ČETRTEK, 25. MAREC 2010 / ŠTEVILKA 851, LETO XVII / POŠTNINA PLAQAN<\ PRI. POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
lljHH
Drevored l.maja 4 05/ 64
05/ 64195 87
Smrekarjeva 37 05/ 64164 03
Salon zdravja in lepote
SILHUET
ObiSČete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, td. St 040 410743
(3 s'rmobil
lko	Pr\\/oi n o bai lo non a
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Računovodstvo ASEK
Kajuhova 28, IZOLA Tel: 64 00 684 ali mbt: 041 716 933 (Almira) asekOsiol.net
Demokracija
Usoda je tako namenila, da bo naslednja seja 1. aprila.
In da ne bi čisto pozabili, na kakšen datum smo jo dobili so svetnikom gradiva naložili, da so si hrbte polomili. Glavna točka dnevnega reda, je ta, da se zaseda, zraven pa bodo še malo prodali da ne bi brez sejnin ostali. s	A ker se ne gre zanašati
na državno dohodnino, bo treba kakšno hišo prodati tudi za poštnino.
Državotvornosti ni v ustavi, državotvornost je v glavi “
Zahodne civilizacije tega pojma ne poznajo več, Včasih so mu morda rekli statualismo, state forming ali staatsbildung, ko so šele nastajale kot države, Gre za stanje duha, za občutek, ki smo ga nekoč poznali, ko smo s ponosom rekli, da smo Jugoslovani.
(Mef) Slabe volje sem postal tisti trenutek, ko sem po slovenskih medijih, od tiskanih do televizijskih, poslušal o neuspehu “zahodno balkanskega”, da ne rečem “postjugoslovanskega” srečanja na Brdu.
OK, Tadiča ni bilo in glavnih Evropejcev tudi ne. To je dejstvo. Ampak, ali jih res potrebujemo zato, da obnovimo stare, še nepozabljene stike? Ali nam ni jasno, da bodo prej ali slej prišli zraven, ker bodo v to prisiljeni? Očitno ne, saj so bili zapisi slovenskih novinarjev in komentatorjev enaki tistim v srbskih medijih.
Srbski novinarji so pač, zavestno ali podzavestno branili ugled svoje države, s katero so v glavnem nezadovoljni in svoje politike, ki je morda ne marajo. Ampak, ko gre za državotvornost so pač na tisti strani, kjer je treba biti.
Tudi mi smo z marsičem nezadovoljni, posebej pa z državo, občino ali krajevno skupnostjo. In ko smo res slabe volje nas moti vse, od predsednika do župana in od ministra do zadnjega uradnika. Toda, le do tistega trenutka, ko pride nekdo od drugod in začne udrihati skupaj z nami. Takrat se v večini od nas nekaj spremeni in postavimo se
v bran tudi tistega, kar sicer ne bi branili. To je povsem človeško a hkrati državotvorno ravnanje.
In kje je državotvornost tistih, ki zaradi povsem nedržavotvornih nagibov, da ne rečem ozkih, osebnih ali strankarskih interesov, skušajo razvrednotiti vse, kar ta država naredi, neglede na to, kdo je na oblasti. Že res, da naša država ni najboljša, ampak je naša, tako kot je naša občina, ki bo vedno naša, neglede na to, kdo jo vodi.
Ribari še vedno visoko dvigajo izolsko zastavo. Zakaj tega ne naredimo s Slovensko?
Čestitka ob Dnevu materinstva
Ob tem dnevu želim, da bi se vse mame zavedale tega po slanstva, ponosno gledale na svoje otroke, se zahvalile vsemu svojemu bogastvu, boga-tvu, ki za zmeraj ostane naš zaklad - to so naši otroci in me smo njihove mame, njihovi voditelji in vzor.
Matere, bodite zadovoljne in srečne ter ponosne, da smo lahko mame.
tK/l 0X0 IN/1AXX:
tel. 05/ 64042 53 • Industrijska 11 • Izola
AVTO CENTER
Avlo Center Jereb, Izola www.a-iereb.si
@ BANKA KOPER
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA:	8.00 - 12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882
(24 ur) tel: 041/ 650 375
)to: Pril
VlW IHtvf 2
Četrtek, 25. marec 2010, št. 852
Dogajalnik-----------------------------------------------------------------
Spregledana borza inovacij
Nov tlak in nova znamka
V Izolskem Gostinskem šolskem centru je konec tedna potekala prva Mednarodna borza inovacij za gospodarstvo pri nas. Inovatorji, njihove organizacije in zastopniki iz 93 držav sveta so slovenskim organizatorjem ponudili 4874 licenc in avtorskih rešitev novih izdelkov, tehnologij in storitev, ki so bile na voljo v obliki razstavljenih novosti, video katalogov, prospektov, ponudbenih katalogov, informacijskih baz borz podatkov in internetnih prenosov informacij.
Žal pa so dobro in enkratno ponudbo slabo izkoristila slovenska podjetja in podjetniki, ki prejeli kar 23.456 vabil saj se je za novosti zanimalo le nekaj deset uspešnih in so inventivnih podjetnikov, ki so izbrali 32 novosti, za katere se bodo pogajali za odkup, med njimi tudi 5 slovenskih. Večji je bil odziv po internetu in e pošti, kjer se za novosti zanima 314 podjetnikov in podjetij, vendar pa ta servis ni več brezplačen kot je bil na borzi.
Inovatorji so razstavili iz posameznih območij najzanimivejše novosti 21 slovenskih, 15 madžarskih, 4 avstralske, 6 jemenskih novosti in 1 saudsko arabijsko inovacijo, ki so že realizirane in ponujajo licence.
Borzo so vodili strokovnjaki Poslovne skupine SPATINOVA ob pomoči Mednarodne skupine inovacijskih posrednikov in strokovnjakinje Urada za intelektualno lastnino. Borze so se udeležili tudi predsednik IFIA - Svetovne organizacije inovatorskih združenj dr. Andras Vedres, predstavnik EU odbora za inovacije Lojze Peterle in predstavniki iz Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Monaka. Od vabljenih slovenskih politikov, primorskih županov in vladnih služb in agencij, ki so plačani za državne inovacijske aktivnosti ni bilo nikogar.
Ob zaključku borze so inovatorjem za njihove predstavitve in ponudbo podelili priznanja. Zlata priznanja in diplome predsednika IFIA za vrhunske inovacijske dosežke so prejeli: Ivan Gregorič iz Vogrskega za večnamenski obdelovalni poljedeljski stroj z 28 delovnimi operacijami, Drago Čendak iz Izole za prenosni mini hitri brusilec žag in Damjan Jurjavčič iz Idrije za večsmerni elektronski prikazovalnik.
“IFIA in EU si bosta prizadevala za več podobnih poslovnih prireditev”, sta skupaj poudarila predsednik IFIA in EU poslanec odbora za inovacije pri EU parlamentu Lojze Peterle.
Od slovenskih politikov in državnih agencij, ki so jih polna usta besed o inovacijah pa, od vseh vabljenih, ki jih država plačuje za to, ni bilo nikogar, je v svoji oceni prireditve zapisal Marijan Stele, inovacijski svetovalec in posrednik iz poslovne skupine Spatinova iz Kamnika, ki je, resnici na ljubo, ne preveč spretno, organiziral ta pomemben dogodek.	ur
,	UREJANJE VAŠEGA VRTA
IN OKOLICE ,	^
Gorjup s.p. CXsSjD
-Striženje žive meje	-Pranje stopnišč	-Pranje fasade
-Košnja trave	in dvorišča	-Čiščenje žlebov
-Obrezovanje drevja	-Manjša zidarska	-Manjša hišna
-Žaganje dreves	dela	opravila
-Priprava zemlje
IGsm: 041 / 991 92P
V petek, 26. marca, ob 16.00 uri bo župan dr. Tomislav Klokočovnik predal v uporabo pretlakovano Sončno nabrežje, ki je sicer v uporabi že nekaj časa, vendar ga uradno še niso odprli.
Pretlakovanje so sicer dokončali že v začetku tega leta in to kljub temu, da vremenski pogoji izvajalcem res niso bili naklonjeni, saj je takorekoč vse dni deževalo in vmes celo snežilo. Toda, izvajalci so hiteli z delom, saj jih je na to obvezal dogovorjen rok dokončanja del, in tudi zato so morali kasneje opraviti nekatera popravila, posebej zato, ker nekatere kamnite plošče niso bile najboljše kakovosti.
Nabrežje v dolžini 300 in širini 7 metrov je tlakovano z belim istrskim kamnom - kanfanarjem (bel) in peščenjakom (siv). Izvajalec del je bil Adriaing, projektant Biro42, celotna vrednost investicije pa znaša 457.000 Eur. Glede na to, da Upravna enota Izola za ta objekt ni izdajala nobenega dovoljenja oziroma soglasja so bila dela očitno izvedena le kot vzdrževanje tega območja.
Predvsem zaradi pomanjkanja denarja so se na občini odrekli urejanja zelenice pred občinsko stavbo, kjer so si zamislili več parkirnih mest, zato so temu delu nabrežja posvetili toliko več pozornosti in pritisnili na gostince, ki imajo tam v najemu javno površino za svoje terase, da so odstranili stare in naročili nove nosilce, oziroma tende.
Po odprtju Sončnega nabrežja pa bosta župan in direktor P.E. Koper Pošte Slovenije v predverju Kulturnega doma predstavila priložnostno znamko za leto 2010 iz serije “turizem”, ki je letos posvečena Izoli. Kot smo že poročali so se za tisk “izolske znamke” na Pošti odločili zaradi zelo aktivnih obalnih filateristov in posebej Izolana, Gorazda Budal-a, ki je doslej sodeloval pri oblikovanju in izdaji kar nekaj priložnostnih žigov in lani tudi priložnostne razglednice Izole. Oboje smo si lani, skupaj z zanimivo zbirko izolskih razglednic, lahko ogledali v posebnem kontejnerju, ki je spremljal tudi tradicionalni velikonočni sejem starin v Izoli. Žal tega dela promocije našega mesta letos ne bo, pa tudi razstava originalov starih razglednic Izole bo trajala le toliko časa, kolikor bo trajala slovesnost v Kulturnem domu, potem jo bo avtorica, Marina Hrs, seveda podrla in spravila na varno.
Že res, da je občina brez denarja, vendar to ne opravičuje pomanjkanja občutka za drobne in poceni stvari, ki v dogajanju nekega turističnega kraja lahko veliko pomenijo. In turističnim delavcem, ob takem dogajanju, res ne bi smelo biti vseeno. Tako kot ni vseeno tistim Izolanom in drugim sprehajalcem, ki na novi promenadi zelo pogrešajo nekdanje klopi in stojala za kolesa. Na občini pravijo, da bodo kmalu tam in vabijo na petkovo otvoritev.	ur
Takšen bo ovitek prvega dne, kot temu pravijo filatelisti. Gre za kuverto z natisnjeno staro karto Izole, novo znamko in posebnim pečatom na prvega dne uporabe znamke. Prav slednje bo na otvoritev nabrežja in predstavitev znamke zagotovo privabilo lepo število slovenskih filatelistov.
BREZPLAČNA AMBULANTA
Na pobudo dr. med. Andreja Dernikoviča je v Izoli začela delovati brezplačna ambulanta. Namenjena je samo osebam, ki nimajo urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Razen brezplačne zdravstvene pomoči bo ambulanta nudila tudi nasvete pri socialnih in drugih težavah.
KJE NAS NAJDETE; Zdravstveni dom v Izoli (prvo nadstropje, druga vrata levo, zasebna ordinacija splošne medicine dr. med. Andrej Dernikovič)
URNIK : torek od 15-16h in petek od 14-15h Druge informacije lahko dobite na 051 672-160
Direktor Komunale, Alojz Zorko, pravi, da se že od leta 2004 cene kanalščine niso spremenile, saj so bile oblikovane po starem pravilniku, ko je morala spremembe cen potrjevati vlada, to pa se je po navadi vedno zelo zavleklo.
Tako-le je predlagane spremembe cen pojsnil direktor Komunale: “Na začetku lanskega leta smo sprejeli dvig cen, ki naj bi začel veljati, ko bo začela delovati čistilna naprava. Osnova za izračun takratnega dviga, ki je znašal okoli 125% za občane in 95% za gospodarstvo, je bil strošek investicijskega programa za izgradnjo čistilne naprave. Predlog smo formalno poslali na Vlado v potrditev, a tega sploh ni bila pripravljena obravnavati, saj se je ravno pripravljala nova uredba za oblikovanje cen, ki je nastajala več kot leto dni. Ko so lani to novo uredbo sprejeli smo v sodelovanju s Komunalo Koper in po enotnem sistemu izoblikovali ceno odvajanja in čiščenja, ki sta zdaj ločeni postavki."
Odvajanje, čiščenje, amortizacija
Naj pojasnimo: »odvajanje" je transport odpadne vode do čistilne naprave, »čiščenje" pa je dejansko kemično čiščenje, ki poteka v čistilni napravi. Ministrstvo za Okolje je februarja potrdilo, da je cena sestavljena v skladu z uredbo, zdaj pa je na vrsti še Občinski svet. Cena je pravzaprav sestavljena iz treh postavk. En del gre za transport odpadnih voda, drugi del za čiščenje, tretji del pa je fiksni strošek amortizacije sistema, ki se zaradi enostavnosti obračuna navodovodni priključek" pojasnjuje direktor. “Amortizacija bo na računu zapisana kot „omrežnina“, in ima ravno tako dve postavki: omrežnino za odvajanje in omrež-nino za čiščenje. Prva bo znašala 4,4251 eur mesečno brez DDV, druga pa 3,4047 eur mesečno brez DDV. Preprost račun pove, da bo vsako gospodinjstvo plačalo 8,49 eur amortizacije mesečno z DDV.
Kot rečeno, ta cena ne bo odvisna od mesečne porabe vode, temveč bo izračunana na priključek oziroma na gospodinjstvo. Velika podjetja tega stroška ne bodo niti opazila, manjša gospodinjstva pa.
Primerjava nove in stare cene kanalščine nam, pri gospodinjstvu s povprečno porabo 22 m3 vode mesečno, pokaže, da bodo tam, kjer so doslej plačevali mesečno 18,78 eur, po novem morali odšteti kar 42,65 eur. To pa je podražitev, ki jo bodo nekatera izolska gospodinjstva krepko občutila.
„Tako oblikovana cena naj bi zadoščala za normalno funkcioniranje rednega vzdrževanja kanalizacije in čiščenja, ki ga opravljamo v Kopru. Popolnoma nova postavka v naših izračunih je pač čiščenje in to dviguje ceno. Če bi oblikovali ceno brez čiščenja (in brez prej omenjene omrežnine op.n.), bi ugotovili, da dviga skorajda ne bi bilo.". Dejansko lahko torej ugotovimo, da se cena klasične kanalščine ni dvignila, temveč je tej dodana cena za delovanje čistilne naprave. »Ko smo odpadno vodo spuščali kar v morje seveda tega nismo plačevali" pojasnjuje Alojz Zorko.
Evropa ne dovoli subvencij
Če upoštevamo, da je omrežni-na dejansko amortizacija čistilne naprave in delovanje le te, je dvig cen dejansko posledica gradnje nove čistilne naprave. Seveda pa si takšnega obračunavanja nismo izmislili sami.
„Trebaje vedeti, daje bila Slovenija doslej kršitelj določil Evropske skupnosti, saj je imela prenizke cene komunalnih storitev, po Evropskih navodilih pa mora povzročitelj, torej občan, plačati vse stroške tako za smeti kot za onesnaževanje nasploh, in niti država, niti Občina tega ne smeta subvencionirati. Vendar pa, po pravici povedano, zaenkrat to čiščenje pokrivamo iz proračuna le formalno, saj je to postavko bivša svetovalka Župana črtala iz proračuna. Govora je o pol milijona evrov, ki jih v te namene zdaj ni. Tako smo zašli v zelo neprijeten položaj, saj nas zaradi neplačevanja lahko blokirajo, kar bi bila za našo občino prava katastrofa."
