PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLH. št. 29. (12.354)
Trst, torek, 4. februarja
I TRST
I Ul. Montwr/'Hi c r.p 559
linije)
—š '■/;
O' S V o o c O :
'15
7: C 5;
h;
!"
1
1
$
t:
z
n-:
Z
r-i
a
1
>723
)
-J
8
!>•
I
V Piemontu in Južni Tirolski je še nekaj dolin odrezanih od sveta
Vremenske razmere v Italiji se normalizirajo čeprav v hribovitih območjih še grozi sneg
RIM — Vremenske razmere v Italiji se postopoma normalizirajo, čeprav ostaja še zlasti v hribovitih območjih še vedno velika nevarnost povratka slabega vremena.
V Rimu in v Laciju nasploh, kjer sta reki Tibera in Ahiene povzročili
precejšnje preglavice, je gladina rek začela upadati. Kljub temu je Amene, ki je prestopil bregove, povzročil veliko škodo. Rimski industrijci so škodo ocenili na kakih 40 milijard lir in zahtevali takojšen poseg vlade. V kraju Corcolle, kjer so gasilci v
prejšnjih dneh izselili 140 družin, ki jim je grozila narasla voda, so še vedno v teku dela za odpravo posledic povodnji.
V krajih srednje Italije, kjer je nehalo deževati pa je včeraj povzročila hude posledice megla: na avtocesti
pri Firencah je prišlo do verižnega trčenja, ko se je nekaj desetin šoferjev znašlo v gosti megli. V trčei-nju je izgubilo življenje pet oseb, od teh so bili trije ameriški državljani. Promet na avtocesti je bil blokiran več ur.
Največ nevšečnosti je seveda še vedno v hribovitih krajih, še zlasti v Piemontu in na Južnem Tirolskem. V Piemontu gre pripisati največje težave veliki količini snega, ki je padla v zadnjih dneh in ki je močno obremenila strehe. V Turinu so se pod težo bele odeje zrušile strehe cele vrste industrijskih lop, kar je povzročilo dokajšnjo škodo. V Domo-dossoli se je pod težo snega zrušila streha tamkajšnje bolnišnice, na srečo pa ni bilo človeških žrtev. V piemontskih dolinah je še nekaj desetin občin odrezanih od sveta, začenja primanjkovati hrane, tako da so ponekod morali prinašati živež s helikopterji. Ceste so povsod prevozne le z zimsko opremo, kar velja tudi za mestne predele Turina, ki ležijo v višjih legah.
V Lombardiji so težave podobne. V večernih urah so sporočili, da bo ponoči v višjih legah najbrž začelo spet snežiti in da torej obstaja velika nevarnost plazov zaradi svežega snega.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
No
odi
M
0
S
1
TRST — Glavni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze se je sinoči zbral na prvi seji po izvolitvi na zadnjem občnem zboru. Na predlog starega so bili izvoljeni v novi izvršni odbor naslednji člani:
Predsednik Boris Race, tajnik Dušan Udovič, predsednik teritorialnega odbora za tržaško pokrajino Klavdij Palčič, tajnik TO Pavel Slamič, predsednik TO za goriško pokrajino Mirko Primožič, tajnik TO Igor Komel, predsednik TO za videmsko pokrajino Viljem Černo, tajnik TO Ferruccio Clavora, predsednik odbora za kulturo Filibert Benedetič, predsednik odbora za gospodarstvo Darij Cupin, predsednik odbora za šolstvo Edmund Košuta, predsednik odbora za sredstva množičnega obveščanja Saudam Ka-pič, predsednik mladinskega odbora Nadja Pertot, predsednik odbora za telesno kulturo Jože Cej, predsednik odbora za dora-ščajočo mladino Nerina Švab, predsednik komisije za izobraževanje in usmerjanje Boris Siega ter člani Bogo Samsa, Darko Bratina, Pavel Petričič in Salvatore Venosi.
Na dnevnem redu je bila še razprava o programskih smernicah, o katerih sta imela uvodni poročili predsednik Boris Race in tajnik Dušan Udovič.
O poteku seje in razpravi bomo podrobneje poročali jutri.
Sporazum o vrnitvi italijanskih ribiških ladij
REKA — Po dveh letih se bo v kratkem rešila zadeva italijanskih ribiških ladij, ki so poleti 1984 ribarile v italijanskih ozemeljskih vodah in so jih jugoslovanske oblasti zaplenile. Za štiri ribiške ladje bodo morali lastniki plačati pavšalni znesek, ki ga bo treba na vsak način še določiti, ki pa obsega tudi dajatve in stroške.
Gre za eno posledic obiska italijanskega predsednika Cossige v Dubrovniku, kjer se je pogovarjal s predsednikom predsedstva SFRJ Vlajkovičem. Ob tej priložnosti sta se sestala tudi podsekretar za zunanje zadeve Lončar in italijanski podtajnik za zunanje zadeve Fioret, ki sta se načelno domenila za tako rešitev.
Katastrofo v vesolju verjetno povzročil požar v desni bočni raketi Challengerja
NEW YORK — Ameriška javnost se vse bolj sprašuje, ali je agencija za polete v vesolje NASA res storila vse, da zaradi tehnične napake ne bi prišlo do katastrofalne nesreče med poleti vesoljskih plovil Shuttle. Glavni upravnik NASA dr. William Graham je namreč predvčerajšnjim odkril, da je NASA šele prek kratkim iz dela rakete na trdo gorivo, kjer je očitno najprej izbruhnil ogenj, odstranila senzorje, s pomočjo katerih bi lahko računalniki zaznali ogenj.
Tako javnost kot strokovnjaki se sprašujejo, ali bi se posadka Challengerja, v primeru če bi o-pazila ogenj še lahko rešila. Vodja NASA dr. William Graham je sicer izjavil, da bi posadka lahko poskušala izvesti prisilno spuščanje na iz-strelišče v Cape Canaveralu, vendar drugi strokovnjaki trdijo, da je takšen manever sam po sebi izredno tvegan, po drugi strani pa ni predviden, dokler Shuttlu avtomatično ne odpadejo bočne rakete na trdo gorivo.
Iz novih filmskih posnetkov nesreče, ki so jih predstavniki NASA v soboto zvečer pokazali skupini članov ameriškega kongresa je razvidno, da je približno 13.5 sekunde pred eksplozijo v spodnji tretjini desne bočne rakete izbruhnil ogenj, ki se je razširil, stopil steno rezervoarja,
v katerem je bil tekoči vodik in povzročil katastrofalno eksplozijo. Na filmskih posnetkih, ki kažejo izstrelitev Challengerja pod novim kotom se lepo vidijo nesimetrični plameni, ki jih je povzročil ogenj na desni bočni raketi.
Strokovnjaki proučujejo serijo morebitnih vzrokov, ki so pripeljali do ognja na desni raketi, med drugim tudi nepravilno montažo 4 sestavnih delov rakete, nepravilno polnjenje z gorivom in popustitev zvarov na stikih. Obe bočni raketi pripeljejo v Cape Canaveral zaradi velikosti v razstavljenem stanju. Na podlagi novih posnetkov strokovnjaki sklepajo, da je ogenj izbruhnil na zvaru med prvim in drugim delom spodnjega dela rakete, oziroma na stiku objemke, s katero je raketa pritrjena na rezervoar s tekočim gorivom. Glede na to, da zvare pred poletom pregledajo z rentgenskimi aparati, so strokovnjaki menili, da na tem delu ne more priti do napake, Ker med 24 dosedanjimi poleti na tem področju niso zabeležili nobenih težav so odstranili 3 senzorje, ki so bili prvotno montirani na raketi. Poleg tega pa v proceduri poleta ni predvideno testiranje ohišja rakete med poletom.
Glavni upravitelj NASA dr. William Graham, ki je vodstvo NASA prevzel šele pred dvema
mesecema, je v pogovoru za največ je ameriške TV mreže izjavil, da »nesreče po izstrelitvi ni bilo mogoče več preprečiti«. V javnosti se krepi prepričanje, da je nesreči botrovala tudi prevelika »samozaverovanost vase«, oziroma prevelika rutina in hitrost, s katero so strokovnjaki NASA pošiljali Shuttle v vesolje. Kot poročajo nekateri ameriški časopisi je imela NASA zaradi nestrokovnosti tehnikov, ki so sestavljali bočne rakete, velike težave s temi raketami že novembra lanskega leta. Bočne rakete na trdo gorivo dajejo sicer približno 80 odstotkov potrebne pogonske moči, ki je potrebna za izstrelitev v zemeljsko orbito. Preiskava je otež-kočena tudi zato, ker so varnostni častniki obe raketi približno 20 sekund po eksploziji razstrelili s samodejno eksplozijo, zato ker je obstajala nevarnost, da bosta padli na naseljene kraje. Strokovnjaki sicer izjavljajo, da so imeli omenjene rakete doslej za popolnoma varne. Njihova pomanjkljivost je v tem, da motorjev raket na trdo gorivo, potem ko jih prižgejo, ni mogoče več ustaviti, za razliko od sicer »običajno« mnogo bolj nevarnih raketnih motorjev Shuttla na tekoče gorivo, ki jih je mogoče med
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pomembna pobuda v okviru kulturnega sodelovanja
Uspeh filmov iz SFRJ v Rimu
SANDOR TENCE ^
RIM — Teden jugoslovanskega filma, ki se je pravkar zaključil v Rimu, je pokazal, da jugoslovanska kinematografija lahko z optimizmom gleda v bodočnost in se °rez kompleksov predstavlja na širšem evropskem prizorišču, kjer je bila doslej zaradi hud h težav z distribuito zelo zapostavljena, ponekod pa tudi nepoznana. Se-£e<?a ta prodor ne bo ne lahek in ne brez težav, tudi zato, ker se v filmski umetnosti (in ne more biti drugače) zrca-‘Uo marsikatere gospodarske in družbene težave, ki jih v tem trenutku doživlja Jugoslavija. Režiserji in drugi u-hvarjalci s tega področja so se uprli molku in oportuni-yjfnì kroniki dogajanj ter se opredelili za pogumno kritno, ki ne prezira zakoreninjene tradicije, ampak hkrati obračuna z njo v viziji prihodnosti.
Vse filme, ki smo jih videli v kinodvorani Fiamma, združuje nasprotovanje in odklanjanje dogmatizma, (bo-disi političnega kot verskega), ki ga večina režiserjev
istoveti s stalinizmom povojnih let. Obračun s stalinizmom in dogmatizmom torej, ki ni časovno sovpadal z resolucijo Informbiroja .ampak se je nadaljeval in segal dlje, globoko v petdeseta leta, ko je jugoslovanska družba v svoji celoti končno začela čutiti prve utripe in učinke samoupravljanja.
Po pričakovanjih je bil junak rimskega tedna, za katerega sta dala pobuda zunanje ministrstvo in jugoslovanska ambasada, »enfant prodige« iz Cannesa in iz Benetk Emir Kusturica. Rimska publika, ki je z velikim zanimanjem sledila prireditvi, si je lahko ogledala že poznani »Se spominjaš Dolly Bell« (Italijo in zahodno miselnost zastopa v filmu znana Celentanova popevka) in pa najnovejšega, cannskega nagrajenca »Očeta na službenem potovanju«, ki ga je italijanska kritika svoj čas že zelo dobro sprejela. Film so predvajali v originalu s francoskimi podnapisi, v kratkem, morda že prihodnji mesec, pa bo izšel v italijanskem aranžmaju in to isto
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes na naših športnih straneh
Lekcija mladega Petroviča
Mladi jugoslovanski smučar Rok Petrovič je v nedeljo poskrbel še za en lep podvig. V izredno selektivnem slalomu v Wengnu je namreč premočno zmagal in postregel vsem svojim tekmecem s pravo smučarsko lekcijo. Jugoslovansko slavje je dopolnil Križaj s 3. mestom. Dober skupni uspeh so dosegli tudi Italijani (Edalini 4., Giorgi 5., Er-lacher 7.). V včerajšnjem super veleslalomu pa je zmagal Švicar Peter Miiller. Italijan Mair se je do-
bro odrezal s 6. mestom (v kombinaciji je bil celo 2.). Jugoslovani
se niso izkazali.
Sedaj pa k domačim dogodkom. Jadran je v 17. kolu gostoval v Va-reseju in zabeležil doslej najhujši poraz (82:119). Jadranovci so v prvem polčasu še kar zadovoljivo i-grali, v nadaljevanju pa so povsem popustili.
V	drugi nogometni amaterski ligi je Vesna doma premagala Begliano s 3:0 in na vrhu lestvice dohitela miljski Fortitudo. Zarja je v tem kolu izenačila.
V	3. amaterski ligi je odpadel slovenski derbi med Gajo in Primorcem. Po delnem spodrsljaju Prose-čanov sta sedaj skupaj na vrhu lestvice Primorje in Kras. V goriški skupini sta doberdobska Mladost in štandreška Juventina zmagali.
•	Vreme v Italiji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Tudi V Južni Tirolski bo ponoči najbrž še snežilo, kar bo spet otežko-čilo položaj tamkajšnjega prebivalstva. Svež sneg povečuje nevarnost plazov, tako da so ceste v nekaterih dolinah zaprte, pa čeprav so prevo zne. Brennerska avtocesta je odprta tako da je dobršen del tovornjakov, ki jih je ne Brennerju blokiral sneg, lahko nadaljeval pot. Ostajajo zaprti za promet vsi dolomitski cestni prelazi. Pri Bellunu, v deželi Venetu, je plaz zasul minibus, s katerim so se vozili štirje Benečani. Enemu je uspelo oditi po pomoč, ko se je vrnil z reševalci so ugotovili, da se je utrgal še en plaz, od minibusa in treh preostalih Benečanov pa ni bilo sledi.
Hude težave tudi ob istrski obali, še zlasti na območju med Umagom in Rovinjem. Razbesnelo morje je preplavilo obalno cesto, v Umagu pa je poškodovalo vrsto plovil v tamkajšnjem pristanišču.
Nagle otoplitve in dež so tudi v nekaterih delih Jugoslavije povzročili hude preglavice. Tako je Južna Morava pri Vranju zalila, mestni vodovod, nekateri pritoki te reke pa so poplavili okoli 300 hiš. Vremenarji upajo, da poplave, ki so grozile tudi nekaterim makedonskim krajem, ne bedo dobile večjih razsežnosti, saj vode že upadajo.
Več težav imajo Vojvodinci, vendar ne z vodami, temveč z vetrom, ki ga imenujejo košava. Polnih pet dni zavija po vojvodinskih poljih s skorajda nezmanjšano močjo in orkanski veter je že povzročil precej škode. Z njiv, ki so bile pripravljene za setev, je veter, ki je dosegel hitrost 140 kilometrov na uro, odnašal prst.
•	Katastrofo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
poletom regulirati, oziroma celo ustaviti.
Zaenkrat še vedno ni jasno kako to, da tehniki, ki so v komandnem centru zadolženi za telemetrično, oziroma enakomerno delovanje obeh bočnih raket, niso opazili, da je desna bočna raketa začela obratovati s približno 4 odstotki manjšo potisno močjo. Nekateri strokovnjaki NASA so sicer zanikali trditve New York Timesa, da je desni motor pred eksplozijo začel popuščati, vendar pa večina strokovnjakov meni, da so verjetno tehniki ocenili, da gre za običajna odstopanja, do katerih je prihajalo tudi doslej.
Vodstvo NASA sicer še naprej odklanja komentiranje vzrokov, ki so privedli do nesreče, kljub temu pa je glavni upravitelj dr. William Graham dejal, da po njihovi oceni »ne gre za sistemsko napako, ki bi terjala ponovno konstrukcijo nekaterih bistvenih delov Shuttla, temveč predvsem za napake v izdelavi«. Iz NASA zato že prihajajo neuradne vesti, da bodo polete s Shuttli verjetno obnovili že junija, oziroma najkasneje do konca leta.
UROŠ LIPUŠČEK
•	Uspeh
NADALJEVANJE S 1. STRANI
časno v skoraj vseh večjih mestih.
V Rimu pa ni blestel samo Kustu-rica, ampak so tudi ostali filmi naleteli na zanimanje občinstva in kritike (posebno, Godinov »Rdeči boaglie ali kaj ti je deklica« in Antonijevičev »O pokojniku vse najlepše«), kar daje upati, da bo tudi kdo od teh prodrl na italijansko tržišče, škoda le, da v Rimu nismo videli filma Bora Draško-viča »Življenje je lepo«, ki se je t^ko lepo uveljavil na lanskem beneškem festivalu in ki ga italijanski distributer ni hotel »posoditi« prirediteljem tedna. Slednji pa niso še obupali in si sedaj prizadevajo za uvrstitev filma v podobno prireditev, ki bo v kratkem na sporedu v nekaterih drugih italijanskih mestih.
Organizatorji so ob priliki tedna jugoslovanskega filma izdali tudi bogat katalog, ki ga je uredil univerzitetni docent in kritik Giorgio De Vin centi ob sodelovanju mnogih strokovnjakov (med katerimi je tudi naša kolegica Eva Fornazarič) in sodelavcev ljubljanskega Interfilma. De Vincenti je podal tudi zgodovinski prerez jugoslovanske kinematografije, u-vod v publikacijo pa sta napisala podtajnica pri zunanjem ministrstvu Susanna Agnelli in jugoslovanski veleposlanik v Italiji Ante Skataretiko. Jugoslovanski filmi bodo nekaj časa krožili po Italiji, v bližnji prihodnosti pa bodo na ogled tudi v znamenitem pariškem kulturnem središču Georges Pompidou, ki bo Francozom in hkrati širši evropski areni predstavil filmsko Jugoslavijo. Rimsko pobudo lahko ocenimo tudi kot zelo pomemben korak pri izvajanju italijansko jugoslovanskega sporazuma o kulturnem sodelovanju.
SANDOR TENUE
Vlajkovic na obisku pri Mubaraku
Bližnje vzhodna kriza v središču pogovorov
Volitve brez presenečenj
Socialdemokrat Arias predsednik Kostarike
KAIRO — S polurnim pogovorom med predsednikom predsedstva SFRJ Radovanom Vlajkovičem in egiptovskim predsednikom Mubarakom se je začelo šesto jugoslovansko-egiptovsko vrhunsko srečanje v zadnjih štirih letih. Predsednika sta se sesia neposredno po slovesnem sprejemu in to je bil po besedah voditelja egiptovske diplomacije uvod v njun današnji sestanek, ko ju bosta spremljali celotni delegaciji obeh držav.
Na dnevnem redu uradnih jugoslo-vansko-egiptovskih pogovorov so odnosi in sodelovanje med državama, dejavnost gibanja neuvrščenih, zlasti v luči ministrske konference v New Delhiju in vrhunskega srečanja v Ha-rareju, ter aktualna vprašanja položaja v svetu. Pomemben del izmenjave mnenj bo zajel tudi bližnje-vzhodne probleme.
V egiptovskih pohtičnih krogih izražajo vehko zadovoljstvo z obiskom
Radovana Vlajkoviča. Ob tem poudarjajo trdne in globoko prijateljske odnose med državama, ki temeljijo na obojestranskem razumevanju Tudi jugoslovanska stran poudarja pomen sedanjega obiska v Egiptu in željo po še trdnejših odnosih in še bolj vsestranskem sodelovanju. Sicer pa v Kairu vlada posebno zanimanje za pogovore med Vlajkovičem in Mubarakom o bližnjevzhodnih vprašanjih. Stališča obeh držav so podobna. SFRJ in Egipt podpirata zamisel o sklicu mednarodne konference pod pokroviteljstvom OZN s sodelovanjem vseh zainteresiranih strani, vključno s PLO. Obe državi prav tako menita, da je palestinsko vprašanje ključ za reševanje bližnjevzhodne krize. V Beogradu in Kairu tudi pogosto poudarjajo nujnost zagotovitve pravice do samoodločbe palestinskemu narodu in da je PLO edini zakoniti predstavnik palestinskega ljudstva, (dd)
SAN JOSE — Kostarika ima od včeraj novega predsednika. Na včerajšnjih predsedniških volitvah je namreč kandidat kostariške socialdemokratske stranke Oscar Arias Sanchez dobil več kot 53 odstotkov glasov in tako premočno osvojil predsedniško mesto. Njegov največji konkurent Rafael Calderon Foumier, član stranke krščanske enotnosti, je prejel približno 46 odstotkov glasov, pa čeprav je bil pred temi volitvami optimistično razpoložen.
Za predsedniško mesto so še konkurirali štirje kandidati kostariške levice, ki pa so skupno prejeli le kaka dva odstotka vseh glasov ter tako bili gladko poraženi.
Izmenjave na samem političnem vrhu Kostarike torej ni bilo. Socialdemokrati so namreč že drugo štiriletno mandatno dobo zaporedoma osvojili predsedniško mesto. Novi predsednik Arias je priznani 45-letni eko-
nomist, poleg tega pa še spreten politik, saj je bil kar šest let minister za načrtovanje.
Kakšne so sedaj perspektive Kostarike? Slednja je ena redkih srednjeameriških držav, ki se je uspela izogniti vojnam in prevratom, ki so opustošili mnogo sosednjih držav. Program novega predsednika Ariasa je jasen: še naprej ne bo država imela svoje vojske, ohranila bo svojo strogo politično nevtralnost, poleg tega pa je Arias še napovedal mnogo družbenih reform, med katerimi prednjači stanovanjska. Kar se pa tiče odnosov s sosednjo Nikaragvo, je bil Arias nekoliko polemičen. Izjavil je sicer, da bo ohranil nevtralnost, vendar pa da ne bo dovoljeval, da bi se tuji državljani vojaško izurjevali v Kostariki. Sam je pomagal sandinistom, da so odpravili Anastazia Somozo, je dejal, vendar pa da se sedaj z Danielom Ortego ne strinja več.
Medtem ko se v vsej državi stopnjuje napetost
Na Filipinih napovedujejo volilno zmago Marcosove tekmice Aquinove
MANILA — Politični opazovalci ugotavljajo, da ima Corazon Aquino, tekmica predsednika Marcosa na skorajšnjih predsedniških volitvah, že sedaj veliko prednost, vsaj kar zadeva priljubljenost med ljudstvom. V isti sapi pa ugotavljajo, da si mora Aquinova priboriti na volitvah samih mnogo več glasov od tega, kar bi bilo matematično potrebno. Za onega, ki ne pozna filipinskih razmer je to nepojmljivo, vendar so potvorbe in ponaredbe volilnih rezultatov na Filipinih na dnevnem redu, kar pomeni, da si mora Corazon zagotoviti vsaj 70 odst. glasov, da bo izvoljena.
Pravijo tudi, da je Marcos, ki je ta čas hudo bolan, določil ogromne vsote denarja prav za podkupovanje volilnih skrutinatorjev. To je privedlo do dokaj nenavadne poteze filipinskih katoliških škofov: v filipinskih cerkvah so namreč prebrali »okrožnico«, v kateri škofje pravijo, da ni greh jemati denar od oblasti in potem se v volilni kabini izreči proti vladi. V teh dneh pa se splošna napetost na Filipinih stopnjuje in marsikdo se boji, da bo predsednik Marcos napetost izkoristil, da uvede izredno stanje v državi, kar bi pomenilo obenem, da bi odložili predsedniške volitve. Mnogi napovedujejo, da bi v tem primeru prišlo do splošne ljudske vstaje.
Na sliki (telefoto AP): predsednik Marcos je te dni hudo bolan, se pa krčevito oklepa predsedniškega stolčka.
ZARADI VOHUNSTVA
Francija izgnala diplomate SZ
PARIZ — Francoske oblasti so v minulem koncu tedna izgnale štiri sovjetske diplomate, ki so jih proglasile za »nezaželene« v zvezi z odkritjem vohunske dejavnosti, zaradi katere so aretirale upokojenega podčastnika vojnega letalstva Bernarda Sourisseau-ja. Šlo je za štiri uslužbence veleposlaništva SZ v Parizu kot trgovski ali vojaški atašeji, ki naj bi bili pa dejansko člani sovjetskih vojaških vohunskih služb.
Poleg teh 4, ki so že odleteli v domovino, so proglasili za »nezaželenega« tudi nekega nekega Sovjetskega diplomata, baje višjega ranga, ki ga pa francosko zunanje ministrstvo še ni izgnalo. Aretiranega Sourisseauja, ki je iz domače vasi Le Croiset ob atlantski obali večkrat potoval v Libijo, sumijo tudi, da je vohunil tudi za to državo. V francoskih vladnih krogih izražajo upanje, da afera ne bo skvarila komaj izboljšanih odnosov s SZ po oktobrskem obisku Gorbačova in da ne bo- treba odložiti junijskega povratnega obiska Mitterranda v Moskvi.
Stanje v Haitiju je skrajno nejasno
Baje je že
FORT AU PRINCE - Stanje v Haitiju je še nadalje skrajno negotovo in napeto. Po sicer nepotrjenih vesteh naj bi bilo od petka naprej kakih 40 ali 50 mrtvih, vendar pa so si številke protislovne. Sovjetska tiskovna agencija Tass je svoje novice povzela po kubanski agenciji Prensa latina in trdi, da je haitski diktator Jean Claude Duvalier, bolje poznan kot »Baby Doc«, tik pred zrušitvijo, medtem ko uradna haitska tiskovna agencija poroča, da kraljuje v državi mir in da ljudje normalno hodijo na delo in opravljajo vsakdanja opravila.
