88. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 19. aprila.
XIX. leto, 1886
Izhaja vsak dan *ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a vmri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedec mesec 1 gld. 40 kr. — Za LJiib rj ano brez pošiljanja na dom za »se lato 131 fckl., /a f-etrt l*>ta S %ld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gHl. 10 kr. Za" pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za meneč, pu 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kakor poštnin* znaša.. Za ozlnanila plačuje se od četiri a topne petit-vrste po 6 kr., će se oznanil" jedt-nkmt tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolbi". Upravništvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
i ••• •'• Ol  ■ i;t "       i ■        i ;     ^.—0^-. sp-.-i.i-jij. ift> i J,;_ |U&oD_
■ .     ■      ■ - —:---rr-.....-i-M ji --—-;---■■—-■ -...... '-——---——Llj... .'.     '-■-v...   »->--.......' '"
Iz državnega zbora;
Na Dnnaji 15. aprila.
V čudnih razmerah je načrt postave o narodnem opolčenji v denašnjej seji prestopil v podrobno razpravo Glavno bitko je torej dobil, a najprvo je treba bilo pobiti predlog dra. Knotza, ki je v imenu „nemško narodnega" kluba hotel, da se preko načrta z motivacijo preide na dnevni red. Odklonil se je ta predlog z 235 glasovi proti 45 glasom iz nemškega kluba. Preslab je bil tudi, ime-joč le 6 glasov za-se, predlog za jedno viti dnevni red. A obveljal je potem predlog, da se prične podrobna razprava, z veliko večino, s 178 glasovi proti 44 glasom. Glasovala je zanj desnica, klub Coroninijev in članovi nemško-avstrijskega kluba, kateri neso odšli iz zbornice.
Iz tega usodnega glasovanje pač ne bode nihče sklepal, da imajo le srditi češki in štajerski Nemci srce za narod, kateremu se zlasti za vojno s to postavo nakladajo obilna bremena. Desnico, ki je soglasno po vseh svojih strankah odobrila črno vojsko, vodili so pri tem tako opravičeni, državo-Ijubivi nazori, da se njih ni mogla ubraniti niti zmerna levica, če si ni hotela nakopati očitanja, da so večje njene mržnje do sedanje vlade, nego-li njeni oziri na državo iu njeno vspešno obrambo. Lahko smo prepričani, da bi nemški narodovci odobrili dvakrat hujšo postavo, brez ozira na to, kaj porečejo narodi, ako bi le bilo za to, da se izpolni volja njihove, strankarske vlade. Le popolnem slepa strast je kliko Knotzev in Heilsbergov tudi ta pot gnala, da se niso pridružili ogromnej večini državnega zbora, nego, odločivši se od Bvojih sobojevnikov, izrazili tudi pri tej priliki skrajno svojo opozicijo proti grofa Taaffeja vladi.
Breme odgovornosti poslancev, kateri se danes neso protivili uvedbi črne vojske, olajšal je znatno deželne brambe minister gospod grof Wel-Bersheimb, kateri je v dolgem govoru dokazoval z jedne strani, da se državi morajo pripraviti nove vojinske moči, z druge strani pa je pojasnjeval, da naloge črne vojske ne bodo tako težavne niti uničujoče, kakor se navadno slika in devlje. Dejal je, da tesnosrčnost je v vojni naj veča zapravljivost, da
se vojuje le tedaj uspešno, če je za vsako potrebo vse pri rokah. Tistih, ki se vojujejo, ni pustiti samih. V vojni ne velja le, da mora jeden biti za vse, nego tudi, da morajo vsi biti za jednega. Potem pa ima prijatelje le tisti, ki je močan. Mi smo in bodemo radi zvesti prijatelji naših prijateljev, pa tudi, kar je Avstrija vedno bila, velika država/ ki spoštovanje in zaupanje vzbuja, da čuva vsekolike svoje koristi in se razvije uspešno ter nezavisno. Ista postava se ne namerja, da bi se pomnožila vojska, nego to, da bode mogoče dobiti nadomestka tedaj, ko bode nedostatna stoječa vojska, da bodo Čete lahko le operativno delovale, da se bodo domačije branile, četudi za to ne bode dovolj rednih moti j. Kar potrebuje uprava vojne, tega jej ni odrekati, in najhujša odgovornost bi bila .tistemu, kdpr bi od dežele tistega ne zahteval, kar je potrebno za vojno. Strah črne vojske pa ni tako velik. Saj se večina tistih, ki spada v črno vojsko, v resnici ne bo dala uporabljati. Če se bode izmej naroduih opolčencev sklicevalo tudi v vojsko in deželno hrambo, imelo bo tudi to svojo mejo, te namreč, da se dopolni število vojujoče se vojske. To dovoliti je v miru težko, a če bi bila vojna, Če bi bilo treba domovino braniti, tedaj bi se narodi gotovo temu ne upirali, kpr bi sedaj bilo dovoljeno od njihovih zastopnikov. Tudi za obrambo dežele bodo se moči sklicevale le tam in le tolike, kolikor se jih bode v resnici potrebovalo, ker moči, ki se v vojni ne potrebujejo, so le za napotje in to mejo poveljniki vojne dobro čislajo. Ugovarjalo se je, da bode ta postava zelo obremenila davkoplačevalce. Res bode to, zlasti, če bode vojna. Le žal, da na kaj tacega ne mislijo tudi druge države, ki že to žrtvujejo, kar se sedaj v Avstriji zahteva. Največ bremen bi pač dobili, če bi mi slabi bili v vojni, ker potem ne bi plačali 1«* svojih vojniskih stroškov, nego tudi stroške našega nasprotnika Nam bi ne bilo treba narodnega opolčenja, če bi ga že drugje ne bilo. Zavračal je gospod minister prespretno tudi vse druge pomislike, ki so se oglasili bili od levice in mož v svetlej uniformi je jako elegantno z mečem posekal dra. Knotza, češ, da je stavil predlog za obrazloženi dnevni red. „Proti temu bi jaz le opomnil, da tisti, ki bodo glasovali proti postavi,
obrazložili ne bodo z nobeno obrazložbo, da so državi odrekali potrebna sredstva za obrambo domovinskih koristij!" Sklepal pa je grof Weisersheimb; „Dajte domovini, česar jej je treba, izustite jedini pravi odmev glasolki našega ljubljenega, vzvišenega monarha; „Viribus unitis!u
Ministrov govor vzbudil je mogočno pohvalo in marsikoga je po svojem domoljubnem naglašanji vnel, da je rajši svoj glas oddal za postavo. Generalni govornik levice dr. Menger je kritikova! finančno stran predloge, slikal nevarnosti, katere bi čakale opolčence in pa prorokoval, — da se utegnejo narodi avstrijski mej seboj napadati, kadar bi dobili orožje v roke. Generalni govornik desnice knez Alf. Lichtenstein je razložil, da ni pomisleka proti uvedbi črne vojske ni z vojaškega, ni s finančnega stališča, da pa so zanjo tudi visoki politični razlogi. Govor je bil zelo prepričevalen. Jako se je tudi danes odlikoval s svojim poročilom poslanec dr. Mat tuš, ki ni le razdrl vseh stvarnih proti vi j glede na to postavo, nego si je s posebno slastjo tudi privoščil polemiko z dr. K n o t z o m. Severo-česki Danton zvedel je pri tej priliki, da ni z ledom na glavi hoditi po solnci. Za tem bilo je glasovanje m preložila se je podrobna razprava na večerno sejo, ker se hoče, da je pred počitnicami, ki se prično v soboto, načrt postave rešen v zbornici poslancev.
Na Dnnaji 17. aprila.
Velikonočni piruhi so dodelani: včeraj v ve-černej seji odobril je državni zbor postavo o črne j vojski po tretjem branji.
V popoludanjej seji bila je o njej še podrobna razprava, v katerej hoteli so levičarji uveljaviti „popravke" svoje k posameznim določilom. Osobito trudil se je dr. S tur m, da bi po njem bil imenovan §. 5. postave. Toda obveljala so določila, kakor jih je bil ustanovil odsek in kakor jih je tudi zagovarjal deželne brambe minister grof W e 1 s e r s-heimb ter obrazlagal poročevalec dr. Mat tuš. Odobril se je jeden jedini amendement, ki ga je priporočal dr. Pickert, ta namreč, da se opol-čenci ali črnovojniki, ki so bili poklicani v vojsko a" v deželno brambo, odpuste, kakor hitro je končana vojna.
LISTEK.
Postna pisma.
III- il/ij
Milostiva gospa 1
Hudovali ste se, da v postnih pismih govorim vse nekako spartansko na kratko ter da sem nekatere stvari omenil le mimogrede, mesto da bi jih osvetil prav z močnim plamenom. Gola istina, gospa! Toda ako je jemati iz velikanske tisočletne skla-davuice, kjer je nakopičenih brez števila zadanih nam krivic, neizmerno naših napak in pogreškov in odkoder je jemati vsak hip drugo tako trohnelo poleno, onda milostiva, uvidite sami, da ne morem v tem malem času in prostoru vsako natanko obrisati, nego da samo namečem pravih barv, katere izvolite — saj ste tudi slikarica — postaviti na pravo mesto in v pravem razmerji, da bode slika gotova!
Ko me je zadnjič peripatetična šola „Deutscher Schulvereina" prepodila iz Lattermanovega drevoreda, odd'hnil sem se še le pred „Krainische Spar-krsse und Pfandamt," kamor se ulagajo seve le nemški novci in drugej nepotrebni pisarji. Obrnil
sem se na levo stran na vso „novo Ljubljano." Vidite gospa, ta prostor bi bil lahko naš, tu bi b>l stal .Narodni dom", a Oče so rekli, da ne! — Moja skromna misel je, da so se takrat naš Oče hudo motili, a prezreti jim je to za obilne druge dobrote in glede na to, da je vsakdo mislil: Čitalnica ima zadostne prostore, kaj bi si jih prebirala! Prišli pa so drugi ljudje in rekli so: zakaj bi sami ne gledali prijazne Kazine in zelene Zvezde? čitalnica nema oči, naj se odpravi. In tako, milostiva selili se bodemo od hiše do hiše ter uresničevale se bodo nad nami besede pesnikove:
Gorje, kdor nema doma, Kdor ni nikjer sam svoj gospod! Naj križem svet preroma, Saj vendar tujec je povsod!
Kdo nema doma, kdo ga ne bode imel, saj imamo že mnogo nabranega za „Narodni dom," nabirale smo gospe, nabirajo „Krajcarji" »n jednako čujem, da se srdite. Polagoma milostiva, povedati Vam hočem samo malo epizodico z letošnjih plesov! Na venčku, ki ga je priredila hvalna kegljaška zaveza „ Edinost" plesal sem za „Narodni dom" ma-zurko z jpko ljubeznjivo norodnjakinjo, katere jedina napaka se mi je videla, da je le prerada nemškutar;la.
Hotel sem jo seve večkrat tako na rahlo pokarati, a revica se mi je smilila: kajti komaj sva se z vso pozornostjo jedenkrat zavrtila za 360 gradov, že je vrteča sila pridrvila po dva, po tri pare, ki bi naju bili stisnili, kakor se stisne sočna limona, da nesem jaz visoko vzdignil svojih krepkih komolcev in odbil te prijazne karambolaže. S trudom, a srečno sva dospela do njenega sedeža, useki se je in vzdihnila prav od srca: ko bi vsaj že imeli „Narodni Dom", v veliki dvorani se bode pač ložje plesalo!
Milostiva! Ta narodna plesalka imela je s svojega plesnega stališča, odnosno sodišča, prav hvalne misli in jaz sem jim tudi pritrdil, a smejati se moram, kedar sivi možje navajajo isti plesni cilj in smoter „Narodneniu Domu." Ta nemerodajni cilj jim je le v izgovor, da to podjetje odpravijo s par deseticami! Gospa, kakor rečeno, jaz morem ob tem času in prostoru črtati le temeljni očrt in torej ne navajam, čemu vse ima bitf „Narodni Dom", a toliko rečem z vso resnostjo: on ima biti sredo-točje vsega Slovenstva, on ima iz vseh ralačn;h „Slovencev" napraviti iskrene narodnjake I Dosti se je že pisalo o tem domu, a nikoli ni preveč, oprostite me »orej danes !
Preporoditelji naše narodne svesti poprijeli so
V ve čeme j seji pa je bilo branje in glasovanje. Zanimiva je pri tem bila levica. Ni bilo le to, da se sploh ločila levica v „pro* in „eontra", nego da se okleno glasovali .contra" članovi nemškega kluba, antisemitje in deniokratje, nego še zanimivejša je bila prikazen. <la se je na troje razcepil nemško avstrijski klub sam, glasujoč po nekaterih za postavo, po nekaterib proti njej. a nenavzočen po ostalih članih. Iz nemško-avstrijskega kluba so glasovali mej drugimi npro" : Clumeekv, Pirquet, Scharschmid, Švegelj, £. Suess, Tomaszczuk, Wurmbrand: „centra" mej drugimi: Herbst, Plener, Beer, Sturm, Carneri. Nenavzočnih je bilo poslancev vseh vkupe 72 in, mej temi tudi: Raič, Voš-njak, Goedel, Vitezić, Hausner, Klaič, Gregr, Tauf-ferer. Postava pa je bila sklenena s 178 glasovi proti 88.
