Poitnina plačana v gotovini Leto LVIH. V Ljubljani, ¥ torek, dne 17. |tml|a 1930 Št. 137 St. 2 Dir Naročnina Dnevno Izdaja mesečno 29 Din pollelno 150 Din celolelno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|«ka l»dn)a celoletno vjugo-■lavlfl 1X0 Din, za Inozemstvo 140D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec « Gene oglasov 1 slolp. pelll-vrsta mali oglasi po MO ln Z l>, vedi oglasi nad 43 mm vltlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstico po lO Din o Pri veClem g Izide ob 4 zjulra) rožen portdeljko ln dneva po prazniku I/iednUfvo /• v Kopitarjevi ulici U. 0/111 Sokoplsi se ne vratafo, nclranttlraaa pisma se ne »prejemajo - l/rednlMtua telefon št. 20S0, apravnlštva U. 2992 Za poglobitev naše socialne kulture V svojem pomenljivem govoru ob proslavi 75 letnice Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov 15. L m. v Ljubljani je g. univerzitetni profesor dr. Viktor Korošec izvajal med drugim sledeče, zelo aktualne misli: Zanimivo je dejstvo, da pri najbolj državniškem naroda starega veka, pri Rimljanih, rokodelstvo ni uživalo tiste časti, ki bi mu bila šla po njegovem gospodarskem pomenu. Smatrali so ga za poklic, nevreden svobodnega človeka, primeren le za sužnje. Takrat pa ko je to naziranje veljalo kot oierodajno v Rimu, je na betlehemskih poljanah prvič zadonela iz angelskih ust mogočna: Gloria in ezcelsis Deo ki je inavguriral novo dobo, dobo krščanstva, kojega ustanovitelj, Božji sin, je bil v mladosti rokodelec, njegov rednik, sv. Jožef, pa tesar. S tem dejstvom je bilo rimsko omalovaževanje obrtnega stana izpodkopano. Ko je nastopilo krščanstvo po tristoletnem bojn svojo zmagovito pot iz katakomb v svet, je pričela polagoma tudi za rokodelstvo nova doba Svojo zunanjo obliko je našla ozka strnitev rokodelstva s krščanstvom v cehih. Cehi so v veliki meri prinesli v gospodarstvo red, hkrati pa so zagotovili rokodelskemu stanu v družbi ugleden položaj. Krščanstvo je tedaj ustvarilo pojem stanovske časti in stanovske vzajemnosti. Odločno lahko ugotovimo, da se je pod okriljem cerkve povzpel rokodelski stan iz prej zaničevanega do enega izmed najuglednejših družabnih stanov. Zanimivo je tudi zasledovati, kako se vzporedno z razkristjanjenjem dražbe tudi vedno bolj poslabšuje položaj rokodelstva. Gotovo so pri tem, morda v prvi vrsti, sodelovali tudi čisto gospodarski činitelji. Res pa je tudi, da bi današnje socialno vprašanje ne bilo tako zamotano, prepadi, ki ločijo dandanes razne stanove in razrede, gotovo ne tako globoki, če bi vse še vedno spajala mogočna vez Kristusove ljubezni. Ali ni Kristusova ljubezeu gnala pred dobrimi 80 leti idealnega katoliškega duhovnika Kolpin-ga, da je pričel v KSlnu zbirati okoli sebe rokodelske pomočnike? On sam ie bil v mladosti čevljarski pomočnik in zato je dobro poznal njihove potrebe. Iz gorčičnega zrna je zrastlo mogočno drevo kstoL rokodelskih društev, ki Štejejo v naših dneh več stotiaoč članov. Tndi ljubljansko društvo je s Kotpingom tesno združeno. Ne le da je bilo zasnovano po njegovem programu, temveč 1. 1856 je ob prvi obletnici ustanovitve našega društva poln apostolske gorečnosti prihitel v Ljubljano, blagoslovil drnštveno zastavo in govoril društvenikom. Vsepovsod vidimo, kako ozko je zvezan v zgodovini notranji dvig rokodelstva s krščanstvom. Zlasti dve stvari sta, ki jn je krščanstvo potom svojih rokodelskih organizacij posebno dosegalo: pravo družinsko in stanovsko vzgojo. Ta dva momenta sta posebno danes najvitalnejšega pomena za evropsko dražbo. Tndi družina mora biti v vsem svojem življenju radikalno katoliška. Le tako dolgo bo ostal naš narod moralno zdrav, dokler bodo dražine, ki so njegove celice, zdrave. Zato vidimo že pri Kolpin-gn, kako gre vzgoja v rokodelskih društvih tndi za tem, da se vzgojijo iz članov dobri zakonski možje in družinski poglavarji. Krščanski dnh mora prevevati vse družinsko življenje. Cuvajmo one lepe slovenske navade, da se trikrat na dan ob Marijinem zvonenju zbere družina kot duhovna enota! Kateri lepši zaključek dneva si moremo misliti, kakor je skupna večerna molitev rožnega venca? V teh družinah bo tudi zvonki otroški smeh glasnik zdravega narodovega življenja in očiten znak božjega blagoslova! Toda ne le posameznik in družine, temveč tudi stanovsko življenje in delovanje mora nositi krščanski pečat, vsaj ima tudi stan kot tak se za svoj moralni podvig zahvaliti ravno krščanstvu. Tndi stari cehi so bili v dobi svojega najlepšega razvoja nele stanovske organizacije, ampak hkrati cerkvene bratovščine s syojimi posebnimi patroni. Zato morajo člani stremeti za tem, da prihaja krščanstvo tudi v