Vsekakor .pa ne more nihče zanikati, da vladata v Haitiju nejasnost in zmešnjava. Vse ranjene so po pouličnih neredih odpeljali v vojaške in
Bencin brez svinca v Jugoslaviji
LJUBLJANA — Zahodnonemški ADAC je v svoji zadnji karti evropskih dežel, v kateri so označene črpalke z bencinom brez svinca, ob Jugoslaviji pustil prazen prostor v razpredelnici, toda od 15. marca dalje ta podatek ne bo več držal. V Jugoslaviji bo od tega datuma delovalo 48 črpalk, na katerih bodo prodajali tudi bencin brez dodatka svinca. Cena še ni znana, prav tako se še niso odločili, koliko oktanov naj bi imelo »zeleno« gorivo. Je pa znano, da bodo v Sloveniji od 15. marca prodajali neosvinčeni bencin na naslednjih črpalkah: Bled, Šempeter v Savinjski dolini, Šentilj, Lucija - Portorož, Kozina in. v Ljubljani na Celovški cesti. Ob Jadranu bodo takšne črpalke še v Pulju, na Reki, v Šibeniku, Splitu, Makarski in v Dubrovniku, (dd)
Višje obresti na vezane vloge
BEOGRAD — Od 1. februarja do 31. marca veljajo v Jugoslaviji nove obrestne mere za vezano varčevanje dinarskih vlog. Zneski, ki jih varčevalci vežejo preko treh mesecev, bodo obrestovani z 68-odstotnimi obrstmi, vezava nad eno leto bo prinesla 71 odstotkov, več kot 24-mesečna vezava pa 73 odst. Približno takšne stopnje bodo seveda veljale tudi za posojila — kar pa je slaba stran teh odstotkov, ki sicer poskušajo loviti jugoslovansko inflacijo. Mnogi državljani so ugotovili, da se kljub vsemu nekoliko bolj splača varčevanje v devizah. Obrestna mera je pri vlogi na vpogled sicer le 7,5 odstotna, zato pa politika realnega tečaja dinarja temeljito poskrbi za to, da varčevalci, ki dinarje pretopijo v devize, lahko mimo spijo. . . (dd)
40 mrtvih
ne civilne bolnice, tako da ne bo njihovo točno število nikoh znano. Letalska povezava s Haitijem že nekaj dni ni možna, ker so vse tuje letalske družbe odpovedale polete Prav tako so vsi novinarji, ki so ostah v državi, blokirani v kraju, kjer se trenutno nahajajo, ker jim oblasti ne dajo dovoljenja za premikanje iz kraja v kraj.
Kaj sedaj počenja »Baby Doc« ni povsem jasno. Po svojem sobotnem izzivalnem sprehodu po ulicah Port Au Princea, seveda v številnem spremstvu svojih vojakov, se je mladi diktator zaprl v predsedniško palačo in dobro zavarovan čaka razvoj dogodkov. Počakati je sedaj treba, kaj bodo štorih ljudstvo in pa. . . Združene države Amerike.
Saharova prosila za podaljšanje vizuma
NEW YORK — Helena Bonner, žena sovjetskega oporečnika in Nobelovega nagrajenca Andreja Saharova, je zaprosila veleposlaništvo SZ v Washingtonu za podaljšanje vizuma za bivanje na Zahodu iz zdravstvenih razlogov. Saharova je namreč pred kratkim prestala v neki ameriški kliniki operacijo na srcu, od katere si še ni povsem opomogla, čeprav zatrjuje, da se počuti že precej dobro, ne pa dovolj, da bi se vrnila v domovino pred 2. marcem, ko ji poteče trimesečni vizum. Sedaj biva pri hčeri Tatjani v Ncwfonu, toda rada bi si še zdravila oči v Italiji, kamor bi rada prišla pred povratkom domov.
Nevarna zaostritev na Bližnjem vzhodu
Atentat v vzhodnem Bejrutu zahteval devet smrtnih žrtev
BEJRUT — Včeraj je v zgodnjih popoldanskih urah hud dinamitni atentat v vzhodnem Bejrutu zahteval najmanj devet smrtnih žrtev in še nepojasnjeno število ranjenih. Kakih 15 kilogramov razstreliva je eksplodiralo pred neko palačo v ljudski četrti New Jdaide, ni pa še znano, kdo ga je izvedel. Takoj po eksploziji so vladni vojaki blokirah ves mestni predel, tako da so novice kapale dokaj počasi in fragmentarno.
Obenem pa se tudi odvija drama južnokorejskega diplomata Chae Sung To ja, drugega tajnika veleposlaništva Južne Koreje v Bejrutu, ki sp ga neznanci ugrabili že v petek. Včeraj so ugrabitelji poslali nekemu bejrutskemu tiskovnemu uradu dopis, v katerem je rečeno, da bodo 43-letnega diplomata usmrtili, če ne bodo odgovorni sprejeli vseh zahtev, ki pa jih ugrabi-
telji še niso postavili. Dopis so podpisah s siglo »Kha-laya Sawrima«, kar v prevodu pomeni Borbene revolucionarne celice. V kratkem naj bi bili znani tudi pogoji, ki jih postavljajo ugrabitelji. Skupno z dopisom so namreč slednji poslali tudi sliko diplomata.
V posameznih predelih Bejruta se je v zadnjih nekaj dneh razbohotila bitka predvsem vzdolž »zelene črte«, ki ločuje vzhodni, krščanski del mesta, od zahodnega, muslimanskega. Obenem pa so se tudi pomnožili bombni atentati. Samo v nedeljo je bilo v vzhodnem delu mesta pet atentatov, ki so skupno zahtevah kakih deset ranjenih. Najbolj prizadeti so Armenci v predelu Bourj Hammoud. V petek so v neki zasedi umrli trije Armenci, člani vodilne armenske stranke v Libanonu »Tachnag«.
Sneženje v mnogih krajih Furlanije povzročilo vrsto težav in nevšečnosti
VIDEM — Slabo vreme že dober teden razsaja po vsej severni Italiji. Od pobočja Alp do Rima beležimo poplave, ki so jih povzročile rekordne padavine, razdejanja, za katera so krive morske nevihte in neverjetne nevšečnosti, ki jih moramo pripisati snegu.
Tudi v Furlaniji - Julijski krajini je slabo vremev povzročila nič koliko težav. Obilne snežne padavine so dobesedno prekrile vrsto karnijskih vasic, onemogočile so promet, pretrgale so žice električne napeljave in še marsikaj zraven, pa vendar se jih kdo veseli. Veselijo se jih npr. v Piancavallu, kjer bo danes ženski slalom za svetovni pokal.
Drugi, ki so se vsaj do včeraj veselili snežnih metežev, so bili srednješolski otroci, ki so v letoviščarskih krajih Karnije prebili teden »šole na snegu«. Zaradi zaprtih cest in težav s prometom se je njihovo bivanje »na snegu« podaljšalo vsaj za par dni. Šele včeraj so se pripeljali v Trst dijaki šole Corsi, nekoliko bolj
Natečaji za ravnatelje slovenskih šol
V Uradnem listu z dne 27. januarja so bili razpisani trije natečaji za ravnatelje šol s slovenskim učnim jezikom; razpisana sta bila nadalje natečaj za eno mesto ravnatelja trgovskega tehničnega zavoda in natečaj za dve mesti ravnatelja poklicnega zavoda s slovenskim učnim jezikom.
Prošnje za sodelovanje na o-menjenih natečajih morajo zainteresirani poslati na deželno šolsko nadzomištvo Furlanije - Julijske krajine, Trg sv. Antona 6 — Trst, v roku dveh mesecev po objavi v Uradnem listu. Razpis natečajev je na ogled na deželnem šolskem nadzorništvu in na šolskih skrbništvih v Trstu in v Gorici.
pustolovsko pa so se vračali šolarji, ki so bil na letovanju v kraju Pra-dibosco. Snežna odeja je namreč onemogočila tako šolarjem kot samim prebivalcem vasi kakršnekoli stike s svetom. Edina pot do njih je bil helikopter in s helikopterjem so po šolarje tudi šli, potem ko so vsi starši izročili ravnatelju podpisano potrdilo, da se s takim »prevoznim sredstvom« strinjajo. Tudi v tem primeru si lahko predstavljamo, kako so se ti srednješolci iz Rivignana veselili nepričakovane pustolovščine.
Bolj kislo seveda gledajo danes vsi Usti dijaki, ki bi bili morali ta teden na pot. Marsikateri ravnatelj je namreč iz previdnosti odrekel teden »šo le na snegu« in po treh dnevih težkega pričakovanja so dijaki zvedeli, da bodo morali ponovno v mestne u-čilnice. Edino, kar lahko še upajo je, da bo tudi v nižinah snežilo kot v hribih.
Sicer pa imajo »previdni« ravnate Iji tudi svoj prav, ko ne zaupajo vremenu in cestam, čeprav se je v zad njih urah vreme nekoliko ustalilo, je dober del cest, ki peljejo v Karnijo zaprtih, po drugih se lahko vozimo le z verigami in to v dolgih kolonah avtomobilov. Kolone so seveda dvosmerne, eni se namreč počasi vra-
čajo domov, drugi pa se ravno tako peljejo zimi naproti, smučarjem val slabega vremena namreč pomeni le višek zimske sezone.
Včeraj seja deželnega sveta
TRST — Včeraj se je sestal deželni svet, da zadosti statutarnim zahtevam, ki predvidevajo sejo na prvi delovni dan februarja in oktobra. Zato ni bilo večjih diskusij, zanimanje se je osredotočilo na interpelacije in vprašanja posameznih svetovalcev. Odgovorjali so pristojni odborniki, med glavnimi temami (bilo je čez trideset vprašanj) pa so bdi argumenti o zaščiti nomadskega prebivalstva, gojišče preizkusnih laboratorijskih mišk v špetru in odškodnina za škodo, ki jo je povzročilo neurje lani poleti.
Na začetku zasedanja je predsednik deželnega sveta Solimbergo izrazil sožalje predsedniku odbora Biasut-tiju, ki ga je prizadela v nedeljo zvečer smrt matere.
Razstava smeh in humor
Smeh in humor nam lahko popestrita življenje, da je znosnejše. O-čitno je tega mnenja tudi Kulturni krožek Rinascita iz Tržiča, ki prireja skupaj s sodelavci ljubljanskega časopisa Pavliha peti Pregled satirične in humoristične risbe.
Otvoritev razstave, na kateri raz-
stavljajo že omenjeni sodelavci Pavlihe in domači avtorji, je bila v soboto V tržiški dvorani Roma. Razstava bo odprta do 15. februarja, ko bo posebna komisija podelila nagrade za najboljše risbe na prosto temo in na temo »kompjuter in robotizacija v svetu dela«, pa tudi posebno nagrado, ki bo slonela na glasovanju občinstva.
Izven konkurence razstavljajo svoja dela še trije znani umetniki: Sergio Staino, Daniele Panebarco in Francesco Tullio Altan.
(mak)
V Špetru bodo počastili pesnika Renata Quaglio
ŠPETER — Ob dnevu slovenske kulture bodo počastili v Nadiških dolinah pesnika Renata Quaglio. Njemu je posvečen sobotni kulturni dan, ki se bo začel ob 17.30 v Špetru, ko bodo v Beneški galeriji »Al centro« odprli razstavo slikarja zvesta Appolonija. Ob odprtju razstave bodo spregovorili občinska odbornica za kulturo Bruna Dorbolò, pokrajinski odbornik za turizem Giovanni Pelizzo ter podpredsednik deželnega odbora Gabriele Renzulii.
Ob 18.30 se bo kulturni dan, ki ga prirejata Študijski center Ne-diža in Zveza umetnikov Benečije pod pokroviteljstvom Špetrske občine nadaljeval v občinski palači. Nastopil bo Ribniški oktet, spregovorila bosta špetrski župan Marinig in predsednik teritorialnega odbora SKGZ Černo, nato bo pesnik Renato Quaglia prebral nekaj poezij.
Družabno srečanje Zveze borcev iz Bol junca v soboto v Lipici
Več kot 450 bivših borcev, aktivistov, njihovih družinskih članov, pa tudi več mladih, se je v soboto udeležilo že tradicionalnega družabnega srečanja, ki ga je v hotelu Maestoso v Lipici organizirala Zveza borcev VZPI-ANPI iz Boljunca.
Bilo je to srečanje bivših borcev in aktivistov' iz vseh krajev tržaške pokrajine od Nabrežine pa tja do dolinske občine in Milj, ki so se želeli srečati, pogovoriti, pozabavati, predvsem pa skupno z organizatorji obuditi spomin na tisti daljni februar 1M4, ko so mladi fantje in možje iz Boljunca, že tesno povezani s terenskim delom za osvobodilno gibanje, množično odšli v partizane.
Prav tega dogodka sta se v pozdravnih govorih spomnila govornika Neva Lukeš za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje in Arturo Calabria za pokrajinski odbor VZPT-ANPI. Oba sta poudarila vlogo, ki jo imajo še danes borci,' aktivisti in vsi antifašisti za zagotovitev miru v svetu, tu pri nas pa za utrjevanje prijateljskih vezi med slovenskim in italijanskim prebivalstvom in seveda za uspeh boja za pravice Slovencev v Italiji. V imenu organizatorjev je pozdravil podpredsednik Izidor Maver.
Skupni večerji je sledila prijetna družabnost s plesom pa tudi petjem borbenih pesmi. Za ples sta poskrbela glasbeni ansambel hotela Maestoso, predvsem pa Veseli godci, ki so imeli velik delež za uspeh večera, na katerem so se s čestitkami spomnili tudi 85-letnice Ivana Malalana - Milčeta iz Trebč, ki je bil na prireditvi navzoč kar z 18 člani svoje družine.
V Celovcu spomin na Valentina Polanska
CELOVEC — V sredo zvečer (s pričetkom ob 19.30) bodo v veliki dvorani studija Koroškega radia (ORF-The-ater), koroški Slovenci praznovali Dan slovenske kulture.
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sta namreč organizirah slavnostno prireditev v spomin na kulturnega delavca Valentina Polanška. Njegovega dela se bo v sredo spomnil v slavnostnem govoru Tone Partljič, predsednik Društva slovenskih pisateljev, nato se bo prireditev nadaljevala z nastopom pevskih zborov, med katerimi je najavljen tudi ženski oktet SPD »Obir« z Obirskega. Na Obirskem je bil namreč Polanšek vrsto let ravnatelj ljudske šole, poleg tega pa je v tem kraju vodil bogato pevsko dejavnost.
Pisana pustna nedelja v Mažerolah
ČEDAD —- Mala beneška vasica je naenkrat zaživela od pisanih, trakov, izza vogala se je vsak trenutek po-k‘azala drugačna spaka z lesenim obličjem, odmevalo je od zvonjenja, pa tudi glas harmonike je zadonel, da je veselje v nekaj trenutkih doseglo višek, čemur je seveda pripomoglo tudi vino, ki so ga točili na različnih koncih. Po stari ljudski tradiciji naj bi zvonci odganjali zle duhove, napovedovali konec zime in prebujali naravo k spomladanskemu brstenju. Kljub hladnemu zraku in oblakom, ki so kradli modrino nebu, je človek res dobil občutek pomladi zaradi razpoloženja in živahnosti mask, ki so se v nedeljo v. zgodnjih popoldanskih urah zbrale v Mažerolah.
Možerci navdušeno proslavljajo pusta vsako leto, tokrat pa se jim je zahotelo, da bi povabil tudi sosede. Napredna občinska uprava iz Tavor-jane (Mažerole spadajo namreč pod to občino) jim je priskočila na pomoč in domačini so svoje praznovanje anticipirali, da so se laliko vse skupine udeležile njihovega pusta in ga bodo kasneje, ob pravem času, proslavljale doma.
Pisani sprevod je krenil izpred šole, obkrožil vaške hiše (vasico so obnovili po potresu), nakar so se maske spet zbrale ob šoli, kjer so ustrelili pusta in ga odpeljali na saneh.
Prvi v sprevodu so bili otroci, ki so bili seveda izredno navdušeni, vendar v primerjavi z drugimi manj zanimi-
vi. Sledila jim je skupina iz Čedada, moderno opremljena, skušala je prikazati posamezne barve, ki so osnovna sestavina pustnega praznovanja. Najbolj živahna, bučna, prijetno raz-grajaška je bila skupina iz Drežnice pri Kobaridu. Za harmonikarjem in svečano opravljenim vodjo so se gnetli »ta lepi« s pisanimi klobuki in »ta grdi« z lesenimi obličji, kozjimi rogovi, zvonci in pepelom, »ta star« in »la stara«, in še »Rezijan«, ki »fli-ka lonce in brusi nože«.
Drežničanom so sledile beneške skupine iz Hlodiča (občina Grmek), Mišina, Ronca, Črnega vrha (vse občina Podbonbsec) in seveda domačini. Za raziskovalce pustnih običajev in etnografe prava poslastica torej, ker
je v Benečiji mogoče zaslediti posamezne običaje v domačem okolju, nikoli pa nima človek priložnosti, da bi videl toliko skupin na kupu. Skupina iz Hlodiča je razkazovala svoje slamnate maske, »babo, ki nosi dedca«, za razposajenimi »maškarami« pa je hodila grozljiva smrt s slamnato koso. Mrsinci so pripeljali s seboj svojega pisanega petelina, ob katerem so stopali »ta lepi« in »ta grdi«, oziroma beli in Črni. Iz Ronca so tudi prišli »ta lepi« in »ta grdi« pustovi z zvonci in lesenimi škarjami, ki so nadlegovali mlada dekleta, »anjulac Mihael« pa je držal na verigi »zludija« s srhljivo leseno masko. Najbolj spomladanski so bili črnovrški pustovi s svojimi pisanimi klobuki in zvonci, ki so v teku obkrožili vas, čez dober teden pa bodo oznanjali pomlad Izredno številna je bila seveda skupina domačinov, ki je predstavila »ta grde« (ženske) in »ta lepe«, ki so pometale, dobrega in slabega, »ta križ-nastega« s pisanim pokrivalom in zvonci ter turobnega »tar--kožnatega«. Med maskami se je potikala tudi razposajena skupina starejših godcev, med katerimi ni bilo težko spoznati znanega Lisa Jusso, ki sta ga spremljala godec na list in m »bidofono«, t.j. primitivni kontrabas z žico in pločevinastim sodčkom. V soboto zvečer so igrali pozno v noč, pustna mrzlica pa jih je prignala tildi v Mažerole, kjer domačini obljubljajo, da bodo prireditev ponovili vsako leto v veliko veselje mask in pustnih navdušencev. (nak)
---- Marhn JVaitritsch ----
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
54.
Že pred Mussolinijevim padcem v juliju 1943 se le marsikje na slovenskem podeželju in v mestu obnovilo tajno slovensko šolanje. Število tečajev in šol pa se je zelo povečalo, potem ko je narodnoosvobodilni svet za Slovensko primorje izdal 22. oktobra 1943 o-krožnico, v kateri je bilo naročeno krajevnim odbo-rom, naj se odpro šole, naj se poiščejo učitelji ter da daj se pouk vrši po smernicah Osvobodilne fronte. Sledile so še druge okrožnice, ki so določale učne pro-Srame. Spet je bilo uvedeno obvezno šolanje do 14. leta. V krajih, kjer so bile okupatorske edinice, je bilo Ustanavljanje slovenskih šol skoro nemogoče, ker je bilo policijsko nadzorstvo zelo strogo. Drugače pa je bilo na ozemlju, kamor so okupatorji prihajali le ob-casno. Ustanovljenih je bilo zelo veliko šol, kar je bil dokaz, da so primorski Slovenci želeli svojo šolo po
20-letni prepovedi. V partizanskih šolah je poučevalo nad 500 ljudi. Bili so to diplomirani učitelji, študentje, duhovniki, intelektualci, pa tudi preprosti domačini.
Tik pred zaključkom šolskega leta 1945-46. 20. maja 1946, je bil v alojzijevišču v Ulici Don Bosco, odprt občinski slovenski otroški vrtec. Poučevali sta vrtnarici Doroteja Lorefice in Ana Rosei, za postrežnico in kuharico je bila Mirka Merkelj. Ravnateljica tega in italijanskih občinskih vrtcev je bila vzgojiteljica Carco. V ta prvi slovenski povojni vrtec je zahajalo približno osemdeset otrok tako iz mesta kot iz predmestnih vasi. Za vse potrebe, učilnico, igralnico, jedilnico, so imeli le prostorno sobo
Ker ni bilo šolskih knjig, kj so jih bili fašisti uničili, so si učitelji pomagali kot so vedeli in znali. V decembru 1943 je v 400 izvodih izšla revija Mladi rod. Njena naklada je tik pred osvoboditvijo dosegla 2000 izvodov.
V Gorici in v večjih krajih, kjer so bile močne okupacijske edinice vseh vrst in narodnosti, ni bilo moč ustanoviti slovenskih partizanskih šol; čeprav so tu delovali v konspiraciji številni odbori Osvobodilne fronte, ki so iz zasedenih krajev pomagali partizanski vojski na podeželju s pošiljanjem obvestil, živeža, tehničnega in sanitarnega blaga.
Iz poročil odbora Osvobodilne fronte za šolstvo pri goriškem okraju pa je razvidno, da je približno 30 učiteljev na skrivaj učilo slovenščino razne skupine otrok v Gorici.
Nemci so si skušali pridobiti slovensko prebivalstvo Primorske tudi s tem, da so nudili nekaj narodnostne svobode. S pomočjo domobranske vojske in nekaterih prvakov, ki so se jim udinjali, so postavili v nekaterih zasebnih krajih slovenske župane, dovolili ponovno delovanje nekaterim slovenskim kulturnim in gospodarskim društvom, dovolili izdajanje nekaterih slovenskih listov, ki so seveda širili njihovo protipar-tizansko propagando na zèlo gnusea način. Nacisti so v tem okviru dali tudi dovoljenje za odprtje nekaterih slovenskih šol. Z nekaterimi domačini so to akcijo vodili domobranski oficirji, ki so prišli k nam s Kranjskega.
Na izredni seji pri Trgovinski zbornici
Pokrajinski gospodarski konzulti predstavili besedilo in pomen paketa
V Nabrežini pod geslom »2000 let dela«
Ta mesec začetek proslav 2000-letnice kamnolomov
Včeraj se je na izrednem zasedanju na Trgovinski zbornici sestala pokrajinska gospodarska konzulta, ki je imela na dnevnem redu predstavitev in oris zakona o »spodbudah za oživitev gospodarstva v pokrajinah Trst in Gorica«, bolj znanega pod nazivom paket za Trst in Gorico. Člani konzul-te so se zasedanja udeležili v zelo velikem številu, navzoči pa so bili tudi nekateri gostje, med njimi senatorka Jelka Gerbec in poslanec Sergio Coloni.
Predsednik Trgovinske zbornice Tomhesi je v uvodnem nagovoru poudaril, da je pomen paketa narekoval tudi njegovo formalno predstavitev pokrajinski konzulti, v kateri so zastopana vsa gospodarska predstavništva v pokrajini. Hkrati pa je opozoril, da je daljnega avgusta 1979 prav Trgovinska zbornica (skupaj z Združenjem Industrijcev) dala prvo pobudo za izdelavo predloga ukrepov, s katerimi bi obnovih ugodne pogoje in olajšave za industrijske dejavnosti, kakršni so bili že v veljavi v prvem povojnem obdobju. Tombesi je še izrazil priznanje vsem tistim, ki so v Rimu omogočili sestavo in sprejetje zakonskega besedila, ter seveda deželnim in krajevnim dejavnikom in njihovi e-notni akciji. Svoj poseg je zaključil z ugotovitvijo, da danes zakon, ki odseva pričakovanja zainteresiranih go-
spodarskih kategorij, postavlja pred njih veliko odgovornost uresničevanja teh pričakovanj.
Poslance Coloni je nato podrobno opisal dolgo pot rojevanja zakonskega osnutka in velike ovire, ki so jih morali sestavljala preseči. Ustavil se je pri posameznih najznačilnejših e-tapah in pri prizadevanjih, da bi bilo besedilo zastavljeno sektorsko in ne teritorialno. Coloni je kot največji u-speh navedel dejstvo, da gre za prvi posebni zakon in ne za asistencialistič-ni instrument. Uslišana je bila torej
zahteva, ki je prišla iz Julijske krajine in ki je imela za cilj odstranitev vseh ovir in neugodnih pogojev, zaradi katerih je prišlo do zastoja v gospodarskem razvoju. Ta cilj namreč programsko in perspektivno vsebuje 1. člen zakonskega besedila, kjer je tudi prvič zakonodajno obravnavana obrobnost naših krajev. Ko je podrobno opisal bistvene točke zaklona, je Coloni dodal še nekatere pozitivne note, kot so večja vloga Kraške gorske skupnosti in možnosti uresničevanja nekaterih določil iz osimskih sporazumov
»Dva tisoč let dela« bo geslo, ki bo spremljalo proslave dvatisočletnice nabrežinskih kamnolomov. S to izbiro je želela devinsko-nabrežinska občinska uprava izrecno poudariti vlogo kamnolomov pri razvoju krajevnega gospodarstva. Občina bo uradno odprla proslave 21. februarja z mani-fdstacijo v dvorani avtonomne turistične in letoviščarske ustanove v Se-sljanu; nekaj tednov kasneje pa bodo v Nabrežini odprli veliko zgodovinsko razstavo, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Igo Gruden, in gospodarsko razstavo, na kateri bo tržaška trgovinska zbornica predstavila paviljon, ki je bil jeseni lanskega lota že predstavljen na sejmu Mar-momacc v Veroni. Ta paviljon bodo obogatili številni izdelki domačega o-brtništva. Na razstavi, ki jo bodo pripravili v središču Nabrežine v štirih razstavnih prostorih, bodo tudi predstavili miniature domačega kamnoseka Milana Pernarčiča, ki je lansko leto požel velik uspeh na Repentabru, priredili pa bodo tudi slikarsko razstavo na torno nabrežinskih kamnolomov. Priprave na razstavo so že v teku in občinski delavci v teh dneh popravljajo dvorano občinske knjižnice na na-brežinskem trgu, kjer bodo poleg slikarske razstave še projekcije in predavanja, ki jih bodo priredili v okviru razstave.