Skratka, tudi če bi Občina v prihodnje želela to postavko vrniti v proračun, tega po Evropskih navodilih, ne sme storiti, saj moramo te stroške po novem kriti občani, oziroma porabniki.
Prišle bodo tudi smeti
„Pri kanalščini se stvari vsaj nekoliko premikajo, pri smeteh pa še ne, vendar pa lahko v kratkem pričakujemo podoben dvig cen tudi v tem segmentu. “ Tako pravi direktor izolske Komunale in dodaja, da je Slovenija, kar se tiče ločevanja odpadkov, še vedno nekje v srednjem veku, saj le te še vedno ločujemo ročno.
“Mislim, da bi bilo dovolj, da bi vsak občan nekaj ur preživel v tej ločevalni mreži, in takoj bi vsi imeli doma po dvajset kant za ločevanje. Zavedamo pa se, da bi morali tukaj predvsem sami več narediti. Naša naloga je, da ljudi ozaveščamo okoli problematike ločevanja, kot smo pred leti tudi uspešno naredili, a potem je šlo spet vse po starem. Že samo to, da smo pokrov na tistih starih zabojnikih podmazali, da se je pač na lahko odpiral, je doseglo, da se je uporaba zabojnika povečala za 50%. Načrtujemo, da bi ponovno stopili v stik z ljudmi.’’
Očistimo Slovenijo
Sodelovanje Komunale in občanov bo na preizkušnji tudi 17. aprila, ko bo potekala vsedržavna akcija Očistimo Slovenijo. V akciji bo seveda sodelovala tudi Izolska Komunala, a po besedah direktorja, v akciji ne bo sodelovala naša Občina: "Žal se Občina ne bo odzvala na akcijo. Le kako bi se, če pa ima predstojnik urada inšpekcijskih služb svojo popoldansko dejavnost. No, lahko povem, da Komunala bo vsekakor v akciji sodelovala, skrbeli pa bomo predvsem za logistiko, pa za strokovnost. Na vsaki od točk, kjer bo akcija potekala, bomo imeli svoje ljudi, ki so strokovno usposobljeni. So se pa nam že javila nekatera društva, kot so recimo Društvo Livade, pa Kolesarsko društvo iz Kort in Lovci. Prišlo je tudi nekaj posameznikov, ki so se pozanimali o akciji. Računamo tudi na gasilsko društvo in ostala strokovno usposobljena društva. Zavedati pa se moremo, da s čiščenjem bi morali začeti že na domačem dvorišču. Tega se tudi sam zavedam, in to je vsekakor prvi korak. ”
Deponija rabi garancijo
Druga zgodba pa je izolska deponija, ki še nima vseh potrebnih dovoljenj za nadaljevanje obratovanja, a, kot pravi Zorko: “Tega dovoljenja nima še nobena deponija v Sloveniji, je pa ravno naša ena od sedmih u državi, ki izpolnjuje pogoje za nadaljevanje dela. S projektom smo dokazali, da lahko delujemo še dvajset let, prošnjo pa moramo dopolniti z okoli 10 milijonov evrov težko garancijo, ki jo mora izdati Občina, kar pa trenutno predstavlja oviro. ”
O tem, da bi morali preko razpisa poiskati nekoga, ki bi smeti odvažal drugam, pa, že zaradi cene, raje ne razmišljamo. Aljoša M.
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefančič s.p.
mob. 040/ 624 - 225 mob 041/703 -927
Kanalščine ne plačujemo Komunali ampak je del računa, ki ga plačujemo Rižanskemu vodovodu, ta pa kanalščino in republiško takso prefakturira Komunali. Tako bo tudi v prihodnje, le da bodo zneski, seveda, drugačni. Poglejmo primerjavo pri gospodinjstvu, ki porabi po 22 kubičnih metrov vode na mesec:
Sedanji obračun kanalščine za gospodinjstvo:
Kanalščina .... za 22m3 porabljene vode.....cena z DDV 6,48 Eur
Rep. taksa .... za 22m3 porabljene vode....cena z DDV 12,30 Eur
Prihodnji obračun kanalščine za gospodinjstvo:
Odvajanje kom. voda....za 22m3 vode.........cena z DDV 20,54 Eur
Omrežnina odvajanje.... neglede na porabo ....cena z DDV 4,80 Eur
Čiščenje kom. voda.....za 22m3 vode ....,...cena z DDV 12,35 Eur
Omrežnina čiščenje.....neglede na porabo.....cena z DDV 3,69 Eur
Okoljska dajatev.......za 22m3 vode.........cena z DDV .1,26 Eur
Opozorilo !!!. Tem stroškom morate dodati še ceno vode, takso in vzdrževalnino vodovodnega sistema.
---------------------------------------- Podražitve---------------
Kanalizacija v morju je bila najcenejša
Na četrtkovi seji bo Občinski svet, med drugim, odločal tudi o podražitvi odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter potrjeval še ostale cene komunalnih storitev za leto 2010. In če so podražitve drugih storitev Komunale bolj ali manj vezane na inflacijo bomo pri kanalščini plačali bistveno več kot doslej, predvsem na račun obratovanja nove skupne čistilne naprave.
Yi\\;iìii\( 4
Četrtek, 25. marec 2010, št. 852
Luči nam dajte--------------------------------------------------------------------------
Svetloba odkriva lepote življenja 2
O svetlobnem onesnaževanje pri nas nismo veliko govorili, zdaj ko smo dobili Uredbo, ki postavlja ostre omejitve osvetljevanja okolja, pa se soočamo z ocenami, da je tudi v Izoli preveč luči ali pa niso izbrane prave. Lucio Gobbo se s svetili in osvetljevanjem ukvarja že celo življenje, v svojem odgovoru na zapis v Mandraču pa je razgrnil nekatere pomisleke o sami uredbi, v drugem delu odgovora pa polemizira z nekaterimi drugimi strokovnjaki,
V prejšnjem Mandraču je avtor kritično ocenil Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki smo jo sprejeli v Sloveniji, ter predstavil nekatere vrste javnih svetilk, ki jih imamo v Izoli ter ocenil njihovo ustreznost in skladnost z uredbo. Poglejmo nadaljevanje.
Svetilke na višjih stebrih.
Sledili smo vzoru starih litoželeznih stebrov in svetilnemu delu kot ribiška LAMPARA. Prve so bile vgrajene na novi ulici ob ladjedelnici. Klasični design a moderna in zelo kvalitetna neo-nesnažujoča optika. Oblika sledi lampari tudi s steklom, ki bistveno prispeva k takemu izgledu. Enako je na dolgem pomolu (tam so stebri izdelani v Izoli).
Zaradi kasnejše Uredbe (enega % svetlobe proti daljnim zvezdam) je treba v bodoče naročati enake svetilke z ravnim steklom. To bistveno zmanjšuje občutek Lampare.
Il
iL i :
Novi del mesta
Svetilka na 3m stebru CLIMA
(npr. Kraška ulica - nad igriščem Birba). Odlična svetilka - narejena proti onesnaževanju, dobro osvetljuje, ne blešči in še poceni je. Kljub temu ne ustreza Uredbi, ker gre kakšen odstotek žarkov v stran.
Zato so sedaj v Kosovi podobne, ki popolnoma ustrezajo, a so zato gršega izgleda.
Ulica je lepa a preosvetljena, za kar so odgovorni projektanti..
Svetilke na visokem drogu-HESS
Izbrala jih je občina pred dvema objektoma (cesta A in ob šoli v Livadah). Svetilka ustreza Uredbi (mislim, da vseeno zbeži kakšen žarek), a je ulica res močno preosvetljena, kar je krivda projektantov.
T
ài
Posamezne osvetlitve
Primer popolnoma napačnega novega projekta je Bazoviška ulica z opalnimi belimi Kroglami na stebrih z ORANŽNO svetlobo.
Take svetilke so ekstremni primer neprimernega osvetljevanja. Oranžna barva je destruktivna za videz okolja, ker daje popolnoma napačen videz prostora še MANJ varna je v I prometu (Društvo Temno nebo meni povsem drugače). Zmotna je predstava, da je to bolj prijetna in varčna razsvetljava. Človek je normiran na belo svetlobo in ob tem pravilno in udobno sprejema okolje. Novi park ob bivšem zdravstvenem domu Predvidene so bile svetilke standardiziranega designa a novega tipa, ki ustreza uredbi. Zdaj montirane so bile še na zalogi na Komunali, pa so se investitorji odločili drugače.
Osvetlitev nove promenade
(Sončno nabrežje) s talnimi LED svetili. Te svetilke so LED tehnologije in vsaka je moči 1 (beri en) watt. So plave in še s peskanim steklom. Stvar okusa, a želja je bila ustvariti s svetlobo mediteransko igrivost in spoj z morjem. Enako so pred tem naredili na trgu Unita v Trstu, ki velja za enega najlepše osvetljenih trgov na svetu. Pri nas v Sloveniji, je to prepovedano. Zaradi splošnega velikega zmanjšanja je prispevek 100 LED svetilk s Sončnega nabrežja (skupaj 100 W - kot ena domača žarnica) tako majhen, da je popolnoma zanemarljiv.
Zaključek
Če bo občina še naprej imela dovolj posluha, se lahko posvetimo zamenjavi potratne obstoječe stare razsvetljave, uporabi še novejših tehnologij osvetljevanja in nadzoru z najnovejšimi elektronskimi sistemi kot to že delamo drugje po Sloveniji (tudi Piran,...) in drugod. Ob tem pa je nujno treba izdelati celotno energijsko strategijo občine in tudi na drugih področjih pričeti s spremembami.
Verjamem, da je to pravilna smer in, da bo občina (tako kot vse v Sloveniji) v tej smeri delovala. Vendar v par letih tega prav gotovo ne bo zmogla saj moramo rešiti tudi kakšen drugi problem, a treba je nadaljevati piano, ma šikuro.
Lucio Gobbo
Prihaja 12. festival Malvazije
OBVESTILO
Obveščamo vas, da smo kot pogodbeni dobavitelj ZZZS začeli tudi z izposojo medicinsko tehničnih pripomočkov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pacienti, ki imajo naročilnico za izposojo medicinsko tehničnega pripomočka, ga lahko dvignejo pri nas.
Gre za naslednje pripomočke:
-	hodulja s kolesi ali navadna,
-	posteljna blazina proti preležaninam,
-	invalidski voziček,
-	aspirator in kisikova jeklenka.
Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.30 .....	sreda: 8.30 -12.30 in 16-19 sobota: 8.30 -12.30
To nedeljo in ponedeljek (28. in 29. marca) bo Društvo vinogradnikov Slovenske Istre, v soorganizaciji z Občino Izola organiziralo mednarodni, tradicionalni, zdaj že 12. festival Malvazije. Festival ima za cilj predstavitev in povezovanje vinogradnikov ter vzpodbujanje razvoja vinogradništva in vinskega turizma na tem območju.
V uvodnem delu festivala bo v nedeljo, 28. marca, prireditev v Bes-enghijevi palači v Izoli. Z uvodnim nagovorom bodo festival otvorili župan Občine Izola Tomislav Klokočovnik, predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre, Ingrid Mahnič in vinska kraljica Slovenske Istre, Ana Pucer. Predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, Ivan Peršolja, pa bo podelil priznanje Malvazija 2010. Glede na to, da organizatorji letos gostijo kar 50 vinarjev bodo delavnice potekale tudi v hotelu Marina in v Galeriji Salsaverde. Izvajalci na delavnicah bodo: Ivica Evačič - Ivek, vodja restavracije hotela Marina, in sommelierji: Mira Semič, Edvard Rodnič in Gregor Kocjančič.
28.	marec, nedelja
14.00	Otvoritev - Besenghijeva Palača
14.30	Istrska pogostitev, vodena degustacija samo zmagovalnih Malvazij-Besenghijeva Palača
15.30	Otvoritev Degustacij - Manzio-lijeva palača
17.00	- 18.30 Malvazija in okusi Istre -Ivica Evačič - Ivek -Hotel Marina
17.00	Malvazija po izboru Mire Semič - Galerija Salsaverde
18.00	Vpliv terroir-ja na Malvazijo -Edvard Rondič in Gregor Kocjančič -Galerija Salsaverde
Razstava fotografij VINAKOPER - Galerija Salsaverde
29.	marec, ponedeljek
11.00	Pozdrav malvaziji-Hotel Marina
11.30	Okrogla miza: MALVAZIJA IN TURIZEM - Hotel Marina
13.30	Istrska pogostitev-Hotel Marina
14.00	Otvoritev degustacij - Manzioli-jeva palača,
17.00	- 18.30 ure Tomaž Bevčič, kuhar - Hotel Marina, Tilen Praprotnik, enolog - Galerija Salsaverde, Tatjana Butul, vodja Slow food omizja - Primorska - Galerija Salsaverde.
M	t \ c 5
Četrtek, 25. marec 2010, št. 852
----------------------------------------------------------------------- Izola in Izolani
Prej bo hiša kot načrt zanjo
Običaj je, da najprej narišemo načrt, potem začnemo graditi hišo, Toda v primeru izolske občine se včasih zdi, kot da hišo že gradimo, načrt pa ji bomo že nekako prilagodili. Tudi v primeru gradenj ob stadionu je tako,
O izdelovanju občinskega prostorskega načrta že nekaj časa ni bilo nič slišati, kaj šele, da bi v pripravo bil vključen še kdo razen izdelovalcev in občinskega vodstva. Zato tudi ne vemo, kam bodo pripravljalni umestili kakšen pomemben občinski objekt ali cesto, vemo pa, da bomo za posamezne dele občine že zdaj sprejeli podrobne prostorske načrte, ki jih bo kasneje treba, hočeš nočeš, vključiti v skupni prostorski načrt.
Takih primerov je kar nekaj in verjetno so bili nekateri res potrebni, saj bi brez njih, naprimer, težko načrtovali gradnjo univerzitetnega kampusa ali pa turistično apartmajskega trikotnika pred Delfinom. Razumeli bi tudi sprejem ureditvenega načrta za Šared, saj tam nekateri ne morejo zgraditi niti nadstreška pri hiši, manj prepričljivo pa je pospešeno sprejemanje podrobnega prostorskega načrta za območje stadiona, med Prešernovo cesto in Cankarjevim drevoredom.
Že v prvem branju na občinskem svetu se je zapletlo ob spoznanju, da bi predvidena cestna povezava med obema prometnicama dejansko presekala športni park na dvoje in mimogrede odrezala še del enega od nogometnih igrišč z umetno travo. Takrat se je temu projektu uprl tudi župan Tomislav Klokočovnik z mnenjem, da so igrišča vsekakor pomembnejša od takšne povezovalne ceste.
Predlog j e romal nazaj k proj ektan-tom in zdaj se vrača v poslanske klopi, sicer nekoliko popravljen a nič bolj prepričljiv kot prej. Popravljalci so cesto za avtomobilski promet spremenili v kolesarsko in sprehajalno pot in bodo tako ohranili enovitost prostora, občinske strokovne službe pa pravijo, da želijo s tem OPPN-jem predvsem omogočiti ureditev nekaterih spremljevalnih dejavnosti pokopališča in rešiti dolgoletno težavo z zakloniščem ob rokometni dvorani.
In tako bomo zgradili še en vogal naše hiše brez načrta.	D.M.
Od študija dietetike do hip hopa
Na hribu, v prostorih Splošne bolnice Izola, že 8 let domuje Visoka šola za zdravstvo. Drugič pa so, na torkovem dnevu dekanje, študentje predstavljali svoje vtise o študiju in talente, ki jih ni malo.
Visoka šola za zdravstvo Izola izvaja dva dodiplomska študijska programa: Zdravstvena nega ter Prehransko svetovanje - dietetika in podiplomski študijski program 2. stopnje: Zdravstvena nega. Velik del obeh dodiplomskih študijskih programov se izvaja kot klinično usposabljanje in učna praksa v vsej obalno-kraški regiji, zato je šola tesno vpeta v široko strokovno okolje. Študijski program Zdravstvena nega izvajajo tudi v dislocirani enoti v Novi Gorici.