rokodelskem stanu kot takem do izraza. Mislim na praznovanje stanovskih patronov, dalje na skupne stanovske sv. maše in skupna sv. obhajila ob raznih prilikah, letne božje poti in zlasti tudi stanovske duhovne vaje. Toda ne le to izvrševanje, temveč tudi pripravljanje in poglabljanje v verskih vprašanjih je važna društvena naloga. Tu se morajo vršiti smo-treno urejeni apologestki tečaji, da bo vsak društveni član dovolj izurjen, da tudi z besedo brani katoliško resnico pred nasprotnimi tovariši. V društvenem življenju naj pridobi dalje vsak član tudi 'ono socialno mišljenje in ono socialno Kulturo, ki jo vsepovsod v življenju potrebuje in ki mu jo more nuditi le krščanstvo. Rokodelski obrati so one celice, kjer delajo redno še skupaj mojster, pomočnik in vajenec. Delodajalec in delojemalec sta združena pri istem opravilu. Tu je najboljša prilika za premostitev stanovskih nasprotij. Kaj nam pomagajo skladovnice socialnih ia socialističnih teorij, ako pa v malem rokodelskem obratu ne bi mogli vstvariti harmonične krščanske delovne enote! Gospodarski liberalizem je raztrgal rodbinsko vez, ki je spajala mojstra, pomočnika in vajenca. Poskušajmo jo vsaj v posameznih primerih obnoviti! V luči krščanstva zndobi to vprašanje povsem drug pomen. V vajencu zre mojster ne le delovno silo, ki naj jo po možnosti izkorišča, temveč hkrati dušo. prav lako ustvarjeno za večnost, kakor jc njegova lastna. Vajenca in pomočnika pa uči krščanstvo, da Berlin in Moskva se zopet zbližujeta Berlin, 16. jun. I. Znano je. da so se odnošaji med Nemčijo in Rusijo, ki so po svetovni vojni bili ves čas prijateljski in so časih izgledali naravnost kot neke vrste alijanca ali pa vsaj tiha kooperacija v vseh mednarodnih vprašanjih, zadnje čase zelo poslabšali. Vzroki so globokega gospodarskega pa tudi političnega značaja. Sovjeti so s svojim gospodarskim obnovlitvenim programom tako zvane pjatdetkc začeli nekako politiko emancipacije olitiki.< Mnenje onih, ki b.i hoteli z Rusijo sploh vsak stik pretrgati, je napačno. Pomisleke pa vzbuja v onih krogih, ktii zagovarjajo k Franciji nagibajočo se politiko, p«, sus komunikeja o obnovitvi politike v rapall-skem duhu, čeprav vladni krogi to utemeljujejo s tem, da mora Nemčija čisto naravno biti posredovalka med Evropsko unijo, od katere Briand, kakor znano, Rusijo izključuje, in Rusijo, kajti taka posredovalna vloga je ravno v največjem interesu miru, ki bi ga prevelika napetost med Evropo in Rusijo stalno ogrožala. Vendar pa je. večina nemških politikov mnenja, da bi tega vsaj javno naglašati ne bi bilo treba, da se zopet ne ojači nezaupanje sveta do Nemčije. Francija in Anglija se spričo čedaljebolj protizapadne politike Italije zopet zbližu jeta: zlasti je malteško vprašanje angleške kro. ge napolnilo z velikim nezaupanjem napram Ita. liji. Če vpoštevamo še Poljsko, je čisto naravno, da sc bo v »obnovi rapallskcga duha«, kakor je v komunikeju s toliko energijo naglašcno, videla preoricntacija Nemčije v moskovskem zmislu, čeprav Nemčija tega dejansko ne misli. Poslabšanje odnošajev med Nemčijo in Poljsko, ki danes razen alijanse s Francijo uživa še prijateljstvo Italije in je pridobila na svojo stran vse ruske obrobne države, bi bilo Nemčiji le v veliko škodo. Končno se iz vseh pogajanj z Moskvo utegne roditi le kakšna srednje dob ni trgovinska pogodba in nekaj koncesii (tako mislijo Franciji prijazni nemški krogi) ter platonična obljuba sovjetov, da se ne bodo vmešavali v nemške notranje zadeve — komunike^ pa, ki riše v zrak bajne podobe bodoče nemško-ruske kooperacije v svetu, katera sc uresničila ne bo, bo ostal in škodoval nemški diplomaciji kot dokaz njenega laviranja, neodločnosti in nezanesljivosti. Vladno časopisje seveda skuša le bojazni in pomisleke razpršiti. Maniu o novem režimu v Romuniji Za sodelovanje agrarnih držav — O reviziji mej ne more biti govora — Proti restavraciji Habsburžanov Bukarešt, 16. jun. Ministrski predsednik Maniu je podal zastopnikom inozemskih listov značilne izjave. Najprej je zanikal vprašanje ali je kaka inozemska država direktno ali indirektno sodelovala pri spremembi na romunskem prestolu. Kar se tiče odnošajev z Madžarsko, se je skliceval na prestolni gvoor. Romunija želi ne samo z Madžarsko, temveč tudi z vsemi drugimi državami, posebno sosednjimi, dobre gospodarske odnošaje. Vrše se uspešna trgovinska pogajanja z vsemi državami. Glavno vprašanje je ureditev poljedelskih proizvodov in njihovih cen, v katerem vprašanju bi morale sodelovati vse agrarne države na svetu. Sedanje nizke žitne cene je utemeljeval s tem, da ni nobene dobre organizacije za pravilno upravo žitnih pridelkov. Agrarne