občinski investicijski sklad V občinski investicijski sklad se stekajo naslednji dohodki: a) od prispevka iz dohodkov gospodarskih organizacij. ki pripada investicijskim skladom občin, okrajev in LRS, se po odbitku deleža LRS 50% steka v investicijski sklad 60%; b) od predpisanih pavšalnih obveznosti iz dohodka gospodarskih organizacij v smislu 26. člena zakona o prispevku od dohodku gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 52/648/57) pripada 40% občinskemu investicijskemu skladu, ostanek pa federaciji; c) po določilih 4. točke odloka o prispevku iz dohodka in zemljarini, ki se odstopata gospodarskim organizacijam, določenih dejavnosti (Uradni list FLR 1 št. 54-672/57) in okrajnega družbenega plana pripada kmetijskim orguinizaciijam in splošnim kmetijskim zadrugam 15% od skupne zemljurine, ostanejc pripada v celoti občinskemu proručuntt. d) 42% občinske doklade na dohodke od kmetijstva: osnova za obračun je pri tem znesek, ki se dobi, če sc vzame stopnja občinske doklade 4%; e) 45% od taks na priprave za proizvodnjo (žga-njarski kotli, mlatilnice, rečni in potočni mlini ter drugi mlini) in na hibridno trto. Sredstva tega skladu, ki izvirajo iz vplačil 42% obvezne občinske doklade od kmetijstva in 45% od taks na proizvodnjo, se bodo ločeno evidentirala in uporabljala edinole za investicije zu napredek gospodarstva na vasi. Ostali dohodki tega skladu se bodo uporabili za posojila za gospodarske in negospodarske investicije v okviru zveznih in republiških predpisov. Za razdelitev sredstev investicijskega sklada iz prejšnjih odstavkov se pooblašča svet za gospodarstvo ObLO. Skupna sredstva tega sklada v letu 1958 bodo verjetno znašala 1.941.000 dinarjev, od tega: din a) iz dohodka gospodarskih organizacij 663.000 b) od pavšalnih obveznosti 386.000 c) od občinskih doklad 680.000 d) od taks na proizvodnjo 200.000 e) od taks na hibridno trto 12.000 Skupaj 1,941.000 Stanovanjski sklad Sredstva stanovanjskega skladu se bodo uporabljala in ustvarjala v skladu z. zveznimi ter republiškimi predpisi in pravili tega sklada. Skupna sredstva tega sklada bodo verjetno znašala 2,900.000 dinarjev. . Cestni sklad Ta sklad se bo formiral iz 30% taks na vprežna cestna vozila in prometnega davka od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil. Dohodki tega sklada se bodo uporabili za vzdrževanje občinskih cest ter bodo s prenosom preostalih lanskoletnih sredstev znašala 568.000 din. Po odbitku omejitve 125.000 dinarjev bo ostalo za uporabo za vzdrževanje cest din 443.000. IX. poglavje SREDSTVA PRORAČUNA IN SKLADOV OBČINE VRANSKO, 1. V letu 1958 bodo občinski organi razpolagali s proračunskimi sredstvi v višini 25,860.000 dinarjev. Ta sredstva se bodo zbirala iz naslednjih virov: din 1. Kmečka dohodnina — del 3,000.000 2. Ostala dohodnina — del 840.000 3. Proračunski prispevek iz osebnega dela dohodkov izven gospodarstva — del 1,400.000 4. Proračunski prispevek iz osebnega dela dohodka iz gospodarstva 1,247.000 5. Občinska doklada po odbitku 42% za investicijski sklad od osnove 4% 940.000 6. Občinska doklada iznad 4% 5,980.000 6. Ostale občinske doklade 200.000 7. Prometni davek zasebnikov 3,500.000 8. Prometni davek od vina in žganja 20.000 9. Zemljarina 670.000 10. Dohodki uradov in ustanov 200.000 11. Ostali proračunski dohodki 700.000 12. Proračunski prispevek pavšalistov po odbitku 20% federaciji 160.000 13. Občinske takse 250.000 14. Občinski prometni davek 1,400.000 15. Prometni davek od maloprodaje 1,560.000 16. Dopolnilna dohodnina od lesa 1,799.000 17. 