Ustvarjalni študenti
Študenti Visoke šole za zdravstvo so poleg vtisov o študijskih programih, ki sta jih predstavili Alja Homec in Nina Konatar, dokazali, da so lahko uspešni v zdravstvu in tudi na ostalih področjih. Damir Majanivič, » Mr. DamMM«, se je izkazal kot re-per in tekstopisec, saj je za prireditev ob dnevu dekanje napisal pesem in vse prisotne obdaril z brezplačno kopijo svoje zgoščenke. Vendar pa je glasbenih talentov na VŠZI še več, kot je pokazala Jasmina Zvekič,
študentka 1. letnika Prehranskega svetovanja - dietetike, ki ob študijskih obveznostih najde čas za snemanje svoje prve plošče, ki bi morala iziti kmalu. Prav tako se glasbi posveča tudi bodoča diplomirana medicinska sestra Martina Colja, ki je ob živi spremljavi kitarista zapela dve pesmi v pozdrav pomladi.
A zdravstveniki in dietetiki niso le dobri pevci, sposobni so tudi igranja. Sestavili so namreč kratko igrano zgodbo na temo pokojninske reforme in kako bo ta vplivala na zdravstvene delavce, ki bodo približno enako stari kot svoji najstarejši pacienti in bodo po odsluženi karieri » zreli« za dom upokojencev. Nadvse zabavno predavanje pa je imel zdravstveni tehnik novomeške bolnišnice Matej Kocjančič, ki je imel edinstveno priložnost predavati na bodoči fakulteti.
Prireditvi je sledila pogostitev, ki so jo pripravili bodoči dietetiki. ur S
Od 18 do 65 let in nad 50 kg
Laura Tončetič in Branko Klemenčič sta le dva od številnih Izolanov, ki z darovanjem krvi pomagajo mnogim. Od večine pa se razlikujeta po tem sta to storila že tolikokrat, da je to že kar zavidanja vredno.
Laura Tončetič je pred kratkim dosegla številko 110, začela pa je že leta 1969. »Tudi moja starša sta bila krvodajalca, zato sem začela že pri devetnajstih letih.« je dejala o tem kaj jo je pripeljalo do tega, da je s to plemenito dejavnostjo sploh začela, kot da bi bilo nekaj povsem samoumevnega.
Branko Klemenčič pa je prvič daroval kri kot vojak leta 1970, od takrat pa redno štirikrat letno, v torek pa je stotič odstopil štiri decilitre svoje krvi in s tem pripomogel k reševanju življenj.
»Začel sem v sklopu krvodajalske akcije v vojski, poleg vsega sem imel tako kakšno boniteto, ampak se šele zdaj, ko sem starejši, zavedam kaj dejansko počnem vsa ta leta. Dvakrat sem celo dal iz roke v roko, to je res posebno doživetje.« je dejal Klemenčič ob tem. Krvodajalci pa so poleg tega, da rešujejo življenja tudi bolj zdravi. Vsakič, ko kri darujejo jim to tudi temeljito pregledajo, tako da se obenem stori tudi nekaj koristnega zase. »Na to se človek prav navadi, če ne darujem čutim nekako napetost v telesu in se nisem nikoli počutila slabo potem.« svoje občutke opisuje Laura Tončetič.
Kot v filmu
Vendar je v Izoli nekdo, ki po številu darovanj prekaša oba tokratna slavljenca. Junija bo Vojko Čuk že 140-tič daroval kri in to prav 4. junija, ko je v Sloveniji Dan krvodajalstva, v spomin na prve odvzete in shranjene vzorce krvi leta 1945. In da bo vse skupaj še bolj slavnostno, Vojko Čuk prav na ta dan praznuje svoj rojstni dan. Rojeni krvodajalec torej.
»Treba je priznati, da imamo na srečo v Izoli pridne krvodajalce, še toliko bolj zato ker je številka v porastu, lani se je na primer dvignila za približno dva odstotka. Se pa pri tem viša povprečna starost krvodajalcev, ki zdaj znaša 38 let, radi pa bi jo znižali vsaj na 35. Tudi zato imamo vsak mesec eno do dve krvodajalski akciji med mladimi,« je krvodajalce pohvalil Sergio Bergamasco, sekretar našega Območnega združenja Rdečega križa.
Najnujnejšo potrebo po krvi imajo hemofiliki, tisti katerim kri predstavlja zdravilo. Hemofilije so večinoma dedne motnje strjevanja krvi, kjer gre za pomanjkanje ali odsotnost beljakovin iz le-te. Veliko količino krvi porabijo tudi ob raznih nesrečah. Potreba po krvi je torej konstantno visoka, saj je živa snov, ki se je ne da narediti umetno, darovalci pa morajo biti zdravi, stari od 18 do 65 let in tehtati morajo več kot 50 kilogramov. Mladoletni darujejo le izjemoma in zase, takoi-menovana avtologna transfuzija pa služi pri večjih posegih.
Vsak dobi le svoj tip krvi
»Mladi bi morali več darovati, vendar je to početje še vedno nekakšen tabu, poleg tega so tukaj druge omejitve, kot so tatuji in uhani.« poziva Bergamasco in dodaja: »Pri nas v Sloveniji je glede tega vse urejeno ad acto, ne izvaja se niti več darovanje med skupinami, vsak dobi le svojo, ne glede na to kako redka je. V tujini, v Italiji na primer, je možno za krvodajalstvo dobiti plačilo, zato so posegi lahko sumljive kakovosti, tega pa pri nas ni. V izolski bolnišnici doslej ni bilo primem, da bi prejemnik dobil transfuzijo napačne krvne skupine.« poudarja sekretar Rdečega križa in poziva vse, ki bi radi darovali kri, da to storijo vsak torek in petek od 7.30 do 12, ob četrtkih tudi popoldan, od 13. do 16.ure. (M. C.)
Foto: Ob 110-tem odvzemu se je jubilantki pridružil podžupan Bojan Zadel
-----------------------------------------Vsi smo otroci istega sveta------------
Ali je Tim bolj slovensko ime kot Mehmet?
Načelo enakih možnosti, upoštevanje različnosti ter načelo multikulturalizma se morda zdijo pretežki pojmi za lokalni tednik, niso pa pretežki za otroke v izolskem vrtcu, ki jih živijo takorekoč vsak dan, Tam se srečujejo otroci vsega sveta. In prav nič nenavadno jim ni, če se kdo kliče Ozorio ali če kateri ne je mesa. ‘‘Pri njih je tako" pojasnijo staršem, kijih kaj takšnega morda preseneti. Vzgojiteljica Barbara Palčič ima v izolskem vrtcu skupino z največ otroci iz drugih koncev sveta in zato smo jo prosili, da za Mandrač predstavi delo v takšni skupini.
V našem vrtcu imamo veliko otrok, ki prihajajo iz drugih narodnostnih, verskih, jezikovnih in kulturnih skupin (pripadniki narodov iz nekdanje skupne države, Albanci, Italijani, pa tudi Indijci, Korejci, Rusi, Švedi, Francozi, Tajci, Argentinci,...).
Včasih so to otroci tujega porekla, ki so se priselili v Slovenijo, in tako oni kot njihovi starši ne znajo slovenskega jezika, ne poznajo naše kulture, so nosilci drugačnih prvin kulture, vrednot, norm ... Nekateri otroci so se rodili v Sloveniji staršem, ki sicer niso slovenskega porekla, vendar že nekaj časa živijo in delajo v Sloveniji. Drugi spet imajo enega starša Slovenca drugi je tujec.
Pri delu z otroki pa vse to ni pomembno, kajti vsak otrok je svet zase in je obravnavan na enak način. Pri delu z otroki dajemo velik poudarek na spoštovanje različnosti znotraj oddelka in se odzivamo na individualne potrebe, sposobnosti in potenciale vsakega
S pomočjo vzgojiteljice Tadeje Fatur so izvedli matematično delavnico, z naslovom »MATEMATIČNE PUSTOLOVŠČINE«.
Preko različnih didaktičnih iger in dejavnosti so otroke popeljali v zanimiv svet matematike. Predvsem so izvajali dejavnosti s področja števil. Otroci so poslušali in preštevali, koliko lešnikov je padlo, metali igralne kocke in izvajali razne gibalne vaje. Naredili so toliko skokov, počepov, ploskanj in topotanj, kolikor pik je »padlo« na kocki.
posameznega otroka, s tem, da otrokom, ki še ne poznajo slovenskega jezika, nudimo nekoliko več jezikovnih spodbud.
Na začetku govorimo z rokami
Veliko se povezujemo z družinami in poskušamo izvedeti čim več o kulturi, vrednotah in značilnostih posamezne družine. Ob prihodu otroka priseljenca se v začetku sporazumevamo z neverbalno komunikacijo tako z otrokom kot z starši.
Poleg tega so reševali še delovne liste, s katerimi so utrjevali količinsko predstavo števil in prepoznavanje številk.
Namen matematičnih delavnic je, da spodbujajo logično mišljenje otrok ter njihovo matematično radovednost. Predvsem pa želijo otrokom pokazati, da je matematika lahko zelo zabavna in zanimiva. Matematične delavnice, ki so jih izvajali v vrtcu in tudi v Centru eksperimentov Koper so nastale v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Koper, ki je Centru nudila strokovno pomoč, omogočila in posodila didaktična sredstva in igre. Prav takoje bila pri izvedbi delavnic v veliko pomoč tudi vzgojiteljica iz vrtca Mavrica.
Radi bi obiskali še druge vrtce in otroke vpeljati v svet matematike, s katero si bodo lahko koristno pomagali v nadaljnjem življenju. Nastja Cotič
Včasih uporabljamo pisna sporočila, prevedena v jezik, ki ga starši razumejo ali izdelamo slovarčke najpogostejših besed in fraz. Velikokrat je tako, da starš, ki razume nekoliko slovenski jezik pomaga in posreduje informacije tistim, ki slovenskega jezika ne razumejo.
Otroci spoznavajo svet preko različnih čutil, poslušajo glasbo v različnih jezikih, pojejo pesmi, ki njih naučijo starši tujci, plešejo različne plese, učijo se šteti v različnih jezikih...). Ker živimo na narodnostno mešanem področju vzpodbujamo spoznavanje italijanskega jezika s programom Ho-cus e Lotus v italijanski igralnici.
Otroci se hitro razumejo
Da je posamezna skupina tako starostno kot multikulturno obarvana jemljemo kot prednost. Starejši otroci pomagajo mlajšim, mlajši se od njih veliko novega naučijo, slovensko govoreči otroci učijo slovenski jezik tuje govoreče in obratno. Rezultat vsega tega je, da smo zelo povezani, sodelovalni in imamo dobre medosebne odnose. Nekateri otroci na začetku ne znajo niti besedice slovenskega jezika, vendar se čez čas naučijo in tudi sami pomagajo drugim, ki se vključijo na novo.
Otroke vzgajamo k strpnosti, dobrodelnosti in odgovornosti tudi preko različnih projektov, ki potekajo na nivoju vrtca: UNICEF - otroci skupaj s starši izdelajo punčko iz cunj - za revne otroke v Afriki; Dobrodelni sejem v Vidmu (UNICEF) - otroci podarijo igrače, ki jih več ne potrebujejo; Pomladni dan v Evropi - otroci spoznavajo evropske države, njihovo kulturo, jezik, značilnosti, kuharice pripravijo tipične jedi iz posameznih držav,...
Vsi zaposleni, otroci in njihovi starši v našem vrtcu se učimo, spoznavamo in medsebojno bogatimo z našo podobnostjo in različnostjo.
Barbara Palčič, dipl. vzgojiteljica
V vrtcu se vedo koliko je M
Pred časom so predstavniki Centra eksperimentov Koper, Društva matematikov, fizikov in astronomov Koper “obiskali” 5 - 6 let stare otroke iz skupine Ježek izolskega vrtca Mavrica. Pa so se razumel med seboj? Brez težav.
Spet v vrtcu
V zadnjem Mandraču smo zapisali o tem, kako se otroci različnih kultur srečujejo v vrtcu. Pisali smo o tem, kako se nekatere mame, ki so v Slovenijo prišle iz drugega konca sveta, počutijo v našem mestu. Dobili pa smo tudi zapis vzgojiteljice v vrtcu Mavrica, Barbare Palčič, ki ji ni vseeno.
Teoretično stvar torej obvladamo, ostal nam je še praktični del, ki g je pač nekdo moral opraviti. In tako sem se odpravil v vrtec, da se na lastne oči prepričam, kako v praksi deluje sožitje skupine otrok, ki v času, ko so jih starši vpisovali v vrtec, sploh še niso govorili, niti razumeli jezika okolja, slovenščine ali italijanščine. Da ne bo pomote, ni govora o skupini, ki bi bila načrtno sestavljena iz otrok različnih kultur, temveč gre za nekakšno nenaključno naključje.
Kot nam je povedala Barbara Palčič, je njena skupina tako kulturno pisana predvsem zato, ker gre za skupino otrok, ki so v vrtcu polovični čas, od sedmih do kosila. Njihovi starši, predvsem matere, so sicer doma, a so otroke vseeno vpisali v vrtec predvsem z namenom, da se vklopijo v okolje, da se naučijo jezika taistega okolja, in, zakaj pa ne, da spletejo prijateljske vezi s sovrstniki.
Sicer pa je, kot smo se lahko tudi sami prepričali, socializacija med tako “različnimi” otroki povsem običajna. Večina otrok v skupini že aktivno komunicira v slovenščini, ki je v dogovoru s starši tudi uradni jezik skupine, ne glede na kulturno pripadnost. Nekateri že po nekaj mesecih aktivno govorijo jezik, drugi se ga še učijo, razumejo pa ga vsi. S komunikacijo zato ni nobenih težav, niti medsebojno, niti z vzgojiteljicami.
Tudi sicer Barbara pravi, da so odnosi med otroki zelo dobri. “Posebnost skupine je tudi ta, da imamo otroke od tri pa do šest let starosti, in lepo je videti, ko tisti malo starejši pomagajo mlajšim, recimo pri oblačenju. Tudi ko gremo na sprehod so izjemno pridni, in vedno gledajo drug za drugega. Resnično so povezana skupina. ” Težko bi torej govorili o “problematičnem” vključevanju. Vsekakor imajo vzgojiteljice v tem primeru nekaj več dela, saj se morajo tako s starši, kot na začetku tudi z otroki, sporazumevati kakor pač lahko. A Barbara pravi, da je ob tem tudi sama izvedela marsikaj novega o drugih kulturah. “Z otroki se moramo sporazumevati najprej z govorico telesa, ko pa razumejo, kaj govorimo, je vse lažje. Pomembno pa je, da jih ne popravljamo, tudi ko uporabijo besedišče tujega jezika. Takrat jim samo povemo, kako se to pove še v slovenščini”. In tako je tudi prav. Ni napačnih jezikov in napačnih kultur. Obstajajo samo različni jeziki in različne kulture. To smo sicer že povedali, a verjemite, so stvari, ki nam jih ni težko ponavljati.	a.m.
Tunel Markovec in deponija Šared------
Cesta za Korte je slabša kot izgleda
Čez slab mesec bodo delavci na največjem izolskem gradbišča v dolini Pivola zavrtali prve metre^bodočegavtunela Markovec in tako dejansko napovedali začetek prevozov izkopanega materiala na deponijo pod Šaredom. Še pred tem pa morajo temeljito popraviti staro cesto do Kort, ki je očitno v slabšem stanju kot so ocenili pred začetkom del.
Da je cesta Izola - Korte dobro načeta, ozka, slabo vzdrževana in nevarna, ve vsak voznik, ki je kdaj peljal po njej. Vendar smo se Izolani in posebej ljudje s podeželja nekako navadili na njene pasti, tako da je bilo nesreč razmeroma malo, toda srečevanje s tovornjaki polnimi kamenja in zemlje pa je seveda druga stvar.