Medtem pa se je že veliko število predstavnikov oblasti in organizacij odzvalo vabilu k vstopu v pripravljal-
ni odbor, ki se bo prvikrat sestal prav ob uradni otvoritvi proslav. Udeležbo v odboru so že zagotovili deželna odbornika za kulturo Barnaba in industrijo Francescutto, predsednik Kraške gorske skupnosti Budin, predsednik trgovinske zbornice Tombesi, predsednik turistične ustanove Barison, pokrajinski odbornik Cavicchioli v zastopstvu predsednika Marchia ter predstavniki številnih kulturnih in gospodarskih organizacij, med katerimi predsednik KD Igo Gruden Terčon in predsednik SDGZ Svetina. Prav prisotnost predstavnikov gospodarskih organizacij daje drugačni pečat manifestacijam, ki torej ne bodo samo zgodovinsko obnavljanje bogate dejavnosti, ampak bodo lahko predstavljale tudi konkretno možnost ovrednotenja kraškega kamna na tržišču.
Vojaški ladji ZDA v tržaškem pristanišču
Dve vojaški ladji ameriške šeste flote sta pripluli včeraj v tržaško pristanišče, kjer bosta ostali teden dni. Gre za letalonosilko Goral sea in fregato De Wert. Prva je dolga skoraj tristo metrov, ima na krovu 65 letal, posadka pa šteje kakih 300 častnikov in več kot 4000 mornarjev. Fregata pa je dolga okrog 140 meltrov ter ima na krovu nekaj več kot 200 mož.
V dolinskem občinskem svetu
Pred sestavo občinskega proračuna stranke posredovale svoje predloge
V nedeljo v ricmanjski Babni hiši
Uspeh 3. srečanja oktetov Primorske kljub nepredvidenim odsotnostim
Številna publika je napolnila Prešernovo gledališče ob srečanju oktetov
Primorske
Na zadnji seji dolinskega občinskega sveta je bil govor tudi o javnih delih, poleg tega pa se je začela razprava o občinskem proračunu. Občinski svet je namreč soglasno sprejel dva sklepa, ki se nanašata na šolska poslopja. S prvim sklepom je odobril splošni izvršilni načrt za preureditev in ureditev srednje šole S. Gregorčič v DoJini za skupno vsoto 235 milijonov lir ter še izvršilni načrt za prvo fazo del za skupni znesek 130 milijonov lir. Ta finančna sredstva je občinska uprava prejela od deželnega ravnateljstva za šolstvo, ki ji je dodelilo izredno kritje v višini 250 milijonov lir. Preostalih 120 milijonov lir pa je občinska uprava z drugim sklepom namenila za razširitev srednje šole pri Domju.
Župan Švab je tudi poročal, da je »Genio civile« končno dal v zakup gradnjo novega bloka v Prebenegu; delo si je zagotovilo gradbeno podjetje Stipanovič Innocente, ki je že gradilo most v Frankovcu, sedaj pa gradi kanalizacijo v Dolini; z deli bo pričelo meseca aprila. Poleg tega je tudi sporočil, da je državna hranilnica odobrila 119 milojonov lir posojila za 2. odsek del na pokopališču v Borštu (dela je treba sedaj dati v dražbo) in da je občinska u-prava v teh dneh vložila prošnjo na deželo za povečanje pokopališč v Dolini in Mačkoljah.
Začela se je tudi, kot rečeno, razprava o občinskem proračunu. Razprava je bila načelnega značaja, saj ni bil doslej še izglasovan državni finančni zakon. Občinski odbor ni prišel na sejo s svojim stališčem, razprava pa je nudila priložnost svetovalskim skupinam, da se o občinskem proračunu predhodno izrečejo in prispevajo svoje predloge. Dolinska občinska uprava je bila namreč doslej ena redkih — kot je podčrtal župan Švab — ki je izglasovala proračun brez nasprotnih glasov in to prav zaradi predhodnega posve tovanja z vsemi svetovalskimi skupinami. Samokritično je tudi dodal, da občina lani in v teh letih ni uspela storiti vsega, kar bi rada uresničila, vendar pa imajo občinski upravitelji zdrav občutek, da niso zapravljali ne velikih ne malih finančnih vsot.
Da je to vprašanje že prišlo na dnevni red, je z zadovoljstvom ugotavljal načelnik svetovalske skupine PSI Kofol, saj je tako na razpolago dovolj časa, je dodal, da se v diskusiji razčlenijo posamezni problemi in se jim najdejo najboljše rešitve. Potem ko je pristojni odbornik Sancin na kratko podal nekatere podatke, ki jih bo morala občinska uprava upoštevati (tudi glede nove takse TAS CO) pri sestavi proračuna in kljub finančnim težavam izrazil določeni optimizem za prihodnost, sta v razpravo posegla še predstavnika KPI Ota in SSk Mahnič. Svetovalec Ota je med drugim poudaril, da mora občina poleg redne administracije zagotoviti občanom vse socialne storitve in jih še izboljšati ter posvetiti poseb
no skrb valorizaciji teritorija in produktivnim sektorjem. Za svetovalca Mahniča pa je bilo preuranjeno začeti razpravo o proračunu, saj še ni znano, kakšen bo finančni zakon; vsekakor pa je Mahnič na kratko pregledal in osvežil nekatere probleme občine, ki jih je treba rešiti, zelo kritično pa se je izrekel o novi taksi TASCO. Župan Švab pa je ob koncu podčrtal važnost skupnega napora, da se pač sestavi tak proračun, ki bi bil za vse zadovoljiv.
Dve milijardi in pol za uporabne raziskave
Upravni svet znanstvenoraziskovalnega centra je sklenil, da nakaže dve milijardi in 400 milijonov za vrsto pobud raziskovalnega značaja. S temi sredstvi bodo namreč finansirali programe uporabnih raziskav na področju elektronike, seizmološke informatike, biotehnologije, organske kemije in znanosti materialov. V kratkem bodo podpisali konvencije z zainteresiranimi raziskovalnimi ustanovami. Prvo konvencijo so že odobrili in zadeva bio-zdravstvene naprave, ki jih je predlagala Krajevna zdravstvena enota.
Kulturno društvo »Krasno polje« iz Gročane je v soboto zvečer priredilo zelo lepo in uspelo Prešernovo proslavo, ki je bila v društveni dvorani Srenjske hiše. Veliko domačinov iz Gročane kot tudi s Peska je napolnilo dvorano. Društvo je priredilo proslavo v sodelovanju z osnovno šolo in domačimi dijaki ter moškim pevskim zborom KD »Tabor« z Opčin.
Pester in bogat spored je napovedovala mlada domačinka Mirjam Grgič, ki je tudi na kratko predstavila zbor Tabor, govornika Marija Čuka ter nastopajoče.
Po kratkih uvodnih besedah podpredsednika društva Damjana Raima je nastopil zbor »Tabor«, ki je pod vodstvom Sveta Grgiča zelo ubrano zapel nekaj pesmi. Nato so nastopih domači učenci, ki so pod vodstvom učiteljic dobro podali lepljenko »Prešeren, domovina, mir«. Sledil je nastop domačinov gojencev Glasbene šole, ki jih je pripravil Giorgio Gustinčič. Zelo dobro so zaigrali na električne orgle, harmoniko in kitaro razne skladbe svetovno znanih skladateljev.
Sledil je slavnostni govor, ki ga je imel pesnik Marij Čuk. Ta je med drugim dejal, da je »Prešernova misel še vedno aktualna in to velja predvsem za nas, ki se moramo še danes
V ricmanjskem Kulturnem domu ali bolje »Babni hiši« se je v nedeljo popoldne zvrstilo veliko število pevcev, ki so se udeležili letošnjega »3. srečanja oktetov Primorske«. Dvorana se je ob tej priložnosti izkazala za premajhno, saj se je koncerta udeležilo številno občinstvo in marsikdo ni našel prostega sedeža.
Na žalost je bilo letošnje srečanje oktetov nekoliko okrnjeno. Zaradi bolezni v ansamblu se koncerta^ niso udeležili Sovodenjski nonet. Ženski oktet KD »I. Grbec« iz škednja ter Tržaški oktet. Napovedovalca sta oda na tem večeru Aleksij in Eda Pregare. Organizatorji večera so se hoteli ob tej priložnosti spomniti tudi našega prvega kulturnega pobudnika Primoža Trubarja, ki mu štiristo let naš narod ni priznal njegovega plemenitega dela, danes pa sc vsi zavedamo, da dolgujemo temu možu našo narodno zavest.
Zaradi odpovedi Iveh oktetov, so organizatorji popolnoma spremenili vrstni red nastopajočih. Tretje srečanje oktetov je letos otvoril oktet Škofije, ki ga vodi Ivo Lešnik. Po njem je stopil na oder oktet »France Bevk«
boriti za svoj jezik in za svoje pravice«. Tako je označil v svojem slavnostnem govoru Marij Čuk pomen pesnika v današnjem času, saj je bil prav Prešeren tisti, ki je nekako začel pot osamosvajanja slovenskega naroda. Govornik se je zaustavil še ob drugih aspektih življenja slove^h-ske narodnostne skupnosti v Italiji.
Po govoru so nastopili še domači dijaki, ki so recitirali vrsto Prešernovih pesmi. Prireditev, ki bo ostala
iz Otaleža. Njegov umetniški vodja je Pavel Magajna. Skupina deluje ne prekinjeno že 15 let in je za svoje delovanje prejela »Pirnatovo prizna-
v lepem spominu vsem prisotnim, je zaključil moški zbor »Tabor«, ki je zapel še pet pesmi, na koncu pa Vrab-čevo »Zdravljico«, nakar se je predsednik društva zahvalil pevskemu zboru in podaril v spomin sliko z motivom iz Gročane. Neuradni del prireditve se je nadaljeval ob pristnem kozarcu vina, ob odličnih slaščicah, ki so jih pripravile domače žene in seveda ob prepevanju lepih sloven skih pesmic (mm)
nje«. Kot tretji je nastopil »Primorski oktet« iz Ajdovščine, ki je pred kratkim dobil novega glasbenega vodjo. To je Miroslav Paškvan, ki je obenem tudi pevec, oziroma glavni solist pri oktetu. Prvi del koncerta pa je z odličnim nastopom zaključil »Briški oktet« iz Dobrovega. V njihovem petju je poslušalec lahko zaznal vse tiste «vrline«, ki so manjkale prejšnjim oktetom: dobro izpiljena tehnika in zlitost glasov brez izstopanja, smisel za dinamiko. Pri zadnji pesmi se je svojim pevcem pridružil tudi umetniški vodja Janez Slivnik.
Po kratkem premoru se je spored nadaljeval z oktetom »Nadiža« iz Kreda, ki ga vodi Bogdan Boštjančič. Na oder je stopil nato oktet, poimenovan po »Janku Premrlu - Vojku« iz Spodnje Idrije. Skupina obstaja že celih dvajset let in od vsega začetka pojejo v njej isti pevci. Umetniški vodja skupine je Dori Žakelj. Tudi la oktet je za svoje dolgoletno delovanje prejel »Pirnatovo priznanje«. Po začetni tremi in nepravilnostih so pevci zaključili nastop precej dobro. Na vrsti je bil nato oktet »Simon Gregorčič« iz Kobarida, ki bo kmalu praznoval desetletnico obstoja, vodi pa ga Metod Bajt. Z zadovoljivo izvedbo se je občinstvu predstavil oktet »Javor« iz Pivke pod vodstvom Marčela Štefančiča. Pevci so se odlikovali predvsem s čutom za ritem, čeprav so bile nekatere note netočne. Odlično pa je 3. srečanje oktetov Primorske zaključil oktet »Vrtnica« iz Nove Gorice, pod vodstvom Anamarije Jug, ki se, skupno z »Briškim oktetom«, lahko ponaša z najboljšim nastopom na letošnjem srečanju.
Ob zaključku koncerta so se organizatorji zahvalili vsem, ki so že tretjič omogočili uresničitev takega koncerta oktetov in zaželeli vsem: na svidenje prihodnje leto.
HJ
KD Krasno polje ob dnevu slovenske kulture
V Gročani pripravili res lepo proslavo
Na proslavi v Gročani so nastopili tudi domači šolarji
Izostruje se spor med CGIL-CISL-UIL in občinsko upravo
v
Se jutri bodo stavkali smetarji konec tedna pa osebje v vrtcih
V nedeljo na pobudo KD Primorsko
Praznik slovenske kulture v Mačkoljah
Skoraj 80 odstotkov smetarjev je te dni prekrižalo roke in se udeležilo stavke, ki jo je v soboto oklicala sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL in se bo končala jutri zvečer. V skoraj vseh mestnih četrtih se je nabralo več ton smeti, kajti kopičijo se že od sobote, ko so se občinski smetarji zbrali na skupščini. Medtem je zapihala še burja, ki raztepa odpadke in najlonske vrečke okrog vogalov in pod avtomobile, tako da je vtis umazanije še optiplivejši.
Ton med sindikalnimi predstavniki in občinsko upravo je postal vse ostrejši, še posebno po sobotnih izjavah župana Richettija, ki je sindikatom očital, da se niso držali pravil o predhodni napovedi stavke in je med vrsticami omenil možnost o prisilnem vpoklicu smetarjev na delo. Sindikati so ocenili ton teh izjav za nesprejemljiv in pribili, da je prva, ki se ne drži dogovorov in pravil, prav občinska uprava. Prav njeno neupoštevanje in neuvajanje sicer že sprejetih sklepov obnovljene delovne pogodbe je namreč prisililo sindikate, da so se odločili za tako drastično protestno akcijo. Na obzorju pogajanj včeraj ni bilo nič novega. Okrog poldne so se predstavniki CGIL - CISL - UIL srečali z odbornikom za osebje Seri-jem, ki je napovedal plačilo za dežurstva, ki so ga od novembra sem
opravljali smetarji. To se mu je zdelo dovolj, da je v isti sapi zahteval prekinitev protestne akcije. Sindikalisti so njegov nastop ocenili za grotesken in še enkrat poudarili, da so njihove zahteve vezane na jasno sprejete člene delovne pogodbe, ki jo je tudi tržaška občinska uprava ratificirala.
Ne gre torej le za plačilo dežurstev smetarjem, ampak tudi za dodatni in neplačani delovni pritisk vsega občinskega osebja, kajti v upravi je okrog tisoč delovnih mest nekritih. Sindikati tudi zahtevajo od uprave, naj razpiše notranje tečaje, kar bi imelo več koristnih posledic, nenazadnje to, da bi se lahko zaposlili novi nameščenci. Odprta so tudi vprašanja v zvezi s pokojninami.
Ker doslej, razen praznih obljub ni bilo resnega odgovora, so CGIL, CISL in UIL potrdile stavkovni val. Proti koncu tedna bo namreč stavkalo o-sebje otroških vrtcev, o protestni akciji bo jutri sklepalo osebje občinskih izpostav, v soboto se bodo ponovno zbrali smetarji, v ponedeljek pa mestni redarji. V teku so tudi dogovori za skupščine uradnikov in drugih u-pravnih nameščencev. Naslednje srečanje med sindikati in predstavniki občinske uprave je napovedano za petek. •
S Praznikom slovenske kulture se je KD Primorsko iz Mačkolj, v nedeljo uspešno pridružilo letošnjim Prešernovim proslavam, ki so že' bile ali še bodo v tem mesecu tako na naših šolah kot tudi v društvih.
Z bogatim nastopom se je predstavil domači mešani pevski zbor, ki ga že drugo leto vodi Anton Baloh, v gosteh pa so prvič imeli v tej vasi harmonikarski ansambel Syn-thesis, ki je predstavljal za nekatere novost in pravo odkritje, za mnoge pa samo potrditev slovesa in priljubljenosti, ki ju mladi člani ansambla, skupno z dirigentom prof. Klavdijem Furlanom, upravičena u-živajo.
Številne udeležence je najprej na kratko pozdravila v imenu društva Danica Smotlak, ki je poudarila, da bosta prav petje in glasba glasnika čustev domačega prebivalstva ob tem dnevu- slovenske kulture.
Domači zbor, številčno kar okrepljen, se je na proslavi predstavil z bogatim izborom slovenskih pesmi, od katerih je pet na novo naštudiral prav za to priložnost. Če izvzamemo nekoliko treme, ki je bila povsem razumljivo prisotna pri izvedbi nekaterih skladb, lahko rečemo, da se je zbor predstavil z lepim, dobro uglašenim petjem ter predvsem z zelo doživeto interpretacijo, kar je porok za njegov nadaljnji razvoj in
napredek. Ploskanje, s katerim so navzoči nagradili pevce in pevovodjo, je to samo potrdilo.
Nastop harmonikarskega ansambla Synthesis je bil, kot smo že povedali, novost za Mačkolje. Predstavil pa se je s skoraj povsem obnovljenim programom, ki ga je naštudiral tudi za bodoče nastope v tej sezoni. če so skladbe šišakova »Koncertna variacija na rusko temo«, Gbtzeva »Harlekinada«, Seiberjeva »Irska suita v štirih delih« in Dvor-zakov »Slovenski ples« navdušili hvaležno občinstvo, so nastopi dua mladih harmonikarjev Mahniča in Jer-coga, še bolj pa seveda nastop tria Jurinčič, Markezič in Rojc, poslušalce povsem osvojili. Nikar nas preveč ne hvalite, nam je oh koncu dejal prof. Furlan, ker moramo in bomo še, če bomo seveda vztrajni, napredovali. Kljub temu smo svojo pohvalo le izrekli.
Prireditev, ki jo je dobro napovedovala Letizia Zobin, se je nato zaključila s prijetno družabnostjo.
Urnik javnih lokalov ob pustnem času
Tržaški kvestor je na prošnjo gostincev izdal odredbo, ki ob pustnem praznovanju podaljšuje delovni urnik
barov, gostiln in drugih javnih lokalov. V noči od 11. na 12. februar bodo gostinski obrati lahko odprti vso noč,, v obdobju od 6. do 11. februarja pa je čas zapiranja pomaknjen do 4. ure.
.Tržaška CGIL o finančnem zakonu
Tajništvo sindikata CGIL iz Trsta je izdalo tiskovno sporočilo v katerem negativno ocenjuje dejstvo, da se pri parlamentarni obravnavi finančnega zakona stalno poslužujejo metode o glasovanju zaupnice. Po mnenju sindikata slednja omejuje demokratičen potek razprave in zavaja v protislovja. Očiten primer so povišek samoprispevkov za zdravstvene storitve, semestralizacija in zmanjšana vrednost premične lestvice, ki bodo najbolj prizadeli manj premožne sloje, kot so delavci in upokojenci in ki se nikakor ne skladajo z bojem proti inflaciji in za pravično davčno politiko. Vlada namreč izbira najbolj enostavno pot, da bi čimprej lahko zaključila razpravo o finančnem zakonu, pri tem pa se sploh ne ozira na zahteve in predloge enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL ter politične opozicije.
Predvidevanja občinskega odbornika za šolstvo Vatlovanija
Preselitev osnovne šole Kette šele prihodnje šolsko leto?
Z razstavo mask odprtje jubilejnega 20. kraškega pusta
Z otvoritvijo razstave fotografij o Pustu in defilejem slovenske pustne maske se bo danes v Prosvetnem domu na Opčinah pričelo slavje ob letošnjem jubilejnem 20. kraškem pustu. Drevišnje odprtje je Odbor kraškega pusta pripravil v sodelovanju * Zvezo slovenskih kulturnih društev 'n fotokrožkom Trst 80. Prireditev bo Popestrila Tržaška folklorna skupina Stu ledi, na večeru pa bodo organizatorji tudi predstavili brošuro ob letošnjem jubileju (na sliki naslovna stran), medtem ko bosta domači moški in ženski pevski zbor odprla pust-Uo osmico.
Jutri bo v Prosvetnem domu čaral čarovnik, v četrtek pa bodo predvajali filme o pustu, ki sta jih posnela Sergij Cesar in Sergio Ferrari.
Vprašanje prostorov slovenske osnovne šole Dragotin Kette ostaja še vedno odprto. Kot smo poročali že prejšnji teden, bo morala šola zapustiti sedanje šolsko poslopje v Ul. sv. Frančiška 25, ker je pokrajini in tržaški občini, ki skrbita za italijansko višjo srednjo šolo Deledda in šolo Kette, potekla najemninska pogodba za uporabo poslopja.
Občinske oblasti so pred časom predložile slovenskemu šolskemu osebju in staršem slovenskih otrok dve možnosti za preselitev šole Kette: vr-1 nitev v poslopje v Ul. sv. Frančiška 42, kjer je imela šola že svoje prostore od leta 1950 do 1966, ali preselitev v šolsko poslopje v Ul. Polonio pri Akvedotu. Slovenski starši so bili že sprejeli prvo rešitev, po tej izbiri pa so se znašli spet v slepi ulici, saj je razpoložljive prostore v Ul. sv. Frančiška 42 že »zasedla« italijanska višja srednja šola Deledda.
Ko smo konec preteklega tedna vprašali občinskega odbornika za šolstvo Vattovanija o morebitnih rešitvah, ki bi zadovoljile slovensko osnovno šolo, nam je odgovoril, da so v teku številna posvetovanja, da pa je še prezgodaj govoriti o dokončni rešitvi. Pretekli teden je o prostorskem vprašanju šole Kette razpravljal pokrajinski šolski svet (v tem organu ni slovenskih predstavnikov, ker so slovenski volivci bojkotirali volitve v ta šolski svet in v okrajni šol-
ski svet iz protesta zoper zavlačevanja z avtonomijo slovenske šole). Danes bo o novih prostorih osnovne šole Kette govor v komisiji za šolske strukture na šolskem skrbništvu. Odbornik Vattovani se je v preteklih dneh srečal s slovensko didaktično ravnateljico in didaktično ravnateljico italijanske osnovne šole Dardi, ki ima svoj sedež prav v poslopju v Ul. Polonio. Obema je namignil možnost začasne preselitve šole Kette v poslopje v Ul. Polonio. Poslopje je last tržaške občine, v tem času pa ga preurejajo, da bodo prostori zadoščali protipožarnim in varnostnim predpisom. Če bi šolo Kette začasno preselili v to poslopje, bi imela šola na razpolago pet učilnic.
Odbornik Vattovani je podčrtal, da bi bila ta rešitev glede na sedanje stanje šolskih struktur v Trstu še najbolj primerna, saj je šola Dardi oddaljena le nekaj sto metrov od šole Kette. Vsekakor je pripomnil, da bi prišla morebitna preselitev v poštev šele v začetku prihodnjega šolskega leta,
V tretje gre rado!
Družini našega odbornika La-dija Ote se je pridružil mali -GABRIJEL Vso srečo mu želi
KD Fran Venturini
Nastop
kriške baletne skupine v Zgoniku
Nedeljska prireditev, ki sta jo v počastitev dneva slovenske kulture skupno organizirala KD Rdeča zvezda in ŠK Kras v športno kulturnem centru v Zgoniku, je res lepo uspela in požela navdušeno odobravanje vseh prisotnih. 40-članska mladinska baletna skupina ŠD Mladina iz Križa je v režiji prizadevne koreografinje in vaditeljice Anke Kocjančič ljubko predstavila svojo dejavnost, ki obsega prvine umetniškega in folklornega plesa, je pa obenem v širšem pogledu tudi zahtevna telovadna zvrst. Tudi po zaslugi Učnih kostumov in noš ter primerne glasbene spremljave je bila za tako čisto a-materško skupino dokaj efektna baletna postavitev in uprizoritev kar šestih prizorov, (cirkus, ples s punčkami, prikaz jugoslovanskih plesov, splet dolenjskih plesov, prikaz doprinosa mladih partizank v NOB in na koncu še domiselna pravljična predstavitev Rdeče kapice). Vse tri starostne baletne skupine iz Križa so bolj kot zadovoljivo opravile svoj nastop, ki bi vsekakor zaslužil boljši obisk, še posebno domačinov. (B.S.)
• Tržaška občina obvešča nabiralce gob, naj predložijo prošnjo za nabiranje gob v letošnjem letu. Prošnjo lahko predloži vsak zase ali preko druge osebe. Oddati jo je treba občinskemu protokolarnemu uradu, ki jo bo oštevilčil po redu predložitve. Vsakdo lahko predloži največ eno prošnjo.
Praznik srbske pravoslavne skupnosti
Tržaška srbska pravoslavna skupnost je v nedeljo v svojih prostorih v Ul. Genova počastila praznik svojega svetnika in prosvetitelja sv. Savo s prireditvijo, ki je privabila v sicer ne veliko toda prikupno dvorano toliko pripad-hikov pravoslavno skupnosti v Trstu, da za vse niti ni bilo prostora in so se morali stiskati v predsobi in celo na stopnišču. Obredne in prosvetne svečanosti so se udeležili tudi nekateri ugledni gostje.
Trađicioma'ni verski obred za to priložnost s posvetitvijo kruha in priložnostni govor je imel paroh Ilija Ivić, sicer tudi dinamični organizator slovesnosti s predsednikom tržaške srbske pravoslavne skupnosti prof. Veljkom Djera-simovičem. Kulturni del slovesnosti so izvajali mešani pevski zbor cerkve sv. Spiridiona pod vodstvom prof. Zorka Kareja, (spremljal je tudi obredni de-1), otroški zbor srbske šole »Jovan Miletič« pod vodstvom dir. Stojana Kureta, mladi recitatorji, bilo jih	je	kar 14,	iz vrst tržaških	srbskih družin, ki so
Prikupno podajali pesmi o	sv.	Savi tako v srbščini kot	v itahjanščini,	za na-
rodno glasbo pa je poskrbel štiričlanski narodni inštrumentalno-vokalni ansam-oel »Delije« iz Beograda. Njegovo izvajanje mnogih znanih napevov je s petjem spremljala vsa dvorana.
Ob koncu kulturnega programa so vsem prisotnim po tradicionalnem običaju ponudili slaščico iz žita, sladkorja in orehov ter napitek.