Ako se more trditi,  da je v glasovih desnice in kluba Coroninijega izražena misel, naj se širšej domovini da,  kar je njenega, — kaj tacega pa se ne more iskati pri levičarjih, ki so pri tej priliki odložili opozicijo in glasovali za vladno predlogo. Ni bilo v njih domoljubja, nego bila je merodavni motiv sebičnost in škodoželjna taktika.  Kakor je tudi bilo smehobudno včeraj opazovati,  kako je Chlu-mecky glasoval proti Plenerju in Herbst proti Schar-schmidu, napravila pa je stvar resen utis, ako se jej je pogledalo na dno. Videti je, da levica, kakor se je pokazala pri glasovanji o budgetu in o črnej vojski, pokazala se bode tudi v bodoče še večkrat. Jeden del levice si je načrtal pot,  po katerem se bode približal grofu Taaffeju. Vitez Glumecki e tutti quanti ponujajo svoje moči sedanjemu kabinetu zato, da  pade cena desnice, njenih frakcij, njenih glasov, zato,  da grof Ta alfe ne bode več v zadregi, s „koncesijami" pridobivati si desnico, s koncesijami — pravijo ti levičarji — na škodo nemštva! Pričel se je na ta način v parlamentarnih naših razmerah proces, ki ima oslabiti moč desnice, podkrepiti pa sedanje  miuisterstvo v ugodnem položaji, da se mu ne bode treba celo nič več ozirati na desnico in njene pogoje.   Dovoliti je morala že sedaj žrtve po črnej vojski, ne da bi si bila zagotovila spolnjenje jednega ali druzega iz svojega programa- Udala se je, ker je videla mefistofelsko početje levice, pravo nemško zvijačo, ki bode odslej oklepala prosto gibanje klubov na desnici. Taka je bila torej nemško-avstrijskega kluba morala pri razpravi o narodnem opolčenji.
Pred koncem včerajšnje seje uprizorila se je še bitka, ki ni bila malo zoperna. Rešiti, odobriti je še bilo konvencijo Londonsko glede garancije, katero velike države preuzetno za 9 milijonov pf. egiptovskega posojila. To konvencijo so že davno potrdili parlamenti drugih držav. Vender pa se je videlo dru. Kronawettru potrebno, ugovarjati, da bi so že v tej seji stvar rešila, češ, da ni poslancem bila predložena o pravem času, in predlagal je, naj se odstavi od dnevnega reda. Predlog je bil odbit s 138 proti 115 glasom, kakor tudi predlog, da bi se o tem glasovalo po imenih. To poslednje je zakrivil nemško-avstrijski klub in za-stran tega dobil od nemškega kluba, zlasti pa od skrajne levice prav kolegijalno posvarilo, nakopal si zabavljanja kakor toča.   Še bolj odurno je bilo,
kakor je dr. Kronawetter utemeljeval svoj predlog, govoreč s silnim dušnim potresom, tako da se je bilo bati, da se vsak hip zeruzi na tla; bil je ta demokrat včeraj na poti, ki vodi do demagogstva. Konvencija bila je na to potrjena s 137 proti 71 glasom. Ko so se še peticije zastran bede kmetskega prebivalstva na predlog poslanca Hevere toplo priporočile vladi, izjavil je predsednik dr. Smolka, da je zborovanje preloženo do 5. maja, ter vošil tovarišem „vesele praznike".
V tem snfde se v ponedeljek gospodska zbornica, da reši še pred prazniki budget, za kateri bode poročevalec dr. vit. Miklošič.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 17. aprila.
Gosposka zbornica državnega zbora snide se prihodnji ponedeljek, da začne posvetovanje o budgetu. Budgetna komisija gosposke zbornice konča namreč še ta teden pretresovauje budgeta.
Že večkrat smo v našem listu trdili, da nemški konservativci v Jezikovnih ozirih neso Slovanom dosti pravičnejši kakor nemški liberalci. To je v državnem zboru že večkrat pokazal dvorni se-vetnik Lienbacher. Posebno se pa to vidi iz nekega članka, katerega je priobčil nek avstrijski konservativni Nemec vBorolinskei „Germaniji.* V tem članku se naravnost pobijajo zahteve Češkega naroda in zagovarja nemški državni jezik. Čehom se očita, da se ne bore za jezikovno jednakopravnost, ampak za največje predpravice na stroške avstrijske države. Nemški državni jezik zdi se mu potreben in koristen za vse avstrijske narode. Nemški konservativci si bodo prizadevali, da se sklene tak zakon na podlagi Scharschmidovega predloga, katerega bo še treba nekoliko predelati.
ViiciHje rtržave.
Mej Srbijo in Bolgarijo utegnejo se kmalu ustanoviti boljši odnošaji. Bolgarska vlada bavi se sedaj z vprašanjem, kako bi se obnovila diplomatiška zveza s Srbijo. Kakor se poroča iz Belega grada, tudi srbska vlada želi obnovljenja prijateljskih odnošajev s sosedno državico. Ako bode bolgarska vlada v tej zadevi potrkala v Be-lemgradu, bodo jo radi uslišali. Srbski vladni krogi so se prepričali, da jim sovraštvo z Bolgarijo le škoduje. Misel, da bi še kedaj z Bolgari začeli boj, so popolnem opustili, ker so se v zadnji vojni prepričali, da je mlada bolgarska država krepkejša in da njim nobena velevlast v dejanji neče pomagati.
Srbski liberalci in radikalci so se popolnem sporazumeli za prihodnje volitve. Obe stranki bosta volili iste kandidate Pri normalnih razmerah bi tudi opozicija dobila pri volitvah veliko večino. Narod je povsod nezadovoljen z Garašaninom. Vladi bode treba silnega pritiska, da bode zmagala s svojimi pristaši. Ministerski predsednik Garašanin izdal je na vse okrožne načelnike ukaz, da naj varujejo red pri volitvah in zabranjujejo vsako agitacijo. Na ta način hoče vlada zabraniti opoziciji agi-tovanje. Sluti namreč, ko bi se opoziciji pustilo agitovati in kritikovati delovanje sedanje vlade, da bi vladni kandidati povsod propali. Tako bode pa najbrž zmagala vladna stranka, saj vemo, kako znajo v Srbiji, kdor neće za vlado glasovati, ga pa zapro. Nova skupščina se snide v drugi polovici maja v Niši, kamor se tudi preseli kraljevi dvor.
Turčija je že naznanila bolgarskemu knezu, da bode imenovala Šakir pašo in Gadban efendija komisarjema za urejenje meje pri Kirdža-liji in v Rodopskih gorah ter za revizijo vzhodno-rumelijskega upravilnika.
Na poslednjo noto velevlastij odgovoril je irr&ki ministerski predsednik Delvannis, da je kraljeva vlada se vedno ozirala na želje velevlastij, in zategadelj ni ničesar storila, kar bi utegnilo motiti mir. Toda vlada se ne more odreči meji. katero jej je določila že Berolinska konferenca. Sicer se grška nadeja, da bodo vlasti vse storile, da dobi dotične kraje, kajti le tako je zopet mogoče ohraniti mir in obnoviti ravnotežje v orijentu. Sedaj smo vsaj otifijalno izvedeli, kaj Grška želi. Berolinski kongres jej je bil namreč dovolil precejšnjo povekšanje toda le s pogojem, da se o tem sporazume 8 Turčijo. Pozneje pa Turki neso hoteli toliko Grkom dati, in poslednji so se morali z manj zadovoljiti. Sedanje zmešnjave v orijentu so hoteli Grki v svoj prid porabiti. Ne vemo, kaj bodo storile sedaj velevlasti, ko njim j« Grška tako odločno odgovorila, da neče demobilizovati. Grška vlada se tudi na to sklicuje, da ne more odpustiti vojakov domov, ker se je sicer bati, da bi se pomnožila ropanja. Govorile se je že, da bodo vlasti poslale Grškej ultimatum, a so opustile to misel, ker Francija temu ugovarja. Ker skoro ni misliti, da bi velevlasti proti Grkom kaj odločnega ukrenile, trajal bode sedanji položaj tako dolgo, da Grki prostovoljno iz finančnih ozirov demobilizujejo, ali se Turčija naveliča čakanja in začne boj ali pa Grški odstopi kak kos zemlje. Grki se še vedno pripravljajo za vojno. V Berolinu je nedavno grška vlada naročila 80.000 vojaških uniform po pruskem uzorci in jih je že dobila.
Turčija so boji, da ne bi se ji spuntali njeni podložniki grške narodnosti. Policija po turških mestih dobila je ukaz, da mora zabranjevati zbiranja grškega prebivalstva do ulicah. Redarstvo ostro pazi, da ne bi se širili časopisi v Grškej izhajajoči mej narod. Razen tega se pa Turčija vedno še oborožuje. Ravnatelj tovarne za smodnik, Sabit paša, odpotoval je v Essen, da bode nadzorov?I izdelovanje topov z nova pri Kruppu naročenih.
Italijansko ministerstvo hoče nekda izdati manifest na narod, v katerem bode razložilo, zakaj je sklenilo razpustiti zbornico. S tem misli vlada doseči, da bi volitve za njo ugodno izpale. — Finančni minister Magliano je nevarno zbolel.
Št raj ki v Relgftjl še neso končani. Okrog Charleroi še delavci v premogovnikih neso začeli dela in se klatijo po okolici. Konjica je preganja. Tovarnarji naglašajo, da treba še daljše vojaške okupacije. Premogokopi v Barinage so zadnje dni pustili delo. Štrajki delavcev v kamnolomih ob nem-škej meji se množe.
Pruska gosposka zbornica se je posvetovala o predlogi, ki se tiče naseljevanja Nemcev v poljskih pokrajinah. Poljak Koszelki je hudo pobijal predlogo. Zagovarjal jo je sam Bismarck. Trdil je, da predloga ima le defenziven namen, da prepreči, da se nemške vasi ne raznarode, kakor se je v več krajih zgodilo poslednjih 10 let. Koncem je pa zbornica vsprejela vladno predlogo, kakor tudi vse druge proti Poljakom naperjene zakone.
V angledkej spodnjej zbornici objavil je Harcourt, da deficit minulega finančnega leta znaša 2'/s milijona funtov. Proračun za tekoče finančno leto pa kaže 901/« milijonov stroškov in 897/8 dohodkov, tedaj bode nad l/a milijona deficita. Za pokritje primanjkljaja se ne bode iskalo nikakega posojila, ampak se bode znižal zaklad za poplačanje državnega dolga. — Gladstone hoče nekda svojo irsko predlogo še dosti premeniti v ustavnem in financijalnem oziru, da se le liberalna stranka ne razcepi in se jeden njen del ne pridruži konservativcem. Gladstone je teh mislij, da je bolje, da vsaj nekaj pridobi za Irce, kakor da bi pa vsled nepri-. jenljivosti bila vsa predloga zavržena. Irski poslanci bodo pa to tudi morali spoznati, kajti ko bi se dosti angleških liberalcev pridružilo konserva-
Dalje v prilogi.
jo tam,   kjer so jo že največ našli:  pod pečo in ruto ter po<i kmetskim k»storcem. Vzeli so ta priprost, pošten narod mej se in govorili so mu lepe besede o Slovenstvu in njega moči; narod se je navdušil in osvestil, večina njegovih  voditeljev pa se ne more otresti priučenih in priraščenih navad ter narodnost jej je nehote le nekak ceno „sport". Kajti ako se mili naš jezik rabi le včasi za milost pri veselicah,  ako se v njem govori par napitnic, Bicer pa se v zasobnem in javnem življenji potiska v kot — kaj je to druzega, kakor delati sport iz naših najsvetejših stvari? Kakor rečeno, ako hočete videti ljudi, ki jim ni narodnjaštvo le na ie-ziku, tedaj pojdite v prvo čitalnico na deželi: tam, milostiva, vidite s kako gorečnostjo deklamuje priprosto dekle Gregorčičevo „Soči", s kakim prepričanjem, četudi z utrujenimi grli pojo možje in fantje našo „Domovino". Naša ,,starezen" je sicer ustvarila našej stvari široko podlago, in to je prav, a samo sebe je zanemarila in ostala je v blatu, v katerem se je našla, in zadržavala je svojo „mladezen" v njem. Pa kako hočete, da je mladi svet drugačen kot stari? ! Še slabeji mora biti, kajti se nekatera jara gospoda hoče iznebiti na nepravi način naravne podlage, na kateri mora stati, konci na svojih ilovnatih
nogah ne more. Počeli so ti novinci, katerih dedje in očetje so bili še misera plebs proti svojim vihati nosove,  proti tujim pa migljati z repom, nasledki se že kažejo. Milostiva, poznali ste nekoč naše pevske zbore in poznate jih gotovo sedaj. Vender kako si morete na pr. telovadno društvo misliti, ki hoče telovadnega učitelja in pevovodjo v jedni osobi! Jaz mislim, da bi bilo to jako zabavno: delal bi na pr. velik krog na drogu in taktoval z nogama, zvirpl se na kozlu in pel visoki c; to bi bilo krasno! In tako osobo bi bili pred par leti res na Slovenskem nekje radi imeli. Gospa, jaz sem prepričan, da naša stvar ne napreduje, a nasprotno raste! Osredotočiti, skupiti se treba, naša društva treba prenoviti in skitati, in sicer hitro, brzo, ako hočete,  da se naše družbeno živenje čisto ne zatre.   K temu pa je nujno, da si postavimo Narodni dom v Ljubljani in Narodni dom v naših domovanjih.   Mi se jako radi sklicujemo na brate Čehe, namreč one, ki so v svojej domovini,  kajti  oni,  ki so v našej, so z večine žalostne postave, na one se torej sklicujemo, posnemajmo jih rajši!   Ko je Čehom pogorel njih  „narodni divadio", spravili so v par dneh desetkrat toliko skupaj, kolikor bi nam • trebalo za Narodni dom.   Kje ste Vi narodni vel-
možje, kje ste požrtvovalne Žene?  Petdeset „Slovence v" Vas je gotovo tacih, da brez posebne škode lehko utrpite po tisoč iorintov, sto tacih, da se znebite po sto forintov in še vedeli ne bodete, iz katerega žepa ste dali.   Tako vsaj posnamemo iz izkazov „Zgodnje Danice". Ako imate pa narodnost le na jeziku, tedaj vrzite jo še od ondi, kajti mlač-nost ni na pravem mestu, kedar se zna, da bi le društva v naši sredini imela oživljati domoljubni ogenj po vsej Sloveniji, in kedar se zna, da so le-tem spodrezane žile, z njimi pa tudi domači vedi in umetnosti. Milostiva, sedaj veste, kaj je tudi Vam storiti; „Krajcarji" so sicer hvalni ljudje, a prepočasni !