države konkurirajo med seboj na nespameten način. Tudi glede vprašanja, ali je mogoča izpre-memba mej proti Madžarski, se je skliceval na prestolni govor, ki pravi, da mora romunska država svoje meje ohraniti. O reviziji mej ne more biti nobenega govora. Mir se more ohraniti samo s tem, da ostanejo mirovne pogodbe in v njih določene meje nedotaknjene. Vsaka razprava v tem vprašanju je nedopustna. Romunija upa, da bo stopila z Madžarsko in ostalimi državami v mirne in prijateljske odnošaje, ki se bodo konsolidirali, toda ne za ceno kakega koščka romunske zemlje, kar bi ne bilo združljivo niti z narodno častjo, niti z interesi miru. Na vprašanje, kakšno stališče bi zavzela romunska vlada nasproti povratku nadvojvode Otona na Madžarsko, je Maniu označil romunsko sta- lišče kot kategorično. Podlaga romunske politike je respektiranje mirovnih pogodb, katere prepo-vednjejo povratek Habsburžanov. Romunija bo torej nastopila proti povratku kakega Habsburžana na Madžarsko. Že sam poskus povratka bi lahko ogrožal bodočnost Madžarske in mir. Ugovarjalo se mu je, da je tudi v Romuniji neki zakon prepovedal vrnitev Karla, toda ta zakon se je razveljavil, kar lahko velja kot argument za anuliranje zakona o detronizaciji Habsburžanov na Madžarskem. Maniu je nato odgovoril, da pomeni izprememba na romunskem prestolu samo zopetno obnovo začasno odstranjenega pravnega stanja. Noče se vmešavati v notranje zadeve druge države, toda vprašanje Habsburžanov je vprašanje mednarodnega prava, ki je urejeno z mednarodnimi pogodbami ter se dotika mirovnih interesov vsega sveta, O Briandovem memorandu je izjavil, da veruje v uspeh Briandove inicijative. Glede odstavka v tem memorandu, ki govori o premaganih državah, smatra Maniu, da bo evropska konfederacija ustvarila premaganim državam v moralič-nem, političnem in gospodarskem pogledu samo ugoden položaj, nikakor pa ne bo izpreminjal mej, kar bi prej vodilo do zasovraienja, kakor pa do pomirjenja Evrope. Maniu je svoj govor končal s tem, da vodi Romunija odkritosrčno in demokratično politiko, da je Romunija pravna država s pravnimi varnostmi, s katerimi želi, da bi država s sodelovanjem inozemskega kapitala in z njegovimi bogatimi izkušnjami pripomogla do blagostanja in napredka države. ne zreta v mojstru le računajočega gospodarja, temveč tudi dobrega in čutečega predstojnika in morda celo očetovskega prijatelja. Krščanstvo stavi pač na prvo mesto večnost-ne dobrine, s tem pa posredno daje pravo vrednost tudi časnim. Ako bo prešinjeno društvo globoke krščanske solidarnosti in požrtvovalnosti, bo lahko mnogo storilo tudi za strokovno izobrazbo svojih članov. Mi vsi vidimo, kako mora ravno rokodelski slan neprestano napredovati in se izpopolnjevati. Vsi vemo, da sc more slovenski rokodelec v splošni gospodarski krizi vzdržati le, če je njegovo delo kvalitativno vedno na višku, njegovo gospodarstvo čim najbolj racijonalno. Kje hočejo lažje dobiti društveni člani pobude, kje naj hitreje zasledujejo svetovni napredek, kakor v društvu, pa tudi v teh na videz strokovnih zadevah je načelna orijentacija mnogokrat zelo važna. Potrebna je velika notranja disciplina, globoka socialna kultura, ki ne misli le nase, temveč v prvi vrsti na skupnost in šele nato nase kot del celote. Cesto so potrebne žrtve brez izgledov na katerokoli pozitivno plačilo. Vse to pa bo mogoče le, če podrejamo svoje delovanje enemu, transcendentalnemu najvišjemu bilju — Bogu. V ta najvišji smoter naj bo usmerieno ludi delovanje naših rokodelskih društev! Demarša Jugoslavije in Francije v Rimu Pariz, 16. jun. AA. Havas poroča iz Rima, da sta francoski in jugoslovanski poslanik v Rimu iz vršila demaršo pri italijanski vladi zaradi inciden tov v Bariju. Težka gospodarska situacija v Italiji Rim, 10. junija, d. Kaior znano, je gospodarski položaj tukaj jako resen. Finančni minister ga tudi ni prikrival, ko je pred nekaj dnevi govoril v poslanski zbornici. Visoka zaščitna carina, ki so jo uvedle Združene države, pomeni silen udarec za italijanski izvoz. Kajti za veliko število deželnih pridelkov so bile Združene države skoraij edin in izključen trg. Radi velikih vremenskih neprilik bo žitna letina letos slaba. Govore o 60 milj. kvintalov. Kadi tega »žitna vojna« letos ne bo prinesla onih uspehov, kot lansko leto in bo letina zastajala zs nekaj 100.000 kvintalov celo za normalno italijansko žetvijo. Treba je namreč računati, da na splošno uporabi Italija letno do 75 milj. kvintalov žita. Treba bo torej poseči po nadomestkih, v prvi vrsti po rižu, ki pa ne daje kruhu prtjetnega okusa. Vendar bodo na ta način skušali kar moč omejiti uvoz tuje