Praznično srečanje se je potem nadaljevalo ob zvokih beograjskega ansambla, manjkati pa ni moglo niti tradicionalno kolo. (jk)
Interni nastop gojencev Glasbene šole GM
V Gallusovi dvorani	v	Ul. R.	Manna je bil v	petek zvečer	interni
'dstop gojencev glasbene šole	GM, ki	se učijo igrati na	flavto, kitaro,	violino
*n klavir v razredih profesorjev Erike Slama, Igorja Starca, Marka Bitežnika, Ksenije Bras, Tee Košuta in Rosande Kralj.
, Na večeru je sodelovalo 13 gojencev, ki so nastopili posamezno, ne-kateri pa tudi v duu. Nastopu, ki daje mladim gojencem vedno možnost, o« se predstavijo pred občinstvom s svojim znanjem in napredkom pri uče-yk Posameznih inštrumentov ter se tako pripravljajo tudi na bodoče zaključne nostope in morebitna tekmovanja, so prisostvovali, poleg glasbenih pedago-Q°v še starši in sorodniki nastopajočih, ki so bili z večerom vidno za-a°voljni.
Takšni interni nastopi si bodo sledili še v drugi polovici februarja in Potem še dalje. Že nocoj bo v isti dvorani interni nastop drugih 13 gojencev.
mala črna kronika
Steklo in železo nista ovira za tatove
Kljub budnosti in občasnim aretacijam policiji ne uspe zatreti vedno bolj obsežnega vala tatvin po stanovanjih in javnih lokalih. Tu pa tam onesposobi manjšo skupinico tatov, ki pa jo zelo urno nadomesti druga. Zadnja žrtev dolgoprstnežev je bil v noči od sobote na nedeljo 5S-letni lastnik bara in picerije »Al Tribunale« Mario Ulcdgrai iz Ul. S. Cilino 51.
Ko je v nedeljo okrog 13. ure vstopil v sicer zaprti lokal, je po neobičajnem neredu za prodajalnim pultom takoj ugotovil, da so ga o-biskali tatovi. V notranjost so prišli skozi železno ograjo na dvorišču in malega straniščnega okna, ki je bilo zavarovano s steklom in železnimi galicami. Toda dolgoprstneži niso imeli večjih težav: steklo so razbili, železo pa upognili. Iz blagajne so nato odnesli okrog 80 tisoč lir.
Mokro cestišče ga je presenetilo
V nedeljo nekaj pred polnočjo so na nevrokirurškem oddelku sprejeli 22-letnega delavca Leonarda Casa-grandeja iz Ul. S. Pelagio 23, ki se
je udaril v glavo in si zlomil nosne kosti, ko je malo prej na Trgu Val-maura padci z vespe. Sam je izjavil, da je izgubil ravnotežje zaradi mokrega cestišča. V bolnišnici so mu napovedali, da bo ozdravel v 25 dneh
V petek srečanje z Vincenzom Mucciolijem
V petek, 7. februarja, s pričetkom ob 17. uri, bo v Časnikarskem krožku na Korzu Italia 12, srečanje s predstojnikom Skupnosti San Patrignano, Vincenzom Mucciolijem, ki bo pre daval o svojih izkušnjah v boju proti mamilom. Srečanje organizira študijski krožek »Èrcole Miani«, gosta pa bo predstavil časnikar Davide Giaca-lone.
Srečanje o ostarelih na vzhodnem Krasu
Vzhodnokraški rajonski svet prireja jutri, ob 19. uri na svojem sodežu v Proseški ulici na Opčinah srečanje o problemih oskrbe za ostarele. Srečanja, ki je odprto za vse, se bodo udeležili tudi predstavniki raznih skrbstvenih ustanov in operaterji, ki se u-kvarjajo z ostarelimi.
■	Dne 3. februarja je nena-
doma preminil ljubljeni mož, * oče in ded
Luciano lenze
Žalostno vest sporočajo: žena Marija, sinovi Darjo, Nikola in Alain, brat Vittorio ter ostalo sorodstvo
Dan in uro pogreba bomo javili naknadno.
Sv. Križ, 4. februarja 1986
■	Sporočamo žalostno vest, da
nas je zapustila naša draga
Antonija Crociati
Pogreb bo danes, 4. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici.
Žalujoči brat Franc z družino te: vnuka Leo in Darjo z družinama
Bazovica, 4. februarja 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota
Marja Kralja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku Žerjalu in cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Jernej z Opčin.
SVOJCI
Opčine, 4. februarja 1986
ZAH VA L A
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
Tine-Kristine Vatta
Posebna zahvala g. župniku Zorku.
Sestra Milly in svojci Trst, 4. februarja 1986
Podpredsednik in odborniki Dežele Furlanije - Julijske krajine sočustvujejo s predsednikom Adrianom Bia-suttijem in njegovo družino ob nenadni smrti matere
CECILIE FABBRO vd. BIASUTTI
Predsednik deželnega sveta Paolo Solimbergo in svetovalci se pridružujejo žalovanju predsednika Dežele Adriana Biasuttija in družine ob izgubi matere
CECILIE FABBRO vd. BIASUTTI
Z občnega zbora v Sempolaju
Pomanjkanje primernih prostorov močno ovira delovanje KD Vigred
Pomanjkanje primernih prostorov za društvene prireditve je bilo osrednji argument razprave na prvem rednem občnem zboru, ki ga je v petek imelo šempolajsko kulturno društvo »Vigred«. Vsi ostali problemi so bili nekoliko potisnjeni v ozadje, kar je tudi razumljivo, saj je omenjeno vprašanje nedvomno življenjske važnosti za razvoj prosvetnega udejstvovanja v Šempolaju. To je seveda izšlo tudi iz poročil vodilnih odbornikov, ki so brez izjeme ugotovili, da je društveno delovanje — kljub zadovoljivemu obračunu — v veliki meri vezano prav na ta problem; za mlado društvo, kot je »Vigred«, predstavlja to vpra-šanje veliko oviro in res zaskrbljujoče bi bilo, če bi se v bližnji prihodnosti ne rešilo na zadovoljiv način.
Ocena delovanja društva je bila kljub temu zadovoljiva; ustanovitev otroškega pevskega zbora, začetek delovanja dramske skupine in številne prireditve so le nekatere izmed pobud, ki jih je društvo uspelo uresničiti po zadnjem letnem občnem zboru. Res škoda — je v tej zvezi dejal predsednik »Vigreda« Zoran Lupine — da društvo m uspelo dovolj pritegniti ljudi iz bližnjih vasi, saj bi to nedvomno bilo v vsestransko korist. Glede pobud za bližnjo prihodnost je Lupine o-
Danes, TOREK, 4. februarja ANDREJ
Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.15 — Dolžina dneva 9.52 — Luna vzide ob 3.36 in zatone ob 12.01.
Jutri, SREDA, 5. februarja AGATA
Plimovanje danes: ob 12.56 najnižja —43 cm, ob 20.04 najvišja 16 cm.
Vreme včeraj: temperatura zraka 5,1 stopinje, zračni tlak 1010,9 mb ustaljen, veter 22 km na uro severovzhodnik s sunki burje do 70 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefania Martelli, Michele Furlan, Dario Saiafrica, Stefano Furlan, Jaro Furlani, Thomas Beac-co, Ingrid Beacco, Antonio Brunetti, Martina Costanzo, Denis Ponzin.
UMRLI SO: 63-letni Livio Cavalcante, 57-letni Francesco Mislei, 54-letni Ernesto Cima, 76-letna Teresa Barbo, 81-letni Riccardo Redivo, 50-letni Guerrino Canciani, 88-letna Antonia Crociati, 81-letna Teresa Calzi, 74-letna Maria Cemaz, 86-letna Maria Coslovich, 55-letni Romano Pacialat, 79-letni Orlando Zocchi, 66-letni Antonio Sanco, 69-letna Marta Coslovich, 87-letna Luigia Man-zan, 85-letni Angelo Wengerschnin, 88-letna Antonia Quaia, 72-letni Giovanni Marini.
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 3. febraurja, do sobote, 8. februarja 1986.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Borgo S. Sergio), Lungomare Venezia 3 - Milje.
Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — samo po telefonu- za najnujnejše primere.
menil skorajšnjo ureditev knjižnice (na pobudo društva bi jo morali predvidoma namestiti v prostorih bivšega otroškega vrtca), obenem pa se je zavzel za nadaljevanje izkušnje dramskega odseka, kar je možno le s pomočjo vaditelja, ki pa ga za sedaj društvo žal še nima. Poudaril je tudi problem prostorov, kajti res neobičajno je, da mora društvo zaradi pomanjkanja lastnega sedeža prirejati pobude tudi po drugih vaseh. Na problem primernih prostorov so se navzoči navezali tudi med razpravo, ki je sledila referatoma tajnice in blagajnika; velik del diskusije je bilo namreč posvečeno vprašanju ustanovitve vaške zadruge, ki bi upravljala staro (od nekaterih vaščanov odkupljeno) stavbo nasproti bivšega občinskega vrtca. Izšlo je, da bi se za rešitev vprašanja moralo zavzeti tudi KD »Vigred«.
Po diskusiji je sledila izvolitev novega odbora društva, ki ga bo odslej sestavljalo 12 članov. Eden od problemov, ki ga bodo najprej morali rešiti je bržkone tudi vprašanje aktivne prisotnosti v društvu; petkovemu občnemu zboru je namreč prisostvovalo dokaj majhno število ljudi, kar je za prihodnost šempolajskega društva vsekakor nespodbudno. IV.
(od 19.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Borgo S. Sergio), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4,
Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 - Milje.
Nabrežina (tel. 200466) in Boljunec (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
športna šola Trst priredi v nedeljo, 9. t.m., v Kulturnem domu v Trstu veliko otroško pustno rajanje od 15. do 18.30 in pustni disko za nižješolce in dijake nižjih razredov višjih šol od 19 .do 22.30. Nastopil bo tudi znani televizijski animator Mito TREFALT.
ŠK Kras in KD Rdeča zvezda vabita na pustno rajanje, ki bo v osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku v soboto, 8. t.m., od 16. do 18. ure. Pridite!
Moški in ženski zbor Tabor vabita na PUSTNO OSMICO. Za žejne in lačne bo na voljo domače vino, kraške specialitete in slaščice. Od torka do petka od 18. do 22. ure, v soboto, od 14. do 19. ure.
Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa prireja v soboto, 8. februarja, v Ljudskem domu v Križu pustni plesni koncert z znano skupino Prizma. Začetek prireditve je predviden za 21. uro, vstop pa je možen z vabili, ki jih najdete lahko pri članih Koordinacijskega odbora, po šolah in v Ljudskem domu v Križu od 17. do 19. ure na dan plesa.
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje s Cowardovo komedijo Hudomušna prikazen danes, 4. t.m., ob 19.30 v Izoli in v petek, 7. t.m., ob 20. uri v Portorožu.
VERDI
Jutri, 5. februarja, ob 20. uri (red B/C) bo na sporedu druga predstava Rossinijeve opere »La donna del lago«.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine predstavil »E-roe di scena, fantasma d’amore« G. Pressburgerja. V abonmaju odrezek št: 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predstava traja 3. ure.
CANKARJEV DOM
Velika «vorana
V	četrtek, 6. februarja: Retrogardi-sUčni dogodek KRST POD TRIGLAVOM - na velikem odru CG. Premiera.
V	nedeljo; 9,, v ponedeljek, 10., in torek, 11. t.m., ob 19.30 ponovitve.
Mala dvorana
Še danes, 4. februarja: Gledališki seminar. Vodi ga Teatro del Canguro iz Ancone.
V	soboto, 8. t.m., ob 10. uri: Ura
pravljic z Zvezdano Mlakar.	^
Okrogla dvorana
Danes, 4. februarja, ob 20.30: Marko Brecelj bo predstavil lastne skladbe.
V	četrtek, 6. februarja, ob 10. in 18. uri: To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen. Recitira Marijan •Benedičič.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
V	soboto, 15. t.m., ob 19.30: Komorni ciklus »Slovenski komorni ansambli«. Člani in gostje ansambla Camerata Slo-venica.
Srednja dvorana
Jutri, 5. februarja, ob 19. uri: Literarni večer društva slovenskih pi sateljev.
PRIMORSKO DRMSKO GLEDALIŠČE
V	petek, 7. t.m., ob 20. uri: Pier Paolo Pasolini: Orgija. Predstava bo v Solkanu za red petek-S in izven. Režija — Mario Uršič.
V	soboto, 8. t.m., ob 20. uri ponovitev.
kino
ARISTON — 15.30, 22.00 Ginger e Fred, kom., I 1985, 126’; r. Federico Fellini; i. Giulietta Masina, Marcello Ma-stroianni.
EXCELSIOR I — 16.30, 22.15 Troppo forte, kom., I 1986, HO’; r. Carlo Verdone; i. Carlo Verdone, Alberto Sordi.
EXCELSIOR II — 16.30, 21.45 Fletch -un colpo da prima pagina, kom., USA 1985, 98'; r. Michael Ritchie; i. Chavy Chase, Joe Don Baker.
FENICE —	17.00,	22.15 Commando,
dram., USA 1985, 91’; r. Mark L. Le-ster; i. Arnold Schwarzenegger, Rae Dàwn Chong.
GRATTACIELO — 16.30, 22.15 Rocky IV, dram., USA 1985, 91’; r. Sylvester Stallone; i. Sylvester. Stallone, Dolph Lundgren.
NAZIONALE I — 16.30, 22.15 Invasion USA, dram., USA 1985, 107’; r. Joseph Zito; i. Chuck Norris, Richard Lynch.
NAZIONALE II — 16.30, 22.15 Rambo 2 - La vendetta, dram., USA 1985, 93’; r. George Pan Cosmatos; i. Sylvester Stallone, James Cameron.
MIGNON — 16.30, 22.15 Dr. Creator -specialista in miracoli, fant., USÀ 1985, HO’; r. Ivan Paser; i. Peter O’Toole, Mariel Hemingway.
EDEN — 15.10, 21.30 Quella carne che scotta in Super Seka Star, porn., (OC).
NAZIONALE III — 16.00, 22.15 Odissea del piacere, porn., (OO).
CAPITOL — 16.30, 21.15 L’anno del dragone, dram., USA 1985 135’; r. Michael Cimino; i. Mickey Rourke, John Lone.
ALCIONE — 16.00, 21.30 Amadeus, dram., USA 1984, 157’; r. Milos Formar! ; i. Tom Hulce, F. Murray A-braham.
LUMIERE FICE — 16.00, 22.00 Mask -Pietro la maschera, dram., USA 1985, 120’ ; r. Peter Bogdanovich ; i. Cher, Sam Elliot.
VITTORIO VENETO — 16.00, 22.00 E’ arrivato mio fratello, kom., I 1985, 115’; r. Castellano e Bipolo; i. Renato Pozzetto, Carin McDonald.
RADIO — 15.30, 21.30 Sensuals Love, porn., (OC).
menjalnica
3. 2. 1986
Ameriški dolar................. 1.600.—
Kanadski dolar..................1.120,—
Švicarski frank.................. 799.—
Danska krona.................. 182.—
Norveška klona................... 216,—
Švedska krona.................... 214,—
Holandski fiorini................ 600.—
Francoski frank.................. 220.—
Belgijski frank................... 31.—
Funt šterling.................. 2.230.—
Irsld šterling................. 2.040.—
Nemška marka.................. 678.—
Avstrijski šiling ......	96.—
Portugalski eskudo................ 10.—
Japonski jen .......	7,50
Španska pezeta................ 10.—
Avstralski dolar..............1.100 —
Grška drahma...................... 10.—
Debeli dinar....................... 4,—
Drobni dinar....................... 4.—
©Us
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA SANKA
s. P. A.
thgi - ui ica r .tilzi iq - CE oi-4an
Kulturni delavci PD Slovenec gostovali v Trebčah in Prebenegu
Kulturni delavci iz Boršta in Zabrežca so v teh dneh s svojim bogatim programom gostovali v Trebčah in Prebenegu.
V četrtek zvečer je v Ljudskem domu v Trebčah po povabilu KD Primorec nastopil mešani pevski zbor Slovenec, igralci dramske skupine PD Slovenec pa so se na odru zvrstili z neobičajno pravljično igro »Ambet je bjeu«. Po pozdravu KD Primorec se je Karmen Kocmač, predstavnica PD Slovenec, zahvalila za povabilo in poudarila, da se društvo iz Boršta in Zabrežca rade volje udeleži gostovanj, ki so izredna priložnost za kulturne izmenjave in prijateljska srečanja. Člani PD Slovenec si namreč predvsem prizadevajo, da bi utrdili vezi z ostalimi zamejskimi kulturnimi društvi.
Pomembnost povezav med vaškimi kulturnimi organizacijami je podčrtal tudi predstavnik KD Rapotec iz Prebenega na petkovem večeru, ko so v prebeneški dvorani pevci borštanskega zbora, ki ga vodi Boža Hrvatič, odpeli vrsto zahtevnih pesmi. Mladi igralci, pevci in glasbenki pa so s svojo mladostno razigranostjo in vnemo še enkrat pozabavali publiko, ki je bila- v Prebenegu, kot v Trebčah, res številna
BARBARA BONETA
včeraj - danes
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
vabi danes, 4. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na
torkov večer
V gosteh bo Alenka Goljevšček, etnologinja in pisateljica, avtorica gledališke uspešnice »Pod Prešernovo glavo«. Iskala bo odgovor na vprašanje »JE MAR SLOVENSKA LJUDSKA PRAVLJICA MORALNO NEOPOREČNA?«
DRUŠTVO
SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
priredi danes, 4. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20
kulturni popoldan v ■ počastitev spomina našega pesnika PREŠERNA
Govoril bo prof. Josip Tavčar, recitator Stane Raztresen
V torek, 11. t.m.. bo v Ljudskem domu v Križu
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
od 15. do 18. ure,
PUSTNI PLES
od 21. do 4. ure.
Igra ansambel Ideja iz Bistrice.
Prireditve in »poročila kulturnih društev in organizacij
KD L Grbec - Skedenj priredi v ponedeljek, 10. t.m., od 16. do 18. ure otroško pustno rajanje, od 20. ure dalje pa pustovanje za odrasle. Poskrbljeno bo za pijačo, jedačo in veselo razpoloženje. Vabljeni!
KD F. Venturini priredi tradicionalni pustni ples v centru A. Ukmar Miro pri Dorrtju v soboto, 8. t.m., v nedeljo, 9. t.m., in v torek, 11. t.m., od 20.00 do 1. ure, otroško pustno rajanje pa v ne-neljo, 9. t.m., od 14. do 18. ure. Vse dni bo igral narodnozabavni ansambel Taims. Vabljeni!
KD Kraški dom priredi pustni ples v maskah z ansamblom Ideja v petek, 7. t.m., ob 21. uri v občinski telovadnici v Repnu.
KD F. Prešeren in pustni odbor priredita v gledališču F. Prešeren v Bo-Ijuncu PUSTOVANJE s sledečim sporedom: četrtek, 6. t.m., od 20.00 do 0.30, sobota, 8. t.m., od 21. do 4. ure, nedelja, 9. t.m., od 20.30 do 0.30, ponedeljek, 10. t.m., od 20.30 do 0.30 ter v torek, 11. t.m., od 21. do1 4. ure. V petek, 7. t.m., od 20.30 do 2. ure bo mladinski ples z ansamblom Nočni skoki. V nedeljo. 9. t.m., od 14.30 do 18. ure bo otroško pustno rajanje z zabavnim programom. Vsak večer vas bo zabaval ansambel Pomlad razen ponedeljka, ko bodo igrali Veseli godci. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno.
Turnir briškole - treseta priredi KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Montesemio 27. Igra bo potekala v dvojicah. Vpisnina vključno z večerjo znaša 10.000 lir za vsakega udeleženca. Sestanek igralcev bo v soboto, 15. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Na razpolago bo pravilnik igre. Nagrade: pokali in plakete. Za druge podrobnosti in vpisovanje tel. danes, 4. t.m., od 18. do 20. ure na št. 040/827256.
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata v okviru praznovanj dneva slovenske kulture v športno-kulturnem centru v Zgoniku: 23. t.m. ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Sodeluje domači pevski zbor. Vabljeni!
čestitke
IGORJU KALCU in družini, ob otvoritvi pralnice v Rojanu iskreno čestita in želi obilo uspeha Pevski zbor Re-pentabor.
koncerti
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 4. t.m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
razstave
V	Tržaški galeriji. Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Jože Ciuha.
V	prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. F. Filzi 10 razstavlja svoja dela grafik Mauro Tonet.
V	galeriji Cartesius — Ul. Marconi 16 je do 11. februarja, na ogled skupinska razstava jedkanic, na kateri sodeluje 16 slikarjev
darovi in prispevki
V	spomin na pok. Marcelo, Drago in Gigio daruje Angela Škerlavaj - Sferzi 15.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 15.000 lir za Tržaški oktet.
V	spomin pok. Hadrijana Cotiča darujejo Viljem in Danila 20.000 lir ter Angel in Karla 10.000 lir za godbo na pihala Vesna - Križ.
V	spomin na Gigio Hrovatin daruje družina Martelanc 20.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Ita Koleriča in Hadrijana Cotiča darujeta Miranda in Zofka Kapun 30.000 lir za gradnjo spomenika NOB iz Briščikov.
V	spomin na pok. ženo Gigio Hrovatin darujeta mož Riko Hrovatin in hči Lilijana 100.000 lir za KD Tabor, 100.000 lir za ŠD Polet, 50.000 lir za ČPZ Tabor in 50.000 lir za cerkveni pevski zbor Opčine.
mali oglasi
VELIKO TRŽAŠKO PODJETJE išče sodelavca/ko za zunanje delo. Možnost dobrega zaslužka za osebe vseh starosti. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 TRST, pod šifro »NUJNO«.
PRODAM moto guzzi 350. Telefon 040/ 224407.
LEKCIJE iz matematike nudim za vse stopnje. Tel. 003865/21972.
OSMICO je odprla Marija Gombač v Lonjerju št. 291/1. Toči belo in črno vino.
PRODAM akacijeve kole. Tel. 040/ 226322 ob uri kosila.
Ul. Calatafimi 17, Nichelino — TO.
ZARADI POTOVANJA prodam pando super 45, rabljeno malo časa. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229422.
OSEBI, ki ima smisel in veselje za delo v vinogradu, dajem v najem delno obdelano površino približno 1.200 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Grijan«.
OSMICO odpre danes Ignac Štrajn -Mačkolje Križpot. Toči belo in črno vino.
PRODAM affetto 2000, rjave barve, ko-manj prebarvano, letnik ’77; motor ja-wa 350, letnik 1979 v dobrem stanju za 550.000 lir; avto daf 33 variomatic, obnovljen motor, 4.500 km. prodam cel avto ali samo motor za 550.000 Ur. Telefon 040/228932.
PRODAM fiat 126 edina lastnica, 55.000 km z avtoradiom. Telefon 040/228409.
OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku štev. 58. Toči pristno kraško belo vino in teran.
PRODAM vinograd. 2.000 kv. m v Dolini. Telefon 040/228373/
IZKUŠENA otroška negovalka nudi u-sluge, po možnosti v jutranjih urah. Telefon 040/947950.
PRODAM gorilnik na plin. Telefon 040/422128.
NUJNO iščem v najem 1 sobo za zdravniško ambulanto na področju Nabrežine - Sesljana - Proseka. Tel. po 20. uri na št. 229450.
IMAŠ narodno nošo in bi se rad nam pridruži tudi za pust? Če te to zanima tel. na štev. 200-150 od 16. do 20. ure.
ZAVAROVALNA AGENCIJA UNIPOL -Milje, Trg Curiel 2/A, išče uradni-co/ka za začasno zaposbtev (doba 1 leto). Po možnosti trgovska izobrazba. Prošnje in curriculum vitae poslati na zgornji naslov do 15. februarja.
r
informacije SIP uporabnikom Menjava telefonske številke
Družba SIP obvešča, da bo danes, 4. februarja t.l., menjala telefonsko številko približno 2.700 abonentom tržaške občine, katerih številke se začnejo z 79. Interesenti so bili že obveščeni.
1
Na razpolago bo avtomatska telefonska služba, ki daje uporabnikom ustrezne napotke. Nova telefonska številka bo objavljena v novem telefonskem imeniku 1986/87.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. »12« (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
Slike, ki niso le spomin
Naša rub,rika ni omejena na razglednice, pa čeprav je večina slikovnega gradiva, ki ga objavljamo, z dopisnic. Druge slike so nam tudi dobrodošle, pa tudi risbe ipd.
Obrnili smo se na Odsek za zgodovino pri tržaški Narodni in študijski knjižnici, kjer je ogromno slikovnega gradiva. Moramo povedati, da so nam uslužbenci prišli na roko, s tem da so nam pokazali bogastvo, ki ga hranijo. Seveda, naša rubrika ni znanstvena (marsikdaj se pri pisanju tudi zmotimo), in taka bo tudi v bodoče. Nc-ikaj besed v objasnilo k slikam, ki morajo spregovoriti same. In to je kriterij, po katerem smo izbrali nekaj drobtinic iz arhiva NŠK. Še bomo brskali po njem v naše in (upamo) vaše veselje.
Gotovo ste brali Vogričev prispevek v PD o nabrežinskih kamnolomih in o stavkah v njih. Gotovo ste brali vabilo k sodelovanju pri pripravah na proslavitev 2000-letnice nabrežinskih kamnolomov. Veseli nas, da bodo obeležili obletnico s tem, da bodo ponatisnili stare nabrežinske razglednice. Naša rubrika se vključuje v proslavo z drobcem: s fotografijo »puntarjev«, organizatorjev znamenite stavke. Za njo je napisano: Konec L, klesarske stavke belega kamna v Trstu in na Krasu (Sežana). Fran Godina, predsednik delavcev, št. 3; 1. G. Pozzi, 2.p. Dorligo, 4. Ant. Gerin, 5. L. Battilana, 6. A. Marcuzzi; 10/8/1890.