Pemski Nemci hočejo v Pragi novo gledališče. Lepa nemčurska plemkinja obleče se priprosto in gre na javni most zanj prosjačit. Pride znanec in na njeno prošnjo vrže jej nekaj desetič iz mošnje — ona pa zgrabi za vse, in ker jo darilce potem spozna, jej tudi z veseljem vse pusti. Tega, gospa, Vam nesem povedal, da morda Vas napeljem k takemu svetemu nasilju, a samo, da vidite tujo ognjenost in vztrajnost ter naše kričeče a mlačno „Slovenstvo".
Drugič: „Narodni dom" v naših srcih, v na-
Kriloma „Slovenskemn Narodn" St. 88. 19. aprila 1886.
tivcem, potem ni misliti, da bi v angleškem parlamentu kaj dosegli. — Jako odločno je zagovarjal v petek Gladstone predlogo o odkupu zemljišč na Irskem, da se osnuje srednji kmetski stan, ko jo je predložil zbornici- Očital je onim lordom, ki imajo zemljišča na Irskem P& drugod prebivajo, da so preveč odirali najemnike in tako zakrivili agrarna zlo-dejstva. Vlada zahteva za odkupovanje zemljišč 180 milijonov funtov, kar bode zadostovalo. Ta denar se bode najemnikom le posodil, a ga bodo po vrnili v 49 letih (Jena se bode določila po 201et-nem dohodku. Nadalje je Gladstone navajal, da se je leta 1800 bila unija mej Irsko in Anglijo dognala le s pritiskanjem in podkupovanjem,
Dopisi.
I« 1'ulja 15. aprila. (Prihod novoporo-čencev. — Torpedna ( f 1 o t i 1 a. —j Matija in njega brat.) Včeraj došla sta v Pulj nadvojvoda Karol Štefan in mlada njega soproga nadvoj-vodinja Marija Terezija. Vse mesto bilo je odičeno, deloma prav ukusno. Vašim Ljubljanskim nemčur-jem, katere oči bole, ako le od daleč vidijo narodno zastavo, pa povemo, da je na trgu pred palačo nadvojvode poleg druzih plapolala tudi slovenska trobojnica, in to pri svečanosti, katero je priredila c. kr. mornarica članu Najvišje cesarske hiše v čast..
V predpristanišči pričakovalo je visoka novo-poročencai mnogo ljudij v čolnih in z godbo. Ko se je po gladkej morskej vršini prizibala elegantna jahta „Fantasie," zagromeli so topovi in naudušeni „dobro došla" so jima doneli nasproti. Stopivšej na kopno, podarili so visokej gospej zastopniki mornarice prekrasen bouquet. Občinski zastop predstavil se je in corpore. Pri velikem in okusno vzgra-jenem slavoloku pričakovala je visoko gospodo učeča se mladina mornarskih in mestnih šol. Na večer bila je razsvetljava in baklada s četirimi godbami. Na trgu Allighieri predstavljali so žive podobe, električna luč pa je razsvitljala ves prizor. Bil Vara je Čaroben pogled. Vsa ovacija bila je priprosta, za to pa tem piisrčnejša. Tu ni bilo nič prisiljenega, nič komandovanega, glasni vzklici bili so pristen izraz prisrčne ljubavi in gorečega spoštovanja. Nadvojvoda Štefan je radi svojega dobrega m usmiljenega srca, radi svoje skromnosti in uljudnosti pri tukajšnjem meščanstvu jako priljubljen. Da mu bode odslej popularnost deliti s svojo soprogo, je naravno.
Posebno mi Slovani imamo dovolj uzrpkov, da naše simpatije s plamenom gore za blagega nadvojvodo. Kdo ne ve, da se merodajna gospoda pri nas,na vso moč protivi imperativu zdravega razuma in jedino — pravemu pedagogičnemu načelu: v e 1 e-mentarnej šoli bodi izključno narodni jezik gospodar. Ali kaj Je zdrav razum, kaj so načela, kaj je pravica, kaj humanost, ako gre zatirati ubogo istrsko rajo.
No, v Gošinji je pa gospod ] nad vojvoda oblast-nežem tem javno in naravnost v obraz po veda],"1 đa se ne strinja z njihovim početjem in se je postavil v odločno in odkrito na stran nas zatirancev, iz-rekši svoje začudenje, da se materinskemu hrvatskemu jeziku ne privošči najmanjši kotiček v šoli. Visoki gospod pokazal je, da umeje pravo avstrijsko idejo. — vsakemu svoje pravo — mnogo bolje, nego veČina naših trmastih, predsodkov polnih, sami
ših dejanjih! Nekdo prosi; češko gospodičino za ples in sicer po nemško. Domoljubima ga vpraša: ne govorite češki; znam, a nečem, bil je odgovor. A jaz znam plesati, toda z Vami nečem.
To je sad češke odgoje. A kako se drže naše gospodičine, ako govoriš slovensko z rujmi. Milostiva, oprostite me odgovora 1 V tacih okornostih pa da naj se človek ženi ? ftikoli! O da, dobe se to^» „človeki" in dosti je tacih mož po belokranjsko — ne belokranjskih, ker, teh, je dosti korenitih narodnjakov. Mož po belokranjsko pa je vsakdo: tista mož! Ti ljudje pa nam koristijo še dosti manj kot sedanji slovenski otročji vrt in slovenska dekliška šola Ljubljanskega mesta. Kaj torej delati? Nabirajte z vso požrtvovalnostjo za vidni Narodni dom, delujte pa še z večjo za našo narodno domovje; odpravljajte iz rodbin tuje časopisje in tuje knjige in uvajajte naše, kramljajte po naše, da celo kavo pijte po naše — samo da nam vzgojite resnično narodno rodbino! Milostiva, kmalu bode po Veliki noči, jaz bodem samo še jedenkrat z Vami smel postno govoriti in sicer ne o -Narodnem domu", potem pa pregledajo moji tovariši Vaš indeks, in svari Vas, da Vam preveč utihotapljenih ovčic ne zbrišejo, prepokorni Vam radi kaleč.
vase zaljubljenih birokratov. Zato pa mi Puljski Slovenci prosim iz globine svojega srca blagoslova iz nebes novoporočencema, božja roka naj ju varuje na vseh njijinih potah.
Mej Ljubljanskimi listi je bil »Slov. Narod" prvi, ki je prinesel vest, da je odplula torpedna flotila k eskadri. Pred par dnevi smo pa čitali v nekem nemškem časniku telegram, ki to vest zanikava oziroma popravlja. Navzlic temu ostanemo mi pri svojem prvotnem poročilu, ki je jedino pravo in pristno.
Gospod urednik! Čudni so poti usodi! To nam je jasno, ako se ozremo na mogočnega BolŠkega Matijo — tega starega znanca in prijatelja Vašega
— in njegovega, pri tukajšnjem podjetniku za konjskega hlapcia služečega brata. Vidite, oba je jedna in ista mati pod svojim srcem nosila, oba sta jedla v svojih mladih letih iz jedne in iste sklede, in glejte kak razloček!
Jeden je dospel po svbjej genijalnej taktiki in svojih „praktičnih" nazorih (ali kako bi se drugače izrazili?) na sedež župana, deželnega poslanca in v prijeten položaj skoro — milijonarja, drugi pa je po mnogih ovinkih srečno zašel v konjske hleve tako-zvane Puljske krbacije; kjer posluje kot zadnji mej hlapci podjetnika Š.
To razmerje mej bratom je tudi komentar k Vašej pravdi z gospodom Matijo. To razmerje nam tega gospoda kaže v bengaličnej luči in nam krasno osvetljuje po župnijskem uradu pohvaljeno „dobro srce" Bolškega bahača. C—t—Č.
Iz dorice 17. aprila. (Konjske dirke. Volitve v mestni zastop. — Zopet Ajšev-ska zadeva.) konjske dirke so se v Gorici udomačile, ako se ozir jemlje na to, da se vsako leto redno ponavljajo, drugače pa ima ljudstvo jako malo zanimanja za nje, posebno pa kmetski stan, kar je naravno, ako pomislimo, da je na Primorskem konjereja na slabi podlagi. V 26. dan t. m. to je na Velikonočni ponedeljek in one 2. maja bode tudi letos,' kakor veliki plakati po mestu naznanjajo, ha Bojicah pri Gorici konjska dirka, katere se pa udeležijo, kolikor je do' sedaj znano,1 le nekateri mestni in drugi bogataši, kojim so lepi konji — sport. Uspeh vseh dosedanjih dirk bil je zelo piškav, bode li letošnji večji, ne vemo; mogoče v kakem oziru,'kajti premije so letos velike. Radovednega ljudstva bode vsekako mnogo, ki si bode ogledavalo q konjsko predstavo" ha Rojicah.
Drugo vprašanje, .Katero se sedaj mnogo razpravlja po mestu, so volitve v mestni zastop. Kolikor udov v različnih strankah Goriškega mesta toliko nezadovoljnežev s sedanjim zastopom, kateri se'rekrutujje jedino le iz židdvsfeo-liberatne stranke; a nobena teh strank si ne upa v boj proti tej kliki; vsak bi rad videl, da bi prišlo drugo zastopstvo v mestno dvorano, a nikdo se rieče razpostaviti napadom one stranke, ki uporablja navadno najpod-lejša sredstva, da se vzdržuje na krmilu. Nekoliko časa se je zdelo, da bode Ritterjeva stranka, ki je dlje Časa živela v soglasji z označeno stranko, aH pa, kar je vse jedno,' vladna stranka, delala zoper imenovano liberalno, ki se je tudi proti Nemcem večkrat po robu postavila; a kakor pri drugih vprašanjih, na'pr. v gledSališčnih zadev?h, pobotali se bosta tudi sedaj pred volitvijo te dve stranki, kateri vežejo sovraštvo do Slovencev in drugi interesi, katere smo v tem l\stu že večkrat naznanili. Konservativna in druge stranke bodo pa držale križem roke in Čakale, da pride mesija od druge strar". Pa(.tudi, ko bi označeni stranki v nasprotji ostali in različne kandidate postavili, bodo Slovenci menda ta boj mirno in od strani opazoval«, v to silijo jih razmere in nazori obeh strank. Kjer se zida na takih podlagah, kakor Ritterjeva in Cor-rierjeva stranka^ tam mora nastati kmalu — „k/ah".
— Sicer je pa nečuveno ih nepričakovano vsaj za onega, ki je še pred letom dnij surove m neosnovane napade na Slovence od strani Conlerjevcev Čital, da je imenovana stranka vtem oziru začasno potihnila ^ter celp, kakor predzadnji list „Coiriere" ovaja, v poštev jempia eventualiteto, da bi celo Slovencem nekake koncesije dala. Mi vsaj smo umeli opazko imenovanega lista, „da manjšine lehko postanejo večine — glej Splet!" tako, da bi ti gospodje sicer nič ne imeli zoper nekatere Slovence, v mestnem zastopu, toda bojrjo se le, da bi lehko prišli s časom v veČino. Vsled tega bode libera'na stranka primorana delati koncesije — komu? — predsedniku nemškega kšulvereina v italijanski Golici. Prosit!
Se bolj živahno, kakor ta zadeva, razpravlja se zopet AjŠevska afera, posebno £a po deleži. Znano je, da je bilo 13 prfČ, ki so govorile Zoper 16 go-spodičev mestnih, ki so slovensko zastavo raz hrast vrgli pred Komelovo hišo v Ajševici, p\ 40 in več dnij v preiskovalnem zaporu, češ, da so sporazum-lj'eni in krivo pričajo zoper Komelovega fanta, katerega je tožil jeden iz imenovanih gospodičev, da ga je bfl in čez prah v kuhnjo vrgel. Temu nasproti bile so tri priče, oče Komel, njegova dekla in jeden sin, katere so nienda ovrgle zgornjo trditev, — in ves proces Ajševskih fantov in pravda zaradi veleizdajskih klicev v nasprotni stranki pal je v vodo. Da so bili fantje po 40 in več dnij v preiskovalnem zaporu, je žalostna istina, a kaj se dit zoper to storiti, „chi ha vu, ha vu" pravi Lah. Sedaj pa skoro po letu dnij toži okrožna sodnija imenovane tri priče radi krivega pričanja in obravnava se bode menda kmalu vršila, ako ne bodo imenovane priče napravile ugovora. Da se je cela ta zadeva toliko časa zavlekavala, uzrok je menda razburjenost, ki se tačas mej ljudstvom vladala, in ra,di tega odobrujemo, da se je stvar zavlekla. Toda govorica, da pride oče Komel na zatožno klop, po-uzročila je novo nepopisljivo — recimo — Zanimanje za to zadevo, katero povekšuje vest, da bode Komela zagovarjal odličen in o'd ločen L j ubij ansk odvetnik. Mnogi so se sicer Že sedaj huđovali in se Še hudujejo, da ni naš zastopnik cele zadeve,' ki mu je natanko znana, v državnem zboru pojasnil, a mi mislimo, da se o stvari drugod ne sme govoriti, dokler ni sodnija zadnje besede izpregovorila. Potem seveda bi bil vsak poslanec nemogoč, ko bi molčal in bi se pokazalo, da se je narodu najmanjša krivica godila, kajti vsak Slovenec na Goriškem zmatra to zadevo, v kateri so laški gospođici na slovenski zemlji Slovence izzivali, kot tako, v kateri je angažovana Čast celega naroda.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Sobotno številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi uvodnega Članka „Po proračunski razpravi". Današnja Številka ima štiri strani priloge.