pšenice. Sicer si pa misli Italija proti uvozu tuje pšenice zavarovati, kakor je bilo že ponovno pisano, z visoko zaščitno carino. Grandi na Dunaju Dunaj, 16. junija. AA. Italijanski minister za zunanjo zadeve Grandi se je sestal z avstnjsKiir zveznim kancelarjem dr. Schobrom. Njun razgovoi je trajal dve uri. Nato je bil banket z visouinn povabljenimi gosti. Dunaj, 16. junij. x. Italijanski zunanji mini ster Grandi jc obiskal včeraj zveznega kanclerja dr Schobra, ki mu je danes obisk vrnil. Danes je Grandi napravil izlet na Semmering. Jutri pa se bo vrnil v Rim. Nemčija more plačati Pariz, 16. jun. AA. V svojem zadnjem poročilu o gospodarskem in finančnem položaju Nemčije ugotavlja Parker Gilbert, da bo Nemčija mogla izpolniti svoje obveze, če bo lc izvajala normalno proračunsko politiko. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, začasno bo temperatura nekoliko padla, potem oa se bo zopet zvišala. Romunske stranke in njihovi voditelji m. Dr. Juliu Maniu. Brez dvoma je dr. Juliu Maniu eden izmed največjih sinov ramunskega naroda. Kar je bil za Bolgarijo genialni pokojni zemljedelski voditelj in min. predsednik Aleksander Stanibolljaki, to in še več je ia Romunijo dr. Juliu Maniu. Vendar pa je med obema tudi velika razlika. Stambolijski se je boril za pravice delovnih slojev bolgarskega naroda s preveliko nervozo in strastjo. Svoje uspehe je hotel doseči čini prej. Ilo-lel je, da seme, ki ga je posejal, čim prej obrodi ne flede na to, da-H so že razmere ugodne ali pa S« vejejo tako mogočni mrzli vetrovi, da bi mogli škodovati prenaglemu razvoju njegovih nežnih sadik. Kakor nepreviden vinogradnik je obrezoval trto bolgarskega naroda tako, da bi mu Jim prej rodila žlahten sad iu se ni zavedal, da radi tega mora nastopili reakcija in oslabljenje žlahtnih mladik. Stambolijski se pri izvajanju svojih načrtov ni ustrasil tudi nasilja in protipostavnih korakov. Vedno bolj se je oddaljeval od demokratičnih načel in se približeval diktaturi. Svoje nasprotnike je skušal uničiti za vsako ceno in z vsakim sredstvom. Popolnoma drugače ravna dr. Maniu. Pri svo-jem delu noče prenagliti, ampak uresničuje svoje iiamere z mirom znanstvenika in s hladnokrvnostjo prepričanega katoličana, ki ima zavest, da je na pravi poti in da se z zaupanjem v Previdnost dajo premagati tudi na videz nepremagljive ovire. Doktor Maniu ie vseskozi iskren demokrat, sovražnik vsakega nasilja, demagogije, nedovoljenih sredstev in kupčije t največjimi narodnimi svetinjami. Tudi napram svojim načelnim nasprotnikom je gentleman. Xe premaguje iih s silo, ampak s fascinirajočo močjo svoje ljubezni do ljudstva, s svojimi žrtvami, svojimi uspehi s svojo nesebičnostjo in s svojo milino. Dočim energični Stambolijski ni znal ali ni mogel premagati samega sebe, ampak je zapustil svojo ženo in živel z drugo, je dr. Maniu tudi v svojem zasebnem življenju neomadeževan značaj. V svoji genialnosti in bistroumnosti pa sta oba, Stambolijski kakor Maniu, spoznala pomen katoli-čanstvu za preroditev in boljšo bodočnost svojega naroda. Kakor je pravoslavni Stambolijski v pravoslavni Bolgariji na vse mogoče načine podpiral katoličane in navezal tik pred svojo smrtjo neoficijelna pogajanja s sv. Stolico radi zediujenja pravoslavne Bolgarije s kat. cerkvijo, tako je dr. Maniu v svojih zvezah t Vatikanom šel tako daleč, da je sklenil konkordat med Romunijo in sv. Stolico. V 18 milijonski Romuniji, kjer je poleg 14 milijonov pravoslavnih samo 1,600 000 katoličanov, se mu je posrečilo to kar se nt posrečilo katoličanom v državah, kjer dosega njihovo število skoraj polovico ali celo trt četrtine prebivalstva. Dr Maniu ie znal oprali sedmograške Komune ili z njimi tudi katoličane očitka separatizma. V kratkem času je brez vsakega razburjanja javnosti odstranil krivice ,ki so jili delale katoličanom liberalne romunske vlade iu odločilni činitelji iz kraljestva. kateri so bili polni predsodkov proti »prečan-skim katoličanom, ae več! Dr. Maniu, o katerem malokdo ve. .la je prepričan in veren katoličan vzhodnega obreda, je ustvaril tako rekoč tip katoliškega politika na evropskem Vzhodu Dr. Maniu spada med naisposobnejse, najmodrejše in najzna-čainejše katoliške politike. Je eden izmed tistih redkih katoliških politikov, ki zna svoje zasebno življenje in javno delovanje prepojiti s pravim duhom Katoliške akcije. „ Dr Maniu je velial pred vojno za duševnega voditelja vseh Romunov pod Ogrsko. Pred razpadom Avstro-Ogr«ke ga ie poklical cesar Kari in se ni sramoval a prositi, naj utrjuje med Romuni zvestobo do dinastije in do liste Avstro-Ogrske, ki je takoj po izbruhu vojna začela preganjali njega