In ker smo že v Nabrežini, ostanimo tu, na pol poti med Gorico in Trstom. Pod spominsko sliko vrlih kolesarjev, med katerimi so tudi tri ženske (ne vemo, ali so članice ženskega odseka), piše: Prvi sestanek kolesarskega društva »Gorica« in tržaškega kolesarskega društva »Balkan« v Nabrežini dne 10. maja 1908.
Za konec pa še dve sliki, ko šo komaj gradili Balkan. V ozadju vidimo streho c. kr. poštne palače, ko je v njej še domovala strpnost in je slovenščina uživala dostojanstvo, ki gre vsem jezikom. Sicer smo o tem že pisali, a kaj, ko nas k temu sili znova in znova zatohel zrak, antikulturc, ki jo moramo dihati.
F. F.
radioteteviaija
italijanska televizija
Prvi kanal
9.30 Televideo
10.30	Gelosia - 1. del
11.30	Taxi - TV film
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - kratke vesti
12.05	Halo... kdo igra — opoldanski program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - tri minute o...
14.15 II mondo di Quark
15.00	Kronike
15.30	Šola in vzgoja - n tumore come malattia sociale
16.00	Evrovizija: Smučanje — veleslalom - ženske
16.30	Pac Man — risanke
17.00	Dnevnik 1 - kratke vesti
17.05	Magic! Sandybell
17.55	Šola in vzgoja 18.10 Od pinti prostor
18.30	Italia sera — dogodki in osebnosti
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Dnevnik 1 - Špiort
21.50	Dnevnik 1
22.00	RAI predstavlja Notturno — 1. del nadaljevanke
23.05	I concerti di »Sotto le stelle« — predstavlja Giorgio Verdelli
23.40	Dnevnik in vremenske razmere
23.55	Šola in vzgoja — Prvo leto življenja
Drugi kanal
9.30 Televideo
9.55 Smučanje — veleslalom - ženske
11.30	Televideo
11.55	Cordialmente — rotocalco
13.00	Dnevnik -2 ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 — Z nami
13.30	Capitol — TV serija
Ljubljana
9.55 Piancavallo: SP v smučanju — slalom - ženske - 1. tek
11.45 Od Ohrida do Hetrakleja — izobraževalna oddaja
12.15 Risanka
12.25	Piancavallo: SP — smučanje za ženske - 2. tek
13.20	Ko je kraljevala komedija — film
16.30	Poročila
16.40	Posnetek s Piancavalla — smučanje
17.40	Tamburaši iz Rateč
18.10	Sonce v žepu — pravljični portret Toneta Pavčka
18.25	Dolenjski obzornik
18.40	Murfijeva noč — TV film
19.10	Risanka
19.20	Cik-Cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55 Vremenske razmere
20.00 Supervitalin — TV igra
21.35 Mednarodna obzorja
22.05 Dnevnik
Koper
12.25	Piancavallo — svetovno prvenstvo v smučanju
CANALE 5
10.45	Facciamo un’affare — kviz
11.15	Tuttinfamiglia — kviz
12.00	Bis — kviz
12.40	II pranzo è servito — vodi Corrado
13.30	Sentieri — nadaljevanka
14.30	La valle dei pini — TV film
15.30	Una vita da vivere — TV film
16.30	Hazzard — TV film
18.00	11 mio amico Ricky — TV film
18.30	C’est la vie — kviz
19.00	I Jefferson — TV film
19.30	Zig-Zag — kviz
20.30	Superdallas — TV film
22.30	Nonsolomoda
23.30	Di uomini e di cavalli — z Albertom Giubilom RETEQUATTRO
10.00	L’angelo delle tenebre — film
11.30	Magazine
12.15	Amanda
12.45	Ciao ciao — TV film
14.15	Destini — nadaljevanka
15.00	Agua viva — TV film
15.50	Ombre malesi —- film
17.50	Lucy show — TV film
18.20	Ai confini della notte — nadalj.
18.50	I Ryan — TV film
20.30	Profesor Kranz tedesco di Germania — film
22.40	Tre cuori in affitto — TV film 23.10 Agente speciale — TV film
0.10 Mod squad, i ragazzi di Greer TV film
ITALIA 1
10.30	Wonder woman — TV film
11.30	Quincy — TV film
12.30	L’uomo da 6 milioni di dollari — TV film
13.20	Help — kviz 14.15 Deejay television
15.00	Chips — TV film
16.00	Bim Bum Barn — risani®
18.00	La casa nella prateria — TV film
14.25	Salerno — nogomet: Italija -Nemčija — under 21
15.15	Dnevnik 2 — kratke vesti
16.15	Pane e marmellata
17.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Danes in jutri — vodita William Azzella in Valerio Riva
18.30	Športna poročila
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2
20.20 Dnevnik 2 — Šport
2Ó.30 Intrigo a Stoccolma — film
22.45	Dnevnik 2 — večerne vesti
22.55	Dnevnik 2 — dossier
23.45	Srečanje s kinematografijo 23.50 Dnevnik 2 — zadnje vesti
24.00	Nočni kino: Psicanalista per signora — film
Tretji kanal
11.30	II carnevale tradizionale
12.25	Piancavallo : SP — ženske - slalom - 2. tek
13.30	SP v rock and rollu
14.00	Ruščina
14.30	Francoščina
15.00	L’Orchestra di Bratislava
15.55	šola in vzgoja ■— curarsi mangiando
16.25	Ora sono io la loro mamma — 2. del
16.55	Dadaumpa
18.10 L’Orecchiocchio — glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni program
20.05	šola in vzgoja
-20.30 Nemčija od 1945 do 1980
21.30	Rifarsi una vita — 6. del
22.00	Laurei in Hardy
22.35	Paolo Portoghesi architetto
23.05	In tourné — kronika
14.15 TV novice 14.25 Uboga Klara 15.10 Postelja — film 16.45 Otroški program 18.30 Pacific international airport — TV film
18.55 TV novice 19.00 Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
TRST — Glavni odbor SKGZ MAŽEROLE — Obujanje starih pustnih tradicij
TRST — Skupščina ekonomskega pokrajinskega odbora TRST — Proslava ob 40-letnici ZŽI RICMANJE — Srečanje oktetov Primorske
19.30	TVD - Stičišče
19.50	Rokomet
20.30	Diplomatske skrivnosti - TV film
21.30	Stoletje uničevanja — dokumen-
22.40 TVD - vse danes
22.50	Divji konji — TV nadaljevanka 0:20 Odbojka
19.00	Gioco delle coppie — kviz
19.30	La famigha Addams — TV film
20.00	Kiss me Licia — risanke
20.30	Riptide — TV film
21.30	Legmen — TV film
22.30	Probowl
0.30 II grande duello — film
TELEPADOVA
13.00	Mama Linda — TV film
14.00	Operazione ladro — TV film
15.00	Con affetto tuo Sidney — TV film
15.30	Proposte commerciali
16.00	Filmska rubrika
16.45	Brigher — risanke do 18.15
18.15	Leonela — TV~ film
19.30	Buck Rogtffs — TV film
20.25 II fondo della bottiglia — film
23.00	Anteprima cinema
23.10 Nogomet: Genoa - Vicenza
TRlVENETA
13.30	Sampei — risanke
14.00	Bellamy — TV film
15.00	Monitor
15.30	II giustiziere sfida la polizia — film
17.00	Risanke
18.00	Rugby
19.30	TV film — Disperatamente tua
20.15	L’uomo della valle — film
22.00	Dražba slik
TELEFRIULI
12.30	TV film
13.00	Lamù — risanke
13.30	Senorita Andrea — TV film
14.30	Basket: Fantoni Udine — Li-bertas Livorno
17.30	Dokumentarec
18.30	Sherlock Holmes — TV film
19.00	Telefriuli sera
19.30	Senorita Andrea — TV film
20.30	II sindaco e la sua gente
21.30	Musicale
21.45	Nogomet:	Triestina - Campo-
basso
22.45	Športna rubrika
radio
RADIO TRST A
7.Ò0, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik; .10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!;
15.00	Mladinski pas: Mladi mladim;
16.00	Zbornik: Med Brdi in Jadranom
(ponovitev), nato:	Glasbene skice;
17.10	Mi in glasba: Komorni orkester RTV Ljubljana vodi Stojan Kuret, Béla Bartók: ^Divertimento za godalni orkester. Drugi del koncerta, ki ga je priredila Glasbena matica 19. decembra lani v Kulturnem domu v Gorici; 18.00 Izvirna radijska igra: Josip Tavčar: »Ločitev«.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije, objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - . Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov: pesmi in plesi Srbije; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - zav. skup. Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Povabilo na popoldanski koncert: Neva Merlak i-gra Škrjabina; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov - glasba; 6.30 Koledar;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.00	Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 12.35 Neuvrščeni; 14 33 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 15.45 Sublime - glasbeni program; 16.00 Gledališki oder; 16.33 D.
J. tour advenger; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen; 18.32 Poznani dirigenti: Daniel Barenbain; 20.00 Zaključek programov — nočni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00,
19.00	Poročila; 6.00 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor;
11.10	Pronto quiz; 11.30 Una vita di Dini di Luca; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 14.03 Master —-glasba dan za dnem; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 II Paginone; 17.30 Jazz; 18.00 Oddaja za avtomobiliste;
18.05	Odprti prostor; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audibox; 20.00 Piccola storia di l’avanspettacolo; 21.03 Poeti pred mikrofonom; 22.00 Danes zvečer tvoj glas; 2.49 Iz parlamenta;
23.05	Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
16.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - Jutranja oddaja; 8.00 Otroštvo, kako in zakaj; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Soap opera allTtaliana: Andrea; 9.10 Taglio' di Terza; 9.32 Salviamo la faccia; 10.13 Mulini a ventò; 10.30 Ra-diodue 3131; 12.10 Deželni program;
12.45	Discogame; 15.00-18.30 Scusi, ha visto il pomeriggio; 18.32 Ure ob glasbi; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 — nonći program.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00, glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — Koroška ohcet; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijska igra, P. Benedetto Berteli: Besede nekega dneva. Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno, Adrian Henri: Pesmi; 23.05 - 24.00 Vodomet melodij.
jugoslovanska televizija
zasebne postaje
Sindikati načeli pomembno vprašanje
Ob vodilni vlogi državnih podjetij
Na odru Kulturnega doma
Koncert skupine Flexy Gang delno izpolnil pričakovanja
Kakšne širše posledice lahko ima za celotno goriško gospodarstvo ponovna okrepitev proizvodnje v velikih državnih industrijskih kompleksih, v prvi vrsti v tržiški ladjedelnici in kako lahko tukajšnja srednja in manjša podjetja izkoristijo nove perspektive, ki se jim odpirajo v senci teh večjih kompleksov? Ta vprašanja so bila predmet poglobljene razprave, ki so jo sindikalne organizacije priredile včeraj v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. Odzvali so se predstavniki pokrajinske ter nekaterih občinskih uprav. Zveze industrij-cev in malih industrijcev, predstavniki zveze Intersind in posameznih javnih podjetij v pokrajini, družbe Friulia in političnih strank. Manjkali so predstavniki nekaterih drugih gospodarskih in političnih subjektov, kot so nekoliko prizadeto ugotovili prireditelji, pa so tudi manjkali prispevki k diskusiji s strani nekaterih prisotnih predstavnikov.
Po uvodnih besedah sindikalista Brancatija, ki je predsedoval konferenci, je imel v imenu enotne zveze uvodno poročilo Fulvio Sniderò. Ugotovil je, da bodo izdatna naročila v tržiški ladjedelnici in okrepitev tovarne Ansaldo, druge večje državne industrije v pokrajini, lahko imela pomembno vlogo za rast celotnega
proizvodnega tkiva v naši pokrajini. Odobritev paketa za Trst in Gorico, kljub neravnovesju na škodo naše pokrajine, ponuja z znatnimi olajšavami za nove investicije vse potrebne predpogoje. Tu pa je bistvo vprašanja. Treba je namreč znati izkoristiti vodilno vlogo, ki jo lahko imajo državna podjetja, istočasno pa morajo ta podjetja stimulirati rast manjših podjetij, ki delajo po njihovem naročilu.
Sniderò je navedel podatke deželne raziskave, iz katere izhaja, da družbe v lasti liti v letu 1984 gotovo niso privilegirale tukajšnjih podjetij; od 864 milijard naročil je šlo podjetjem V deželi le 23 odstotkov, goriškim pa le 5 odstotkov tega že skromnega deleža. Sindikati menijo, da morajo javna industrija in domači industrij-ci premostiti medsebojna nerazumevanja. Zasebniki se morajo zavedati možnosti, ki jih nudi proizvodnja za državno industrijo. Kot primer je navedel dve luksuzni potniški^ ladji, ki jih bodo gradili v ladjedelnici in za kateri bodo potrebovali opremo, ki jo lahko v veliki meri nudijo domača podjetja. Z druge strani pa je potrebno, da državna industrija posveti čimvečjo pozornost tukajšnjim podjetjem in upošteval pri naročilih njihove ponudbe.
V razpravo o teh vprašanjih sta med raznimi sindikalnimi predstavniki in zastopniki političnih strank, posegla tudi zastopnik Zveze malih industrijcev dr. Flamio in predstavnik tržiškega Ansaldo dr. Di Campo. Prvi je soglašal s pomenom, ki ga sindikati pripisujejo ustvarjanju novih odnosov med državno in malo zasebno industrijo, čeprav je dejal, da je treba tehnično izvedljivost načrtov preveriti na podlagi konkretnih možnosti. Če je res, da se za nekatera podjetja, zlasti na Tržiškem, odpirajo nove možnosti, ni niti mogoče pričakovati pretiranih investicij s strani majhnih podjetij. Potrebovali bi večjo krajevno industrijo, na katero bi se manjše lahko naslanjale. Zastopnik Ansaldo je dejal, da se skuša tovarna naslanjati na tukajšnja podjetja, ki pa niso vedno konkurenčna ali dovolj specializirana v primerjavi z zunanjimi. Glede decentralizacije proizvodnje pa je pozval sindikate na večjo prožnost.
Zaključil je tajnik CGIL Pini, ki je dejal, da nameravajo sindikati kljub tokratnemu molku ali odsotnosti novih pomembnih sogovornikov, poglobiti načeto razpravo, ki lahko obrodi sadove, samo če bodo vsi družbeni dejavniki pošteno in brez slepomišenja dali svoj prispevek.
Petkov pomatek goriškega pop ansambla Flexi Gang pred domačo publiko ni povsem izpolnil pričakovanja, ki je vladalo za nastop te trenutno najbolj znane goričke glasbene skupine. Zanimanje je izviralo predvsem iz sprememb v sami sestavi skupine, v katero sta se vključila dva izkušena znanca z goričke glasbene scene, pianist Dario Simonetti in basist Mimmo Della Ventura. Skupaj z Marcom Bronzinom pri kitari, Ottorinom Vio-lanom pri bobnih in eklektičnim Mau-rom Radlgno v vlogi avtorja, pevca in kitarista so staro skupino preimenovali v New Flexi Gang.
Upravičeno je bilo zato pričakovanje novosti, saj je spored koncerta obsegal ob kaki uspešnejši skladbi starega Ganga predvsem nove pesmi. To pričakovanje je počasi splahnelo in prepustilo mesto poslušanju s'cer korektnega, vendar ne navdušujočega izvajanja. Novi Gang je potrdil originalnost glasbene izbire, ki črpa marsikaj iz starega rocka ’60. let in mu dodaja tu pa tam balkanske, latinskoameriške pa še druge glasbene prvine. Vse skupaj zabeli Mauro Radi-gna s kančkom ironije in kako točko iz svoje kabaretne preteklosti.
Oblikovanje in posredovanje zmesi vseh teh prvin je bilo v petek kar spretno in mestoma užitno za poslušalce, Celotnemu koncertu pa je manjkalo nekaj več, nekaj, kar bi znalo vžgati tako občinstvo kot izvajalce
na odru. Res, da dvorana Kulturnega doma ni bila prav polna, kar je zlasti v začetku ohladilo ton izvajanja in zaviralo sprostitev glasbenikov, v prvi vrsti samega Radigne, toda prav v tem je prišel do izraza ne prav posrečen večer izvajalcev: pri nastopu, ki želi biti ironičen, zabaven in razigran je potrebno, da se najprej zabava umetnik na odru, o čemer pa na petkovem koncertu žal nismo imeli vtisa.
Stavka kontrolorjev letališča v Ronkah
Stavka skoraj 40 kontrolorjev poletov na letališču v Ronkah utegne od 14. do 22. februarja skoraj povsem ohromiti letalski promet na deželnem letališču. Včeraj so namreč napovedali 32 ur stavke v omenjenih dneh, z izjemo 16. februarja, če vodstvo letališča ne ugodi njihovim zahtevam o izvajanju določil delovne pogodbe, predvsem z zvezi z delovnim umikom. Stavko so napovedali tako zvezni sindikati CGIL - CISL - UIL kot avtonomni sindikati in jo bodo preklicali samo v primeru, da pride do pravočasnih konkretnih premikov glede odprtih vprašanj.
včeraj-danes
Razprava v občinskem svetu
Gradnja prvega obrata v obrtni coni v Rubijah
Moška iz Tržiča hudo ranjena v trčenju blizu Devetakov
Obrtniška cona v Rubijah, v so-vodenjski občini, vendarle postaja stvarnost. Občinski svet je namreč na svoji zadnji seji odobril predlog, da se tri zazidalne parcele v omenjeni coni namenijo obrtniškemu podjetju Caudek, ki namerava tu zgraditi nov obrat. V kratkem pa bodo oddali v zakup tudi dela za zgraditev ceste, napeljavo vode, kanalizacije, e-lektrike in telefona na prvem območju, ki je predvideno za gradnjo o-brtniških objektov. Tu je na osnovi izvršilnega načrta šest zazidalnih parcel, na celotnem območju pa jih je skupaj 15.
Občinski svet je na svoji zadnji seji tudi ratificiral sklep ožjega odbora o ponovni odobritvi izvršilnega načrta urbanizacijskih del.
Tako ratifikacijski sklep, kakor sklep o lokaciji zazidalnih parcel sta bila odobrena z večino glasov. Proti sta glasovala dva predstavnika Slovenske skupnosti, tretjega, oziroma tretje pa ni bilo na sejo. Do glasovanja je seveda prišlo šele po daljši in polemični razpravi, ki jo je začel načelnik svetovalske skupine SSk Branko Černič, ospravajoč celotnemu po stopku okrog nastajanja obrtniške cone. Zahteval je izčrpno informacijo o celotni zadevi, češ, da se o tem nikoli ne razpravlja v občinskem svetu. Jasno in umirjeno je na njegova izvajanja odgovoril odbornik Klemše, ki je posebej naglasil, da je bil o obrtniški coni ob različnih priložnostih govor v občinskem svetu in da o tem jasno pričajo sklepi; nadalje da so bili vsi akti zmeraj na vpogled svetovalcem. Odbornik je zatem prikazal, kako se je odvijal postopek od leta 179, ko je bila v regulacijskem načrtu vnešena varianta in določeno območje obrtniške cone. Nihče ni takrat vložil priziva na sklep. Niti ni bilo prizivov v naslednjih fazah, ko
se je sklepalo o načrtovanju in o posameznih načrtih. Skoraj vsi sklepi so bili sprejeti soglasno.
Izvajanje načrta urbanizacije obrtniške cone in odkupa zemljišč je financirano s prispevkom Goriškega sklada. Vrednost prvega posega znaša 410 milijonov hr.
Srečanje
z Alojzom Rebulo
Zveza slovenske katoliške prosvete priredi v četrtek, 6. t.m., ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo, ob izidu knjig Oblaki Michigana in Savlov Demon. Pisatelja bo predstavila prof. Lojzka Bratuževa, program bo dopolnil števerjanski dekliški pevski zbor pod vodstvom Alenke Černič.
V čelnem trčenju na državni cesti v Dolu, na ovinku pri odcepu za mejni prehod pri Devetakih, sta se včeraj zjutraj hudo ponesrečila dva moška, oba iz Tržiča. Nesreča se je pripetila okrog 9. ure, ko je iz vzrokov, ki jih še raziskujejo orožniki v Gabr-jah, prišlo na ovinku do trčenja med fiatom 1100 in oplom kadet.
Z rešilcem so oba šoferja prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer se bosta morala zaradi številnih zlomov zdraviti vsak po tri mesece. 45-letne-mu Domenicu De Martinu iz Tržiča, Ul. Lussini 12 so namreč zdravniki ugotovili zlom pogačice na desni nogi, večkratne odprte zlome na desni roki ter rane in udarce po vsem telesu.
Podobne poškodbe je v silovitem trčenju zadobil tudi šofer drugega vozila, 46-letni G. Battista Vendramin iz Tržiča, Ul. Aquileia 75. Ugotovili so namreč, da si je zlomil piščal na levi nogi, zapestje leve roke, poleg tega pa ima tudi zlom v kolku. Oba
ranjenca se zdravita na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 90 dneh.
Križarka Garibaldi odplula iz Tržiča
Križarka italijanske vojne mornarice Giuseppe Garibaldi je včeraj popoldne, ob 14.20 izplula iz tržiške ladjedelnice. Morala bi izpluti že ob 9.30 zjutraj, pa so odhod zakasnili zaradi hude burje, ki je pihala v Tržiču.
• Patronat INČA, ki deluje v o-kviru delavske zbornice CGIL obvešča upokojence, ki prejemajo dve pokojnini, od katerih jim eno izplačuje zavod INPS, naj se čimprej pozanimajo za možnost izplačila posebnega dodatka.
Cepljenje psov
Živinozdravniška služba KZE obvešča lastnike psov, da so še vedno v veljavi predpisi o obveznem cepljenju proti steklini. Ne da bi čakali na prihodnje splošno cepljenje, morajo takoj dati cepiti mladiče, ki so dopolnili tretji mesec starosti po 16. avgustu 1985 in doslej še niso bili cepljeni.
V ta namen je živinozdravniška služba pripravila koledar cepljenj v raznih središčih pokrajine. V Gorici bodo mladiče cepili v soboto, 8. februarja, od 10. do 12. ure pri javni klavnici. Tja naj pse pripeljejo tudi prebivalci sovodenjske in števerjan-ske občine. Isti dan in ob isti uri pa bo cepljenje tudi v klavnici v Krmi-nu za tamkajšnjo in bližnje občine, za občine tržiškega območja, med katerimi je tudi Doberdob, pa bo cepljenje v četrtek, 6. februarja, od 10. do 12. ure v tržiški klavnici. -
Iz goriškega matičnega orada
RODILI SO SE; Nicola Ragno, Davide Ciocchiatti, Manuel Sosol, Andrea Tarlao, Enrica Di Luca, Fabia Del Ben, Pamela Aiza, Alice Zanon.
UMRLI SO: 73-letni upokojenec Bruno Candotti, 86-letna upokojenka Santa Sonza vd. Rocco, 77-letna upokojenka Dolores Antena vd. Pacori, 86-letna upokojenka Augusta Beltram, 86-letna upokojenka Marija Koritnik, 80-letna gospodinja Rozahja Klavčič vd. Bregant, 85-letna upokojenka Amalija Primožič vd. Knez„75-letna Marija Kovic, 76-letm upokojenec Edoardo Zam-bon, 80-letna gospodinja Maria Sacchetto vd. Zampa, 69-letna gospodinja Ines Ambrosio vd. Vidoz, 84-letni upokojenec Modesto Barazzetti, 63-letni kmet Rudolf Mrak.
OKLICI: šofer Gianfranco Bensa in uslužbenka Mariza Pelesson, zobni tehnik Mario Franzo in gospodinja Giuliana Madotto, trgovski potnik Rudolf Zorzut in prodajalka Ana Saksida, policijski agent Franco Altan in šivilja Maria Sandra Reganaz, finančni stražnik Andrea Labianca in gospodinja Angela Muschitiello, radiotehnik Angelo Candeloro in uslužbenka Claudia De Monte, vulkanizer Antonio Toffo-letti in gospodinja Erma Veronese, policijski agent Renzo lezzi in profesorica Filomena Cellini, uslužbenec Giuseppe Minella in uslužbenka Marta. Mosca.
razna obvestila
Na sedežu §PD v Ulci Malta v Gorici vpisujejo^ nepreklicno do 11. februarja, tiste, ki se hočejo udeležiti tekem za pokal Skdanc.
Mladinski odsek KD Sovodnje priredi v nedeljo, 9. februarja pustni ples v domačem Kulturnem domu. Pričetek ob 20.30. Zaželene pustne šeme.
koncerti
V avditoriju bo drevi, ob 20.30, koncert romunskega flavtista Sandru-ja Nagyja. Koncert prireja goriška občinska uprava.
Kaj je novi davek Tasco? Jutri o tem govor v Pevmi
Znano je, da bomo morali letos plačati nov občinski davek na razne usluge, ki jih nudi občina, ki ima naslov Tasco. Davek bo zamenjal dosedanjega za odvažanje smeti in za nekatere druge občinske usluge, ki pa so jih plačevali le nekateri. Davek bo prizadel vse občane, bodisi lastnike kot star novalce, trgovce in obrtnike. Izvzete so le nekatere kategorije. O tem bo v kratkem razpravljal občinski svet, ki mora določiti tudi tarife.
O vsem tem bo občinski odbornik za finance Armando Obit obvestil v prihodnjih dneh člane rajonskih svetov. Prvi tak sestanek bo jutri, v sredo, 5. februarja, ob 20.30, na sedežu rajonskega sveta v Pevmi, v tamkajšnjem šolskem poslopju. Drugi sestanek bo v četrtek, ob 18. uri, na sedežu rajonskega sveta za Rojlce v Ulici Pasubio, tretji pa v petek, ob 20.30, v zavodu Lenassi, za rajonski svet Podturn - Sv. Ana. Vstop v prostor, kjer zaseda rajonski svet, je prost vsakomur. Zaradi tega bo tudi prikaz tega novega davka zanimal vsakogar.