Tudi zato na podeželju že nekaj časa ostro nasprotujejo prevozom po stari cesti in od občine terjajo naj pospeši gradnjo nove ceste Jagodje - Šared, ki bi dejansko razbremenila staro cesto. Toda, postopki za začetej gradnje te ceste se vlečejo in realno ni bilo druge možnosti, kot da se gradbinci in krajani nekako dogovorijo o pogojih za uporabo edine ceste, ki vodi na izolsko podeželje. Tako je nastala posebna komisija v kateri so predstavniki Darsa, Občine Izola in dveh zainteresiranih krajevnih skupnosti, kjer usklajujejo interese ljudi in potrebe gradbincev.
Deponija je pri koncu
Marjan Koler iz darsove službe za komuniciranje je povedal, da je graditelj deponije, SCT d.d., do konca lanskega leta, v grapi pod Šaredom najprej izvedel priključek dostopne ceste na občinsko cesto Izola - Šared, po izvedbi priključka pa zgradil gradbiščno dostopno pot, do spodaj ležečih odvodnih objektov, nato pa objekte. Graditev deponije je v sklepni fazi Urejanje ceste Izola - Šared pa so razdelili v dva dela in sicer tiste v zgornjim in one v spodnjem delu tega odseka.
Širitev in podpora ceste
Pred začetkom prevozov v deponijo bodo gradbinci na zgornjem, slabšem delu odseka, razširili tri ovinkev (kjer je radij manjši od 25 metrov) in to za 2,2 - 2,5 metra, kar bo omogočilo varno srečanje osebnega vozila s tovornjaki, gradijo pa tudi podporno konstrukcijo v dolžini 25 metrov. Zanimivo je, da se je ta, med samo gradnjo podaljšala kar za 30 metrov. Na osmih lokacijah so morali opraviti tudi globinsko sanacijo poškodovanega vozišča v debelini 14 oziroma 11 centimetrov in postaviti ustrezno prometno signalizacijo. Ta ureja srečevanje vozil in omejuje hitrost vožnje na 40km/h.
Na koncu v celoti nov asfalt
Prav tako bodo pred začetkom prevozov izvedeni tudi ukrepi v spodnjem delu ceste, katerih izvedba je bila prvotno načrtovana šele po koncu prevozov.
Gre med drugim za sanacijo lokalnih poškodb vozišča ter ureditev oziroma prilagoditev bankin, odbojnih ograj, odvodnjavanja, medtem ko bo preplastitev vozišča na celotnem delu obravnavanega odseka ceste Izola - Šared v debelini približno štiri centimetre, skupaj z ureditvijo bankin, ograj in signalizacije, opravljena po koncu prevozov viškov materiala iz predora Markovec. Točen obseg ukrepov v spodnjem delu ceste mora še potrditi komisija Občine Izola, ki spremlja stanje ceste in izvedbo ukrepov.
Komisija zahteva več
V sredo popoldne se je, v drugem poskusu, le sestala posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Darsa, DDC, Občine Izola, Krajevnih skupnosti in Civilne iniciative. Slednjih na tokratnem sestanku ni bilo, smo pa vendarle izvedeli, da so na sestanku komisije nadaljevali z usklajevanjem stališč glede uporabe stare cest Izola - Korte. Tako so se med drugim dogovorili, da se prevozi ne bodo začeli vse dokler ne bodo opravljena vsa predvidena vzdrževalna in druga dela na cestišču, prav tako pa komisija z začetkom prevozov ne bo prenehala z delom, ampak bo še naprej spremljala prometno varnost ter predlagala potrebne ukrepe.
Se vedno se dogovarjajo tudi o terminih prevozov, zato bodo izvajalcu del naročili, naj še enkrat preveri možnost prevozov predvsem v nočnih urah.
Predstavnike Krajevne skupnosti Korte pa ob tem še najbolj skrbi, da bo, potem ko je
dosežen dogovor o uporabi stare ceste, zmanjkalo volje za začetek gradnje nove ceste Jagodje - Šared, ki je za podeželje izrednega pomena, tudi zaradi navezave na kanalizacijski sistem v dolini. Na Občini pa zatrjujejo, da se to ne bo zgodilo, saj so prav pred kratkim podpisali pogodbo o državnem sofinanciranju gradnje omenjene ceste.
Vrtanje začnejo sredi aprila
Marjan Koler iz darsove službe za komuniciranje je na vprašanje, kdaj se bo začelo vrtanje na izolski strani in kdaj se bodo posledično začeli prevozi izkopanega materiala na deponijo pod Šaredom, sporočil, da na koprski strani izvajalec del še utrjuje vkopne brežine z geoteh-ničnimi sidri in brizganim betonom. Hkrati intenzivno potekajo dela tudi na izolski strani, kjer bo izvajalec z izkopnimi deli v predorski cevi začel predvidoma sredi aprila, medtem ko bo na koprski strani s temi deli začel predvidoma sredi maja.
Pod naseljenim območjem bo izkop potekal z rezkalnimi stroji, drugje pa bo prilagojeno kategoriji hribine. Če bi zaradi tehničnih in tehnoloških postopkov gradnje predora Markovec prišlo do poškodb na objektih v ureditvenem območju nad predorom, je izvajalec dolžan urediti morebitne ustrezne odškodninske zahtevke prizadetih lastnikov in povrniti morebitno škodo.	a.m.

Reaktor
Pozabljeni od župana
Spoštovani gospod župan, dr. Tomislav Klokočovnik,
Nimamo podatka, koliko sredstev je občina Izola v vašem mandatu uspela pridobiti iz različnih skladov, lahko pa sklepam, da bolj malo. Seveda pa z gotovostjo trdim, da je župan s podpisom soglasja Darsu, za prevoz materiala iz predora Markovec po stari cesti Izola - Šared na deponijo na Spodnjem Šaredu, občino oškodoval za sredstva, ki bi jih Dars sicer namenil izgradnji prve (gradbiščne) faze nove ceste Jagodje - Šared, kot je bilo to predvideno v prvotnem gradbenem dovoljenju za deponijo Šared. Ampak, saj se župan ne vozi po tej cesti, mar ne? Problem prevoza materiala bo tako rešen, podeželje pa bo ostalo brez nove ceste, Šared pa še dolgo brez urejene kanalizacije. To pa zato, ker občinski uradniki ne postorijo dovolj, da bi bil načrt za cesto sprejet (v pripravi je že štiri leta) in tudi zato, ker občina preprosto tega denarja nima.
Očitno je, da za našega župana izolsko podeželje sploh ne obstaja, kar potrjujejo tudi njegova naslednja dejanja v zadnjih letih in mesecih: Zazidalni načrt za Šared, ki je osnova za razvoj kraja, pripravljajo že štiri leta, pa napredka ni zaznati (prevzeli so »izdelek« prejšnje garniture, ki je potrebovala še kakšno leto več za njegovo pripravo). Župan je želel prodati stavbo bivše pekarne na Maliji, ki je edina še primerna za ureditev vaških prostorov, samo zato, da zapolni občinski proračun. Nekako tako, kot so njegovijDredhodniki prodali Vaški dom na Šaredu, iz usmiljenja pa so nam sedaj dali celo »bivalni kontejner«. Še dobro, da sedi v občinskem svetu še nekaj svetnikov, ki želijo domačinom dobro in te prodaje niso potrdili. Pretekli mesec je želel župan z rebalansom investicijskega programa podeželju odščipniti še tistih nekaj sredstev, ki so predvidevale ureditev najnujnejše infrastrukture, tudi vodovoda do še zadnjih hiš v občini, ki so brez njega.
Očitno je bolj pomembno, da se sprehajamo po novi promenadi in da kupimo razpadajočo stavbo na Svetilniku. Pri slednjem bo zanimivo videti, kdo bo nov najemnik ter ali se bodo potrdile govorice, da bo to nagrada sponzorjem za izvedbo občinskih volitev.
Območje svetilnika in park ob njem sta srce in pljuča našega mesta, zato iskreno upam, da ima občina res utemeljeni razlog, zaradi katerega je ta objekt kupila ter predvsem jasen načrt, kako temu delu Izole dati novo vsebino in pravo vrednost, ki si ga Svetilnik zasluži.
Spoštovani gospod župan, pozabili ste na nas na podeželju. Tudi mi se vas bomo le stežka spomnili v jeseni.
Nevijo Frank, Spodnji Šared Predsednik SDS Izola
V Novem Sadu vse kot po Maslu
Nogomet
Liga MNZ Koper
13.	krog, 14.03.2010
Rezultati:
•	Železničar : Dragonja preložena
•	Portorož Piran:MNK Izola 4:2 (2:0)
•	Jadran PMahnič : EPIC Postojna prelož.
•	Korte Avtoplus : Gažon2:l (1:1)
•	Cerknica : Košana preložena
•	Tabor Sežana : Piama Pur 4:0 (3:0)
Portorož PiramMNK Izola 4:2 (2:0)
Piran, gledalcev 300 MNK Izola: Mustafič Hamid, Frangež Tilen (Muminovič Elvis 72’j, Vučkič Klemen (Jačimovič Sebastijan 80’), Hoti Alban, Mehič Almir, Maletič Pero, Lulič Razim (Kaluder Patrik 46’), Božič Rok, Stojadinovič Milojica, Hasanagič Elvis (Mikac Gregor 80’), Dedič Elvis (Barišič Bojan 37’)
Strelci: 1:0 - Muminovič Jan (14’), 2:0 - Lima Da Silva Fabio (16’), 3:0 - Lima Da Silva Fabio (73’), 4:0 - Lima Da Silva Fabio (80’), 4:1 - Muminovič Elvis (84’), 4:2 - Maletič Pero (90’)
Korte Avtoplus : Gažon 2:1 (1:1)
Malija, gledalcev 100 Korte Avtoplus: Sirotič Elvis, Čatič Alen, Rihter Andrej, Čamdžič Admir, Kleva David, Breč Boštjan, Dobrin Mitja (Deigiusto Valter 89’), Baltič Denis (Kapun Tine 46’), Pucer Aleš, Tonejc Damjan, Malikovič Niki (Memič Aldin 61’)
Strelci: 1:0 - Pucer Aleš (40’), 1:1 - Tatič Abid (44', llm),2:1-Pucer Aleš (54')
14.	krog, 21.03.2010
Rezultati:
•	Košana : Portorož Piran 0:2 (0:1)
•	Dragonja:Korte Avtoplus 0:3 (0:2) •Il.BistricaJadran PMahnič 1:0 (0:0)
•	MNK Izola : Rakek 10:0 (7:0)
•Gažon : Cerknica 5:1 (3:1)
•	EPIC Postojna: Železničar 4:0 (2:0)
Dragonja:Korte Avtoplus 0:3 (0:2)
KOSTABONA, gledalcev 30 Korte Avtoplus: Boškin Tadej, Čatič Alen (Deigiusto Valter 75’), Rihter Andrej, Čamdžič Admir, Kleva David, Breč Boštjan (Memič Aldin 46’), Dobrin Mitja (Peroša Matej 46’), Baltič Denis, Pucer Aleš, Tonejc Damjan, Malikovič Niki (Bauer Borut 60’) Strelci: 0:1 - Dobrin Mitja (22’), 0:2 -Pucer Aleš (37’), 0:3 - Pucer Aleš (86’)
MNK Izola : Rakek 10:0 (7:0)
Izola, gledalcev 50
MNK Izola: Mustafič Hamid, Frangež Tilen, Mikac Gregor, Hoti Alban, Muminovič Elvis, Maletič Pero, Dedič Elvis, Barišič Bojan (Jačimovič Sebastijan 46’), Stojadinovič Milojica, Milič Boris (Davidovič David 62’), Kaluder Patrik
Strelci: 1:0 - Milič Boris (2’), 2:0 - Kaluder Patrik (14’), 3:0 - Stojadinovič Milojica (17’), 4:0 - Milič Boris (26’), 5:0 - Milič Boris (29’), 6:0 - Stojadinovič Milojica (34’), 7:0 - Kaluder Patrik (38’), 8:0 - Stojadinovič Milojica (54’), 9:0 - Kaluder Patrik (77’), 10:0 - Davidovič David (86’)
Lestvica:
Portorož Piran 33, MNK Izola 29, Ilirska Bistrica 28, Tabor Sežana 28, Korte Avtoplus 27, EPIC Postojna 20, Gažon 17, Jadran PMahnič 17, Košan 13, Piama Pur 9, Cerknica 8, Rakek 4, Železničar 2, Dragonja 1
Rokomet
1. A DRL - ženske
Celje Celjske mesnine - Izola 35:26 (18:11)
Že sicer številčno oslabljene Izolanke so na gostovanje zaradi poškodb in zadržanosti nekaterih igralk (Der-daj) odšle v okrnjeni sestavi. Tako je namesto poškodovane vratarke Sandre Srečkovič med vratnici stopila nekdanja trenerka, sicer pa ena najboljših slovenskih vratark Mara Šo-laja. Če ob navedenem upoštevamo še, da so nekatere Izolanke nastopile poškodovane, je bil glede na navedeno poraz proti Celjankam pričakovan in neizbežen. To se je izkazalo že na koncu prvega polčasa, ki je že nakazal zmagovalca dvoboja. Pri Izoli so največkrat zadele Manuela Hrnjič (6), Adelina Kraja (5) in Maja Peto-jevič (5).
Dekleta imajo zdaj krajši premor, prvenstvo pa bodo nadaljevale 10. aprila 2010 z domačo tekmo proti Burji. (BV)
l.B DRL-moški
Istrabenz plini Izola - Moškanjci Gorišnica 30:30 (13:13)
Rokometaše Izole sta tokrat spremljali tako smola kot sreča. Smola, ker se je v uvodu huje poškodoval Klemen Cencič ter srečo, saj je nasprotnikov igralec štiri sekunde pred koncem zastreljal najstrožjo kazen in tako domačinom poklonil točko. V prvem delu so bili do odmora domačini v minimalni prednosti, v nadaljevanju pa so pobudo prevzeli tekmeci, ki so večkrat imeli dva zadetka naskoka. Štiri minute pred koncem je pri izidu 26:28 Izola z igralcem manj v minuti nadoknadila zaostanek in do konca še dvakrat izničila prednost Gorišnice. S tokratnim srečnim razpletom ostajajo Izolani, pri katerih sta bila strelsko najbolj razpoložena Elvin Čosič (10) in Ivan Markovič (6)
tako že štiri zaporedne kroge doma neporaženi.
V soboto odhajajo na gostovanje k Alplesu. (BV)
Namizni tenis
Lige je konec, ostali so turnirji
V	soboto je v preserju potekal 2. TOP8 RS za mladince in mladinke. Na turnirju je na poziv obeh selektorjev nastopilo 24 najboljših mladink in 24 najboljših mladincev v državi razporejenih po 8 v treh kvalitetnih skupinah. Največ poklicanih je imel Arrigoni in sicer kar šest.
V	prvi kvalitetni skupini med osem najboljših tokrat nismo imeli nobenega predstavnika. Se je pa najbolje odrezala Nika Veber, ki je v drugi
Rokometašem se počasi izteka prvenstvo. Začela so se razigravanja. Prva šesterica bo tako »izbrala« novega pr vaka. Najboljšo pozicij o imaj o Celjani, sledi Velenje in Cimos. Koprčani so po izgubljenem pokalu, nato izgubili še zaostalo tekmo v Velenju. Poraz z golom razlike, scenarij pa podoben zadnjim tekmam. Zato niti ne čudi, da so Ormožani v soboto visoko izgubili proti Cimosu. Seveda pa gol razlika nebo tista, ki bo odločala o naslovu. Celjanom gre še vedno dobro, saj so srečno zmagali tudi vLjubljani. Razlika v točkah je še vedno ista, vendar pa postajajo Čeljani vidno utruje-ni. Skrbijo jih tudi poškodbe in tudi te jim lahko kaj pokvarijo. Velenjčani so ob vseh problemih še naprej držij o zelo trdno. Točkovna razlika jim, tudi ob pomoči Cimosa, še dovoljuje sanjati o naslovu. Včerajšnje kolo, predvsem pa gostovanje Cimosa pri Slovanu, bo že odgovorilo, koliko moči in volje še imajo Koprčani.
kvalitetni skupini osvojila s petimi zmagami in dvema porazoma prvo mesto. Pet zmag in dva poraza je imale tudi Urška Čokelj v tretji kvalitetni skupini in bila na koncu druga. Lara Zakrajšek je bila s tremi zmagami in štirimi porazi peta. Sedmo mesto pa je v tretji skupim z dvema zmagama osvojila Maja Grizelj. V tretjo kvalitetno skupino je bila poklicana še Maja Milenkov-ski, ki pa se žal ni mogla udeležiti turnirja.