in ostale narodno misleče romunske voditelje. Doktor Maniu je cesarjeve prošnje energično odbil in organiziral kmalu nato romunsko narodno stražo. Na seji romunskih narodnih voditeljev v Albi Juliji je pospešil zedinjenje sedmograsklh Romunov v Veliko Romunijo. , . , Ob svojem vstopu v romunski parlament v Bukareštu je naplavil čuden vtis. Politiki iz kraljevine so ga smatrali za bojazljivca in človeka, ki ne ve kaj hoče. Ali kruto so se varali. Zakaj kot izvrsten taktik je najprej študiral razmere in ljudi. Vajen težavnega dela ood madžarskim jarmom in izurjen v boju z zelo silnimi in sposobnimi nasprotniki' je vedno mnogo več razmišljal in delat kot govoril. Znal je previdno skrivati svoje načrte m si ohraniti vsepovsod rezervo. Ko je njegov strankarski tovariš dr. Aleksander Vaida-Voevod v prvem navdušenju po zedinje-nju v novembru 1»19 dobil mandat za sestavo v ade, ni hotel dr. Maniu sprejeti ministrskega predsed-ništva Njegovi nasprotniki so mu pozneje radi tega očitali separatizem in mržnjo do Bukarešta. 1 re-pričani so bili, da je nesposoben in da se ne bo znal prilagoditi razmeram v bukaj-ežkem parlamentu Niti slutili pač niso, da je dr. Maniu že takrat začel uresničevati svoje velike načrte. Kakor hitro ie prišel dr. Maniu v bukareški parlament, je takoj spoznal, da mora svo)0 Narodno stranko postaviti na širše temel)e m da ]0 mora razširiti tudi v predvojno Romuni)o, ce hoče priti do take moči, da bi mogel izvršiti svo) program. Cim bolj ie ginevalo prvo navdušenj po prevratu in dim bolj je rastlo nasprotje med pre-čanslcimi Romuni in onimi iz kraljevine, tem bol) je bil potreben ta njegov načrt. Zakaj samo na ta način je bilo mogoče preprečiti nadaljnje tzzema-nje romunski delovnih krogov od strani kapitalistov, ki sc imeli odločilno besedo v vseh strankah kraljevine razen v Kmetski in socialistični, Njegova nesebičnost, izredna delavnost, so-lidnost, poštenost in sposobnost njegovih ljudi, je imelo za posledico stalno naraščanje števila strankinih pristašev in vedno večji ugled dr. Mania v drugih strankah. Tako se mu je kmalu pridružila demokratsko misleča skupina iz Ljudske ^ stranke generala Averesca pod vodstvom Argentoiana. Ta nagli razvoj je našel odmeva tudi v Demokratski stranki vseuč. prof. Jorga, ki se je nazadnje leta 1924 z vso stranko pridružil dr. Maniuju. Ker se jc Demokratska stranka prof. dr. Jorge, znanega romunskega zgodovinarja opirala na staro kraljevino, se je tako dr. Maniujeva stranka osvobodila nevarnega očitka separatizma. Na ta način so ostale v Romuniji samo štiri pomembne stranke: dr. Maniujeva Narodna, Liberalna, Ljudska gen. Averesca in Kmetska (tara-nisti). Liudska stranka je začela propadati, Kmetska je bila po svojem programu sorodna Narodni, in tako je imel dr. Maniu še samo enega nevarnega nasprotnika: Liberalno stranko. S Kmetsko stranko se je zbližal na ta način, da je najprej osnoval protiliberalni blok. Medtem pa so dozorele razmere, da se je oktobra 1. 1926 Kmetska stranka (taranisti), ki se je opirala na kraljevino, združila z Narodno stranko dr. Mania, Začasno, do prvega kongresa je bil predsednik te Narodno- . , I f——li »%*. nt In.Tno.ecl olrnnlra /1 r W in... KmirlsR« [uttHu«ui-lu,j ---------- „.. . podpredsednik pa bivši voditelj taranistov Miha-lachc, sedanji kmetijski minister. To stanje se je obdržalo tudi za naprej. Na ta način je ustanovil dr. I. Maniu mogoč- Vodja avslr. fašizma odletel v Italijo Fiasko avstrijskega fašizma Dunaj. W. junija, d. Po sprejetju postave *o-I>er noSenje orožji, oziroma o razorožitvi bojnih orgunliaetij je driavui kancler dr. Schober smatral, da je prišel da se lahko od križa nemškega majorja Pabsta, ki je v zadnjem čaau po podpori antl-mnrksističnih krogov države poslal neke vrste diktator v Avstriji. V soboto je prišel k Pabstu na stanovanje policijski uradnik, ki ga je odpeljal na policijsko direkcijo. Tam so mu izjavili, da mu je nadalnje bivanje v Avstriji zaradi njegovega nedovoljenega političnega delovanja zabranjeno. Pab9t je 15. t. m. vložil pri dunajskem deželnem glavarju županu Seitzu rekurz, ki je bil seveda odbit. Po kratkem posvetovanju se je s Pabstoviin pristankom sklenilo, da ga pošljejo na letališče v Aspern, odkoder je v spremstvu dveh policijskih uradnikov odletel v Benetke, katnor je še isti daa dospel. Tudi dr. Seipel se zdaj odmika od Heimvvehra. Fiasko avstrijskega fašizma im je bil povzročen tudi po notranjem razkolu v Heimvvehru samem, kateri je s Pabstom izgubil svojo edino politično glavo. Krščanski socialci so se radi kor-najburške prisege razbili. Seipel, ki je videl, da ta prisega Heimvvehra ni okrepila, ampak