— (Gospod B. Raič.) Poroča se nam z Dunaja, da se zadnje dni stanje državnega poslanca g. Božidara Raiča ni prenagnilo na nobeno stran, ni na boljše ni na slabše. Bolnik leži v bolnici in bolj1 kakor telesne so nedostatne dušne moči. Zdravniki še neso determinovali bolezni. Mi ponavljamo vročo željo, da bi dragi bolnik kmalu dosegel svoje prejšnje zdravje!
— (Venderf) G. Karol baron ^^urzbadh odpovedal se je predsedstvu c. kr. kmetijske družbe kranjske, za katero itak nikdar sodil ni.
— (O dopolnilni volitvi odbornikov v „Matico Slovensko".) Da se glasovi ne cepijo po nepotrebnem, nas veto vali so — kakor' pri druzih družbah — tildi pri „Matici" nekateri druž-niki, kateri odborniki naj se volijo letos.' Po § 12 društvenih pravil — smejo izstopivši bitf zopet voljeni. Gospodje, ki imajo letos izstopiti, so tako čestiti in za „Matico" tolikanj zaslužni, da ne bi si drznili nobenega izpustiti. Došlo pa nam je od treh gospodov pisanje, naj se na njihovo mesto izbero drugi,' kateri bodo mogli hoditi v zbore ali vsaj bolj uspešno udeleževati se društvenih opravil, in ti gospodje so: kanonik Fr. Kosar, kateri svetuje, naj se na njega mesto voli gosp. dr. Josip Pajek, gimnazijski profesor V Mariboru, kanonik dr. Anton Jeglič in g. K. Šavnik. Odsek, ki se je o tej reči razgovarjal, svetuje, naj se na mesto omenjenih vnanjih gospodov volita domača odbornika, in to: Gbsp. Jovan Flis, semeniški špiritual, kateri se je poslavil z velikim delom: „Stavbinski slogi" — in ima drugi del te znamenite knjige — „NotranjšČina krščanskih cerkva" — skoro čisto dovršen, in g. dr. Lovro Požar, gimnazijski učitelj v Ljubljani, kateri utegne biti „Matici" na posebno službo, ako se s pripo-močjo odličnega ustanovnika prično po njej izdajati spomeniki staroslovenski. Po odBekovem dogovoru se torej nasvetuje, naj se o prihodnjem XXI. rednem velikem zboiu dne 28. aprila t. 1. za odbornike „Matici Slovenski" volijo ti le gospodje: Jovan Flis, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Karo! Klun, dr. Josip Pajek, dr. Josip Poklu-kar, dr. Lovro Požar, dr. Jurij Sterbenec, Ivan Tomšič ;n dr. Josip Tonkli. Volilni listi naj se pošljejo kateremu odborniku, ali na tajništvo ali na predseduištvo vsaj do 28. aprila gotovo. —
Kar ragte, res šuma ne dela; a vendar pri delujočih društvih zanimanje za njihove koristi in udeleževanje pri njihovih opravilih spričuje pravo življenje ter kaže v napredovanji stopinjo, do katere se je po njih dospelo.
„Slov. Matice" odsek.
— (Naš rojak gosp. Jurij Šubic,) ki je sedaj v Parizu, kjer dela vkupe s češkim slikarjem Hvnaisiuii, slikal bode za sv. Jakoba cerkev v Ljubljani 5 slik ter dojde v ta namen tekom bodočega poletja v Ljubljano.
— (Iz Krškega) se nam piše: Pozno v noč dne 17. t. m. naznanil nam je veliki zvon, da je umrl prvi naš bogatin gosp. Martin K očev ar, po dolgej in mučnej bolezni v 76. letu svoje dobe, ostavivši jedino soprogo brez otrok. Umrši Kočevar bil je kmetskega rodu, vender mu je bila osoda toli mila, da si je pridobil toliko premoženja, kakor le malokdo. Nekdaj ie bil na narodnej strani, a pozneje prestopil mej ustavoverce, kdo je bil temu kriv, ne zdi se nam umestno sedaj razpravljati. Krško mesto zgubi ž njim velikega dobrotnika, kajti zidal je ob svojih troških veliko in lepo poslopje za meščansko in ljudsko šolo, katero je morda za Krško celo prevelikansko. Meščanske šolarje podpiral je z vsakoletnimi ustanovami. Svoje dni bil je pokojni Kočevar tudi poslanec. Za razne zasluge bil je odlikovan z redom železne krone III. vrste. Kakor čujemo, je v oporoki spominjal se dobrodelnih zavodov ter mej drugim volil 15.000 gld. za otroško bolnico v Ljubljani. Filharmonično društvo v Ljubljani baje tudi dobi znatno volilo, določene so neki tudi nekatere vsote za vodnjake oziroma vodovode po Dolenjskem. Koliko in komu je volil, znali bodemo za gotovo, ko se oporoka proglasi.
— (Umrl) je v 14 dan t. in. gosp. Janez Anžiček, drugi učitelj v Metliki. Ranjki bil je izvrsten učitelj, miren in jako priljubljen mladenič. Bodi mu zemljica lahka!
— (Iz Loža) V petek smo spremili k zadnjemu počitku g. Ivana Južno, ki je bil mej Lo-žani zelo priljubljen ia dobro poznan, ko je še služ-bovaPkot trgovski poslovodja pri g. Jarneji Tomšiči na Rakeku. Dokaz, da je pokojnega vsak ljubil, je bil lep pogreb, ki so mu ga napravili Ložki mladenci, in obilo število pogrebcev, katerih ni strašilo neugodno vreme. Pokojni je bil zvest sin majke Slave. Blag mu bodi spomin!
— (Umrl) je v petek opoludne gospod Matej Jeklar trgovec in posestnik na Bledu v 55. letu svoje dobe.
— (Popravek.)   Iz prav zanesljivega vira se nam poroča, da odbora „Matice Slovenske" ne zadene nobena krivda, Če zadeva zaradi prenosa Kopitarjevih kostij doslej še ni rešena.   Kar si je odbor iz lastne volje naložil, to je tudi zvršil. Obrnil se je mej  drugim do Ljubljanskega magistrata in le-ta do Dunajskega, od katerega je pa prišel šele pred tednom dnij odgovor.   Zimski Čas sam na sebi za izvršitev te ideje ni bil primeren. To bo stalo tudi nekoliko več denarja in bo, ker odbor  nema   pravice   brez /borovega dovoljenja razpolagati svojevoljno z večjimi svotami društvenimi, imel o tej zadevi, ako se hoče uresničiti, itak zadnjo, odločilno besedo prihodnji redr; veliki zbor.
— (Pisateljsko podporno društvo) imelo je v soboto zvečer svoj redni občni zbor, katerega se je udeleiilo 20 članov. Izvoljeni so bili zopet per acclamationem: Predsednikom dr. V o-šnjak, podpredsednikom prof. Fran Leveč, blagajnikom podžupan V. Petričič, tajnikom profesor Raič, odborniki: Ivan Hribar, Ivan Tomšič, Ivun Vrhovec Poročilo tajnikovo in blagajnikovo priobčimo v prihodnjej številki.
— (Zabavni večer) pisateljskega društva preteklo soboto bil je zadnji v tej sezoni. Prisotnih bilo je okolu 40 članov, katerim je predsedoval g. dr. Volčič. Za berilo je bilo prav dobro sVrb-Ijeuo. Gosp. prof. Raič čital nam je iz obširneje razprave odlomek, v katerem je jako zanimivo opisoval obsodbo in smrt Ivana E. Tattenbacha. Gosp. dr. G r e g o r i č čital je o koleri. Obe berili bili sta vsprejeti s splošno in zasluženo pohvalo. Berilo g. dr. Gregoriča natisnili bodemo v podlistku. Gosp. dr. Vošnjak seznanil nas je z nekim rokopisom L. Stepišnika v Slov. Bistrici ter članom dal neko uganjko. član P. jo je sicer hitro uganil, ipak je uganjka vrgla par goldinarjev za „Narodni dom". Urednik Železu i k ar čital je pismo, katero je Preši r en pisal „am ersten Hundstage 1834" prijatelju duhovniku,  vabeč ga  na izlet na Šmarno
goro. Potem je bil razgovor o društvenem izletu. Sklenilo se je, da pojde pisateljsko društvo na belo nedeljo (2. dan maja) na Šmarno goro in izvolil se je ad hoc odbor obstoječ iz gg. Drenik, Valentin-čič in Raič. Upamo, da bode izlet zanimive j i, nego je bila predolga debata o njem.
— (V ravnokar proSlem obdobji državnega zbora) govorili so izmej slovenskih poslancev: g. H r e n jedenkrat (k Scharscbmidovemu predlogu), g. Raič jedenkrat (v generalnej budget-nej debati), g. Vošnjak dvakrat (v generalnej hud-getnej debati in v specijalnoj: stvarni popravek proti Derschatti), g. prot. Žuklje štirikrat (v specijalnoj budgetnej debati: o šolali, stvarni popravek proti Ghonu, o dolenjskej železnici, stvarni popravek proti Derschatti), g. Pfeifer dvakrat (v specijalnoj budgetnej debati: o dolenjskej cesti in vinarstvu dolenjskem), g. dr. Pok luka r dvakrat (odgovarjajoč kot predsednik davčnega odseka na dve interpelaciji), g. Obreza jedenkrat (o borznem davku), g. dr. Vitezić dvakrat (v specijalnej budgetnej debati : o šolah in o pravosodji na Primorskem). G Klun je tekom jedne seje predlagal dvakrat „konec debate*.
— (Miklošičev naslednik na Dunajskem vseučilišči.)   Piše se nam z Dunaja: Iznenada rešila se je nujna zadeva s tukajšnjo slo-vanščine stolico, katero sem še pred kratkim slikal zapuščeno.   Vnanji opazujoči se tega neso nadejali in vest v „Wiener Zeitung" od petka, da je profesorjem imenovan prof. dr. Jagić, bila je vseučilišču, izimši niti gospoda pl. Miklošiča, povsem nepričakovana. Kolikor je bilo znano v teh krogih, zmatrala so se pogajanja s prof. Jagićem vsaj za ta čas pretrgana, ker — bodi „Slovenec" v svojo nezmotnost in hudomušnost še tako zaljubljen — prof. Jagić se prvemu pozivu ni udal bil in se je tedaj moral pozneje premisliti.   Prvo je bilo sploh znano, drugo pa niti profesorskemu kolegiju, dokaz to, da so se te dni hoteli storiti koraki do nauč-nega ministra, naj izimoma imenuje gospoda plemenitega Miklošiča komisarjem, brez katerega ne morejo naprej kandidatje.   Ker so razmere pri tu-kajšnjej stolici za slovanščino postale res nedostatne, ureditev njina pa se ni tako hitro še pričakovala, je sedaj tem bolj vesela novica, da gosp. pl. Miklošič dobi že v kratkem naslednika prof. dra. J a gica, naša stolica torej zopet tako izbor-nega vodnika. — Porodil se je prof. Jagić v Varaždinu 1838. leta, je torej po rojstvu Slovenec (kaj-kavec), po odgoji Hrvat. Gimnazij dovršil je 1857. leta ter na to prišel na Dunaj, da je bil klasični filolog, ob jednem pa tudi slavist z gospodom plemenitim Miklošičem kot učiteljem.   Kot klasičen filolog odlikoval se je posebno z grščino pri Bo-nitzu. Dovršivši učiteljski izpit, pride v Zagreb na gimnazij in jame tudi takoj pisati knjige.   Prvo je menda bilo, da je geometrijo preložil na hrvatski jezik.  Večjo, še danes ta dan svojo vrednost ima iz prvih Časov njegova »Gramatika jezika hrvatskoga" na staroslovenskej podlagi. Začel je tudi še v Zagrebu izdajati „Književnik/1 prvi in jedini znanstveni list jugoslovanski, ki to ime tudi zasluži. Ta list je prenehal, ko se je ustanovila jugoslovanska akademija ter začela izdajati svoj „Rad.1* V „Rada" prvih zvezkih je jako mnogo Jagićevega, tako n. pr. „Gragja za slovinsku narodnu poeziju," kjer preiskuje najstarejše vesti o narodnih pesnih slovanskih. Tako je znamenit tudi sestavek „Podmlagjena vokalizacija u hrvatskom jeziku." A posebno vrednost imajo Jagićevi spisi v „Starinah," ki jih na svetlo daje jugoslovanska akademija. Tu je dr. Jagić popisal mnogo starih rokopisov pod naslovom: „Opisi i izvodi iz starih rokopisa." Za bana Raucha bil je iz službe odpuščen, ker ni zatajeval svojega političnega prepričanja.   Dobil pa je na to 1871. leta poziv na vseučilišče v Odeso, odkoder je 1879. leta prišel v Berolin.   Tu je v zvezi z Nehriugom in Leskienom jel na svetlo dajati svoj sloveči „Archiv flir slavisehe Philologie," pravo založišče gradiva za spoznavanje dušnega življenja Slovanov. Tudi je s podporo vlade pruske izdal „Codex Zographen-sis," kateri se zmatra za najstarejši spomenik pravega, čistega staroslovenskega jezika.   Leta 1886. pa je dr. Jagić bil poklican kot profesor na vseučilišče v Peterburg,  kjer je tudi imenovan bil državnim svetnikom ter članom akademije. Izdal je tu „Codex MaiisnuSi   staroslovanski evangelij. Najnovejše delo njegovo je zbirka pisem Kopitarja in Dobrovskega, katera imajo za  zgodovino slovanskega jezikoslovja neizmerno važnost. Pomagala mu
je pri tem ruska akademija. Veliko in zasluženo slavo si je dr. Jagić pridobil po svojih kratkih, a zrnatih ocenah, ki jih objavlja v bibliografskem oddelku svojega .Arehiva." Malokatero znanost ima tako vestno in premišljeno sestavljene preglede vseh prikaznij na svojem polji, kakor ravno slovanska filologija iz Jagićevega peresa- Dr. Jagić hodi za Miklošičem, ima pa tudi svoja znauostua pota. Da si je tudi na tujem ohranil svojo hrvatsko domovino v pravej časti, kaže to, da mu deca poleg jezika ruskega in nemškega govori tudi uiaterni jezik hrvatski. Mladina slovanska v Avstriji sme tedaj biti vesela, da jej bode za Miklošičem učenosti slovanščine na Dunaji razkladal vreden naslednik y — prof. dr. Jagić. NauČnej upravi našej pa naj velja hvala, da se je potrudila, poiskati najboljega, ki bode čuval slavno tradicijo slovanske stolice na Dunajskem vseučilišči.