Admir Muratovič je prvič pri mladincih nastopil v drugi kvalitetni skupini. S petim osvojenim mestom je tudi on opravičil svoj nastop in pokazal, da ima še veliko možnosti za napredek.
Jadranje
Slovencem štiri odličja v Splitu
SPLIT - 111 sodelujočim na tednu olimpijskega jadranja v Splitu vreme ni bilo naklonjeno, saj so s tekmovanji začeli šele dan pred koncem. Zmagovalni veter so v jadra ulovili štirje slovenski predstavniki.
Po dveh dneh brezvetrja je 21 Laser Radialov, 38 Laserjev, 25 Finašev, deset 470 in sedem RS:X-ov v soboto le izplulo iz pristana in se v zmernih 10-12 vozlih juga pomerilo v treh plovih. Organizatorji so v nedeljo nato izpeljali še tri preizkušnje ter dogodek zaključil s slavnostno podelitvijo nagrad najboljšim. V dvosedu 470 sta bila to Slovenca Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič (JK Burja), ki sta na zmagovalnem odru stala med drugouvrščenima Tino Mrak in Tejo Černe (JK Pirat) ter bronastima Dylanom Tiddom in Nejcem Dolinškom (Olimpie). Z
Pri dekletih je konec prvenstva veliko bliže. Jasno je, da bodo tudi letos Krimovke prvakinje. Žal jim ni uspelo v ligi prvakinj. Vendar pa že to, da je breme igranja sedaj veliko bolj slovensko, pomaga vsaj reprezentanci. Med četverico v skupini od 7. do 10. mesta imajo glavno besedo Škofjotke. Tudi v lucijski dvorani so bile boljše od Pirančank. Izolanke so gostovale v Celju in odigrale »normalno« tekmo. Poraz je bil pričakovan, manjkalo je kar nekaj igralk, na gol pa je morala celo Mara. Izolanke si srčno želijo samo konec prvenstva, nato pa ureditev zadev in vse dvigniti na višjo raven.
Tudi našim rokometašem ne gre veliko bolje. V soboto so doma izgubili pomembno točko, kar bo lahko tudi usodno za obstanek. Žal so Izolani pokazalivelikonediscipline.Vsemuje sigurno pripomogla poškodba Cenciča. Ekipa je tako ostala brez glave, Sebastjan pa ni bil najboljša zamenjava. Veliko so fantje grešili v obrambi, vse odbite žoge so končale v rokah nasprotnikov, karso ti pridno izkoriščali in zadevali. Zelo vroče je bilo ob koncu tekme, ko so Izolani zapravili napad za zmago. Gostom je tako ostalo dovolj časa za napad ob katerem so iztržili sedemmetrovko. Ob vseh slabih trenutkih naših golmanov, pa je Klobasleobranilkazenskistrel.Izola-nibodo tako morali izgubljeno točko najti, ali vzeti, nekje drugje.
AMT
«TEHNIČNI PREGLEDI VIZOUI
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
odličjem okoli vratu se domov vrača tudi Aljaž Maslo (JK Pirat), tretji na jadralski deski RS:X. Med finaši je slavil domačin Marin Mišura, ki je bil na prizorišču letošnjega evropskega prvenstva občutno hitrejši od Mateja Arapova. Slednji je pred časom iz laserja sicer presedlal v zvezdo, a je tokrat izjemoma poprijel za krmilo finna ter presenetljivo ugnal našega Vasilija Žbogarja, ki je po daljši odsotnosti zaradi poškodb v Splitu ponovno pognal »motor« in osvojil 5. mesto. Največ predstavnikov je Slovenija imela v enosedu Laser. S 16. mestom je najboljši nastop uspel Marku Sekardiju, na 17. mestu je Koprčanu sledil klubski tekmec Jernej Markič, na 18. pa Nik Pletikos.
Strelstvo
Požar na končnem drugem mestu
V nedeljo 21.3.2010 je Ptuj gostil 5.kolo državne lige kadetov in mladincev v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanja se je udeležil tudi izolan Karim Požar, ki je nastopil
med 37. strelci v kategoriji kadeti. Ker je bilo to zadnje kolo v državni ligi, je imelo odločilni pomen za skupno uvrstitev. Za sam vrh se je borilo pet tekmovalcev, med katerimi je bila razlika le 10 točk, zato je bilo vzdušje pred samim začetkom tekmovanja dokaj napeto. Še bolj napeto je bilo pričakovanje rezultatov. Karim Požar je zdržal pritisk in s tretjim mestom znova stal na stopničkah za zmagovalce. Nove točke pa so mu prinesle tudi izvrstno drugo mesto in s tem srebrno medaljo v skupni razvrstitvi, kar je preseglo vsa pričakovanja, če spomnimo, da izolsko Strelsko društvo nima sponzorjev in vse delo z mladimi nadarjenimi športniki sloni na prostovoljnem delu. Odlična končna uvrstitev je rezultat trdega dela, vztrajnosti, odrekanj in uspehov v celi sozoni 2009/2010.
Kickoboxing
Odličen nastop KIT-ovcev na DP
Prejšnji vikend, dne 13.03.2010, se je v Ormožu, v dvorani Hardek, odvijal 1. turnir za državno prvenstvo v kickboxingu, katerega se je tokrat udeležilo nekaj manj kot 300 tekmovalcev iz 23 slovenskih
klubov, ki so se borili v semi in li-ght ter kick light contactu. Seveda med njimi niso manjkali tekmovalci kluba KIT iz Izole, kateri so se tokrat zelo dobro izkazali in si priborili odlična izhodišča za naslednji turnir.
V	disciplini semi contact, v kategoriji mlajših kadetov, do 32 kg je nastop Rene Ristovski, ki je moral žal priznati premoč starejšega nasprotnika, do zmage sta ga delili le 2 točki. V isti kategoriji je nastopil Sebastijan Lazar, ki je prispel v polfinale, kjer je izgubil le s točko razlike, ter tako pristal na 3. mestu. V kategoriji starejših kadetov, do 63 kg in 69 kg smo izolani imeli v ognju trenutno najperspektivnejšega tekmovalca Jako Hudale-sa. Da je res tako, je dokazal sam, saj se je tako rekoč v obeh kategorijah sprehodil do finala, kjer je tudi požel zmagi. Tekmovanje se je nadalje odvijalo v kategoriji nad 69 kg, kjer sta nastopila Petja Blažič in Anže Zajc. Blažič je v polfinalu klonil proti kasnejšemu zmagovalcu z rezultatom 6 proti 8 ter osvojil 3. mesto. Z istim tekmovalcem, pa se je v finalu srečal Zajc, kateri je ravno tako moral priznati njegovo trenutno premoč, vendar je osvojil dobro, zasluženo 2. mesto. V mladinski konkurenci, do 69 kg in 74 kg je nastopil Alex Če-
hič. V lažji kategoriji je dospel do finala, kjer je izgubil ter tako osvojil 2. mesto. V kategoriji do 74 kg je prispel do polfinala, kjer ga je od zmage delila le točka, vendar je tokrat zmagala izkušenost nasprotnika. Vseeno je osvojeno 3. mesto dobra vzpodbuda za delo naprej.
V	članski konkurenci, do 63 kg, je rutinirano zmagal Dušan Lamut, nad 94 kg pa je Raniš Smajlovič osvojil 2. mesto. Slednja dva, je čakal še nastop v disciplini light contact, kjer je Smajlovič prispel le do 5. mesta, dočim pa je Lamut prispel v finale tekmovanja. Tu je tokrat moral priznati premoč nasprotnika in se zadovoljiti z 2. mestom. Smajloviča je čakal še nastop v tretji disciplini kick-light contactu, do 94 kg. Tu se je z zmago uvrstil v finalno borbo, kjer je suvereno premagal nasprotnika in osvojil 1. mesto.
Vsekakor je klubsko vodstvo zadovoljno z nastopi svojih tekmovalcev, predvsem z mlajšimi, ki nakazujejo, da njihov čas šele prihaja. Predvsem pa se bodo njihovi nasprotniki morali v bodoče zelo potruditi, da bodo prišli do zmage^______________________________
Judo
Mladi tekmovalci izolskega judo kluba so v zadnjem obdobju dosegli nekaj dobrih rezultatov. Na tekmovanju za pokal M. Sobote je med mlajšimi deklicami Lara Maslo zmagala v kategoriji do 40 kg. Na mednarodnem tekmovanju za pokal Novega Sada pa je Dean Maslo v kategoriji nad 90 kg pri kadetih zasedel 3. mesto. Dean je predstavljal Slovenijo, na tekmova-
nju pa je sodelovalo 10 držav. Dekleta Judo kluba Izola so bila uspešna tudi na državnem prvenstvu za mlajše deklice v Slovenj Gradcu, kjer sta lep uspeh dosegli Joel Leno-ci, ki je bila druga v kategoriji nad 57 kg in Lara Maslo s tretjim mestom v kategoriji do 40 kg.
jmmTòwmtiu*
...in z#njo novi programi DPM Izola...
IZ STARE6A NOVO - Šiviljska delavnica z šivilijo Ensi, prišetek 6.4. ob 17. uri MOJA LUTKA 60V0RI - delavnica ušenja italijanskega jezika za otroke od 4 - 6 let, vodi Damjana, prišetek 8.4. ob 17. uri
VSE KUHINJE SVETA - vsak petek od 16. ure dalje. Prišetek 9.4. z indijsko kuhinjo. AN6LESKA KONVERZACIJA - vsak ponedeljek ob 16.10, vodi Sasikala (native speaker).
MEDVEDKOVE DELAVNICE - vsako soboto se igramo in ustvarjamo od 15. do 17, ure. Program še poteka in je primeren za otroke od 1. - 4. leta starosti.
DELAVNICA IRSKE6A PLESA - vodi Aine, prijave zbiramo do 15.4.
Prijave in informacije na tel. 040 385529, Barbara ali 031 775 739, Bojan
Sošolke in sošolci letnika 1950
Pred 45. leti smo opravili malo maturo, kar smo proslavili takrat in bomo proslavili še enkrat na srečanju, ki bo 21. maja 2010 zvečer (od 17.00 ure naprej) v Hotelu Haliaetum v Simonovem zalivu.
Dodatne informacije bodo sledile v pisni obliki, kontaktne osebe (po razredih) ostajajo iste kot doslej. Telefonske številke gotovo imate. Pripravljalni odbor
STE PRIPRAVLJENI NA POLETJE?
STORITVE In PRODAJA PNEVMATIK IN PLATIŠČ ZA VSETIPE VOZIL
NOVOST - ZAMENJAVA RFT PNEVMATIK
( RFT - prazno vozne pnevmatike )
VELIK
IZBOR
DODATNE
OPREME
POUE9b, 6310 IZOLA Tel.: 05/61 68 015
www.a-jereb.si
Kulturnaura
Se bo knjižnica spet selila?
Pred nekaj leti seje izolska Mestna knjižnica dokaj odmevno preselila iz kulturnega doma v prostore vrtca Livade. Takrat so bili vsi zadovoljni, danes pa tarnajo v vrču, ker imajo preveč otrok pa premalo prostora, pa tudi knjižnica bi potrebovala vsaj še enkrat večjo površino kot jo ima danes.
Zelo mogoče je, da so odgovorni pred šestimi leti, ob selitvi knjižnice, premalo pozorno spremljali demografsko rast prebivalstva in niso zaznali nevarnosti pomanjkanja prostora v vrtcu. Takrat ga je bilo dovolj in celo preveč pa so se, skupaj z ustanoviteljem, odločili, da knjižnici namenijo velik del vrtca v Livadah.
Čeprav so z lokacijo v mestni knjižnici zadovoljni pa ugotavljajo, da jim prostora resno primanjkuje, saj bi morali, glede na število prebivalcev in obiskovalcev knjižnice, imeti vsaj še enkrat več razpoložljivih prostorov, ki jih v stavbi vrtca niti ni. Povrhu vsega pa se je v prostorski stiski tokrat znašel še vrtec.
In tako so po Izoli hitro zaokrožile ideje o ponovni selitvi knjižnice nazaj v stari kulturni dom oziroma v staro italijansko osnovno šolo na Gregorčičevi 21.
Tri Izolanke v Fontani
Po jubilejnem 100. literarnem večeru v hotelu Delfin, se srečanja in predstavljanja literarnih del nadaljujejo. V februarju je čudovito predstavila svojo pesniško zbirko Odmev srca in burje avtorica Alenka Skupek iz Podnanosa. Njene pesmi in misli pesnica vpleta v strogo pesniško formo soneta, celo soneta z odmevom, ki velja za zahtevno formo in zahteva veliko jezikovno mojstrovino. V petih razdelkih razkriva globoko intimni ženski svet, podobo matere, žene in družine ter ljubezen do rodne Vipavske doline.
V sredo, 17. marca pa se je s svojimi edicijami predstavilo literarno društvo FONTANA iz Kopra, ki ga vodi Danilo Japelj. Poleg razstave vseh svojih dosedanjih del, so se literarnega večera udeležili tudi nekateri člani, ki objavljajo svoje pesnitve v njihovi reviji za književnost. Svoje pesmi je bral Stojan Ržek iz Podgrada in hkrati razstavil še svoje umetniške slike s prizori starega koprskega mestnega jedra. Ivan Novak iz Ospa je bral pesmi svojega kraja in je
pred kratkim izdal svojo pesniško zbirko. Svoja literarna ustvarjanja pa so predstavile tudi tri izolanke, Dorina Beržan, Patricija Sosič in voditeljica večerov Marjetka Popovski. Prepletala se je njihova svežina misli in nasmejanost predstavljanja ter sproščenost izolskega narečja, ki so ga obarvali galebi, soline in ljubezen do sočloveka. Spomnili pa so se tudi pred kratkim preminule, dolgoletne radijske napovedovalke Anice Gladek, ki je zadnja leta veliko preživela v Izoli in je kot pesnica izdala zbirko pesmi Misli vasujejo. Velikokrat je sodelovala na literarnih večerih v hotelu Delfin, predstavila tudi svojo pesniško zbirko, v kateri opisuje njeno doživljanje in dihanje z mestom Izola. Marjetka ji je posvetila pesem Na obali, ki jo je zmeraj rada zapela skupaj z njo. Večer se je zaključil v prijetnem klepetu izvajalcev in poslušalcev. V sredo,?, aprila pa se bo na 103. literarnem večeru predstavilo 10 pesnikov, članov literarnega društva iz Celja.
To, da vrtec potrebuje več prostorov se namreč zdi samoumevno, manj samoumevna pa se nekaterim zdi ocena, da knjižnica potrebuje enkrat več prostora, kot ga ima danes. In tako, namesto da bi razmišljali o urejanju oddelkov vrtca v nekaterih večjih objektih v soseščini (ne gre za nikakršno novost), odgovorni na Občini bolj razmišljajo o ponovni selitvi knjižnice, kar pa ne bo tako preprosto.