oslabila, mu je obrnil hrbet, velikonemci in Landbund so pa odločno nastopili, ker so jasno spoznali nevarnost habsburške restavracije. K temu je prišlo kot važen moment to, da se je knez Starkemberg, ki s svoijimi milijoni hajmverovske bataljone vzdržuje, s Steidlom spri. Tako je tudi malenkostna ambicija voditeljev gibanja, ki v ljudstvu ni bilo ukgreni-njeno. razdrla. Dunaj, 16. jun. x. O izgonu majorja Pabsta se je v četrtek govorilo tudi v ministrskem svetu, tako da je bil o tem poučen tudi krščansko-socijalni podkancler Vaugoin. Neposredni povod za ta izgon ie dal poslednji oklic Heimvvehra, da naj se nadaljuje boj proti zakonu o notranji razorožitvi. Sma- tralo se je, da je ta oklic sestavil Pabst. Dejstvo, da si je Pabst izbral Benetke, vzbuja sum, da »e namerava Pabst v kratkem vrniti na Tirolsko. — Knez Starhenberg pa je izdal oklic gornje-avstrijskitn Heimvvehrovcem, v katerem pravi, da je Pabstov rekurz odklonil boljševiški dunajski župan in da je ta odredba vlade tem manj razumljiva, ker postopa s patriotičnim sonarodnjakom kot nadležnim tuj. ceni slabše, kakor z marsikaterim Nemcem, ki litijska v državi. Na zborovanju koroškega Landbunda, katerega se je udeležilo tudi mnogo Heimvvehrovcev, kateri pa so govorili zelo zmerno, je izjavil notranji minister Schumy, da je bil vzrok za izgon Pabsta njegovo ravnanje proti vladi in parlamentu, boj proti orožnemu zakonu in korneuburška prisega. V sprejeti resoluciji se je izreklo vladi brezpogojno zaupanje, odklonili so vsakršno diktaturo ter zahtevali brezpogojno ohranitev kurza demokratičnega razvoja države. Voditelja Heimwehra dr. Steidle in dr. Prie-mer sta imela na Gradiščanskem svoje govore. Izjavljala sta, da se je Heimvvehru napovedala vojna in da se hoče republiki vsiliti policijska država iz dobe Badenija in Metternicha. V ostalem pa sla govorila zelo zmerno. Med Heimvvehrovci vlada velika pobitost, ker se je dr. Schober pokazal zadosti močnega, da zaduši vsak poskus upora. Najznačilnejše je bilo postopanje tirolske deželne vlade, ki je dala nabiti oficijelne letake, s katerimi se popolnoma identificira s Pabstom in pa Heimvvehrom, ostro napada notranjega ministra dr. Schuinija in napoveduje, da bo pri dunajski centralni vladi vložila oficijelen protest. To stališče tirolske vlade je razumljivo, ker je deželni glavar dr. Stumpf osebni prijatelj izgnanega Pabsta. Dunaj, 16. jun. x. Zvezno vodstvo Heimvvehra je imelo danes v Leobnu dolgo sejo. Sklepi so ostali tajni. Kot naslednik Pabsta je bil začasno imenovan dosedanji drugi zvezni voditelj Rauter. Grof Bethlen v Londonu Angleži si ne žele političnih razgovorov London, 18. jun. (AA.) Semkaj je prispel predsednik madžarske vlade grof. Bethlen. Sprejeli ga bodo predsednik angleške vlade Macdonald, minister financ Snovvden, Baldwin in Lloyd George. Angleški vlndi pa bo grof Bethlen izrekel zahvalo zn blagohotno naklonjenost Madžarski v vprašanju reparacij in posojila. London, 16. jun. z. Grof Bethlen s svojo soprogo je bil sprejet na postaji od ministrskega predsednika, Foreign Officea, madjarskega poslanika s poslaniškim osebjem in številnih članov madjarske kolonije v Londonu, Vsi časopisi naglašajo, da je prot Bethlen prišel t London samo xato, da se zahvali britanski vladi za pomoč v repararijskem vprašanju. Politični krogi tolmačijo tn složno pisanje tako, da daje britanska vlada s tem grofu Bethlena razumeti, da ni željna razgovarjati se o drugih vprašanjih. London, 16. jun. AA. Snoči priredi madjar-sljo poslaništvo na čast madjarskega ministrskega predsednika Bethlena in njegove soproge, ki se mudita v Londonu in sta gosta angleške vlade, večerjo, na katero sta povabljena zunanji minister Hen-derseh ln ministrski predsednik MacDonald. Jutri bo kosil Bethlen pri ministrskem predsedniku in večerjal v spodnji zbornici kot gost zunanjega ministrstva. V sredo se udeleži Bethlen konjske dirke v Ascotu in bo sprejet še isti dan od angleškega kralja. Kakor pričakujejo, odpotuje Bethlen iz Londona v četrtek. • •• Revolucionaren pokret v Sibiriji London, 16. jun. Tukaj imajo zanesljive veati o revolucionarnem pokretu v Sibiriji, nastalem zaradi poljedelske politike sovjetov. V Sibiriji sicer vre že od lanskega leta. vendar je nezadovoljstvo dobilo šele v zadnjem času večje in opasnejše di-menzije. Vstaši so se polastili velikega kroja Blagove-Sčonskega na Annirju. Več častnikov ruskega amurskega brodovja se je pridružilo vstašem, ki so proglasili neodvisno rusko Primorsko republiko. Druga poročila potrjujejo, da so vstaši razdrli usurijsko železniško progo. Vstaši so zasedli tudi otok Ruski v vladivo-stoškem zalivu. Njihovo