10% dop. proračunski prispevek 180.000 18. Proračunski prispevek od sklada skupne uporabe gospodarskih organizacij 120.000 19. Prispevek okrajne uprave za gozdarstvo 814.000 20. Presežek proračunskih dohod, iz 1. 1957 po odbitku 20% za proračunsko rezervo 880.000 Skupaj proračunska sredstva 2. 25,860.000 I Sredstva samostojnih občinskih skladov 1. Cestni sklad 30% od taks od vprežnih vozil Presežek sklada iz leta 1957 Dohodki od prodaje trave in sadja 40% omejitev porabe 1958 10% odvod v proračun Skupaj omejitev „ Ostane za uporabo v I. 1958 100.000 25.000 125.000 250.000 288.000 30.000 443.000 2. Sklad za štipendije Darila podjetij 20.030 Presežek dohodkov iz leta 1957 8.970 Prenos planiranih sredstev iz proračuna 150.000 179.000 3. Stanovanjski sklad Sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo znašal: 90% prispevka in sicer a) od plač iz gospodarstva 1,300.000 b) od plač iz proračuna 600.000 e) od prispevka iz privatnega sektorja 100.000 d) od invalidnin in pokojnin 900.000 e) prenesena sredstva iz 1. 1937 4,524.000 po omejitvi 40% priliva 1958 1,160.000 Skupaj razpoložljiva sredstva stanovanjskega skladu 1958 6,264.000 2. člen Tu odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraju Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje, št. 01/2-820/1-58 Vransko, dne 20. maja 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora V ra n.sko Franc Pečovnik 1. r. 136. Po 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ, št. 13-176/56) ter 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-88/52) ter 25. členu statuta občine Vransko je Občinski ljudski odbor Vransko na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. maja 1958 sprejel ODLOK o proračunu občine Vransko za leto 1958. 1. člen Proračun občine Vransko Za leto 1958 s posebnimi prilogami obsega: 1. Proračun obične: a) z dohodki 25.860.000 din b) z izdatki 25,860.000 din II. Predračun finančno samostojnih zavodov: a) z dohodki 10,013.000 din b) z izda tki 10,463.000 din s presežkom izdatkov nad dohodki 450.000 din III. Predračuni proračunskih skladov: A) Cestni sklad: a) z dohodki b) z izdatki z omejitvijo izdatkov R) Sklad za štipendije a) z dohodki b) z izdatki 568.000 din 443.000 din 125.000 din 179.000 din 179.000 din 2. člen Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov, ki znašajo skupaj 450.000 din, se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se porazdelijo na sklade finančno samostojnih zavodov po potrditvi zaključnih računov za leto 1958. Finančno samostojni zavodi, ki bodo po svoje"1 zaključnem računu za leto 1958 dosegli presežek dohodkov nad izdatki s prizadevanjem delovnih kolek- Skupaj sredstva za štipendije tivov za izboljšanje organizacije dela, toda brez škode za kakovost storitev, razdele presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda po poprejšnji odobritvi ObLO Vransko. Zu sklad za nagrajevanje sc la luko uporabi največ 1/i* rednih osebnih prejemkov, ki so bili izplačani v letu 1958, toda ne več kot 50% presežka, za katerega sc odobri vplačilo v sklade. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveno finančni zavodi, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/53) in odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS, št. 16-74/56). 