Knjižnica ima standarde
Knjižnica se pač ne more kar tako preseliti v neurejene, neprimerne in še manjše prostore kot jih ima danes. V starem kulturnem domu zagotovo ne more dobiti tolikšne površine, kot jo zahtevajo minimalni standardi. Nekaj takšnega velja tudi za staro italijansko šolo, kjer pa je še dodatni problem dostopnosti, saj v bližini enostavno ni kje parkirati avtomobila. Knjižnico pa obiskuje veliko ljudi, ki so mobilni le z avtomobilom. Predvsem pa selitev knjižnice ni enaka selitvi iz študentske sobe. Zahteva veliko priprav, logistike, sodelavcev in predvsm urejen prostor z arhivom. Tega pa v Izoli, vsaj do dograditve kulturnega centra, enostavno ni.
Več o tem pa v pogovoru z direktorico Marino Hrs v naslednjem Mandraču.	D.M.
Pravljice v Goranščini
Mestna knjižnica Izola, oddelek za otroke in mladino vabi otroke od dopolnjenega četrtega leta starosti in starše na 2. mednarodno uro pravljic, ki bo v torek, 30. marca ob 17h v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola. Ljudsko pravljico nam bo v goranščini pripovedovala SANELA RAMA, mama štirih ljubkih otrok, ki so vsi zvesti obiskovalci naše knjižnice in pravljičnih uric.
Gotovo se sprašujete, od kod smo zdaj potegnili goranski jezik? GORANCI so poseben narod na področju Gore, severnih obronkih Sarplanine in na tromeji Kosovo, Albanija in Makedonija. Zaradi izoliranosti so ohranili elemente staroslovanskega jezika in pogovornega jezika iz 18. stoletja. Sami svoj jezik imenujejo našenski, podoben pa je makedonščini ali staroštokavski srbščini, v kateri je napisan tudi Dušanov zakonik. Goranci so islamske, sunitske veroizpovedi.
Goranci danes na Kosovu živijo v vaseh: Backa, Brod, Dikance, Globočka, Gornja Rapca, Kruševo, Ku-kaljane, Lještane, Ljubovište, Mlike, Orčuša, Radeša, Restelica, Veliki Krsteč, Vranište, Zli Potok, Mali Krsteč, Donja Rapča. Živijo še v vaseh severne Albanije. Po podatkih danes na Kosovu in v drugih državah živi okrog 40 000 Gorancev. Tradicionalno se ukvarjajo z ovčarstvom. Njihova tipična hrana je ovčji sir, burek, baklave in pijača boža. Tisti Goranci, ki so odhajali živet v druge kraje, so tam večinoma odprli slaščičarne in prodajali slaščice. Gorance je lokalno prebivalstvo iz nepoučenosti imenovalo za Šiptarje. Goranci so zelo pobožni, vsaka vas ima svojo džamijo. Med njimi so nekoč živeli derviši in tudi sufiji. Ohranili so tudi praznovanje nekaterih krščanskih praznikov, na primer sv. Jurija. Ženske so svetle polti in zelo lepe, z velikimi črnimi očmi, ter tradicionalno nosijo na glavi bele rute.	šp
Sobotno dopoldne je bilo v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola nadvse ustvarjalno. Sonja Pišlar, specialistka za visoki in globoki tisk, sicer pa članica izolske Borze znanja, je trinajstim udeleženkam predstavila grafično tehniko barvnega linoreza. Gre za »zvrst« visokega tiska, pri kateri najprej pripravimo matrice, nato navaljamo barve na ploskve matric in te nato odtisnemo na papir. Vrezane linije so čiste, oziroma ostanejo bele. Barvni linorez pripravimo podobno kot črno-beli, le da je tu potrebno izdelati za vsako barvo posebno matrico. Izvirnost in pestrost podob nastalih na delavnici nakazujeta, da so udeleženke tehniko nahitroma osvojile in nedvomno namigujeta tudi na to, da jo bodo v bodoče spretno razvijale.	Ksenija Orel
w.\\;iut\c 11
Četrtek, 25. marec 2010, št. 852
—---------------------------------------------------------- Kulturniški smerokazi
Četrtek, 25. marec 2010
Kino Odeon
Ob 18.00 Policijski pridevnik LIFFe PO LIFFu Režija: Corneliu Porumboiu Ob 20.30 Kje sta Morganova? Režija: Marc Lawrence___________________
Petek, 26.marec 2010
Kulturni dom Izola vob 10.00
. OBMOČNO SREČANJE
OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN
Sodelujejo Dramska skupina Šmarje pri Kopru, Dramska skupina OŠ Vojke Smuč, Gledališka skupina Mavrica OŠ Gradišče, Livadski komedijanti OŠ Livade soorg. : 01JSKD Izola in Koper, CKŠP Izola
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00
»Jemen«
Na marčevskem srečanju Študijskega krožka »Svet v dlaneh: Skozi druge kulture spoznavamo sebe« bodo Eva Slekovec, Ada Goljuf, Breda Novak, Mojca Argenti in Sonja Gajič predstavile arabsko državico Jemen. Veselimo se srečanja z vami
Športna dvorana Osnovne šole Koper - ob 19.00 SOŽITJE - Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Obalnih občin
v i . DOBRODELNI KONCERT
NASTOPAJOČI: Solisti: Elda Viler, Ana Dežman, Anika Horvat, Vili Resnik, Lara Baruca, Rudi Bučar, Drago Mislej - Mef, Maja Tripar, Lea Sirk, Miran Zadnik
Ansambli: Primorski fantje, Etno skupina VRUJA, Ne me jugat, Sons, Muzical ABBA iz Strunjana,Zborček, Darja Čelik in folklorna skupina Obalnega društva »Sožitje«
Program bo povezovala: Sabina Franček / Vstopnina 8 EUR bo namenjena izboljšanju kvalitete življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, vljudno vabljeni !
Kulturni dom Izola - ob 19.00
PIHALNI ORKESTER IZOLA javna vaja
Vstopnine ni!
Kino Odeon
Ob 18.30 Kje sta Morganova? Režija: Marc Lawrence Ob 20.30 Policijski pridevnik ( LIFFe PO LIFFu Režija: Corneliu Porumboiu
Sobota, 27. marec 2010
Kulturni dom Izola - ob 20.00
TWIST komedija v dveh dejanjih
Gostuje Gledališka skupina Skupnosti Italijanov iz Rovinja.
Org. Skupnost Italijanov D. Alkighieri, Izola. Vstopnine ni!
Kino Odeon
Obló.OO RISANI KINO - SLON +3 (Animateka)
Vzgojno izobraževalni program animiranega filma Slon je iz nabora kratkih animiranih filmov Otroškega in mladinskega programa mednarodnega festivala animiranega filma Animateka 2009. V Art kinu Odeon bomo gostili program SLON +3, sledilo bo risanje najljubšega junaka. Prilagojen filmski program bo omogočil tudi najmlajšim aktivno spremljanje animiranih likov, ki jih popelje v domišljiski svet nenavadnega.
Ob 18.30 Kje sta Morganova? Režija: Marc Lawrence Ob 20.30 Policijski pridevnik ( LIFFe PO LIFFu Režija: Corneliu Porumboiu
Nedelja, 28. marec 2010
Kino Odeon
Ob 18.30 Kje sta Morganova? Režija: Marc Lawrence Ob 20.30 Policijski pridevnik LIFFe PO LIFFu Režija: Corneliu Porumboiu
Kulturni dom Hrvatini - ob 17.00
Primorska poje
MVS Sveti Jernej Opčine, Vasovalec 11. Bistrica, ŽePZ J. Kogoj Dolenja Trebuša, MoPZ Vinograd Vrtovin, ŽePZ Sinji galeb DU Izola, MoPZ Mastajur Špeter, MePZ Cominum Komen OI JSKD Koper, KD Hrvatini, KS Hrvatini, ZPZP
Ponedeljek, 29. marec 2010
Kino Odeon
Ob 18.00 Policijski pridevnik LIFFe PO LIFFu Režija: Corneliu Porumboiu Ob 20.30 Kje sta Morganova? Režija: Marc Lawrence
Torek, 30. marec 2010
Kino Odeon
18.30 Kje sta Morganova? Režija: Marc Lawrence Ob 20.30 Coco Chanel in Igor Starvinsky LIFFe dopo LIFFe Režia: Jan Kounen
Sreda, 31.marec 2010
Kino Odeon
18.30 Kje sta Morganova? Režija: Marc Lawrence Ob 20.30 Coco Chanel in Igor Starvinsky LIFFe dopo LIFFe Režia: Jan Kounen
galerija INSULA
Vabimo vas na otvoritev razstave
MIRAN KORDEŽ
»Trenutki čutnosti«
ki bo v četrtek, 25. marca ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli.
Razstava bo na ogled do 14. aprila 2010.
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03


S
Vabimo vas na ogled razstave
MATEJ ČEPIN
»Vidim soline«
v avli Pokrajinskega muzeja v Kopru.
___________Razstava bo na ogled do 12. aprila 2010.
Manziolijeva palača
Petek, 26. marca 2010, ob 20.00 uri
Slovesna predaja skulpture posvečene
Porečanki umetnika LORISA MOROSINIJA
Ob tej priložnosti bomo predstavili kratko zgodovino železniške proge. Na večeru bosta prisotna Enzo San-tese in glasbenik Dario Marušič.__________
SOflČna dvorana Giordano Bruno, Izola (pod stopniščem cerkve Sv. Mavra)
Vabimo vas na oged razstave
»Podobd glasbo« Helene Fortuna Jenko
v Sončni dvorani, ulica Giordana Bruna 6 v Izoli.
( pod stopniščem cerkve Sv Mavra ). Razstava bo na ogled vsak ponedeljek, sredo in petek med 17.00 in 19.00 do 1. aprila 2010.
Galerija Alga / Kristanovtrgl
“Vabilo na čaj“
razstava čajnikov, članov KUD-a POC iz Ajdovščine_
Vabimo vas na 6. mednarodni Izolski velikonočni sejem starin in običajev
»USAKE SČIAT«
V soboto, 3. aprila 2010 od 9. do 19. ure v parku Pietro Coppo v Izoli Program: Bolšji sejem starin, Antikvariat knjig, Ljudska glasbila in običaji / Razstava mestne knjižnice starih velikonočnih razglednic in predmetov (iz zbirke avtor: Janez Janežič)
Informacije: Center za kulturo šport in prireditve 031/ 321 - 537
OBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN
četrtek, 25. 3. 2010 ob 19.00 Gledališče Koper - predstava KUNIČA NA PU, KD Šavrini in anka Šavrinke soorg.: OI JSKD Koper in Gledališče Koper
REGIJSKO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN MANJŠINSKIH ETNIČNIH SKUPNOSTI
sobota, 27. 3. 2010 ob 18.00 Gledališče Koper - Otroška, mladinska in veteranska folklorna skupina AKUD Kolo, folklorna skupina SPD »Nikola Tesla« Postojna in folklorna skupina SKD »Sloga« Nova Gorica soorg.: OI JSKD Koper, AKUD Kolo________________________________
Mestna knjižnica Izola
in Borza znanja Izola v sodelovanju z Društvom za boljšo kakovost življenja Kažipot iz Izole v okviru programa »Ženske s(m)o ... ženske« vabita na 1. srečanje v obliki delavnice, katerega tema bo
Kako ravnati s čustvi
Čustva dajo pestrost našem doživljanju, imajo pa moč, ki je lahko tudi razdiralna.. O teh vprašanjih se bomo pogovarjali na delavnici, ki jo bo vodila predstavnica društva Marina Sučič Vukovič, dr.med. Delavnica bo v torek, 30. marca 2010 ob 18. uri. Zaradi delavniškega načina dela je v prvem delu srečanja udeležba omejena na 15 sodelujočih, info: (05)6631-282 ali gsm: 040-761-402 ali drustvo-kazipot@hotmail.com
V drugem delu programa, od 19:30 do 20:30, bo potekalo tudi prvo srečanje iz kulturnega program spoznavanja naše kulturne dediščine «Spoznajmo kulturne dragocenosti slovenske Istre« v prostorih čitalnice. Z nami bo etnologinja in pesnica Dorina Beržan, ki bo vnesla v naš večer lepoto poezije v starem izolskem narečju.
Za kulturni del programa ob 19:30 ni potrebna predhodna prijava in je vstop prost.
KIŠD-JEVE KREATIVNE DELAVNICE
Iz odpadnega, a še uporabnega materiala bomo naredili obleke oz. kostume, na koncu pa bomo vse skupaj predstavili na javni predstavitvi v obliki modne revije.
Ce si ustvarjalen, če te zanima uporabnost materialov in če se ti da dogajat, je to sigurno zate! Več nas bo, bolj bodo obleke zanimive in bolj bo pestro! Zato te vabimo, da se nam pridružiš pri nastajanju oblek in na modni reviji! Predstavitev projekta bo v petek, 26. marca ob 18h, v prostorih KIŠD-ja (pod stadionom).
Pridi, ne bo ti žal! H p.s. materiali, ki pridejo v poštev: kosi starega blaga, razna čista plastika, papir in karton, kosi stare elektronike...
------------------------------- Imamo uudi
Odklonila je Titovo štipendijo
Gostja 48. Večernega klepeta z zanimivimi Izolani je bila dr. Marisa Višnjevec Tuljak, specialistka šolske medicine, že 25 let zaposlena kot pediatrinja v Zdravstvenem domu v Izoli. Kolegi zdravniki ji včasih hudomušno rečejo »zdravnica Milka«.
Je pripadnica italijanske narodne skupnosti, ki je otroštvo preživela na kmetiji v Luciji. Obiskovala je osnovno šolo in gimnazijo z italijanskim učnim jezikom, nato pa vpisala študij medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti.
Študij medicine je bil njena želja že od otroštva. Kljub temu, da so ji dodelili takrat ugledno Titovo štipendijo, jo je odklonila, ker je želela ostati v domačih krajih, v Istri.
Kljub težavam s slovenščino je bila uspešna pri študiju. Učila se je iz italijanskih knjig in je lahko pisno ali ustno opravljala izpite v italijanščini. Že kot študentka je postala mama hčerke Katje, do pred časom zelo uspešne rokometašice, ki je danes diplomirana pravnica, zaposlena pri notarki Mojci Tavčar.
Sprva je bila Marisa Višnjevec Tuljak kot mlada zdravnica zaposlena v tovarni Mehano, kjer je dosegla, da so se delavci za tekočim trakom med delovnim procesom začeli gibati.
V izolski knjižnici razstavlja svoje slike Minja Štule iz Strunjana, ki je sicer zaposlena kot strokovna delavka v stanovanjski skupini društva Ozara v Izoli.
-	Od kod ljubezen do slikanja?
-	Od vedno sem rada packala z barvami, plastelinom, blatom, z vsem, kar mi je prišlo pod prste, že od malega me ustvarjanje razveseljuje in sprošča.
-	Kakšno tehniko največkrat uporabljate?
-	Uporabljam mešano tehniko, večinoma akrilne barve, saj so brez vonja in se hitro sušijo, kar je zelo pomembno, če nimaš prostora, namenjenega le ustvarjanju. Uporabljam tudi pastele, flomastre, tempero,voščenke, lake za nohte, bleščice, konture za steklo, pesek, kar imam trenutno pri roki.
-	Kako to, da so nekatere vaše slike zelo zelo majhne, druge pa presegajo običajno velikost?
-	Velikost formata je sorazmerna z debelino moje denarnice. Če nakupujem material za ustvarjanje v tednu, ko dobim plačo, so formati veliki, če pa proti koncu meseca, so formati manjši.
-	Ali slike tudi prodajate ali jih, kot mnogi slikarji, podarjate prijateljem?
-	Ker je slikanje moje zasebno veselje, do sedaj še nisem imela prave razstave, slike visijo v mojem
Po dveh letih, ko je bila edina zdravnica v Zdravstvenem domu med samimi moškimi kolegi, se je po dolgem prepričevanju le teh odločila za študij specializacije. Bilo je težko - njena hčerka Katja je takrat hodila v peti razred osnovne šole, Marisa pa je poldrugo leto preživela v Ljubljani ob knjigah in vajah ter bila doma le ob vikendih.