število znaša tamkaj okoli 60.000 mož. Pridružila se jim je posadka 4 sovjetskih torpedovk. Habarovsko in Vladivostok sta še v rokah sovjetov, Zasedba Blagovoščenska po vsta-ših pomeni hud udarec, ker je ogrožena zveza Vla-divostoka s Sibirijo. Grški begunci proti grško-turški pogodbi Atene, 16. junija. x. Dopoldne je Venizelos sprejel več poslancev, ki so v imenu onih Grkov, ki so bili iz Male Azije sprejeti v domovino, protestirali proti grško-turški pogodbi o odškodnini beguncev. Ministrski predsednik jim je odgovoril, da je vlada trdno odločena, to pogodbo izvesti, da se s tem doseže sporazum s Turčijo. Če bo treba, bo razpisal tudi nove volitve. Pojasnil je, kakšne politične kompenzacije zagotavlja ta pogodba, tako n. pr. zmanjšanje oboroževanja, ter je izrazil svoje prepričanje, da mu bo mogoče meseca oktobra oditi v Angoro, da se tam podpiSe razsodiščna in prijateljska pogodba s Turčijo. Nato je imel zunanji odbor poslanske zbornice posvetovanje pod predsedstvom Venlzelosa. Prisotni so bili vsi bivši zunanji ministri in voditelji strank. Venizelos je tu popolnoma jasno ponovil svoj sklop, da bo razpisal nove volitve, žo bodo opozicijonalne stranko podžigale zahtevo hiv-ših maloazljskih Grkov in zahtevali, da se ti begunci šo nadalje odškodujejo iz grškega proračunu. Vsi voditelji strank »o bili proti zahtevam beguncev, samo Zaldaris in Kafandaris bosta kljub temu glasovala proti podpisu, ker ne odobravata pogojev sklenjenega dogovora. Tudi general Kondilis je ugovarjal Venizelosu, ker je treba napraviti zvezo med odškodninsko pogodbo in med pogodbo za zmanjšanje oboroževanja nn morju. no vsedržavno stranko. Romunija ima odslej samo dve važni stranki: Liberalno stranko kapitalistov in denarnih mogotcev ter Narodno-kmetsko stranko, za katero stojijo tri četrtine prebivalcev. V novembru 1928 je navsezadnje Maniu sestavil vlado, razpisal prve res svobodne volitve, ki so mu prinesle ogromno večino. V kratkem času je uvedel zakonitost in red, odpravil cenzuro, uravnovesil proračun, zavedel široko decentralizacijo in ukinil obsedno stanje Katoličani it? narodne manjšine se lahko svobodno razvijajo, v kolikor jim ne delajo ležav krajevne organizacije liboralcav Vsestransko podpira kmetske in delavske sloje -b- Dogodki v Romuniji Kronanje Karla. Bukarešt, 16. jun. x. »Adeverul« poroča, da je kralj Karel poveril maršalu Presanu in profesorju Jorgi nalogo, da romunske zaveznike v vojni povabita na njegovo kronanje. Maršal Presan bo povabil vlade in kraljevske rodbine v Jugoslaviji, Italiji in Belgiji ter predsednika francoske republike, profesor Jorga pa bo povabil angleški dvor ter vlado in predsednika Združenih držav Amerike. Tudi liberalci za Karla. Bukarešta, 16 jaun. A A. KongTos liberalne stranke, ki ga jc sklical Jurij Bratianu, je iarckel, da osta.ia kroni zvest. Novi romunski poslanik v Parizu. Pariz, 16. jun. x. Za naslednika romunskega poslanika v Parizu ]x) odpoklicu Diamandija je določen poslanec narodno-kmečke stranke Cosiano, ki je oseben prijatelj kralja, ki se dosedaj še ni udej-stvoval v diplomaciji in velja kot izrazit frankofil. Razne vesti Malta, 16. junija. AA. Krajevna policijska oblast je prepovedala do nadaljnega vsakršne manifestacije in sestanke po ulicah in javnih prostorih na vsem otoku. Dunaj, 16. jun. s. Bivši zvezni predsednik in sedanji trgovinski minister dr- Haiiusch ie danes popoldne predložil svojo demisijo. Dr. Schober jo je sprejel in jo bo predložil zveznemu predsedniku Miklasu. Pari«, 16. jun. AA. Tu jo umrl v 62. letu Louis Klotz, ki je bil sedemkrat francoski fin. minister. Rim, 16. jun. z. Tu je umrl italijanski admiral Enrico Mlllo, Po vojni je bil guverner v Zadru in poveljnik vseh italijanskih sil na okupacijskem področju. Podpiral |e d'Anunzijev puč na Reki. Moskva, 16. jun. A A. Sovjetska oblastva so baje sklenila uvesti 15-dnevni mesni post vsak mesec. Dr< V. Sfacul spccijaiišt za otroške bolezni zopet redno ordlnlra Go posvetska cesta 2 (hiša kavarne Evrope) Šramek o položaju čeških katoličanov Praga, 15. junija, d. V Brnu se je vrSil velik pokrajinski kongres Lldove stranke, na katerem Je govoril tudi načelnik stranke minister Šramek. V svojem govoru je posebno podčrtaval pa-triotlčno zadržanje katoličanov v osvobojeni državi in suvračal nekatere krivične očitke ud struni gotovih nasprotnikov. »Vse naše zadržanje« — je izjavil — »je bilo usmerjeno na splošne interese Češkoslovaške. Važno je, da dežela ve, da more v vseh razmerah in vsakem slučaju računati ua katoličane. Po 12 letih nesebičnega dela, ki smo ga vršili v dobrobit države, morem danes ugotoviti, da ima velika večina naroda zaupanje v nas. In na to zaupanje ml tudi v bodoče računamo.