Damir Feigel :
Supervitalin - Drevi na TV Ljubljana
_______kino
Gorica
Goričani bomo drevi brez dvoma sedeli pred televizijskimi sprejemniki in gledali enoinpolurni film, oziroma igro, ki bi se morala odvijati v našem mestu, pa so jo iz tehnično razumljivih razlogov snemali drugje. Gre za predvajanje TV-igre Supervitalin, po istoimenskem romanu goriškega pisatelja humorista Damir a Fei-gla. Scenarij je napisal Boris Grabnar.	%
Delo je režiral Slavko Hren, igrajo pa Boris Juh, Mojca Ribič, Zvone Hribar, Andrej Kurent, Igor Samobor, Saša Pavček, Danilo Benedičič, Jurij Souček, Dare Valič, Jerca Mrzel in še vrsta drugih.
Kot je znam je Damir Feigel napisal kar 17 knjig daljših ali krajših povesti ter romanov. V vseh se zrcali Gorica in njena neposredna okolica. Damir Feigel je v Gorici živel pred prvo vojno, med dvema vojna-
ma, po zadnji vojni. Bil je pomočnik urednika Gabrščkove Soče, pomagal v njegovi tiskarni pri urejanju drugih knjig in revialnih publikacij. Bil je tajnik Zveze slovenskih županstev, angažiran v raznih slovenskih društvih. Med vojnama je bil zaposlen pri Goriški matici, kjer je izšla tudi večina njegovih knjig. Po vojni je bil več časa urednik tednika Soča. V svojih delih se zrcalijo marsikomu zriane goriške osebe in osebnosti. Pred leti je pri ZTT izšel izbor iz raznih njegovih del. Po njem je bila poimenovana slovenska ljudska knjižnica, ki je dandanes v Šolskem domu v Ulici delta Croce.
Roman Supervitalin, po katerem so posneli televizijsko igro, govori o zdravniku, ki je iznašel čudežno zdravilo. Z »zdravilom za vse bolezni« je mogoče ozdravili vse, posebej pa še rane, ki jih je naredilo strelno orožje. Stvari se zapletejo in dr. Jereb
mora svoj izum skriti in uničiti, kajti v družbi mora vladati red. Vse, kar v družbi vznemirja, je treba u-ničiti ali izločiti. Ne potrebujemo nevarnih iznajdb in nikakršnih sprememb če na primer policija strelja, mora truplo ležati na tleh.
Feiglov roman Supervitalin, je bil leta 1939, ko je izšel, drugačen prispevek za ohranitev in nadaljevanje slovenske kulture pri nas. Takrat so pri nas na Primorskem lahko izhajale le maloštevilne slovenske knjige, v zbirkah Goriške matice in Goriške Mohorjeve družbe. V dveh knjižnih zbirkah ni smela iziti nobena knjiga z nacionalno ali politično vsebino. Pa so Bevk, Feigel in še kdo drug znali obiti cenzuro na tak način, da so pisali o fantastiki (kot je primer Feiglovega »Supervitalina«), o drugih narodih sveta, o vsemogočem. Bralec je v marsikaterem delu videl samega sebe kot manjsinca.
videl osovraženega policista, videl o-sovraženega diktatorja. Pa čeprav je bilo vse odeto v fantastiko.
Na Damira Feigla je slovenska literarna kritika po krivici pozabila. Danes ga sicer nekateri vrednotijo. Danilo Bajt je v razpravi napisal, da je Damir Feigel slovenski Jules Verne. Prav bi bilo, da bi ga še bolj ovrednotili in kritično obdelali njegovo literarno delo.
Pred televizijskim sprejemnikom bodo danes zvečer sedeli mnogi, ki so Damira Feigla poznali. Vemo, da je hotel režiser snemati delo v našem mestu, pa mu to ni uspelo zaradi finančnih in deviznih težav. Zgodba se sicer lahko vrši kjerkoli. Vedimo, da je bila napisana v našem okolju in v razmerah tridesetih let.
Ljubljanska televizija bo Supervitalin predvajala ob 20. uri. Trajal bo eno uro in pol.
VERDI Danes zaprto.
CORSO 17.00 — 22.00 »L’anno del dragone«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30 — 22.00 »Scandalosa Gilda«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30 — 22.00 »La carica dei 101«.
COMUNALE 20.30 Koncert ansambla iz Strasbourga.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 — 20.00 »Mladi zaljubljeni zdravniki«.
SVOBODA 19.30 »Ženska v rdečem«.
DESKLE 17.00 — 19.30 »Zaklad Amazonije«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni & Bassi, Raštei 52, telefon 83-349.
Košarka: v 17. kolu drugoligaškega prvenstva v Varese ju proti Cagivi
Doslej naj hujši poraz jadranovcev
Cagìva Varese — Jadran 119:82 (56:43)
CAGIVA VARESE: Vasini, Zanzi 8 (2:2), Bianchi, Hotteyan 19 (11:13), Zorzi 13 (1:2), Lesica 14 (2:3), Piatti 7 (1:3), Ferraiuolo 9 (1:3), Della Fiori 25 (6:6), Lucarelli 24 (6:7).
JADRAN: K. Starc 2 (0:1), Žerjal 5 (1:1), Ban 17 (7:8), Čuk 12 (2:4), Zarotti 29 (9:12), Rauber 4, Daneu 5 (1:2), Gulič 6, Klobas 2 (0:1).
SODNIKA: Dorigato (Padova) in Pagan (Benetke). PROSTI METI: Ca-giva 30:39, Jadran 20:29. OSEBNE NAPAKE: Cagiva 23, Jadran 32. PET
Starc (37). 3 TOČKE: Zanzi 2, Lesica 2,
OSEBNIH NAPAK: Žerjal (21), K. Ferraiuolo 2, Della Fiori 1, Ban 2,
Po lepi predstavi in prepričljivi zmagi doma proti Panapesci iz Mon-tecatinija so v Jadranovem taboru na tihem upali, da bi s tako igro poskrbeli za veliko presenečenje tudi v Vare-seju proti favorizirani Cagivi. Ru-sconijevo moštvo doslej namreč ni upravičilo pričakovanj, za nameček pa sta še vedno odsotna standardna igralca Pagani in Brakus (oba poškodovana) .
Že po uvodnih potezah srečanja v Vareseju pa je bilo jasno, da bo našim trda predla. Della Fiori in tovariši so stopili na igrišče izredno motivirani, veliko bolj na primer kot v srečanju v Trstu, kjer so igrali le s tolikšnim naporom, da so zmagali. Veteran Della Fiori je začel v velikem slogu (dosegel je prvih šest točk za Cagivo), ob njem pa je zelo uspešno igral tudi visoki Lucarelli,
Jadran v številkah
METI. 2 TOČKI: K. Starc 1:3, Čuk 5:15; Zarotti 10:15; Ban 2:5; Žerjal 2:3; Sosič 0:1; Klobas 1:2; Gulič 0:1; Rauber 2:4; Daneu 1:3. 3 TOČKE: Ban 2:5; Žerjal 0:1; Gulič 2:5; Rauber 0:1. SKOKI: K. Starc 4 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 1, 1; Zarotti 8, 3; Ban 1,2; Žerjal 2, 0; Rauber 1, 0; Daneu 1, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 1, 0; Čuk 1, 0; Zarotti 3, 2; Ban 4, 2; Žerjal 2, 2; Sosič 1, 0; Rauber 1, 0; Daneu 2, 0. BLOKADE: Ban 1. ASISTENCE: Žerjal 1.
Gulič 2. GLEDALCEV: 2.000.
proti kateremu je bila vsaka obramba neuspešna. Borbeno, požrtvovalno in odločno pa so igrali še Ferraiuolo, Lesica in Hotteyan (prijetno presenečenje v tem srečanju). Tak silovit začetek domačinov je naše nemalo presenetil (0:6 v 2. min., 6:12 v 3. min.). Nakar pa so si jadranovci le
»Čestitamo za zmago,« smo po nedeljski tekmi pričeli pogovor s trenerjem Cagive Dodom Rusconijem.
»Čestitke si zaslužite Vi. V prejšnjem kolu ste premagali našega tekmeca Panapesco, danes pa ste z na-, mi izgubili,« se je pošalil Rusconi. In nadaljeval: »Mimo šale moram reči, da sem se tega srečanja z Jadranom kar precej bal. Po informacijah, ki sem jih imel s srečanja proti Mon-tecatiniju, sem pričakoval tu v Vareseju izredno agresivno ekipo, bal pa sem se predvsem Jadranovih strelcev. Pripravil sem tudi vrsto obramb, da bi onemogočili Bana in tovariše. Razpleti na igrišču pa so pokazali, da je bila bojazen odveč. Začeli smo s consko obrambo, ki je takoj dala svoje sadove. Ban nas je sicer v prvem polčasu nekajkrat premagal s točnimi meti, dokajšnje težave smo imeli tudi z Zarottijem pod košem, toda to je bilo tudi vse. V drugem pol-
opomogli in v 5. min. zaostanek zmanjšali na dve točki (10:12). Domačini pa so nadaljevali z uspešno igro, priigrali so si 10 - 14 točk prednosti ia zanesljivo vodili do konca prvega polčasa.
V tem delu srečanja so jadranovci zadovoljili. Zelo uspešno je pod košema igral Fabrizio Zarotti, Marko Ban je dosegel 15 točk, Žerjal je izvedel nekaj uspešnih akcij. Žal pa je bilo stanje z osebnimi napakami zaskrbljujoče: Žerjal 4, Ban, Čuk in Zarotti po 3.
Nihče pa ni pričakoval, da se bo poraz v nadaljevanju spremenil v pravi polom.
Zgodilo pa se je prav to! Začetek drugega polčasa je bil namreč za naše katastrofalen. Prvo točko so ja-
času sploh ni bilo odpora. Zmagali smo z veliko lahkoto.«
»Jadran vas je torej razočaral?«
»Čemu razočaral? V prvem polčasu se nam je dobro upiral. V tem delu so tudi gledalci prišli na svoj račun: igra je bila dopadljiva. Po našem visokem vodstvu v začetku drugega polčasa so jadranovci izgubili vsako motivacijo in tekme je bilo konec.«
Jadranov trener Andrej Žagar še dolgo po tekmi ni uspel najti razlogov tega visokega poraza. »S 50od-stotkom v metu in s kar solidno o-brambo v prvem polčasu nam ni u-spelo zaustaviti Cagive, ki je ob polčasu vodila s 13 točkami razlike. V prvih šestih minutah drugega polčasa so domačini kmalu povedli z več kot 20 točkami razlike in tekma je bila dejansko odločena. Nakar smo izkoristili priložnost in nekateri igralci so dobili počitek, ki so ga bil ze- -
dranovci dosegli v 26. min., prvi koš iz akcije (Zarotti) le v 27. min. Tedaj je bil izid 67:44 za domačine, v 28. min. pa kar 75:50. Srečanje je bilo dejansko konec. Medtem je Peter Žerjal zaradi petih osebnih napak že sedel na klopi, domačini so nadaljevali z zelo uspešnim odstotkom v metu. Našim ni šlo in ni šlo! Trener Žagar je tako izvedel več menjav in visok, doslej najhujši poraz v tem prvenstvu je bil tu.
Od jadranovcev je bil tokrat daleč najboljši Fabrizio Zarotti. Skozi vse srečanje se je izredno požrtvovalno boril, igral je enostavno in učinkovito ter z 29 točkami bil tudi najuspešnejši strelec tekme.
Naši košarkarji bodo v prihodnjem koli igrali doma proti moštvu Mauirja
lo potreben glede na dosedanjo obre-mentev. Nismo tako vgč lovili razlike, ki bi bila drugače manjša.«
Kot zdravnik je tokrat Jadranovo moštvo v Varese pospremil Peter Starc, naš dolgoletni košarkarski delavec in še prej eden naših najboljših igralcev sploh. Peter je takole ocenil nedeljsko tekmo jadranovcev: »I-mel sem vtis, da naši niso imeli pravega pristopa do igre. Verjetno je bilo to odvisno od utrujenosti zaradi dolge vožnje. Od posameznikov bi pohvalil izredno požrtvovalnega Zarot-tija. Tudi Žerjal ni igral slabo, le škoda, da je moral tako hitro na klop zaradi osebnih napak.«
Po dokajšnji potrtosti takoj po porazu so si jadranovci kaj kmalu opomogli. Pospremili so »vojaka« Iva Starca v bližnji Como, razpoloženje je bilo veselo, kar spodbudno pred sobotnim domačim nastopom proti Mauriju iz Treviglia. (bi)
iz Treviglia. Igrali bodo že v soboto ob 21. uri. Zanje bo to lepa priložnost, da se oddolžijo za poraz v Vareseju. (B. Lakovič)
TAKO	V B	LIGI
IZIDI	17. KOLA	
Vicenza - Arese		95:99
Panapesca - Čelana		91-80
Treviglio,- Ferrara		76:65
Cremona - Victors		72:63
Faciba - Kidland		65:85
Montebelluna -	Maltinti	83:85	
Citrosil - Castor		96:85
Cagiva - JADRAN		119:82
LESTVICA		
Citrosil	17 15	2 1524:1324 30
Cagiva	17 12	5 1512:1333 24
Ferrara	17 12	5 1317:1254 24
Cremona	17 12	5 1260:1216 24
Maltinti	17 12	5 1359:1325 24
Castor	17 11	6 1505:1377 22
Panapesca	17 11	6 1589:1482 22
Arese	17 10	7 1507:1541 20
Kidland	17 9	8 1375:1310 18
Trevigdo	17 9	8 1373:1372 18
JADRAN	17 5	12 1344:1466 10
Faciba ■	17 5	12 1327:1510 10
Victors	17 5	13 1172:1235 8
Vicenza	17 4	13 1340:1469 8
Čelana	17 4	13 1307:1461 8
Montebelluna	17 1	16 1273:1466 2
PRIHODNJE KOLO		(8. in 9. 2.)
JADRAN - Mauri Trevigdo; Victors Monza - Vicenza; Castor Pordenone -		
Faciba Busto Arsizio; Theorema Are-se - Spondilatte Cremona; Ecocementi Ferrara - Nordica Montebelluna; Ridiami Padova - Panapesca Montecar tini; Čelana Bergamo - Cagiva Varese; Maltinti Pistoia - Citrosil Verona.
JADRANOVISTRELCI Ban 403 (84:112); Čuk 236 (30:46); Zarotti 179 (34:56); Rauber 166 (29: 37); Daneu 108 (27:44); Žerjal 97 28: 35); Gulič 69 (11:27); K. Starc 69 (9: 18); Sosič 9 (5:7); I. Starc 4 (2:2); Klobas 4.
Rusconi: »Bojazen pred tekmo je bila odveč«
Nogomet: pred tekmo Italija-ZRN
Običajne polemike
Čeprav je s Campobassom v bivstvu izgubila točko
Triestina je lahko celo zadovoljna
Castellammare di Stabbia — Italijanski nogometaši so praktično sklenili priprave za jutrišnje prijateljsko srečanje v Avellinu z Zahodno Nemčijo. Tako kot običajno se niti kratke priprave na lepem stadionu San Paolo v Neaplju niso končala brez polemik. Do teh je prišlo zato, ker je prof. Vecchiet napravil posebno lestvico igralcev glede na nekatere zdravniške teste, ki so bili objavljeni v časopisih in se Bearzot s to lestvico ne strinja. Selektor Bearzot pravi, da so ti testi izredno dragoceni za posamezne nogometaše in njihovo pripravo za nastop na SP v Mehiki, kjer igra pomembno vlogo višinska razlika.
Naj bo tako ali drugače, jutri v Avellinu čaka Italijo izredna zahteven nastop, čeprav ima Bearzotov kolega, slavni Franz Beckenbauer, pre-
Danes Italija — ZRN mladi
V okviru gostovanja zahodnonemških nogometašev v Italiji se bosta že danes v Salernu pomerili tudi reprezentanci under 21 obeh držav. Srečanje bo tudi po TV in sicer na drugem i-talijanskem sporedu s pričetkom ob 14.25.
cej težav. Manjkalo bo nekaj ključnih igralcev v ZRN, a ne glede na to Beckenbauer zagotavlja, da bo poslal na igrišče enajsterico, ki bo domačinu dostojen tekmec.
Triestina — Campobasso 1:1 (0:1)
TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, Salvadè (66’ Di Giovanni), Dal Prà, Cerone, Braghin, De Falco, Or-
totocalcio
totip
Genoa - Vicenza	1	1.	— 1. Danmark Wh	1
Pescara - Brescia	Z		2. Tacambaro	X
Pistoiese - Alessandria	X	2.	— 1. D ali da Om	2
Lazio - Bologna	X		2. Delger	2
Perugia - Monza	' 1	3.	— 1. Burgino	X
Cagdari - Ascoli	2		2. Cent	1
Palermo - Empoli	X	4.	— 1. Darko	1
Fano - Parma	X		2. Caselette	2
Triestina - Campobasso	X	5.	— 1. Robert Grahan	2
Sambenedettese - Cremonese	X			2. Benedetto	X
Ternana - Casertana	X	6.	— 1. Swann	1
Cesena - Catanzaro	1		2. Delvinito	2
Catania - Arezzo	1	KVOTE		
KVOTE		12	(33 dobitnikov)	17.116.000 lir
13	(528 dobitnikov)	12.646.000 lir	11	(762 dobitnikov)	720.000 Ur
12 (13.660 đobibtnikov)	487.000 lir	10 (7.513 dobitnikov)		72.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (9. 2.) : Torino - Roma; Genoa - Ca gliari; Milan - Sampdoria; Fiorentina - Como; Verona - Inter; Atalanta - Juventus; Campobasso - Lazio; Fnancavilla - Teramo; Empoli - Bologna; Udi nese - Avellino; Foggia - Monopoli; Napoli - Lecce; Bari - Pisa.
landò, Cinedo, Romano, lachini (80’ Scaglia).
CAMPOBASSO: Bianchi, Parpiglia, Della Pietra, Maestripieri, Anzivino, Pivotto, Lupo, Baldini (82’ Evangelisti), Perrone (82’ Boito), Garetti, Russo.
SODNIK: Leni iz Perugie.
STRELCA: v 25. min. Perrone, v 56. min. lachini (11-metrovka).
Triestina je ponovno izgubila točko na domačem igrišču in tokrat proti ekipi, ki sodi med slabša moštva v drugoligaški konkurenci. Za ekipo, ki goji ambicije po napredovanju je to brez dvoma slab rezultat, ki bi ga lahko ob koncu prvenstva še kako obžalovah.
Toda rezultat je pravična slika o dogajanju na igrišču, kar je še bolj zaskrbljujoče. Triestina je v bistvu napadala skozi celo tekmo, do gola pa je prišla le s pomočjo sicer upravičenega strela iz enajstmetrovke, ki ga je povprečni sodnik Leni dosodil zaradi očitnega prekrška nad Činčilam v kazenskem prostoru. Nezgrešljivi laxhini je to izkoristil in izenačil gol, ki ga je v prvem polčasu dosegel bivši tržaški igralec Perrone. Od dolgotrajnih napadov pa Triestina ni zmogla doseči poleg tega nič drugega, razen vratnice, ki jo je Cinedo
zadel tri minute pred koncem.
Campobasso pa je ubral staro, za-sovraženo, a vedno učinkovito taktiko »italijanske« obrambe, s kopico igralcev pred lastnim vratarjem, (občasno tudi vseh 11 v svojem kazenskem prostoru), ter hitrimi protinapadi, ki so spravili na kolena tržaško obrambo, tako da so gostje po prejetem golu imeli tri izredne možnosti, da bi ponovno in verjetno dokončno prišli v vodstvo. K sreči (za Triestino) je bil Bistazzoni v izredni formi in je rešil rezultat.
Igor Pavletič
IZIDI 21. KOLA: Cagliari - Ascod 0:2, Catania - Arezzo 1:0, Cesena -Catanzaro 2:0, Genoa - Vicenza 1:0, Lazio - Bologna 0:0, Palermo - Em-pod 1:1, Perugia - Monza 2:1, Pescara - Brescia 1:2, Sambenedettese -Cremonese 1:1, Triestina - Campobasso 1:1.
LESTVICA: Ascod 31; Brescia 27; Vicenza, Cesena in Triestina 24; Em-pod 23; Genoa in Cremonese 22; Lazio, Bologna in Sambenedettese 21; Campobasso, Perugia in Catania 20; Palermo 19; Arezzo, Pescara in Catanzaro 17; Cagliari 16; Monza 14.
PRIHODNJE KOLO (9. 2.): Monza - Triestina.
Košarka: 1. jugoslovanska Uga
Cibona s težavo ugnala Slogo
KRALJEVO — V zaostad tekmi 16. kola je zagrebška Cibona po pričako1-vanju, toda z dokajšnjo težavo v Kraljevu premagala domačo Slogo s 97:96 in tako še naprej nepremagana vodi na skupni lestvici.
Zagrebčani so zaostajad že za 13 točk, nakar je prišla na dan njihova večja izkušenost in za domačine ni bdo več pomoči. Cibona ima na lestvici 32 točk (drugi je Zadar z 22), Sloga pa je še naprej zadnja s 6 točkami.
Joe Dial 5,91 m
COLUMBIA — Na atletskem dvoranskem tekmovanju undverze v Missouri ju je Joe Dial za dva centimetra izboljšal svetovni dvoranski rekord s padco, ki znaša sedaj 5,91 rin. Bivši rekorder Bidy Olson je bd lastnik rekorda 8 dni!
Stefanel ob prepadu, Segafredo blizu » play-off «
Stefane) - Cantine Riunite 68:71 (32:41)
STEFANEL: Scrigner, Francescat-to 7, Bobicchio, Shelton 19 (3:3), Golmani, Riva 17 (2:2), Vitez 3 (1:2), BertolotU 7 (1:1), Coleman 15 (1:2), Lucantoni.
CANTINE RIUNITE: Medoli, Bru-matti 14, Ghiacci, Spaggiari, Morso 16, Bouie 22 (2:3), Cervi, Montecchi 8 (2:), Grattoni 11 (1:1), Motti.
Cantine Riunite iz Reggio Emide so povsem zasluženo v Trstu premagale Stefanel. Gostje so prikazali zrelejšo igro od Tržačanov, igre proti conski obrambi so bile enostavne in učinkovite, v obrambi pa ni Lom-bardijeva ekipa zagrešila večjih napak. Stefanel pa je kot običajno imel proti conski obrambi gostov velike težave, saj je z razdalje zadeval edino Riva (!), večkrat pa se je zgodilo, da so Tržačani v isti akciji trikrat ad štirikrat streljali mimo koša, potem ko so prav tolikokra ulo-
odbito žogo. Poleg tega so na-dobesedno podarili vsaj
je torej že izgledalo, da je Ste-1 na dobri poti, da se izogne iz-;, je Puglisijeva ekipa ponovno za-i. Neposredni tekmeci za obsta-v ligi pa medtem nizajo nove 3	Marko Oblak
TALI IZIDI 19. KOLA:	Berlo-
Simac 68:71; Granarolo - Scavo-prekinjena; Arexons - Bancoro-90 89; Livorno - Divarese 72:63; c* - Opel 67:63; Mobil girgi - Be-
LESTVICA: Simac 36, Arexons 30, Mobilgirgi in Berloni 26, Divarese 22, Granarolo, ScaVolini, Riunite in Marr 20, Bancoroma 18, Livorno in Silver-stone 144, Stefanel 12, Opel 10, Be-netton 8, Mulat 6.
PRIHODNJE KOLO (jutri) : Simac -Stefanel; Mobilgirgi - Berloni; Scavolini - Arexons; Riunite - Granarolo; Opel - Silverstone; Benetton - Livor-
no; Bancoroma - Mulat; Divarese -Marr.
A - 2 LIGA
Sangiorgese — Segafredo 70:72 (36:36)
SANGIORGESE: Ceccareld 16. Valenti 21, Lovatti 2, De Angelis 2, Pratesi 6, Hackett 10, Comelius 7, Schia vi 0.
SEGAFREDO: Biaggi 6, Marušič 2, Sfiligoi 4, Ardessi 16, Jackson 25, Budara 5, Vroman 144.
Na težkem igrišču v Porto San Giorgiu jo Segafredo izbojeval zelo pomembno zmago in ga od četrtega mesta, tudi zaradi nepričakovanega poraza videmskega Fantoni s Cor-tanom, ločita sedaj le dve točki. Pot do «play-off» je seveda še zelo dolga, vendar je na dlani, da so Goričani končno ubrali pravo smer vrsti nezgod pa jim sedaj malce pomaga tudi sreča, saj so v nedeljo — rekli hi ob pravem trenutku — nale-ted na nasprotnika, ki je po odlič-
nem prvenstvenem startu v precejšnji krizi, zlasti zaradi slabe igre Američanov. To ne velja za Jacksona, ki je bil tudi tokrat zelo natančen in je najzaslužnejši za zmago Segal'reda.
OSTALI IZIDI 19. KOLA: Fantoni - Cortan 93:96; Ippodromi - Yoga 114:103; Mister Day - Giorno 81:77; Fermi - Jodycolombani 92:89; Popper - Rivestoni 87:85; Filanto - Liberti 89:98; Fabriano - Annabella 87:102.
LESTVICA: Cortan 30, Yoga in Ippodromi 26, Fantoni 24, Giorno, Filanto in Segafredo 22, Popper 20, Sangiorgese 18, Liberti in Fabriano 16, Jolly in Annabeda 14, Rivestoni in Mister Day 12, Formi 10.
PRIHODNJE KOLO (jutri): Segafredo - Popper; Yoga - Fantoni; Cortan - Fabriano; Sangiorgese - Mister Day; Giorno - Fermi; Liberti -Ippodromi; Jody - Rivestoni; Anna-beda - Filanto.