Šolska medicina vključuje tudi sistematiko - otroci pacienti rasejo pred njenimi očmi. Med njenimi bolniki pa niso samo otroci, tudi mnogi njeni nekdanji pacienti še vedno hodijo k njej.
domu in domovih mojih prijateljev, razstavljala sem jih le v kavarni Antonio Cafe v Kopru. Odziv je bil dober - tako so vsaj napisali v zvezek, namenjen kritikam, fešta ob otvoritvi pa je bila še boljša.
-	Kako to, da ste se odločili za študij socialnega dela?
-	Prva tri leta sem osnovno šolo obiskovala v Strunjanu, nato pa v Izoli. Po zaključeni osnovni šoli sem se vpisala na srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo - smer fotografija v Ljubljani, zaradi težav z očmi sem se nato prepisala na srednjo pedagoško šolo v Kopru. Za študij socialnega dela sem se odločila, ker sem si vedno želela delati z ljudmi in vsakodnevno posvečati osem ur svojega življenja nečemu, kar se meni zdi smiselno in dobro.
-	Kakšno je vaše delo v Ozari?
-	Zaposlena sem kot strokovna delavka v programu stanovanjskih skupin. Stanovanjske skupine so manjše bivalne enote, namenjene osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo občasno ali stalno podporo pri bivanju in organizaciji vsakdanjega življenja. Stanovanjska skupina je prehodna oblika bivanja, saj stanovalce vzpodbujamo k neodvisnemu življenju v domačem okolju. Z vsakim stanovalcem izdelava individualni načrt, ki vsebuje cilje, ki jih želi doseči. Skupaj načrtujemo pot za doseganje teh ciljev.
Pri delu v ordinaciji ji že dolgo let pomaga odlična medicinska sestra, gospa Ariela, s katero sta uigran tim in se dobro razumeta.
Dr. Marisa je tudi odličen psiholog, je zelo čustvena in zgodbe pacientov se je globoko dotaknejo. Veliko se tudi dodatno izobražuje. Končala je tudi podiplomski študij za varstvo otrok, žena in mladine. Kot zdravnica pozna minljivost življenja in ve, kako velika vrednota je zdravje.
Špela Pahor
Pot do cilja ni nikoli lahka, saj so na njej strahovi, občutki krivde, izguba motivacije in dvomi vase in lastne sposobnosti. Moja naloga je vzpodbujati, iskati možne rešitve, nuditi oporo v trenutkih, ko je motivacija nizka,
-	Vodite tudi delavnice...
-	Vodim delavnico kreativnega pisanja, gledališko skupino in različne ustvarjalne delavnice. Menim, da je človek najbližje bogu takrat, ko ustvarja. V vsakdanjem življenju nam ni dano biti to, kar bi želeli, ali pa si določenih besed ne upamo izgovoriti, v gledališki predstavi pa to lahko. V veliko veselje mi je, ko stanovalci premagajo strah pred ustvarjalnostjo in si upajo izraziti svoje občutke, čustva, notranje konflikte, želje, sanje in strahove. Menim, da je ustvarjanje terapevtsko, saj ravno preko ustvarjanja vzpostavimo kontakt s samim seboj. Špela Pahor
ZZZS odslej za očala 20 odstotkov več sredstev
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so uvedli sistemsko spremembo pri zagotavljanju pravic zavarovancev do medicinsko - tehničnih pripomočkov. O teh novostih smo več zvedeli v OPTIKI MALI, optiki in očesni ambulanti v Izoli, kjer nam je Mitja Prevolšek povedal:
»Pri pripomočkih za vid je bistvena sprememba ta, da so zavezali optike, ki so sklenili pogodbo z ZZZS, da morajo zavarovani osebi najprej ponuditi očala v okviru dogovorjenega cenovnega standarda. Torej morajo zavarovancu najprej ponuditi tista očala, ki jih ta lahko, seveda če ima sklenjeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dobi brez doplačila. Optiki, ki z zavodom nimajo sklenjene pogodbe, pa očal ne morejo več izdajati v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. OPTIKA MALI je ena od izbranih dobaviteljev medicinsko - tehničnih pripomočkov.«
Zdravstveno zavarovanje je doslej prispevalo 29,90 evra za osnovna očala, po novem pa 41,65 evra, kar je povečanje za približno 20 odstotkov. Večja sprememba je pri očalih nad 8 dioptrije, iz dozdajšnjih 55,50 evra na 198,20 evra.
Za zavarovance se postopek uveljavljanja pravice do očal v ničemer ne spreminja. Najprej morajo na pregled k oftalmologu, ki bo na podlagi pregleda vida zavarovanca presodil, ali so izpolnjeni medicinski kriteriji za pridobitev očal v breme zdravstvenega zavarovanja.
Podpisniki pogodbe zagotavljajo zavarovancem očala za 41,65 evra, kompletna s stekli in okvirjem, ampak so ta najnižjega kakovostnega razreda. V kolikor se bodo odločili za bolj kakovostna očala, bodo podpisali izjavo, da mu je optik ponudil očala v okviru cenovnega standarda, ki mu pripada glede na zdravstveno stanje in da se strinja z doplačilom.
»Nov dogovor velja s 1. marcem 2010 z novimi naročilnicami in novimi šiframi », je še dodal Mitja Prevolšek.	PR
Delovni čas: 9:00 do 12:30, 15:30 do 19:00, sob.: 9:00 do 12:00
Tel.: 05 64 02 162, izola@optikamali.si Prešernova cesta 55, 6310 Izola www.optikamali.si
OPTIKA
man
OPTIKA IN OČESNA AMBULANTA
Z ustvarjalnostjo nad strahove
No. 339
25 III 2010
Il premier Borut Pahor riceve una delegazione della minoranza italiana
È durato meno di un’ora rincontro del primo ministro sloveno, Borut Pahor, con una delegazione della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana. Il colloquio, richiesto anche daH’Ambasciatore d’Italia a Lubiana, Alessandro Pietromarchi, è servito soprattutto per informare il premier dei numerosi problemi della Comunità Italiana in Slovenia. La delegazione della minoranza italiana, guidata dal presidente della CAN Costiera, Flavio Forlani, ha informato il presidente del governo dei gravosi problemi che la comunità minoritaria si trova ad affrontare per veder realizzati i diritti particolari assicurati dalla Costituzione e dalle leggi slovene. In particolare, il premier è stato informato sulle ultime iniziative di legge, proposte proprio dal governo, che, se dovessero andare in porto significherebbero un nuovo duro colpo a tutta la Comunità italiana. Il presidente Pahor ha ascoltato attentamente le rimostranze minoritarie, ma - come è stato sottolineato da qualcuno dei presenti - non si è sbilanciato. Così sul previsto sgretolamento del comune capodistriano per il quale si è limitato ad osservare che i trattati internazionali vanno rispettati. Sul sempre aperto problema della regionalizzazione, dove la Comunità Italiana chiede l’istituzione di una regione a statuto speciale, ha ribadito di comprendere la richiesta, anche se il problema delle regioni non rientra nelle priorità di questo governo. Ha sottolineato, invece, l’importanza della prevista legge sull’emittenza televisiva, anche se, come ha detto, il dibattito non è ancora concluso. Anche in merito ai problemi finanziari lamentati ed alle promesse non mantenute, il premier ha replicato sottolineando che anche la Comunità Italiana deve sopportare parte del le difficoltà che nel Paese ha comportato la crisi economica. La delegazione della Comunità Italiana ha presentato al Presidente un promemoria con tutta la problematica minoritaria, il quale si è ripromesso un nuovo incontro a Capodistria tra qualche mese per verificare quanto nel frattempo è stato realizzato.
Pahor incontra la Comunità Italiana
Il presidente del governo sloveno, Borut Pahor, finalmente si è deciso ad incontrare una delegazione della Comunità Italiana e, a quanto pare, l’ha fatto su diretta insistenza dell’ambasciatore italiano a Lubiana, Alessaìidro Pietromarchi. Un incontro che certamente non poteva risolvere tutti iproblemi della minoranza italiana che sono tanti, e molti di questi di non facile soluzione, nonostante la mediazione dell 'importante diplomatico italiano. Problemi dei quali il governo ne è stato portato più volte a conoscenza, ma che non ha mai incontrato particolare disponibilità per la ricerca di una possibile via d’uscita. Giustamente, ancora fino ad un decennio fa, la Slovenia vantava una. delle nonnative più adeguate nella tutela delle proprie minoranze, ma da allora - come si dice - è cambiato il mondo. In seguito ai numeri scaturiti dal censimento della popolazione del 2002, quando la popolazione minoritaria è risultata pesantemente ridotta rispetto al periodo precedente, nessuna delle iniziative intraprese sono state adeguatamente portate a compimento, nemmeno quelle che imponevano al governo l'obbligo di un 'analisi della situazione quale base per delle possibili misure di risanamento.
Una situazione che si è particolarmente aggrovigliata nei mesi ed anni successivi: nessuna misura adottata per arginare - per quanto possibile - le conseguenze scaturite dalla divisione del territorio d’insediamento storico; nessun aggiornamento attuativo delle normative slovene in seguito all’associazione dello Stato sloveno all’Unione Europea;peggioramento della situazione materiale per una comunità destinata a vivere e sopravvivere esclusivamente con le sovvenzioni concesse dallo Stato; sostanziale disinteresse nella tutela del patrimonio linguistico nei settori pubblico e privato, abbandonati alla discrezione e capacità d’azione della minoranza stessa.
Vista da lontano, quindi, è quasi comprensibile che il premier, durante l'incontro con i rappresentanti della nostra Comunità, non abbia potuto uscire dai limiti in cui il governo si è volutamente rinchiuso negli ultimi anni nei confronti della politica minoritaria, né che sia riuscito a dare risposte propulsive ai problemi, tra cui - tra l’altro, come richiesto dalla Comunità Italiana - lo sgretolamento del Comune di Capodistria, estremamente dannoso per la nostra consistenza; oppure ritirare dalla procedura parlamentare la proposta di legge sul sistema radiotelevisivo pubblico, che, se approvata, dimezzerebbe l’autonomia dei programmi italiani; o anche proporre una strategia regionale che contempli e assicuri le particolarità nazionali, storiche e culturali del territorio di insediamento storico della Comunità Italiana. Inutile ribadire, che dalle risposte a queste dotnande, sarebbe stato possibile ipotizzare un possibile futuro che non sia soltanto a media scadenza per la Comunità Italiana in Slovenia.
Silvano Sau
Al Manzioli serata conclusiva della manifestazione “Lungo i bordi”
Ultimo appuntamento d’arte e di poesia nell’ambito della rassegna che accomuna località dell’Istria, del Friuli Venezia Giulia, del Veneto e della Corinzia con il desiderio di creare incontro e accoglienza. Venerdì sera a Palazzo Manzioli la poesia dalla viva voce dei poeti. “Ci muoviamo in un territorio che sentiamo sempre più vivo, nel quale stiamo facendo emergere più “bordi" possibili, in una geografia che si mostra con le “mappe di una vicinanza". Con questo messaggio di fondo si sono presentati a Palazzo Manzioli poeti provenienti dall’Istria slovena e croata, dal Friuli Venezia Giulia, dal Veneto e dalla Corinzia austriaca. L’arte e le sue di verse espressioni “lungo i bordi" che rappresentano una traccia delle rotte di navigazione, ma che - come è stato ribadito - rappresentano allo stesso tempo un approdo ed un punto di partenza. Nell’usare l’arte e le sue diverse espressioni, “lungo i bordi" vuol tracciare delle rotte, che sono sempre e allo stesso tempo, un approdo e uno stacco. L’iniziativa, giunta ormai alla sua terza edizione, si è conclusa a Isola, dopo aver toccato Pirano e Gorizia. La mostra di arte e di fotografia, inaugurata sempre al Manzioli due settimane fa, ha fatto da splendida cornice alla manifestazione poetica.
AVVISO
La Scuola elementare Dante Alighieri informa gli interessati che il termine ultimo per le iscrizioni alla Scuola materna L’Aquilone è stato spostato al 31 marzo 2010.
Per informazioni presentarsi in segreteria durante l’orario di ufficio o telefonare al numero 05 6625 240.
La CI Giuseppe Tartini di Pirana ha organizzato in collaborazione con la CI Pasquale Besenghi degli Ughi una serata letteraria dedicata alla poetessa dialettale isolana e al suo libro Scoi e onde de vita. Presente l'autrice, ha ietto le poesie Astrid Brenko accompagnata al pianoforte da Claudio Chicco. La serata ha avuto un felice abbinamento con la mostra dei lavori del gruppo di pittura del sodalizio piranese sul tema del mare. Dopo l'inaugurazione dell'esposizione il pubblico si è riunito nella sala delle vedute di Casa Tartini dove la presidente Fulvia Zudič ha presento gli ospiti. In apertura Dorina Beržan ha letto alcune proprie considerazioni sul dialetto e sulla creatività poetica in dialetto.È seguita la lettura di alcune poesie da parte di Astrid Brenko, mentre Claudio Chicco ha commentato al piano la delicatezza e la profondità dei versi. Declamata anche una poesia inedita. Il libro “Scoi e onde de vita'' è uscito nel maggio scorso e raccoglie una serie di Uriche che riportano in superficie i ricordi, non solo dell’autrice, ma pure di tutti coloro che hanno vissuto e che vivono in modo particolare Isola, il suo dialetto e il suo mare.
Cerimonia significativa sabato 13 Marzo a Palazzo Manzioli che ha portato a! fatidico “sì” la connazionale isolana Selma Chicco e Antonije Majdin. Gli sposi, noti interpreti della scena musicate isolana, e non solo, sono stati uniti in matrimonio dal vicesindaco Silvano Sau. Deve esser stata la musica a “reggere il moccolo" a Selma Chicco, valente pianista, ed a Antonije Majdin, violoncellista di grande talento, per far scoccare la fiamma dell’amore e portarli a nozze. La cerimonia, interamente bilingue, è stata accompagnata dalle celebri note della marcia nuziale, eseguita al pianoforte dallo zio della sposa, Claudio Chicco. Non è mancato, però, anche un breve assaggio musicale eseguito dal fratello di Selma, Renato Chicco, jazzista di fama internazionale.
Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Šumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia
tei, fax: (+3X6 5) 616 2130, 616 2132, sito Internet: www.ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.)
Non c'è più religione
Quanto promosso e quanto intende ancora proporre il Ministro italiano della Pubblica amministrazione, Renato Brunetta, da un lato ci piace e dall’altro ci preoccupa. Ci piace un sacco la sua lotta contro l'assenteismo dei burocrati, lotta che come ci informano i media italiani ha dato lodevoli risultati in tempi molto brevi. Peccato che da noi non ci sia un Brunetta, visto che l'assenteismo è radicato nei burocrati ad ogni livello fino a quello padamentare dove alla minoranza italiana spetta il primato. Almeno in qualcosa abbiamo ottenuto la medaglia d’oro. A preoccuparci è invece la cosiddetta normativa sui bamboccioni. Normativa che vorrebbe che i giovani, una volta maggiorenni, abbandonassero le loro famiglie e andassero a vivere per conto proprio. Non male come idea, però, a parer nostro, difficile o addirittura utopistica se si analizzano le condizioni di vita riservate ai giovani. C’è, infatti, il problema degli studi, dell’occupazione e non per ultimo quello della casa. Siccome da noi siamo sempre pronti a copiare quanto di dubbio propongono nel Belpaese, ci preoccupa e non poco che a qualcuno dei nostri legiferatorì che si trastullano nel dolce far niente onde dimostrare di sentirsi impegnati venisse in mente di proporre da noi una normativa dallo stampo Brunetta.
Gianfranco Siljan
ATTIVITÀ COMUNITARIE
Manifestazioni culturali
Venerdì, 26 marzo 2010, ore 20.00, Palazzo Manzioli
Serata dedicata alla PARENZANA con consegna a Palazzo Manzioli di una scultura realizzata appositamente da Loris Morosini. Accompagnamento musicale di Dario Marušič. Organizzazione: CAN di Isola.