— (Zopet nekaj.) Naučni minister pl. Gautsch izdal je naredbo, da se bode počenši s šolskim letom 1886/87 pristojbina za iinmatrikula-cijo rednih vseučiliščnikov zvišala na štiri goldinarje.
— (V Ljubljano) došlo- je v petek 80 vojakov in 1 častnik učit se praktično na Ljubljanskem barji, kako se delajo ceste po močvirskem, svetu.
— (Za Konjiški okraj) dovolila se je tudi poddružnica sv. Cirila in Metoda, kakor nam piše tamošnji rodoljub: post tot disrimina ranim, recur-sorum — osobito pa, ker gg. osnovatelji neso „dali dobrih napotil."
— (S Celjske gimnazije) premestilo se je letos 28, rekše: dvajset in osem dijakov na gimnazijo v Rudolfovem. Začetkom prihodnjega šolskega leta dojde jih še več. To število je zelo pomenljivo in vidno je, da bodo Celjani s svojim strastnim hujskanjem na slovenske dijake jedino to dosegli, da jim bode gimnazija prazna. Gimnazija v Rudolfovem utegne prihodnje Šolsko leto imeti nad 200 dijakov.
— (Zgradbo delavnice) v tukajšnji c. k. tabačni tovarni, proračunjeuo na 31.000 gld., dobil je pri ponudbeni  obravnavi   v četrtek tukajšnji stavbeni mojster g. Filip Zupančič.  Odjenjal je za 7»/4°/o
— (Z Vrhnike) se nam piše: Tukajšnji od« bor za izkopavanje rimskih starin jako marljivo de« luje.   Izkopali so zopet mnogo in jako zanimivih predmetov, in celo takih, ki se doslej še ne nahajajo v Ljubljanskem muzeji, kakor na primer rim s k srebrn drobiž, ki je le malo večji, nego zrno leče.   Tudi rimskih rodbinskih novcev so izkopali, tako denar rimskih obitelj Ren i in Voltoma.  Vse dosedanje najdbe razpostavljene so v posebni sobi. Kdor si hoče ogledati lokalni ta muzej, mora plačati primerno vsotico za „Narodni dom". Ad vocem: »Narodni dom" naj vsem nabirateljem v prid povem dogodbico, ki bo je tu pripetila pred nekoliko dnevi.   Dva mlada gospoda pripeljala sta se iz Ljubljane k nam. Ko sta opravila svoje posle pri sodniji, krenila sta v krčmo   da se po mnogih sitnostih, ki sta jih imela s Temido, pokrepčata pri Hebi.   Slednja poosobljena v brdki natakarici, bola jima je  v oči in  ko sta si  z jelom in pilom dovolj podprla, bi bile za  .dessert" rada še — poljubček.   A to ni kar tako. Natakarica Hebe je rekla, da kaj tacega ni na jedilnem listu, da je to posebnost, za katero treba posebe plačati kaj za „Narodni dom". V tem menji jo je krepko podpiral prisoten rodoljub in tako je prišlo, da sta gospoda plačala vsak 1 gld. 50 kr. vkupe 3 gld. za „Narodni dom", oziroma za brdke natakarice poljub.
— (V Trstu) umrl je pretekli petek vojak, kakor so sprva mislili, za kolero. Zdravstvena preiskava pa je dognala, da je umrl za vročnico. Vender so v Trstu, ker je kolera v Brindisi začela razsajati in se v sosednej Italiji sedaj tu sedaj tam pojavlja, ukrenili vse potrebne naredbe in priredili posebno bolnico za bolnike za kolero.
— (Iz Gorice) se piše: Vojak tukajšnjega 61. pešpolka moral je v torek popoludne na dvorišči velike vojašnice za kazen posebej vežbati se. Pod vodstvom poddesetnika moral je delati razne vaje b puško, kar se slednja sproži in poddesetnik krvaveč zgrudi na tla. Krogla, ki je bila v cevi, zdrobila mu je kost na levi nogi. Prostaka so zaprli, ranjenemu poddesetniku pa bodo najbrže morali nogo odrezati.
— (Skušnjo) učiteljske sposobnosti delale so v Gorici ta in prejšnji teden sledeče gospodične učiteljice: Baubela za meščanske šole; Kren, Nie-
derkorn, Sckmutz, Streinz za ljudske šole; Morato za nemški kot učni jezik ; Luzzatto, Ronner, Spaun za francoski jezik iu slovstvo. Jedna gospodična odstopila je mej skušnjo; gospodični Kren in Nieder-kern sta napravili skušnjo z odliko (štev. 1), druge z dobrim uspehom. Gospodična Kren delala je izpit b slov., ital. in nemškim učnim jezikom. „Soča."
— (V Kamnje) priklatil se je 11. t. m. nedeljo mož z dvema tovarišema iz blažene Irredente z vozičkom, na katerem razstavi malo pred sv. mašo ob 10. uri svoj svetozor (panorama) pred cerkvijo, otroci so se trli in gnetli okolu njega; a njegovo oko je plesalo in obračalo se povsod drugod, le ne na otroke in na njegov svetozor. Najedenkrat plane žandar k njemu in hajd! Ker ni bil žandar italijanščine vešč, peljal ga je v Šolsko poslopje. Tam se je po tolmačih poizvedelo, da so vsi trije iz italijanskega Tirola. Moža so zapazili že prejšnji dan v Selu, da opazuje okolico in jo riše. Naznanili so žandarmeriji, zato je bila koj pri rokah. In res mu je žandar našel več listkov in malo knjižico, v kateri je bila Gorica in njena okolica, na listih pa Selo, Dornberška cesta, Vrtovin, cesarska cesta do Goričice, vsi mostovi na Vipavi do tega kraja in sploh vse podrobnosti. Odpeljal je trojico stražnik v Ajdovščino, a kmalu potem v Gorico. Prelepa pisava in natančno risanje znači moža višje izobra ženosti, nego je na zunaj kazal.
j-- (Vabilo.) ADolenjsko pevsko društvo" in „Narodna čitalnica" priredita dne 29. aprila 1886 v prostorih Narodnega doma Šaljiv pevski večer s plesom. Začetek ob 8. uri. Uljudno se vabijo vsi domači iu vnanji udje obeh društev.
— (Iz Ljutomera:) Kaka kapljica je pri-rastla 1885 1. v naših vinogradih, posname se lahko po skupilu za vina, ki so se na dražbi 5. aprila t. 1. v župniji v Ljutomeru prodajala. Prodalo se je lansko vino: Ilovčan, polovnjak s posodo vred po 84 gold., 86 gold. 50 kr., 86 gold. in 89 gold. 60 kr. Stanovščuk, štrtinjak s posodo vred po 141 gold., 144 gold. 50 kr., 155 gold. 50 kr. in 165 gold.
— (Samomor.) „Slobodi" se piše iz primorske Gorice: V sredo ustrelil se je v Poreči duhovnik Josip Palla. Bil je '*% bogate obitelji v Kor-minu, moral je proti svoji volji stopiti v duhovski ttan! Ker je veduo kazal veliko veselje za posvetno življenje, premestili so ga za kazen iz Kormina na Otok Grado. A ondu ni dolgo ostal, ampak pobegnil v Benetke, od tam pa v Milan. Malo časa pozneje vrne se v Gorico, kjer je v kapucinskem samostanu prebil odmerjeno mu dveletno kazen v zaporu. Od tam odpotoval je kot misijonar v Cejlon, kjer je bil nekaj let in ob jednem tržil z dragim kamenjem. Pred dvema letoma vrnil se je v Evropo in ga je bas tedaj novoimenovani škof puljsko-poreški vsprejel v svojo škofijo. Zadnji čas živel je Palla V Poreči. Dosegel je jedva 50. leto pustolovnoga svojega življenja, katero je sam končal.
— (Poštno voz n ino) za Primorsko in Kranjsko določilo je trgovinsko ministerstvo za poletni tečaj 1886 tako: Za miriameter plača se na Primorskem 1 gld. 13 kr. za izredno, 94 kr. pa sa navadno vožnjo. Na Kranjskem 1 gld. 6 kr. za izredno, 88 kr. za redno vožnjo.
— (Novi pošti.) Dne 1. maja odpreta se novi pošti v Roči nji in v Logu, ki bota sprejemali pisma, denar, blago iu osobe. Pošiljatve bode vozila ona pošta, ki vozi vsak dan iz Gorice na Trbiž, s Trbiža pa v Gorico.
— (V Tržiči) — Monfalcone — odprejo se dne 15. maja vroče klorove, bromove, jodove, žve-plene kopeli, ki imajo + 38° C.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 16. aprila. Zbornica poslancev ▼sprejela je v večerni seji s 178 proti 88 glasom zakon o črni vojski tudi v tretjem branji. Glasovalo se je po imenih. Prihodnja seja dne 5. maja.
London 16. aprila. V dolenje j zbornici utemeljeval je Gladstone zakonski načrt o nakupu irskih zemljišč.
Krapinske Toplice 16. aprila. Drugi predsednik najvišjega sodišča dr. pl. Stremavr prišel je za dlje časa semkaj zdravit se.
London 17. aprila. Dolenja zbornica vsprejela v prvem branji brez glasovanja načrt zakona o nakupu irskih zemljišč. Drugo branje bode dne 13. maja.
Brindisi 17. aprila. Včeraj 15 ljudij za kolero zbolelo, izmej njih 6 umrlo. Tudi štirje vojaki so zboleli, jeden umrl.
Levov 18. aprila popoludne. Vse mesto Stryj je v ognji. Močen veter. Telegraf neha poslovati, ker telegrafsko poslopje gori.
Levov 18. aprila. Okrajno mesto Stryj do tal pogorelo. 600 poslopij uničenih, več sto rodbin brez strehe, veliko ljudij zgorelo. Beda grozna. — Poročila iz Stryja se grozna. Pogorel je glavni trg, gosposka ulica, kolodvor, skladišče deželne branibe, na stotine rodbin brez strehe. Namestništvo dobilo telegrame, odposlane po zvončnem stroji, ki prosijo pomoči. Tukajšnji mestni načelnik odpošlje jutri kruha. V tukajšnjih trgovskih krogih velik strah, ker je mnogo trgovskih hiš v Stryj angažovanih. Škoda ogromna. Zadnji čas se je v Strvji veliko zidalo, ker je bil Stryj v poletnem času najobiskovanejše mesto. Izmej zavarovalnic je posebno Krakovska zavarovalnica zadeta.
Madrid 18. aprila. V stolni cerkvi ustrelil je duhovnik z revolverjem trikrat na škofa, ko je oljke blagoslavljal. Po drugem strelu zgrudil se je škof mrtev na tla. Morilca so prijeli, cerkev zaprli. Vse mesto močno razburjeno. Preiskava se je pričela, žandar)i obkolili so stolno cerkev.
Pariz 19. aprila. „Tempsu prinaša vest, da grški konzul v Canei podpihuje ustanek na Kreti in da je grška vlada s tem sporazum-ljena. Konzuli sporočili so svojim vladam, da se je ustanka nadejati, če se grški konzul takoj ne odpokliče.
London 19. aprila. „Times" dobile so iz Aten vest, da je tamošnji ruski poslanik k carju v Livadijo poklican, čuje se, da pojde Atenska posadka na mejo.
Madrid 19. aprila. Škof ni mrtev, a smrtno ranjen. Morilec je župnik nunskega samostana, Galeotto, katerega so zaradi slabega vedenja odpustili.
~       Razne vesti.
*(Pasteur) (ital je v 14. dan t. m. v francoski akademiji kratko poročilo o dosedanjem zdravljenji osob, katere so stekli psi in volkovi ogrizli. Do 12. t. m. naraslo je število njegovih bolnikov od 350 na 720. Mej njimi bilo je 505 Francozov (40 iz Alžira). 75 Rusov, 25 Angležev, 34 Italijanov, 13 Avstrijcev, 10 Belgijcev, 10 Amerikancev, 5 Fincev, 3 Portugalci itd. Moj temi bilo jih je 668 od psov popadenih, 38 pa od steklih volkov. Vsi od steklih psov popadeni oBtali so zdravi, izimši malo deklico, ki je bila teško ranjena in je umrla. Večina teh osob je nevarnost že prestala. Volčja steklina je veliko nevarnejša, nego pasja in na sledki pokažejo se najpozneje v 68 dneh.
* (Huda vest.) Pred kratkim prišla sta k sodniku v Debrečinu mož in žena. Mož začel je pripovedovati, da je njegova žena Že dolgo časa „nacarenka." Tudi on bi rad prestopil k njeni veri, a tega ne more, dokler se ni spokoril za zločin pred 23 leti. Takrat je namreč svojo hišo sam zažgal in „prva sedmograška zavarovalnica" izplačala mu je 300 gld. zavarovalnine. Sedaj povrnil bi denar nazaj, pričakujoč kazni. A zločin je že zastarel, imenovane zavarovalnice pa tudi ni več. čigav je tedaj denar?