Odbojka: po prestižni zmagi nad Coneglianom
V deželnih odbojkarskih ligah
Meblo tretja sila prvenstva
TAKO V DRUGI ZENSKI ITALIJANSKI LIGI
IZIDI 12. KOLA
Patinati Ferrara - Oma Armes Trst 3:1 (15:8, 14:16, 15:11, 15:8); Fiamma Vicenza - Mobilcatalogo Pordenone 0:3 (8:15, 11:15, 5:15); MEBLO -Volley Conegliano 3:1 (15:6, 8:15, 15: 9, 15:12); Fratte - Mogliano Veneto 2:3 (15:11, 15:9, 9:15, 5:15, 14:16); Nervesa - Tregarofani Padova 3:1 (10:15, 15:6, 15:8, 15:8); Volpe Fiesso
-	Spinea 3:0 (15:6, 15:12, 15:12).
PRIHODNJE KOLO (8. 2.) Mogliano Veneto - MEBLO; Mobilcatalogo Pordenone - Fratte; Spinea
-	Patinati Ferrara; Conegliano - Fiam-
ma Vicenza; Oma Armes - Nervesa; Tregarofani Padova - Volpe Fiesso.
Pordenone
Nervesa
MEBLO
Conegliano
Volpe F.
Mogliano V.
Tregarofani
Ferrara
Fratte
Oma Armes
Vicenza
Spinea
LESTVICA 12 12 0 36:3
12 11 12 8 12 8 12’6 12 6
577:304 24 1 34:9 598:451 22 4 29:16 600:510 4 25:21 544:517 6 20:20 459:477 6 21:24 537:524
12
12
12
12
12
12
25:26 620:606 18:25 462:559 16:30 492:594 16:30 507:617 15:30 477:580 13:34 496:629
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Markovič 76, Maver 73, Kralj 71, Žerjal 67, Klemše 48, Mira Grgič 21, Neva Grgič 20, Foraus 7, Garbini in Ukmar 3, Pertot 2.
Sandra Foraus je v soboto uspešno zamenjala Klemšetovo
Ob predstavitvi Meblove tekme s Coneglianom smo v naslovu zapisali, da je moštvo iz Veneta pravzaprav na prvenstveni lestvici krivično pred združeno ekipo. O tem so bile očitno še najbolj prepričane slovenske igralke, ki so na igrišče stopile s trdnim namenom, da nasprotnika strmoglavijo s tretjega mesta, ki po kvaliteti upravičeno pripada Meblu. Da je združena „ekipa uspešno kronala zasledovanje Conegliana, ki traja že od prvega kola, resnici na ljubo ne čudi, saj so bili v Meblovem taboru vsi dokaj prepričani, da bodo zmagali. Toda gledalci in same igralke naše eki-ke so bili v soboto vendarle presenečeni: namesto kot povprečna ekipa, ki je v prvi tekmi zmagala predvsem po krivdi Mebla, se je Conegliano v Nabrežini predstavil v povsem drugačni luči in je s fenomenalno obrambo in zagrizenim pristopom do igre, dokazal, da upravičeno sodi med boljše šesterke v ligi in da se kljub nekaterim nedavnim porazom sploh ne nahaja v krizi.
Prav zato je bila sobotna Meblova zmaga še toliko bolj pomembna, saj so se morale naše igralke resnično potruditi, da so odpravile neugodnega tekmeca. Po drugi strani pa se še stopnjuje jeza zaradi poraza v Coneglianu, saj je na dlani, da je bil ta po-
raz vse prej kot neizbežen in če k temu prištejemo še spodrsljaj v San Giustini, je dokaj jasno, da bi lahko imel Meblo sedaj dvajset točk in bi ga od drugouvrščene Nervese ločili le dve točki. Toda treba hkrati tudi priznati, da sta Mobilcatalogo in sama Nervesa objektivno močnejša od naše ekipe, zato je vsakršno tarnanje dokaj nepotrebno.
S sobotno zmago ni Meblo le dohitel Conegliana, temveč je tudi obdržal prednost štirih točk pred neposrednimi zasledovalci in je definitivno presegel minimalno kvoto točk, ki je potrebna za obstanek v ligi. Skratka, naša ekipa se nahaja v dokaj zavidljivem položaju, da lahko odslej igra povsem sproščeno, pogoj pa je, da najde v sebi dovolj motivacij za igro. Na vrsti je precej gostovanj proti ekipam, ki se otepajo izpada, prav nobena od teh tekem pa ne bo lahka, še vedno pa bi bilo lepo zadoščenje, če bi Meblu uspelo premagati še kakšno ekipo z zgornjega dela lestvice.
Vsekakor je verjetno napočil čas za obračun in pogled na prihodnost. Meblo je neposredno dokazal, da je najmanj tretja sila prvenstva, ne glede na to, kako bo igral v nadaljevanju prvenstva, tega prav nihče ne more več zanikati!
Košarkarsko promocijsko prvenstvo na Tržaškem
Nasplošno neugodno kolo
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM
IZIDI 12. KOLA
Breg Adriatherm - Scoglietto 71:96
Santos - Kontovel
Electronic Shop	66:79
Fruttetna - Libertas	86:70
Intermuggia - Lav. Porto	70:73
Ferroviario - Saba	93:75
Bor Radenska - Alabarda	84:94
PRIHODNJE KOLO (8. in 9. 2.) Libertas - Breg Adriatherm; Saba -Intermuggia; Konntovel E. S. - Frut-tetna; Alabarda - Santos; Scoglietto -Ferroviario; Lav. Porto - Bor Rad.
Alabarda	LESTVICA 12 11 1			1076:1010	22
Libertas	12	9	3	977:879	18
Scoglietto	12	9	3	990:904	18
Fruttetna	12	8	4	1042:963	16
Kontovel ES	12	7	5	971:912	14
Intermuggia	12	6	6	948:975	12
Bor Rad.	12	5	7	1004:1038	10
Santos	12	5	7	884:931	10
Ferroviario	12	4	8	947:972	8
Lav. Porto	12	4	8	846:940	8
Breg Adria.	12	3	9	847:953	6
Saba	12	2	10	884:991	4
Andrej Vremec - 30 točk proti Santosu
STRELCI NAŠIH EKIP: Pregare (Bor Radenska) 259; Mezzavilla (Breg Adriatherm) 206; Korošec (Bor Radenska) 186; Pieri (Bor Radenska) 177; Štoka (Kontovel Electronic Shop) 161; Vremec (Kontovel Electronic Shop) 159; Zobec (Breg Adriatherm) 155; Starc (Kontovel Electronic Shop) 143; Grilanc (Kontovel Electronic Shop) 126; Čuk (Kontovel Electronic Shop) 115.
Prvo povratno kolo v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem se je za naše peterke izteklo po pričakovanju. Že vnaprej je bilo znano, da ne bo kdove kako ugodno in dejansko je tako tudi bilo. Zmagal je le Kontovel Electronic Shop, ki se je tako na petem mestu znebil družbe Intermuggie in se lahko mirneje pripravi na »hig-match« prihodnjega kola, ko se bo pomeril s Fruttetno, ki jo mora nujno premagati, če želi doseči uvrstitev v »play-off«.
Mladi borovci bi v tekmi z vodilno Alabarde skoraj-
da pripravili senzacijo, ki pa se jim je izmuznila v podaljšku. Breg Adriatherm proti objektivno močnejšemu Scogliettu zmage ni pričakoval in je tudi ni dosegel. Za borovce in brežane pa je bilo k o'o neugodno predvsem zaradi izidov drugih tekem. Zmagal je namreč Ferroviario (proti šibki Sabi), nekoliko nepričakovano pa tudi Lavoratori del Porto. Položaj Brega A-driatherm je tako znova kritičen, borovci pa morajo v prihodnjem kolu premagati pristaniščnike, sicer bi tudi njim znova trda predla.
Najboljše v moški C-2 ligi
Pripravil G. FURIANIČ
V	zadnjem kolu prvega dela moškega odbojkarskega prvenstva C-2 lige so bile prvič v letošnjem prvenstvu uspešne vše tri slovenske šesterke. Tako Bor JIK banka, ki je po spodrsljaju Interja v mestnem derbiju z Nuovo Pallavolo š vedno v boju za osvojitev 2. mesta na končni lestvici, kot tudi Val iz Štan-dreža. sta s 14 oziroma 12 točkami dosegla več kot dober uspeh. Dobro oceno lahko damo Olympii Terpin, ki je v 10 tekmah petkrat zmagala in prav toliko srečanj tudi izgubila. Vse tri šesterke pa so med boljšo polovico zastopnikov in brez prav nobene bojazni pred nazadovanjem.
Dve koli pred koncem prvega dela prvenstva v ženski C-2 ligi se je v ospredje prebil Colori iz Latisane, ki je na gostovanju v Fontanafreddi pospravil nič manj kot sedmi zaporedni par točk. Vzpon odbojkaric iz Latisane (povsem nov odbojkarski center v naši deželi) pa je omogočila Sangiorgina, ki je v derbiju kola premagala vodečo Celimo z več kot zgovornim 3:0 (7, 3, 6). Po vsej verjetnosti je Bor Friulexport izločen iz boja za mesto pod samim vrhom, saj sta se zadnji zmagoviti nasprotnik Gorian iz Tržiča in Sangiorgina oddaljila za 2 točki. Zanimiv je razplet na dnu lestvice, saj so Sovodnje Centralsped kljub porazu napredovale še za eno mesto.
V	derbiju za vrh moške D lige je Libertas Turjak zanesljivo premagal Colori Sikkens iz Trsta, ki je sicer novinec v ligi. Oba naša zastopnika sta spet potegnila krajši konec.
Tržiški Canon je v ženski D ligi srečno odnesel celo kožo iz Doline in tako še naprej nadaljuje mrtvi tek s PLerisom, ki je zlahka premagal Slogo. Domiovke so ostale praznih rok doma s Corridonijem in sedaj obe šestehki delita 3. mesto. Izdaten korak proti sredini lestvice so napravile Kontovelke, ki so le zaustavile zmagovito pot Le Volpi.
Moška C-2 liga IZIDI 11. KOLA
Bor JIK banka - Volley Bali Videm 3:0; Olympia Terpin Gorica -Rozzol Trst 3:2; CUS Trst - Volley Bali Maniago 3:0; Vivil - Val štan-drež 1:3; Inter 1904 Trst - Nuova Pal-
la volo Trst 2:3 (Libertas igral). LESTVICA				Sacile	ni
CUS Trst	10	10	0	30:10	20
Inter 1904	10	8	2	27:10	16
Bor JIK banka	10	7	3	23:16	14
Nuova Pali. Trst	10	6	4	22:17	12
Val štandrež	10	6	4	20:16	12
Olympia Terpin	10	5	5	21:19	10
Libertas Sacile	10	5	5	18:19	10
Volley Maniago	10	3	7	16:22	6
Rozzol Trst	10	3	7	17:25	6
Vivil	10	1	9	9:28	2
Volley Bali Videm 10		1	9	7:28	2
PRHIODNJE KOLO (8. 2.)
Libertas Sacile - Inter 1904 Trst; Nuova Pallavolo Trst - Vivil; Val Štandrež - CUS Trst; Volley Bali Maniago - Olympia Terpin; Rozzo! - Bor JIK banka (počiva Volley Bali Videm).
Ženska C-2 liga IZIDI 11. KOLA
Libertas Krmin - Sovodnje Centralsped 3:1; Virtus Vigonovo - Pa: stificio Crisci 2:3; Ceramiche d’Ar-te - Killjoy Trst 3:0; Sangiorgina -Celinia 3:0; Angelella Fontanafredda - Colori Latisana 0:3; Bor Friul-export - Gorian Tržič 1:3 (Sloga ni igrala).
LESTVICA
Colori Latisana	10	9	1	29:8 18
Cehnia Maniago	10	9	1	27:9 18
Sangiorgina	10	8	2	28:9 16
Gorian Tržič	11	8	3	28:13 16
Bor Friulexport	10	7	3	22:15 14
Pastificio Crisci	10	6	4	21:18 12
Libertas Krmin	11	6	5	21:20 12
Sloga	10	4	6	15:23 8
Virtus Vigonovo	10	3	7	16:24 6
Ceramiche d’Arte	10	3	7	12:23 6
Sovodnje Cent.	10	1	9	9:27 2
Killjoy Trst	10	1	9	8:27 2
Fontanafredda	10	1	9	8:28 2
PRIHODNJE KOLO (8. in 9. 2.)
Gorian Tržič - Sloga; Colori Latisana - Bor Friulexport; Celinia - Fon-tanafredda; Killjoy - Sangiorgina; Pastificio Crisci - Ceramiche d’Ar-te; Sovodnje Centralsped - Virtus Vigonovo (Počiva Libertas iz Krmina).
Moška D liga
Katalan Trst - Val Štandrež 3:1 (15:7, 13:15, 15:13, 15:8)
VAL ŠTANDREŽ: Zavadlav, Andrej in Marjan Vogrič, Bastiani, Mu-čič, Brajnik in Bensa.
Tako kot v prejšnjih nastopih je bil za mlade odbojkarje vala tudi to pot usoden tretji set. Potem, ko so stanje s Katalanom izenačili, so namreč v tretjem nizu spet izgubili in to po izredno izenačeni in enakovredni igri. V končnici so napravili nekaj napak, kar je za mlade in neizkušene odbojkarje tudi običajno. Izkušeni domačini so to skrbno izkoristili ter tako praktično osvojili tudi tekmo. Pri Valu sta Marjan Vogrič (letnik 1970) in še dve leti mlajši Bensa povsem zadovoljila. (Zip)
IZIDI 11. KOLA
Pastificio Crisci - Naš prapor 3:1; Julia Auto Torriana - San Sergio 3:0; Katalan Trst - Val štandrež 3:1; Libertas Turjak - Colori Sikkens 3:0; Pallavolo Grado - Fincantieri Tržič 0:3 (Pallavolo Mossa ni igral).
LESTVICA
Libertas Turjak	10 10		0	30:6	20
Colori Sikkens	10	9	1	27:12 38	
Juha Auto Torriana 10		7	3	23:11	14
Pallavolo Mossa	10	6	4	20:18	12
Katalan Trst	10	5	5	23:18 10	
Fincantieri Tržič	10	5	5	17:21	10
Pastificio Crisci	10	4	6	22:22	8
San Sergio Trst	10	4	6	18:21	8
Val štandrež	10	3	7	14:26	6
Naš prapor	10	1	9	10:29	2
Pallavolo Mossa PRIHODNJE	10 1 KOLO		9 (8.	8:28 2.)	2
Fincantieri Tržič - Libertas Turjak; Colori Sikkens - Katalan Trst; Val štandrež - Julia Auto Torriana; CG San Sergio - Pastificio Crisci; Naš prapor - Pallavolo Mossa (Počiva Pallavolo Grado).
Ženska D liga IZIDI 11. KOLA
Sloga - Pieris 0:3; Kontovel Electronic Shop - Le Volpi 3:0; Nuova Pallavolo Trst - CUS Trst 1:3; Dom Agorest Gorica - Corridoni 0:3; Breg Agrar - Canon Tržič 2:3 (Intrepida ni igrala).
LESTVICA
Pieris	10	9	1	28:5 18
Canon Tržič	10	9	1	27:12 18
Corridoni	10	6	4	23:16 12
Dom Agorest	10	6	4	21:20 12
CUS Trst	10	5	5	21:19 10
Kant. Elee. Shop.	10	4	6	21:23 8
Breg Agrar	10	4	6	19:22 8
Nuova Pali. Trst	10	4	6	17:22 8
Le Volpi Trst	10	4	6	17:23 8
Sloga	10	3	7	11:25 6
Intrepida	10	1	9	10:28 2
PRIHODNJE	KOLO		(8.	2.)
Intrepida - Breg Agrar; Canon Tržič - Dom Agorest; Corridoni - Nuova Pallavolo Trst; CUS Trst - Kontovel Electronic Shop; Le Volpi - Sloga (Počiva Pieris).
Z občnega zbora SK Kras
Te dni se občni zbori naših društev vrstijo kot na tekočem traku. Na sliki: med občnim zborom ŠK Kras v Zgoniku
V ženski namiznoteniški C ligi
Predvsem težave s slabim vremenom...
Rentsch - Kras Globtrade 0:5
Huber - Škrk 0:2 (11:21, 17:21), Pircher - Purič 0:2 (13:21, 13:21); Putzer - Guštin 1:2 (21:18, 11:21, 15:21), Pircher - Škrk 0:2 (15:21, 10:21), Huber - Guštin 0:2 (13:21, 18:21).
Guštinova in tovarišice niso naletele v Rentschu na enakovrednega tekmeca. Zaradi obilnih snežnih padavin (vozili niso niti taksiji) so v Bočen dospele z veliko težavo, a kljub temu pravočasno za srečanje in, so bile nasprotnice presenečene ob njihovem prihodu, saj so se predstavile nà igrišče celo 10 minut po predvidenem začetku srečanja. Naše predstavnice so zlahka strle njihov odpor in jim v vsem srečanju prepustile le časten set. (Z. S.)
Dom - Vilazzano odložena
Tekmo med domovkami in šibkim Villazzanom niso odigrali, ker gostje
zaradi slabega vremena niso mogle odpotovati v Gorico. Srečanje je bilo zato odloženo.
MOŠKI
Kras Globtrade - Domofolgore Treviso 3:5
Bole - Dotto 2:1 (18:21, 21:19, 21:12), Štoka - Bettiol 2:0 (21:13, 21:16), Colja - Gava 0:2 (12:21, 13:21), Štoka - Dotto 2:1 (14:21, 21:19, 22:20), Bole - Gava 0:2 (14:21, 13:21), Colja - Bettiol 0:2 (10:21, 14:21), Štoka - Gava 0:2 (12:21, 13:21), Colja -Dotto 0:2 (20:22, 17:21).
Krasovi igralci so v tem kolu prijetno presenetili, saj so se trdoživo do zadnjega upirali močnejšemu nasprotniku, ki sodi v ožjo skupino tistih ekip, ki se bodo na koncu prvenstva potegovah za prestop v višjo ligo. Le malo kdo bi mislil, da bodo »rde-
če - beli«, pa čeprav so tokrat nastopih brez svojega najboljšega igralca Derganca, po. prvih štirih odigranih srečajnih, ko je bil rezultat 3:1 v njihovo korist, imeli tolikšne možnosti za končno zmago. Vseh upanj pa je bilo takrat konec,	(Z. S.)
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 4. t.m., ob 20.15 na stadionu 1. maj v Trstu seja odbojkarske komisje.
ŠD SOKOL IN SKD L GRUDEN sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20.00 v društvenih prostori. Dnevni red: poročila, volitve novih organov, razno.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo plavalni tečaj na Alluri začel jutri, 5. februarja, ob 15.30. 15.30.
V nedeljskem slalomu v Wengnu in včerajšnjem superveleslalomu v Crans Montani
Slavje Roka Petroviča, Muller prehitel Girardellija
WENGEN — CRANS MANTANA — Nedeljski wengeniski slalom, osmi te sezone svetovnega pokala, je prinesel novo zmagoslavje jugoslovanski vrsti: na poledeneli, sploh najbolj ekstremni progi, kar jih pozna svetovni pokal, se je uveljavil Rok Petrovič, najboljši v obeh spustih, na tretje mesto se je prebil Bojan Križaj, ki je v Wengnu že dvakrat stal na najvišji stopnici, drugi pa je bil Francoz Bouvet.
Po prvem spustu so si od tekme veliko obetali tudi Italijani, saj je Eda-lini za Petrovičem zaostajal za same tri stotinke sekunde. Edalini pa je bil v drugem spustu premalo napadalen, zasedel je deseto mesto in se je moral zadovoljiti s končnim četrtim- mestom. Vsekakor so Italijani dosegli lep skupinski uspeh, saj je bil Giorgi 5. in Erlacher 7.
Križaj, tretji v prvem spustu, je na drugi progi takoj napadel, pri čemer je naredil napako in se je le
z veliko težavo rešil. Zgubil pa je dragocen čas in nova morebitna zmaga je splavala po vodi.
V Crans Montani je bil včeraj prvi moški superveleslalom sezone, ki je prinesel pravo zmagoslavje švicarskim tekmovalcem in še posebno Petru Miillerju: poleg zmage v včerajšnji tekmi je osvojil tudi prvo mesto v kombinaciji (povezani s smukom v Val d’Iseru) in je prevzel vodstvo na skupni lestvici svetovnega pokala. Med Italijani je bil najboljši Mair, ki je pristal na 6. mestu, Jugoslovan Petrovič je bil šele 60., Šved Stenmark 96. Danes bo v Crans Montani še en superveleslalom.
VRSTNI RED SLALOMA: 1. Petrovič (Jug.) 1’31”14; 2. Bouvet (Fr.) 1’32”34; 3. Križaj (Jug.) 1’32”76; 4. Edalini (It.) 1'32”84; 5. Giorgi (It.) 1’32”98; 6. Mader (Av.) 1’33”95; 7. Erlacher (It.) 1’34”36; 8. Gaidet (Fr.) 1’34”63; 9. Schick (ZRN) 1’34”71; 10. Shaw (ZDA) 1’34”83; 11. Neuriesser
(Šve.) 1’34”92;	12. Pistor (ZRN)
1’35”15; 13. Wenzel (Liecht.) 1’35”28; 14. Kuralt (Jug.) r36”41; 15. Jurko (ČSSR) 1’36”62.
SKUPNI VRSTNI RED SLALOMA
ZA SP: 1. Petrovič (Jug.) 95; 2. Stenmark (Šve.) 85; 3. Nilsson (Šve.) 83; 4. Križaj (Jug.) 75; 5. Frommelt (Liecht.) 71.
LESTVICA SUPERVELESLALOMA: 1.
Muller (Švi.) 1’39”32; 2. Zurbriggen (Švi.) 1’39”72; 3. Wasmaier (ZRN); 4. Heinzer (Švi.) 1’40”02; 5. Alpiger (Švi.) 1’40”12); 6. Maier (It.) 1’40”37; 7. Stock (Av.) 1’40”62; 8. Schick (ZRN) 1’40”64;	9. Strolz (Av.)
1'40”74; 10. Hangl (Švi.) 1’40”89; 11. Pfaffenbichler (Av.)	1’40”98;	12.
Wildgruber (ZRN) 1’40”99; 13. Nie-derseer (Av.) r41”03 in Piccard (Fr.) 1’41”03; 15. Walk (Av.) 1'41”65.
LESTVICA KOMBINACIJE: 1. Mul ler (Švi.) 8,7; 2. Maier (It.) 9,94; 3. Alpiger (švi.) 22,16; 4. Wasmaier (ZRN) 23,66; 5. Heinzer (Švi.) 23,75;
6.	Girardelli (Luks.) 23,85. SUPERVELESLALOM ZA SP:
1. Muller (Švi.) 25; 2. Zurbriggen (Švi.) 20; 3. Wasmaier (ZRN) 15; 4. Heinzer (Švi.) 12; 5. Alpiger (Švi.) 11.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Muller (Švi.) 149; 2. Girardelli (Luks.) 142; 3. Wirnsberger (Av.) 137; 4. Stenmark (Šve.) 127; 5. Petrovič (Jug.) 125; 6. Zurbriggen (Švi.) 110;
7.	Wasmeier (ZRN) 99; 8. Maier (It.) 94; 9. Križaj (Jug.) 90; 10. Strolz (Av.) 86.
DANES NA PIANCAVALLU
V
Zenski slalom za svetovni pokal
PIANCAVALLO — Najboljše alpske smučarke se bodo danes za točke svetovnega pokala pomerile na Pianca-vallu, kjer bo slalom. Prvi spust bo ob 10. uri, drugi ob 12.30.
Na skupni lestvici je Švicarka Wal-liserjeva po nedeljskem smuku v Crans Montani prehitela rojakinjo E. Hess. Prva ima 184 točk, druga 176, vendar tudi na tretjem in četrtem mestu imamo švicarski tekmovalki: Schneiderjevo (170 točk) in Figinijevo (153). Peta je Avstrijka Gutensohno-va, zmagovalka nedeljskega drugega smuka v Crans Montani. Gutensoh-nova je v nedeljo prehitela Walliserje-vo, Haasovo (Švi.) Oertlijevo (Švi.), Grahamovo (Kan.), Figinijevo (Švi.), Kiehlovo (ZRN), Gergovo (ZRN). Najboljša med Italijankami je bila Dela-gova, ki je zasedla 15. mesto.
Znova Lendl
PHILADELPHIA — Zmagovalec mednarodnega teniškega turnirja v Philadelphii je Čehoslovak Lendl. V finalu bi se moral pomeriti z Američanom Mayottom, ki pa se zaradi poškodbe ni predstavil na igrišču.
V 18. kolu 2. amaterske nogometne lige
Vesna premočna, Zarja si je opomogla
Nogometaši Kopra dobro pripravljeni
Koper — Flavija	6:2
V okviru priprav v Lipici so nogometaši Kopra dosegli še en uspeh. Po odmevni zmagi nad jugoslovanskim prvoligašem Dinamom iz Vin-kovcev, so v nedeljo premagali tudi Flavijo iz Lipnice, ki je petouvršče-na ekipa druge avstrijske lige. Jutri bo Koper odigral še tretjo tekmo, in sicer v bližnji Sežani z domačim Tabor-Jadranom. Za to srečanje, ki se bo pričelo ob 15. uri, vlada v tem kraju veliko zanimanje.
Sicer pa se ljubiteljem nogometa na slovenski obali ta teden obeta zanimiv program. V Kopru se pripravljajo tri moštva (Dinamo Vinkovci, Jedinstvo Brčko in Flavija). Jutri bo v Kopru tekma med Jedinstvom in Flavijo, v četrtek med Dinamom in Slobodo iz Tuzle.