4. člen Namestitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso določeni krediti, se lahko izvršijo samo po prejšnji odobritvi ljudskega odbora in zagotovitvi proračunskih sredstev. 5. člen O izkoriščanju proračunske rezerve sklepa svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. jan. 1958 dalje. Št. 01/2-821/1-58 Vransko, dne 20. maja 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Vransko Franc Pečovnik 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PREDRAČUNA OBČINE VRANSKO ZA LETO 1958 PO DELHI Dohodki A) Proračun 1. Del. Dohodki iz gospodarstva 1,707.000 2. Del. Dohodki od prebivalstva 21,559.000 3. Del. Dohodki zavodov, ustanov 4. Del. Ostali dohodki 5. Del. Presežek prorač. dohodka 1957 1,014.000 700.000 880.000 Skupaj 25,860.000 B) Finačno samostojni zavodi 1. Lastni dohodki 10,013.000 Skupaj 10,013.000 C) Proračunski skladi 1. Lastni dohodki 2. Po odbitku omejitev od razpok sred. Skupaj 747.000 125.000 622.000 Skupaj A, B, C 36,495.000 Izdatki A. Proračun 1. Del. Prosveta, kultura 2. Dol. Socialno varstvo 3. Del. Zdravstvena zaščita 5. Del. Državna uprava 6. Del. Komunalna dejavnost 7. Del. Negoap. investicije 8. Del. Dotacije Subvencije 9. Obvezne garancije 10. Del. Proračunska rezerva 13. Del. Sredstva za povišanje plač 7.676.000 1.240.000 1.783.000 6.071.000 4.030.000 960.000 850.000 450.000 1.500.000 1.100.000 .200.000 Skupaj 25,860.000 B) Finančno samostojni zavodi Skupaj izdatki Po odbitku subvencij 10,463.000 450.000 Skupaj 10.013.000 C) Proračunski skladi — izdatki 622.000 Skupaj A, B, C 36,495.000 IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE Okrajni ljudski odbor Celje je po 27. členu statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 9. maja 1958 sprejel naslednje imenujejo naslednji: Z upa nek Milan, Celje, kot predsednik; Bele Miroslav, Store; Sadar Adolf, Celje; šprajc Peter, Velenje; Vučajnik Franjo. Celje; Gajšek Risto, Celje; ing. Strohmeier Rudi, Celje; Faletič Slava, Celje, in Lobnikar Albin, Celje, vsi kot člani. SKLEPE I. Zaradi poteka mandatne dobe sc razreši dosedanji šolski odbor Sole za medicinske sestre v Celju in se imenuje v novi šolski odbor Polajnar Vida, Celje; Ferlinc Boris, Celje; dr. Fludernik Franc, Celi®; Berglez Vida, Cflie; Košec Rozika, Celje; Zen Minka, Celje; ^irk Franc, Celje; Antloga Franja, Celje, in Skrabar Slava, Celje. II. V šolski odbor Industrijsko kovinarske šole Tovarne emajlirane Posode Celje so bili imenovani Zuponek Milan, Celje; Marolt Anton, Celje; Gombač Alojz, Celje; Gostečnik Ivan, Celje; Bertok Viljem, Celje; Krebs Jože, Celje; Trebičnik Mirko, Celje; Tofant Anton, Celje; Pirš Anton, Celje; Seleš Franc, Celje; Hunski Drago, Celje; Zapret Alojz, Celje, in Žerjav Rado, Celje. III. , Imenuje se komisija zn organizacijo konjunkturne službe za kmetijsko pridelke, ki ic sestavljena takole: Steblovnik Edi, Celje, predsednik komisije; Klančnik Franc, Celje, kot tajnik komisije; ln8- Cizej Dolfe, Završki Edi, Ruk Ivan, Zvar Ernest in Štruc Jože, Vs* iz Celja, kot člani komisije. V. Za okrajnega sodnika za prekrške se izvoli Novina Rado iz Celja. VI. Imenuje se komisija zn revizijo investicijskih programov industrijskih gradenj družbenega standarda, ki je sestavljena takole: Gradišnik Fedor, Celje, kot predsednik; Markovič Rudi, Celje, kot tajnik; Gajšek Risto, Celje; Vuga Jurij, Celje; Sadar Adolf, Celje; ing. Mlejnik V