* (Jajce v jajci.) Hugo Hilberg, graščinski oskrbnik v Stroži na Gališkem, piše: Ste li Že čub, da more biti jajce v jajci? Vem pač, da je v nekaterem jajci dvoje rumenjakov, a da bi bilo v jajci drugo ceio jajce, tega pa ne. In vender. Precej veliko podolgasto kokošje jajce se je skuhano prerezalo na dvoje in v njem videlo se je drugo manjše, pravilno jajce, z beljakom in rumenjakom in b trdo lupino. Kako se more to tolmačiti?
* (Rudeče jagode.) V Hitchcocku (Teksas) nabrali so ljudje že 17. marca t. 1. prvih ru-dečih jagod ter jih jako drago prodali v mesto Galve8ton.
* (»Die schwarze Dame".) Ped tem imenom znana je v Berolinu gospa, ki tjakaj prihaja vsako leto iz Peterburga. Tudi letos je že prišla v prusko prestolnico. Nazvali so jo Berolinci tako, ker je vedno črno opravljena. Že mnogo let ima poseben posel kot obiteljska diplomatkinja mej ruskim in pruskim dvorom. Dokler biva v Berolinu, hodi brez zadržka v cesarski dvorec, ker jo policija in služabniki dobro poznajo, večina seveda le kot „die 8chwarze Dame", v resnici pa je omenjena dama grofica F.
Vspeinl zdravilni vapeh. VsakerSno trganje po brbtu in udih ter bolečine v členkih vspefino ozdrHvi ma-zanje z Mo 11-o v i m „ Francosk im žganjem". Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošiya po poštP<ui povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (20—3)
Kdor ne hoji mrtvoiula
sli katerega je že zadel, ali pa boleh« na navala krvi, omotici, unotrpu, ali ne more spati ter im« bolne tivce, naj si naroči knjižuro ,Ueber Schlagnuss-Vorbengtrog and Hei-lung', f>. izdaja, ki se zastonj in franko debi od pisatelja bivAVga deželnohrambnvskega hatalijonskega zdravnika Rom. \V,insm nun-., v Vilabofen-u, Bavarsko. 38—7)
Poslano.
Bolezni vsake vrste, zlasti bolesni aiveev, pm-dico, boleči ue v Želodci, nervosao A mnenje po u**-slb, trgauje i«« iiMettlli. slab posluh, glavobolje* migreno, bledico In mrtvico ozdravlja po ra-cijonalnej zanesljivi metodi. Pri bolnih na pl|urab in nadu*l)iilti dosežemo v štirih tednih čudovite vspehe. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejan« marko za odgovor. (708—20)
Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Antrijs).
Tufcl:
18. aprila.
Pri *i«nu« Weis z Dunaja. — Bartl iz Prage. — Strnppi is Trsta. — Franki % Dunaja. — Grum iz Zagreba, — Scbrider z Dunaja.
Pri MnllAli Janzekovirt z Dunaja. — Haderer ir Celovca. — Tossini iz Trsta. — Just z Dunaja.
(Jiurli so » IJul»IJ.4iii:
12. aprila: Janez JamSck, učenec, 10 let, sv. Jakopa trg st. 8, za i etiko.
13. aprilu: Marija Kalan, koridukterjeva žena, 42 let, Cest« na južno železnico St. 19, za rakom. — Neia Piftek, inženerjeva udova, 60 let, ProSiruov trg St. 2, za kroničnim vratnim katarom.
V deželnej bolnici: 19. aprila : Josipina Jcrančič, gostija, 54 let, za jedko.
Tr/iK' cene i S J ubija s j I
dne 17 aprila t. 1.
Pšenica, bktl. Bež, u Ječmen, * Oves, Ajda,
Proso, , Koruza, , Krompir, , Leč h. , Orah,
Fižol, ,
Maslo,
Mast,
Spe h friseti,
kgr.
5104 357 4 on
Spe h povojen, kgr. . Surovo maslo, , Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Go«eju uieBo, kgr. Telečje
Svinjsko „ „ KoŠtmnovo    „ „
Pitane« .....
Golob......
Sen«,   100 kilo   . . Slama,   a     .      . . Drva    trda, 4Qinetr. „   mehka,    , m
-164 -190
-j
— 6oj
— '40,
w
ili
2 !32! 2 32 7 5
40
Meteorologičnv poročilo.
		Stanje   \ «		,_       1                      Mo- 1 ratara    tmvi               inm 1			
1	V>a« opazovanja	barometra, v inm. v					
							
16. aprila.	7, zjutraj 2. pop. 9. zvečer	798 64 mm 729-78 ™. 733 07 m.	1	5-6» C a-o" c 5-8- V,	a), vth. si. vzh. al. vzh.	obl. dež. obl.	3-0 >■■. dežja.
« X o. m t—°	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-58 a«. 733 67.mil. 734 81 mm.	7-6° 0 134" CJ 94" C		al. aah. ■1. zah. si. zah.	obl. obl. obl. .... _ mogla d. jas. J«.	110 n. dežja. . —   ■■ -OOOas.
aprila.'	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-87i«. 732 69 m. 731-56 m.	6-6° C 16-8'C 940 C		brezv. al. vzh. brezv.		
00							
Srednja temperatura 75», 101' in 10-6«, s« 1-8° pod, 0 8° in 1 3° nad normalorn.
250 gld. 100 gld.
84 gld. 50	kr.
84   , 65	
113   i 95	
100   , 60	
h76   „ -	
287   „ 90	
126   . 25	t
1   » "f	a
10   , 0»	
5   . «4	_
61   , 85	
128   , 25	■
170   i 60	t
103   . 05	*
94   j 65	«
105   i -	
116   . —	t
127   , —	
118   „ 40	
98   , 60	
D-a-riSLjslsa "borza, dne 19. aprila t. 1.
(Izvirno telegrtfičmo porodilo)
Papirna renta........
Srebrna renta......
Zlata renta .........
.V'„ marčna renta Akcije narodne banko . Kreditne akcije   JI 1 j I! London ....
Srebro.......
Napol
C. kr. cekini Neinike marke
4 7„ državno srečko is 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1*64 Ognka zlata renta 4" L
,    papirna renta 6*/v .   . . .
6"0 štajerske zemljišč, odvoz, oblig. Dunava r-g. srečke 5 ,,. 100 gld.
Zemlj. obč. avstr. 4'," „ zlati SasL listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Vaein sorodnikom, znancem in prijateljem javljamo tužuo vest, da se je Bogu vsemogočnemu zazdelo, našega preljubega sina, oziroma brata, gospoda
LAVOSLAVA VOZLAČEKA,
učitelja v Velikih Laščah,
danes 17. aprila t. 1. ob 6. uri zjutraj na Igu po dolgi in mučni bolezni, providenega s sv. sakramenti za umirajoče v 29. letu njegove starosti v boljšo življenje poklical.
Pogreb bode v ponedeljek dne 19. t. m. ob 8. uri dopoludne.
Sv. mase za ranjcega dnso brale se bodo v več cerkvah.
Dragega umrlega priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani 17. aprila 1886.
(271) Žalujoča rodbina Pogačnik.
„Kako sem se jaz likal."
Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Sestavil in spiaal J. Aleševecu 36 pol v oamerki. Dobiva se za znižano ceno 1 izvod, po pošti 10 kr. več, mmiiio pri i^nton-a O'crezi, kljačarske ulice St. 3, III. nadatr.
„Ne v Ameriko!"
Povest Slovencem v posnk, od istega pisatelja, za zni-m       žano ceno 60 tur., po posti 5 kr. več. (231—3)
5Fa?5SS 85 fetiša
na Brezovici pri Ljubljani,
tik velike ceste blizu farne cerkve. V hiši je sedaj krčma in obrtnija. Pri bifii je lep gostilniški vrt z živo ograjo, velika njiva, 4 orale gozda, lepo zaraščenega. Cena tri tisoč gld. Več o tem se izve pri ,1 anezu Zore l V Ors« <I»*cl Št. 8. (256—3)
— VABIfcO
seji občnega zbora okrajne posojilnice
vknjiženeiia dru.stva i neomejeno zavezo.
V posvetovanje in sklepanje pridejo:
1. Račun za leto 1885 z določilom o letnem pridobičku in odvezi načelstva zastran tega računa;
2. izločitev društvenih udov,  ki društvenih pravil ne izpolnjujejo:
3. nadomesten je 5 udov nadzornega svotovalstva;
4. volitev 3 udov v cenilno komisijo.
Seja je v nedeljo 2. majnika t. 1. v šolskem poslopji v Ljutomeru m se začenja ob 8. nri predpoludnem.
V Ljutomeru, 16. aprila 1886.
(272) Ravnateljstvo.
Br. 100. (201—6;
Natečaj.
Služba občinskega zdravnika s sedežem v trgu Mozirje gornjegradskega sodniškega okraja na Stirskem se bo 1. mafnlkn t. I. oddala z letno nagrado 200 gld. iz okrajne blagajnice in 100 gld. od mozirske občine.
Računi o lečenji ubogih se bodo iz okrajne blagajnice posebno plačevali.
Doktorji vsega zdravilstva imajo prednost, ki dokažejo tudi, da so zmožni slovenskega ali saj katerega jugoslovanskega jezika ustno in pismeno.
Prošnje s priloženim krstnim in domovinskim listom in z dokazi o dosedanjej praksi naj se do SO. april« t* 1. tukaj vložč.
Od okrajnega odbora ti oni j i grad, dne 20. marca 1886.
Namestnik okr. načelnika: An t. OorlČar.
Poletno stanovanje
v jednonadstropje visokej Čednej bili z lepim vrtom v vasi Završnik pri I.Ulji, katera leži ob cesti,
da se v najem.
Hiša je prav pripravna za gostilno ali kako proda-ja'nico. — Natančneje se izve na WKe«tntem trga it. 11 V goatflnt na dvorišči ali pa v Zavrstnikn pri lil-«IJI it. 22. . (270—1)
Josip Amkožie-eva
jsaco-c fr^*^W^^?T7rT----
tovarna za izdelovanje gredeš in grebenov za volno v Ljubnem na Gorenjskem
priporoča se za izdelovanje vseh vrst
za volno in pavolo. (a3»-ih
Cvet zoper trganje
po dr. ftlaliću a 5© Kr..
zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku je nopresegljiv in hitro   ter radikalno(
, zdravi, kar dokazuje na stotine priznani? Ždnrhtnarf*. iz najrazličnejših krogov.
Prodaja (646—25$
.1 I It \IC\A XItlVKOCZY£
BVzraven rotora v Ljubljani.
'Hrtazpošfrfa *se. *v.saK 'dan  po p oš" M.
Velika partija Mres-u«)
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, ponija po poštnem povzetji, oBtanek po gld. S.75
ay. Storeh r Brnu.
Ako bi se blago ttU dopadalo, se niore zamenjati.
• -..! II
Zahvala,.
„AZIENDA"* a>alro-f»aneoak» lavaroral* nlea na iivl|enj« na Duum|I, mi je danes po glavnem zastopniku gospodu Josipu Prosenel v Ljubljani
iiplačala zavarovano svoto po aa varovani Kozi Kosi k brae vsaktere ovire, dasiravuo je zaveza k temu izplačilu jako dvomljiva bila.
Za to vzgledliivo postopanje izražam po tej poti „AZIENDI" svojo zahvalo ter priporočam to zavarovalnico vsem, kateri se zavarovati žele, najtoplejše.
Kranj, 8. aprila 1886...
(262—3) O. Plel"weiss.
Oklic.
Vsied dovoljenja c. kr. mestne odbrane okrajne sodnije se bodo v zapuščino Valentina Telban-a, po domače Kopača, na Brezovici spadajoča zemljišču (261—3)
T torek 20. aprila t. I. dopoludne in popoludne prostovoljno na drobno prodajala, kar se naznanja s priatavkom, da se bode kupnina na triletne obroke uplačevala.
Dražba se začne na Brezovci pri Kopaču.
V GOSTILNICI ..PRI ROŽI"
v Židovskih ulicah si. O
se začne točiti
tesno alinte&uno pivo
iz meščanske pivovarne v Plznu
17. aprila 1886 po 80 kr. liter.
Kdor ga vzame cel sodček, da se mu po prvotnej ceni, samo voznimi se priraOuni. (264—2)
V zalogi so sinički po 25 in 50 litrov.
v Ljubljani
priporoča
iz najboljše angleške snovi narejene
elegantne      (160—6)
„Bieveles"
s krogljastlmi tečaji (Kugellager). Dajo me pouk.
m
V premogovniku v So&rdonl (Boardona) dobi
več dobrih
premogojfcaopov - ( Jlauer) in prevaževalcev (Torderer), 2 kovača in 2 tesarja
takoj delo.
Zaslužek rudokopov proti pogodbi na dan povprek 1 gld. 35 k-. Dnevni zaslužek rudokopov 1 gld. 20 kr. Navadni dnevni zaslužek kovačev in tesarjev 1 gld. 40 kr. do 1 gld. 60 kr.
Pri dobrem obnašanji se bode povrnila tudi pot od Trsta sem.
Pismene ponudbe kovačev in tesarjev odgovarja
vodstvo dalmatinskih premogokopov,
(250—3) §eardons v JnineJ Dalmaciji.
0 i
LIPPMANN-OVI
KARLSBADSK1
ŠUMEČI PRAŠKI
izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti.
»vouoiut ,l9ijsJ&ii.\ Baba prijatna.
Slast vzbujajoče. Za prabavljanja.
Vademecum
'■ -'11 za
bolehajoče v želodci
Upliv gotov.
1 i
Neprekosljivo čistilo
upliva br«« izjeme hitro iu gotovo.
Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkali&no-solninske rudninske vode, grenčice itd. Zdravo! Okr»p6nJo6el
Tedaj bolj Si, nego vsa hitro vplivajoča sredstva, pile, pa-
' r stile itd.