24 ur v Daytoni
DAYTONA BEACH — Na 24-urni avtomobilski dirki v Daytoni Beachu je zmagala posadka Al Holbert, Al Unser (ZDA) in Derek Belle (VB) na porscheju 962. Zmagovalci so 4.079 km prevozili s poprečno hitrostjo 240,750 km na uro. Tudi na drugem mestu najdemo vozilo porsche.
Vesna — Begliano 3:1 (1:0)
STRELCA za Vesno: v 35. in 70. min. Kostanpfel, v 85. min. Potasse z 11-metrovke.
VESNA: Negrini, N. Sedmak, Pisani, Verbich, Penco, Pipan, R. Can-dotti, Potasso, Kostnapfel (Bruno), F. Candotti, Picchieri (Floridan).
V	nedeljo smo bili priča zelo prijetni in zanimivi tekmi, ki se je končala z visoko zmago Vesne. Srečanje je potekalo enosmerno, saj so bili tokrat prav vsi Križani zelo dobro razpoloženi, tako da so poleg igralcev samih prišli na račun tudi številni zvesti navijači. Po tako navdušujoči igri je bilo pričakovati gol iz trenutka v trenutek, in do tega je tudi prišlo v 35. min.
V	drugem polčasu je Vesna nadaljevala z agresivno igro in gostje se sploh niso mogli otresti stalnega pritiska kriških napadalcev, ki so bili skoraj neustavljivi. Tako so Križani s svojim srednjim napadalcem podvojili. Gostje so sicer iz 11-me-trovke zmanjšali zadetek, vendar je
Potasso prav tako iz 11-metrovke, postavil rezultat na varno.
V kriških vrstah so se tokrat posebno odlikovali vezni igralci, zato je lahko vsa ekipa homogeno in u-činkovito igrala. (A.K.)
Zarja - Libertas 1:1 (1:0)
STRELCA: v 43. min. Tognetti, v 54. min. Pacher.
ZARJA: Del Bello, Grgič, Tognetti, Franco, Terčon, Damjan Fonda (v 85. min. Gotti), Egon Fonda, Bon, Pi-scanc, Sulčič, Sossi.
SODNIK: Cecchini iz Vidma.
Po katastrofi v prejšnjem kolu je Zarja ponovno prišla do točke na račun solidne ekipe Libertasa. Zarjani so tokrat zaigrali veliko bolje in bi z nekoliko več sreče lahko iztržili obe točki.
Že od prvih minut je bilo sicer videti, da se Bazovci še niso otresli pravega šoka. ko so pred tednom dni visoko izgubili, saj so igrali izredno previdno in so prepustili pobudo gostom, ki so se nekajkrat nevarno pri-
bližali domačim vratom. Proti polovici polčasa pa so se zarjani prebudili ter izvedli nekaj lepih akcij. V eni izmed teh je Tognetti z lepim strelom tudi premagal vratarja gostov.
V drugem polčasu se je igra ustalila predvsem na sredini in je ža zgle-dalo, da bo Zarja z lahkoto zmagala. Toda gostje so v 54. min. nepričakovano izenačili. Po golu so se Bazovci podali v napad in imeli nekaj stoodstotnih priložnosti, ki pa so jih napadalci zapravili. (Big)
Rekord Paolettija
SANTIAGO DE CHILE — Italijanski kolesar Roberto Paoletti je z znamko 46,751 km in 139 cm popravil svetovni rekord med amaterji v enourni vožnji na dirkališču. Prejšnji rekord je pripadal Baldiniju, ki je leta 1953 prevozil 357,139 m manj. Čilsko glavno mesto, kjer je Paoletti postavil novi rekord, je na 600 m nadmorske višine, Paoletti je višinski svetovni rekord v Ciudad Mexicu, ki je na 2260 m, postavil pred mesecem dni, ko je prevozil 47,579 km.
3. AL NA TRŽAŠKEM

Kras dohitel Primorje
Campanelle — Kras 0:3 (0:2)
STRELCI za Kras: v 43. min. De-tneglio, v 47. in v 75. Košuta
KRAS: Mezza villa, Villalta, Gnezda, Puntar, Škabar, Cinque, Terčon (v 66. min. Padovan), Vidali, De-TOeglio, Granata. Košuta.
Krasovi nogometaši so odigrali gotovo najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu in izbojevali predragoceno zmago na igrišču, na katerem so doslej vedno naleteli na velike težave in dosegli Le malo pozitivnih rezultatov. Z nedeljskim uspehom so kra-sovci po zasledovanju tudi dohiteli Proseške sosede, na vrhu lestvice.
Krašovci so prvi zadetek dosegli v 43. min., ko je po odlični akciji De-toeglio s še lepšim strelom premagal Castellani ja. Tik pred iztekom Prvega dela igre je Košuta odlično ubranil žogo v nasprotnikovem 16-
metrskem prostoru in iz težkega položaja s krasnim strelom drugič spravil na kolena domačega vratarja.
V drugem polčasu so Ellinijevi varovanci z odličnim Villalto na čelu z lahkoto nadzorovali igro in s Košuto v protinapadu dosegli še tretji gol. Kmalu zatem je odlično posredoval Mezzavilla, v zadnji minuti pa so se odlikovali domači branilci.
(Z. Š.)
Aurisina - Breg 1:2 (1:0)
STRELCA za Breg: Sancin in Strnad.
BREG: Radioni, Germani, Crevatin, Klun, Pavletič, Peroša, Grizonič, Mondo, Corbatti, Paoli (Sancin) in Strnad.
Brežani so v nedeljo premagali nevarno Aurisino in s tem znatno izboljšali svoj položaj na lestvici. Kljub
uspehu pa s prikažimo igro niso zadovoljili.
V prvem polčasu se je tekma odvijala predvsem na sredini. V eni izmed nevarnejših akcij so domači tudi povedli, a zadetek, ni bil povsem ^gularen. V drugem polčasu se je igra povsem spremenila in pobudo so prevzeli Brežani. Najzaslužnejši za Bregovo zmago je bil Grizonič, ki je bil tudi najboljši mož na igrišču.
Po tekmi nam je Bregov nogometaš Lovriha povedal: »V glavnem je naša ekipa letos izpolnila pričakovanja, saj smo vanjo vključili nekaj mladih, ki jim manjka izkušenosti. Vseeno smo si po nepotrebnem zapravili tri ali štiri točke. Za končno zmago bi izbral Primorje in Kras.« (W. Olenik)
CUS — Primorje 2:2 (0:0)
STRELEC za Primorje: Pascon (2)
PRIMORJE: Micor, Lombardo, Li-
van, Milani, Samese, Manzin, Antoni, Husu, Starc, Sergio Olivo (Dario Olivo), Pascon.
Primorje nepričakovano ni uspelo premagati šibkega nasprotnika. Na malem openskem igrišču se rdeče-rumeni očitno niso znašli: v prvem polčasu je bila igra grda, žoga je letela z ene strani terena na drugega, Prosečani pa so povsem razočarali, saj so bili raztreseni.
V drugem polčasu se je zdelo, da bo proseška ekipa z Opčin odnesla obe točki; najprej je povedla, nato pa je imela še vrsto zrelih priložnosti. Že s prvim strelom v vrata pa so domačini izenačili. Takoj zatem so gostje spet povedli in imeli še vrsto lepih priložnosti, a žoga ni hotela v vrata. Ko so vsi čakali na konec tekme, so po nesrečnem posegu branilca Primorja domačini izenačili. (Š.M.)
3. AL NA GORIŠKEM: Mladost in Juventina uspešni
Mladost - Piedimonte 2:0 (0:0)
STRELCA: Lavrenčič v 60. min. in F. Devetak v 80. min.
MLADOST: Zanier, Lakovič, Černič, L. Frandolič, D. Devetak, Pahor, Sclauzero, Marušič (F. Devetak), D. Prandolič, Lavrenčič, Delutti, Kosič . Kot se običajno dogaja je tudi moštvo iz Doberdoba ob zamenjavi trenerja zabeležilo uspeh. Ne vemo, Za-kaj Mattiussija ni več, enajsterico P n je prevzel domačin Aldo Ferletič, ki je v športnih krogih na Goriškem dobro znan. Z njim na klopi so Kra-Sevci stopili na igrišče v dokaj ne-nbičajni postavi, oziroma igralci so bili vedno isti, a drugače razpore-rini in z drugačnimi nalogami. Pred-ysem na sredini se je poznala vklju-citev Marušiča.
V prvih minutah smo zabeležili le osebno akcijo Lavrenčiča, ki je streljal v vratarja, potem so terensko Premoč imeli gostje in dvakrat so se domači branilci rešili iz težkega Položaja. Kraševci so se sicer več-
krat podali v protinapad, a brez večjega uspeha.
V drugem polčasu, ko je teren zaradi dežja postal zelo težak, so Ferletičevi varovanci povedli z Lavrenčičem, ki je iz skoraj nemogočega položaja premagal vratarja. Takojšnja reakcija gostov je bila precej bleda, Kraševci pa so bili precej nevarni v protinapadu. Drugi gol je padel v 80. min. ko je Fulvio Devetak zaključil zmedeno akcijo. Mladost si je zmago vsekakor povsem zaslužila, novemu trenerju pa želimo mnogo športnih uspehov, (zf)
Juventina — Azzurra 2:1 (0:1)
STRELCA za Juventino: Lauri in Cingerli
JUVENTINA: Di Dionisio, Costa, Firmino (Chersevani), Medeot, Chiz-zolini, Cingerli, Del Negro, Olivo, Panico, Lauri, Vitale.
Očitno je zmaga proti Medei v prejšnjem kolu pozitivno vplivala na Azzurro, ki je proti Juventini pokazala tako trdoživost, ki je pri
goriški enajsterici nismo bili vajeni. To velja še posebno za prvi polčas, ko so gostje celo vodili. Res pa je tudi, da štandrežci v tem delu srečanja še zdaleč niso zadovoljili, kar je tudi prispevalo, da je Azzurra polčas sklenila z golom prednosti.
V nadaljevanju pa se je igra spremenila. Domačini so namreč pokazali večjo odločnost in izvedli več nevarnih akcij. Izenačili so takoj na začetku:	nasprotni	vratar je žogo
odbil, Lauri, ki je bil tedaj sam pred vrati, pa jo je poslal v mrežo.
Lepih akcij na strani Juventine je bilo kar precej, toda čakati je bilo treba vse do 39. minute, da so Štandrežci povedli: Cingerli je lepo izkoristil zmedo v goriški obrambi in dosegel zadetek, ki je Juventini prinesel zasluženo zmago, (pr)
Poggio —^ Sovodnje 2:1 (1:0)
STRELEC: Butkovič
SOVODNJE: Uršič, Florenin, R. Petejan (Hmeljak), Marson, Bic-ciato, E. Petejan, A. Fajt (Sambo),
Čeudek, Gergolet, Butkovič, M. Fajt.
Na nedeljskem derbiju v Zdravšči-nah so domačini zasluženo, a ne brez) težav premagali Sovodenjce. Tekma je imela dve lici. V prvem polčasu so več pokazali belo-modri, saj so večkrat spravili v težave nasprotnikovo obrambo, ki se je za las rešila pred zadetkom. Prav ob koncu polčasa pa so domačini pove-dli zaradi spodrsljaja sovodenjske obrambe.
Zadetek je povsem spremenil potek igre v drugem polčasu, saj je vlil novih moči domačinom, ki so nadaljevali zares požrtvovalno in u-činkovito. Ustvarili so si več priložnosti za gol in prav v eni od. teh so še drugič premagah sicer razigranega Uršiča. Zadetek za belo-modre je dosegel Butkovič prav ob izteku 90. minute.
Skratka, lahko rečemo, da bi So vodenjci iz Zdravščin verjetno odnesli obe točki, če bi jim v prvem polčasu uspelo doseči vsaj en zadetek.
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 18. KOLA
Domi© - C. E, Prisco Isonzo - Arrigo Sport Vesna - Begliano Fogliano - Fortitudo Zarja - Libertas Muggesana - Vivai Busa Opicina - San Sergio San Luigi - Stock LESTVICA Vesna	18	9 8 1						1:2 1:0 3:1 1:1 1:1 0:0
					30:14	2:0 1:1 26
Fortitudo	18	10	6	2	24:13	26
Zarja	18	10	3	5	21:20	23
Muggesana	18	7	7	4	24:15	21
Vivai Busa	18	6	7	5	23:19	18
Opicina	18	8	2	8	23:23	18
San Sergio	18	5	7	6	21:22	17
Libertas	18	6	5	7	16:22	17
Fogliano	18	4	8	6	19:18	16
C. E. Prisco	18	5	6	7	19:19	16
Isonzo	18	6	4	8	18:19	16
Arrigo Sport	18	6	4	8	26:33	16
San Luigi	18	4	7	7	20:26	15
Stock	17	4	6	7	16:22	14
Begliano	17	2	9	6	13:21	13
Domio	18	2	7	9	16:27	11
PRIHODNJE KOLO (9. 2.) Stock - Fogliano; San Sergio - San Luigi, Arrigo Sport - Muggesana; Fortitudo - Vesna; Begliano - Zarja; Vivai Busa - Isonzo; Libertas - Do-mio; C. E. Prisco - Opicina.
3. AMATERSKA LIGA Skupina M IZIDI 15. KOLA
Campanelle - Kras	0:3
San Nazari© - Union	2:0
Aurisina - Breg	1:2
Gaja - Primorec	odi.
CUS - Primorje	2:2
San Marco - Chiarbola	0:0
LESTVICA
Primorje in Kras 22; Primorec 19; Sam Nazari© 18; Breg 16; San Marco 15; Gaja 14; Campanelle 13; Aurisina 12; Union in Chiarbola 10; CUS 3. PRIHODNJE KOLO (9.2.) Chiarbola - CUS; Primorje - Gaja; Primorec - Aurisina; Breg - San Nazari©; Union - Campanelle; Kras -San Marco,
Skupina I IZIDI 17. KOLA
Poggio -	Sovodnje	2:1
Fincantieri	i - Staranžano	0:1
Romana -	Sagrado	0:5
Mladost -	Piedimonte	2:0
Medea - San Lorenzo		1:1
Fossalon -	Torri ana	1:1
Juventina	- Azzurra	2:1
LESTVICA
San Lorenzo in Staran/ano 25; Tor-riana 24; Sagrado 21; Poggio 20; So-vodnje, Juventina in Fincantieri 18; Medea 16; Mladost, Piedimonte in Fossaioli 15; Azzurra in Romana 4.
PRIHODNJE KOLO (9.2.)
Sagrado - Mladost; Tomana - Poggio; Piedimonte - Juventina; Staran-zano - Medea; Sovodnje Fossalon; San Lorenzo - Fincantieri; Azzurra -Romana.
Nogomet: meddeželna liga
• • •
LrOriZll
dragoceni točki
Vittorio Veneto — Gorizia 0:1
(0:0)
STRELEC: Grop.
GG’RIZIA: Briško, Gruzzolo, Fierro, Bertolutti, Macuglia, Grillo, Rugo, Giacometti (Patatti), Grop, Beltrame, Voljč (Brugnolo).
LESTVICA: Chievo 28; Bussano 27; Pescantina 25; Valdagno 24; Tombolo 22; Opitergina in Benacense 21; Fontanafredda in Cittadella 19; Man-zanese 17; Gorizia in Conegliano 16; Passirio in V. Veneto 15; Trivignano 8; Rovereto 7.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din. Poétni tokočl račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardolievo 8/11 nad - telefon 223023	Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.	primorski M.	dnevnik	TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JziT	jfcjjd 6anta*«k. in tiskar"	Trst	|f||Jj] mm ta*opiM»i '	^	Mtoinkov F1EG
		4. februarja 1986	
Aretacija v Alžiru razkriva vprašanje:
Komu pripadajo otroci?
Kako naj živimo, da bomo živeli zdravo?
Loteva se nas nedeljski sindrom
BRUSELJ — Belgijski politični krogi so v zadregi zaradi aretacije evropske parlamentarke Lizin in časnikarja Procureurja v Alžiriji. Oblasti ju dolžijo, da sta hotela ugrabiti mladoletnika in da sta prišla v državo s ponarejenimi dokumenti.
Najbrž je oboje res. Dokumente je ponaredila Lizinova kot županja v Huyu, ki je 60 km od Bruslja. V zvezd z ugrabitvijo pa je takole: neki Bel gijki je ob ločitvi z Alžircem sodišče priznalo pravico do vseh treh otrok. Toda ločeni Alžirec se ni ravnal po tej razsodbi in je dva odpeljal s seboj v Alžir in ju noče več vrniti, ker morajo po alžirskem zakonu otroci živeti z njim. Lizinova, ki je znana borka za ženske pravice, je organizirala »ugrabitev«, da bi materi vrnila otroke. Medtem ko je časnikar v zaporu, je Lizina v hotelu, ker ima kot evropska parlamentarka imuniteto.
Bruseljska vlada namerava z Alžirom začeti pogajanja o zadevi, ki je vse prej kot enostavna, kajti veliko Arabcev je poročilo Belgijke, belgijska sodišča pa otroke prisojajo materam, odločitev, kot smo videli zgoraj, ki je tujci ne spoštujejo vedno.
Za prihodnjo nedeljo ne načrtujte
Srečni so tisti, ki komaj čakajo nedelje, da se odpravijo na nogometno igrišče, kjer dajo duška navijaški mrzlici z vpitjem, mahanjem, obupavanjem in »odrešilnim« psovanjem. Srečni so, ker ne poznajo more nedeljskega sindroma. Slednjega že prištevajo med poglavitne dejavnike raznih nevroz, ki napadajo sodobnega človeka. Demoskopske raziskave so namreč pokazale, da je ponekod prav nedeljski dan kriv, da se družinski člani strahovito sprejo brez pravega
Yasser Arafat pripravljen priznati Izrael?
TOKIO — Organizacija za osvoboditev Palestine naj bi bila pripravljena priznati obstoj Izraela in bo v kratkem v tem smislu podala izjavo. Vest objavlja ugledni tokijski list Yomiuri in pri tem navaja palestinske kroge v Ammanu, kjer naj bi se okoli tega vprašanja pogajali predstavniki palestinske organizacije, Jordanije in ZDA.
Kot izhaja iz zgornjega vira, naj bi Organizacija za osvoboditev Palestine, ki jo vodi Yasser Arafat, sprejela resolucijo številka 242 od leta 1967 in številka 338 od leta 1973, ki ju je sprejela Organizacija združenih narodov. Obe resoluciji priznavata Izrael
kot samostojno državo in predlagata sklicanje mednarodne konference na Bližnjem vzhodu z udeležbo vseh držav, ki jih vprašanje zadeva, vštevši ZDA in SZ.
Tokijski list trdi, da so na trojnem sestanku v Ammanu dosegli soglasje o tem vprašanju. Potrebno pa je še premostiti težave, ki se nanašajo na ameriško priznanje osvobodilne organizacije Yasserja Arafata v zameno za priznanje Izraela in na stališče vlade v Tel Avivu.
Izjavo OLP bosta v nekaj dneh sestavilo kralj Husein in Yasser Arafat v Ammanu, točnega dneva dogovora pa list ne navaja.
vzroka, še huje pa je, če za bližajočo se nedeljo predvidevamo zanimiv izlet v naravo, pa nam račune prekriža slabo vreme ali nepričakovan obisk zoprnega sorodnika.
Nedeljsko jutro v glavnem- hitro mine, malo več pospimo, privoščimo si daljši odmor v kopalni kadi in podobno. Že takoj po kosilu pa se v domačem okolju razpase bojno razpoloženje, ki ga z minevanjem ur vedno težje brzdamo. Včasih zadostuje že nepomemben ali neopazen dogodek, kot na primer grdo zmečkan cigaretni ogorek v pepelniku, da se med partnerjema vžge divji prepir. Ljudje si namreč od nedelje preveč pričakujejo, ko pa se stvari čisto drugače iztečejo, se počutijo nemočne pred neznanim. V družinah, kjer. so tudi otroci, je toliko težje. Starši bi radi sledili televizijskim programom za odrasle, otroci tečnarijo, ker bi radi gledali risanke, zediniti pa se nikakor ne morejo. Za starše naj bi bila nedelja dan počitka in miru, za šolarje pa dan, ki nimajo šolskih in drugih obveznosti in že to dejstvo jih navdihuje z mislijo, da lahko počenjajo, kar se jim zljubi.
V primerih izrazitega nedeljskega sindroma, seveda se v tem primeru nanašamo na prebivalce velemest, ne-
nič nemogočega
kateri znanstveniki priporočajo, naj si »bolniki« redno zapisujejo, kaj jih ob nedeljah moti. Zapiske morajo seveda redno pregledovati in jih upoštevati, zato da se v bodoče lažje i-zognejo vsaki sitnosti, ki jih spravi s tira. Predvsem pa ne smejo na nedeljski dan obupovati nad dejstvom, da bo čez osem dni spet nedelja, polna dolgača in jezičenja. Ob nedeljah naj bi se ljudje lotili samo takih del, ki so jim- zares všeč in ki sproščajo med tednom- nakopičeno napetost.
V začetku zapisa smo omenili športne navijače. Kaj pa pasivni športniki, tisti, ki se že zjutraj zleknejo na kavč, otepajo piškote in čokoladne bombone in zahtevajo, da vlada v času televizijskega prenosa tega ali onega športnega dogodka popolna tišina? Tem zapiski ne bodo pomagali. Njihove družine pa bo nedeljske more razrešil prenosni televizijski aparat in brezbrižen odnos do družinskega člana, ki si tako ali drugače prostovoljno nabira holesterol, žolčnost in vse sitnosti, ki bodo slej ko prej u-darile na dan. Kaj lahko torej še svetujemo? Za prihodnjo nedeljo nikar ne načrtujte nemogočega. Nepričakovano namreč pride kar samo od sebe.
mi
Erazem Predjamski
Vladimir Herceg 11.
Moda je povedala svoje me pa se bomo odločale
Vsi največji in najpomembnejši ustvarjalci visoke mode so z revijami, ki so stekle pretekle dni tako v glavnih italijanskih mestih, pa tudi v Franciji, Angliji, Nemčiji in drugod, že nakazali nove smernice mode, ki bodo v veljavi letošnje poletje, pa tudi prihodnjo jesen in zimo.
Izredno dobro obiskane in uspešne so bile revije italijanskih modnih u-ustvarjalcev, ki so tako rekoč razprodali svoje modele predvsem kupcem iz Amerike, Japonske, Nemčije, pa tudi kupcem iz držav Bližnjega vzhoda. Pohvale, ki so jih bili za svoje kolekcije deležni, je spremljal, kot smo že-poročali, tudi sprejem pri predsedniku italijanske republike Cossighi, ki je nekaterm kreator jem podelil tudi posebna priznanja.
Za kakšno modo so se italijanski kreatorji odločili? Revolucionarnih premikov ni bilo, kar pomeni, da so tudi pri novih kolekcijah obdržali linije, ki poudarjajo mehkobo oblik ženske postave, ki odkrivajo noge nekoliko nad koleni in ki še vedno močno poudarjajo ženska ramena.
Če so se mnogi odločili za čiste, preproste kroje, so se drugi odločili za obleke in krila z močnimi naborki, ki so posebno poudarjeni predvsem na večernih oblekah.
Barve, za katere so se italijanski modni ustvarjalci odločili, so v glavnem živo rdeča, bela, črna, predvsem pa siva barva v vseh svojih odtenkih.
Če so bile v preteklih kolekcijah na prvem mestu vzorčaste tkanine, so tokrat prevladovale predvsem enobarvne, ker lahko le te poudarjajo posebnost različnih naborkov in krojev.
Na revijah so tudi tokrat prikazali vrsto klobukov, majhnih in velikih, orientalskih, pa tudi sicer ekstravagantnih oblik.
Skoraj vse manekenke so imele na rokah tudi kratke ali dolge rokavice, čevlji pa so imeli zelo visoko ali čisto nizko peto.
Seveda ni rečeno, da bomo me vse te novosti tudi osvojile, da bomo začele nositi klobučke, rokavice itd. Revije visoke ženske mode so v glavnem le gololažni napotki, ki jih potem tovarne konfekcije in mode pret-a-portèr osvojijo v tolikšni meri, kolikor menijo, da bo sprejemljiva za večino žensk.
Ogledovanje parjenja morskih slonov
PESCADERO (Kalifornija) — Od konca šestdesetih let se vsako leto na majhni plaži pri Pescaderu, v naravnem parku zbere na desettiso-če morskih slonov, ki se iz severnih morij okoli Alaske priselijo na jug, da bi se parili. Za njihov obred vlada med turisti veliko zanimanje, toliko je res, da posebne agencije pripravljajo v ta kraj organizirane izlete. Obiskovalci, še preden jih zagledajo, lahko slišijo njihove močne, v grlu oblikovane zamolkle glasove. če pa imajo srečo, lahko prisostvujejo boju samcev za svoj harem, ki ga sestavlja nekaj stotin samic. Dvoboji so krvavi in se redkokdaj zgodi, da bi kateri samec izgubil glavo.
Kot je ugotovil biolog Don Costa, se morski sloni hranijo tudi do- 760 m globoko pod morjem. V času parjenja se postijo: samci izgubijo do ene tretjine teže, samice pa do 45 odstotkov. Živali so dolge kakšnih 5 metrov, največji samci pa tehtajo do 3 tone.
Okoli leta 1800 sodijo, da je žival izumrla, leta 1892 pa so na nekem otoku pri Mehiki odkrili kakšnih ICO živali. Odkar so jih zaščiti, se hitro množijo, vsakih 5 let jih je še enkrat toliko.
Tako oblači
Valentino
RIM — Modni kreator Valentino je prejšnji mesec v Rimu predstavil svojo kolekcijo oblek za spomladansko -poletno sezono v letu 1986: krajša krila, klobučki, rokavice in še marsikaj, to je samo nekaj značilnosti njegove letošnje ponudbe.