Sabato, 27 marzo 2010, ore 18.00, Casa di cultura
TWIST - commedia brillante in due atti di dive Exton con la Filodrammatica Giovani della CI di Rovigno. Regia di Nives Giuricin. Organizzazione: CI Dante Alighieri.
Domenica 28 c lunedì 29 marzo 2010, Palazzo Manzioli
Convegno sulla Malvasia. Organiz-
zazione: Consorzio vinicolo.
Mercoledì 7 - ore 20.00 - Pirano, Teatro Tartini
11 Dramma Italiano di Fiume presenta TUTTO SULLE DONNE - commedia di Miro Gavran Entrata: € 7, studenti e pensionati € 5. Organizzazione: Dramma Italiano di Fiume e Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” di Pirano
Biblioteca D. LOVISATO
Lunedì e Giovedì: 10.00 - 13.00. Martedì: 15.00- 18.00 Mercoledì e Venerdì: 16.00 - 19.00. Sala di lettura: dal Lunedì al vVe-nerdì: 17.00-20.00.
Aula INFORMATICA
Aperta al pubblico previo accordo con il responsabile.
SPORT SPORT SPORT SPORT SPORT
Organizzato dalla CI Dante Alighieri si è tenuto a Palazzo Manzioli un incontro per festeggiare i risultati ne! settore sportivo ottenuti nel 2009. Come osservato da!presidente della sezione sportiva della “Dante ”, Emilio Bevitori, nelle varie discipline sportive sono impegnati numerosi giovani che anche nell’anno scorso hanno portato a casa motte coppe e riconoscimenti. Forte la squadra di calcetto, come anche quella di tennis e quella di tennis da tavolo. Gli sportivi della “Dante" hanno collaborato anche nei tornei di scacchi e pesca. A! 18-esimo incontro sportivo dell’Unione Italiana, tenutosi a Parenzo il U) ottobre scorso, gli sportivi della “Dante Alighieri" hanno vinto ben 9 medaglie: 4 ori, 2 argenti e 3 bronzi, piazzandosi a! secondo posto dopo la CI Pasquale Besenghi degli Ughi (3 ori, 5 argenti e 2 bronzi).
Per la par condicio e la gioia dei cartaioli connazionali e non, entrambe le Comunità isolane hanno espletato in un breve lasso di tempo a cavallo tra i mesi di febbraio e marzo i loro tornei “open " di briscola. A! torneo della Dante tra le 6 coppie iscritte, si sono imposti B. Sergaš e C. Pečar davanti a V. Jerman e N. Pugliese. Prosciutto per i vincitori, formaggio per i secondi e bottiglie di vino per i terzi classificati V. Marušič e E. Novel. Premi in palio pressoché identici anche a! torneo della Besenghi alla quale hanno preso parte 15 coppie. Il successo è andato a V. Franetič e D. Hrvatin, secondi M. e C. Pečar. Terzo il duo E. Novel - D. Božič che ha avuto la meglio sugli umaghesi L. Vuch e A. Beletič.
R.S.
Si dice e non si dice...
Soffermiamoci sul verbo “partire”. Si dice bene: parto oggi da Isola per Lubiana. Parto per le ferie. Non bene invece: Aspettami, parto ora da casa, sarò da te fra dieci minuti. Partire insomma va bene se riferito a un vero viaggio. S’evitino anche usi come questi: La dimostrazione parte da un presupposto sbagliato. Si dica: si fonda su un presupposto sbagliato, muove da un presupposto sbagliato.
G.S.
Predzadnja
KRIMINALNE
Hitro je delal
Na PP se je oglasil občan in naznanil, da mu je neznanec iz stanovanja ukradel bančno kartico in nato z njo na treh bankomatih dvignil 140 EUR.
Nenavadna nesreča
Na izolski obvoznici zgodila malce čudna nesreča. Avtobus je peljal od Belvederja proti Kopru, v levem ovinku pa se je avtobus malo nagnil. 67 letni italijanski državljan je na avtobusu stal. Med nagibom avtobusa ga je vrglo v vrata, ki so se pod njegovo težo odprla. Možakar je padel z avtobusa in se huje poškodoval, odpeljali so ga v bolnišnico.
Manjši nastrada
Ob 20.15 uri je prišlo na Južni cesti v Izoli do prometne nesreče, ki jo je povzročila 27-letna Koprčanka. Navedena je v križišču izsilila prednost 28-letnemu vozniku kolesa z motorjem, doma iz Portoroža. Med njima je prišlo do trčenja v katerem se je mopedist lahko telesno poškodoval in je bil odpeljan v bolnico.
Sam gaje odkril
Pred knjižnico so ukradli kolo s pomožnim motorjem Piaggio črne barve. Lastnik je čez dva dni opazil neznanca, ki se je s tem vozilom vozil po Izoli. Ko ga je hotel ustaviti, je neznanec odvrgel skuter na tla in zbežal.
Imel je karika
Zvečer sta se po zaključeni igri s kartami v Izoli sprla soigralca. Ko je hotel 54-letni Izolan igro zapustiti ga je soigralec udaril s steklenico po glavi. Prvi je poiskal pomoč pri zdravniku, drugi pa bo zaradi kršitve kaznovan.
Vsi ne bodo high
V	prejšnjem tednu smo zasegli tri manjše količine prepovedane droge. Kršiteljem bo izrečena globa v hitrem postopku o prekršku. Enemu občanu pa smo zasegli več zavojčkov prepovedane droge namenjene preprodaji. Navedenega smo ovadili pristojnemu tožilstvu.
Samozaščitno
Občanka je v zaledju Izole opazila dvoje razbitih vrat na enem izmed vikendov. Ker je lastnik iz notranjosti Slovenije, bo po njegovem prihodu povedai, ali mu kaj manjka.
Nič novega
Pred enim izmed izolskih lokalov je močno opit moški kričal in nadlegovala mimoidoče. Ker tudi po prihodu policistov ni kazalo na to, da se bo umiril, saj je žaljivke izrekal tudi njim, je bii pridržan do streznitve.
En avto manj
V	tednu smo dva vinjena voznika pridržali do streznitve, enemu pa smo zasegli osebni avtomobil, ker je kljub odrejeni prepovedi vožnje nadaljeval z vožnjo.
Psi pokončali srno
V	zaselku Bužini smo opravili ogled pokončane breje srne, ki jo je našel iovec. Ugotovili smo, da sta srno pokončala dva psaj Ko bomo ugotovili lastnike psov ju bomo oglobili skladno z Zakonom o zaščiti živali.
Imel je karika
Zvečer sta se po zaključeni igri s kartami v Izoli sprla soigralca. Ko je hotel 54-letni Izolan igro zapustiti ga je soigralec udaril s steklenico po glavi. Prvi je poiskal pomoč pri zdravniku, drugi pa bo zaradi kršitve kaznovan.
Kako naj spoštujemo odlok ?
v Mandraču z dne 25. februarja, štev. 848 sem na na stani 6 prebrala članek: "Neurejen videz vas lahko drago stane”. V njem piše, da bodo občinski redarji in inšpektorji nadzorovali videz hiš in mesta nasploh in nas kaznovali, če je hiša oz. njena okolica neurejena.
Marca 2003 sva z možem kupila stanovanje v Izoli na Smrekarjevi ulici 40, stanovanju je pripadala terasa, ki pa je bila zgrajena na občinski zemlji na mestu nekdanjega skladišča (to sva izvedela kasneje) in brez ustreznih soglasij in je občina zahtevala rušenje (zakaj niso zaustavili sporne gradnje?), kar se je zgodilo 8.6.2004. Večkrat smo bili pred tem na občini, da bi sporni del zemlje odkupili in skušali dobiti soglasje za nadomestno gradnjo, ampak brez uspeha. Porušili pa so samo zgornji del prizidka, tako, da je ostala ogromna ruševin, kot da je NATO odvrgel bombo in povzročil razdejanje.Da bi stvar sanirali (da se ruševina popolnoma poruši, odstrani in uredi zunanjost hiše ali pa dovoli, da se terasa zazida nazaj) smo bili stanovalci hiše na Smrekarjevi 40 septembra 2007 pri gospodu Gradu, ki je obljubil, da si bo komisija hišo ogledala in v 1 tednu dobimo odgovor, kako naprej. V našem interesu je, da imamo urejeno našo bivalno okolico. Odgovora g. Grada še do sedaj nismo dobili.Pred skoraj 1 letom (15.4.2009) sem pisala tudi županu dr Klokočovniku, ki očitno tudi nima časa za odgovor na pismo občana (ali njegov namestnik, zadolžen za tovrstno problematiko).
Tole pismo vam pošiljam v vednost, da kljub želji občanov, da bi uredili naše bivalno okolje, nam to v nekaj letnemu prizadevanju žal ni uspelo. Namesto grde ruševine, ki jo poleg nas opazijo tudi turistici želeli urejen videz Z rožami.	Metka Prešern-Štrukelj, Izola
GOJKOVE SKRIVALNICE
Nekateri gojkove skrivalnice rešujete za šalo. Tako je bilo tudi tokrat, ko smo spraševali ali prepoznate to stavbo s tako lepo teraso. In ste jo, brez izjeme. Vsi ste povedali, da gre za hišo v kateri je zdaj restavracija Moby Dick. Srečko Kovačič je zapisal, da gre za stavbo v Dantejevi ulici, kjer je bila nekoč trgovina Mercator in skladišče Ljubljanskih mlekarn. Danes pa je tam gostilna Moby Dick.
Silvo Škrbina pa je dodal, da gre za hišo v Dantejevi ulici 4, ob parkiriščih bivše Reševalne postaje Izola. Tu je zdaj MOBY DICK BAR, še prej je bila trgovina in še prej, v 60-tih, sedež Radio kluba Izola.
Bronasto medaljo je tokrat dobila
Mateja Holer.
Pa še eno dopolnilo Srečka Kovačiča k članku In pes je bil lisica. “Koliko se spominjam tega dogodka je bil to pes tiger, ki sta ga ulovila brata Krajcer. Na sliki je Aldo Krajcer. In koliko vem in se spominjam je ta morski pes končal na gnoju, ker ga Riba ni hotela kupiti. Žal pa mule in lastnika, ne poznam."
Glede na to, da je avtor te rubrike trenutno v blnišnici bomo naslednjo uganko zastavili čez teden dni.
MALI OGLASI
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole, tel 040 128 199
ODDAMO
-	Oddam stanovanje za 4 odrasle osebe v starem delu Izole. 041 476 038
-	V centru Izole blizu parkirišča oddam novejši poslovni prostor, primeren za pisarno v izmeri 37 m2 z dvema ločenima prostoroma, klimo in ločenimi števci. Ima uporabno dovoljenje. Cena po dogovoru. Poklicati na tel. 041-249-806 po 16.uri.
-Belveder nad Izolo Oddamo dvosobno stanovanje za daljši čas. tel 040 399 819
-	Na Ljubljanski ulici, v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. Informacije na tel.: 051-634-390 NAJAMEMO
-	Najamem poslovni prostor v Izoli, v izmeri cca. 20 m2 za svetovalno dejavnost. Mirna lokacija. Tel: 031 371 143
-	Najamem garsonjero ali 1 sobno stanovanje za daljši čas. tel 040 326 619
Delo
-	Nudim likanje in gospodinjska dela. tel 040 517 156
-	Družina želi pomagati starejši osebi pri gospodinjskih opravilih, tel 051 444 912
-	Nudim vsa gospodinjska dela in pomoč starejšim na domu. tel 031 567 627 -Opravljam različna gospodinjska opravila. tel 031 295 156
-Delila bi z nekom svoj prostor, namenjen svetovalni dejavnosti v Luciji. Inf. na št. 040-331-044
-	Inštrukcije - skozi vse leto nudim kakovostne in strokovne inštrukcije angleščine ter italijanščine za OŠ in SS. Za vse informacije pokličite 040 527 367 (Tina)
-	Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332
Vozila in plovila
-	Prodam Fiat Punto 16V dynamic, letnik 2004, rdeč. cena po dogovoru tel 040 845 933
-	BMV 318 i Tourning letnik 97, odlično ohranjen, prodam, tel 031 611 568
-	Kupim rabljeno vozilo za 1500EUR. tel 040 224077
-	Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728
-	Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen,letnik 92,164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881
Kmetija
-	Kompostiran KOZJI GNOJ tel 040 342 200
-	Prodam extradeviško oljčno olje. Cena 10 EUR/1. Po želji možna dostava na izolskem območju. Kontakt 041 217 485
-	Prodam motorno žago (Husqvar-na). Tel. 041/828605
-	Prodam ročni mlin za grozdje. 041/828605.
Razno
-Prodam otroški stolček za na kolo (temnomodre in sivozelene barve) za otroka do 22kg, s tremi nakloni za hrbet, zložljiv, kvaliteten in dobro ohranjen. 040 984 263
-	Prodam otroško posteljico z posteljnino. Kot nov. Cena po dogovoru. 041/828605
-	Podarim kotni trosed (podaljšan desno) z raztegljivo posteljo, za odvoz poskrbite sami. tel 041 889 704
-	Prodam kuhinjo Gorenje (imitacija lesa, dolžina 4 m, višina 230 cm) z vgradnimi aparati. Cena 450 eur. tel 040 701 285
-	Podarim Angleščina 2000S ( 24 kaset un zvezkov), tel 041 686 773
-	Prodam 50 parov čevljev za vodo. 1 kom 5 EUR. tel 070 364 375
-	Prodam 6 vitrin in dve omari s policami. tel 070 364 375
NLB Družinski varčevalni paket
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00


■
nlbO
I
Dl
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket
MLWIÌÌMvC
-FKOSIM.. li 5E NE SPREHAJATE PO SOBNEM NASREŽ7U... KER SE OKUAAČE ME VIDI TALWIH SVETILK...
	
Vhod na plačljivo parkirišče Lonka je dobil novo podobo. Delavci Komunale so namreč odstranili cvetlična korita, ki so doslej določala parkirne prostore za avtobuse in v zadnjem času za “občino”, čeprav nihče točno ne ve, kaj naj bi to pomenilo. Po novem teh rezerviranih parkirišč ne bo več, ampak bo plačljivo parkirišče “bogatejše” za pet do šest parkirnih mest. Namesto včasih bolj ubogega cvetja pa bodo prostor krasili stebrički.
Občina Izola je podprla akcijo Slovenske filantropije
Na današnji dan organizira Slovenska filantropija - združenje za podporo prostovoljstva - številne prostovoljske akcije z naslovom »Dan za spremembe«, s podporo župana dr. Tomislava Klokočovnika pa se je tovrstnim prizadevanjem pridružila tudi Občina Izola. V dogovoru z županom so se prostovoljci odločili za ureditev parka pri otroškem igrišču Birba, kjer so s pomočjo Komunale Izola postavili ograjo v obliki žive meje, mestno klop ob sprehajalni poti ter napis, ki označuje prostor namenjen psom. Organizatorko izolske akcije Barbaro Goričan je v dopoldanskem času obiskal tudi dr. Klokočovnik ter se ji zahvalil za vzpodbujanje vrednot, ki jih današnja moderna družba vse bolj zanemarja. Slovenska filantropija in vodstvo Občine Izola so si edini, da je letošnja izpeljava »Dneva za spremembe« v Izoli več kot uspela, hkrati pa so postavljeni trdni temelji za vsa nadaljnja sodelovanja.
V četrtek ponoči so na 8,5-metrski jadrnici, ki je bila na izolskem sidrišču, izbruhnili ognjeni zublji. Kljub hitremu posredovanju koprskih gasilcev je od jadrnice ostala le uničena lupina. V Izolo je odhitelo sedem gasilcev, ki so morali do gorečega plovila z gumenjakom, nato so plovilo odvlekli do carinskega pomola, kjer so jo pogasili. Zgodaj popoldne so ostanke jadrnice odpeljali na izolsko deponijo, po vsej verjetnosti pa je prišlo do samovžiga.