Za predždravljanj«! Za po zdravljenji 1
Zdravniško priporočano za domače in zimsko 'zdravljenje pri boleznih želodca/ črev, jeter, 'obistij in mehurja.
Dobro steno it ninono Istano flomače sredstvo
pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do
1'edij, shlapii želodca in Črev vsied sedenja, zaslizeriji, sla-»osti po jedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvij glavobolu, omotici, trdovratuem glavobolu, strjenji krvi, zlatej žili, nepravilnem ".praznenji, trdovratnem zapiranji in debelenji. Ceaa pušci 20 kr., originalni skatlji 'mm 12 pusic = 2 gld. a. v. Centralna zaloga :
Lippmann-ova lekarna v Carisbad-u.
Pazi naj se, da ima vsaka posamična škatTjica varstveno
znamko in Lippmann-ov imenski počrk. Dobiva so na Kranjakem v lokarnah v Krauji, v l.jubijani (U. pl. Trnkoczv, lekar, H. Birschitz, lekar), v Itn-dolfoveni. v Itauovljioi, v <L'rnouilji, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske države itd. (78—19)
Bolehajoči za
phičnimi, prsnimi, vratnimi boleznimi,
snaico in naduho se opozarjajo na zdravniško presku-ieuo in s tisočimi dokazi potrjeno zdravilno moč zdravilne rastline, katero sem jaz našel v sredi Rusije in se imenuje po mojem imena ,,Homeriana". Knjižuro o tem pošlje se- zastsnj in franko. Zavitek „Homeriana"-čaja s 60 grami- teže, zadosti za dva dni, velja 70 kr., in ima kot znamenje pristnosti imenski počrk mojepa podpisa — Pmft llomen«. — Pristno se dobiva samo pri meni. Zaloga v Ljubljani pri gospodu lekarji G. Piccolli. Svarim pred nakupom nepristnega nHomerianal'-čaja, katerega ponujajo drage tvrdke. (78—11)
Preselitev in priporočba.
O priliki preselitve svoje sedanje gostilne „pri Mau-tovi" na Vrhniki v svojo novo sezidano hičo, kjer bodem nadaljeval krčmarijo pod naslovom
„gostilna pri pošti",
zahvaljujem se za dosedanje obilno obiskovanje in se pri-
f>oročam Čast. občinstvu, da me tudi za naprej blagovoli v ste j meri počastiti 8 svojim obiskovanjem; skrbel bodem za dobro pijačo, jedila in postrežbo. Spoštovanjem
(249-3)
dTomip .lurea.
Resna ženitvena ponudba.
TT
Trgovec, 24 let star, želi se oženiti-s 16 do 20-letno deklico dobrih poštenih roditeljev, ki je dobra, varčna in skrbna gospodinja in izurjena v pisavi, v računanji in govorjenji. Pisma s fotografijo naj se pošiljajo v 14. dnen pod naslovom „J. P. it. 145" upravništvil „ Slo venskega Naroda", katero jih potem izroči na dotično mesto. (245—3)
(50—22)
in zobovja
ustavlja po najnovejšem amerikanskom načina brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj a in vse zobne operaeije
i zobozdravnik A. Paićhćl, t
poleg Uradeckega mostu, I. nadstropje.
♦
Oklic na castito občinstvo! ! Naznanilo I Ker sem opustil
i*ti sem
moji obe znani prodajalnici na Grabnu in Stefanskem-r trgu ter se preselil v svojo hišo, sem v prijetnem položaji, ker mi hi treba!' več plačevati visoke najemnine in nemam tako velikih trosko v, kakor v mestu, blago za 50 odstotkov ceneje prodajati. Prodajam tedaj
pristno Brnsko Čisto volnato blago"
za moške obleke
mJM zat pomJ-SLci iia. poletje,
Zrno, rujavo, svetlosivo, temnosivo, temno, Čokolada-sto, melirano in v Vseh modernih barvah in načinih po sledečih čudovito nizkih cenah.
Cela obleka velja iz prima blaga samo gl. 3.75, in iz veleprima blaga „ 4.75.
Blago je iz tiste volne in je najmanj dvakrat
tofiko vredno. To blago'je posebno primerno za'ogrtače, moške in1' ženske plašče, suknene obleke in ponočne sukno itd,., Poleg tega imam na prodaj iz neke konkurzne mase Še nekaj tisoč kosov
pristnega Brnslefla grebenastega snlna;.'
za moške obleke iz
liste o ve je V©l»i©
po najnovejših uzorci h, ravno tako v temnejših, kakor v svetlejših barvab.  To blago je prej veljalo V" tovarni gld. 15, sedaj ga pa prodajam samo pa gld. 8.75 za celo obleko.
Blaga je dovolj za snkno, hlače In telovnik celo za .naj večjega in najmočnejšega moža.
Naj fvsakd6' nalrdcf V svojem'' Interesu, kajt* dobiček ima tako samo kupec, ker tovarnar zgubi jako velfkd'pri tem blagu. "
lajava. Ker manjka časa;' se nzorci nikakor no morejo poslati. Javno pa izjavimo, da denar povrnemo, rtko bi blago ne ugajalo, tedaj lahko vBak brez rizike naroči. • fjg li
H k rat u je še prodati več tisoč
popotnik plaidov
po gld. 3.50 priina In'po gld. S.50 ve*e»| prima komad, 3QS3
v sivej, sivomelirsnej in v vseh modnih barvah. Ti pbpotnr plaidi1 sb mel brati dvakrat toliko vrsdni, o čemer se bode vsak kupec prepričal. — Ti planil so neizrečeno veliki, visoki in debeli, tedaj nepokoneljivi. Razpošilja bo proti predposiljatvi denarja ali povzetji.
Naslov: (205—3)
Exporiwaarenhaus „Zur Austriafi
Wien, Ober-Doblinar, Mariengaose 31, v svojej hiši.
V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI
je izšla knjiga:
•I u iia k našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8\ 264 stranij.   Cena 40 kr., po poŠti 45 kr.
wr Semena ^m*
velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja
prodaja sveža (130—13)
PETER LASSNIK v LJUBLJANI.
Zoper j etiko!
Radgostski univerzalni ča§
in
rožnovsli maho-rastlinsti celtličli,
priporočajo se posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko štovilo priznanskih pisem razpolagajo se
v prepričanje. _
Gospodu J. Selchert-u, diplom, lekarju v Kožnavu.
Prosim, pošljite mi še 12 zavitkov Radgostskega univerzalnega čaja in 12 škatljic maho-rastlinskih cel-tličkov.
Upliv teh zdravil je res pri vseh trpečih na prsih čudovit, in odkar ga rabim sam, nehal sem kaMjati, do-sedaj me j* pa vsako zimo 4 do 6 tednov jako mučil trdovraten kašelj.
Z veleBpoštovanjem Vam udani dr. Tnulz pl. Tttuenulfiu, c. kr. štabni zdravnik.
Krems na Dunavu, 26. oktobra 1877.
Vaše blagorodje! Pošljite mi s poštnim povzetjem takoj zopet 6 steklenic Vaše esence proti pro-tinu. Meni ta esenca posebno dobro dene, prosim tedaj mi jo hitro poslati.  S spoštovanjem
F. Flapeli, 4 Karolinengasse 18.
Dunaj, 26. marca 1884.
Blagorodnomu gospodu J. Seichert-u, lekarju pri „Materi Božji" v Roznavut Prosim, pošljite mi še jedno steklenico Vaše neprekosljive dr. Horsta vode za oči proti poštnemu povzetju. S spoštovanjem
Ivan Fflkucr, V. Wimmergasse 32.
Dunaj, 21. decembra 1884.
Gos,.odu lekarju J. Seichert-u v zdraviteljišči Rožnavu! S tem Vas prijazno prosim, pošljite mi zopet dva zavitka Vašega izvrstnega Radgostskega univerzalnega čaja, kateri me je popolnem ozdravil dolgoletnega, močno ukoreninjenega katara, proti poštnemu povzetju, ker sem preverjen, da bode pomagal tudi niojej soprogi. Prosim, pošljite mi tudi dva zavitka Vaših izvrstnih maho-rastlinskih celtličkov, katere rabim z uspehom pri mojih otrocih proti kašlju. Z velespoštovanjem udani
F. IIttller, ravnatelj.
Ronow pri Lauč'iu (Gesko), 26. aprila 1878.
Častiti gospod! Proti mojemu trdovratnemu kataru v grlu, ki me žo dolgo nadleguje, priporočajo se od več strani Vaša izvrstna zdravila. Prosim tadaj, pošljite mi dva zavitka Vašega čaja in štiri originalne škatljice maho-rastlinskih celtličkov proti poštnemu povzetju.   S spoštovanjem
A. Bralke, župnik v Voslau, Spod. Avstr.
VOslau, 6. novembra 1876.
Od tega po zdravniikej rasložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za Mdnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedna originalna šWatlja Rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov OO kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posebe.
Radgostakl univerzalni čaj in Roanovskt maho-raatlluslKi oeltliekl dobivajo se vedno le v lekarni J. Seloherta v Ko/uovi mt Moravskom;, iu razpošiljajo se naroČila na vse straui proti poštnemu povzetju.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekar ji: W. Mayr in E. Bir-schitz v Ljubljani, W. Kbnig v Mariboru, S. M i 11 e 1 b a o h in J. C e j b e k v Zagreba, B a r m -herzigeBriiderinA.Nedved v Gradel, A. Marek in J. Kupierschmied v <el|l, 0. Rus-sheim v Llpnlcl, Carl Grabacher v Harao, J. Illing v ltotteumauu, W. Thurnwald v Celovel.
'Zaloge
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih prodaj alnicah materijalnoga blaga. WmV Doktor Ilorstova Jedino prava voda
sa oči, prirejena natanko po starem rodbinskem
receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči,
Eripravna je za okrepljonje in vzdržanje vida v vsa-ej starosti; v kratkem ozdravi, ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzenj u.
Iz virna steklenica i navodom za rabo velja 7© kr., za kolek in zavoj lO kr. več.
Prava se dobi aamo naravnost iz lekarne v kopališči Rožnavi.
0SF~ Hožnovskl cvet za živce, hitro in trajno ozdravija puiiko, trganje po udih iu vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna aklenica 70 kr. av. v., za kolek iu zavoj lO kr. več. Pravi se dobi aamo naravnost iz lekarno v Rožnavi (Moravska;. (19—13)
v LJubljani.
Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
WF*klobukov in kap;~VB
prejema tudi
kožuhovino in zimske obleke
črez poletje v shranjevanje. (199—4)
Viiaska razprodaja.
1885. leta belo in rodeče vino po gld. 11 do gld. 15, 1885. leta pristni tropine« po gld. 28, 1885. leta pristna sllvovka po gld. 34,
hektoliter prodaja (206—3)
J. Hravagna, v Ptuj i na Štajerskem.
Pri
Naznanilo.
Podpisani si drzne slavnemu p. n. prebivalstvu naznanjati, da se o sv. Jurji preseli iz kavarne Pischerjeve in prevzame ■ 1. majam 1.1.
na Preširnovem trgu.
Zahvaljevaje se za mnogobrojni obisk, priporoča se tudi na dalje, obetajoč najboljšo postrežbo.
Josip KV*i,iii«,r%
(246—2) kavarnar.
: um mit um ::nr ZZZZŽ^
Mizozemsio-ameriško parnišlo
Mi&mcesljaniramo orf c. *»'. avstrijske vlade.
DIUEKTINA vožnja vsak teden s poštnim par-nikom I. razreda.
ROTTERDAM
AKHTERDAM
NEW-Y0RK
OdHod v sobo
Najhitrejša vožnja.
rte
nižije cene. Izvrstna hrana.
I., DI. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji.
Kaj več o prevažanji osob in blaga pove ravnateljstvo v Rotterdsms iu njega generalni agent J- €1. 1VF.1HZ, špediter, I., Augustengasse, Dnnaj (716—13)
Brusko blago
za elegantno
poletno ololelso
v odreskila po .'MO metra, to je 4 Dunajske vatle,
vsak c »t i rezek po samo gld.  4.Hit iz jako fine po samo gld.   7«—  iz veletiae po samo gld. 10.50 iz najfinejše
ovčje volne,
ravno tako grebenasto sukno iu blago za ogrtače razpošilja proti poštnemu povzetju dobro znana saloga sukna
SIEGEL IMHOF v BRNU.
lajava. Vsak odrezek je 310 metra dolg in 136 cm. širok, to je popolnem zadosti za celo moško obleko.
Znana solidnost in zmožnost gornje tvrdke je jamstvo, da se bode poslalo najbolje blago prav po izbranem uzorci.
Ker mnogo sleparskih tvrdk slepari s tem, da trdi, da prodaja „Brnsko blago", pošlje zgornja zaloga uzom; zastonj In franko. (204—5)
S2S23
NAJBOLJŠI
?KPIK ZA CIGARET*
LE HOUBLON
Francosk fabrikat CAVVLE-jev & HENRY-jev v PARIZU. HEJ« Pred ponarejanjem se svari!
Ta papir priporočajo dr. J. J. 1'ohl, dr. E. Luihvig, dr.E.Lippmann,
profesorji kemijo na Dunajskem vseučilišči,
iu sicer zaradi svoje i/irsliie kvalitete, nasobne čistosti in ker mu neso priiljane nikake zdravju škodljive reči.
te	i*soo>		II
cd			§
rAC-siini.i; ob
17, ras Hi !m::ij    i PARIŠ
F. BILIM & KASCH Y LJUBLJANI.
Samo 1
cn h olace rofcovic za lame,
U U  Iti!       mm- lasten izdelek. *M
Velik« laber
(265-1)
MT kravat za gospode.
Najnovejše v vsakej fasoni po najnižjih cenah.
MoJe mnenje o ustnih Uosmet ir ni li sredstvih e. kr.dvornega zdravnika
za zone gospoda
dr. J. G. Popp-a na Dunaji.