ital, Celje; ing. Mi slej Ciril, Šoštanj, in Cremošnik Pavle, Celje, vsi kot člani; Rebcvšck Ludvik, Celje, ing. Bukanovski Aleksander, Celic, in ing. Mik uš Mirko, Celje, vsi kot namestniki; pri komisiji bodo po potrebi kot izvedenci sodelovali še: ing. Kcr-smanc Miro, Celje; ing. Janušič Aleksi j, Celje, in Repič Veljko, Polzela. VIL Imenuje se komisija za revizijo investicijskih programov kmetijskih gradenj, ki je sestavljena takole: ing. Križnik Veljko, Žalec, kot predsednik; ing. Tavčar Adolf, Slovenske Konjice, kot namestnik predsednika; ing. Cizelj Dolfe, Celje, kot tajnik komisije; Zupan Ivan, Celje, kot namestnik; Pirkmajer Fedor, Celje, kot član; Jcriček Zlatko, Celje, kot namestnik; ing. Drevenšek Anton, Žalec, kot član; Kovačič Franc, Celje, kot namestnik; ing. Lah Franc, Celje, kot član; ing. Žagar Zdravko, Celje, kot namestnik. bor IV. Zaradi poteka mandatne dobe se razreši dosedanji upravni od-podružnice Narodne banke Celje in se v novi upravni odbor VIII. Imenuje sc komisija zu revizijo glavnih projektov in se vanjo imenujejo naslednje osebe: ing. Cvahte Srečko, Celje, kot predsed- nik komisije; Maček Mirko, Celje, kot tajnik komisije; ing. Komel Anton, Celje; ing. Bukanovski Aleksander, Celie; ing. Čuk Franc, Velenje, in ing. Hartman Janko, Celje, vsi kot člani. Za izvedence, ki bodo v pomoč komisiji so bili določeni: ing. Pristovšck Blaž; ing. Janušič Alcksij, ing. Milovanovič Živomir, Vivod Bogdan, ing. Pompe Rihard, ing. Razpotnik Jakob, ing. Mlejnik Vital, ing. Lah Franc, ing. Drevenšek Anton, ing. Cizej Adolf in VNidlcr Zoran, vsi iz Celja. IX. Zaradi poteka mandatne dobe se razrešita sedanji upravni odbor in nadzorni odbor Komunalne banke v Celju. V novi upravni odbor so bili imenovani: Cvenk Miran, Rupret Franc, Zagoričnik Stanc, Mirnik Bogdan, Vučajnk Franjo, vsi iz Celja; Brinovec Stane, Laško; Čop Hinko, Mozirje, in Ravljen Stane, Šoštanj. Poleg teh članov bo izvolil sindikat Komunalne banke še 4 člane. V nadzorni odbor so bili imenovani: Likar Zmago. Dobrna; Tratnik Stane, Celje; Zorc Franc, Šentjur pri Celju; Gajšek Franjo, Rogaška Slatina, in Jeromel Viktor, Vitanje. Zaradi poteka mandatne dobe je bil razrešen dosedanji upravni odbor Splošne bolnice v Celju in so v novi upravni odbor imenovani naslednji državljani: Cvenk Miran, Celje; llološek Alojz, Velenje; Opeka Franc, Celje; Loštrk Milan, Celje; Modec Jože, Celje; dr. Flajs Jože, Celje; dr. Rejnik Jože. Celje; Rozman Martin, Celje; Veber Vladimir, Celje; Vcrdel Slavko, Celje; Stegnar Ljudmila, Šoštanj; Sandor Vili, Rogaška Slatina, in Aber Nada, Celje. XI. Zaradi poteka mandatne dobe je bil razrešen dosedanji upravni odbor Okrajnega zavoda za rehabilitacijo invalidov v Celju in imenovan novi upravni odbor v naslednjem sestavu: Volk Bojan, Celje; Cokan Ivan, Celje; dr. Ilrušovar Gabrijel, Celje; Prezelj Marko, Celje; Grm Tone, Celje; dr. Šušteršič Zvonimir, Celje; Jančič Cveto, Celje; Stigl Janez, Celje; D rol le Andrej, Celje, in Jonak Radoslav, Celje. XII. Zaradi poteka mandatne dobe se razreši dosedanji upravni odbor Reševalne postaje Celje in se imenuje novi upravni odbor v naslednjem sestavu: dr. Šušteršič Zvonimir, Celje; Pipan Franc, Celje; Hrašovcc Aleksander, Celje; Pavlin Ivan, Celje; Rojšck Ivan, Celje; Praportnik Ivan, Žalec, in Ravnik Franc, Celje. XIII. Zaradi poteka mandatne dobe sc razreši dosedanji upravni odbor mladinskega doma »Mihe