« Poleni je minister Šramek ugotovil dejanski položaj stranke v sedanji situaciji. Konferenca Male antante Praga, 16. jun. x. Kakor doznava Vaš dopisnik z avtentične strani, se bo konferenca Male antante definitivno vršila dne 25. junija, kakor je bilo prvotno določeno, v štrbskem plesu. Ze 21. junija pa se bo tam začela tudi konferenca tiskovne Male Antante. l/deležba malih držav pri reparacijski banki Basel, 16. jun. r. Upravni svet mednarodne re-paracijske banke je danes sklenil, da pripusti še 10 držav k emisiji, med njimi Vvstrijo, Madjarsko, Poljsko, Romunijo, Grčijo, Češkoslovaško in Bolgarsko. Višina kvot še ni ugotovljena, vsekakor pa ne bo prekoračila 4000 delnic za vsako državo. — Predloga Portugalske in Jugoslavije sta bila za enkrat zavrnjena, dokler ne bosta ti dve državi končno stabilizirali svoje valute. V Indiji zavladal mir London, 16. jun. AA. Po vesteh iz Indije jc povsod zavladal red in mir. To je pripisali dejstvu, da so bili prijeti poglavitni protibritski agitatorji. V kratkem prispe v London posebno odposlanstvo iz Indije, ki se bo pogajalo za nov modus vivendi Demonstracija v Zemunu Beograd, 16, jun. AA. Po izvršeni izreki sodbe Ivanu Bernardiču in drugom s strani državnega sodišča za zaščito države dne 14. junija so oproščeni obtoženci z nekaterimi zagovorniki šli iz Beograda v Zemun na skupno večerjo v hotel »Central«, Mestna policijska oblast jih je pravočasno opozorila, da ne smejo delati niknkih neredov in tudi na manifestacij, ki bi mogle kaliti red in mir. Navzlic temu so neki udeleženci te večerje začeli tendencijozno govoriti in klicati, da je morala policija intervenirati. Pri tem je eden izmed udeležencev udaril policijskega organa. Policija je demonstrante takoj kaznovala. Izgrednikov je bilo U, med njimi tudi odvetniki dr. Dušan Bpš-kovič, dr. Peter Gvozdič, dr. Milan Kosti in dr. Filip Markovič. Kaznovani so bili s 30 dni zapora. Zastopniki prometnih organizacij v Belgradu Belgrad, 16. jun. AA. Od 13. do 16 junija t. I. so bili v Belgradu zustopniki raznih naših prometnih organizacij. Odposlanstvo je na vseh meredaj-nih mestih interveniralo v prilog nerešenih važnih prometnih in personalnih vprašanj, zlasti pa, Ua urgira sprejem pravilnika za pomožno osobje državnih prometnih ustanov, nadalje, da podviza izplačilo dolgoletnih diferenc železniškim delavcem iz leta 1923, da pospeši naknadne kredite za preko-urno delo, da se sprejme zakon o državnem prometnem osobju in uredba o organizaciji ministrstva prometa v zvezi s povišanjem prejemkov uslužbencev vseh kategorij in strok. Vrhu tega je odposlanstvo predlagalo izpremembo zakona o dosegi pravice do osebne pokojnine itd. Odposlanstvo je bilo sprejeto od namestnika ministra prometa dr. Kumanudija, od pomočnik." ministra financ dr. Go-spodnetiča in od ministra dr. Korošca. Danes v ponedeljek je odposlanstvo sprejel ministrski predsednik Živkovič. Sprejem je bil prisrčen in je Irajal dolgo. Vsi zastopniki vlade so Izjavili, da bodo neki pravilniki že te dni uzakonjeni in razglašeni. Belgrad, 16. jun. AA. Na predlog zastopnika ministra prometa dr. Koste Kumanudija ,ie predsednik ministrskega sveta podpisal pravilnik o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov. S tem pravilnikom so urejena vprašanja osebnih ln rodbinskim pokojnin, kakor tudi službeni odnošajl delavskega in pisarniškega pomožnega osebja uri prometnih ustanovah. Zastopniki rudarjev pri dr. Korošcu Belgrad, 16, junija, p. Danes so zastopniki rudarskih podjetij Gjuro Genčič. Bramberger in Singer poselili ministra dr. Korošca in 11111 predložili resolucije, ki so bile sprejete na njihovem zboru. Ministra so prosili, da ugodi njihovim prošnjam, ki so navedene v resoluciji. Ljubljanska drama v Splitu Split, 16. jun. p. Snoči je v splitskem gledališču gostovala ljubljanska drama. Na sporedu je bila Golarjeva »Vdova Rošlinka«. Gostje so gledalce popolnoma zadovoljili. Nocoj se daje Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, jutri pa Begovifiev »Pustolovec pred vratmi«, Tej predstavi bo prisostvoval tudi avlor sam. Belgrajske vesti Beograd, 16. Junija. AA. Danes ob 12 je bil sprejet v avdienco pri Nj. Vel, kralju novi češkoslovaški poslanik Robert Flider, ki je pri tej pri-liki predal ob običajnem ceremonljelu svoje akreditive. Beograd, 16. jun. AA. S sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je postavljen med drugimi za uradniškega pripravnika Doma narodnega zdravja v Mariboru, dravska banovina, v II-3 Josip Pahor, uradniški pripravnik Higijen skega zavoda v Ljubljani, po potrebi službe. S