V Budimpešti, v Beptembru 1879. Priznati moramo v čast resnici, da vsa zobna in ustna kosmetiCna sredstva, katera spekulativni n vi čas prodaja na Dunaji in vseh pokrajinah cesarstva, pri nas z.temnevajo in spodrivajo
Popp-ova Anatherin ustna voda in zobna pasta in zobni prašek.
Ta kosmetiena sredstva postala so neobhodno toaletno Bredstvo, katero se je udomačilo pri vseh stanovih; sredstva, katera bodo čez deset ali dvajset let ravno tako zahtevali, kakor sedaj. Naši zobozdravniki so tako skromni, da nečejo iznajti nobenega takega sredstva, ker vedo, da ne bi napravili nobenejra napredka, ker so vsa Popp-ova kosmetiena sredstva po izreka naših prvih ogerskih zdravnikov in zobozdravnikov dobro premišljen in strogo znanstven rezultat in delajo čast izumitelju s svojim dobrim uplivom (154—1) St. Illto. rentier.
Dobiva se v Ljubljani pri lekar jih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vašo Petričic, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarich, lekar; no Krškem: F. Bomches, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Skofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. BeneŠ, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: F. Haika, D. Rizzoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Rup-reeht, lekar; v Cmomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Lebsn, lekar
Kri čistilni čaj.
IMalbournsI 1880. \
Odlikovan pri svetovnih razstavah.
my dn•y
1878.
Priauano za to, za kar se ponuja, in poleg tega z dovoljenjem c. kr. dvorne pisarne s sklepom z dne 7. decembra 1858 in pozneje z dne 28. marca 1861 s patentom Njega Veličastva cesarja pred ponarejanjem zavarovano, kar se Še pri nobenom do« mačem sdravlln ni zgodilo. V tem slučaji gre za že dolgo časa slavnoznani
kri čistilni čaj gosp. lekarja Wilhelm-a v Neunkirchen-u na juž. žel., Spod. Avst.,
kateri je po tisočerih skušnjah s svojim atitiar-tritičnim in antirevmatičnim uplivom s čistenjem krvi in sokov pri
trganji in revrnalizmu
mnogo pripomogel k zdravju. Da se ozdravi nepravilno mešanje krvi, treba jo nekaj časa rabiti kako zdravilo, prirodno vode* itd., in na podlagi te skušnje upeljalo se je zdravljenje v toplica!, in vodnih zdravilnicah itd. Ravno tako in sicer z izvrstnim vspehom, ne le samo gotovo, ampak bolje in kore-niteje, kakor vsako zdravljenje v toplicah ozdravi wilhelm-ov kri Čistilni čaj (6e se dalje časa rabi kot spomladansko, poletno, jesensko in zimsko zdravilo) vse bolezui, ki izvirajo iz onečišćenja krvi« Tako blaga se kaže ta tekočina za človeštvo, kakor so različne bolezni, ki izvirajo iz spridenja krvi. Zategadelj je, kjer okoliščine zaradi pomanjkanja časa ali pa sredstov ne dopuščajo obinkati kakih dvomljivih toplic, pri trganji po udih, pri vseh za-staranib, trajajočih boleznih (odprtih otročjih nogah, vedno gnoječih ranah), izpuščajih, vsakovrstnih mozoljih, grintah, hudih in nevarnih oteklinah, Wll-helm-ov kri čistilni *«J jedino in bližno zdravilo za vsacega, ki si hoče utrditi in ohraniti zdravje iu življenje.
Pitje čaja v obliki ovretka zdravilnih zelišč kaže so kot polagoma raztapljajoče in urm goneče sredstvo za notranjo rabo, s Čemer cel organizem telosa nekako prešine in v posameznih delih ustanovi normalno odločitev (ako se je kje motila). Zaradi tega jo kri čistilni čaj posebno dobro zdravilo pri boleznih na jetrih ln vranici, nadalje pri slati žili, zlatenici, zapiranji vođe In slabem želodci itd. Pa tudi bolezni sekundarne nature, kakor napenjanje, zabasanjo, polucijo, moško slabost, ženski tok itd., škrofeljno itd. radikalno ozdravi kri čistilni
Da tako domače sredstvo, ki se tako zelo potrebuje, lahko zapel jo k slepariji ln ponareja, nju, se lahko razume, tedaj je treba kri čistilni čaj dobivati naravnost od izvora, namreč od Fra u a W i 1 h c 1 m ■ a, lekarja v Ncunklrchen-u pri Dunaji, ali pa pri spodaj navedenih zalogah.
Naposled je še omeniti, da jeden zavitek zadosti za osem dnij in da je vsakemu zavitku dodan navod, kako rabiti, v raznih jezikih. Cena zavitku avst.
velj. gld. 1---
Brošura o zdravilnih VBpehih zastonj in franko. V LJubljani: Peter Laasnlk. V Postojini: Anton Lebsn, lekar. V .Škofji Loki: Knrol Fabiani, lekar. V Kranji: Karol Bavnik, lekar. V Kostanjevici: Alojzij Gatsoh. V Metliki: Ft. VVacha, lekn.r. V Rudolfovem: Dom. Rizzoli, lekar. (744—9)
8
6269
08
Oštip,na verne roke
s i*no, ki sna kuliaal, iSče se. za neko ru«lmi t»ku mo-nftlnif«* na Zgornjem Asirskem a sledečimi pogoji: varščinci 5Q0ghl., znanje slovenščine in znanje mesarije. — Pisma(na: M. Gssdhold v Ljnbaem (Leoben), poste rest»r;t«,_. ........ (267—2J
r
Neizrečeno
ugodno pruda «e iz proste roke veliko inajracinsko
poslopje, ki se z malimi stroški d A predelati v prostore, ugodne za vsako podjetje in lepa stanovanja.
Kupcu se lahko izroči oidtrbovanje trgovine z nekim blagom brez vse konkurence, z okolo 7000 gld. denarnega obrata. Dobro mesto za vsako trgovino in obrt. — Kaj več pove upravništvo tega lista. (233—2;
Lastna skušnja Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil proti revmatizmu  ali  bolečemu  trganji po udih,
kupi naj za 40 kr. steklenico p ris in etru
PAIN-EXPELLER
a morskim niiichom.
Sedemnajstletna skuinja in mnogobrojni vspehi jamčijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dubi se skoraj v vseh lekarnah*.  Glavna zaloga:   Lekarna pri
Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. '* V Ljubljani: E. Birschitz, lekar.  V Mariboru: J« W. Kiinigj lekar. (613—26)
100 met. centov dobrega, lepega
sena s travnikov
px©d.a. (258—3)
1^. Uillioli v Kraslovčah pri Celji.
Travnik se daje v najem.
Travnik tik Triaike ceate pri l.llncah, ki meri
10 oralov 1074 Q sežnjev ter se trikrat na leto kosi, odda se z prt njem nahajajočim senikom (lupo) za jedno ali več let v najem. (243—3)
Kaj več se izve pet gospodu Jasen Plrnat-n v I ljubij»ui. Kolodvorske ulice št. 24, L nadstropje, na levo.
ALOJZIJ KUNST, ]
čevljarija, 4.
Židavske ulice St. 4, TT X-0"O."bl^Slia.l; Židovske ulice St. 4, ♦
priporoča svojo bogato in raznovrstno zalogo narejenih ^
1 čevljev za dame, gospode in otroke |
lastnega Izdelka £.
vsakemu na, izbero iza. *v ogrled.
Naročila vsake vrste se točno in ceno izvrM. — Mere se skrbno shra- £
nijo in zapomnijo. — Pri naročilih po poŠti priloži naj se jeden Čevelj x
za uzorec.
(216—8)
Lekarna TRNK0CZY
zraven rotovž* v Ljubljani,
bkratu
HOMEOPATICNA LEKARNA,
zaloga vseh domaćih ln tujih specijalitet,
priporoča sledečo izdelke. Vsakemu izdelku pridene se navod,, kako je rabiti.
ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY P0WDER, štupa za otroke in odraščene debele ljudi, 1 škat-ljica 30 kr. BERQEW£VA K0SMETIČNA IN ZORA
V1LSKA MILA. VIJ0LČN0 GLICERINSK0 MILO,40 kr
GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor MANDELN0V0, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala steklenica 20 kr., 1 velika steklenica 40 kr. u BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 30 k
OBRAZNO LEPOTIL0, imenovano „Damen-
toilette", 1 steklenica 30 kr. P0MADA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, po prof. Pithu, k 60 kr. TINKTURA ZA LASE, no katerej lasje hitreje rastejo, š 85 kr. TINKTURA ZA KURJA OČESA, 1 steklenica 40 kr. s čopičem vred. K0LINSKA VODA, v originalnih steklenicah a 50 kr. in 1 gld. ŠMARNIĆNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor tudi drugi parfumi po proizvoljnih cenah., MALAGA VINO, katero neposredno dobivamo, v steklenicah po 30, 60 kr. in 1 gld. 10 kr. MALAGA S CHIN0, proti pomanjkanju slasti dO jedi itd., 1 steklenica 70 kr. MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr. EVI
PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru-
decl, a 30 in 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, &
30, 60 kr. in 1 gld. SALlCILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica 50 kr., 1 škatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s salidlno kislo ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRČKI, proti kašlju, hripavostl itd., ki so se že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 Škatljica 30 kr., kakor tudi PELINOVI, SLIŽNI, GUMI IN SALMIJA-K0VI CUKRČKI po proizvoljenih cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. 0GERSK0 MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), se nikdar ne posuši, a 20 kr.
ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrste.
SLAJEVI CUKRČKI, a 10 kr. in po pto
izvoljenih conah
0MF* "Ei izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. ~W   (644 —25)
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujem se slavnemu p. n. občinstva za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam sa mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno
kemično spiralnico,
v katerej se razparane in nerazparane moške in ionske obleke, obleke za vizite, šali, tapecirarsko blago, tepihi z vsemi okraski, da isti ne zgube prvotne svoje barve in oblike, lepo očedijo.
Pregrinjali« vsprefmo se aa pranj« in se potem nategnejo, da so zopet lepa, kar se prav dobro in ceno izvrši. — V mojej
barvariji
se vsprejme za barvanje pvilasto, bombažno ali pomešano blago, kakor obleke
Sospodov, ženski pale t o t in plašči za dež, ne da bi se isti razparali. Vse to še arva v vsakej barvi, katera se naroči.
Za mnogobrojna naročila in ceno izvrševanje se priporoča
z odličnim spoštovanjem
(218—3)
jo@xp HsxoaP
Poljanski nasip, Ozke ulice k. it. 4, v ITJiiHIJniil.
irebanje že v goboto I
incsemiiiBii!H10Bi|
SREČKE
Glavni dobitek v gotovini
10.000^.5000^I,ffl-20o!o||4788
denarnih dobitkov.
žSlrxcge-rn -arečlre dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockev-kluba: Budimpešta, Waitznerga»He «3. (142—31)
o cem.
daje Be v najem prostor aa branjerljo a stanovanjem. Dobro mesto za prodajo, brez vse konkurence. — Kje? pove upravništvo tega lista. (234—2)
Prodaja posestva.
Na močvirji, Karolinška zemlja, proda se iz proste roke lepo posestvo, obstoječe iz hiše, hleva, p6da, kozolca in 21 oralov obdelane zemlje, na katerej je še veliko šote. Kupnina se lehko plača v devetih letih, četrti del pa koj po sklenjeni pogodbi. Kupei naj se oglasč pri posestniku Fran Borštniku, na Karolinški zemlji št. 5.      (259—2)
"iN n j t> o 1J & e blago!
Velika zaloga (217—3)
klobukov
za gospode od * gold. 20 kr.  više, za đ.e<±lce od 1 Koltl. SO kr. više.
Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat i. t. d.
J. SOKLIC,
V Ljubljani, Gledališko ulice h. št. (i. Vnanja naročila bo hitro ln v ceno izvrše.
rs nJl>o H x e 1>1 ag
DUNAJSKA SPECIJALITETA!
J W.!liMiinlllljnj
i! Vrt • ; rj
'rSl OTTO THAH7, 1E
OTTO FRARTZ-a, Dunaj, VIL, Mariahilferstrasse 38.
„PURITAS" ni nikaka barva za lase, ampak mleku podobna tekočina, katera ima skoro čudovito lastnost, da bele lase pomlajuje, t. j. polagoma in sicer najdalje v štirinajstih dneh jim d & zopet barvo, katero so poprej imeli.
„PURITAS" nema v sebi nikakega barvila. Lasje se lahko izpirajo z vodo, kolikor se hoče, se lahko spi na belo preoblečenih vajšnicah in nobenega sledu barve se ne zapazi, ker ,v
WmT~ „PURITAS" -M
ne barva, ampak pomlajuje.
□Eš aba
je najbolj priprosta na svetu. Ulije se mleka na roko, tako dolgo maže ž njim lase, da so vsi zadosti vlažni, in ponavlja se to slednji dan po jedenkrat. To je vse. Ko so lasje dobili prvotno barvo, kar se navadno zgodi čez deset al! dvanajst dnij, potem je za njih daljše ohranenje zadosti dvakratna raba mleka na teden in na ta način se tudi pomlade zalisci in brada, kakor tudi najdaljši in najbujnejši ženski lasje.
Steklenica „PURITAS" velja 2 gld. (pri razpošiljanji 20 kr. za stroške) in se lahko naroČi proti poštnemu povzetju.
OTTO I^R^IVZ, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38, Zaloga v Ljubljani pri Ed. Mahr-u, parfnmerji.
V Celovel prodaja: P. Birnbach, lekar „pri obelisku"; v Beljaku J. Detoni, coifleur, poleg hotela „pri
pošti" 5 v Mariboru TV. Konig, lekar. (221—4)(
Izdate!i in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tiBk „Narodne Tiskarne"