Pinterjac v Dobrni in se imenuje novi upravni odbor v naslednjem sestavu: Hribernik Jože, Dobrna; Man-telj Ljubo, Dobrna; Urh Frane, Dobrna; Kežman Lojze, Dobrna; Mogu Anton, Lokovina; Rožanc Viktor, Dobrna, in Marošek Franc, Dobrna. XIV. V komisijo za določitev volilnih enot za volitve samoupravnih organov zavoda za socialno zavarovanje so bili imenovani Jerman Riko, Celje; Borovšek Helena, Celje: Sotlar Stanc, Celje; Pozvek Drago, Celje, in Ribič Franc, Slovenske Konjice. I XV. Za sodnika Okrajnega sodišča v Celju je bil izvoljen čegovnik Zdenko iz Celja. XVI. Za sodnike porotnike Okrajnega sodišča v Celju so bili izv0' Ijeni naslednji državljani: I. Z območja občine Vojnik: Križnik Franc, Vojnik; Tesner Marija, Vojnik; Scničar Jože, Dobrna; Ženiva Franc, Dobrna. II. Z območja Laško: Ferjančič Erna, Laško; Čerin Eva, Laško; Nerat Bogdan, Laško; Pernovšek Ignac, Laško; Kolarič Mor' tin, Rečica; Perše Franc, Rimske Toplice. IH. Z območja občine Slovenske Konjice: Korošec Alojz, Zreče; Pavlič Zofija, Zreče; Lanjšck Franc, Slovenske Konjice; Sovič Ivan, Loče; Ulčnik Jožica, Klokočovnik; Friškovec Hinko, Vitanje; Ribič Franc, Slovenske Konjice; Addrnlje Franc, Slovenske Konjice; Klcvše Albert, Slovenske Konjice. IV. Z območja občine Žalec: Lubej Jože, Prebold; Savinek Leopold, Vransko; Žvcrk Rado, Letuš; Božiček Franc, Kunšperk; Vrezec Marija, Liboje; Bazovičar Milan, Žalec; Zaje Anica, Žalec; Skrabar Jože, Žalec; Petek Rafael, Pircšica; Zlobec Henrik, Prebold. V. Z območja občine Celje: Germadnik Antonija, Celje; Kresnik Ivan, Celje; Lancncr Ivan, Celje; Stefančič Ivan, Celje; Suhar Anton, Celje; Brdnik Jože, Store; Meznarič Alfred, Celje; Verbič Franc, Celje; Pelko Franc, Celje; Milnč Janez, Celje; Gračner Jože, Store; Krumpak Stefan Store; Mljač Branko, Store; Parežnik Ivan. Celje. VI. Z območja občine Šentjur pri Celju: Zličar Slavko, Ponikva; Belak Jurij, Trnovec; Stefane Peter, Planina pri Sevnici; Krofi Edi, Šentjur pri Celju; Intihar Anica, Slivnica pri Celju, in Zupanc Ludvik, Goričica. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 30. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji obeh zborov dne 10. maja 1958 sprejel naslednja SKLEPA I. Za vršilca dolžnosti šefa Posredovalnice za delo pri ObLO Šmarje pri Jelšah sc imenuje Kos Mara, uslužbenka ObLO Šmarje pri Jelšah. V upravni odbor Posredovalnice zn delo pri ObLO Šmarje pri Jelšah so bili imenovani: Klanjšek Miloš, Šmarje pri Jelšah, kot predsednik; Tasič Milan, Šmarje pri Jelšah; Matko Hilda, Mestinje; Rcnier Cvetka, JelŠingrad; Doberšek Ivan, Šmarje pri Jelšah; Kos Mara, Šmarje pri Jelšah, in Skorjnn Anton, Šmarje pri Jelšah, vsi kot člani. / OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ Občinski ljudski odbor Šoštanj je po 30. členu statuta občine Šoštanj na skupni seji obeh zborov dne 7. marca 1958 sprejel naslednja SKLEPA T. V svet zn splošne zadeve in notranjo upravo se dodatno imenujeta še Pečcpnik Franc, Velenje, in Mravljak Oto, Velenje. II. Dr. Budna Leopold iz Velenja se fazreši Članstva v upravnem odboru Otroškega vrtca v Velenju in se za novega člana imenuje Borovšek Stanc iz Velenja. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraju Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tisku Celjska tiskarna V Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 700 din, cena posamezni številki 30 din — Tek. račun: 603-70/2-599